Odmevala je pesem Borci naše tovarne so se na predvečer dneva vstaje slovenskega ljudstva zbrali na praznovanje dneva borcev in 26. obletnico vstaje. Vrnili so se med gozdove v dolino, podobno na sto in sto dolinam, ki so jih nekdaj kot borci prehodili. Počasi so sc zbirali, tako kot nekdaj v čete in odrede. Počasi in z neko posebno težino — pomembnostjo. Mladinke so jim na prša pripele rdeče nageljne z našo trobojnico, da se je tudi na zunaj videlo, da je danes pomemben praznik. Bilo je prijetno srečanje! Nebo ni obetalo nič dobrega, morda je zato manjkalo toliko 'borcev, morda dopusti ali kaj? nekaj pozdravnih besed, je bilo potrebno obe skupini združiti, kar je s pomočjo sitrežaj.k tudi uspelo. Suhega prostora pod streho je bilo dovolj in lahko bi billi prisotni še vsi manjkajoči, pa ga ne bi zmanjkalo. Nekaj časa je bila prava kanonada bliskov in grmenja, potem je lilo kot Iz škafa, zmanjkalo je še električnega toka, da je bila tema, tema, potem se je vse to še nekajkrat ponovilo. A skozi vse to si je do zelenih gozdov v okolici utirala pot pesem. Harmonika je veselo vriskala melodijo za melodijo. Trio »Just« res ni prišel počivat. Tovariši so od obujanja spominov in pomenkov prešli ina pesmi. Slo je brez kakega posebnega ugla-šanja, saj peli, so pesmi, ki so jih peli že mnogokrat. Bile so to partizanske — njihove bojne pesmi in stare narodne, katere so jih učili še njihovi očetje. Peli so vse od kraja in dolgo v noč. (nadaljevanje na 2. strani) PRAZNOVANJE BORCEV — Stara gostilna »PRI LENKI« kjer je za borce vse pripravljeno in dekleta nestrpno čakajo — rade bi pripenjale nageljne. Začelo se je s presedanjem, Preseljevanjem ali s hitrim menjanjem položajev, kot se to po partizansko reče in kar je osnova v strategiji partizanskega bojevanja. Kazalo je, da bo vsak trenutek dež, zato so se eni Vsedli pod kozolec, drugi pa so vztrajali pod hruško. Ker pa bi rada tajnik sindikalne podružnice in sekretar ZK Saturnus spregovorila Tajnik sindikalne podružnice tovariš Lunar Janez, sekretar ZK Saturnusa tovariš Gerlica Slavko in predsednik mladinskega aktiva tovariš Snoj Avgust so navzoče pozdravili, čestitali ob njihovem prazniku, jim razdelili podarjene knjige in jim zaželeli prijetno srečanje. Nato nas je temino bobneče nebo prisililo k hitremu umiku z mizami vred v nekdanjo gostilno »Pri Lenki«. Odločili smo se za povečanje obratov V soboto, 15. julija je naš DS razpravljal o investicijah, kakor sedanjih tako tudi perspektivnih. Investicijski program, ki je precej obsežen, je bil pred predložitvijo in potrditvijo organom upravljanja Že na investicijski komisiji, strokovnem kolegiju, in širšem strokovnem aktivu. Program predstavlja odločilen korak v našem nadaljnjem razvoju ter je pogojen z vsemi dogajanji po-reformnih gospodarskih gibanj doma in gospodarsko-političnih procesov v tujini. Iz diskusije, vprašanj in pripomb je bilo čutiti zavzemanje za čimhitrejšo uresničitev programa in s tem odločno poseči v dogajanje na domačem tržišču in zadovoljevati kupce po kvalitetnih in cenenih izdelkih. Ker je pa celoten program delan za obdobje 3 let, se je iz tega programa izdelal ožji izbor investicij, ki jih je potrebno takoj zastaviti, da bomo lahko že v novi sezoni odločneje stopili na domače in tuje tržišče in nam ne bo potrebno kupcev odklanjati. Za vse nove investicije, ki gredo v visoke številke, je bilo potrebno precej diskusij, najprej doma, nato pa še z dobavitelji opreme. V juniju so se kar vrstili obiski tujih dobaviteljev, ki so postavljali svoje zahteve, cene, dobavne roke, itd. Od vseh teh ponudb smo odbrali za nas najugodnejšo, ki smo jo predložili DS v potrditev. Izbira med množico svetovnih proizvajalcev tovrstne opreme ni bila lahka, saj moramo imeti vedno pred očmi tudi naše finančne možnosti, odgovarjajoče prostore, ter niz drugih pogojev, ki so morda malenkostni, toda važni in včasih tudi odločilni. Ob tej priliki ne bi želel namigovati na članek v zadnji številki »GLAS SATURNUSA,« temveč še enkrat poudariti, da tako kot si zamišlja pisec stvari ne gredo, ampak so obiski potrebni za detajliranje tehniških podatkov in fines, kot tudi s komercialne strani za ceno, ko gre za znižanje in popuste za tisoče dolarjev. Ob takih delikatnih zadevah pa ne moremo razpravljati z nekim uslužbencem dobavitelja, temveč samo z odgovornimi uslužbenci dobavitelja — proizvajalca opreme. Ključno vprašanje, ki ga zastavlja naš program je tudi v prostorskem širjenju obrata, ker kolikor se hočemo tega otepati do neke meje gre, potem pa ne več. Mi smo v tem prišli do konca. Stojimo pred odločitvijo ali povečujemo obrate ali nazadujemo. Nazadovati ne mislimo, zato smo se odločili za napredovanje in to napredovanje predvideva naš investicijski program. Z novo gradnjo ne bomo razvijali samo en obrat, temveč predvidevamo vzporedno reševati tudi probleme proizvodnje v drugih obratih, ki bodo z novo podobo »Saturnusa« dobili večji proizvodni prostor in vse pogoje za moderno organizacijo proizvodnje. Opravičeni smo, da razvijamo tisto vejo proizvodnje, ki je rentabilna in istočasno na tržišču najbolj iskana. Ob teh investicijah pa ne moremo obravnavati samo stroje in zgradbe, temveč je pred nami kompleks drugih vprašanj, ki so ozko povezana z investicijo (kadrovska, organizacijski, analitska, raziskave tržišča, obratna sredstva, anuitete, itd.). Prav in v redu bi bilo, da bi o investicijah pisati tudi naši bralci in s svojimi opažanji in predlogi kot neposredni proizvajalci tudi doprinesli k uresničitvi našega perspektivnega programa. Janez Deisinger Tovariši borci! Vaš praznik je naš praznik, vaš praznik je praznik vseh, ki ste se borili, ki ste bili boj, ki je prerodil narode hlapcev v junake, podložnike v borce, v osebnosti. Vaš praznik je praznik vseh, ki se še upiramo sili in agresiji, napadu na svobodo vseh, ki smo za mir Če danes primerjamo doseženo z začetkom, svoje s tujimi, se izmerimo v svetu — lahko ponosno ugotovimo, da doseženo ni v sramoto ne revoluciji, ne vloženim naporom. Prav zato globoko občutimo, kako ta naša velika preteklost živi v sodobnosti, živi v današnjem dnevu, v vseh njegovih razsežnostih, v vsem našem dejanju in nehanju. Zvestoba revoluciji je nadaljevanje revolucionarnih družbenih preobrazb, ko delovni ljudje organizirani in jasno usmerjani v svojih političnih organizacijah in samoupravnih telesih, v vsakodnevnih naporih s svojo zavestno akcijo vse bolj dosegajo rezultate, ki jih želijo doseči. Izročilo revolucije se lahko uresničuje le v procesu, ki v njem človek tak, kakršen je, prevzema stvari v svoje roke, gradi deželo in sebe. Naša revolucionarna de-■ diščina je najmočnejši vir • naše prihodnosti in ta dediščina mora biti stalno pričujoča v našem celotnem družbeno-političnem življenju. Če razumemo graditev socializma nadaljevanje vašega boja v revoluciji, ne moremo z graditvijo, z revolucijo nadaljevati, če ne bomo imeli ljudi z vrlinami vas borcev-revolucionarjev. Ni lahek današnji boj v naši zgodovinski preobrazbi gospodarstva in družbeni lahek boj z agresivnimi silami v svetu, ki vršijo stalen pritisk na napredne sile, na narode, ki so se z bojem odločili, da si svojo usodo krojijo sami. V tem boju ste nam vi neizmerno potrebni. Potreben nam je vaš lik borca — revolucionarja. Zato naj bo vaš lik borca — revolucionarja, tovarištva, skromnosti, predanosti, discipliniranosti, doslednosti in poguma tudi lik današnjega človeka. To je naloga nas, ki nadaljujemo revolucijo, ne več v oboroženem spopadu s sovražnikom, marveč v spopadu z vsem, kar ovira naš revolucionarni polet, da bi dosegli ideale tistih sinov, ki so zastavili zanje svoje življenje in za njihovo uresničitev, mnogi tudi žrtvovali. Predvsem zaradi teh žrtev in vašega boja, smo dolžni ohranjati revolucionarne tradicije, braniti njihove, vaše in svoje pridobitve ter speljati revolucijo do kraja. (nadaljevanje s 1. strani) In gozdovi daleč naokrog so utihnili v poslušanje. Ko je človek takole med borci, se mu zdi, kot da hodi med živimi spomeniki — med odprtimi knjigami zgodb iz težkih časov. To so ljudje, ki imajo kaj povedati. Med našimi povabljenci je bila tudi tovarišica Omcjčeva Rezka, nekdanja naša sodelavka in nosilec spomenice od 1941. leta. Tako kot ostali, mi 'je tudi ona prav rada na kratko povedala svojo pot v partizane, življenje v partizanih in po osvoboditvi v tovarni. FRANC NAJDIČ — Nekdaj mu je bil Pohorje dom. Čeprav imam na magnetofonskem traku njihova pripovedovanja lepo posneta, bom za bralce napisal le kratke povzetke. Tovarišica REZKA OMEJC »Ker sem bila v Saturnusu in na terenu ilegalna delavka, me je okupator obsodil na smrt, bila sem primorana oditi v partizane. Umik iz terenskega ilegalnega dela mi je dovolil glavni štab Slovenije. Prepričana sem, da v Saturnusu pozneje ne bi pri- šlo do izdajstva, če bi bili v njem še mi ilegalci, ker smo le krepko držali v rokah tistih deset izdajalcev, ki so bili med 280—300 zaposlenimi. Kol partizanka, borka sem sc vključila v proletersko brigado Toneta Tomšiča, ki je bila ustanovljena na Kočevskem, kjer sc je tudi največ bojevala. Ta brigada je imela zelo težke naloge, tako v bojih kot pri vzgajanju novih borcev. Bila sem sekretar partijske organizacije bataljona. Iludo je bilo za časa I. ofenzive 1942. leta, kjer nas je okupator s 60.000 vojaki obkolil in smo se iz njega stežka prebili. Takrat, ko je okupator delal največjo propagando, čes da so vsi partizani uničeni, smo napadli papirnico Vevče, zažgali skladišče papirja, napadli policijsko postajo, železniško postajo Zalog in Do-brunje zato, da smo Ljubljančanom dokazali, da partizani še obstojamo. S tem smo ilegalcem iz mesta Ljubljane močno dvignili moralo. Težave smo imeli tudi s kmečkimi sinovi, ki so se želeli bojevati le tam, kjer so bili doma. Težko smo jim dopovedali, da ni važno, na katerem koncu domovine se bori, povsod je isti sovražnik in njega moramo uničiti. Druga težava je bila v gledanju enakopravnosti žena. Borke smo morale dokazati enakovrednost pri delu, bojevanju, na straži, pri ranjencih, vsepovsod smo morale dokazati enakovrednost, kajti to je bilo težko razumljivo za ljudi, ki so že od majhnega gledali ženo kot manj sposobno in manj vredno. Po vojni sem bila personalni referent za Saturnus in Oljarno. Težave pa sem imela še posebno v Saturnusu, ker so nekateri ljudje zasedali delovne položaje, za katere niso bili sposobni. Bila sem tudi prva, ki sem v tovarni Saturnus organizirala enolončnico. Imela sem velike težave, čeprav sc je kmalu pokazalo, kako koristne so to enolončnice pri prehrani zaposlenih. Očitali so mi, da bi jim rada tako naredila, da bi zopet jedli iz kotlov. Moram pa reči, da smo si mi takrat vso to našo pot malo drugače zamišljali. Stvari v naši družbi bi bile lahko drugačne, če se ne bi naša vodstva-funkcionarji oddaljevali od delovnih ljudi. Po brionskem plenumu sc to ureja na dobro. Komunisti bi morali tesneje delati z mladino in v svojih vrstah poskrbeti, da tisti, ki govorijo tako, delajo pa drugače, ne bi mogli biti komunisti.« Tovariš ARH JOŽE: »OF me je leta 1944 poleti poslala na osvobojeno ozemlje z namenom, da sodelujem pri ustanovitvi in organiziranju narodnega sodišča. Iz Ljubljane sem odšel s ponarejenimi dokumenti in kot železničar izstopil na Vrhniki. Od tu pa sem odšel na osvobojeno ozemlje v Stari trg, kjer sem bil 10 dni. Od tu sem odšel naprej v Črnomelj, kjer sem sc seznanil s pripravami za osnovanje narodnega sodišča, pozneje sem bil prvi sekretar narodnega sodišča v Črnomlju in Metliki. Oba sodišča sem kot sekretar vodil in imel sem veliko dela.« Tovariš DELALUT VILIJEM: S 14. leti sem postal kurir na področju Koroške tostran in onstran meje ter sodeloval z drugo grupo odredov pri osvobajanju Savinjske doline in v ofenzivi na Savinjsko dolino. Po vojni sem bil poslan na Češko, kjer sem sc izučil poklica. Od tu sem bil poslan v oficirsko šolo in sem danes rezervni kapetan. Vesel sem in hvaležen, da mi je bilo omogočeno kot fantu brez staršev, da sem sc izučil poklica in se pozneje še naprej šolal.« Tovarišica KOVAČIČ ŠTEFKA »Leta 1944 sem odšla v partizane. Bila sem bolničarka v artilerijskem divizionu drugega korpusa. Bojevali smo sc na Primorskem okoli Vipave, Cerknega, Idrije, Trnovega in imeli hude boje za Gorico in Trst. (nadaljevanje na 5. strani) BORCI — Saj jih poznate. Takole so sedli k mizi pod debelo hruško, ki pa so jo morali kmalu zapustiti padajočim strelam in dežju. Dezerter Slučajno sem se srečal s starim znancem iz vojnih let. Sedla sva v gostilno, na kozarček spominov. Pri sosednji mizi je sedel zajeten, dobro oblečen gospod, očitno precej »pod paro«. Nekaj časa naju je opazoval, nato pa se je nepričakovano približal najini mizi in ponudil roko. Na sredincu je imel debel pečatni prstan z inicialkami »F. J.«. »Zdravo, gospoda tovariša. Se še kaj poznamo?« F. J.? Pogledal sem mu v zaliti obraz in skušal razbrati poteze iz mladih lot. Ni mi uspelo. »Vidim, da se ne poznamo več. Jaz sem France, France J ... Nekaj malega smo bili skupaj v hosti. Se spominjaš Porozna, a?« Da, to je on. V nočni borbi je izginil. Samo puška je ostala na položaju in ogorek cigarete. Po boju se je brigada premaknila drugam in nikoli nismo mogli zvedeti, kaj je z njim. Sumili smo, da je dezertiral. »No, da, kaj me tako gledaš. Vidiš, jaz sem navzlic vsemu časten človek —nisem se potem priključil belim. Ne, šel sem domov, za žico in lepo v bolnišnico. Doštudiral sem in sedaj sem trgovski zastopnik. Sedaj sem živina, da veš! Vi ste pa pasli uši in se preganjali s Švabi. Ne, to no gre. Važno je DISTANCIRATI SE o pravem času od vsega, kar je nevarno in nekoristno . ..». Pogledala sva se s tovarišem. Verjetno sva oba pomislila eno in isto. — Možakar se je že tedaj znal distancirati! »Ze, že,« je dejal moj znanec »toda v tistih časih smo take podvige imenovali drugače in jih tudi drugače nagrajevali. Ali ne?« »Ti si še vedno nepopravljiv idealist,« se je ustil debe-luhar. »Pomisli kakšno korist bi imeli od mene? Prvič, borba ni po mojih nazorih, samo zmedo bi delal na položajih. Drugič, ali nisem danes bolj koristen naši— kako se že temu pravi —družbeni skupnosti, kot pa če bi mi rasla trava iz nosu. Kajti danes sem spoštovana oseba. VIP very importaht penson! Tretjič ...« »Tretjič, bij si in ostaneš navadno p rase!« je planilo iz mojega tovariša in v očeh se mu je zabliskalo. Debeluh se je pijano zakrohotal. »Ne zamerim ti... Zato, ker je tudi zame praznik___Zena je šla na oddih v moj vikend. Toda zapomni si.: dezertirajo samo budale, pametni pa se samo nekoliko distancira_______ Vedno in povsod, v vojni ali navadnem življenju, v politiki ali gospodarstvu .... To je posebna umetnost DI-STAN-CI-RATI se, to velja!« Od njega je zavela sapa po kislem, po trohnobi. Pijano je pomežiknil in se oddaljiv po lokalu. »Tovariš«, je dejal znanec — »če se ta debeli meh ne bi pravočasno distanciral od mize, bi me zgrabilo in razbil bi mu gobec. Končno pa, saj je takih še več .. . Natakar, še en kozarec močnega ...« Res, treba je znati! Pravočasno se distancirati od možatosti, poštenja in odgovornosti.... Fuj! (Iz lista »Iskra«) Nesreče pri delu se zmanjšujejo Polletni pregled nesreč pri delu za prvih šest mesecev letošnjega leta nam pokaže, da so nesreče pri delu v tem obdobju po številu padle za 27 % nasproti istemu obdobju lanskega leta. Letos se je v tem času pripetilo 73 nesreč, lani pa 100. V posameznih obratih je bilo naslednje število nesreč: Oddelek Zalog „ Okrogli, oddelek Oddelek norma doz Štirioglati oddelek Stancarija embalaže Montaža OTP Stancarija OTP Brusilnica OTP Tiskarna Expedit embalaže Remontna orodjarna Ročna orodjarna Stranski obrati Strojna remontna Si o S o 3 g N 13 7 6 6 4 5 2 II 8S nih zaščitnih sredstev pri delu do devetih nesreč. Služba varstva pri delu smatra, da bi morali tiste, ki osebnih zaščitnih sredstev nočejo uporabljati in se povrhu tega še poškodujejo klicati na disciplinsko odovgornost. Zavedati se moramo, da nas vsak dan bolniškega staleža zaradi nesreče Pti delu ogromno stane. Prav zaradi tega ne smemo popuščati pri disciplini nošenja osebne varstvene opreme. Zaradi motenj v tehnoloških postopkih, se je pripetilo sedem nesreč. Vzrok temu so zastarel način dela, nepravilno delovanje starih strojev ali Okvare pri strojih in napravah. Res je, da bi s pravočasnim ugotavljanjem okvar na strojih in pravočasnim odstranjevanjem, preprečili tudi te nesreče. Najbolj učinkovita možnost je zamenjava sltarih strojev z novimi, ali pa njihova temeljita rekonstrukcija. Jasno je, da je to povezano z velikimi finančnimi izdatki, ki pa bi se nedvomno kmalu amortizirali. Skladišče bele pločevine Vzdrževanje OTP Expedit OTP Ostali Skupaj Tako velik upad nesreč pri delu je zelo razveseljiv rezultat. Vendar ne bi bilo prav, če bi se s tem zadovoljili In pri tem tudi ostali. Stremeti moramo za tem, da število nesreč še naprej znižujemo. Zavedati se moramo, da lahko dobro dela samo zdrav človek. Piri analizi nesreč je bilo ugotovljeno, da razen nekaj Poškodb, tki so zahtevale daljši stalež od 30 dni in to v glavnem poškodbe dobljene na poti, traja zdravljenje posameznih poškodb približno 10 dni. To je razmeroma lep rezultat. Za tako nizek stalež na posamezno ,poškodbo se moramo zahvaliti predvsem lažjim poškodbam in učinkoviti zdravstveni negi. Zelo veliko zavisi trajanje bolniškega staleža tudi od pravočasnega iskanja strokovne prve pomoči. V preteklih letih so bile zelo pogoste infekcije, v Prvi polovici letošnjega leta pa infekcij zaradi poškodb pri delu skorajda ni bilo. Analiza nesreč pri delu je Pokazala, da razen v treh Primerih nepoučenost ni bila Vzrok nesrečam. Nedvomno je to rezultat kratkih uvajalnih seminarjev, ki jih je pripravil kadrovski sektor skupno s službo varstva pri delu. Najpogostejša vzroka za nesreče pri delu sta kršenje varstvenih predpisov in neprevidnosti pri delu. Zaradi teh dveh vzrokov se je pripetilo kar 37 nesreč. Služba varstva pri delu smatra, da moramo tema dvema vzrokoma posvetiti največ pozornosti, Prvič zaradi tega, ker sta najpogostejša, drugič zato, ker prav zaradi njiju lahko 1 1 1 - 1 3 - - 23 43 7 pride do hujših nesreč in tretjič zato, ker se ta dva vzroka da odpravljati brez kakršnih koli materialnih sredstev. Kako? S stalno kontrolo vodij dela nad tistimi, ki delo opravljajo. Z opozarjanjem ma napake, Iti jih delavci delajo pri svojem delu, ne da bi se tega zavedali. Z dobrim in temeljitim seznanjanjem delavcev z načinom dela pri katerem bo delavec naredil činuveč z najmanjšim naporom in varno. Tudi preverjanje znanja s področja varstva pri delu je ena od možnih oblik, ki nam lahko pripomorejo k odstranjevanju teh dveh vzrokov. Z načrtnim preverjanjem znanja bo kadrovski sektor skupno s službo varstva pri delu pričel letošnjo jesen. Neurejenost delovnega mesta, nezadostno zavarovani stroji in slabo ter neprimerno orodje so bili vzrok devetim poškodbam. Tudi te tri vzroke se da odpraviti brez kakršnihkoli materialnih sredstev. Potrebno je le malo dobre volje in vestnejšega dela pri urejanju delovnega mesta in okolice. S tem, da si delovno mesto uredimo tako, da bomo delali lahko brez nevarnosti zase in svojo okolico, se bomo mnogo bolje počutili in tudi rezultati našega dela bodo nedvomno boljši. Tovarna da na leto okoli 80 milijonov starih dinarjev za osebna zaščitna sredstva. Nedvomno je to zelo velika vsota, ki je pri sorodnih podjetjih neprimerno manjša. Zato je vsega obsojanja vredno, da je prišlo v prvem polletju zaradi neuporabe oseb- Pri analiziranju posameznih nesreč pri delu je služba varstva pri delu ugotovila, da je prišlo do nekaj nesreč zaradi odrejanja dela delavkam, ki zaradi svojih telesnih okvar ali momentalnega duševnega stanja takega dela niso mogle na varen način opravljati. Potrebno je, da preddelavci posvetijo posebno pozornost invalidom, 'ki jih razporejajo na delo. Dobro morajo preceniti, ali bo invalid lahko delal na določenem delovnem mestu varno ter obenem dosegel dober delovni rezultat. Prav tako mora preddelavec upoštevati pri razporejanju delavcev na delo tudi duševno stanje oseb, ki so iz različnih vzrokov v nenormalnem duševnem stanju. Takim ljudem se namreč izredno hitro pripeti nesreča, saj so običajno s svojimi mislimi daleč proč od dela, ki ga opravljajo. Prav bi bilo, da se v takih primerih ne odredi takega delavca na delo k nevarnemu stroju. Dober rezultat pri zmanjšanju števila nesreč pri delu pa nam v prvem polletju kvarita dve hujši nesreči, pri katerih je ena delavka izgubila dva prsta na levi roki, druga pa enega na desni. Ena od nesreč se je pripetila v obratu Zalog pri čiščenju: gu-mirnega strojai v pogonu, druga pa v oddelku norma doz na nagibni ekscentrični stiskalnici pri stiskanju ALU-VI pokrovčkov. Ti dve nesreči in ostale, naj nas stalno opozarjajo na budnost in aktivnost pri reševanju problema varstva pri delu. Varstvo pri delu ni enkratna ali periodična zadeva, pač pa je sestavni del dela in mora biti njegov stalni spremljevalec, če hočemo, da bodo v naši tovarni delali zdravi ljudje brez strahu in ne, da bodo postali invalidi. Brane Polc * * t * * * t * * # * * t ) * # * * i t * * t t t * t * t Preberi in se zamisli . . . Ne razumem Vas kaj bi še hoteli od naju z ženo? Saj živiva samo za obroke! Ce ne bi bilo njih, bi bila žena doma, tako pa hodi v službo. Res samo zato, da jim lahko kar največ nudiva! Oblečeni so tako, da nama res ne morejo očitati, da nimava posluha za modo. Stanovanje imamo lepo opremljeno. Stara mati gospodinji že vsa leta in delali bi Ji krivico, če bdi dejali, da ni dobra kuharica. Morda je malo starokopitna in težje razume mladino, zato se včasih spo-rečemo. Ni ji prav, da so otroci samostojni, da gredo sami v kino, na počitnice, izlet itd. Ja, kaj bova res povsod hodila z ženo za njimi! Doma imamo televizor radio, gramofon, veste otroci zbirajo plošče! Sedaj sanjajo o magnetofonu, tudi tega jim bom kupili, samo, da bodo zadovoljni! Zabavo mlad človek mora imeti. Tudi prijatelje imajo. Zakaj jih ne bi pustil v družbo svojih vrstnikov. Med njimi se gotovo bolje počutijo, kot doma. Za denar ni nikoli problem. Z ženo jima rada dava tisočaka ali pa tudi več, če je to potrebno za razvedrilo. • Osemletko je opravil le starejši sin in še to z veliko mujo, ko mu je bilo že sedemnajst let. Srednji ima le šest razredov osnovne šole. Letos je hodil v večerno osemletko, a še ni opravil vseh izpitov. Veste, dobil je voljo za učenje, tako rad hodi sedaj v večerno šolo! Vprašanje, če res prisostvuje večernemu pouku se je zdelo očetu odveč in z užaljenim tonom glasu je nadaljeval, da svojega sina dobro pozna in ve, da mu lahko verjame. Saj smo ga zaradi večerne šole oprostili vseh hišnih del, samo, da bi izdelal šolo in se izučil kakšnega poklica. Kako, da je potem ušell z doma? Tega pa vam ne znam razložiti. Vem le to, da smo mu dali vse kar je želel. Jaz in žena si nimava kaj očitati. Je to prvi pobeg Vašega slina? No ja, enkrat je že šel, a lezai tri dni. Bil je s prijatelji na vikendu. Dobil je prvo plačo pa se je hotel z denarjem pobahati pred prijatelji. Zadnje čase je bil, veste, zaposlen kot nekvalificiran delavec v enem podjetju. Kakšno družbo pa je omeli? Opišite mi malo njegove najboljše prijatelje? Tega pa ne vem, veliko prijateljev ima pa se res ne zanimam kdo in od kje so. Po štirih dneh so fanta našla miličniki. Vrsta kaznivih dejanj je bila za njim. V tem času je doživel toliko, da bi lahko napisali napet kriminalni roman. Na pot se je podal s svojimi tovariši, ki so bili vešči takih dol. Za mladega fanta je bilo to potepanje brez dvoma nadvse zanimivo. Pomagal jim je po svojih močeh, ker je želel 'biti od njih potrjen in sprejet kot enakovreden član »Mape«. Ce drugega ne, imel je družbo s katero se je lahko veliko pogovarjal in v kateri si je bilo treba priboriti ugled z delom, torej vse tisto, česar je doma pogrešal. V razgovoru mi je fant dejal: Veste doma nimajo nikoli časa zame. Ne pomnim kdaj smo preživeli s starši nedeljo skupaj. Nikoli ne gremo na Met ali počitnice. Mama toži vedno, da je utrujena in se ji nikamor ne ljubi — oče pa je najbolj srečen, če gre po svoje! Starši nam dajo rajši denar kot pa bi šli z nami ven! Prijateljev in znancev nimajo, saj takih ne, da bi jih obiskovali in se z njimi pogovarjali. Mati je vedno utrujena in nerazpoložena za pogovor, oče pa... To je vse kar bi Vam povedal in kar bom povoda! tudi na sodišču. Imam res vsega kar je potrebno za telesni razvoj, a človek ima tudi duševnost. So vam morda moji starši povedali kako skrbijo za duševno živdljenlje svojih sinov? Kaj iko bi se z njimi pogovorili še o tem, da ne bi prehitro padla obsodba »huligan«. Kaj pravzaprav pomeni ta beseda in komu jo lahko damo? Ali se huligani že rodijo? Nas mlade te besede žalijo, ker jih danes uporabljajo starejši že za vsak najmanjši prekršek. Vem, da so starši nezadovoljni z menoj in pravtako z mojimi brati, samo jaz iz svoje kože ne morem! Skrbni so res. Nikoli nisem občutil lakote ali česa podobnega, kot pravijo, da so oni v mladih letih. Samo nikdar nisem občutil tudi tistega drugega, ne vem kako bi se izrazil.. . Islkal je primerno besedo za to kar bi želel povedati in čakal, da mu priskočim na pomoč. Nazadnje je čisto preprosto povedal: nikoli nisem imel občutka, da sem komu resnično potreben, da me ima kdo resnično rad. Vsak komentar je tu odveč, morda bi za zaključek le dopolnili naslov sestavka. Preberi, zamisli se in ukrepaj doMar je še čas! Skladišče v obratu Zalog Delovna enota, ki v okviru naše tovarne predela največ pločevine stoji pred nerešljivim problemom, kam z izdelki, če bi železnica za 24 ur ustavila dobavo vagonov. Trenutno razpolagajo v Zalogu le s skladiščem potresnega materiala, ki ga potrebujejo pri dnevni proizvodnji. V skladišču pod Obratom imajo vskladiščana goriva in maziva, sicer za posebnim zidom za železnimi vrati, kar pa verjetno ne odgovarja v celoti varnostnim predpisom. Tekoča guma, ki je ravno tako vnetljiva in občutljiva na temperaturne spremembe pa stoji v skla- dišču poleg liitografirane pločevine. Papir, zaboji, bela pločevina in sličen material leži v posebni lopi ob glavni stavbi, ki je tudi natrpana. Skladiščnik Hočevar Emil toži, da ima premalo prostora za liitografirano pločevino, ki jo vozijo dnevno s kamioni ter isi nikakor ne morejo ustvariti večje zaloge. — »Težave zaradi pretesnega prostora pa ne dajejo možnosti za normalno in točno poslo- vanje,« je vzdihnil tovariš Hočevar na koncu razgovora, »pa tudi ognja se bojimo, ker bi bilo gašenje zaradi tesnega prostora zelo težko.« Ce so težave s potrošnim materialom, kakšne so šele z gotovimi izdelki, ki sicer niso težki, pač pa predstavljajo zaradi velikega volumna resen problem. Kam z izdelki, če bi se zataknilo pri vagonih. Razen nadstreška pri nakladalni rampi, nima vodja ekspedita Penca Ignac nikjer pokritega prostora za pripravljanje pošiljk. — »Pokrove in zamaške imamo vskladlščene zunaj podjetja v Kašlju, Sostrem in Polju,« je povedal tovariš Penca, »s temi izdelki ima tovariš Kovačič Franci precej dela in zaradi različne lokacije nemalo truda pri evidenci in kampi otiram j-u pošiljk.« — »Ce delamo v treh izmenah, mora imeti vsaka linija svoje vagone, ki jih moramo sproti poln liti, ker bi se drugače zazidali v obratu,« je smeje dodal tov. Penca. — »Še vse premalo so povedali,« je dopolnil pripovedovanje tehnični vodja obrata Zalog tov. Dernovšek Vlado, »kaj bo šele čez tri leta, ko bomo v skladu z investicijskim programom razširili našo dejavnost, povečali asorti-man in količine, zgradili posebno tiskamo.« — »Vsi elaborati ugotavljajo, da bomo lahko delali več, bolje in ceneje, vendar bo potrebno veliko dela, da bomo vskladili naše delo z novimi zahtevami ter bo prav zaradi vsfcladiščenja še ved- EMIL HOČEVAR — Skladiščnik v obratu Zalog je vsled premajhnega skladiščnega prostora brez zalog. no problem tekočega odprem-ljanja gotovih izdelkov,« je končal tov. Dernovšek. Optimizem, ki ga kažejo vsi v Zalogu je vzpodbuden, saj bi kakršnakoli stagnacija v gospodarski reformi pomenila propad, ter se je zato treba neprestano prilagajati situaciji na tržišču, vključevati se v mednarodno delitev dela in se držati načela, da bo delal tisti, ki bo cenejši, hitrejši, boljši. Le na ta način bomo obdržali vodilno mesto v grupi naše industrijske proizvodnje.« HERZOG Janez Polletno poročilo informativne službe Ker je ozvočenje v našem kolektivu še vedno v okvari in ker vse druge oblike informiranja razen tovarniškega glasila vsled objektivnih razlogov ne delujejo, moramo polletno poročilo omejiti le na izdajanje glasila »GLAS SATURNUS«. Naše glasilo GLAS SATURNUS je enomesečnik in po pogodbi s tiskarno normalno izide okoli osmega vsak mesec. V letošnjem letu je z novoletno izšlo 7 številk in sicer vse v povečanem obsegu, 5 številk na 12 straneh in 2 številki na 16 straneh, normalno je 8 strani. Naklada je ostala neizpre-menjena — 2200 izvodov vsake številke. Vsak član našega kolektiva dobi glasilo brezplačno, ravno tako pošiljamo brezplačno tudi vsem našim upokojencem, vojakom, inštitutom, občinskim, mestnim in republiškim družbeno političnim organizacijam, našim odjemalcem, servisom in. drugim poslovnim sodelavcem, kar znese čez 500 komadov vsake številke. Izdatki za tiskanje v letošnjem letu so 22.268,11 ND, posamezna številka pa nas stane okoli 176 SD. Za vsebino in izhajanje glasila je odgovoren urednik in uredniški odbor, ki šteje 7 članov. Najbolj pereče je vprašanje vsebine in same tehnične obdelave. Uredniški odbor se trudi, da bi bila vsebina čimbolj kvalitetna im pestra, da bi se čimbolj približali neposrednemu proizvajalcu, da bi ga z glasilom obveščali, seznanjali, učili, mu pomagali na delovnem mestu ter ga razveseljevali. Težave so v tem, ker ne vemo, koliko nam to z glasilom tudi uspe. Premalo se nam člani javljajo, premalo nam povedo svoja mnenja in želje, neprestano nam odgovarjajo, da se ne izplača, da se tako in tako z ničemer ne uspe, da je bolje biti tiho itd. Res je, da kritiziramo radi vsi, vendar 'kritik ne prenesemo. Vsako kritiko vzamemo kot zlonamerno. Sodimo pa, da se bomo morali na kritiko in odkrivanje napak navaditi, ker menimo, da naša socialistična ureditev O odgovornosti strok, služb (Nadaljevanje s prejšnje številke) V zadnji številki smo obdelali problematiko pravne odgovornosti v vseh oblikah t. j. disciplinska odgovornost, materialna odgovornost, odgovornost za prekrške, odgovornost za gospodarske prestopke in odgovornost za kazniva dejanja. Danes se bomo dotaknili poslovnega rizika o katerem tovariš Pavle Gantar v svojem referatu tudi piše. Člen 88. istega zakona pa obvezuje delovne organizacije, da s splošnim aktom določijo dolžnosti in odgovornosti delavcev na delu in v zvezi z delom, postopek ugotavljanja kršitev dolžnosti itd. Posebej zakon obvezuje delovne organizacije, da s splošnim aktom določijo, kaj sc šteje za hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Kaj je treba smatrati kot hujšo kršitev delovnih dolžnosti, je stvar delovne organizacije, mora pa biti razvidno iz splošnega akta. S tem se zagotavlja pravna sigurnost delavcev, da sc v primeru postopka ne bi isto dejanje enkrat ocenjevalo kot lažja, drugič kot hujša kršitev delovnih dolžnosti. Oprostitev teh dolžnosti pa predstavlja protipravno dejanje, ki ima poleg kršitve delovne dolžnosti lahko tudi znake prekrška, gospodarskega prestopka ali kaznivega dejanja pri vseh teh pravnih oblikah, pa se lahko še posebej pojavlja materialna odgovornost. Pri vsem tem pa bi še omenil, da je treba tako pri delu delavcev v proizvodnji pa tudi pri delu delavcev v strokovnih službah podjetij upoštevati tudi tako imenovani poslovni rizik. Razumljivo je, da v okviru poslovanja podjetja nastaja določena materialna škoda, za katero pa delavec ne odgovarja. To upošteva tudi Temeljni zakon o delovnih razmerjih. V členu 94. določa Temeljni zakon o delovnih razmerjih kot pogoj za materialno odgovornost namen ali veliko nepazljivost. Majhna nepazljivost ne predstavlja pogoja za materialno odgovornost in gre nastala škoda na račun poslovnega rizika v poslovanju podjetja. Tudi za škodo, ki jo povzroči delavec na delu oziroma v zvezi z delom tretjim fizičnim ali pravnim osebam je možno zoper delavca z regresno pravico uveljavljati zahtevek le, kakor to določa člen 98 Temeljnega zakona o delovnih razmerjih, če je delavec škodo povzročil namenoma ali iz velike nepazljivosti. Tudi v tem primeru spada majhna nepazljivost v okvir poslovnega rizika. V zvezi s problematiko odgovornosti delavcev v strokovnih službah, bi posebej omenil problem odgovornosti delavcev za delo podrejenih. Ta problematika pri nas ni niti teoretično niti praktično dovolj razčiščena, v samoupravni zakonodaji pa več ali manj nedefinirana. Postavlja se vprašanje, kako in v kakšni meri je odgovoren delavec za delo svojih podrejenih. Teoretično in praktično izključujem primere sostorilstva ali udeležbe. Prvenstveno izhajam pri tem vprašanju iz stališča odgovornosti delavcev nad delom podrejenih iz odnosa kontrole oziroma opustitve kontrole v taki meri, da pride do izvršitve protipravnega dejanja, zlasti disciplinskega prekrška. V delokrog delovnega mesta vodstvenih delavcev avtomatično spada tudi kontrolai dela podrejenih ter jo obeležujejo tudi opisi delovnih mesit v gospodarskih organizacijah. Pri obravnavanju te pravne odgovornosti je preba prav tako izhajati iz teorije krivde. Za prepuste, ki jih napravijo podrejeni, bodo nadrejeni delavci odgovarjali v primeru, če je tudi na njihovi strani podana krivda zaradi izvršenega protipravnega dejanja po podrejenem delavcu. Zelo je sprejemljivo določilo, ki je izraženo v 8. členu zakona o gospodarskih prestopkih, ki pravi: »Odgovorna oseba je odgovorna za gospodarski presit opek, če je prišlo do prestopka z njenim dejanjem ali opustitvijo dolžnega nadzorstva in če je pri tem ravnala malomarno, razen če ne določa predpis, s katerim je določen gospodarski prestopek samo z naklepom.« V tem določilu temelji odgovornost nadrejenih za delo podrejenih na opustitvi dolžnega nadzorstva. Ta opustitev dolžnega nadzorstva pa seveda prav tako predstavlja vsaj malomarnost kot krivdno obliko. Navedenemu problemu samoupravna zakonodaja sploh ali zelo malo posveča pozornost. V zadnjem času se na vseh mogočih nivojih precej razpravlja o odgovornosti vodilnih ljudi v gospodarskih organizacijah. Ni zanikati, da uspeh podjetja v marsičem zavist od dela vodilnih delavcev v podjetjih. Se tako dobra organizacija dola pa v nekoliko večjih podjetjih še ne omogoča vodilnim delavcem podjetja Zakaj tako? Prav zaradi tega bi se danes rad preko našega glasila oglasil vsem dopisnikom, ki omogoča javno in odkrito kritiko, ki pomaga proizvajalcem do odprave napak, ker menimo, da je vsak družbeni organizem, ki je sposoben javno kritizirati svoje napake zdrav in jih je sposoben odpravljali. Mi smo sestavni del naše jugoslovanske socialisti-stične družbe, družbe, ki si javno pred celim svetom kritizira slabosti v svojem sistemu. To nam v svetu ustvarja neprecenljiv ugled. Vsled tega se tudi mi ne strinjamo s tovariši, ki pravijo, da je GLAS SATURNUSA zarotniški list, da samo kritiziramo in s tem dajemo SATURNUS na slab glas. Odločno smo proti kritizer-stVu in ravno tako odločno smo za zdravo objektivno — Ustvarjalno kritiko. Kritika, ki jo uporabljamo ni rušilna, ona je ustvarjalna. Ponovno prosimo1 člane kolektiva, da nam dopisujete, da nam pišete ali poveste o vsem, kar se okoli vas dogaja. Prosimo člane DS, da ocenite naše glasilo tor nam daste napotke za nadaljnje delo. Vsem dopisnikom in sode-lavoem se v prvem polletju 1967 za sodelovanje pri izdajanju glasila zahvaljujemo In priporočamo za nadaljnje skupno delo. Odgovorni urednik: Slavko Genlica prispevajo članke za naš list GLAS SATURNUSA. Čeprav pri urejanju našega lista urednik mnogokrat naleti na hude težave, naše glasilo izhaja redno. Ena od glavnih težav smo na žalost ravno mi dopisniki. Z urednikom se prav lepo dogovorimo o vsebini članka, ki ga bomo za prihodnjo številko napisali. Po takem dogovoru nam največkrat ostane 15 do 20 dni do datuma, ko moramo članek oddati uredništvu, da ga lahko še pravočasno korigira in priredi tako, da je sposoben za tisk. Vendar pa je večina nas dopisnikov takih, da odlagamo pisanje članka iz dneva v dan talko, da nam na koncu zmanjka časa in klju!b večkratnim opozorilom urednika zamudimo dogovorjeni rolk. Talko nepravočasno oddajanje člankov uredniku naprti mnogo dela naenkrat, vsled česar mora hiteti s pripravo za tisk. Popolnoma jasno je, da se v takih primerih pojavlja tiskarski škrat mnogo pogosteje, s čimer trpi kvaliteta našega glasila, No, pa to bi še nekako šlo, če se ne bi dogajali tudi taki primeri, da nekateri dopisniki dajo stoprocentno obljubo, da bodo članek zagotovo napisali, običajno do prav zadnjega roka. V takih slučajih največkrat zamudijo tudi ta rok in se ne zavedajo, da so s tem lahko povzročili) zakasnitev izdaje tudi za en teden ali več. Mnogi morda ne vedo, da imamo pogodbo s tiskarno Gorenjski tisk v Kranju, ki točno določa, do katerega roka ji mora biti ves material po zahtevah in določil ih urejen in dostavljen. Če ta rok zamudimo, je potem samo od dobre volje in prostega časa ljudi v kranjski tiskarni odvisno, kdaj bo list izšel. Članek, ki ni prispel pravočasno v roke urednika, povzroči uredniku dodatno delo, ki pa ni majhno. Se huje pa je, če prispevek sploh ne prispe. V takem primeru mora urednik rezerviran prazen prostor izpolniti s kakim dragim manj važnim člankom, seveda, če ga slučajno ima, v nasprotnem primeru mora preurediti tudi po dve, tri ali vse strani glasila, da končno dobi pravo obliko. Pri vsej tej zadevi pa ne gire samo za, dodatno delo, ki ga ima urednik, saj tudi v proizvodnji ne gre vedno lahko. Tu gre še za pravočasno obveščanje kolektiva o pomembnih dogodkih. Starih novic ljudje ne potrebujejo in si jih tudi ne želijo. V večjih primerih bi s pravočasnim informiranjem preko našega glasila lahko preprečili razne vrste informacij za vogali o dogodkih, ki so v resnici popolnoma drugačni. Moje osebno mnenje je, da moramo dopisniki čutiti neko dolžnost do prodajanja in posredovanja vseh pomembnih informacij kolektivu, posebno še s strokovnega lin gospodarskega področja. Da bi dosegli res pravočasno oddajanje prispevkov uredništvu našega glasila, predlagam, da uredniški od--bor prouči možnost nagrajevanja za pravočasno oddajanje prispevkov. Branimir Polc Na mnogih sestankih in sejah samoupravnih organov in družbeno političnih organizacij v našem kolektivu, je bilo že govora in najrazličnejših razprav o informativni službi in njenem delu. Vedno se je prišlo do zaključka, da je kolektiv premalo informiran o posameznih važnih in aktualnih dogodkih ali pa, da o takih dogodkih zve razmeroma pozno. Ze dolgo je znana resnica, da je časopis najhitreje pokvarljivo blago. Danes ga prebereš, jutri je že star. Enako je tudi z novicami, ki imajo trenuten pomen. Odmevala je pesem partizanska (nadaljevanje z 2. strani) Lahko bi še in še napisal, Kot bolničarka sem imela samo ti tovariši so mi pove-veliko dela. Dela mi ne dali veliko več, kje so še zmanjka tudi še danes ne. drugi. Saj je vsak od njih V Saturnusu sc dobro počutim zgodba zase in verjemite, z in sem z delom in tudi z od- borci se je vedno prijetno ponosi zadovoljna.« govarjati. Oni veliko vedo! JANEZ LUNAR — Tajnik sindikalne podružnice »Saturnus« nadzoruje pripenjanje nageljnov — da ja ne bi bilo kaj narobe. ZAHVALA Ob tragični izgubi mojega nepozabnega sina Sil-vota, sem prejela toliko dokazov resničnega tovarištva, da ne najdem pravih besed, s katerimi bi mogla izreči zahvalo celotnemu kolektivu za izrečena sožalja, udeležbo na njegovi poslednji poti, darovano cvetje in za izdatno denarno pomoč. Vsem lepa — lepa hvala. Pavla Lubej voditi delo tako, da bi lahko v vsaikem času imeli stalno kontrolo nad delom podrejenih. Ne more 60 še za vsako izvrševanje zadev, kakor tudi za izvrševanje aktov in ukrepov ati njih opustitev avtomatično naprtiti krivdo nadrejenemu delavcu. Pravna odgovornost nadrejenega delavca temelji tu le na opustitvi dolžnega nadzorstva, kjer pa mora obstojati tudi krivda (naklep ali malomarnost) in 8a je le pod takimi po-8°ji možno klicati na odgovornost. V mnogih primerih pa je glede odgovornosti nadrejenih delavcev ?-a odgovornost podrejenih možno govoriti o moralni °U eelo politični odgovornosti, ki pa seveda vsebuje dra-posledice (ostavka), kot Pn Pravna odgovornost. Poseben problem predstavila tudi kontrola nad izvajanjem dela strokovnih služb. moremo govoriti o tej ali 0r>i odgovornosti, če ni kom-troie, ker le skozi kontrolo ahko ugotavljamo odgovor-nost. Ugotoviti moramo, da nad delom strokovnih služb mora prvenstveno opravljati nntrolo direktor gospodarske organizacije. V skladu z ustavnimi določili in Temeljnim zakonom o podjetjih vodi direktor poslovanje podjetja, pri svojem delu je samostojen in osebno odgovoren delovni skupnosti in organom upravljanja delovne organizacije; za zakonitost dela delovne organizacije ima za izpolnjevanje z zakonom določenih obveznosti pa je odgovoren tudi družbeni skupnosti. Ta odgovornost direktorja je pravno skoncentrirana na več področij. Direktor tako odgovarja disciplinsko, materialno in kazensko. Obstoja pa tudi možnost razrešitve direktorja pred potekom dobe, za katero je bil imenovan. Po določilih člena 57 Temeljnega zakona o podjetjih lahko delavski svet direktorja s svojim sklepom razreši (odstavi), še preden poteče čas, za katerega je bil imenovan. 1. Ce s svojim delom huje prekrši ali večkrat prekrši predpise, ki se nanašajo na delo podjetja ali njegovo odgovornost, statut ali druge splošne akte podjetja, če neutemeljeno noče izvrševati sklepov organov upravljanja ali če ravna očitno njim nasprotno; 2. Ce s svojim nevestnim ali nepravilnim delom prizadene podjetju ali družbeni skupnosti večjo škodo, ali če bi bila zaradi njegovega nevestnega ali nepravilnega dela taka škoda lahko nastala; 3. Ce zaradi neizvrševanja ali malomarnosti izvrševanja dolžnosti podjetja ni moglo izvršiti svojih temeljnih nalog ali je bilo njihovo izvrševanje znatno oteženo; 4. V dragih primerih, ki jih določa zakon. Iz vseh teh norm vidimo, da je direktor prvenstveno odgovoren za pravilno poslovanje delovne organizacije. Vodstvo poslovanja opravlja sam s pomočjo strokovnih služb. Kakor tudi s sodelovanjem organov upravljanja. Prvenstveno on odgovarja organom upravljanja za dela strokovnih služb. V njegov delokrog spada tudi kontrola nad delom strokovnih služb. Razumljivo pa je, da s tem ni izključena kontrola nad delom strokovnih služb organom upravljanja, vsekakor pa ise ta kontrola praviloma iz-vanja preko direktorja. Prvenstvena naloga direk- torja je torej organizacija in vodenje dela podjetja in s tem seveda tudi organizacija dela, vodenje in kontrola nad strokovnimi službami. Cela vrsta statutov gospodarskih organizacij, ki so v skladu s členom 59 Temeljnega zakona o podjetjih uvedle nadzorni organ kot poseben organ upravljanja, so tudi temu nadzornemu organu prepustile kontrolo nad izvajanjem poslovanja strokovnih služb. Člen 60 Temeljnega zakona o podjetjih določa naslednje: Pravice in dolžnosti nadzornega organa določa statut skladno z ustavo in zakoni. Nadzorni organ nadzoruje zlasti kako se izvajajo določbe statuta in drugih splošnih aktov, v katerih so določene pravice članov delovne skupnosti podjetja in njegovih delov (delovne enote in drago) v upravljanju ter pravice organov upravljanja v podjetju, kot tudi, ali se te pravice uveljavljajo na tale način in po takem postopku, kot je določeno v statutu oziroma drugem splošnem aktu. Člani delovne skupnosti se lahko obračajo neposredno na nadzorni organ v primerih kršitve pravic v upravljanju. Nadzorni organ ima pravico in dolžnost opozoriti organ upravljanja, če misli, da je njegov sklep v nasprotju s statutom ali kakšnim drugim splošnim aktom. Mnenja sem, da v kolikor so v nekaterih gospodarskih organizacijah prepustili nadzornemu organu kontrolo nad izvajanjem dela strokovnih služb — to ml v skladu s členom 60 Temeljnega zakona o podjetjih. Po citiranem določilu tega člena, nadzorni organ ne presoja poslovanje podjetja, kolikor ne prizadeva pravic upravljanja. Organa upravljanja, kot so UO in delavski svet, pa imata bodisi preko direktorja ali pa tudi neposredno pravico izvajati kontrolo nad delom strokovnih služb, saj s tem kontrolirata izvajanje lastnih sklepov. Organizacija kontrole nad delom strokovnih služb je v gospodarskih organizacijah v mnogih primerih šibka, ne zadovoljiva, z interno zakonodajo nedefinirana. Vse to pogojuje slabo poslovanje strokovnih služb in s tem slabo poslovanje vsega podjetja. (Dalje prihodnjič) ] Po naših obratih DE ZALOG — Proizvodnja konz. doz in konz. pokrovov je v tem času potekala v treh izmenah. — Medtem, iko je potekala proizvodnja konz. doz v redu, je proizvodnja konz. doz 0 73 zaostala za planom, kar je vplivalo tudi na doseganje plana. — Vzrokov za neizpolnjevanje plana v proizvodnji 0 73 konz. doz je več. Proizvodnja že dalj časa potek9 v treh izmenah, zato bi bilo potrebno opraviti zamenjavo obrabljenih strojnih delov oz. popravilo, kar pa zahteva daljšo prekinitev dela. Zaradi majhnih serilj in preobremenjenosti tiskarne je potrebno večkratno menjavanje — prestavljanje, kar se posebno odraža pri proizvodnji v treh izmenah. — Delavci lahko koristijo dopuste zaradi zaposlitve delavcev iz DE embalaže in dijakov. — Eno soboto, sicer prosto je kolektiv v obratu delal v dveh izmenah v nadurah. — DS DE je na rednem zasedanju obravnaval izpolnjevanje letnega plana proizvodnje po proizvodnih linijah v I. polletju, problematiko v zvezi s tem in naloge v II. polletju. — Obratna nezgoda, pri kateri je delavki pločevina ranila obe nogi, nam je resen opomin, da smo pri delu in zaščiti premalo previdni. DE EMBALAŽA — Plan za mesec junij smo izvršili v višini 284.059.000 SD ali 97 % ih to: 4-oglati oddelek okrogli oddelek štancarija norma doze, vazelinke 65.255.000 SD ali 98 % 87.017.000 SD ali 114 % 87.619.000 SD ali 118% 44.168.000 SD ali 59 % — Vzrok, da plana nismo izvršili 100 %, je delno v a-sor-timanu naročil, to je v norma dozah v 4-oglati embalaži. Okrogli oddelek in štancarija bi pomanjkanje nadoknadili, če ne bi bilo grlo tiskarna. Kljub temu, da tiskarna obratuje noč in dan, ne more zadostiti vsem potrebam po litografijami pločevini za vse oddelke. — Objekivne težave so tudi bolniški izostanki, posebno v spodnjem oddelku. Od 154 zaposlenih oseb je dnevno 18 oseb na bolniški, kar onemogoča redno proizvodnjo. — Rlain za'mesec julij je postavljen v višini 276.461.000 SD in to: 4-oglati oddelek 43.848.000 SD okrogli oddelek 76.339.000 SD ■štancarija 64.172.000 SD norma doze, vazelinke 91.502.000 SD — Za postavljeni plan imamo naročila. Ob pravočasno izvršeni litografiji pločevine bomo plan izvršili. DE TISKARNA — Kljub raznim težkočam smo v preteklem mesecu izvršili in tudi presegli mesečni plan, s tem smo presegli tudi polletni plan. — Čeprav je IX. stroj dotrajan, uspešno tiskamo na njem tudi vazelinke in druge zahtevnejše artikle, kateri se tiskajo v eni ali dveh barvah. — V remontu je bil VIII. tiskarski stroj, sedaj že normalno obratuje. — Sušilna peč na nafto je postavljena in tudi električna napeljava je gotova. Manjkajo samo izpušne cevi in rezervoar za gorivo, kar je pa tudi že v delu. — Kljub temu, da manjka še nekaj delov se bo v najkrajšem času lakirni stroj »MAILANDER« postavil na predvideno mesto med II. 'tiskarski stroj in sušilno pečjo. — V kopirnici imajo dovolj materiala za izdelavo plošč za tiskanje, pojavilo se je pa pomanjkanje aluminij plošč iz Celja, katere ne prihajajo v določenem roku. — Tudi modernizacija cole tiskarne, kakor tudi foto oddelka, kopimice in risalnice ne napredujejo v istem tempu, kakor po ostalih oddelkih naše tovarne. — Ravno v tem letnem času se pokaže, kako slaba je vemtilacLj v tiskarni. Temperatura se diviga nenormalne višine in se zaradi tega lahko sprašujemo, kako smo še sposobni v takih pogojih za delo, čeprav vedno govorimo o tem problemu. — V tem mesecu se bodo v naši DE dvignile nadure, ker so nastopili letni dopusti. — Vse to se je obravnavalo na sestankih s kvalificiranimi delavci, kateri se je vršil v preteklem mesecu. DE STRANSKI OBRATI — 31. 7. 1967 je datum velike pridobitve za stranske obrate. Na omenjeni dan se vršijo volitve v DS — DE vzdrževanja in na ta način se stranski obrati končno legalizirajo kot DE — vzdrževanja. Vse priprave na volitve so izvršene, tudi kandidatna lista je že vidno razobešena na oglasnih deskah tako, da samo čakamo la za nas tako pomemben datum, da na ta način postanemo enakovredni drugim DE v našem samoupravnem sistemu. — Izvršili smo delni remont na FMI liniji. — Dokončujemo generalni remont SACMI stiskalnice za izdelavo kronskih zamaškov. — Izvršili smo delno popravilo dvobarvnega tiskarskega stroja. —Izdelana je klima naprava v kalilnici. — Izvršena je elelktro in vodna instalacija v Plastiki. 5 strani zunanljih sodelavcev je bila generalno popravljena ekscentrična stiskalnica za embalažo in na novo izdelan ventilator za galvano OTP. DE RAZVOJ IN DELAVNICE — V mesecu juniju je bilo predvidenih 43 orodij, od katerih je bilo 32 orodij dokončanih, oziroma oddanih v skladišče. -— Iz pregledov izvršitve plana je razvidno, da vsak mesec ostane nekaj orodij v nedovršenem stanju oziroma v zaostanku, s tem pa se kopiči nedovršena proizvodnja DE, ki znaša sedaj cca 103 milijone SD. Vsled tega je formirana strokovna komisija, ki bo vsak mesec pregledovala zaostanke, po potrebi pa bo tudi pozitivno ukrepala. — Na prvi seji DS DE razvoja in 3elavnic je bilo sklenjeno, da stari in novi predsednik in novi namestnik predsednika pripravijo predloge za nove člane komisij. Po medsebojni razpravi so predlagali, da ostanejo vise 4 komisije v isti zasedbi, kot do sedaj, le da se izmenja predsednik komisije za nagraljevanje — tovariš Maver Tomaž. Ker je imenovani sedaj predsednik DS DE, je bil v zamenjavo imenovan za predsednika komisije za nagrajevanje tovariš Drakulič Milan. Predlog je bil soglasno sprejet, vajencev. Sedaj pa nastopa problem, kako in kam zapo- — V letošnjem letu se je kovinske stroke izučilo 19 šiiti vse te delavce. Claini DS DE so bili mišljenja, da se •te izučene orodjarje po možnosti zaposli na tista delovna mesta v tovarni, ki jih sedaj zasedajo priučeni ali pomožni delavci. Po vsej 'verjetnosti bi jih opravljali boljše kot pa nekvalificirani. Ker je/teh mladih kvalificiranih delavcev le precejšnje število, je kadrovski sektor sklenil, da se jih ndkaj odpusti. — Kakor vsako leto smo tudi letos sprejeli na prakso 16 študentov — 10 'jih je prakso opravilo že v juliju, ostalih 6 pa v avgustu. — V konstrukcijskem oddelku se je zaposlil Pirih ing. Vilijem, na delovnem mostu »samostojnega konstruktorja orodij za globoke vleke«, ki je v preteklem mesecu diplomiral za strojnega ing. na Strojni fakulteti v Ljubljani. — Disciplinskih prekrškov ni bilo. DE OTP — Plan v mesecu juniju je bil izvršen s 116 %. — V mesecu juniju je bilo v oddelku OTP 88 % izmeta od Skupne vrednosti mesečne proizvodnje. — Pričeli smo z montažo Fadipovih Izdelkov in sicer motorski žaromet 0 160 in ohišje 0 130. — Nismo še uspeli rešiti problem pločevine, taiko de-kapirane kot hladno valjanih trakov. — Za izvršitev plana v mesecu 'juniju smo poleg rednih ur naredili še 588 nadur. — Na praksi je bilo v mesecu juniju 20 študentov in študentk. — Uspeli smo vskladiti dvojni žaromet z zahtevami po planu. — Kljub pomanjkanju pločevine smo dobavili hoboke v skladu z naročili. Kri in Brežice Ni dolgo tega, ko smo preko zvočnika v tovarni slišali obvestilo: »Pri Brežicah se je zgodila huda prometna nesreča in Zavod za transfuzijo krvi je ostal popolnoma brez krvi...« Tudi pri nas smo slišali obvestilo in nekaj nas je sklenilo darovati kri. Ko smo prišli v Zavod za transfuzijo krvi smo vprašali, kje in kakšna je bila nesreča. Bili smo pač radovedni. Izvedeli smo, da nesreče, za katero smo bili preko naših zvočnikov »človeško« pozvani, sploh ni 'bilo. To je bilo za nas krvodajalce zelo neljubo presenečenje. Nikakor ne zato, ker nesreče ni bilo in bi se sedaj hoteli premisliti. Vsi smo že večkrat darovali kri in nas torej ni bilo strah. Ko smo se naslednji dan vrnili na delo, smo bili deležni zasmehovanja in različnih domislic na temo: »Ali so vas ...?«. Vidite, pa so nas res, in to nas boli. Kaj se res ne da povedati kako drugače — po resnici, mar smo začeli tudi pri krvi lagati? Mar ne govorimo o humanizmu? Mislim, da bi morali biti v bodoče bolj odkriti pri podobnih akcijah, ker tak način sigurno ne bo povečal števila krvodajalcev, nasprotno! Slišal sem ljudi, ki so dejali: »Drugič Je pa ne dam«! Morda je pa tudi jaz ne bom dal. Na koncu samo še to, ali se akcijo nc da več tako organizirati, kot je bilo to včasih??? Mislim, da Zavodu za transfuzijo v onem dnevu ni zmanjkalo krvi. Franc Osterman ◄ ŽE ZAVRŽEN STROJ ZOPET OBRATUJE Stroj za lakiranje pločevine s pomočjo šablon za izpuste, ki smo ga v tiskarni z uvajanjem modernejših strojev izločili Iz proizvodnje, se je zopet zavrtel. Ta postopek je sicer zastarel, saj ga ne uporabljamo že več kot 7 let, z nekaterimi tehničnimi preureditvami pa bo stroj v oddelku lakirnice OTP služil za vemlranje črne pločevine za hoboke. Tako smo razbremenili tiskamo, ki predstavlja ozko grlo v proizvodnji embalaže. Postavlja sc le vprašanje, ali je ta način verniranja pločevine ekonomičen, prvi poizkusi pa kažejo da bo. Imamo uspešnega športnika Prav zadnji čas smo v dnevnem časopisju lahko prebirali široke razprave o naših športnikih, o njihovi vrednosti, o izplačanih vsotah denarja pri podpisovanju prestopnih izjav nogometašev in podobno. Naša javnost obsoja tak način, pa tudi družbeno politični forumi ustrezno ukrepajo, kajti razmetavanje denarnih sredstev, ki niso pridobljena z delom, temveč z dotacijami in prispevki delovnih organizacij in občinskih forumov niso v skladu s težnjami, da uresničimo cilje reformnih uspehov. Naj bo tako ali drugače, razveseljivo in še večje vrednosti je dejstvo, da kljub negativnim pojavom v športnem življenju žive med nami še skromni športniki — amaterji. Vsakemu od teh je to ali ona zvrst športa prirasla k srcu in so njihovi Uspehi zdrpženi s trdim die-lom na treningih in vztrajnim športnim prizadevanjem na tekmovanjih. Med nami, v našem kolektivu živi sicer poznan, vendar po športnih uspehih nam manj znani tovariš Jože Zadnikar. Poiskal sem ga in mu Povedal mojo željo, da bi se z njim rad o njegovih športnih uspehih malo pogovoril. Tovariš Jože je pristal na temo razgovora ter že v začetku pripomnil, da menda ni tak »as«, da bi o njem pisali. Pomenek je tekel v tovariški besedi in ga želim v obliki vprašanj in odgovorov vam Predstaviti. Tovariš Jože, koliko časa Se že baviš s strelskim športom oziroma s športnim streljanjem? S športnim streljanjem se bavim že 14 let. Čc ti zaupam, da jih imam sedaj 33, sem se s tem športom začel ukvarjati pri 19. letih. Prve osnove sem dobil kot član strelske družine »Gradis«. Začel sem kot vsak športni strelec z zračno pu-ško, vendar sem kmalu dobil v roke vojaško, nato pa malokalibrsko. Streljanje mi ni povzročalo Posebnih težav in na raznih tekmovanjih sem dosegal le-Pe uspehe za svojo strelsko družino. Na mednarodnih tekmovanjih v letu 1966 in 1967 v Avstriji, kjer se je vršil troboj pokrajin Koroške, Trsta in Slovenije sem obakrat osvojil prvo mesto. Na mednarodnem tekmovanju na Poljskem med mesti Ljubljano in Varšavo sem v letu 1963 zasedel prvo mesto, v 1961. letu drugo mesto in v 1966. letu prvo mesto. Pred kratkim so se v Atenah odvijale Balkanske igre in sicer tekmovanje v streljanju na glinaste golobe. Na teh igrah so sodelovale Gr- Materialne možnosti so eden od važnih pogojev za doseganje uspehov v našem športu. Izstreliti je potrebno precej nabojev, da si pridobiš potrebno izurjenost. Od društva dobim nekaj nabojev, vendar moram pa v glavnem koristiti lastna finančna sredstva, kajti strelska družina nima posebnih dohodkov ali dotacij, da bi lahko krila potrebe za trening. Zato pride do izraza tudi »samoiniciativa«. Bavim se z izdelavo strojev za metanje golobov po moji lastni zamisli. Te stroje potem preko društva prodamo, jj ■ jj 1 y M H r m V letu 1958 sem prestopil v strelsko družino »Diopter«, katere član sem še danes. N daj si se začel ukvarjati 8 športnim streljanjem na gli-°aste golobe? S to športno panogo sem se ?ačel ukvarjati v letu 1958. Treljanje na glinaste golobe veseli predvsem zaradi te-Sa, ker je to streljanje na Premikajoče cilje in vidim Prav v tem poseben užitek, ^a to zvrst streljanja je potrebna lovska puška, katero Pa sem posedoval, salj sem ‘Udi član lovske družine — skratka lovec in najdem v opravi mnogo užitka za ižko-rtčanje prostega časa. Ali bi mi lahko zaupal, akšni so bili doslej tvoji sPortni uspehi? Not strelec na glinaste go-sc aktivno udeležujem PtPogih tekmovanj, ki jih pri-®ja SZS v republiškem in 'Mednarodnem merilu. Svoj Prvi večji uspeh sem dosegel letu 1961, ko sem postal PPPubliškl prvak. To mesto , ‘ uspelo obdržati vse do anes. V tem obdobju sem bil trikrat državni prvak, , lotu 1964 pa sem bil v dr-avnem merilu drugi. JOŽE ZADNIKAR — Naš tihi, skromni nepoznani športnik, zelo dober delavec in tovariš v svoji tekmovalni opremi. čija, Turčija, Romunija, Bolgarija in Jugoslavija. Vsako državo je zastopala ekipa s šestimi člani. Na tem tekmovanju sem si pridobil bronasto medaljo za osvojeno tretje mesto. Jugoslovanska ekipa pa se je uvrstila na 4. mesto. Pred nekaj dnevi pa sem osvojil prvo mesto tudi na mednarodnem tekmovanju med Avstrijo in Jugoslavijo. Za doseganje uspehov so potrebni tudi določeni materialni pogoji. Kako je to vprašanje urejeno v vaših vrstah? da si tako ustvarimo nekaj finančnih sredstev, s katerimi si kupimo naboje, ki so zelo dragi, saj stane en komad cca 150 SD, za dobro pripravo pa jih je potrebno izstreliti najmanj 500 komadov. Toda to je zelo skromno v primerjavi s tekmovalci iz nekaterih držav, ki imajo za take priprave na razpolago po več tisoč nabojev. Vendar kljub temu gre, saj k uspehu mnogo pomaga sistematično delo, predvsem pa zavest in veselje. Jure Vabšok ČLANA DS NI TREBA ODPOKLICATI, CE GA KLIČEMO NA ODGOVORNOST ZARADI KRŠITVE DELOVNIH DOLŽNOSTI Kot vsak drog delavec, lahko tudi delavec, ki je član delavskega sveta, naredi prekršek proti delovni dolžnosti. V praksi se včasih postavlja vprašanje, če je član delavskega sveta zaščiten z imuniteto, in če ga je zato treba pred obravnavo zaradi kršitve delovne dolžnosti odpoklicati. Zvezni sekretariat za delo je dal o tem svoje pojasnilo pod štev. 184/1 od 24. januarja 1967. »Osnovni zakon o delovnih razmerjih z nobeno določbo ne predvideva posebnega postopka za člana delavske- ... /e junij mesec najdražji z a mestne družine. V tem mesecu se začne sadje in povrtnine, kar vedno spremljajo visoke cene. Življenjski stroški tipične delavske družine so se v mesecu juniju dvignili za 0,7 % To je rezultat podražitve nekaterih artiklov prehrane ter oblek in čevljev. Za prvih 6 mesecev tega leta so se življenjski stroški povečali za 6,5%. ... /e naša tovarna tako kot še nikoli do sedaj založena s pločevino. Konec junija smo jo v naših skladiščih imeli kar 4.731 ton — to je pločevino, ki jo potrebujemo za našo pestro proizvodnjo. Rekord pošiljke je bil 28 ton v dnevu, kar ni malo. Šoferji, ki pločevino pripeljejo pa pravijo, da jo v Saturnus vedno radi peljejo, ker imamo pripravne fante, ki znajo z viličarjem urno raztovoriti. ... so zbrani podatki pokazali, da je v prvih treh mesecih letošnjega leta napram istim v lanskem letu število bolniških dni padlo, istočasno pa se je povečalo število koriščenih dni letnega dopusta. Te spremembe so rezultat novih zakonskih sprememb v socialnem zavarovanju, kar povzroča, da (še posebno) socialno šibkejši za manjše obolelosti sebe ali svojih otrok, raje koristijo dopust, kot pa da imajo 50% plačano bolniško. Tisti pa, ki so včasih koristili kakšen dan bolniške za košnjo ali krompir, pa to sedaj storijo ob prostih sobotah. ... so bili na zadnjem zboru gasilcev naše tovarne od 62 povabljenih le 4 tovariši. Kje je gorečnost za podjetje? ... /e bilo v stari obrat embalaže v Mostah v letošnjem letu vloženih več sredstev, kot pa v vseh zadnjih desetih letih. ... stanovanjska komisija nima določene višine, do katere lahko posojilo daje — torej lahko prosimo v neskončnost — le denarja je malo. ... imamo v našem kolektivu čudovito učene tovariše, ki za vsako stvar, katero so predhodno zafučkali vsled nedoslednosti, površnosti in podobno, ko se enkrat zavozla pravijo »TO JE PA SOCIALIZEM IN NAŠA DEMOKRACIJA«! ... gredo tovariši in tovarišice iz DE OTP držat vrsto za malico že 5 in več minut pred pol deseto. ... so nekateri na kosilu že ob 13. uri, da lahko pripravljeni čakajo 14. uro. ... se v Vietnamu ZDA bojujejo že polnih 7 let z armado, ki danes šteje 470.000 mož oboroženih z najsodobnejšo tehniko, pomaga jim še armada 600.000 mož lužnega Vietnama — torej več kot milijon sodobno oboroženih mož, podprtih z več kot 1.000 letali, več kot 1.000 helikopterji in s floto se bori za zmago vlade Južnega Vietnama in ZDA z okoli 250.000 partizani, ki so neprimerno slabše opremljeni, vendar Američani sami priznajo, da kljub najsodobnejši uničevalni tehniki, kljub večjim količinam zmetanih bomb, kot so jih v II. svetovni vojni, strupom, plinom in fosforjem, niso dosegli nobenih vidnih rezultatov. ... /e svetovni izvoz v lanskem letu prvič v zgodovini presegel dvesto milijard dolarjev in se je v zadnjih desetih letih vrednost izvoza povečala za 90 %. Ta statistična ugotovitev samo potrjuje dejstva, da je zaprtost države nesmisel in gospodarski propad in da je cel svet postal eno samo veliko tržišče. ... v enem dnevu obišče našo ambulanto povprečno 30 pacientov. Nekateri prvič, drugi ponovno — ena tretjina pa jih prosi za tableto proti glavobolu in drugim bolečinam. ga sveta, če ta prekrši delovno dolžnost. Član delavskega sveta odgovarja torej za kršitve delovne dolžnosti tako kot vsi drugi delavci. To pomeni, da ugotavlja prekršek delovne dolžnosti in odgovornosti delavca — člana delavskega sveta, ter mu izreka kazni (vključno z izključitvijo iz delovne organizacije) isti organ in v ena- kem postopku, kot to predvideva statut ali drog splošni akt delovne organizacije in kot velja tudi za vse druge člane delovne skupnosti. To torej pomeni, da člana delavskega sveta ni treba odpoklicati pred ugotavljanjem njegove odgovornosti in tudi ne pri izključitvi iz delovne skupnosti. (Servis »Sedma sila«) Pismo iz JLA Tovariš urednik! V zadnji številki GLAS SATURNUSA sem med drugim opazil tudi karikaturo s podpisom o vojakih, ki nič ne pišejo. Jaz mislim, da ni za to kriva »vročina — pa vojaška hrana«, pač pa naša lenoba. To sklepam po sebi. Če sem s tem koga užalil, v kar pa dvomim, mi naj pa oprosti. Pravite, da naj pišemo o svojem življenju! Meni sc zdi, da je skoraj vsak kolikor toliko poučen o življenju v kasarni. Jaz zato ne bi pisal o tem vsakdanjem življenju, pač pa o drugi plati tega življenja, o katerem pa vsak nerad govori ali pa ga enostavno zamolči. To naj bi bila razna »gospodinjska dela«! K temu delu spadajo: Jutranje pometanje — »biksanjc« sobe, kar najbolj sovražim, ker pridem prepozno na zajtrk, sem prikrajšan za »repete«. Ribanju hodnika in WC-ja pa sem na srečo ušel, ker dajem dežurstvo. Vseeno pa skoraj vsak teden pospravljam jedilnico. No, k pospravljanju spada tudi ribanje in to kar dvakrat na dan. To delo mi enkrat »diši« drugič pa ne. Najprej pride seveda na vrsto »ta slabo«. K temu spada ribanje itd, ko pa na koncu pospravimo še po eno porcijo, pa pozabimo na vse, kar je bilo. K slovenski narodni noši (moški) spada tudi klobuk, katerega krasi pero. Mi pa imamo kape, v katerih se nahaja »šivanka s cvirnom«. V teh parih mesecih kasarniškega življenja sem opazil, da sploh nisem ustvarjen za šivanje. Do sedaj sem polomil že kup šivank, nič manjkrat se nisem zbodel v prst. Zato raje pazim, da čim manj strgam, umažem, saj mi pranje ravno tako ne gre od rok. Da ne bi zavzel preveč prostora v listu, ker se bodo verjetno tudi drugi kaj oglasili, se poslavljam in zahvaljujem za poslane časopise. Lep pozdrav iz Knina Vojak Marjan Jakob V. P. 2870/21 Knin SRH Tovariš Marjan! Lepo si nam opisal svoje vojaško življenje. Se nam piši! Doštudiraj nekaj, da si preženeš lenobo za pisanje, predvsem pa glej, da ne zamudiš »repete« in ne pozaibi, da Gledališka sezona je za nami Vedno in povsod beremo, da naša 'kultura peša, da nima razvoja, predvsem pa, da ni potrebnih finančnih sredstev. To je bila resnica. Saj v občini Moste to tudi sami okušamo. Vendar kljulb temu pomanjkanju in stiiski je v naših gledališčih še vedno živahno in razgibano življenje. Znano nam je, da je naša Opera povsod sprejeta z velikim obiskom. To nam priča obisk v Rusiji in Italiji. Tudi Drama ne zaostaja, vendar bi po mišljenju publike morala preusmeriti svoj program, ki je včasih prete-žak za preprostega človeka. Danes, v tem hitrem tempu dela, človek potrebuje razvedrilo, da se sprosti in poaa-bi vsakdanje brige in skrbi, ki jih ni malo. Za to razvedrilo pa je poskrbelo naše Mestno gledališče, ki je s svojim pestrim in razgibanim programom zadovoljilo tudi najbolj zahtevnega človeka. Saj so bile do malega vse predstave polne humorja lin veselih domislekov. Izbrali so si najboljše kulturne ustvarjalce. Upam, da so bili temu priča vsi naši obiskovalci, ki jih je bilo v letošnji sezoni več 'kot kdaj prej, kar dokazuje, da v našem človeku ni zamrla želja po duševnem razvedrilu in kulturnem izobraževanju. V Mestnem gledališču imamo 6 abonmajev — skupno s 320 sedeži. V Qperi in v Drami isto 4 abonmaje — skupno v obeh 56 sedežev. V Mestnem gledališču je bilo torej 6 X 8 = 48 predstav, ki jih je obiskalo 15.370 članov. Torej povprečno pride na eno predstavo 313 članov, 'kar je vsekakor zadovoljivo. Od skupnega članstva je obiskalo gledališče 785 članov, od teh pa je bilo stalnih odjemalcev 230. Ce bi hodilo vseh 1.520 ljudi v gledališče, bi bilo vstopnic vedno premalo. Tako so se zvrstili in je vsakdo lahko prišel do vstopnice. Seveda jih je večkrat zmanjkalo, kar niti ni slabo. Predvsem moram pohvaliti naše mlade ljudi, ki so gledališče obiskovali zelo pridno. Tudi v sezoni 1967/1968 nam bodo gledališča pripravila lep spored in tako pokazala hvaležnost za obisk v pretekli sezoni. Vsem pridnim obiskovalcem pa še nadalje želimo obilo zabave in razvedrila. Na svidenje v prihodnji sezoni! Lenčka Toni V NASLEDNJI ŠTEVILKI BOSTE CITALI: — Polletni gospodarski uspeh — Stranski obrati nova DE — Reportaža s Triglava in še in še — Dopisujte! GLAS SATURNUSA, glasilo delovnega kolektiva tovarne Saturnus, Ljubljana, Ob železnici 16, tel. 313-666. — Ureja uredniški odbor: Marjan Bajc, Slavko Gerlica, Janez Herzog, Mira Tomec, Jože Švigelj, Peter Mam ln Vlado Drnovšek — Odgovorni urednik: Slavko Gerlica, tel. 313-666, 78 — Tisk CP Gorenjski tisk, Kranj — Originalov ne vračamo imamo tudi mi radi »repete«. Lep pozdrav in na svidenje! Urednik Saturnužani -18. 8. 1967 gremo na Triglav - poj -dite z nami! C Gora nas 'kliče! — Brez vprašanj, brez omahovanja nas žene neuitešlji-va sla doživeti, vedino znova doživljati in doživeti njeno razrito in sre-bmkasto ostenje, njeno sonce in sence, modro nebo, nataknjeno na ošiljene zvonike vrhov, njeno zvenečo tišino, njene divje viharje — in v vsem tem doživeti globoko in dosledno samega sebe, svoj strah im pogum, svojo moč in nemoč ... Na gori — na njenem vrhu si srečna kot tova-» riš tovarišu stisneva roko ^ — pridi! H SLOVE- SNI OBHOD NAPAD NAUkO boleznih V NOSU GRŠKI BA0ESL0 VNI LETALEC VRSTA RIBE o»oU, ŽENSKO IME VEZNIK EMIL ADAMIČ POSADKA ŽENSKO IMt GRŠKI BOG VETROV MOŠKO IME TATARSKI POGLAVAR TELUR VRSTA KISLEGA mleka S0PHI3A /AORSKA RIBA- RIM BOG LJUBEZNI POSNEJAA DRUGO IME /ASClNKAV SPIRALA PREVO- ZNO SREDSTVO ZNAČAJ NAmtlA PTICA- Z00DEN ŽENSKO IME ŽENSKO IME AJRlSKA ŽIVAL “VSA UČENJE DEL USTNE VOTLINE PES. IME ZA GRKA POPU- STI B VETRNI 30PIČ