List 36. ar tn v ke m i » Izhajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr., za četrt leta 90 kr. pošiljane po posti pa za celo leto 4 gld. 20 kr., za pol leta 2 gldv20 kr., za cetrt leta 1 gld. 15 kr. nov. den. T Ljubljani sredo septembra 1870. Gospodarske stvari. ali na podučen način pomorej ali pri popolnomasti raznih zbirk pri Kranjskim gospodarjem na znanje zasluge imajo, ali take reci, Da se gospodarji na Kranjskem 9 ki akaj na le beno darilo razpisano ni tošnj delitev premij za kobile in žebce, vedó pri bora vredne aljšbi poslopja za razstavo posebne ktere, akoravno za-nje no- i od- po enoglasnem mnenj 9 praviti na to hitimo jim že danes na znanje dati 9 da razstavo in prisodnih izvedencev so poslavljenja dobo od vrtnarskega društva pismeno pohvalo. Razstavlj reči se morajo većemu tri dni delitev premij bode letos v Postoj ho dnj eg dan po m ktob Tako v seji dan dokončani razstavi na stran spraviti, ako se to od raz t m. sklenila deželna komisija, ki ima zdaj to stvar v rokah. Kmalu pa pride razglas % ■ i « • c. deželne vlade stavlj tako ravnal puščene ne godi 9 bo društveni odbor s takimi rečmi 9 kakor če bi bile njemu v lastnino pre Pa tudi že danes jim moremo povedati 9 da po Vsi dopisi in vse odp ukazu c. kr. ministerstva kmetijstva se letos žebcem ne jib bodo delile premije, in da tudi triletne žeb t morajo brezpl v Lj ubij v zadevah te razstave ne aoDijo vec uiku, iia^ur prejbuji* ieu*. — *~ Letos se bode 6 premij dalo kobilam z žebetom, hodnjega meseca oktobra in traj dobij več tako, kakor prejsnja leta Razstava bode na strelišču (frankirano) vrtnarskem poslati se začne dan do oktobra pri ki so in pol leta ali pa več stare 9 premij pa bicam 3 in pol leta ali polna 4 leta starim, o kterih gospodar skaže 9 da bil že arsk ali drug domač žebec, kteri ima dovoljenj spušcanj V V ; Vse na drobno bode poveďal vladni razglas njo spuscen Sadna in zelenjavna razstava v Ljubljani. Kranjsko društvo za vrtnarstvo napravi v povzdigo sadjereje in pridelovanja vrtnih zelenjav razstavo 9 kteri vse, ki se s temi pridelki pečajo ; za vdeležbo in podporo uljudno vabi. ta namen se bodo od ime- novanega društva in od prijateljev vrtnarstva dělila dařila v zlatu in v srebru za najboljše sadne in zele-njavne pridelke. Kdor želi kako reč v razstavo poslati, naj se najdalje do 15. septembra pri vrtnarskem društvu v Ljubljani oglasi. Vsakteremu sadju, ki se v razstavo pošlje 9 mora njegovo imé pridjano biti; plemena brez pridjanega imena se v razstavo ne jemljejo. Ravno to tudi od zelenjav veljá. Sadje popolnoma dozorélo naj se najmanj tri dni, in vrtne rastline v pripravnem razvitju k večem dva dni pred začetkom razstave v Ljubljani oddajo. Zele-njava vsacega plemena naj se najmanj v dveh strokih pošlje trgu. sam přidělal, ima do kake premije pravico, in vsak razstavljavec, ki eno izmed razpisanih daril zadobiti želi ; eden s korenino , drugi kakor je za prodaj na Le sadje in zelenjava, ktero je razstavljavec naj že pri prvem naznanilu pové, za ktero premijo se po tegu je. Darila se bodo prisodila po izvedenih, od vrtnarskega društva izvoljenih možéh, in sicer po večini njih glasov. Javna delitev daril se bo zadnji dan razstave godila. Razstavljavci, ki brez oglasbe za kakošno darilo kaj posebnega, hvalevrednega na ogled stavijo, Darila bodo k in stvo kmetijstva je dodalo tolarj i, c. kr minister bernih državnih ti nj. Razgl in vrtnarskega društva od 16 maja avgusta darila na drobno popisujeta in naznanjata, za kakošno sadje ali zelenj se bodo delila Ker je treba, da vsak razstavljavec pové, za ktero > darilo se poteguje, zato naj se do društva obrne mu dá tak razglas. Podružnice družbe pripomorejo, da se iz dežele pošlj da kmetijske se vabij sadj 9 in zelenj naj Gospodarji na Kranjskem ki so letos bike za pleme přejeli iz državne podpore. Posestniki, kteri so letos iz državne podpore ple- bili menske bike miricodolskega rodů přejeli so sledeci : na GorensJcem: Bergant Jakob v Stari Loki, Slibar Janez iz Podbrezja nad Kranjem, Marquis Gozzani Ferdinand v Volčjem Potoku Konšek Gregor v Trojanah. Avbelj Anton v Križatih, Suštar Tomaž v Vinih Pengov Anton v Pšati Crne Andrej v Kozarjih ; 9 9 9 na DolensJcem: Mustar Janez v Rudniku, Jaklič Anton v Kriški vasi poleg Višnje gore Kramar Martin iz Studenca 9 9 Novak Matevž v Lazih pri Ribnici Lavrič Jožef v Ložkem Potoku, Skender Jurij v Petrinjah, Vrtin Matija iz Dobliča; 9 288 na Notranjskem; Hladnik Primaž iz Blatne Brezovice Brus Jožef v Spodnjem Logacu, Petkovšek Janez iz Rovt, Dekleva Lavoslav v Košani. ; nemških nadpisov, o sestavi govora v tem rokopisu; v kterem slovenskem narečji je pisan in v ktereni času je pisan ta rokopis in o važnosti njegovem. — Solske postranske profesorjev, 4 suplente in Gospodarji, kter (Mollthaler), jih dobij dobij brž bike belanskeg ko bodo kuplj in imena se bodo potem razglasila, da kmetj rodů tudi e po ke- vesti kažejo 11 učitelje, dalje učence v abecednem redu,* kterih je bilo konec leta 276, in to: 101 Nemec, 172 Slovencev 1 Lah, 1 Magjar in 1 Hrvat; vsi katoličani. i vsi deželi izvedó, kam morejo svoje krave peljati, dar se pojajo. Pri tej priliki pa tudi povemo, da so nekteri biki, letos kupljeni in na deželo dani, po veri so zunaj enega Nemcev se je slovenščine učilo 76, ljubljanskih srednjih šolah je v tem obziru veliko slabejše. Odkod neki to, da se ljub- toraj samo 25 ne. 9 mladi, da bi bili že zdaj še mlađega iunca dobil se bojé slovenščine, ker vendar brž po za tacega ne sme spuščati, sicer se yuiva^i u«mcu, družba kmetijska hoče s plemenskimi biki doseći pleme gospod k je 9 ga tedaj ene mesece še ljanski Nemci tako dovršenih šolah beračijo uradniškega kruha med nami? Ce hoćete. vam povemo taka imena. pokaz dober namen ki ga Velika gimnazija v Oseku Se ekaj pa ima odbor povedati gospodarjem, so za bike prosili, in sicer to, da 80 gospodarjev želelo bika dobiti, al denarja smo imeli le za 21 bikov ki je Izvestje te gimnazije priobčuje v vvodnem članku )) meteorologičke pažnje od 1866. do 1868 i< Junj Penza. Profesorjev je štela ta gimnazij profesorja loo takem se le'tos nikakor ni mogla prošnja V . « • * L* 1 W I 1 • 1 h ) 9 kar letos ni bilo mogoče, bode vprihodnj djati, da sl. ministerstvo kmetijstva bode vslišati ker se^ živinoreji dobilo podpore tudi v prihodnjih letih Odbor družbe kmetijske kranjsk med kterimi so trije Š1 povedale poslednje „Novice"; tud Staré i 14 ktere so po imenu vrli gosp. Josip 7 r----—w, ? y v je med njimi, učeč zemljepis in povestnico in vrh tega tudi sodelavec pri meteorologicnih pažnjah. Učencev je bilo koncem leta 275, in sicer 207 rimo katoličanov, 41 grčko-iztočnih in 27 izraelitov. — Iz ki so Solske stvari. Niza gimnazija v Kranji. Njenemu programu na čelu stojí sestavek v slo- domači odgoji in kterem pi- med štipendij te učilnice omenjamo podp dobivali učenci iz zaklada prevzvišenega biskupa gosp dr. Josipa J njegovo podp S tross maj uživalo učencev, ali po 20 30 to 40 ali celó venskem jeziku pod naslovom: ,, nj enem uplivu na vspeh šolske mladine", v satelj gosp. Žolgar starišem, učiteljem in učencem govori o dolžnostih, ktere naj spolnujejo, da naša šola po 100 gold. Povsod tedaj častni spominek preblagega jugoslovanskega mecena. Slava mu! Znanstvene stvari. Solsko sporočilo kaže pro- dobro odgoji mladino, fesorjev, 80 učencev, izmed kterih je 9 stipendistov s 665 gold. 20 kr. podpore. To smo radostno brali, ker 'v ' da tudi na kranjski gimnaziji, kteri bi bilo spricuje čedalje več učencev želeti, dobivajo se štipendije. Po (ali Reinblut" ali ..Kreuzung" iz slovenske in nemške krvi narodnosti je naštetih 62 Slovencev, 7 Nemcev Sporočilo o XVII. odboroví skupštini Matice slovenske. v Ljubljani 1. avgusta 1870. 1. (Konec.) • ' Račun o gospodarstvu z Matičino hišo je v od-sekovem imenu dal gosp. Sovan ter blagajniku izročil jjiwciuuiut Hl i i<ù oiuvououc m uomoac rvxvi, — ~ . ~— fe^f • ^ ^ » " " to ni povedano) in 1 Lah. Razvrščeni so v abecednem &sti njen dohodek, ki znaša 377 gold. 90ý2 kr. redu, tako da bralec celó nič ne izvé, kteri so se učili bolje , tticil OICWOJÇ/. vuuiu J^ vodja nam pa tudi ni povedal. kteri slabeje. Čemu Namesti blagajnika prebere g. tajnik račun za je to dobro, ne vemo ) preteklo društveno leto od 1. julija 1869. do 1. julija 1870. Visa gimnazija v Mariboru. Njen program priobčuje dva sestavka ; nemški je , ki ga odbor predloži VI. občnemu zboru. Zgodovina o „Vodnikovem rokopisu" je bila pod naslovom „Mařburger" Namenbiichlein", s kterim razun zemljovidov, kterih zdaj Matica še ne more lahko pisatelj Rudolf Reichel objavlja vse priimke, ki se do darovati, poděli mariborskim dijakom došlé na svitlo vpletena v tajnikovo sporočilo. Prošnja g. prof. Pajka se je reoila tako, da se 1600. nahajajo v mariborskih listinah. njim menda danih Matičinih knjig po 10 iztiskov, ki naj jih gosp hoče dokazati, da je Maribor nekdaj bil nemško mesto; profesor o ugodni priliki po svoji previdnosti razdeli ker pa opomni, da se je ta imenik od tistih dob do marljivim gimnazijskim učencem. Na danes bistveno spremenil, in to s tem, da so se ondi naselili Slovenci, zato odtod izhaja, da je Maribor sedaj slovensko mesto. Zakaj se vendar tudi ne vêde slovenski? ljovide se ozir vzame pri natisu. prošnjo za zem- želja 8. Kteri dan bodi VI. občni zbor, o tem se izreče 9 da v Slovenski sestavek prof. Jan. Pajka priobčuje stari določiti, gré predsedništvu. polovici meseca septembra, pravica dan rokopis Kranjskega mesta, o kterem Valvasor da ga kranjski pise, skrivaj o, ker ga meščani zarad tega tako zeló stopijo konec društvenega leta Tajnik naznani, kteri odborniki po pravilih od- so 1866. leta iz- nimajo Ta zanimivi rokopis, kteri voljeni m i namreč : po Trstenjakovem mnenji je bil pisan med letom 1486. in 1493., je kos starega pisma slovenski — toda z nem- svétnika in Pájek, kte- škimi črkami Cojs, Gorup, Luka Svetec dr. Jan. Bleiweis, Anton baron Iv. Vávrů, Jož. grof Barbo, Jož. Ant. Janežič, dr. Jož. Ulaga, Andr. Winkler napisane prisege župana m Mat. Majar (izvoljen 1868. 9 ki je odstopil iz porotnikov Kranjskega mesta. Prof. Janko remu smo hvaležni, da je to starino iz prahů arhivnega pri tirai na beli dan, v tem sestavku dalje govori in sicer o pravopisu tega spomenika, o zvukovnih zamem- slovnice prof. S. Žepic pošlje v dveh mesecih bah v njem, o gramatiških obrazih premembnih besed, do skladnje ter poprosí, naj se posebno z ozirom na o njegovi sintaksi; dalje razlaga nektere njegove be- slovenske učence sprejame ta knjiga za prihodnje leto. Matice (in pa gosp. dr. Lovro Toman — 1869. 1. izvoljen ki je umri 15. avgusta t 1.). . " éjí v - Prof. Marn odboru naznani, da hrvasko-srbske . del sede ter navaja nektere tuje in po tujem jeziku posnete besede m izraze 7 Gosp. dr. Krek javi, da mitologija ki c^i u tujo i ju. jju iujwiu jg/jiau jjuouubg ui« jlv i v » j v * j ^^ "aiiv/iu^ija j ixi JO SpiSUjG o posebnosti 4. nemškega delà in za Matičin letopis, utegne obsegati kacih 12 pol in da 289 utegne za-nj biti toraj preobširna, naj se odloži morebiti v posebni knjigi za 1872. daj Sklene se, da kedar se straši zdajci izliti svoje vodene oblake na nas, nismo y kajt navdušena „Naprej zastave Slave", ki se rokopis zgotovi, določijo to presojevalci. Po tem se je mogocno razlegala iz slehernega grla, oživěla nam spregovorí o naroďnem blagu in posebej o Stanko je srea za vse težave, ki so nam pretile na potovanj Vrazovi zapuščini, ktero naj Matica skoro spravi * — j - «...... na svetio, in odbor naprosi g. dr. Kreka, da jo pre- votlo odme VZame, 11a lau&u prcgicua., ^um uc* ucvio . , ^ ^«uiuohi arais. li lit U U v prihodnji odborovi seji ali ustmeno ali pismeno o tem potne srage, ki so se vlivale po vsacem obrazu na tanko pregleda, morebiti za natis vredi in Mogoôen střel in radostno ukanje, ki je valo v globocih prepadih in pečenih tišinah, spremljalo vedno, in čist planinski zrak hladil nam nas je J© predlaga (dr. Krek privoli tej želji ter sprejme Stanko Vrazovo zapuščino). Tako smo dospel do P postaj Kaj milo nas je pozdravljalo vbrano zvonjenj iz Pri tej priliki se naznanja, da se obrok za ná- male cerkvice sv. Ambroža, poleg ktere se vstavimo rodno slovstveno blago podaljša do meseca maja 1871. hoté se prvič malo okrepčati leta. Naj se toraj podviza, kdor nabira národno blagó. Gosp. dr. Razlag svetuje, naj a) z ozirom na to, jazno dolino, j« uu^um« puu uami, do da je Slovencem véliki „Naučni slovni k" zložiti bena zvezdica ni migljala na nebu, bledo luno so za ^ %M _ ____^ a mm « a « ft * « » tt m m m m 1 & -ft m m mm mm m m m • ~ _ Tiha noč je že prostrla svoja temna krila nad pri ki dpirala globoko pod nami no sedaj priprostim pri branji časnikov itd. bil prav korišten in se silo težko, da pa bi v mali obliki vzlasti bolj krivali gosti oblaki /on uuxaai, tam in tam zabliščala je kaka daljave ter se zopet vtrnila, ko posedemo krog; potreben , odbor predlaga občnemu zboru 9 da se da z ozirom na pred želje lučca iz velicega ognja, ki je mogočno plapolal in čarobno zlati! sivo pečevje, ki nas je obdajalo na levo unim ta spravi na svetio in svete mnogih vnanjih družnikov in posebej odborni- kov naj Matica sklene dajati na svetio znanstven odmeval v nižavi in prekrasna pesem časopis, ki naj bi izhajal vsaj v zvezkih na vsake ram se skalnato stran" donela je strastno v bratinski In zopet so zapeli milo zvonovi, mogočni strel je „V gorensko ozi zastonj, sicer pa tri mesece, ter pošiljal ustanovnikom prodajal naročnikom. Poslednji nasvet vzlasti krepko pozdrav Trigl velikanu čez nočne visočine. Nehoté se zamislim pri tem veličestnem prizoru in podpira dr. Krek. Po mnogem razgovarjanji in pre- moj duh je plaval daleč nazaj v zgodovino prejšnjega vdarjanji se sklene > da dr. Razlag v obeh nasvetih časa spomin mi pride nemila osoda, britka pretek spiše bolj določno osnovo, jo predloži odseku za izda- lost našega zatiranega naroda, ko se je zbiral v nočeh vanje knjig Matičinih, predlaga občnemu zboru. kteri naj po odboru po tem pri ognji, naznanjaje krutega sovražnika tej seji sprejete nove ude Matice slovenske žugal dolinah y ki mu je pet zatreti blagostan in tiho srečo v mirnih naznanimo drugi pot r Oklic. Matičinega opravilnega reda 16. se glasi Iz teh nemilih domišlij predrami me mogočni strel ki je naznanjal, da se napotimo dalje do pastirskih kod kjer hočemo prenoćiti. Bila je vže pozna noc in čakala nas je še precej dolga težavna pot, ki pelje čez sama goščavo. Ni čuda, da nas tudi najbolj vtrudi, ker bila je jako kamenita in strma, a vendar ravno zarad tega prav zanimiva, saj vže Latinec pravi: tako-le: „Odboru je posebna dolžnost skrbeti, da vsak ud dobi diplomo o sprejemu, ako je želi in hoče Matici povrniti stroške, ktere naznani odbor". Znano je, da je blagi, prerano umrli g. dr. Lovro Jako se razveselimo, dospěvši do vrha, kjer se Toman sam preskrbel prekrasne diplomo in Matici prostira prijazna dolinica s čvetero pastirskimi kočami it Jucunda est memoria praeteritorum malorum". y zato čudijo Nenadni strel prebudi urno pastirje ki se y iMwui »uvi i. v wuui ui iiv paobu , rvi. o i da pridemo tako pozno in v taki temini. jako Kmalu je v koči, ktero je čarobno razsvetljeval podařil vse tri plošce, v ktere je vrezana. Da odbor izvé, koliko iztiskov mu je naročiti razglaša ta-le poziv: Kdor izmed Matičinih udov želi přejeti diplomo, naj se ali neposrednje ali po poverjeniku kmalu oglasi Prav po stari slovanski šegi posedemo zdajci krog pri tajniku, kteremu naj določno napiše na tančen ognjišča in kupica sladkega dolenca se začne vrstiti ogenj y ki . y ga urno zanetimo, vse živo. naslov, kteri želi, da se vpiše v diplomo ter mu za ki nam zopet okrepca trudne noge in zbistri zaspané vse Matičine stroške priloži petdeset krajcarjev. oči. Jamejo se tudi razlegati premile narodne pesmi^ Iz odbora Matice slovenske v Ljubljani septembra 1870. Dr. E. H. Costa, predsednik. oči. ki tako prijetno božajo sleherno srce, in vname se živa radost, ktere iščeš palac; srčna zastonj v elegantnih salonih Anton Lésar, odbornik in tajnik, priprostega pastirja. zadovoljnost, ki se nahaja le v leseni koči Eno noč na gorenskih planinah. Dolga hoja in težavna pot ste nas jako vtrudile. Kmalu jame vtihovati vesela družba, govorice po h a j aj o y uvi j v« xu v Ï vi uv T MVi V W fcj £ ui UCi vt« ^ O AVV ST ogenj na ognjišču le poredkoma še zaplapolje Spisal A. K. Poženčan. Dokler mi bije srce za prekrasno našo slovensko domovino, dokler mi ne zagrne večna noč rajskega in žarno obseva zaspané obraze okrog sedečih. (Dalje prihodnjič.) prizora, ki se mi prostira pred očmi, ozirajočemu se v preromantične gorenske planine, ne pozabim one ča- * robne noči, ki sem jo preživel na visocih planinah tik Mnogovrstne novice. Ena najlepših cerkev na svetu v Grintovca. Strassburgu „Minister* t stolna cerkev imenovana je pokončana; ^vc«. velikánská cerkev z najvišim turnom, xvx z-m« Sešlo se nas je bilo precej veliko število prijate- NemecErvin iz Steinbacha (poleg Badna), leží vraz , med njimi tudi neki nekdanji moj profesor in valinah, pokončana od N e m c e v ! To je divjaštvo, van- dalizem, da mu ga ni para, injo je delo onega naroda, , da bi ki J° je zida! ... ... nekaj druzih čestitih gospodov po dokončanem šolskem u m m/m u MMÉi kjer izpitu v Cerkljah, pri ondotnem vrlem županu V1UÍ1.1" ViMÍ AX*U gu 111 JJCHCij A" J w vi.IV^M ki se ponaša s tem, da ga je Bog stvaril za to * ~, pi. j. uuuui/uoui r í iiu^auu , xvj 01 jvi 00 o turn , u.j ski t so z armado svoj blegl kar Dolijak govori, ni prestavljanje Faganelovega go- ampak poseben govor o bistvu in v podporo vora so streljali s topovi v mesto in lucali ognjene rakete rezal: » Jez sem hotel je rekel po italijanski va-ni vnelo se je mnogo poslopij in tudi Miinster je „iaškim gospodom uljudnost (gentilezza) izkazati; a ker prizanese nočejo me poslušati, ne bom veo govoril". Del-Torre Vse naj začel goreti in je pogorel. Vse prošnje, ^«.j ^ velikanski cerkvi, starodavnemu spominku umetnosti in krasotě, niso pomagale nic. Miinster je razvalina meni da Lahi imajo „pravico" zahtevati venci prestavljajo, česar oni ne razumejo 9 da TÙ jim Slo- se oglasi Miinster je siara gotiška velikánská cerkev v Strass- L a vri č (po slov.): Na laški strani se trdi, da imajo burgu, 1 ima, tJ ^VllOUUV , VIZIJO UJ-l^HU ^iott.ixkMujx au. .V, ^lOVUUUV stolp (turn) čudovito umetno zidan iz kvadrov; visok Kar se mene tiče, ne přiznávám te pravice ki ima 5 portalov gU "VV v/v^—w , ' -----------------" *--- \ L ------/ --— —WW v*4 ^ V.ÍC4) «I Ui C*J V/ z 2242 pišalkami in italijanski poslanci pravico, od nas prevodov zahtevati. (437 parižkih čevljev) tako, da ga noben drug turn na jez v poslednji seji svoj govor přestavil svetu ne preseže, do vrha pelje 725 stopnic stopnic. In to ve- to le iz ,,uljudnosti" („gentilezza"). S tem je bila po-po divjosti nemški! pravljena napaka poprejšnje seje. Na to se vname ve- to uljudnosti gentilezza"). > . Da storil sem sem likansko poslopje je zdaj podrtij t j • v v v . * _ _ tem je bila po- * Lastovice že zapuscaj kraj in preselj JeJ° v toplej v se vmesen prepir zarad prestavljanja, kterega se vdeležu- kasneje priču- jejo Crne,Gorjup,Dottori, Pajer. Na sloven- mecec ) joci avgust letos nikakoršneg Navadno se selijo letos jih je sem ter tje pregnal že mrzli ski strani se je trdiío, in sicer tako določno še nikoli tako imenovanih sledu suuvčiiiiu „pasjih um ui uíiu if^f-^J , ua , uo uwu.u uďui z»autcv«u preotavij mraz in skoro neprestano de- venskih govorov, bodo zahtevali tudi Slovenci dni" ni bilo popřej da če bodo Lahi zahtevali prestavljanja slo- 5 ževje je stopilo na mesto toplote da Zato pa tudi naj je za se jim prevaja vse, kar Lahi govoré. Temu niso ve- ajdo in čebele zeló neugodno vreme, vino bode kisovec deli Lahi kaj ugovoriti; umaknili so se pa na to-le in krompir gnjije po več krajih. Tudi na Ogerskem stališče, ktero je sosebno Dot tor i (lánsko leto najpo- hlevniši in nam najpravičniši laški poslanec) trdovratno povdarjal: Mi Lahi ne moremo glasovati o predlogu tožij o deževnem in mrzlem vremenu kterega zapopadka in razlogov ne poznamo f o Deželni zbori, Zbor goriŠki. Še nekaj, sem rekel uni pot, da imam povedati • • rT . i • . • i •• i • v • i • • tedaj 9 nam morete vse prestaviti, če hočete, da bomo Vaše slovanské nasvete obravnavaii. Crne je odvrnil blizo tako-le: da nas boste da vas umemo : nas sej hvaliti Hotel sem grajati Dolij tanj Ce razumeli, kakor smo mi našli pomočkov ne razumete, poiščite si pomočkov ) in po ko pr govorjenje njegovo, ki je bilo bolje, vikrat; mislil sem podati obširno karakteristiko dr. Lav sicer pa želim ) nami; ímejmo drugi z da ne bi bilo zarad jezika prepira med druzimi potrpljenje. Temu přič kanju zastran prestavljanja se je pridružilo še drugo, evega govora in sploh obširniše opisati vso debato ki gaje sprožil Pajer. On je trdil, da vsled nekega zarad znižanja plače odbornikov; a o vsem tem samo ekaj črtic, kajti vse niti i prav UXtiVž, tvajbi VODj aai pred dogoďkov naslednj kar bi bil imel reči notranjega opravilnega reda se mora vsak predlog sej Dr > I mora zgi- izročiti posebnemu odseku v naprejšnje pretresovanje ; dež. odbor da ne more namestovati odseka storil ) in se je , da je govoril naravnejše, nego je vajen; skliceval Crnetu in Gorjupu nasproti tudi na šege umetno, prisiljeno deklamovanje ne pristoja dandanašnji državnega zbora. Una dva sta mu odgovarjala, da od-več niti v cerkvi, niti v parlamentu; tu in tam se za- sek ni časa voliti, ker je seja zadnja ter da saj se je hteva jedernatost misii in rekov in naturna zgovornost Gledé na reč samo bilo nam da je žanja meni trdil. moc plesti )) bilo plač če hočeš svobodo Da se je nazadnje y svobodo težko razumeti v zagovarjanj Na vadni rek: „svoboda zahteva žrtev kako zni-po- goriškem zboru) poprejšnjih let večkrat tako storilo da se je kaka reč, namesti posebnemu odseku izročila > plaćaj klep bornik namesti 800 sprej el 1200 gold.) deželnemu odboru. Vmes tega se je pa vedno tudi vprašanje zarad prestavljanja vrivalo. Pohvaliti moram pa je nasprotno glavarja, daje bil pravičen; silUje vedno na gla-večine vdal (kot od- sovanje o glavnem predlogu in 2 (Crnetovem in Gor- icjci xtjyjyj gviu.y, to tlTJai — jupuvcujy pupravum uaovcuu , ota oc uu<* lucu uc Jako zaměřili so vsi Slovenci bato sprožiia, oba mereča na to, da naj bi deželni odbor parlament šega jupovem) popravnih nasvetih, ki sta se bila med de- brez razločka Dolijaku in Lavriču, da sta na zahte- ne imel naloge, sestaviti nove postave, ampak samo vanj rila. vse Del-T...... sama na italijanski jezik kar sta po slovenski govo- pozvedeti vse pomanjkljivosti stare postave; vse na- prestavljala, in to, brez daljno naj bi ostalo pridržano prihodnjemu zboru. Lahi ugovora, brez zavarovanja principa in slov. pravice, pa niso hoteli po nikakem, da bi bilo prišlo do glaso- Dr. Lavric je imel celi převod že pripravljen in ga je vanja Kdor je bistro opazoval njih taktiko y ni mu od besede do besede prebral. Ostro ju je občno mnenje bilo težko uganiti, da ves prepir zarad jezika in opra zarad tega bičalo. Al, čem bolj nas je c mirilo to, da novi poslanci podirajo, kar so. sezidali stari v poprejšnjih sejnih dobah, tem zadovoljnejši smo pnilo in vzne- vilnega reda je le bolj pretveza in da zaječ v drugem grmu tiči. Bilo je namreč tišti dan na dnevnem redu dovoljenje 2000—3000 gold, za ceste na Tominskem in s korektnim vedenjem slovenskih zastopnikov v na- tudi Faganelov predlog, seje zdelo Lahom, da meri slednji 5. seji 30. avgusta. Komur je ljub skandal, na to, da bi se stroški za ceste zavalili na deželni imeti mora to sejo za eno najzanimiviših. kar naš zbor namesti na okraj ne zaloge, ter da bi se po tem takem zboruje. Po nekterih interpeiacijah od laške strani do- z Iaškim denarjem slovenske ceste delale. Dalje je voli se beseda posl. Faganel-u. Razlagal je in pod- treba vedeti, da so imeli slovenski poslanci tišti dan piral slovenski že v poprejšnji seji napovedani predlog: većino, kajti na naši strani je manjkalo samo Polaj-a naj bi zbor deželnem db čil da iju uuuuiu u a i v u 11 , ua na iaoai jjc* o jj i ouo-a iu itiitici * j ov/ uaoi «.«» dobo popravljen načrt cestne glasovanje silili, Lahi pa se ga ogibali. Ko so se bili laški napravi za prihodnj pa Depretis-a in Ritter-ja. Zato so 9 naši na sej postave, ucs, u<* ocuauja pustava uu iei<* iouo. jo v z.« vsí »miegi* unu&alija uavcnuau , icuo jl aguaiu&zu . mnozih ozirih neprimerna. Ko je končal, naprosi pred- Kaj bi toliko govorili o prestavljanji; če Vam predlog V SS ces da sedanja postava od leta 1868 v že vsi sitnega pričkanja naveličali reče Pagliaruzzi : sednik slovenske poslance naj bi italijanski ne ni všeč in če ga ne razumete, dano Vam je na voljo: kteri drugi" blagovolil prestaviti, kar je F. go- glasujte zoper nasvet. Deperis: „Tedaj glasujemo Ponudi se poslanec Dolij^ak. Pa že koj po proti predlogu". Vzame klobuk in jo pobriše iz zbor- Glavar zná voril prvih stavkih ga ustavi poslanec Dottori, rekoč, da, nice; — za njim vsi drugi laški poslanci. pregleda Slovence in izreče, da ni več mogojSe zboro-vati, ker ni postavnega števila poslancev. Cez nekaj časa zapusté sobano tudi Slovenci. V stranskih pro-storih se je vnel nov živ prepir; pozneje so se spravili vsi zborniki skup v glavarjevo sobo ter vse poskusili, da bi se porazumeli, toda vse brez vspeha. Trajala je zaupljiva seja do 21/2 ure popoldne. Slovenci se niso hoteli ganiti iz sobe^ da ne bi jirn Lahi očitali, da (Slovenci) nočejo porazumka. Zraven prestavljanja slovenskih govorov so se sukali razgovori v zaupljivi seji sosebno okoli tega, kako naj bi se seja in sejna doba formalno sklenila, in okoli dovoljenja denarnih pomoč-kov za ceste na Tominskem. Lahi so hoteli, naj bi deželni odbor denar nakazal, oni da bodo v prihodnji sejni dobi že vse potrdili ; Slovenci pa so rekli: Ne; zbor v javni seji mora zdaj dotični sklep storiti. Zastran formalne sklenitve seje in sesije so silili laški poslanci: Idimo v zbornico in sklenimo sejo! Slovenci: Ne; samo zarad sklenitve ne gremo v zbornico; idite Vi sami, Če hočete; zakaj ste ušli? Mi gremo v zbornico le s tem pogojem, da se redno obravná, kar je na dnevnem redu. — Konec je bil ta, da so — po tem, ko ni hotel nihče več govoriti — Lahi prvi sobo zapustili in šli k obědu; za njimi tudi Slovenci. — Iz javne in zaupljive debate se je dalo posneti, da hočejo Lahi s tem, da delajo težave, kedar gré za materijalne naše koristi slovenske poslance prisilitii, da bi se odpovedali pravice po slovenski govoriti. — Žalostno je pa na vsak način, da za zdaj ni denarja za Tomin-ske ceste. V petek 2. septembra ob 6. uri zvečer so se zbrali zopet skor vsi (v naglici od doma poklicani) poslanci v glavarjevi sobi in še enkrat poskusili se porazumeti, al tudi to pot brez vspeha. Vzel se je v podlago po-gajanju lanski „konkordat" od 13. okt., vsled kterega se je mislilo, da ne bo v našem zboru nikdar več pre-pira zastran jezika, — a letos nočejo Lahi nič vedeti o njem; samo Dépéris in Ritter sta glasovala v smislu Slovencem prijaznem. Čudno je, kar zahtevajo Lahi, da mora namreč vsak slovensk poslanec italijanski znati. Takrat imate enega — pravijo — ki ne zná italijanski; drugi pot jih pride znabiti 10 tacih v zbor; kako bomo zborovali? Poslednji tajni cilj, ki ga imajo pri svojem zvijacnem nagajanji ne mestni laški poslanci s Pajerjem kot skrivnem vodjo na čelu, je menda ta: odtrgati grofijo gradiškansko od Gorice, in združiti jo s Trstom in Istro v eno celoto z enim dežeinim zborom, in to naj bi bila nasprotna teža Sloveniji. — Se moram omeniti, da 30. avgusta, potem ko so bili Lahi dvorano zapustili, je našel nekdo pod mizo nekega laškega poslanca listek s temi-le besedami od znane roke: „Idimo iz zbornice! tako nam ne bo treba dovo-liti pomočkov za ceste". Sicer pa, kar se tega tiče, je že menda dogovorjeno, da nakaže denar deželni odbor, in to tem lože, ker je finančni odsek za To-minske ceste edinoglasno dotični znesek v svoj nasvet sprejel. Zadnja poskušnja porazumenja je glavarjeva zasluga; od vlade je bilo došlo narocilo, naj se ima zbor za sklenjen in naj se to že razkropljenim poslancem pismeno naznani. Zdaj je tedaj goriški zbor do-ločno sklenjen. — Lustige Zustánde! kaj ne? Deželni zbor Štajarski. V seji 31. avgusta so se volili poslanci v državni zbor. Predno se je začela volitev, je prof. Maassen v imenu zdolej podpisanih družnikov slovenske in nemške federalistično-konservativne stranke bral sledečo deklaracijo : „Slavni deželni zbor! Dasiravno se decemberska ustava nikdar v potrjenje ni predložila postavnim za- stopom kronovin in dežel v to ustavo vpletenih, m toraj po našem prepričanji nima formalne pravoveljav- nosti; dasiravno je državni zbor za neogerske kraljevine in dežele našega cesarstva vsled svojih po decem-berski ustavi mu podeljenih pravic in opravil taka naprava, ki škoduje državopravni osebnosti dežel in njih avtonomne pravice kakor potrebe skrajšuje; dasiravno mislimo, da nimamo niti dolžnosti niti pravice udele-ževati se državnega zbora sklicanega na podlagi te ustave in previdenega z delokrogom iz nje izvirajočim, vendar z ozirom na to , da mora vsled prevažnih dogo djajev, kterih pozorišče je Evropa v sedanji dôbi, država biti pripravljena z vso odvažnostjo svoje moči in svojega zgodovinskega pokliča stopiti pred svet, — da je za neovirano in krepko akcijo države potrebno, da vladi njegovega veličanstva našega cesarja ne bode primanjkovalo materijalnih sredstev in moralične podpore zastopa vse države, — da je v ta namen potrebno, a tudi dovolj, da se dovolijo mogoče potrebščine za državno armado in njeno moc ter da se doženó volitve v delegacije za zadeve skupne z deželami ogerske krone} — da je v faktično delavni organ za izvršenje teh djanj zdaj le državni zbor decemberske ustave, in da od svojega pravnega stališča nič ne oddamo, ako pri-znavaje te djanske razmere in zavarovaje se proti vsem drugim sklepom, ki bi se mogli iz tega izpeljevati, po-magamo, da se snide državni zbor v ta namen: mislimo, da spolnujemo patriotično dolžnost, ako rečemo, da smo pripravljeni, udeležiti se volitve v državni zbor z omenjenim omejenjem in izrečenimi pogoji. F. Maassen, grof Plaz, J. Weinhandl, A. Karlon, A. grof d'Avernas, H. grof d'Avernas, A. Bárenfeind, R. Nerwein, J. Allinger, dr. H. Lehman, E. b. Gudenus, dr. J. Vošnjak, dr. Dominkuš, J. Kuko vec, M. Herman, Fr. Kosar, K. pl. Adamovič. Pri volitvah zmagali so nemški ustavneži, kakor je to že navada; izvoljena sta iz feder. - konservativne stranke le baron Gudenus in mlinar Weinhandl; izmed Slovencev no bed en, zastopala jih bota dva veliko-nemca Seidl in Bran d s te tter !! ki sta dobila 35 in 36 glasov, dr. Vošnjak le, 17, Adamovič 15. Zbor kranjsku Da naši bralci bolj na tanko izvedó, kaj se je dělalo v deželnem zboru kranjskem, bodo važnejše stvari „Novice" prinesle bolj na drobno. Naj jim povedó danes od besede do besede pismo, ki ga je deželni zbor kranjski izročil presvitlemu cesarju za pomilostenj e vseh zavoljo Janško-Velških do-godeb obsojenih, ktero se je po predlogu dr. Zarnika v 5. seji sklenilo in kteremu so vsi poslanci našega naroda pritrdili, od nasprotne stranke pa nobeden razun dr. Kalteneggerja. — Pismo, ki se je poslalo v slovenskem jeziku, dodala mu pa tudi nemška prestava, se glasi tako-le: „Vaše c. kr. apostolsko Veličanstvo! Z najvišim spoštovanjem se bliža zastopstvo kranjske dežele pre-stolu Vašega Veličanstva in se drzne sledečo prošnjo k podnožju najvišega prestola položiti: Lanskega leta 23. maja je društvo pod imenom „Laibacher Turnverein" napravilo izlet na Janjce in v Velče v okolici ljubljanski. Društvo je bilo od tamošnjih prebivalcev napadeno in v beg zapodeno, ktere dogodbe preponižni zastop kranjske dežele jako obžaluje. Nagibi, kteri so prebivalce omenjenih krajev na ta vsega obžalovanja vredni napad napotili, izvirali so iz mišljenja, da jim preti od stranke, ktere izraz je ravno ljubljansko turnarsko društvo, velika nevarnost za njihovo slovensko narodnost in katoliško vero; bili 292 so toraj nagibi izključivo politične narave in vsa praska ste narodnjak ali renegat, česar se biti sraimujete. Kaj bila je pred vsem politična, kakoršne se pri živah- ste iskali pred volitveno dvorano, ker niste imeli nika- nem zibanji političnih strank v vsakdanjem življenji koršnega posla? Davkarija ni ondi bila. — Zakaj ste vseh ustavnih držav dogajajo. Ker preponižni podlož- svoje hvalevredne sobrate, duhovne gospode* pomočnike Ker nečete biti niki Vašega Veličanstva še ne uživajo dobrote novega, Kastavske, kakor tudi poštnega c. k. uradmika v duhu ustave in svobodnega razvitka izdelanega ka- o volitvenih zadevah zasramovali? zenskega zakonika, primorani so bili sodniki Vašega odpadnik svojega naroda, vprašam Vas še dalje: Se še c. k. urad- , kar je A-tu Veličanstva politični dogodek po starem, v duhu časa, spominjate pisma, ktero ste pisali v kterem se še ni na javno politiško življenje noben niku na Volovsko, naj za pl. Clesius a glasuje ozir jemal, storjenem še zdaj veljavnem kazenskem za- potem tudi storil. Zakaj ste na poti iz Vohovske domů koniku presojevati. — 16. marca 1. 1. je bila razsodba svoje najbližnje sobrate duhovne gospode pomočnike zarad teh dogodeb sklenjena, vsled ktere je 70 oseb Lovranske zasramovali, ker niso za pl. Cl. glasovali obsojenih, med kterimi skoro vse na težko ječo ne- češ kteri celó po se vidi iz priloge 1 leto, 2 leti da jim je pl. Clesius že veliko dobrega storil y za in na 3 leta in pol, kakor naprej pa da njim neče več? Kar se tičie krčme v Opatiji, morem naznaniti, da je sam krčimar tako-le lui xa [iiuugo /. ^ — vr* , V.V. ««LM mv/uim Kmalu potem je bila letos sodna obravnava zavoljo kazal: „Ako je pop takov, što se more pottem od pro- čisto enacih dogodeb v Brnu na Moravském. Bi- stega ljudstva misliti!" Tudi to se bo od častite du strico v brnski okolici so bili namreč napravili nemški hovščine posvedočilo. Pa verujte mi g. France > da J© turnarji iz Brna izlet, kjer so bili na čisto enaki način že to od Vas sramotno, ker niste Moščeničema na pravo od tamošnjih slovanskih prebivalcev napadeni in v beg pot v smislu narodnosti napeljali. Odgovorite na zapodeni. Meseca julija tekočega leta je bilo od 60, vsa ta vprašanja in izmotajte se iz vražjie mreže, v po istih paragrafih kazenskega zakonika obtoženih bi- ktero ste se zamotali, ako ste v stanu, kajti le po tem striških zatcžencev samo 31 obsojenih, kterim najmanjša kazen s 3 dnevi in največa s stega zapora odmerjena. Je tedni bila pro- Vas bode zopet Liburnija z milim Vašim marodom go renskim imela za narodnjaka, mene pa za (obrekovalca in lažnjivca. Dokler pa tega ne storite, iimamo Vas i 1 C% VUm^iJVAiMi f ^VUiVA WV^W au OtVlltU y j J 1X1 t* Ui U T CkOp. Ker niso sodniki krivi tega neenakega izvrševanja kakor sem rekel, za grand-renegata naroda sdovenskega. kazenske postave, ampak kazenska postava sama ob Tako sebi obrača se preponižno zastopstvo kranjske dežele povsod dosti! France! na noge. Advokatov za denarje je- ďUUl } UUl ava OVJ ^muuu J/^V T V/ A^i uujuiiv víucjvav na Vaše Veličanstvo, ktero naj bi v Svoji previdnosti Iz Varaždina sept Na očitno vprašanje ,iz da in modrosti blagovolilo te neenakosti v izvrševanje ene Loža 25. avg." odgovarjam ob kratkem samo to in iste, sedanjemu času ne več primerne, zastran poli- pisavcu onih črtic, ki mi je dobro znan, svefcujem, čitati tiških prestopkov premalo določne postave v različnih dopis iz Loža v -----j ~ - ~"""> U,VWUJVU1) Slov. Nar." št. 27, kjer Je ravno on deželah Vašega presvitlega Veličanstva poravnati s po- izvrstno omenjen, in naj se opraviči, zakaij na očitno* miloščenjem in odpustom kazni vsem zarad Janjško- vprašanje ni očitno odgovoril. že vsi Velških dogodeb obsojenim. Kaznovani so bili gotovo zadosti s tem, da so bili v dolgotrajnem, večidel desetmesečnem preiskovalnem záporu, v tem ko načrt novega kazenskega zakona najdalji preiskovalni zapor cesta, ki pelje iz Vipave čez Branico Trst na mesce omejuje. Ako se v obzir vzame, da obsojenci so skoraj vsi Koroško. (Tabor) bode 18. dne t. m. ^v Zopračah blizo Vrbe poleg Rožeške ceste na Koroškeim. Iz Vipave. (Za zdaj prijazen opomin..) Skladna i je* kar vipavski okraj zadeva, že davno dodelanta, in lahko se rece } da je prav v dobrem stanu, kajti županije, in priprosti, v hribih živeći, od omikanega sveta odločeni, po njih posamesni posestniki bili so s silo k dovršenja svojih delov primorani. Kaj se je pa v tena obziru pa kteri na nizki stopinji izobraženja stoječi poljedelci niso bili v stanu, tehtnost pojmov narodnosti in vere Krasu naredilo? Malo ali celó nič. "Samo del ceste, ki pravo presoditi ; —ako se nadalje premisli, da obsojenci je spod Repentabora proti Dolu na novo marejen, je so skoraj večidel oženjeni in očetje mnogobrojnih dru- občni rabi izročen; v več drugih krajih je dlelo pričeto, žin, celó po 8 otrók, spoznava najzvesteje udani deželni al že leto in leto ni ga več videti delalca, da bi bilo zbor kranjski za svojo dolžnost, obrniti se na milostljivo vsaj upanja toliko, da že pričeto delo se kedaj dovrši. srce Vašega Veličanstva, da bi s prevzvišeno svojo milostjo. Iz vsega tu navedenega drzne se zastop kranjskega deželnega zbora preponižno prošnjo staviti: Naj bi Vaše c. k. apostoljsko Veličanstvo blagovolilo vse po razsodbi od 16. marca 1870. leta zavoljo Janjško-Velških dogodeb obsojene najmilostljiveje po-milostiti in jim kazen odpustiti". Vfe'.ft.J-iAV* UV UMI LU liUUtiJ 1 r V J r J tv/ill^u y UMI MA \J JL 1 v v IV/ UV/lU OU UU/UMJ UU V 1 blagovolilo z ozirom na Kdo je_ neki tega počivanja kriv? Ali cesstna blagaj- ker denarja neki me manjka. , ki je nowo cesto od da te preponižno razložene okolščine in na mnogoštevilne nica? Jaz slišim, nedolžno trpeče družine obsojenih pravico nadomestiti Ali glasoviti inženir, gosp Repentabora tako mojstrovsko po različnih kljjukah nazaj v Dol spravil, namesti da bi jo bil po ravntem od tega vrha do unega pod Vrhpoljami speljal? Jaz mislim, da tudi inženir ni tega zakašnjenja kriv, ker loga menda je bila mjegova na- 9 načrt narediti, a ne ga izvršiti. Cestni odbor sežanskega okraja ima po občrnem mnenji zanikernost na vesti, posebno pa njega načelnik, kteri neki dozdaj drugih udov v se ne enkrat ni na posvet Dopisi. skupaj sklical. Kaj pomaga imé skladnai cesta 9 če se prebivalci enega okraja delu s silo imorajo pri Iz Lovrane v Istri sept. Ker ste me m ka uuviaiic v ism 6i% ocpfc« - JUktA oie xiac, gOSp. uauu uctau au ud uciau ? t\ aj jJULUtt^ći v i jj c* v \j\j lu France Župan , prisilili na Vaš zagovor v 34. listu trud in denarno žrtovanje za napravo nove ceste ganjati, v drugem okraji jim je pa čisto na prosto voljo dano delati ali ne delati; kaj pomaga Vipav cem njihov > ker „Novic", v kterem me lažnjivca imenujete, odgovoriti, pa morajo vse eno poštari cesti čez Vrabče proti Trstu nate odgovor! vsaj sami znate, da vsak svoje poštenje vozariti. Naj ne prezirajo teh vrstic tišti, kterim so čuva 7 tudi bi sramota bila za vso narodno Liburnijo, namenjene, sicer bomo primorani, kje drug> Hej rojaki a 1. Predstavljali so naši diletantj ) iz- vrstno omenjeno igro, in tudi o sviranji godbe domače en gla ; gOVOl prepričlj nas da se lahko ponašamo vrli imenovanje Mrhala tako zeló mudilo, da se ni, kakoi postava veleva, deželno šolsko svetovalstvo za to vpra-šalo ? Po takem se zmirom sučemo v isti namalani v z ÛJ Konečno ustavi, v kteri je ravnopravnost národna t da rodnjak dr. Tomaž Cerin tako prazna beseda, in vendar zahteva vlada za u p an i e v • i i. 1 1 v 1 ! i i It t • . , ^ ^ à od narodov. Od kodi neki ga morejo jemati? (Nova osnova deželnega svetovalstva za zdrav- bilo občinstvo tako navdušeno ! Vse ) se da je vse klicalo: živio! živela naša čitalnica! v jako lepem redu vršilo in tudi naš mogočni nemšku- stvene zadeve) je tudi na Kranjskem gotova. Dr. A. tarski župan se ni drznil besede prepovedovati, čeravno vitez Andriolli je z naslovom c. k. vladinega sveto- ga naša čitalnica zelo bôde v Iz Litije 22. avg. M. BI po v f oci. valca imenovan za referenta zdravstvenega svetovalstva. Danes je bila tukaj Pravi udje tega svetovalstva za prihodnja tri leta po ■ U AJIIIJ V w ^ J w J J O OYV/tV VCtLQlVa £JCiê 1 1UUU UJ C* LI J. A U tU j ^V eljah naših tržanov slovesná crna sv. maša po našem ministru notranjih oprav imenovani so: dr. Schiffer nepozabljivem gosp. dr. L Tom truga v cerkvi bila izpostavlj med sv. Mrtvaška dosluženi profesor, dr. vitez Stockl, mestni zdravnik } mašo prav izvrstno prepevali žalostinke gosp. Adamič ; SO teli profesor dr. Valenta in dr. M. G au ster, okrajni zdravnik v Kamniku; po deželnem odboru izvoljena Smartna, in njegove gospodičine hčerke z bogoslovci. pa sta dr. Karol Bleiweis, zdravnik v deželni po Vdeležilo se tega prežalostnega obhajila obilno silni delalnici in pa dr. Razpet, c. k. okrajni zdrav- število kmečkega in trškega ljudstva; tudi nekoliko nik v Postojni. gosp uradnikov in gospá bilo je pričujočih tem je tedaj tudi naša okolica očitno pokazala, da ljudstvo (Iz seje odborové družbe kmetijske) naznanjamo žaluj po mnogozasluženem rodoljubu nas ta žalostna novica razglasila Ko Tom drugi pot več, danes le to, da po želi družbe kmetijske se e pri urari. bode gosp vsak rekel: škoda nam ga Bog vzel > da J ; prezgodaj nam ga je L. D i m i c, c. kr. logar in referent pri c. kr. deželski zemljišcini komisiji, v Postojni 25. dne tega meseca, v Senožečah in Bistrici pa m Slovenija hranuje na veke njegovo imé v oktobra (vselej v nedelji popoldne) kmetiškim gospo- milem spominu; bodi mu zemljica lahka sede povolj( spósk, Iz Metlike 27. avg Kako resnične so bile be Novic" takrat, ko so s pohvalo omenivši oštro drugi pot več. darjem v domaćem jeziku raziagai zasadbo Krasa gozdarstvo." Tudi o tem z lesom. To bodo „tabori za deželnega predsedstva do finančnih go libog c. kr da imajo ljudém, ki ne razumejo nemski, , da ga pisma dajati v slovenskem jeziku, dostavile vsa ža- go s p o s k (0 ljudskih Šolah) se „Vaterl." iz Gorenskega pise, da v novi „liberalni" eri okraji radolŠkem je dekan, potovaje zarad šolskih pre- gredó rakovo pot n e bodo ubogale, kaže dogodba skušinj, v šolah tega okraja letos komaj še 400 otrok wm^m ^rn^mki v naši davkarski uradniji, v kteri so možá, m čilni ukaz zahteval v svojem jeziku, prav po pasje našel, kterih je lani še 1200 bilo. Bode li po takem od pravili iz pisarnice, tem bode že slišal vpraša dopisnik vlada mogla še reči, da šohtvo ekši mu zakaj > denar prinese, po- napredujej? 9 ali pa naj dobi kog v mestu, da mu ukaz po slovenski prestavi, kajti urad • l i rrn % m mm r\ % * m w m m (Zivijenjépis dr. Tomanov) bode pisal dr. Z ar n i k. a mja glavi sednika kte bob nima časa za to. Tako se bere v 70. listu Po takem le vprašamo gosp. deželneg >> n i kod 9 tud m a za dob v t ko besedo nj eg amen, je vendar le Tri pred pismu > (Dr. Kaltenegger ki ga je kranjski m ljubljanski » Tagblatta o zbor poslal cesar ju.) v Groza me je stresla od pravolomstva, ko sem y tako Je Iz Ljubljane. (Deželno šolsko svetovalstvo za kranj- adresni odbor. bral te predloge in njih razloge (motive) govoril dr. Kaltenegger v debati adresni kranjskega deželnega zbora in o predlogih, ki jih je ob enem stavil Ljubljanski „Tagblatt" pa v smislu „Tagespresse sko dezelo) se je 2. dan t. m. ustanovilo in s tem v svoje roke vzelo vsa šolska opravila, ktera je dozdaj poseže še malo dalje, in obtožuje kar naravnost velike opravljala vlada. Imelo je oni dan prvo sejo pod pred- izdaje (Hochverrath) deželni zbor kranjski zavolj te ad- sedstvom c. kr. dež. predsednika barona Conrada. rese in po vrhu še ministerstvo zato ) ker deželnega Vpričo so bili: stolni prošt dr. Po ga čar in korar Za- zbora ni precej razpodilo. Strašansko bi se tedaj go-vašnik kot zastopnika konsistorija, dr. Jan. Blei- dilo narodnim deželnim poslancem, ako bi možje od weis in bora » V V ^UUlWjJlJi IVUUOIOIUI 1 la J ULL • u €At AJ # JLJ IVI XA k L\J JLI C* JL VUUAJlU VA V£JVJLUtUi mulm. y " ^ v* dr. E. Gosta kot zastopnika deželnega od- „Tagblatta" vse to tudi mogli, kar bi radi! ; c. kr. šolski svétnik dr. Jare in c. kr. vladini In zakaj sta dr. Kaltenegger in 9) Tagblatt a svétnik Hoče var kot zastopnika vlade, in prof. Pe-ternel in nadučitelj A. Praprotnik kot zastopnika decemberska ustava nima pravo-veljavne pod- po konci? Zato, ker se je adresa predrzniia trditi tako , da ki se že poprej in spet zacasno drug. ; učiteljstva, prof. Peternel danes odpovedal temu pokliču, na njegovo mesto ni imenovan predsednikovem se je prevdarjal opravilni red za obravnave* svetovalstva , ki se bode konečno loge. To Ju Je tako užgalo, da enega kar groza (Er- ; ; ^^^HH^^H ki so take misli Po nagovoru naravnost vrgel v ječo ali obesel jih na vislice (gavge). dokler beben) trese, a drugi bi predrzneže 99 Ustava nosi cesarski podpis je rekel dr. Kal- še tem sprej el —— -f^jvi, ko doide natisnjen v roke vsacemu, d^c- uua aulu« piavuvcijavu nilo pa se je že danes to, da vsak prvi in tretji četrtek lomstvo (Rechtsbruch). po-skle- tenegger, in s tem dokazoval, da že sama misel 9 da ona nima pravoveljavne podloge, je grozovito pravo- Ker je gospod doktor tako opra- Po v mesecu bode praviloma seja. Prvo zeló važno vilo bo ustanovitev okrajnih šolskih svetovalcev. dokončanih obravnavah je dr. Bleiweis interpeliral predsednika: ali vé, da je neki gosp. Mrhal imenovan tankočuten, da ga je precej groza, kedarkdo kaj zoper decembersko ustavo reče 9 mora nam že dovoliti, da ga mi za ene reči vprašamo Gospod doktor gotovo vé, da je tudi diploma od r -----------w " » v> J VIU) j V UVUA O l * ^ VÍ.XV T WU V^l v/u^/v/u. UVA^VV* o 7 J M — - - - -- - za ravnatelja ljubljanske realke, in ali je bil konkurs 20. okt. 1860. 1. nosila cesarski podpis, in da je bila 294 razglašena za „ preklicljivo (unwiderruflich) temelj ali osnovno državno postavo". On se gotovo tudi spo te diplome razločno govori: „Pravico Novićar domaćih in ptujih dežel. mmja, da čl. I. te diplome razločno govori: „Pravico, Kar menda „Novice" izhajajo, ni bilo za ves svet postave dajati, preminjati in odpravljati bomo mi (cesar) tako važnih novic, kakor danes. Bog vedi, kaj bode zvrševali le skupaj z deželnimi, dotično z «borom I I državnim iz vsega tega, kar se je zgodilo na bojišču vendar je bil patent od 26. februarj 1861 izdan brez vprašanja deželnih zborov, in on, ki s bo leta bil moral le kot predlog priti pred dežel bi 9 t. m., sledeče dni ? bil precej gl za osnovno državno tako deželam oktroiran 9 to 9 posilj postavo, in Al ni bilo dan pa v Parizu. Cesar Napoleon je vjet; po tridnevnem grozovitem boji je cesar Napoleon z 80.000 Francozi potisnjen v trdnjavo Sedan se sam na milost kralju pruskému izročil s sledečim me zadela krogla 3 i J. i c li. i ni uitu piSmOm: „ juvv^jl »v li* ^voiv^iivj UM u± ujv/ actuuit« Aiugia, In kaj ste rekli vi ne ostaj a mi druzega kot meč svoj položiti pred noge Ker se ni posrećilo, da bi to popolno in jasno pravolomst ustavoverneži takrat k temu? Ali vas je groza tresla veličanstvu vašemu. Govori se pa, da je Napoleon po od te krivice? Ali ste protestovali? Ali ste možé , ki so se predrznili to pravolomstvo nasvetovati cesarju, velike izdajnike imenovali? — Nič od vsega tega; tem-več ploskaii ste Schmerlingu in do nebes povzdigovali lisičje iztuhtal si to 9 da živo kožo odnesel iz hude srdite armade francozke. Kralj ga je prijazno sprejel in mu za zdaj odločil Wilhelmshohe poleg Kaseln-a. Ko so zvedili vse to v Pariz, kar brž so odstavili njegovo delo, se veliki maši ste hodili pri obletnicah Napoleona od cesarstva in republiko (ljudsko vlado) februarskih , in anatemo ste klicali na vsacega hotel v ta rog trobiti Recite, če morete da 9 ni ni ki tako daj Ali idimo malo dalje. Februarski patent je bil te- Tr o hu (izgovarjaj: Trošii) ; oklicali; cesarica je pobegnila v Belgijo ; ustanovila se je začasna nova vlada, kteri predsednik je general gi za cesarstvo Nosil tudi on, ka kor se samo ob sebi razume, cesarski podp Na Du lj udstvo, nar o dna straža in vojaki se veselja bratijo, da so se znebili Ali bode naji se zbere drž b za celo cesarstvo more (Napoleona), ki ]e tlačila Francozko. go va večina sprejme februarski patent z obema rokama. braniti"? zdaj konec vojske? Ne! » Do smrti se hočemo vsi je rekel J. Favre, vsa zbornica mu je plo- Ógrom, ki niso hoteli v državni zbor, rekoč, da se skala in sprejel je bil predlog, da od 20. do 35 leta držé svoje lastne, stare ustave, njim je odgovoril mora vsak moški v vojsko. „Popřej ne odjenjamo od- Schmerling da Je tjih stara ustava pravico in velj gubila, zato, ker so se bili puntali, in spet je večina boja, zemlje dokler ni vsa pruska rasa zapodena z franeoske a se razlega po vsem Francoskem. Danes državnega zbora ploskaje pritrdila, ter se brez pomi- se sliši, da tudi na Laškem sem ter tje okličujejo re-sleka kompetencije vse g m lega državnega zbora publiko, in da tudi S pan ci nameravajo isto. polastila Pride Beust. Brž razcepi cesarstvo z dval Bog vedi, kaj bode iz vsega še t Naša vlada Sam ki je mom v dve polov 9 m poder tako b povrne Ogrom njih staro ustavo kupovanje jezdnih konj. 9 »»V^l* «V,. ^«O« TIC*««, JI te dni ustavila nakupovanje kónj, je spet ukazala na prašanja državnega zb 9 februarsko, za ce 1 o cesarstvo izdano ustavo, popolnoma svét ; Pod vtiskom vseli teh dogodeb, ki pretresajo zdaj se na Dunaji začne 25. dne t. m. državni Ako je bila februarska ustava prav 9 trdite ustavoverneži vsi 9 bilo kakor zbor. Koliko ga bode in kakošen bode, ne vé pravo pravolomst moremo misliti. pet Beustovo delo danes še nobena živa duša. tako očitno, da si očitnejšega ne Iz mnogo dežel pridejo nič! Ne groza jih z ogradami in protestom; Tirol ci so vendar stopili A kaj so zdaj rekli ustavoverneži? v deželni zbor! ali in kako gredó v državni zbor, je tresla, ne o veliki izdaj niso Spet govorili, «iii^«». «v, «« "" u«», »«»vi po nekem čudežu, iz prejšnjih zagrizenih centralistov ampak postali so, kar na vrat na nos, kakor 9 navdušeni d v ali s ti, pokleknej pred ustavo, in spet vpijejo in obsojajo vsacega na uwvMTv, ' r y kdor ni njihove misli Je 99 ustavoverna" doslednost U V / %J danes še tako malo znano kakor to, kaj storijo Ce hi o kterih se še zmirom največ govori, da ne gredó. Res, da tako zmešanega sveta ni bilo še kakor je zdaj. decembersko Dunaj ski vladi delajo prekucije na Francoskem vélik noč in dan letajo po telegrafu sporočila sem gavge Dr. Kaltenegger se je tudi nad konkordatom raz- strah y ter tje našal gnal 9 da je na to dr. Cost dgovoril, da dpravljen. Prav dobro mu je se daj ne praša za to, gotovo Listnica vredništva. Dopisnikom: Ni bilo mogoče $ drugi pot ali je bil konkordat cerkvi in državi v korist ali ni dvostranska po bil, ampak le zato, ali se je mogel, ko V godba, tako kar meni nič tebi nič odpraviti? Ali mar ne nosi tudi konkordat cesarskega podpisa? Ali mar vlada takrat. Nosi ko ga je sklepovala, ni imela ga ? te Žitna cena v Ljubljani 3. septembra 1870. Vagán (Metzen) v novem denarji: pšenice domače 5 fl. 10 pravice? Imela jo je! Prašamo tedaj dr. Kalteneg banaske 6 fl. 16. tursice 3 fl. 80. sorsice 3 fl. 73. rži geria ali ni tudi to, da se konkordat tr an s k odpravlja, pravolomstvo? In kako je to, da ga o tem nič groza ne trese, ampak ga celó radost napolnuje? Tako pravo-čutje mora res prav čudno in muhasto biti, da se pri čisto enakih pravnih okoliščinah včasib od groze stresa, vČasih pa raduje! Tako pravo-čutje bilo bi res le v nedoslednosti dosledno! Nam pa se zeló 3 fl. 50. ovsa 2 fl. 50 jeëmena 3 fl. prosa 2 fl. 80. Krompir 1 fl. 60. ajde 3 fl. 10. Žitna cena v Kranji 5. septembra 1870. 50. Vagán pšenice 5 fl. 85. ovsa 1 fl. 90. Vf j rzi 4 fl. 20. ječmena 2 fl. sorsice 4 fl. 40. dozdeva, da v vseh teh rečéh iz dr. Kalteneggerja ni 2 fl. 60. — krompirja 1 fl. 60. — fižola 3 fl. 84. pravočutje govorilo, nego vse kaj druzeg ajde 3 fl. 10. prosa smo prepričani 9 ako m trdno bi bila decemberska ustava m Slovencem ugodna, kakor ni, da on in ski „Tagblatt" bi si za-nj o lj ubij Kursi na Dunaji 6. septembra za oktobersko diplomo Zato tako malo glave bělila, kot 5% metaliki 55 fl. 35 kr. Ažijo srebra 123 fl. 50 kr 99 žgat lažnjivi politikarj vsi pojte rakom žvi- Narodno posojilo 64 fl. 90 kr. Napoleondori 10 fl. 25/, o kr Odgovorni vrednik : Janez Murnik. — Natiskar in založnik : Jozef Blaznik v Ljubljani.