195 Poučni in zabavni del. Benjamin Aptorp Gould. Dne 26. novembra lanskega leta umrl je slavni ameriški zvezdoznantc B. A Gould, na nasledkih nekega nesrečnega padca. Rojen je bil Gould v Bostonu dne 27. septembra 1824. leta in se je izobrazil v latinskj šoli, pjzneje pa na Harvardovem kolegiju v Cambridgu, kjer je 1844. leta z odliko napravil doktorski izpit iz matematično-fizčnih predmetov. Ko je bil nekaj Časa učitelj, se je popolnoma posvetil znanosti. Leta 1845. šel je v Evropo, da se je na green-wiški, pariški, berolinski in gotski zvezdami bavil z zvezdoznanstvom. Leta 1848. se je vrnil v Ameriko in se je udeležil premerjevanja ameriškega obrežja. Pokazal je veliko nadarjenost in je metodo brzojavne določbe preko-atlanskih dolgostnib diferenc jako izboljšal. 1850. je ostavil v Cambridgu časopis „Astromical Journal" in je postal 1856. ravnatelj zvezdarne v Alba-nyju. Zastonj si je prizadeval, da v korist znanosti ohrani zavod, katerega je brezplačno vodil. 1858. se je odpovedal ravnateljstvu in se je v Bostonu bavil samo z zvezdoznanskimi deli. Leta 1865. je Gould preiskal južno nebesno poloblo. Za to podjetje so sprva hoteli dati denarja prijatelji njegovi v Bostonu. Naposled se je pa za stvar zavzel argentinski minister in pozneje predsednik argentinske republike Sarmiento in podjetje se je uresničilo, ko jo je pri velo 1870. do osnove narodne zvezdarne v Cordobu, kamor je Goulda poklicala argentinska vlada. Osnova te zvezdarne je zatorej pomenljiva, ker ž njo se še le začenja preiskavanje južnega neba, česar se je Gould z vso marljivostjo lotil. Petnajst let je Gould deloval v Argentiji. Bavil se je s popisovanjem južnega neba, katero delo ni bilo lahko. Napravil je seznam vseh južnih zvezd do 7. velikosti. Gouldova druga zvezdo-znanska dela so izšla v Cordobi v 15. zvezkih. Poslednji zvezek izšel je le malo pred smrtjo njegovo. Poleg drugih stvarij se je Gould posebno bavil s fotografovanjem neba in je rabil to sredstvo za natančneje zvezdoznanska merjenja. On je bilj jedin začetnik v v tem oziru. V Cordobi je bil napravil nad 7400 fotografij raznih zvezdnih skupin. Na teh fotografijah jih je študiral. Ko se je v Boston povrnil, je bil zopet 1885.1. začel izdajati svoj zvezdoznanski list, ki od leta 1861. ni več izhajal.