925 Izvirni znanstveni članek/Article (1.01) Bogoslovni vestnik/Theological Quarterly 82 (2022) 4, 925—952 Besedilo prejeto/Received:07/2022; sprejeto/Accepted:11/2022 UDK/UDC: 28-2 DOI: 10.34291/BV2022/04/Krajnc © 2022 Krajnc, CC BY 4.0 Aljaž Krajnc „Medinska konstitucija“: kontekst, prevod in komentar The „Constitution of Medina“: Context, Translation and Commentary Povzetek: Članek prinaša uvod, prevod in komentar k dokumentu, ki je postal znan kot „Medinska konstitucija“. Ta dokument je poleg Korana najzgodnejši avten- tični vir o življenju prve muslimanske skupnosti, saj je nastal kmalu po Moha - medovem prihodu v Medino. V članku je najprej podan zgodovinski uvod v kontekst, v katerem je dokument nastal. Avtor članka z branjem islamskih hi- storiografskih virov in poročil o najdbah inskripicij na arabskem polotoku ori - suje osnovne značilnosti medinskih plemen ter njihove medsebojne odnose pred prihodom Mohameda. Drugo poglavje vsebuje prvi slovenski prevod „Me- dinske konstitucije“, ki mu je vzporedno dodan tudi vokaliziran arabski izvirnik iz Sīre Ibn Hišāma. V komentarju avtor našteva nekatere najbolj pereče izzive, povezane z besedilom „Medinske konstitucije“. Avtor zagovarja tezo, da so ummo v času, ko je nastala „Medinska konstitucija“, sestavljali verniki/musli - mani, judje in politeisti. Čeprav so bili politeisti in judje tudi člani umme, jih „Medinska konstitucija“ nikjer ne imenuje ‚verniki‘ – kakor so to za jude trdili nekateri sodobni raziskovalci zgodovine zgodnjega islama. Ključne besede: islam; umma; Medinska konstitucija; Medina; Mohamed; verniki; muslimani; judje Abstract: This paper provides an introduction, translation, and commentary of the document most widely known as the “Constitution of Medina.” This document is, besides the Qurʾān, the earliest authentic written source about the life of the Muslim community after Muḥammad’s arrival in Medina. In the first chap - ter, the paper introduces the historical context in which the document emerged. Through a critical reading of Islamic historiographical sources and inscriptions from the Ḥiǧāz area, the author sketches the essential characteristics of the Medinese tribes on the eve of Muḥammad’s arrival to Medina. The second chapter of the paper contains the first Slovenian translation of the “Constitu- tion of Medina,” which is accompanied by the Arabic original from Sīrat Rasūl Allāh of Ibn Hišām. In the commentary, the author discusses some of the most 926 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 debated issued of the Constitution of Medina. The author argues that when the “Constitution of Medina” was written, the umma consisted of the Believ- ers/Muslims, Jews, and idolators. Although the Jews and the idolaters were part of the umma, the “Constitution of Medina” never calls them “Believers.” Keywords: Islam; umma; Constitution of Medina; Medina; Muḥammad; Believers; Muslims; Jews Poleg različnih zvrsti literature, se vrednote, ki jih določena skupnost zagovarja in po katerih uravnava svoje življenje, kažejo tudi v pravnih dokumentih, ki zadevajo ureditev skupnosti. 1 Tudi skupnost prvih sledilcev preroka Mohameda je bila pri- morana razmerja znotraj skupnosti (deloma) urediti s pravnimi predpisi. Takšne pravne predpise najdemo že v Koranu, predvsem v medinskih surah, ki so nastale, ko je Mohamed postal tudi politični vodja. Poleg Korana se je iz tega obdobja ohranil še en dokument, 2 ki je izrazito prav- nega značaja in je najverjetneje služil kot neke vrste konstitucijski dokument v času, ko je Mohamed s svojimi privrženci leta 622/1 3 pribežal iz Meke v Medino. Ker dokument v marsičem razdeluje pravila, po katerih naj bi Medinčani skupaj z Mohamedovimi sledilci iz Meke živeli – in je nastal v Medini –, se je v sodobnih raziskavah zanj uveljavilo ime „Medinska konstitucija“. 4 V prispevku predstavljamo prvi slovenski prevod tega dokumenta in dokument postavljamo v njegov zgodovinski kontekst. V komentarju k MK se posvečamo ne- katerim sodobnim debatam o naravi prve muslimanske skupnosti in predstavljamo pomen MK za sodobno raziskovanje začetkov islama. Med drugim veliko pozor - nosti namenjamo odnosom, ki jih MK vzpostavlja z judi, ki so v tistem času živeli na področju Medine, saj je MK poleg Korana tudi najzgodnejši vir za proučevanje odnosov prve muslimanske skupnosti z verniki drugih religij. 1 Članek je nastal v okviru raziskovalnega programa „Vrednote v judovsko-krščanskih virih in tradiciji ter možnosti dialoga (P6-0262)“, ki ga financira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slove - nije. 2 Tukaj govorim izključno o pisnih virih, ki so se ohranili iz tistega obdobja – in torej ne izključujem možnosti, da iz tega obdobja obstajajo tudi nekateri ustni viri, ki so bili kasneje popisani v zbirkah had - isov. 3 V članku uporabljam (ko je to smiselno) sistem navajanja letnic po zahodnem (krščanskem) in musli - manskem koledarju. Prva letnica je zapisana po krščanskem koledarju; če letnici sledi še poševnica, pa tej sledi letnica po muslimanskem koledarju. Na podlagi pravil, razdelanih v Krajnc in Osredkar (2021), navajam Koran, hadise in transliteriram arabščino. Če obstaja že uveljavljeno slovensko podomačenje arabske besede (Mohamed, Koran, hadisi, Medina, Meka ipd.), ga uporabljam. 4 V nadaljevanju se na „Medinsko konstitucijo“ nanašam s kratico MK (glej tudi seznam kratic na koncu). Predpostavljam, da bo besedno zvezo, ki jo kratica prestavlja, bralec postavil v ustrezen sklon. MK na - vajam glede na paragrafsko razdelitev. ‚MK §1‘ tako pomeni nanašanje na prvi paragraf oz. člen MK. Nanašam se na razdelitev MK, kot jo je predlaga Lecker (2004, 32–39). Obstajata še vsaj dve razdelitvi MK na paragrafe oz. člene. Prvo je predlagal Wensinck in so jo kasneje prevzeli Wellhausen (1889, 67–73), Watt (1954, 221–225), Caetani (1905, 395–402) in mnogi drugi. Drugo razdelitev je predlagal Serjaent (1978), a treba je poudariti, da za Serjaenta MK ni enoten dokument, tako da MK deli na osem ločenih dokumentov. 927 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ 1. Zgodovinski kontekst: Medina (Yatrib) pred Mohamedom 5 Danes niti največji skeptiki med proučevalci zgodnje islamske zgodovine o zgodo - vinskosti preroka Mohameda ne dvomijo. 6 Njegovo delovanje moramo postaviti v začetek 7. stol po Kr. Leto 622/1 v povezavi z Mohamedom predstavlja pomem- ben dogodek, saj je njegova skupnost to leto pozneje sprejela za začetek svojega koledarja. 7 Islamska tradicija pravi, da je v tem letu Mohamed pribežal iz rodne Meke v Yaṯrib, ki so ga kasneje preimenovali v Medino. Obe mesti ležita na zahodni strani arabskega polotoka – v obmorski regiji, ki se imenuje Ḥiǧāz in se v grobem razteza ob zahodni obali Rdečega morja od najbolj severnega dela Arabskega po - lotoka pa vse do Jemna na jugu. Ker je „Medinska konstitucija“ nastala v Medini, se bo prvo poglavje osredotočalo predvsem na zgodovino tega mesta pred Mo - hamedovim prihodom leta 622/1. 1.1 Plemenska ureditev Najprej je smiselno povedati nekaj besed o takratnem plemenskem sistemu ži - vljenja, saj je prav to ključnega pomena, da lahko razumemo spremembe, ki jih je prinesla MK – prav tako pa tudi, da razumemo kontekst, v katerem je nastal Ko- ran (Chabbi 2013, 20). Arabska družba je bila organizirana na osnovi plemen (ed. qabīla; mn. qabāʾil). Predstavniki plemena so trdili, da izhajajo iz istega prednika, po katerem so se tudi poimenovali. Po navadi se arabska tradicija na plemena ne nanaša z izrazom ‚pleme‘ (qabīla), pač pa z izrazom banū tega-in-tega, denimo banū Qurayš: arabski izraz želi povedati, da določeno pleme izhaja iz skupnega prednika z imenom Qurayš. Izraz banū Qurayš dobesedno pomeni ‚Kurajševi si- novi‘. Predstavniki istega plemena so po navadi živeli na določenem ozemlju, če - prav je treba opozoriti, da so bila lahko plemena zelo heterogena (Chelhod 1997, 334–335) in da so posamezne podsekcije oz. klani imeli znatno mero avtonomije. V MK §4–10 lahko npr. vidimo, da je govora o posameznih podsekcijah plemena 5 Ker je trenutno glede raziskovanja zgodovine prve muslimanske skupnosti in virov, ki naj se za to upora - bljajo, precej nesoglasij (Rose 2011, 1–10), dodajam krajšo opombo o metodi, ki ji pri rekonstrukciji preteklosti sledim. Pri raziskovanju zgodovine prvih muslimanov se držim sledečih načel: največjo goto - vost zagotavlja Koran oz. ‚dramski kontekst‘, ki ga predpostavlja: prerok, njegova skupnost ter skupine nasprotnikov, ki preroka in njegovo skupnost zavračajo; nadalje je treba veliko težo dati inskripcijam (Robin 2019, 67–74); uporabljam vire islamske historiografije, če informacije, ki jih podajajo, niso evi - dentno ‚hagiografske‘ oz. se ne dotikajo dogmatičnih tem, ki nosijo jasen pečat poznejših teoloških debat (Goldziher 1971); strinjam se torej z Leckerjem (2017, xi–xvi), da je s previdnim in kritičnim proučevanjem iz islamskih historiografskih del mogoče izluščiti vsaj temeljne zaplete in glavne dogodke v prvi musliman - ski skupnosti. Dejstva, ki jih izpostavljam, prav tako ne nasprotujejo islamski literaturi o nastajajočem islamu, saj ta o dogodkih, ki so se dogajali neposredno v Medini okoli leta 622, ne govori. 6 Patricia Crone, ki je z Michaelom Cookom objavila študijo Hagarism: The Making of the Islamic World, v kateri sta o arabskih izvorih islamske civilizacije podvomila, je v pozni dobi raziskovalne poti povsem sprejela tezo, da je bil Mohamed zgodovinska osebnosti (Crone 2008). V slovenščini razpolagamo s prevodom Rodinsonove biografije preroka Mohameda (2005) – bralca, ki bi želel dobiti dober vpogled v celotno Mohamedovo življenje, napotujem na to študijo; njegovo videnje MK je na straneh 185–189. Rodinson se pri obravnavanju MK najbolj sklicuje na Watta. 7 Po poročanju al-Ṭabarīja (1881–1882, 1250–1252 [Watt in McDonald 1988, 157–158]) je bil nov koledar najverjetneje uveden šele za časa kalifa ʿUmarja (vladal med 634–644/13–23). 928 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 al-Ḫazraǧ – in ne o plemenu al-Ḫazraǧ kot celoti. Te podsekcije so imele zadostno mero avtonomije, da so lahko z drugimi plemeni samostojno sklepale dogovore. Beseda, ki je bila za oznako odnosov plemen s posamezniki ali z drugimi pleme- ni najpogosteje rabljena, je ḥilf, ki izvorno pomeni ‚pogodbo‘, ‚zavezo‘ ali celo ‚pri- jateljstvo‘ (Lane 1863–1893, s.v. „ḥilf“). Tukaj bomo besedo prevajali kot ‚plemen- sko zavezništvo‘. Posameznik, ki je del tega zavezništva, se imenujeje ḥalīf (mn. ḥulafāʾ). Ta plemenska zavezništva so bila po svoji naravi raznovrstna: lahko je šlo za odnos plemena s posameznikom, da je ta posameznik formalno postal del ple- mena, vendar le kot njihov služabnik (mawlā); lahko je šlo za obliko odnosa med dvema plemenoma ali pa za znotrajplemenski sporazum (Tyan 1986, 388). 8 Poleg besede ḥilf je treba razložiti še besedo ǧār, ki je prav tako označevala medplemenske odnose. V današnji arabščini ta samostalnik pomeni ‚sosed‘. Gre za osebo, ki živi blizu druge, v sosednji hiši ali šotoru (Lane 1863–1893, s.v. „ǧār“). V birokratski govorici medplemenskih odnosov je šlo za nekoga, ki ga je pleme ščitilo – največkrat za nekoga, ki je bil izvirno izven plemena (Chabbi 2013, 67). Najverjetneje gre za arabsko različico institucije, ki je bila znana tudi pri nekaterih drugih semitskih ljudstvih; v hebrejščini namreč beseda gȇr pomeni nekoga, ki ga skupnost ščiti (Lecerf 1991, 558). Sklenemo lahko, da so bili odnosi med plemeni, posamezniki in plemeni ter znotrajplemenski odnosi regulirani s kompleksno mrežo dogovorov in družbenih institucij, ki so nam poznane pod pojmi ḥilf, ǧiwār, in mawlā. Vsi trije pojmi ozna- čujejo določen tip odnosa med plemenom in plemenom, posameznikom in ple- menom ali med člani istega plemena. Čeprav teh pojmov ne gre enačiti, pa za naše potrebe zadostuje, da imamo v mislih, da gre pri vseh treh pojmih za urejanje plemenskih odnosov. V prevodu MK v nadaljevanju bomo pojem ḥilf prevajali kot ‚plemensko zavez- ništvo‘ (ḥalīf = ‚plemenski zaveznik‘), pojem ǧiwār kot ‚sosedska zaščita‘ (ǧār = ‚zaščiten sosed‘), pojem mawlā pa kot ‚pogodbenik‘. 8 Pozneje – ni čisto jasno kdaj – so se pojavile težnje, da bi institucijo ḥilf prepovedali, saj je najverjet- neje ogrožala enotnost islamske skupnosti, v kateri je posameznike združevala najprej ena vera, ki bi jo lahko takšna zavezništva posameznih plemen spodkopavala. Znan je izrek, ki se pripisuje preroku Mo- hamedu: »V islamu ni plemenskega zavezništva (ḥilf). Kakršnokoli plemensko zavezništvo je v predis- lamskem obdobju (al-ǧāhiliyya) bilo, mu Bog ni dodal zraven [drugih plemenskih zavezništev] ampak ga je samo utrdil.« (Muslim 2007, Riad: Dār al-salām, XLIV [Kitāb Faḍāʾil al-Ṣaḥāba ], 50 [Bāb Muʾāḫāt al-nabī bayna aṣḥābihi], št. 206) Hadis skuša sporočiti, da po nastopu islama plemenskih zavezništev ni več mogoče sklepati. Temu sledi razlaga, kako je mogoče, da so bila plemenska zavezništva iz predislam - skega obdobja v islamu priznana. Izrek pravi, da je islam ta zavezništva sicer potrdil, niso pa bila dodana druga. Po drugi strani pozna islamska tradicija tudi hadis, za katerega se zdi, da govori nasprotno, saj eksplicitno pravi, da je Mohamed plemensko zavezništvo sklenil: »Muḥammad b. al-Ṣabbāḥ nam je povedal (ḥaddaṯanā), Ismāʿīl b. Zakariyyāʾa nam je povedal, ʿĀṣim nam je povedal in rekel: Anasu [mišljen je Anas b. Malik, op. A.K.] – naj bo Bog zadovoljen z njim – sem rekel: Ali si slišal, da je prerok Mohamed – naj ga Bog blagoslovi in mu nakloni mir – rekel: ›V islamu ni plemenskega zavezništva?‹ Rekel je: ›Prerok je sklenil plemensko zavezništvo (ḥalafa) med Kurajši in al-Anṣār na mojem domu.‹« (Muslim 2007, Riad: Dār al-salām, XLIV [Kitāb Faḍāʾ il al-Ṣaḥāba], 50 [Bāb Muʾāḫāt al-nabī bayna aṣḥābihi], št. 205) Najvejretneje je drugi hadis treba interpretirati kot reakcijo na kroženje prvega hadisa, ki je ḥilf prepovedoval. Vprašanje glede izvora teh dveh hadisov meje članka presega, saj bi bila potrebna loče - na študija o statusu plemenskih pogodb po nastopu islama. 929 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ 1.2 Prihod judov v Medino Kot je bilo izpostavljeno v kratki metodološki opombi (opomba 5), so najzaneslji- vejši viri za zgodovinopisni diskurz inskripcije. Robert Hoyland je leta 2011 objavil študijo vseh inskripcij v regiji Ḥiǧāz, ki jim lahko z gotovostjo pripišemo povezavo z judovstvom. Po njegovem lahko povezavo z judovstvom pripišemo tistim inskripci - jam, kjer se kdo kot jud opredeljuje sam ali pa izpričujejo hebrejsko ozadje (2011, 93). Ugotovil je, da inskripcije segajo od 1. pa do 4. stol. po Kr. in da ne izvirajo neposredno iz Medine ali Meke – kar pri razlagi koranskih odlomkov, ki se nana- šajo na jude, predstavlja svojevrsten izziv (110–111). Prisotnost judov v kontekstu nastanka Korana je eden izmed najosnovnejših zaključkov, ki ga lahko ob branju Korana bralec dobi, in če predpostavimo, da je Koran nastal v regiji Ḥiǧāz, 9 takšna odsotnost inskripcij potrebuje razlago. V klasični islamski historiografiji je o izvoru judovskih plemen v Medini zasledi- ti dve teoriji. Po prvi teoriji so bili že prvi medinski judje spreobrnjena arabska plemena. Ta teorija je bila do sedaj identificirana samo v enem historiografskem delu, in sicer v Yaʿqūbījevi Zgodovini (al-Taʾrīḫ). 10 Yaʿqūbī za judovsko pleme al- Naḍīr pravi: »Oni so del (faḫḏ) [arabskega plemena] Ǧuḏām, razen tega da so po - stali judje ter sestopili z gore, ki se imenuje ‚al-Naḍīr‘. Nato so se imenovali po njej.« (1995, 2:49) 11 Od Wellhausena (1889, 13) naprej so številni raziskovalci o tej pripovedi izražali dvom – in se raje poslužili druge, veliko bolj izpričane pripo - vedi o izvoru medinskih judov. Druga teorija je izpričana tako pogosto, da je težko govoriti o eni sami, pač pa je bolje reči, da gre za skupek teorij, ki jih lahko zvedemo na skupni imenovalec: medinski judje so bili izvorno hebrejskega porekla. O tem imamo številne vire, ki pa se med seboj velikokrat ne ujemajo oz. govorijo o različnih časovnih obdobjih, v katerih naj bi se hebrejski judje v regiji Ḥiǧāz naselili. V zvezi s tem je eden naj - pomembnejših virov al-Samhūdījeva knjiga Wafāʾ al-wafā bi-aḫbār Dār al-Muṣṭafā (Nadomestilo popolnega [popisa] zgodb o Izbranem prebivališču), ki je v celoti posvečena mestu Medina. 12 Naslov enega od poglavij se glasi „O poseljevanju 9 François Déroche je prepričljivo pokazal, da najzgodnejši rokopisi Korana izvirajo iz regije Ḥiǧāz, kar je mogoče določiti po slogu pisave, ki ga imenuje slog ḥiǧāzī (2014, 11–13). Karbonsko datiranje ter anal - ize rokopisnega materiala in pisave so pokazali, da lahko to skupino rokopisov datiramo v drugo polovico 7. stoletja (2022, 151). 10 Abū al-Abbās Aḥmad b. Abī Yaʿqūb b. Ǧaʿfar, znan kot al-Yaʿqūbī, je živel v drugi polovici 9./3. stol. Rodil se je v Bagdadu, nekaj časa preživel v Armeniji, nato pa se ustalil v Egiptu. Najbolj je poznan po svoji zgodovini, ki nosi preprost naslov al-Taʾrīḫ (Zgodovina). V njej orisuje vso človeško zgodovino od Adama pa vse do svojih časov. Al-Yaʿqūbī je bil eden izmed prvih piscev univerzalne zgodovine v islamskem svetu, za njegovo Zgodovino je mdr. značilno, da vključuje veliko nekanoničnega bibličnega slovstva: midraše, apokrife, psevdoepigrafe ipd. (Qasim Zaman 2002, 257–258). 11 Pleme Ǧuḏām se je še globoko v predislamskem času naselilo na meji med bizantinsko Sirijo in Pales - tino. V islam so se spreobrnili šele po letu 636/15, saj so se to leto borili na strani bizantinskega cesarja Heraklija v bitki pri Yarmūku, v kateri so zmagali muslimani (Bosworth 1991, 573). 12 Nūr al-Dīn ʿAlī Abū Ḥasan al-Samhūdī je bil islamski poznavalec zgodovine, prava in teologije, ki se je rodil leta 1440/844 v vasi al-Samhūd v Gornjem Egiptu. Leta 1456/860 je romal v Medino, kjer se je nato tudi ustalil. Al-Samhūdī je napisal obsežno historiografsko delo o Medini, ki ga je poimenoval Iktifāʾ al-wafā bi-aḫbār Dār al-Muṣṭafā (Zadostnost popolnega [popisa] zgodb o Izbranem prebivališču). Ro- 930 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 [Medine] po vesoljnem potopu, o razlogu, da so se judje naselili v njej, in opis nji- hovih prebivališč“ (2006, 1:125). V poglavju al-Samhūdī piše, da je prvo pleme, ki je prišlo v Yaṯrib (poznejša Me - dina), hebrejsko oz. judovsko pleme ʿAbīl, ki je bilo prisotno že ob pomešanju jezi- kov v Babilonu. Vendar al-Samhūdi pravi, da se to pleme ni naselilo ( sakana) v Medini, ampak se je tam samo zadrževalo, kasneje pa je odšlo (2006, 1:125). Za- gotovo gre za legendo, ki ji težko pripišemo zgodovinsko vrednost. Podobno lahko trdimo za nekatere druge teorije al-Samhūdīja, da so se judje oz. različni predstav - niki iz banū Isrāʾīl v Medini naselili za časa Mojzesa oz. Davida (1:126–127). 13 Al- Samhūdī nadalje pravi, da je zanj najbolj verjetna teorija ta, ki jo podaja al-Ṭabarī, to je, da je so se judje naselili v Ḥiǧāzu, ko si jih je podvrgel Nebukadnezar (Nuḫtunaṣṣar), ki je uničil tempelj (1:128). 14 Al-Samhūdī (1:128) podaja tudi zgod- bo, po kateri se je skupina judov v regiji Ḥiǧāz naselila, ko se je hotel rimski kralj, ki je vladal tudi nad Sirijo (al-Šām) 15 in je takrat že bil kristjan, poročiti z ženo iz Aro- nove rodbine. Ker judom njihova religija ne dovoljuje, da bi se poročali s kristjani, so pripravili zvijačo in kralja ubili. Nato so morali bežati in so se naselili v regiji Ḥiǧāz. Kot opozarjajo Gil (2004, 7) in drugi raziskovalci, je podobna zgodba znana v judov- ski rabinski tradiciji, in sicer govori o 80000 potomcih duhovniškega rodu, 16 ki so bili po porušenju templja primorani bežati k Izmaelovim sinovom v Arabijo. Viri islamske historiografije, ki jih je al-Samhūdī priročno zbral, enotne pripo- vedi o izvoru medinskih judov torej ne dajejo. Vseeno pa je mogoče trditi, da so ti judje na neki točki v regijo Ḥiǧāz prišli zaradi neugodnih političnih razmer v Pa- lestini. Iz inskripcij, ki jih je popisal Hoyland, je jasno, da je v 1. stol. judovska skup - nost že bila prisotna. Morda je namig o poselitvi najti tudi pri Jožefu Flaviju, ki pravi, da je Herod poslal 500 mož, da bi se pridružili Aeliusu Gallusu na njegovem kopis tega dela je zgorel v požaru medinske mošeje leta 1481/886. Nato je al-Samhūdī napisal skrajšano različico tega dela, ki ji je dal pomenljiv naslov: Nadomestilo popolnega [popisa] zgodb o Izbranem prebivališču (Bosworth 1995, 1043). Ob tem se al-Samhūdī besedno igra s korenom √wfy. Lecker (2017, xii–xiii) ima al-Samhūdījevo knjigo za najboljši vir o Medini, njenega avtorja pa označuje za najpomembnejšega zgodovinarja Medine. Lahko obžalujemo dejstvo, da je različica knjige, ki se je ohra - nila, skrajšana verzija izvorne al-Samhūdījeve knjige, saj je najverjetneje izpustil veliko informacij. 13 Ena izmed zanimivejših razlag, ki jo podaja al-Samhūdī, je, da so judovski učenjaki v Tori našli opis Božjega poslanca, ki da bo bežal v mesto, v katerem bodo rasle palme sredi kamnite regije oz. med dvema območjema z vulkanskimi kamninami (balad f ī-hi naḫl bayna ḥarratayn) – okolica Medine je znana po kamninah vulkanskega izvora: severovzhodni del mesta se celo imenuje Ḥarrat Wāqim in je najbolj znano območje vulkanskih kamnin v Medini in okolici (Veccia Vaglieri 1986, 226–227). Ni čisto jasno, kaj hoče al-Samhūdī povedati z dvema harra; morda se navezuje še na kakšno manjše območje, ki so ga podobno kot Ḥarrat Wāqim poimenovali Ḥarra. Judje so se to mesto s palmami odpravili iskat in prvo, ki so ga našli, je bilo mesto Taymāʾ, kjer se je naselila ena izmed skupin. Drugo takšno mesto je bilo Ḫaybar – in nekateri judje so se naselili tam. Najštevilčnejša skupina judov pa se je naselila v Medini. Vsa tri mesta se nahajajo v regiji Ḥiǧāz (al-Samhūdī 2006, 1:128). 14 Leta 586 pr. Kr. so čete babilonskega kralja Nebukadnezarja, ki jih je vodil general Nebuzaradan, uničile jeruzalemski tempelj in ga požgale do tal ( Encyclopaedia Judaica 2007, s.v. „Temple“ [19:602]). 15 Beseda al-Šām se nanaša na ozemlje današnje Sirije, Libanona, Izraela, Palestine in Jordanije. Dobesed - no al-šām pomeni ‚območje, ki je na levi‘, saj je to območje, ko se Arabci v Ḥiǧāzu obrnejo proti vzhodu, na levi strani. Podobno je al-yaman regija na desni strani (Bosworth 1997, 261). 16 Kot je jasno iz al-Samhūdījevega poročila (2006, 1:142), sta v arabski historiografski tradiciji imeni Qurayẓa in al-Naḍīr poimenovanji za judovski duhovniški plemeni. 931 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ pohodu v Jemen med letoma 26–24 pr. Kr. (Hoyland 2011, 92). Povsem verjeten je scenarij, da se je veliko judov v Medini naselilo po porušenju drugega templja, kot to pravi že Caetani (1905, 383) in kakor namigujeta tako judovska kot musli- manska tradicija. Nadalje je jasno, da je vsaj do 4. stol. zavest o hebrejsko-judov- ski identiteti še obstajala. Ker hebrejsko-judovskih inskripcij po 4. stoletju praktič- no ni več, je zelo verjetno, da so se judje takrat arabizirali do te mere, da njihove hebrejske identitete iz inskripcij ni več mogoče razbrati, vseeno pa so svojo religi - jo ohranili. Najverjetneje so v judovstvo spreobrnili tudi nekaj članov arabskih plemen. Ko se je Mohamed v Medini srečal z judi, se je torej srečal z dvema skupinama: z arabiziranimi judi, ki so kot potomci hebrejsko-judovskih priseljencev tvorili ve- čino judovske populacije; z judiziranimi Arabci, ki so se v judovstvo spreobrnili v času vsakodnevnega bivanja z judi. Arabizirani judje so se delili v tri velika pleme- na: al-Naḍīr, al-Qurayza in al-Qaynuqāʿ. Vsa tri velika plemena so živela na območju ʿĀliya, 17 judizirani Arabci pa so še naprej živeli pri svojih arabskih plemenih – na območju centra poznejše Medine. 1.3 Prihod arabskih plemen v Medino Islamska tradicija si je enotna, da so bili prvi prebivalci Medine judje (Gil 2004, 4). Arabci naj bi se po tej tradiciji judom, ki so mesto ustanovili, pridružili. Naspro- ti temu se zdi na mestu Caetanijevo opažanje, da »morajo biti izvori Yaṯriba [t.j. Medine, op. A. K.] zelo oddaljeni, saj se mesto nahaja v južnem Ḥiǧāzu, na nižini, ki se malenkost nagiba proti severu in je bogata z vodo ter ima plodno zemljo« (1905, 382). Verjetnejša je torej razlaga, da so judje prvotne prebivalce že našli, vendar so nato zaradi bolj razvite tehnologije in boljših povezav s svetom nad sku- pnostjo Arabcev, ki so jo prvotno našli tam, kmalu prevzeli oblast – kakor znova meni Caetani (383). Al-Samhūdī orisuje zgodovino prihoda arabskih plemen v Medino, ko so tam že živeli judje. Najpomembnejši arabski plemeni, ki sta se naselili v Medini in sta bili tam prisotni tudi, ko je v Medino prispel Mohamed, sta plemeni al-Aws in al-Ḫarzaǧ: »Ibn Zabāla je rekel, da so po avtoriteti enega izmed starešin (mašyaḫa) Medinčanov slednji govorili: al-Aws in al-Ḫarzaǧ so se ustalili v Medini, kjer so našli posestvo, trdnjave (āṭām) ter palme dateljnov v rokah judov, prav tako pa so bili judje številčni in so imeli moč. Al-Aws in al-Ḫazraǧ so se na- selili, kjer je bila Božja volja. Nato so [jude] vprašali, da bi sklenili z njimi pakte sosedske zaščite (ǧiwār) ter plemenskega zavezništva (ḥilf), da bi s tem drug drugega varovali in onemogočali druga [plemena]. Sklenili so dogovore, vstopili v pakte o sosedski zaščiti, sodelovali drug z drugim ter delali skupaj. Tako je bilo dolgo časa. Plemeni al-Aws in al-Ḫarzaǧ sta obo- 17 Območje ʿĀliya je bilo najplodnejše območje v Yaṯribu in je bilo skoraj zagotovo območje, na katerem so se naselili prvi prebivalci tega mesta (Lecker 2017, 1–18). Dejstvo, da so judje živeli na tem območju, priča, da so si judje kmalu po svojem prihodu podredili poprejšnje prebivalce. 932 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 gateli (umira), 18 posedovali zemljo in postali številčni. Ko so Qurayẓa in al- Naḍīr videli njihov [nov] položaj, so se ustrašili, da bodo dosegli tudi njih - ove domove ter posestva. Judje so se razjezili, postali zlobni (tanammarū) zavoljo njih ter prekinili zavezništvo, ki je bilo med njimi. Qurayẓa in al- Naḍīr sta bili najštevilčnejši in največji [judovski plemeni]. Imenovali sta se tudi ‚duhovnika‘ (kāhinān). [Poleg njiju je bilo] tudi pleme al-Ṣarīḥ.« (2006, 1:142) Iz tega zelo jedrnatega opisa al-Samhūdīja je mogoče zaslediti, kako je islamska historiografska tradicija videla odnose med judi in priseljenskima plemenoma al- Aws in al-Ḫazraǧ. Čeprav na tem mestu al-Samhūdī tega ne omenja, islamska his- toriografska tradicija pravi, da sta se obe plemeni v Medino prišli iz Jemna – in al-Samhūdī se na to tradicijo navezuje nekaj vrstic pred citiranim odlomkom (1:140). Arabski priseljenci so z judi najprej sklenili pogodbo o sosedski zaščiti (ǧiwār) in plemenskem zavezništvu (ḥilf) ter z judi pod temi pogoji živeli dolgo. Morda je prav to dolgo obdobje sobivanja prispevalo k temu, da so se judje ara- bizirali, nekateri Arabci pa judizirali. Nato so postali številčni tudi Arabci in judje so se začeli bati, da bi jih v njihovih prebivališčih ogrozili in dosegli njihovo posestvo. Ta podrobnost nakazuje, da so judje in Arabci sicer bivali tesno skupaj, vseeno pa sta bila ozemlje arabskih ple- men in ozemlje judov ločena. Območje Arabcev je kasneje postalo središče Me - dine, medtem ko so judje živeli nekoliko južneje, na območju ʿĀliya (Lecker 2017, 1–18). 19 Čeprav je al-Samhūdījevo poročanje o trenjih med judi in Arabci verjetno avtentično, je težko verjeti, da so judje odnose z Arabci popolnoma prekinili. Naj- verjetneje je šlo za konflikte, ki so se občasno stopnjevali, težko pa bi bilo govori- ti o popolni prekinitvi odnosov. Al-Ṭabarī poroča, da so Arabci sčasoma postali gospodarji nad judi (1881–1882, 1210 [Watt in McDonald 1988, 124–125]), in to mnenje je prevzelo kar nekaj za- hodnih raziskovalcev, npr. Caetani (1905, 384). Gill (2004, 4–5) pa meni, da so judje ostali gospodarji nad Arabci vse do časa preroka Mohameda. Verjetno oba avtorja pretiravata – ni namreč mogoče, da bi bili Arabci popolni gospodarji nad judi, saj so ti živeli na ozemlju ʿĀliya, ki je bilo v Medini najplodnejše (Lecker 2017, 1–2), in bi si ga arabska plemena zagotovo prisvojila, če bi jim bili judje zares pod - rejeni. Obenem pa tudi ni mogoče govoriti o prevladi judov nad Arabci, saj so Arabci imeli toliko samostojnosti, da so lahko prve sporazume z Mohamedom sklenili sami. Verjetnejša je torej razlaga, da je šlo za bolj ali manj enakovredne skupine, ki so bile v svoji zunanji politiki relativno samostojne. 1.4 M edplemensk i k onflikt Da bi v polnosti razumeli zgodovinski kontekst, v katerem so se znašli prebivalci Medine na začetku 7. stol. po Kr., je treba omeniti, da je do konflikta prišlo tudi 18 Za ta pomen glagola amara gl. Lane 1863–1893, s.v. „amara“. 19 Na območju ʿĀliya so poleg judov živele tudi nekatere skupine plemena Aws Allāh (Lecker 2004, 19–49). 933 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ med obema arabskima plemenoma, torej al-Aws in al-Ḫazraǧ. Kot poudarja Watt (1956, 155), so postali odnosi med plemeni v Medini napeti. Tok dogodkov je pripeljal do bitke Buʿāṯ leta 617, kjer je bila v boju med plemenoma al-Aws in al- Ḫazraǧ udeležena velika večina članov obeh plemen, pri tem pa so se na strani plemena al-Aws borili tudi judje iz plemen Qurayza in al-Naḍīr (Bosworth 1986, 1283). Rezultat bitke so bile izgube na obeh straneh ter vsesplošno nezadovolj- stvo z nastalo situacijo, kar je postopoma privedlo do prenehanja boja, čeprav uradnega premirja ni bilo (Watt 1956, 158). Ibn Hišām sicer pravi, da je zmagalo pleme al-Aws (1858–1860, 1:385), vendar je tudi to v dolgem boju najverjetneje močno oslabelo. Če naj orišemo situacijo v Medini, ko je Mohamed z njimi navezal stike, lahko rečemo tole: na območju Medine je živelo pet velikih plemen, ki so poznala še nadaljnje delitve. Tri judovska velika plemena (al-Naḍīr, al-Qurayza in al-Qaynuqāʿ) so živela na območju ʿĀliya, ki se je nahajalo izven centra poznejše Medine. Arab- ski plemeni al-Aws in al-Ḫazraǧ sta živeli na območju kasnejšega centra Medine. Nekateri člani obeh arabskih plemen so se judizirali, vseeno pa so še vedno živeli na območju dveh plemen, in ne na območju judov. O verovanju Arabcev lahko povemo, da je večina zelo verjetno simpatizirala z monoteizmom, čeprav niso pri- padali krščanstvu ali judovstvu. 20 Pet velikih plemen je bilo vpetih v medsebojne boje, ki so dosegli vrhunec v bitki Buʿāṯ (617) in prinesli obilo nezadovoljstva pri vseh udeleženih in neudeleženih straneh. 21 Za razumevanje Mohamedovega pri- hoda v Medino je pomembno razumeti, da je bila Medina zrela za dogodek, ki bi razmere med plemeni uredil. Islamska historiografska tradicija pravi, da je Mohamed prve stike z Medinčani navezal med pridiganjem udeležencem romanja v Meko. Če gre verjeti al-Ṭabarīju (1881–1882, 1208 [Watt in McDonald 1988, 123]), je bil prvi Medinčan, s katerim je Mohamed navezal stik, Suwayd b. Ṣāmit, ki je bil kasneje ob svojem povratku v Medino (še pred bitko Buʿāṯ) ubit. Prva skupina Medinčanov, ki je sprejela islam, je to storila ob prvi prisegi pri kraju ʿAqaba (621 po Kr.). Skupino je sestavljalo dva- najst Medinčanov, ki so islam sprejeli, niso pa se še zavezali, da bodo Mohameda fizično branili (al-Ṭabarī 1881–1882, 1211–1213 [Watt in McDonald 1988, 126– 127]). Mohamed je s temi dvanajstimi Medinčani poslal tudi Muṣʿaba b. ʿUmayra, ki je šel z njimi v Medino in pomagal pri oznanjevanju islama (al-Ṭabarī 1881–1882, 1214–1217 [Watt in McDonald 1988, 127–130]). Naslednje leto je prvi prisegi pri kraju ʿAqaba sledila druga prisega na istem kraju, v kateri so se Medinčani, 72 predstavnikov iz obeh medinskih arabskih plemen, zavezali, da bodo Mohamedu in njegovi skupnosti zagotavljali tudi fizično varnost (al-Ṭabarī 1881–1882, 1217– 20 Medinčani so Mohameda sprejeli razmeroma odprtih rok. Čeprav je mogoče trditi, da je bilo med njimi še najti politeizem, je takšna odprtost veliko težje predstavljiva v okolju, kjer bi Arabci zagovarjali strogi monoteizem. Mohamed v tem obdobju še ni imel moči, da bi lahko spremenil religijo celotne Medine. Bolj verjetna je razlaga, da so medinski Arabci Mohameda sprejeli, ker jih večina ni bila močno pove - zana s politeizmom. 21 Ko so Medinčani slišali o Mohamedu in ga spoznali, naj bi rekli: »Zapustili smo svoje ljudstvo (qawm), kajti zares ni ljudstva, med katerim bi bilo večje sovraštvo ter zlo, kot je med njimi. Morda jih bo Bog po tebi poenotil.« (al-Ṭabarī 1881–1882, 1210 [Watt in McDonald 1985, 125]) 934 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 1227 [Watt in Mcdonald 1988, 130–138]). To je vodilo v zaostritev že tako ali tako načetih odnosov med Mohamedom in Kurajši in Mohamedovi privrženci so leta 622 izvedli hedžro v Medino. Ker so Medinčani muslimanom iz Meke izkazali po - moč, so jih poimenovali Anṣār (‚pomagači‘), muslimani iz Meke pa so postali zna- ni pod imenom muhāǧirūn (‚ti, ki opravljajo hedžro‘), saj so izvedli hedžro (ḥiǧra). 2. „Medinska konstitucija“ Islamska historiografska tradicija v veliki večini govori o tem, da je Mohamed po prihodu v Medino sklenil nekakšne dogovore z judi (Gil 2004 1; 23), vendar se je besedilo MK ohranilo samo v dveh zgodnjih virih: v Ibn Hišāmovem delu Sīrat rasūl Allāh 22 in v Abū ʿUbaydovem 23 delu Amwāl. Večina raziskovalcev meni, da je boljša Ibn Hišāmova različica, a se za branja posameznih členov zatekajo tudi k Abū ʿUbaydovi. Tukaj bomo reproducirali Ibn Hišāmovo različico, pri komentarju spodaj pa bomo upoštevali tudi Abū ʿUbaydovo različico. Tekst, ki ga reproduciramo, je vzet iz Wüstenfeldove izdaje Sīrat rasūl Allāh, ki jo je izdal med letoma 1858 in 1859. Čeprav je izdaja stara že več kot 150 let, je še vedno aktualna, saj je Wüstenfeld prvemu zvezku (nem. Band) arabskega teks- ta v dveh delih (nem. Teil) dodal še zvezek uvoda in obsežnih opomb, ki tvorijo neprecenljiv kritični aparat. Arabskemu besedilu vzporedno dodajam slovenski prevod. Pri prevajanju sem konzultiral tudi Caetanijev italijanski prevod, Leckerjev angleški prevod, Wattov angleški prevod, Serjaentov angeški prevod, Wellhause - nov nemški prevod ter angleški prevod Gilovega hebrejskega prevoda. Vsi ome- njeni avtorji so k prevodu napisali tudi kratek komentar, v katerem so razložili svoje razumevanje teksta. V Wüstenfeldovi izdaji tekst ni razdeljen v paragrafe. Wenskinck je v svojem ni- zozemskem prevodu konstitucijo razdelil v paragrafe; njegovo razdelitev je prevzel Wellhausen in kasneje precej zahodnih raziskovalcev. V prevodu uporabljam razde - litev, ki jo je v svoji študiji o MK uporabil Lecker. Menim namreč, da je Leckerju uspe- la bolj smiselna razdelitev teksta, saj je člene začel praviloma z besedo inna, česar se Wensinck ni držal povsem točno, zlasti ne v drugi polovici konstitucije. Prevodu MK sem dodal tudi kratek začetni odstavek, s katerim Ibn Hišām MK uvaja. 22 Abū Muḥammad ʿAbd al-Malik Ibn Hišām se je rodil v regiji Ḥimyar na jugu Arabskega polotoka, pozne - je pa se je preselil v Basro in Kairo, kjer je tudi umrl, najverjetneje leta 833/218. Najbolj je znan po svoji recenziji Ibn Isḥāqovega dela Sīrat rasūl Allāh. To delo se je namreč ohranilo samo v Ibn Hišāmovi recenziji ter v obliki citatov pri zgodovinarjih, kot sta al-Ṭabarī in al-Azraqī. Gre za najzgodnejšo ohran - jeno biografijo preroka Mohameda. (Fleisch 1986, 801) 23 Abū ʿUbayd al-Qāsim b. Sallām je bil proučevalec Korana, slovničar in pravnik, ki je se rodil v mestu Harāt, večino življenja pa je preživel v Basri, Kufi in Bagdadu. Nekaj njegovih del se je ohranilo v rokopisih, med njimi tudi delo Amwāl (Gottschalk 1986, 157). 935 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ Spis poslanca Boga (rasūl Allāh), naj ga Bog blagoslovi in mu nakloni mir, 24 ki ga je napisal s tistimi, ki so opravili hedžro (muhāǧirūna), in tistimi, ki so jim pomaga - li (anṣār), ter [mirovni] pakt (muwādaʿa) z judi. Ibn Isḥāq je rekel: Poslanec Boga, naj ga Bog blagoslovi in mu nakloni mir, je napisal spis s tistimi, ki so opravili hedžro (muhāǧirūna), ter tistimi, ki so jim poma- gali (anṣār). V njem je sklenil mir z judi (wādaʿa fī-hi yahūd), sklenil z njimi pogod- bo (ʿāhadahum), jih potrdil (aqarra) glede njihove religije (dīn) ter njihovega premo- ženja (amwāl) in jim naložil obveznosti ter postavil pogoje. ي ِذ َّ لا 25 َ م َّ ل َ سو ِ هي َ ل َ ع ُالله ى َّ ل َ ص ِ الله ِ لو ُس َ ر ُ با َتِ ك َدو ُه َي ُ ة َع َدا َ و ُ م ِ را َ ص ْن َ لأاو َني ِ ر ِ جا َ ه ُ ملا َن ْي َب ُه َبَتَك ِهْي َ ل َ ع ُالله ى َ ل َ ص ِ الله ُلو ُس َ ر َ ب َتَك َ و قا َ حْس ِ إ ُن ْبِا َلا َق ِهيِف َع َدا َ و ِ را َ ص ْن َ لأاو َني ِ ر ِ جا َ ه ُ ملا َن ْي َب اًباَتِك َ م َّ ل َسو م ِ هِلا َ و ْ م َ أ َ و م ِ هِنيِد ىل َع مُه َّ رَق َ أو مُهَدَها َع َ و دو ُه َي م ُه َ ل َ ط َ رَش َ و م ِ هْي َ ل َع َ ط َ رَتْشا َ و 1. V imenu Boga, milostljivega, usmilje- nega! To je spis Mohameda med verniki (muʾ- minūn) ter muslimani (muslimūn) izmed Kurajšev ter iz Yaṯriba ter tistimi, ki jim sle - dijo (tabiʿahum), so jim pridruženi (laḥiqa bi- him) ter se borijo z njimi (ǧāhada maʿahum). ِ مي ِ ح َ رلا ِ ن ٰ مح َّ رلا ِالله ِ مْس ِ ب َني ِن ِم ْؤ ُ ملا َن ْي َ ب ِ ّ ي ِ بَنلا د َّ م َ ح ُ م ن ِم ٌبا َت ِك ا َ ذ ٰ ه َق ِح َ لَف م ُ ه َ ع ِ بَت ن َ م َ و ب ِ ر ْ ث َ ي َ و ش ْي َ ر ُ ق ن ِم َني ِمِل ْس ُ ملا َ و م ُ ه َ ع َ م َدَها َ جو م ِ ه ِ ب 2. Oni so ena skupnost (umma wāḥida) in ne razkropljeni med ljudmi. 26 ِ سا َنلا ِ نو ُد ن ِم ٌةَد ِ حا َ و ٌ ة َّم ُ أ م ُهَّن ِ إ 3. Ti izmed Kurajšev, ki so opravili hedžro, si med seboj glede na svojo navado plaču- jejo krvni davek in bodo osvobajali svoje ujetnike na način, ki je za vernike pravičen (maʿrūf) ter pošten (qisṭ). 27 م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع ش ِ ي َ ر ُ ق ن ِم َنو ُ ر ِ جا َ ه ُ ملا ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب م ُه َيِنا َع َنو ُد ْ ف َي مُهو م ُهَنْي َب نو ُ لَقا َ عَت َي َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلاو 24 »Naj ga Bog blagoslovi in mu nakloni mir« je fraza, ki jo muslimani po navadi dodajo, ko omenjajo preroka Mohameda. 25 Wüstenfeld je v svoji izdaji uporabil krajšavo معلص, ki sem jo v reprodukciji izpisal v polni obliki. Ker dos- topa to Wüstenfeldovega rokopisa nimam, lahko le ugibam, da je bila krajšava najverjetneje uporabljena že v rokopisu. 26 ʿAlī Šīrī, urednik izdaje Ibn Kaṯhīrjevega dela al-Bidāya wa-l-Nihāya, ki jo uporabljam, pojasnjuje, da besedna zveza min dūn al-nās pomeni, da »niso več razkropljeni med [ostalimi] ljudmi« (lā muta - mayyazīn ʿan al-nās) (Ibn Kaṯīr 1988, 3:273). 27 Wüstenfeldova izdaja piše besedo brez dodatne črke ālif: torej ةعبر in ne ةعابر. Lane v svojem slovarju (1863–1893, s.v. „ribāʿa“) pravi, da se zveza glasi مهتعابر ىلع مه (»oni delujejo tako, kakor so navajeni«) – in skladno s tem sem popravil Wüstenfeldov zapis besedila. Gl. tudi Lecker 2004, 99–103. 936 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 4. Pleme ʿAuf si bo med seboj, glede na svojo navado, prav tako [še naprej] pla- čevalo prejšnji krvni davek. Vsaka skupi- na (ṭāʾifa) bo osvobajala svoje ujetnike na način, ki je za vernike pravičen ter pošten. م ُه َ لِقا َ ع َ م نو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع ف ْ و َع و ُن َب َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب ا َ ه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ىلو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و 5. Pleme al-Ḥāriṯ si bo med seboj, glede na svojo navado, prav tako [še naprej] pla- čevalo prejšnji krvni davek. Vsaka skupina bo osvobajala svoje ujetnike na način, ki je za vernike pravičen ter pošten. م ُه َ لِقا َ ع َ م َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع ث ِ را َ حلا وُن َب َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و 6. Pleme Sāʿida si bo med seboj, glede na svojo navado, prav tako [še naprej] plače- valo prejšnji krvni davek. Vsaka skupina bo osvobajala svoje ujetnike na način, ki je za vernike pravičen ter pošten. م ُه َ لِقا َ ع َ م َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع ةَدِعا َس وُن َب َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و 7. Pleme Ǧušam si bo med seboj prav tako [še naprej] plačevalo krvni davek glede na svojo poprejšnjo navado. Vsaka skupina bo osvobajala svoje ujetnike na način, ki je za vernike pravičen ter pošten. م ُه َ لِقا َ ع َ م َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع مَشُج وُن َبو ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و 8. Pleme al-Naǧǧār si bo med seboj prav tako [še naprej] plačevalo krvni davek gle - de na svojo poprejšnjo navado. Vsaka sku- pina bo osvobajala svoje ujetnike na na- čin, ki je za vernike pravičen ter pošten. م ُه َ لِقا َ ع َ م َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع را َّجَنلا وُن َب َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب 28 ِ طْسِقلا َ و 9. Pleme ʿAmr b. ʿAuf si bo med seboj prav tako [še naprej] plačevalo krvni davek gle - de na svojo poprejšnjo navado. Vsaka sku- pina bo osvobajala svoje ujetnike na na- čin, ki je za vernike pravičen ter pošten. َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع ف ْ و َع نب ور ْ م َع و ُن َب َ و اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا م ُه َ لِقا َ ع َ م َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب 10. Pleme al-Nabīt si bo med seboj prav tako [še naprej] plačevalo krvni davek gle - de na svojo poprejšnjo navado. Vsaka sku- pina bo osvobajala svoje ujetnike na na- čin, ki je za vernike pravičen ter pošten. م ُه َ لِقا َ ع َ م َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع تي ِ بَّنلا وُن َب َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و 28 Wüstenfeldova izdaja ima na tem mestu طشقلا , kar je zagotovo napaka. 937 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ 11. Pleme al-Aws si bo med seboj prav tako [še naprej] plačevalo krvni davek glede na svojo poprejšnjo navado. Vsaka skupina bo osvobajala svoje ujetnike na način, ki je za vernike pravičen ter dober. م ُه َ لِقا َ ع َ م َنو ُ لَقا َ عَت َي م ِ هِت َعا َب ِ ر ىل َع س ْ و َ لأا وُن َب َ و ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب اه َيِنا َع ي ِد ْ فَت ٍةَفِئا َ ط ُّل ُك َ و ى َ لو ُ لأا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب ِ طْسِقلا َ و 12. Verniki ne bodo prenehali zadolžene - mu med njimi v pravični meri poklanja- ti [pomoč] glede odkupnine ali krvnega davka. ْ ن َ أ م ُهَنْي َب اًح َ ر ْ ف ُ م َنو ُك ُ ر ْت َي َ لَا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َّ نإ َ و ٍ ل ْ ق َع ْ و َ أ ِ ءاَدِف ي ِف ِ فو ُ رْع َ ملا ِ ب ُهو ُ طْعُي 13. Vernik ne vstopa v zavezništvo s po- godbenikom (mawlā) [drugega] vernika, ne da bi pridobil soglasje slednjega. ِهِنوُد ٍ ن ِم ْ ؤ ُ م ىل ْ و َ م ٌن ِم ْ ؤ ُ م ُ ف ِلا َ حُي َ لَا َّ ن ِ إ َ و 14. Bogaboječi verniki nasprotujejo temu, ki se pregreši zoper njih ali pa poželi zlo (ẓulm) ali greh (iṯm) ali sovraštvo (ʿudwān) ali pokvarjenost (fasād) med verniki. Roke vseh izmed njih naj bodo nad njim, tudi če je otrok enega izmed njih. ِ و َ أ م ُه ْنِم ىَغ َب ن َ م ىل َع َني ِق َّت ُ ملا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َّ ن ِ إ َ و ٍدا َسَف و َ أ ٍ نا َ وْدُع و َ أ ٍ م ْ ث ِ إ و َ أ ٍ م ْ ل ُ ظ َ ة َ عيِسَد ىَغَتْبا َنا َك و َ ل َ و ا ًعيِم َ ج ِهْي َ ل َع م ُه َيِدْي َ أ َّ ن ِ إ َ و َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َن ْي َب مِه ِد َ ح َ أ َد َ ل َ و 15. Vernik naj ne ubije vernika zavoljo ne- vernika, prav tako pa naj ne pomaga ne- verniku proti verniku. ُ رُص ْن َي َ لَا َ و ٍ رِفاَك ي ِف اًنِم ْ ؤ ُ م ٌن ِم ْ ؤ ُ م ُل ُتق َي َ لَا َ و ٍ ن ِم ْ ؤ ُ م ىل َع ا ً رِفاَك 16. Zaščita (ḏimma) Boga je ena. Tudi naj- manjši izmed njih naj ščiti ostale. مُهاَنْد َ أ م ِ هْي َ ل َع ُ ري ِ جُي ُةَد ِ حا َ و ِالله َ ة َّمِذ َّ ن ِ إ َ و 17. Verniki so pogodbeniki drug drugega, iz česar so ostali ljudje izključeni. َنو ُد ٍ ض ْع َب ي ِلا َ و َ م م ُهُضْع َب َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َّ ن ِ إ َ و ِ سا َنلا 18. Tisti judje, ki nam sledijo, bodo pre - jeli pomoč (naṣra) ter enakost (aswa), ne da bi jim bilo storjeno hudo in se bi proti njim pomagalo [njihovim nasprotnikom] . َة َ وْس َ لأا َ و َ رْصَنلا ُه َ ل َّ ن ِ إَف دو ُه َي ن ِم اَن َ ع ِ بَت ن َ م ُهَّن ِ إ َ و م ِ هْي َ ل َع ٍ ر َ صاَنَت ُ م َ لَا َ و َني ِم ُ ول ْ ظ َ م رْيَغ 19. Mir (silm) vernikov je eden. Vernik ne bo sklenil miru brez drugega vernika, ko se bo bojeval na Božji poti, razen na temelju enakosti in pravičnosti med njimi. ِ نو ُد ٌن ِم ْ ؤ ُ م ُ مِلا َسُي لَا ٌةَد ِ حا َ و َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َ م ْ لِس َّ ن ِ إ َ و ِ ءا َ و َس ىل َع َّ لَا ِ إ ِالله ِ لي ِ بِس يف ٍ لا َتِق ي ِف ٍ ن ِم ْ ؤ ُ م م ُهَنْي َب ٍ ل ْد َع َ و 20. Vse roparske enote (ġāziya), ki ropajo z nami, bodo druga drugo zamenjevale. ا َ هُضْع َب ُ ب ُقْع َي اَن َ ع َ م ت َ زَغ ٍة َي ِ زاَغ َّل ُك َّ ن ِ إ َ و اًضْع َب 938 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 21. Verniki bodo maščevali drug drugega zavoljo tega, kar je prelilo njihovo krvi na Božji poti. ل َاَن ا َ م ِ ب ٍ ض ْع َب ن َع م ُهُضْع َب ُ ءي ِ بُي َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َّ ن ِ إ َ و ِالله ِ لي ِ ب َس ي ِف مُه َ ءا َ مِد 22. Bogaboječi verniki zagotavljajo naj- boljše in najbolj pokončno vodenje (hu- dan). ى ً ذُه ِ ن َسْح َ أ ىل َع َني ِق َّت ُ ملا َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َّ ن ِ إ َ و ِهِم َ و ْ ق َ أ َ و 23. Politeisti (mušrik) ne smejo varovati posesti ali ljudi Kurajšev in se ne smejo vpletati med njih 29 in vernike. َ لَا َ و اًس ْ فَن َ لَا َ و ش ْي َ ر ُقِل ً لَاا َ م ٌ ك ِ رْش ُ م ُ ري ِ جُي َ لَا ُهَّن ِ إو ٍ ن ِم ْ ؤ ُ م ى َ ل َع ُهَنوُد ُلو ُح َي 24. Če kdo vernika namensko umori brez razloga in za to obstaja dokaz, bo doživel maščevanje, razen če je najbližji sorodnik umorjenega zadovoljen [z denarnim na- domestilom]. Vsi verniki naj bodo združe - ni proti njemu. Ni jim dovoljeno, da ne bi delovali proti njemu. ٌد َ وَق ُهَّن ِ إَف ٍةَن ِ ّي َب ْ ن َع ً لًا َتَق اًنِم ْ ؤ ُ م َ ط َبَتْعا ِ ن َ م ُهَّن ِ إ َ و َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َّ ن ِ إ َ و ِ لو ُت ْ ق َ ملا ُّ ي ِل َ و ى َض ْ ر َي ْ ن َ أ َّ لَا ِ إ ِه ِ ب ِهْي َ ل َع ٌ ما َيِق َّ لَا ِ إ م ُه َ ل ُّل ِ ح َي َ لَا َ و ً ة َّ فاَك ِهْي َ ل َع 25. Verniku, ki priznava, kar je v tej listi- ni, (ṣaḥīfa) ter veruje v Boga in poslednji dan, ni dovoljeno, da pomaga prestopni- ku (muḥdiṯ) 30 ali mu daje zavetje. Kdorko- li mu daje zaščito ali mu pomaga, je nad njim prekletstvo Boga ter njegova jeza na dan vstajenja. Ne kesanje (ṣarf) ne odkup- nina (ʿadl) ne bosta sprejeta od njega. 31 ِةَفي ِ حَّصلا هذ ٰ ه ي ِف ا َ م ِ ب َّ رَق َ أ ٍ ن ِم ْ ؤ ُ مِل ُّل ِ ح َي َ لَا ُهَّن ِ إ َ و َ لَا َ و ا ً ثِدْح ُ م َ رُص ْن َي ْ ن َ أ ِ ر ِ خلآا ِ م ْ و َيلاو ِللها ِ ب َن َ مآ َ و َ ةَنْع َ ل ِهْي َ ل َع َّ ن ِ إَف ُها َ وآ و َ أ ُه َ ر َ صَن ْ ن َ م ُهَّن ِ إ َ و ُه َي ِ و ْ ؤُي ٌ ف ْ ر َ ص ُه ْنِم ُ ذَخ ْ ؤُي َ لَا َ و ِة َ ما َيِقلا َ م ْ و َي ُه َب َضَغ َ و ِالله ٌل ْد َع َ لَا َ و 26. O čemer koli se ne strinjate, prinesi - te to k Bogu ter k Mohamedu, naj bo mir nad njim. ى َ ل ِ إ ُه َّد َ ر َ م َّ ن ِ إَف ٍءي َش ن ِم ِهيِف م ُتف َ لَت ْ خا ا َ م ْه َ م م ُكَّن ِ إ َ و ُملًا َّسلا ِهْي َ ل َع د َّم َ ح ُ م ى َ ل ِ إ َ و ِالله 27. Judje si stroške delijo skupaj z verniki vse dokler se skupaj bojujejo. او ُ ماَد ا َ م َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َ ع َ م َنو ُقِف ْنُي دو ُه َيلا َّ ن ِ إ َ و َني ِ ب ِ را َ ح ُ م 29 Lecker (2004, 34) bere ta stavek kot »ne smejo posegati med posest ali osebe Kurajšev ter vernike«. 30 Beseda muḥdiṯ dobesedno pomeni ‚novotar‘, to je ta, ki uvaja nekaj novega. V tem kontekstu ima izra - zito negativen pomen, saj novotar uvaja nekaj, kar je zlo, in torej prestopa meje znanega in dovoljen - ega. Na tem mestu bi veljalo opozoriti, da je v arabščini ena izmed besed za dobro oz. pravično maʿrūf, ki dobesedno pomeni ‚to, kar je poznano‘. Muḥdiṯ je tisti, ki uvaja nekaj, kar je v nasprotju z znanim oz. pravičnim. 31 Lane (1863–1893, s.v. „ṣarf“) pravi, da v takšnih primerih besedi ṣarf in ʿadl pomenita, da ne bo spre- jeto ne kesanje, pa tudi ne odkupnina. Glej tudi Guillaume (2007, 232 n5). 939 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ 28. Judje iz plemena ʿAwf so skupnost skupaj z verniki. Judje imajo svojo religijo (dīn), ter muslimani svojo, [kar velja tudi za] njihove zaveznike ter osebe, razen za tega, kdor dela zlo in greši. Ta bo uničili le samega sebe ter svoje sorodnike. دو ُه َيلِل :َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َ ع َ م ٌ ة َّم ُ أ ف ْ و َع ي ِن َب دو ُه َي َّ ن ِ إ َ و َّ لَا ِ إ م ُهِس ُف ْن َ أ َ و م ِ هيِلا َ و َ مو م ُهُنيِد َني ِمِلْس ُ ملِل َ و م ُهُنيِد ِهِتْي َب َل ْه َ أ َ و ُه َس ْ فَن َّ لَا ِ إ ُغِتوُي َ لَا ُهَّن ِ إَف َ مِث َ أ َ و َ م َ ل َ ظ ن َ م 29. Judom iz plemena al-Naǧǧār pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf. ف ْ و َع ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم راَّجَّنلا ي ِن َب دو ُه َيِل َّ ن ِ إ َ و 30. Judom iz plemena al-Ḥāriṯ pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf. ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم ث ِ را َ حلا ي ِن َب دو ُه َيِل َّ ن ِ إ َ و ف ْ و َع 31. Judom iz plemena Sāʿida pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf ف ْ و َع ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم ةَدِعا َس ي ِن َب دو ُه َيِل َّ ن ِ إو 32. Judom iz plemena Ǧušam pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf ف ْ و َع ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم مَشُج ي ِن َب دو ُه َيِل َّ ن ِ إ َ و 33. Judom iz plemena al-Aws pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم س ْ و َ لأا ي ِن َب دو ُه َيِل َّ ن ِ إ َ و ف ْ و َع 34. Judom iz plemena Ṯaʿlaba pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf, razen za tega, kdor dela zlo in greši. Ta bo uničil samo samega sebe ter svoje sorodnike. ف ْ و َع ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم ة َب َ لْع َث ي ِن َب دو ُه َيِل َّ ن ِ إ َ و َل ْه َ أ َ و ُه َس ْ فَن َّ لَا ِ إ ُغِتوُي َ لَا ُهَّن ِ إَف َ مِث َ أ َ و َ م َ ل َ ظ ن َ م َّ لَا ِ إ ِهِتْي َ ب 35. Ǧafna so del (baṭn) [plemena] Ṯaʿlaba ter so jim enaki. م ِ هِس ُف ْن َ أَك ة َب َ لْع َث ن ِم ٌن ْ ط َب ةَن ْ ف َ ج َّ ن ِ إ َ و 36. Plemenu al-Šuṭayba pripada isto kot judom iz plemena ʿAwf. ف ْ و َع ي ِن َب دو ُه َيِل ا َ م َل ْ ثِم ة َبْي َ طُّشلا ي ِن َبِل َّ ن ِ إ َ و 37. Pobožnost izključuje grešenje. ِ م ْ ث َ لأا َنو ُد َّ ر َبلا َّ ن ِ إ َ و 38. Pogodbeniki [plemena] Ṯaʿlaba so jim enaki. م ِ هِس ُف ْن َ أَك ة َب َ لْع َث َ ي ِلاو َ م َّ ن ِ إ َ و 39. Tesni zavezniki judov (biṭāna) so jim enaki. م ِ هِس ُف ْن َ أَك دو ُه َي َ ةَنا َ ط ِ ب َّ ن ِ إ َ و 40. Nihče izmed njih naj ne gre ven [iz Me - dine] brez Mohamedovega dovoljenja, naj bo mir nad njim. ِهْي َ ل َع د َّم َ ح ُ م ِ ن ْ ذ ِ إ ِ ب َّ لَا ِ إ ٌد َ ح َ أ م ُه ْنِم ُج ُ ر ْ خ َي َ لَا ُهَّن ِ إ َ و ملًا َّسلا 41. Naj pa jim ne bo preprečeno, da bi se maščevali za rane. ٍ ح ْ رُج ِ ر ْ أ َث ىل َع ُ ز ِ ج َ ح ْن َي َ لَا ُهَّن ِ إ َ و 42. Kdorkoli ubija, ubije sebe ter svoje so- rodnike, razen če je [žrtev] delala zlo. َ م َ ل َ ظ ن َ م َّ لَا ِ إ ِهِتْي َب ِ ل ْه َ أ َ و ِهِس ْ فَن ِ بَف َ ك َتَف ن َ م ُهَّن ِ إ َ و 940 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 43. Bog bdi nad najbolj pobožnim [izpol- njevanjem] te [pogodbe]. ا َذ ٰ ه ِّ ر َب َ أ ىل َع َالله َّ ن ِ إ َ و 44. Judje imajo svoje stroške (nafaqa), muslimani pa svoje. م ُهَتَقَفَن َني ِمِلْس ُ ملا ىل َع َ و م ُهَتَقَفَن دو ُه َيلا ىل َع َّ ن ِ إ َ و 45. Med seboj si bodo pomagali, če je kdo v vojni z ljudstvi iz te pogodbe. ِهِذ ٰ ه َل ْه َ أ َ ب َ را َ ح ن َ م ىل َع َ رْصَّنلا م ُهَنْي َب َّ ن ِ إ َ و ِةَفي ِ حَّصلا 46. Med seboj si bodo dajali iskrene na- svete ter si bodo zvesti svetovalci. َ ة َ حي ِ صَنلا َ و َ حْصُنلا م ُهَنْي َب َّ ن ِ إ َ و 47. Ta, ki je pobožen, je brez greha. 32 ِ م ْ ثلإا َنو ُد َّ ر َبلا َ و 48. Mož naj ne prevara 33 svojega zavezni- ka. Pomoč bo naklonjena temu, nad kate - rim je bilo storjeno zlo. ِ مو ُ ل ْ ظ َ ملِل َ رْصَّنلا َّ ن ِ إ َ و ِهِفيِل َ ح ِ ب ٌؤر ْ ما َ م َث ْ أ َي ْ ن َ ل ُهَّن ِ إ َ و 48a. Judje si stroške delijo skupaj z verniki, vse dokler se skupaj bojujejo. 34 او ُ ماَد ا َ م َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا َ ع َ م َنو ُقِف ْنُي دو ُه َيلا َّ ن ِ إ َ و َني ِ ب ِ را َ ح ُ م 49. Ǧawf v Yaṯribu je za ljudstva te pogod- be prepovedan (ḥarām). ِةَفي ِ ح َ صلا ِهِذ ٰ ه ِ ل ْه َ ِ لأ ا ُه ُف ْ و َ ج ٌ ما َ ر َ ح ب ِ ر ْ ث َي َّ ن ِ إ َ و 50. Zaščiten sosed nekoga je enak kot on sam, če ne škoduje in ne greši. ٍ مثآ لَاو ٍّ راض ُ م ُ رْيَغ ِ س ْ فَنلاَك َ را َ جلا َّ ن ِ إ َ و 51. Nikomur ne bo dana [sosedska] zašči- ta, razen z dovoljenjem ljudstva [zaščitni - ka]. ا َ هِلْه َ أ ِ ن ْ ذ ِ إ ِ ب َّ لَا ِ إ ٌ ة َ م ْ رُح ُ را َ ج ُت َ لَا ُهَّن ِ إ َ و 52. Prestopki (ḥadaṯ) ali zapleti (ištiǧār) med ljudstvi te listine, katerih izprijenosti se je treba bati, naj bodo prineseni pred Boga ter pred Mohameda, poslanca Boga, naj ga Bog blagoslovi in mu nakloni mir ٍث َد َ ح ن ِم ِةَفي ِ حَّصلا ِهِذ ٰ ه ِ ل ْه َ أ َن ْي َب َنا َك ا َ م ُهَّن ِ إ َ و ِالله ىل ِ إ ُه َّد َ ر َ م ّ ن ِ إَف ُه ُدا َسَف ُ فا َخُي ٍ را َ جِتْشِا و َ أ َ م َّ ل َس َ و ِهْي َ ل َع الله ى ّ لص ِالله ِ لو ُس َ ر د َّم َ ح ُ م ىل ِ إ َ و 53. Bog zagotavlja največjo pobožnost ter največjo pravičnost tega, kar je v tej listini. ِه ِّ ر َب َ أ َ و ِةَفي ِ حَّصلا ِهِذ ٰ ه ي ِف ا َ م ىَق ْت َ أ ىل َع َالله َّ ن ِ إ َ و 32 Lecker (2004, 37) bere arabski izvirnik ِ مِثلآا َنوُد ُّ رَبلا َ و, pri čemer zadnjo besedo razume kot tvorni deležnik glagola (ism fāʿil) glagola aṯima (‚grešiti, biti v zmoti‘). Čeprav Wüstenfeldova izdaja takšno branje do - pušča, je po našem mnenju zadnjo besedo bolje brati kot glagolnik (maṣdar), tj. kot م ْ ث ِ إ . Kadar gre za aktivni deležnik, Wüstenfeldova izdaja namreč to eksplicitno označuje, na primer 344 ) مثآ). 33 Tukaj sledim Leckerjevem branju, ki bere َ م َث ْ أَي ْ نَل namesto مثأـي مل, kot to predlaga Wüstenfeld. 34 Lecker ta člen izpusti, zato smo mu pripisali številčno vrednost 48a, da ne bi porušili nadaljnjega številčenja MK. Besedilo namreč v Wüstenfeldovi izdaji najdemo takoj za Leckerjevim členom 48. 941 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ 54. [Sosedska] zaščita naj ne bo dana Ku- rajšem in tistim, ki jim pomagajo. اَه َ ر َ صَن ن َ م َ لَا َ و ش ْي َ ر ُ ق ُ را َ ج ُت َ لَا ُهَّن ِ إ َ و 55. Med njimi naj bo pomoč [v boju] proti tistemu, ki bi napadel Yaṯrib. ب ِ ر ْ ث َي َ مَهَد ن َ م ىل َع َ رْصَنلا م ُهَنْي َب َّ ن ِ إ َ و 56. Če so poklicani k miru, sklepanju in sprejemanju (yalbasūn) miru, bodo skleni- li mir ter ga sprejeli. In če kličejo k istemu, bodo soverniki obvezani, da se jim odzo- vejo, razen tisti, ki se bojujejo za religijo. Vsi ljudje so obvezani [plačati] svoj delež od svoje vsote, ki je v njihovi pristojnosti. ُهَنوُس َب ْ ل َي َ و ُهَنوُحِلا َ صُي ٍ ح ْ لُص ىل ِ إ اوُعُد ا َذ ِ إ َ و ىل ِ إ او َع َد ا َذ ِ إ م ُهَّن ِ إ َ و ُهَنوُس َب ْ ل َي َ و ُهَنوُحِلا َ صُي م ُهَّن ِ إَف َ ب َ را َ ح ن َ م َّ لَا ِ إ َني ِنِم ْ ؤ ُ ملا ىل َع م ُه َ ل ُهَّن ِ إَف َ ك ِل ٰ ذ َلث ِم م ِ ه ِ بِنا َ ج ن ِم م ُه ُتَّص ِ ح ٍ سا َن ُ أ ِ ّل ُك ىل َع ِ ني ِّدلا ي ِف م ُه َ ل َبِق ي ِذ ّ لا 57. Judje iz plemena al-Aws, njihovi po- godbeniki ter njihove duše so enaki lju- dem te listine skupaj s pravičnostjo ter či - stokrvnostjo (maḥḍ) ljudi te listine. ِ ل ْ ثِم ىل َع م ُه َس ُف ْن َ أ َ و م ُه َيِلا َ و َ م س ْ و َ لأا دو ُه َي َّ ن ِ إ َ و ن ِم 35 ِ ض ْح َ ملا ِّ ر َبلا َ ع َ م ِةَفي ِ حَّصلا ِهِذ ٰ ه ِ ل ْه َ ِ لأ ا َ م ،ِةَفي ِ حَّصلا ِهِذ ٰ ه ِ ل ْه َ أ 58. Pobožni je brez greha. 36 ٍ م ْ ث ِ لإا َنو ُد َّ ر َبلا َّ ن ِ إ َ و 59. Ta, ki si zasluži [kazen], si zasluži [ka- zen] samo za sebe. ِهِس ْ فَن ىلع َّ لَا ِ إ ٌ ب ِساَك ُ ب ِس ْ ك َي َ لَا 60. Bog zagotavlja največjo resničnost ter pravičnost te listine. ِةَفي ِ حَّصلا ِهِذ ٰ ه ي ِف ا َ م ِ ق َدْص َ أ ىل َع َالله َّ ن ِ إ َ و ِه ِّ ر َب َ أ َ و 61. Ta spis ne bo zaščitil hudodelca ali gre- šnika. ٍ مِثآ و َ أ ٍ مِلا َ ظ َنو ُد ُ با َتِكلا ا َذ ٰ ه ُلو ُح َي َ لَا ُهَّن ِ إ َ و 62. Kdor zapusti [mesto] je varen in kdor ostane v mestu je varen, razen kdor dela hudo in greši. َّ لَا ِ إ ِةَنيِد َ ملا ِ ب ٌن ِمآ َد َ عَق ْ ن َ م َ و ٌن ِمآ َ ج َ رَخ ْ ن َ م ُهَّن ِ إ َ و َ مِث َ أ َ و َ م َ ل َ ظ ْ ن َ م 63. Bog zaščiti tega, ki je pravičen in po - božen, kakor [tudi] Mohamed, poslanec Boga, naj ga Bog blagoslovi in mu naklo- ni mir. ِالله َلو ُس َ ر اًد َّم َ ح ُ م َ و ىَق َّتا َ و َّ ر َب ن َ مِل ٌ را َ ج َالله َّ ن ِ إ َ و َ م َّ ل َس َ و ِهْي َ ل َع ُالله ىل َ ص 35 V Wüstenfeldovi izdaji je podano tudi alternativno branje نسحُملا ّ ربلا عم, ki ga preferira Lecker (2004, 38). 36 Gl. opombo 31 zgoraj. 942 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 3. Komentar Tu bomo podali komentar k MK, pri čemer se bomo osredotočili predvsem na vi- dike, ki so pritegnili največ pozornosti raziskovalcev – in o katerih si ti niso enotni. V sopostavitvi s temi mnenji bomo na podlagi našega branja konstitucije, ki ga odseva zgornji prevod, podali nekaj lastnih zaključkov oz. predlogov za prihodnje raziskovanje MK in konteksta prve muslimanske skupnosti. 3.1 Avtentičnost, datacija in enotnost MK Večina raziskovalcev meni, da je MK avtentičen dokument (Caetani 1905, 392; Watt 1956, 225; Lecker 2004, 2; 183; Gil 2004, 2; Crone 1980, 7), glavne argu- mente za to pa je podal že Julius Wellhausen (1889, 80–81): (1) nihče iz obdobja Umajadskega ali Abasidskega kalifata ne bi v ummo vključil predstavnikov drugih religij; (2) noben poznejši avtor ne bi o Kurajših govoril s takšnim sovraštvom; (3) nihče ne bi Mohamedu pripisal tako malo dejanske oblasti; (4) povedi so relativno kratke in brez pojasnil, kar pomeni, da so bile razumljive samo znotraj neposredne- ga konteksta nastanka; (5) Mohamed je imenovan prerok (nabī ) in zgolj na koncu rasūl Allāh; 37 (6) izraz muʾmin se – tako kot to velja za Koran – uporablja pogosteje kot muslim. Wellhausenovi argumenti so v celoti gledano dovolj prepričljivi, da uspejo pokazati, da gre za avtentičen dokument iz časa Mohamedovega življenja. Niso pa si raziskovalci enotni glede datacije MK. Izhodiščna težava je, da Ibn Hišām nikjer ne pove, kdaj je dokument nastal. Vse, kar lahko razberemo, je, da je dokument nastal kmalu po Mohamedovem prihodu v Medino, saj ga Ibn Hišām navaja, ko govori o prvih Mohamedovih mesecih v Medini. Mnenja raziskovalcev o dataciji lahko razdelimo na dve skupini: tista, ki zago- varjajo enotno kompozicijo; tista, ki zagovarjajo tezo, da je MK kolaž pogodb, ki so nastale ob različnih priložnostih. Večina proučevalcev zagovarja enotno kompozi- cijo in tezo, da je MK nastala v prvem letu po Mohamedovem prihodu v Medino (Lecker 2004, 182; Rubin 1985, 18; Gil 2004, 26) oz. pred bitko pri Badru (Wellhau- sen 1889, 80; Caetani 1905, 403–405). 38 Grimme je eden redkih, ki je enotnost besedila sprejemal, obenem pa trdil, da je MK nastala po bitki pri Badru, a njegove argumente je po našem prepričanju Caetani zadovoljivo ovrgel (1905, 403–404). Gil je pri dataciji zelo ekspliciten in pravi, da je treba najbolj zaupati podatku, ki nastanek MK datira v peti mesec po Mohamedovem prevodu v Medino (2004, 26). 37 Beseda nabī pomeni ‚prerok‘, medtem ko beseda rasūl pomeni ‚poslanec‘. Institucija preroštva je bila v pozni antiki, tudi na arabskem polotoku, dobro poznana. Nasprotno dobi beseda rasūl svoj polni teološki pomen šele v Koranu, čeprav je bila poznana že pred Koranom. Wellhausen s tem najbrž namiguje, da v trenutku, ko je bila MK sestavljena, beseda rasūl še ni bila rabljena pogosto; če bi dokument nastal pozneje, bi imela beseda rasūl prednost. Treba je sicer priznati, da ta Wellhausenov argument ni preti - rano prepričljiv. 38 Bitko pri Badru islamska historiografska tradicija datira v leto 624/2. To je bila prva večja Mohamedova bitka proti Kurajšem iz Meke. Čeprav so bili ti številčnejši, so jih Mohamedovi privrženci premagali. V Mohamedovi skupnosti so rezultat te bitke dojemali kot potrditev verodostojnosti islama (K 8, 17) in tega, da imajo Boga na svoji strani. Zmaga je prispevala tudi k Mohamedovem prestižu v medinski skupnosti (Watt 1986, 867–868). Ko raziskovalci pravijo, da je terminus ad quem bitka pri Badru, imajo v mislih dejstvo, da bi po bitki pri Badru Mohamed v MK imel večjo vlogo, kot jo ima v njeni sedanji obliki. 943 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ O enotnosti MK je kot prvi podvomil Watt, k čemur naj bi ga spodbudil njegov mentor Richard Bell (1956, 226). 39 Po Wattovo (227–228) je prvotni del dokumen - ta (MK §1–[26]) 40 nastal že ob drugi prisegi pri kraju al-ʿAqaba (622 po Kr.) 41 ali pa so ga spisali predstavniki plemen (nuqabāʾ) 42 kmalu po Mohamedovem prihodu v Medino. Tem členom so nato dopisali druge člene, ko se je za to pojavila potre- ba – hkrati pa so brisali člene, ki niso bili več aktualni, npr. tiste, ki so govorili o judovskih plemenih Qurayẓa ali al-Naḍīr. Nadalje Watt pravi, da se od MK §22 dal- je govori o ṣaḥīfa, kar prevaja kot dokument. Po njegovo se beseda ṣaḥīfa nanaša na izvirno ločen dokument z judi, ki mu pripadajo členi od 27 do 39. 43 Watt sicer ne pove, kdaj točno je drugi del dokumenta nastal. Wattovo mnenje so sprejeli nekateri ugledni orientalisti, npr. Maxime Rodinson v svoji biografiji preroka Mo- hameda, ki je na voljo v slovenščini (2005, 185). O enotnosti spisa je podvomil tudi R. B. Serjaent, ki je predlagal kar osemdelno razdelitev dokumenta. Prvi del dokumenta naj bi nastal v prvem letu po Mohamedovem prihodu v Medino (1978, 15), zadnji del dokumenta, ki ga je možno datirati, pa naj bi segal v leto 628–629/7 (39). Serjaentovo razdelitev sprejema tudi Rose (2011, 17). Serjaent, v manjši meri pa tudi Watt, podajata argumente, ki niso prepričljivi, saj so mnoge izmed njunih predpostavk zgolj ugibanja, ki sicer imajo nekaj besedilne podlage. Gilova pripom- ba ostaja povsem na mestu: »Pravilo je, da breme dokazovanja vedno pade na tistega, ki argumentira proti enotnosti in avtentičnosti spisa.« (2004, 25) Dokler torej ne bo prepričljivejših in manj spekulativnih dokazov za neenotnost MK, njena enotnost ostaja najverjetnejša hipoteza. Prav tako je po našem mnen- ju treba konstitucijo datirati v čas kmalu po Mohamedovem prihodu v Medino, čeprav je – pace Gil – trenutek nastanka MK skoraj nemogoče določiti natančno. Kot je sledeč Wellhausenu pokazal Caetani (1905, 403–405), je terminus ad quem nastanka MK bitka pri Badru, zdi pa se, da je spis nastal veliko prej, v prvih mese- cih po Mohamedovem prihodu v Medino, saj so okoliščine narekovale, da se z Medinčani o načinu skupnega življenja dogovori čim prej. 3.2 Ime dokumenta V Ibn Hišāmovi različici dokumenta se za oznako dokumenta uporabljata dva iz- raza: kitāb in ṣaḥīfa. Beseda kitāb se pojavi že takoj na začetku MK (§1), kjer je rečeno: »To je kitāb preroka Mohameda med verniki in muslimani iz Kurajšev in Medine.« Beseda kitāb izhaja iz korena √ktb, katerega glagol v nederivatni formi 39 Watt je sicer tudi prvi, ki je uvidel, da je razprava o dataciji tesno povezana z predpostavko o enotnosti besedila (1956, 226). Raziskovalci pred njim namreč o enotnosti besedila niso dvomili, kar je pomenilo tudi, da so bili primorani dokument datirati v točno določeno obdobje. 40 Številko paragrafa navajam po Leckerjevi razdelitvi, ki jo uporabljam tudi pri prevodu. Po Wattovi raz - delitvi bi to bil člen 23, in ne 26. Sicer se Watt ne ‚uspe‘ odločiti, kje naj bi se prvi del dokumenta končal, kar priča, kako spekulativna je njegova teorija. 41 Prisega se je zgodila v letu 622 po Kr., vendar še pred Mohamedovim begom v Medino. 42 Naqīb (mn. nuqabāʾ) je izraz, ki se v islamski historiografiji uporablja za oznako dvanajstih predstavnikov medinskih plemen, ki so se z Mohamedom dogovorili o pogojih plemenskega zavezništva v okviru prisege pri ʿAqabi (Bosworth 1993, 926). 43 Po Wattovem oštevilčenje členi 24–35. 944 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 (kataba) pomeni ‚pisati‘. 44 Beseda kitāb pomeni ‚nekaj napisanega‘ (tj. rezultat pi- sanja) in je najpogostejši izraz, ki se v arabščini uporablja za pomen ‚knjiga‘. V MK je izraz rabljen v svojem najbolj osnovnem pomenu in sporoča, da je dokument obstajal v pisni obliki. Kot poudarja Caetani (1905, 393), takrat še ni bila izdelana birokratska terminologija, s katero bi bilo možno naravo MK opredeliti natančneje. Poleg tega je treba poudariti, da je v MK §1 izraz kitāb rabljen v nedoločni obliki, kar pomeni, da gre za ‚en pisni zapis‘, s čimer besedilo sugerira, da kitāb ni ime dokumenta, temveč označuje vrsto dokumenta. Izraz ṣaḥīfa je v MK rabljen veliko pogosteje (§ 25; 52; 53; 57: 60) in zdi se, da ima torej nad izrazom kitāb nekakšen primat. Nederivatna glagolska oblika korena √ṣḥf ne obstaja. Beseda ṣaḥīfa (mn. ṣuḥuf) ima podoben pomen kot kitāb, saj prav tako pomeni ‚nekaj napisanega‘. 45 V Koranu je npr. govora o ṣuḥuf Abrahama in Mojzesa (K 87, 19). Prav tako se ta beseda uporablja za oznako prvih rokopisov Korana. 46 Najverjetneje je pravi razlog za to, da je beseda ṣaḥīfa uporabljena po- gosteje kot beseda kitāb, da MK govori o ahl hāḏihi al-ṣaḥīfa, o »ljudeh te listine« (MK §52). Na tem mestu bi bilo besedo al-kitāb skoraj nemogoče uporabiti, saj je besedna zveza ahl al-kitāb uporabljena že v Koranu (e.g. K 3, 64) in ima točno do- ločen pomen: označuje jude, kristjane in morda celo druge skupnosti, ki so bile prejemniki pisnega razodetja pred prerokom Mohamedom. Izraz ṣaḥīfa je bil torej pomensko relativno neobremenjen, saj ni nosil semantičnega naboja, ki ga je na drugi strani v Koranu pridobila besedna zveza ahl al-kitāb. Ko se dokument nanaša nase z izrazoma kitāb in ṣaḥīfa, ki sta skorajda sinoni- ma, ima torej v mislih, da obstaja v pisni obliki. Besedilo MK ne dovoljuje, da bi na podlagi dveh izrazov, ki jih uporablja za samonanašanje, zaključili, da gre za dva različna dokumenta, kot je to predlagal Watt (1956, 227–228). Ne smemo poza- biti, da gre za formativno obdobje – različne pojmovne distinkcije poznejših islam - skih učenjakov (ʿulamāʾ) še niso bile na obzorju – in da je bila MK napisana za potrebe ureditve skupnosti. Ta je nujno potrebovala osnovna pravila za življenje in medsebojne odnose – in ji v prvi vrsti ni šlo za pojmovno razlikovanje med dve- ma besedama, ki sta v marsičem sinonimni. 3.3 »Ena skupnost« (umma wāḥida) (MK §2) Daleč največ pozornosti preučevalcev je bila deležna besedna zveza ‚ena skupnost‘ (umma wāḥida), saj je MK dovolj aluziven in priložnosten dokument, da jasne de- finicije te besedne zveze ne podaja. 47 Težave, ki iz te nedoločenosti izvirajo in so z njo povezane, so raznovrstne, rešitve zanje pa si medsebojno pogosto nasprotuje- 44 Glagol kataba ima lahko še nekaj drugih pomenov (Lane 1863–1893, s.v. „kataba“); eden izmed njih je tudi ‚predpisati‘. Za analizo pomena korena √ktb ter izraza kitāb v Koranu gl. lucidno študijo Madigana (2001). 45 Za preostale pomene gl. Lane (1863–1893, s.v. „ṣaḥīfa“). 46 V tradiciji hadisov in islamski historiografiji se govori, da je imel Abū Bakr pri sebi al-ṣuḥuf Korana, ki so kasneje prešli v last ʿUmarja in – po smrti slednjega – njegove hčerke Ḥafse (al-Buḫārī 1997, Riad: Dār al-salām, LXI [Kitāb faḍāʾil al-Qurʾān], 3 [Bāb Ǧamʿ al-Qurʾān], št. 4986). 47 Tukaj govorimo o ummi ob njenih izzivih, kakor se kažejo v MK. Problemi in okoliščine te skupnosti so 945 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ jo. Vprašanja glede fraze umma wāḥida so obenem v sodobnem proučevanju MK najbolj pereča. Tu si bomo ogledali nekatere osnovne interpretativne izzive. Ker gre za kompleksen grozd medsebojno povezanih problemov, bomo poskušali izpostaviti le najpomembnejše in podati nekaj smernic, ki bi lahko prispevale k bolj verjetnim rešitvam. Najprej bomo opredelili osnovne obrise umme, kot jih izpostavlja MK. 3.3.1 Osnovni obrisi umme MK §2 se glasi »Oni so ena skupnost in ne razkropljeni med ljudmi« (innahum umma wāḥida min dūn al-nās). Osebni zaimek -hum (3. os. m. mn.) se nanaša na skupine, ki so omenjene v MK §1: verniki (muʾ minūn) in muslimani (muslimūn) ter tisti, ki jim sledijo (tabiʿahum), so jim pridruženi (laḥiqa bi-hum ) ali se z njimi borijo (ǧāhada maʿahum). Tu je vzpostavljeno razlikovanje med verniki in musli- mani, ni pa povsem jasno, ali gre le za pojmovno distinkcijo ali pa namig na dve ločeni skupnosti. Besedama »verniki in muslimani« je dodano še »izmed Kurajšev in Yaṯriba«, pri čemer znova ni jasno, kdo prihaja iz Kurajšev in kdo iz Yaṯriba oz. ali katera izmed skupin prihaja tako iz Kurajšev kot iz Yaṯriba. Poleg tega je sprva nejasno, kdo so tisti, ki jim sledijo, so jim pridruženi in se z njimi borijo. Vse to je predmet interpretacije MK – in prav ta vprašanja so bila deležna največ pozornosti. Kot poroča islamska historiografija, sta v Medini živeli dve veliki arabski pleme - ni: pleme al-Aws in al-Ḫazraǧ. Drugo v konstituciji ni omenjeno, kar je povsem razložljivo z omembami skupin v MK § 4–10: gre namreč za podskupine tega ple- mena. Pleme Kurajšev se deli na te, ki so opravili hedžro (muhāǧirūn ), to je Mo- hamedove privržence (MK §3), in ostale Kurajše, ki so ostali v Meki in jim ni do- voljeno pomagati ali z njimi sklepati kakršnekoli dogovore (MK §23; 54), saj so preroka Mohameda preganjali. Judje so prvič omenjeni v MK §18, ki pa ne omenja judov nasploh, ampak se sklicuje na »jude, ki nam sledijo«. Jude je torej potrebno identificirati s temi, ki sledijo muslimanom in vernikom, kot to pove MK §1. Ti judje so torej del ene umme, hkrati pa konstitucija zanje nikjer ne pravi, da bi bili muslimani ali verniki. Da judov ne gre prištevati h katerikoli od teh skupin, je jasno iz MK §27 in 28, ki razlikovanje med judi in verniki izražata, prav tako pa MK §44 razlikuje med judi in muslimani. Nadalje so v MK §23 omenjeni politeisti (mušrik), in sicer v kontek - stu, ki izpričuje, da je bila MK zavezujoča tudi za to skupino ljudi. 48 Zaključimo torej lahko, da so skupnost sestavljale štiri večje skupine, nekatere izmed njih pa se delijo še naprej: Kurajši, ki so opravili hedžro (muhāǧirūn ) – Mo- hamedovi sledilci iz Meke; zanje se uporabljata izraza ‚verniki‘ ( muʾminūn) in ‚mus- limani‘ (muslimūn); arabska plemena, ki so našteta v MK §4–11 in za katera se lahko uporablja izraza ‚verniki‘ in ‚muslimani‘; judje, ki muslimanom in vernikom bili seveda drugačni kot tisti v sodobnih muslimanskih skupnostih (Piwko 2021; Jeglič 2020; 2021) ali skozi zgodovino (Wintersteiger 2020). 48 Zanimivo je, da veliko raziskovalcev na ta člen, ki je, vsaj po našem mnenju, za razumevanje narave takratne umme ključnega pomena, povsem pozablja. Najverjetneje je treba to razumeti kot Mohame - dovo politiko mirnega sožitja s pogani (Rodinson 2005, 186), saj mu njegov tedanji položaj ni dovoljeval, da bi se zapletal v konflikte. 946 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 sledijo, niso pa imenovani kot ‚verniki‘ ali ‚muslimani‘; politeisti, ki so omenjeni zgolj v enem členu (§23) – in tudi niso imenovani za ‚vernike‘ ali ‚muslimane‘. 3.3.2 Narava skupnosti (umma) V sodobnem raziskovanju vlada nestrinjanje že glede narave umme oz. glede vpraša- nja, ali je umma, kot jo skicira MK, verska skupnost – ali pa je bolj podobna politični tvorbi. Gil je npr. menil, da dokument vsebuje le malo tega, kar bi lahko pripisali re- ligijski sferi (2004, 21), in tudi eksplicitno pravi, da je umma družbena, ne pa verska kategorija (26). Caetani (1905, 404) podaja subtilnejši opis skupnosti: trdi namreč, da je dokument poskus ustanoviti politično skupnost in jo opolnomočiti z novim elemen- tom. Caetani je tako pravilno opazil, da verske in politične narave novoustanovljene umme ni mogoče zlahka ločiti. Še bolj definiran in poglobljen razmislek o naravi umme je ponudil Watt, ki je tudi trdil, da je umma utemeljena na religiji, s čimer se loči od skupnosti, ki je utemeljena na sorodstvenih vezeh, torej na plemenu. Watt pravilno poudarja, da izraz umma v verzih Korana, ki jih lahko datiramo v obdobje MK, praviloma pomeni versko skup- nost. Nadalje Watt pronicljivo opazi, da so v ummo včlanjeni tudi judje in da to pomeni, da vera, čeprav je pomemben del skupnosti, za razlago narave umme ne zadostuje povsem. Watt kot naslednji element, ki vpliva na naravo umme, navaja lokacijo oz. ozemlje. Nato sicer pravi, da sčasoma za definicijo umme ne bo več za- dostovala niti lokacija, saj so tja sprejeta tudi od Medine zelo oddaljena plemena. To obdobje je nastopilo po oblikovanju MK, tako da z našo obravnavo ni neposredno povezano (Watt 1958, 239–242). Da je prav lokacija ena od ključnih značilnosti, ki povezuje ummo, je opazil tudi Ru- bin (1995, 13), ki prav tako nasprotuje čistemu političnemu branju izraza umma, ki bi v tem izrazu videlo samo politično skupnost. Pravilno namreč izpostavlja, da je izraz umma wāḥida v Koranu kar devetkrat rabljen za oznako verske skupnosti oz. skupnos- ti, ki ima skupno ‚versko orinetacijo‘. Iluzorno je pričakovati, da bi bil v dokumentu, ki je koranskim verzom sodoben, pomen izraza umma wāḥida popolnoma nereligiozen. O tem priča tudi omemba Boga ter preroka Mohameda (MK §1; 26; 43; 52; 60; 63). Čeprav je umma prvotno verska skupnost, so ummi pridruženi tudi ostali, ki živi- jo na ozemlju Medine. Kot smo izpostavili zgoraj, so tri velika judovska plemena ži- vela v delu Medine, ki se imenuje al-ʿĀliya. Ti judje v MK niso omenjeni in kot bomo videli, je treba sklepati, da niso bili obravnavni kot del umme. Ummi so namreč pri- padali samo tisti, ki so živeli na ozemlju v centru Medine, kjer je bil v središču me - dinski ḥarām (MK §49). 49 Da je umma definirana teritorialno, priča tudi MK §40, ki govori o tem, naj nihče ne odide (lā yaḫruǧ min-hum) brez dovoljenja Mohameda. Besedilo implicira, da je brez Mohamedovega dovoljenja prepovedano za določen čas zapustiti neko ozemlje – in to ozemlje moramo razumeti kot ozemlje, na katerem se umma nahaja. 49 Ḥarām pomeni nekaj, kar je prepovedano, nedovoljeno, hkrati pa tudi nekaj, kar je sveto. Najverjet - neje moramo v tem izrazu videti tradicionalni arabski način vzpostavljanja svetišč oz. svetih ozemelj (Serjeant 1962, 41–58). 947 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ O ummi, kot je opisana v MK in kot je obstajala v času, ko je MK nastala, lahko torej rečemo tole: v jedru umme so bili verniki oz. muslimani, ki so se nadalje de- lili na te, ki so pribežali iz Meke (muhāǧirūn) ter te, ki so jih v Medini sprejeli (anṣār) in so se delili na pleme al-Aws ter razne skupine plemena al-Ḫazraǧ, ki so navedene v MK §4–11. Ti dve skupini – muhāǧirūn in anṣār – sta bili v novousta- novljeni ummi najmočnejši, zato sta ummo tudi organizirali na podlagi verskih prepričanj, ki so bila posameznikom teh dveh skupin skupna. Dodatno so bili v ummo vključeni tudi posamezniki, ki so živeli na ozemlju pod nadzorom teh dveh skupin. Ti posamezniki se v islam še niso spreobrnili, in tudi niso bili imenovani verniki ali muslimani. Nekateri od njih so ostali politeisti (MK §23), obstajale pa so tudi skupine judov, ki so živele na tem ozemlju (MK §28–34) in so bile prav tako člani skupnosti, čeprav so lahko svojo religijo ohranile (MK §28). 3.3.3 Vključenost judov Status judov v MK je vprašanje, ki ga je načel že Wellhausen in od tedaj dalje se je zvrstilo več teorij o tem, kateri judje in kako so bili v MK vključeni. Kot smo videli v prvem poglavju, sta bila v Medini prisotna dva tipa judov: arabizirani judje, ki so živeli na južnem ozemlju Medine, v delu al-ʿĀliya; judizirani Arabci, ki so živeli na ozemlju Arabcev v centru poznejše Medine, torej na območju, ki ga je po Mo- hamedovem prihodu obvladovala novoustanovljena umma. Glavni izziv v zvezi s tem predstavlja dejstvo, da MK treh velikih judovskih ple- men (Qurayẓa, al-Naḍīr in Qaynuqāʾ) ne omenja. Po Wellhausenu (1889, 75) judje treh velikih plemen v MK niso omenjeni, ker so imeli plemenske sporazume z arab- skimi plemeni že vzpostavljene – in jih je torej MK vključila v §2. Wellhausenu so sledili Caetani (1905, 393), Rose (2011, 17–18) in Gil (2004, 38). Ti raziskovalci so torej trdili, da je skupnost, ki je tvorila MK, zajemala tudi jude iz območja al-ʿĀliya. Watt (1956, 226) je o tej teoriji prvi podvomil: ni bil prepričan, da so bili judje iz treh velikih plemen vključeni v MK, kot jo poznamo danes. Watt opozarja, da Ibn Hišām (1858–1860, 351) podaja spisek judovskih plemen in vanj vključuje tako judovska plemena, omenjena v MK §28–34, kot tudi tri velika judovska plemena. Če so bila manjša plemena v MK omenjena, bi to bilo v veliko večji meri potrebno za velika plemena. Ker torej velika plemena v MK niso omenjena, je verjetnejša razlaga, da judje iz treh velikih plemen niso bili del umme. Podobno pozicijo sta zagovarjala tudi Lecker (2004, 3; 48) in Rubin (1995, 7–10). Opis narave umme, kot smo jo orisali zgoraj, se veliko bolje dopolnjuje s teori- jo, da tri velika judovska plemena v MK niso bila vključena. Najbolj zavezujoč ar - gument za to teorijo je Ibn Hišāmova lista judovskih plemen, kot je opazil že Watt. Judje, ki niso živeli na območju, ki ga je določal Medinski ḥarām, niso bili del umme – kar pa še ne pomeni, da umma s temi judi ni imela nobenih sporazumov. Naj- verjetneje so sporazumi obstajali, a se na žalost niso ohranili. 948 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 3.3.4 Muʾminūn in muslimūn Vprašanje, ki ga obravnavamo kot zadnje, je pomen izrazov ‚vernik‘ (muʾmin) ter ‚musliman‘ (muslim), ki ju v MK najdemo, a nista povsem jasno opredeljena. V Koranu je izraz muʾmin rabljen precej pogosteje kot izraz muslim. Izraz muʾmin izhaja iz glagola āmana, ki največkrat pomeni ‚verovati‘ in se tako rabi tudi v Kora- nu. Izvorno je pomen glagola širši, saj lahko isti glagol pomeni tudi ‚varovati koga‘. Bog je npr. v islamski tradiciji poznan pod imenom al-muʾmin, t.j. tisti, ki varuje. Lecker (2004, 44), Gil (2004) in Rubin (1995, 15–17) izpostavljajo, da je treba v kontekstu MK izraz muʾmin razumeti ne toliko kot ‚vernik‘, ampak predvsem kot nekoga, ki se je z MK zavezal, da bo varoval druge posameznike oz. skupine, ki so k pogodbi pristopile – kar ima tudi koransko podlago v verzih, ki govorijo, da bodo verniki deležni zaščite (amn) (K 6, 28; 3, 64). Izraz muslim oz. množinska oblika muslimūn je v Koranu rabljen 42-krat, kar je veliko manj od 166-krat omenjenega termina muʾminūn (Arkoun 2002, 568–569). Beseda muslim izhaja iz glagola asla- ma, ki pomeni ‚plačati naprej‘, ‚pokoriti se‘ (Lane 1863–1893, s.v. „√slm“). V kontekstu MK je beseda muslim uporabljena samo trikrat (MK §1; 28; 44); v dveh od teh omemb so muslimanom protipostavljeni judje (§28; 44). Izrazito bolj pogost je izraz muʾmin, kar je – kot je opazil že Wellhausen (gl. zgoraj) – eden od znakov, da je dokument avtentičen oz. iz Mohamedovega časa. Čeprav se izraz muslim v MK uporablja, mu MK ne pripisuje skoraj nobene vloge oz. se nanj zelo redko sklicuje. To priča, da prvi muslimani sebe primarno niso dojemali kot musli- mane, ampak kot ‚vernike‘ – teza, ki je potrjena tudi na podlagi pogostnosti tega termina v Koranu. Zdi se, da je bil izraz muʾmin rabljen za oznako prvih sledilcev preroka Mohameda: verujočih v njegovo oznanilo. Čeprav ima izraz nedvomno povezavo z varnostjo, je treba vedno upoštevati načelo, da je pomen terminov v Koranu zavezujoč tudi za MK – in v Koranu je izraz muʾmin primarno povezan z ver- niki. Najverjetnejša razlaga je torej, da beseda muʾmin v MK pomeni vernika, ki veruje v Mohamedovo preroštvo in v verske resnice, ki jih je Mohamed oznanjal. Treba je poudariti, da MK ne daje nobene podlage za sklepanje, da bi zgodnja Mohamedova skupnost z muʾminūn, to je kot vernike, označevala tudi jude in kristjane – kakor je to v svoji študiji Muhammad and the Believers trdil Fred Don- ner. Čeprav je Donnerju treba priznati, da je pravilno uvidel, da nastop ʿAbd al-Ma- lika in gradnja Qubba al-ṣaḫra na tempeljskem griču v samorazumevanju musli- manov, zlasti glede njihovega odnosa do judovstva in krščanstva, predstavlja do - ločeno prelomnico, je Donnerjeva analiza neprepričljiva, njegovi argumenti pa temeljijo na zelo majavih – in mestoma povsem nepreverljivih argumentih. Osnovna Donnerjeva napaka v povezavi z MK je, da ne opazi vzpostavljanja razlikovanja med verniki (muʿminūn) in judi. Čeprav judje in verniki pripadajo eni sami ummi, MK judov nikjer ne označuje za vernike, še najmanj pa v MK §28, ki pravi: »Judje iz plemena ʿAwf so skupnost skupaj z verniki.« (wa-inna yahūd banī ʿAwf umma maʿa al-muʾminīn) Ta člen ne pravi, da so judje verniki, kot bi to želel videti Donner, ampak nasprotno, da so judje skupaj z (maʿa) verniki umma, kar pomeni, da ummo sestavljata vsaj dve entiteti: verniki in omenjeni judje. Donner 949 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ v skladu s svojim napačnim branjem MK nato hitro zaključuje, da so judje del iste umme in da so tudi judje del tega, kar imenuje ‚Believers movement‘ (2010, 72– 73). 50 Če se zdi ta napaka dokaj nepomembna, pa se izkaže, da Donnerju služi kot Arhimedova točka njegove sicer zelo vplivne interpretacije začetkov islama. 51 Zaključimo lahko, da sta izraza muʾmin in muslim v MK rabljena skoraj kot sino- nima in da so razlike med njima majhne – ker oba označujeta predstavnike skup - nosti, zbrane okrog preroka Mohameda, ki so verjeli v njegovo preroštvo in v nauk, ki ga je oznanjal. Dopuščamo možnost, da sta imela izraza dva različna pomena oz. da so pisci MK med njima ločevali. Vendar imamo danes premalo informacij, da bi lahko posebne podskupine Mohamedovih sledilcev, ki sta jih ta izraza morda označevala, jasno identificirali. Vsekakor pa je treba poudariti, da se oba izraza navezujeta samo in izključno na tiste člane umme, ki so preroštvo Mohameda in njegov nauk priznavali ter z njim opravljali liturgijo. Drugi člani umme so jim pri- druženi na podlagi bivanja na ozemlju, ki so ga nadzorovali verniki in muslimani. 3.3.5 Kaj je torej bila umma ob času nastanka MK? Zaključimo lahko, da je umma konfederacija, ki so jo sklenili Mohamedovi sledilci v Medini s tistimi iz Meke. Te posameznike je v prvi vrsti družila vera v preroštvo preroka Mohameda in verske resnice, ki jih je oznanjal; prav tako so skupaj z njim opravljali liturgična obhajanja in se ravnali po zakonih, ki jih je prinašalo koransko oznanilo. Na področju bivanja in vladavine te skupnosti so živeli tudi posamezniki oz. deli plemen, ki Mohameda niso priznavali – judje in politeisti. Tudi ti so bili del umme, saj so živeli na ozemlju, ki ga je obvladovala skupnost Mohamedovih sledil- cev. Ti posamezniki so si skupaj z Mohamedovimi delili stroške, varovali ozemlje, prav tako pa so bili Mohamedovi sledilci obvezani, da te posameznike varujejo in vice versa; v času nastanka MK so svojo religijo lahko ohranili. Ta model uravnavan- ja skupnosti se ne razlikuje dosti od tistega, ki so ga muslimani uporabili ob osvo- jitvi prostranih ozemelj izven Arabije. Tudi takrat so namreč veliko verskih skup- nosti pustili pri življenju in jim dajali zaščito ( ḏimma) v zameno za davek (ǧizya). 4. Sklep Ker je MK poleg Korana praktično edini pisni vir, za katerega smo lahko z veliko verjetnostjo prepričani, da sega v obdobje preroka Mohameda, je razumljivo, da 50 Donner to zelo jasno izrazi: »Zdi se, da to in veliko drugih mest [katera? op. A. K.] v dokumentu umme jasno potrjuje idejo, da so nekateri judje iz Medine z Mohamedom sklenili sporazum, v katerem so bili priznani kot del umme ali skupnosti vernikov (angl. community of Believers).« (2010, 73) Donner torej enači biti član skupnosti vernikov ali biti član umme, kar je napačno branje. Čeprav je ummo teoretično možno interpretirati kot Community of Believers, saj ta angleški izraz lahko pomeni tudi, da so bili verniki ‚lastniki‘ skupnosti (‚of‘ bi v tem primeru označeval posest), ima Donner s tem izrazom v mislih predvsem dejstvo, da naj bi bili vsi v skupnosti vernikov verniki, kar je evidentno napačen zaključek. 51 Donner namreč to napačno branje paragrafa MK razglaša za protiargument tradicionalni islamski pri - povedi o odnosu Mohamedove skupnosti do judovskih skupnosti, pa tudi do krščanskih skupnosti (2010, 73). Ta je jasna, da je prihajalo tudi do oboroženih konfliktov, ki so bili versko motivirani. Nadaljnja kritika Donnerjeve študije bi meje članka presegla. Patricia Crone podaja ostro kritiko Donnerjevih ar - gumentov, ki si v marsičem nasprotujejo (2010). 950 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 ustvarja zelo kompleksne interpretativne izzive. Nekaj smo jih izpostavili v komen- tarju, velja pa poudariti, da so to zgolj interpretativni izzivi, povezani z začetnim poskusom razumevanja MK. Vnovična branja (in zlasti branja v luči poznejšega razpleta dogodkov v Medini) so nujno potrebna, da lahko naravo skupnosti, ki jo je MK formirala, razumemo bolj poglobljeno. S tega vidika bi bilo pomembno pro- učiti predvsem Mohamedove boje s tremi judovskimi plemeni ter sporazume s preostalimi arabskimi plemeni, ki so živela izven Medine. V prispevku smo skušali skozi branje MK podati izhodiščne točke za raziskavo o razvoju Mohamedove sku- pnosti ter vzpostavitvi islama kot religije in hkrati politične entitete. Kot smo videli, se mnenja velikokrat krešejo že pri definiciji narave prve skupnosti Mohamedovih sledilcev v Medini. Skušali smo karseda natančno opisati sestavo ter značilnosti skupnosti, ki se je okrog Mohameda oblikovala v Medini. Ravno sestava in temeljni cilji prve skupnosti, oblikovane z MK, so namreč med raziskovalci islama predmet razprave – praviloma različna stališča o tem vodijo k različnim razlagam poznejših dogodkov in islama kot takega. Tudi v zgodovinopisju namreč velja načelo »quia parvus error in principio magnus est in fine«. Kratica MK – „Medinska konstitucija“. Reference Primarni viri al-Buḫārī, Muḥammad b. Ismāʿīl. 1997. Saḥīḥ al-Buḫārī. Arabski izvirnik in angleški prevod. 9 zv. Riad: Dār al-salām. Ibn Hišām, ʿAbd al-Malik. 1858–1860. Sīrat Rasūl Allāh. 2 zv. Uredil Ferdinand Wüstenfeld. Göttin - gen: Dieterichsche Universitäts–Buchhandlung. Ibn Kaṯhīr, Abū al-Fadāʾ Ismāʿīl b. ʿUmar. 1988. al-Bidāya wa-l-nihāya. 14 zv. Uredil ʿĀlī Šīrī. Beirut: Dār iḥyāʾ al-turāṯ al-ʿarabī. Muslim, Abū al-Ḥusayn Ibn Ḥaǧǧāǧ. 2007. Ṣaḥīḥ Muslim. Arabski izvirnik in angleški prevod. 7 zv. Riad: Dār al-salām. al-Samhūdī, Nūr al-Dīn ʿAlī b. Aḥmad. 2006. Wafāʾ al-wafā bi-aḫbār Dār al-Musṭafā. 2 zv. Beirut: Dār al-kutub al-ʿilmiyya. al-Ṭabarī, Abū Ǧaʿfar Muḥammad b. Ǧarīr. 1881– 1882. Taʾrīḫ al-rusul wa-l-muluk. Uredil M. J. de Goeje. Zv. 1, del 3. Leiden: E. J. Brill. al-Yaʿqūbī, Aḥmad b. Abī Yaʿqūb b. Ǧaʿfar b. Wahb Ibn Wāḍiḥ. 1995. Ta ʾrīḫ al-Yaʿqūbī. 2 zv. 6. izdaja. Bejrut: Dār Ṣādir. Sekundarni viri Arkoun, Muhammad. 2002. Islām. V: Encyclopae- dia of the Qurʾān. Zv. 2, 565–571. Leiden: Brill. Bosworth, Clifford Edmund. 1986. Buʿāṯ. V: Ency- clopaedia of Islam 1986–2004, 1:1283. – – –. 1991. Ǧuḏām. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 2:573. – – –. 1993. Naqīb. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 7:926. – – –. 1995. al-Samhūdī. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 8:1043. – – –. 1997. al-Šām, al-Šaʾm. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 9:261–262. Caetani, Leone. 1905. Annali dell’Islām. Zv. 1. Dall’anno 1. al 6. AH. Milano: Ulrico Hoepli. Chabbi, Jacqueline. 2013. Le Signeur des tribus: L’islam de Mahomet. Pariz: CNRS. Chelhod, J. 1997. Qabīla. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 4:334–335. Crone, Patricia. 1980. Slaves on Horses: The Evolu- tion of the Islamic Polity. Cambridge: Cam- bridge University Press. – – –. 2008. What do We Actually Know About 951 Aljaž Krajnc - „Medinska konstitucija“ Muhammad? Cmes University of Chicago, 10. 6. https://cmes.uchicago.edu/sites/cmes. uchicago.edu/files/uploads/Outreach/Re- sources/History/Patricia%20Crone_What%20 do%20we%20actually%20know%20 about%20Muhammad%20%28from%20 openDemocracy.net%29_June%202008.pdf (pridobljeno 3. 9. 2022). Déroche, François. 2014. Qur’ans of the Umayyads: A Preliminary Overview. Leiden: Brill. – – –. 2021. The One and the Many: The Early History of the Qur’an. New Haven, CT: Yale University Press. Donner, Fred. 2010. Muhammad and the Believ- ers: At the Origins of Islam. Cambridge, MA: The Beklnap Press of Harvard University Press. Encyclopaedia Judaica. 2007. 2. izd. 22 zv. Ur. Fred Skolnik. Detroit: Thomason Gale. Encyclopaedia of Islam. 1986–2004. 2 izd. 12. zv. Uredil Clifford Edmund Bosworth. Leiden: Brill. Fleisch, W. 1986. Ibn Hišām. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 3:801–802. Gil, Moshe. 2004. Jews in Islamic Coutries in the Middle Ages. Leiden: Brill. Goldziher, Ignaz. 1971. Muslim Studies. Zv. 2. Albany, NY: State University of New York Press. Gottschalk, H. L. 1986. Abū ʿUbayd al-Qāsim b. Sallām. V: Encyclopaedia of Islam. Zv. 1, 157. Leiden: Brill. Guillame, Alfred. 2007. The Life of Muhammad: A Translation of Isḥāq’s Sīrat Rasūl Allāh. Ox - ford: Oxford University Press. Hoyland, Robert G. 2011. The Jews of the Hijaz in the Qurʾān and in Their Inscriptions. V: Gabriel Said Reynolds, ur. New Perspectives on the Qurʾān: The Qurʾān in Its Historical Context 2, 93–116. London: Routledge. Jeglič, Urška. 2020. Neujemanja z islamskimi predpisi pokopa pri muslimanih v Republiki Sloveniji. Bogoslovni vestnik 80, št. 4:875– 885. – – –. 2021. Zaupanje do halal izdelkov in halal proizvodnje pri muslimanih v Republiki Slo- veniji. Bogoslovni vestnik 81, št. 4:963–971. Lane, Edward William. 1863–1893. Arabic-Eng- lish Dictionary. Uredil Stanley Lane-Poole. 8 zv. London: Williams and Norgate. Lecerf, J. 1991. Ǧiwār. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 2:558–559. Lecker, Michael. 2004. The „Constitutuion of Medina“: Muḥammad’s First Legal Document. Princeton, NJ: The Darwin Press. – – –. 2017 [1995]. Muslims, Jews and Pagans: Studies on Early Islamic Medina. Piscataway, NJ: Gorgias Press. Madigan, Daniel. 2001. The Qur’ân’s Self-Image: Writing and Authority in Islam’s Scripture. Princeton, NJ: Princeton University Press. Osredkar, Mari Jože, in Aljaž Krajnc. 2021. Islam- ski viri ter navajanje Korana in hadisov v slovenskem jeziku. Edinost in dialog 76, št. 2:85–100. Piwko, Aldona. 2021. Contemporary Islamic Law between Tradition and Challenges of Moder - nity: Some Examples Worth Consideration. Bogoslovni vestnik 81, št. 1:91–101. Qasim Zaman, Muhamad. 2002. al-Yaʿqūbī. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 11:257– 258. Robin, Christian Julien. 2019. L’Arabie préisla- mique. V: Mohammad Ali Amir-Moezzi in Guil - laume Dye, ur. Le Coran des historiens. Zv. 1. Études sur le contexte et la genèse du Coran, 51–154. Pariz: Cerf. Rodinson, Maxime. 2005. Mohamed. Ljubljana: Družina. Rose, Paul Lawrence. 2011. Muhammad, the Jews and the Constitution of Medina: Retriev - ing the Historical Kernel. Der Islam 86:1–29. Rubin, Uri. 1985. The „Constitution of Medina“: Some Notes. Studia Islamica 62:5–23 Serjaent, R. B. 1962. Haram and Hawtah, the Sacred Enclave in Arabia. V: ʿAbd al-Raḥmān al-Badawī, ur. Mèlanges Taha Hussein, 41–58. Kairo: Dār al-Maʿarifa. – – –. 1978. The Sunnah Jāmiʿah, Pacts with Yaṯrib Jews, and the Taḥrīm of Yaṯrib: Analysis and Translation of the Documents Comprised in the So-called „Constitution of Medina“. Bul- letin of the School of Oriental and African Studies 41, št. 1:1–42. Tyan, E. 1986. Ḥilf. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 3:388–389. Veccia Vaglieri, Laura. 1986. al-Ḥarra. Encyclo- paedia of Islam 1986–2004, 3:226–227. Lei- den: Brill. Watt, William Montgomery. 1956. Muhammad at Medina. Oxford: Oxford at the Clarendon Press. – – –. 1986. Badr. V: Encyclopaedia of Islam 1986–2004, 1:867–868. Watt, William Montgomery, in Michael. V. Mc- Donald. 1988. The History of al-Ṭabarī. Zv. 6, Muḥammad at Mecca. Albany, NY: State University of New York Press. Wellhausen, Julius. 1889. Skizzen und Vorarbeiten. Zv. 4. Berlin: Georg Reimer. 952 Bogoslovni vestnik 82 (2022) • 4 Wintersteiger, Mario. 2020. Enlightenment from the Orient: The ,Philosophical Esotericism‘ of the Falasifa. Bogoslovni vestnik 80, št. 3:585– 594.