6 VELIKI INTERVJU JURE MATIČIČ, DIREKTOR KD FRANCA BERNIKA 8 TEMA MESECA LOKALNE VOLITVE 2022 12 AKTUALNO PREDSEDNIŠKE VOLITVE 2022 glasilo občine domžale 25. november 2022 | letnik lxii | številka 11 | izdaja kulturni dom franca bernika domžale | cena 1,09 eur www.kd-domzale.si/glasilo-slamnik.html V pričakovanju čarobnega decembra Vstopili smo v najbolj prazničen del leta, in verjamemo, da bo letošnji december obarval vaše dneve z radostjo in prijetnimi občutji. Da bi bilo teh čim več, smo poskrbeli tudi v občini Domžale. Tudi letos smo pripravili številne dogodke, s katerimi bomo lažje zakorakali v novo leto. Pestro dogajanje se bo začelo 23. decembra z odprtjem sejemskega dogajanja v Slamnikarskem parku in se nadaljevalo praznično obdobje, ki bo popestreno z glasbenim in kulturnim programom, ta se bo odvijal na domžalskem prazničnem sejmu. Seveda pa ne smemo pozabiti na prihod Miklavža, ki nas bo spet obiskal na svoj predvečer, in seveda Božička. Najmlajši pa bodo zarajali tudi na otroškem silvestrovanju zadnje dopoldne letošnjega leta. Kaj vse se bo dogajalo in kdaj, izveste, če pobrskate po tokratnem Slamniku. Naj nas ne potegnejo preveč praznični nakupi, v tem času si vzemimo predvsem čas zase in svoje najbližje, to bo najdragocenejše darilo. Preživimo skupaj prijetne trenutke, v Čarobnem mestu Domžale.. Renata Kosec nova županja občine Domžale ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 23. decembra 2022. Za nami so lokalne volitve, ki so prinesle svojevrstne izzive, tako kandidatom kot volivcem in volivkam, ki smo imeli pestro bero ne samo kandidatov in kandidatk za župansko mesto, ampak tudi občinski svet in svete krajevnih skupnosti. A Domžalčani in Domžalčanke so odločno povedali, da si za županjo želijo Renato Kosec, ki so ji namenili več kot polovico vseh glasov že v prvem krogu. Čeprav do zadnjega ni bilo znano, kako se bodo stvari razpletle, pa je večina kandidatov, vsaj navzven, uspela ohraniti mirno kri in vztrajala v konstruktivni kampanji, kar je bila prava osvežitev za Domžale. Županja je ob izvolitvi strnila tudi prve vtise in je med drugim povedala: »Bili smo ogromno na terenu, še posebej v zadnjem mesecu, ko smo dali v volilno kampanjo vse, kar smo lahko in več enostavno ne bi mogli dati. Srečevali in spoznavali smo se z občankami in občani, ki so začutili, da smo iskreni in da v to, kar govorimo, tudi verjamemo.« Sicer pa je boj potekal tudi za sedeže v občinskem svetu občine Domžale, kjer je na voljo 31 mest. Največje število le-teh bodo zasedli svetniki in svetnice Liste Renate Ko- sec – liste povezovanja in sodelovanja, ki je dobila 13 mandatov. Sledi ji Gibanje Svoboda s petimi mandati, SDS s štirimi mandati, sledijo LTD – Lista Toni Dragar – Lista za vse generacije in Lista Mateja Oražma s tremi mandati, Nova Slovenija – Krščanski demokrati z dvema mandatoma in Socialni demokrati z enim mandatom. Imamo pa tokrat tudi posebnost v občinskem svetu, saj je kandidatu Socialnih demokratov iz petega mesta, kljub enemu manda- Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 12. decembra 2022, do 12. ure. tu, uspelo priti v občinski svet, in to z največjim številom preferenčnih glasov, dobil jih je kar 170. Smo se pa Domžalčani in Domžalčanke letos načakali izida lokalnih volitev, saj so rezultati prihajali v objavo precej pozno. Omeniti velja, da se je na volišče za lokalne volitve podalo 13.140 volilnih upravičencev v naši občini. Dobili pa smo tudi nove predstavnike v vseh 13 svetov krajevnih skupnosti v naši občini.  8 Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov. V skladu z Odlokom o javnem glasilu Občine Domžale Slamnik nenaročeni prispevki ne bodo honorirani, končno odločitev o objavi prispevkov in njihovi dolžini pa sprejema uredništvo. Za vsa vprašanja smo vam na voljo na e-naslovu: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si ŠPORT Aleš Stanislav Stražar, jamar Aleš Stanislav Stražar je izkušen jamar in dolgoletni predsednik priljubljenega Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale. To je eno aktivnejših društev v občini Domžale, ki povezuje ljubitelje raziskovanja čudovitega podzemnega sveta. Tudi sam že vrsto let odkriva in raziskuje zanimive kraške jame Domžalsko-moravškega osamelega krasa. Dolgo je bila med njimi najbolj znana Železna jama, zdaj pa je teh odkritih že več kot sto.  Odkrijte skrivnosti odličnega gospodinjstva Obiščite prenovljeni salon ETIS Domžale, Ljubljanska c. 92. www.etis.si 31 Etis_Oglas_KuhinjeSvetovanje_Liebhererr_102x70_Slamnik.indd 1 26/04/2022 16:26 2 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii aktualno Drage bralke, dragi bralci, volivke in volivci v Domžalah ste svoje mesto predali v roke novi županji Renati Kosec, ki je na letošnjih lokalnih volitvah s 55,65 % prepričljivo zmagala že v prvem krogu. V občinski svet se je izmed sodelujočih dvanajstih list uspelo uvrstiti sedmim, in sicer je daleč največ mandatov, kar trinajst, osvojila Lista Renate Kosec – lista povezovanja in sodelovanja. Več o lokalnih volitvah si lahko preberete v Temi meseca. Tako se Domžale po šestnajstih letih poslavljajo od župana Tonija Dragarja, njegovo zadnjo kolumno pa lahko preberete na straneh Urada župana. Poleg nove županje pa se Domžale lahko pohvalijo tudi z novo predsednico, saj je bila za prvo predsednico Slovenije izvoljena Radomljanka Nataša Pirc Musar, ki je na volitvah za predsednika Republike Slovenije kandidirala kot neodvisna kandidatka s podporo volivk in volivcev. V tokratnem Velikem intervjuju je naš gost Jure Matičič, soustvarjalec Kulturnega doma Franca Bernika Domžale že več kot 20 let, ki je z letošnjim junijem zasedel mesto direktorja KD FB. Čeprav je Jure del ekipe že ‹od nekdaj’, pa se z njegovim prevzemom vodenja kulturnega doma dogajajo tudi spremembe. Na kulturnih straneh vas vabimo k ogledu bogate zapuščine mojstra arhitekture, Jožeta Plečnika, ki je tokrat na ogled skozi objektiv fotografa Petra Nagliča. Na športnih straneh pa vam v intervjuju z Alešem Stanislavom Stražarjem, predsednikom Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, pobližje predstavljamo čudoviti podzemni svet Domžalsko-moravškega osamelega krasa. Volilni mesec je tako za nami, bližajo se praznični časi, ki bodo tudi v Domžale prinesli čarobno vzdušje prazničnih dni. Kaj vse se bo dogajalo in kdaj, lahko izveste, če pobrskate po tokratnem Slamniku. Vabljeni k branju Slamnika. Špela Čarman, odgovorna urednica slamnik@kd- dom zale. si Sprehod med lučkami v Arboretumu Volčji Potok Večerni sprehod med lučkami postaja tradicionalno doživetje Arboretuma Volčji Potok v mesecih, ko je dan krajši in vsi hrepenimo po prazničnem vzdušju. »Naša ekipa že od sredine oktobra pripravljala praznično osvetlitev v parku. Posebej za vas jih bomo prižgali v četrtek, 17. novembra, 2022, še pri dnevni svetlobi ob 16.30, za obiskovalce pa bodo na ogled od 19. novembra do 8. januarja 2023,« je v povabilo na sprehod med lučkami v Arboretumu Volčji Potok zapisal Aleš Ocepek, direktor tega čudovitega parka. V njegovem povabilu izvemo, da je osvetlitev obsežnejša, z veliko novih postavitev, kjer so sledili novostim na trgu in v tehniki, ki vse to omogoča. Na sprehodu boste lahko opazili, občudovali ali se fotografirali z več kot 165 posameznimi elementi (prstani, iskrice, krogle, smrekice, srčki …) in se sprehodili mimo oziroma skozi 10 velikih svetlobnih sklopov. Sprehod med lučkami je tudi letos zasnovan kot enosmerna pot, ki vabi iz enega prizora v drugega. Osvetlitve, odsevi, krajinska in reliefna raznolikost so zagotovilo, da bo večerni sprehod edinstveno doživetje za vse. Posebna novost je 25 metrov dolg tunel, kjer se barva lučk postopno spreminja, tako da vsak korak ustvari nov pogled, nove barve in občutek, da smo v kristalni palači. Pred kuliso dvorca je 250 m² velika svetlobna za- vesa, na kateri se kot na filmskem platnu spreminjajo svetlobni prizori. Velika krogla je letos dobila nove lučke in glasbeno spremljavo. Opazili boste veliko srčkov, ki so jih namenili vsem obiskovalcem. Večerni sprehod med lučkami je mogoč vsak dan, tudi med vikendi in prazniki, med 19. novembrom 2022 in 8. januarjem 2023, predvidoma od 15.00 do 21.00. Park bo razsvetljen od 16.00 dalje. Ne smete pozabiti tudi na obisk bele pravljične dežele z Božičkom, jelenčki, medvedi in škrati pod platneno streho. Razveselili se je bodo otroci in otroci po srcu, ki bodo potovali od zgodbe do zgodbe in vedno znova ugotavljali, da je večerni sprehod na 28 ha površine, kjer sveti 1,8 milijona lučk v skupaj 21 km svetlobnih verig, edinstveno doživetje za vse. Vera Vojska Slovesnost v spomin 83 žrtvam okupatorjevega nasilja Komemoracija ob dnevu spomina na mrtve v Dobu Krajevna organizacija Združenja borcev za vrednote NOB Jarše - Rodica je v petek, 28. oktobra 2022, pri spomeniku NOB v Zgornjih Jaršah pred nekdanjo tovarno Induplati pripravila slovesnost v spomin 83 žrtvam okupatorjevega nasilja med drugo svetovno vojno. Krajevna organizacija za vrednote narodnoosvobodilne vojne Dob, Krtina je tudi letos pripravila komemoracijo ob dnevu spomina na mrtve v Dobu pred spomenikoma padlim v prvi in drugi svetovni vojni. Slovesnost v okviru krajevnega praz­ Venclja Perka, je najprej prebral prinika Krajevne skupnosti Jarše - Rodi- pravljeni spominski govor Marjana ca je bila posvečena 83 padlim bor- Gregorca, v katerem je opisal potek cem, aktivistom NOB, taboriščni- streljanja talcev 29. avgusta 1941, pokom, talcem in drugim žrtvam oku- tem pa v svojem nastopu orisal potek patorjevega nasilja. Spomnili so se na tedanjih dogodkov, ki so pripeljali do streljanje talcev 29. avgusta 1941 v Zg. likvidacij in streljanja talcev. PoudaJaršah in bitke Radomeljske čete na ril je, da se moramo vedno znova, ne Golčaju 28. oktobra istega leta z nem- samo spomniti, ampak tudi pripomoško policijsko enoto, kjer je padlo de- či, da ne bo pozabljeno in tudi sami set partizanov, med njimi trije Jaršani. prispevati k temu, da se bomo SlovenZbrane bi moral nagovoriti 90-le- ci med seboj razumeli, da bomo lahko tni Marjan Gregorc, zadnja priča stre- skupaj živeli in da ne bomo ogrozili tiljanja talcev v Zg. Jaršah, ki pa mu stega, za kar so naši pogumni prednije usoda le nekaj dni prej pretrgala ki žrtvovali svoja dragocena življenja. Draga Jeretina Anžin iz OŠ Rodinit življenja. Marjan je bil tisti devetletni fant, ki ga je pri petih ustrelje- ca je povedala, da so bile žrtve okunih talcih ujel v svoj fotoaparat, sku- patorjevega zverinskega nasilja zapaj z nekaterimi drugimi zgroženimi vedni ljudje, ki so žrtvovali svoin na smrt prestrašenimi sosedi Vit- ja življenja za domovino. Domoviko Ručigaj z Dobena skozi okno vla- no, v kateri si želimo in si prizadeka, ki je prav takrat pripeljal na žele- vamo, da bi bile spoštovane človezniško postajo v Zg. Jaršah. Marjan je kove pravice, pravice za obstoj, enapotem opazoval, kako so nemški poli- kopravnost, svobodo misli in zdrucisti lovili neznanega fotografa, da bi ževanja, ter da moramo narediti vse, ga ustrelili kot šestega talca, a je po- da s krvjo in življenji priborjene tebegnil preko polja v Nožice in izroči- meljne vrednote ohranimo. ti aparat enemu od domačinov. Vitko Na spominski slovesnosti so soje potem padel kot partizan septem- delovali predstavniki Krajevne orbra 1944 na Primorskem. Po vojni so ganizacije ZB za vrednote NOB Jarše fotoaparat prinesli na Dobeno, kjer so - Rodica, praporščaki, častna straža razvili fotografijo ustreljenih talcev z domžalskega občinskega Združenja mladim Marjanom na sliki. častnikov veteranov vojne za SloveFranci Gerbec, predsednik Krajev- nijo ter učenke in učenci OŠ Rodica. ne organizacije ZB za vrednote NOB Gorazd Križanič Še prej sta člana vodstva Janez in Jože obiskala spomenike NOB v obeh KS in jih, če je bilo potrebno, uredila, položila cvetje in prižgala sveče, v Dobu pa smo ob prazniku pri spomenikih izobesili tudi zastavo, komemoracijo pa je z našim praporom počastil praporščak Jože. Komemoracijo smo začeli s slovensko himno, ki jo je zapel Mešani pevski zbor Turistično rekreativnega društva Turnše, Češenik, ki ga je tokrat vodila Barbara Pezdirc. Sledila je minuta molka, ki smo jo prisotni namenili vsem umrlim, ob tem pa smo se posebej spomnili naših članov Pavleta Cerarja in Marice Klemen, ki sta nas zapustila v letošnjem letu. Dneva spomina na mrtve se je v krajšem govoru spomnila predsednica krajevne organizacije, ki je ob tem govorila o vrednotah NOB, ki jih moramo spoštovati in tudi živeti, med njimi zlasti vrednote sožitja, sobivanja, pomoči, miru in strpnosti, posebej še v času, ko spet govorimo o grozotah vojne. Ena izmed misli je bila tudi ta, da vselej ostanemo človeku človek ter se ravnamo po naših najboljših močeh v prid tega, da se strašna vojna leta nikoli več ne vrnejo. Čestitala je prisotnim od dnevu reformacije in jim zaželela prijetne praznike. Tudi tokrat nismo pozabili na Kajuhovo leto, saj sta se Kristina Brodnik in Jože Lončar, ki je med drugimi recitiral tudi svoje pesmi, predstavila z njegovimi pesmimi, na komemoraciji pa so se pod vodstvom mentorice Mateje Križman Jesenovec predstavili tudi učenci Osnovne šole Dob: Ana Lešnik, Maruša Murn, David Hrup Mavsar in Tim Kolenko. Temna noč se je zgodila, Teče mi teče vodica in Mati piše pismo belo so zapeli pevci in skupaj z naslednjimi besedami Toneta Pavčka zaokrožili komemoracijo: V srcu, če je pravo, je zmeraj prostora za mnogo (tisoč in več) lepih stvari, ki jih ljubiti mora vse, kar živi. Krajevna organizacija za vrednote NOB Dob, Krtina se iskreno zahvaljuje vsem nastopajočim, prav tako vsem obiskovalcem, ki so se udeležili komemoracije. Do konca leta je pred nami še srečanje naših članov in članic jubilantov, sestalo pa se bo tudi vodstvo organizacije ter sprejelo program za Vera Vojska leto 2023. SLAMNIK, GLASILO OBČINE DOMŽALE, ISSN 2536-4030, IZHAJA V NAKLADI 14.200 IZVODOV IN GA PREJEMAJO VSA GOSPODINJSTVA BREZPLAČNO. Ustanoviteljica glasila je občina Domžale. Izdajatelj: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, zanj direktor Jure Matičič / Odgovorna urednica: Špela Čarman / E-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si / Trženje oglasnega prostora: Nataša Gliha, 041 654 695, carniola1@siol.net./ Oblikovna zasnova: Mojca Bizjak, Klemen Gabrijelčič / Prelom in priprava za tisk: KREO / Jezikovni pregled: Primož Hieng / Uredništvo: Tina Kušar, tel.: (01) 722 50 50, slamnik@kd-domzale.si, Ljubljanska cesta 61, Domžale / Uradne ure od ponedeljka do petka od 10. do 12. ure, ob sredah pa tudi od 15. do 17. ure / Tisk: Tiskarsko središče d. o. o., Slovenčeva ulica 19 a, 1000 Ljubljana/ Uredništvo si pridržuje pravico do krajšanja prispevkov. letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 3 aktualno slamnik@kd- dom zale. si Komemoracija pri spomeniku Pridruženi k projektu za izboljšanje narodne herojinje Rezke Dragar mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi KO ZB za vrednote NOB Dragomelj-Pšata vsako leto organizira komemoracijo ob Dnevu spomina na mrtve pri spomeniku narodne herojinje Rezke Dragar pred osnovno šolo v Dragomlju in sodeluje pri proslavi v Podgorici pri Kraljevi domačiji. Tudi letos so se učenci iz šole Dragomelj odpravili v Podgorico s ‘peš­ busom’, kjer je ZB Ljubljana-Črnuče organizirala komemoracijo pri Kraljevi domačiji. Pričakali smo jih predstavniki ZB Ljubljana-Črnuče in ZB Dragomelj-Pšata s praporščakoma ter krajani. Učenci pod vodstvom tov. Medvedove so zapeli in deklamirali nekaj pesmi, predstavniki ZB Ljubljana-Črnuče pa položili cvetje. V čustvenem govoru je tov. Ropotarjeva spomnila na tragičen dogodek iz leta 1944, ko so fašisti požgali Kraljevo domačijo z materjo in petimi otroki ter ranjenim partizanom. Dotaknila se je tudi današnjih vojnih razmer in apelirala na mladi rod, da naj ohranjajo spomin na žrtve. Učenci so se vrnili v šolo, ostali prisotni pa smo se odpravili še pred spomenik vojnih žrtev tukajšnjih vasi pred trgovino Mercator, prižgali sveče in položili cvetje. 5. 12. 17.00 PONEDELJEK 26. 12. 19.00 PONEDELJEK 27. 12. 20.00 TOREK 31. 12. 10.30 SOBOTA Župan Toni Dragar je uspešno podpisal dogovor o sodelovanju občine Domžale v vseslovenskem projektu Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki izboljšuje mobilnost v urbani infrastrukturi. Ko so se učenci in ostali prisotni skupaj s predstavniki obeh združenj borcev s praporščakoma vrni­li v Dragomelj, so učenci izvedli kul- Vseslovenskemu projektu, ki ga s turni program, delegacija KO ZB podporo Ministrstva za infrastrukDragomelj-Pšata pa položila venec turo (MZI) izvaja Geodetski inštitut k spomeniku narodne herojinje Rez­- Slovenije (GI) od leta 2016, se je doke Dragar. slej pridružilo že več kot 45 občin iz Zelo čustven prispevek h končani vse Slovenije, cilj pa je priključitev komemoraciji pa so prispevali učen- vseh 212 slovenskih občin. ci, ko so obkrožili drevo, posajeno Projekt Omogočanje multimodal­ v spomin preminuli sošolki, zapeli ne mobilnosti oseb z različnimi ovipesem Gozdič je že zelen, se poklo- ranostmi je namenjen izboljšanju nili in prižgali bele svečke. dostopnosti in mobilnosti v urbanem Hvala učiteljem, učencem in šol- prostoru za prebivalce z različnimi skim sodelavcem za vsakoletno iz- invalidnostmi in oviranostmi, predvedbo kulturnega programa na ko- vsem za starejše, osebe z okvarami memoraciji, še posebej njihovi men- vida in sluha ter za gibalno ovirane. torici Jasni Medved, ravnateljici UrPodpisu dogovora sledi zajem ški Kovač Grad pa za prijazen spre- podatkov o fizični dostopnosti domjem in razumevanje. žalske infrastrukture na samem terenu, ki ga bodo izvedli strokovnjaKO ZB Dragomelj-Pšata ki Geodetskega inštituta Slovenije v Alojz Podobnik sodelovanju s predstavniki invalidDragica Podboršek skih društev iz Domžal in okolice, ki lahko najbolje povedo, kaj je zanje ustrezno dostopno, in kaj ne. Zbrani podatki s terena bodo obdelani in zbrani v pregledovalniku podatkov Dostopnost prostora, kjer MIKLAVŽEVANJE Športna dvorana Domžale PRAZNIČNI KONCERT GODBE DOMŽALE NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Športna dvorana Domžale OTROŠKO SILVESTROVANJE Češminov park so na enem mestu enotno prikazani podatki o fizični dostopnosti urbanih prostorov v vseh sodelujočih občinah. Vsaka v projektu sodelujoča občina lahko te podatke upo- rabi za izboljšanje dostopnosti obstoječe infrastrukture in tako poveča kakovost bivanja svojih občank in občanov. Občina Domžale Športna dvorana Domžale Simfonični orkester Domžale – Kamnik 23. 12. 16.00-20.00 PETEK ODPRTJE PRAZNIČNEGA SEJMA IN NASTOP OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV Slamnikarski park 24. 12. 9.00-13.00 SOBOTA PREDVAJANJE BOŽIČNE GLASBE IN PRIHOD BOŽIČKA OB 12. URI Slamnikarski park 25. 12. NEDELJA ZAPRTO 26. 12. 16.00-20.00 PONEDELJEK 27. 12. 16.00-20.00 TOREK 28. 12. 16.00-23.00 SREDA PRAZNIČNI SEJEM IN NASTOP OTROŠKIH PEVSKIH ZBOROV PRAZNIČNI SEJEM S PRAZNIČNO GLASBO Slamnikarski park vabi na 51. novoletni koncert v torek, 27. decembra 2022, ob 20. uri, v Športno dvorano Domžale. Slamnikarski park PRAZNIČNI SEJEM PREDSKUPINA IN NASTOP SKUPINE LUSTERDAM Slamnikarski park PRAZNIČNI SEJEM 29. 12. 16.00-23.00 ČETRTEK PREDSKUPINA IN NASTOP SKUPINE IMSET 30. 12. 16.00-23.00 PETEK PREDSKUPINA IN NASTOP VLADA KRESLINA Z MALIMI BOGOVI Slamnikarski park PRAZNIČNI SEJEM Organizator si pridržuje pravico do spremembe programa. Slamnikarski park Občina Domžale in Godba Domžale vabita na praznicni koncert ob dnevu samostojnosti in enotnosti v ponedeljek, 26. decembra 2022, ob 19. uri, v Športno dvorano Domžale. 4 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Šolski čebelnjak OŠ Domžale V Občini Domžale veliko pozornost namenjamo čebelarski dejavnosti. Od 26. oktobra ima OŠ Domžale svoj čebelnjak. Podpora pri projektu je eden izmed načinov, s katerimi Občina Domžale sledi nameri spodbujanja podjetništva v občini. Še zadnjič … V šestnajstih letih županovanja smo s sodelavci ustvarili veliko uspešnih zgodb, veliko je bilo narejenega in na novo zgrajenega. Občina Domžale v vseh teh letih še vedno spada v sam vrh najrazvitejših slovenskih občin, veliko je kazalcev, ki kažejo na to, da se v Domžalah lepo in dobro živi. Ob tej priliki bi se rad zahvalil svoji ekipi ter vsem vam, drage občanke in občani, ki ste me, ste nas ves ta čas podpirali in nam zaupali. Prepričan sem, da smo zaupanje nekaterih upravičili, nekaterih tudi ne. Žal je v življenju tako, da nikoli ne moreš vsem ustreči, ne glede na to, kako dobre namene in cilje imaš. Vseh projektov in investicij, šol, vrtcev, igrišč, parkov, cest, ulic in zgradb, ki smo jih v štirih mandatih postavili, obnovili, dogradili ne bom posebej našteval. Vem, da imamo ljudje ‘kratkoročen spomin, in da nas je včasih treba tudi kaj spomniti, zato vas vabim, da preden rečete, da se v Domžalah ni nič dobrega zgodilo, prelistate biltene, prek katerih smo vas redno informirali o aktualnem dogajanju v občini. Moje slovo od županskega mesta pa je po šestnajstih letih grenko-sladko. Šestnajst let je kar dolga doba in človek se navadi, prevzame identiteto funkcije, ki jo opravlja. Vsekakor pa me zdaj čaka še prijetnejša funkcija, saj bom lahko več časa posvetil družini in prijateljem. Občino Domžale imam neizmerno rad in zaupam, da njeno vodenje predajam v prave roke, ki bodo z navdušenjem in novim elanom peljale naše mesto po poti napredka in zadovoljstva ljudi. Želim si, da Domžale ostanejo prostor zadovoljnih ljudi. Hvala in srečno. Župan občine Domžale, Toni Dragar je podpisal pismo o nameri za sodelovanje pri projektu Zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike in podjetja preko podpornih institucij za leto 2023 – Prvi sklop, s katerim bo Občina DomZavedamo se, da je pomembna krepitev zavedanja o pomenu, ki ga imajo čebele za kmetijstvo in biotsko pestrost, kot tudi, da je za prihodnost čebelarstva pomemben prenos znanj in ozaveščanje o pomenu čebel na mlajše generacije. Zato posebno pozornost namenjamo informiranju otrok in mladih, ki bodo v prihodnje skrbniki planeta in se bodo soočali z vedno večjimi izzivi tudi na področju preskrbe s hrano in varovanja okolja. Občina Domžale vsako leto razpisuje tudi sredstva za razvoj čebelarske dejavnosti v občini, s poudarkom na izvajanju dejavnosti čebelarskih krožkov na osnovnih šolah. V lanskem šolskem letu so učenci čebelarskega krožka OŠ Domžale, ki ga vodi Čebelarsko društvo Domžale, sodelovali na natečaju Čebelarske zveze Slovenije Poslikava panj- Park sprostitve v oddaji Ambienti Ob nabrežju Kamniške Bistrice je že vrsto let urejena zelena os za rekreacijo, sprehode, tek in kolesarjenje. Manjkal pa je prostor, kjer bi ljudje posedeli ali se razgibali. Tako je v Domžalah nastal prostor za sprostitev z urbano leseno opremo, ki navdušuje z dizajnom in toplino. Prispevek o parku sprostitve ste si lahko ogledali v oddaji Ambienti v soboto, 5. novembra, ob 16.00 na TV SLO1. skih končnic, na katerem so dosegli odlično 2. mesto. Od podjetja BSH hišni aparati, d. o. o., Nazarje so v dar prejeli čebelnjak in štiri čebelje družine. 26. oktobra je v avli Osnovne šole Domžale potekalo odprtje šolskega čebelnjaka. Dogodek si je v družbi v. d. ravnateljice Nine Valenčič ogledal in učence pozdravil podžupan Občine Domžale Marjan Ravnikar. Gosta na odprtju sta bila še podpredsednik Čebelarske zveze Slovenije Matej Kotnik ter predstavnik podjetja BSH hišni aparati, d. o. o., ki je učencem prek natečaja podarilo šolski čebelnjak. Prisotnim je predstavil čebelarsko dejavnost in dejavnost šolskega čebelarskega krožka tudi predsednik Čebelarskega društva Domžale Andrej Jus. Občina Domžale Foto: Mira Bečan žale, Inkubator GEA College, d. o. o., Ljubljanski univerzitetni inkubator, d. o. o., in Tehnološki park Ljubljana, d. o. o., ki kandidirajo na razpisu zgoraj omenjenega projekta, prispevala h krepitvi podjetniškega potenciala in pospeševanja Krepitev podjetniškega potenciala v občini žale, skupaj s projektnimi partnerji, to so Gospodarska zbornica Slovenije, Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, Območna obrtno-podjetniška zbornica Logatec, Območ­na obrtno-podjetniška zbornica Dom- ustanavljanja novih, malih in srednjih podjetij v Osrednjeslovenski regiji. Občina Domžale Foto: Vido Repanšek Miklavzev vecer Občina Domžale Foto: Benjamin Hafner Prostor za sprostitev dopolnjuje zeleno rekreacijsko os. Župan Občine Domžale Toni Dragar Podpora projektu za zagotavljanje celovitih storitev za potencialne podjetnike ponedeljek, 5. december 2022, ob 17. uri Športna dvorana Domžale letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 5 iz urada župana slamnik@kd- dom zale. si Slovenski zajtrk na OŠ Dob in OŠ Krtina Projekti in investicije Tudi letos je po slovenskih osnovnih šolah in vrtcih potekal tradicionalni slovenski zajtrk. S tem se izpostavlja pomen lokalno pridelane hrane in zdravega načina prehranjevanja, kar je potrebno ozaveščati že od otroških let dalje. Gradnja kolesarske povezave gre h koncu, cesta v Škocjanu se bo v celoti izvedla v naslednjem letu, nadaljujemo pa tudi z deli na Gajevi ulici v Preserjah pri Radomljah ter nekaterih drugih odprtih investicijah. V Domžalah smo kot čebelarsko mesto še posebej ponosni, ker ob tovrstnih dogodkih z veseljem okušamo slastne dobrote domačih čebelarjev. Na OŠ Dob in podružnični šoli Krtina je učence pozdravil podžupan Marjan Ravnikar. Skupaj so uživali v domačih dobrotah in tako ohranjali tradicijo slovenskega zajtrka. Pridružil se jim je predsednik Čebelarskega društva Krtina - Dob Marjan Koderman. Učencem je ob tej priliki predstavil čebelarsko dejavnost. Koderman na OŠ Dob vodi čebelarski krožek, s katerim se redno udeležujejo tudi tekmovanj mladih čebelarjev. Naj se medene in lokalne, domače dobrote znajdejo na naših krožnikih večkrat in tako poskrbimo ne samo za ohranjanje tradicije, pač pa tudi za naše zdravje in podpremo lokalne pridelovalce. Občina Domžale Foto: arhiv Občine Domžale Tradicionalni slovenski zajtrk na OŠ Dob Zdrav slovenski zajtrk na Podružnični šoli Krtina Cesta skozi Količevo: Zaključujejo se dela na obnovi mimo Heliosa. Prenova spodnjega dela ceste z obnovo vodovoda in umestitvijo pločnika je končana. V teh dneh se zaključuje zgornji del ceste do križišča pri papirnici, kjer je treba dokončati sanacijo fekalne in meteorne kana­lizacije ter površino za pešce, če to prometna situacija omogoča. Na celotni dolžini – približ­no 900 met­rov je urejenih nekaj novih grbin oz. dvig­njenih križišč za umirjanja prometa. Cesta skozi Podrečje: Trenutno zaključujemo s polaganjem betonskih robnikov in urejanjem meteornega odvodnjavanja ter pripravljamo teren za asfaltiranje, ki je predvideno v prihodnjem tednu, če bo vreme to dopuščalo. Obnovljenih je bilo 670 met­ rov vodovoda, hkrati je bila točkovno sanirana kanalizacija. Na cestišču smo v dolžini prib­ližno 300 metrov zgornji ustroj, asfalt in betonske robnike ter uredili meteorno odvodnjavanje. Za umirjanje prometa na tem odseku bomo umestili hitrostne ovire. Uredili bomo še javno razsvetljavo z zamenjavo obstoječih svetilk. Dela izvaja podjetje Resal, d. o. o., z Vač. Gradnja tribune v Športnem parku Ihan: Postavljen je nadstrešek, ki bo omogočal spremljanje dogodkov na nogometnem igrišču tudi v vremensko manj ugodnih pogojih. V zad­ njem tednu novembra sledi še dobava in montaža tribun. Hkrati urejamo dodatne vadbene površine. Investicija bo v celoti zaključena v sredini decembra. Nov objekt bo gledalcem nudil več ugodja in varnosti, nastopajočim pa ponos in spodpudo za dokazovanje na igrišču. Občina Domžale Nove cene uporabe garažne hiše Domžale Parkirišča v ožjem središču služijo tako stanovalcem kakor tudi obiskovalcem storitev in dejavnosti ter zaposlenim na območju središča Domžal. Stanovalce SPB, zaposlene na Centru za socialno delo Domžale ter druge uporabnike, obveščamo, da je župan Občine Domžale z 11. novembrom 2022 določil nove cene za uporabnino garažne hiše Domžale. Cena mesečnega najema tako po novem znaša 40 evrov namesto 60 evrov. Stranke pa lahko garažno hišo koristijo z vozili v neomejenem številu obiskov. Več informacij je dostopnih na povezavi: https:// www.domzale.si/objava/87130. Župan Občine Domžale Toni Dragar Zaključujemo z gradnjo zgornjega dela ceste skozi Količevo. Na cesti skozi Podrečje pripravljamo teren za asfaltiranje. Sledi dobava in montaža tribun v Športnem parku Ihan. Foto: Vido Repanšek 6 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si CENTER MESTA SE GRADI OKOLI VSEBIN JURE MATIČIČ, DIREKTOR KULTURNEGA DOMA FRANCA BERNIKA Jure Matičič je soustvarjalec Kulturnega doma Franca Bernika Domžale že več kot 20 let. V letošnjem letu pa je prevzel tudi direktorsko palico in odslej vodi našo osrednjo kulturno ustanovo. Mateja A. Kegel Foto: Iztok Dimc D omžalski kulturni dom ima že od nekdaj v slovenskem prostoru posebno mesto, njihovi programi so pogosto drzni, na našem malem odru se znajdejo tudi širši javnosti neznani izvajalci, a ljudje zaupajo ustvarjalcem programa. Čeprav je Jure del ekipe že ‘od nekdaj’, pa se z njegovim prevzemom vodenja kulturnega doma dogajajo tudi spremembe. Nekatere od prej, nekatere pa prihajajo na plano zdaj. Vse to pa daje draž domžalski kulturni sceni. Ste dolgoleten sodelavec KD Franca Bernika, spremljate ga skozi številne izzive, ste soustvarjalec ključnih programov. A vrniva se na začetek, kako se je zgodil vaš prihod? Ko se je vse skupaj začenjalo, je bila samo stavba, dvorana in direktor Milan Marinič, ki je res dobro zastavil program. Res pa je, da je imel zelo dobro podlago, saj je bil pred tem direktor Prešernovega gledališča v Kranju. In vse, kar se danes dogaja v kulturnem domu, je grajeno na teh temeljih. Ne samo gledališki in koncertni program, tudi filme smo, ko smo odpirali kino, snovali po principu, da si mestna sredina zasluži dvorano s kvalitetnim programom. Skratka, čez nekaj let je občina na naš zavod prenesla tudi uredništvo Slamnika in z njim je prišla še tajnica Erna Žabjek, kmalu za tem še jaz. Moram priznati, da sem prišel v zelo dobrem trenutku, ko se je pripravljala nova sezona in sem imel celo poletje časa za uvajanje. Drugače pa sem zelo hitro dobil nalogo oblikovanje programa, recimo Sobotnih otroških matinej in otroškega abonmaja. Mi imamo že 25 let vsako drugo soboto na sporedu lutkovno predstavo, kar je precej edinstveno, številne generacije otrok so zahajale v to dvorano. Hitro sem začel sodelovati tudi pri ustvarjanju ostalih programov, moja ideja je bil na primer glasbeno-scenski abonma, vedno pa sva z g. Mariničem razpravljala, katere predstave so primerne za gledališki abonma, ki je bil sicer v njegovi domeni. Vmes sem 5–6 let oblikoval cikel Jazz v Galeriji, ki je malo zbudil jazzovsko sceno v tem severno ljubljanskem delu in smo ga pozneje zaradi pomanjkanja sredstev žal ukinili. In pa seveda zelo velik izziv je bil, ko smo začeli kino in snovali programe filmske vzgoje. se hitro znašel na Radiu Študent. Tam sem imel dolga leta tudi svojo oddajo Šesta muzika, ki pa je od lanskega leta ne delam več. Preprosto ni bilo več časa, in mislim, da sem zdaj tudi prestar za tisti kontekst, čeprav ugotavljam, da pogrešam stik z glasbo. Še pred radiem sem pisal za revijo Muska (bivša glasbena Mladina, zdaj je to revija Glasna), kjer sem se priučil novinarskega dela, dolga leta sem pisal za Delo, uspešno sem opravil moderatorsko avdicijo na nacionalnem radiu, kjer potem sicer nisem nadaljeval. Bil pa sem krajši čas zaposlen kot ‘špiker’ na komercialnem radiu Zeleni val, kar je bilo zanimivo, četudi včasih zelo naporno učno obdobje, ko se naučiš poprijeti za vsako delo in predvsem improvizirati. Potem pa sem prišel sem v Domžale. Sem pa s pisanjem in razglabljanjem o glasbi nadaljeval, kot rečeno, vse do lanskega leta. Pa vendar ste imeli tudi pred tem že zanimivo kariero. Kakšna je bila vaša pot do prihoda v KD Bernik? Že v srednji šoli sem se začel ukvarjati z gledališčem, v Kamniku, kjer sem doma, je delovalo več gledaliških skupin, delal sem tudi svoje predstave, predvsem pa smo raziskovali. Nato sem študiral sociologijo kulture in filozofijo in že zelo zgodaj me je zgrabila glasba, tako da sem Glasba pa je tudi v kulturnem domu, kajne? Že, že, ampak to ni bila ista glasba. Jaz sem se ukvarjal predvsem z elektroniko, rad se pohecam, da sem pisal o ‘rave’ glasbi. Vedno pa sem imel zelo širok spekter tega, kar poslušam. Vsi smo začeli kot skaterji, poslušali smo punk, zelo formativni so bili zame Laibachi, ko sem jih prvič slišal v osnovni šoli na radiu, sem vedel, da je to zame. Potem se- Od nekdaj poslušam, da bo gledališče umrlo, da bo kino umrl. Zaenkrat se to ni zgodilo – pravzaprav se dogaja prav nasprotno, slovensko gledališče je v izvrstni formi, filme pa je še vedno najbolje gledati v kino dvorani. veda pride jazz, etno, pa veliko klasike. Imel sem zelo dolgo obdobje, ko skoraj nisem zamudil nobenega koncerta v Ljubljani, veliko smo se vozili tudi k sosedom v Italijo, v avstrijski Gradec ... Kaj pa še počnete danes v prostem času, ko odložite direktorsko ‘obleko’? V prostem času mora biti nekaj zelo prilagodljivega, saj je moj delovnik zelo eratičen, ure so deljene in tudi vikendi, večeri so delovni. Nekaj časa sem tekel, kot mulc sem ‘surfal’, tudi skejtal sem še lep čas, dokler nisem pripel do spoznanja, da so potencialne poškodbe preveč nevarne, he, he. Zdaj pa največ hodim v hribe in plezam. Če se le da, se dvakrat tedensko zaganjam v ‘boulderje’, sem čisti začetnik, verjetno najstarejši v skupini, ampak mi je zelo všeč. Tam si v bistvu spraznim glavo, ker je to aktivnost, ki zahteva celo glavo. Lahko grem plezat po zelo napornem dnevu in ko pridem domov, me sicer bolijo mišice, ampak sem v resnici zelo spočit. Ko sva že omenila kino – ste prvi obraz Mestnega kina Domžale in predsednik Art kino mreže Slovenije. Kako poteka sodelovanje med mrežo in članicami? Mreža je bolj tukaj zato, da si izmenjujemo informacije, sodelujemo pri izobraževanjih, skupaj snujemo različne projekte. Zelo pomembno je na primer izobraževanje za kinooperaterje, kar je še vedno deficitaren poklic. Potem so tu razni razpisi, prek Art kino mreže smo trenutno del evropskega razpisa Cinnovate, sodelovali smo tudi pri številnih drugih projektih. Na neki način je mreža povezovalec in tudi interesna organizacija, saj skušamo komentirati in sooblikovati kulturne politike na področju filma, filmske reprodukcije in distribucije. Same filme pa izbira vsak kino posebej, vsak ima svojo programsko politiko, tudi Mestni kino Domžale. Ko sva na primer z Matjažem Mariničem, ki je vmes sicer odšel v druge vode, pred več kot desetletjem na novo ‘zagnala’ kino program, sva si rekla, da naj bo glavna usmeritev našega kina predvsem dober film. Vedno se potrudimo, da boste pri nas gledali dober film – lahko, da vam ne bo všeč, ampak za skoraj vsakega lahko rečem, da je dober, saj si veliko večino ogledam, preden jih uvrstim na spored. Pri tem konceptu so osnova dobri filmi, veliko je evropskih, pa tudi vse, kar pride zraven, pogovori, delavnice, programi filmske vzgoje za mlade in še marsikaj. Od kod pa pobuda za postavitev še ene, manjše dvorane, ki nastaja v nekdanji kavarni v kleti kulturnega doma? Iz zelo akutnega pomanjkanja prostora in terminov. S temi smo zelo omejeni. Letos se že pozna večje število dogodkov, ki je že skoraj na pred-pandemski ravni, ko smo imeli v kulturnem domu po 1300 dogodkov letno. Kar pa pomeni, da je za film terminov kar na enkrat premalo. Leta 2019, ki je bilo rekordno leto v vseh pogledih, tudi za gledališče in ostala področja, smo se soočali s tem, da preprosto nismo mogli zavrteti vseh filmov, ki so nam jih pripeljali distributerji. Mi pa moramo dajati filme na spored takrat, ko si to želi publika, ko so aktualni, in razporediti jih moramo tako, da jih lahko ujame čim večje število gledalcev. Na en večer morata biti tako na sporedu vsaj dva dokaj različna filma, tako da vsak najde nekaj zase. Zato bo ta dvoranica zapolnila tiste luknje, ki jih imamo v našem kino razporedu in nam bo omogočila več projekcij v boljših terminih. Bo pa to zelo klubski, butičen prostor z največ 25 sedeži, možnost tudi za najem za manjše predstave, kino projekcije, predstavitve knjig … Bogatitev slovenskih filmskih kreacij na način, da se obiskovalci srečajo z ustvarjalci, je res dodana vrednost. Kaj to predstavlja za ekipo? To je rezultat dolgih let prigovarjanj na vseh ravneh, od filmskega centra do producentov, režiserjev, da je smiselno in koristno, da filmski ustvarjalci pospremijo svoj film po Sloveniji. Zelo pomembno je, da gredo s filmom v vse konce države, tudi v najmanjši kino. V Domžalah se potrudimo, da je na prvi projekciji vsakega slovenskega filma prisotna ekipa filma in običajno nam to tudi uspe, saj filmske ustvarjalce zelo cenimo in z njimi gradimo dober odnos. Ne nazadnje so tudi številke ogledov slovenskih filmov pri nas kar visoke. Zadnjič me je presenetila statistika, da je imel naš kino v letu 2021 v nacionalnem merilu 16 odstotkov gledalcev slovenskega filma, kar je ogromno. Očitno je bil pravi splet okoliščin, naš trud se je obrestoval, mala dvorana pa bo slovenskemu in art filmu življenje gotovo še podaljšala. Omenili ste tudi letni kino, ki je v Domžalah izredno dobro zaživel in je popestritev poletnih večerov. Kaj pa to pomeni z vidika organizacije? Poletje je za nas kar zahtevno. Ko sem prišel v to hišo, smo bili julija in avgusta običajno zaprti, takrat se je barval oder, servisirali so se reflektorji, zdaj pa so poletja veliko bolj akcijska. Kino je poleti odprt, kar je dobrodošlo, saj ljudje med počitnicami niso ves čas na morju ali v hribih in je fino, da imajo na voljo dobre filme. Smo pa bili v Domžalah prvi po Kinodvoru, ki smo začeli v Sloveniji znova izvajati letni kino. Začeli smo v Češminovem parku, kjer še vedno vrtimo filme. Najbolj divje so bile projekcije na domžalskem bazenu. Zdaj smo se ustalili tudi v Arboretumu v Volčjem Potoku in na festivalu Kamfestu, kjer vsako leto pripravimo pet filmskih večerov. Nastalo je zelo logično partnerstvo, s Kamničani si pomagamo, izmenjujemo si opremo, tehnike in edino smiselno je bilo, da tudi programsko sodelujemo. Za nas je letni kino zelo pomemben, zadnja leta predvsem v Arboretumu, ki je res svetovljansko prizorišče, zaradi katerega imamo dostop tudi do premier in predpremier. Lahko se pohvalimo, da smo imeli prav v Arboretumu svetovno premiero dokumentarnega filma Divja Slovenija režiserja Mateja Vraniča. Čeprav je na ta dan deževalo, so vsi gledalci prišli pripravljeni v anorakih, z dežniki, v nepremočljivih hlačah. Publika je bila pripravljena in dogodek je bil zares edinstven. Dotakniva se še ostalih programov, ki jih imate – teh namreč ni malo, kajne? To je pa ostalih zelo pomembnih 50 odstotkov naše dejavnosti. Po koroni se je poznalo, da dve leti nismo vpisovali abonmajev, ker jih v praksi zaradi omejitev ne bi mogli izva- letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 7 veliki intervju slamnik@kd- dom zale. si jati, zato smo na program umeščali le posamične gledališke predstave. Ampak zdaj vidimo, kako so abonmaji za publiko pomembni, kako so jih pogrešali, kako čakajo, da domov dobijo obvestilo, da bo kmalu na sporedu njihova predstava. Bojda je to glavni razlog za vpis abonmaja, saj veliko obiskovalcev pravi, da bi se sicer zelo težko spravili od doma, tako pa jih vsak mesec v bližnjem kulturnem domu na odru čaka predstava. In če je izbor predstav konsistentno dober, potem se začne ustvarjati stalna publika. Letos je prav mene doletela naloga, da sem delal vse abonmaje – gledališkega, glasbeno-scenskega, otroškega, dva filmska, otroško sobotno matinejo ... tako da sem imel zelo pestro pomlad. Vsako predstavo, ki jo damo na spored, si namreč tudi ogledam, seveda tudi filme in otroške predstave. zadnje tudi preblizu, zato imamo pri nas drugačen pristop. Pomembno je, da te predstava angažira, da te povleče vase, tudi na koncertu ni nujno, da se igrajo samo preverjeni klasiki. V programu imamo vedno eno ali dve predstavi, ki gresta malce dlje. Spomnim se Visoške kronike iz ljubljanske Drame, to je skoraj štiri ure dolga predstava, in dolgo smo debatirali, ali jo damo v abonma ali ne. Na koncu je bil pa rezultat takšen, da so ob koncu ljudje še kar sedeli in rekli: »Mi bi pa še.« To lahko naredi samo res izvrsten teater. Tukaj vedno skušamo biti drzni. nova namestnica Lučka Berlot je z nami sodelovala že prej in sem zadovoljen, da se je odločila iz svobodnjaštva preiti v redno zaposlitev. Jasno pa je, da imamo veliko zunanjih sodelavcev, brez tega ne gre. Kar se programa tiče, je trenutno dvorana maksimalno zapolnjena, zato je na primer pri nas zelo težko dobiti tudi prostor za najem, če ne pokličeš vsaj nekaj mesecev vnaprej. Decembra bo samo v naši dvorani več kot 90 prireditev. Bo pa nova dvoranica na voljo za manjši krog gledalcev, lutkovne in kamišibaj predstave, jazz koncerte, jam sešne in predstavitve knjig. Si pa zelo zaželim, da bi naredili abonma še za malce starejše otroke in najstnike. Zelo dobri smo pri vrtcih in prvi triadi, z najstniki pa se malce zakomplicira. To vidim tudi pri svojih otrocih, ki so z menoj hodili čisto na vsako predstavo, potem pa se v nekem trenutku uprejo in imajo dovolj. Pojavita se le še na kakšni premieri. Najstniki so skratka zelo raznolika in zelo razslojena publika, ki ima natančno definiran okus in so v tem smislu tudi veliko bolj zahtevni kot odrasli. Vseeno upam, da jim uspemo ponuditi vsaj nekaj vsebine. Glede na to, da so programi KD Bernik zelo dobro obiskani, verjetno prostorska stiska premajhnega doma postaja iz leta v leto bolj očitna. Kako kaže na tem področju? Kakšne predstave pokajo po šivih, Kako pa se vam to časovno izide? na kakšnem filmu je pa tudi samo Časovno to pomeni, da svoje drupet ljudi. Kulturni dom je bil zgražinsko življenje prilagodiš temu, kar jen pred 100 leti in obnovljen pred počneš v službi. Gledališke predstave 30. Takrat je bila doktrina drugačna, hiša je ostala v starih gabaritih so na sporedu zvečer, tako da, če je in takrat se dvorane ni širilo, ni se le čas, pogledam, kdaj imam prosto je moderniziralo v smeri, da bi bila in potem za tisti večer iščeš, kaj greš pripravljena na prihodnost. Danes lahko gledat. Če je v Mariboru, Novi ne gradiš ene dvorane, ampak tri ali Gorici ali Novem mestu, potem grem pač tja. Pomembno mi je dogodke iz- štiri dvorane, da zadostiš vsem razkusiti na lastni koži, saj le tako lahličnim potrebam. Najbolj problema- Za konec pa še nekaj številk. Kakšne so številke danes, ko ko ustvariš svojo programsko vizijo tičen je pri nas gledališki abonma, imate omejene kapacitete za in ji slediš. Še vedno sem prepričan, ki ga ponavljamo večkrat, v najboljših časih štirikrat, po-koronsko zdaj obiskovalce in kakšen bi bil po da imamo enega boljših programov med slovenskimi kulturnimi domovi. le trikrat, ampak to izključno zaradi vašem mnenju potencial za obisk KD Franca Bernika? premajhnega števila sedežev. Če bi Težave pri ustvarjanju se nekoč, nekje zidala nova dvorana, Omenil sem že rekordno leto 2019, programov pa imate predvsem bom zelo navijal, da to ni ena dvora- ko smo imeli v kinu 37.000 obiskotehnične. Kakšno težavo na, ampak da so to tri, celo štiri več- valcev in na vseh ostalih področjih predstavlja majhen oder? namenske dvorane, od tega ena veše enkrat toliko. V enem letu to poTa nas gotovo omejuje, saj je ozek, čja za gledališče in prireditve, ker meni skoraj 80.000 obiskovalcev ni ravno gledališki in vedno se preto v resnici potrebujemo. Od nekdaj in 1300 prireditev na vseh lokacigovarjamo, ali neka predstava lahposlušam, da bo gledališče umrlo, jah. Potencial je le še v boljši zaseko pride k nam, ali jo lahko stisneda bo kino umrl. Zaenkrat se to ni denosti posameznih prireditev, kar mo, kdaj tudi stlačimo na naš oder. zgodilo – pravzaprav se dogaja prav pa je izredno težka naloga, saj so Samo z zelo dobrim odnosom z glenasprotno, slovensko gledališče je v ene bolj, druge pač manj privlačdališči, ustvarjalci, kdaj tudi reizvrstni formi, filme pa je še vedno ne za širši krog. V času korone smo žiserji, pridemo do tega, da se to najbolje gledati v kino dvorani. v kinu izgubili dve tretjini publike, predstavo priredi in celo prerežira a letošnja sezona je, vsaj po občutza naš oder. Tako da imamo v Dom- Govori se o vsaj dveh možnostih ku, že skoraj pred-pandemska. Lju– gradnja novega kulturnega žalah res jagodni izbor iz vseh slodje so izgubili strah do obiskovadoma in širitev vsebin v zgornja venskih poklicnih gledališč. nja prireditev in tudi mi smo v hiši nadstropja obstoječega in selitev veliko postorili za varen obisk, poKaj pa ostali programi? glasbene šole. Kaj bi bilo za vas sodobili smo sistem prezračevanja, boljše? Koncertni abonma pri nas oblikuje pri katerem svež zrak prihaja izpod Ta stavba je postala že ikonična in Mate Bekavac, z njim sodelujemo že stolov, izrabljenega pa učinkovito mislim, da je ne bi smeli zapuščati. vrsto let, v Domžale pa ga je po več srkajo reže pod stropom. letih pogovorov pripeljal Milan Mari- Bolj kot grajenje nečesa novega, sem Naša dvorana ima 190 sedežev, ko nič. Imamo mednarodno prepoznaza prizidek. Ampak tudi ta mora biti vrtimo filme je uporabnih le 170 in ven koncertni abonma. To, da prav del prave prostorske vizije. V občinko gledamo ocene obiskovalcev na ski lasti recimo so tukaj samo še par- Googlu, vsi pohvalijo program, za Mate dela program, pomeni, da pri kirišča, na drugi strani je parkirišče nas pogosto poslušaš solista berlindvorano pa vedno znova pravijo, ske filharmonije ali pa trenutno zelo bivše Metalke, ki je v razlastitvenem da je potrebna prenove, vsaj sto‘vročega’ violinista, ki sicer nikoli ne postopku, ker si ga je nekdo prisvole, med katerimi je premalo prostojil v času tranzicije, stavba Metalke je ra za noge, bi gotovo že lahko zabi prišel igrat v takšno dvorano. Na izgubljena, kupil jo je lokalni gradbi- menjali. Za dvorano sicer lepo skrprimer: koncert Gidona Kremerja, s katerim se prav zdaj hvalijo v Ljublja- nec, bila pa bi idealna za raznorazne bimo in je odlično ohranjena, a nani, smo imeli v Domžalah že pred leti. programe. Poudariti moram tudi, da rejena je bila v 90. letih, ko so bili Potem pa je tukaj še Galerija Domse nahaja uprava kulturnega doma standardi nekoliko drugačni. To je žale, kjer razstavni program ustvarv kleti, kjer se spopadamo z raznona primer eden od projektov, za kaja naš someščan Jurij Smole, pa Meraznimi problemi, od povišanih niterega upamo, da se ga bomo, skunačenkova domačija in Slamnikarski vojev radona, vlago in še čem. Niti paj z občino, lotili v prihodnjih lemuzej, kjer vsebine ustvarja Katarina ne morem zadosti poudariti, kaj potih. Bi pa za konec poudaril, da Rus Krušelj. Za debato o vseh progra- meni, če lahko med delom pogledaš nas občina vedno podpira. Vedno, mih našega zavoda imava verjetno skozi okno. Stavba je stara, ampak ko je bila nuja in smo potrebovapremalo prostora ... lepo obnovljena in ima tisti posebni li sredstva za kulturni dom, predčar. Marsikaj pa se da v takšnem urvsem za investicije v novo opreKakšni pa so odzivi sploh na banem okolju še narediti. Samo arhi- mo, smo jih na srečo dobili, da smo kakšne bolj drzne programe? tekturno je treba stvari pravilno zalahko normalno delovali naprej. Direktne odzive dobivamo na prisnovati in jih umestiti v prostor. Dej- Vedeti moramo, da če se centri, kot reditvah, že po občutku med samo stvo je, da se center vedno gradi oko- je naš, tehnično ne nadgrajujeli vsebin in ker je to ena redkih starih jo, postanemo nezanimivi, navapredstavo, med koncertom. Potem stavb v Domžalah, je smiselno, da se dni zadružni kulturni domovi. Popa nam obiskovalci že ob odhodu zaupajo svoja mnenja. Pred leti smo usmeri pozornost v to (našo) smer. grešam sicer vizijo razvoja kultunaredili tudi anketo, kjer so nam re, ki je Domžale žal še nimajo in v Se bo ekipa v prihodnje kaj obiskovalci zaupali, da si v resnitem dokumentu bi lahko imeli dolširila? Kaj pa programi, so že ci ne želijo komedije, ampak predgoročno definirano, kakšni so naši kakšni novi v načrtu? vsem kvalitetnih predstav. To je sucilji na področju investicij in kaj per potrditev za nas, jasno pa je, da Ekipa se ne bo širila, vsaj kar se pričakujemo od kulturnega polja v tudi komedije ne smejo manjkati. A tiče redno zaposlenih, saj nimamo občini. Upam, da bom imel v prine dovolimo si, da bi bile te preveč soglasja za kakšno novo sistemihodnosti priložnost sodelovati tudi na prvo žogo, kot jih na primer dezacijo. Moram reči, da sem z ekipo pri takšnem projektu, idej in znalajo v Špas teatru. Mengeš je nenamaksimalno zadovoljen, tudi moja nja je v naši hiši vedno dovolj. ❒ DECE MBER 2022 MESEČNI KINO SPORED TRIKOTNIK ŽALOSTI na sporedu decembra drama / Triangle of Sadness / režija: Ruben Östlund / scenarij: Ruben Östlund / igrajo: Harris Dickinson, Charlbi Dean, Woody Harrelson, Vicki Berlin, Henrik Dorsin, Zlatko Burić / 2022, Švedska, Nemčija, Francija, Danska / distribucija: Demiurg / 147’ Manekenski par Carl in Yaya je povabljen na luksuzno križarjenje. Medtem ko ustrežljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan tiči v svoji kabini in posluša Internacionalo. A pripravlja se nevihta in med slavnostno večerjo s sedmimi hodi se potnikov loti huda morska bolezen … ONA VE 3.|6.|20. december drama / She said / režija: Maria Schrader / scenarij: Rebecca Lenkiewicz, po knjigi Jodi Kantor in Megan Twohey / igrajo: Carey Mulligan, Zoe Kazan, Patricia Clarkson, Andre Braugher, Jennifer Ehle, Angela Yeoh / 2022, ZDA / distribucija: Karantanija / 135’ Carey Mulligan in Zoe Kazan upodobita novinarki New York Timesa Megan Twohey in Jodi Kantor, ki sta razkrili eno najpomembnejših zgodb v generaciji – zgodbo, ki je razbila desetletja molka o spolnih zlorabah in nadlegovanju v Hollywoodu, spodbudila družbeno gibanje #MeToo in za vedno spremenila ameriško kulturo. OSEM GORA 22.|27. december drama / Le otto montagne / režija: Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch / scenarij: Felix van Groeningen, Charlotte Vandermeersch, po romanu Paola Cognettija / igrajo: Alessandro Borghi, Luca Marinelli, Filippo Timi / 2022, Italija, Belgija, Francija / 147’ Zgodba o prijateljstvu. O otrocih, ki postanejo možje in poskušajo izbrisati sledi svojih očetov, a se skozi življenjske preobrate vedno vrnejo domov. Pietro je deček iz mesta, Bruno pa zadnji otrok pozabljene gorske vasice – skupaj v mladosti preživljata poletne počitnice. Z leti Bruno ostaja zvest svoji gori, medtem ko je Pietro tisti, ki pride in gre. Njuna srečanja ju seznanijo z ljubeznijo in izgubo, ju spomnijo na njun izvor, medtem pa Bruno in Pietro pustita, da se njuni usodi odvijata in odkrivata. Predvsem pa odkrijeta kaj pomeni biti pravi prijatelj celo življenje. ČUDEŽNI SVET na sporedu decembra družinska animirana avantura / Strange World / režija: Don Hall, Qui Nguyen / scenarij: Qui Nguyen / slovenski glasovi: Miha Rodman, Gaber Trseglav, Uroš Steklasa, Karin Komljanec, Iva Krajnc Bagola / 2022, ZDA / distribucija: Blitz / 102’ / sinhronizirano, 6+ Odpotovali bomo globoko v neraziskan in malce nevaren svet, v katerem čudežna bitja čakajo legendarno družino raziskovalcev, ki so si med sabo tako različni, da ta raznolikost preti njihovi zadnji in hkrati najbolj pomembni misiji. Izvirna Disneyeva akcijska pustolovščina predstavi legendarno družino raziskovalcev Clades, ki skuša krmariti po neznani, zahrbtni deželi skupaj s pestro ekipo, ki vključuje trinogega psa in množica požrešnih bitij. Naj se avantura prične! MESTNI KINO DOMŽALE Ljubljanska 61, 1230 Domžale blagajna@kd-domzale.si www.kd-domzale.si online.kinodomzale.si spletni kino z najboljšimi filmi iz udobja domačega kavča 8 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii tema meseca PO 16 LETIH PONOVNO ŽUPANJA V nedeljo, 20. novembra 2022, smo se v letošnjem super volilnem letu na volišča podali že tretjič, saj so potekale lokalne volitve, na katerih smo volili župane, člane mestnih in občinskih svetov ter člane krajevnih oziroma četrtnih skupnosti. Na lokalnih volitvah v Domžalah smo po 16 letih dobili ponovno županjo, saj so volivke in volivci največ glasov namenili mag. Renati Kosec, ki je osvojila 7245 glasov (55,65 %). enim letom in moram povedati, da smo jo z ekipo prostovoljcev izpeljali v popolnosti in profesionalno na vseh ravneh. Menim, da so občanke in občani prepoznali našo zavzetost, sproščenost in pristop k pošteni in zdravi volilni kampanji. Rezultat in potrditev našega dela se je zgodil prav danes na volitvah,« je vidno zadovoljna pojasnila novo izvoljena županja. Miha Ulčar Foto: Janez Ravnikar in LRR P o šestnajstih letih s čela domžalske občine odhaja župan Toni Dragar, ki na letošnjih lo­kalnih volitvah ni kandidiral. Za župana se je letos potegovalo šest kandidatk in kandidatov, in sicer Matej Oražem (Anja Oražem in skupina volivcev), Fani (Frančiška) Rožič Novak (Nova Slovenija – Krščanski demokrati), Boštjan Deželak (LTD – Toni Dragar – Lista za vse generacije), mag Renata Kosec (Lista Renate Kosec – lista povezovanja in sodelovanja), Tadeja Savnik (Gibanje Svoboda) in Miroslav Šinkovec (Naprej Slovenija). Za 31 sedežev v občinskem svetu pa se je tokrat potegovalo 12 strank in list. Volilna kampanja potekala mirno in konstruktivno Letošnja kampanja je bila v primerjavi s preteklimi lokalnimi volitvami dokaj mirna in konstruktivna. Lahko bi rekli, da je bila na začetku dokaj neopazna, če izpustimo družabna omrežja. Možni vzrok za to je bil drugi krog predsedniških volitev, ki je začetek volilne kampanje lokalnih volitev po celotni državi. Promocija večine domžalskih kandidatov je potekala prek lokalnih medijev, družabnih omrežij, klasične plakatne kampanje, letaki, predstavitvami na stojnicah ob domžalskem tržnem prostoru ter z neposrednim stikom z volivkami in volivci. Ti so se lahko bolj podrobno s kandidati in kandidatkami, listami in strankami ter njihovimi programi in stališči seznanili tudi prek dveh soočenj. Prvega je v Kulturnem domu Radomlje organiziral Mladinski svet Domžale, drugega pa spletni portal domžalec.si v Kulturnem domu Groblje. Slednje soočenje so volivke in volivci lahko spremljali tudi v neposrednem prenosu v živo. Nizka volilna udeležba Udeležba na letošnjih lokalnih volitvah je bila tokrat dokaj nizka, saj se je volitev na državni ravni udeležilo 47,63 % volivcev. V Domžalah je bila udeležba za skoraj tri odstotne točke nižja kot na državni ravni, saj se je volitev udeležilo 13.140 volivk in volivcev (44,89 %). Za volilno abstinenco več kot polovice volilnih upravičencev je zagotovo eden izmed razlogov ta, da so bile to letos že tretje volitve oziroma so se morali volivci zaradi dveh krogov predsedniških volitev na volišča podati že četrtič. Največ glasov za mandat županje mag. Renati Kosec Med županskimi kandidati je največ glasov, in sicer kar 7245 (55,65 %) prejela mag. Renata Kosec, ki je bila Lepo presenečenje s tem tudi izvoljena za novo županjo stl, Damjana Korošec, Gregor Stanek, Občine Domžale. Najbližji zasledova- Marjeta Rode, Simon Škrlep, Nina lec Boštjan Deželak je prejel 1910 gla- Rozman, Miha Uršič, Klavdija Gresov (14,57 %), sledijo Matej Oražem, gorin Štiftar, Blaž Vodnjov, Judita Riki je prejel 1804 glasove (13,86 %), gler. Glede na to, da je bila mag. ReFani (Frančiška) Rožič Novak s 1030 nata Kosec izvoljena za županjo, jo glasovi (7,91 %), Tadeja Savnik s 964 bo v občinskem svetu nadomestil dr. glasovi (7,41 %) in Miroslav Šinkovec, Tomaž Lavrič, ki je bil 14. na listi. Gibanje Svoboda: Tadeja Savki je prejel 65 glasov (0,50 %). Po naših neuradnih informacijah je mag. nik, Gregor Horvatič, dr. Brigita Renata Kosec največ glasov prejela Skela Savič, mag. Bojan Arh, Matena vseh posameznih voliščih. ja Aleksandra Kegel. Slovenska demokratska stranV občinskem svetu zastopanih ka: mag. Tomaž Deželak, Marija Dosedem strank in list, Lista roteja Grmek, Robert Hrovat, mag. Renate Kosec s 13 mandati Majda Pučnik. V občinski svet se je izmed sodelujoLTD - Toni Dragar – Lista za vse čih 12 list uspelo uvrstiti sedem, in generacije: Boštjan Deželak, Ana sicer je daleč največ mandatov (13) Cajhen, Toni Dragar. osvojila Lista Renate Kosec – lista Lista Mateja Oražma: Matej povezovanja in sodelovanja, ki ji je Oražem, Elvira Rošić Ključanin, uspelo zbrati 4870 glasov (37,48 %), Pečo (Robert) Pečnik. Gibanje svoboda je osvojilo pet manNova Slovenija – Krščanski datov (1905 glasov – 14,66 %), Sloven- demokrati: Peregrin Stegnar, Fani ska demokratska stranka štiri manda- (Frančiška) Rožič Novak. te (1470 glasov – 11,31 %), LTD – LiSocialni Demokrati: Adis Škrista Toni Dragar – Lista za vse genera- jelj. Slednji kandidat se je v občincije tri mandate (1390 glasov – 10,70 ski svet prebil na podlagi preferenč%), Lista Mateja Oražma tri manda- nih glasov, saj mu jih je uspelo zbrate (1278 glasov – 9,82 %), Nova Slove- ti kar 170, na listi je namreč kandidinija – Krščanski demokrati dva man- ral na petem mestu. data (943 glasov – 7,26 % in Socialni demokrati en mandat (504 glasov – Neuradni rezultati glasovanja 3,88 %). Med strankami in listami, ki med javnost prihajali po polžje so še sodelovale na volitvah in niso Za ta prispevek smo želeli narediti osvojile nobenega mandata v občin- tudi podrobno analizo glede glasovaskem svetu, so bile naslednje: Pirat- nja po posameznih voliščih, pa žal od ska stranka Slovenije – Pirati (307 gla- domžalske občinske volilne komisije sov – 2,36 %), DeSUS – Demokratična pred zaključkom redakcije (tri dni po stranka upokojencev Slovenije (120 zaključku glasovanja) še nismo preglasov – 0,92 %), Slovenska nacional- jeli uradnih rezultatov glasovanja po na stranka (102 glasova – 0,78 %), Ze- posameznih voliščih v občini Domžaleni Slovenije (86 glasov – 0,66 %) in le. Izredno počasno delovanje občinNaprej Slovenija (20 glasov – 0,15 %). skih volilnih komisij, vključno z državno volilno komisijo, prek katere Kdo so novoizvoljeni svetniki so bili javnosti na voljo neuradni reObčinskega sveta zultati glasovanja po celotni državi, je Lista Renate Kosec – lista povezo- bilo moč opaziti že takoj po zaključku vanja in sodelovanja: mag. Rena- nedeljskega glasovanja. Rezultati glata Kosec, Sonja Orešek, Borut Erne- sovanja v sistemu – portalu državne volilne komisije so se očitno vnašali izredno počasi. Za Domžale so bili neuradni končni rezultati vidni šele nekaj po 23. uri zvečer, podobno je bilo tudi za večino drugih občin. Glede na vso tehniko, ki jo imamo na voljo v današnjem času, bi morale takšne stvari potekati veliko hitreje in ne po polžje. V preteklih letih so bili končni neuradni rezultati lokalnih volitev znani že okrog 21. ure. Nova županja razglasitev volitev pričakala sproščeno Po razglasitvi volilnega rezultata nam je nova županja mag. Renata Kosec povedala, da se počuti odlično in da je bila mirna skozi celotno volilno kampanjo: »Tudi danes, na dan volitev, in ko smo čakali na rezultate, sem bila mirna. To pa enostavno zato, ker sem zaupala v ljudi. Bili smo ogromno na terenu, še posebej v zadnjem mesecu, ko smo dali v volilno kampanjo vse, kar smo lahko in več enostavno ne bi mogli dati. Srečevali in spoznavali smo se z občankami in občani, ki so začutili, da smo iskreni in da v to, kar govorimo, tudi verjamemo in mislimo ter kaj želimo narediti.« Zavzetost in sproščenost za pošteno in zdravo volilno kampanjo Seveda nas je zanimalo, če je zanjo zmaga v prvem krogu presenečenje ali jo je pričakovala. Povedala nam je, da jo je, glede na to, da je bilo v domžalski občini kar šest kandidatov, rezultat presenetil, saj se glasovi običajno zavoljo večjega števila kandidatov v prvem krogu porazdelijo. »Nismo se mogli opreti niti na kakšne rezultate javnomnenjskih raziskav, saj teh podatkov praktično nismo imeli. Vedno sem govorila, da začenjamo čisto z začetka, zato se nismo obremenjevali z ostalimi kandidati. Svojo pot smo si začrtali pred Še en razlog za zadovoljstvo pa je imela novo izvoljena županja zaradi odličnega rezultata Liste Renate Kosec za občinski svet. Lista je osvojila kar 13 mandatov od 31. Za večino glasov, ki je potrebna za potrjevanje predlogov na občinskem svetu, sicer manjka še nekaj glasov, kar pomeni, da bo treba sodelovati s kakšno od strank ali list, ki se je uvrstila v občinski svet. O odličnem volilnem rezultatu liste nam je mag. Renata Kosec povedala, da je lepo presenečenje. »Izredno sem ponosna na vse, ki sestavljajo ekipo in, ki so sodelovali pri ustvarjanju naše zgodbe. Hvaležna sem za njihov predan prostovoljni prispevek h kampanji. Ponosna sem na vseh 31 kandidatk in kandidatov liste in tudi na vse, ki so kandidirali v posameznih krajevnih skupnosti. Vsi zelo dobro poz­najo našo občino, so bili že do zdaj aktivni na številnih področjih in sledijo vrednotam, kot so poštenost, sočutje, skrb za ljudi, delavnost, marljivost in srčnost.« je povedala. Glede samega sodelovanja z drugimi strankami in listami v občinskem svetu nam je povedala, da je sestava koalicije pomembna odločitev, ki bo zaznamovala delo in dosežke mandata, ki se začenja. Naslednji dnevi so namenjeni pogovorom z drugimi strankami in listami. Končna odločitev o vsebini in načinu sodelovanja pa bo glede na predloge in razpravo sprejeta na svetu stranke Liste Renate Kosec. Rezultat je pomemben del nove zgodbe in nove politike Mag. Renata Kosec se je zahvalila vsem volivkam in volivcem: »Drage občanke, dragi občani, hvala vsem, ki ste se udeležili volitev in ste sprejeli odgovorno odločitev, kdo naj vodi občino naslednja štiri leta. Hvala za zaupanje, ki ste nam ga podelili, tako meni za županjo Občine Domžale kot ekipi svetnikov in svetnic občinskega sveta in za svete krajevnih skupnosti. Rezultat, ki smo ga dosegli, temelji na vzajemnem zaupanju, ki je pomemben del nove zgodbe in nove politike v naši občini. Z nestrankarsko politiko bomo presegli delitve, ki hromijo razvoj in napredek občine, in verjamem, da bomo uspešno uresničili kreativne rešitve v programu Domžale – občina prihodnosti.« Posebna zahvala je bila namenjena vsem, ki so se z njo in ekipo srečali na terenu. Vse občanke in občane pa je povabila tudi na srečanja, ki jih skupaj z ekipo načrtuje na različnih lokacijah občine Domžale v začetku decembra: »Skupaj s člani Liste Renate Kosec, liste kreativnih rešitev se vam bom predstavila že v prazničnem decembru. Spremljajte nas in nas obiščite, ko bomo v vašem kraju, v vaši krajevni skupnosti.« ❒ letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 9 novice slamnik@kd- dom zale. si Čisto blizu z Lenartom Zajcem Dober večer na prvem pogovoru v okviru Srečanj z ustvarjalci po poletni sezoni je obiskovalce v Knjižnici Domžale pozdravila njihova snovalka in voditeljica večera Cveta Zalokar in nam zaupala, da bo imel letošnji cikel naslov Čisto blizu, saj se bodo v njem srečevali gostje, povezani z Domžalami in okolico. Kot prvega je na pogovor povabila Lenarta Zajca, pisatelja, ki je dolgo časa živel čisto blizu, v Žejah, medtem ko je na Sv. Trojici po- hovimi dilemami, razmišljanji, odnosom do sveta, pa tudi strastmi in ljubeznijo, ki ju v partizanskih knjigah skoraj ne najdemo. Kjer je smrt, je strast in je volja do življenja, smo slišali, pa tudi, da je avtor hotel izpostaviti mladostnost. Bi se danes v primeru podobnih razmer mladi odločali enako, kot njihovi predhodniki? Mladost je na nek način središče romana. Po avtorjevem mnenju je bila za tedanje mla- kopan njegov oče, znani pesnik Dane Zajc. Pisatelj Lenart Zajc je letos spomladi izdal roman Odred, v katerem se prvič loteva tematike NOB, kar je za njegove bralce zelo zanimivo, saj je Lenart Zajc precej mlajši letnik in druge svetovne vojne sam ni doživel. Sogovornica je na kratko predstavila pisatelja, ob tem pa vprašala, zakaj se je odločil za pisanje romana Odred, ki je sicer prvi del trilogije, drugi del pa je po avtorjevem zagotovilu tudi že skoraj napisan. Zajc je povedal, da je potreboval veliko časa za začetek pisanja romana Odred, pa tudi, da je o knjigi z vsebino iz NOB razmišljal že na fakulteti, saj je bil študent zgodovine. Od tem se je seznanil z vrsto literature z vsebino iz NOB, med njimi se ga je še posebej močno dotaknil Dakijevo delo Najboljši so padli ter se podrobno seznanil z njegovo življenjsko potjo, zanimale pa so ga tudi knjige Vitomila Zupana, Edvarda Kocbeka in še kaj bi se našlo v pripravah na pisanje knjige. Ko obrneš prve liste romana Odred, ti je jasno, da spoznavaš pogled avtorja na začetek druge svetovne vojne na Slovenskem. Po mnenju sogovornice gre za posrečeno kombinacijo literarne fikcije in zgodovinskih dejstev ter oseb, med katerimi najdemo tudi delčke, včasih odmeve življenjskih poti avtorjevih sorodnikov, posebej po mamini strani. V knjigi se srečamo predvsem z mladimi ljudmi – uporniki, z nji- de odločitev, da gredo v hosto, glede na število in moč okupatorjev, za marsikoga nor korak. Odhod mladih med upornike leta 1941, v hosto, kjer ni bilo udobja, s spanjem na zemlji in pod drevesi, lakota, mraz … to je bil zanj pogum mladih brez primere. Ob tem se je večkrat postavljalo vprašanje, kako bi v podobnem primeru danes ravnali mladi, ki so po nekaterih mnenjih preveč razvajeni. Sogovornika sta od tem ugibala, da ko do nečesa tako prelomnega pride, to delamo iz nekega drugega vzgiba, ko pride do podobnih stvari, se marsikaj zgane in spremeni v človeku. Odmevi na roman Odred so večinoma pozitivni, je pa veliko vprašanj postavljenih avtorju, zakaj v tem času roman iz NOB. Lenart Zajc je povedal, da je z njim želel na morda malce drugačen način kot večina partizanskih romanov predstaviti mlade upornike. V romanu najdemo vrsto človeških usod – posebej bralcu ostane v spominu lik Fani – ki se bodo v naslednjih dveh nadaljevanjih razvijali, najdemo junake, ki so morda podobni Dakiju, ki ga nekateri imenujejo tudi slovenski ‘rambo’, avtor pa se zaustavlja tudi v kaotičnosti začetka vojne, v katerem ga še kako zanimajo številne dileme, ki jih odpira in ob tem ugotavlja, da so še kako aktualne tudi v današnjem trenutku. Roman naj bi bil bližje mladi generaciji, v njem pa najdemo tudi razmišljanja o ubijanju in soočenja s smrtjo, srečamo se z moralnimi in etičnimi dilemami, o katerih je avtor prebral tudi odlomek iz knjige, ki da misliti. Zanimivost prijetnega večera je bilo sodelovanje prisotnih, ki so iz tudi iz lastnih izkušenj predstavljali svoja gledanja na ta zgodovinski trenutek. Ob tem pa sta se sogovornika pogovarjala tudi o nekaterih aktualnih temah, kot je odločitev šolskih oblasti, da mladinski roman Dnevnik Ane Frank ni več uvrščen med obvezno branje za osnovnošolsko mladino, saj prav z njim mladi spoznavajo drugo svetovno vojno, holokavst in usodo številnih ljudi, ki so končali v taboriščih smrti. Ugotavljali so tudi, da je pri pouku zgodovine v naših šolah zmanjkalo časa in prostora za seznanjanje z drugo svetovno vojno, in ne nazadnje tudi že neštetokrat ponovljena misel, da brez dogodkov iz druge svetovne vojne današnje svobodne in samostojne Slovenije ne bi bilo, zato se ne le ta, temveč tudi drugih pomembnih delov zgodovine ne sme zanikati, kot se ne sme na drugih področjih razvrednotiti znanosti, posebej če o njej govoriš z argumenti. Hvala za dobro urico novejše zgodovine iz Odreda, katerega nadaljevanje bo govorilo o času NOB od poletja 1942. Dobrodošli tudi na nasled­ njem Čisto blizu – gost bo Andraž Rožman. Vera Vojska Foto: Miro Pivar Tretje množično zbiranje za Ukrajino Od 26. do 28. oktobra 2022 so sodelavci župnijske Karitas Domžale pomagali pri zbiranju sredstev za Ukrajino, ki jih je župnik po prazniku vseh svetih odpeljal v Ukrajino. V prošnji, da prinesemo predvsem posteljnino, toplo obleko in obutev, hrano, sanitetni material, zdravila in čistila, se je Kronična venska bolezen Venska bolezen nastane zaradi moNastanka krčnih žil s samo spretenj v venskem obtoku, zaradi dalj- membo življenjskega sloga žal ne šega sedenja ali stanja. Le-to pov- moremo preprečiti, lahko pa vplizroči širjenje ven zaradi same teže vamo na kakovost življenja. Pripokrvi. Zdrava žilna stena in venske ročamo, da z nogami gibamo ob zaklopke se pritisku zlahka upirajo. vsaki priložnosti, nosimo čevlje s Vendar ko stene in zaklopke slabijo, primerno peto ter izbiramo mehka se vene razširijo, kar oteži sam pre- in ohlapna oblačila. Izogibamo se tok krvi nazaj proti srcu in povzro- toploti, svojim nogam privoščimo či težave. Takrat začnemo govoriti o hlad (tuširanje nog s hladno vodo) kronični venski bolezni. ter svoje noge pogosto zmasiramo. Najbolj pogosti simptomi ven- Veliko lahko storimo tudi z uporabo skega popuščanja so občutek tež- preventivnih kompresijskih nogavic. kih, bolečih in oteklih nog, pogosto Za samozdravljenje kronične je prisotna tudi bolečina in srbež v venske bolezni obstaja v lekarni vepredelu meč. Simptomi so hujši po- liko zdravil in gelov, ki nam pomanoči in v toplejših dnevih. Znaki bo- gajo pri lajšanju simptomov bolezni. lezni se s starostjo in napredovaČe se srečujete s težavami kronjem lahko poslabšajo. nične venske bolezni, stopite na poNajbolj pogosti dejavniki tvega- svet v bližnjo lekarno. S farmacevnja so: dolgotrajno sedeč ali stoječ tom bosta s pomočjo pogovora izpoložaj, starost, vročina, kajenje, brala najprimernejšo obliko lajšaprehrana z malo vlakninami, tele- nja simptomov, ki bo ustrezal vam sna nedejavnost, debelost, noseč- in vašemu življenjskemu slogu. Nina Porovne Černe, mag. farm. nost in genska predpozicija. zbralo veliko materialnih dobrin in tudi nekaj finančne podpore. Vsako popoldne smo v župnikovi garaži pakirali, tehtali in označevali pakete, saj mora biti vse, kar se pripelje v Ukrajino, označeno in zapisano na seznamu. Krepijo nas takšna dejanja, zato se ne naveličajmo delati dobro. Zlata leta – gradivo za starejše uporabnike Evropska družba se stara in s tem se spreminja tudi njena dinamika. V Knjižnici Domžale že dolgo prepoznavamo pomen medgeneracijskega sodelovanja in ozaveščanja o staranju ter redno sodelujemo z organizacijami, ki zastopajo interese starajočega se prebivalstva. Skupaj z društvi, ki združujejo starejšo populacijo, pripravljamo različna predavanja in medgeneracijske delavnice. V dopoldanskem času izvajamo začetne računalniške tečaje za seniorje. S posebnimi nalepkami označujemo knjige s povečanim tiskom, ki so med starejšo populacijo zelo iskane. Za uporabo v knjižnici izposojamo tudi očala za branje. Da bi se starejšim bralcem, ki predstavljajo velik del naših obiskovalcev, še bolj približali, smo v novembru postavili posebne poličke, kamor smo uvrstili gradivo, ki ga najpogosteje potrebujejo. Kotiček smo poimenovali Zlata leta, v njem pa so poleg izbranih romanov tudi priročniki za aktivno starost in lepše staranje, kvalitetno preživljanje prostega časa, doseganje dolgoživosti in kratkočasenje ter strokovno gradivo s področja zakonodaje in socialnega skrbstva. Kratko predstavitev kotička najdete v prispevku Z naših polic – Zlata leta, ki je objavljen na spletni strani Knjižnice Domžale. Poleg tega bodo uporabniki na tem mestu našli promocijsko gradivo društev, računalnike, prilagojene uporabnikom s slabšim vidom, elektronsko lupo in lupe za branje. Naši informatorji na oddelkih vam bodo z veseljem pomagali pri uporabi opreme. Tadeja Rode Teran Knjižnica Domžale Skrivnost Blejskega jezera Oktobra je izšla knjiga za otroke Skrivnost Blejskega jezera avtorice Miomire Šegina. Knjiga je namenjena osnovnošolcem in je napisana v slovenskem in angleškem jeziku. Zgodba govori o muci Aiko – igrači japonske deklice Kiari, ki pade v jezero in tam spozna ščuko, soma, rakce in druge prebivalce jezera, med njimi še graščaka, ki so ga pred davnimi leti v jezero vrgli razbojniki. Izgubljena muca se na koncu s pomočjo potopljenega zvona, ki izpolni vse želje, vrne svoji prijateljici Kiari. Vsak večer ji Aiko pove kakšno zgodbo, in verjemite, da je ta bila najbolj zanimiva doslej! Zgodbo je ilustrirala akademska slikarka Nives Palmić, ki je s tehni- ko risba s svinčnikom ustvarila žive oblike, ki navdihujejo. Knjiga bo na voljo v slovenskih knjižnicah, njen izid pa je podprla Občina Domžale. 10 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii novice slamnik@kd- dom zale. si Srečanje bolnih in ostarelih na Goričici V nedeljo, 23. oktobra, smo v naši župniji na misijonsko nedeljo obhajali tudi srečanje bolnih in ostarelih. Župnik Klemen Svetelj je pri ma­ ši ob 10.00 v uvodnem nagovoru le­po pozdravil nekdanjega bolniškega duhovnika Mira Šlibarja, ki se ga starejši spominjajo kot delivca zakramentov bolnikom v času bolniš­ ničnega okrevanja. Spomnil je, naj se misijonsko delovanje ne kaže samo v pomoči državam tretjega sveta, ampak tudi v domačem okolju, še posebej v odnosu do bolnih in ostarelih. Gospod Šlibar je v pridigi pozdravil starejše in bolnike, ki ne morejo redno k sveti maši, in vse, ki jih spremljajo. Poudaril je poslanstvo zaposlenih v zdravstvu, sociali in drugih službah, ki pomagajo ljudem. V Božji besedi tega dne je bila v ospredju molitev. Gospod Šlibar je nadaljeval naj bo preprosta, ponižna … pogovor z Gospodom. Povzel je tudi besede papeža Janeza Pavla II.: »Človeštvo potrebuje človeka tudi na vozičku, ravno tako kot inženirja, ki načrtuje mostove, hiše ...« Potrebujemo starejše in onemogle, ker so polni modrosti in z rožnim vencem v roki in darovanim trpljenjem odrešujejo svet. Sledilo je podeljevanje zakramenta bolniškega maziljenja, ki so ga delili trije duhovniki. Po tem zakramentu ozdravljanja Bog prihaja nasproti človeku v njegovem trpljenju in mu po duhovniku podeli Bož- Predpraznične dejavnosti za mlade in otroke v župniji Domžale jo milost, da bolezen lažje prenaša. Človeku krepi zaupanje v Božje varstvo in ga umirja. Po maši je sledilo prijetno druženje na trgu pred paviljonom z mozaikom patra Rupnika. Sodelavci Karitas smo postregli s sladkimi dobrotami in čajem, člani Družinske kateheze pa so gospodu Šlibarju zapeli pesem Blagoslovi naj te Gospod in te varuje. Martina Erdani Čestitke Arboretumu Volčji Potok za Priznanje vrtne odličnosti Dejstvo, da je Arboretum Volčji Potok po svoji skrbi za naravo, skrbi za drevesa, cvetlice ter v zadnjih letih tudi posebne skrbi za rožne vrtove in popularizacijo vrtnic znan po vsem svetu in deležen iz leta v leto več občudovanj in priznanj, se je še enkrat več potrdilo 3. novembra 2022, ko je Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic podelila Arboretumu Volčji Potok Priznanje vrtne odličnosti (WFFRS Awars of Garden Excellence), ki ga prejmejo rožni vrtovi z najboljšim vzdrževanjem in predstavitvijo vrtnic S tem priznanjem je Arboretum Volčji Potok vstopil v družbo najboljših rožnih vrtov na svetu, saj je do letos to priznanje v Evropi prejelo 27 rozarijev. Priznanje ni podeljeno enkrat za vselej. Namreč, če pade kakovost vzdrževanja pod pričakovano mejo, Svetovna zveza društev ljubiteljev vrtnic priznanje tudi odvzame. Arboretum je priznanje dobil v Adelajdi v Avstraliji, kjer je potekal kongres svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnice, ki se sicer sestaja vsako tretje leto in med drugim na njem preučijo kandidature za Priznanje vrtne odlično- sti, Za podelitev priznanja, podelijo jih največ deset, mora predlagani rozarij zadostiti številnim pogojem, med njimi: • rozarij mora biti dovolj obsežen in tako vzdrževan, da so vrtnice v njem predstavljene v najboljši možni luči; • rožni vrt mora biti lep in privlačen, odprt za javnost, ki jo mora izobraževati in povečevati njeno zanimanje za vrtnice; • rožni vrt mora biti redno in kakovostno vzdrževan, zagotovljeno mora biti uspešno posredovanje informacij o vrtnicah (interpretacija); • sorte morajo biti točno določene in označene, bodisi s tablicami ali s pomočjo digitalne aplikacije. Če še ne veste, v Arboretumu Volčji Potok uporabljajo oboje; • šteje tudi raznolikost in popolnost zbirke vrtnic in to, kakšen vpliv imajo rožni vrtovi na javnost; • zagotovljen mora biti osnovni servis za obiskovalce, vključno za tiste, ki so gibalno ovirani, in prometna dostopnost. Kot zanimivost naj še napišem, da se rožni vrt ne more sam sebe predlagati za priznanje. Tako sta za priznanje rožne vrtove v arboretumu predlagali visoki funkcionarki svetovne zveze iz nacionalnih društev iz Italije in Luksemburga. Iskrene čestitke Arboretumu Volčji Potok tudi zato, ker je prav pri vseh kriterijih dobil oceno odlično ali prav dobro. Priznanje je v imenu Slovenije prevzela Beatrice Halter, predstavnica nemškega Društva švicarskih prijateljev vrtnic. Slovensko društvo na svetovnem kongresu v Adelaidi namreč ni imelo predstavnika. Arboretum Volčji Potok bo od Svetovne zveze društev ljubiteljev vrtnic prejel plaketo, ki je namenjena temu, da se jo vgradi ob vhodu v vrt. Javna predstavitev in odkritje plakete sta vedno povezana z javno prireditvijo in slovesnostjo. Po vsej verjetnosti bo to v času cvetenja vrtnic v letu 2023, ki se ga že veselimo, Arboretumu Volčji Potok pa bo to še en dokaz za njihovo predano in odlično delo. Zato iskrene čestitke in se veselimo novih uspehov in prav takih prijetnih trenutkov. Vera Vojska V župniji Domžale smo se odločili, da bomo v letošnjem adventnem času (to je štiritedenski čas pred božičem) posebno pozornost namenili mladini. To je tista skupina ljudi, ki se prevečkrat zapre v zavetje varnega doma, se usede na dober stol pred računalniškim zaslonom in čaka, da svet od zunaj pride k njim domov. To, da so zjutraj vstali in šli v šolo, se zdi popolnoma dovolj. Popoldanski čas in vikendi pa so namenjeni temu, da se odpočijejo, dajo svoje življenje na reset in včasih prek ekranov samo še spremljajo življenja drugih, namesto, da bi živeli svoje življenje. No, nekaj časa porabijo seveda tudi za učenje in gospodinjska opravila. Za mlade od devetega razreda naprej bodo zato v veroučnih prostorih organizirani štirje posebni sobotni večeri ( 26. 11. , 3. 12., 10. 12. in 17. 12. ). Večere bo za mlade pripravil in vodil Janez Meden, ki ga mladi že poznajo, saj je bil pred leti že dejaven v Domžalah. Za mlade bo pripravil kratke nagovore in posebne izzive. Pred srečanjem pa so mladi povabljeni k večerni sveti maši, ki je v župnijski cerkvi ob 18.00. Pri tej maši bo celoten adventni čas prepeval mladinski zbor, ki ga vodijo Katarina in Marjeta Banko ter Ajda Kričaj. Da bo petje ubrano in tudi za uho vseh čimbolj prijetno, so prav vsi mladi povabljeni tudi na pevsko vajo, ki bo vse adventne sobote ob 17.00. Posebno srečanje bo tudi v petek, 23. decembra, ob 18.30. Takrat bo v cerkvi Večer usmiljenja, na katerem so mladi še posebej dobrodošli. Obogatitveni program bo pripravljen tudi za družine z predšolskimi in osnovnošolskimi otroki. V soboto, 26. novembra, bodo animatorji skupaj z odraslimi skavti za njih pripravili oratorijski dan, na katerem si bodo prav vsi lahko izdelali tudi svoj adventni venček, ki jih bo spremljal čez celoten adventni čas. Za družine z otroki pa bodo celoten adventni čas pripravljeni tudi 15 minutni adventni utrinki z Goričice. Ob 19.45 se bodo lahko povezali z drugimi družinami prek videokonferenčnega sistema ali facebooka župnije Domžale. Učili se bomo pesmi, slišali zanimive zgodbe in drug drugega spodbujali v tem, da se vsak dan znova trudimo delati dobra dela (da se pozdravljamo, znamo reči hvala, pomagamo … ). Povezave za adventne utrinke boste lahko našli na spletni strani župnije Domžale. Praznik vseh svetih in praznik vernih rajnih Letošnji 1. in 2. november, ko vesoljna Cerkev praznuje praznika Vseh svetih in praznik vernih rajnih duš, sta bila sončna, topla in prelepa dneva, tako kot je vsebina teh praznikov za verne kristjane. Že več kot 1200 let Cerkev obhaja praznik vseh svetnikov, četudi za­ metki sežejo še vsaj 400 let nazaj. Že sveti Janez Zlatousti v 4. stoletju omenja, da Cerkev posveča poseben dan spominu svetih mučencev. Nato je leta 610 papež Bonifacij IV zaprosil krščanskega bizantinskega cesarja naj mu dovoli spremeniti Panteon, do takrat tempelj poganskih bogov, v svetišče, kjer bodo smeli kristjani častiti vse svetnike na čelu z blaženo Devico Marijo. Cesar je ustregel prošnji in prvič je v ta prostor vstopila krščanska procesija in prvič je starodavno zidovje napolnilo sveto petje in kajenje. Papež je dal prepeljati osemindvajset vozov kosti mučencev. Obenem je ukazal, naj na prvega novembra papeži mašujejo v Panteonu. Nato je leta 740 papež Gregor III. prestavil praznik na 13. maja, ko je v baziliki svetega Petra posvetil posebno kapelo v čast Odrešeniku. Množice so romale ta dan v Rim, vendar se je pokazalo, da v tem času primanjkuje živeža za številne romarje, zato je Gregor IV. leta 827 ta praznik preložil na 1. november ter praznovanje spomina na vse svetnike določil za vesoljno Cerkev. Med svetniki so vsi, ki so zapisani v koledarju in še mnogi drugi, tudi naši prijatelji, naši najožji sorodniki. Vsi tisti, ki so živeli v istem svetu kot mi in v enakih okoliščinah kot mi, pa so znali v vsem iskati in najti Boga. Praznik vseh svetnikov je veliki dan vere, upanja in ljubezni. Krščanska pobožnost se posveča tudi vernim rajnim dušam, ko nam vzbuja razmišljanje o življenju onstran smrti in predvsem o dokončnem srečanju z Gospodom. Z molitvijo se obračamo h Gospodu, se zahvaljujemo za krščansko pričevanje naših prednikov, ga prosimo naj jih sprejme v Njegovo kraljestvo, darujemo odpustke, ki jih v tem času lahko prejmemo in veliko več darujemo za svete maše. Na Vseh svetih dan so bile svete maše zelo slovesne. Mašo ob 14.00 je daroval župnik z Vira Aleksander Urek ob somaševanju župnika Klemena Svetelja in Andreja Sveteta. Harmonično in krasno petje zbora je ustvarilo posebno razpoloženje in nas že v vstopu v sveto mašo popeljalo na obronke Nebes z besedilom: »O srečni dom nad zvezdami, kjer bivajo vsi blaženi, predragi bratje in sestre, ki so ločili se z zemlje …« Ob 18.00 pa je potekala molitev vseh rožnih vencev v cerkvi, ki jo je vodil župnik. Zbralo se je veliko župljanov, ki so tudi sodelovali pri molitvi. Mikrofon je zaokrožil med klopmi, podajali smo si ga pred vsako desetko in spletli rožno molitev ob sodelovanju vseh. Nataša Šegula letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 11 novice slamnik@kd- dom zale. si Dobro se z dobrim vrača Vsako leto med 1. in 8. novembrom poteka Teden solidarnosti Rdečega križa Slovenije, ko na podlagi Zakona o Rdečem križu Slovenije na vseh poslovnih enotah Pošte Slovenije pošiljkam dodajajo doplačilne znamke v vrednosti 0,17 evra, enak znesek pa občani in organizacije doplačujemo tudi za vsako vozovnico v notranjem in mednarodnem prometu. Letošnji Teden solidarnosti je potekal pod sloganom Dobro se z dobrim vrača, ob tem pa se spominjamo, da je bila naša država letos že večkrat postavljena pred velike izzive, ko smo morali – in smo izkazati veliko mero solidarnosti. Najbolj očitno je bilo to poleti, ko so jugozahodni del naše države ogrožali in pustošili najhujši požari v zgodovini. Pozabili smo na vse, vsi smo želeli pomagati po najboljših močeh! 15 dni in boj skoraj 15.000 prostovoljnih gasilcev, 200 poklicnih gasilcev, 3000 pripadnikov Slo- venske vojske, več kot 700 gozdarjev, 565 policistov, 135 pripadnikov državne enote za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi, 73 članov ekip nujne medicinske pomoči, člani aeroklubov, prostovoljci iz tujine in gospodarstva in 369 pripadnikov enot Rdečega križa je sodelovalo v tem projektu in v začetku septembra iz rok predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja prejeli častno nagrado – jabolko navdiha. V septembru je ogenj zamenjala voda in številni deli države so Kako razumeti zdravniške izvide? Pogosto se ljudje ustrašijo, ko dobi- gibanjem in ravnanjem s telesom. Ni treba, da se pri vsakem pojajo zdravniške izvide. Strah in dilemo pogosto povečajo tudi zdravniki vu bolečin, za katere sumite, da so sami, saj ljudem bodisi ne znajo ra- v resnici posledica slabega gibanja, zložiti izvidov ali pa rezultate izvi- takoj odpravite k zdravniku. Medicinske analize vam ne bodo pomadov neupravičeno napihnejo. Strah in panika sta lahko upravi- gale, če vas je zagrabilo v hrbtu ali čen odziv telesa, kadar imamo oprav- pa vas bolijo rame in vrat pri sedeka z izvidi in boleznimi, ki so lahko nju. Tu potrebujete izkušenega strokatastrofalne. To nas prisili v hitro kovnjaka za gibanje, ki vam bo sveravnanje. Zelo drugače je v prime- toval, kje delate napake, da vas boli. rih, ko dobite izvide glede bolečin, ki Za slikanje in diagnoze boste zapraniso bolezenskega izvora, pač pa ste vili veliko časa, dobili pa boste kup si jih prislužili sami. Gre za bolečine izvidov, polnih nevarno zvenečih v sklepih, mišicah in nasploh bole- ‘bolezni’, ki so v resnici v 90 % pričinah, ki so posledica življenjskega merih popolnoma normalne. Presloga in ne bolezni: Bodisi premalo strašili se boste po nepotrebnem ter gibanja ali preveč agresivnega giba- zanemarili gibanje, ki bi se mu monja, preveč sedenja ali kampanjske- rali posvetiti. ga športanja (celo leto nič, potem pa Tako bo vsakdo, ki šteje več kot gremo za sedem dni na smučanje). In 30 pomladi, pri pojavu bolečin v takšnih bolečin je velika večina. Ve- hrbtu, kolenih , ramenih skoraj zalika večina bolečin torej sploh nima gotovo na slikanju z rentgenom ali nobene veze z zdravstvom in zdra- MRI dobil nekatere sledeče ‘bolezni’ vstveno stroko, pač pa z napačnim na izvidu: Najboljši v državi in odlični na svetu se znašli pod vodo, ogromno ljudi je ostalo brez vsega. Spomnimo se samo prizorov iz Kostela in Osilni- Voznik avtobusa Sebastijan Vadnau ce ter drugih delov države, kjer vo- je stoodstotni dokaz, da jabolko dne ujme ni bilo mogoče zaustaviti. ne pade daleč od drevesa. Z njihoKot že tolikokrat doslej so lju- vega družinskega drevesa je v LPP dje lahko računali na pomoč dru- namreč kar za celo košarico jabolk, gih. Tudi na pomoč Rdečega križa sem prebrala v enem od časopiSlovenije in zato si še toliko bolj v sov, v katerem so objavili življenjvsakem posameznem letu želimo, da bi v Tednu solidarnosti zbrali kar največ sredstev, ki jih bomo namenili prebivalcem Slovenije, ki jih prizadenejo naravne in druge nesreče, saj vsa sredstva, zbrana v Tednu solidarnosti, porabimo strogo namensko. V skladu s pravilnikom se 30 odstotkov sredstev uporablja za enkratne finančne pomoči ob nesrečah manjšega obsega (lokalna raven), 70 odstotkov sredstev pa je namenjenih za zagotavljanje pomoči ob nesrečah večjega obsega (nacionalna raven). Za pravilnost postopkov in razdelitev sredstev skrbijo pristojni organi, Rdeči križ Slovenije pa se s svojimi območnimi organizacijami iskreno zahvaljuje za vso pomoč. Ob tem bi še posebej poudarila, da Območna organizacija Rdečega križa Domžale ob skrbi za socialno in zdravstveno ogrožene otroke poskrbi za njihovo letovanje v času počitnic na Debelem rtiču, v novembru pa so poskrbeli tudi za starejše ogro- sko zgodbo Dobljana, ki od svojega žene ter osmim z našega območja v 21. leta vozi mestni avtobus v okvitednu od 11. do 18. novembra 2022 ru LPP, svojo delovno pot pa je zaomogočili prijetno letovanje na De- čel kot voznik tovornjaka. Zgovoren, živahen in natančen mladenič živi belem rtiču. Vzemite si trenutek za dobrodel- v Dobu s svojo družino, za pogovor nost! Namenite 1 % vaše že plača- pa sva se odločila, ker je bil skupaj s ne dohodnine za humanitarne na- prijatelji, med njimi je še en Dobljan mene – za RKS – Območno združe- Ratko Kusić, odličen tako na državnje Domžale, Ljubljanska 36, 1230 nem prvenstvu poklicnih voznikov kot na svetovnem prvenstvu. Domžale. Svoje delo ima izredno rad. Kot Transakcijski račun: NLB SI56 0230 sem lahko prebrala, sam o tem ne 0001 0083 262 govori rad, ga opravlja z nasmeDavčna številka: 31484239 Obrazec za namenitev dohodni- hom, je urejen in vesten, kar dokane se nahaja na spletni strani e-dav- zuje tudi njegova mala beležnica, v ki, možno je odločitev oddati tudi kateri že vsa leta vodi evidenco o elektronsko. Vsak pa se lahko ogla- opravljenem delu. Organizira tudi si tudi na sedežu domžalskega Rde- turistične relije in tekmuje v sprečega križa na Ljubljanski cesti 36 v tnostni vožnji z avtobusom, v čemer dopoldanskem času od ponedeljka je bil v letih 2000 in 2001 državni prdo petka ter pri njih podpiše obra- vak. Največ uspehov je imel kot član ekipe LPP, o čemer pravi: »Imel sem zec za namenitev dela dohodnine. Vsem, ki boste del dohodnine na- to čast, da sem Slovenijo zastopal na menili Območnemu združenju RK vseh svetovnih tekmovanjih, ki smo se jih udeležili.« Ob pogledu na uvrDomžale, iskrena hvala. Vera Vojska stitve po letih v kategoriji avtobus Foto: OZ RK Domžale mu lahko samo čestitam, saj je med njimi za ekipo eno prvo, dve drugi in dve tretji mesti, sam pa je bil na svetovnem prvenstvu dvakrat tretji. Največ sva se pogovarjala o letošnjem, že 36. državnem prvenstvu poklicnih voznikov v katego1. Degenerativne spremembe diskov rijah kombi vozilo, tovorna voziin vretenc la, tovorna vozila s polpriklopniki 2. Skleroza, hondroza, lumbalgija ter kategorija avtobusov. V katego3. Lordoza, kifoza, skolioza riji avtobus so vsa prva mesta za4. Kalcinacija, obraba, zdrs diska ... sedli vozniki LPP-ja, in sicer je drTo je zgolj nekaj pogostih ‘bole- žavni prvak postal prav Sebastijan zni’, ki bodo napisane na izvidih. Vadnau, drugo mesto je pripadlo V veliki večini to sploh niso bole- Robertu Kuzmi, tretje mesto Srećku zni. Še več, pogosto bodo strašljivi Djukiću in četrto Ratku Kusiću, ki je strokovni izrazi na izvidih v resni- prav tako iz Doba. Na podlagi doseci zgolj učen latinsko-grški izraz za ženih rezultatov so se udeležili tudi normalno stanje in zelo pogosto vse 32. svetovnega prvenstva poklicnih to sploh ni nujno povezano z vašo bolečino. Zato se, preden začnete brskati po spletu in skakati od specialista do specialista, naučite pravilnega gibanja. Vprašajte se, ali ste močni, se počutite gibalno močni in sposobni? Če ne, se posvetite temu. Šele, ko boste močni, se odpravite na obisk pri zdravniku. Jure Gubanc KinVital kineziološki center www.kinvital.si voznikov, ki je bilo v oktobru na Hrvaškem v Termah Tuhelj. Svetovnega prvenstva se je udeležilo devet predstavnikov Slovenije, in sicer v kategoriji kamion, kamion s polpriklopnikom ter v kategoriji avtobus. V kategoriji avtobus smo dosegli ekipno tretje mesto, ekipo pa so zastopali Sebastijan Vadnau, Ratko Kusić (oba iz Doba) in Robert Kuzma. Čestitke. Pogovarjala sva se tudi o Dobu, kjer pozna veliko ljudi, s katerimi se družijo ob različnih dogodkih, kot so nogometne tekme, gasilski dogodki in druge družabne prireditve, ko se malo poveselijo. V Dobu se počutijo odlično, saj je to umirjeno naselje s prijaznimi sovaščani ter bližino gozdnih površin ter sprehajalnih poti, kjer se lahko naužijemo svežega zraka in sprostimo v naravi. Morda kaj pogreša? »V Dobu imamo vse, kar potrebujemo za normalno življenje,« pove Sebastijan. »Morda bi izpostavil le eno izmed malenkosti, da, kot smo se že pogovarjali s sokrajani, pogrešamo bankomat, ki je bil odstranjen pri trgovini Tuš. Še posebej to velja za starejše občane, ki nimajo možnosti uporabe lastnega prevoza.« Ob koncu pa sem odličnega voznika avtobusa še vprašala, kakšni smo potniki na avtobusih. Takole je povedal: »Tako starejša kot tudi mlajša populacija mora na javnih mestih, kamor spada tudi javni prevoz, upoštevati bonton in pravila lepega obnašanja, saj se lahko le na tak način izognemo raznim konfliktnim situacijam. Zaradi tega je najpomembnejša vzgoja in vzgled, ki ga starejši dajemo otrokom in mladostnikom. Na splošno lahko glede pravil in lepega obnašanja zapišemo, da ljudje pravila sicer poznajo in jih velika večina tudi upošteva. Se pa glede na število prepeljanih potnikov najdejo tudi izjeme, ki pravil ne upoštevajo.« info@kinvital.si Vera Vojska Foto: osebni arhiv tel.: 040 155 556, 031 893 284 12 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si Prva predsednica Slovenije, Radomljanka Nataša Pirc Musar Volilna nedelja, 13. novembra 2022, se bo za vedno zapisala v zgodovino, saj smo Slovenci dobili prvo predsednico Slovenije. To je postala občanka Domžal Nataša Pirc Musar, saj so ji volivke in volivci v drugem krogu predsedniških volitev namenili več kot 50 odstotkov glasov. Miha Ulčar Foto: FB Nataše Pirc Musar V nedeljo, 13. novembra 2022, je v Sloveniji potekal drugi krog volitev predsednika Republike Slovenije 2022. Skozi prvi krog sta se prebila kandidata Nataša Pirc Musar in Anže Logar, nekaj manj kot 1,7 milijona volilnih upravičencev pa je lahko za svojo kandidatko ali kandidata glas oddalo na enem od 3117 volišč. Odprtih je bilo 2999 rednih volišč, 88 volišč (omnia) za glasovanje zunaj kraja stalnega prebivališča in 30 volišč na diplomatsko-konzularnih predstavništvih v tujini. Volitev se je v drugem krogu udeleži- Koledar 2023 in voščilnice lo 908.065 volivk in volivcev (53,60 %), za Natašo Pirc Musar je glasovalo 483.812 volivk in volivcev (53,89 %), za Anžeta Logarja pa 414.029 volivk in volivcev (46,11 %). Na predsedniških volitvah je nastopila kot neodvisna kandidatka s podporo volivk in volivcev Nataša Pirc Musar je na volitvah za predsednika Republike Slovenije kandidirala kot neodvisna kandidatka s podporo volivk in volivcev. Predlogu kandidature je priložila 5444 potrjenih in podpisanih obrazcev podpore volivk in volivcev. Ob vložitvi kandidature je povedala, da se v kampanjo podaja brez bremen strankarske preteklosti, saj nikoli ni bila in tudi ne bo članica nobene stranke, a se že več kot 25 let zavzema za človekove pravice, vladavino prava in pravno državo. Njeno kandidaturo so podprli tudi v Piratski stranki in Stranki mladih – Zeleni Evrope, kot je sama poudarila »brez pogojevanja, zgolj in izključno zato, ker verjamemo v iste in skupne vrednote«. Prav tako sta njeno kandidaturo podprla nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Nataša Pirc Musar je pravnica in nekdanja novinarka. Leta 2005 je bila imenovana na funkcijo informacijske pooblaščenke, ki jo je opravljala do leta 2014, ko je ustanovila lastno odvetniško družbo, ki si je leta 2016 nadela ime Odvetni- Spoštovani. V Zvezi prijateljev mladine Slovenije smo pripravili praznične voščilnice in koledar za leto 2023. V voščilnicah nastopata naša glavna junaka Zarja in Lukec. Voščilnice in koledar imajo dobrodelno noto, saj bo od vsakega nakupa del prihodka namenjen otrokom in družinam v stiski. Zelo bomo veseli vaših naročil. Cena koledarja je 8,80 € z DDV, brez poštnine. Cena voščilnic je 5,90 € z DDV, brez poštnine. online naročila ška družba Pirc Musar & Lamut Strle. Nataša izhaja iz Kamnika, z možem in sinom pa že vrsto let živi v Radomljah. Kako smo volili v obeh domžalskih volilnih okrajih? 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 271=- 28 Nova predsednica Nataša Pirc Musar je slavila v obeh domžalskih volilnih okrajih, najprepričljivejše v volilnem okraju Domžale 2 (del občine Domžale, Mengeš in Trzin), kjer je zanjo glasovalo 60,90 % volilcev, za Logarja pa 39,10 %. V volilnem okraju Domžale 1 (del občine Domžale, Lukovica in Moravče) so bili glasovi kandidatoma razporejeni blizu državnega povprečja. Pirc Musarjeva je prejela 53,21 % glasov, Logar 46,79 % glasov. Glede volilne udeležbe izstopa podatek, da je bila praktično v obeh domžalskih volilnih okrajih volilna udeležba 10 % nad državnim povprečjem. 29? S protikandidatom sta v času volilne kampanje Sloveniji pokazala, da se da spoštljivo komunicirati V izjavi za medije po razglasitvi rezultatov drugega kroga predsedniških volitev se je novo izvoljena predsednica najprej zahvalila vsem volivkam in volivcem, ki so odšli na volitve, ter vsem, ki so oddali glas zanjo. Iskreno je čestitala tudi svojemu protikandidatu Anžetu LogarHvala vsem, ki nas spremljate in podpirate naše projekte in programe. Verjamemo, da bomo še dolgo tu za otroke. Iskrena hvala. ju in mu zaželela vso srečo na njegovi nadaljnji poti. Ob tem je povedala, da sta oba pokazala Sloveniji, da se da spoštljivo komunicirati, saj se po njenem prepričanju to pričakuje od državnikov, od politikov. Na demokratičnih volitvah so ljudje povedali, kakšno Slovenijo si želijo »Spoštovane državljanke in državljani, ponosno bom vstopila v predsedniško palačo z zaupanjem, ki ste mi ga dali. Potrudila se bom, da bom resnično predsednica vseh, da bom garala za temeljne človekove pravice, ustavne pravice in za demokracijo. Maksimalno se bom potrudila, da se bomo vsi skupaj v politiki poenotili na strateških temah, sem za kakovostno javno zdravstvo, za varnost, človekova varnost je tista, ki mi je blizu. Bolj ko bo človek varen, manj kot bo revnih, manj bo socialnih težav, manj bo kriminala v naši državi. Želim si, da Slovenija postane država, kjer bodo starejši preskrbljeni in slišani, kjer bodo mladi želeli ostati. Želim si Slovenijo, kjer se bomo bolj zavedali, da nas čakajo hudi časi zaradi podnebnih sprememb. Mladi nam na politična ramena nalagajo odgovornost, da poskrbimo za naš planet, da bodo naše naslednje generacije, torej naši otroci, živeli v zdravem in čistem okolju,« je ob razglasitvi rezultatov glasovanja še povedala Nataša Pirc Musar. ❒ Vaše naročilo bo dragoceno darilo. Zveza prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik, predsednica )v;·�H POIŠČITE NAS TUDI NA FACEBOOKU .kt Mia.�; . . z· ZvezaPnyate')eV MladineSlovenije glasilo občine domžale letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 13 naša varnost slamnik@kd- dom zale. si ZAŠČITIMO OTROKE PRED SPOLNIMI ZLORABAMI Svet Evrope je leta 2017 na pobudo Slovenije razglasil 18. november za Evropski dan boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo. Skoraj vsaka peta Slovenka in Slovenec v otroštvu (do dopolnjenega 18. leta) je doživela oziroma doživel katero od oblik spolnega nasilja, so izsledki raziskave IPSOS-a, ki so jo opravili leta 2020 v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje ter Evropsko unijo. Sum spolne zlorabe otroka čimprej prijavite policiji Miha Ulčar Foto: pixabay Če posumite, da je otrok postal žrtev spolne zlorabe, to prijavite na najbližji policijski postaji ali na telefonski številki 113. S takojšnjim ukrepanjem bomo lahko preprečili, da bi otrok ostal v bližini storilca, kjer bi bil lahko izpostavljen nadaljnjemu spolnemu izkoriščanju in zlorabljanju. »Policisti in policistke bomo naredili vse, da bomo otroka ustrezno zaščitili, zoper storilca, ki si je drznil zlorabiti otrokovo zaupanje za tako nizkotna dejanja, pa ukrepali v skladu s svojimi pristojnostmi. Skupaj si želimo, da bi dočakali čas, ko bo teh dejanj resnično manj in bo prav vsak otrok imel pravico do brezskrbnega otroštva brez zlorab in nasilja,« so ob evropskem dnevu boja za zaščito otrok pred spolnim izkoriščanjem in spolno zlorabo povedali na policiji. S polno nasilje nad in med otroki ter mladostnicami/ ki je resen družbeni problem, ki mu še vedno – vsaj v slovenskem prostoru – ne namenjamo dovolj resne pozornosti. Spolno nasilje nad in med otroki ter mladostnicami/ki je tema, o kateri praviloma v družbi težje (spre)govorimo. Spolna zloraba otrok je posebno hudo kaznivo dejanje. Večina spolnih zlorab otrok se zgodi s strani oseb, ki so otrokom blizu, ki jih otroci poznajo in jim zaupajo. Kar pa je najhuje, je to, da so otroci pogosto od teh oseb materialno, čustveno, ekonomsko in razvojno odvisni, zato se o zlorabi bojijo spregovoriti in poiskati pomoč. Spolna zloraba otrok je posebno hudo kaznivo dejanje. Za otroke, ki doživijo to travmatsko izkušnjo, ima dolgotrajne, hude in nepopravljive posledice. Pri vsakršni zlorabi otrok govorimo o zlorabi moči nad njim ter nadvlado Tako pri spolnem izkoriščanju kakor pri spolnih zlorabah otrok govorimo o vključevanju otroka v spolne aktivnosti, katerih pomena ta praviloma še ni zmožen razumeti. Prav tako se otrok še ne more zavestno odločiti za pristanek na takšne aktivnosti. Pri vsakršni zlorabi otrok govorimo o zlorabi moči nad njim ter nadvlado, saj otrok, ki še ne razume pomena spolnih dejanj povzročitelja/ice, spolnega nasilja ne dojame in ne občuti kot nasilje, zato se mu praviloma ne upira. »Posledice spolnih zlorab so za otroke ter mladostnice/ke velikokrat uničujoče in bolj kot jim je povzročitelj/ ica blizu v čustvenem in socialno-psihološkem smislu, bolj destruktivne in trajnejše so. Otroci ter mladostnice/ ki pogosto čutijo sram in strah pred tem, da jim nihče ne bo verjel,« so povedali v Društvu SOS telefon. Skoraj vsak peta Slovenka in Slovenec v otroštvu (do dopolnjenega 18. leta) je doživela oziroma doživel katero od oblik spolnega nasilja Izsledki raziskave IPSOS-a o spolnem nasilju nad otroki ter spolnih zlorabah otrok, ki so jo opravili leta 2020 v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje ter Evropsko unijo, kažejo, da je skoraj vsak peta Slovenka in Slovenec v otroštvu (do dopolnjenega 18. leta) doživela oziroma doživel katero od oblik spolnega nasilja. Najpogosteje je šlo za enkratno dejanje, pri čemer se najpo- Ena izmed možnih strokovnih pomoči je tudi Barnahus (Hiša za otroke) gosteje pojavljata neprimerno dotikanje in razkazovanje. Najpogostejše žrtve so bile deklice v starosti od 13. do 18. leta, najpogostejši povzročitelji pa moški v starosti med 40. in 50. letom, ki ga žrtev ni poznala. Ta ugotovitev se sicer ne ujema z ugotovitvami predvsem tujih raziskav, in sicer da se največ spolnega nasilja nad otroki dogaja v njihovem krogu zaupanja, torej za domačimi zidovi, v šoli oziroma v drugih skupnostih. Povzročitelji/ce nasilja so najpogosteje osebe, ki jih otrok dobro pozna, kar dodatno otežuje prijavo takšnega nasilja. V okviru omenjene slovenske raziskave pa je nedvomno zaskrbljujoč podatek, da je bil vsak šesti storilec spolnega nasilja mlajši od 18. let. Pri reševanju spolnega nasilja imajo pomembno vlogo tudi vzgojnoizobraževalne institucije V Društvu SOS telefon pa dodajajo, da imajo v obdobju otroštva in mladostništva poleg družine pri prepoznavanju in reševanju spolnega nasilja nedvomno pomembno vlogo tudi vzgojno-izobraževalne institucije: »Z otroki bi morali o spolnem nasilju spregovoriti že v zgodnjem otroštvu, torej že v predšolskem obdobju ali v prvi triadi osnovne šole, sistematič- no pa s tem nadaljevati tudi v kasnejših obdobjih vzgojno-izobraževalnega procesa. Potrebne so dobre preventivne in intervencijske strategije v vrtcih in šolah za zmanjšanje spolnega nasilja, vendar je za to najprej treba izobraziti vse pedagoške delavke/ce za prepoznavanje in odzivanje na spolno nasilje. Ti so pogosto pomembne osebe v življenjih otrok in mladostnic/ kov, zato morajo biti za nasilje senzibilizirani ter pripravljeni poslušati in slišati učenke/ce ter jim zagotoviti ustrezno strokovno pomoč.« Gre za vodilni evropski model za obravnavo otrok in mladostnic/kov (do 18. leta) z izkušnjo spolne zlorabe. Svet Evrope pojasnjuje, da je glavni namen hiše za otroke Barnahus usklajevanje sočasnih kazenskih preiskovalnih postopkov in postopkov za zaščito otroka ter podpora otrokom, ki so žrtve ali priče nasilja, v otroku prijaznem in varnem okolju. V letu 2022 je uradno odprla svoja vrata tudi Hiša za otroke (Barnahus) v Sloveniji. Najbrž ni treba še posebej izpostavljati, kako pomembna je ta pridobitev za Slovenijo. ❒ Otroci morajo dobiti sporočilo, da za zlorabe niso sami krivi Na policiji pojasnjujejo, da gre v primeru spolnih zlorab otrok za kazniva dejanja, o katerih je žrtvam težko spregovoriti zaradi sramu, krivde in strahu, zato je treba z otroki že od malih nog govoriti o spolnih zlorabah. Otroci morajo dobiti sporočilo, da za zlorabe niso sami krivi in da jim bomo odrasli nudili vso potrebno pomoč in podporo. »Že od malih nog jih je treba poučiti o tem, katere skrivnosti so dobre in jih lahko zadržijo zase, in katere slabe in morajo o njih povedati odrasli osebi, ki ji zaupajo. Vsi odrasli, še posebej starši in učitelji, lahko veliko naredimo za preprečevanje spolnih zlorab otrok. Z otroki se moramo pogovarjati o spolnih zlorabah, o primernih in neprimernih dotikih ter odnosih. Predvsem pa jim moramo povedati, kje lahko poiščejo pomoč, ko se znajdejo v težavah, iz katerih sami ne najdejo izhoda.« P rometni kaos zaradi izbrisa več kot 200 parkirnih mest pri SPB-1 je Občina Domžale pričakala popolnoma nepripravljena. Novo oblast čakajo zahtevna pogajanja in iskanje rešitve. 14 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii društva Kronika domžalskih poklicnih gasilcev Od 20. 10. do 17. 11. 2022 Oktobrske aktivnosti, povezane s tako imenovanim mesecem požarne varnosti, so se zaradi številčnosti in omejenega časa konkretno zavlekle še globoko v november. Res jih je bilo veliko. Na obisku smo gostili več kot dvajset vrtčevskih in šolskih skupin, večino iz naše občine, nekaj pa tudi iz širše regije. V okviru svojih izletov so se pri nas ustavili avtobusi s člani številnih prostovoljnih gasilskih društev iz praktično vseh delov Slovenije. Sodelovali smo na gasilskih vajah (občinskih, društvenih), svoje delo smo predstavili na nekaterih šolah in v vrtcih. Pomagali smo tudi pri izvedbi evakuacijskih vaj po šolah, vrtcih, podjetjih in trgovskih centrih. slamnik@kd- dom zale. si Učenje ima svoj začetek in nikoli konca Praznik vseh nas univerza za tretje življenj- tne je pozdravil Marjan Ravnikar, sesko obdobje – društvo lipa danji predsednik Društva Lipa, in na domžale Srebrni jubilej Univerze kratko predstavil delo univerze, ki jo za tretje življenjsko obdobje – Dru- kot zelo uspešno pozna vsa Sloveništva Lipa Domžale je praznik vseh ja. Preselil se je v leto 1997, ko je Metnas, sem velikokrat slišala na odprtju ka Zupanek s sodelavci in željo, da dobro obiskane fotografske razstave v tudi v jeseni življenja omogoči vsem, Galeriji Domžale, s katero se je Dru- ki si to želijo, začela ustvarjati vsako štvo Lipa s hvaležnostjo spomnilo za- leto bolj uspešno zgodbo, ki je bila četkov svojega dela, hkrati pa s pono- začeta s petimi krožki in 77 člani, som predstavilo 25 uspešnih let uče- nato pa skozi uspešna leta prišla do nja, ki ima sicer svoj začetek pa nikoli letošnjega študijskega leta, ko unikonca. Povezovalka slovesnosti Mira verzo obiskuje v 28 krožkih 520 sluSmrkolj nas je spomnila na 25 let plo- šateljev. Domžalska Lipa je postala dne in razgibane poti Društva Lipa, ki po svoji uspešnosti in zadovoljstvu so jo na vsebinsko in fotografsko bo- slušateljev prepoznavna ne le v dom- Mogoče prav na račun tolikšne preventive ali zgolj višje sile, ker smo bili že dovolj obremenjeni, ni bilo veliko intervencij. A vseeno smo jih opravili 25. Več kot polovico med šesto in deseto uro zjutraj. Najzgodnejši izvoz je bil zaradi počene cevi ob 4.40, najpoznejši pa zaradi prometne nesreče ob 21.50. Prav prometne nesreče tudi zavzemajo največji delež intervencij v tem obdobju. Enajstkrat smo posredovali na lokalnih cestah in dvakrat na avtocesti. V izrazito toplih in sončnih dneh začetka novembra smo dvakrat posredovali zaradi padcev dveh kolesarjev, vse ostalo so bile nesreče vozil. Kar v osmih primerih imamo zabeležen trk dveh osebnih vozil, enkrat pa trk osebnega in kombiniranega vozila. Na avtocesti je prišlo do naleta treh vozil. Zaradi neprilagojene vožnje se je v Zalogu pri Moravčah voznik s kombijem prevrnil v Drtijščico, a se pri tem ni poškodoval. V prometnih nesrečah se je skupno poškodovalo enajst oseb. Aktivirani smo bili zaradi dveh požarov, obakrat k sreči zgolj preventivno. Iz tovornega vozila na avtocesti se je kadilo zaradi okvare v motornem delu, v Dragomlju pa je skrbni občan narobe ocenil dim, ko se je valil iz dimnika sosednje hiše. Ni šlo za dimniški požar. Posredovali smo še zaradi na cesto podrtega drevesa na Podrečju in dvakrat zaradi iztekanja vode iz počenih cevi. Preverili smo potencialno nevarnost zaradi vonja po plinu v skladišču v Radomljah ter vzeli vzorec pene s Kamniške Bistrice. Reševalcem NMP smo do reševalnih vozil pomagali prenesti onemogli osebi, eno iz stanovanja na Kersnikovi ulici v Domžalah ter drugo iz gozda nad homškim pokopališčem. Napotili so nas tudi v Ihan, kjer naj bi se pes zatekel na okensko polico stanovanjske hiše. Še preden smo z avtolestvijo uspeli priti do tam, se je pes že znašel in se nekako rešil sam. gatih plakatih predstavljali v Galeriji Domžale, nato pa do konca novembra tudi v Knjižnici Domžale. Odprtja fotografske razstave v Galeriji Domžale se je udeležilo veliko obiskovalcev, med katerimi so bili tudi Metka Zupanek, začetnica Univerze za tretje življenjsko obdobje v Domžalah ter njena častna predsednica, dr. Miroslav Stiplovšek in Vera Vojska, častna občana Občine Domžale, pa Vera Banko, predsednica Sveta KS Simona Jenka, ki je prisotne pozdravila v imenu vseh domžalskih treh krajevnih skupnosti. Vse priso- žalskih in sosednjih občinah, temveč širom Slovenije, za kar so zaslužni slušatelji, mentorji in animatorji, pa tudi vodstvo Lipe. Častni predsednici Metki Zupanek se je zahvalil s šopkom rož, ob tem pa ni pozabil na lepe spomine na odlične slušatelje, za katerimi ostajajo neizbrisne sledi, njihovo ustvarjanje, pisana beseda pa tudi izdelki. Vse to ostaja v hvaležnih spominih na vse, ki so tako ali drugače povezani z univerzo za tretje življenjsko obdobje, pa naj gre za nekdanje študirajoče, sedanje slušatelje, pa tudi za vse, ki še bodo spoznali, Na posebnih plakatih so predstada ima učenje svoj začetek, nima pa vljeni vsi študijski krožki in na njih svojega konca. O zgodovini Lipe je govorila tudi delo Društva Lipa zadnjih pet let, z povezovalka, ki je obudila spomine nekaterimi vsebinami pa so posegli na številne aktivnosti univerze za tre- tudi v zgodovino, občudovati pa je tje življenjsko obdobje, ki se tudi po 25 bilo mogoče tudi ročna dela, posebej letih uspešnega dela krepi, nadalju- klekljanje, ki že vrsto let priprav­lja je delo in ga danes nadgrajuje. V nje- razstave, omenim naj še glasbenice, nih aktivnostih se ohranjajo prijatelj- ki s svojim ustvarjanjem pomembno ske vezi, krepita se miselna in fizična vplivajo na kulturno življenje naše kondicija ljudi v zrelih letih, kar pred- občine, pa pridne izdelovalke punčk stavlja temelj, na katerem se gradi je- Unicef, ki se jim je predstavnik Unisen življenja, razgibava se telo in hra- cefa zahvalil za njihovo predano delo. ni dušo, izpolnjuje potreba po napre- Tuji jeziki odpirajo pot v svet, veliko dovanju, po dosežkih in priznanjih, slušateljev je pri etnologiji, dobro obidnevi so svetlejši, polnejši in toplejši. skane so likovna in kiparska dejav­ nost pa keramika, mozaik in restav­ ratorstvo, navdušujejo enodnevni ter večdnevni izleti in ekskurzije ter letovanja in še in še, tudi pohodništvo, kolesarjenje, telovadba, nordijska hoja, zeliščarstvo, na zelenjavnem vrtu in še in še bi lahko naštevala. Po kulturnem programu, v katerem je Folklorno društvo Groblje, Domžale zaplesalo Koroški svatbeni ples, pohodniki Društva Lipa so se predstavili s svojo pesmijo o hoji v hribe, kjer sonce sije na pot vesele klapice, ki ji je všeč narava, ko se družba zabava … literatka Janka Jerman je recitirala svojo Čudno lipo, Milojka Lunar pa Besede v vetru, Citrarska skupina Kresničke in Kitarska skupina Tesere pa zaigrala Sto ledi in Svetlo sonce, je bila razstava odprta. Univerzi za tretje življenjsko obdobje – Društvu Lipa Domžale ob srebrnem jubileju iskrene čestitke. Naj vse, ki v njej najdejo lepo in pestro jesen življenja, na poteh vodijo naslednje besede: S hvaležnostjo zremo v preteklost, uživamo v sedanjosti in upanju za prihodnost. S ponosom se je na začetke, ki so bili sicer povezani s težavami, ozrla prva predsednica Društva Lipa Metka Zupanek, ter se spomnila sodelavcev, ki so skupaj z njo polagali temelje Lipe: Ivanka Zajc Černe, Anka Cerar, Janka Jerman, Marina Aparnik, Mojca Vilar, s spoštovanjem in hvaležnostjo pa spomnila tudi na: Jerneja Leniča, Elo Košir, Silvo Mizerit, Zlatko Levstek, Meto Kompoš, Jožico Polanc in Mariko Sešek, ki so vsak na svojem področju pustili neizbrisljive sledi. Obiskovalci razstave so se vseh umrlih spomnili z minuto molka. Vera Vojska Foto: Miro Pivar ČUDNA LIPA V Domžalah raste čudna LIPA, ki jeseni zacveti, spomladi se učena osipa, v maju rastje umiri. Široko širi svoje veje, globoko spleta korenine, vedno več učencev šteje, krošnjo dviga v višine. Ponosni smo na njeno cvetje, saj nam življenje bogati, prinaša v srca nam poletje, naj še dolgo zeleni. Janka Jerman Gledališče zatiranih Osnovna šola Preserje pri Radomljah nas je v septembru in oktobru znova povabila k sodelovanju. Tokrat smo za učence tretjega triletja pripravili dve delavnici improviziranega gledališča, imenovani Gledališče zatiranih. društvo leteča želva Učitelj Zhi­neng Qigonga Mauro Lugano, ki se je z Gledališčem zatiranih večkrat srečal v Argentini, je tokrat vodil delavnico s pomočjo učitelja Andraža Purgerja. Gre za participativno obliko gledališča, ki jo je razvil brazilski dramski teoretik, politični aktivist in gledališki praktik Augusto Boal. Prvot­no se je gledališče razvilo, da bi revnim in brezpravnim skupnostim dalo močnejši glas. Kmalu je osnovna ideja prerasla v mednarodno gledališko gibanje. Bistvo Gledališča zatiranih je, da v njem nastopajo nešolani igralci. Uporabljene tehnike vključujejo igre, vaje in pripravljene improvizirane predstave z namenom ustvarjanja družbenih in političnih sprememb. Z učenci smo najprej raziskovali, kaj gledališče sploh je, iz česa je sestavljeno in prek ogrevalnih vaj spoznavali osnovne prvine gledališke igre. Improvizacijske igre počasnega gibanja, igre brez besed in čuječega poslušanja partnerja so učence pripeljale do zanimivih izkušenj. Nekateri so se prvič zares med seboj poslušali, drugi so si zaupali dogodke, ki jih niso še nikomur povedali. Učence smo vprašali, kdaj se počutijo zatrte, kdaj se počutijo neslišane, kdaj se jim je zgodila krivica? Ko so učenci povedali svoje zgodbe, smo jih v improvizacijskem gledališču odigrali. Vloge so bile razdeljene med učence, ki so nastopali, in učence režiserje, ki so lahko sproti spre- minjali scenarij ter s tem ustvarjali drugačne reakcije in razrešitev igre. Učenci so spoznali, kako lahko z drugačnim tonom, drugimi besedami, telesno govorico in postavljanjem na stran šibkejšega spremenijo potek dogodkov. Ugotovili smo, da vsak posameznik lahko vpliva na potek dogodkov v gledališču in v vsakdanjem življenju. Od nas je odvisno ali se bomo odločili in priskočili na pomoč šibkejšemu ali človeku v stiski. Delavnica je bila odlično sprejeta, učenci so uživali in izkazalo se je, da sta bili dve uri vsakič prekratki. Hvala učiteljici Tini Verbančič, ki nas je povabila ter omogočila učencem novo izkušnjo prevzemanja odgovornosti za svoje besede in dejanja. Andraž Purger, prof. šp. vzg., učitelj Zhineng Qigonga Društvo Leteča želva Ljubljanska 87, Domžale, T: 01 721 40 06 Delovni čas: pon. – pet.: 800 – 1200, 1500 – 1800 sobota: 900 – 1200 letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 15 društva | krajevne skupnosti slamnik@kd- dom zale. si Morje, sonce in kaki Pogrešamo skupna druženja in prijateljska srečanja, smo ugotavljali na izletu Krajevne organizacije Domžale – Društva izgnancev Slovenije 1941– 1945, ko smo se v začetku novembra 2022 z avtobusom odpeljali v Strunjan. društvo izgnancev domžale Z izletom smo nadaljevali tradicijo obiska vsakoletnega praznika kakijev, le da je bil ta letos malce drugačen. Turistično društvo Solinar, ki že vrsto let organizira praznične dni kakija v Strunjanu, se je namreč odločilo, da tradicionalnega praznika zaradi visokih stroškov organizacije ne bo. Tako smo se odločili, da obiščemo izletniško kmetijo, kjer nas je prijazno sprejel Franco Giassi, tudi predsednik omenjenega društva. Še prej smo spoznali še en naravni spomenik: dvostranski drevored 110 pinij, ki je najdaljši in najbolje ohranjen v Sloveniji. Na prijetni izletniški kmetiji so nam predstavil zgodovino in sedanjost dobro obiskane izletniške kmetije. Izvedeli smo marsikaj o pridelavi kakijev, ki jih najdemo tudi na nekaterih naših domačijah. Zato je bilo s strani obiskovalcev kar nekaj vprašanj, kako bi tudi kakiji na našem območju rodili čim boljše sadeže. Tako smo izvedeli, da je kaki, ki ga nekateri imenujejo tudi sadež za bogove, vsestransko uporaben, zelo kori- Čarovnice in vlaki smrti Da je čas relativen, smo spoznali udeleženci izleta v Gardaland, saj se je enourno čakanje v vrsti za vožnjo z raptorjem zdelo kot večnost, vožnja z njim pa je trajala le en – adrenalina poln – trenutek. tkd rova Celoten avtobus prav nič zaspanih, prijetno vznemirjenih Rovljanov, je dan reformacije preživel malo drugače. Namesto rezanja buč in branja Trubarjevega Katekizma smo dan preživeli v sončni Italiji, kjer smo ob vratolomnih hitrostih rezali zrak in brali zemljevid pustolovščin, ki so nas čakale. Dan smo začeli zgodaj, saj smo ob 5. uri že mahali Rovam v slovo. Najprej v tišini in počitku, kmalu pa že ob glasbi in prepevanju smo vznemirjeni opazovali neskončne italijanske ravnine. Vožnja je minila, kot bi mignil, in že smo v rokah držali vsak svojo vstopnico. Še skupinska slika za lokalno glasilo in za spomin, potem pa smo se pomešali v množico. Pa je množica morda kar malo premil izraz, saj nas večina še ni doživela obiska Gardalanda v njegovi polni zasedenosti. Presenetilo nas je, ko smo se v skodelici vrteli skupaj z vampirjem in v kinu sedeli ob čarovnici, saj nismo vedeli, da se v Italiji večina našemi za noč čarovnic. A kaj kmalu nismo več niti opazili sekiric in drugih ostrih predmetov v glavah mimoidočih, saj je bil celoten park poln strašnih buč, okostnjakov, krst in podobnih strašnih prizorov. Bili smo precej raznolika druščina: od takih, ki izbirali doživetja po svoji višini, do takih, ki jim je bila bolj pomembna višina, na kateri se bodo znašli. Najmlajši so uživali v kraljestvu Pujse Pepe, pilotirali letalo, jahali konjičke in obiskali drevo, v katerem živi Prezzemolo, po naše Peteršiljček. Malo starejši smo obiskali Atlantido, se vozili po reki v džungli, obiskali mamute in si na letečem otoku ogledali razgled na Gardaland in širšo okolico. Najpogumnejši pa so si privoščili povišan srčni utrip na raptorju, v črni luknji in pri prostem padu, kjer tvoj želodec ostane nekaj metrov višje od tebe. Čeprav smo imeli s seboj precejšnje zaloge priboljškov, smo se kljub temu po napornem dnevu morali okrepčati na stojnicah, kjer so ponujali palačinke, burgerje, sladoled in dnevu čarovnic primerne čarobne napoje. Oborožili smo se tudi s spominki in z magneti, ki nas bodo še dolgo spominjali na ta veselja poln zaključek oktobra. Ko je padel mrak, so vsi grozljivi prizori dobili še bolj zlovešč pridih, zato nam je bilo kar malo žal, da smo se morali vrniti proti domu, čeprav je bil park odprt kar do polnoči. Utrujeni in polni lepih vtisov smo popadali na sedeže, najprej nekaj minut veselo izmenjavali vtise in ideje za naslednji obisk, kmalu pa je v avtobusu postalo neverjetno tiho. Ko smo se sredi noči vrnili nazaj na Rova, smo se vsi strinjali, da smo se imeli super! Hvala TKD Rova in Turistični agenciji Kompas za organizacijo izleta (pssst, menda ga zelo kmalu ponovimo!) ter vsem udeležencem za enkratno družbo. Tadeja Poljanšek sten za zdravje in dobro počutje, saj v njem najdemo veliko vitamina A in C, vsebuje pa tudi kalij, kalcij, železo, magnezij in mangan. Po prijetnem pogovoru je bila na vrsti malica – okusna enolončnica bobiči, nato pa nakup kakijev, s katerimi je večina izletnikov razveselila domače. Sledil je obisk Strunjana, kjer so se izletniki razdelili na dve skupini: ena se je odločila za prijeten sprehod do morja in Krajinskega parka Strunjan, nekaj več kot polovica pa se je odločila za vzpon do strunjanskega križa, najbolj hrabri pa so se od tod sprehodili tudi do Me- sečevega zaliva. Prva postaja je bila župnijska cerkev Marijinega prikazanja v Strunjanu, kjer so pod vodstvom Marike tudi zapeli. Nato smo se povzpeli do strunjanskega križa, ki se nahaja nad Mesečevim zalivom. Ob obujanju spominov na legendo, zaradi katere so postavili križ, in pogledu na morje, je zazvenela znana Zaplula, zaplula je barčica moja … Žal vidljivost ni bila najboljša, zato pogled na Triglav z morja drugič. Zelo zanimiv je bil pogled na bližnji klif, najznačilnejši del krajinskega parka. Postanek v bližnjem gostišču je s svojimi bogatimi spomini popestril Jože, na prijetnem sprehodu v zgodnjem sončnem popoldnevu pa smo se pridružili drugi skupini. Ob tem se je izkazalo, da sta klepet in druženje v pravem poletnem dnevu vsaj za nekatere lahko tudi prijeten izlet. Za leto 2022 lahko zapišem, da smo ga v Društvu izgnancev Domžale po več kot dveh letih mirovanja zaradi epidemije izkoristili kar pestro in prijetno. Ob občnem zboru smo namreč obiskali Gorenjsko in Primorsko, pred nami pa je še občni zbor za letošnje leto s tradicionalnim novoletnim srečanjem, kjer si bomo zaželeli veliko sreče in zdravja. Zato dobrodošli na tradicionalnem srečanju 21. decembra 2022! Vera Vojska S pogledi v prihodnost Praznik Krajevne skupnosti Jarše - Rodica ks jarše - rodica Oktober je že vrsto let v Krajevni skupnosti Jarše - Rodica zaznamovan s praznovanjem krajevnega praznika, ki ga vsako leto namenijo pregledu dejavnosti, hkrati pa z bogatim kulturnim programom opozarjajo na vrsto kulturnih in drugih društev, ki lepšajo življenje na tem območju. Letošnja slovesnost, povezovala jo je Romana Lisjak, se je začela s slovensko himno v izvedbi Mešanega pevskega zbora Klas Groblje pod vodstvom Roka Rakarja. Pevci že 29 let s svojim petjem iz pestrega programa lepšajo življenje v KS in izven. Povezuje jih vez prijateljstva pri soustvarjanja koncertov in tekmovanj. Obiskovalcem, med katerimi so bili tudi kandidati za župana oziroma županjo Občine Domžale, so se predstavili s pesmimi Slovenska dežela in Ljubezen do domovine. Vsebina pesmi, v katerih smo slišali, da slovenski deželi enake ne vem in o tem, kako je, če imaš rad domovino, se je nanašala tudi na življenje in delo prebivalcev te KS, ki s svojim prostovoljnim delom v društvih in organizacijah prispevajo k razvoju KS. Prav o tem je govoril slavnostni govornik, predsednik Sveta KS Anton Košenina, tudi predsednik Kulturnega društva Groblje, ki je letos za svoje kulturno poslanstvo prejel tudi priznanje Občine Domžale in mu čestitam ob okroglem življenjskem jubileju. Izpostavil je dobro sodelovanje z Občino Domžale, s katero skupaj uresničujejo programe razvoja KS, predstavil je letošnje investicije, še posebej pa se je razgovoril o uresničitvi sprejetih planov v prihodnosti, s katerimi bi še uspešneje razvija- li to območje. Obnovljeno vodovodno Vsem je zaželel prijetno praznovanje omrežje in kanalizacija, nov most čez in jih povabil, da se imajo v Grobljah Kamniško Bistrico, obnovljena Kette- tudi v prihodnje prijetno. jeva ulica, park sprostitve, urejen kaDekleta Ženskega pevskega zbonal Pšate s kamnito oblogo, vzdrže- ra Moj spev tudi v času epidemije valna dela na kulturnem domu, tudi niso pozabile na svoje poslanstvo dograjen prizidek in prekritje strehe, in med drugim s samostojnim konso le nekatere od investicij. V priho- certom nastopile tudi v Kulturnem dnosti si želijo urediti prostor za ga- domu Franca Bernika Domžale. Nji- silce za vaje in tekmovanja, saj bi tako še bolj usposobljeni dosegali še večje uspehe. Posebej je opozoril na potrebo po ureditvi igrišča ob šoli v Jaršah, ki ob tem potrebuje tudi večjo obnovo. KS si želi obnovo nekaterih lokalnih cest, ki so že dotrajane. V kratkem pričakujejo defibrilator pri gasilskem domu, želijo pa tudi, da država uredi akvadukt pri prečkanju razbremenilnika Pšate in Mlinščice. Pohvalil je delo številnih pridnih društev in organizacij, v katerih delajo prostovoljci ter se spomnil tudi na umrlega Marjana Gregorca, dobrega človeka, ki je veliko, tudi kot član Sveta KS in s svojim delom v nekdanji kulturni skupnosti, naredil za kraj in občino. hova zborovodkinja je Nataša Banko, slovesnost pa popestrile z naslednjimi pesmimi: Dve let in pol, Čuk se je oženil in Da lipa ma. Od leta 2007 pleše Folklorna skupina Groblje, Domžale. Izmed svojih spletov plesov: gorenjski, koroški, dolenjski in prekmurski plesi, ki jih pod vodstvom Nevenke Unk Hribovšek, umetniške vodje, in dr. Franca Hribovška, predsednika društva, uspešno plešejo doma in v tujini, so se na slovesnosti predstavili z gorenjskimi plesi. In kot vedno navdušili obiskovalce prireditve, ki se je zaključila s prijetnim druženjem. Vera Vojska Foto: Miro Pivar 16 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii društva slamnik@kd- dom zale. si Radi se družimo in spoznavamo vedno nove kraje Univerza za tretje življenjsko obdobje – Društvo Lipa se še kako zaveda, da je druženje poleg ustvarjalnosti, pridobivanja novih znanj in spretnosti pomemben del njihove dejavnosti, zato v njihovem programu vsako šolsko leto najdemo različne enodnevne pa tudi večdnevne ekskurzije in izlete po domovini in tujini, ki so vselej zelo dobro obiskani. univerza za tretje življenjsko obdobje – društvo lipa To velja tudi za obisk Polzele in njene okolice, ki je bila pozornosti domžalske Lipe deležna v oktobru, ko je radovednim obiskovalcem program nica hmelja v Sloveniji, knjižnico ter sobo pesnice in pisateljice Neže Maurer, pozneje so si ogledali tudi njeno rojstno vas in hišo, ter razstavo slikarke Darinke Pavletič Lorenčak. Po ogledu Cajhnovega kozolca s medu za zdravje pa so udeleženci lahko izvedeli tudi na delavnici apiterapije v čebelnjaku Čebelarskega društva Domžale, kar pomeni nadaljevanje sodelovanja Univerze za tretje življenjsko obdobje s posame- Poslikan kamenček za lepši dan Delavnica poslikave kamnov tkd rova Prijazen pozdrav na cesti, simpatičen nasmeh, dvig roke v avtomobilu, drobno presenečenje kar tako … Prijaznost nas nič ne stane. Čudežno moč dobi, ko jo delimo. Pri delitvi smo priskočili na pomoč v TKD Rova, saj smo na petkovo popoldne, 11. novembra, organizirali delavnico poslikave kamnov. Vreča kamnov se je hitro praznila, saj je bila delavnica res dobro obiskana. Veseli nas, da dober glas o naših dogodkih seže tudi v sosednjo vas, saj se nam je tokrat pridružilo kar nekaj otrok iz okoliških krajev. Zavihali smo rokave, zavihteli čopiče in ka- mnom nadeli povsem nove podobe – ti so kar naenkrat postali avokadi, lubenice, zaljubljeni ptički, zaspane sove, tudi kakšen Minion se je našel vmes. Poslikane kamne smo zložili na zbirno mesto, kjer smo jih med zobanjem sladkega kostanja natančno pregledali. Če se v nedeljo, 13. novembra, na mednarodni dan prijaznosti, v krajih naše krajevne skupnosti na sprehodu morda našli pisan kamenček, ga verjetno ni izgubil otrok, ampak je tam čakal prav vas. Upamo, da vam je polepšal dan. AMU Očistimo mokrišče Blate-Mlake Čistilna akcija društva Kreativni nomadi in Terra Anima izleta pripravila Anica Justinek, prijeten dan pa zaželel Marjan Ravnikar, predsednik društva. Po ogledu cerkve sv. Marjete na Polzeli je obiskovalce lokalna vodička Manica pričakala na gradu Komenda ter jih seznanila z bogato zgodovino Polzele in njene okolice, še posebej pa je predstavila grad Komenda, ki je bil v lasti Malteškega viteškega reda in imel pomemben vpliv na življenje ljudi na tem območju. Kot sem lahko prebrala na internetni strani društva, obisk Polzele je podrobno opisala Majda Šraj, je grad skozi stoletja doživljal različno usodo, danes pa si je mogoče ogledati gotsko sobo, vinsko klet, razstavo eksponatov Malteškega viteškega reda, film Najstarejša horizontalna sušil- starimi kmečkimi orodji ter muzeja starih traktorjev in parka pri graščini Šenek je bil na vrsti obisk Gore Oljke s cerkvijo z burno zgodovino in podzemnim svetiščem z Božjim grobom. Udeleženci so pohvalili odlično kosilo v bližnjem planinskem domu. Prijetno utrujeni z novimi znanji o tem delu naše Slovenije ter v pričakovanju nove strokovne ekskurzije so se vrnili domov. Toliko o enem od sto in več prijetni dni v naši Lipi, ki se lahko pohvali z vedno novimi aktivnosti, v katerih je zanesljivo veliko primernih za vsakogar, ki si želi obogatiti jesen svojega življenja. Tako smo že na začetku nordijske hoje lahko občudovali vrsto udeležencev, ki krepijo svoje zdravje. Veliko o pomenu znimi društvi. Ne nazadnje pa je priznanje naši univerzi pomenilo tudi zaupanje organizacije prvega srečanje upokojenskih citrarskih skupin Slovenije – Ko strune zazvenijo. Vera Vojska Foto: Društvo Lipa MEDICINSKA PEDIKURA Pančur d.o.o. 031/353 347 možnost DARILNIH BONOV skrbimo za zdravje vaših stopal NOVA LOKACIJA Slamnikarska 3B, Domžale nasproti Sanolaborja kreativni nomadi in terra ani- za vse poskrbljeno. Prečesali smo ma Moč-vir-je je vir moči. Blate-Mla- gozd okoli gozdne učne poti, predel ke, ta naš raznoliki košček sveta, je ob makadamski cesti ter okolico ribnaš zeleni biser, kjer si v stiku z nara- nika Črnelo. Druženje, polno smeha vo polnimo baterije, se učimo in raste- in pozitivne energije, smo zaključili mo ter dajemo krila naši ustvarjalno- ob dokaj majhnih vrečah smeti, kar sti. Ker želimo, da ostane čist in zdrav, je razveseljiv podatek, saj smeti ni za nas, za naše zanamce in za vsa bit­ bilo veliko. Morda to lahko pripišeja narave, ki ga delajo tako edinstvene- mo tudi temu, da smo zadnjo čistilga, je društvo Kreativni nomadi sku- no akcijo izvedli februarja, tik pred paj z društvom Terra Anima, organi- žabjimi selitvami, da bi žabicam ziralo čistilno akcijo. Ta ima poleg či- omogočili čisto in prosto pot. Vseščenja smeti še izobraževalno vred­ eno si želimo, da bi vpliv teh akcij nost, saj mlade vzgaja v skrbi za va- segal širše – v razširjanje zavedanja, rovanje lokalnega naravnega okolja. da smeti pač ne spadajo v naravo. V petek, 21. oktobra, se nas je ob Tovrstne akcije so nam pomembribniku Črnelo zbralo 12 prostovolj- ne, saj nas povezujejo v skupno cev, 13 če štejemo še prijazno kosma- medgeneracijsko delovanje v dobro tinko, ki je s svojim smrčkom kaza- lokalne naravne dediščine. In naše la na skrite odpadke. Mojca Kočar iz Blate-Mlake so vsekakor biser, ki ga društva Kreativni nomadi nam je po- želimo ohranjati z vso srčno predaleg malice in pijače priskrbela vreče nostjo, kar jo premoremo. Špela Kaplja za smeti in rokavice, tako da je bilo Brezplačni prevozi za starejše Minilo je že leto, odkar smo v Društvu upokojencev Domžale v sodelovanju z Občino Domžale začeli z brezplačnimi prevozi za starejše. društvo upokojencev dom- opcija – vzemi ali pusti. In smo vzeli, žale Ponosni smo, da smo po kar začeli, zagrizli in pomagali starejšim. Projekt in način njegovega iznekajletnih prizadevanjih začeli z realizacijo projekta, saj je bilo do vajanja brezplačne vožnje za stanjegovega začetka kar nekaj naspro- rejše smo imeli že davno pred uratovanj in usklajevanj. Ni se sicer vse dnim občinskim razpisom načrtoizšlo po naših željah in pričakova- vana do potankosti. Imeli smo vinjih, pa vendarle. Če smo hoteli za zijo, podpisane izjave desetih vodobrobit starejših uresničiti projekt, znikov prostovoljcev ter urejen losmo takšne pogoje sprejeli. Bila je le gistični center. Prijavili smo se na razpis in z odličnim programom uspeli. In tako smo začeli. Vendar je bil začetek v praksi vseeno težak. Tabele, obrazci, izjave in naloge smo v začetku dodelovali do te mere, da imamo zdaj odličen način logističnega izvajanja programa. Sicer je nekaj težav s tem, da se potencialni kandidati za prevoze nikakor ne morejo navaditi na način pri- jave oziroma kličejo ves dan in tudi za razne druge informacije ter včasih za nepomembne stvari. Zato naj na tem mestu še enkrat, kot že vse leto delovanja, razložimo: Prevoze vršimo od ponedeljka do petka od 7. do 16. ure, klice pa sprejemamo od 9. do 12. ure na tel. št. 051 262 100. Upravičeni do storitve ste vsi, starejši od 65 let, občani Občine Domžale in s pokojnino do 750 evrov. Naročiti se je treba vsaj tri dni pred načrtovanim prevozom, kar pa vseeno ne zagotavlja, da vas bomo lahko peljali, kajti nekateri se naročajo mnogo vnaprej, tako da je včasih nemogoče, da bi vas lahko uvrstili na seznam. Ravno tako pa ni mogoče prevoza izvesti na način, ko želijo prevoz takoj oziroma čez eno ali dve uri. Razumeti je treba, da je na voljo le en avtomobil, in čeprav včasih peljemo po dva, tri ali štiri ljudi skupaj, vsem ustreči ne moremo. Trudimo se ugoditi, če se le da, vsakemu posamezniku, tako ali drugače, tudi tako, da posameznike na krajše relacije peljemo s svojimi osebnimi vozili, če je nujno in je avtomobil za prevoze takrat zaseden na drugi relaciji. Poročilo o prevozih vsak mesec pošiljamo na Občino Domžale, ki pokriva stroške najema avtomobila in porabljenega goriva. Vse ostalo, tako delo voznikov in voznice ter delo logističnega centra je brezplačno. Se pravi, da vam mi, prostovoljci, podarjamo svoj prosti čas, ki nam ga nihče nikoli ne bo povrnil nazaj. Ugotavljamo, da je največ prevozov iz Domžal z okolico, Doba z okolico, Ihana, Radomelj in s Homca. Seveda pa nas kličejo tudi iz Mengša in Trzina, vendar je tovrstni prevoz omogočen samo občanom Domžal. Če potegnemo črto, smo v tem letu naredili ogromno uslug posa­ me­znikom in prav vsi so hvaležni in zadovoljni z našim prizadevanjem za dobrobit starejših. Naj se vnovič, še enkrat, srčno zahvalimo vsem prostovoljcem, ki delajo, delamo na tem projektu, ki je del programa Odbora za socialne zadeve, ki spada pod program Starejši za starejše. Ponovno pa moramo poudariti naš slogan: Starejši smo skupaj močnejši, kar piše tudi na avtomobilu za prevoze, ki je rdeče barve in zelo razpoznaven daleč naokoli. Društvo upokojencev Domžale letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 17 društva slamnik@kd- dom zale. si Dihamo z naravo – sodelovalo več kot štiri tisoč udeležencev Humanitarno Društvo Šola zdravja je uspešno zaključilo projekt Dihamo z naravo. društvo šola zdravja Na 615 brezplačnih vadbah je bilo skupaj več kot štiri tisoč udeležencev, ki poudarjajo, da se po vadbi počutijo bolj sproščeno, zaznavajo tudi boljše splošno počutje. »Analiza ankete med udeleženci vadbe, je pokazala, da so zelo zado­volj­ni z aktivnostjo, zaznavajo vse­sploš­no izboljšanje zdravja, tako fizičnega kot duševnega, po vadbi pa ob prepoznanih lokacijah napetosti v telesu zaznavajo razliko med sproščenim in napetim stanjem. Po vadbi so bolj sproščeni in se bolj zavedajo samega sebe kot pred njo, zato si želijo s tovrstno aktivnostjo nadaljevati,« je strnila vtise udeležencev podpredsednica društva Šola zdravja in vodja projekta Dihamo z naravo, sicer redna udeleženka vadb, mag. Bernardka Krnc. Projekt Dihamo z naravo je v naravo vabil spomladi in jeseni leta 2021 in 2022, v vmesnem času in danes pa v društvu omogočajo izvajanje aktivnosti ob posnetku, ki je do- stopen na spletni strani društva, na aplikaciji YouTube in na programu nekaterih lokalnih televizij. Prvo leto je bila vadba enkrat tedensko na 18, drugo leto na 20 lokacijah po Sloveniji, tudi v Prekmurju, na Koroškem in v Beli krajini. Povprečno se je posamezne vadbe udeležilo sedem udeležencev, ki so se z vaditeljem, usposobljenim strokovnim kadrom ali prostovoljcem Društva Šola zdravja, napotili na sprehod do mirnega kotička v naravi, kjer so izvajali sprostitvene, dihalne in gibalne vaje ter meditacijo s poudarkom na programih čuječnosti. Tako so poskrbeli za umiritev uma in telesa. Brezplačno vadbo je sofinanciralo Ministrstvo za zdravje, in sicer na podlagi razpisa za sofinanciranje programov neposredne pomoči, svetovanja in oskrbe ranljivih, ogroženih oseb, ki jih izvajajo humanitarne organizacije v letu 2021 in 2022. Društvo Šola zdravja želi nadaljevati s projektom, zato se je oktobra 2022 prijavilo na javni razpis Ministrstva za zdravje za sofinanciranje programov svetovanja, aktivnosti in oskrbe ranljivih, ogroženih oseb, ki jih izvajajo humanitarne organizacije do leta 2025. Med čakanjem na rezultate javnega razpisa upajo na pozitiven sklep, da bodo z vadbo Dihamo z naravo lahko nadaljevali tudi spomladi in jeseni prihodnja tri leta. Foto: Andraž Purger Srečevanje z naravo na Kočevskem Dolga tri leta je trajalo, da smo se aktivni člani Planinskega društva Domžale lahko ponovno zbrali. planinsko društvo domžale tatorki narave, ki nam je po najboljDolg premor, ki so ga v vseh teh le- ših močeh približala neizmerno letih omilile številne skupne akcije, se- poto kočevskih gozdov in njenih prestanki, izleti ter podobna skupna do- bivalcev. Velike zveri, medvedi, volživetja. Kljub temu smo tako druže- kovi in risi, fotografije, zvoki in slenje pogrešali, čas, ko se lahko posve- di so nas povsem prevzeli, z ogrotimo sebi in drug drugemu. mno vprašanji smo nova spoznanja Tokrat smo izbrali mir in tišino zaključili šele sredi noči, ko smo se neskončnih kočevskih gozdov. Koča le morali pripra­viti na naslednji dan. pri Jelenovem studencu je bila opoTega smo začeli s prekrasnim jas­ rišče, gozdovi naokoli pa raziskoval- nim vremenom in z obilnim zajtrkom. ni poligon. Ker nismo bili ne na izle- Tudi mraza ni bilo od nikoder, sonce tu ne na turi, smo si privoščili počas- nas je grelo praktično cel dan in polono raziskovanje okolice kot tudi sebe. vica oblačil nam je bila odveč. Še naZačetek druženja smo načrtovali rava nas je bila vesela! Začeli smo počasi, z Risovo potjo, za petek popoldan, promet prestolnice nas je uspešno upočasnil, a smo kjer smo se do potankosti spoznali z vseeno imeli priložnost videti pre- življenjem risa, skoraj da že poznamo krasne barve sončnega zahoda, nato vse primerke te presenetljive vrste po pa nas je zalila povsem črna tema ko- imenih. Počakali smo še štiri novo dočevskih gozdov. Dva udeleženca sta spele člane, nato pa smo se zapodiprišla z vlakom do Kočevja in se do li v iskanje sledi in znamenj velikih Koče pri Jelenovem studencu v trdni zveri Kočevske. In celo našli smo jih temi povzpela peš. Že samo to je lah- kar nekaj! Dlako, iztrebke, sledi. Seko neizmerno doživetje! veda smo vsi po tihem upali, da morV koči nas je pričakala oskrbnica da kje v daljavi zagledamo še kakšno Maja, ki je članica našega društva, za- silhueto medveda ali volka, a pretirato nas je še posebej skrbno razvaja- vati vseeno ni dobro. Velika skupina la z dobrotami in dobro pijačo. V ne- pomeni tudi veliko hrupa, in če se še znani deželi smo nato prepustili vo- tako trudiš, imajo te zveri mnogo boljdenje Petri Draškovič Pelc, domačin- ši sluh in voh, kot si lahko mislimo. ki, svetovno znani poklicni fotografi- Spoznali pa smo, kje se zveri rade ginji, naravoslovni vodnici in interpre- bljejo, kaj so znaki njihove prisotnosti in kako jih prepoznati, kje jih iskati. Morda se bo kdaj kdo od nas opogumil in se šel raziskovalca teh gozdov v lastni režiji. Takrat pa kakšna srečanja niso več tako neverjetna! Iskanje sledi nas je olakotilo in kosilo je prišlo ravno v pravem trenutku. A ker so dnevi sredi novembra kratki, ni bilo časa za kakšen daljši počitek, nekatere od nas je čakalo še zadnje doživetje. Približno polovica je odšla proti domu, polovica pa nas je odšla na gozdno kopel, kjer nas je Petra popeljala v odkrivanje sveta in prek njega v spoznavanje samega sebe. Tako gozdno kopel je težko ubesediti, saj jo je treba občutiti in jo zajeti s čutili. Verjamem, da nam je udeležencem to uspelo v dobri meri, in da smo spoznanja, ki smo si jih deli- li, tudi ponotranjili. Čas se je ustavil, gozd je oživel in naša občutja so dobila mnogo več veljave. In že zaradi tega je bilo vredno. A vsega lepega je enkrat konec in tudi našega druženja. Pospravili smo še za seboj, pojedli zadnje prinesene dobrote in se poslovili. Ravno večer se je spuščal, ko smo bili spet nad Kočevjem. Še vožnja do doma in dan smo zaključili polni vtisov, razmišljanj in pozitivne energije. Trideset udeležencev je plet­lo močnejše društvene vezi, in rad verjamem, da so takšna druženja posame­ znikom in društvu dobrodošla. Torej se vidimo nekje v naravi tudi naslednje leto! Aleš Kermauner, PD Domžale Foto: Helena Kermauner Izobraževalni sprehod ob Rovščici »Zakaj je tvoja voda ponekod rdeča, Rovščica? Od tvojega ognja znotraj, ki nas kot magnet vabi v tvoje rove, da v njih spet odkrijemo svoje zbiralnike moči?« – Špela Kaplja, Kako se ljubi reka Terra Anima Rovščica je še zadnja prosto tekoča reka v celinski Sloveniji. Ta hudournica napaja naše močvirje Blate-­ Mlake v občini Domžale, ki je po letih truda civilne iniciative tik pred tem, da dobi zavarovani status krajinskega parka. Izobraževalni sprehod je organizirala pobuda Varuhinje rek v sodelovanju z društvom Terra Anima. Nanj smo se podali na sončno soboto, 29. oktobra. V osrčje močvirja, ki ga s svojimi vodami polni Rovščica in ki je energijski kotel življenjske sile, je starostno raznoliko skupino peljala Špela Kap­ lja, pripovedovalka in pisateljica. S pomočjo zgodb in vaj za poglobljeno zaznavanje smo izvedeli, zakaj je Rovščica rdeča, iskali smo svojo divjo dvojčico/dvojčka in Rovščici napisali pesem. Naša Blatna Mlaka je dobila poplavo ljubeče pozornosti, nanjo se je z obis­kom močerada in kačjega pastirja odzvala tudi narava. Ob branju pesmi Rovščici so zagotovo tudi žabe zadovoljno regljale v blatu. Tovrstni izobraževalni sprehodi so primerni za otroke in za odrasle, namenjeni pa so predstavljanju naravne dedišči­ne prek osebne navezave in občutenjem povezave z naravo – stopimo iz vloge obiskovalcev v vlogo aktivnih varuhov in soustvarjalcev življenja, ki ni ločeno od nas – če smo le pripravljeni videti, kako tesno je naravni svet prepleten z nami. Špela Kaplja PRODAJA JABOLK V DOMŽALAH DATUMI: 10.12.2022, 31.12.2022 LOKACIJA: Domžale, parkirišče pri bazenu ČAS: 8:00-8:30 certifikat intergrirane pridelave lastna hladilnica in dostava Sadjarska kmetija Toš jabolka od septembra do junija 041 801 289 tos.sadjarstvo@gmail.com certifikat izbrane kakovosti Sadjarska kmetija Toš (Drbetinci 3, Vitomarci) leži v osrčju Slovenskih goric. Imamo dolgo sadjarsko tradicijo, saj se s pridelavo sadja ukvarja že četrta generacija. Jabolka Sadjarska kmetija Toš (Drbetinci 3, Vitomarci) leži v osrčju pridelujemo na 17,5 ha površin po sistemu integrirane jabolka TOPAZ (13 EUR/9 kg zaboj) Slovenskih goric. Imamo dolgo sadjarsko tradicijo, saj se s pridelave in jih tedensko dostavljamo v različne ustanove v pridelavo sadja ukvarja že četrta generacija. Jabolka pridelujemo na ostale sorte jabolk (10 EUR/9 kg zaboj) Sloveniji. Ukvarjamo se s tudi s pridelavo jagod na 1,5 ha (GALA, PINOVA, BREABURN, ZLATI DELIŠES, ELSTAR, IDARED, JONAGOLD) 17,5 ha površin po sistemu integrirane pridelave in jih tedensko površin. dostavljamo v različne ustanove v Sloveniji. Ukvarjamo se s tudi s pridelavo jagod na 1,5 ha površin. PONUDBA NAROČILA SO OBVEZNA 18 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii pogled na domžalsko preteklost slamnik@kd- dom zale. si UDEJSTVOVANJE NA PODROČJU ZABAVNE GLASBE Milka Živulović, profesorica in pianistka iz Domžal, se je v svojih mladostnih letih spogledovala tudi z zabavno glasbo, ki ji ni tuja tudi vse doslej. Jože Skok Z a svojo dušo si rada zaigra kakšen šlager ali pa večno zimzeleno melodijo. V pripovedih o zabavni glasbi v 60., 70. pa tja do 90. let prejšnjega stoletja je zaznati izjemen vpliv Glasbene šole Domžale na tiste, ki so nastopali v zabavnih ansamblih? Bila sem med prvimi učenci Glasbene šole Domžale, ki je letos praznovala 71. leto obstoja. Takrat smo bilo gojenci vodeni pri pouku po strogih klasičnih metodah. To so bili časi po drugi svetovni vojni, in glasba, ki je prihajala iz kapitalističnega zahoda je bila manjvredna, zaničevana. Lekcije klavirja so sestavljale etude, lažje skladbe velikanov evropske glasbe iz starejših obdobij: Bacha, Mozarta, Schumanna in Čajkovskega … Igrali smo tudi naše ljudske pesmi v priredbi Josipa Pavčiča. Tako strogo so me vzgajali pedagogi tudi na srednji in akademski stopnji. Tovrstne literature v našem prostoru ni bilo veliko, zato sem v študijskih časih ogromno časa porabila za ročno prepisovanje not iz originalnih edicij, ki so mi jih posojali profesorji. Vendar mimo mojih ušes niso šle še drugačne viže. V Domžalah je bilo kar nekaj družin, ki so precej zaznamovale glasbeno življenje, naposled tudi zabavno glasbo: Habe, Juvan, Vavpetič, Pirnat, Savnik. To je neke vrste fenomen in kako si ga razlagaš? Imela sem tri brate, ki so navdušeno sledili tuji zabavni glasbi prek Radia Luksemburg, prvih redkih predvajanj ameriških filmov, na primer Ples na vodi, Fant s trobento. In s prijateljskimi stiki iz inozemstva, ki so jim pošiljali tovrstne tiskane komade. Vendar pa je bila glasbena šola Domžale tudi prostor, kjer so lahko ansambli vadili, tako ali drugače. Kako se tega spominjaš? Najstarejši brat Stane, ki je dobil glasbene osnove pri legendarnemu Otroška glasbena zasedba (spredaj): Franci Rebula, (z leve v prvi vrsti): Maja Štiftar, Egon Gottwald, mentor Tonček Semeja ter Stane in Vid Vavpetič drža roke na tipkah in roke pri basih … Bil je v sestavu, ko smo igrali skladbo Igral sem na orglice. Z veseljem obujava spomine, ko se kdaj srečava na glasbenih dogodkih. V zabavni glasbi sem zasledila štiri fante. Zadnji Nejc Škofic je že imel možnosti nadaljevati v smeri modul C, jazz in zabavna glasba na srednji stopnji Konservatorija za glasbo v Ljubljani. Ansambel Staneta Vavpetiča: (z leve): Tone Juvan (trobenta), Egon Gottwald (violina), Slavko Končina (kitara), Stane Vavpetič (harmonika), Ciril Jerman (kontrabas) in zadnji z leve Vide Vavpetič (bobni), ostali trije tehnično osebje leta 1952 samouku Tončku Semeji, je sodeloval pri ljubljanskih plesnih ansamblih. Vide je priložnostno nastopal s klarinetom in bobni, Andrej je navduševal s trobento po domžalskem teritoriju. Midve s sestro Ido sva izbrali primeren inštrument za dekleta – klavir. Dvanajst let starejši brat Stane se je kmalu redno zaposlil v ansamblu, ki je vsak večer igral v Hotelu Slon. Od tujih gostov je bil z notami najnovejših šlagerjev na tekočem in posredno tudi mi, njegova brata in sestri. Razložil mi je, kaj pomenijo zapisi harmonij ob melodijah. Zgledovala sem se po glasbi s plošč, ki smo jih dobili v glavnem iz Trsta. Spominjam se, da sem bila z njimi na nastopu slovitega Louisa Armstronga leta 1959 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Najava knjige Po poteh zabavne glasbe Novembra je izšla knjižna monografija Po poteh zabavne glasbe v samozaložbi Jožeta Skoka, ki je v bistvu nadaljevanje pripovedi Zabavni ansambli na Domžalskem; izšla je novembra 2020. Njen osnovni namen je bil, da pridejo do besede tudi tisti, ki v prvi Posnetek s prireditve Glasbene snežinke leta 1966, kjer so bile backvokalistke (spremljevalni vokali) z leve: Sonja Pahor, že pokojna, Regina Trnkoczy in Milka Vavpetič, vse tri pianistke, in Majda Golob, nauk o glasbi in harmonika. knjigi niso sodelovali, si pa vsekakor zaslužijo, da povedo svojo plat zgodbe. Pripovedi sledijo zapletenim potem glasbenikov in izvajalcev na njihovi glasbeni, naposled pa tudi življenjski poti, predvsem iz okolja nekdanje domžalske občine, pa tudi širše, ki so bili tako ali drugače omenjeni že v prvi knjigi. Monografija vsebuje bogato zbirko fotografij in prilog, ki morda včasih povedo še več kot zapisana beseda. Izdajo sta podprli tudi Občina Domžale in Kulturni dom Franca Bernika, v Slamniku pa je bilo objavljenih več podlistkov, ki bodo, večinoma dopolnjeni, tudi zajeti v knjigi Po poteh zabavne glasbe. Milka (na desni) spremlja s harmoniko folklorno skupino Češminke na prireditvi S citrami po Domžalah maja 2017. (Foto: Vido Repanšek) Med glasbenimi učitelji je bil Tomaž Habe med tistimi, ki so radi pomagali nadobudnim ansamblom zabavne glasbe, navsezadnje se je tudi sam vključil v nekatere. Ali se tega dogajanja kaj spominjaš in ali ste se tudi drugi učitelji vključevali v podporo zabavnim zasedbam? Kot študentka sem se honorarno zaposlila v moji glasbeni šoli. Učni načrti za posamezne inštrumente so postali postopoma bolj sproščeni. Za nastop sem z učenci harmonike naštudirala Avsenikovo Igral sem na orglice. Mladi kolega Tomaž Habe je priložnostno sestavil sporede za javne nastope s točkami zabavnega značaja. Ker sem tako rekoč že imela nekaj osnov pri tej vrsti glasbe, sem priskočila kot pianistka in celo kot backvokalistka v skupini s sodelavkami naše šole. Še danes se čudim, da sem kot srednješolska frajla prikimala bratu Andreju, ko me je povabil v svoj band za ‚špil› na Plitvicah za novo leto. Kakšna korajža! Ali si bila po Anisu še kaj v svetu zabavne glasbe, seveda kot nastopajoča? Pozneje sem bila nekaj let članica ansambla Anis, ki ga je vodil Domžalčan Ivo Smolnik. Igrali smo evergreene v lokalih na morju, v Ljubljani in Domžalah. Moj nekdanji profesor klavirja Pavel Kosec me je postavil za klaviature, ko je v novem sestavu preizkušal zanimive zvočne možnosti. Skozi glasbeno izobraževanje so šle cele generacije, tako rekoč družine, kar se je odrazilo tudi v zasedbah zabavne glasbe. Ne nazadnje vse do danes? Z vstopom televizije v naše domove smo poslušali in gledali raznovrstne bande z vseh koncev sveta. Pri nas so novi ansambli rasli kot gobe po dežju. Mladi so z entuziazmom, znanjem in digitalno izpopolnjenim inštrumentarijem povozili staro gardo. Sama sem se bolj suvereno počutila v pedagoškem poklicu. Prepričana sem, da je glasbeno poznavanje elementov klasične literature (muzikalno fraziranje, stilska in karakterna prepričljivost, tehnična prilagojenost) pogoj za dobrega interpreta vseh zvrsti glasbe in tudi navdušenega poslušalca. Večina učencev moje glasbene šole, ki traja šest let, ne nadaljuje šolanja na srednji in visoki stopnji. Če jim veselje in časa dopuščata, se vključijo v ljubiteljske pevske zbore, godbe in podobno. Nekateri bolj nadarjeni in vztrajni si poiščejo nove mentorje v zasebnih šolah pri nas ali v tujini. Za moj poklic glasbenega pedagoga sta se odločili dve učenki. Tudi ti si učila kar nekaj priznanih glasbenikov s področja zabavne glasbe, denimo Milana Kokalja. Kdo vse je šel skozi tvoje poučevanje iz sveta zabavne glasbe? Kokalj je bil eden mojih prvih učencev na oddelku Moravče. Vem, da me je pozorno poslušal, ko sem mu razlagala, kako se mora harmonika prilagajati telesu, kakšna je pravilna Posebej po osamosvojitvi Slovenije so nastajale številne zasebne glasbene šole, katerih program je postal bolj poljuden, ne zgolj strogo klasičen. V 60. in 70. letih je bil na primer takšen pristop povsem nemogoč? Člani Društva slovenskih glasbenikov zabavne glasbe, med drugimi je bil tudi brat Stane, so leta 1992 postavili temelje za izobraževanje mladih tudi na tem področju. Z Nejcem sva se temeljito pripravila za sprejemni izpit, ki je predpisoval obvezne skladbe klasičnih mojstrov in eno improvizacijo. Nadaljeval je študij v tujini in ga je mogoče slišati kot klaviaturista v različnih zasedbah. Pri pouku klavirja sem poleg del velikih komponistov iz raznih obdobij dodajala kvalitetne stvaritve s področja zabavne glasbe. Popolnoma enakovredno se s svojimi popevkami lahko kosajo naši skladatelji Bojan Adamič, Jože Privšek, Mojmir Sepe, Jure Robežnik. Na področju narodnozabavne glasbe pa je novo smer odprl Slavko Avsenik, ki so mu sledili mnogi drugi doma in v tujini. Ali na klavirju kaj preigravaš šlagerje in evergreene oziroma zimzelene skladbe zabavne glasbe? Moji dnevi po upokojitvi ne minejo brez glasbe. Ko zasledim na radiu ali televiziji kakšno vedno zeleno melodijo iz mladih dni, sedem za klavir in jo z lepimi spomini ponovim sama zase. Za razgibanje prstov si privoščim tudi kakšen živahen boogie-woogie. A moja velika ljubezen ostaja pri J. S. Bachu. Nič čudnega, če je tudi največjim talentom jazz glasbe neizčrpen vir muzikalnega navdiha. Zadnjih deset let s harmoniko podpiram folklorno skupino Češminke, ki jo sestavljajo pretežno plesalke seniorke. Še en drug pogled v našo ljudsko ustvarjalnost. ❒ letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 19 obrazi domžalske tržnice slamnik@kd- dom zale. si EKOLOŠKI LEŠNIKI IN OREHI SO VIR ZDRAVJA JULIA IN KLEMEN VODNJOV, EKO KMETIJA VODNJOV Julia in Klemen Vodnjov – vrsto let je bil Domžalčan – se ukvarjata z ekološko pridelavo in predelavo sadja. Na domžalski tržnici v jesenskih mesecih ob dobrih letinah ponudijo tudi izvrstne ekološko pridelane lešnike in orehe. »Menimo, pa tudi najnovejše raziskave dokazujejo, da je ekološko pridelana hrana bolj zdrava, vsebuje več vitaminov in mineralov. Ne vsebuje škodljivih snovi. Tako pridelana hrana je veliko okusnejša. Večina t. i. modernih bolezni ima vzrok v prehranjevanju z nezdravo hrano, polno ostankov pesticidov in revno s hranilnimi snovmi. Negativna stran sonaravne pridelave so manjši prinosi pridelkov. Vendar pa ekološka pridelava ne škoduje zemlji, ohranja in celo povečuje njeno rodovitnost, nima negativnega vpliva na podtalnico in okolje.« Renata Ucman Foto: arhiv Klemena Vodnjova E ko kmetija Vodnjov s Primskovega na Dolenjskem ima pridobljen ekološki certifikat. Usmerjena je v ekološko pridelavo sadja, od lešnikov, orehov do drugih vrst sadja. Vzgajajo ga ekološko in strokovno, z veliko predanostjo naravi ter zdravi, kakovostni hrani. »Zgodba naše kmetije se je začela pred dvajsetimi leti, ko sem kupil majhno zapuščeno kmetijo na Primskovem na Dolenjskem. Na začetku je bilo treba zemljišče očistiti robidovja in grmičevja. Začeli smo z enim hektarjem zapuščenega sadovnjaka. Površine smo očistili in posadili sadno drevje. Tako se je začela zgodba Eko kmetije Vodnjov. Postopoma smo površine povečevali, tako da zdaj obdelujemo 9 hektarjev sadovnjakov. Sam se ukvarjam s pridelavo sadja, predelava in prodaja pa sta v domeni žene Julie. Pri lažjih delih nama z veseljem na pomoč priskočijo najini otroci. Imava štiri otroke, osnovnošolke Vesno, Jasno in Majo, sin Gorazd pa obiskuje vrtec,« pojasnjuje Klemen Vodnjov, nekdanji Domžalčan, ki zdaj že precej let z ženo Julio in družino ekološko kmetuje na Eko kmetiji Vodnjov na Primskovem na Dolenjskem. V neokrnjeni naravi Njihova kmetija se nahaja na treh lokacijah. »Te so med seboj oddaljene približno 30 kilometrov. En hektar je na Zagriču, en hektar v Suhi krajini, sedem hektarjev pa v Dolenjih Laknicah. Vse te površine ležijo v neokrnjeni naravi, daleč od industrije, večjih mest in avtocest in so zato primerne za ekološko pridelavo. V Dolenjih Laknicah imamo večji del nasadov tudi namakan, imamo lastno vrtino. Vse površine ležijo na nagnjenih terenih, tam ni megle, kar zelo zmanjša uporabo zaščitnih sredstev. Po drugi strani je oskrba nasadov na nagnjenih legah veliko zahtevnejša, težja in dostikrat tudi nevarna. Veliko je ročnega dela. Pridelavo in predelavo nam preverjajo pristojne organizacije – ekološko kontrolo izvaja Inštitut za kontrolo in certifikacijo univerze v Mariboru.« Od lešnikov, orehov do aronije Dela v prostranih sadovnjakih ne zmanjka. »Naša ekološka kmetija obsega približno 9 hektarjev intenzivnih sadovnjakov, približno 5 hektarjev leske, 2,5 hektarja orehov, ostalo pa so mešani sadovnjaki. Lansko jesen smo posadili 100 dreves sliv. Prvi večji nasad, ki smo ga posadili pred več kot desetimi leti, je nasad aronije. Prvi pomembnejši pridelki se pri nas začnejo pobirati sredi avgusta. Prva pride na vrsto aronija, sledijo lešniki, sezono pa zaključimo z orehi. Posajenih imamo več kot trideset vrst sadja, večino teh uporabimo tudi pri izdelavi sadnih lističev, ki so zdrava zamenjava bombonov.« Od soka aronije do sadnih lističev Ekološko pridelane sadeže skrbno predelajo v kakovostne izdelke. »Na naši kmetiji pridelujemo tudi aronijo, iz nje pa stiskamo stoodstotni sok, sami ga pasteriziramo in polnimo. Iz različnih vrst sadja, kot so jabolka, breskve, kutine, maline, črni ribez, aronija, češnje in iz drugega sadja izdelujemo sadne lističe. To je lahek sadni prigrizek, ki vsebuje samo ekološko pridelano sadje, brez vsakršnih dodatkov. Kadar je letina dobra, nudimo tudi suhe murve, suhe hruške, slive. Julia izdeluje čokoladne bombone s polnilom iz suhe bele murve, z lešniki, orehi in tako dalje.« Zdravi plodovi v lupinah Njihov glavni pridelek so lešniki in orehi z bogastvom zdravju koristnih snovi. »Obe vrsti spadata med lupinarje. Pred leti, ko smo razmišljali, za katero sadno vrsto se odločiti, je na našem tržišču primanjkovalo tako slovenskih orehov kot tudi lešnikov. Z leti smo ugotovili, da je njihova pridelava veliko zahtevnejša, kot smo mislili na začetku. Za ti dve kulturi smo se odločili tudi zato, ker se za oboje lahko uporablja iste oziroma nekaj istih strojev. Lešnike in orehe se uporablja na podobne načine in imajo podobne koristne učinke na naš organizem. Gospodinje jih rade uporabijo pri peki tradicionalnih potic in štrukljev.« Predani ekološki pridelavi Kmetujejo po načelih ekološke pridelave. »Samo na tak način lahko našim kupcem nudimo zdravo, polnovredno hrano. Z ekološkim kmetovanjem ohranjamo našo zemljo zdravo in rodovitno, brez uporabe umetnih gnojil in pesticidov. Ekološko kmetovanje je kmetovanje v sozvočju z naravo. Zdrava hrana pa je osnova zdravega življenja. Otrokom želimo omogočiti zdravo življenje v naravi, učimo jih, kako se prideluje zdravo hrano, imajo veliko prostora za gibanje, zelo radi plezajo po drevesih, po sadovnjaku pa se lovijo z našim nemškim ovčarjem Reksom.« Nasade gnojijo z ekološkimi gnojili Ekološka pridelava orehov in lešnikov zahteva veliko opravil. »Vsi naši nasadi so ograjeni. Na 6 hektarjih imamo urejeno namakanje. Vsi nasadi so zatravljeni. Lešniki so posajeni na razdalji 5 krat 5 metrov, orehi pa na 8 krat 9 metrov. Nasade gnojimo z ekološki- mi gnojili, pri zaščiti pa uporabljamo pripravke, ki imajo dovoljenje za uporabo v ekološki pridelavi. V sadovnjaku je delo skozi vse leto. Kmalu po obiranju se začne obrezovanje, to traja do pomladi, z obrezovanjem orehov zaključimo šele konec aprila, takrat pa se začne že košnja oziroma mulčanje, zaščita. Lešnike in orehe takoj, ko dozorijo, poberemo in posušimo na temperaturi 35 stopinj Celzija. Suhe plodove shranimo na suhem, hladnem in temnem prostoru. Shranjujemo jih v luščinah. Tremo in čistimo jih sproti, pred prodajo. Veliko fizičnega dela zahteva ročno obiranje aronije.« Vsako jesen na domžalski tržnici Vse pridelke in izdelke sami prodajo končnemu kupcu. V jesenskih mesecih jih ponudijo na domžalski tržnici. Zdrava, polnovredna ekološka hrana Za ekološko pridelavo so se odločili, ker je zdrava hrana temelj zdravja. Ekološko je način življenja Pridelovanje zdrave, ekološke hrane in samooskrba z njo je za njih postal način življenja. »Na kmetiji imamo zelenjavni vrt in manjši rastlinjak, kjer pridelamo zelenjavo za lastno porabo. Pridelava zelenjave za samooskrbo je užitek, rekreacija, sprostitev, hkrati pa vemo, kaj pridelamo in s čim se prehranjujemo. V vrtu nam pri delu pomagajo otroci, ki imajo radi vse vrste sadja, tako v sveži, kot v predelani obliki. Čez leto jemo veliko svežega sadja, pozimi pa suho sadje in pijemo sokove.« ❒ Grafike in risbe. Štiri desetletja. Ekstremno vreme klesti pridelek V času podnebnih sprememb in vse več ekstremnega vremena je ekološka pridelava sadja še težja. »Lani nam je velik del pridelka uničila zmrzal. Letos pa nam je na sedmih hektarjih neurje oziroma vihar s točo uničil 90 odstotkov pridelka, svoje pa je potem naredila še suša. Ekološka pridelava, kakor tudi konvencionalna, je torej vsako leto težja zaradi spremenjenih podnebnih razmer. Vsako leto opažamo nove škodljivce, vse več je bolezni. Potrebno je veliko znanja in potrpljenja, da pridelamo zdravo sadje. Zadnja leta se soočamo s premalo zimskih padavin, pogoste so zmrzali, neurja, toča, suše. Pridelava je vsako leto težja, zahtevnejša in posledično dražja. Zelo težko je napovedati, kakšen bo pridelek, ker nas vsak čas lahko prizadene kakšna katastrofa. Kmetija je tovarna pod milim nebom, odvisni smo od narave.« »Tako imamo neposreden stik s kupcem in izvemo, česa si stranke želijo in kaj pogrešajo. Veliko strank nas obišče doma, na kmetiji, kjer si lahko ogledajo nasade, pridelavo, poizkusijo novosti. Izdelki so dostopni prek naše internetne strani: www.vodnjov.si. Vsako jesen radi večkrat pridemo tudi na domžalsko tržnico. Občasno prodajamo na litijski tržnici, velikokrat nas povabijo na razne prireditve. Ker prihajam iz Domžal, je bila prav domžalska tržnica prva, kjer smo predstavili in ponudili svoje izdelke. Na tej tržnici smo prisotni že več kot pet let. Letos jeseni bomo na domžalski tržnici prisotni pet sobot. Kupcem bomo ponudili sok iz aronije, sadne lističe raznih okusov, suhe murve, aronijo v prahu, energijske ploščice, čokoladne bombone s suho murvo ali lešniki, več vrst naravnih mil, kot so Breza, Oreh, Murva, Aronija, Malina, Kastiljsko milo, milo z aktivnim ogljem.« MGLC LJUBLJANA, SOBOTA, 3. 12. 2022 V predprazničnem decembru se bomo na Ta veseli dan kulture ponovno odpravili v Ljubljano, v Mednarodni grafični likovni center, na ogled razstave našega domačega, tudi domžalskega ustvarjalca. Črtomir Frelih se predstavlja na pregledni razstavi s približno 100 izbranimi deli, nastalimi v ustvarjalnem loku 40 let, s poudarkom predvsem na njegovi grafični produkciji. Odlikujejo ga veselje do eksperimentiranja, radovednost in v zadnjem času tudi hudomušna sporočilnost. Po razstavi nas bo skupaj s kustosinjo razstave Bredo Ilich Klančnik popeljal avtor. Organizacija: KD Franca Bernika Domžale Informacije: www.kd-domzale.si, 01/722 50 50 Dobimo se pred vhodom v MGLC ob 10. uri. Svetujemo vam parkiranje na parkirišču Tivoli in sprehod skozi park. Vstopnine ni, ker je v MGLC-ju dan odprtih vrat. Vljudno vas prosimo, da posredujete prijavo do četrtka, 1. 12. 2022 v KDFB (01 722 50 50 ali po e-pošti obvescanje@kd-domzale.si). PRIJAZNO VABLJENI! Mestni kino Domžale 18.00 | GORSKA MRZLICA Drama, športni film / Summit Fever / 2022 / film združuje ganljivo človeško dramo z nekaterimi najbolj dih jemajočimi posnetki alpskega plezanja, kar jih je bilo kdaj ujetih na kamero in obljublja izkušnjo, ki si jo bodo gledalci zapomnili še leta / Julian Gilbey je večkrat nagrajeni režiser, ki je celovečerec snemal zadnjih pet let – gre za epsko alpinistično 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Izposoja igrač in družabnih iger / kvalitetne didaktične, poučne in ustvarjalne igrače / družabne igre za vse generacije / org.: Knjižnica Domžale. 10.00 | SEBASTIJAN PREGELJ: ZGODBE S KONCA KAMENE DOBE Ta veseli dan kulture / srečanje z ustvarjalcem / gost: Sebastijan Pregelj / sodelujejo: učenci OŠ Venclja Perka / vstop prost / org.: Miš založba, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 8.00–19.00 | BUKVARNA Ta veseli dan kulture / bukvarna / nagradna anketa / org.: Knjižnica Domžale 2. december, petek KD Franca Bernika 20.00 | DOMŽALSKI KOMORNI ZBOR DANCING QUEEN Za IZVEN Koncert / nastopajo: Domžalski komorni zbor / zborovodja: Gregor Klančič / letošnji jubilej domžalski komorniki odpirajo s prvim tematskim pop koncertom iz cikla koncertov ob 35-letnici delovanja zbora. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pripovedovanje pravljic / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. Knjižnica Domžale 17.00–17.50 | KO PRIDE ZIMA Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 1. december, četrtek Koncert: Amaya in Uroš Perić KLUB Blunout, 2. decembra Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Za predšolske otroke od 2. leta dalje ter starše, skrbnike, dedke in babice / spletna prijava / org.: 6. december, torek 20.15 | TRIUMF Abonma filmski PONEDELJEK in za IZVEN Komična drama / 2020 / 106' / Étienne že dolgo ni stal na odrskih deskah, zato pa dobi priložnost, da v zaporu vodi gledališko delavnico in odloči se, da bodo uprizorili Beckettovo igro Čakajoč Godota. Mestni kino Domžale 18.00 | GORSKA MRZLICA Glej opis pod 2. december. 5. december, ponedeljek 20.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Glej opis pod 2. december. 18.00 | KAPA Glej opis pod 3. december. Mestni kino Domžale 15.30 | ČUDEŽNI SVET Družinska animirana avantura / Strange World / slovenski glasovi / 2022, ZDA / 92' / odpotovali bomo globoko v neraziskan in malce nevaren svet, v katerem čudežna bitja čakajo legendarno družino raziskovalcev. 4. december, nedelja 20.00 | ONA VE Drama / 2022 / 135' / novinarki New York Timesa Megan Twohey in Jodi Kantor razkrivata zgodbo, ki je sprožila gibanje #MeToo in razbila desetletja molka o spolnih zlorabah v Hollywoodu. 18.00 | PR HOSTAR 2 Komedija / režija: Luka Marčetić / scenarij: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin / igrajo: Dejan Krupić, Goran Hrvaćanin, Mario Ćulibrk, Niko Zagode, Aljoša Armuš, Haris Raković, Mateja Terseglav, Miha Brajnik / 2022 / 90' / z dvema promiloma podkrepljeni se vračajo gorenjski gaunarji z avtohtono izkušnjo med samooklicanimi neotesanimi domorodci. Odprtje razstave: Čipke, čipke, čipke … Menačenkova domačija, 8. decembra 20.15 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Glej opis pod 2. december. 18.00 | NAD OBLAKI Avantura, družinski film / v sodelovanju z ZPM / 2021 / 100 ' / podnapisi, 10+ / Jim in Ema v drzni pustolovščini odkrivata, da je med Zemljo in vesoljem še prostor za odkrivanje – tudi samega sebe. Mestni kino Domžale 16.00 | ČUDEŽNI SVET Glej opis pod 4. december. KD Franca Bernika 10.00 | BIBAMICA NA KONCERTU Sobotna otroška matineja / Za IZVEN Lutkovni koncert / Lutkovno gledališče Kinetikon / nastopajo: Brina Vogelnik (BibaMica), Petra Pikalo (MatKurja), Luka Ropret (kitara), Jaka Hawlina (bariton, trobenta) / 45' / primerno za 3+ / Bibamica bi rada z otroki še enkrat zapela pesmi z Bisergore, zato se je odkotalila na koncert, kjer jih bo skupaj z Matkurjo in glasbeniki znova našla. 10. december, sobota 20.00 | TRIUMF Abonma filmski PETEK in za IZVEN Glej opis pod 5. december. Mestni kino Domžale 18.00 | KAPA Glej opis pod 3. december. Slamnikarski muzej 17.30 | NOVOLETNI OKRASKI IZ SLAME Delavnico vodita mojstra Beti in Jani Jakob / primerno za začetnike in nadaljevalce / 1,5 ure / kotizacija: 5 € (odrasli), 3 € (otroci) po osebi / št. udeležencev omejeno / obvezne prijave do 8. 12. 2022 na slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali 01 724 84 08 (v odpiralnem času muzeja). Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | BRALNE TAČKE Beremo kužku, skupinsko / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. Delavnica: Novoletni okraski iz slame Slamnikarski muzej, 9. decembra Dogaja se ... slamnik Galerija Domžale 19.00 | NINA KOŽELJ: STANJE NEDOLŽNOSTI Odprtje razstave / z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole / razstava bo odprta do 5. januarja 2023 / Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | PRAVLJIČNA URICA Pripovedovanje pravljic / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 19.00 | DAVID STEGU: VZPON NA PAMIRSKI SEDEMTISOČAK PIK LENIN NA MEJI MED KIRGIZIJO IN TADŽIKISTANOM Festival Brati gore / Potopisno predavanje / vstop prost / org.: David Stegu, Knjižnica Domžale. 17.00–17.50 | KAKO STA BIBI IN GUSTI SIPALA SREČO Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONSKA POŠTA Glej opis pod 6. december. 15. december, četrtek KD Franca Bernika 20.00 | MIKE BARTLETT: SNEŽINKA Abonma gledališki JULIJA in IZVEN Glej opis pod 13. december. Knjižnica Domžale 19.00 | NAČINI VARČEVANJA Z ENERGIJO V GOSPODINJSTVIH Podnebna kavarna / predavanje in brezplačno svetovanje / org.: LIFE IP CARE4CLIMATE, Knjižnica Domžale. Slamnikarski muzej 18.00 | SREČANJA POD SLAMNIKI: PLETARSKI PRIROČNIK OTIP NARAVE Pogovor z avtoricama Jasmino Klopčič in Janjo Smrkolj iz zavoda Dobra pot, ki sta pri Založbi Kmečki glas izdali nov pletarski priročnik s tradicionalnimi tehnikami pletenja z različnimi naravnimi materiali / vodi Cveta Zalokar / vstop prost. 14. december, sreda Predstava: Rudi in praznične kremšnite Kulturni dom na Močilniku, Dob, 11. decembra 20.00 | I WANNA DANCE WITH SOMEBODY: FILM O WHITNEY HOUSTON Glej opis pod 23. december. 18.00 | ČUDEŽNI SVET Glej opis pod 4. december. Mestni kino Domžale 16.00 | KAPA Glej opis pod 3. december. 25. december, nedelja Mestni kino Domžale 10.00 | ČUDEŽNI SVET Glej opis pod 4. december. 24. december, sobota Lutkovna predstava: Vidkova srajčica KD Franca Bernika, 18. decembra Mestni kino Domžale 18.00 | FARAON, DIVJAK IN PRINCESA Animirani film / 2022 / 83' / podnapisi, 8+ / tri zgodbe, tri obdobja, trije svetovi / barvite animirane pripovedke za veliko platno in najdaljše noči v letu / Knjižnica Domžale 9.30 | IGRALNE URICE Glej opis pod 6. december. 20. december, torek KD Franca Bernika 20.00 | AMADEUSOVO BOŽIČNO VOŠČILO Za IZVEN Božični koncert / program: W. A. Mozart, Leopold Mozart, Giuseppe Tartini, božične pesmi / izvajalci: Beti Bratina (sopran), Mladinski pevski zbor glasbene šole iz Škofja Loke, Abonmajski orkester KD Franca Bernika, Mate Bekavac (klarinet) / božični koncert z venčkom prazničnih, tradicionalnimi pihalci, Mozartovimi znanimi hiti in njegovo še nikoli izvajano skladbo. Knjižnica Domžale 19.00 | PROF. DR. RUDI RAJAR: PROFESOR TERORIST Predstavitev knjige: pustolovska, življenjska in znanstvena pripoved / org.: Rudi Rajar, Knjižnica Domžale. 17.30 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Glej opis pod 2. december. Mestni kino Domžale 10.00 | OBUTI MAČEK: ZADNJA ŽELJA Glej opis pod 11. december. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | NAVIHANI SNEŽAKI Praznična ustvarjalna delavnica / za vse otroke / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. 27. december, torek 19.15 | AVATAR: POT VODE Glej opis pod 17. december. 17.00 | KORZET Drama / Corsage / 2022 / 113' / režiserka Marie Kreutzer in igralka Vicky Krieps radikalno obračunata z romantičnim mitom o priljubljeni avstrijski cesarici ter Sisi oživita kot izrazito sodobno žensko, ki se skuša izviti iz prisilnega jopiča družbenih pričakovanj / nagrada za najboljšo žensko vlogo v Cannesu. Mestni kino Domžale 15.00 | OBUTI MAČEK: ZADNJA ŽELJA Glej opis pod 11. december. 19. december, ponedeljek 26. december, ponedeljek 20.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Glej opis pod 2. december. Mestni kino Domžale 18.00 | KAPA Glej opis pod 3. december. KD Franca Bernika 15.00 | FRAN LEVSTIK: VIDKOVA SRAJČICA Lutkovna predstava z obdarovanjem in obiskom dedka Mraza / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Irena Rajh / igra: Irena Rajh / glasbena spremljava: Anže Virant / 35' / primerno za 2+ / Levstikov Videk v mehki lutkovni podobi toplih materialov in živih barv, ki se v posebnem ritmu prepletajo z zgodbo in živo glasbo / po predstavi nas bo obiskal dedek Mraz. Srečanja z ustvarjalci: Nika Pengal Knjižnica Domžale, 12. decembra Koledar kulturnih prireditev v občini Domžale/ december številka 11 | november 2022 | letnik lxii koledar dogodkov Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 2. december. 9. december, petek 20.00 | VSE JE BILO V REDU European cinema night Drama / Tout sest bien passé / 113' / 2021 / po romanu Emmanuele Bernheim / festivali, nagrade: Cannes 2021 / François Ozon v ospredje filma postavi najtežjo prošnjo, ki jo lahko oče naslovi na svojo hčerko: naj mu pomaga umreti. Mestni kino Domžale 18.00 | LAMBORGHINI Biografska drama / 2022 / 97' / zgodba o genialnem avtomobilskem izumitelju Ferrucciu Lamborghiniju (Frank Grillo), ki je svojo kariero začel kot proizvajalec traktorjev, proslavil pa se je z razkošnimi športnimi avtomobili. Menačenkova domačija 18.00 | ČIPKE, ČIPKE, ČIPKE … Odprtje razstave / vstop prost / Klekljarska skupina SLAMICE se predstavi / govorniki: Marjan Ravnikar, predsednik Društva Lipa Domžale, Marija Rupert, mentorica klekljaric, Katarina Rus Krušelj, višja kustosinja / postavitev razstave Roman Kos / kulturni program: Citrarke in kitaristi Društva Lipa Domžale, mentorica prof. Damjana Praprotnik / razstava bo odprta do 14. januarja. 18.00 | PRAVLJIČNA JOGA ZA OTROKE Festival Brati gore / pravljična joga / spoznavanje asan / dihanje / sproščanje / okrepitev fokusa / za otroke od 5. leta dalje / spletna prijava / animatorka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. 17.00–17.50 | DEŽELA SNEŽENEGA MOŽA Pravljična urica / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONSKA POŠTA Glej opis pod 6. december. 8. december, četrtek 20.15 | PR HOSTAR 2 Glej opis pod 3. december. Mestni kino Domžale 18.00 | GORSKA MRZLICA Glej opis pod 2. december. Knjižnica Domžale 19.00 | SIMFONIČNI ORKESTER DOMŽALE - KAMNIK Kulturna društva se predstavijo / vstop prost / org.: JSKD – OI Domžale, Knjižnica Domžale. 7. december, sreda 20.00 | ONA VE Glej opis pod 3. december. Mestni kino Domžale 17.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Abonma filmski SREBRNO PLATNO in za IZVEN Glej opis pod 2. december. 10.00–12.00 | OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONSKA POŠTA Izobraževanje / začetni računalniški tečaj / število mest je omejeno / obvezna prijava: 01/724 12 04 – Maruša Pavlič / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale. Klub Blunout 20.30–23.00 | TABU – akustično Skupina Tabu že več kot 20 let navdušuje s svojo neuničljivo odrsko energijo in iskrenostjo. Bogata biografija in diskografija pričata o bendu, ki je presegel vse meje in za vedno pustil pečat v slovenski glasbi. Krajevna knjižnica Ihan 17.00 | BRALNE TAČKE Beremo kužku, individualno / za otroke od 4. leta dalje / predhodna prijava: 08 205 01 73 / org.: Društvo ambasadorji nasmeha, Krajevna knjižnica Ihan. 16.00–19.00 | DVORANA IGRAČ Predstavitev knjižnične igroteke / za otroke od 3. leta dalje / prisotnost staršev ali skrbnikov / vstop prost / org.: Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 2. december. 16. december, petek KD Franca Bernika 20.00 | MIKE BARTLETT: SNEŽINKA Abonma gledališki ANTIGONA in IZVEN Glej opis pod 13. december. vstop prost. KD Franca Bernika 20.00 | MIKE BARTLETT: SNEŽINKA Abonma gledališki ROMEO in IZVEN Drama SNG Maribor / režija: Jure Novak / igrajo: Gorazd Žilavec, Liza Marijina, Julija Klavžar / Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku. 17.00 | SKRIVNOST, IMENOVANA ALZHEIMER Alzheimer caffe / pogovori o demenci / predstavitev knjige / org.: Dom upokojencev Domžale, Društvo Spominčica - podružnica Domžale, Knjižnica Domžale. Knjižnica Domžale 10.00–12.00 | OSNOVE RAČUNALNIŠTVA IN ELEKTRONSKA POŠTA Glej opis pod 6. december. 13. december, torek Mestni kino Domžale 20.15 | OBE STRANI REZILA Drama / režija: Claire Denis / romanu Christine Angot / igrajo: Juliette Binoche, Vincent Lindon, Grégoire Colin, Bulle Ogier, Issa Perica, Hana Magimel, Mati Diop, Alice Houri, Bruno Podalydès, Lola Creton, Richard Courcet / 2022 / 116' / Claire Denis po filmu Žarek v srcu ponovno združi moči z Juliette Binoche v zgodbi o ženski srednjih let, ki se nepričakovano znajde v vrtincu nebrzdanih strasti / Srebrni medved za najboljšo režijo na Berlinalu. KD Franca Bernika 18.00 | BOŽIČNO-NOVOLETNI KONCERT GŠ DOMŽALE Za IZVEN Koncert / nastopajo: učenci Glasbene šole Domžale. Knjižnica Domžale 18.00 | NIKA PENGAL Srečanja z ustvarjalci: ČISTO BLIZU; Skrivnosti gospodične Medične / vodi: Cveta Zalokar / pogovor z avtorjem / org.: Cveta Zalokar, Knjižnica Domžale. KD Franca Bernika 11.00 | BOŽIČNI KONCERT ZASEBNE GLASBENE ŠOLE PARNAS Za IZVEN Koncert / nastopajo: učenci Zasebne glasbene šole Parnas 18. december, nedelja Klub Blunout 20.30–23.00 | SLAVKO IVANČIČ Živa legenda slovenskih zimzelenih se vrača z akustično zasedbo / na repertoarju bodo vsem dobro znane pesmi: Ne bom pozabil na stare čase, Sem takšen, ker sem živ, Črta, Mi ljudje smo kot morje, Portorož 1905, Tina, Kar je res, je res, Ko mene več ne bo itd. 20.30 | PRAVZAPRAV LJUBEZEN Romantična božična komedija / Love Actually / režija: Richard Curtis / scenarij: Richard Curtis / igrajo: Hugh Grant, Colin Firth, Emma Thompson, Bill Nighy, Liam Neeson, Alan Rickman, Martin Freeman, Keira Knightley / 2003 / 135' / devet prepletenih zgodb prikaže zapletenost enega samega čustva, ki nas vse povezuje: ljubezni. 17.00 | AVATAR: POT VODE Domišljijski / Avatar: The Way of Water / 190' / 2022, ZDA / režija: James Cameron / zasedba: Zoe Saldana, Sam Worthington, Sigourney Weaver, Stephen Lang, Kate Winslet, Vin Diesel, Michele Yeoh in Cliff Curtis / zgodba je umeščena deset let po dogajanju iz prvega dela / odkar se je odločil trajno prenesti človeško zavest v telo Avatarja in postati novi vodja naroda Na’vi, Jake Sully s svojo družino živi na Pandori … a kolonizacijske sile se vrnejo na Pandoro, da bi oživile prvotno iskanje, zaradi česar Jake in Neytiri pobegneta iz svojega doma in raziskujeta doslej še neznane dele Pandore, da bi srečala ljudstvo Metkayine, klan domorodcev, ki živijo obdani z morjem. Mestni kino Domžale 15.00 | OBUTI MAČEK: ZADNJA ŽELJA Glej opis pod 11. december. 12. december, ponedeljek 17. december, sobota 20.00 | LAMBORGHINI Glej opis pod 8. december. 18.00 | KAPA V sodelovanju z ZPM Glej opis pod 3. december. Mestni kino Domžale 16.00 | OBUTI MAČEK: ZADNJA ŽELJA Animirana komična pustolovščina / Puss in Boots: The Last Wish / sinhronizirano / 98' / 2022 / po več kot desetletju DreamWorks Animation predstavlja novo pustolovščino, ko drzni razbojnik Obuti maček odkrije, da sta njegova strast do nevarnosti in neupoštevanje varnosti terjali svoj davek: zapravil je namreč osem od svojih devetih življenj – pri tem pa pozabil šteti. Kulturni dom na Močilniku, Dob 16.00 | RUDI IN PRAZNIČNE KREMŠNITE Za abonma ŽIV-ŽAV 2022/23 in IZVEN Palček Božo ureja še zadnje podrobnosti s seznama prazničnih opravil: pisma otrok so prebrana, darila zavita in praznična obleka pripravljena, obiskati mora le še jelenčke, ki bodo vlekli praznične sani in seveda dokončati čarobni prah za letenje / gostuje MIŠKINO GLEDALIŠČE, Lendava / informacije in rezervacije: 041 420 610. 11. december, nedelja Klub Blunout 22.00 | CHRISTMAS PARTY Plesni večer Mestni kino Domžale 19.00 | I WANNA DANCE WITH SOMEBODY: FILM O WHITNEY HOUSTON Biografija / 2022, ZDA / scenarij: Anthony McCarten / režija: Kasi Lemmons / igrajo: Stanley Tucci, Tamara Tunie, Naomi Ackie / biografski film o eni največjih vokalistk vseh časov Whitney Houston / z vzdevkom The Voice je ena najbolje prodajanih glasbenih izvajalk vseh časov, saj je prodala več kot 200 milijonov plošč po vsem svetu. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA - izposoja Glej opis pod 2. december. KD Franca Bernika 17.00 | LUNA J. ŠRIBAR: GOZDOVILIMO! PREMIERA Lutkovna predstava / Društvo lutkovnih ustvarjalcev / režija: Katja Povše / igra, animacija: Tina Oman / 40' / primerno za 3+ / brezplačne vstopnice v sodelovanju z ZPM / vse v gozdu je povezano – kaj pa se zgodi, ko se glive uprejo in ne želijo več le rudariti na temnem med koreninami? 23. december, petek 20.00 | OSEM GORA Drama / po romanu Paola Cognettija / 2022 / 147' / osem gora je zgodba o prijateljstvu: o otrocih, ki postanejo moški in poskušajo izbrisati sledi svojih očetov, vendar se skozi vse ovinke življenja vedno znova vrnejo domov. Mestni kino Domžale 18.00 | PR' HOSTAR 2 Glej opis pod 3. december. Knjižnica Domžale 17.00 | ŠKRAT SPOMINČEK IN NJEGOVA PUSTOLOVŠČINA Pravljična urica z obiskom Božička / za otroke od 4. leta dalje / spletna prijava / pravljičarka: Natalija Trebušak / org.: Knjižnica Domžale. Krajevna knjižnica Ihan 16.30 | OKRASIMO SMREČICO Ustvarjalna delavnica / za otroke od 9. do 13. leta / predhodna prijava: 08 205 01 73 / delavnico vodi: Gordana Bajuk / org.: Krajevna knjižnica Ihan. 22. december, četrtek 20.00 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Glej opis pod 2. december. Mestni kino Domžale 18.00 | NOČ KRATKIH FILMOV 2022 Kratki filmi / različni ustvarjalci / distribucija: Mednarodni filmski festival Kino Otok - Isola Cinema, Društvo Kraken / 73' / na zimski solsticij in najkrajši dan v letu se 21. decembra 2022 že tradicionalno pridružujemo mednarodnemu dogodku Noč kratkih filmov ter v ospredje postavljamo pomen te vznemirljive filmske forme / dogodek se je udomačil v že več kot 50 državah po vsem svetu. V različnih krajih si bomo tako lahko ogledali program slovenskih animacij za otroke in družine ter izbor kratkometražcev, ki so zaznamovali letošnje leto. 21. december, sreda 20.00 | ONA VE Glej opis pod 3. december. vizualni in glasbeni užitek za vso družino je delo francoskega velikana animacije Michela Ocelota. iz urada župana koledar dogodkov Koledar kulturnih prireditev izhaja v glasilu Slamnik. Za točnost informacij odgovarja prijavitelj dogodka. Uredništvo ne odgovarja za spremembe programov in si pridržuje pravico do krajšanja prispelih informacij. Informacije o dogodkih v januarju 2023 pošljite do 19. decembra na naslov: koledar@kd-domzale.si. Zbral in uredil: Matija Kralj Fotografije: promocijsko gradivo. Koledar dogodkov KD Franca Bernika 18.00 | NIK ŠKRLEC: ZDRAVA PAMET Za IZVEN Silvestrska predstava / monokomedija / KUD Dveh in Rumena zavesa, d. o. o. / zasnova in besedilo: Nik Škrlec / igra: Nik Škrlec / predstava je primerna tudi za mladostnike, starejše od 12 let / Zdrava pamet je nova predstava Nika Škrleca o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. 31. december, sobota 20.00 | KORZET Glej opis pod 26. december. 17.30 | LIL LIL KROKODIL Glej opis pod 29. december. Mestni kino Domžale 10.00 | ČUDEŽNI SVET Glej opis pod 4. december. Knjižnica Domžale 16.00–19.00 | IGROTEKA – izposoja Glej opis pod 2. december. 30. december, petek 20.15 | LAMBORGHINI Glej opis pod 8. december. 18.00 | OBE STRANI REZILA Glej opis pod 12. december. Mestni kino Domžale 10.00 | LIL LIL KROKODIL Pustolovščina / sinhronizirano / 2022 / igrani film, posnet po otroški knjigi, o krokodilu, ki živi v New Yorku. 29. december, četrtek 20.15 | FARAON, DIVJAK IN PRINCESA Glej opis pod 20. december. 17.00 | I WANNA DANCE WITH SOMEBODY: FILM O WHITNEY HOUSTON Glej opis pod 23. december. Mestni kino Domžale 10.00 | KAPA Glej opis pod 3. december. 28. december, sreda Športna dvorana Domžale 20.00 | 51. NOVOLETNI KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE - KAMNIK Tradicionalni novoletni koncert / tokrat v znamenju razgibanih španskih plesov, strastnih romskih melodij in eksotičnih latino ritmov / prodaja vstopnic (15 eur, otroci do vključno 12. leta starosti imajo vstop prost): Kulturni dom Franca Bernika / dirigent: Slaven Kulenović, solisti: Andrej Omejc (saksofon), Armando Nunez (violina), Neža Vasle (sopran), Evelin Greblo (harfa). 20.15 | OSEM GORA Glej opis pod 22. december. slamnik@kd- dom zale. si Mestni kino Domžale 16.00 | KAPA Družinski film / režija: Slobodan Maksimović / scenarij: Sasa Eržen / igrajo: Gaj Črnič, Kaja Podreberšek, Ajda Smrekar, Mojca Fatur, Frano Mašković, René Štúr, Mila Maksimović, Tilen Kolbe, Emil Kulović / 2021 / 85' / v slovenščini, 6+ / prvi slovenski božični celovečerni film režiserja Slobodana Maksimovića, zgodbo o dečku, ki nima nič, in deklici, ki ima vse, preplete z močno vero v čudeže in jo poveže v topel, humoren in tudi napet film. Slamnikarski muzej, Menačenkova domačija, Galerija Domžale 10.00–12.00 | TA VESELI DAN KULTURE Dan odprtih vrat slovenske kulture / vstop prost / Slamnikarski muzej - 300 let slamnikarstva na Domžalskem, stalna razstava; 10 let : 10 spominov, občasna razstava ob 10-letnici; Menačenkova domačija – Likovno društvo Senožeti Radomlje: Po spominu, slikarska razstava; Galerija Domžale – Boštjan Drinovec: Odprta prihodnost, kiparska razstava. Arboretum Volčji Potok 10.00–11.00 | DAN ODPRTIH VRAT SLOVENSKE KULTURE Sprehodili se bomo po parku ter spoznali zgodovino in mnoge zanimivosti nastanka parka, kot si ga je zamislila družina Souvan, ki je namenila veliko denarja, veselja in zavzetosti, da se je posestvo spremenilo v razkošen park, oblikovan po angleških vzorih / plača se vstopnino v park, voden ogled je brezplačen / obvezna je prijava na prireditve@arboretum.si do petka, 2. 12. 2022, do 12.00. Galerija na potepu 10.00 | ČRTOMIR FRELIH: GRAFIKE IN RISBE. ŠTIRI DESETLETJA. MGLC - Mednarodni grafični likovni center, Ljubljana / vodeni ogled razstave / ponovno se bomo odpravili v Ljubljano na ogled razstave našega domačega, tudi domžalskega ustvarjalca / dobimo se pred vhodom v MGLC ob 10. uri / po razstavi nas bo skupaj s kustosinjo razstave Bredo Ilich Klančnik popeljal avtor / vstopnine ni, ker je v MGLC-ju dan odprtih vrat / vljudno vas prosimo, da posredujete prijavo do četrtka, 1. 12. 2022, v KDFB (01 722 50 50 ali po e pošti obvescanje@kd-domzale.si). KD Franca Bernika 10.00 | ELA PEROCI: MUCA COPATARICA Sobotna otroška matineja / za IZVEN Lutkovna predstava / Gledališče Labirint / režiser: Saša Jovanović / igrajo: Tina Oman, Saša Jovanović / 35' / primerno za 2+ / Muca nerednim otrokom odnese copate in tej sklenejo poiskati njen dom v zasneženem gozdu, kjer jim živali pomagajo najti mucino hišico – a kdo ve, ali bo muca otrokom vrnila njihove copatke …? 3. december, sobota Klub Blunout 20.30–23.00 | AMAYA IN UROŠ PERIĆ Koncert Cheek to Cheek je glasbena poslastica dveh najbolj markantnih soul glasov črnske glasbe na domačih tleh / tako Maja Keuc - Amaya kot tudi Uroš Perić sta že uveljavljeni imeni na slovenski glasbeni sceni z dolgoletnimi izkušnjami in prisostvovanji na najbolj uveljavljenih odrih v tujini. 20.15 | TRIKOTNIK ŽALOSTI Drama / 2022 / 147' / manekenski par Carl in Yaya je povabljen na luksuzno križarjenje, a medtem ko ustrežljiva posadka skrbi za zbirko bajno bogatih potnikov, zapiti kapitan tiči v svoji kabini in posluša Internacionalo… pripravlja pa se nevihta. pustolovščino, postavljeno v evropske Alpe. letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 21 22 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Dominik Istenič razkril ozadje snemanja filma Gajin svet 2 Ob gledanju filma se pogosto sprašujemo, kaj se skriva za sliko, ki jo vidimo, kako so posneli posamezni kader, kakšni so v resnici igralci, ali zares posnamejo vratolomni manever ali gre za računalniško obdelavo … kaj se pravzaprav dogaja na snemanju. oš rodica Učencem štirih izbirnih predmetov (vzgoja za medije – televizija, šolsko novinarstvo, gledališki in filmski klub) se je nasmehnila sreča. Imeli smo priložnost izvedeti marsikatero podrobnost iz zakulisja snemanja filma Gajin svet 2. dobili dovoljenje). Vila z bazenom, pri tej dosegli čudovito svetlobo z v kateri ‘kraljujeta’ Jurij Zrnec in Ka- ‘umetnim soncem’. Danes tega bara ni več, postavili so ga zgolj za čas tarina Čas, pa je bila najeta. Ko smo ravno omenili glasbeno snemanja. Škoda, kajti marsikdo izšolo … Presenetila nas je informaci- med nas bi ga obiskal. Požar, ki je ja, da ne Gaja (Uma Štader) ne učite- zajel ta bar, pa je bil zaradi varnosti ljica saksofona Ema (Ajda Smrekar) sneman na drugi lokaciji. V CENTRU ZA MLADE DECEMBRA DOGAJA VADBA PILATESA Bi poskrbel/a za dušo in telo? Pridruži se nam na vadbi pilatesa, ki poteka ob torkih v živo v Centru za mlade Domžale ob 18. uri in je namenjena mladim med 15. in 30. letom starosti. Cena pilatesa, ki ga vodi vaditeljica Maja Kržišnik, je 10 evrov za štiri srečanja. DECEMBRSKE MEDGENERACIJSKE DELAVNICE December je mesec za druženje in v predprazničnem duhu v Centru za mlade Domžale organiziramo kar tri medgeneracijske delavnice, na katerih lahko zabavno in kakovostno preživite čas s svojo družino. 5. decembra boste lahko spekli svoje parklje, 12. decembra bo potekala delavnica izdelave naravne kozmetike, 15. decembra pa boste lahko izdelali eko darila in se tako pripravili na prihajajoče praznike. FOTO TECAJ ZA MLADE Izpili svoje znanje fotografije in se nam pridruži na foto tečaju za mlade od 16 do 30 let. Tečaj poteka ob četrtkih ob 18:30, cena pa 10 evrov za 5 srečanj. Obvezne so predhodne prijave. Delavnice vodi fotografinja Daša Kankaraš. TECAJI ŠPANSKEGA, NEMŠKEGA IN NIZOZEMSKEGA JEZIKA V CZM pripravljamo kar štiri tečaje španskega jezika - začetnega, dve stopnji nadaljevalnega ter ustvarjalno modno španščino. Jezikovni tečaji bodo potekali ob torkih in četrtkih prek ZOOM-a, modna španščina pa ob sredah popoldne v živo. Tečaji so namenjeni mladim med 15. in 30. letom starosti. Poleg španščine se lahko naučite tudi nizozemščine. Pripravljamo začetni tečaj, ki bo potekal ob torkih med 16.30 in 18. uro. Tečaje bo vodila mag. hispanistike in prof. pedagogike in andragogike Maya Choghari. Cena tečaja, ki obsega 30 ur, je 45 evrov. Dominik Istenič z učenci OŠ Rodica Obiskal nas je namreč direktor fo- ne znata igrati saksofona. Moramo tografije omenjenega filma Domi- priznati, da sta to v vlogi zelo prenik Istenič. Pričakovali smo gospo- pričljivo izpeljali. da s kravato, očali in suknjičem, a Poleg začetnega pasjega pregopred nami je stal mlajši moški al- na je našo pozornost prevzela tudi ternativnega videza – s kapo, tato- scena pregona na morju (ko Zrnec oji, pearcingi in v all starkah. Uči- in njegova pajdaša bežijo z gliserteljica Andreja Grabar nam je svoje- jem). Nekaj je bilo drugače … In siga znanca najprej predstavila oziro- cer to, da so jo v celoti posneli z droma povedala, po katerih reklamah nom. Pa še to je zanimivo, da Zrnec in še ostalem delu ga lahko prepo- ne vozi oziroma ne upravlja čolna. znamo, nato pa vodila zanimiv po- Ravno tako Jurij Zrnec ne vozi avgovor o njegovem delu. Biti glavni tomobila, ki na začetku filma pred snemalec pri filmu je izredno odgo- šolo zbije učiteljico, ampak ga vozi vorna in težka naloga – težka tudi v poklicni voznik relija. Avto pa je bil dobesednem pomenu, saj mora sne- od snemalne ekipe … režiserja. malec nositi 15–20 kg težko kamero Marsikoga je prevzel Gajin jok na 12 ur na dan (toliko je trajal njihov šolskih stopnicah, ko ji oče ne versnemalni dan). jame, da ni imela nič s spletno obPo zanimivi predstavitvi poklica javo potegavščine učiteljici. Izvesmo se pustili zapeljati v Gajin svet, deli smo, da so bile to njene prave/ v dogajanje za kamero in pred njo. pristne solze … Je bila pa to ena težDominik nam je razkril veliko jih nalog, ko so čakali, ali bo uspela podrobnosti in anekdot s snema- ‘zajokati’ ali ne. Naše budno oko je opazilo, da stanja. Začetek filma je bil vsem fantastičen … rotvajlerjev lov Matica novanje Gajine družine ni isto kot v in Gaje je takoj pridobil našo po- 1. delu – na avdiciji so izbirali, kazornost. V resnici sta na izmeno po tero kuhinjo bodo dali v stanovagozdu tekla dva (enaka) rotvajlerja, nje. Zanimivo pa se nam je zdelo, da ki ju je k sebi klicala njuna trener- so med snemanjem dejansko kuhaka. Pri tem so imeli kamero napelja- li. Jutranjo budnico ‘Oči, oči, zamuno na vrv in s tem dosegli večjo po- jamo!’ pa so na srečo ohranili tudi v zornost. Za psa so morali predho- drugem delu. V filmu smo se zelo nasmejali dno urediti pot. Počistiti so morali namreč del gozda, da se ne bi spo- potegavščini, ko se učiteljici priletaknila. Vrata v gozdu niso bila ra- pi stol na zadnjico. Dobra ideja, ha, čunalniško narejena, ampak so bila ha! V resnici je bila na začetku prizares tam, vendar za njimi ni bilo ni- vezana nanj z vrvjo. Nasmejal nas je česar. Ob vsem tem dogajanju je Do- tudi varnostnik iz 1. dela, le da je bil miniku uspelo ujeti neverjetno sve- tokrat v vlogi varnostnika na vhodu v kamp. Pri njem so iz 1. dela ohratlobo s padajočimi žarki. Film so snemali na več lokacijah nili motiv rumene kravate. Ta del so med počitnicami, ko je bilo manj snemali v kampu Lucija, ostalo doljudi. Cesto v okolici osnovne šole gajanje na morju pa se je odvijalo v v Ljubljani so zaprli. Glasbena šola kampu na Debelem rtiču in v Kopru. Sardelca bar je imel odlično lokaje bila posneta v dvorani Tabor. Pa tudi pred ‘ta pravo Polikliniko’ v cijo, tudi barve in svetloba so bili izLjubljani niso snemali, ampak pred raziti. Tako kot pri precej drugih sceneko zasebno bolnišnico (kjer so nah (npr. snemanje v šoli) so tudi Med snemanjem so posneli tudi kadre, ki jih na koncu niso dali v film, npr. Ema (Ajda Smrekar) na ultrazvoku, ko izve, da je noseča. Zanimiv je bil tudi podatek, da so sceno pri vodnjaku (Ema in Matic) snemali dvakrat. Namreč, ko so snemali prvič v nočnem času, so toliko časa snemali želeni kader, da je ta čas vodnjak že ‘ugasnil’. Naslednji dan je šel Dominik sam posneti isti kader brez igralcev in ‘delujoči’ vodnjak so računalniško združili z nočno sceno snemanja prejšnjega dne. Še zanimiva beseda ali dve o igralcih … Gaja in Matic se v resnici poznata. Režiser, ko ju je izbral na avdiciji, tega ni vedel. Gaja in Matic pa nista vedela, da se potegujeta za glavni vlogi v filmu. Tudi Jurij Zrnec in Peter Bratuša (režiser) se poznata oziroma sta prijatelja. V nadaljevanju našega srečanja smo si predpremierno ogledali kratek dokumentarni film o snemanju filma Gajin svet 2, v katerem so glavni igralci (Uma Štader, Enej Černe Berčič, Sebastian Cavazza, Ajda Smrekar) povedali, kako je bilo na avdiciji, kako so sploh prišli do nje, kaj vse so počeli na snemanju, nato pa nam je Dominik pokazal še vrsto fotografij s snemanja filma. Dominik večino snemalnega dela opravi sam, pomaga mu zgolj še ena oseba. Celoten film so snemali dober mesec, nato pa je druga ekipa naslednja dva meseca računalniško obdelovala vse posnetke. Dominik je vrhunski direktor filmske fotografije, ki je med drugim prejel tudi mednarodno nagrado golden star 2021. Tudi nas je navdušil s svojo ustvarjalnostjo, strokovnostjo, zanimivostjo in s svojim preprostim nastopom. Ekipa učencev z mentoricama Jano Stančič in Andrejo Grabar Pripravljamo tudi tečaj nemškega jezika. Razpisujemo začetnega in nadaljevalnega, izvedli pa bomo tistega, za katerega bomo prejeli več prijav. Tečaj izvaja Miha Gabrovšek, uni. dipl. nemcist.Cena tečaja znaša 45€ za 30 ur. Tečaj je namenjen mladim med 15. in 30. letom starosti. DOBRODELNI BOLŠJAK IN BOŽICEK ZA EN DAN Do 29. novembra bo v Centru za mlade Domžale zbirno mesto za darila v okviru projekta Božiček za en dan, darila pa lahko oddate vsak dan med tednom od 9:00 do 19:30. Od 28. novembra do 1. decembra pa vabljeni na dobrodelni bolšjak, na katerem boste zagotovo našli kaj uporabnega zase, sami pa lahko prinesete star nakit, zanimive knjige in uporabne predmete! SVETOVALNICA ZA MLADE Se zaradi trenutne situacije počutiš nelagodno? Se soočaš s povsem novimi občutki? Bi se rad/a pogovorila? Ne glede na to, kako velike težave te pestijo, ti je v CZM na voljo BREZPLAČNA svetovalnica. Svetovalnico vodi diplomirana psihologinja in je namenjena mladim do 30. leta. Pokliči nas ali nam piši na mail tudi, če se želiš samo z nekom pogovoriti. Ne ostani sam! IŠCEMO PROSTOVOLJCE Obvladaš angleščino? Bi svoje znanje delil/a z drugimi? CZM išče prostovoljce/ke za učno pomoč za angleščino za osnovno šolo. V kolikor bi rad/a postal/a prostovoljec/ka, lepo vabljen/a, da se nam javiš na mail info@czm-domzale.si. Prostovoljno delo bo potekalo predvidno eno uro tedensko. DELAVNICA LICENJA ZA MLADE Se želiš za novoletne dogodke primerno naličiti in zablesteti na večernih zabavah? Udeleži se prednovoletne delavnice ličenja, ki jo v Centru za mlade Domžale organiziramo 20. decembra 2022 in bo potekala od 18:00 do 19:00. NA VSE AKTIVNOSTI OBVEZNE PREDHODNE PRIJAVE NA INFO@CZM-DOMZALE.SI ALI 040 255 568. VABLJENI V PLAC ZA MLADE OD PONEDELJKA DO PETKA, OD 8:00 DO 20:00 IN PREVERITE, KAJ VSE VAM PLAC ZA MLADE PONUJA ZA KAKOVOSTNO IN ZABAVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA CASA! Center za mlade Domžale, Ljubljanska cesta 58, Domžale 040/255-568, 01/722-66-00; info@czm-domzale.si; www.czm-domzale.si FB: czm.domzale IG: czm_domzale letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 23 iz naših vrtcev in šol slamnik@kd- dom zale. si Predstavitev poklica veterinarja Narava nas obdaruje Eno od načel uresničevanja kurikuluma za vrtce je načelo sodelovanja s starši. Jesenska tržnica v Vrtcu Dominik Savio vrtec urša Starši imajo tako v dogovoru z vzgojiteljico možnost aktivno sodelovati pri vzgojnem delu, seveda ob upoštevanju strokovne avtonomnosti vrtca. S sodelavko sva starše na roditeljskem sestanku povabili k sodelovanju z namenom, da bi se otroci seznanili z različnimi poklici. Dve mamici sta se tako dogovorili, da otrokom predstavita poklic veterinarja. V vrtec sta pripeljali tudi svoji psički Ajo in Lajko, ki sta bili predhodno veterinarsko pregledani. Otroci so ‘zdravljenje’ omenjenih psičk najprej le opazovali, pozneje so aktivno sodelovali. Imeli so možnost uporabe otoskopa za pregled ušes in stetoskopa za poslušanje srca. Lahko so povijali tačke in opazovali, kako psičku veterinar da infuzijo. Ker jih je predstavitev in predvsem možnost aktivnega sodelovanja tako prevzela, sta mamici ponudili, da nam naslednji dan prineseta medicinske pripomočke za igro veterinar. Otroci so v vrtec prinesli svoje ‘bolne’ plišaste vrtec dominik savio Jesen je čas, ko se z otroki v vrtcu pogovarjamo o darovih narave in spoznavamo, kaj vse zraste na naših vrtovih, poljih, v sadovnjakih in gozdovih. Radi obiščemo tržnico v Domžalah, ki je vedno bogato založena in si pogledamo, otroci urijo v štetju, prepoznavanju barv in količin. Naša tržnica je bila tudi letos zelo obiskana. Mnogi starši in stari starši so priskočili otrokom na pomoč pri nakupih in prodaji. Ostalim pa smo pomagale vzgojiteljice. Tako je vsak kaj vse so pridelale pridne roke naših kmetov. Tako otroci spoznavajo sadje, zelenjavo in ostale jesenske plodove. Dogajanje doseže vrhunec, ko se naše igrišče spremeni v pravo tržnico, ki jo z veseljem obiščejo tudi starši in stari starši. Na igrišču postavimo stojnice in nanje zložimo sadje, zelenjavo in druge dobrote, ki jih otroci prinesejo v vrtec. Skupaj z otroki izdelamo denarnice in jih napolnimo s plačilnimi sredstvi – barvnimi žetoni. Komur zmanjka žetonov, jih lahko v banki dvigne ali zamenja za pravo barvo. Starejši otroci se z veseljem preizkusijo v vlogi prodajalcev. Imajo tehtnice, blagajne in vsak lahko z žetoni kupuje in plačuje. Pri tem se otrok lahko kupoval in napolnil svojo košarico z različnim sadjem in zelenjavo. Poleg sadja in zelenjave so pridne roke pripravile tudi marmelade, čaje, suho sadje, oreščke, gozdne plodove, cvetje in sladke dobrote, ki so otroke še posebej razveselile. Hvala staršem in starim staršem za vse dobrote, hvala za sodelovanje na tržnici. Dopoldansko druženje je v prijetnem vzdušju kar prehitro minilo. Otroci so se zelo razveselili, ko so se jim v vrtcu pridružil starši in stari starši. Starši pa so del dneva lahko preživeli z nami in se med seboj družili, poklepetali ter začutili utrip našega vrtca. živali, ki so jih v svojih ‘veterinarskih ambulantah’ lahko zdravili. Skozi igro in z aktivnim sodelovanjem so tako pridobili nova znanja. Spoznavali so poklic, ki ga bo morda kdo izmed njih opravljal, ko odraste. Mamicama smo hvaležni za trud, čas in vse pripomočke, ki sta jih podarili za igro mladim nadobudnežem. Besedilo in foto: Petra Krašovic, vrtec Urša, enota Mavrica Nogometni turnir z babicami in dedki V okviru projekta Turizem smo v oktobru podrobno spoznali nogomet. vrtec urša Spoznali smo pravila igre, športno opremo in pripomočke, izdelali smo si navijaške šale in nogometne drese. Naučili smo se tudi nogometno himno. V četrtek, 27. oktobra 2022, smo otroci iz skupine Čebele in Metulji priredili nogometni turnir. Povabili smo babice in dedke. Zbrali smo se na nogometnem igrišču Nogo- metnega kluba Dob. Najprej smo se Nogometna himna skupaj ogreli, nato pa se babicam Nogomet, to šport je pravi, in dedkom predstavili z nogometno zanj navijamo vsi radi. himno. Prisluhnili smo tudi sloven- Čebele – rdeča smo ekipa, ski himni in nato odprli nogometni žogo brcamo, da vse se bliska. turnir. Veselje delimo, se urno vrtimo Najprej so na igrišče stopili otro- ter se s prijatelji radi na igrišču ci in pokazali svoje nogometaške dobimo. spretnosti. Navijači pa so jih gla- Metulji – bela smo ekipa, sno spodbujali in s pomočjo različ- fantje in dekleta smo željni nih navijaških pripomočkov navijanogometa. li za obe ekipi. Hitri, urni in natančni, Nato smo igro nadaljevali skupaj gol zabili bi najrajši. z babicami in dedki. Skupaj s svoji- Zdaj navijajte vsi z nami, mi vnučki so se urno podali za žogo. zmagovalci vsi smo pravi. Na koncu smo vsem podelili še Hvala NK Dob za pomoč pri izvedbi medalje in se pogreli s toplim čajem. nogometnega turnirja. Čebele in Metulji z vzgojiteljicami V duhu naše nogometne himne smo iz vrtca Urša, enote Pikapolonica bili na koncu vsi zmagovalci. Obisk ljudskih pevcev v vrtcu Ostržek Vrtec Ostržek, enoto Vrtca Domžale, so jesenskega dne, 25. oktobra 2022, obiskali ljudski pevci MPZ Janez Cerar. vrtec domžale Otroci jim pravijo kar dedki s slamniki. Zbor vodi Marika Haler, ki zavzeto predaja ljudsko pevsko izročilo na mlajše generacije. Preko pesmi o izgubljeni ptičici, de- kletih, ki pogrešajo svoje ljubljene, o Izidorju, ki pase ovčice in še mnogih drugih, se misli otrok zapeljejo v čas pisanja z gosjim peresom in črnilom. Glasovi starejših pevcev so se meša- li z otroškimi glasovi, ko smo zapeli in zaplesali še vsi skupaj. S povezovanjem generacij starejši ohranijo mladost, mlajši pa spoznavajo izkušnje starejših in ohranjajo spomine. Gradijo se medsebojni odnosi in spoštovanje, kar je vedno bolj pomembno v čedalje bolj virtualnem svetu. Z željo, da gresta mladost in starost z roko v roki, se že veselimo ponovnih medgeneracijskih srečanj. Tadeja Mišmaš, vzgojiteljica ROK ZA ODDAJO Naslednja številka Slamnika izide v petek, 23. decembra 2022. Rok za oddajo prispevkov je v ponedeljek, 12. decembra 2022, do 12. ure. Pri vsakem prispevku mora biti jasno razvidno, kdo je avtor prispevka, podpis fotografa in komentar k fotografiji. Prispevke lahko v času uradnih ur oddate v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale, zunaj uradnih ur v nabiralniku na stavbi ali na naš e-naslov: urednistvo.slamnik@kd-domzale.si Jana Jezeršek Vrtec Dominik Savio Tečemo skupaj za naš planet Vse igralnice v enotah Vrtca Domžale so bile to oktobrsko sredo prazne. Nikjer ni bilo slišati veselih otroški glasov. vrtec domžale Vse muhe in vsi ta je naslednjo enoto srečala nekje pajki so v času naše odsotnosti skrb- na pol poti. no pazili na naš drugi dom (vsaj Otroci so si z navdušenjem pretako se radi pošalijo otroci). dali našo ogromno štafetno paliVsi in skupaj smo se namreč od- co, ki so jo krasile značke vseh enot pravili na posebno misijo. Misijo ki Vrtca Domžale. Štafetno palico smo smo jo v zgodovini vrtca izpeljali pr- idejno zasnovale koordinatorke provič. Po skrbno načrtovanem dogod- grama Ekošola, saj smo želele, da ku smo v vseh enotah Vrtca Domža- na tek ostane tudi simbolni spomin. le poskrbeli za realizacijo pomemb- Skupaj smo prehodili in pretekli donega sporočila naše vizije: Povezo- brih 8 km razdalje, ki loči naši najvanje. bolj oddaljeni enoti. V sami štafeti, Povezali smo se ob posebnem do- ki nas je povezovala so na svoj način godku, v času, ko je celoten svet te- sodelovali tudi naši najmlajši otroci kel za naše podnebje. ter sodelavke z naše uprave. V sklopu programa Ekošola, kaPredaje štafetnih palic smo skrbterega sodelujoči smo z letošnjim no shranili na fotografijah in z njišolskim letom tudi mi, smo 19. ok- mi izdelali plakate ozaveščanja o tobra 2022 tekli za podnebje. Tekli našem dogodku. Skozi celoten dosmo za višji cilj – ozavestiti nas in godek smo skrbeli tudi za to, da so vse, ki z nami sodelujejo, da še ob- bili uporabljeni reciklirani materiali staja upanje za naš planet. Upanje, in da v sklopu dogodka niso nastali a le, če danes začnemo spreminjati dodatni odpadki. navade in še naprej strmimo k vzgoji Po končani štafeti smo se vrninajmlajših na poti k zelenemu svetu. li v naše igralnice, ki so bile ponovSvetu, ki bo tudi v daljni prihodno- no polne veselih otroških obrazov. sti bivališče za naše potomce. Otroci so se z radovednostjo udelePriprave na naš tek so se začele žili teka in sprehoda v naravi. Z navnekaj tednov pred tekom. Želeli smo dušenjem smo se srečevali in čisto si povezati enote in se tega lotili ak- vsi se strinjamo, da bi se lahko med tivno. Našo povezanost smo tokrat enotami srečali večkrat. Našo misipostavili pred nov izziv. Skupaj smo jo k povezovanju med enotami ocetekli najdaljšo štafeto, ki jo Vrtec njujemo kot izjemno uspešno in jo Domžale lahko preteče. Začeli smo kot primer dobre prakse želimo dez izdelanim načrtom teka in zemlje- liti tudi z vami, dragi bralci. vid objavili na naših oglasnih deSkupaj za naš planet in za bolj skah, spletni strani. Tako smo pred- svetlo prihodnost otroških obrahodno opomnili tudi starše na naš zov, ki dnevno sooblikujejo naše (in velik dogodek. Tek smo začeli v eno- vaše) dopoldneve. Karin Ropotar Kovič ti Racman (Dragomelj) in ga končaFoto: Vrtec Domžale li v enoti Gaj (Preserje). Vsaka eno- 24 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii aktualno | starejši kolumna • medsebojni odnosi LIDIJA BAŠIČ JANČAR KAJ BI SI ZAŽELELI, ČE BI IMELI ČAROBNO PALIČICO? Ne le zato, ker nas november že sam po sebi spodbuja k razmišljanju o minljivosti, temveč tudi zaradi lastne izkušnje tokrat pišem o globokem zavedanju o sebi, času, ki nam je namenjen, o bližnjih, ki so odšli. In pišem, zavedajoč se obstoja tukaj in zdaj, ob istočasnem srečevanju z mislijo, s katero se slej ko prej sreča vsakdo: o koncu. T slamnik@kd- dom zale. si Na obisku pri Francki Slovnik Medobčinsko društvo invalidov Domžale je ob visokem življenjskem jubileju obiskalo svojo članico Francko Slovnik, ki je 18. oktobra 2022 praznovala 90-letnico. Razveselila se je obiska in bila je presrečna, da so se člani spomnili in jo obiskali. Francka Slovnik se je rodila 18. oktobra 1932 v Ihanu. Kljub starosti ima še odličen spomin, tako da nam je z veseljem in vnemo povedala o svojem življenju. Rada se spominja svojega otroštva, čeprav so skromno živeli in jim pogosto ni bilo enostavno. Oče in mama sta se poročila, ko je bila stara pet let, imela je še dva brata. V osnovno šolo je hodila delno v Domžale, delno pa v Ihanu. Njen oče je umrl pri 58 letih, mama pri 90 letih, tako da je mama skrbela za njo in brata. Ko je bila stara 15 let, se je zaposlila v tovarni Svit na Bakovniku, potem pa se je zaposlila v Tosami in bila tam zaposlena do upokojitve. Čeprav je eden izmed njenih bratov umrl zelo mlad, ima tri nečake, ki skrbijo zanjo, saj se ni nikoli poročila in živi sama. V društvo se je kot invalidka včlanila leta 2007 na pobudo naše prostovoljke Milene Pirnat, ki jo tudi večkrat obišče. Gospa je zelo zgovorna in rada klepeta, zato je zelo vesela vsakega obiska. Zdravje ji še kar dobro služi, razen tega, da ima težave s sladkorjem, a zato drži dieto. Vsak dan za kratek čas pogleda televizijo, da je z novicami na tekočem. Za erapevtsko delo je poslan- pa tako zelo odraslo močni. Ob taki stvo, tako ga dojemam in izjavi si lahko le mislimo, kako križivim. Svojega dela ne je- vičen je svet. Gospod, moj klient, o mljem kot ponujeni priroč- katerem je tekla beseda na začetku nik, namenjen ljudem. Ne znam le mojega pisanja kolumne, se je modobro poslušati, temveč sem vedno ral posloviti od svoje hčerke in sina. pozorna na neizrečeno, na simboli- Kako krivično, pomislim. Ko je ravko, vedenje ljudi in potem to ube- no začel živeti, se je moral posloviti. sedim še bolj jasno in razumljivo, In česa bi si vi želeli, če bi imeli na tako rekoč ubesedim še neubesede- razpolago čarobno paličico? zajtrk in večerjo poskrbi sama, koJubilantki kar ni zmanjkalo beno. V terapiji je odnos med terapevsilo pa ji pripeljejo iz domžalskega sed, rada se je spominjala mladosti Del vseh teh procesov ljudi sem tom in klientom zelo oseben, dosti- tudi sama, nevedoč in nezavedno doma upokojencev. Za lažjo hojo in odraščanja, čeprav ji ni bilo vekrat bolj kot kateri koli drug odnos. vstopam v njihova življenja in neizuporablja bergle, da bo lažje spa- dno postlano z rožicami. Ob obisku Ljudje terapevtu zaupajo najbolj in- merno sem hvaležna, da lahko pola, pa si je naročila bolniško poste- sta ji predstavnici društva Vida Pertimne izkušnje, zato ta pozna člove- magam kot človek. Ogromno se naljo. Malo je skrbi prihajajoča zima. ne in Milena Pirnat izročili šopek, ki ka v samo jedro, dušo. Odnos je ranUpa, da ne bo premrzla. Za ogreva- so ga izdelali invalidi v društvu, in V desetih letih svojega ljiv in oseben. V desetih letih svojenje si je nabavila električni radiator darilni bon. ga intenzivnega terapevtskega dela intenzivnega terapevtskega in bo tako dočakala pomlad, ko bo V imenu Medobčinskega društva sem srečala veliko ljudi, posluša- dela sem srečala veliko spet lahko posedela pred hišo. Niko- invalidov Domžale gospe Francki la mnogo težkih zgodb in bila priča li si ni mislila, da bo dočakala tako Slovnik želimo vse najboljše in ji isljudi, poslušala mnogo velikih preobratov v odnosih. Vesevisoko starost. Še vedno ima polno kreno čestitamo za visok jubilej. Še la sem, da sem del teh novih zgodb. težkih zgodb in bila priča energije in volje do življenja, nič se na mnoga leta! Za MDI predsednica Vida Perne Stiske ljudi me ganejo, se me dota- velikih preobratov v ne pritožuje. odnosih. Vesela sem, da knejo. Od samega začetka svojega dela sem del teh novih zgodb. sem spremljala par z njunima otro- Stiske ljudi me ganejo, se koma. Zame poseben par, skrbna, me dotaknejo. čuteča, željna vzpostaviti drugačne družinske odnose, kot sta jih njuna starša. Potrebovala sta mojo pomoč, včasih bolj intenzivno, včasih manj. Zaposleni v domu upokojencev se z organizacijo in izvedbo različnih dejavnosti trudijo V letošnjem letu je gospod zbolel. stanovalcem polepšati jesen njihovega življenja, da bo ta čim bolj kakovostna in pestra. Bolezen je izjemno hitro napredovala. Želel si je, da jih obiščem na domu, se pogovorim z njima in otro- učim od njih. Naučila sem se, da je koma. Morali so se posloviti. Izku- v življenju vse povezano, v harmo- Taka je bila tudi letošnja koledarska šnje, da nekoga obiščem na domu v niji, da pravzaprav nimamo vpliva. jesen, ki je naravo obarvala v čudotako pomembni življenjski situaciji, Vse na tem svetu, v vesolju, je toč- vite barvne odtenke ter postregla z še nisem imela. Obisk je bil ganljiv, no tako, kot mora biti. Narava je kra- lepimi, sončnimi dnevi in bogato to ni bila več terapija in jaz nisem sen dokaz temu, če jo le znamo opa- bero jesenskih plodov. Ti v čudoviodšla tja kot terapevtka. Bila sem zovati. Vsako drevo, veja, cvet, naj- tih kreacijah, ki so jih stanovalci izjaz, ranljiva, z ljubeznijo in skrbjo manjša trava raste v natančnem so- delali na ustvarjalnih delavnicah, zanje. Šla sem zato, da jim nekaj zvočju z naravo, nič ni tam zgolj po krasijo vhod v dom upokojencev. Kostanj je letos bogato obrodil. V dam, da se poslovim od njega. Šti- naključju. Ste se morda že kdaj znarinajst dni za tem je umrl. šli v situaciji, ko ste se ozrli nazaj na njegovem sladkem okusu smo lahO minljivosti nasploh nam še določeno težko izkušnjo in jo videli ko uživali v izobilju. Z njim so se pouspe razmišljati. Odhod s tega sve- v drugačni luči? Jo čez mnogo let ra- sladkali tudi v domu upokojencev, ta ne uide nikomur. Izjemno bole- zumeli drugače? Morda v njej prepo- kjer so organizirali kostanjev piknik. Da je bilo na druženju res veče zame je razmišljanje o slovesu od znali drug pomen? svojih najdražjih. Ko te zadene neizZ robčki ob sebi sem si ogleda- selo, je poskrbela Anica Karo, ki je podbitno dejstvo, da odhajaš ali od- la nedavno dansko dokumentar- domu podarila več kilogramov sladhaja kdo od ljubih, preprosto veš, da no oddajo z naslovom Nekaj lepega kega kostanja. Po pečenih plodovih ga ne boš mogel več prijeti za roko, je ostalo za njimi. Nagrajeni doku- je zadišalo po hodnikih in na terasi ga poljubiti, objeti, se pogovarjati z mentarec prikazuje delovanje usta- doma. Zraven se je prilegel hladen njim. Čutiš tako močno pogrešanje, nove Dobra žalost, kjer pomagajo breskov sok, ki ga je domu podaril da boli. Ta bolečina še kar traja in otrokom osmisliti žalovanje ob iz- Grunt, zavod za socialno podjetnitraja, morda se nikoli ne bo končala. gubi enega ali kar obeh staršev. Ti štvo na podeželju. Sprehod za spomin za ozave- V domu je zadišalo po pečenem kostanju. Verjamem, da je smrt le prehod. Pa otroci vedo, kaj pomeni, ko ti nektudi čutim tako? Želela bi, da bi to do tako pomemben umre. Ljudje, ki ščanje o demenci: Tople, sončne zmogla čutiti bolj, kot se mi zdi, da delajo z njimi, se tako pomensko in dni so v domu izkoristili tudi za pri- jetne sprehode po okolici doma, na dne. Preživeli so ga v družbi moškesvetovni dan alzheimerjeve bole- ga pevskega zbora upokojencev Jav resnici zmorem. Da bi v onostran- smiselno pogovarjajo z njimi: Kaj zni pa so izvedli Sprehod za spomin. nez Cerar Domžale in citrarke Betstvo zaupala in verjela še močneje. pomeni žalost? Kaj čutiš, ko jokaš? Gre za svetovno pobudo, s katero se ke. Pevsko dopoldne je kar prehitro Z novim šolskim letom v naš tera- Kaj prinese čas po smrti nekoga bliopozarja na vedno večji problem de- minilo, pravijo v domu, zato bodo pevtski center prihajajo otroci, prav- žnjega? Otroci dobijo pomembno mence in naraščajoče število bolni- kakšno podobno glasbeno druženje zaprav skupina otrok na poslušanje sporočilo, in sicer: Kjer koli si, te bo kov s to boleznijo. Domu upokojen- kmalu ponovili. in pogovarjanje o pravljicah za otro- moja ljubezen našla. Si nekaj lepecev Domžale pri izvedbi Sprehoda Prav poseben obisk: Stanovalci ke s terapevtskim učinkom. Desetle- ga, kar je ta človek, ki je umrl, puza spomin pomaga Nogometni klub pa so doživeli še prav poseben obisk, tna deklica je na vprašanje, kaj bi si stil za seboj. Domžale, s katerim sodelujejo že od namreč kače vrste kraljevi piton. Po zaželeli, če bi imeli na razpolago čaZa konec delim misel o nebeleta 2013. S pomočjo članov kluba prvi zadržanosti so najbolj pogumni robno paličico, odgovorila, da bi si sih, tako kot jih doživljajo in razuse je letošnjega sprehoda udeleži- kačo Mici prijeli in jo pocrkljali v želela nazaj svojega očija. Ta očka ni mejo otroci, ki so izgubili mamico lo kar 33 stanovalcev doma. Odpra- svojih rokah ali naročju. V domu so odšel zaradi ločitve ali česa podob- ali očija. »Nebesa so neviden planet. vili so se do Slamnikarskega parka, že večkrat gostili pasje in mačje prinega, temveč ker je mnogo premlad Rožnat je. Tam imaš lahko zabavo. nato pa so v parku še potelovadili in jatelje, kača pa je tokrat prvič obihudo zbolel. Deklica zdaj odrašča Ali pa se igraš. Vsi, ki so umrli, so tam. skupaj zapeli. skala stanovalce. Glede na njihovo brez očija ob sebi. Otroci so izje- Vsi, ki so tam, se učijo za angele in Z mislijo pevke Elle Fitzgerald, navdušenje zagotovo ne zadnjič. mni, brez truda začutijo drug druge- pazijo nate. Ampak ti ne veš, da so da je edina stvar, ki je boljša od pega, se nežno odzivajo na stiske lju- tam. Zmeraj so ob tebi in nebesa so tja, še več petja, se strinjajo tudi v di, so ranljivi, krhki, po drugi strani rožnata. Tvoj očka je v nebesih.« ❒ domu, kjer so za stanovalce orgaKolumne izražajo stališča avtorjev in ne nujno uredništva glasila Slamnik. Dom je obiskala prav posebna gostja. nizirali tudi prijetno pevsko dopol- Bogat nabor jesenskih dejavnosti popestri marsikateri vsakdan letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 25 kultura slamnik@kd- dom zale. si izbr@no v knjižnici domžale knjige za odrasle DECEMBER KOLEDAR DOGODKOV sezona 2022/23 sobota, 3. december 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN sobota, 10. december 10.00 / Sobotna otroška matineja / za IZVEN torek, 13. december sreda, 14. december četrtek, 15. december 20.00 / ab gledališki in IZVEN nedelja, 18. december 15.00 / predstava z obiskom Dedka Mraza ponedeljek, 19. december 20.00 / za IZVEN Ela Peroci: MUCA COPATARICA lutkovna predstava / Gledališče Labirint / režiser: Saša Jovanović / igrajo: Tina Oman, Saša Jovanović / 35’ / primerno za 2+ / Muca nerednim otrokom odnese copate in tej sklenejo poiskati njen dom v zasneženem gozdu, kjer jim živali pomagajo najti mucino hišico. A kdo ve, ali bo muca otrokom vrnila njihove copatke …? Mladinska knjiga, 2022 Alain de Botton je britanski filozof, ki vsakdanjo zgodbo Rabiha in Kirsten lepo dopolnjuje s psihološko-filozofskimi razmišljanji. Spremljamo ju od zgodnje zaljubljenosti in vse do družinskega življenja z dvema otrokoma. Soočata se s tipičnimi zakonskimi vzponi in padci, kjer se lahko prepozna marsikateri zakonski par. Bralci lahko skupaj z njima odkrivamo, kako v odnosu lahko prilagajamo pričakovanja in kaj je v resnici ljubezen, saj avtor besedilo pospremi z razlago medosebnih odnosov, razumevanja več plati, strahov, izrečenega in neizrečenega … (A. P.) Jurij Devetak lutkovni koncert / Lutkovno gledališče Kinetikon / nastopajo: Brina Vogelnik (BibaMica), Petra Pikalo (MatKurja), Luka Ropret (kitara), Jaka Hawlina (bariton, trobenta) / 45’ / primerno za 3+ / Bibamica bi rada z otroki še enkrat zapela pesmi z Bisergore, zato se je odkotalila na koncert, kjer jih bo skupaj z Matkurjo in glasbeniki znova našla. Mladinska knjiga, 2022 Mike Bartlett: SNEŽINKA Drama SNG Maribor / režija: Jure Novak / igrajo: Gorazd Žilavec, Liza Marijina, Julija Klavžar / Predbožična igra o odnosu med očetom in hčerjo, generacijskem prepadu ter o tem, kako se lahko znova najdemo v najbolj nepričakovanem trenutku. Fran Levstik: VIDKOVA SRAJČICA lutkovna predstava / Lutkovno gledališče Fru-fru / režija: Irena Rajh / igra: Irena Rajh / glasbena spremljava: Anže Virant / 35’ / primerno za 2+ / Levstikov Videk v mehki lutkovni podobi toplih materialov in živih barv, ki se v posebnem ritmu prepletajo z zgodbo in živo glasbo. AMADEUSOVO BOŽIČNO VOŠČILO Nik Škrlec: ZDRAVA PAMET 18.00 / Silvestrska predstava Tok ljubezni BIBAMICA NA KONCERTU božični koncert / program: W.A. Mozart, Leopold Mozart, Giuseppe Tartini, božične pesmi / izvajalci: Beti Bratina (sopran), Mladinski pevski zbor glasbene šole iz Škofja Loke, Abonmajski orkester KD Franca Bernika, Mate Bekavac (klarinet) / Božični koncert z venčkom prazničnih, tradicionalnimi pihalci, Mozartovimi znanimi hiti in njegovo še nikoli izvajano skladbo. sobota, 31. december Alain de Botton monokomedija / KUD Dveh in Rumena zavesa d.o.o. / zasnova in besedilo: Nik Škrlec / igra: Nik Škrlec / Predstava je primerna tudi za mladostnike, starejše od 12 let. / Zdrava pamet je nova predstava Nika Škrleca o možganih, naših mislih in vseh vragolijah, ki nam jih uganjajo. KULTURNI DOM FRANCA BERNIKA DOMŽALE Ljubljanska 61, Domžale | T 722 50 50 | www.kd-domzale.si Nekropola Jurij Devetak je v sodelovanju z legendarnim pisateljem Borisom Pahorjem upodobil njegovo najslavnejšo stvaritev Nekropolo v obliki romana v stripu. Iziti bi moral na avtorjev 109. rojstni dan 26. avgusta 2022, vendar je Boris Pahor žal 30. maja 2022 še pred izidom umrl. Črno-bele ilustracije osupljivo ujamejo duh pripovedi in bralca popeljejo med Pahorjeve refleksije o doživetem med obiskom taborišča po več kot dvajsetih letih ter tudi v grozljiv čas, ko je avtor doživel in preživel nedojemljive grozote taborišča Natzweiler-Struthof. Ob sprehajanju po taborišču nas oba avtorja ponovno opomnita na neverjetno trpljenje, ki ga je (bil) človek sposoben prizadejati drugemu človeku, soočeni pa smo tudi s travmo, ki je spremljala mnoge preživele taboriščnike, in sicer z občutkom krivde. Z občutkom krivde, ker so preživeli. V Pahorjevem primeru tudi spoznamo boleče podrobnosti, ki napajajo to krivdo, kot je bil kruh umrlih, ki ga je lahko pojedel kot bolničar, ko je trupla odnašal v krematorij. Ne toliko dejstvo, da so kruh umrlih pojedli kot to, da so računali na ta kruh in da so točno vedeli, kdo bodo naslednji umrli, katerih kruh bodo lahko pojedli … Nekropola kot roman v stripu je odličen opomin na grozote vojne, ki Pahorjevo zapuščino lahko še dodatno približa bralcem. (J. D.) Marcel Štefančič Kaj ne vidite, da gorimo: Esej o neoliberalnem krematoriju in smrti podnebja UMco, 2022 Marcel Štefančič, serijski pisec z neverjetno produkcijo, ponovno tematizira trdoživost neoliberalnega kapitalizma, razsežnost okoljskih katastrof in usodnost poglabljanja socialnih razlik. Ustrezno podučen, Štefančič kot vedno gosti tekst s sopomenkami, parafrazira in citira, stopnjuje in dviguje temperaturo, kot prava pišoča furija. Njegov spoštovanja vreden zanos bi lahko obujal mrtve, a navkljub vsem vedenju in bravuroznem izvajanju deluje žanrsko. Morda je problem v nas, v publiki, morda nam je bilo vse to že prevečkrat povedano, zato gre karavana preprosto dalje. (G. J.) Irena Svetek Beli volk Beletrina, 2022 Beli volk. Tudi pri imenu gre za avtoričino ‘malo prevaro’, saj se izkaže za mamilo, ki s tem imenom prihaja na Izbral in uredil: Janez Dolinšek slovenski trg, in je mnogo močnejše od heroina. Ves roman je dobesedno gost informacij, oseb, karakterjev, dogodkov, družinskih travm, ki nas bralce usmerijo, pa se izkaže za napačno sled, znova in znova se zgodi preobrat. Od bralca delo zahteva precej zbranosti, da se prebije prek navidezno nepovezanih niti, a se nazadnje prav vrhunsko prepletejo v smiselno celoto, vpeto v staroslovansko mitologijo, postavljeno v Belo krajino, na Kočevsko in Ljubljano. Rdeča nit še iz predhodnega dela Rdeča kapica je tožilec Mio Aurelli s svojimi človeškimi slabostmi, ki dajejo celoti svojstven pečat. Poslastica za ljubitelje tega žanra. (C. H.) knjige za otroke in mladino Thomas Feibel Občutek krivde Grlica, 2022 Josh, jezen na prijatelja Alexa, vdre v njegov spletni profil in v njegovem imenu objavi razgaljeno fotografijo sošolke Anne, doda še komentar. Niti pomisli ne, kako bo ta odločitev vplivala na Anno. Ko izve, da je Anna poskušala narediti samomor, se zamisli. Razjeda ga občutek krivde in vprašanja, kaj naj stori, da bo napako popravil … (L. T. S.) Mateja Gomboc Sposojena babica Štefi Miš, 2022 V družini Hrastar se znajdejo pred veliko težavo, oče in mama gresta istočasno na službeno pot, z babicama si ne morejo pomagati in ne vedo, kako naj uredijo varstvo za otroke. Ula, Jan in Luka tako dobijo nadomestno babico Štefi, nekdanjo tabornico. Sprva jih sicer malo skrbi, saj bo v hišo prišla čisto tuja oseba. A izkaže se, da je ravno prav odštekana in polna presenečenj. Plezajo po drevesih, pečejo palačinke, pripravijo slavnostno večerjo, prespijo na prostem … Teden kar prehitro mine, Štefi izgine brez slovesa, a otroci sklenejo, da jo bodo poiskali. Zgodba je živahna in polna topline, med vrsticami pa govori tudi o tem, da starejši niso nujno dolgočasni, saj celo Jan ugotovi, da je tudi teden brez telefona in igric lahko imeniten teden. (S. Z.) Goran Vojnović Sinica in taščica Mladinska knjiga, 2022 Dobitnik treh kresnikov za najboljši roman za odrasle se je tokrat prvič podal v svet otroške literature in napisal prisrčno zgodbo o tegobah in radostih življenj sinice in taščice, ki s svojimi mladički živita na sosednjih drevesih. Obremenjujeta se z malimi težavami, kot je nepripravljenost njunih mladičev, da bi se učili leteti, dokler ju nekega dne ne doleti napad krokarjev, ki uniči gnezdo taščice in jih vse skupaj prisili v beg. Odpravijo se v zeleni gozd za goro, kjer sinica optimistično verjame v boljšo prihodnost. Sosedi, ki sta se včasih sporekli zaradi nepomembnih malenkosti, v stiski stopita skupaj in se s pomočjo še nekaterih drugih prijaznih soptičev, ki jih srečajo na poti, pogumno odpravita boljši prihodnosti naproti … Besedilo Gorana Vojnovića je opremljeno z izvrstnimi ilustracijami uveljavljene in priljubljene ilustratorke Polone Lovšin. (J. D.) 26 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si OB 150-LETNICI ROJSTVA ARHITEKTA JOŽETA PLEČNIKA Pogled v nastajanje Plečnikovih del skozi objektiv fotografa Petra Nagliča od začetka do zaključka. V času od leta 1932 do leta 1935 so najstarejši in najštevilčnejši posnetki dograjevanja in urejanja struge Ljubljanice. Enkratne posnetke Čevljarskega mostu s celostno osrednjo podporo v strugi brez vode je posnel leta 1934. Na Ljubljanski grad so ga vezali spomini služenja vojske že med prvo svetovno vojno. Leta 1934 pa je začel dokumentirati zemeljska dela, odkopavanje starih utrdb, sajenje dreves in gradnjo razglednih teras na Šancah, ki jih je nazadnje posnel še leta 1939. Leta 1935 je posnel začetek gradnje baldahina s stebri, modulacije terena, sajenje dreves ter kongresno prireditev na stadionu. Gradnjo Narodne in univerzitetne knjižnice je spremljal od leta 1937 do 1940. Gradnjo prizidka ob cerkvi sv. Jerneja v Šiški je posnel leta 1936, leto pozneje pa je z istega stojišča posnel še končani prizidek z obodno stebrno lopo. Matjaž Šporar Foto: Peter Naglič L etošnje leto je posvečeno častitljivi obletnici rojstva našega velikega arhitekta Jožeta Plečnika (1872–1957), saj je od njegovega rojstva minilo že 150 let. Bil je arhitekt, ki si je močno prizadeval, da bi z lastnim umetniškim ustvarjanjem dal slovenski arhitekturi izrazito prepoznavnost. Zaradi njegovega kakovostnega, raznolikega dela na Dunaju, Pragi, Ljubljani, Sloveniji in zaradi vpliva na bodoče generacije arhitektov, je po mnenju večine kritikov največji slovenski arhitekt. Zlata doba Plečnikove arhitekture je čas med obema vojnama, ko je Plečnik pustil močan pečat na arhitekturni in urbanistični podobi Ljubljane. To je čas, ko se je Ljubljana oblikovala v prestolnico in se pospešeno prenavljala pod budnim očesom mojstra Plečnika. Nastala je Plečnikova Ljubljana, ki je fenomen urbane krajine 20. stoletja, zdaj tudi vpisana na Unescov seznam svetovne dediščine. V prestolnici, v kateri je bilo še vedno čutiti posledice potresa v letu 1895, je udejanjil svojo vizijo preureditve, upošteval različne nivoje mesta, njegove naravne, arhitekturne, zgodovinske in nesnovne kvalitete, ter artikuliral mesto v niz javnih prostorov (trgi, parki, ulice, sprehajališča, mostovi) in objektov (knjižnica, cerkve, tržnice, poslovilni kompleks). Fotograf Peter Naglič se je rodil v Šmarci pri Kamniku, v družini, ki se je že dve generaciji ukvarjala s ščetarsko obrtjo. Pozneje se je tudi sam aktivno vključil v družinsko podjetje. Zanimalo ga je vse, kar je dišalo po tehniki, predvsem pa je bila njegov največji hobi in strast fotografija, ki ji je nedvomno posvetil največ svojega prostega časa. V svojem zgodnjem obdobju se je bolj posvečal portretni fotografiji, na podstrešju domače hiše si je uredil celo atelje s stekleno streho. V to obdobje spa- Ureditev struge Ljubljanice leta 1933 kovemu delu res ni bilo slučajno, kar je vidno ob gradnji, zlasti za tiste čase, oddaljene cerkve sv. Mihaela na Barju. Še vedno je bil prisoten tudi v mestnem središču in leta 1940 posnel gradnjo tržnic s postavljanjem lesenih opažev za polkrožna okna. Fotografije, povezane z verskim življenjem in krščansko tematiko, nam ob prilikah procesij nudijo podobo Šentjakobskega in Kongresnega trga ter Vegove ulice in Magistrata s spomenikom kralja Petra. Navdušila ga je Plečnikova gradnja Žal, več kot 20 posnetkov je izdelal že ob gradnji pokopališča Žale, v arhivu so tudi posnetki na dan blagoslova in uradnega odprtja. Naglič je ustvaril številne posnetke skoraj vseh ključnih Plečnikovih stvaritev v Ljubljani, ki pa so jih izdelali tudi ostali fotografi, kot sta npr. Šuštaršič in Kramarič. Največja razlika med njihovimi pristopi je v izboru fotografiranega objek- Osnovno poslanstvo Društva Peter Naglič iz Šmarce pri Kamniku je ohranjanje tehnične dediščine ter gojiti spoštovanje do naših prednikov, ki so nam tlakovali pot pred nami. Zato je naš namen, da se na dediščino velikih mojstrov ne pozabi, temveč se jo dostojno promovira širši javnosti. Bogata zapuščina mojstra arhitekture Jožeta Plečnika je tokrat na ogled skozi fotografije Petra Nagliča na razstavi v Knjižnici Domžale od 14. novembra do 2. decembra 2022. Vljudno vabljeni! Lovski dvorec kralja Aleksandra v Kamniški Bistrici leta 1933 da tudi krajinska fotografija, ko je v objektiv ujel predvsem kraje in vedute kamniške okolice ter zabeležil svoje planinske izlete na Krvavec, Veliko planino, Kamniško sedlo, Jezersko, Škrlatico, Golico ... Nagličeva prepoznava mojstra Plečnika in njegovih arhitekturnih mojstrovin Poleg spremljanja gradbene prenove Ljubljane v 30. letih 20. stoletja je Naglič navdušeno obiskoval Plečnikova gradbišča in njegove arhitekturne dosežke vestno beležil na fotografski film že med samim nastajanjem. Med fotografom Nagličem in enajst let starejšim arhitektom Plečnikom na videz ni nič skupnega, čeprav ju povezujejo do- ločena naključja in v nekaterih vidikih tudi vsebinske podobnosti. Poleg naklonjenega odnosa do kamna sta si bila zelo blizu v svoji intimni povezanosti z vero, oba globoko predana krščanskim vrednotam, in medtem ko je Plečnik ustvaril neprecenljiv opus v sakralni arhitekturi, je Naglič skoraj istočasno ustvaril svojo bogato zbirko fotografij sakralnih objektov. Na tem mestu pa ne moremo spregledati veličine duha ter Nagličeve prepoznave mojstra Plečnika in njegovih arhitekturnih mojstrovin. Še vedno je skrivnost, da se je Naglič tako angažirano ukvarjal s sistematičnim dokumentiranjem Plečnikovih del, saj jih je, kot bi bil profesionalni kronist, s fotoaparatom spremljal Med gradnjo ljubljanskih tržnice leta 1940 Cerkev sv. Frančiška v Šiški je posnel istega leta, najprej zunanjost, leto pozneje pa še njeno notranjost. Zanimivo je njegovo zavzeto in dosledno spremljanje gradnje Baragovega semenišča, kar je potekalo od leta 1938 do leta 1940. Tu je bilo izdelanih več kot 20 posnetkov in v treh letih je posnel začetek gradnje objekta na travniku, kjer so bili še kapela in z ostanki zapuščenega pokopališča sv. Krištofa, končni posnetki pa prikazujejo objekt s končano fasado kontrastno svetle barve sredi odprtega prostora. Posnetki še v fazi gradnje prikazujejo tehniko gradnje brez dvigal z ročnim prevažanjem in valjenjem stebrov po lesenih podijih s pomočjo vrvi. Nagličevo zavzeto sledenje Plečni- ta. Medtem ko so bile njune panoramske in arhitekturne fotografije namenjene prodaji kot razglednice in so bili zato njuni posnetki estetsko dovršeni, je bila večina Nagličevih arhitekturnih fotografij dokumentarnih in zato nekomercialnih. Dokumentarna vrednost fotografij Največjo vrednost imajo fotografije prav v dokumentarnosti, saj je naredil številne posnetke že med gradnjo. Objekti so bili med gradnjo še nepopolni, vidni so načini gradnje in materiali, ki so bili pozneje ob dokončanju prekriti s fasadami. Objekti so posneti z vseh strani, kot da bi se zavedal, da dela dokumentarno gradivo, ki zahteva celostni pogled na objekt. Nekatere fotografije so edine, kjer so natančno vidne zasnove odprtega prostora z izvirno zasaditvijo in vsemi pripadajočimi grajenimi prvinami. Fotografija je včasih edina najpopolnejša in najpomembnejša dokumentacija, ki posreduje podatke za preučevanje, obnovo, rekonstrukcijo in vrednotenje spomenika oziroma dediščine. Naglič pa ni le dokumentiral celote in detajlov, ki so neprecenljivi pri rekonstrukciji Plečnikove dediščine, ampak je imel ob tem tudi smisel za motiv in kompozicijo. Obvladal je likovne karakteristike fotografije, kot so perspektiva, ritem, kontrast in poudarek, kar ga uvršča že med profesionalne fotografe. Nagličeva fotografska zapuščina pa je za stroko dragocena tudi zato, ker je zgledno dokumentirana in urejena ter opremljena s podatki o kraju, času in vsebini. ❒ letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 27 kultura slamnik@kd- dom zale. si Letim, letim na krilih sanj … 2021 Knjižnica Domžale 30.11.ʹ22, ob 19:00 Irena Cerar: Bajne gorjanke 8.12.'22, ob 18:00 Pravljična joga za otroke 15.12.'22, ob 19:00 D. Stegnu: Vzpon na Pik Lenin več na www.knjiznica-domzale.si Knjižnica Domžale 2.12.'22, od 8:00 do 19:00 k u l t u r a 2.12.'22, ob 10:00 bukvarna zlate misli knjižne uganke nagradna anketa nagradni miselni orehi nagradni križ kraž rumene knjige Sebastijan Pregelj Zgodbe s konca kamene dobe srečanje z ustvarjalcem več na www.knjiznica-domzale.si Katrinas danes in včeraj Navdušenje nad ploščo Slovo tisoč- le. V letu 2003 so ponovno tekmova- jeseni 9. septembra so bile na Stuletju z orkestrom Iuventus, z diri- le na Slovenski popevki. 5. julija so dencu v Večeru s Silvom Terškom na gentom in aranžerjem Tomažem Ha- v ljubljanskih Križankah s skladbo prireditvi Večer, ko oči mislijo. Rebetom se je odrazilo v sodelovanjih Roka Goloba in Katarine Habe Zele- kel je: »Bile ste moje razkošje in razna številnih prestižnih slovenskih ni žafran ponovno prepričale žirijo košje ljudi, ki so vas poslušali.« prireditvah. Po promocijskem kon- in osvojile prvo mesto za najboljšo Tudi v letu 2006 so bile pevke certu 12. decembra 1999 v Hali Ko- pesem festivala. zelo aktivne. Izstopal je nastop na munalnega centra Domžale, s poveOd aprila 2004 Kulturno ume- izboru slovenske evrovizijske pozovalko Laro Jankovič, je bil tercet tniško društvo Katrinas: Aprila pevke EMA s skladbo Najdi me, avpovabljen na proslavljanje Novega 2004 se je tercet registriral kot Kul- torice Katarine Habe. Tam se je Saleta v Klubu Central (10. november turno umetniško društvo Katrinas v nji, Petri in Katarini s spremljeval1999) v organizaciji ZKP RTV Slove- občini Domžale. Istega leta se je de- nim vokalom pridružila Neža Drobnija. Sledili so nastopi ob razglasitvi kletom uresničila dolgoletna željo nič - Bogataj, ki je pozneje, v času Izbora Slovenca leta 1999 v Litiji (14. po sodelovanju v muzikalu in tako Petrinega umika ob rojstvu njenih januarja 2000), medijsko odmeven nastop na podelitvi Viktorjev (24. marec 2000) ter številni na regionalnih radijskih postajah širom Slovenije (npr. javna radijska oddaja s pomurskimi glasbeniki na Radiu Murski Val). Skupaj z Otom Pestnerjem, Damjano Golavšek in Alenko Godec so Katrinas imele koncert v KD Španski borci z naslovom Lennonu v spomin. Konec leta 2000 so 3. decembra pele na Miklavževem večeru in na novoletni oddaji RTV Slovenija. Naslednje leto je bil prvi nastop v ljubljanskem klubu Atrium. 14. aprila so imele osrednjo vlogo na koncertu in tretjem spomladanskem plesu Rotary kluba v Domžalah. Največji uspeh leta 2000 je bil nastop 10. junija na Slovenski popevki. Pred tekmovalnim programom je orkester Iuventus s Katrinas izvedel skladbe z njihove zgoščenke Slovo tisočletju. V živem prenosu RTV Slovenija je bilo rečeno, da je to izlet v preteklost slovenske popevke. S tem nastopom se je v slovenskem glasbenem prostoru začela renesansa ‘zlate dobe slovenske popevke’. 22. so v Koprskem gledališču nastopile dveh deklic, za krajše obdobje poseptembra 2000 so Katrinas s sklad- v muzikalu Mala prodajalna groze, v stala članica Katrinas. V Dnevniku je bilo 5. februarbo Katarine Habe Kot pravljica sode- katerem so glavne vloge igrali še Bolovale tudi na 23. festivalu Melodije ris Cavazza, Lučka Počkaj in Gašper ja zapisano: »Katrinas – pesem so morja in sonca. Jarni. Prvega julija 2004 so bile z prek oblačil povezale z naravo, s prPrebojno leto 2001: Še po- Darjo Švajger, Manco Urbanc-Izmaj- vinskostjo. Ste vedeli, da so nastopimembnejše pa je bilo leto 2001, ki lovo in Festivalskim revijskim orke- le bose?« 9. julija 2006 so v Festivalje bilo za Katrinas prebojno. Takrat strom z dirigentom Tomažem Habe- ni dvorani na Bledu z gostjo Darjo so s skladbo Roka Goloba z besedi- tom nosilke otvoritvenega koncerta Švajger nastopile na koncertu z nalom Primoža Peterce Letim pevke Festivala Bled 2004 v Festivalni dvo- slovom Strings in rhythm. Ob revijskem orkestru z dirigentom TomaEva Hren, Katarina Habe in Marija rani na Bledu. Po dolgoletnem uspešnem sode- žem Habetom in ritmično sekcijo Pirnat-Trampuž osvojile prvo nagrado strokovne žirije. Ob podelitvi ve- lovanju se je Eva Hren odločila za dunajskih džezistov so pevke prelike nagrade strokovne žirije je Jure solistično pevsko pot. Katrinas se je pevale svetovne zimzelene skladRobežnik dejal, da je to skladba, ki pridružila Petra Grkman, zborovod- be. Isti program so v soboto 8. julibo postala zimzelena. Njegove bese- kinja uspešne dekliške skupine Si- ja predstavili na Ljubljanskem grade so se uresničile, kajti Letim je še rene. Kmalu zatem je zasedbo zapu- du v okviru Festivala Ljubljana. Po danes ena najbolj prepoznavnih in stila tudi Marija Pirnat Trampuž. Za- koncertu je kritik zapisal: »Trio Kaizvajanih skladb slovenske popevke menjala jo je Velenjčanka, diplomi- trinas je šopek, v katerem lahko zasodobnega časa. S skladbo Letim so rana profesorica klavirja, vsestran- radi svoje vizualne različnosti vsakKatrinas dobesedno poletele v slo- ska pevka in ustvarjalka Sanja Mli- do najde nekaj po svojem okusu, izvenski medijski prostor. Naslovi in- nar - Marin. Nova zasedba se je od- raznost treh zlitih glasov pa je baltervjujev Sanje postale resničnost pravila novo zgoščenko snemat v Los zam za dušo vsakomur, ki zna poslu(Stop, 25. julij 2001), Ženski pogovo- Angeles, kjer je v tistem času deloval šati s srcem.« V letu 2007 so bile ponovno pori s Katrinas, Z glasbo do popolnosti njihov ‘hišni komponist’ Rok Golob. V letu 2004 so pevke Katrinas za- vabljene v tekmovalni program Slo(Cukr, avgust 2001), Katrinas osvojile žirijo (Vikend, 14. julij 2001). Is- čele sodelovati tudi s pihalnimi or- venske popevke. Devetega septemtega poletja so 22. julija z avtorsko kestri. Z orkestrom Sv. Rupret so 29. bra so v Gallusovi dvorani CD izveskladbo Katarine Habe Kot pravlji- avgusta pele na Velikem poletnem dle skladbo Roka Goloba Pridi z beca tekmovale v avditoriju Portorož koncertu. Istega leta so pele na kon- sedilom Tomaža Habeta, kateremu certu Sen poletne noči. To je bil spo- je bil 15. septembra v Poletnem glena Melodijah sonca in morja. Zaradi uspehov Katrinas je Za- minski koncert za Marjano Deržaj, ki dališču Studenec ob njegovem žiložba kaset in plošč RTV Slovenija so ga pevke Katrinas z revijskim or- vljenjskem jubileju posvečen konizdala ploščo z desetimi skladbami kestrom Vrhnika izvedle tako v Can- cert z naslovom Večer s Tomažem z naslovom Letim, ki je bila posne- karjevem domu na Vrhnik, kot tudi Habetom. Ob številnih gostih (Neta v Studiu Hendrix na Radiu Koper. v Linhartovi dvorani CD v Ljubljani. isha, Oto Pestner, Marjan Trček, ToZ glasbo do popolnosti: V novi maž Plahutnik in drugi) so pevke zaOktobra so bile v Grand hotelu Union nosilke programa v Noči čarov- zasedbi so uspešno nastopile na pele ob orkestru Iuventus nekaj njenic. V februarju so nosile glasbeno Slovenski popevki 2005 s skladbo govih najbolj znanih skladb. Ob 20-letnici Katrinas je bilo v težo programa dnevnika Finance v Na prepihu sanj Katarine Habe. IsKongresni dvorani Hotela Lev. Sle- tega leta je pri založbi Nika izšla plo- Pilotu (Ljubljanski dnevnik, 7. sepdili so številni manjši nastopi. Po- šča z dvanajstimi skladbami, med tembra 2008) v daljšem intervjuju z membnejši je bil na prireditvi Glas- katerimi najbolj izstopajo Vulkan, naslovom Lepota s sporočilom zapiba treh dežel 31. avgusta 2002 s Po- Na prepihu sanj, Ples življenja in Ve- sano: »Njihove pesmi govorijo predlicijskim orkestrom, Nušo Derenda, nera. Tokrat je bila avtorica večine vsem o tem, da je v življenju veliko Slapovi in Lojzetom Slakom v Po- skladb na zgoščenki Katarina Habe, več, kot je videti na zunaj, da je poletnem gledališču Studenec. Istega aranžmaji pa so bili ponovno delo trebno slediti svojim sanjam in jih leta so pele na Delničarjevem do- Roka Goloba. V avgustu so časopi- uresničevati.« Tomaž Habe brodelnem koncertu v Hali Domža- si zapisali Z glasbo do popolnosti. V 28 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii kultura slamnik@kd- dom zale. si Dela Boštjana Drinovca v Galeriji Domžale Novembrska razstava v domžalski galeriji bo popestrila marsikateri jesenski dan, saj že ob vstopu v razstavišče opazimo skrbno zastavljeno ambientalno postavitev skulptur v maniri trendovsko sodobnega kiparstva. galerija domžale To je kiparstvo umetnika Boštjana Drinovca, akademskega kiparja in magistra umetnosti, predavatelja na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ustvarjalca AKC Metelkova mesta, aktivista v gibanju Svetlobna gverila itd. Ustvarja malo plastiko (Mali uporniki) in večje galerijske postavitve (Drevesni delec, Ples vetra, Svetlobna postaja), kinetične in zvočne instalacije (Kakofonični generator, Retrofonija) in tudi spomenike v javnem prostoru. Za domžalsko razstavo je pripravil nabor sedmih skulptur kot neke vrste simbolno podobo umetnega raja z vpogledom v prihodnost. Že od nekdaj avtorja zanimajo premikajoče se skulpture, stroji in z njimi povezani tehnološki procesi. Sestavil je Kakofonični generator, ki deluje kot nenavadni bobnarski stroj in ustvarja kakofonične ritme med redom in kaosom. Lego mislec je humorna predelava igrače našega vsakdana v novo opremo, ki je nepogrešljiva v sodobnem domu. Avtor dalje v seriji Drevesni delci razmišlja o naravi in človeškim razdrobljenim odnosom do nje: na eni strani se pred njo zapiramo s pregradami, po drugi jo pogrešamo in skušamo to praznino zapolniti z okrasitvijo doma z naravnimi materiali in sobnimi rastlinami. Razstavljeni ‘zeleni objekti’ na simbolni ravni poudarjajo dvojnost človeške narave in kulture, na tehnični pa inovativno združitev ma- S konji s Krtine do morja terije in podobe. Zdi se, da umetnikov celotni ustvarjalni proces združuje pripoved med skrbno izbranimi materiali in predmeti iz vsakdanjega okolja v nove mehanizme z naglašeno kiparsko igro med statičnostjo in gibanjem, lahko in težko materijo ter med praznimi in polnimi oblikami v kiparskem prostoru. Pomembna pa je tudi interakcija z gledalci, ki jih avtor nevsiljivo vabi, da se na estetsko igriv in duhovit način seznanijo s sporočili njegovih kiparskih stvaritev. Razstava del Boštjana Drinovca z naslovom Odprta prihodnost je na ogled do 8. decembra. Vabljeni na ogled. Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar 2022 Skozi fotografijo Lili in Milana Jazbeca prehodno označeni, tako da z orien- Tretji dan jih je čakala najdaljša etatacijo ni bilo težav, sam teren pa je bil pa, dolga skoraj 60 km, z zanimivimi primeren za oboje, jezdece in vprego vzponi in spusti, zanimivostmi Cerkniškega jezera, Javornikov, Pivške pa tudi ostale sodelujoče. Kot je dejal Milan Jazbec, skupaj doline in same Pivke, pa tudi spomiz ženo Lili soavtor razstave 42 foto- nov na Martina Krpana, ki naj bi bil grafij, je pot, med 40 in 50 km vsak doma z bližnje Svete Trojice, V Kodan, omogočala, da so udeležen- šanski dolini so prvič začutili vpliv ci podrobno spoznavali delčke Slo- morja, se spogledovali z Brkini in venije, mimo katerih navadno drvi- prijetno utrujeni prenočevali v vasi mo, hkrati pa so jih spoznavali tudi Slape. Zadnji dan jih je pot vodila po zgodovinski plati ter občudovali do Kozine, do Črnega Kala, občudunjihove zanimivosti in znamenitosti. jočega pogleda na naše morje, predPredvidene so bile štiri etape, vsem pa čudovit viadukt, od koder prva je potekala predvsem po rav- prek vzpona na Tinjan in občudovanini – od Krtine do Podpeči na Bar- nja gradu Socerb do cilja – Lazareju, ki se ga mnogi spominjajo iz knji- ta ni bilo daleč. Morje. Jezdeci s koge Janeza Jalna Bobri, všeč pa je bilo nji so se sprehodili po plitkem morju, barje tudi konjem, ki so se pogna- z ladjami in labodi v ozadju pa so rili v hitrejši tek in prvi dan končali sali čudovito kuliso za zaključek tega na ranču v Podpeči. Prijetno vreme, lepega potovanja po manj znanih deprimerno dolga trasa in dobra pri- lih domovine. Pot domov so opravili pravljenost vseh sodelujočih so obe- s prikolicami za konje in avtomobili tali, da do morja zanesljivo pridejo. za udeležence. Drugi dan so se velikokrat srečePotovanje s hitrostjo konjske vali z Ljubljanico, imenovano tudi vprege, opazovanje pokrajine s reko sedmih imen, se primerjali z Ar- konjskega hrbta in voza je zanimiva gonavti, se spominjali mostiščarjev izkušnja, ki nas je napeljala na miin tudi pet tisoč let starega kolesa ter sel ‘festina lente’ (hiti počasi) in ki se mimo Borovnice ob občudovanju smo jo mi dobro izkoristili in dožiostankov znamenitega viadukta Juž- veli potovanje drugače kot kdaj prej, ne železnice Dunaj–Trst, ob občudo- ko smo drveli po avtocesti, je zapivanju soteske s slapovi, imenovane sal in na zanimivi predstavitvi razPekel, povzpeli proti Menišiji in nato stave povedal Milan Jazbec in marsiob dežju in celo toči prispeli na Cer- koga morda spodbudil, da ob naslekniško polje in Dolenje jezero, in na dnji vožnji proti morju kakšen zanituristični kmetiji Levar prenočili. Kot miv delček njihove poti tudi obišče. Vera Vojska vedno, so, čeprav premočeni, najprej Foto: Alojz Popelar poskrbeli za konje, nato pa še zase. 2023 KULTURNI DOM DOB KULTURNO DRUŠTVO JOŽEF VIRK DOB vabi na ZABAVNO PREDSTAVO ZA OTROKE RUDI ZA ABONMA IN IZVEN Foto, kino in video klub Mavrica tudi v letu 2022 nadaljuje s svojim delom, s katerim razveseljujejo vse ljubitelje fotografije, filma in videa, hkrati pa tako, kot že pet desetletij, ohranja aktualno sedanjost za prihodnje rodove. Med razstavami je v zadnjem času posebej odmevala razstava fotografij članov Mavrice Lili in Milana Jazbeca, ki sta na poti od Krtine do morja s kolesoma spremljala kočijo s konjsko vprego ter jahače Konjeniškega kluba Pik, ki ga vodi predsednik Matjaž Iglič. Prav pri njem se je tudi porodila ideja o tovrstnem podvigu. Dobro pripravljeni, kar pomeni že kar nekaj izkušenj vseh sodelujočih, uskladitev blizu 200 kilometrov dolge poti, ki jo je bilo treba podrobno spoznati ter upoštevati njeno primernost tako za jahače kot konjsko vprego ter druge spremljevalce, poskrbeti za prehranjevanje in prenočevanje za konje in udeležence ter spremljevalni vozili s hrano in vodo za vse udeležence. Pomemben del projekta pa so bili tudi udeleženi kolesarji, med njimi Lili in Milan Jazbec, ki so vso pot skrbeli za fotografiranje in dokumentiranje. Med priprave je spadal tudi podroben ogled trase, včasih tudi peš in iskanje najboljše variante, pri katerem so pomagali tudi lokalnimi konjeniki, poznavalci terena, ki so skupaj z organizatorji izbirali predvsem neprometne ceste, makadamske poti in kolovoze. Pomembno je bilo, da so bile nekatere poti in posebej križišča Palček Božo ureja še zadnje podrobnosti s seznama prazničnih opravil. Pisma otrok so prebrana, darila zavita in praznična obleka pripravljena. Obiskati mora le še jelenčke, ki bodo vlekli praznične sani in seveda dokončati čarobni prah za letenje. nedelja, 11. december ’22 ob 16. uri Gostuje MIŠKINO GLEDALIŠČE, Lendava. .................................................. Informacije in rezervacije: 041 420 610. letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 29 kultura slamnik@kd- dom zale. si Program izpolnjen, mi pa še kar plešemo NINA KOŽELJ STANJE NEDOLŽNOSTI 15. 12. 2022– 5. 1. 2023 ▶ Odprtje razstave bo v ≠etrtek, 15. decembra 2022, ob 19. uri v Galeriji Domžale. Z umetnico se bo pogovarjal Jurij Smole. V ≠asu razstave je galerija odprta: torek–petek: 10.00–12.00 in 17.00–19.00, sobota: 10.00–12.00. kd-domzale.si 01 722 50 50 December ‘22 Sobota, 3. december 2022 10.00 – 12.00 | Vstop prost TA VESELI DAN KULTURE SLAMNIKARSKI MUZEJ: 300 let slamnikarstva na Domžalskem, stalna razstava; 10 let : 10 spominov, občasna razstava ob 10-letnici; MENAČENKOVA DOMAČIJA: Likovno društvo Senožeti Radomlje: Po spominu, slikarska razstava; GALERIJA DOMŽALE: Boštjan Drinovec: Odprta prihodnost, kiparska razstava. MENAČENKOVA DOMAČIJA Četrtek, 8. december 2022 Ob 18. uri | Odprtje ČIPKE, ČIPKE, ČIPKE … Klekljarska skupina Slamice Društvo Lipa Domžale Razstava | Vstop prost. 8. december – 14. januar 2023 SLAMNIKARSKI MUZEJ Petek, 9. december 2022, ob 17.30 NOVOLETNI OKRASKI IZ SLAME Vodita: Beti in Jani Jakob za začetnike in nadaljevalce / 1,5 ure / kotizacija: 5 € (odrasli), 3 € (otroci) / št. udeležencev omejeno /obvezne prijave do 8. 12. na slamnikarski.muzej@kd-domzale.si ali 01-724 84 08 (v odpiralnem času muzeja) SLAMNIKARSKI MUZEJ Sreda, 14. december 2022, ob 18. uri | Vstop prost. PLETARSKI PRIROČNIK: OTIP NARAVE Gostji: Jasmina Klopčič, Janja Smrkolj Zavod Dobra pot Vodi Cveta Zalokar. MENAČENKOVA DOMAČIJA Cankarjeva ulica 9, 1230 Domžale, menacenk@kd-domzale.si | Odprta v času razstav od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. SLAMNIKARSKI MUZEJ DOMŽALE www.kd-domzale.si T: 01/722 50 50 Kajuhova 5, 1230 Domžale (v Godbenem domu Domžale), slamnikarski. muzej@kd-domzale.si | Odprt od tor. do pet. od 10.00 do 12.00 in od 17.00 do 19.00, ob sob. od 10.00 do 12.00; ob praznikih, ned. in pon. zaprto. Za nami je uspešno jubilejno leto. folklorno društvo groblje, domžale Mi smo zaključili načrtovane nastope v letu 2022, mi je povedal dr. Franc Hribovšek, predsednik Folklornega društva Groblje, Domžale, ko sva se pred kratkim pogovarjala o uspešnem jubilejnem letu, v katerem je folklorna skupina, katere umetniški vodja je Nevenka Unk Hribovšek, skupaj z glasbeniki in vsemi tremi pevkami naštela precej večje število nastopov, kot so bili planirani. Tako so na Osnovni šoli Rodica v začetku oktobra pripravili dve folklorni delavnici. Devetdesetim učencem prve triade in njihovim učiteljem so v avli šole v eni uri predstavili ljudski ples, petje, instrumentalno glasbo in noše naših pokrajin: Gorenjske, Koroške, Dolenjske in Prekmurja. Na koncu smo vsi skupaj zaplesali dolenjskega Abrahama. Učenci so bili navdušeni in so zavzeto spremljali program. Kompletni program so dve šolski uri pozneje ponovili za 85 učencev podružnične šole Jarše. Na željo učencev in učiteljev bodo v podobni obliki prišli k njim tudi prihodnje leto. S tovrstnimi nastopi izpolnjujejo svoje poslanstvo, da mla- dim predstavljajo kulturno dediščino in jih tudi navdušujejo za folkloro. Podobne programe so že in jih še bodo predstavljali tudi v vrtcih in drugih šolah. Ob tem naj omenim še nastop v Medgeneracijskem centru Bistrica, ki letos praznuje pomemben jubilej. Deseto obletnico delovanja so s prireditvijo in pestrim kulturnim programom, v katerem so sodelovali tudi plesalci Folklorne skupine Groblje, Domžale proslavili v sredo, 26. oktobra 2022, v avli centra. Pozdravili pa smo jih lahko tudi na slovesnosti ob srebrnem jubileju Univerze za tretje življenjsko obdobje – Društva Lipa. Prepričana sem, da to ni bil njihov zadnji nastop v letu 2022, zato jim želim veliko zdravja in se jim v imenu vseh, ki imajo folkloro radi, iskreno zahvaljujem za resnično pestro in veselo leto 2022. Vera Vojska Foto: Viljem Kaker Recenzija filma: Pot v raj K osladnim romantičnim komedi- ci, kot sta denimo Chevy Chase ali stavljam, da so v finančni stiski. Vejam usmerjeni angleški režiser Ol Gene Wilder, katerih naravna izra- čino igralcev starejše generacije laParker – med drugim je posnel tudi zitost in unikatna obrazna mimika tenten sestop izpod soja žaromeMamma Mia!, drugi del in Eksotič- nam je že sama po sebi izvabila ši- tov očitno tako močno prizadene in ni hotel Marigold, za katerega lahko rok nasmeh na obraz. In to ne gle- boli, da slednjega koraka ne znajo trdimo, da je njegov najuspešnejši de na podobno borno vsebino, kot (ali pa ne zmorejo) izpeljati graciofilm – je tokrat posnel klišejsko raz- je to pri tokrat obravnavanem fil- zno in dostojanstveno, torej letom ličico filmske zgodbe s super-zvez- mu. Naj v te namene nekdo Geor- primerno. Poleg tega moramo pridniškima igralcema: Julio Roberts geu Clooneyju prosim pove, da na znati tudi, da se je v zadnjih 40 letih svet dodobra spremenil in bi bil in Georgeom Clooneyjem, ki pa ne čas za kaj novega tudi v kontekstu upravičita svojega slovesa. Roko na žanra romantičnih komedij, ki bi srce, tudi vse ostalo v filmu Pot v raj delovale vsaj nekoliko bolj smisel(Ticket to Paradise) je precej obupno: od monotono predvidljivega no in organsko smešno, ne pa stereotipno in prisiljeno s predpotopniscenarija s premočrtno dramaturgijo ter tehnično izvedbo, ki spominja mi scenarističnimi recepti. Poleg na podaljšano reklamo za Bali. tega je v filmu tudi ogromno filmskih značajev t. i. ‘slepih potnikov’, Čeprav sem si že neštetokrat zabičal, da bom podobne filme sam ki služijo zgolj kot kulisa za namene ponovnega zbližanja ločencev pri sebi jemal zgolj kot dobrodošlo razvedrilo, s katerim vsaj za trenu- njem ni kaj dosti komičnega, saj ga Davida (Clooney) in Georgie (Rotek pobegneš od ponorelega sve- je prav mučno gledati, kako v jese- bertsova), ki sta prišla na oddaljeni ta, sem bil tudi tokrat razočaran. ni svoje kariere brije norca iz sebe Bali z namenom, da preprečita bliNe vem, ali gre pri tem samo zame, in se predaja poceni igralski agita- skovito poroko njune hčerke edinvendar kvazi romantična zgodba, ciji. Močno eksploatiran pa je tudi ke Lily (Kaitlyn Dever) z lokalnim prežeta z malomeščansko ideologi- znameniti nasmešek Julie Roberts, mladeničem Deanom (Charles Aljo, za nameček z besedilom, ki de- sicer njen igralski zaščitni znak. V len), kar je po vsaki življenjski logiluje pretežno prisiljeno in skrajno filmu so dejansko kadri, kjer je sam ki zgolj najstniška kaprica, mar ne? neduhovito, vse skupaj pa je zači- sebi namen. Poleg tega vendarle Vendar koga briga za življenje, če je njeno še s kičastimi posnetki ene ni več tako privlačen, kot je to pri Bali vse, kar potrebujemo. Pustimo ob strani dejstvo, da najbolj priljubljenih svetovnih tu- kakšnem brhkem mladem dekletu, rističnih destinacij, otoka Bali v in- vendar se je režiser očitno odločil, preprečitev poroke ves čas poteka iz donezijskem arhipelagu, enostav- da gre tudi v tem primeru na ‘ziher’. docela nepravih razlogov, prepleteno ne zaleže v prav nobenem ozi- Vsi se pač staramo, očitno pa ravno na z lažmi in manipulacijami s straru. Predvsem v 80. letih smo na re- igralci spadajo med tiste najbolj ne- ni staršev, katerih izgovor je ljubedni ravni lahko gledali romantične čimrne predstavnike človeške vrste, zen do hčerke, v resnici pa je staršekomedije, kjer so zaradi komične- ko se pustijo do te mere zmanipuli- vski narcisizem brez primere. In to ga efekta, rigidne, vase zagledane rati, da na stara leta igrajo v slabih naj bi bilo smešno. Morda le v priin s seboj obremenjene starše, igra- filmih, kjer lovijo ščepec nekdanje meru, če se na filmsko prizorišče li predstavniki t. i. ‘baby boom’ ge- slave. Sicer ne poznam hollywood- vrne Chevy Chase. neracije. Takrat so prednjačili igral- skih pogodb, vendar si težko predŽiga Čamernik 30 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii kultura | okolje slamnik@kd- dom zale. si Tekstilni odpadki so iz mode Plečnikova dediščina skozi pogled dr. Noaha Charneyja Vsako leto konec novembra poteka evropski teden zmanjševanja odpadkov (ETZO), ki je namenjen ozaveščanju o nujnosti zmanjševanja količine proizvedenih odpadkov, če želimo ohraniti naš planet. Srečanje pod slamniki ETZO, ki letos poteka od 19. do 27. novembra, se tokrat osredotoča na odpadni tekstil in njegov vpliv na okolje. V Sloveniji letno zavržemo kar 17.000 ton tekstila, ki večinoma pristane na odlagališčih, kar za okolje predstavlja veliko obremenitev, poleg tega pa že sama proizvodnja tekstila močno obremenjuje okolje in naravne vire. Tako na primer pri proizvodnji enega para kavbojk porabimo 7000 litrov vode, pri proizvodnji majice s kratkimi rokavi pa je potrebnih 2500 litrov vode, kar je enako količini pitne vode, ki jo ena oseba spije v dveh letih in pol. najsko, praško ali ljubljansko obdobje. V pogovoru je beseda velikokrat nanesla na ‘štimungo’, ki izvira iz nemške besede za vzdušje, a v definiciji umetnosti težko prevedljiv koncept, ki ga lahko morda razložimo kot esencialni duh narave. Namreč, avtor je Jožeta Plečnika predstavil kot genija, ki mu je v arhitekturo uspelo vnesti unikatno štimungo oz. duh celostne umetnine med klasiko in moderno, z vplivi srednjeveške in mediteranske umetnosti. Na pogovoru smo se dotaknili tudi Plečnikovega odnosa do lastnega naroda, ki ga je želel s svojo arhitekturo povzdigniti. Po raznolikem delu na Dunaju in v Pragi je ob vrnitvi v rodno mesto z raznimi urbanističnimi posegi ogromno prispeval k edinstveni prepoznavnosti Ljubljane – z namenom, da svojemu majhnemu narodu postavi solidne kulturne temelje. Tudi v drugih krajih, kjer je deloval, si je prizadeval, da bi njegova arhitektura upoštevala lokalno izročilo; hkrati je za izvedbo iskal domače mojstre in obrtnike, npr. v Domžalah ključavničarja Končana in mizarja Vrečarja. In katero je avtorjevo najljubše Plečnikovo delo? Kapela Božjega groba v Frančiškanskem samostanu v Kamniku, ki jo je arhitekt preuredil v zadnjih letih svojega življenja. Kapela je polna simbolike, s poslikavo in dodelavo v vsakem detajlu, seveda v maniri Plečnikove štimunge. Slovenska proizvodnja kakovostnih vzmetnic in ležišč od leta 2001. VZMETNICE • LATEKS LEŽIŠČA LETVENE MREŽE • POSTELJE • VZGLAVNIKI Podari svojim najbližjim najboljše! Piram id Katarina Rus Krušelj Foto: Miro Pivar ležalna pov r na a šin Kamniški Američan, ki je pred leti doktoriral na temo Plečnikove arhitekture, je 9. novembra v Slamnikarskem muzeju Domžale predstavil svojo knjigo z naslovom Večni arhitekt: življenje in umetnost Jožeta Plečnika, modernističnega mistika, ki prinaša sodoben in samosvoj pogled na slovenskega arhitekta z osebno optiko avtorja. Pogovor, ki je potekal pod vodstvom Cvete Zalokar in prevajalke Neže Mežan, je bil vključen v sklop kulturnih dogodkov v organizaciji Kulturnega doma Franca Bernika Domžale ob 150-letnici Plečnikovega rojstva. Veseli smo, da sta zanimiv gost in tematika pogovora prepričala publiko, ki se je dogodka udeležila v velikem številu. Noah Charney je umetnostni zgodovinar, ki ga je pot zanesla v Slovenijo v času študija. V Ljubljani se je srečal s Plečnikovo arhitekturo, ki ga prevzela (kot tudi bodoča žena) in se je zato odločil za študij na ljubljanski Univerzi. Noah Charney, ki je tudi avtor svetovne uspešnice Tat umetnin in slovenske uspešnice Slovenologija, zdaj predava in piše o Sloveniji in Plečniku ter odkriva tisto, kar morda ni znano niti nam Slovencem, in obratno Slovencem kaže, kako Plečnikovo in splošno slovensko kulturno dediščino vidijo tujci. Avtorjevo umetnostnozgodovinsko raziskovanje našega največjega arhitekta prinaša svež pogled na njegovo arhitekturno delo skozi življenjske zgodbe, pa naj gre za du- K zmanjševanju količine tekstilnih odpadkov lahko prispeva Ohranjena oblačila, ki jih ne potrebujemo več, si lahko izmenjamo s prijatelji, podarimo dobrodelnim organizacijam ali predamo trgovinam z rabljenimi oblačili, vsak izmed nas! namesto da jih zavržemo. 1. Premislimo. Že med naku­pova­ njem razmislimo, ali oblačilo zadelnim organizacijam ali peljekako drugače uporabimo. Stara res potrebujemo in ali lahko kupimo v trgovine z rabljenimi ob­ majica lahko postane nova vrečmo oblačilo, ki bo dlje časa upo­lačili ali centre ponovne uporaka, stare kavbojke nova torbirabno. be (nam najbližji je v Ljubljani in ca, stara rjuha ležišče za hišnega 2. Skrbno vzdržujmo. Oblačila Kranju) ali prodamo na različnih ljubljenčka, stara brisača pa krpa skrbno vzdržujmo v skladu z naportalih. za čiščenje. vodili proizvajalca in tako zago- 4. Popravimo ali predelajmo. Pretovimo čim daljšo obstojnost. den obrabljena oblačila in osta- Naj zmanjševanje količine odpad­kov, 3. Izmenjajmo, podarimo ali prole tekstilne izdelke zavržemo, po- ponovna uporaba in recikliranje podajmo. Oblačila, ki jih ne nosimislimo, če jih lahko popravimo stanejo del vsakdana. Naše okolje mo več, a so še uporabna, lahko (včasih pozabljamo šivilje in če- nam bo hvaležno. Javno komunalno podjetje izmenjamo s prijatelji in sorod­ vljarje) ali z manjšimi posegi Prodnik ni­ki, podarimo znancem, dobrospremenimo namembnost in jih Urška a p re v l ek ek 00 Marko Peterka s.p., prodaja in proizvodnja kakovostnih izdelkov za zdravo in udobno spanje Salon: Ihan, Breznikova 78, 1230 Domžale (poleg Gasilskega doma) T: 01 721 12 18, G: 041 925 625, E: info@marsen.si VN O aln t a Pr naravni la 1 Na Brezjah nas je pozdravila Mati Marija, pomočnica, varuhinja in priprošnjica. Pri bogoslužju, ki smo ga spremljali s petjem, se je pridružilo zelo veliko romarjev, s katerimi smo napolnili šotor pred baziliko. Seveda smo se po maši še enkrat zahvalili Mariji in jo prosili za varstvo na naši nadaljnji poti, ki nas je vodila v Bohinjski kot. V Bohinjski Bistrici nas je pričakalo slastno kosilo, ob katerem smo zalili še vse okrogle jubilante. Zborovodjeva sestra Majda nas je že vodila naprej k jezeru in nam natresla kup zanimivosti o Bohinju. Pri UKC-ju smo se vkrcali na ladjico in še z nje občudovali ta naš čudovit Božji svet. Obiskali smo cerkev svetega Janeza, kjer nam je izkušena vodička Majda povedala zanimivosti in zgodovinsko ozadje nastanka fresk in njihov pomen. Pred cerkvijo smo še zapeli mimoidočim in krstili našo novo članico. Veseli in rahlo utrujeni smo se z Angelčkom na ustnicah zahvalili za čudovit dan. 0% 10 Pevci odraslega župnijskega pevskega zbora ʼZ Goričice smo se po dveletnem premoru v soboto, 9. oktobra 2022, odpravili na izlet. s Pevski zbor na izletu % N ARA www.marsen.si letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 31 šport slamnik@kd- dom zale. si ČUDOVITI PODZEMNI SVET DOMŽALSKO-MORAVŠKEGA OSAMELEGA KRASA ALEŠ STANISLAV STRAŽAR, PREDSEDNIK DRUŠTVA ZA RAZISKOVANJE JAM SIMON ROBIČ DOMŽALE Aleš Stanislav Stražar je izkušen jamar in dolgoletni predsednik priljubljenega Društva za raziskovanje jam Simon Robič Domžale, ki je eno aktivnejših društev v občini Domžale. nost vsaj 20 KN, se gibamo po jami dokaj enostavno. Kot rečeno, pa je bistvo jamarstva dokumentiranje jam. Jamo narišemo, kot geodeti. Uporabimo kompas, naklonomer in meter, izmerimo osnovne podatke o jami in mrežo občrtamo, tako nastane načrt jame. Renata Ucman Foto: arhiv Aleša Stanislava Stražarja D ruštvo povezuje ljubitelje raziskovanja čudovitega podzemnega sveta. Tudi sam že vrsto let odkriva in raziskuje zanimive kraške jame Domžalsko-moravškega osamelega krasa. Dolgo je bila med njimi najbolj znana Železna jama, zdaj pa je teh odkritih že več kot sto. Na katere jamarske podvige ste v Društvu za raziskovanje jam Simon Robič Domžale kot njegov predsednik v zadnjem času najbolj ponosni? Ponosen sem na izobraževalno dejavnost v društvu. Jamarstvo je v strokovnem smislu specifično, mogoče ne toliko po opremi, kot je specifično glede okolja, v katerem jo uporabljamo. Mladega jamarja moramo priučiti na temno, blatno in vlažno okolje. Sposodil si bom stavek Simona Robiča, da v jami nikoli ne posije sonce. V društvu poteka izobraževanje za otroke, stare od 8 do 15 let, in za odrasle. V zadnjem obdobju so zelo aktivni naši jamski potapljači, ki dokumentirajo potopljene jame v Sloveni­ji. Tudi potapljači naredijo osnovni potapljaški tečaj, jasno je, da je tak tečaj interni. Trudimo se tudi s promocijo jamarstva. Del poti Prav­ljični Šumberk vodi mimo Dolge jame. Kakšno vlogo ima vaše jamarsko društvo pri odkrivanju in raziskovanju jam Domžalskomoravškega osamelega krasa? Načrtujete nove aktivnosti? Načrtovanje aktivnosti je pomembno, pri naši dejavnosti pa smo zelo odvisni od vremena, opreme in usposobljenosti. V okolici Domžal obiskujemo klasične jame v sklopu izobraževanj in tečajev, za obisk kake res globoke jame pa se podamo na Kanin. Zavedamo se, da vseh jam na našem krasu še nismo popisali, izmerili in narisali. V svoje vrste vabimo vse, ki vas dokumentiranje jam zanima. Kaj je značilno za Domžalskomoravški osameli kras in kje v naši in sosednjih občinah se razprostira? Naš kras se razprostira od Gorjuše pa vse do Kisovca v Zasavju. Na severu ga omejuje Črni graben, na jugu pa reka Sava. Kot ožje raziskovalno območje smatramo občini Domžale in Moravče ter Mengeš z Rašico. Občinske meje so bolj administrativne narave, jamarji gledamo na vplivna območja, kam se stekajo vode in podobno. Kot jamar in reševalec se že vrsto let predano ukvarjate z raziskovanjem kraških jam na našem območju. Kaj vas vedno znova zvabi v temen podzemni svet? Kdo se vam lahko kot član pridruži v vašem jamarskem društvu in kakšno opremo za to potrebuje? Veseli smo vsakega obiska ali samo klica, da se vsaj kdo zanima za jame in jamarstvo! Kar se tiče otrok, je dobro, da so stari vsaj 8 let. Prvi jamarski izpit se opravi pri 14 letih, tisti pravi, za naziv jamar, pa pri 18 letih. Starostne omejitve pri vpisu ni, je pa jamarstvo zelo selektivna dejavnost. Del selekcije opravijo ožine, del pa napornost gibanja po jami. Sicer pa damo vsakomur priložnost, da se preizkusi! Začetnik je začetnik in zavedati se moramo, da gravitacija velja za vse enako, brez izjem. V društvu ocenjujemo, da ima naš kras lahko preko 120 jam. Prav zares pa je do sedaj registriranih kar pol manj jam. Po trenutnih občinah bi izgledalo takole: Domžale imajo 28 jam, Moravče 19 jam, Mengeš 16 jam in Trzin 2 jami. da ni jame, ki bi bila raziskana do konca, še je upanje, da se tudi Miševa jama podaljša. Da lahko kadarkoli izvedemo učinkovito reševalno akcijo, moramo biti v kondiciji. Kondicija za nas pomeni – vzpostaviti pogoje, da je nekaj možno! Pri jamarstvu pa obstaja ‘huda’ omejitev, ožina. Torej ozki predeli po jami, ki otežujejo prehod zdravim jamarjem, kaj šele, ko se zgodi nesreča. Širjenje ožin je skrajni ukrep, ki povzroča dodatno nevarnost za reševalce in za poškodovanca. Posebnost naših jam je, da so ozke. Z rednim obiskovanjem tako ohranjamo sposobnost gibanja po jami in tudi reševanja. V jamo se zato podam tudi ob hudih nalivih ali ob suši. Zanimivo je vedeti, koliko niha vodostaj v podzemlju ob nalivu ali ob suši. Katere domžalsko moravške jame skrivajo najlepši kraški podzemni svet ter jamsko okrasje in so tudi vas najbolj navdušile s svojo lepoto? Presenečeni boste, ko bom izpostavil našo Železno jamo. Nekaj lepot se vidi že na turističnem obisku, skriva pa še majhen in lepo zasigan del, ki ga vidijo samo jamarji. Tudi Katera kraška jama v okolici je vam in domžalskim jamarjem letos v največji raziskovalni izziv? Za naše male jamarje je največji izziv Miševa jama. Za otroke ima ravno prav velik vhod, v nadaljevanju sta dve brezni. V vmesni etaži sta blato in voda, na dnu zadnjega brezna pa je vse sprano. Jamarji trdimo, Vsako leto odkrijete kakšno novo kraško jamo na Domžalskomoravškem osamelem krasu. Koliko jih je bilo odkritih doslej in katere so najbolj posebne? V društvu ocenjujemo, da ima naš kras lahko več kot 120 jam. Prav zares pa je do zdaj registriranih kar pol manj. Po trenutnih občinah bi bilo takole: Domžale imajo 28 jam, Moravče 19, Mengeš 16 in Trzin dve jami. Matetova jama na Studencu preseneča z lepo vidnim podzemnim potokom, ki napaja izvirno Studenško jamo. Teh jam je še veliko. Lepote bližnje Osoletove jame in Majčevega brezna, obe jami ležita v občini Moravče, po lepoti presegata domžalske jame. Osoletova jama je globoka 260 metrov, Majčevo brezno pa je globoko 153 metrov. Kot izkušen jamar raziskovanja jam učite tudi mlade jamarje v društvu. Čemu se posvečate v vaši jamarski šoli? Jama je utesnjen prostor. Zato se ljudem zdi nevaren. Bistvo jamarstva je varnost in nato varovanje okolja. Vsak jamarski tečaj ali izobraževanje začnemo z vrvno tehniko, to je gibanje po vrvi s pomočjo tehničnih priprav. Prižemi sta dve in služita za plezanja iz jame, za spuščanje uporabljamo kolutno vrvno zavoro. S kombinacijo teh treh elementov in vrvi, ki ima nosil- Novo odkriti deli v čudoviti Osoletovi jami. Ponaša se z izjemno lepim, bogatim kapniškim okrasjem. Globoka je kar 260 metrov! Katere kraške jame na domžalsko-moravškem območju si lahko ogledajo tudi tisti, ki z jamarstvom nimajo izkušenj? V bistvu so vse jame odprte, razen Železne in Studenške jame, ki sta turistični jami. Obiskovanje jam je še omejeno z uporabo vrvi. Vse jame, kjer se vrvi ne potrebuje, so odprte jame in vsem prosto dostopne. Drug problem je, če nepoznavalec najde vhod v jamo in če ve, pri kateri jami stoji. Jamarji jam ne označujemo in v jamah ni kažipotov! Bi lahko v domžalski občini v nekatere naše kraške jame, ki se ponašajo z vsem, kar imajo velike, privabili več turistov? Ko govorimo o turizmu, domžalski jamarji igramo na karto presenečenja. Redno vodimo po Železni jami in Jamarski zbirki. Vodeni obiski so ob nedeljah ob 14. uri. Vodniško službo opravljajo naši prostovoljci. Če bi si želeli povečati turistični obisk na našem območju, bi morali najti partnerje, da lahko zapolnimo dan turistu, ki se ustavi v Domžalah. Takega preboja za zdaj še ne vidim, ko bodo pogoji ugodni, pa smo jamarji na razpolago za širitev dejavnosti ali za prilagoditve vodenja. Ali Domžalsko-moravški osameli kras ponuja še veliko izzivov za nova raziskovanja? Kraški teren vedno ponuja kaj zani­ mivega. Jame se odkrijejo tudi ob gradbenih posegih, še posebej smo veseli snega. Tam, kjer se topi sneg, tam so spodaj skrita brezna in ja­ me. Vsake toliko se lotimo kopanja in hitro se najde nova jama. Ob koncu naj v naše vrste povabim občane, da se nam pridružijo. Jamarsko šolo za ot­ro­ke in odrasle smo začeli 19. oktobra na Jamar­skem domu na Gorjuši. ❒ 32 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Sosedje končali pozitiven domžalski niz Skoraj dva meseca oziroma šest prvenstvenih tekem in še dodano pokalno so nogometaši Domžal ostali neporaženi, nato pa na novembrski reprezentančni premor odšli s popotnico poraza proti vodilni Olimpiji. nk domžale Ko se je že zdelo, da je po prepričljivih oktobrskih zmagah proti Mariboru s 3:0 in nato še proti Gorici s 5:1 domžalsko moštvo našlo strelsko formo in začelo lov na zgornji del lestvice, se je v novembru napadalcem v rumenem dresu ustavilo. Na gostovanju v Kopru so po zadetku prvega strelca Ivana Durdova, ki je v 24. minuti dosegel že svoj sedmi prvenstveni zadetek, še iztržili remi z 1:1, nato pa v 17. prvenstvenem krogu doma klonili proti Olimpiji z 0:3. Po prvem polčasu brez zadetkov so varovanci Simona Rožmana v drugem delu hitro zadeli, natančen je bil Franko Kovačević, a jim je tako kot na prvem le- Nick Perc je zgolj eden izmed mladih tošnjem srečanju omenjenih tekme- ʻdomžalskih nogometnih produktovʼ, ki ima vidno vlogo tudi v članskem cev veselje preprečil videosodnik moštvu. (VAR), ki je dosodil igranje z roko Benjamina Markuša. Na drugi stra- skim branilcem Abrahamom Nwanni je s prostega strela zadel Svit Se- kwom, nato pa odigrali še močno šlar, po uri igre je bil zaradi drugega prijateljsko srečanje z udeležencem rumenega kartona izključen Markuš skupinskega dela evropske lige Sturin domžalska igra se je podrla, cesta mom. Proti trenutno drugi ekipi avdo nove zmage Olimpije pa je bila strijskega prvenstva so Domžalčani odprta. To je bil peti poraz Domžal v po zadetkih Kovačevića in Barišiča v prvenstvu, ki jih je potisnil na šesto 49. in 62. minuti povedli z 2:0, a se mesto na prvenstveni lestvici, kar 19 je tekmec iz Gradca hitro vrnil in izetočk za vodilo Olimpijo in še vedno načil, zmagoviti zadetek pa dosegel v 80. minuti. To je bil za Domžalčaznosnih osem za drugimi Celjani. Vmes so prepričljivo v Pokalu ne, ki so zaradi poškodb in reprezenSlovenije slavili na gostovanju pri tančnih obveznosti pogrešale kar neHotizi, ki so ji zabili kar sedem za- kaj ʻprvokategornikovʼ – v reprezendetkov. Po dvakrat so zadeli Nick tanco do 21 let je bilo vpoklicanih pet Perc, Arnel Jakupović in Bartol Ba- nogometašev Domžal, od tega trije, rišič, zadnji zadetek na srečanju pa ki so tudi začeli tekmo proti Olimpiji, Perc, Jošt Pišek in Mitja Ilenič – praje dosegel Emir Saitoski. V uspešnem reprezentančnem vi test pred zadnjimi tremi tekmami premoru za slovensko izbrano vrsto jesenskega dela prvenstva. Domen Jarc pa v Domžalah niso počivali. Najprej so se okrepili z 21-letnim nigerijFoto: NK Domžale Menjava trenerja še ni prinesla zmag Tudi nogometaši Doba, tako kot sosedi iz Radomelj, svojo sezono nadaljujejo v rezultatskem krču in v iskanju izhoda iz začaranega kroga tekem brez zmag. nk dob Še več, Dobljani, sicer red­ ni gostje zgornjega dela lestvice v 2. slovenski nogometni ligi, so se v letošnji sezoni po 17 odigranih tekmah znašli na začelju, za njimi je le Grosuplje. Zavoljo slabih rezultatov se je moral na začetku novembra s trenerskega mesta posloviti Jernej Javornik, njegovo mesto je zasedel Žan Cerar, pred tem njegov pomočnik na klopi modrih. Javornik je moral svoje mesto zapustiti po dveh porazih ob koncu oktobra. Najprej je bilo 26. oktobra v zaostali tekmi 9. kroga boljše Krško, ki je doma ob polčasu že zaosta­ jalo z 0:2, a se nato v zadnjih 20 minutah vrnilo in Dobu zabilo tri zadetke za končnih 3:2. Le štiri dni pozneje je sledil nov poraz, v Dobu je tokrat z 2:1 slavila Nafta – zadetek za modre je dosegel Kristjan Šipek v 76. minuti. A tudi menjava trenerja ni prenesla želenega. Šok terapija ob menjavi ni pomagala pri gostovanju v Kranju, kjer je bil s 5:2 uspešnejši Triglav. Luka Gajič je po pol ure igre izenačil na 1:1, Gašper Černe pa po dobri uri srečanja znižal na 2:3, a namesto zaključnega naleta na izenačenje smo videli še dva zadetka v mreži Doba v zadnjih osmih minutah tekme. Četrti zaporedni poraz je tako načel ekipo, da nato 9. novembra na tekmi šestnajstine finala pokala Slovenije ni znala vnovčiti vloge favorita na srečanju pri tretjeligašu Vidmu in nesrečno izpadla po streljanju enajstmetrovk z 9:10 (2:3). Dobljani so na tekmi dvakrat vodili, a izenačujoči zadetek, ki je peljal v podaljšek in enajstmetrovke, prejeli v 83. minuti. »Slaba serija rezultatov normalno ne vpliva pozitivno na nas, piko na i temu je predstavljal izpad iz pokala, ki nas je dodatno potolkel. Upali smo, da lahko ekipni duh po slabih rezultatih v prvenstvu dvignemo z zmago v pokalu. Veliko tekem je bilo, ko smo bili mnenja, da smo si na igrišču zaslužili več, a smo na koncu ostali celo praznih rok in takšna srečanja te potolčejo,« vpliv negativnega niza na »Počasi pridobivamo nazaj samozavest, ki smo jo po nizu slabih rezultatov logično nekoliko izgubili,« v uspešen zaključek jesenskega dela, Dobljani bodo morali spomladi strniti vrste v obrambi, ki je med ʻnajbolj luknjičastimiʼ v ligi. slačilnico razkrije vratar Žiga Fermišek, ki pa po zadnjih treningih pod vodstvom novega trenerja in dveh neodločenih rezultatih že vidi napredek v ekipi. Dobljani so niz porazov prekinili najprej z neodločenim rezultatom proti Fužinarju (2:2) ter nato vknjižili še točko na srečanju proti Bistrici. Černe je na začetku drugega polčasa poskrbel za končnih 1:1. do katerega Dobljane loči le še eno srečanje, verjame Fermišek. Srečanje, ki bo imelo veliko vlogo pri tem, kakšne volje bodo na zimski premor odšli nogometaši Doba. Ker tam jih nato čaka veliko dela, če se želijo spomladi zavihteli tja, kamor so na začetku sezone 2022/23 tudi ciljali. Domen Jarc Foto: NK Roltek Dob Popoln mesec za domžalska sonca Košarkarji Heliosa sezono nadaljujejo v zmagovitem ritmu, presekal ga je le domači poraz na oktobrskem prvenstvenem derbiju proti Krki. Niz brez zmage zdaj dolg že 14 tekem Nogometašem Radomelj tudi v novembru ni uspelo končati negativne serije tekem brez zmage, ki se vleče vse od konca junija. nk radomlje Pred reprezentančnim odmorom, ki je pomenil prekinitev klubskih tekmovanj v drugem delu novembra, so mlinarji (od našega zadnjega poročanja) odigrali tri srečanja in zabeležili dva poraza ter remi. Konec oktobra jim je na tekmi 15. kroga odlično kazalo v Sežani, potem ko je enajstmetrovko izsili Ester Sokler, zanesljiv izvajalec pa je bil v 16. minuti Samsondin Ouro. A namesto povišanja vodstva so nato Mario Čuić, Francesco Tahiraj in Sokler zapravili lepe priložnosti, ki bi jih morali spremeniti v zadetek. Kazen je prišla v zadnjem delu srečanja, ko so domači v 80. minuti najprej izenačili, nato pa v zadnjih sekundah tekme, ko je tekla že 95. minuta, dosegli zadetek za popoln preobrat in prazno točkovno bero Radomelj. Težak poraz v boju z neposrednim tekmecem za obstanek. Tudi na naslednjem srečanju proti Olimpiji so varovanci Nermina Bašića ostali praznih rok, potem ko so imeli znova svoje priložnosti, da vodilni ekipi prvenstva odščipnejo vsaj točko. Ljubljančani so sicer srečanje v Domžalah bolje odprli in v 18. minuti povedli, a so Radomljani v drugem delu prevzeli pobudo in nanizali nekaj lepih priložnosti, ki jih znova niso realizirali. Zadeli so tudi prečko. So pa nato na tekmi proti Bravu vsaj prekinili niz zaporednih porazov in se domov iz Šiške vrnili s točko. Povedli so domači v 24. minuti, za končnih 1:1 je po uri igre gol dosegel Madžid Šošić (slednji je nato izjemno Anel Zulić v Radomljah uspešno poveljuje mladinski ekipi, mreže pa trese tudi v slovenski mladinski izbrani vrsti. zadel še s ʻškarjicamiʼ, a je bil zadetek zaradi prepovedanega položaja razveljavljen). Tako kot na zadnjih srečanjih lahko torej Radomljani znova objokujejo zapravljene priložnosti, saj je Sokler kar dvakrat izgubil dvoboj ʻiz oči v očiʼ z vratarjem Brava – pri drugi akciji bi lahko sodnik resda pokazal tudi na belo točko. Vendar časa za objokovanje ni, Radomljani sicer s 13 točkami še vedno zasedajo osmo mesto na lestvici, a Gorica in Sežana sta le dve zadaj in prostora za takšno zapravljanje točk ne sme več biti. Kljub slabšemu rezultatskemu izplenu pa dobre predstave mladih nogometašev Radomelj niso ostale neopažene, v slovensko reprezentanco do 19 let sta bila tako vpoklicana Anel Zulić in Luka Jerin, Šošić in Čuić pa sta se uvrstila na seznam reprezentance BiH do 21 let. Še naprej pa navdušuje tudi mladinska selekcija. Nazadnje je sicer izgubila proti Olimpiji (0:1), pred tem pa prepričljivo z zadetki Roka Štormana, Davida Ščire in Jerina s 3:0 premagala Nafto in po dobri polovici prvenstva zaseda visoko četrto mesto. Domen Jarc Foto: NK Radomlje kk helios suns Na skupno enaj- zmagovitih tirnicah, saj so 18. novemstih srečanjih domačega prvenstva in bra slavili tudi na gostovanju v Rogatekem v ‘jadranski ligi’ ABA 2 so slavi­ ški. Prelomna je bila tretja četrtina, ki so jo varovanci Dejana Jakare dobili li kar desetkrat. V zadnjem mesecu so domžalski za 12 točk in tehtnico dokončno nakošarkarji najprej zabeležili tri pr- gnili na svojo stran. Ob končnem slavvenstvene zmage. Najprej so v 5. kro- ju s 86:70 je bil z dvojnim dvojčkom gu na gostovanju nadigrali Šentjur z – 18 točkami in desetimi podajami – 90:63. Prva četrtina tega ni nakazala, prvo ime srečanja Luke Austin Wade. saj so domači po uvodnih desetih miS šesto zmago na sedmem prvenstnutah vodili s 25:16, nato pa so vaje- venem srečanju Domžalci zasedajo ti igre prevzeli igralci Heliosa. Do pol- drugo mesto na lestvici zgolj za vodilno časa so tekmeca ujeli in nato zagospo­ Krko, ki je še naprej brez poraza. Obe darili na igrišču ter tretji del tekme do­ omenjeni ekipi vrh krojita tudi v bili kar z 22:2 in odločili srečanje. Z 18 regionalni ligi ABA 2, kjer v drugi potočkami brez zgrešenega meta iz igre lovici novembra poteka drugi turnir (8:8) je blestel Tibor Mirtič. Tudi pro- sezone 2022/23. Uvodni dve zmagi na ti Zlatorogu dvoma o zmagovalcu ni prvi postaji sredi oktobra v Zlatiboru bilo, saj so Domžalci dobili vse štiri če­- so sonca 22. novembra nadgradila še s trtine za končnih 88:67. Z 28 točkami tretjo prepričljivo zmago. V Sarajevu in šestimi asistencami je bil za Lašča- je padel Osijek kar s 107:72. Pet domne nerešljiva uganka Blaž Mahkovic. žalskih košarkarjev je bilo točkovno Slednji je bil nato izbran v sloven- dvomestnih, z 21 točkami in desetimi sko reprezentanco, ki je zmagovito op­- skoki je kraljeval Lovro Buljević. ravila s kvalifikacijskima tekmama za Poraza pa ne pozna niti domžalska svetovno prvenstvo, svoj delež pa je pri- selekcija U14, ki je novembra na medspeval tudi domžalski kapetan. Mah- narodnem turnirju v romunski Oradei kovic se je na srečanju proti Izraelu zabeležila štiri zmage in osvojila prvo (75:62) ob šestih točkah izkazal s peti- mesto ter tako naredila velik korak mi ukradenimi žogami, na drugi tekmi proti velikem finalu evropske pionirske košarkarske lige. proti Nemčiji pa vknjižil sedem točk. Tudi ob njegovi vrnitvi v klubski Domen Jarc Foto: Helios Suns dres so domžalska sonca ostala na letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 33 šport slamnik@kd- dom zale. si Jan Emberšič drugi slovenski mladinec leta 2022 S prireditvijo Naj atlet leta 2022 se je tudi uradno končala letošnja atletska sezona. V njej je blestel domžalski metalec kladiva Jan Emberšič, ki se je znova uvrstil med najboljše slovenske atlete. ak domzale V tradicionalni anketi Atletske zveze Slovenije je bil izglasovan na drugo mesto v kategoriji starejših mladincev, tik za letos izjemnega Matica Iana Gučka (Kladivar Celje), ki je v teku na 400 metrov z ovirami izboljšal članski državni rekord in se okitil s srebrno medaljo na mladinskem svetovnem prvenstvu. A tudi Jan s svojimi dosežki ni zaostajal veliko. Nepremagljivo domačo sezono je okitil z novima državnima rekordoma, ki ju je v metu kladiva med starejšimi mladinci vzel iz rok Primoža Kozmusa – šest kilogramov težko kladivo je zalučal 76,79 metra daleč, tisto članJan Emberšič s svojim očetom in sko, 7,26 kilograma težko, pa 66,89 trenerjem Danilom metra daleč. Na mednarodni sceni Drugo mesto v anketi je tako lepa je posegel po petem mestu na svetovnem prvenstvu v Kolumbiji ter potrditev trdega in uspešnega dela drugem na Peteroboju reprezentanc družinske naveze očeta Danila in Češke, Madžarske, Poljske, Sloveni- sina Jana, ki premika meje meta kladiva v mladinski konkurenci. A Jan še je in Slovaške. Aliana Vutkovič zmagovalka mednarodnega Pokala Interland 2022 V petek, 4. novembra, je bilo v Kotalkarskem klubu zdaleč ni edini uspešen predstavnik Pirueta Domžale znova prešerno. metalcev Atletskega kluba Domžale, ki so se letos izkazali z odličnimi dosežki. Žana Planinšek je v metu kopja kk pirueta Komaj devetletna članastopila na evropskem prvenstvu za nica kluba Aliana Vutkovič, ki se je mlajše mladinke, slovenski dres so letos že drugič uvrstila v slovensko na reprezentančnih tekmah oblekli reprezentanco umetnostnih kotalše Tia Emberšič, Urh Kosirnik in Nik karic, je barve naše države tokrat zaMeden Štrubelj, ki so seveda osvoji- stopala na mednarodnem tekmovali številne medalje na domačih tek- nju za Pokal Interland 2022 v Franmovanjih. In postavili mejnike, ki jih ciji, kjer je s suverenim in praktičbodo skušali v letu 2023 še izboljšati. no brezhibnim nastopom v skupini Svoje zadnje dosežke v letu 2022 ‘tots’ zmagala z velikim naskokom pa na drugi strani vpisujejo teka- pred tekmicami iz različnih evropči atletskega kluba. Na 8. teku na skih kotalkarskih velesil. TradicioLimbarsko goro je mlajši mladinec nalno tekmovanje je letos potekalo Mark Kočar osvojil absolutno četrto od 2. do 6. novembra v francoskem mesto (3. v kategoriji članov do 40 mestu Gujan-Mestras v neposredni let), mladinka Neja Ambrož je bila bližini Bordeauxa, udeležili pa so se šesta. Tretja je bila na še enem nam ga predstavniki desetih evropskih bližnjem teku občine Mengeš v ab- držav, poleg slovenske reprezensolutno konkurenci žensk v teku na tance tudi reprezentance Francije, 10 kilometrov Špela Kržan. Danske, Nemčije, Nizozemske, ŠviDomen Jarc ce, Andore, Španije in Velike Britanije ter odlični tekmovalci iz Italije. Za Aliano so klubske kolegice in se veselili z nama. Takšno občutje je slovenski ljubitelji umetnostnega težko opisati z besedami, je pa vse kotalkanja stiskali pesti prek sple- skupaj zagotovo velika motivacija za tnega prenosa v živo, čestitke so za- naprej in absolutno nepozabna izkučele deževati že ob visokem številu šnja. Nekaj posebnega je za mladega Na državnem prvenstvu kadetov in mladincev v pospešenem in hitropoteznem šahu, ki točk, ki jih je dosegla, ko pa je na po- športnika že to, da je del velikega tekdelitvi stopila na najvišjo stopničko movanja, kot je Pokal Interland, ki je je v začetku oktobra potekalo v Zrečah, so osvojili kar sedem pokalov. in je zanjo zaigrala še slovenska hi- bil pomemben del tekmovalne sezomna, je bilo veselje nepopisno. Ali- ne tudi že v mojih kotalkarskih časih, šah Na ekipnem mladinskem hitroaninega uspeha se je razveselila kaj šele, če hkrati osvoji 1. mesto!« poteznem prvenstvu so bile Domžale tudi Nina Grilj Deisinger, prva tre- nam je zaupala Alenka. druge (Miha Žmaucar, Bine Markošek nerka v klubu KK Pirueta, ki praAliana je sicer v letošnjem tekin Kaja Faganel), drugi je bil med povi, da si ob takem nastopu in dosež- movalnem letu nanizala res lepe samezniki Markošek, Žmaucar pa treku svoje varovanke lahko samo ga- dosežke: zabeležila je pet zaporetji. Na ekipnem pospešenem prvennjen in izjemno ponosen. Prepričlji- dnih zmag na največjih tekmovastvu za kadetinje sta se na tretje meva zmaga pa je malo presenetila in njih v Sloveniji, osvojila zlato mesto uvrstili Hana Brezar in Viktoria nadvse osrečila talentirano Aliano daljo na vseh dosedanjih preizkuPona, med mladinkami pa Kaja Fain seveda njeno mamo Alenko Ivan- šnjah za Pokal Slovenije, priborila ganel in Sofia Timagina. Kaja je bila čič, prav tako trenerko v KK Pirue- si je naziv absolutne državne prvatretja tudi med mladinkami v pospeta in nekdanjo kotalkarico. Na tek- kinje (zmagala je tako v disciplini šenem in hitropoteznem šahu. Vodja movanje sta odšli osredotočeni iz- prostega kotalkanja kot tudi v tehekipe je bil šahovski mentor Bor Tu- Mladi iz ŠD Domžale z lovorikami (z leve): Viktoria Pona, Kaja Faganel, Bine Markovšek in Miha Žmaucar ključno na Alianin nastop, s konku- nični disciplini obveznih likov), vse rek Felicijan. Jože Skok renco pa se nista želeli obremenje- skupaj pa je okronala z odličnimi revati. »Iskreno, vedeli sva, da je zelo zultati na velikih mednarodnih tekdobro pripravljena in tudi zelo kon- movanjih, in sicer s 7. mestom na kurenčna, da lahko osvoji zlato, no, preizkušnji za svetovni pokal v Trna to pa si nisva upali niti pomisli- stu in seveda z zmago na Pokalu Inti. Iz srca se zahvaljujeva Nini za ves terland 2022. Neprecenljivo in … kar 29. in 30. oktobra se je v Domžalah odvijal mednarodni turnir v flag footballu – Jungle trud in zavzetost, obenem pa tudi tako naprej. Prav tako kot Aliani pa klubskim kolegom in kolegicam ter seveda v klubu želimo tudi vsem Bowl 2022. vsem navijačem za izraženo podpo- njenim klubskim prijateljicam, vero in iskreno navijanje. To nama je liko dobrih treningov ter uspehov v domžale tigers Na njem je sode- in Refoli Trieste, v ženski pa Domža- tako v polfinalu kot v finalu skupaj v res ogromno pomenilo. Vse trdo delo bližajoči se novi sezoni, ko prav vse obrambi dopustila le en touchdown, je bilo za naju v trenutku poplača- čakajo nove napete preizkušnje in lovalo okoli 150 športnikov v dveh le Tigers in Amstetten Thunder. V skupinskem delu je nastopilo po medtem ko jih je sama v napadu do- no, ko je za Aliano zaigrala Zdravlji- nove priložnosti za zmage. kategorijah (moški in ženski) iz šestih evropskih držav. V izjemno le- pet moštev v obeh kategorijah, zato so segla kar 11. S tem je zasluženo osvo- ca na zmagovalnem odru in ko ste KK Pirueta pem in toplem vremenu, boljšega si preostala tri moštva morala priigra- jila naslov najboljšega v džungli. V ženski kategoriji smo v finalu si ne bi mogli želeti, smo v domžal- ti preostali vstopnici v dodatnih tekskem Športnem parku spremljali 34 mah. Največ znanja so pokazali Hel- spremljali ponovitev letošnjega dvotekem v dveh igralnih dneh. To je sinki Mummelines in Wild Hogs/Mi- boja za 3. mesto Avstrijskega državnebil tudi daleč največji dogodek v or- ners pri ženskah ter Ortona Ronin in ga prvenstva (FLL) med domačinkami ganizaciji našega domačega kluba združena ekipa Velenje Black Miners in avstrijsko ekipo Amstetten Thunin Sailors du Grand Large pri moških. der. Po zanimivi finalni tekmi, ki je Domžale Tigers. V nedeljo so nas tako čakale še za- potekala v izjemnem vzdušju na triSobota je bila namenjen spoznaPoimenovanje zadnjega meseca v letu je v besedni vanju ekip v predtekmovalnih tek- dnje tekme, kljub prijateljskemu tur- bunah, je tako kot v moški tudi v ženzvezi veseli december že povsem ponarodelo, zato mah, ki so bile izhodišče pred boji nirju prežete z veliko športno tekmo- ski kategoriji slavila domača ekipa Tiza končne uvrstitve. Direktni uvrsti- valnega naboja. V moški kategoriji gric in s tem zaokrožila izjemno uspesmo se odločili, da tokratni december popestrimo in tvi v polfinale sta si v moški katego- se je domača ekipa Tigrov predsta- šen vikend domačega kluba. se z vami razveselimo tudi v studiu. Po odigranih 34 tekmah v dveh riji zagotovili ekipi Domžale Tigers vila kot dominanten nasprotnik in igralnih dneh smo tako dobili naplesni studio king dance Druga sobota, 10. decembra, od 9. ure slednji končni vrstni red. pa vse tja do kosila, je rezervirana za otroke do 10. leta starosti za Moški: 1. Domžale Tigers; 2. Veleplesno rajanje, igre in druge aktivnosti v plesni dvorani. Z vami se nje Black Miners / Sailors du Grand bodo družile dobre vile, princeske, snežaki in druga decembrska biLarge; 3. Ortona Ronin; 4. Refoli Tritja (Pssst! Seveda lahko prideš tako oblečen tudi sam!). este; 5. Ajdovščina Gladiators V petek, 16. decembra, pa pripravljamo prvo novoletno produkciŽenske: 1. Domžale Tigers; 2. Amjo Plesnega studia King dance. Tu se bodo predstavili posamezniki stetten Thunder; 3. Helsinki Mumin pari, ki bodo pokazali, česa so se naučili ob obisku plesnih ur. Ob melines; 4. Wild Hogs / Miners; 5. 20. uri nadaljujemo z decembrskim plesom do polnoči. Vsi dogodki Flag Academy Trieste so brezplačni, saj je december hkrati tudi najbolj dobrodelni mesec, Zagotovo se bo tudi v letu 2023 Junzato bomo dobrodelni tudi mi! gle Bowl vrnil v Domžale, verjamemo, Ne zamudite priložnosti, da se podružite z nami. Veselo in plesno da še boljši in še večji kot letos. bo, zato kar hitro podajte prijavo prek spletne strani kingdance.si. Matija Klančar Domžalski mladi šahisti vnovič uspešni Mednarodni turnir v flag footballu Plesna sobota za otroke in petek za odrasle Foto: Andrej Kuhelj 34 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii šport slamnik@kd- dom zale. si Tudi s prijateljskimi tekmami do boljše pripravljenosti Klub borilnih veščin se trudi, da bi vse kategorije svojih članov in članic kar najbolj pripravil na različna tekmovanja in turnirje, pri tem pa ne pozablja na srečanja, ki promovirajo borilne športe in teh je bilo v jesenskih mesecih kar nekaj. klub borilnih veščin Tako so November je tudi v znamenju bili povabljeni na predstavitev špor- polaganja izpitnih pasov, v njem pa ta v Češminov park Domžale, ko je bo tudi nekaj tekmovanj za medalje. prijetno srečanje otrok pripravila Klub borilnih veščin Domžale je 18. Zveza prijateljev mladine Domža- novembra 2022 organiziral klubsko le, manjkali pa niso niti na dobro- tekmovanje 2022 v e-kickboxingu, delnem dogodku v Arboretum Vol- ki se ga je udeležila polovica članic in članov kluba. Petdeset člačji Potok. Med 28. in 30. oktobrom 2022 je v nic in članov Kluba borilnih veščin Laškem potekal že peti Marjan Bol- se je na klubskem tekmovanju v ehar Sports Kamp, ki so se ga udele- -kickboxingu pomerilo v vseh katežili registrirani športniki, ki tekmu- gorijah od deklic in dečkov do člajejo v kickboxingu in boks športu. nic in članov. Najboljšim iskrene čeTreninge so izvajali izkušeni trener- stitke! Seveda ne smemo pozabiti na ji, dopolnjevali so jih s predavanji in praznični december, v katerem jih prijateljskimi tekmami. Pozabili niso niti na mesec požar- bosta obiskala Miklavž ter dedek ne varnosti, ki je letos potekal pod Mraz in skupaj z njimi zaključila še geslom: Preprečite požar baterij. eno zelo uspešno športno leto Kluba Obiskali so Center za zaščito in reše- borilnih veščin Domžale. vanje Domžale, kjer so jim poklicni Vera Vojska Foto: KBV Domžale gasilci predstavili delovanje v enoti. Domžale tretje v 1. članski ligi zahod Šahisti Domžal so osvojili tretje meto v 1. članski ligi zahod, ki je tokrat potekala v Ljubljani na sedežu ŠZS, potem ko so lani izpadli iz državne lige. šah Tesno je zmagal Tomo Zupan iz Kranja pred Igom, sodelovalo je 9 ekip. Domžale so si zagotovile tretje mesto, potem ko so v zadnjem, osmem kolu premagale Stari Mayr Kranj, neposredni tekmec Tajfun ŠK Ljubljana pa je igral nedoločeno z Ri- Ekipa ŠD Domžale (z leve): Ivan Bratko, Bine Markošek, Miha Žmaucar, Mladen Milenković, Jure Plaskan, Blaž Debevec, Mirko Čokan in Jože Skok. V Sloveniji je potekal WTT Contender turnir z izredno močno mednarodno zasedbo. nts mengeš Začnimo kar z mednarodnimi tekmovanji. Nam najbližje je bilo tokrat v Sloveniji (Nova Gorica), kjer je potekal WTT Contender turnir z izredno močno mednarodno zasedbo, saj so nastopili številni najboljši tekmovalci in tekmovalke, tudi s samega vrha svetovnih jakostnih lestvic. Verjetno ste že brali o odmevnih nastopih slovenskega reprezentanta Darka Jorgiča, mi pa se posvetimo članicama slovenske ženske članske reprezentance Katarini Stražar in Anže Kosmač in Peter Dobnik na prvih mestih Za TAK Domžale so nastopili mladinec Rok Orešek (poteg 80 kg, sunek 95 kg), Peter Dobnik (poteg 130 kg, sunek 160 kg) in Anže Kosmač (poteg 130 kg, sunek 160 kg). Posebno nagrado za najboljšega tekmovalca turnirja je prejel Anže Kosmač, ki je za las ugnal Petra Dobnika. Dvignila sta sicer enako težo, vendar je Anže zavoljo manjše telesne teže (97 kg) proti Petru (99 kg) zmagoslavno dvignil pokal. Anže tij osvojil 4 točke, vendar je imel kar petkrat črne figure. Zanesljiv je bil veteran Ivan Bratko, iz treh partij je zbral 2,5 točke. Štirinajstletni Bine Markošek se razvija v vse boljšega šahista tudi v članski konkurenci, saj je iz šestih partij zbral 3.5 točke. Na prvi deski je igral Srb Mladen Milenković, ki pa mu tokrat ni šlo najbolje, saj je iz osmih partij osvojil 3,5. točke. Vrstni red: Tomo Zupan Kranj 14 (35), prvo so meč točke, Ig 14 (33), Domžale 11 (22,5.) Tajfun Ljubljana, 10 (22,5), Rimex Ilirska Bistrica 7 (23,5), Vrhnika 6 (25, 5), Komenda in Dolenjske Toplice s po 4 (17), Stari Mayr Kranj 2 (14,5). Nekaterim domžalskim šahistom, ki so odigrali le partijo ali dve, se je poznalo, da premalo igrajo počasne partije, ki so osnova za kakovosten šah. Po tekmovanju je sledilo prijateljsko druženje v Sahara baru na Viru, kar člane še bolj medsebojno povezuje. Jože Skok Namiznotenisači uspešni doma in v tujini Ekipa TAK Domžale osvojila 1. mesto na turnirju v Somborju tak domžale V srbskem Somborju je potekal tradicionalni memorialni turnir Stevan Pišta Gromilović. Na močnem mednarodnem turnirju olimpijskega dviganja uteži so se fantje iz TAK Domžale pomerili s tekmovalci KDT Spartak Subotice, Vukovarja, Herkules Bača in z madžarskimi tekmovalci iz Budimpešte. Skupno so zbrali 892,246 sinclair točk in premagali drugouvrščeno ekipo iz Subotice za 34 točk. mexom iz Ilirske Bistrice. Med Domžalčani je odlično igral kapetan ekipe Jure Plaskan, ki je na drugi deski zbral 6 točk iz osmih partij in prejel diplomo za najboljšo desko. Blaž Debevec je povečini na tretji deski imel težko delo, saj je iz sedmih par- je bil sila vesel nagrade, po tekmovanju pa je povedal: »Največje olajšanje ta trenutek predstavlja spoznanje, da se mi forma pred državnim prvenstvom mahoma stopnjuje in bom po vsej verjetnosti uspel prikazati najboljšo pripravljenost sezone ravno na najpomembnejši tekmi v letu. S Petrom sva bodrila drug drugega, vendar sva oba imela še nekaj rezerve, ki pa jo hraniva za državno prvenstvo.« Tudi Peter se je razveselil srebrne medalje: »Prikazal sem zelo solidne dvige, v izvedbi sem bil zelo suveren. Kaže, da so priprave na Reki dobro uspele. Nihče od naju ni želel preveč tvegati, zato sva ostala na zmernih težah, torej 130 kg v potegu in 160 kg v sunku. Na državnem prvenstvu se seveda nihče ne bo zadrževal, zato bo treba precej preseči današnji rezultat. Morda bo nekomu uspelo 300 kg v seštevku, kar je dolgoletna želja obeh, pa tudi drugih tekmovalcev v tej kategoriji.« Naslednje tekmovanje bo torej že čez tri tedne, ko se bo vsa slovenska smetana olimpijskega dviganja uteži zbrala na državnem prvenstvu v Ljubljani. Prek socialnih omrežij bo deljena povezavo v živo, ker boste lahko spremljali kar 18 tekmovalcev in tekmovalk iz TAK Domžale. Besedilo: V. O. Foto: arhiv TAK Domžale Ani Tofant, ki prihajata iz našega kluba (NTS Mengeš) in sta ravno tako nastopili na tem tekmovanju. Katarina je v mešanih dvojicah (skupaj s soigralcem Denijem Kožulom) uspešno nastopila v predtekmovalnem delu ter se uvrstila v finalni del tekmovanja. V osmini finala sta po težki borbi premagala dvojico iz Luksemburga (Eric Gloda in Sarah de Nutte), čeprav sta že zaostajala z 0:2, za uvrstitev v polfinale pa sta z 1:3 klonila proti prvima nosilcema turnirja (Indijcema Sahtyjanu Gnanasekaranu ter Maniki Batra). Kljub temu je to zavidanja vreden uspeh in spodbuda za naprej. V posamični konkurenci pa sta imeli Katarina in Ana malce smole pri žrebu. Za Ano Tofant je bila usodna Južnokorejka Shin Yubin (34. na svetovni lestvici), ki je po tesnih rezultatih v posameznih nizih zmagala s 3:1, Katarino pa je s 3:0 premagala Čehinja Hana Matelova (27. na svetovni lestvici). Brez napredovanja sta najboljši Slovenki na svetovni lestvici (Ana je 185., Katarina pa 240. igralka sveta) ostali tudi v konkurenci ženskih dvojic, kjer jima žreb prav tako ni šel na roke. S 3:0 sta bili boljši od njiju Shin Yubin in Kim Hayeong iz Južne Koreje. Na močnem mladinskem mednarodnem tekmovanju (WTT Youth Contender) v italijanskem morskem turističnem biseru Lignano Sabbiadoro je kot član slovenske reprezentance nastopil tudi naš klubski član (NTS Mengeš) Luka Jokić. V kategoriji U-17 se je sicer dokaj hitro poslovil, se je pa v kategoriji U-15 uspel uvrstiti v glavni del tekmovanja, kjer pa ga je premagal Nazari Solodki iz Ukrajine. Kljub temu je Luka s prikazano igro lahko zadovoljen, pridobil pa si je tudi nekaj izkušenj iz močnih mednarodnih tekmovanj. V španski Granadi je potekalo svetovno prvenstvo v namiznem tenisu za invalide, kjer je barve slovenske reprezentance zastopal tudi naš Luka Trtnik. To je že 8. svetovno prvenstvo, prvo je bilo leta 1990 v nizozemskem Assnu, potem pa so se sledili Pariz (1998), Taipei (2002), Montreux (2006), Gwangju (2010), Peking (2014), Bratislava (2017) in naše Celje (2018). Slovenija je do zdaj osvojila dve kolajni – leta 2006 je bila Mate- ja Pintar Pustovrh bronasta posamično v Švici, štiri leta za tem pa sta Mateja Pintar Pustovrh in Andreja Dolinarv paru segli po bronu na SP v Južni Koreji. Zdaj so spremenili sistem igranja, tako da se posamezni del ne igra več po skupinah, ampak kar direktno na izpadanje. To je pomenilo, da je bil Lukov prvi nasprotnik že v prvem krogu kar drugi nosilec turnirja (tudi podprvak iz olimpijskih iger 2016 v Riu de Janeiru, Brazilec Israel Pereira Stroh). Luka je proti njemu izgubil z 0:3, je pa kljub temu s prika- Podelitev medalj najboljšim 1. kvalitetne skupine na odprtem prvenstvu gorenjske regije; 1. mesto naš Aljaž Škufca in tretje mesto naša Pika Božič zano igro lahko vsekakor zadovoljen in tudi on s takimi težkimi dvoboji v mednarodni konkurenci nabira dragocene izkušnje. V decembru bodo spet tekmovanja v namiznoteniških ligah. Naša prva moška članska ekipa (NTS Mengeš I), ki nastopa v elitni 1. SNTL, bo 10. decembra ob 17. uri v domači dvorani gostila ekipo NTK Interdiskont I z Raven na Koroškem. Naša druga moška članska ekipa (NTS Mengeš Racketry II), ki igra v 2. SNTL, bo isti dan, torej 10. decembra, a že ob 10. uri, v naši mengeški dvorani gostila ekipo NTK Savinja Plasard II. Vabljeni k ogledu in navijanju. V Kranju je potekalo odprto prvenstvo gorenjske regije, nastopilo je kar 30 naših tekmovalcev in tekmovalk, tudi začetnikov. Osvojili smo 18 odličij in kar je še bolj pomembno, večino v najvišjih kvalitetnih skupinah, vključno s prvim mestom v 1. kvalitetni skupini Aljaža Škufce ter tretjim mestom Pike Božič. Besedilo in foto: Janez letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 35 objave slamnik@kd- dom zale. si Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. zahval a Svojo življenjsko pot je v 92. letu starosti sklenila naša mama, babica, sestra in teta Ivanka Zaveršnik rojena Potočnik Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro. Le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (Tone Pavček) v spomin zahval a Junija je minilo 30 let, odkar nas je zapustil dragi oče V 73. letu starosti se je po težki bolezni od nas poslovila naša draga žena, mama, stara mama, sestra in teta Janez Hribar Decembra mineva 10 let, odkar nas je zapustila draga mama Pavla Hribar Majda Dolgan roj. Urbančič Ob boleči izgubi se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste bili Majdi ter nam v oporo v težkih trenutkih, se poslovili od nje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala vam za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, svete maše ter ostale darove. Še posebej bi se radi zahvalili dr. mag. Mojci Unk ter ostalim sodelujočim na OI za predano zdravstveno podporo. Iskrena hvala gospodu župniku Matjažu Križnarju in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Ohranite jo v lepem spominu. Iskrena hvala vsem, ki jo ohranjate v lepem spominu. Hvala vsem, ki se ju spominjate in ju nosite v svojih srcih. Vsi njeni Vsi njuni Njeni najdražji Janez Cerar (17. 7. 1938–20. 10. 2022) Odhoda najdražjih ni moč preboleti, resnici v sebi ne da se verjeti. Celo, ko resnica v dlani leži, jo ves čas zanikaš, ker bridko boli. Dragi Ivan, nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš. zahval a v spomin Ob izgubi moža, očeta, dedka in brata Janeza Cerarja iz Domžal, Kersnikova 14, se iskreno zahvaljujemo reševalcem Reševalne postaje Ljubljana in Zdravstvenega doma Domžale ter zdravniku Jerneju Guzeju, dr. med., za nujno prvo pomoč, vsem, ki so se v sredo, 26. oktobra 2022, poslovili od njega na domžalskem pokopališču, še posebno župniku Klemenu Svetelju za sveto mašo in opravljeni obred, gasilcem PGD Domžale Center in PGD Žeje za častno stražo in spremstvo, praporščakom – gasilcem in praporščakom Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale, pevcem Pevskega zbora Janez Cerar in Franciju Gerbcu ter Anžetu Korošcu za njune poslovilne besede. Zahvaljujemo se pogrebni službi Vrbančič za organizacijo pogreba. Posebna zahvala harmonikarju Nejcu za zaigrano Golico na željo pokojnika. 22. oktobra je minilo 30 let, odkar nas je zapustil naš dragi Žalujoči: vsi njegovi domači Vsi njuni Žalujoči: Nastranovi v spomin Vse na svetu mine, vse se spremeni, le spomin na tebe ostaja in z nami naprej živi. Tiho k grobu pristopite, svečko mi prižgite, spomine obudite, v svojem srcu prostor mi pustite. Janez Resnik 8. aprila pred štirimi leti pa nas je zapustil naš dragi Filip Resnik Hvala vsem, ki se ju spominjate in ju nosite v svojih srcih. 22. novembra sta minili dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi v spomin dr. Velimir Vulikić Uroš Prašnikar iz Domžal zahval a Ob slovesu dragega moža, očeta, dedka, pradedka Ivana Nastrana iz Radomelj se srčno zahvaljujemo vsem, ki ste bili z nami, četudi samo z mislimi, na njegovi zadnji poti. Hvala pogrebni službi Vrbančič in g. župniku Janezu Jarcu za čutno opravljen obred slovesa. Prav tako izrekamo zahvalo kvartetu Cvet in trobentaču za izvedbo ganljivih skladb in pesmi. Iskrena hvala tudi vsem članom Prostovoljnega gasilskega društva Radomlje in članom Zveze borcev, ki ste ga častno pospremili k počitku, še posebej gospe Janki Jerman za doživeto obuditev spominov na dragega moža, očeta, dedka in pradedka Ivana Nastrana. Posebna zahvala tudi članom društva upokojencev. Hvala tudi vsem za izrečene tolažilne besede, cvetje, sveče in darovane svete maše. Velika zahvala tudi zdravniku dr. Muževiču in vsemu osebju DSO Kamnik ter ZD Kamnik za vso nego, podporo in zdravniško pomoč. Vsem res iskrena hvala. v spomin Mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš dragi Stane Žužek iz Domžal Nenehno se spominjamo lepih, skupaj preživelih let, in ponosni smo, da smo bili del njegovega ustvarjalnega življenja. Hvala vsem, ki se ga spominjate in postojite ob njegovem grobu. Njegovi najbližji Vsi njegovi Vsi njegovi Iščem te v travah, iščem te v morjih, najdem te v zvezdah, ki sijejo name. (Mila Kačič) V naša srca si se vpisal, čas ne bo te več izbrisal. In čeprav spokojno spiš, z nami kakor prej živiš. zahval a v spomin Je čas, ki da, je čas ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. Svojo življenjsko pot je v 83. letu sklenila naša draga mama, stara mama, sestra in teta 12. novembra so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš predragi mož, oče in dedek Viktorija Grčar iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Vrhnika, november 2022 Andrej Strnišnik z Vira v spomin 24. novembra mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil Gregor Breznik z Vira Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu in ga skupaj z nami nosite v svojem srcu. Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu in ga ohranjate v lepem spominu. Vsi njegovi Vsi njegovi 36 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii objave slamnik@kd- dom zale. si Je čas, ki da, je čas, ki vzame, je čas, ki celi rane. In je čas, ki nikdar ne mine, ko zasanjaš se v spomine. V spomin Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti, in to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) zahval a Rajko Novak v spomin V 90. letu se je od nas poslovila V sredo, 2. novembra 2022, smo se na Rovah poslovili od Rajka Novak, ki je v zadnjem obdobju zelo zaznamoval delovanje Gasilske zveze Domžale. Jožefa Burja iz Domžal Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in vsem ostalim za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darovane maše in spremstvo na zadnji poti. Hvala g. župniku Klemenu Svetelju, pevcem, organistu Igorju in pogrebni službi Vrbančič za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi cvetličarni Tratnik za lepo cvetje. Vsi njeni Dober, plemenit človek, ki je z nami živel, nam ne more biti odvzet, kajti v naših srcih je zapustil svetlo sled svojih dobrih del in ljubezni. zahval a Z bolečino v srcu sporočamo žalostno vest, da nas je po hudi bolezni mnogo prezgodaj v 60. letu starosti zapustil dragi oči in mož, sin, brat, stric, svak in tast Rajko Novak Zahvalili bi se radi vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, vaščanom, sodelavcem podjetja Smart Com, d. o. o., bivšim sodelavcem in vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, svete maše, sveče, topel stisk roke in objeme. Hvala medicinskemu osebju na Onkološkem inštitutu in vsem v ZD Domžale, ki so ga spremljali in mu pomagali v času njegove bolezni. Hvala vsem gasilkam in gasilcem PGD Rova za lepo opravljeno žalno sejo. Posebna zahvala predsedniku PGD Rova g. Andreju Pavlič in poveljniku GZ Domžale g. Matjažu Merkužič za njuna ganljiva govora slovesa. Hvala vsem gasilkam in gasilcem iz PGD Rova, GZ Domžale, GZ Slovenije in VZG Koprivnica, še posebej pa predsedniku Iveku Golubiću za zadnji, ganljivi govor o našem dragem Rajku. Hvala župniku slovenske cerkve v NYC, p. Krizologu Martinu Cimermanu za vse molitve in opravljene svete maše. Hvala gospodu župniku Janezu Jarcu za lep obred, pevcem Cvet in pogrebni službi Vrbančič. Z ljubeznijo vsi njegovi najbližji SPREJEM ZAHVAL Zahvale in v spomin sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pis­no v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si Novica, da je Rajko za vedno zaspal, je močno zarezala v nas, obstali smo in do danes še ne čisto dojeli, da smo se morali za vedno posloviti. Posloviti ne samo od čudovitega človeka, odličnega očeta, sposobnega vodje v profesionalnem okolju, temveč tudi od pomembnega domžalskega gasilca, ki je bil eden od temeljev domžalske gasilske zveze. Rajko je bil velik človek, pripravljen za svoje ljudi, za okolje, v katerem je živel in deloval, narediti vse, kar je bilo v njegovi moči. Človek, poln pozitivne energije, zagona in idej. Bil je humanist, človekoljub, zavezan strpnosti in sodelovanju. Bal se ni nikogar, a po drugi strani je vse spoštoval. V delovanje Gasilke zveze Domžale se je aktivno vključil leta 2003, od leta 2008 do 2013 opravljal funkcijo predsednika, a zvezi ostal zvest vse do danes. Njegove izjeme osebnostne lastnosti in vodstvene sposobnosti so se kaj hitro pokazale pri prepoznavnosti Gasilske zveze Domžale v lokalnem in širšem okolju. Svoje pogajalske spretnosti je kaj kmalu pokazal pri nabavi vozila gasilske zveze, kjer je dokazal kako se za manj da dobiti več. Pod njegovim vodstvom se je začel nagel razvoj prostovoljnih gasilskih enot na tehničnem področju. Društva so se začela enotno opremljati z osebno in skupno zaščitno opremo, narejen je bil velik korak pri financiranju nabave gasilskih vozil v celotni gasilski zvezi. Da želi gasilska zveza postati enakopraven partner pri reševanju izzivov na področju zaščite in reševanja na vseh nivojih, je s svojo pokončno držo in jasnimi stališči pokazal tudi vsem vpletenim pri postavljanju koncepta odziva in opremljanju gasilskih enot na področju reševanja ob izrednih dogodkih v avtocestnih predorih. Bil je izjemen vodja z jasnim ciljem zagotoviti enakomeren razvoj gasilske službe, kar je dokazoval pri spretnem vodenju zveze in društev, ki različnih velikosti, pogledov in ambicij delujejo v različnih lokalnih okoljih. Skupni interes gasilske zveze je brezkompromisno zagovarjal tako na nivoju gasilske regije Ljubljana III, občin in ne nazadnje tudi države. Pri vseh obveznostih v njegovem delovnem okolju, skrbi za družino pa si je bil pripravljen odščipniti še tisto prosto nedeljo in s svojo prisotnostjo in pozdravno besedo, besedo pohvale in vzpodbude počasti nič koliko prireditev posameznih prostovoljnih gasilskih organizacij. Rajko Novak je imel tudi izreden čut za sočloveka, zavedal se je, da tudi gasilci včasih potrebujemo pomoč. Skupaj z ženo Mirjam sta bila tako idejni vodji danes tradicionalnega Dobrodelnega gasilskega koncerta. Njuni ideji je z veseljem prisluhnil tudi župan Toni Dragar, ki je predlagano organizacijo z veseljem podprl, tako koncert že od samega začetka poteka v soorganizaciji Gasilske zveze Domžale in Občine Domžale. S pomočjo zbranih sredstev smo pri odpravljanju posledic nesreč in drugih stisk lahko pomagali ne malokateri gasilski družini. Rajku pa je bilo vse do danes zaupano vodenje komisije za razpolaganje s sredstvi, zbranimi na posebnem računu. Sodelovanje s pobrateno Vatrogasno zajednico grada Koprivnice se je v času njegovega vodenja utrdilo. Pobrateni kolegi med drugim pomagajo pri izvedbi dobrodelnega koncerta, ob pomoči žene Mirjam pa se je sodelovanje med Domžalami in Koprivnico razširilo tudi na področje umetnosti. Rajko je bil vizionar, dokaz sposobnosti notranjega doživljanja nečesa, kar do takrat v ‘gasilski’ stvarnosti še ni nastopilo, sta vsekakor kviz gasilske mladine in gasilski koncert, ki sta prerasla ‘domžalsko’ okolje. Še danes, kamorkoli je prišel, so gasilci in drugi ljudje stali in ga poslušali ter upoštevali njegovo mnenje. Bil je prodoren človek, načelen in povezovalen, človek, ki je vedno delal za ljudi. Vedno spoštovan, ker je imel hrbtenico – ni se uklonil pritiskom, hkrati pa je bil vedno spoštljiv. Veseli smo, da smo imeli to čast, da smo lahko delali z njim in se od njega tudi učili. Rajko, hvala ti za vse, kar si storil za utrditev ugleda in razvoj Gasilske zveze Domžale! Hvala ti za obisk, stisk roke, besede vzpodbude in pohvale, ki si nam jih na dan izvedbe letošnjega koncerta, že vidno utrujen, a še vedno poln volje in želje namenil. Spoštovani gasilci, Rajko nam je pokazal, kako se da, kako je treba. Dokažimo, da zmoremo skupaj na spoštljiv in dostojen način nadaljevati njegove ideje in idejo gasilstva na sploh. Cvetje pove več. Draga Mirjam in sinova, sploh v zadnjem obdobju ste dokazali, kaj pomeni biti zgledna družina, kaj pomeni stati ob strani v najtežjih trenutkih. Videli smo in verjamemo, da vam je bil Rajko zato neizmerno hvaležen. Spoštovani domači, v imenu vseh gasilcev GZ Domžale vam izrekamo iskreno sožalje!  GZ Domžale Olgi Pavlin Članicam in članom Društva narodnih noš Domžale ni nikoli težka nobena naloga, povezana z vajami, nastopi, organizacijo prireditev. V izpolnjevanje našega poslanstva vložimo veliko časa, energije, predvsem pa srčnosti. Če kdo, potem ti, draga Olga, zagotovo veš, kako predane smo. Težko pa nam je slovo od tebe, naša spoštovana učiteljica in mentorica, ustanoviteljica Društva narodnih noš in častna članica društva. Težko nam je ubesediti svoja občutja in se posloviti od tebe tudi v imenu številnih občanov, ki so te spoštovali in cenili zaradi tvojega velikega značaja, predanosti in vztrajnosti. S teboj v občini Domžale izgubljamo dušo ljudskega in kulturnega izročila, vendar verjamemo, da si s svojim zgledom in navdušenjem zasejala seme, ki je bogato obrodilo in da se boš tam zgoraj za mavrico velikokrat s ponosom ozrla na svoje ‘noše’. Ohranjanju kulturnega izročila v občini Domžale si namenila pomemben del svojega življenja. Vrsto let si bila dejavna v Sekciji narodnih noš, ki je sprva živela v okviru Turističnega društva Domžale. Leta 2000 pa si ustanovila Društvo narodnih noš Domžale, ki je postalo eno najbolj dejavnih in prepoznavnih na področju ohranjanja in varovanja kulturne dediščine. Dolga leta si bila članica Folklorne skupine Tine Rožanc. Svoje znanje in izkušnje si nesebično prenesla v naše konce in bila goreča pobudnica in soustanoviteljica otroške in odrasle folklorne skupine. Prizadevala si si, da je Menačenkova domačija postala pomembna točka našega ljudskega izročila. V času, ko je imelo društvo sedež pri Menačenk, si spodbudila in organizirala številne prireditve ter delavnice na temo ljudskega izročila. V tistem obdobju je bil izjemen tudi tvoj prispevek pri izvedbi mednarodnega folklornega festivala v Domžalah. Nošo si nosila ponosno. Tako si jo ljubila, da si z veseljem nosila tudi domžalsko nošo, po kateri se te marsikdo spominja. S svojim zgledom in predanostjo narodni noši, ki je del slovenske tradicije in oblačilne dediščine, si bila navdih več generacijam. Svoje navdušenje si vedno nalezljivo širila med ljudi, zato ne preseneča, da ti je sledilo veliko podmladka. Poglej nas, ta podmladek ima danes že svoje otroke in vnuke! Z nošo kot načinom življenja gojimo naše kulturno in ljudsko izročilo in smo poroštvo, da tudi v modernih časih ne bo izumrla. Kajti me smo dokaz, da ljudje tudi v času hitrega napredka potrebujemo nekaj za svojo dušo, nekaj, kar nas resnično izpolnjuje. Draga Olga, hvala ti za tvoj doprinos, hvala za tvoje izjemno in požrtvovalno delo na področju ohranjanja kulturnega izročila. Zanj si leta 2004 prejela tudi Nagrado Občine Domžale, upamo pa, da ti je bila največja nagrada to, da so semena tvojega dela obrodila sadove. Iskrena ti hvala za dolgoletno podporo in zvestobo društvu, hvala za tvojo povezovalnost, nesebičnost in dobroto in za vse nepozabne trenutke, ki smo jih imeli čast preživeti s teboj. Pogrešali te bomo, čeprav vemo, da boš kot naš angel varuh bdela nad nami. Obljubljamo, da bomo z ljubeznijo nadgrajevale tvojo zapuščino.  Petja Orehek Jerman, Društvo narodnih noš in ohranjanja kulturne dediščine Domžale MALI OGLASI Brezplačen odvoz vseh kovinskih predmetov, pralnih strojev, odsluženih koles, plinskih jeklenk in akumulatorjev. t: 040 780 078 Male oglase sprejemamo vsak delavnik med 10. in 12. uro, ob sredah pa tudi med 15. in 17. uro osebno v uredništvu (Kulturni dom Franca Bernika Domžale) ali pisno v nabiralnik pri vhodu z zadnje strani oziroma po e-pošti: slamnik@kd-domzale.si letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 37 objave | pisma bralcev slamnik@kd- dom zale. si v spomin v spomin Marjan Gregorc Janez Cerar Na mengeškem pokopališču smo se 28. oktobra 2022 poslovili v krogu njegovih najbližjih ter številnih prijateljev, sodelavcev in sovaščanov iz Jarš od Marjana Gregorca iz Zgornjih Jarš, ki je zaradi nesrečnega dogodka umrl 24. oktobra 2022. Na lepo zadnjo oktobrsko sredo smo se na domžalskem pokopališču poslovili od moža, dedka in brata ter našega prijatelja Janeza Cerarja iz Domžal. (7. 5. 1932–24. 10. 2022) Njegova smrt nas je zelo presenetila in pretresla, tudi mene osebno, saj smo se letos v začetku maja skupaj veselili in dolgo pogovarjali na domačem vrtu v Zgornjih Jaršah od njego­vem 90. rojstnem dnevu. Ob spremljavi Vikija Vesa in njegove harmonike smo skupaj peli narodne in partizanske pes­mi. Obujal je spomine na svojo mladost, saj so številni dogodki iz časa druge svetovne vojne zelo zaznamovali njegovo dru­žino in njega osebno. Tako, kot da bi bilo včeraj, se je pred nami skozi njegovo pripoved odvijala slika tragičnih dogodkov, ki jim je bil priča mladi Marjan skupaj z očetom Antonom in mamo Pavlo ter bratoma Tonetom in sestro Mileno. Najprej streljanje talcev 26. avgusta 1941 blizu njihove hiše nasproti železniške postaje v Zgornjih Jaršah. O tem tragičnem dogodku je Marjan pripravil spominski govor, ki bi ga imel v petek, 28. oktobra 2022, ob 11. uri pred spomenikom pri Induplati v Jaršah. Usodni dogodek 20. oktobra 2022, ki mu je pretrgal nit življenja, je preprečil njegovo osebno pričevanje kot zadnje žive priče tega dogodka. Marjan je bil tisti devetletni fant, ki ga je pri petih ustreljenih talcih ujel na svoj fotoaparat skupaj z nekaterimi drugimi zgroženimi in na smrt prestrašenimi sosedi Vitko Ručigaj z Dobena skozi okno vlaka, ki je pripeljal na železniško postajo v Zgornjih Jaršah. Marjan je potem opazoval, kako so nemški policisti lovili neznanega fotografa, da bi ga potem ustrelili kot šestega talca, kar pa jim ni uspelo. Vitko Ručigaj je uspel pobegniti z vlaka prek polja v Nožice in izročiti aparat enemu od domačinov. Vitko je potem padel kot partizan septembra 1944 na Primorskem. Po vojni je bil fotoaparat prinesen na Dobeno, da so lahko razvili sliko ustreljenih talcev in Marjana na sliki. Drugi dogodek, ki se je zarezal v Marjanov spomin, je bila smrt brata Toneta, ki je padel v znani bitki na Oklu nad Ihanom 24. februarja 1944, potem ko so ga partizani mobilizirali ponoči z 22. na 23. februar 1944. Brata Toneta so skupaj z nekaterimi drugimi padlimi borci zagrebli v vrtačo poleg Kramarjeve domačije po nalogu Nemcev ihanski kmetje. Marjan se je s solzami v očeh spominjal, kako so leta 1946 Toneta potem prekopali v Mengeš. Po Tonetovi smrti so Nemci aretirali Gregorčevo družino, jih najprej odgnali v zbirno taborišče v Goričane in potem na Bavarsko v enega od ženskih samostanov. Marjan je moral kot otrok trdo delati na okoliških kmetijah in doživljati kruto vzgojo ponemčevanja. Gregorčevi so se maja 1945 potem vrnili domov v izropano hišo, že zasedeno z drugimi stanovalci. Marjan je po vojni končal Nižjo gimnazijo v Domžalah, uspešno zaključil pravni študij v Ljubljani in postal sodniški pripravnik in potem sodnik na Občinskem sodišču v Domžalah. Imenovan je bil za občinskega javnega tožilca v Domžalah, pozneje pa za višjega javnega tožilca v Ljubljani. Marjan se je dobro zavedal, da so obtoženci in obsojenci na koncu samo čisto običajni ljudje, zato se je vedno do njih vedel prijazno in spoštljivo. Takega so se spominjali tudi tisti, ki so bili na drugi strani zakona. Njegov zgodovinski spomin in domača vzgoja sta ga varno vodila na občutljivi poklicni poti. Marjan pa je bil v tistih časih tudi zelo aktiven kulturni delavec v domžalski kulturni skupnosti skupaj z nekaterimi pri­jatelji, kot so bili Stane Habe, Slavko Pišek, dr. Miro Stiplov­ šek, Pavel Pevec in drugi. Za svoje delo v kulturi je prejel Kersnikovo nagrado. Z njimi se je tudi po upokojitvi rad redno srečeval na prijateljskih pogovorih praktično vse do zadnjega. Z ženo Nastjo sta rada hodila v hribe, zadnja leta pa na vsakodnevne sprehode ob Kamniški Bistrici. V zakonu sta se jima rodila sin Gregor in hčerka Lučka, z njima pa potem štirje vnuki, ki sta ju razveseljevala ob pogostih obiskih. Marjan je ostal do zadnjega živahen in krepak mož, oče in dedek. Iskrivega duha, ponosen na prehojeno življenjsko pot in na svojo družino. Priljubljen in spoštovan v jarški in domžalski skupnosti. Do kraja zvest svojim prepričanjem, znal je poslušati in odmeriti z izkušnjo človeka, ki mu ni bilo prizaneseno s težkimi življenjskimi in poklicnimi preizkušnjami, zato je znal biti prizanesljiv in sočuten do svoje bližnje in širše okolice. Z našim Marjanom odhaja tako še ena zadnjih prič tistih težkih vojnih in povojnih časov in dogodkov. Ostaja v našem spominu in v naših srcih kot vzor poštenega, pokončnega človeka, ki ni skrbel samo ali predvsem zase in za svojo družino, temveč tudi za širšo skupnost in naše skupno dobro. Spomin nanj in na njegovo delo ter življenje naj nam bo v spodbudo, da tudi sami pomagamo drugim, zlasti tistim, ki so pomoči najbolj potrebni in ranljivi. Tako se mu bomo na najlepši možni način oddolžili za vse, kar je storil dobrega v življenju za svoje najbližje ter ožjo in širšo skupnost. V imenu Krajevne organizacije Združenja borcev za vrednote NOB Jarše - Rodica, katere ustanovni član je bil, izrekamo njegovim najbližjim iskreno sožalje.  Zoran Kramžar predsednik KO za vrednote NOB Jarše - Rodica (17. 7. 1938–20. 10. 2022) Rodil se je mami Rozaliji in očetu Stanetu Cerarju, ki je pred vojno kupil manjšo kmetijo pri Opaškarju na Dobovljah nad Ihanom. V družini so se rodili še bratje Stanko, Peter in Mar­tin. Janez se je po končani osnovni šoli izučil za mehanika ter delal na vzdrževanju tovornih vozil in avtobusov v ljubljanskem Viatorju, potem pa je začel s samostojnim prevozništvom s tovornjaki, ki ga je opravljal zadnjih 25 let vse do upokojitve. Prevažal je surovine in končne izdelke za Papirnico Količevo in druge tovarne v takratni domžalski občini. V zakonu z ženo Jožico, rojeno Končar (Gostinčarjeva) iz Kleč pri Dolu, sta se rodili hčerki Mojca in Jana ter tri vnukinje in dva vnuka. Janeza so v mladosti najbolj zaznamovali dogodki med drugo svetovno vojno v času nemške okupacije. Na Opaškarjevi domačiji je bila med vojno partizanska javka. Do zadnjih dni se je Janez živo spominjal tragedije borcev Kamniško-zasavskega odreda in mobilizirancev na pustno soboto, 24. februarja 1944, na Kramarjevi domačiji v bližnjem zaselku na Oklu. pisma bralcev Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov, v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Prispevki za rubriko Pisma bralcev morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter kontakt, na katerem je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Popravek v zvezi z gradnjo Osnovne šole Dragomelj Župan Toni Dragar je v zadnjem mesecu na več mestih v glasilu Slamnik in v predvolilnem gradivu objavil, da »s(m)o zgradili Osnovno šolo Dragomelj«. Ker to omenja v povezavi z uspešnostjo opravljanja svoje županske funkcije in njegove Liste LTD, želim javnosti podati nekaj dejstev. OBČINA DOMŽALE Janez si je z očetom ogledal kmalu po koncu bitke številna raz­mesarjena trupla borcev, ki so jih deloma zagrebli kar v bliž­njo vrtačo ihanski kmetje po ukazu Nemcev. Ta tragedija je pustila neizbrisen pečat na Janeza in njegovo družino, saj so očeta Staneta leta 1970 zaprli na postaji milice v Domžalah zaradi njegovih izjav v oddaji Še pomnite, tovariši Radia Ljubljana. Že pred štiridesetimi leti se je Janez vključil v organizacijo Zveze borcev za vrednote NOB Venclja Perka in ostal v njej aktiven vse do pred kratkim. Že zelo mlad se je vključil v delo gasilskega društva Žeje, po preselitvi v Domžale pa v delo PGD Domžale Center. Sodelo­val je v številnih reševalnih akcijah, bil eden najbolj aktivnih pri gradnji nove garaže in pri vzdrževanju gasilske opreme in tehnike. Dosegel je čin gasilskega častnika II. stopnje. Več kot 35 let je pel tudi v moškem pevskem zboru Janeza Ce­rarja v Domžalah, rad pa je za svoje veselje igral tudi bobne. Kljub težavam z boleznimi je bil aktiven vse do zadnjih dni. Rad se je družil s prijatelji v bližini doma. Njim in nam številnim prijateljem in tovarišem v gasilskih vrstah ter organizacijah Združenja borcev za vrednote NOB Občine Domžale ostaja v spominu kot požrtvovalen človek, ki je skrbel tudi za skupno javno dobro v korist svojega okolja. Z njih odhaja še ena zadnjih prič težkih vojnih in povojnih časov, ki so zaznamovali ne samo njega, temveč tudi njegove bližje. Toda kljub vsemu je ostal do konca zvest svojim prepričanjem kot zaveden in pošten državljan. Franci Gerbec Dejstvo je, da je bil to večletni projekt, ki je trajal od leta 2000 dalje, ko sem še opravljala funkcijo županje, ki se je zaključila v oktobru 2006. Omenjena OŠ je bila dogovorjena kot novogradnja v sklopu izgradnje avtoceste, skupaj z Mestno občino Ljubljana smo jo zasnovali kot popolno osemletko, zanjo je bilo kupljeno zemljišče, projektirana, zgrajena in odprta je bila pred jesenjo leta 2006, ko so 22. oktobra potekale lokalne volitve, na katerih je bil g. Dragar izvoljen za župana. Ustanovni akt OŠ Dragomelj je Občina Domžale sprejela februarja 2006, prvič pa so otroci v šolo vstopili 1. septembra 2006. Ker je bil to izjemno zahteven projekt, s številnimi težavami in zapleti (večletne dileme ali 4- ali 8-letna šola, zapleti pri odkupu zemljišča, zahtevna gradnja, ki jo je izvajalo podjetje Vegrad, skupno ustanoviteljstvo z MOL Ljubljana, usklajevanje sofinanciranja z Darsom …), se mi zdi nekorektno, da se ob tem navajajo netočni podatki in si kdorkoli želi prilastiti in v celoti pripisati zasluge zanj. Res je, da je g. Dragar v tem času opravljal funkcijo podžupana in v nekaterih segmentih sodeloval pri projektu, vendar je nedopustno, da bi si omenjeno investicijo v celoti lastil sam in njegova Lista LTD, ki je takrat šele nastajala, sama pa nikoli nisem bila njena članica. Cveta Zalok ar - Or ažem, županja občine Domžale v letih 1995–2006 OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH V LETU 2023 ZA SOFINANCIRANJE ŠPORTNIH IN REKREATIVNIH PROGRAMOV V OBČINI DOMŽALE ZA LETO 2023 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/Javni razpisi, naročila, objave/aktualni« in v uradnem glasilu občine objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov izobraževanja odraslih v letu 2023. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila 20. decembra 2022. Vso zainteresirano športno javnost obveščamo, da Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje športnih in rekreativnih programov v občini Domžale za leto 2023. Rok za prijavo je možen do 11. januarja 2023. Številka: 603-0003/2022 Datum: 25. 11. 2022 Datum: 25. 11. 2022 Številka: 671-84/2022  Občina Domžale, župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV ENKRATNIH ŠTIPENDIJ ZA ŠTUDIJSKA IZPOPOLNJEVANJA ZA LETO 2022 Občina Domžale od dneva objave tega obvestila na svoji spletni strani: www.domzale.si/objave/58 pod rubriko »Javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za podelitev enkratnih štipendij za študijska izpopolnjevanja za leto 2022. Rok za prijavo teče od dneva objave tega obvestila do torka 13. decembra 2022. Predmet razpisa, pogoji, višina štipendij, obrazci, dokazila merila in drugi pogoji prijave so objavljeni na navedeni spletni strani. Datum: 25. 11. 2022 Številka: 1003-23/2022  Občina Domžale, župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV DRUŽBENOSOCIALNIH IN SOCIALNO-HUMANITARNIH DRUŠTEV OZIROMA ORGANIZACIJ V LETU 2023 Vso zainteresirano javnost obveščamo, da Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje programov družbeno-socialnih in socialno-humanitarnih društev oziroma organizacij v letu 2023. Rok za prijavo je možen do 11. januarja 2023. Številka: 122-0014/2022 Datum: 25. 11. 2022  Občina Domžale, župan Toni Dragar Občina Domžale, župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA SOFINANCIRANJE DELOVANJA DNEVNEGA CENTRA ZA OSEBE Z MOTNJAMI V DUŠEVNEM RAZVOJU V LETU 2023 Vso zainteresirano javnost obveščamo, da Občina Domžale v Uradnem vestniku Občine Domžale, www.domzale.si v zavihku »Objave/Uradni vestnik« in na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za sofinanciranje delovanja dnevnega centra za osebe z motnjami v duševnem razvoju v letu 2023. Rok za prijavo je možen do 20. decembra 2022. Številka: 122-0013/2022 Datum: 25. 11. 2022 Občina Domžale, župan Toni Dragar ������������������������������������������������������������������������������������������������ OBVESTILO O JAVNEM RAZPISU ZA IZBOR BANKE ZA SODELOVANJE PRI DODELJEVANJU DOLGOROČNIH PODJETNIŠKIH POSOJIL OBČINE DOMŽALE V LETU 2023 Občina Domžale na svoji spletni strani www.domzale.si v zavihku »Objave/javni razpisi, naročila, objave/aktualni« objavlja Javni razpis za izbor banke za sodelovanje pri dodeljevanju dolgoročnih podjetniških posojil Občine Domžale v letu 2023. Rok za prijavo na javni razpis teče od dneva objave tega obvestila do 9. decembra 2022. Številka: 4300-32/2022 Datum: 25. 11. 2022  Občina Domžale, župan Toni Dragar 38 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii objave slamnik@kd- dom zale. si IZVLEČEK IZ SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ, ŠT. 042-32/2022-2 Z DNE 28. 10. 2022 (VOLIŠČA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE – OVK 4010- DOMŽALE 1) IZVLEČEK IZ SKLEPA O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ, ŠT. 042-31/2022-2 Z DNE 28. 10. 2022 (VOLIŠČA NA OBMOČJU OBČINE DOMŽALE – OVK 4011- DOMŽALE 2) za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (OdZVRS-J), zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (OdZRTVS-1B) in zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (OdZDOsk-A), v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 27. novembra 2022. za izvedbo glasovanja na zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o Vladi Republike Slovenije (OdZVRS-J), zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (OdZRTVS-1B) in zakonodajnem referendumu o Zakonu o spremembah Zakona o dolgotrajni oskrbi (OdZDOsk-A), v 11. volilnem okraju 4. volilne enote, ki bodo v nedeljo, 27. novembra 2022. I. VOLIŠČE 4.10.01 – OSNOVNA ŠOLA DOB I, Šolska ulica 7, Dob Dob: Aškerčeva ulica, Bevkova ulica, Cankarjeva ulica, Češeniška ulica, Čopova ulica, Erjavčeva ulica, Gubčeva ulica, Ljubljanska cesta 1, 2, 2a, 3, 4, 5, 5a, 6, 7, 7a, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 13a, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 19b, 20, 21, 21a, 23, 25, 27, 29, 31 in 33, Prešernova ulica vsa, razen št. 36, 36a, 38 in 40, Šolska ulica, Tavčarjeva ulica 4, 5, 6 in 8, Ulica 7. avgusta 1, 1a, 1b, 1c, 2, 3, 4, 5, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 16a in 45, Vegova ulica in Župančičeva ulica št. 1, 3, 3a, 3b, 5, 9 in 9a. Vir: Virska cesta 21. Gorjuša in Turnše. I. VOLIŠČE 4.11.01 – VRTEC BISTRA, Ul. Nikola Tesla 16, Domžale Domžale: Kamniška cesta 7, 11, 12, 13, 14, 16 in 18, Levstikova cesta, Ljubljanska cesta 96, 100, 101, 102, 103, 104, 106, 106a, 108, 110, 110a, 112, 114, 114a, 116, 118, 120, 124, 126, 128, 130, 132, 134, 134a, 135, 136 in 138, Ulica Ivana Pengova, Ulica Nikola Tesla, Vodopivčeva ulica in Župančičeva ulica 4 in 6 VOLIŠČE 4.10.02 – OSNOVNA ŠOLA DOB II, Šolska ulica 7, Dob Dob: Finžgarjeva ulica, Kajuhova ulica, Kersnikova ulica, Kidričeva ulica, Linhartova ulica, Ljubljanska cesta 24, 24a, 26, 28, 28a, 30, 32, 34, 36, 38, 40, 42 in 44, Prešernova ulica 36, 36a, 38 in 40, Staretova ulica, Stritarjeva ulica, Tavčarjeva ulica 1, 2 in 3, Trdinova ulica, Trg svetega Martina 1 in 2, Ulica Mirana Jarca, Ulica 7. avgusta 7, 9, 11, 13, 15, 17, 19, 20, 24, 26, 27, 28, 28a, 29, 29a, 30, 30a, 31, 32, 33, 34, 36, 38, 40 in 40a, Vodnikova ulica in Župančičeva ulica vsa, razen 1, 3, 3a, 5 in 9. Češenik in Želodnik. VOLIŠČE 4.10.03 – DOM KRAJANOV V ŽEJAH, Žeje 10 Brezovica pri Dobu, Laze pri Domžalah, Sv. Trojica in Žeje. VOLIŠČE 4.10.04 – OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41 Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. VOLIŠČE 4.10.05 – GASILSKI DOM HOMEC, Bolkova ul.46, Homec Homec: Bolkova ulica in Gostičeva cesta od 1 do 20, 20a, Vaška pot 28, 29, 29a, 30, 30a, 31, 31a, 32, 32a, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 38 in 38a, I. ulica, II. ulica, III. ulica, IV. ulica, V. ulica, VII. ulica - del 13 in od 16 do 35, VIII. ulica vsa, razen 1, 2 in 3. Nožice: Gostičeva cesta od 22 do 100, Grašičeva ulica, Partizanska ulica, Pionirska ulica in Šeskova ulica. VOLIŠČE 4.10.06 – OSNOVNA ŠOLA IHAN, Šolska ul.5, Ihan Ihan: Bistriška cesta, Breznikova cesta, Češminova cesta, Dragarjeva ulica, Drinova cesta, Emonska I. ulica, Emonska II. ulica, Emonska III. ulica, Igriška cesta, Ihanska cesta, Lipova ulica, Na ledinah, Pokopališka cesta, Pot na žago, Šolska ulica in Taborska cesta. Prelog: Bistriška ulica, Breznikova cesta, Drinova ulica, Krožna pot, Pod hribom, Prečna pot, Preloška cesta, Stara cesta, Tablarjeva ulica in Ulica Slavka Pengova. Brdo, Dobovlje, Goričica pri Ihanu, Selo pri Ihanu. VOLIŠČE 4.10.07 – SAMOSTAN MALA LOKA, Mala Loka 8 Bišče in Mala Loka. VOLIŠČE 4.10.08 – SLAMNIKARSKI MUZEJ, Kajuhova cesta 5, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica vsa, razen št.: 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta št.: 1, 2, 2a, 3, 4 in 5; Ljubljanska cesta št.: 69, 71, 71a, Radio cesta vsa, razen št. 9, Savska cesta št.: 2, 4, 6, 12, 12a, 20, 20a, 22, 24, 24a, 24b, 28, 30, 30a, 32, 32a, 34, 36, 37, 38, 38a, 38b, 40, 40a, 40b, 40c, 42, 42a, 45a, 45b, 46, 46a, 47, 47a, 47b, 49, 49a, 51 in 51a, Tabor št.: 13, 14, 15 in 15a in Ulica Simona Jenka. VOLIŠČE 4.10.09 – RD BISTRICA DOMŽALE, Krakovska 18a, Domžale Domžale: Aškerčeva ulica, Brejčeva ulica, Karantanska cesta vsa, razen 1, 3, 5 in 13, Karlovškova cesta, Kasalova ulica, Kopališka cesta, Krakovska cesta, Mačkovci, Savska cesta 1, 3, 5, 7, 11, 11a, 13, 13a, 13b, 15, 19, 21, 21a, 23, 25, 26, 26a, 27, 29, 31, 31a, 33, 35, 35a, 39, 41, 43, 44, 45, 48, 48a, 55 in 57, Stranska ulica, Študljanska cesta 1 in 5, Ulica Antona Skoka, Usnjarska ulica in Vodnikova ulica. VOLIŠČE 4.10.10 – GASILSKI DOM ŠTUDA, Študljanska 86, Domžale Domžale: Brezova ulica, Hrastova ulica, Javorjeva ulica, Jesenova ulica, Radio cesta št. 9, Savska cesta št.: 50, 52, 53, 53a in 54 in Študljanska cesta vsa, razen št. 1 in 5, Šentpavel pri Domžalah. VOLIŠČE 4.10.11 – KULTURNI DOM RADOMLJE I, Prešernova cesta 43 Radomlje: Bukovčeva cesta 9, Cesta Radomeljske čete vsa, razen 1 in 3, Gregorčičeva ulica, Opekarniška ulica, Pernetova ulica, Pod hribom, Prečna ulica, Prešernova cesta 21, 23, 25, 25a, 25b, 27a, 29, 31, 33, 33a, 34, 35, 36, 36a, 37, 38 in 41, Ravnikarjeva ulica, Šlandrova ulica vsa, razen 1, 3, 5, 5a, 7 in 8 in Trata. VOLIŠČE 4.10.12 – KULTURNI DOM RADOMLJE II, Prešernova cesta 43 Hudo: Hujska cesta, Kovaška cesta, Mlinarska ulica, Na Loki, Ob Mlinščici, Potočna ulica, Prešernova cesta 65, 69, 70, 71, 72, 73, 75, 77, 79, 81 in 83 in Vrtnarska ulica. Radomlje: Bukovčeva cesta, Cesta borcev, Cesta Radomeljske čete 1 in 3, Dermastijeva ulica, Prešernova cesta 1, 1a, 1b, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 6, 7, 7a, 7b, 7c, 8, 8a, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18, 19, 20, 24, 24a, 28, 30, 32, 40, 40a, 42, 43, 43a, 43b, 44, 45, 46, 46a, 46b, 47, 47a, 47b, 47c, 48, 49, 50, 51, 52, 53, 54 in 54a, Šlandrova ulica 1, 3, 5, 5a, 7 in 8, Triglavska ulica in Pod Hribom 50. Škrjančevo. VOLIŠČE 4.10.13 – GD ROVA, Žiška c.10, Rova Dolenje, Jasen, Kolovec. Rova: Brezovica, Cesta k cerkvi, Cesta v Dolenje, Hrastičje, Kolovška cesta, Na klancu, Pod klancem, Pot na Blata, Pot ob Rovščici, Rovska cesta in Žiška cesta. Zagorica pri Rovah in Žiče. VOLIŠČE 4.10.14 – DELAVSKI DOM VIR, Šaranovičeva c.19,Vir Vir: Aljaževa ulica, Borova ulica, Bukovčeva ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 12a, 13, 14, 15, 15a, 17, 17a, 17c, 18, 18a, 19, 19a, 20, 21, 22, 23, 23a, 23b, 24, 25, 26, 26a, 27, 28, 29, 30, 31, 32, 33, 33a, 34, 34a, 35, 36, 37, 37a, 38, 40, 42, 44, 44a, 46, 46a, 46b, 48, 48a in 54, Koliška ulica, Litijska ulica, Rožna ulica, Sončna ulica, Šaranovičeva cesta, Tkalska ulica, Virska cesta 1 in Zoisova ulica. Podrečje. VOLIŠČE 4.10.15 – VRTEC PALČEK VIR, Dvoržakova ul.15, Vir Vir: Bevkova ulica, Bukovčeva ulica 39, 41, 43, 45, 47, 49, 49a, 50, 53, in 70, Čufarjeva ulica, Dvoržakova ulica, Erjavčeva ulica, Finžgarjeva ulica, Gubčeva ulica, Hubadova ulica, Ipavčeva ulica, Jurčičeva ulica, Kuharjeva ulica, Linhartova ulica, Maistrova ulica, Metelkova ulica, Nušičeva ulica, Osojna ulica, Parmova ulica, VOLIŠČE 4.10.16 – VRTEC CICIDOM VIR, Šubičeva 12, Vir Količevo. Vir: Papirniška cesta, Robova ulica, Stritarjeva ulica, Šubičeva ulica, Tolstojeva ulica, Umekova ulica, Valvazorjeva ulica, Zrinjskega ulica in Žnidaršičeva ulica. VOLIŠČE 4.10.901 – DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.10.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. II. Okrajna volilna komisija bo organizirala in izvedla glasovanje na volišču 4.10.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM tudi za Okrajno volilno komisijo 4011 – DOMŽALE 2 (združena OMNIA). III. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. Številka: 042-32/2022-2 Datum: 28. 10. 2022 NAMESTNICA PREDSEDNICE OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE 4010-DOMŽALE 1 Barbara Kodela Kolar, univ. dipl. prav. VOLIŠČE 4.11.02 – GALERIJA DOMŽALE, Mestni trg 1, Domžale Domžale: Karantanska cesta 1, 3, 5 in 13, Ljub­ ljanska cesta 73, 81, 83, 85, 87, 89, 91, 93, 95, 97 in 99, Lobodova ulica, Mestni trg, Slamnikarska cesta 1a, 1b, 1c, 1d, 3, 3a, 3b, 3c, 5, 8, 8a, 8b, 9, 9b, 14, 16, 18, 21, 23, 25 in 27, Ulica Matije Tomca in Župančičeva ulica 1, 1a, 3, 5, 7, 9 in 11. VOLIŠČE 4.11.03 – VRTEC ČEŠMIN, Murnova ulica 14, Domžale Domžale: Bistriška cesta, Detelova ulica, Gostičeva ulica, Gregorčičeva ulica, Ješetova ulica, Ljubljanska cesta 105, 107, 117, 119, 119a, 121, 123, 127, 129, 131, 133 in 137, Murnova ulica, Plečnikova ulica, Potočnikova ulica, Rojska cesta, Sejmiška ulica, Slamnikarska cesta 2, 4, 6, 19, 20, 22, 26, 28 in 29 in Vegova ulica. VOLIŠČE 4.11.04 – OSNOVNA ŠOLA ROJE, Kettejeva ulica 15, Domžale Domžale: Adamičeva ulica, Bernikova ulica, Breznikova ulica, Češminova ulica, Fajfarjeva ulica 15, Jarčeva ulica 1, 2, 2a, 7, 12, 12a, 12b, 13, 13a, 18 in 23, Kettejeva ulica 11c, 13, 14, 14a, 15, 16, 18, 20, 22, 24, 26, 28 in 30, Ljubljanska cesta 150 in 151, Rodiška ulica, Staretova ulica, Šolska ulica 1, 1a, 12, 14, 17, 19 in 21, Trdinova cesta, Triglavska ulica in Zoranina ulica. VOLIŠČE 4.11.05 – SREDNJA ŠOLA DOMŽALE - GIMNAZIJA, Cesta talcev 12 Domžale: Cesta talcev, Miklošičeva ulica. Zaboršt: Ihanska cesta, Kopališka cesta 11, Krumperška ulica, Pot pod hribom, Pot za Bistrico in Šumberška cesta. VOLIŠČE 4.11.06 – PEKARNA JURČEK, Depala vas 93 a, Domžale Depala vas VOLIŠČE 4.11.07 – PGD STOB - DEPALA VAS, Ljubljanska cesta 55, Domžale Domžale: Kosovelova ulica, Krožna cesta, Ljubljanska cesta od 1 do 47 ter 49, 49a, 49b, 53, Na Zavrteh, Poljska pot, Pot na Pridavko, Ravnikarjeva ulica, Stobovska cesta, Stobovšak, Tabor 6, 6a, 8, 12, 19, Taborska cesta 2, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18, 22, 24, 26 in 28, Trubarjeva ulica in Trzinska ulica. VOLIŠČE 4.11.08 – DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Domžale: Cankarjeva ulica 1, 2, 2a in 3, Kajuhova cesta vsa, razen 1, 2, 2a, 3, 4 in 5, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta 48, 52, 54, 54a, 55, 56, 58, 58a, 59, 61, 61a 62, 63, 63a, 65, 65a, 67, 67a in 67b, Masarykova ulica vsa, razen 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Nova ulica, Obrtniška ulica, Partizanska ulica, Prečna ulica, Prešernova cesta, Roška ulica, Tabor 1, 2, 3, 3a, 4, 4a, 5, 7, 9, 9a, 10 in 11, Taborska cesta 3, 7, 9, 11, 13, 15, 17, 17a, 19, 21, 23, 25 in 27, Ulica Urha Stenovca, Varškova ulica, Vodovodna cesta in Železniška cesta. VOLIŠČE 4.11.09 – TIC DOMŽALE, Ljubljanska cesta 70, Domžale Domžale: Kamniška cesta 2, 3, 5, 5a, 6, 8, 8a, 9, 9a in 10, Kolodvorska cesta, Ljubljanska cesta 64, 66, 68, 70, 72, 72a, 74, 74a, 76, 76a, 80, 80a, 82, 84, 84a, 86, 88, 90, 90a, 90b in 92 in Masljeva ulica. VOLIŠČE 4.11.10 – OSNOVNA ŠOLA DRAGOMELJ, Dragomelj 180 Dragomelj in Pšata VOLIŠČE 4.11.11 – OŠ JARŠE, Šolska ul.1a, Spodnje Jarše Rodica: Dragarjeva ulica, Fajfarjeva ulica, Groblje, Jarčeva ulica, Kamniška cesta 15, 17, 17a, 19, 19b, 19c in 21, Kettejeva ulica 1, 2, 4, 7, 7a, 8, 9, 10, 10a, 11, 11a, 11b, 12, 12a in 14b, Masarykova ulica 18, 19, 20, 21, 22 in 23, Miševa ulica, Perkova ulica, Petrovčeva ulica in Slomškova ulica. Spodnje Jarše: Cesta Petra Majdiča, Čevljarska ulica 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 8, Groharjeva ulica, Jakopičeva ulica, Jarška cesta, Jelovškova ulica, Kamniška cesta 2, Pregljeva ulica, Prežihova ulica, Resljeva ulica, Smoletova ulica, Šolska ulica, Šubljeva ulica in Zelena pot. VOLIŠČE 4.11.12 – GASILSKI DOM SREDNJE JARŠE, Jarška c. 37, Zg. Jarše Srednje Jarše: Alpska ulica 4, 6, 10 in 11, Čevljarska ulica od št. 7 dalje, Gasilska pot, Golčajska ulica, Jarška cesta od 30 dalje, Kamniška cesta 1, 1a, 3, 5, 7, 9, 9a, 11, 11a, 12, 13, 15, Kokaljeva ulica, Mlinska cesta, Rožičeva ulica, Ručigajeva ulica, Rudniška ulica, Ulica Hermana Potočnika, Volfova ulica. Zgornje Jarše: Brigadirska ulica, Gregorčičeva ulica, Industrijska cesta, Kamniška cesta 17, 17a, 18, 20, 22, 24, 24a, 24b, 24c, 24d, 26 in 28, Krožna cesta, Preserska cesta, Puhova ulica 1, 2, 2a, 3, 3a, 3b, 5, 7 in Rusjanova ulica. VOLIŠČE 4.11.13 – OŠ PRESERJE PRI RADOMLJAH, Pelechova c. 83 Preserje pri Radomljah: Bistriška ulica, Gajeva ulica, Igriška ulica, Kajuhova ulica, Kamniška cesta, Levstikova ulica, Pelechova cesta, Puchova ulica 8, 10 in 12, Roje, Staretova ulica, Tovarniška ulica, V boršt, Vaška pot od 1 do 27, ter 27a, 27c, 27f, 27g, 28a, 28b, 43, 44, 45, 46, 49, 50, 51, 52, 53a, 54, 55 in 56, VI. ulica, VII. ulica od 1 do 14, razen 13, VIII. ulica 1, 2, 3, 20, 21, 22, 23, 24, 27, 29, 30, 30a, 31, 32, 32a, 33, 35. VOLIŠČE 4.11.901 – DRUŠTVO LIPA DOMŽALE, Ljubljanska 58, Domžale Predčasno glasovanje. VOLIŠČE 4.11.970 – OMNIA DOMŽALSKI DOM, Ljubljanska cesta 58, Domžale Volišče za volivce, ki nimajo stalnega prebivališča na območju okraja. II. Pristojnost organizacije in izvedbe glasovanja na volišču 4.11.970 OMNIA DOMŽALSKI DOM se s tem sklepom prenese na Okrajno volilno komisijo 4010-DOMŽALE 1 (združena OMNIA). III. Vsa volišča na območju okraja so dostopna invalidom. Številka: 042-31/2022-2 Datum: 28. 10. 2022 NAMESTNICA PREDSEDNICE OKRAJNE VOLILNE KOMISIJE 4011-DOMŽALE 2 Milojka Fatur Jesenko, univ. dipl. prav. letnik lxii | november 2022 | številka 11slamnik | 39 objave | nagradna križanka slamnik@kd- dom zale. si Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 94/07-uradno prečiščeno besedilo 3, 45/08, 83/12, 68/17 in 93/20 – odl. US) v zvezi z določbami 60. in 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 109/06-uradno prečiščeno besedilo, 54/07 – odl. US, 23/17 in 29/21) je Občinska volilna komisija Občine Domžale določila naslednji Nedelja, 4. december 2022 VOLITVE V SVET KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA SEZNAM POTREJENIH KANDIDATOV ZA VOLITVE ČLANOV SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI KRTINA 1. FLORJAN ZABRET, 24. 04. 1955, KRTINA 28 B, 1233 DOB, MAG. ORG. ZNANOSTI, UPOKOJENEC PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 2. EVA ŽERJAV, 10. 04. 1980, KRTINA 24 A, 1233 DOB, UNIV. DIPL. PREVAJALKA PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 3. BOŠTJAN ŠUMIGA, 12. 09. 1980, KRTINA 45, 1233 DOB, DOKTOR ZNANOSTI, VODJA PROIZVODNJE IN RAZVOJA PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 4. MAJA KOLAR, 26. 09. 1979, BREZJE PRI DOBU 7, 1233 DOB, INŽ. GRAFIČNE IN MEDIJSKE TEHNIKE, GRAFIČNA OBLIKOVALKA PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 5. JANEZ OMAHNA, 12. 03. 1968, KOKOŠNJE 3, 1233 DOB, SREDNJA KOVINARSKA ŠOLA, TRGOVEC V TRGOVINI PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 6. BARBARA PIRNAT, 20. 10. 1978, BREZJE PRI DOBU 1, 1233 DOB, MAGISTRA ZNANOSTI, REJNICA PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 7. ALEKSANDER SOKLER, 17. 09. 1966, ZALOG POD SV. TROJICO 24, 1233 DOB, SREDNJA STROKOVNA ŠOLA, SAMOSTOJNI PODJETNIK, PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 8. SIMONA OSOLIN, 05. 04. 1967, ŠKOCJAN 25, 1233 DOB, ZDRAVSTVENI TEHNIK, ZDRAVSTVENI TEHNIK PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV 9. ANŽE JELOVČAN, 03. 12. 1982, RAČNI VRH 23, 1233 DOB, OPTIK, OPTIK PREDLAGATELJ: FRANCI RAHNE IN SKUPINA VOLIVCEV Svet krajevne skupnosti šteje 9 (devet) članov. Voli se najmanj 1 (enega) in največ toliko kandidatov, kot jih je na glasovnici. Občina Domžale Občinska volilna komisija Številka: 0414-14/2022 Datum: 21. november 2022 Predsednica Občinske volilne komisije mag. Urška Ilić Vidergar, univ. dipl. pravnica, l. r. NAGRADNA KRIŽANKA 10 Nagrajenci, ki so pravilno rešili križanko v glasilu Slamnik št. 102022: Vito Anžič iz Radomelj (2 vstopnici za predstavo / koncert v KD F. Bernika Domžale v sezoni 2022/23) Darko Lukšič iz Komende (Zgodovina Fare Domžale, 3. knjiga) Ema Trdin iz Domžal (2 vstop­nici za Mestni kino v KD F. Bernika Domžale v sezoni 2022/23) nagradna križanka 11 Kulturni dom Franca Bernika, p. p. 2 1230 Domžale Nagrade podarja: Kulturni dom Franca Bernika Domžale, Ljubljanska ceta 61, 1230 Domžale V nedeljo, 4. decembra 2022, bodo potekale volitve v Svet krajevne skupnosti Krtina. Člani Sveta krajevne skupnosti Krtina se volijo po večinskem sistemu, s tem da se kot volilna enota upošteva celotno območje krajevne skupnosti. Volilno pravico imajo državljani Republike Slovenije s stalnim prebivališčem v Krajevni skupnosti Krtina. Volilno pravico imajo tudi državljani druge države, članice EU, ki imajo potrdilo o prijavi stalnega prebivanja in prijavljeno stalno prebivališče v Krajevni skupnosti Krtina, če nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, pa potrdilo o prijavi prebivanja in prijavljeno začasno prebivališče v Krajevni skupnosti Krtina. OBVESTILO VOLIVCEM Obvestilo, ki ga je volivec prejel za lokalne volitve, ki so potekale 20. novembra 2022, ni pogoj za glasovanje v Svet krajevne skupnosti Krtina. Volivec lahko glasuje tudi samo na podlagi osebnega dokumenta. GLASOVANJE Volivec glasuje tako, da na glasovnici obkroži zaporedne številke pred priimki in imeni kandidatov, za katere glasuje. Voli se najmanj enega (1) in največ devet (9) kandidatov. Predčasno glasovanje bo potekalo v sredo, 30. novembra 2022, od 7. do 19. ure v prostorih Občine Domžale, Ljubljanska cesta 69, Domžale. VOLIŠČE Volišče 023.01.004 – OSNOVNA ŠOLA KRTINA, Krtina 41. Območje volišča: Brezje pri Dobu, Kokošnje, Krtina, Rača, Račni Vrh, Studenec pri Krtini, Škocjan in Zalog pod Sv. Trojico. Volišče bo 4. decembra 2022 odprto od 7. do 19. ure. * Uporabljeni izrazi, zapisani v moški slovnični obliki, se uporabljajo kot nevtralni za ženski in moški spol. Rešitev križanke 10 – vodoravno: skisanec, Ivanova, tavoleta, sekalec, Atar, verzologija, rang, Erna, Ilovar, olje črne kumine, kok, Rae, okit, Ist, Anart, toner, erar, TŠ, Oak, DE, stara, očak, Alicante, AČ, lipa, Ner, mavrica, inavguracija, Ren, kačar, očalar, sin Geslo križanke: OLJE ČRNE KUMINE nagradna križanka 11 Nagrajuje KD F. Bernika Domžale NAGRADE: 1. Knjiga – Zgodovina Fare Domžale, 4 2. dve vstopnici za pred­stavo/koncert v Kulturnem domu Franca Bernika Domžale v sezoni 2022/23 3. dve vstopnici za Mestni kino Domžale za ogled filma v sezoni 2022/23 Pravilno geslo križanke lahko poš­­ ljete do ponedeljka, 12. 12. 2022, na naslov: Uredništvo Slamnika, Ljub­ ljanska c. 61, 1230 Domžale. Dobitniki nagrad bodo objavljeni v naslednji številki. 40 | slamnik številka 11 | november 2022 | letnik lxii aktualno slamnik@kd- dom zale. si kolumna • pod mestnim slamnikom ajda vodlan DOMŽALE PRIHODNOSTI V času volitev vsi obljubljajo spremembe. Kakšnih sprememb pa si pravzaprav želimo? K ot otrok sem zelo rada brala knjige Julesa Verna. Moja najljubša je bila V 80 dneh okoli sveta, ker sem takrat tudi sama želela videti svet. Navdušile pa so me tudi druge, ki so bile v času njegovega pisanja popolnoma ekscentrične in nepredstavljive – od potovanja v središče Zemlje pa do potovanja navzgor v vesolje. Zanimivo je, da je v času hladne vojne postalo bolj atraktivno, kdo bo prvi osvojil ozemlja izven našega planeta, ne pa našo ‘notranjost’. Verjetno je pač takšna narava človeka – še danes nas zanima bolj vse naokoli, kot pa tisto, kar je pred našim nosom, torej spoznavanje lokalnega okolja in navsezadnje tudi spoznavanje samega sebe, kar pa so že stari Grki vedeli, da je najvišje vodilo naših življenj. Trditi, da nam je vseeno za naš kraj, seveda ni v celoti res. Vsekakor pa bi se lahko naredilo več, predvsem pa si vedno znova želim, da bi o tem govorili ves čas in ne le v predvolilnem obdobju. Smisel mojih kolumn je ravno v tem in izvor pisanja je v meni pomembnem vprašanju: kaj Domžale dela mesto? Z glavnim namenom, da to ozavestimo in spoštujemo ter negujemo tudi v prihodnosti, predvsem pa da odpremo debato, kje vse še nismo dovolj mestni. Eden od takšnih elementov je dejansko prav politika, ki je izjemno aktivna na štiri leta, pogrešam pa obiske najvišjih političnih in podjetniških predstavnikov na mesečni ravni. Večina županskih kandidatov je nakazala, da se namerava veliko bolj povezovati, nekateri so se že slikali z ‘najvišjimi’ in tako se nadejam boljše prihodnosti na tem področju. vih bližnjih prijateljev in družine? Med letom pa ni nobenih navdušencev, ki bi povabili govorce in organizirali takšne dogodke? Navsezadnje, kaj pa potrebujemo? Kavo, pivo, vino in pogum, da spregovorimo. Je politika v kavarnah popolnoma izumrla? Je vezana le še na občasne debate za šankom, ki pa so popolnoma interne? Nekdaj so bile kavarne jedro vzpona predvsem meščanske politike na Slovenskem. Bile so kraj zbiranja in namenskega debatiranja. Zakaj so zamrle? Pa to sploh ni pomembno, bolj me zanima, ali lahko to ponovno prebudimo? Nam je to v interesu? Mar ne bi bila to krepitev ‘prostora zadovoljnih ljudi’? Vzpostavitev kraja, kjer bi se kresala mnenja (pa to ne bi bil anonimni FB) in kjer bi rastle nove ideje. Smo že preveč odtujeni in individualisti za kaj takega? Želela pa bi si, da bi se v to vključila tudi širša domžalska javnost. Pa to ni kritika le nam, temveč je to kritika na celotni državni ravni. Demokracijo smo zminimalizirali na redne volitve, aktivnost civilne družbe pa preložili na določene nevladne organizacije, ki pa vse delajo v Ljubljani, in če nismo redni člani, so nam pravzaprav odtujene. Velikokrat pa sploh ne nastopajo v imenu civilne družbe, tem- Predvsem pa bi si želela, da sanjaveč le kot politični podaljški. Kje so mo ‘višje’, tako kot je to počel Jules redne debate v kavarnah o najbolj Verne. Že večkrat sem razmišljala, perečih vprašanjih? Pustimo knji- da morda živimo v najbolj razdvožnico na strani, ki organizira dolo- jenih časih – tukaj se kregamo o dičene dogodke. Toda, zakaj se tega zlih, ki jih ne bomo spustili v neke oreha ne loti nobena kavarna? Ne centra mesta, hkrati pa se že gradividijo potenciala in zanimanja? Je jo mesta, ki bodo namenjena zgolj zanimanje za politiko na lokalni samovozečim avtomobilom. Po eni ravni zgolj v trenutku lokalnih vo- strani se še vedno veliko dela ročlitev in še takrat zgolj v imenu ti- no, po drugi strani pa so že uporastih, ki kandidirajo pa morda njiho- bljeni roboti vseh vrst. Kot da živi- Demokracijo smo zminimalizirali na redne volitve, aktivnost civilne družbe pa preložili na določene nevladne organizacije, ki pa vse delajo v Ljubljani, in če nismo redni člani, so nam pravzaprav odtujene. Velikokrat pa sploh ne nastopajo v imenu civilne družbe, temveč le kot politični podaljški. mo v dveh različnih svetovih, kjer čas teče drugače in je dimenzija popolnoma drugačna. Ne trdim, da je razvoj, kot ga vidimo, edina rešitev. Pravzaprav poti, po kateri gremo, nasprotujem, saj nam planet že nakazuje, da trajnostno ni možno tako na dolgi rok in da torej, če želimo mi obstojati (človeštvo, ne Zemlja! Mati narava nas bo vsekakor preživela), moramo nekaj spreme- niti. Živeti drugače. In v tem kontekstu lahko razmišljamo, kakšne Domžale želimo. Mi se kregamo o parkiriščih, ki so izginila in torej o vprašanjih sedanjosti, namesto da bi razmišljali o popolnoma alternativnih možnostih: kako bi recimo postali mesto brez avtomobilov? Kaj nas ovira in kako te ovire rešiti? Mar ni namreč bizarno, da za sprostitev kolesarimo in v tem uživamo, avto pa nam veselja ne prinaša. Prijatelj mi je pred kratkim rekel, da je kolesarjenje najbolj prijazna mobilnost. In še kako res je! (Naj dodam, da to ni izgon avtomobilov – vožnja z dobrim vozilom je posebne vrste užitek. Cijazenje v mestu in iskanje parkirišča pač ni.) Ko bo torej volitev konec in dobimo novega župana, dajmo razmišljati širše in drznejše. Kakšne Domžale si želimo? Pustimo operativo občinskemu vodstvu, mi kot družba pa razmišljajmo o visokoletečih vizijah. Jaz vidim mesto, kjer ni pločevine, kjer je veliko zelenja ter veliko kotičkov za druženje in pa predvsem ustvarjanje. Prihodnost prinaša vse manj dela za tekočim trakom, pa tudi vse manj dela v pisarniških prostorih, in vse več dela, ki zahteva tisto, kar posedujemo le ljudje: kreativnost. Ustvarimo torej mesto, ki bo to spodbujalo! ❒