DOMOFIN mednarodni specializirani sejem za zaključna dela v gradbeništvu in renoviranje Celjski sejem 21.-25. 10. 1998 ZAVAROVALNICA MARIBOR v poslovnem centru v Starem Velenju! tel.: 063/851-704 in STROPNIK IGOR s. p. tel.: 063/854-626 mobitel: 0609 629-086 Od 19. - 25.oktobra Teden praznovanja učenja Teden vseživljenskega učenja '98 se je pričel v ponedeljek, v sedmih dneh, do nedelje, pa se bo v Sloveniji zvrstilo okoli 1200 prireditev, povezanih z učenjem in izobraževanjem. Organizatorji bodo poskrbeli za veliko dogodkov, kjer bodo lahko udeleženci aktivno sodelovali, saj pripravljajo delavnice, okrogle mize, svetovanja, delujejo odprti telefoni in podobno... Odprti telefon poteka do sobote, vsak dan na drugo temo, osnovna pa je "Možnosti izobraževanja za odrasle". Današnja tema je Pomoč odraslim pri učenju, na telefonski številki (061) 1842575 ali 1842595 pa boste izvedeli vse na to temo od 13. do 17. ure. Jutri ob istem času lahko pokličete, če vas zanima izobraževanje brezposelnih in v soboto, če želite izvedeti več o izobraževanju starejših. V Velenju je največ aktivnosti potekalo v torek, ko so na Ljudski univerzi Vele-; nje predstavili programe za pridobitev izobrazbe, namenjene brezposelnim. | Univerza za tretje življensko obdobje Velenje je aktivna ves teden; pripravili so j dan odprtih vrat v svojih prostorih na Efenkovi 61, v Nami pa so odprli razsta-| vo izdelkov udeležencev posameznih študijskih krožkov. Študijske krožke so predstavili tudi na Invelu, kjer danes pripravljajo kulturni dan z različnimi gosti, na ŠC Velenje pa so odprli razstavo z naslovom "Narava in varstvo okolja". ■ bš u - — Šilih na prepihu F^reme r^kmrtm:....................... Jutri bo še sončno in razmeroma toplo, v soboto in nedeljo postopne pooblačitve s padavinami. ' lokalne samouprave, slovo pa... Svet Mestne občine Velenje Ža sabo so pospravili! Deseto slavje Velenjčanov Stran 13 708 218 412 128 063 33 522 najbolj reprezentančnih kategorijah. negospodarske javne službe Mestne občine Velenje. Teze služijo kot osnova za razpravo in pripravo odloka, govorijo pa o tem, da bi v šolskem letu 2001/02 eno od velenjskih osnovnih šol zaradi že ne-. kajletnega upadanja števila otrok, ki se vpisujejo v 1. razred osnovnih šol na območju mesta Velenje, ta trend pa se bo še nadaljeval, zaprli, prostore pa gospodarno izrabili. Dokler so ravnatelji z negospodarskimi javnimi službami o tem govorili na splošno, ni bilo "prepiha", do njega je prišlo, ko so teze kot možnost za zaprtje začele pihati po osnovni šoli Gustava Šili-ha, najstarejši velenjski osnovni šoli, naslednici šole, ki je bila v stari konjušnici. Teze so na "Gu-stavki" sprejeli z začudenjem in ogdrčenjem, v negospodarskih javnih službah pa pravijo, na neupravičeno. Več na strani 9. ■ mkp Ravnatelji velenjskih osnovnih sol so se na sestanku, ta je bil že 8. oktobra, seznanili s tezami za spre- membo organiziranosti osnovnega šolstva v mestni občini Velenje, ki so jih pripravili v Uradu za Tako bi lahko na kratko ocenili torkovo zasedanje Sveta Mestne občine Velenje. Če se v prihodnjih tednih ne bo zgodilo nič posebnega, je bilo zadnje v tem mandatnem obdobju. Kar dvaindvajset od triindvajsetih predvidenih točk so dorekli, kljub temu da so bile razprave že kar precej volilno obarvane in tudi strpnost jim je nekajkrat ušla z vajeti. Novemu občinskemu svetu so pustili nedorečen le statut občine, ki ga je potrebno dopolniti. Zupan Srečko Meh je gotovo vesel, ker ima sprejet odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. V potrditev gaje ponujal nekajkrat, a vedno neuspešno. Tokrat je ta doku- 9. festival lokalnih radijskih postaj Slovenije Dobro obveščamo ISSN 0350-5561 Konec preteklega tedna je bil v Ljubljani 9. festival lokalnih radijskih postaj Slovenije, ki smo se ga udeležili tudi velenjski ra-dijci. Festival je izobraževalno tekmovalnega značaja, saj dajemo strogim ušesom žirije v poslušanje svoje radijske prispevke. Velenjčani smo se tudi tokrat izkazali pri pripravi osrednje informativne oddaje. Žreb je določil, daje komisija poslušala tisto, ki smo jo predvajali v četrtek, 24. septembra. Dodelila ji je drugo mesto (lani smo bili prvi, predlani tretji). Oddajo je uredila Mira Zakošek, pri pripravi pa so sodelovali Milena Krstič Planine, Bojana Špegel, Tatjana Podgoršek, Boris Zakošek in Stane Vovk. Uspešni smo bili tudi v kategoriji radijski intervju, saj je Milena Krstič Planine osvojila tretje mesto. Znova torej dva lepa dosežka, in to v dveh za radijsko poročanje ment dobil potrebno dvotretjinsko večino, prav tako pa tudi odlok o zaključnem računu proračuna za lani. Svet Mestne občine Velenje je poskrbel za dobro popotnico novemu Svetu. Potrdili so namreč tudi rebalans letošnjega proračuna, vrednost točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča za prihodnje leto, povprečno gradbeno ceno in odlok o turistični taksi. Dobrodošli bosta tudi dve zazidljivi parceli za izgradnjo stanovanj višjega standarda ob Tomšičevi cesti. Več o seji na 3. strani. ■ M.Zakošek 9770350556014 DOGODKI 22. oktobra 1998 Vegradovci hitijo GORNJI GRAD - Delavci velenjskega Vegrada hitijo graditi toplovodno omrežje za sistem daljinskega ogrevanja. Prvi naročniki v ožjem središču Gornjega Grada se bodo po predvidevanjih na ta način ogrevali že konec novembra, preostali del omrežja pa bodo zgradili prihodnje leto. Obnavljajo šolo BOČNA - V Bočni izvajalci že obnavljajo šolsko poslopje. Tudi na ta način bo osnovna šola Gornji Grad zagotovila pogoje za devetletno šolo, obenem pa bodo v istem poslopju razširili in obnovili otroški vrtec. Maja ključi osmim stanovalcem GORNJI GRAD - Prvega od načrtovanih dveh stanovanjskih blokov s po 8 nepridobitnimi stanovanji v Gornjem Gradu že gradijo. Prvih osem stanovalcev naj bi ključe dobilo najkasneje maja prihodnje leto. B JP Cepljenje proti gripi CELJE - VELENJE - V vseh zdravstvenih domovih, postajah in na Zavodu za zdravstveno varstvo Celje so prejšnji teden že pričeli s cepljeni proti gripi. Cepivo vsebuje mrtve viruse gripe, ki sicer povzročajo bolezen, namen cepljenja pa je, da človekovo telo kot odgovor na cepljenje prične tvoriti zaščitna protitelesa, ki ga varujejo pred okužbo. Na zavodu poteka cepljenje vsak dan, tudi ob sobotah in nedeljah, med 8. in 12. uro. Cena cepljenja je za osebe, ki so starejše od 60 let in za vse kronične bolnike 500 tolaijev, za vse ostale, ki so zdravi in mlajši od 60 let pa 1300 tolaijev. B mkp Vakcinacija lisic proti steklini LJUBLJANA - Veterinarska uprava republike Slovenije je 15. oktobra začela, končala pa naj bi do 15. novembra, s polaganje vab za vakcinacijo lisic proti steklini. Vabe polagajo piloti športnih društev s posebej za to prirejeni letali z višine 300 metrov. Vabe so namenjene divjim živalim, zato prosijo lastnike psov, da v tem času vodijo svoje ljubljenčke na sprehode privezane. ■ mkp Mladinski center "neproblematičen" VELENJE - Prejšnji teden je predstavnik republiškega Ministrstva za finance opravil pregled finančnega poslovanja javnega zavoda Mladinski center Velenje. Pregled poslovanja je bil opravljen na podlagi polletnega poročila delovanja centra, pod drobnogledom Ministrstva za finance pa se je znašel projekt informativne pisarne. Pregled računov, način poslovanja in urejena dokumentacija so uvrstili Mladinski center Velenje med t.i. neproblematične. Finančno dokumentacijo Mladinskemu centru Velenje vodijo na Uradu za finance pri Mestni občini Velenje. ■ bš Zaključek knjižnega kviza v Knjižnici Kar 501 pravilna rešitev Letos so splošne izobraževalne knjižnice, med katere šteje tudi Velenjska, skupaj s šolskimi knjižnicami na osnovnih šolah v Dolini, prvič skupaj izvedle "Slovenski knjižni kviz". Mednarodni, ki se je v preteklih letih dobro prijel, je namreč prenehal z delom, zato so se v Sloveniji odločili, da že utečeno obliko branja in spoznavanja novega med mladimi ohranijo z lastnim kvizom. Pred dnevi so v velenjski knjižnici pripravili zaključek aprila pričetega kviza, izmed 501 pravilnih rešitev pa so kot udeleženko na republiški prireditvi izžrebali učenko šestega razreda OŠ Livada Tjašo Blatnik. Tokrat so mladi bralci pokukali v skrivnosti naše domovine. S pomočjo knjig, zemljevidov in kaset so bolje spoznali deželo, kjer so doma breze, zeleni Jurij, pisanice, kjer je ustvarjal Oton Zupančič - Belo krajino. Delček tega je v živo s svojim nastopom na zaključni prireditvi prikazala folklorna skupina Koleda. Sicer pa so knjižničarke med mlade reševalce razdelile kar 65 knjižnih nagrad. ■ bš Šaleška dolina Komemoracije ob dnevu mrtvili i ■MHB ■K Topolšica 23.10.1998 ob 15.30 uri Pesje 23,10.1998 ob 16. uri Škale 30.10.1998 ob 16. uri Šmartno ob Paki 1.11.1998 ; ob 8. uri Staro Velenje 23.10.1998 ob 15.30 uri Šalek - Paka 30.10.1998 ob 18. uri Šentilj 23.10.1998 ob 11. uri Šoštanj 30.10.1998 ob 16. uri Velenje - Šmartno 23.10.1998 ob 16. uri Ravne 31.10.1998 ob 17. uri Vinska gora 23.10.1998 ob 11. uri Občinski svet Gornji Grad Proračun manjši 22 milijonov Gornjegrajski občinski svetniki so se na redni in verjetno tudi predzadnji seji v tej sestavi zbrali prejšnji četrtek. Najprej so obravnavali rebalans letošnjega občinskega proračuna. Ta seje od prvotno načrtovanih 267 milijonov tolarjev zmanjšal na 244,8, torej za dobrih 22 milijonov. Razlog za zmanjšanje tiči v dejstvu, da na različnih razpisih niso bili tako uspešni, kot so pri sestavljanju proračuna sprva predvidevali. Večjih sprememb znotraj posameznih postavk niso sprejeli, nekaj več sredstev so celo namenili kmetijstvu ter zaščiti in reševanju. V naslednji točki niso potrdili predloga za 15 - odstotno po- višanje cen v vrtcu. Po mnenju svetnikov je povišanje previsoko, zato so zahtevali podrobno obrazložitev, torej naj bi povišanje obravnavali na naslednji seji, če bodo pojasnilo prejeli. Precej časa so namenili obravnavi pogojev za dobavo in odjem toplote iz vročevodnega omrežja daljinskega ogrevanja z bio maso v Gornjem Gradu in tarifnemu sistemu za prodajo toplotne energije. Te pogoje so sprejeli, so pa osnova za ureditev razmerij med firmo Engo kot lastnikom in Komunalnim podjetjem Gornji Grad kot upravljavcem sistema; ko bodo določili še cene, bodo seveda omogočili tudi sklepanje pogodb med Engom, KP Gornji Grad in posameznimi porabniki. V prvo obravnavo so uvrstili odlok o občinskih cestah, na podlagi pripomb pa ga bodo sprejeli na prihodnji seji. Občinska uprava je svetnike seznanila, daje občina iz programa celostnega razvoja podeželja in obnove vasi prejela 3 milijone tolaijev za izdelavo celostnega projekta, na podlagi katerega bi kasneje pripravili izvedbene projekte za posamezna področja in jih prijavili na razpise. Za konec so spregovorili še o poteku volilnih opravil. B jP Občinski svet Žalec 0 rebalansu znova čez teden dni Člani sveta Občine Žalec so za tokratno sejo predvideli 20 točk dnevnega reda. Svojega dela niso v celoti opravili, saj je po burni in dolgi razpravi o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o letošnjem občinskem proračunu predsednik sveta Franc Zolnir sejo prekinil. Glavni krivec za dogajanje pri obravnavi 14. točke dnevnega reda - rebalansa letošnjega občinskega proračuna, naj bi bil - po besedah predsedujočega sveta -župan Milan Dobnik, ki ni pripravil podrobnega poročila o uresničenih in neuresničenih nalo- gah. Svetniki so namreč želeli vedeti, koliko in za katere naložbe so porabili v proračunu predviden denar, iz predloženega poročila pa to menda ni bilo razvidno. Sumijo namreč, da naj bi iz tega naslova financirali tudi naloge, ki jih v programu sploh ni bilo. Sejo so torej pri tej točki prekinili, županu pa naložili, da pripravi zahtevano podrobno poročilo o koriščenju proračunskega denaija. Obravnavali naj bi ga na seji prihodnji četrtek. Franc Zolnir nam je še povedal, daje župan menda izjavil, da tega tudi za vnovični sklic seje občinskega sveta ne bo pripravil. Brez razprave pa so svetniki potrdili za 4,2 odstotka višje cene programov predšolske vzgoje v Vzgojno-varstvenem zavodu Žalec ter odlok o turističnih taksah. Ob tem naj še zapišemo, da so se na samem začetku zasedanja sešli na sejo tudi vodje skupine svetnikov in razpravljali o predloženem dnevnem redu ter o pobudi župana, ki je na sami seji predložil še predlog o ustanovitvi Zavoda za turizem. Dogovorili so se, da slednjega ne bodo podprli. Dokončne odločitve zaradi prekinitve seje tudi glede tega ni. B tp Šmartno ob Paki Kdo bodo dobitniki priznanj? tf m Komisija za priznanja in nagrade občine Šmartno ob Paki je za torkovo sejo občinskega sveta pripravila predlog letošnjih dobitnikov priznanj in nagrad za leto 1998. Naziv častni občan občine Šmartno ob Paki naj bi prejel Ivan Atelšek, in sicer za izjemen prispevek pri razvoju in promociji občine, grb občine Jože Po-lak iz Gorenja za dolgoletno ustvarjalno delo na področju obrtništva in osebni prispevek pri razvoju društvene dejavnosti, za dobitnika plakete pa sta dva predloga: Nogometno društvo Šmartno ob Paki ob sedemdesetletnici uspešnega delovanja in za interesno združevanje občanov ter šmarško društvo upokojencev. Tudi to naj bi ga prejelo za dolgoletno in prizadevno delovanje. Izredno posmrtno plaketo pa naj bi podelili Jožetu Založniku, in sicer za izjemni človekoljubni prispevek na najrazličnejših področjih de- lovanja. K zapisanim je omenjena komisija pripisala še predloge za priznanje župana občine. Na seznamu so Ana Drev za izjemne športne dosežke, Strašna Jožeta (Jože Robida in Jože Krajnc) za prispevek pri promociji občine ter kulturnem utripu kraja, za poseben prispevek pri delovanju domačega Kulturnega društva naj bi s priznanjem nagradili Mijo Žerjav. Če bodo s predlogom komisije soglašali tudi občinski svetniki, bodo priznanja in nagrade zapisanim podelili na slavnostni seji sveta ob praznovanju letošnjega občinskega praznika, 11. novembra. B tp LJUBLJANA - Avgusta je bilo v Sloveniji870.249 aktivnih prebivalcev, delovno aktivnih je bilo 746.545, brezposelnih pa 123.704, torej je bila stopnja registrirane brezposelnosti 14,2 odstotka, kar je 0,2 odstotka manj kot julija; pri moških je bila stopnja 13,1, pri ženskah pa 15,6 - odstotna. RAZBORJE POD LI-SCO - Krajani Razborja so so se odločili, da bodo pomagali zasvojenim z mamili, pred petimi leti so to pobudo zaradi premočnih predsodkov zavrnili, zato bodo preuredili tamkajšnjo osnovno šolo in jo namenili skupnosti Don Pierina Šola za življenje. TEHARJE - Krajevna skupnost Teharje bo 22. novembra hkrati z lokalnimi volitvami izvedla tudi referendum za ustanovitev lastne občine; na prvem takšnem referendumu se je za lastno občino izreklo 76 odstotkov krajanov, izid ni bil upoštevan, zato bodo referendum izvedli še enkrat, saj je po njihovem to zadnja priložnost za lastno občino. SLOVENJ GRADEC-V Šolskem centru Slovenj Gradec se je število dijakov in dijakinj v desetih letih po-trojilo, prostorsko stisko rešujejo z najemanjem prostorov, rešili pa jo bodo z gradnjo novih prostorov za gimnazijo na Gosposvetski; stavbo torej morajo izprazniti, gimnazijci pa se bodo začasno preselili v prostore bodoče komercialne šole. RAVNE NA KOROŠKEM - Dom telesne kulture na Ravnah, star je 35 let, bodo do 15. novembra temeljito preuredili, z 90 milijonov vredno naložbo bodo pridobili sodoben zimski bazen, prenovili telovadnico in garderobe ter tako pridobili sodoben športno - rekreacijski center. CELJE - Nekajletna prizadevanja za ureditev kriznega centra v Celju bodo uresničili v začetku novembra, ko bodo na Ipavčevi cesti odprli dnevno zavetišče za otroke, matere in socialno ogrožene, ki bodo tam dobili predvsem informacije, o stalnem zavetišču pa v Celju še naprej pospešeno razmišljajo. Simbolno dejanje v našem parlamentu Pa smo tudi v našem patiamentu doživeli! Kar smo doslej gledali le v prenosih z zasedanj nekaterih drugih parlamentov ali kakor se v posameznih državah že imenujejo ti organi, smo zdaj lahko^ občudovali še pri nas. Poslanci so končno prešli od besed k dejanjem. Žal na najmanj sprejemljiv način. Poslanci so si skočili v lase. Zbadanje zaradi ograje je pri gospodu Kacinu sprožilo neomejeno reakcij. In je s poslanskim pripomočkom, s katerim si sicer mnogi krajšajo čas med zasedanjem, to je s časopisom, lopnil poslanskega kolego Hvalico po glavi. Prvi zagotavlja, da le z zvitim časopisom, napadeni trdi, da tudi s pestjo. In ker je ob tem izjavil, da ga je strah, ker ima Kacin gotovo tudi pištolo, bomo lahko kmalu od kod slišali ali brali, da se je že v tem primeru Kacin lotil Hvalice s pištolo. To, da jih kdo dobi po glavi, je neke vrste simbolno dejanje. Le da tega ne bi pripisali medposlanskim obračunom, ampak jih zaradi poslanskega odločanja dobimo običajno po glavi mi, navadni državljani. Čeprav smo ob vzpenjajoči se napetosti lahko kaj takega tudi pričakovali. Mnoga druga dogajanja zadnjih dni so bila kar nekako v senci tega obračuna na visoki ravni. Celo izrečena grožnja enega od direktorjev na račun enega od predsednikov strank je nekako zamrla. Ni pa padlo v senco dogajanje, ko se je kresalo in udarjalo na nekatere ministre ali stranke. Ob tem bi kdo pomislil, da je našim politikom res toliko do tega, da bi se pri nas stvari zasukale na bolje. Da bi zavladal red, da bi ljudje končno bolje zaživeli in da mimo nas ne bi šle priložnosti, kijih še imamo. Mnoge so namreč že splavale po vodi. Da so vsi prepiri le zaradi želje po lepšem in boljšem življenju vseh Slovencev! A mnogi opozarjajo, da je resnica daleč od tega. Da se ne borijo za vse, bolj za peščico izbrancev ali kar zase. Če je tako, potem seveda ni čudno, da se nekatere stvari nikamor ne premaknejo. No, nekaj je le treba priznati: cest smo se kar dobro lotili. Nekatere odseke bodo sicer le sanirali, nekatere rehabilitirali, ponekod bodo vendarle opravili temeljite operativne posege. Prizadeti bi seveda radi, da bi bilo temeljitih operacij čimveč. Tudi na našem koncu. Pa ne kar tako, zaradi lepšega. Zaradi potreb, da bi doline vendarle solidneje povezali na sever in jug. In ne bi bili več tako utesnjeni. Kmalu bo tudi znano, kako utesnjeni in omejeni bodo kandidati za župane. Mislim na to, kje jih bodo obesili Kje bodo visele njihove slike in "prosile" državljane, naj jim na bližnjih volitvah namenijo svoj glas. Po občinah so sicer že sprejeli ustrezna pravila, vendar se ob vsakih volitvah izkaže, da nekateri kandidati "skačejo" t sprejetih okvirov. Njihovi privržena jih namreč lepijo in obešajo tudi na nepredvidena mesta. Pa zato bolj vidna. Različne stranke si želijo postaviti svoje ljudi na županska mesta. Se posebno zdaj, ko ne morejo računati na prve ljudi občinskih svetov. Županom je poskočila cena, zato velja vanje, vlagati. In računati, da se bo računica izšla. Nekatere dosedanje volitve kažejo, da so se nekatere stranke kar pošteno uštele in imajo še zdaj neporavnane račune. Pa tudi marsikatero reklamo, ki sojo naročile v kakšnem mediju, še niso plačale. Zdaj, pred volitvami, bodo nekateri spet res glasni. Glasni, da bi prišli do glasov! A nekateri bolj slišijo tihe! B k POSEBNA PONUDBA Vaška skupnost Gorenje Tožba je zadnja možnost Gorenje, 16. oktobra - V prostorih doma krajanov v Gorenju v občini Šmartno ob Paki so za skupno mizo sedli šmarški župan Ivan Rakun, predsednik občinskega sveta Bojan Kladnik ter člani vaškega odbora vaške skupnosti Gorenje. Kot je v uvodu poudaril predsednik vaške skupnosti Martin Ažman, je bil razlog za povabilo vodilnih občinskih mož telefonski klic sodnega cenilca, ki je želel opraviti ogled doma, oceniti njegovo vrednost, ker naj bi ga zemljiško-knjižna lastnica objekta, Kmetijska zadruga Šaleška dolina, prodala. Gre za zelo občutljivo temo, ki zadnjih nekaj let buri duhove med krajani. Ti namreč trdijo, daje dom njihov, saj so ga gradili udarniško in poskrbeli (prej ob pomoči KS Gorenje, sedaj občine Šmartno ob Paki) za nujno potrebna vzdrževalna dela. Pri zadrugi pa so na osnovi zemljiško-knjižnega izpisa prepričani, da je dom njihov. Ob koncu več kot uro trajajoče razprave so menili, da bi na-jumneje rešili to vprašanje s pametnim dogovorom. Če se res ne bodo mogli dogovoriti v obojestransko zadovoljstvo, jim ostane le tožba kot najskrajnejši korak. Ažman je na seji povedal, da cenilcu ni odprl vrat, ker se o čem takem ni posvetoval s predstavniki občine. Tako kot njega je kasneje v razpravi tudi preostale člane odbora vaške skupnosti zanimalo, kaj so v občini glede njihove zahteve za pridobitev lastništva za dom krajanov ukrenili. Rakun in Kladnik sta jih seznanila z odločitvijo občinskega sveta in aktivnostmi, kijih glede reševanja tega in tudi drugih za občino zanimivih objektov v lasti zadruge vodi posebej imenovana komisija. Ta je zadrugi na osnovi mnenja pravnika že poslala ponudbo za njihov odkup. Odgovora nanjo za zdaj še niso prejeli. Ob tem sta_ še posebej naglasila, da je zadrugin sogovornik občina in ne vaška skupnost, in da najbrž pri zadrugi tudi vedo, da objekta, ki ga je ustrezno republiško ministrstvo razglasilo kot kulturni objekt, ne bo mogla prodati za druge namene. V pogajanjih bodo glavni "adut" vlaganja krajanov oziroma lokalne skupnosti, ki jih pri obnovi dvorane na samem objektu ni bilo malo. "Stališče občine je, da je objekt naš. Upamo, da bomo po štiriletnih pogovorih pripeljali stvar do konca v zadovoljstvo vseh. Nikakor ne bomo dopustili, da bi se pri tem ponovila "stara šola" v Šmartnem ob Paki. Potrebna bo strpnost, pameten dogovor," je še poudaril Kladnik. Marinka Obu, članica odbora vaške skupnosti Gorenje (kasneje so njenemu mnenju pritrdili še ostali) je izrazila dvom, ali bo župan, ki se dogo- Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina nam je povedal, da je ponudba občine Šmartno ob Paki v vrednosti 9,5 milijonov tolarjev za objekt kulturnega doma v Gorenju, za bivšo upravno stavbo v Šmartnem ob Paki ter za 38 oziroma 40 arov zemlje, preskromna. O njej bo sedaj razpravljal upravni odbor zadruge v naslednjih dneh. Ocena cenilca, ki so ga najeli, jim bo služila kot izhodišče za pogajanja z občino. Res pa je. da imajo dokaj resnega ponudnika za odkup kulturnega doma v Gorenju, je povedal. varja z zadrugo, zadevo izpeljal tako kot bi jo moral. "Nimam zaupanja, ker ste bili takrat zraven, ko je zadruga dom uničevala. Kako bomo lahko dokazovali svoja vlaganja, saj iz let, ko smo dom gradili in ga JO ) banka velenje Banka Velenje d.d., Velenje, bančna skupina Nove Ljubljanske banke Pravnim osebam in samostojnim podjetnikom nudimo kratkoročne kredite do 6 mesecev po obrestni meri od T + 3,0 % letno dalje. Pogoj: kreditojemalec v času koriščenja kredita zagotovi izvajanje plačilnega prometa s tujino preko naše banke v znesku, ki je enak višini odobrenega kredita. Veljavnost ponudbe: do 31. 12. 1998. Neto izvoznikom nudimo tudi možnost črpanja kratkoročnih kreditov v kombinaciji: 50 % tolarski kredit, 50 % pa kredit z valutno klavzulo. Za podrobnejše informacije smo Vam na voljo na telefonski številki: 854-251, int. 220 in 223. Cisto za konec pa seveda: Na zdravje! v javnosti, ta pa se je odzvala tudi z različnimi pobudami svetnikom. To je vsekakor tema potrebna poglobljene strokovne razprave ( mi to problematiko celovito predstavljamo na deveti strani), svetniki pa so na torkovem zasedanju sprejeli "za- mrznitev odločanja o izrabi šolskega prostora". Ta zamrznitev je sicer malce presenetljiva, saj o tem tako in tako ne more odločati kdo drug kot ustanovitelj, to pa je v tem primeru Svet Mestne občine Velenje. Mira Zakošek Čigav je (bo) dom? Oboji upajo na ugoden razplet nato tudi obnavljali, ni računov. Tam smo, kot smo bili pred štirimi leti. Tožba je res zadnji ukrep, vendar morajo pri pogajanjih sodelovati tudi krajani. Ne bi bilo slabo, če bi bilo sodelovanje in s tem tudi informiranje med občino in vaško skupnostjo v prihodnje boljše," je še menila Obujeva. Vprašala je tudi, kaj se bo zgodilo, če zadeve ne bodo rešili v sedanjem mandatu in bo to vprašanje reševalo novo občinsko vodstvo. Kladnik ji je povedal, da bodo tudi zanjo obvezujoči sprejeti sklepi in da denar, ki so ga za odkup objektov ponudili zadrugi, občina ima takoj na voljo. Na osnovi mnenja zadruge, kaj zanjo pomeni ponudba občine, bodo torej stekle nadaljnje aktivnosti. Za tokratni pogovor z občinskim vodstvom so predvideli še priprave na lokalne volitve. Tu razprave ni bilo, saj je občinska volilna komisija sklenila, da bosta v volilni enoti 1 dve volišči, kar pomeni, da je ugodila zahtevi krajanov Gorenja. Volili pa bodo iste kandidate za svetnike in župana kot volilci v Paški vasi. Zadnje zasedanje Sveta Mestne občine Velenje v tem mandatnem obdobju Proti zakonu o renti 0 tem dokumentu, ki ga je na pobudo Šoštanjčanov pripravil svetnik Mestne občine Velenje dr. Vladimir Korun, ki v državnem svetu zastopa tudi interese občanov Šaleške in Gornje Savinjske doline, smo v Našem času že obsežno poročali. Poslanci SDS so ga že posredovali v obravnavo državnemu zboru, z njim pa naj bi zagotovili vso rento (osnova za izračun je izkopani premog Premogovnika Velenje) občini Šoštanj. Ob razpravi o tem se je videlo, da je vse skupaj povezano z bližnjimi volitvami, vseeno pa so na koncu svetniki soglašali, da nasprotujejo takšnemu zakonu. Če ga bo državni zbor uvrstil na dnevni red, ga je potrebno dopolniti tako, da bodo enakopravno zastopani interesi vseh prizadetih občin. Menili so tudi, da bi bilo rento treba zagotoviti iz državnega proračuna, saj ne bi smela vpliipti na povišanje cene premoga in električne energije. Kontič in Hribarjeva v svetu Zdravstvenega doma Svetniki so najprej po hitrem postopku spremenili odlok o ustanovitvi javnega zavoda Zdravstveni dom Velenje, in sicer so določili, da imenujejo ustanoviteljice Mestna občina Velenje dva, občini Šoštanj in Šmartno ob Paki pa po enega predstavnika v svet tega javnega zavoda (prej je bilo opredeljeno, da imenujejo vsi trije sveti dva predstavnika, kar je bilo v praksi nemogoče uresničiti). Takoj za tem so tudi imenovali svoja predstavnika, to sta Bojan Kontič in Rozika Hribar. Za spomin še skupinski posnetek - za mnoge pa ob tem tudi vprašanje: bom tudi na naslednji fotografiji? V programskem svetu KRS Ajtnik in Martinšek Imenovali so tudi svoja predstavnika v programski svet KRS Velenje. To bosta Drago Martinšek in Dušan Ajtnik. Javni razpis treh parcel V kratkem bo izšel javni razpis, na katerem bo Mestna občina Velenje prodala še preostalo parcelo za individualno stanovanjsko gradnjo na območju zazidalnega načrta Gorica - vzhod. Parcela je velika 495 kvadratnih metrov, je komunalno urejena, njena izklicna cena pa bo 4.524.453 tolarjev. Po 7. decembru (nekateri so menili, da bi pomenila takojšnja objava nabiranje političnih točk pred volitvami) bosta verjetno izšla še dva razpisa za javno prodajo parcel za izgradnjo stanovanj višjega standarda . Obe parceli sta komunalno že urejeni, ležita pa na vzhodni strani Kersnikove, nad Tomšičevo cesto. Na prvi naj bi zgradili šest, na drugi pa štiriindvajset stanovanj. Svetniki so zahtevali, da pred objavo javnega razpisa stanovanjski sklad občine najprej oceni možnost investiranja v to gradnjo. Ribiški družini brezplačno odstopili zemljišče Svetniki Mestne občine Velenje so soglašali z brezplačnim odstopom zemljišča ob jezeru Ribiški družini Velenje, s tem, da ga ta ne more prodati, ampak ga mora v primeru, da ga ne bi več potrebovala, vrniti Mestni občini Velenje. Za tri odstotke višji proračun Glede na to, daje bila dovoljena občinska proračunska poraba na državnem nivoju potrjena po sprejemu proračuna Mestne občine Velenje, so predlagali občinskim svetnikom v potrditev rebalans, s katerim povečujejo skupne prihodke za 3 odstotke. Tako znaša velenjski proračun za letos le malo manj kot 3 milijarde tolarjev. Dražje stavbno zemljišče Prihodnje leto bodo plačevali Velenjčani za 6,5 odstotka dražje nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Vrednost točke znaša za gospodarstvo 0,049, za površine deponij, pepela in produktov odž-vepljevanja 0,0611, za družbene dejavnosti in gospodinjstva pa 0,0311 tolarja. Svetniki so na torkovem zasedanju določili tudi novo povprečno gradbeno ceno stanovanjske površine in stroškov komunalnega urejanja zemljišč za prihodnje leto. Povprečna gradbena cena bo za m2 znašala 127.314,10 tolarja. Občinska uprava "uzakonjena" Kar nekajkrat je predlagal župan Srečko Meh v potrditev odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave. Ta se potrjuje z dvotretjinsko večino prisotnih svetnikov. Doslej ni bil uspešen, tokrat pa mu je le uspelo. Odločanje o "šolah" zamrznjeno Organizacija dela v osnovnih šolah sicer ni bila na dnevnem redu zadnjega zasedanja, vendar pa so o tem obsežno govorili. Delovno gradivo pripravljeno za razpravo, je namreč že Kabelsko-razdelilni sistem Velenje Sedaj tudi trženje Interneta Podpis pogodbe o najemu prostih zmogljivosti omrežja poleg bogatejše ponudbe storitev pomeni tudi dodatno novo vrednost, so med drugim poudarili ob pomembnem dogodku za KRS Velenje, njene uporabnike in lastnike. Velenje, 15. oktobra - V prostorih delniške družbe Kabelsko-razdelilni sistem Velenje sta direktor te družbe Slavko Korenič in Matjaž Jemec, direktor podjetja Smart Com iz Ljubljane -podjetja, ki je vzelo v najem proste zmogljivosti omrežja KRS Velenje - podpisala pogodbo o trženju Interneta in drugih storitev v dvosmernem omrežju KRS Velenje. To je drugi primer v Sloveniji, ko storitve dvosmernih komunikacij tržijo tudi po koaksialnih omrežjih, ki niso v lasti Telekoma Slovenije. Prednost tega pred konkurenčno ponudbo Siola Telekoma Slovenije je predvsem v hitrosti potrebnih informacij in storitev. Korenič je podpis omenjene pogodbe označil kot pomembno dejanje za družbo, saj med drugim pomeni uresničevanje sprejetih njenih dolgoročnih ciljev. Omrežje, katerega zmogljivosti izkoriščajo sedaj komaj 20-odstotno, bodo tako uporabniki v bližnji prihodnosti lahko izkoristili še za vrsto drugih namenov . Prvi korak k trženju vseh storitev dvosmernih komunikacij pa je prav Internet. Ob ustanavljanju delniške družbe KRS Velenje pred 5 leti, po Ko- reničevih besedah, niso o teh možnostih niti sanjali. Podpis pogodbe pa med drugim dokazuje, da so se zelo hitro in dokaj dobro "ujeli" z razvojnimi vprašanji na tem področju. Edina ovira pri tem je le pomanjkanje denarja. Podjetje Smart Com so izbrali kot najugodnejšega ponudnika na osnovi razpisa. Ob tem je še poudaril, da tudi v prihodnje ostaja prednostna naloga družbe KRS Velenje obnova omrežij za čim boljšo distribucijo slike in tona. Po besedah Jemca, ki je med drugim izrazil zadovoljstvo in prepričanje, da bo sodelovanje zadovoljilo oba partnerja, so iskali ustrezno tehnologijo ter znanje za izrabo kabelskih omrežij. Našli so ju prav v Velenju. S svojim znanjem, ki ga imajo na tem področju, ter sodelavci bodo tako dodali vsemu novo vrednost. In kaj morajo storiti uporabniki, da bodo lahko izkoristili novo možnost uporabe kabelsko-razdelilnega omrežja KRS Velenje? "Tisti, ki se bodo želeli priključiti, bodo morali imeti ustrezen računalnik s kabelskim modemom in skleniti pogodbo o priklopu omrežja Internet preko našega kabelskega omrežja," nam je povedal Korenič. Odvisna od tega, za katero ponudbo se bo odločil uporabnik, bo tudi cena storitev. Za osnovni dostop bo potrebno odšteti od 4300 do (večji odjemalci) 33 tisoč tolaijev. "Naj ob tem poudarim, da bo izvajalec novih storitev na našem omrežju podjetje Smart Com iz Ljubljane. Njihov in naš cilj je, daje ponudba konkurenčna. In- teresenti se bodo morali zanje obrniti direktno na podjetje Smart Com." Od več kot 9300 na omrežje KRS Velenje priključenih stanovanjskih enot, omrežje za potrebe Interneta že lahko koristijo uporabniki na ožjem področju mesta Velenje, v primestnih naseljih pa prihodnje leto, ko bodo omrežje v celoti obnovili. ■ tp Občina Šmartno ob Paki Prvi priključki že konec novembra Po zelo dolgem postopku pridobivanja potrebnih dovoljenj so delavci podjetja Signal Ljutomer pred 14 dnevi v Šmartnem ob Paki začeli izkope za izgradnjo primarnega in sekundarnega omrežja za kabelsko razdelilni sistem v občini. Da bi bodoče naročnike priključkov seznanili s potekom izgradnje omrežja, možnostjo priključitve nanj in seveda ceno za priključek, so pripravili informativni pogovor. Tema je, po udeležbi v dvorani šmarškega kulturnega doma sodeč, dovoj zanimiva le za malo občanov. Tisti, ki so bili, so iz prve roke izvedeli, da so delavci Signala začeli gradbena dela za izgradnjo kabelsko razdelilnega sistema v smeri od telefonske centrale do mostu čez reko Pako proti Slatini ter proti železniški postaji. Ob ugodnih vremenskih razmerah bodo lahko prve naročnike priključili na omrežje v središču občine, morebiti še v Rečici ob Paki, že konec prihodnjega meseca. S primarnim vodom bodo poskušali doseči tudi Paško vas. Na preostalih območjih v občini, tam, kjer bodo vlaganja rentabilna, pa prihodnje leto. Naročnikom bo priključitev na omrežje omogočila spremljanje 40 TV kanalov (med njimi vse pomembne slovenske), digitalne, radijske programe in kot smo slišali bo morebiti čez šest mesecev možna na omrežju tudi uporaba Interneta. Mesečna vzdrževalnina bo znašala od 630 do 730 tolaijev. Cena priključka se v času od podpisa pogodbe z občino Šmartno ob Paki ni spremenila. Ob takojšnjem plačilu po priključitvi bo priključek veljal 90.250 SIT, za plačilo v 12 obrokih (do priključitve bo potrebno plačati 4 obroke) slabih 4000 več, v 18 obrokih pa 94.700 tolarjev (do priključitve bo potrebno plačati 6 obrokov). Omenjena cena ne vključuje izkopa (samo gradbena dela) od primarnega rova ali razdelilne omarice do hiše naročnika. Možna bo tudi samo napeljava kabla do hiše. Stroški zanj bodo znašali 14.250 SIT in ga bodo vključili kasneje v kupnino za priključek. Vsaj dve temelji vprašanji udeležencev informativnega pogovora sta nakazali, da zadeve niso povsem urejene tako, kot bi naj bile. Zanimalo jih je namreč lastništvo sistema ter vpliv pri odločanju o ceni mesečne vzdrževalnine oziroma ali obstaja programski svet in nekakšen odbor lastnikov. Med drugim pa so vprašali še, od kod signal in po kakšnih kablih (po optiki iz Celja) in ali bodo odkupovali tudi opremo, s katero občani spremljajo TV programe s pomočjo satelitskih krožnikov. Tistim, ki na osnovi slabih izkušenj pri izgradnji telefonskega omrežja še oklevajo, ali naj se priključijo na omrežje KRS takoj ali naj malo počakajo, sta predstavnika podjetja Signal povedala, da dokler bodo vzdrževali ta sistem (po pogodbi naj bi bilo to 15 let) bo cena za priključek (990DEM) ostala enaka sedanji. ■ tp Uroš Preložnik - avtor zanimivega računalniškega programa s področja turizma "Upam, da se ne denarju!" Na nedavnem posvetu o novostih s področja turizma v Velenju so si udeleženci z zanimanjem ogledali še računalniško podprt program Turistični geografski informacijski sistem (GIZ) Velenje in Šaleške doline. Avtor programa je študent Fakultete za gradbeništvo in geodezijo v Ljubljani Uroš Preložnik iz Velenja, izdelal pa gaje kot diplomsko nalogo pod mentorstvom mag. Sama Drobneta in ob pomoči velenjskega TlC-a. Takšnih programov za zdaj v posameznih okoljih po Sloveniji nimajo, vsaj Uroš ne ve zanje. Za Velenje gotovo vse do zdaj ni obstajal. "Zbral sem podatke o zanimivih objektih v Šaleški dolini in še posebej v mestu Velenje in jih, vsaj mislim tako, na učinkovit način predstavil v bazi podatkov. Ta sedaj zajema približno 180 tako in drugače turistično zanimivih športno-kulturnih objektov, z opisi, sliko, natančno določeno lokacijo v prostoru, telefonsko številko, naslovom. Poleg teh pa še podatke o pomemb- nejših ustanovah, kot so zdravstveni dom, lekarna in podobno," je predstavil program Uroš. Izdelal ga je s programskim paketom Arcvievv, karte pa so v merilu 1:50.000 (za Šaleško dolino) in 1:12.500 za mesto Velenje. Nekako od letošnjega marca dalje, ko se je ogrel za to idejo, ga je pot večkrat vodila na Geodetski zavod Slovenije in Območno geodetsko enoto v Velenju. "Ti podatki so mi pomagali, da sem imel neko osnovo, neko digitalno karto, kjer so bili označeni sloji določenih cest, imena naselij, Za Velenje tudi sloj hišnih številk. Naj povem, da je na osnovi tega programa možno poiskati vsako hišo, torej sistem kot ga pozna telefonski imenik." Del diplomske naloge je uredil celo tako, da bodo imeli dostop do baze podatkov uporabniki Interneta, in sicer na naslovu: wwgis-data.si/Velenje - ims/indexhtm. Je bilo delo zahtevno, z veliko truda in časa? Namig, kaj pa vem, je nato takole pojasnil: "Zame je bilo zelo zanimivo in upam, da ne bo končalo pri Uroš Preložnik:" Toliko sem se ukvarjal s programom, da ne vem več, kakšna je njegova uporabna vednost. Rečem pa, da je Šaleška dolina turistično res zanimiva." bo vse skupaj ostalo tu, kjer je danes. Toliko sem se z njim ukvarjal, da ne vem več, kakšna je njegova dejanska uporabna vrednost. Bilo bi ga potrebno še dodelati, izpopolniti in poskrbeti za dostop na čim več mestih. Vem, da bo to povzročilo kar nekaj tehničnih, tehnoloških in tudi denarnih težav. Vsemu navkljub pa pričakujem, da bo občina pokazala interes in stvarem dala piko na i." Uroš bi rad, če bo dogovor takšen, vso stvar razvijal še naprej. Od januarja prihodnje leto najbrž ne več kot študent, ampak kot diplomiran inženir geodezije na Geodetskem zavodu Celje. ■ tp p J® I^P ^ p IP Brezposelnost po občinah VELENJE - Konec avgusta (to je zadnji uradni podatek) je bilo po občinah, ki jih pokriva Območna enota Republiškega zavoda za zaposlovanje Velenje, registrirano brezposelnih 7.778 oseb. V primerjavi z decembrom se je brezposelnost povečala v občinah Ljubno, Mežica, Mozirje, Nazarje, Ravne-Prevalje, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje, medtem ko se je brezposelnost zmanjšala v devetih občinah. Po podatkih, objavljenih v mesečnih informacijah skupnosti, ima v šestih občinah (Črna, Gornji Grad, Luče, Mislinja, Muta in Podvelka - Ribica) več kot polovica brezposelnih I. ali II. stopnjo strokovne izobrazbe. Delež brezposelnih s III. in IV. stopnjo zahtevnosti pa izstopa v Šmartnem ob Paki (36,5 odstotka) in Šoštanju (32,8 odstotka). Na V. stopnji zahtevnosti izstopa delež brezposelnih v Nazarjah (28 odstotkov) ter Vuzenici (27,5 odstotka), na VI. stopnji v občinah Ravne -Prevalje (3,8 odstotka), Velenje in Slovenj Gradec (3,4 odstotka), na VII. stopnji pa v Mežici (2,3 odstotka) in Slovenj Gradcu (2,2 odstotka). ■ mkp Razlaščenci kot delničarji? ŠOŠTANJ - Vseh upravičenih zahtevkov po vrnitvi premoženja v podjetju Industrija usnja Vrhnika še niso rešili. Načelno pa so se menda že dogovorili, kako naj bi postopek denacionalizacije na vseh treh dvoriščih (na Vrhniki, v Litiji in Šoštanju) izpeljali. Po zdajšnjih dogovorih naj bi bili prejšnji lastniki delničarji. Na ravni podjetja naj bi njihov delež znašal 23-odstotkov. ■ tp Naložbe v vodotoke ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - V letih 1999 in 2000 se na Savinji in pritokih obeta nekaj večjih in manjših naložb, ki so predvidene v programu Uprave Republike Slovenije za varstvo narave oziroma njene celjske izpostave. Za leto 1999 je predvidena ureditev Savinje ob "graščinskem jezu" v Spodnji Rečici, ki ga bodo zgradili še letos, za ureditev pa je predvidenih 25 milijonov tolaijev. Prav tako prihodnje leto naj bi za nadaljnje urejanje Savinje na Ljubnem, kar so začeli letos in je še dolg po poplavi leta 1990, namenili 30 milijonov in v letu 2000 še 25; dolg izpred osmih let je tudi ureditev Ljubnice nad Ljubnim. Za projektne in izvedbene dokumente naj bi v letu 1999 prispevali 2,9 milijona, za izvedbo v letu 2000 pa je predvidenih 35 milijonov. V letu 2000 naj bi 2,2 milijona tolaijev namenili še pripravi dokumentacije za prodne zadrževalnike na štirih hudourniških potokih v Rastkah pri Ljubnem. Največja naložba v tem programa za prihodnje leto je vredna 45,5 milijona tolarjev, z njimi pa naj bi uredili strugo potoka Ljubija pod lepo Njivo, torej posledice poplav v letih med 1990 in 1994. H jp V Hotelu Paka zbrani slovenski orodjarji Odlična udeležba, dober posvet Sredi preteklega tedna je v velenjskem Hotelu Paka potekal dvodnevni strokovni posvet na temo "S tehniko in organizacijo do inovativnih orodjarn". V okviru tega si bodo udeleženci ogledali tudi proizvodnjo v Gorenju in spoznali kar nekaj domačih in tujih orodjarskih podjetij, medse pa so povabili tudi dva strokovnjaka iz tujine, Avstrije in Italije, ki so udeležencem posveta iz vse Slovenije prenašali njihove izkušnje na področju orodjarstva. Srečanje je bilo tradicionalno, udeleženci pa so bili veseli, ker je prvič potekalo pod eno streho. Nad urejenostjo in gostoljubnostjo Hotela Paka so bili prijetno presenečeni, kot zanimivost pa lahko povemo, da je bil hotel tako poln, da ni mogel sprejeti vseh udeležencev posveta. Na posvetu so prikazali uspešne primere iz raziskav in prakse za inovativne ukrepe in hitre spremembe - od ideje do izdelka in na to vezanega orodja. Že uvodoma pa sta jih pozdravila Jožko Čuk, predsednik GZS in Jože Stanič, predsednik uprave Gorenja d.d.. ■ bš Slovenski orodjarji so se letošnjega posveta udeležili v večjem številu, kot je bilo pričakovano, z izvedbo pa so bili nadvse zadovoljni. 22. oktobra 1998__VOLITVE, STRANKARSKI UTRIP _ČAS 5 Postopki kandidiranja za župane in občinske svete so v polnem teku 28. oktobra bodo znane vse kandidature Približujejo se lokalne volitve, te bodo, kot veste 22. novembra. Takrat bomo volili župane in člane občinskih svetov oziroma svetov mestnih občin po celi Sloveniji, ponekod pa so župani razpisali tudi volitve članov svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti in takšne volitve bodo tudi v Mestni občini Velenje in občini Šoštanj, ne pa tudi v občini Šmartno ob Paki, kjer nimajo krajevnih skupnosti, ampak vaške skupnosti. Postopki kandidiranja za župane in občinske svete so v teku, to je ta hip najpomembnejše volilno opravilo. Stranke že potrjujejo kandidature po svojih pravilih. Kandidiranje za člane svetov krajevnih skupnosti in mestnih četrti pa poteka v obliki zbiranja podpor kandidatom s podpisi volivcev. Nestrankarski kandidati lahko tudi kandidirajo in to na osnovni zbranih podpisov. Kandidat za župana mora zbrati 50 podpisov volivcev iz občine v kateri bo kandidiral za župana. Tisti volivec, ki bo takemu kandidatu dal svojo podporo, to stori na posebnem obrazcu pred pristojnim organom upravne enote. Na listi za svet Mestne občine Velenje je lahko 33 kandidatov (toliko kot je mest v svetu) in toliko jih je lahko na strankini listi in tudi na listi volivcev. Če ni strankina, jo mora podpreti s podpisi na enak način kot za župana ( s podpisom na upravni enoti) 15 volivcev. V občini Šoštanj je lahko na posamezni listi 20 kandidatov, ker je v občinskem svetu Šoštanja 20 mest za svetnike. Volitve v teh dveh občinah, za občinski svet, bodo potekale po tako imenovanem proporcionalnem sistemu, medtem ko v občini Šmartno ob Paki potekajo volitve po večinskem sistemu. Sveti krajevnih skupnosti Bistveno bolj enostaven je postopek kandidiranja v svete krajevnih skupnosti in mestnih četrti. V Mestni občini Velenje bodo volili skupaj 154 članov svetov. Tu tistemu, ki želi podpreti kandidata - potrebnih je 10 podpisov - ni treba na upravno enoto, ampak to stori na posebnem obrazcu, kjer napiše svoje ime, priimek in podatke, ki so zahtevani ter se podpiše. Tak seznam podpor je treba potem pravočasno prinesti na upravno enoto, kjer bodo preverili, ali imajo vsi, ki so dali podporo, bivališče na območju krajevne skupnosti oziroma mestne četrti in imajo volilno pravico. V Šoštanju, kjer bodo tudi volitve svetov krajevnih skupnosti, bodo izvolili skupaj 57 članov sveta. Odlok o številu članov v posameznih krajevnih skupnostih so na zadnji seji spremenili, tako bodo v Šoštanju, Topolšici, Lokovici, Gaberkah, Ravnah in Skornem volili po 7 članov v posameznem svetu, v Belih Vodah, Zavodnjah in Šentvidu pa po 5. Za svete KS in MČ v Velenju 69 volilnih enot V Velenju bodo torej volili 33 članov sveta mestne občine in 154 članov v svetih krajevnih skupnosti in mestnih četrti. Te so v Velenju razdeljene v 69 volilnih enot s čimer je zagotovljena enakomerna zastopanost vseh prebivalcev. Kar zadeva volitve župana in člane mestnega sveta pa je občina v celoti ena sama volilna enota. Občinska volilna komisija je volišča že določila. "Pri tem smo se držali standardnih volišč, le ena ali dve izjemi sta, ker so bile krajevne skupnosti in mestne četrti razdeljene na volilne enote in smo poskušali volišča določiti tako, da bi lahko ljudje v celoti opravili svojo volilno obveznost na istem volišču, v večini primerov pred dvema volilnima odboroma, ponekod pa tudi pred enim sami," pravi Milena Bukvič - Dežman, predsednica volilne komisije v Mestni občini Velenje. Standardnih volišč je 29, volišče za predčasno glasovanje, kjer bo možno voliti od 17. do vključno 19. novembra, pa bo v prostorih Mestne občine Velenje. Volilni imeniki že razgrnjeni Za Mestno občino Velenje so na ogled v prostorih sveta, v občinski stavbi v prvem nadstropju. "Vsi zainteresirani si volilne imenike lahko ogledajo in najkasneje do 7. novembra, lahko državljani zahtevajo bodisi ustno ali pisno popravek volilnega imenika," pravi Bukvičeva. Možno tudi glasovanje po pošti Volivci bodo lahko svojo volilno pravico opravili tudi po pošti, vendar morajo najkasneje do 15. novembra, vložiti zahtevo za glasovanje po pošti. Predčasno glasovanje za tiste, ki bodo 22. novembra odstotni, bo 17., 18. in 19. novembra. Volivci, ki sami ne morejo priti na volišče zaradi bolezni, pa bodo lahko glasovali tudi doma, vendar morajo 19. novembra, tri dni pred glasovanjem, poslati zahtevo volilni komisiji, da želijo glasovati na domu. Ni pa tokrat glasovanja v tujini. Kandidature najpozneje 28. oktobra Vse kandidature je treba oddati na sedežih občinskih volilnih komisij. V mestni občini Velenje bo imela ta sedež v prostorih mestnega sveta, se pravi v stavbni občine, oddati pa jih je treba povsod najkasneje 28. oktobra do 19. ure. Kandidature, ki bi bile tega dne poslane po pošti, bi bile prepozne. Volilne komisije pa bodo zakonitost vloženih kandidatur preverile do 3. novembra, naslednji dan, 4. novembra, pa morajo že biti določeni seznami kandidatur oziroma liste kandidatov, kar pomeni, da mora biti opravljeno žrebanje vrstnega reda. Povrnitev stroškov za volilno kampanjo V posameznih občinah so sveti tudi že sprejeli odloke o povrnitvi stroškov volilne kampanje za volitve članov sveta in župane. V občini Šoštanj, kjer so ta odlok sprejeli pred tednom dni, bodo imeli organizatorji vo- lilne kampanje, katerih listam pripadejo mandati v občinskem svetu, pravico do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 60 tolaijev za dobljeni glas. Do povrnitev stroškov pa so upravičeni tudi organizatorji oziroma kandidati za župana, za katere bo glasovalo najmanj 10 odstotkov od skupnega števila volilnih upravičencev, ti dobijo 40 tolarjev za dobljeni glas. Plakatiranje Lepljenje in nameščanje plakatov z volilno propagandnimi sporočili je dovoljeno na plakatnih mestih, ki jih je določila občina. Ta mora zagotoviti vsem organizatorjem volilne kampanje enakopravnost pri lepljenju in nameščanju plakatov na njih. To, da prele-pljenje ali uničevanje plakatov drugih' organizatorjev volilne kampanje ni lepo, se razume samo po sebi, z zakonom o volilni kampanji, pa je tudi prepovedano. Še nekaj, kar ni tako nepomembno: organizatorji volilne kampanje morajo najkasneje v 15 dneh po dnevu glasovanja odstraniti vse svoje plakate in druga volilno propagandna sporočila s plakatnih mest. Tega pa se organizatorji volitev pred štirimi leti niso najbolj držali. ■ Milena Krstič - Paninc LDS (J-iberalna demokracija Slovenije) Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) predstavila kandidate V Velenju Meh, v Šoštanju Natek, v Šmartnem ob Paki skupaj z LDS Robida Z volilne konvencije ZLSD. VELENJE, 16. oktobra -Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) je na volilni konvenciji območne organizacije, pripravili so jo v restavraciji Jezero v petek zvečer, potrdila liste kandidatk in kandidatov za župane in svetnike za lokalne volitve v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki. V vseh treh občinah bodo nastopili s svojim kandidatom za župana, to bodo kandidati za novo tisočletje, kot so rekli. V Mestni občini Velenje bo to dosedanji župan Srečko Meh, v občini Šoštanj Matjaž Natek, nekdaj predsednik krajevne skupnosti Šoštanj in upokojeni ravnatelj osnovne šole Biba Roeck, v občini Šmartno ob Paki pa skupaj z LDS zdravnik, predstojnik otroške kirurgije v Bolnišnici Celje in član sveta v občini Šmartno ob Paki Jože Robida. Za volitve članov svetov, bodo imeli v Mestni občini Velenje svojo listo, polno, z 33 kandidati, nosilec liste bo Srečko Meh; tudi v občini Šoštanj bodo imeli polno listo z 20 kandidati, nosilec liste pa bo Matjaž Natek; v občini Šmartno ob Paki, kjer volijo 10 članov sveta, pa bodo kandidirali s tremi kandidati za svet: Francem Štefančičem, Marjanom Knezom in Borisom Krev-zljem, mlajšim. Za slednjega pravijo, da je najbrž najmlajši kandidat na teh volitvah. Vodja volilnega štaba ZLSD Bojan Kontič je na konvenciji povedal, da je bilo v vseh treh občinah skupaj evidentiranih kar 250 kandidatk in kandidatov. Na volilni konvenciji so se zavezali, da naredijo vse, da opravičijo zaupanje volivcev in za dosledno izvajanje programa stranke na področju izobraževanja, gospodarstva, ekologije, stanovanjske izgradnje in medsebojnih odnosov. "Smo stran- ka, ki zna združiti ideje, ki ne naseda tistim, ki nimajo ponuditi kaj drugega kot prepire, zato nismo zastonj Združena lista socialnih demokratov," pa je na konvenciji naglasil predsednik stranke in sedanji župan Mestne občine Velenje Srečko Meh. V soboto dopoldne so na Cankarjevi pripravili kostanjev piknik s Petrom Lovšinom in Križarji, včeraj (sreda) pa so najprej v Šoštanju, nato pa še v Šmartnem ob Paki pripravili pogovor s predsednikom ZLSD Borutom Pahorjem, kjer so tudi predstavili kandidate za župane in občinski svet. ■ mkp Združena lista in Pero Lovšin Kostanj, mošt in Borut Pahor Sobotno dopoldne je v centru Velenja zaznamoval vsakoletni kostanjev pikinik, ki ga občanom pripravljajo v velenjski Združeni listi socialnih demokratov že nekaj let. Tradicionalno dogodek "začini" Pero Lovšin s svojimi Križarji in tako je bilo tudi letos, le da so fantje tokrat imeli s seboj še predskupino, ki je poskrbela za živahno "predigro" odlično obiskanega dogodka. Poleg predstavnikov lokalnih članov te stranke, med katerimi sta tudi župan Srečko Meh in poslanec v državnem zboru Bojan Kontič, seje med ljudi pomešal tudi slovenski predsednik stranke Borut Pahor, ki je med glasbeno pavzo Velenjčane tudi nagovoril. Mošta je bilo dovolj za vse, prav tako slastnega pečenega kostanja. Predvsem pa je bilo vremensko prekrasno jesensko dopoldne drugačno, veliko bolj razgibano, kot je center mesta ponavadi. ■ bš, foto: vos Da je Pero Lovšin zelo priljubljen med Velenjčani, je dokazal obisk sobotnega kostanjevega pikinika na Cankarjevi. Tudi kostanji in mošt so teknili... Obveščamo vse občane in občanke, da imamo v času do volitev uradne ure v prostorih Krajevne skupnosti Šoštanj vsak torek od 18. do 19. ure. V tem času se boste lahko pogovorili tudi z našim kandidatom za župana. Vabljeni! LDS za danes za jutri Danes volilna konvencija SLS Šoštanj Kandidat za župana Marjan Jakob ŠOŠTANJ, 22. oktober - Danes (četrtek) ob 18. uri bo v sejni sobi občine Šoštanj volilna konvencija občinskega odbora Slovenske ljudske stranke (SLS) Šoštanj. Strankin kandidat za župana na novembrskih volitvah bo Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina in svetnik v Svetu občine Šoštanj. Na lokalnih volitvah za svet bo stranka nastopila s polno listo, na njej bo 20 kandidatov, nosilec liste pa bo Boris Gomboc, dosedanji svetnik in predsednik občinskega odbora SLS Šoštanj. Uradna predstavitev kandidata za župana, liste za občinski svet in strankinih kandidatov za člane svetov krajevnih skupnosti pa ho v ponedeljek, 2. novembra, v šoštanjskem kulturnem domu. Na tej predstavitvi se jim bo pridružil tudi predsednik SLS Marjan Podobnik. ■ mkp Demokratična stranka upokojencev občine Šoštanj Kandidat za župana Leopold Kušar ŠOŠTANJ - V domu kulture v Šoštanju je pred nedavnim DeSUS, Demokratična stranka upokojencev občine Šoštanj pripravila pogovor o dogajanjih, povezanih s pokojninsko reformo v Sloveniji. Ob tej priložnosti so predstavili tudi 20 imen z zaprte liste strankinih kandidatov za občinski svet KS (iz vsake KS v občini Šoštanj 3 ali 4 kandidate) in za župana šoštanjske občine. To je Leopold Kušar iz Lokovice. V tej KS ga poznajo kot dolgoletnega vodilnega krajevnega funkcionarja. 6 KAK as AKTUALNO 22. oktobra 1998 Pokopališče v Podkraju širijo in posodabljajo Smrt (lahko) udari tudi po žepu Bliža se čas, ko se vsi, še bolj kot v vsakdanjiku, z bolečino v srcu spominjamo naših najbližjih, kijih ni več med nami. Bliža se 1. november, ko bomo obiskovali grobove svojcev in prijateljev, jim prižigale sveče in razmišljali o minljivosti. Smrt je realnost, s katero se slej kot prej sooči vsak izmed nas nas. Je tisto, čemur nihče ne more ubežati. Ko pride, ko prizadene, svojcem ni vseeno, kje in kako bodo pokopali najdražjega. Velenjčani in Soštanjčani imamo skupno mestno pokopališče v Podkraju. Nekateri so z njegovo urejenostjo zadovoljni, drugi ne. Nekaterim se zdijo stroški, ki nastanejo ob pogrebu, razumljivi, drugim nerazumno visoki. Vsekakor niso nizki. Zato smo odgovore na številna vprašanja, ki se porajajo na to temo (zavedamo se, da je občutljiva) poiskali tam, kjer jih poznajo. Na Komunalnem podjetju Velenje, kjer ima-jo"čez"vzdrževanje pokopališča, vežice in poslovilnega prostora, pobirajo pa tudi najemnino za grobove, ter na Podjetju za urejanje prostora Velenje (PUP), ki po pogodbi izvaja pogrebno dejavnost, na pokopališču pa ima tudi cvetličarno. 800 novih družinskih grobov V zadnjem času ste v Podkraju gotovo opazili gradbene stroje, ki na vrhu pokopališča urejajo nove pogrebne površine. Direktor Komunalnega podjetja Marijan Jedovnicki nam je povedal, da bodo do konca leta uredili 300 novih družinskih grobov. Teh primanjkuje že več kot leto dni, praktično jih na pokopališču ni več, na leto pa opravijo okoli 200 pokopov, približno pol klasičnih in pol Ze kmalu bodo uredili novih 300 klasičnih grobov, kijih mestno pokopališče že dobro leto sploh nima. Ko bo 120 milijonov vredna naložba končana, bo urejenih 800 klasičnih grobov. žarnih. Trenutno je v Podkraju prostora za 250 žarnih pokopnih mest, nekaj gradbenih del pa bodo morali opraviti tudi na tem področju pokopališča. Hkrati urejajo prostor za t.ako imenovane anonimne pokope, ki jih doslej v Podkraju ni bilo možno izvajati. Namenjena jim bo terasa pod žarnimi grobovi, tam pa se bo pepel pokojnikov posipal. Celotna naložba bo proračuna Mestne občine Velenje in občine Šoštanj, ki jo financirata, stala okoli 120 milijonov tolarjev, cena pa bo znana šele, ko bodo končana vsa dela. Trenutno v Podkraju zaključujejo prvo fazo projekta. Ko bodo dela povsem končana, bodo grobovi segali skoraj do gozda, skupno pa jih bo 800. Teren je zahteven, saj je tam veliko podtalnih voda, ureditev odvodnja-vanja in dovoznih poti pa bo močno podražila naložbo. Uredili bodo še škarpe in okvirje za grobove, med vrstami pa bodo zasadili ciprese. Točen izračun, koliko bo investitorje, torej obe občini, stal en grob, še ni znan, po predračunih pa ne bo nižji od 150 tisoč tolarjev. Pri tem je pomembno vedeti, da Komu- Krajevna skupnost Šmartno ob Dreti Zadnje dejanje samoprispevka V krajevni skupnosti Šmartno ob Dreti seje letošnjo pomlad iztekel krajevni samoprispevek, ki so ga pet let prej v Smartnem izglasovali edini med takratnimi desetimi skupnostmi še skupne občine Mozirje. Veliko so v tem času postorili, največjo nalogo iz referendumskega programa pa so začeli uresničevati v teh dneh. To je izgradnja nove mrliške vežice. Sedanja je veliko premajhna, je pa dobro urejena, zato je ne bodo odstranili, ampak bo služila drugim potrebam pokopališča. Za novogradnjo bodo porabili dobrih 16 milijonov tolarjev, pri čemer je zanimivo, da je bila najnižja ponudba na javnem razpisu 24 milijonov. Občina Nazarje je k naložbi primaknila 5 milijonov, razlika do dobrih 16 pa so ref- erendumska sredstva. Gradnjo so torej z zemeljskimi deli že začeli, nekaj težav je s prestavitvijo vodovoda, gradbena dela pa naj bi sklenili do konca novembra. Seveda v omenjeno vrednost ni všteta notranja oprema. Razumljivo je, da tudi to krajevno skupnost čakajo volitve in priprave nanje so v polnem teku. Predsedniku in članom novega sveta krajevne skupnosti dela gotovo ne bo zmanjkalo. Prva se ponuja že sama po sebi, to pa je zagotovitev sredstev za notranjo opremo mrliške vežice. Dokončno bo treba urediti del zunanjosti sicer temeljito obnovljenega gasilskega doma, tu so še krajevne ceste in vse ostale naloge, s kakršnimi se sooča večina krajevnih skupnosti na deželi. urediti kataster najemnikov in pokopanih, sedaj tudi vedo, kateri grobovi so povsem zapuščeni in sploh nimajo komu izstaviti računa. Te bodo v prihodnosti prekopali, grob pa oddali. Kmalu označba vrst in informacijski sistem Kataster najemnikov in pokopanih, ki so ga urejali precej časa, sedaj pa opravljajo še zadnje preverbe, bo Komunalnemu podjetju omogočil tudi, da bodo končno v Podkraju uredili označbo vrst in sektorjev, s pomočjo katerih bomo lažje našli Obeta se še nekaj posodobitev. Že prihodnji mesec naj bi dobili novo, zelo sodobno ozvočenje na poslovilnem prostoru, saj je staro že močno dotrajano. Zaenkrat bo ozvočeno le dvorišče pred poslovilnim prostorom, že drugo leto pa bodo ozvočili celotno pokopališče. Pred kratkim so tam obnovili tudi tlake in položili novo keramiko. Najemnine v slovenskem povprečju In kakšne so cene za najem grobnih mest v primerjavi z nekaterimi drugimi slovenski- nalno podjetje Velenje grobov v Podkraju ne prodaja, ampak jih daje v najem. Najemnine komaj pokrijejo stroške vzdrževanja V Komunalnem podjetju se zavedajo, daje pokopališče vedno občutljiva tema, dohodkovno pa za njih ni velikega pomena. Sredstva, zbrana z najemninami, komaj zadoščajo za redna vzdrževalna dela. Letos so izstavili 3296 računov, kolikor je tudi pogrebnih mest, v skupni vrednosti 16.225 milijona tolarjev, v Škalah pa za 274 mest 1.432 milijona tolarjev. Od skupnih 17.657 milijonov tolarjev dolga je bilo do 14. oktobra plačano za 15.5 milijona, dolžniki pa še vedno dolgujejo 2.14 milijona tolarjev. Skupno število dolžnikov je 401, dolg iz preteklih let pa predstavlja dober milijon tolarjev. Komunala je v zadnjem času močno izboljšala izterjavo dolga; redno pošiljajo opomine in vlagajo tožbe, zaračunavajo pa tudi zamudne obresti. Zato je problematika neplačevanja najemnin za grobove vsako leto manjša. Ker pa so pred kratkim uspeli Pod žarnimi grobovi, kjer gradbena dela še tečejo, bodo že kmalu uredili plato za tako imenovane anonimne pokope, kjer bodo pepel pokojnikov posipali. želeni grob. Oznake naj bi postavili že do konca leta. Trenutno je namreč grob, če ne vemo točno, kje je, skoraj nemogoče najti. Razen, če se odločimo za dolg sprehod po pokopališču, pa še tako ga lahko spregledamo. "Naša želja je, da bi že prihodnje leto postavili računalniški informacijski sistem, s pomočjo katerega bi lahko obiskovalci pokopališča poiskali, kje se nahaja iskani grob." mi mesti? Grobnica (v Podkraju jih je 15) stane letno 8.600 tolarjev. V Mariboru stane 6.400, v Ljubljani pa 18 tisoč tolarjev. Najemniki družinskih grobov (teh je 2630) so v Velenju letos odšteli 5.600 tolarjev, v Mariboru 4.100, v Ljubljani pa dobrih 6 tisočakov. Letna najemnina za žarni grob, trenutno jih je v Podkraju 400, je v Velenju 2.100 tolarjev, v Mariboru 1.400, v Ljubljani pa 1.800 tolarjev. Cene so torej "nekaj srednjega", v slovenskem povprečju. Koliko za pogreb? Drugo vprašanje so cene samega pogreba, ki marsikoga neprijetno presenetijo. Zaradi višine, seveda. Ko se soočiš z njimi, lahko razumeš vse, ki pravijo, da "šparajo" za lasten pogreb. Kot že rečeno, pogrebne storitve v Podkraju opravlja PUP, posel pa je verjetno dober, saj je vir dohodka neusahljiv. Vodjo pogrebne službe na PUP-u Marjana Zdolška smo prosili za podatke o cenah pogrebnih storitev. Vseh nam, menda zaradi poslovne skrivnosti, ni izdal, povedal pa nam je, da osnovna, najbolj okleščena cena za klasični pogreb (v krsti) stane okoli 164 tisočakov, žarni pogreb, kjer je že všteta kremacija, pa 174 tisoč tolarjev. Če svojci želijo še ozvočenje, žalno knjigo, okrasitev vežice..., ima vsaka usluga še dodatno ceno, cena pogreba pa hitro preseže 200 tisočakov, brez sedmine, osmrtnic, pevcev in nagrobnega kamna seveda. Tako recimo PUP zaračuna odkop in zasipanje groba 26 tisoč tolaijev za klasični grob, okvir za nov žarni grob 20 tisoč SIT, najem mrliške vežice za en dan z dekoracijo 21 tisoč tolarjev... Veliko? Kakor za koga. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko od tega zasluži na PUP-u en redno zaposleni grobar, ki jame koplje, in koliko dva redno zaposlena pogrebnika, ki poskrbita za vse ostalo okoli pokopa. Vsekakor lahko bolečino ob izgubi ljubljene osebe še povečajo visoki računi za pogreb, sploh, če nanje nismo pripravljeni. ■ Bojana Špegel Sedanje vodstvo krajevne skupnosti je mnenja, da bi časom in razmeram navkljub, vendarle kazalo razmišljati o novem krajevnem samoprispevku. Res je krajevna skupnost deležna velikega razumevanja in pomoči Občine Nazarje, vendar je to premalo za hitrejši napredek. Menijo tudi, da očitki krajanov o tem, da v nekaterih krajevnih skupnostih naredijo veliko tudi brez samoprispevka, niso povsem na mestu. V takšnih krajevnih skupnostih imajo namreč drugačne in večje vire sredstev. Kakorkoli že, razmislek o zares tehtnem programu in na podlagi tega o morebitnem samoprispevku, zagotovo ne bi bil odveč. Takšen vir bi pogojil dodatne vire, s tem pa bi preprečili stopicanje na mestu in omogočili napredek. ■ JP šaleška dolina Mladi ekologi na terenu Do konca tega tedna bo 675 sedmošolcev iz vseh desetih osnovnih šol v Šaleški dolini spoznavalo prizadevanja ekologov za bolj čisto in ohranjeno Šaleško dolino. Projekt "Varujmo in ohranimo Šaleško dolino" je tudi letos pripravila Medobčinska zveza prijateljev mladine Ve- lenje, izvedli pa ga bodo mladi raziskovalci iz Erica pod vodstvom Emila Šterbenka. V teh dneh bodo opravili teoretičen del projekta in terenske vaje, zaključno okroglo mizo pa bodo izvedli v začetku decembra, ko bodo predstavili tudi zbornik in nagradili najboljše plakate. V teh dneh na posameznih osnovnih šolah v Dolini pripravljajo tudi šolske otroške parlamente, občinski pa bo, tudi tokrat v organizaciji MZPM Velenje, v dvorani mestne občine Velenje 12. novembra. Mladi se tokrat pogovarjajo na temo "Otroci in mediji". ■ bš www.trendnet.si TrendNETd.0.0.. Škmdmva 6a, Velenje, TA: (06.1) 863 033. RttS (063) 861970, E-mail: infb@tKtninet.si Igrajte golf, oglejte si Acer novosti! Vse to in še več na sejmu INF0S v Ljubljani, ki bo potekal od 26. do 30. oktobra 1998. AceR i* A Fresh Perspective TrendNET Ekskluzivni distributer Acer za Slovenijo! 22. oktobra 1998 107 MHz NAS VAS 7 RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK * RADIJSKI IN ČASOPISNI MOZAIK Petarde Po vseh pravilih bi morali zagnati vik in krik. Ker, kaj se ve: morda pa je bil dogodek, ki smo mu bili v ponedeljek, okoli 13.30, priče, načrtovan, dobro premišljen in namenjen temu, da nas kdo ustrahuje? Skozi majhno okence v redakciji Našega časa, še najbolj je podobno lini, in ki je običajno odprto, da do nas pride kaj svežega zraka, je nenadoma začelo pokati, kot da bi kdo streljal. Prvi trenutek je bilo slišati in videti, da se dogaja prav to. A je prisebna kolegica takoj ugotovila, za kaj gre: za petardo, ki jo je nekdo skozi okno vrgel v redakcijo, ki pa ni počila tako kot običajno poči: pok in konec. Ampak je pokanje trajalo, se kadilo in potem še nekaj časa smrdelo. Ker nimamo preganjavice, ker tudi ne poznamo razlogov, da bi lahko bili komu tako zelo neprijetni, da bi se nas lotil na tak način, verjamemo, daje šlo za otroško objestnost dveh, ki stajo po "metu" ucvrla, kar so ju noge nesle mimo kmetijske zadruge in po Cesti talcev čez most čez Pako. Velika nista bila niti meter in pol, eden je nosil modro, eden pa rdečo vetrovko. Žal sta bila prehitra, da bi ju ujeli, ker bi bilo vseeno dobro preveriti, ali nista tega naredila za "škrnicl" bombonov. Morda pa celo samo za ledeni čaj v pločevinki, ki je skozi isto lino, brez vsebine, priletela že prejšnji teden? Vsekakor smo na nov morebitni nov napad pripravljeni. ■ mkp KAJ POČNEJO, GOVORIJO, LAŽEJO, PONUJAJO, OBLJUBLJAJO, LJUBIJO... 2 ALIVE VIVIAN Pred kratkim je izšel novi album priljubljene celjske "zasedbe" 2 ALIVE. Donedavna je bil to še duo, ki sta ga sestavljala pevka Vivian Trebičnik in klaviaturist Goran Bilbija. Ker je Go- 2 ALIVE VIVIAN ČAS ZA LJUBEZEN ba za katero lahko že sedaj zatrdimo, da bo našla mesto na tej plošči, je uspešnica z letošnjega festivala Melodije morja in sonca "Najina pesem". PETER LOVŠIN Ena od legend slovenskega ročka, Peter Lovšin, je pri založbi Helidon izdal kompilacijski album z naslovom "Osmi sekretar SKOJ-a 88-98". Z ran zaradi nadaljevanja svoje športne (beri rokometne) karijere odšel v tujino, njuno delo nadaljuje Vivian sama. Pred nami je tako album z naslovom "Čas za ljubezen", ki je izšel pri založbi Megaton, na njem pa najdemo trinajst novih skladb, ki so nastale kot plod skupnega sodelovanja obeh članov zasedbe. Ker je Goran v tujini, Vivian sama promovira album z raznimi nastopi po diskotekah in na televizijskih postajah. Glasba na plošči je dance, kot smo ga bili vajeni že s prejšnjih projektov dua 2 ALIVE. DOMINIK KOZARIČ Dominik Kozarič je še en slovenski pevec, ki je v zadnjem času zamenjal svojo matično založbo in prestopil pod okrilje založniške hiše Dallas (spomnimo se odmevnega podpisa pogodbe Helene Blagne s to hišo). Prvi Dominikov izdelek, ki bo izšel po začetku sodelovanja z založbo Dallas, bo novi album, ki naj bi po informacijah založnika izšel sredi novembra. Album bo obarvan bolj baladno, na njem pa bo menda tudi kakšen plesni hit in nekaj remiksov. Edina sklad- njim je Peter Lovšin zaokrožil drugo desetletje svojega glasbenega delovanja, na zelo avtorsko obarvanem albumu pa sta ob devetih pesmih, ki jih je posnel s Sokoli, Vitezi in Križarji, tudi dve na novo narejeni skladbi - "Svršima zajedno" in "Dijete", ki sta nastali letos poleti v sodelovanju s puljskimi KUD Idijoti. Ostale skladbe so občinstvu večinoma znane, saj gre za uspešnice z nekaj zadnjih albumov. Za tiste, ki že željno pričakujejo tudi kakšen nov avtorski izdelek, pa pri založbi Helidon že napovedujejo popolnoma nov album, ki bo izšel spomladi. ANDREJ ŠIFRER Nekaj tednov je v trgovinah s ploščami že mogoče kupiti tudi zadnji album gorenjskega kantav-torja Andreja Šifrerja. Album je izšel kar pri njegovi založbi Šifco (distribucijo je prevzela Corona) in je zenkrat prvi projekt te založniške hiše, ki sicer obljublja še Koncert ob dnevu reformacije Črnski zbor s številnimi gosti 30. oktobra je državni praznik, Dan reformacije. Mnogi ga še vedno ne praznujejo, saj gre za cerkveni praznik, enega največjih protestantskih praznikov. Hkrati je to dan, ko se Slovenci lahko zavemo korenin, saj je bil največji reformator pri nas Primož Trubar, ki se je boril za slovenski jezik. Vsekakor bomo imeli Velenjčani jutri priložnost praznovati na drugačen, glasbeno obarvan način. V Rdeči dvorani bodo ob 19.30 nastopili gostje iz Amerike, črnska glasbena skupina "The revelation", ki smo jo spoznali že lani. Organizator turneje njihovih nastopov po Sloveniji, evangelistični duhovnik Marijan Hlastan, nam je povedal, da bo zasedba podobna kot lani. Pevci prihajajo iz številnih cerkvenih zborov v Ameriki, ob glasbeni spremljavi odličnih glasbenikov pa bo tudi tokrat v repertoarju prevladoval gospel, črnska duhovna glasba. Da bo dogodek še bolj privlačen, se jim bodo na odru pridružili Edvin Fllsar, celjski orkester Žabe, harmonikaški orkester iz Žalca ter ansambel Štajerskih sedem. Prvi koncert bo prav jutrišnji koncert v Velenju, v nedeljo bodo nastopili še v dvorani Golovec v Celju in potem še v petih slovenskih mestih. Karte so v predprodaji v TIC-u v Rdeči dvorani, dobili pa jih boste tudi uro pred koncertom * wm m-e marsikaj. Naslov albuma je "Čakam" in Andrej Šifrer (pa tudi njegovi oboževalci) so nanj čakali kar tri leta. Po treh letih je album končno tu, Andrej pa se je odločil, da ga bo posnel s preverjeno ekipo glasbenikov. Kot kaže, domačemu znanju ne zaupa preveč, saj je snemanje prepustil kalifornijskemu mojstru Stevu Woodu, vse kitare na plošči pa je odigral Mike Hamilton, za katerega Šifrer pravi, da je najboljši kitarist na svetu. Na plošči je deset tipično Šifrer-jevih skladb, med katerimi je tudi zelo znana uspešnica "Za prijatelje" in še nekaj potencialnih hitov, med katerimi to že postaja naslovna skladba "Čakam". VANESSA MAE Slovita mlada virtuozinja Vanessa Mae, katere bravure na violini smo lahko pred časom občudovali tudi pri nas, ko je nastopila v ljubljanski Hali Tivoli, bo 26. oktobra dočakala r * 1 j§ izid svojega novega albuma. Gre za ploščo z naslovom "The Original Four Seasons", sicer znano delo slavnega skladatelja Vivaldija, tokrat v originalni in neponovljivi izvedbi mlade violinistke. Plošča bo izšla tudi pri nas, in sicer pri založbi Dallas, kjer napovedujejo tudi novo veliko turnejo Vanesse Mae, ki se bo začela v začetku prihodnjega leta. 0 tem, ali jo bo pot ponovno zanesla tudi v naše kraje, pa še ni nič znanega. m MiČ PRIREDITVE KULTURNEGA CENTRA IVAN NAPOTNIK VELENJE ŠE VEDNO VPISUJEMO Mladinski abonma - VITA MAVRIČ , slovenski in tuji šanson - KARAJAN C, monokomedija (igra: Branko Šturbej) - IRA ROMA in gost večera JANEZ ŠKOF - TOMO KRIŽNAR, potopis in diapozitivi iz Afrike - DAN NOROSTI, komedija (režija: Branko Durič-Buro) - PLESNI TEATER IN Velenje: Ženska, ženske, ženski... - Nagradna predstava Cena abonmaja 2.400,00. Pikin abonma - Mavrično gledališče Ljubljana: MORJANKA - Lutkovno gledališče Ljubljana: SAPRAMIŠKA - Lutkovno gledališče Maribor: KL0BUK0VCI - LG Fru-Fru Ljubljana: PIVOV OBLAČEK - Plesna skupina Mojce Horvat: KEKEC - Lutkovno gledališče Ljubljana: KRAVA V CIRKUSU Cena abonmaja 2.400,00. Abonma lahko vpišete še ta teden, vsak dan od 8.00-15.00, v pisarni prireditev Kulturnega centra Ivana Napotnika Velenje, Titov trg 4, Velenje. Tel. 862 002. PRVA PREDSTAVA ZA PIKIN ABONMA V soboto, 24.10.1998, bo, ob 10.00, v veliki dvorani doma kulture prva predstava za Pikin abonma v tej sezoni. Gostuje Mavrično gledališče iz Ljubljane s predstavo Jane Stržinar: MORJANKA ali pravljica o ljubezni. Morjanka, princeska Modrega sveta, v katerem se zbirajo želje in sanje, se odpravi po mavrični prah. Na svoji poti sreča pošast Barbabo, ki muči začarane rožice. Spozna pa tudi Mavričnega škrata, ki ji priskoči na pomoč... Vstopnice za izven lahko dobite eno uro pred predstavo na blagajni. Cena 600 SIT. Predstave Pikinega abonmaja so namenjene otrokom in staršem, zato je zaželjeno, da starši ostanejo z otroki v dvorani. PRVA PREDSTAVA (nagradna) ZA MLADINSKI ABONMA V četrtek, 5. novembra ob 19.00, bo v domu kulture Velenje nagradna predstava za abonente Mladinskega abonmaja. S predstavo PLES JE MOJA JOGA bo nastopil znani učitelj joge Ujvval Bhole, ki ni samo učitelj, temveč tudi plesalec in koreograf indijskega klasičnega plesa, ki bo v Celju v tem času vodil poseben tečaj joge. Vstopnice za izven 1.000,00 OGLEDALI SMO SI... Minulo soboto se je velenjska Bela dvorana iz predvsem športnega objekta ponovno prelevila v prizorišče glasbenega dogodka. Tam so se namreč velenjski publiki na mogoče preambiciozno poimenovanem dogodku "Koncert leta", predstavile štiri domače ročk (pop) skupine. Čeprav bi za dve od njih lahko zapisali, da gre za veliki imeni slovenske glasbene scene, to ni bil dovolj močan magnet, da bi v Belo dvorano pritegnil kaj več kot (po naši oceni) dobrih petsto obiskovalcev. Ti so v začetku prisluhnili primorski ročk atrakciji Tri bote, ki s kombinacijo ostrega ročka in p.rimorsko-is-trskega narečja trenutno predstavljajo veliko osvežitev slovenske ročk scene. Žal je pisec teh vrstic njihov nastop zamudil in tako ostal prikrajšan za novo koncertno izkušnjo. Ni pa mi ušel nastop mlade in (po nastopu sodeč) ambiciozne skupine X-RAY, ki širšemu občinstvu še ni dovolj znana, saj je zenkrat na radijskih valovih mogoče slišati le nekaj njihovih skladb. Na prvi album še čakajo, kljub temu pa je vsaj po petkovem nastopu sodeč, za njimi že kar nekaj nastopov, saj so delovali dovolj uigrano. Njihov nastop je bil sestavljen iz nekaterih lastnih skladb, od katerih je najbolj znana skladba "Gledališče belih vran" in množice bolj ali manj verno odigranih ročk in pop klasik od tu in tam. Čeprav je bil čas nastopov posameznih skupin omejen, sem se že ustrašil, da X-RAY ne bodo znali odnehati, saj so po napovedi "zadnje" skladbe odigrali še štiri, kljub temu, da kakšnega posebnega navdušenja med publiko in klicov po dodatku ni bilo slišati. Šank ročk so nastopili kot tretji in mesto največjih zvezdnikov, ki navadno nastopijo na koncu, prepustili ljubljanskemu bendu Rok'n'band. Tokrat so člani ene najbolj znanih domačih ročk skupin prvič od njihovih začetkov v zgodnjih osemdesetih nastopili kot kvartet. Iz menda opravičljivih razlogov na odru ni bilo klaviaturista Davorja Klariča, ker je seveda nekoliko osiromašilo nastop skupine. Pri hitrih skladbah tega sicer ni bilo čutiti, zato pa toliko bolj pri baladah, ki jih ima Šank ročk v svojem repertoarju kar nekaj. Kljub vsemu publika ni bila prikrajšana za najbolj znane skladbe skupine, ki so, poleg nekaterih skladb z novega albuma, sestavljale večino njihovega nastopa. Ta je bil korekten in pošten, kljub simpatičnim odzivom občinstva, pa so Šank ročk oder zapustili brez bisa, kar se v Velenju že lep čas ni zgodilo. Zato pa so kar dvakrat prišli na dodatek člani skupine Rok'n'band, ki so v soboto nastopili kot zadnji. Kot trenutno ena najbolj populranih domačih pop skupin, so Rok'n'band opravičili vlogo favoritvov in s poštenim, z uspešnico do uspešnie nabitim nastopom, držali na nogah vse občinstvo dobro uro in pol. Radijsko precej prisotni Šiškarji, so s svojimi enostavnimi pop skladbicami sedli v uho poslušalcev, ki so večinoma poznali vse njihove skladbe in ves čas nastopa z njimi tudi vneto prepevali. Rockabilijevskim zanesenjakom, ki jim predvsem po zadnji plošči niso tuji tudi bolj milozvočni ritmi, se pozna, da imajo za sabo na tisoče odrskih kilometrov po raznih klubih, saj zvenijo zelo uigrano in zelo profesionalno, kar je začutila tudi publika in jih zato nagradila z dvema bisoma. Oni pa publiko še z nekaj minutami glasbe za ples in zabavo. Kul. m Mič MC VELENJE V petek, 23. oktobra ob 20.00 uri bo v Mladinskem centru Velenje otvoritev razstave in videoprojekcija ljubljanskega STRIP CORE-a. Razstavljeni bodo grafiti, plakati, fotografije Damijana Kocijančiča, dela llije Terraha in stripi iz revije Stripburger. Ogledati si bo mogoče tudi videoprogram s spoti skupine 2227 in filmi sodelavcev Stripburgerja (skupine 999 iz Nove Gorice, Marcela de Jureta iz ZDA in Media Terror Visona iz Ljubljane). LESTVICA DOMAČE GLASBE (št 288) Vsako nedeljo ob 17.30 na Radiu Velenje in Mestni TV ter vsak četrtek v tedniku Naš čas. Takole ste glasovali v nedeljo,'18. oktobra: Včeraj sem vince pil 12 glasov 1. SLAPOVI: 2. PETRIČ: Še en liter 3. BRAJKO: V naši kantini 3. SLAKI: Vinska trta 5. ŠTRK: Majolka Oglasov Predlogi za nedeljo, 25. oktobra: 1. BORIS K.: Deževni dnevi 8 glasov 5 glasov 5 glasov 2. DANINNOC: 3. KMETEC: 4. KOŠIR: 5. MARELA: Kriva je marela Ljubezen pod marelo Z marelo naokrog Pod marelo Dan kasneje, v soboto, 24. oktobra ob 21. uri, bo v Mladinskem centru nastop skupine 2227. Skupina je del STRIP CORE-a, njene korenine pa segajo daleč nazaj, v leto 1985. Današnja zasedba deluje od leta 1991, od leta 1993 pa so izdali tri albume. Tretja plošča z naslovom "Bi bi bi sabi" je izšla pred kratkim in sicer v koprodukciji Strip Cora in založbe Helidon. Gre za ploščo, na kateri se pojavljajo skladbe v različnih jezikih - štiri v slovenščini, tri v angleščini, dve v pokojni srbohrvaščini, ostale skladbe pa so napisane v mešanici omenjenih in še kakšnega jezika. Mimogrede, naslov plošče je v baskovš-čini. Glasba skupine ima sicer korenine v hard coru, vendar pa zasedba ni ostala imuna tudi na druge glasbene vplive, tako da je danes njihova glasba bogata mešanica raznih pristopov in vplivov. ■ M/Č | Vili Grabner imun ZANIMIVO, OBJAVE HiM 32. državno srečanje mladih raziskovalcev Slovenije Od petih kar štiri prvonagrajene naloge LJUBLJANA - Pred nedavnim je v Ljubljani potekalo 32. srečanje mladih raziskovalcev Slovenije. Na njem so sodelovali tudi udeleženci gibanja Mladi raziskovalci za razvoj občin Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki v minulem šolskem letu. Zanj so poslali pet nalog, posebne komisije pa so kar štirim dodelile prvo nagrado. Med 31 nalogami s področja biotehnologije je zmagala naloga z naslovom Razvoj sonaravnega travnika na Kavčnikovi domačiji, avtoric Polone Strahovnik in Urške Videmšek ter mentorice mag. Nives Kugonič. Andrej Lesjak ter mentorica mag. Marta Svetina sta podpisana pod pr-vonagrajeno nalogo z naslovom Onesnaženost tal s težkimi kovinami ob prometnih cestah v Šaleški dolini. Zmagala je v konkurenci 12 nalog s področja ekologije. V konkurenci devetih nalog s področja etnologije je prvo nagrado dobila naloga Maje Drev in mentorja mag. Jožeta Hudalesa Primerjava družin v Topolšici od 1806 do 1910 (vsi avtorji so dijaki Splošne in strokovne gimnazije Šolskega centra Velenje). S področja sociologije pa je bila najboljša naloga Vpliv ročk glasbe na srednješolsko mladino. Izdelali stajo dijakinji Poklicne in tehniške šole za storitvene dejavnosti ŠCV Karmen Marinič, Dijana Tutič, njuni mentorici pa sta bili Lilijana Martine in Tea Selič. Čestitamo! ■ tp Knjiga pripovedi Nase življenje Turistično društvo Rečica ob Savinji vedno znova preseneča s pestrostjo in izvirnostjo svoje dejavnosti. Pravi mali društveni podvig je knjiga z naslovom Naše življenje. Zamisel zanjo se je porodila leta 1996, ko so pripravljali odmevno razstavo Pozimi pa rožice ne cveto. Ob tem so veliko hodili po domačijah, iskali pomoč, nasvete in sodelavce, pri tem pa Nešteto rumenih in belih lučk, za katero sleherne izmed njih se skriva življenjska zgodba, skoraj ekspresionistično pričara občutek čisto pravega mesta. Polnočni pogled s Špika nad Paškim Kozjakom skoraj vsili romantično distanco, zaradi katere pogled na Velenje prebudi nostalgijo po dobrih starih časih. Od tukaj tudi načrti za prihodnost skoraj nimajo meja. Šaleški študentski klub je v soboto spet zbral precej zavidljivo število zabave (in še česa) željnih mladenk in mladcev, množico, zaradi katere lahko že ob bežni omembi ŠŠK-ja od zavisti pozeleni barva vsake politične stranke. Pod nizkimi zvezdami so se od po kostanju dišečega ognja ob spremljavi kitar v prirejeni izvedbi razigrane mladine širile celo viže domačih ročk skupin. Dogodek, kot ga že dolgo nisem doživel. A znotraj v domala vseh pogledih uspešnega večera se, tako kot zmeraj, skriva tudi manjši problem. Težavo, ki zna sčasoma ogroziti zdravo jedro sočnega jabolka lokalne študentske združbe, vidim v starostni strukturi udeležencev sobotne prireditve. Velika večina pohodnikov na Paski kozjak (vključno s tistimi motoriziranimi) se udeležuje podobnih študentskih žurov že vsaj pol desetletja, študentk in študentov, ki bodo prevzeli krmilo velenjske študentske barke v prihodnjih tednih, pa praktično ni bilo videti. Odhajajoča generacija absolventov in nekaterih novopečenih "intelektualcev s certifikatom" je, izgleda, spet pozabila na praznino, kije nastala v zaveterju njihove nekajletne dokaj uspešne skupinske vožnje po razburljivih brzicah študentskega življenja. Iskreno upam, da za kandidatom za novega krmarja stoji vsaj manjši krog na pikniku sicer nevid(e)nih študentov nove generacije, ki v organizacijskem naročju ŠSK-ja poleg lepih obetov za prijetno preživljanje prostega časa vidi tudi možnost realizacije svojih novih, drugačnih idej. ŠŠK bi v prihodnjih sezonah moral spremeniti pred leti zastavljen in že dodobra preizkušen recept. Ne le zato, ker so se mnogi naveličali enolične diete, ampak tudi in predvsem zato, ker se je okolje, v katerem deluje jn>katerega prepoznavni in ne tako nepomembni sestavni del ŠŠK gotovo je, v zadnjih leti radikalno spremenilo. Širše razmere v poosamosvojitveni Sloveniji so precej drugačne, kot so bile takrat, ko je-večina udeležencev sobotnega žura vstopila v študentske vrste-. Na lokalnem nivoju predstavlja največjo spremembo rojstvo novega, tako zelo potrebnega in težko pričakovanega Mladinskega centra, pri nastanku katerega je bil prispevek ŠŠK-ja ključnega pomena. MC poleg_ širokih novih možnosti, kijih odpira, po drugi strani postavlja SŠK v pozicijo, ko se mora ponovno vprašati o svoji vlogi in smernicah nadalj-nega delovanja. Na nujnost spremembe obstoječe paradigme kažejo tudi nekateri projekti, ki so očitno dosegli meje razsoja, preko katerih na stari način ne morejo. Tu mislim predvsem na časopis Racionalno Izbrane Teme (RIT) in festival Dnevi mladih in kulture, ki sta brez spremembe v organizaciji in mogoče tudi v samem idejnem konceptu obsojena na jalovo ponavljanje že tolikokrat videnega. Na širšem, državnem nivoju pa mora ŠŠK nujno ujeti korak in se ponovno priključiti k dogajanju v študentskih organizacijah obeh univerz in s tem v Študentski organizaciji Slovenije. To bi najlažje dosegel preko zveze študentskih klubov ŠKIS (Študentski klubi Slovenije), katere polnokrvni član je in ki jo je nenazadnje tudi pomagal ustanoviti. ŠOU namreč ni le priložnost za relativno dober zaslužek najbolj iznajdljivih in najmanj moralnih posameznikov, kot se to včasih zdi, ampak je kompleksna organizacija z nemalo (vsaj potencialne) moči, ki bi z malce po-srečenejšo kombinacijo vodstva prav lahko odigrala ključno vlogo na marsikaterem področju družbenega življenja. Zato ni tako nepomembno banalno in nemalokrat preko meja dobrega okusa segajoče dogajanje, ki ravno v teh dneh poteka na fakultetah, ko študentje vsevprek delijo "bonbončke" (bonbončke tako v dobesednem kot tudi v najširšem, metaforičnem pomenu) in s tem poskušajo prepričati svoje kolege, da se njihova zadnjica bolj kot druge prilega v sedež študentskega parlamenta. Prav nič pa bi ne bilo slabo, če bi na katerem izmed teh sedežev pisalo tudi ŠŠK. Aleš Črnič slišali veliko zanimivih zgodb in pripovedi. Za knjigo jih je navdušila etnologinja Marija Makarovič iz Ljubljane, ki ima z zbiranjem sorodnega gradiva veliko izkušenj pri zamejskih rojakih na avstrijski Koroški in v Vuhredu, z veseljem pa pomaga tudi na Rečici. Lansko leto so piscem pomagali s posebnimi vprašalniki, prvotno malodušje pa je preraslo v navdušenje, saj so pisci pripravili pripovedi in zgodb za najmanj dve zajetni knjigi. Brez denarnih težav seveda ne gre, zato so se v društvu odločili, da do maja prihodnjega leta izdajo prvo knjigo. Ze danes so prepričani, da bo knjiga navdušila bralce, zato so odločeni izdati še drugo, saj je zares vredno nadaljevati. mjp Svojim zvestim strankam in kupcem sporočamo, da smo ZA DAN SPOMINA NA MRTVE pripravili celovito ponudbo in priredili tudi odpiralni čas naših cvetličarn. Priporočamo se za naročila za urejanje grobov. Pokličite tel.: 063/861-501, 851-012 ali 855-510. Pričakujemo vas v naših cvetličarnah: Cankarjeva 1, tel.: 855-536 Rož'ca, tel.: 855-536 Kidričeva 47, tel.: 855-323 Podkraj, tel.: 861-501 kjer lahko izberete vse za ureditev grobov: * cvetlične aranžmaje in cvetje * sveče * nagrobni pesek PO ZELO KONKURENČNIH CENAH! »ni prodaji CITROEN 7, Velenje, tel. CITROEN Kupite ljubljeni osebi avto. Podarite nekaj, kar bo pospešilo srčni utrip in zapeljalo usta v nasmeh. Ob tem pa boste mirno spali, saj boste vedeli, da se po svo, življenjskih poteh vozi udobno in varno Lepo je dobiti darilo in lepo je dati Zato novi Citroen §AXO. kožo ITROeisi TOTfllJ ©b nakupu novega SAXO-ja Vam za Vašo varnost podarimo M zimske gume MICHELIIV T ALU platišča že za 1.329.000 SIT Količina je omejena 22. oktobra 1998 V SREDIŠČU POZORNOSTI KAK CAS 9 TT Zdaj so teze tu, nastajale so od februarja leta 1995, ko so Gustav Šilih. Na Šilihu ogorčeni Precej prahu so v javnosti, predvsem okoli tistih, ki so povezani z osnovni šolo Gustava Šiliha v Velenju in v kolektivu te šole, dvignile teze, ki so jih za razpravo in pripravo odloka o spremembi organiziranosti osnovnega šolstva v Mestni občini Velenje pripravili v negospodarskih javnih službah te občine. Oglasili so se starši otrok, ki obiskujejo to šolo, oglasil se je ravnatelj Alojz Toplak, oglasil pa se je tudi kolektiv te šole. Njihovo stališče ste lahko pred tednom dni prebirali tudi v Pismih bralcev na straneh Našega časa. Odzivi so bili pričakovani, čeprav v negospodarskih javnih službah pravijo, da ni ravnatelja v Mestni občini Velenje, ki ne bi že vsaj pet let vedel, da bo v Velenju slej ko prej ena šola preveč in da tudi ni ravnatelja, ki ne bi vedel, da bo to najbrž osnovna šola Gustava Šiliha. na sestanku, na katerem so bili prisotni tudi predstavniki ministrstva za šolstvo, prvič natančno predstavili, da se bo na velenjskih šolah do leta 2005 zmanjšalo število oddelkov za 50. Zakaj "zapiranje" ene šole? Sedanje število šolskih prostorov v Velenju omogoča, je zapisano v tezah, da lahko v naslednjih šolskih letih vsem učencem osnovne šole zagotovijo približno enak standard le tako, da postopno izpraznijo eno šolsko stavbo in prostore izrabijo bolj gospodarno. Tako bi zmanjšali sredstva, ki so potrebna za delovanje in vzdrževanje šolskih objektov, in povečali tista, ki jih namenjajo za programe vzgojnega in izobraževalnega dela na šoli. Najslabša odločitev bi bila, pravijo snovalci tez, če bi gledali, kako se šole praznijo in kako se podira razmeije med denarjem za stavbe in denarjem za dejavnosti in kako se skozi beg učencev in strokovnih delavcev znižuje kakovost dela na šolah. Že prihodnje leto ena brez 1. razreda? Že jeseni prihodnje leto na eni velenjskih osnovnih šol, v tezah je kot možnost navedena šola Gustava Šiliha, ne bi vpisovali novincev. Njen šolski okoliš bi razdelili med sosednje osnovne šole. Tako v šolskem letu 2000/01 ne bi imeli učencev 1. razreda, naslednje šolsko leto ne 1. in ne 2.. ob koncu šolskega leta 2001/02 pa bi ta šola prenehala delovati. V šolskem letu 2002/03 bi se učenci, ki so letos v 1. in 2. razredu, preselili v 5. in 6. razred na šolo, kjer bo tekel pouk po starem. Pridružili bi se jim učenci (šli bi v 4. razred), ki bodo v naslednjem šolskem letu obiskovali 1. razred. Učenci, ki so letos v 3. razredu, pa bi se preselili na šolo, kjer bo tekel program devetletne osnovne šole. Vključili bi se v 7. razred. Tisti učenci, ki so danes v 5., 6., 7. in 8. razredu, bi do konca šolskega leta 2001/02 zaključili šolanje na tej šoli. Enaka dinamika, če bo odlok sprejet, teze so le podlaga za razpravo, bi veljala za učence podružnične šole Šentilj. V tezah je kot možnost za zapiranje omenjena tudi šola Livada, le da zanjo pot zapiranja ni obdelana na tak način kot je za Alojz Toplak: "Mi se bomo za obstoj šole vsekakor borili." in začudeni Prejšnji teden sta se na šoli Gustava Šiliha, ki jo v tem šolskem letu obiskuje 537 otrok, sestala svet zavoda in svet staršev, ki se s predlagano spremembo organiziranosti nikakor ne strinjata. "Mi se bomo za obstoj šole vsekakor borili. Gre za prvo šolo v Velenju, naslednico tiste, ki je bila v stari konjušnici in gre za dobro šolo. V naš prid govori ogromno argumentov, med drugim odlični programi in tradicija dobre šole, ugodna lokacija, ki zagotavlja učencem varen dostop do nje, najbolj umirjen vpis glede na druge šole, dosežki učencev in učiteljev in še vrsta argumentov je. Mi smo prepričani, da za ukinitev katere koli šole v Velenju ni nobene osnove, daje odločitev prenagljena, da je pri vsem skupaj prisotna tudi trgovina, čeprav nas ne zanima, kdo je komu in zakaj kaj obljubljal. Vse velenjske osnovne šole bi lahko z malenkostnimi zamiki šolskih okolišev startale v obdobje 9-letne osnovne šole. Njen koncept prinaša mnogo dodatnih dejavnosti," pa pravi ravnatelj Osnovne šole Gustava Šiliha Alojz Toplak, ki se ne more znebiti občutka, da je glavni argumenti tistim, ki so pripravljali teze prostor in ugodna lokacija te šole za različne druge programe. Na to temo so na šoli že tudi sklicali sestanek s starši, ta je bil na podružnici v Šentilju včeraj, medtem ko bo danes (četrtek) tudi na matični šoli. Vsako leto manj novorojenih otrok Že leta 1995, ko so na sestanku ravnateljev prvič povedali, da bo leta 2005 v Velenju 50 oddelkov manj, so začeli v negospodarskih javnih službah iskati kriterije, kako bi šolsko mrežo na področju mesta Velenje čim bolj približali stanovanjem, kjer šoloobvezni otroci živijo, pravijo snovalci tez danes. Zato so oblikovali take, ki govorijo o tako imenovanem "raztezanju prostora", po katerih naj bi bila ena šola na severu, ena na jugu, ena na zahodu, ena na vzhodu. "V Velenju pa imamo šest šol. V osrednjem delu, kjer dejansko ni več stanovanj, iz katerih bi prihajali novi šoloobvezni otroci, sta dve: šola Gustava Šiliha in šola Livada," pojasnjuje Dušan Dolinar, pomočnik predstojnika negospodarskih javnih služb Osnovna šola Gustav Šilih. Je res glavni argument za zapiranje, njena odlična lokacija? Mag. Peter Kovač: "Stavba bi še vedno služila izobraževanju." Dušan Dolinar: "Šole je veliko lepše odpirati kot zapirati." odgovoren za področje osnovnošolskega izobraževanja. "Osnova za pripravo tez, ki smo jih pripravljali kar nekaj časa in so podlaga za razpravo in pripravo odloka, je število novorojenih otrok v občini, na tem sloni vsa metodologija, s katero prikazujemo upad rojstva otrok v mestni občini," pa dodaja mag. Peter Kovač, predstojnik službe v kateri so teze nastajale. Šol doslej niso zapirali V načrtovanih postopkih, ki jih bo treba slej ko prej speljati, pravijo v negospodarskih službah, je pomembno nagla-siti pot, ki jo bodo ubrali. Teze o katerih se zdaj javno govori, so bile predstavljene na delovnem sestanku z ravnatelji osnovnih šol. Na podlagi teh tez bo nastal osnutek odloka, ki ga bo obravnaval mestni svet. "Med objavo tez in pripravo odloka je potrebno z ravnatelji dogovoriti poti, kako bomo lahko do izvedljivosti sprejetega odloka sploh prišli. Preveriti je treba tudi na ministrstvu za Ne volitve, ampak rokovnik Nekatere je malo presenetilo, da so teze objavili mesec in pol pred lokalnimi volitvami, saj so lahko zelo "priročna" zadeva za manipuliranje z volivci, kar bo kakšen spreten gotovo znal izkoristiti. Vroč golaž je dobil dobesedno serviran na krožniku, saj je zapiranje šole gotovo zadeva, ki ima močan čustveni naboj. V negospodarskih javnih službah menijo drugače: "Vse teče po rokovniku, ki smo ga sprejeli na sestanku z ravnatelji lani septembra, prišlo je kvečjemu do enomesečne zamude pri objavi. Predvideno je bilo, da bi sestanek, na katerfem bomo objavili teze imeli že 17. septembra, takoj po tistem, ko bi dobili podatke o vpisu v 1. razred, imeli pa smo ga 8. oktobra. Ne gre za nobeno prehitevanje, še manj pa za lovljenje okoli tega, kaj bo pred in kaj bo po volitvah." Kaj je pokazal septembrski vpis? Konec septembra je bil na vseh osnovnih šolah v Velenju zaključen vpis v prvi razred za šolsko leto 1999/2000. Na OŠ Gustava Šiliha so vpisali 37 otrok rojenih leta 1992, na Antonu Aškercu 49, na Gorici 36, Livadi 27, Miha Pintarju -Toledi 44, Šaleku 45, skupaj 238 otrok. Normativ za oblikovanje oddelkov je 28 otrok za en oddelek. "Če imamo na območju Velenja 238 otrok, potem je zelo enostavno račun, da lahko te šolske novince z malo dobre volje uvrstimo v deset novih oddelkov, v katerih bo 23 ali 24 učencev," pravijo v negospodarskih javnih službah. V tem šolskem letu je v vseh osnovnih šolah v Velenju 288 učencev, prihodnje šolsko leto jih bo kar za 50 manj! Kaj z učitelji in zaposlenimi? Eden glavnih dogovorov z delovnega sestanka ravnateljev 8. oktobra, kjer so bile teze prvič predstavljene, je bil, da namenijo vso pozornosti zaščiti pravic delavcev, ki delajo na osnovnih šolah in izpolnjujejo pogoje za zasedbo delovnega mesta za nedoločen čas. Za učitelje, da imajo ustrezno smer in stopnjo izobrazbe ter opravljen strokovni izpit. "Za vsako zaposlovanje po objavi tez velja dogovor, da je možna prezaposlitev delavca za nedoločen čas na drugo šolo ali zaposlitev na novo (novega kandidata) na katerokoli šolo samo pod pogojem, da so vsi ravnatelji vseh osnovnih šol s tem seznanjeni in soglasni," pravi Dušan Dolinar. šolstvo, skladno z uredbami o oblikovanju šolske mreže, kakšni postopki so najbolj primerni, ker doslej še nobena lokalna skupnost, nobeno zaključeno mestno središče, ni ukinjalo šole, ampak so prostorske stiske in viške reševali drugače. Mi smo se odločili, da v tej fazi objavimo predlog sklepa, da v naslednjem šolskem letu na eni od velenjskih osnovnih šol nimamo vpisa. Šele v prvi varianti, ki smo jo opisali v tezah, je navedeno, da naj bi to bila šola Gustava Šiliha," pojasnjuje Dušan Dolinar, ki obenem pravi, da tako delo ni nič kaj hvaležno, da je veliko lepše šole odpirati kot zapirati. Sam se ves čas pri odločitvah in pripravi tez drži strokovnih rešitev, ki nimajo nič skupnega ne s politiko in ne s pritiski na negospodarske javne službe, na kar nekateri že namigujejo. "Metodologija načrtovanja šolske mreže je tako strokovno enostavna, da pri tem ni pomembno, kakšni bodo rezultati volitev, ker bo tudi po njih treba plačati elektriko v prazni stavbi, ogrevanje in podobne reči in tudi novi mestni svet, kdorkoli bo v njem sedel, bo za to moral nameniti denar," pojasnjuje Dušan Dolinar. Večizmenski pouk ne bo potreben? V tekočem šolskem letu 1998/99, obiskujejo osnovne šole Miha Pintarja - Toleda, Gustava Šiliha, Gorica, Šalek po dva oddelka prvošolcev, šolo Antona Aškerca trije in šolo Livada en oddelek otrok. Nekateri pravijo, da bi bil zaradi zaprtja ene od šol, če bo do tega prišlo, potreben v prihodnje ponekod večizmenski pouk. Drži? "Nikakor. Ko smo pripravljali teze, smo imeli v gradivu tudi pregled sedaj uporabnih in po normativih ustreznih učilnic. Na današnji dan imamo 155 učilnic in 144 oddelkov. Tako je že letos 11 učilnic preveč. To, da je njihova razmestitev nerodna, da so zdaj prazne na Livadi, pa na Gorici, v Šaleku, pomeni, da če bi hoteli danes imeti enoizmenski pouk, bi morali nekatere preseliti in bi že danes lahko imeli vse otroke v eni izmeni. Predvidevanje, da bi zaprtje ali preselitev učencev iz ene šole v preostalih pet in izpraznitev ene šolske stavbe prineslo ponovno uvedbo dvoiz-menskega pouka na kateri od šol, ne obstoja. Sedaj rojenih otrok, ki že živijo na območju mesta Velenje, je na žalost tako malo, da se strah o dvoiz-menskem pouku ne more pojaviti na nobeni šoli." Kdo računa na izpraznjeno šolo? Občina kot ustanoviteljica javnih zavodov in lastnica objektov, v katerih so šole, je vzporedno s pripravo tez pripravila tudi smernice, kaj bi bilo lahko v njej. "Vemo, da so pre-potrebni prostori za knjižnico, na šolskem centru teče pouk od 7. ure zjutraj do 19. ure zvečer, vedno bolj prisotno pa je tudi višje šolstvo, ki prav tako zahteva svoje prostore. Stavba bi v svojem osnovnem namenu še vedno služila izobraževanju," pa pravi mag. Peter Kovač. Nekateri pa omenjajo to šolo tudi kot možnost, kamor bi se preselila Ljudska univerza Velenje. Z objavo tez se je ponudila osnova, na kateri se razmišlja. Zadnjo besedo bodo imeli svetniki, ki bodo upoštevali argumente enih ali argumente drugih. To bo kislo jabolko, v katerega bo moral, in to kar hitro, ugrizniti novoizvoljeni velenjski svet. ■ Milena Krstič - Planine 1992 Zadnji ševilki leta 1992 so zaradi praznikov namesto v četrtek izdali v sredo (23. in 30. decembra). No, in v zadnji dvainpetdeseti številki Našega časa so že na naslovnici bralce obvestili o novostih pri oblikovanju, vsebini in obsegu časopisa. Takole so zapisali v uvodnik z naslovom "Spoštovane bralke, spoštovani bralci!": "Leto je spet naokoli, kot vedno sicer nekoliko prehitro, da bi vanj strnili vse kar smo želeli. Pa saj tudi to ni napačno. Kaže namreč, da so naša hotenja še velika in da v mislih nosimo še marsikaj, kar bi želeli narediti. Novo leto je pač čas, ko si sežemo v roke, si zaželimo še več uspehov, zdravja, zadovoljstva, ko se lahko zazremo tudi vase in morda uspemo potegniti črto pod tisto, kar je bilo dobro in čez tisto, kar je bilo slabo. Mi bomo vsekakor storili tako. V novo leto namreč stopamo drugačni. Dolgo smo tkali kopico zamisli, kako vam, dragi naši bralci, pripraviti tednik, ki ga boste v roke jemali še z večjim zanimanjem in veseljem kot doslej. Prva številka v januarju, izšla bo 14. januarja, bo precej drugačna in mi smo prepričani, da boljša in zanimivejša, torej takšna, kot bi si jo želeli tudi vi. Seveda pa bomo zelo veseli, če nam boste s kakšnim nasvetom, s kakšno idejo še naprej pomagali dograjevati njegovo podobo. Naš čas bo odslej debelejši za štiri strani, pa zato ne bo dražji. V celoti ga bomo oblikovali računalniško, kar smo sicer že vadili in delno uresničevali zadnje pol leta. Z njim se bodo odslej srečevali bralci tudi v Žalcu, Celju in Slovenj Gradcu. Naročniki boste imeli male oglase zastonj, pripravljamo pa tudi vrsto zanimivih nagradnih iger. Naš čas bodo, zaenkrat le po Velenju, razna-šali raznašalci. To je nekaj novosti, na katere vas želimo opozoriti, nekatere smo zamolčali, nekaj pa jih bomo spletli med letom. In kaj zapisati ob koncu? Naj vam bo prihajajoče leto lepo, izpolnjeno predvsem z osebno srečo, naj bo zglajeno čimveč nesoglasij in doseženo čimveč uspehov. In četrtki, ti naj vam bodo skupaj z nami še bolj prijetni. Torej, SREČNO! Uredništvo" Pod uvodnikom so objavili tudi fotografijo Staneta Vovka s tekstom o sprejemu velenjskih novinarjev pri velenjskem županu Pankracu Semečniku, ki je novinarjem Radia Velenje in Našega časa zaželel v letu 1993 predvsem boljše delovne pogoje. Ravno zaradi teh županovih želja pa so članek zaključili takole: "Naj se mu besede pozlatijo!" ■ dk Akcija Ciciban -planinec zaključena Pretekli teden so v Vrtcu Velenje zaključili letošnjo akcijo "Ciciban - planinec", kije pomenila slavnostni zaključek tabora mladih planincev iz Vrtca v Velenju v Logarski dolini. Tam se je 19 mladih s svojimi tovarišicami Roziko, Alenko, Sonjo, Leo in Simono ob pomoči vodnika Slavka mudilo drugi teden v avgustu. Poleg rednega vsakodnevnega dela v taboru so obiskali Robanov kot, Okrešelj in druge okoliške znamenitosti... Namen zaključnega dela je bil, da otroci skupaj s starši, predstavniki Planinskega društva Velenje in tovarišicami sklenejo svojo nalogo, ki sojo opravili brez nezgod in poškodb. Lepo vreme jim je omogočilo izvedbo vseh nalog, kar je prikazala tudi lepo in lično pripravljena slikovna razstava o njihovem delu. Mali so v taboru ustvarjali, podoživljali sožitje z naravo, pravilnega odnosa do nje in sovrstnikov... Za uspešno delo in opravljene naloge so dobili priznanja. Našitek in značko "Ciciban - planinec" so prejeli: Barbara Bajcer, Mateja Biškop, Klemen Čoklc, Spela Jelen, Anže Meža, Urh Meža, Miha Oštir, Aljaž Pejovnik, Tjaša Podvratnik, Tomaž Trinkavs - Krušič in Ajda Trdin; bronaste značke "Mladi planinec" pa: Mojca Ferme, Vida Hrastnik, Rok Knez, Monika Kaligaro, Anuška Lukaček, Alex Radovanovič in Gregor Vuk. S tega srečanja so se mladi planinci v spremstvu staršev oziroma starih staršev vračali domov zadovoljni, ponosni in odločeni, da se bodo še srečali na turah med letom in v taboru v naslednjem letu. ■ -jm Zaenkrat manj zanimanja kot lani V Kulturnem centru Ivana Napotnika Velenje so uradno do petka vpisovali abonmaje za novo gledališko sezono. Ker je bila prva predstava za rumeni in beli abonma na sporedu že v nedeljo in ponedeljek, je bil rok za vpis precej krajši kot prejšnja leta. Morda je ravno tu vzrok za manjši vpis obeh gledaliških in Pikinega festivala. Ker so mesta še na voljo, abonmaje še vedno prodajajo. Za nakup rumenega in belega gledališkega abonmaja se je letos odločilo 273 abonentov (v vsakem), lansko leto pa so jih imeli v vsakem vpisanih po 304. Zato je na voljo še okoli 30 belih in rumenih abonmajev. Program je pester, zajema pa 6 kvalitetnih gledaliških predstav. Tudi Mladinski abonmaji, kjer so se tesno približali lanski številki 157, so še na voljo, v njem pa je od šestih prireditev tudi uspešna gledališka predstava Dan norosti v režiji Branka Duriča. V Pikinem abonmaju letos ponujajo 5 lutkovnih in eno plesno-glasbeno predstavo, za nakup pa seje do petka odločilo 150 abonentov. S tem se še zdaleč niso približali lanski številki 261, res pa je tudi, da bo prva predstava na sporedu šele novembra in da je zato še čas, da se odločite za nakup. ■ bš trn« MMMI 031 Spoštovani bralci! Veseli smo vsakega vašega prispevka v rubriki Mnenja in odmevi. Vendar naj ne bodo predolgi. Prispevkov, daljših od 40 tipkanih vrstic in z več kot 80 znaki v eni vrsti ne bomo objavljali oziroma jih bomo krajšali po lastni presoji. Vsak prispevek mora biti opremljen z naslovom avtorja in njegovim podpisom. Nepodpisanih pisem in pisem brez naslova ne objavljamo. Če imate telefon, navedite tudi njegovo številko. Včasih je potrebno kakšno stvar namreč še pojasniti oziroma preveriti. Prispevek lahko prinesete (zaželeno) tudi na disketi. ■ Uredništvo Po nastopih v Sydneyu smo se preselili v Canberro. To mesto s 300.000 prebivalci je že od leta 1911 glavno mesto Avstralije, pa tudi sedež parlamenta in vlade. V njem živi okoli 300 slovenskih družin. Na slovenski ambasadi nas je sprejela odpravnica poslov gospa Helena Drnovšek z možem Markom Zorkom. Helena je sestra našega premiera Janeza Drnovška in jo poznam še iz časov, ko je bila v službi na "Slovenski izseljenski matici". Ona je bila tista, ki meje leta 1989 prva poslala po svetu z Gasparijevo razstavo. Družina Drnovšek - Zorko jez dvema otrokoma prišla na razstavo in na koncert, kar vse se je dogajalo v slovenskih društvenih prostorih. Predsednik, gospod Cvetko Fa-lež, sicer podjetni gradbenik, je bil nad nami tako navdušen, da se nam je za nekaj dni pridružil na naši poti po Avstraliji. V Canberri smo si ogledali staro in novo parlamentarno zgradbo ter spomenik "Sanjarjenje", ki gaje mestu poklonil kipar slovenskega rodu Milan Vojsk. Samo en Slovenec pa se lahko pohvali, da je bil tudi poslanec v avstralskem parlamentu. To je bil gospod Mišo Lajovic, ki smo ga Sydneyju tudi spoznali. Izhaja iz znane družine Lajovic, ki je dala njegovega brata Dušana Lajovi-ca, velikega poslovneža, danes generalnega konzula za Novo Zelandijo in njunega bratranca, znanega dirigenta Uroša Lajovi-ca iz Ljubljane. Ko smo že pri Lajovcih naj povem, da sta si oba Lajovica vzela čas in nas povabila na svoja domova v Sydneyu (na stenah visijo številne slike znanih umetnikov, med njimi tudi Gasparijeve podobe) in na večeijo v kitajsko restavracijo s kengurujevimi in krokodilovimi specialitetami. Gospod Dušan Lajovic je najmočnejši avstralski poslovnež slovenskega rodu, je lastnik podjetja za proizvodnjo plastične embalaže in hkrati tudi glavni delničar podjetja "Tuba" Ljubljana, v katerega je investiral 2 milijona ameriških dolarjev. Čas za nas si je vzel tudi gospod Alfred Brežnik, direktor družinskega podjeta "Emona" v Sydneyu, ki je istočasno tudi generalni konzul za Avstralijo. "Gledano iz Avstralije sem doma tam kot vi," je začel gospod Brežnik pripovedovati svojo zgodbo, ki seje pričela v Šentjurju pri Celju, kjer seje pred vojno rodil. "Po vojni so nam pobrali majhno tovarnico, ki je stala na mestu, kjer je danes 'AIpos' Šentjur, nas pa nagnali." V Avstraliji je iz nič naredil podjetje merilnih instrumentov, kjer delata še njegova žena in dva sinova, simpatična avstralska bu-sinesmana. Gospod Brežnik nas je peljal na 305 metrov visoki Pojasnilo g. Melanšku, sekretarju policijskega sindikata Gospod sekretar policijskega sindikata ima očitno problem z razumevanjem tistega, kar smo napisali in je bilo korektno objavljeno. Nikoli nismo izražali naših stališč do disciplinskega postopka zoper policista, moti nas to, kar moti vsakega razumnega državljana: zakaj je načelnik UNZ Celje, g. Mohorko, javnost najprej obvestil, da je policist suspendiran, v nadaljevanju pa se je izkazalo, da temu ni tako. V tem primeru bi moral policijski sindikat obsojati neresnične izjave g. Mohorka, ki so bile predvsem v škodo policista, ne pa naše, povsem korektno zastavljeno vprašanje. Vsekakor policijski sindikat še naprej nekritično daje zaščito policistu ne samo v disciplinskem postopku, temveč tudi v zvezi z dejanjem samim. Sploh ne gre dvomiti, da se policisti ne bi "Sydney Tovver", kjer se je med kosilom restavracija zavrtela za 360 stopinj in smo lahko iz ptičje perspektive kukali na mesto s skoraj 4 milijoni prebivalci, pri-čenši z znamenito sydneysko opero pa vse do zabavišča Dar-ling Harbour. Preko pristanišča in cittyja je pogled dosegel odprto moije na jugovzhodu in pogorje Blue Mountains na severu. Potem smo si Sydney ogledali še iz ladje, ki je križarila po zalivu. "Danes nisem toliko ponosen na svoje poslovne uspehe, kot na na ščitili med sabo, pa čeprav posamezniki v njihovih vrstah počno dejanja, za katera je moč trditi, da so nezakonita. Nobene družbe ne moti, če sindikat ščiti delavce, je pa moteče, ko se začne ščititi vse počez, tudi v primerih, ko je krivda policista več kot očitna. Takšen način dela je vsekakor negativna solidarnost, ki je značilna za kriminalne združbe, medtem ko bi moralo biti med policisti povsem drugače. Ravno zato, ker brez vsake odgovornosti zagovaijate neodgovorna in protipravna početja nekaterih posameznikov v vaših vrstah, je njihov odnos do javnosti vedno bolj zaskrbljujoč. Padanje ugleda v očeh slovenske javnosti in vedno večje nasilje policistov med državljani bi vam moral biti pokazatelj, da vaše delo in početja posameznih policistov niso na zadovoljivi ravni. Tudi večina lovcev ni sporna, vendar pa so svojeglavi in predrzni posamezniki v njihovih vrstah s svojim početjem vrgli slabo luč na vse lovce in močno okrnili njihov ugled v družbi. S tem želimo povedati, da kdor ne zna narediti reda v svojih vrstah, je dolžan prenašati kritike na račun nekaj spornih posameznikov. Kje v našem dopisu ste ugotovili nekakšno pljuvanje po policistih, nam ni jasno, ker prav z ničimer nismo bili žaljivi. Očitno se je ob nesporni krivdi najlažje preleviti v žrtev in kričati, kako policisti niso zato, da bi se jih poniževalo in pljuvalo po njihovem delu, saj dobro veste, da se javnost praviloma vedno postavi na stran žrtve. Tako poskušate ustvariti javno mnenje, po katerem bi morali ljudje objokovati ubogega policista, ki je povsem "naključno" spregledal naša otroka na motoiju in ju poslal v prerani grob. Nikoli nismo poskušali pljuvati po policistih in njihovem delu, vendar pa vam bomo tudi v prihodnje zastavljali javna vprašanja, na katera boste morali odgovoriti, pa če so vam še tako neprijetna. Neprijetno in direktno zastavljeno vprašanje pa ne more biti žaljivo niti ne more predstavljati nikakršnega pljuvanja po komerkoli. Strinjamo se, da tisoče policistov opravlja svoje delo pošteno in korektno, vendar pa zaradi tega neka- to, da sem častni konzul Republike Slovenije," je nadaljeval gospod Brežnik svojo zgodbo o uspehu. "Podjetje vodi moja družina, jaz pa se ukvarjam predvsem s konzularnimi zadevami." Po vrnitvi v Slovenijo sem zvedel, da je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, ob svojem obisku v Avstraliji, gospoda Brežni-ka in Dušana Lajovicapovzdignil v generalna konzula. Čestitamo! "Toda ne vem, kaj se greste v Sloveniji. Moj denacionalizacijski postopek v Šentjurju je na mrvi točki. Saj ne da bi potreboval denar, a krivica..." Po Canberri smo odpotovali na turnejo v tisoč kilometrov oddaljeni Melbourne. To čudovito, elegantno, kozmopolitsko glavno mesto Victorie, je hkrati svetovni gastronomski center, mesto razsežnih botaničnih vrtov in parkov, širokih bulvarjev in bogate arhitekture, klanjajoč se umetnosti in športu - zlasti avstralskemu nogometu. V Melbournu smo nastopili v verskem središču Kew, v organizaciji mladega patra Metoda Ogo-revca, ki je komaj dobro pripotoval iz Ljubljane. Želel je, da pri sobotni maši v cerkvi sv. Cirila in Metoda nastopimo pred oltarjem s citrami, pri nedeljski masi pa obe pevki na koru. Majina' Ave Maria" je ponovno prevzela vernike, ki so napolnili cerkev. Potem še Gasparijeva razstava v dvorani pod cerkvijo in dva nastopa v počastitev 5. obletnice izhajanja "Glasu terim posameznikom ne sme biti dovoljeno nekaznovano pobijati otrok na cesti, jih pretepati ter drugače protipravno in nasilno obravnavati. Policija nima prav nobene pravice vsevprek pretepati in z nasiljem kaznovati posameznike, ki se jim na njihovo željo in brez ugovora ne priklonijo do tal. Za kaznovanje in sankcioniranje državljanov so pristojna sodišča, za vzgajanje vzgojne in prosvetne službe, policisti pa bi očitno radi bili v vlogi vseh. Kdor pa se z vami ne bo strinjal, jih bo dobil po grbi, policijski sindikat pa bo poskrbel, da nasilnega policista ne bo dosegla roka zakona. Ko vam bodo starši žrtev zastavili javno vprašanje na civiliziran način, se boste potrudili vprašanje razumeti kot žalitev in jih hitro poučili, kako nihče nima pravice pljuvati po policistih, ker so samo policisti tisti, ki lahko žalijo, pljuvajo in drugače nasilno postopajo z ljudmi, v skrajni sili pa jim lahko pred motor postavijo službeno vozilo in prav nobene odgovornosti ne čutijo, če pri tem umreta dva mlada človeka. ■ Družini Češek in Anič Odgovor na prispevek "Zavajanje javnosti" G. Drago Kotnik iz Raven pri Šoštanju je v Našem času dne 15.10. 1998 polemiziral s programom civilnega Odbora za popravo krivic Občini Šoštanj in kritiziral njegovo delo in ne moje, kot je verjetno nameraval. Glede na to, da je g. Drago Kotnik zaposlen na Premogovniku Velenje, poskušam razumeti njegova stališča, še posebej ob dejstvu, da za svoja stališča prejema dobro plačo. Verjetno je to glavni razlog, da se v svojem prispevku postavlja ob bok ljudem iz Velenja, ki so v preteklosti odločali in še odločajo o usodi Občine Šoštanj brez upoštevanja stališč njegovih soobčanov. Prepričana sem, daje g. Drago Kotnik eden redkih občanov naše občine, ki je proti temu, da bi Občina Šoštanj prejela zaradi posledic rudarjenja tudi ustrezno odškodnino. G. Drago Kotnik je pred štirimi leti že kandidiral za župana Občine Šoštanj pa s svojim programom ni uspel. Tokrat se ni odločil za pošteno tekmo, temveč za kritiziranje drugih. Če bo zaleglo njegovo sedanje "osveščanje" občank in občanov Občine Šoštanj v zvezi z mojo kandidaturo, pa bomo še videli. ■ Mag. Cvetka Tinauer Slovenije" ter kosilo in večerja za I vse, ki so prišli na prireditev. Omenim še naš koncert v leto- J viškem in umetniškem mestecu • Brightu, ki je kar žarel v jesenskih l barvah. Drevesa z listi, ki odpada- J jo, so sem prinesli Evropejci, kaj- • ti večina avstralskega drevja so razne vrste zimzelenih evkaliptu- J sov, ki lepo krasijo najbolj ravno • celino na svetu. V Brightu nas je l sprejela slikarka slovenskega J rodu, gospa Romana Favier Zor- • zut, ki je pred več leti uspešno I razstavljala tudi v Velenju in sejo J spominjamo po njenih ekspresiv- • nih okrastih krajinah. Razstava ! in koncert sta bila v mestni gale- J riji (Bright je mesto galerij), na- • menjena predvsem avstralski t publiki. Nasmehnili smo se, ko J smo zagledali plakat z našo foto- • grafijo in velikim napisom: I "Pojeta Maja Lesjak in Tanja * Meža - vodilna glasova Evrope". • Koncert "vodilnih v Evropi" I so dobro sprejemali in veliko te- J žav smo imeli z razlago, da gre • samo za dve neprofesionalni pev- ! ki iz majhnega mesta v Sloveniji J (blizu Sarajeva), od katerih je • ena bančna uslužbenka, druga ! pa dela na davkariji. V anglešči- J ni smo predstavili Gasparijevo • razstavo in besedila naših pesmi. ! Pri tem smo narodno "Moj fan- ' tič je na Tirolsko vandral" prekr- • stili tako, da je "Moj fantič je v ! deželo under-down vandral", kot J rečejo tej celini na dnu zemeljske • oble... ! 22. oktobra 1998 TO IN ONO KAK ČlIS 11 HOROSKOP OVEN OD 21.3. DO 21.4 Kar nekaj nevšečnosti na finančnem področju se bo zvrstilo v naslednjih dneh. Ker jih boste pričakovali, boste znali ohraniti dobro voljo in vedro razpoloženje, predvsem pa nihče ne bo posumil, kaj doživljate. lokrat vošim nasprotnikom res ne boste dali razloga za privoščljivost, saj se boste vedli, kot da ste nadvse zadovoljni sami s seboj. In tudi boste. Predvsem zato, ker vam bo uspelo uresničiti nekaj želja in popraviti skrhane odnose s partnerjem. Ko bodo dnevi postajali vse krajši, se vam bo zdelo, da vam močno primanjkuje časa. Prava resnica pa bo, da se vas bo lotila rahla jesenska utrujenost. Sploh se ne boste mogli ne naspati, ne spočiti. Najbolj pomaga zdravo prehrana, v kateri naj prevladujeta sadje in zelenjava, poleg tega pa rekreacija. Priznajte, da ste oboje zadnje čase precej zanemarjali in to čim prej spremenite. DVOJČKA OD 21.5. DO 21.6. Zamerili vam bodo, ker boste prevelik individualist. Stvari, ki ste se jih lotili, bi veliko lažje izpeljali s pomočjo sodelavcev. Zato čim prej popravite napako, s pretvezo, da ste le pripravljali teren. Odnosi na delovnem mestu se bodo vidno izboljšali, prav tako vaše počutje, saj boste imeli več časa zase. Na čustvenem področju bo precej napeto, saj se vas bo začela lotevati naveličanost. Poskusite v odnosu s partnerjem osvežiti stare igre in skoraj pozabljene nežnosti. RAK OD 22.6. DO 22.7. Nimate prav veliko moči, da bi se soočali s težavami, ki vam jih bodo pod nos metali drugi. Veliko stvari ste uspeli postoriti in urediti, zato je čas, da se vaše življenje umiri, predvsem pa morate izgubiti občutek krivde, ki vas tu in tam še vedno žre. Preteklost pokopljite in živite predvsem za danes, saj za prihodnost nihče ne ve, kako se bo vrtela. Za vaše materialno stanje je poskrbljeno, sedaj poskrbite še, da vam bo zdravje čim bolj dobro služilo. LEV OD 23.7. DO 23.8 Zadevo boste poskušali rešiti kar se da pravično, a ne bo šlo tako zlahka, kot si predstavljate. Pa ne bo vaši krivdi. Sorodniki bodo namreč na stvar gledali iz čisto drugega zornega kota kot vi, zato se boste najprej sporekli, potem pa vsak malce popustili. Pomembno je, da se stvari premikajo, saj ste bili nespremenjenega stanja že močno naveličani. Ob koncu tedna vas bodo povabili na zabavo, ki si je ne želite doživeti, a dejstvo je, da ste potrebni vesele družbe. DEVICA OD 24. 8. DO 23. 9. Zdelo se vam bo, da se razdajate na vse strani, pa ob tem zelo malo dobite nazaj. Vedno bolj pogrešate ljubezen in pozornost, zato je čas, da razmislite o drugačni tehniki. Morda ne bo čisto nič narobe, če se enkrat tudi vi postavite za svoje pravice in na glas poveste, kaj si želite. Ce ne drugega, boste nekomu dokazali, da niste njegova copata in da znate misliti tudi z lastno glavo. Samozavest se vam bo dvignila, če boste uspeli o svoji ceni prepričati tudi nadrejene v službi. Pogumno! TEHTNICA OD 24. 9. DO 23. 10. V naslednjih dneh boste velikokrat ugotavljali, da ste rojeni pod srečno zvezdo. Uspelo vam bo izpeljati dolgo načrtovano nalogo, ob tem pa boste prepričani, da so vse zasluge na vaši strani. Kljub temu boste neprijetno presenečeni, ko boste ugotovili, da vam je nekdo spretno nastavil past, v katero pa se ne boste ujeli. Nič ne bo narobe, če se tistemu, ki vam bo pomagal, da spregledate, tudi na glas zahvalite, čeprav to ni ravno vaša vrlina. ŠKORPIJON OD 24.10 DO 22.11. Prav nič od tistega, kar je za vami, vam ne bo vzbujalo slabe vesti in za nič vam ne bo žal. Ce pa se boste poglobili v sedanje življenje, si bost? morali priznati, da prihodnost ne izgleda tako rožnato, če ne boste spremenili kar nekaj stvari v vašem zasebnem življenju. Ne bo lahko, a poskusiti ni greh, četudi ne boste naleteli na odobravanje. S partnerjem imata precej različne predstave o vajini prihodnosti, zato si čim prej vzemite čas za odkrit pogovor. STRELEC OD 23.11. DO 22.12. Kot nalašč bo vse, kar se vam bo dogajalo v naslednjih dneh, zelo * veselo. Skoraj ste že malce zaspali in otopeli, sedaj pa se bodo dogodki vrstili z veliko naglico. Med ljudmi boste uživali, saj vas bodo obkrožali predvsem tisti, ki jih imate iskreno radi. Partner bo srečen, ko vas bo videl tako srečnega, poleg tega pa vam bo pripravil kar nekaj neverjetnih presenečenj, ki vaju bodo še zbližale. KOZOROC OD 23.12. DO 20.1. Končno so o vas dobili pravo podobo, sedoj pa se potrudite, da si boste težko pridobljen ogled tudi ohranili. Predvsem ne pustite, da bi vam kdo zamajal tla pod nogami, saj že dobro veste, kako težko seje dokazati. Vabili in mamili vas bodo večji nakupi, ki si jih trenutno res ne morete privoščiti, zato ohranite trezno glavo. Na ljubezenskem področju ne pričakujte velikih sprememb, saj že nekaj časa le vzdržujete stanje, novih iskric pa ni in ni. VODNA R OD 21.1. DO 19.2. V naslednjem tednu boste zadovoljni predvsem s svojim izgledom. Dogojolo se vam namreč bo, do vos bodo opazili tudi tisti, ki se pred časom še ozrli niso za vami. to vam bo več kot godilo, hkrati pa bo spodbuda, da še naprej skrbite za svoje zdravje in lepši izgled. Doma bodo srečni, ker boste srečni tudi vi. Predvsem pa si boste privoščili nekaj ležernih, nestresnih dni, ki stejih bili že krepko potrebni. RIBI OD 2O. 2. DO 20.3. Danes in jutri boste izvedeli dve za vaše nadaljnje življenje zelo pomembni novici. Obe bosta dobri, zato boste takšne volje tudi ves konec tedna, Preokupirani boste z delom, ki vas bo, enkrat za spremembo res veselilo, zato vam prav nič ne bo pretežko. Predvsem poskrbite, da se boste znali sprostiti in si ne delati skrbi iz majhnih težavic, ki jih boste z lahkoto rešili, tudi finančno se bo izšlo bolje, kot ste pričakovali. 34. srečanje mladih filmarjev Otroška in strokovna žirija zelo različni V Velenju se je konec preteklega tedna odvijalo dvodnevno, že 34. srečanje najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Na vsakoletni natečaj Sklada ljubiteljskih kulturnih društev je prispelo 27 filmov, dolgih od minute do 12 minut. Avtorji, večinoma osnovnošolci, so prišli iz vseh koncev Slovenije, v konkurenci pa so bili tudi štirje filmi iz Velenja; dva so ustvarili učenci OS Šalek, kije bila tudi soorganizato-rica republiškega srečanja, dva pa člani Paka filma Velenje. Organizacija festivala je bila odlična, verjetno tudi po zaslugi prizadevnih delavcev iiz OŠ Šalek, kjer imajo za video dejavnost zaposlenega profesionalca, kar je prava redkost. Festival se je pričel s tiskovno konferenco, na kateri so predstavili odločitev in razvrstitev strokovne žirije, ki so jo sestavljali znani slovenski filmski ustvarjalci ter kritiki; Mirjana Borčič, Mako saj- ko, Manca Košir, Alenka Pavlo-vec in Amir Muratovič. Žirija je prispele filme razvrstila po številu točk. Največje možno število je bilo pet (4filmi), 4 glasove je prejel 1 film, 3 glasove dva filma, med njimi tudi film Prividi Paka filma Velenje. Dva glasova so prejeli trije filmi, 1 glas pa 6 filmov, med njimi film "Še eno manj, zakaj" iz OŠ Šalek. 10 filmov po mnenju strokovne žirije ni dobilo točk. Le na eni šoli so film ustvarili s pomočjo filmskega traku, ostali so delali v video tehniki. Otvoritev festivala je potekala v veliki dvorani velenjskega kina, popestrili pa so jo odlični pevci najboljšega pevskega zbora na svetu, mešanega zbora iz Šolskega centra Velenje, ter gledališka skupina iz OŠ Šalek. Med gosti smo opazili člane strokovne žirije in velenjske politične veljake, svoje mesto pa je že zasedla otroška žirija, sestavljena iz predstavnikov velenjskih osnovnošolcev. Zanimivo je, da so se njihove odločitve močno razliko- Po četrtkovi slavnostni otvoritvi filmskega srečanja si je skoraj polna dvorana mladih ogledala 27 prispelih filmov. V petek so razglasili zmagovalce in svoj izbor tudi podkrepili v razgovoru s člani strokovne žirije. vale od odločitev strokovne žirije, kar so na srečanju in razgovoru z njimi tudi odločno zagovarjali in interpretirali. Kot nam je povedal Zvone Grebenšek iz OŠ Šalek, je bilo žiriji to, da otroci razmišljajo s svojo glavo in znajo to tudi utemeljiti, zelo všeč. Osnovnošolci so za najboljši film iz- brali film "36 ur" OŠ Nove Jarše, drugo nagrado so prisodili filmu "Umrla je tovarna" iz OŠ Frana Albrehta, tretje pa filmu "Štefanova prva ljubezen" iz OŠ Šmar-jeta. Med prvimi šestimi ni bilo nobenega "velenjskega "filma. ■ Bojana Špegel V Novi Gorici republiško srečanje plesnih skupin Švrkle na Sredi prostora Danes se v Novi Gorici odvija srečanje plesnih skupin "Sredi prostora 98". Republiški se-lektorici Neja Kos in Andreja Obreza sta med mnogimi, ki se pri nas ljubiteljsko ukvarjajo s plesom, izbrali tudi velenjsko skupino Švrkle (ZKD Šaleške doline), ki jo vodi Irena Goro-granc. Nastopile bodo v plesni matineji ob 11.30 in to ob znanih imenih kot so Plesna izba Maribor, Plesni forum Celje, Studio za ples Celje, S6BŠ Ljubljana in drugi. V večernem programu ob 20.h pa bosta nastopili s plesom "Korak več za svoje" (skupni projekt Velenje-Ptuj) plesalki in ko-reografinji Majda Fridl in Irena Gorogranc. Plesni odbor ZKD Šaleške doline ob 10-letnici skupine Me-dia napoveduje v drugi polovici novembra 98 plesni večer, na katerem bodo predstavili najboljše stvaritve skupin Media in Et Cetera na področju sodobnega ustvarjalnega plesa v preteklih desetih letih. TEDENSKO POROČILO 0 MERITVAH ONESNAŽENOSTI ZRAKA NA OBMOČJU MESTNE OBČINE VELENJE TER OBČIN ŠOŠTANJ IN ŠMARTNO OB PAKI V tednu od 12. oktobra do 18. oktobra 1998 povprečne dnevne koncentracije S02, izmerjene v AMP na območju Mestne občine Velenje, Občine Šoštanj in Občine Šmartno ob Paki, so presegale mejne 24-urne koncentracije 125 mikro-g S02/m3 zraka. 15.10. 15.10. 17.10. 18.10. AMP AMP AMP AMP Veliki vrh Zavodnje Graška gora Graška gora 170 mikro-g/m3 150 mikro-g/m3 270 mikro-g/m3 140 mikro-g/m3 MESTNA OBČINA VELENJE URAD ZA OKOLJE IN PROSTOR Švrkle so bile za republiško srečanje izbrane izmed mnogih plesnih skupin. NAGRAJENCI NAGRADNE KRIŽANKE-TERME TOPOLŠICA, objavljene v tedniku Naš čas, 1. oktobra. 1. nagrado (kosilo in kopanje za dve osebi) prejme: Marjan PISTOTNIK, Tavčarjeva 19, 3320 Velenje 2. nagrado (solarij, kopanje in kosilo za eno osebo) prejme: Lidija SLATINSEK, Efenkova 2, 3320 Velenje 3. nagrado (kopanje za dve osebi) prejme: Sabina KNAVS, Šaleška 16, 3320 Velenje. Potrdilo o nagradi boste prejeli po pošti. Z njim boste lahko dvignili nagrado v Termah Topolšica. Čestitamo! CAS Gospodar moj dragi: "Kje si?" Jaz, mali črn kuža z dolgo dlako in zelo žalostnimi očmi, te še vedno čakam na avtobusni postaji v Podgorju (proti Lokovici). Že več kot štirinajst dni je od tega, ko si odprl vrata avtomobila in me odvrgel. Pustil si me v negotovosti, lakoti in ob zelo prometni cesti. Ob vsakem avtu, ki pelje mimo, si mislim: "To je on, to je moj gospodar, prišel je pome, oglasila se je vest!" Gospodar dragi, če me nimaš več rad, prosim, pridi pome, reši me negotovosti in mi najdi drugega gospodarja, takega, ki me bo imel rad!" " Dragi ljudje, sosedje mojega gospodarja, če me pogrešate, vedite, jaz sem tisti črn kuža, ki čaka dolge dni in noči na gospodarja, ki gaje odvrgel na avtobusni postaji v Podgorju. Gospodar, psička lahko najdete na tel. št.: 882-000. Čiščenje ledvic Potrebno: beli sloj izpod skorje bele lipe, približno 500g. Priprava za dva dni V posodo za čaj dajte 8 velikih žlic belega sloja izpod skorje divje lipe. Prilijte 6 velikih kozarcev vode. Ko voda s čajem zavre, ga na blagem ognju pustite vreti še 15 minut. Odstavite in pustite pokrito še 10-15 minut, nato čaj precedite in pijete po 3 kozarce preko dneva, lahko pa ga pijete po 3 kozarce preko dneva pred in po obroku. Čaj lahko pijete tri tedne, potem prekinite in ga pijte 10 dni v mesecu 3 mesece zapovrstjo, čaj je zelo koristen za izpiranje ledvic, za odstranjevanje ledvičnih kamnov in zelo dobro deluje zoper revmo. 12 MŠ iAS ŠPORT 22. oktobra 1998 NK Rudar Domžalčani izbili sodu dno Nogometaši velenjskega Rudarja so se v nedeljskem 10. prvenstvenem krogu "rešili" 7. mesta, vendar v nasprotju s pričakovanji maloštevilnih gledalcev. Na tekmo jih je prišlo Ie kakšnih 400. Tako slabemu obisku je delno botrovalo slabo vreme, glavni razlog pa so gotovo bile slabe Rudarjeve igre. Verjetno nihče ni pričakoval, da bodo do nedelje zadnjeu-vrščeni Domžalčani odnesli iz Velenja vse tri točke. To je bila kaplja čez rob lonca, v katerem se je že dolgo kuhala trenerjeva odstopna juha. Podobno kot že nekajkrat doslej je sedaj že bivši Rudarjev trener Drago Kostajnšek tudi po nedeljskem bolečem porazu ponudil odstop, celo več - dobesedno je izjavil: "Pričakujem, da me bo sedaj uprava nagnala!" Vodstvo kluba mu je ustreglo, očitno jim je bilo dovolj potrpežljivosti, kajti na ponedeljkovi seji upravnega odbora so se s Kostajnškom sporazumno razšli. Takoj po končani seji je bil znan tudi novi trener -Branko Oblak. Ali je bil razlog slabi igri Rudaija premehak Kostajnšek ali kaj drugega, bo bo znano že čez nekaj krogov. Domžalčani so se v nedeljo vseh 90 minut v glavnem branili, domači pa napadali. Tod kot že na mnogih tekmah to jesen, pa tudi v lanskem prvenstvu, so bili znova zelo nespretni in nenatančni pri strelih proti nasprotnikovim vratom, res pa je, da je bil zelo dober tudi gostujoči vratar. Poleg Z Rudarjem je v ponedeljek podpisal pogodbo Tone Grobelšek, nekdanji član drugoligaša iz Šmartnega ob Paki. NK Esotech Šmartno Druga zmaga v gosteh zapored Lepo presenečenje so sebi in svojim navijačem v soboto pripravili nogometaši Esotecha. Se drugič zapored so namreč zmagali v gosteh, pobegnili iz nevarnih vod in napovedali pohod v zgornji del lestvice, saj na 11. mestu za petouvrščeno Dravo zaostajajo le za tri točke, prav toliko pa za šestim Šentjurjem, ki bo njihov naslednji nasprotnik v Šmartnem ob Paki. Tekmo z Goriškimi opekarnami so odigrali v Ljubljani, začetek pa je bil več kot obetaven, saj so z zadetkom Mujanoviča povedli že v 2. minuti. Igra se je za tem razživela, obe ekipi sta igrali napadalno, priložnosti I so se vrstile na obeh straneh, vendar so bili napadalci nespretni, pa tudi I oba vratarja sta dobro opravila svoje delo. Takoj na začetku drugega polčasa so gostitelji izenačili. Šmarčani so bili po prejetem zadetku nekaj časa v podrejeni vlogi, nato pa so se zbrali in vzpostavili ravnotežje. Priigrali so si nekaj priložnosti, ki pa jih niso izkoristili. Ko je že vse kazalo na neodločen izid je Mujanovič v 86. minuti še drugič zadel in Šmarčanom zagotovil tri dragocene točke. Tekmo s Šentjurjem bodo v nedeljo v Šmartnem ob Paki začeli ob 13.30. ■ Janko Goričnik NK Usnjar Proti vrhu V nasprotju z Velenjčani Šoštanjčani "drsijo" navzgor. V 10. prvenstvenem krogu so gostili ekipo Gerečja vas, osvojili nove tri točke in se s 17 - imi povzpeli na 6. mesto. Prav toliko točk imajo tudi tretje Starše, četrta Paloma in peto Pobrežje. Ce so Šoštanjčani že zreli za še kaj več, bo odgovorilo njihovo sobotno gostovanje v Slovenskih Konjicah pri dru-gouvrščeni Dravinji (20 točk). Za zmago proti sobotnemu nasprotniku so se morali zelo potruditi, saj j so gostje že v slabih 20 minutah povedli, usnjarji pa izenačili po dobrih de-i setih minutah nadaljevanja, ko je bil z enajstih metrov zanesljiv Dragic, i Najstrožjo kazen je zakrivil gostujoči vratar, ki je z roko potegnil šoštan-jskega napadalca, ko ga je ta želel obiti. Dragič je bil po lepi akciji s 1 Kovačičem strelec tudi zmagovitega zadetka. ■ v Športnik - športnica septembra Nadaljujemo akcijo z izborom športnika ali športnice meseca septembra. V uredništvu vam za spodbudo predlagamo igralca RK Gorenje Braneta Bedekoviča in Sebastijana Soviča, atletinjo Slavi-co Poznič, smučarskega skakalca Tahija Globačnika, seveda pa je izbira vaša, zato se potrudite. Vsak izmed njih je že dobil kakšen glas, z veliko prednostjo pa sedaj vodi Sebastijan Sovič. Izpolnite kupon za svojega kandidata ali kandidatko in ga pošljite ali prinesite v uredništvo vsak teden do torka zjutraj. Sodelujete lahko z neomejenim številom kuponov, ki seveda morajo biti pravi. rr---------------------1 i Športnica - športnik avgusta I Glasujem za športnico(ka).................................................. I p r | Naslov glasovalca............................................................ [ I ............................................................................ | menjavo na Rudarjevi klopi. Včeraj (sreda) so nogometaši Rudarja v četrtfinalni pokalni tekmi gostovali v Mariboru pri Teatanicu, pred njimi pa je zelo zahteven prvenstveni niz, kar tri gostovanja in priložnost, da se dokažejo novemu trenerju. V nedeljo bodo gostovali pri Pub-likumu, v 12. krogu v Beltincih, v 13. pa v Kopru. ■ vos tega v Rudarjevih igralcih tudi ni bilo prave zagrizenosti, takšne kot je bila pri gostih. Ti so v prvem polčasu le dvakrat nevarno zapretili domačemu vratarju Da-banoviču in od tega enkrat zadeli. Tudi v drugem polčasu so Velenjčani napadali, še naprej pa so bili njihovi napadi jalovi. Na tekmi so resda izvedli kar deset udarcev s kota (gostje le dva), toda gostujočo mrežo so zatresli samo enkrat, ko je Podvinski (69) na podajo Causllarija z močnim udarcem premagal domžalskega vratarja. V preostalih minutah tekme so Velenjčani še naprej napadali1, pri tem pa so zlasti branilci pozabili na hitre nasprotnikove napade. Ti so bili uspešni in do konca tekme še dvakrat zatresli domačo mrežo ter tako povzročili ponedeljkovo popoldansko za- Predsednik NK Rudar Janko Lukner je o spremembi na trenerski klopi povedal: "Znano je, da je Drago Kostanjšek v klub prišel na začetku spomladanskega dela prvenstva. Pred 14 dnevi smo ocenjevali delo v tem obdobju in ugotovili, daje klub dosegel napredek. Osvojili smo slovenski pokal, kar je največji uspeh kluba v njegovi zgodovini, v evropskem pokalu smo izločili Moldavce in se uvrstili v prvi krog, pa tudi v letošnjem tekmovanju za slovenski pokal smo se že uvrstil v četrtfinale. Dejstvo pa je, da so rezultati v domačem prvenstvu z uvrstitvijo na lestvici vred dosti pod našimi predvidevanji. Še pred 14 dnevi smo dali trenerju polno podporo, sodu pa je izbil dno poraz proti Domžalčanom, ki nas je spravil v zelo nezavidljiv položaj. 0 vsem tem smo se pogovarjali s trenerjem in skupno ugotovili, da je najboljša rešitev, da se sporazumno razidemo. V naslednjih 40 dneh nas čaka izjemno težko delo, saj bomo odigrali kar 7 prvenstvenih in 2 pokalni tekmi. Želimo se seveda uvrstiti naprej v pokalu, na prvenstveni lestvici pa moramo doseči uvrstitev, ki bi pomladi še omogočala uresničitev naših ciljev. Zaradi tega smo morali hitro ukrepati in od torka vodi ekipo Branko Oblak, dogovorili pa smo se za dveletno sodelovanje." In kaj meni o vsem tem novi trener Branko Oblak: "Po enoletnem trenerskem premoru sem si spet zaželel borbe, tekmovanja. Čeprav še ne po imenih, moštvo Rudarja poznam, vem kam kdo sodi in koliko zmore. Rudar ni v "slabem stanju," prej v odličnem, le v glavah igralcev se je nekaj spremenilo. Veijetno je to zasičenost med igralci in trenerjem. Sem zmagovalni tip, v Velenje se nisem prišel "šlepat", prišel sem se boriti in "igral" bom tudi na klopi. Odnos do igralcev bo normalen, nisem za hladno - tople odnose, igrali pa bodo samo tisti, ki veliko tečejo in takih jc veliko." T Brane Oblak v torek v Rudarjevi slačilnici: "Samo z garanjem lahko lahko uspete in to si morate zapomniti" :■ . - : ' ■■ : ■ „:. ' : . ' : ' ' ' ' ' ' V : . i: : ' ' i.' . ' ' " ; ' . ' ^ : : :.:' ■ ■; . • v ZRK Vegrad Pričakovan poraz Velenjske rokometašice so se izkušenejšim igralkam Juteksa v Žalcu kolikor toliko upirale le nekaj začetnih minut. Do polčasa so si gostiteljice priigrale sedem zadetkov prednosti. Po nekaj minutah nadaljevanja je morala zaradi tretje izključitve v slačilnico Kranjčeva in upanja na znosnejši poraz je bilo konec. Tako je mlada velenjska ekipa po 4. krogu skupaj z Burjo še brez točk in ti dve ekipi sta tudi na repu prvenstvene lestvice. Brez točk bodo po vsej verjetnosti tudi po 5. krogu, v katerem bodo gostile državne prvakinje Krim Electo, ki imajo po štirih krogih edine poln izkupiček. Tako so igrali Prva SNL, 10. krog: Rudar - BST Domžale 1 : 3 (0:1) Rudar: Dabanovič, Granič, Sulejmanovič, Balagič, Purg (Vidojevič), Chausllari, Gajser, Podvinski, Brezič, Javornik, Pavlovič. Strelci : 0 : 1 - Mrak (46), 1:1 - Podvinski (69), I : 2 - Zinič (77), 1:3- Mrak (90). Druga SNL, 10. krog: Goriške opekarne - Esotech 1: 2 (0 : l) Esotech Šmartno: Kališek, Omeragič, Mernik, Oblak, Javornik, Repovž (Žnuderl), Šoštar, Smajlovič, Mujanovič, Pekič (Pokteka), Štefančič (Zlodej). Strelca: 0:1- Mujanovič (2), 1 : 1 - Benovič (46), 1 : 2-Mujanovič 86). Tretja SNL, 10. krog: Usnjar - Gerečja vas 2 : 1 (0:1)' Usnjar: Čanič, Daničič, Kraljevič, Fenko, Merčnik, Mir, Keršič (Novak), Pudgar (Mrkon-jič), Milidargovič, Kovačič, Dragič (Galijaševič). Strelca: 0: l-Paveo(17), l: 1 - Dragič (57,11 m), 2: 1 - Dragič (65). Prva SRL - moški, 4. krog: Gorenje - Krško 22 : 24 (14:11) ' Gorenje: Matovič, Tamše, Bedekovič, Kavaš 6, Plaskan 4, Oštir 1, Tome, Rozman 1, Gavriloski 8, Friceli 2, Sovič, Lainšček. Prva SRL - moški, 5. krog: Radeče - Gorenje 27 : 29 (16:13) Gorenje: Matovič, Lainšček. T&mše 1, Bedekovič 15, Kavaš 1, Plaskan, Himčenko, Oštir 2, Sovič 2, Tome 1, Rozman 7, Cvetko. Prva SRL - ženske, 4. krog: Juteks - Vegrad 32.19 (15:8) Vegrad: Tadič, Čosič, Jukič 4, Dešman, Topič 5, Nojinovič 5, Krajnc, Notersberg 4, Ibralič 1, Grudnik, Osmanovič, Kneževič. Prva SOL, 2. krog: Šoštanj Topolšica : Titan Kamnik 1 : 3 (-8, -13, 12, -10) Šoštanj Topolšica: Medved, Zulič, Žilnik, S. Sevčnikar, Verbič, Čokovič, Pavič. Kugovnič. Prva B SKL, 4. krog: Elektra - Kemoplast Šentjur 73: 82 (32 :44) Elektra: Brinovšek 4. Kovačevič, Nikolič, Rizman 18, Memič, Božič 5, Divjak 6. Mirt 6. Maličevič 3, Zupane 10, Medvešek 7, Črešnik 14. RK Gorenje Zapravili priložnost za vodstvo Minuli teden so rokometaši Gorenja odigrali kar dve prvenstveni tekmi. V sredo so v zaostali tekmi 4. kroga gostili ekipo Krškega, že v petek pa so v 5. krogu gostovali v Radečah pri ekipi Mire Požuna, nekdanjega njihovega trenerja. V tekmi s Krčani so samo štiri dni po velikem uspehu proti švicarskemu St. Gallenu in uvrstitvi med 16 najboljših v pokalu pokalnih zmagovalcev nepričakovano razočarali. Doživeli so nepričakovan poraz z 22:24. Trener Tone Tiselj je tekmo začel z mladimi igralci in dolgo je kazalo celo na visoko zmago, saj so na začetku drugega polčasa imeli že prednost petih zadetkov. Nato so začeli popuščati in gostje so z izredno zagrizenostjo začeli nagibati tehtnico na svojo stran, največji delež pa je k temu prispeval njihov vratar s sijajnimi obrambami, med drugim je od sedmih ubranil kar 5 sedemmetrovk. Po delnem izidu 6:0 so gostje sredi drugega polčasa povedli š 17:16 in na koncu kakorkoli že zasluženo slavili. Gotovo so na tej tekmi manjkali tudi zadetki Bedekoviča, ki sta ga sodnika že v 19. minuti skupaj z gostujočim igralcem Kekičem poslal v slačilnico. Bedekovič je pri izvajanju sedemmetrovke zadel gostujočega vratarja z žogo v glavo, ostali gostujoči igralci so hoteli z njim obračunati, najbolj vročekrven je bil Kekič in sodnika sta na presenečenje gledalcev poslal z igrišča tudi velenjskega igralca, pa čeprav se je samo branil pred naleti gostov, v 24. minuti pa sta zaradi grobega prekrška nad kapetanom Plaskanom izključila še nekdanjega Ve-lenjčana Germana. Spodrsljaj so velenjski rokometaši nadoknadili že čez dva dni v Radečah. Potek te tekme je bil obraten kot proti Krškem. Domači so bili boljši v prvem polčasu in na odmor odšli s prednostjo treh zadetkov. Po dobrih desetih minutah igre v nadaljevanju so Velenjčani prvič povedli in v zelo razburljivem nadaljevanju bili za odtenek boljši ter zmagali. Bedekovič je na tej tekmi nadoknadil vse kar je zamudil na tekmi s Krškim, saj je dosegel kar 15 zadetkov. Glede na to, da so rokometaši Pivovarne Laško presenetljivo izgubili v Trebnjem (tudi ta poraz bo gotovo prispeval k zanimivejšemu prvenstvu), so imeli Velenjčani razlog več, da so obžalovali poraz s Krškim. Z morebitno zmago bi se povzpeli na prvo mesto. Odgovornost za ta poraz je trener Tone Tiselj prevzel nase, saj je na novinarski konferenci med drugim dejal: "Če nam je edini cilj rezultat, potem sem ravnal narobe, če pa upoštevam to, kar smo se dogovorili (pomlajevanje ekipe - p.p.), sem ravnal pravilno." V 6. krogu, 7. novembra, bo Gorenje v Rdeči dvorani gostilo Slovan. Marko Oštir v kleščah gostujočih igralcev (vos) KK Elektra Boleč poraz V 4. krogu 1. B SKL so šoštanjski košarkarji doživeli že drugi poraz na domačem igrišču, saj so morali po Rogli v prvem krogu tokrat priznati premoč Kemoplastu iz Šentjurja. Gostje so si z disciplinirano igro v napadu odločilno prednost priigrali že v prvem polčasu, saj košarkarji Elektre z ogromno zgrešenimi meti v napadu in izgubljenimi žogami niso mogli držati priključka. Skupaj z zaostankom je v domačem taboru naraščala tudi živčnost, saj so si prislužili kar dve tehnični napaki, prvo v zadnjih minutah prvega, drugo pa na začetku drugega dela. Gostje so odšli na odmor s prednostjo 12 točk, ki sojo znali zadržati tudi v nadaljevanju. V drugem polčasu so domači zaigrali nekoliko bolj borbeno, predvsem Rizman, s čimer so zaostanek nekoliko zmanjšali, zmage gostov pa niso resneje ogrozili. S prehitrim zaključevanjem napadov z meti za tri so si naredili medvedjo uslugo, saj je njihovo najmočnejše orožje znova odpovedalo. Po tekmi je bilo v domačem taboru čutiti slabo voljo, vendar že z optimizmom zrejo naprej. V soboto jih v Sežani čaka pokalna tekma s Krko, prvenstvo pa bodo nadaljevali 31. oktobra, ko bodo gostovali v Ljubljani pri neugodni Iliriji. V nedeljo so pionirji Elektre premagali ekipo Keleje iz Celja s 56:36 in tako brez poraza ostajajo na vrhu lestvice. ■ Tjaša Rehar Kegljanje Končno prvi točki Kegljači Šoštanja so v soboto in nedeljo odigrali kar dva prvenstvena kroga. V soboto so v Šoštanju pokazali, da so vendarle prebrodili krizo po treh zaporednih porazih, saj so kegljače ravenskega Fužinarja premagali kar s 7:1 (5191:5019). Šoštanj: Arnuš 877 (1), L. Fidej 857 (1), S. Fidej 852 (1), Kramer 857 (1), Petrovič 848 (0), Glavič 900 (1). Žal naslednje dopoldne v Mariboru niso bili tako razpoloženi in so v Mariboru s Konstruktorjem izgubili z 2:6 (4926:5161). Šoštanj: Arnuš 882 (1), S. Fidej 823 (0), L. Fidej 822 (0), Kramer 775 (0), Petrovič 489 - Novak 313 (0), Glavič 822 (1). V 6. krogu bodo Šoštanjčani gostovali v Lendavi pri Nafti. Dekleta bodo v soboto gostila celjski Komcel, tekmo v Šoštanju pa bodo pričela ob 13.00. ■ 22. oktobra 1998 ŠPORT, KRONIKA KAK VAS 13 Na 33. krosu za pokale Dela: Veliki pokal še desetič Velenju V soboto je bil v Mariboru 33. kros občinskih reprezentanc za veliki pokal časopisa Delo. V lepem in sončnem vremenu je v 14 starostnih kategorijah nastopilo preko 900 tekačev in tekačic. Izenačena in složna reprezentanca Velenja se ni ustrašila samozavestnih napovedi gostiteljev o zanesljivi skupni zmagi in je še desetič osvojila veliki pokal Dela. Velenjčani so od kategorije do kategorije pridno nabirali točke in jih imeli na koncu 12 več od Mariborčanov. Mecl mlajšimi pionirkami je prepričljivo zmagala Anja Rak, prav tako Boštjan Buč med starejšimi mladinci. Jolanda Čeplak je morala priznati premoč Heleni Javornik, to je bila tudi edina mariborska zmaga, prav tako drugi je bil pri članih Bekim Bahtiri, Janko Podgoršek je bil peti. Pri starejših pionirkah A je bila druga Nika Hudej, pri starejših pionirkah B pa sta bili Hozjanova in Pirečnikova druga in tretja. Zanimivo je, da bi si pokal zaslužil tudi predsednik velenjske športne zveze Jože Kavtičnik, saj je velenjske tekmovalce spodbujal s tekom ob progi in tako verjetno pretekle več kot nekateri nastopajoči. Veliki pokal je iz rok glavnega urednika Dela Emila Šušteršiča prejela Slavica Poznič, ki je zmago Velenjčanov napovedala tudi v prihodnjem letu. ■ V.P. Pocitnice v Rdeči dvorani Pester program za osnovnošolce Velenje - V Rdeči dvorani so v času prvih letošnjih, tako imenovanih krompirjevih počitnic, pripravili pester športni program, ki ga namenjajo osnovnošolcem. Od ponedeljka do petka vabijo učence višje stopnje na rekreativno igranje namiznega tenisa (od 10. do 13. ure)Vsak dan od 8. do 9.45 bo potekala šola badmintona, namenjena je vsem osnovnošolcem. Ponujajo tudi rekreativno igranje malega nogometa. Za učence 1. in 2. razreda je rezerviran čas v ponedeljek od 8. do 12. ure, v torek v istem času za 3. in 4. razrede, za 5. in 6. razred v sredo, 7. in 8. razred pa v četrtek. V petek bo potekalo razigravanje. Odločite se lahko tudi za rekreativno igranje tenisa v parih, vsak dan od 7. do 13. ure. Obvezna je rezervacija, cena pa je 300 SIT na uro. Na voljo pa vam je tudi zimski bazen, kjer bo vstopnina 200 SIT. Dodatne informacije dobite na tel. 855-741. [ ESO ELEKTR0STR0JNA OPREMA d.d. V STEČAJU Preloška 1,3320 Velenje VABI interesente k ogledu in nakupu drobnega inventarja in potrošnega materiala, zlasti pa: ■ brusi ■ glave rezkalne, vpenjalne, vrtalne ■ gorilniki za plinske rezalnike ■ ključi momentni, natikalni, obročni, viličasti ■ listi žagini ■ manometri za argon ■ merila pomična ■ navojne rezilnice ■ noži hitrorezni, widia ■ pile ■ plošče brusne ■ ploščice za odrez ■ razno ročno orodje ■ rezkarji vseh vrst ■ stružni noži vvidia ■ svedri, navojni ročni in strojni ■ žage krožne za kovino ■ IN ŠE VELIKO DRUGEGA INVENTARJA Informacije na tel.: 063/ 854-012 vsak dan med 9. in 14. uro. OK Šoštanj Topolšica Nepopolni so bili prešibki Domačini so tokrat zaigrali v nepopolni postavi, kar se je videlo že na začetku srečanja, ko so gostje iz Kamnika povedli s 7:0 in prvi niz zanesljivo dobili. V drugem so igralci Šoštanja Topolšice zaigrali nekoliko pod-jetneje, uvodni pritisk gostov je popustil in domači so povedli zli :4. Zal so to vodstvo kmalu zapravili in tudi drugi niz so dobili gostje. Tudi v tretjem nizu so domači visoko povedli z 11:5, vendar so tokrat zdržali in niz dobili. Pritisk med igralci je zelo narasel v zadnjem nizu. Drobne napake, težave z blokom in začetnimi udarci so Kamničanom omogočile nabiranje točk in pripomogle k njihovi zmagi s 3:1 (-8, -13,12, -10). Trener Teo Pajnik: "Tekmo smo odigrali oslabljeni, saj igralce pestijo poškodbe in bolezen. Pričakovali smo težave, kljub treningom pa blok in začetni udarci spet niso bili dobri. Padla je tudi zbranost in tekma je bila izgubljena. Naslednjo tekmo bomo odigrali v gosteh z Olimpijo. Mislim, da bomo zaigrali boljše in skušali osvojiti čim več nizov." ■ N.R. Liga Skale 98 Na vrhu vse odločeno V obeh ligah malega nogometa Skale 98 so odigrali predzadnji krog in v obeh je na vrhu in na dnu lestvice že vse odločeno. Izidi 17. kroga v 1. ligi: KMN Fori Škale-Saloon Mins 3:2, Texas KK Zbičajnik-Mušketirji Cigrad Kajuh 1:0, Kamnoseštvo Kozjak-Mušketirji 4:3, NK Vigo Herbi-Avtoprevozništvo Sovič 3:4, ŠK Cirkovce-ŠD Škale Zla-torog 4:1; vrstni red: 1. Kamnoseštvo Kozjak 38,2. ŠD Škale Hrastovec 34, 3. KMN Fori Škale 26,4. Saloon Mins 25,5. Mušketiiji 25,6. ŠK Cirkovce 23, 7. Mušketirji Cigrad Kajuh 22,8. Uxas KK Zbičajnik 21, 9. NK Vigo Herbi 17, 10. Avtoprevozništvo Sovič 8. Izidi 18. kroga v 2. ligi: Okrepčevalnica Mastig-Kalimero 3:2, NK Vigo Teves-Avtoličarstvo Vodišek 12:1, Skaza Trans-S Team 4:0, Zavodnje-Fla-mengo 1:1, KMN Bambino-Veplas 5:2; vrstni red: 1. KMN Bambino 49, 2. Kalimero 41,3. Veplas 36,4. Skaza Trans 30,5. Flamengo 29,6. NK Vigo Teves 27, 7. Zavodnje 24, 8. Okrepčevalnica Mastig 17, 9. S Team 11,10. Avtoličarstvo Vodišek 3 (-1). Zadnji krog v obeh ligah bodo odigrali v soboto. ■ ŠOLA ŽIVIJENISKE ENERGIJE SHENQI Marsikdo se bo vprašal: "Zakaj bi potreboval šolo, ki bi me učila o življenju? Saj znam živeti!" Pa je to res? Ali res znate živeti? Samo pomislite! Ste zdravi? Ste nervozni? Se večkrat jezite ali žalostite? Imate denarne probleme? Ste se že kdaj vprašali, zakaj imate raznovrstne probleme? Odgovore na vsa ta vprašanja dobite v Šolah življenjske energije v 14 SHEN QI centrih širom Slovenije ter v številnih centrih na Hrvaškem, ZDA in Angliji. Ze dve leti in pol deluje neprekinjeno taka šola tudi v Celju. Vodijo jo inštruktorji SHEN QI-ja. V tem času je šolo redno obiskovalo več 100 udeležencev. Večinoma so prišli zaradi raznovrstnih problemov: pomanjkanje zdravja in dobrega počutja, uživanje alkohola, pitje kave, kajenja, nerazumevanja v družini ali službi, problemov pri učenju, ... Nekaj pa jih je prišlo zaradi potrebe, da bi se osebnostno razvili. Nekateri so ostali nekaj tednov, nekateri nekaj mesecev, nekateri pa vztrajajo od začetka do danes, odvisno od ciljev. Ce vas zanima, kaj in kako deluje ta šola, vas vabimo vsak ponedeljek v dvorano Krajevne skupnosti Dečkovo naselje na Šctranovičevi 2a v Celju ob 16.30 na informacije. Od 24. oktobra do 28. oktobra pa lahko izkoristite brezplačne obiske vsak dan od 16. do 17. ure v okviru promocije SHEN QI-ja v Celju. Informacije lahko dobite tudi po telefonu: 063/ 452-632 od 13. do 15. ure. Lea in Dušan Zgonik Varstveno-delovni center Ježek Košarkarji četrti v Celju V okviru specialne olimpiade Slovenije je Center za varstvo in delo Golovec Celje izvedel košarkarski turnir. Nastopila je tudi ekipa Varstveno-delovnega centra Ježek iz Velenja in osvojila četrto mesto. Seveda je najpomembnejše sodelovanje in druženje, kije skladno z vodilno mislijo Specialne olimpiade: "Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen pri svojem poskusu."® HBHMB kronika BBmwMlgKiWwPllii MBBiMMlaBHIIIIB I Policijska postaja Velenje Nafta v križišču V nedeljo, 18. oktobra, je okoli 18.40 je prišlo v križišču Šaleške in Kidričeve ceste v Velenju do izlitja nafte. Iz čigavega tovornega vozila in koliko jo je izteklo, doslej še niso ugotovili. Slednje tudi ni bilo mogoče zaradi dežja. Gasilci (na posnetku) so razlito nafto pomešano z vodo posesali in jo začasno uskladiščili v sode in cisterno. Posredovanje gasilcev je bilo zaradi občasnih nalivov dežja precej zahtevno in težavno, posledice razlitja nafte pa zaenkrat še niso znane, so sporočili iz Regijskega centra za obveščanje Celje. Rop v Podkraju V soboto, 17. oktobra, nekaj pred 1. uro zjutraj, so neznanci z grožnjo pri Gasilskem domu v Pesju prisilili 15-letnega A.U. iz Velenja, da je sedel v osebni avtomobil zastava 128 in ga odpeljali na pokopališče v Podkraj. Tam so mu iz denarnice vzeli 7.000 tolarjev in ga pustili na pokopališču, sami pa so se odpeljali v neznano. Objestnež se je lotil golfa V noči na četrtek, 15. oktobra, je neznanec na osebnem avtomobili znamke golf, kije bil parkiran na Cesti talcev v Šoštanju, z neznanim predmetom razbil zadnje steklo in na več mestih poškodoval barvo vozila. Z dejanjem je lastnika Zdravka K. oškodoval za okoli 150.000 tolarjev. Le kaj bo tehtal? V četrtek, 15. oktobra, so zaposleni v montažnem oddelku Gorenja v Velenju opazili, da je neznani storilec preko noči iz omarice ob tekočem traku odnesel precizno elektronsko tehtnico znamke Mettler, vredno skoraj 72.000 tolarjev. Odnesel električne aparate V času vikenda je neznanec na Cesti na jezero v Velenju iz skladišča, kije pod tribunami NK Rudar, odnesel različne električne aparate in orodje. Družba Evrolux iz Dola pri Ljubljani je oškodovana za okoli 400.000 tolarjev. Policijska postaja Žalec Kje je ukraden kamionet? V noči na četrtek, 15. oktobra, je bil v Petrovčah ukraden kamionet furgon Volksvvagen transporter 2.4 D, bele barve, registrskih oznak CE 73-74N. Vozilo, ki ga uporablja Matjaž G. ima ob straneh napis Matjaž d.o.o. Ce bi kdo karkoli vedel o storilcu ali vozilu, ga prosijo, da to sporoči na številko 113. Oplenjen tovornjak V času vikenda je neznanec na parkirnem prostoru gostišča Fervega v Veliki Pirešici s tovornega vozila snel električni bočni ogledali in šest luči za označevanje vozila. Firma Hoedlmayr je oškodovana za okoli 140.000 tolarjev. mmMk KURILNI Zelo konkurenčne cene, dostava brezplačna Informacije po telefonu 063/ 481 -430, 0609/ 635 ©UA ARIS Celje 14 NilS VAS OBVEŠČEVALEC 22. oktobra 1998 ESO Elektrostrojna oprema d.d. Velenje, Preloška cesta 1, Velenje - v stečaju v skladu s sklepom stečajnega senata Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. St. 15/97 z dne 9.10.1998 objavlja: 1. II. javno dražbo, ki bo dne 4.11.1998 ob 9. uri v sobi št. 106/1 Okrožnega sodišča v Celju, Prešernova 22, Celje. PREDMET PRODAJE: I. Nepremičnine vi. št. 2822 k.o. Velenje, ki zajemajo: 1.1. parcele št.: - 1329/2 v izmeri 1023 rn2 - zemljišče nerodovitno -1330/2 v izmeri 382 m2 - zelenica -1331/2 v izmeri 1162 m2 - dvorišče - 1334/2 v izmeri 4329 m2 - cesta - 1334/5 v izmeri 789 m2 - zelenica -1335/6 v izmeri 1436 m2-parkirišče -1335/7 v izmeri 10913 m2 - dvorišče - 1335/9 v izmeri 10432 m2 - stavbišče s poslovno stavbo - 1335/10 v izmeri 532 m2 - stavba -1335/13 v izmeri 3278 m2 - stavbišče s poslovno stavbo, dvorišče - 1335/21 v izmeri 1546 m2 - poslovna stavba - 1335/27 v izmeri 748 m2 - stavbišče -1334/7 v izmeri 781 m2 - zelenica -1334/6 v izmeri 245 m2 - zelenica -1335/22 v izmeri 725 m2 - zelenica 1.2. objekte in skupne naprave. - upravno poslopje - vratarnica - hala hidravlike + lakirnica - nadstrešek - hala A - nadstrešek - hala I - hala II - hala III - skladišče - delavnica - nadstreški - hala B - žerjavna proga - nadstrešek - stavbišče - dvorišče - parkirišča - skupna cesta - trato postaja v izmeri 1954,55 m2 v izmeri 31,30 m2 v izmeri 1462,20 m2 v izmeri725,00 m2 v izmeri 1748,75 m2 v izmeri 295,20 m2 v izmeri 2049,50 m2 v izmeri 1944,35 m2 v izmeri 1538,00 m2 v izmeri 289,20 m2 v izmeri 877,80 m2 v izmeri 1542,40 m2 dolžine 220,00 m v izmeri 150,00 m2 v izmeri 1583,00 m2 v izmeri 4015,00 m2 v izmeri 4011,00 m2 v izmeri 81,00 m2 1.3. Na parcelnih št. 1334/2, 1334/5, 1334/6 in 1334/7 obstoji služnostna pravica v korist ESOTECH d.d. Velenje in Premogovnik Velenje. NAČIN PRODAJE: Premoženje pod točko 1 se prodaja kot celota po načelu "videno-kupljeno". V naravi predstavlja premoženje, ki je predmet prodaje, industrijski kompleks družbe ESO OPREMA d.d. v Velenju. IZKLICNA CENA: Izklicna cena je določena na podlagi Poročila o cenitvi nepremičnin ESO OPREMA d.d., Preloška 1, Velenje, ki sta ga izdelala cenilca Jone Tajnik, dipl. ing. gr., in Venčeslav Tajnik, dipl. ing. gr., oba iz Velenja, in znaša: SIT 558.606.801,00 POGOJI JAVNE DRAŽBE 1. Na javni dražbi lahko sodelujejo pravne in fizične osebe, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije in fizične osebe, ki so državljani Republike Slovenije in predložijo dokazilo o zagotovitvi varščine. Kupci ne morejo biti fizične osebe, določene v čl. 153 ZPPSL. 2. Pooblaščenci pravnih in fizičnih oseb morajo na javni dražbi predložiti pisno pooblastilo, fizična oseba pa se izkaže z osebnim dokumentom. 3. Pred javno dražbo mora vsak ponudnik plačati varščino v višini 10 % izklicne cene in jo nakazati na žiro račun stečajnega dolžnika št.: 52800-690-67411 Agencije za plačilni promet RS, Ekspozitura Velenje s pripisom namena nakazila "Plačilo varščine za javno dražbo". Pred začetkom javne dražbe se mora ponudnik izkazati s potrjenim prenosnim nalogom. Namesto varščine dražitelj lahko predloži nepreklicno bančno garancijo slovenske banke na prvi poziv z rokom veljavnosti 30 dni. 4. Plačana varščina se bo kupcu vštela v kupnino, dražiteljem, ki na dražbi ne bodo uspeli, pa se bo vrnila v roku 3 dni po končani javni dražbi brez obresti. 5. Kupec, ki bo na dražbi uspel, mora skleniti prodajno pogodbo v roku 8 dni po opravljeni javni dražbi in plačati celotno kupnino na žiro račun stečajnega dolžnika v roku 60 dni po sklenitvi pogodbe, sicer se šteje, da je dražitelj od nakupa odstopil, varščina pa zapade v korist stečajne mase. Ob sklenitvi pogodbe mora kupec za zavarovanje plačila kupnine predložiti bančno garancijo na prvi poziv z veljavnostjo 70 dni od sklenitve pogodbe. 6. Kupec mora pred sklenitvijo pogodbe stečajnemu upravitelju predložiti javno listino pristojnega organa, s katero dokazuje ali potrjuje, da ne obstojijo dejstva in okoliščine iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL ali predloži izjavo, overjeno pri notarju, s katero pod materialno in kazensko odgovornostjo izjavi, da ne obstojijo dejstva iz I., II. in III. odst. čl. 153 ZPPSL. 7. Če uspešni ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in plačal celotne kupnine v roku iz točke 5., se prodaja razveljavi, plačano varščino pa zadrži stečajni dolžnik oziroma vnovči predloženo garancijo. 8. Prometni davek, druge dajatve in stroške v zvezi s prenosom lastništva mora plačati kupec. 9. Kupljene stvari bodo kupcu izročene v posest po plačilu kupnine. PRAVILA DRAŽBE SO: 1. Dražbo vodi stečajni upravitelj. 2. Draži lahko tisti, ki je plačal varščino in to dokaže s pismenim dokazilom o plačilu. 3. Zastopnik dražitelja mora predložiti pooblastilo. 4. Dražitelji lahko dvigajo ceno za najmanjši znesek pod točko I. za 5.000.000,00 SIT. 5. Dražitelj je vezan na svojo ponudbo, dokler ni podana višja ponudba. 6. Na dražbi uspe tisti dražitelj, ki ponudi najvišjo ceno. 7. Dražba je končana 10 minut po najvišji ponudbi. 8. Ugovore proti dražbenemu postopku je mogoče vložiti, dokler ni zaključen zapisnik o poteku dražbe. 9. Ugovore reši stečajni upravitelj takoj. 10. Premoženje proda stečajni upravitelj po navodilih in pod nadzorstvom predsednika stečajnega senata (čl. 154/1 ZPPSL). 2. prodajo premičnin stečajnega dolžnika z zbiranjem ponudb po čl. 169/3 ZPPSL PREDMET PRODAJE: II. Premičnine: 1. Neprodani stroji in oprema 2. Neprodana računalniška oprema 3. Neprodani inventurni viški 4. Zaloge materiala Podrobneje je obseg in vrednost premičnin, ki so predmet prodaje, razviden iz: - Cenitev poštene tržne in likvidacijske vrednosti strojev in opreme na dan 5. maj 1998 - Cenitev poštene tržne in likvidacijske vrednosti računalniške opreme na dan 5. maj 1998 - Cenitev poštene tržne in likvidacijske vrednosti strojev in opreme na dan 22. maj 1997 - inventurni viški - Cenitev poštene tržne in likvidacijske vrednosti zalog materiala na dan 5. maj 1998 NAČIN PRODAJE: Zbiranje ponudb z rokom vključno 29.10.1998, in sicer po delih, s tem, da ima prednost pod enakimi pogoji ponudnik, ki ponudi v odkup celoto po posameznih točkah. NAJNIŽJA PRODAJNA CENA Najnižje prodajne cene znašajo najmanj 100 % cenilnih vrednosti po kriteriju RLV (redna likvidacijska vrednost), zmanjšane za popust, kakor sledi: Premičnine iz točke 1,2 in 3: - vrednost posamezne premičnine do zneska 5.000,00 SIT - 5 % popust - vrednost posamezne premičnine od zneska 5.001,00 SIT do zneska 50.000,00 SIT-11 % popust - vrednost posamezne premičnine od zneska 50.001,00 SIT do zneska 200.000,00 SIT - 22 % popust - vrednost posamezne premičnine od zneska 200.001,00 SIT in več -33 % popust - v primeru ponudbe za odkup v celoti se prizna popust v višini 50 % (iz celote so izvzeti stroji in oprema po specifikaciji z dne 21.9.1998 in so v prilogi cenilnega poročila) Premičnine iz točke 4: Najnižja ponudbena cena ne more biti nižja od cenilnih vrednosti po kriteriju LV (likvidacijska vrednost), zmanjšana za 10 %, v primeru odkupa kot celote pa za 20 %. OPOMBA: Pri preračunu cenilnih vrednosti iz DEM v SIT se upošteva tečaj 94 SIT za 1 DEM. Prometni davek in druge javne dajatve ter stroški prevzema kupljenih premičnin bremenijo kupce. POGOJI UDELEŽBE PRI PRODAJI 1. Pri prodaji premoženja z zbiranjem ponudb sodelujejo domače pravne in fizične osebe ob pogoju, da ob ponudbi vplačajo varščino v višini 10 % izklicne cene. Sodelovati ne morejo tiste fizične osebe, ki so določene v čl. 153 ZPPSL. 2. Pisna ponudba mora vsebovati naziv kupca, njegov točen naslov in ponujeni znesek. Ponudbo mora podpisati pooblaščena oseba. Ponudniki morajo ponudbi priložiti: fizične osebe potrdilo o državljanstvu RS, pravne osebe pa kopijo sklepa o registraciji pravne osebe ter pooblastilo za zastopanje pravne osebe. Priložiti je potrebno tudi dokazilo o vplačilu varščine. 3. Pri izbiri najugodnejšega ponudnika bodo upoštevane samo ponudbe, ki bodo izpolnjevale vse navedene pogoje. 4. Ponudniki plačajo varščino na račun stečajnega dolžnika pri APP RS, Ekspozitura Velenje št. 52800-690-67411 s pripisom namena nakazila "Varščina za ponudbo" z navedbo točke predmeta prodaje. 497 66 80/ 497 66 81 ČETRTEK, 22. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Policijski nasveti; 8.30 Poročila; 9.00 Bančni nasvet; 9.30 Poročila; Povabilo Olimpijskega komiteja - športa za vse; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Zdravniški nasveti; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. PETEK, 23. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.45 Predstavlja se Zreško Pohorje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila, Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Za konec tedna; 16.30 Poročila; 17.00 Glasbeni gost; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SOBOTA, 24. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan'; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Kličemo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Polepšajmo si sobotno jutro; 8.30 Poročila; 9.30 Poročila; Izbor pesmi tedna; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; Čestitke; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Kviz DIM; 18.00 V imenu sove; 19.00 Na svidenje. NEDELJA, 25. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 8.00 Duhovna iskanja; 8.30 Poročila; 9.00 Kdaj, kje, kaj; 9.30 Nedeljska reportaža; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; I. blok čestitk; 14.45 EPP; 15.00 II. blok čestitk; 15.45 EPP; 17.00 Namine čestitke; 17.30 Minute z domačimi ansambli; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. PONEDELJEK, 26. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije - poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.30 in 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00107,8 Avto moto hercov; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Ponedeljkov šport; 17.30 DJ tirne; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. TOREK, 27. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 7.00 Horoskop; 7.15 Cestne informacije Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Radijski džuboks; 8.30 Poročila; 9.00 Obrtniški kotiček; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pa zapojmo eno po slovensko; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Naši kraji in ljudje; 18.30 Poročila; Pesem tedna; 19.00 Na svidenje. SREDA, 28. oktobra: 6.00 Dobro jutro; 6.30 Poročila; 6.45 Na današnji dan; 7.00 Horoskop; 7.15 Poročilo Avto moto zveze Slovenije; 7.20 Poročilo UNZ Slovenj Gradec; 7.30 Poročila; 8.00 Težava je vaša, rešitev je naša; 8.30 Poročila; 8.45 Kličemo UNZ Celje; 9.00 Strokovnjak svetuje; 9.30 Poročila; 10.00 Na svidenje; 14.00 Pozdrav; 14.30 Poročila; Pesem tedna; 15.00 Aktualno; 15.30 Poročila; 16.00 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Poročila; 17.00 Mi in vi; 18.00 Živ žav; 18.30 Poročila; 19.00 Na svidenje. DEŽURSTVA Zdravstveni dom Velenje OBVESTILO Spoštovane zavarovanke, spoštovani zavarovanci, obveščamo vas, da je tel.: 112 rezervirana za službo nujne medicinske pomoči. Na to telefonsko številko pokličite SAMO V NUJNIH PRIMERIH, ko je zaradi bolezni ali poškodbe ogroženo življenje in je potrebno takojšnje ukrepanje ekipe za nujno medicinsko pomoč. Pogovore na tej številki snemamo. Za informacije v zvezi z reševalno službo kličite na telefonsko številko 851-065, dežurno službo pa na 856-711. Zdravniki: Četrtek, 22. oktobra - dopoldan dr. Budnjo, popoldan dr. Kočevar in nočni dr. Stravnik in dr. Kočevar Petek, 23. oktobra - dopoldan dr. Lazar, popoldan dr. Budnjo, nočni dr. Urbane in dr. 0. Renko Sobota, 24. oktobra - dežurni dr. Friškovec in dr. Kočevar Nedelja, 25. oktobra - dežurni dr. Friškovec in dr. Kočevar Ponedeljek, 26. oktobra - dopoldan dr. O. Renko, popoldan dr. Stravnik, nočni dr. O. Renko in dr. Lovrec-Veternik Torek, 27. oktobra - dopoldan dr. Rus, popoldan dr. Kočevar , nočni dr. Pirtovšek in dr. Vrabič Sreda, 28. oktobra - dopoldan dr. Urbane, popoldan dr. Friškovec, nočni dr. Vidovič in dr. Stupar Zobozdravstvo: 24. in 25. oktobra - dr. Vlasta Šterbenk, v dežurni zobni ambulanti, Vodnikova 1, Velenje (od 8. do 12. ure). Lekarna v Velenju: Dežurna služba je organizirana neprekinjeno (tel.: 854-303). Veterinarska postaja Šoštanj: Od 23. oktobra do 30. oktobra - Franc Blatnik, dr. vet. med., mobitel: 0609/618-117. KOMUNALNO PODJETJE VELENJE d.o.o. 3320 Velenje, Koroška 37/b tel.: 063/856-251 fax: 063/855-796 žiro račun: 52800-601-46145 Uporabnike komunalnih storitev obveščamo, da "S morebitne reklamacije glede oskrbe sporočajo dežurni službi Komunalnega podjetja na telefone: ■ Potrudili se bomo, da bomo reklamacije odpravili v čimkrajšem možnem roku! 'm Komunalno podjetje Velenje 22. oktobra 1998 mali OGLASI KINO VELENJE- v hotelu PAKA ••■i r:hij POGREBNA SLUŽBA MOR ANA 5% POPUST V OKTOBRU! Trgovina ZAGOŽEN Ljubija 121, Mozirje, tel.: 0B3 831 109 B11ISS ZORO - ZAKRINKANI MAŠČEVALEC (pustolovsko romantična komedija) Četrtek in petek 22., 23.10. ob 18h Sobota 24.10. ob18h in 20.30h Režija: Martin Campbell Vloge: Anthony Hopkins, Antonio Banderas,... Dolžina: 136 minut Film je zanosna, romantična pripoved o ljubezni in časti, o tragediji in zmagoslavju. Odvija se v obdobju, ko se je Mehika borila za neodvisnost in se tako želela znebiti železnega prijema Španije. Hkrati je razburljiva, pogosto smešno bahaška pripoved o navihanem izobčencu, ki sprva ve o meču samo to, da je potrebno konico zariniti v nasprotnika, potem pa ga pod svoje okrilje sprejme že upokojeni junak ljudskih množic-Zorro in ga spremeni v elegantnega junaka, njegovega naslednika. KRIK 2 (srhljivka) četrtek 22.10. ob 20.30h Petek 23.10. ob18h in 20.30h Nedelja 25.10. ob 18h in 20.30h Režija: VVes Craven Vloge: David Arquette, neve Campbell,... Dolžina: 121 minut Od umorov v mestecu VVoodbor sta minili dve leti. Sid uspešno končuje prvo leto študija.lma odlično sostanovalko, predanega fanta in glavno vlogo v šolski igri. Po premieri filma pokol, ki govori o pokolih pred dvemi leti, se v univerzitetnem mestu zgodi nov umor, pa še eden. Ob vedno večjem številu trupel vzdušje postaja zadušljivo. ARMAGEDDON (znanstveno fantastični) Ponedeljek, torek in sredo 26., 27. in 28.10. ob 10.uri počitniške predstave ob 18h in 20.45h Režija: Michael Bay Vloge: Bruce Willis, Billy Bob Thornton, Ben Affleck, Liv Tyler Dolžina: 150 minut Asteroid, velik kot Teksas, drvi proti Zemlji s hitrostjo 35.000 km na uro. Vodilni človek v NASSI ima eno samo možnost, da reši planet: na asteroid bo poslal posadko z namenom, da ga razstreli. Za to delo je izbral najbolj razvpitega vrtalca nafte na zemeljski obli. On in njegova ekipa imajo pred sabo velik, nevaren izziv in ogromno odgovornost pred človeštvom... MALA MORSKA DEKLICA (Diesneyeva risanka) četrtek 29.10. in petek 30.10. ob 10.uri Počitniški predstavi! Režija: John Musker, Ron Clements Dolžina: 82 minut Diesneyeva 28.risanka po vrsti je dočakala ponovno luč sveta po devetih letih. S pomočjo digitalne tehnike so prenovili zvok in sliko, ki sta tokrat celo boljši kot v originalni verziji. Takrat je risanka dobila dva Oskarja za pesem in glasbo. K »i« k* OPIČJE NORČIJE (komedija,) Sobota 24.10. ob 16. uri Nedelja 25.10. ob 16. uri Režija: Franco Ammuri Vloge: Thora Birch, Mirni Rogers, harvey Keitel Dolžina: 95 minut Brez vednosti staršev majhna deklica posvoji izgubljeno opico, ne da bi vedela, da je ljubek kapucinar dresiran žepar in vlomilec, sposoben raznih prebrisanih norčij.Ker jo njen prejšnji lastnik želi dobiti nazaj ga morata deklica in opica prelisičiti ravno tako pa tudi starše in policijo. Kino Velenje in hotel Paka nagrajujeta obiskovalce! mmsm cfflM)«^ K9-MOJ POLICIJSKI PES (komedija, 1989) Torek 27.10. ob 19. uri Sreda 28.10. ob 19. uri Režija: Rod Daniels Vloge: James Belushi, Jerry Lee Dolžina: 104 minute Da je pes človekov najboljši prijatelj, je že dolgo znano; da je pa lahko tudi učinkovitejša polovica policijskega tandema, je zaenkrat samo še hipoteza, a se jo trudimo dokazati. Začenjamo z lažjim primerom, v katerem smo združili dva ekstremna osebka. Pregovorno discipliniranega nemškega ovčarja in pa prav tako pregovorno kaotičnega Jamesa Belushija. Sicer ni šlo brez kompromisov, začetek je pa le. KINO ŠMARTNO ob PAKI V soboto 24.10. ob 15.uri ZORRO-ZAKRINKANI MAŠČEVALEC (pustolovsko romantična komedija) Cena vstopnice: 500 SIT Cena vstopnice za redne predstave je 600 SIT, cena vstopnice za otroške matineje je 400 SIT, cena vstopnice za predpremiero je 700 SIT. Rezervacije vstopnic :898 2493 od ponedeljka do petka od 8. do 14.ure 8982 491 eno uro pred prvo predstavo in dalje. GIBANJE PREBIVALSTVA Upravna enota Velenje Poroke: Franjo Laznik, Ravne št. 58 in Tanja Turičnik, Ravne št. 58; Nenad Oljača, Velenje, Koželjskega ul. št. 1 in Slavica Djurčič, Velenje Stantetova ul. št. 9; Gregor Justin, Skorno pri Šoštanju št. 13/a in Barbara Godvajs, Murska Sobota, Mojstrska ul. št. 2; Marjan Plešnik, Velika Pirešica št. 54/a in Brigita Kugler, Pirešicašt. 14. Smrti: Frančišek Klančnik, roj. 1912, Križevec št. 45; Jožef Strašek, Lastine 12, Rogaška Slatina; Ana Urnaut, roj. 1924, Velenje, C. Františka Foita št. 6; Jožefa Atelšek, Šoštanj, Partizanska pot št. 8; Frančiška Žagar, roj. 1914, Dobrovlje pri Mozirju št. 17; Alojzija Postrpinjak, roj. 1936, Velenje, Jenkova c. 9. Upravna enota Žalec Poroke: Robert Hirci, Dobrteša vas in Veronika Grešak, Dobrteša vas; Tomaž Ašenberger, Železno in Alja Lesjak, Celje. Smrti: Jernej Vipave, star 54 let, Pernovo 14/a; Ljudmila Lednik, stara 74 let, Arjavas51. Šivalni stroji, likalne naprave Pfflff- fifiOTHER - ELfUA - T0Y0TA prodam ali menjam. ® 041-643-235. VW HROŠČ, letnik 75, reg. do 4/99, prodam. S 882-240. KARAMBOLIRAN ALI RABLJEN AVTO od letnika 88 dalje, kupim. S 041-672-374 ali 041-679-286. ZAPOSLITVE POVEČAJTE SVOJ PRIHODEK - lokalni distributerji. Zaradi širitve dejavnosti sprejmem še tri do pet oseb. S 063-411-646, tudi v soboto. MLAJŠA UPOKOJENKA sprejme 4 urno delo čistilke ali gospodinjske pomočnice. "S v uredništvu. ŽIVALI POLPERZIJSKO MUCO prodam za simbolično ceno. S 850-862. PRODAMO prašiča, cca 120 kg, in bika cca. 350 - 400 kg. S 888-657, zvečer. PIŠČANCE, 2 kg, prodam. Telefon 885-116. MARIJA ŠPEGEL Iz Mute, bo prodajala mlade kokoši nesnice v nedeljo, dne 25.10. od 8. do 8.30 ure v Šaleku pri Cerkvi. S 0602-61-202. ŽREBIČKO HAFUNGER, staro 6 mesecev, za nadaljno rejo ali zakol, prodam. ® 895-118. VEČ KRAV PRODAM. S 893-345. ŠTIRI PRAŠIČE, cca 20 kg, prodam po 300 SIT/kg. S 895-229. PLEMENSKO TELICO, pred telitvijo, prodam. S 855 - 290. Tiho pojdem, kadar bo čas, in na,Qfiyem nikomur, zakaj. f želje, ki bi hotela nazaj. Tiho pojdem, kadar bo čas. ^^fHi (Anica Černejeva, Kadar bo prišel ta čas, smo lahko z vami, da vam pomagamo. Vedno in povsod. POGREBNA SLUŽBA MORANA Parižlje 11/c, Braslovče, Tel.: 063/720-660, 720-662, 720-003 APARATI IN STROJI TELEFONSKO ŠTEVILKO PRODAM. S 856-393. KUPIM KUPIM DVE ŠIROKI platišči za Hunday Accent. ® 881-696. KUPIM SMUČI, 150 cm, in ostalo opremo. (Vezi, pancerji...) S 850-886, zvečer. RABLJENA KOVINSKA dvižna vrata kupim (230 x 205 cm).S 855 - 902, po 19 uri. LOKALI V ŠOŠTANJU ODDAM POSLOVNI PROSTOR, 20 m2. S 882-221. PRODAMO ALI ODDAMO več poslovnih prostorov v Poslovnem centru (Dom učencev - pritličje, 1. nadstropje, 2. nadstropje). Prostori so delno opremljeni z zagotovljenimi telefonskimi številkami, telefonsko centralo in takoj vseljivi. Informacije Trend d.o.o., Efenkova61, S 851-610. OSTALO VAM PRIMANJKUJE ČASA ZA DOLOČENA OPRAVILA? Zato nudimo likanje vseh vrst perila. Odpeljemo in pripeljemo zlikano. "Nataša" d.o.o. Storitve. « 882-240. GLASBENA SKUPINA V USTANAVLJANJU išče glasbenike, pevce in pevke, mentorja in tekstopisca. Ne oklevaj, pomagaj! « 778-487, od 18. do 20. ure. INŠTRUIRAM MATEMATIKO za osnovne in srednje šole, tudi dopoldne. S 856-801. POSESTI V OKOLICI VELENJA prodam stanovanjsko hišo s 702 m2 zemlje. (Ni vseljiva). S 894-536. PRODAM ZAZIDALNO PARCELO v Mozirju in Paškem Kozjaku. @ 856-899. PRODAM NEDOKONČANO MALO stanovanjsko hišo v Letušu. S 856-899. GOZD V TOPOLŠICI, I. kategorije, 13.629 m2,prodam. ® 861-451, popoldne, Anica. HIŠO, manjša kmetija, 1 ha zemlje, Lom, Topolšica, prodam. 3 483-735. POZNANSTVA IŠČEM ZELO OSAMLJENO GOSPO, do 60 let staro, nekadilko in nealko-holičarko, resno in iskreno. Šifra 'Jesenski večeri". MOŠKI BREZ OBVEZNOSTI išče prikupno žensko za občasna srečanja. Šifra "Lovec." RAZNO PRODAM TRAJNO GOREČO PEČ Kipebush, s pečico, rabljeno eno sezono, prodam za 13.000 SIT. « 855-818. ZARADI SELITVE nujno prodam omaro za dnevno sobo. S 862-026. ZMRZOVALNO SKRINJO 210 litrsko, Gorenje in hladilnik 401, ugodno prodam. 9 856-968. BALKONSKA VRATA s trislojnim steklom, prodam. S 851-227. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, črne barve, prodam. S 856-407, po 20. uri. HLEVSKI LISTNATI GNOJ, prodam. S 854-872. DVA RABLJENA KAVČA in daljinski telefon, prodam. S 882-363. PEČ NA OLJE, sobno, skoraj novo, prodam. S 893-138. KUHINJO BELO SF, prodam. Cena po dogovoru. S 865-812. DOMAČA NEŠKROPLJENA JABOLKA za ozimnico in bobovce za mošt, prodam. ® 886-267. KOTNO SEDEŽNO GARNITURO, prodam. S 856-407, po 20. uri. GRLICE, bele, čarovniške, prodam. « 855-312. GARAŽNA VRATA, dvižna, lesena, Lip Bled, 240 cm, prodam. S 857-688, popoldan. STANOVANJA V VELENJU ODDAM STANOVANJE. S 858-022, po 16. uri. ODDAM SOBO, 25 m2. S 852-541. KUPIM ENOSOBNO STANOVANJE v Šoštanju v novejšem bloku, do 45 m2. S 061-1681-551. MLAD PAR NAJAME enosobno stanovanje, v Velenju. S 041-670-835. STANOVANJE V STANOVANJSKI hiši oddam. S 865-086. VOZILA OSEBNI AVTO GOLF DIZEL, letnik 85, prodam. S 855-875. OGREVANO GARAŽO za prezimovanje motornih koles oddam, ffi 854-079. PEUGEOT 405,1,6 GL, letnik 89/90, • opremljene turistične apartmaje v Zrečah; • večje pisarniške ter skladiščno-prodajne prostore v Velenju; • 17.000 m2 zemljišča z lepim razgledom na Velikem vrhu z nedokončano gradnjo; • nad Topolšico 4.5 ha gozda in travnikov (strmina), na parceli je gospodarsko poslopje. KUPIMO • garsonjere in enosobna stanovanja v Velenju; • večje stanovanje nad Standardom; • nedokončano ali vseljivo hišo v okolici Velenja ali Savinjski dolini; • manjšo hišo v Velenju. NAJAMEMO • različna stanovanja in manjšo hišo. 063/ 861-835, 0609/ 624-775 ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame, stare mame, tašče in sestre PEPCEATELŠEK rojene Naraločnik iz Šoštanja 18. 2.1922 - 15.10.1998 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v najtežjih trenutkih sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče in svete maše. Zahvaljujemo se tudi osebju Bolnišnice Topolšica, patronažni sestri Urši in govorniku za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, pevcem za odpete žalostinke ter pogrebni službi Usar. Hvala vsem, ki boste postali pri njenem grobu in ji naklonili trenutke spoštljive tišine. Žalujoči vsi njeni. ZAHVALA Ob boleči izgubi ljube mame in ome ALOJZIJE POSTRPINJAK 8. 6.1936 -13.10.1998 se iskreno zahvaljujemo sosedom, stanovalcem Jenkove 9, za denarno pomoč in cvetje, kolektivu Gorenje za prineseni venec, sodelavcem Gorenja za denarno pomoč, gospodu župniku iz Starega Velenja za lepo opravljen obred in zaročencu Emilu za nesebično pomoč. Iskrena hvala tudi sestram in bratom. Enako zahvalo izrekamo pogrebni službi Tišina, pevcem, govorniku gospodu Valenciju in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala tudi patronažni sestri gospe Majdi Drev. Žalujoči: hčerki Danica in Martina z družinama, vnuki Tadej, Nejc in Sanja ter ostali sorodniki. VRTILJAK ■BHHBl 22. oktobra 1998 Iv ■ NJE Od besed ... Le kdo pravi, da naši poslanci samo govorijo in nič ne delajo. Poslanec Kacin je vsem na očeh prešel od besed k DELU. Mesto mladih V Velenju naj bi ukinili eno od osnovnih šol, čeprav pravijo, da je to mesto mladih. Mesto mladih že, ampak odločajo pa odrasli. Pa četudi morda včasih otročje. Prihodnost Bomo videli, če je Ustavno sodišče s svojim sklepom res pripo- levo in moglo, da bo dobila Prihova svojo novo prihodnost. Bogastvo Sodeč po tem, koliko dobrih kandidatov za župane predlagajo različne stranke, imamo pri nas še veliko premalo občin. Rehabilitacije Cesto Velenje - Arja vas so poslali na rehabilitacijo. Ob vesti o desno tem si nekateri še niso opomogli. Nezakonito Gobarji so pri nas eni redkih, ki se javno hvalijo, kako pri nabiranju gob kršijo zakon. A zaradi tega še ni šel nobeden "po gobe". Kovač Gorenjeva orodjarna se vse bolj avtomatizira. Čeprav je njen glavni delavec Kovač. Dolgoprstneži A ni čudno: mnogim, ki imajo dolge prste, najtežje stopijo nanje. Strašno Mnoge občine se rade postavljajo s čim nežnim, veselim, milim. Šmartno ob Paki s "strašnim". S Strašnima Jožetoma. Dokaz, da je lahko nekaj, kar je strašno, tudi dobro. v AFZ Ženske spet dvigujejo glave. Moški si ob tem spet zatiskajo oči! Pred leti sem sodeloval v polemiki, ki se je lomila okoli vprašanja ali je "v demokraciji važnejša oblika, ali vsebina. Danes sem vztrajen zagovornik dejstva, da je v demokrat-icji oblika, ali bolje, da so dogovori o postopkih odločanja daleč pomembnejši od vsebine, ki se iz dogovarjanja izelmi. To lahko ponazorimo s praktičnim primerom. Recimo, da morate svojemu prijatelju poslati nekaj kristalnih kozarcev. Glavni namen, torej "vsebina" ideje je, da bi vaš prijatelj prejel kozarce, zato izberete postopek pošiljanja kozarcev po pošti. Postopek je znan; zanj smo se "dogovorih" po izkušnjah. Kozarce je potrebno zaščititi s primernim mehkim materialom, da se med potjo pač ne razbijejo! Če bi tega postopka ne spoštovali in zmetali kozarce v prazen paket in ga poslali, ah bi se uresničila želja, da vaš prijatelj prejme kristalne kozarce? Zanesljivo ne, kajti prijatelj bi namesto kozarcev dobil kup črepinj in zaman bi bilo kriviti poštarje, saj bi napako naredili vi, ki ne bi spoštovali postopka za pošiljanje kristalnih kozarcev. Namesto izmišljenih primerjav pa lahko primer spoštovanja forme pojasnimo tudi na resničnem ravnanju sveta naše občine, ki že cel mesec razpisuje volitve v svete krajevnih skupnosti, pa zaenkrat ni videti ničesar drugega, kot črepinje. Zakaj? Zato ker v naši občini ne spoštujejo zakona o lokalnih volitvah, ki je forma za izvedbo volitev. Ne spoštuje se zakonsko določilo, da morajo biti volitve razpisane najmanj šestdeset dni pred dnevom volitev. Zato je nastala precejšnja zmeda, saj je bilo šele pred kratkim ugotovljeno, da bi bilo zaradi časovne stiske najbolje, če bi imeli sveti krajevnih skupnosti v občini Šoštanj največ sedem članov. Za pojasnitev te zadrege bi potreboval še nekrat toliko prostora, a za našo zgodbo to ni niti pomembno. Zanimivo je, daje svet občine samo z Ocvirkom glasom proti ta sklep izglasoval in tako ima sedaj mesto Šoštanj namesto devetih, sedem članov sveta krajevne skupnosti. Nekaj podobnega se je zgodilo še Ravnam in KS Skorno-Florjan. Zaniivi so bili medklici ob sprejemanju te salomonske odločitve. Nekateri so takšno rešitev podprli z argumentom, da je z manj ljudmi laže delati. Po tej logiki bi bilo seveda najlaže delati, če bi imeli sveti kreuevnih skupnosti samo enega člana... Še bolj hecen paje bil vodja KS Ravne, kije dal zeleno luč za zmanjšanje članstva svojega sveta s komentarjem, da zaradi enega pač nima smisla komphcirati. Rad bi vedel, kaj si bo o tem zmanjšanju mislil, če bo ravno on na volitvah v svet svoje KS zasedel osmo mesto in bo ravno on tisti eden, zaradi katerega se ne splača komphcirati?! Ideja, da so slabe ali celo nezakonite volitve v svete krajevnih skupnosti boljše, kot da volitev sploh ni, je občinske svetnike vodila, da so sprejeli sklep po "postopku", ki temelji na kršenju rokov zakona o lokalnih volitvah. Že res, daje to kršenje podtaknil svetu župan s tem, ko je od aprila do oktobra zavlačeval z objavo sprememb statuta, a vroči kostanj je zdaj v rokah občinskih svetnikov in ti bi ga zdaj radi vsilili občinski volilni komisiji. Če bi hoteli obdržati cele kozarce, bi si morah vzeti čas in izpeljati vse postopke tako, kot jih narekuje zakon! Drugače bomo dobili črepinje, s katerimi si ne bomo mogli pomagati in ki jih bo čisto lahko pomedel vsakdo, ki bo morebiti jezen, ker ne bo izvoljen v svet krajevne skupnosti za katero bo kandidiral. Na koncu se vprašajmo, kdo bo kriv, če bodo volitve v svete krajevnih skupnosti zaradi kršenja zakona o lokalnih volitvah naknadno razveljavljene? Tisti, ki bi se pritožili, ali tisti, ki sedaj krši zakon!? ■ Perorez REZANJE ŠOŠTANJA Člani DPD Jezero Velenje na usp Reševanje v V Društvu za podvodne dejavnosti Jezero Velenje so letos prvič ustanovili dve podvodni reševalni enoti. To jim je omogočila reorganizacija podvodne reševalne službe RS, kije tovrstne naloge iz regij prenesla na društva posebnega pomena, kar je tudi velenjsko društvo, ki ima nekaj odličnih potapljačev. Ker znanja nikoli ni dovolj in ga morajo obnavljati tudi najboljši, je v začetku meseca 12 članov društva preživelo teden dni na posebnem usposabljanju na otoku Hvaru. Po vrnitvi v Velenje nam je predsednik Društva Benč Strozak predstavil reševalni enoti: "Ustanovili smo dve enoti podvodne reševalne službe, enoto A in B. Vsaka pa ima po štiri člane. Enoto A vodi Anton Travner, inštruktor potapljanja (dve zvezdici), člani pa so Peter Očkerl, Predrag Ružič in Bojan Lončarič. Ekipo B vodim jaz, člani pa so Dani Urbane, Janez Simonič, Damjan Pire in Milenko Avbštner. Ker smo bili formirani šele pred Večina usposabljanja na Hvaru je potekala pod vodo, del pa tudi na vodni gladini... kratkim, smo se v društvu odločili, da potrebujemo dodatno usposabljanje. Prej son-amreč vaje za podvodne reševalce potekale skupno za vse slovenske reševalce, letos pa smo se v društvu odločili, da moramp svoje znanje še izboljšati." Na Hvaru so izvedli usposabljanje predvsem v podvodnem reševanju. "Predvsem smo poglabljali znanja na področju iskanja pod vodo z različnimi tehnikami; vrvjo, drogom, reševanje ponesrečenca v vodi in pod vodo, oživljanje in vse ostalo, kar nam lahko pri intervenciji v nesreči zelo koristi." Usposabljanje je vodil Anton Travner. Izvedeli smo še, da bi v Društvu zelo radi kupili opremo za oživljanje, ki stane okoli 200 tisoč tolarjev, a se zatika pri financiranju. Še vedno jim je glavni vir članarina, veliko pa jim pomagajo sponzorji in do-natorji. Tudi vaj na Hvaru brez njih ne bi bilo, pomagala pa so jim številna podjetja iz Doline in MO Velenje. Izvedeli smo še, da bodo člani društva (trenutno jih je 60, od tega 20 res aktivnih) prvi dan v novem letu izvedli že četrti Silvestrski potop, posvečen Roku in Heleni. ■ bš, foto: arhiv društva 12. novembra bo dopolnil 100 let. Kdo ga ne pozna? Leon Štukelj ob enem od svojih obiskov v Velenju, v Rdeči dvorani, kjer so potekali dnevi rokometa. Najbrž je kakšno "razdrl", saj je znan kot duhovit mož. Kakšna je bila, bi vedela povedati Zoran Jankovič (desno), predsednik Rokometne zveze Slovenije, zdaj bolj znan kot direktor Merkatorja in levo Franc Plaskan, predsednik Rokometnega kluba Gorenje. Gospodu Leonu Štuklju vse čestitke! "Menije pa čisto vseeno, kdo bo na teh volitvah zmagal,"je odločno pribil direktor Podjetja za urejanje prostora PUP Velenje Jože Mraz, "da bodo le vsi svoje plakate in druge volilne materiale tako vneto, kot jih bodo obešali, potem tudi odstranili. Da ne bodo potem nas krizirali, da nismo naredili nečesa, kar nismo dolžni. Toliko bi imel povedati o volitvah pred volitvami. Pika." "Kakšna se vam zdijo naša jabolka, gospod minister," je Cirila Smrkolja pobaral Marjan Jakob, direktor Kmetijske zadruge Šaleška dolina. "Sočna, predvsem pa ne tako kisla kot so tista, v katere grizemo v kmetijskem ministrstvu, ko pripravljamo vse potrebno za vstop v Evropsko zvezo," mu je odvrnil minister. GRADBENA PRILOGA j.'j. NAS CAS 17 V današnji prilogi govorimo predvsem o varčevanju. Varčevanju s toplotno energijo seveda, saj smo sedaj že krepko stopili v jesen in bo nujno, da bivanje prilagodimo novim vremenskim razmeram. Sicer pa naj bi bilo varčevanje z vsakršno energijo naša stalna skrb in je zato prav in tudi koristno, če povsod skrbno načrtujemo njeno porabo, pri gradnji in obnovi objektov pa še posebno, saj so to dobrine, kijih ne zamenjamo zlahka. Zato bo za vse, ki iščete gradbene storitve tale priloga gotovo dobrodošla, saj se boste verjetno laže odločili pri kom iskati ustrezno storitev. Nekaj nasvetov o porabi toplotne energije, kijih je za vas pripravila Karmen Rotnik, dipl. ing. iz energetsko svetovalne pisarne Velenje, pa vas bo še dodatno spodbudilo, da skrbno pretehtate svoje morebitne gradbene načrte. Kdor je z majhnim zadovoljen, odslej ne bo več. Stanovanjska posojila v Banki Celje so odslej tako ugodna, da si lahko tudi Vi privoščite več. Stanovanje, hiša, zemljišče... vse to Vam je dosegljivo s stanovanjskim posojilom po obrestni meri od T + 4.5% dalje. Posojilo Vam je na voljo za obdobje do 20 let. Do 20% posojila lahko koristite v gotovini. Oglasite se v Banki Celje, kjer Vam bomo z veseljem ponudili pravo rešitev. Izračunajte si svoje posojilo tudi na Internetu: http://www.banka-celie.si. Vabimo Vas ne glede na to, če ste komitent ali pa boste to postali. So stvari, ki jih lahko ponudi le dobra banka. banka celje V varnem zavetju tradicije UMK2 \mu Visoki izkoristki sodobnih plinskih naprav, okolju prijazno zgorevanje in konkurenčna cena so najpomembnejše prednosti uporabe plinastih goriv za ogrevanje stanovanj in pripravo tople sanitarne vode. V gospodinjstvih je najbolj razširjena uporaba plina za kuhanje in pripravo tople vode, vse bolj pa se širi tudi uporaba plina za ogrevanje. Centralno ogrevanje stanovanj in priprava tople vode sta glede na današnji način življenja dva izmed osnovnih pogojev bivalnega standarda. Kljub temu, daje lokalni način ogrevanja še vedno primeren za občasno ogrevanje prostorov je centralno ogrevanje najbolj razširjen sistem, zato je pomembno, da poznamo tudi ogrevalne naprave, ki služijo temu namenu. Ce so peči na- menjene lokalnemu ogrevanju, torej ogrevanju enega prostora, so kotli naprave za centralno ogrevanje večih prostorov. Medtem, ko naprave, ki služijo za pripravo tople vode imenujemo grelniki vode. PTedJiostl ©frtfamjt i •enostavno rokovanje •avtomatsko delovanje sistema in naprav •čisto delovanje •stalna obratovalna pripravljenost •ni potrebna zaloga goriva, razen pri uporabi utekočinjenega naftnega plina •visoki izkoristki W tonlcoj^ p dsiavl jiijo; (str 17) Velenje, (str. 20) Banka Celje Cementninarstvo Polak Cigrad gradnje Šoštanj, Šmartno ob Paki, Dural Slovenj Gradec, (str. 18) Hudovernik Velenje Mizarstvo Korun Šentrupert, Gidos Lendava, Gomilsko Smreka Gornji Grad, (str. 21) Celjski plini Gradnje Andreje Topolšica, (str. 22) MLM Aklimat, Komunalno podjetje Velenje, (str. 19) Hermi Rauter Celje, Mercator Zgornje Savinjska Ingrad VNG Celje, Gorenje NOTRANJA OPREMA kmetijska zadruga Mozirje, Remoplast Radlje ob Dravi, Velenje, Gradiš Celje, Xeralux Žalec, Mizarstvo Kovač Ljubija, IPH Center Celje, Elektro Krašovec Žalec, Mozirje, Sintex Žalec Gradgalant Salon keramike Cizej Parižlje TMim> HTH (t¥c Osnovni namen ogrevanja je zagotavljanje ugodnih bivalnih pogojev v zgradbi. Kakšni so ugodni bivalni pogoji je sicer, subjektivna ocena posameznika, vendar mednje zagotovo sodi tudi primerno toplotno ugodje. Sama zgradba z ovojem varuje svojo notranjost pred najneugodnejšimi vremenskimi vplivi, vendar je pozimi potrebno za zagotavljanje toplotnega ugodja, prostore dodatno ogrevati. Talno ogrevanje Prvi pogoj za vgradnjo talnega sistema ogrevanja, je dobro toplotno izolirana zgradba ali prostor, v katerega želimo vgraditi talni sistem. Talno ogrevanje je namreč nizkotemperaturno ogrevanje, saj zaradi zdravstvenih in tehničnih razlogov temeperatura v sistemu ne sme biti previsoka. Sistem zato deluje z obratovalno temperaturo največ 50-55°C. Dodatna omejitev je najvišja dovoljena površinska temperatura tal, ki praviloma seči 28-30°C. Nižja temperatura ogrevalnega medija pomeni manjšo toplotno moč na enoto površine, zato bi se lahko v toplotno neizolirani zgradbi primerilo, da s talnim ogrevanjem ne bi mogli nadomestiti vseh toplotnih izgub. Kot vemo, lahko z optimalno toplotno izolacijo obodnih površin, zmanjšamo toplotne izgube zgradbe tudi za polovico. Zato lahko v takšni zgradbi celotne toplotne izgube nadomestimo tudi s talnim ogrevanjem. Med slabosti talnega ogrevanja štejemo predvem, delno omejenost uporabe talnih oblog, ki ne smejo predstavljati velikega toplotnega upora. Najprimernejše talne obloge so vsekakor keramika, umetni in naravni kamen, lahko pa se uporabljajo tudi tanjše lesene obloge. Pri nekaterih talnih oblogah je poleg toplotne upornosti sporna njihova občutljivost na temperaturne raztezke in izsuševanje, kar povzroča razpoke in poškodbe talnih oblog kar kvari estetski videz prostora. Sam način vgradnje talnega ogrevanja omogoča nekaj različic, od mokrega do suhega postopka, ki je primernejši za adaptacije. Tla na katera želimo vgraditi talno ogrevanje, morajo biti dobro toplotno izolirana. če so tla na terenu, lahko zaradi premajhne toplotne izolacije nastopijo velike toplotne izgube. Pri medetažnih konstrukcijah pa moramo tla toplotno izolirati zato, da ne grejemo stropa spodnjega prostora. Priporočljiva toplotna izolacija tal znaša najmanj 4 do 6 centimetrov. Toplotno izolacijo je potrebno zaščititi s hidroizo-lacijo, ki preprečuje navlažitev izolacije v času vgradnje ali v primeru poškodb. Na tako pripravljena tla se nato vgradi cevno omrežje. Gostota polaganja cevi je odvisna od tega kakšno toplotno oddajo želimo doseči. Praviloma se cevi ne polaga v tla, nad katerimi je predvideno večje masivno pohištvo, ki zelo ovira toplotno oddajo v prostor. Zato je potrebno pred vgradno talnega sistema izdelati tudi načrt notranje opreme prostorov. Nad položeno cevno inštalacijo se nato vgradi cementni estrih (mokri postopek) ali suhomentažne elemente ter nato še zaključno talno oblogo. Največja slabost talnega ogrevanja je njegova velika vztrajnost, kar pomeni, da je ob zagonu sistema potreben daljši čas za segrevanje prostora. Obratno je v času izklopa sistema potreben daljši čas ohlajanja, kar pomeni, da se talno ogrevanje ne more hitro odzivati na temperaturne spremembe. Ta pojav je še posebej problematičen v prehodnem ogrevalnem obdobju (npr. oktober in februar-marec), ko se po hladnem jutru, zaradi sonca hitro dvigne temepratura, sistem pa zaradi akumulirane toplote v masivnih tleh še naprej oddaja toploto. Ta problem je mogoče precej učinkovito, vendar ne v celoti, odpraviti z ustrezno regulacijo. Zaradi naštetih prednosti talnega ogrevanja (idelani temperaturni profil, optimalna toplotna zaščita zgradbe) je temperatura zraka v prostoru lahko nižja za 1 do 2°C kot v prostorih, ki so ogrevani s klasičnim radiatorskim ogrevanjem. Zarati tega so obratovalni stroški (stroški za gorivo) nižji. Prav tako omogoča talno ogrevanje, zaradi svojega nizkotemperaturnega režima, uporabo obnovljivih virov energije npr. sončne energije, kar dodatno ugodno vpliva na izbiro tega sistema, ki je energijsko učinkovitejši in okolju prijaznejši. Radiatorsko ogrevanje Je najbolj razširjen način centralnega ogrevanja, ima številne prednosti, saj momogoča enostavno delovanje in hitro odzivanje na temperatrurne spremembe. Kljub nekoliko slabšemu temperaturnemu profilu omogoča učinkovit in zadovoljiv način ogrevanja. Velikost in število radiatorjev v prostoru določamo glede na velikost toplotnih izgub zgradbe oziroma posameznega prostora. S stališča učinkovite rabe energije kot zagotavljanja ugodnih bivalnih pogojev je zaželjeno daje zgradba optimalno toplotno izolirana. Toplotna moč in oddaja sta odvisni od velikosti in tipa radiatorja. V praksi je razširjenih več različnih sistemov vgradnja radiatorskega sistema. Glede na cevni razvod sta poznana enocevni in dvocevni sistem. Kateri je boljši je težko reči, imata pa svoje prednosti in slabosti. Enocevni sistem je zelo razširjen pri gradnji večstanovanjskih objektov. Zaradi svoje značilne enocevne povezave radiatorjev, se določeno število radiatorjev povezuje v posamezne ogrevalne zanke. To omogoča v večstanovanjskih objektih ločene podsisteme za posamezna stanovanja. Na ta način je možen poleg osnovnega režima obratovanja še dodaten individualen način, ki mogoča tudi izključitev posamezne ogrevalne veje iz celotnega sistema. Hkrati omogoča natačno merjenje in obračun toplotne energije in tako stimulira uporabnike energije tudi k varčevanju. Manjša poraba toplote pomeni prihranek goriva in manjše stroške ogrevanja. Enocevni sistem je primeren tudi za vgradnjo v individualne stanovanjske zgradbe. Znotraj družinske hiše je mogoče na istem ogrevalnem sistemu izvesti dve ločeni veji, npr. za posamezno etažo ali del hiše. To je še posebej primerno tam, kjer stanujeta v hiši dve dužini npr. stari starši in mlada družina, ki potrebujejo drugačen režim ogrevanja. Prednosti enocevnega sistema sta tudi enostavna montaža, ki ne zahteva veliko gradbenih posegov, in manjša količina vgrajenih cevi. Zaradi zaporedne vezave radiatorjev priteka v vsako naslednje ogrevalo nekoliko hladnejša voda, zato mora biti površina vsakega naslednjega radiatorja večja, če želimo doseči enako toplotno oddajo. V sistemu je več tlačnih izgub. V primeru okvare enega radiatorja je potrebno zapreti celo ogrevalno zanko. Pred izvedbo enocevnega sistema je potrebno izvesti natačen izračun in dimenzioniranje vseh elementov sistema, ker lahko v nasprotnem, zaradi hidravlične neuravnoteženosti sistema prihaja pri obratovanju do večjih težav. Pri dvocevnem ogrevalnem sistemu so radiatorji vezani vzporedno, zato v vsa ogrevala priteka voda z enako temperaturo. Cevni razvod lahko poteka vidno pod stropom kleti (spodnji razvod) ali pod stropom prostora (zgornji razvod). Od tu pa se dvigajo ali spuščajo posamezni dvižni vodi do posameznih ogreval. Dvocevni sistem je enostavnejši za dimenzioniranje, njegova montaža pa je za-mudnejša in povezana z večjim številom prebojev medetažnih konstrukcij. Ker do vsakega radiatorja potekata dve cevi, dovodna in odvodna, je vgrajena večja količina cevi. V sistemu je večja količina vode, zato ima dvocevni sistem nekoliko večjo vztrajnost v primerjavi z enocevnim sistemom. ■ Pripravila: Karmen Rotnik, dipl.ing. str. energetska svetovalka v projektu ENSVET Gradbeni inštitut ZRMK, Ljubljana GRADBENA PRILOGA 22. oktobra 1998 GRADB NSTALACIJSKA DEJAVNOST, OBRT 1 ^ITVE LENDAVA sdd * * * * * * * * i SSi V A SEDEŽ LENDAVA, PARTIZANSKA 93 Hišna centrala: 78-150 - Uprava: 78-410 Nabava: 78-108- Telefax: 78-254 DOVOLITE, DA SE VAM PREDSTAVIMO! Gradbeno podjetje GIDOS Lendava je delniška družba, ki je ena naj celovitejših izvajalcev kompletnih projektov in gradbeno obrtniških ter instalacijskih del v Sloveniji. Gradimo kompletne objekte, vršimo adaptacije in rekonstrukcije ter izvajamo dela širom po Sloveniji, na Hrvaškem, Madžarskem, Poljskem, Češkem in v Nemčiji. Na Madžarskem poslujemo z našim podjetjem GIDOS - H, na Hrvaškem pa z GIDOS - CRO. DEJAVNOSTI DELNIŠKE DRUŽBE: Izvedba kompletnih projektov Adaptacije in rekonstrukcije Gradbena dela Mizarska dela Keramičarska in kamnoseška dela Vse vrste elektroinstalacij Ogrevanje, vodovod, prezračevanje Slikopleskarska, podopolagalska in ostala obrtniška dela Pred kratkim smo v podjetju odprli razstavno prodajni salon izdelkov iz marmorjev in granitov. HVALA! PROSIMO, OBIŠČITE NAS! §L f fer B i|j IHMH lil- : ■ (B j: . i Polnjenje: a kamp jeklenk a polnjenje jeklenk za zračne balone Prodaja in distribucija: a vseh vrst tehničnih plinov a plinskih mešanic po naročilu a specialnih plinov CE Celjski plini d.d., 3000 Celje, Plinarniška 1, Slovenija Tel.: 063 33-231, fax: 063 31-432 0 ltlj LJ D UU SMREKA d.o.o. Gornji grad Podsmrečje 20, 3342 Gornji grad SLOVENIJA Telefon: 063/843-122, 843-052 Teto: 063/843-000 KAKOVOST, UDOBJE, ZDRAVJE STANOVANJSKA BRUNARICA TIP MB 3 Zunanje dimenzije: 8,20 x 11,05 m i Zazidalna površina: 81,00 m Neto stanovanjska površina: 137,45 m Pritličje: 65,48 m 2 Podstrešje: 71,97 m Slemenska višina od temeljne plošče: 8,00 m Kapna višina od temeljne višine: 2,60 m STANOVANJSKA BRUNARICA TIP MB 5 Zunanje dimenzije: 7,50 x 9,50 m Zazidalna površina: 67,25 m Neto stanovanjska površina: 108,83 m Pritličje: 53,97 m' Podstrešje: 54,86 m Slemenska višina od temeljne plošče: 7,65 m Kapna višina od temeljne višine: 2,60 m Izdelava: a hišnih instalacij za ogrevanje s tekočim naftnim plinom a hišnih instalacij za ogrevanje z zemeljskim plinom a plinovodov Trgovina: a s plinsko opremo, kotli, gorilci a prodaja plinskih peči Junkers, Unical, Buderus, Saunier Duval, Vaillant a prodaja kamp opreme a prodaja ostalih pripomočkov za uporabo plina plinskih štedilnikov in ostale opreme plinskih peči znamke Junkers, Unical, Buderus PLIN Celjski plini d.d., 3000 Celje, Plinarniška 1, Slovenija Tel.: 063 33-231, fax: 063 31-432^ 22. oktobra 1998 GRADBENA PRILOGA KAS VAS 19 d.d. ingrad l/Tsl Visok e-N i z k e-G r a d n j e Celje, Lava 7, tel.: 063/451642, fax: 063/451368 r IZVAJAMO VSA GRADBENA, OBRTNIŠKA IN INSTALACIJŠKA DELA DOBAVLJAMO BETONE IZ BETONARN SI. Konjice, tel. 063/ 754 341 Žalec, tel. 063/714 272 Radeče, tel. 0601/ 81 329 DOBAVLJAMO IN POLAGAMO ARMATURO Železokrivnica Celje, tel. 063/ 452 919 GRADIMO ZA TRG POSLOVNI OBJEKT ENERGETIKA v Novi vasi v Celju-poslovni prostori in lokali POSLOVNO STANOVANJSKI OBJEKT v Petrovčah pri Žalcu-lokali, poslovni prostori in stanovanja POSLOVNO TRGOVSKI OBJEKT v Šmarju pri Jelšah-lokali, poslovni prostori in stanovanja POSLOVNE OBJEKTE v Celju (dvorišče lngrada)-proizvodnja, poslovni prostori Vse informacije dobite pri Ingrad VNG d.d. Celje, telefon 063/451 642 Elektro Krašovec TRGOVINA Z ELEKTROMATERIALOM ŽALEC, Šlandrov trg 20a (Filipov trg) Tel.: 063/715-717,716-106 SPECIALIZIRANA PRODAJALNA ELEKTRO MATERIALA Ves elektro-instalacijski material: - zemeljski kabli, - kabli za hišne instalacije, - priključne in razdelilne omarice z opremo (fi stikala, varovalke), - oprema za fino instalacijo (vtičnice, stikala, luči), - Fischer program za enostavne in specialne pritrditve, - program montažnih kanalov Ne zamudite: do 22. 1 1. 98 velika akcijska prodaja instalacijskega materiala! lesarstvo d.<,. .Partizanska 2c, 3320 Velenje železnina hudovernik BBY ■ lesna trgovina NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO NOVO l KERAMIČNE PLOSCICE IN SANITARNA OPREMA /Dolomiti, 01impy.../ I GRADBENI MATERIAL /apno, cement.../ AKCIJSKA PONUDBA AKCIJSKA PONUDBA I ploščice talne 30 x 30 m 990,00 SIT > laminat m 1.995,00 SIT I purpen kom 790,00 SIT O GRADGALANT d SALON KERAMIKE Stari trg 35, Velenje, tel.: 858 555 VELIKA PONUDBA NA ENEM MESTU - POLEPŠAJTE VAŠ 00M IN OKOLICO KERAMIČNE PLOŠČICE: kopalniške, kuhinjske, talne GRANITOGRES PLOŠČICE (100% odporne na mraz) svetovno priznanih proizvajalcev: PI.SA. Ceramica Italija, Azteca Ceramica Španija. Najnovejši designi in velika izbira! Keramične ploščice Gorenje Keramika. - KOPALNIŠKA OPREMA (ostala): kopalne kadi, tuš kadi, kabine, pipe, kopalniški bloki, omarice in ostali dodatki - domačih proizvajalcev. Iz uvoza: Salgar Španija, Ceramica Dolomite, Pozzi Ginori Italija... - ZA ZUNANJO UREOIIEV: tlakovci, škarpniki, vrtni robniki, pohodne plošče, vrtne ograje, cvetlična korita in še in še - vse od proizvajalca "CEMENTNINARSTVO POLAK" Prevalje, ki je dobitnik Bronastega ceha -priznanja za kvaliteto na MOS '98 v Celju! Cenjenim kupcem se vljudno priporočamo! TIHHPi ■■■■■■■Mi PROIZVODNJA PVC STAVBNEGA POHIŠTVA Samostanska ulica 3, 2360 Radlje ob Dravi Tel.&fax: 0602/71-750, Tel.: 0602/ 73- 661 PRIZNANI VRHUNSKI IZDELKI PO OBLIKI IN TEHNOLOGIJI Naj vam naštejemo tri razloge zakaj varčevati z energijo: zaloge fosilnih goriv so omejene, pretvorba fosilnih goriv v druge vrste energije pušča okolju nepopravljive posledice in nenazadnje energija je strošek za posameznika, gospodinjstvo in državo, ki ni bogata z lastnimi energetskimi viri. Predstavljamo vam nekaj enostavnih ukrepov za učinkovitejšo in racionalno rabo energije, ki ne zahtevajo dodatnih finančnih vlaganj, ampak samo spremembo določenih bivalnih. Bodite pozorni na to, kolikokrat se vam zgodi, da pozabite uga- sniti luč, televizor ali računalnik. Nobeden izmed njih ni velik porabnik energije, če pa bi lahko od letnega stroška za elektriko prihranili dobro petino, bi bili več kot zadovoljni. Dobro je vedeti, da audio in vi-deo naprave tudi v stanju pripravljenosti (stand by) rabijo elektriko, zato jih ob daljših prekinitvah popolnoma izključite. ZNIŽAJTE TEMPERATURO OGREVANJA Za ogrevanje prostorov porabite v gospodinjstvu od 60 do 70% vse energije. Centralni ogrevalni sistemi omogočajo enostavno in enakomerno ogrevanje vseh prostorov. Zaradi preprostega načina včasih ogrevamo tudi tiste prostore, kijih ni nujno potrebno. Tudi temperatura zraka v ogrevanih prostorih je dostikrat nekoliko višja, kot bi bilo potrebno. Raven toplotnega ugodja je zelo subjektiven pojem, zato težko govorimo o najprimernejši temperaturi za ogrevanje prostorov. Večina ljudi se počuti ugodno, če je temperatura zraka v prostoru med 20 in 22°C. Namesto, da zvišujete temperaturo ogrevanja, lahko na svoje toplotno ugodje vplivate tudi tako, da se topleje oble-čete ali ste bolj aktivni. S stališča učinkovite rabe toplotne energije je torej zaželjena nižja temperatura zraka v ogrevanih prostorih. Ni potrebno, da stanovanje ogrevate na več kot 23°C in ste pri tem sredi zime oblečeni samo v majice s kratkimi rokavi. Takšno ravnanje lahko pripišemo samo energetsko in ekološko neosveščenim. Tudi tisti, ki raje skozi napol odprto okno ogrevate svoje dvorišče, kot pa bi znižali temperaturni nivo ogrevanja se ne obnašate racionalno. V naših klimatskih razmerah, pomeni 1°C nižja temperatura zraka v prostoru, od 5-7% prihranek energije za ogrevanje. Če v vseh ogrevanih prostorih, znižate povprečno temperaturo zraka za 1°C, lahko pri letni porabi goriva 20001 kurilnega olja, prihranite od 100 do 140 litrov. ZNIŽAJTE NOČNO TEMPERATURO Prav je, da uravnavate tudi nočno temperaturo ogrevanja. Nobene potrebe ni, da bi ponoči ogrevali prostore na enako temperaturo kot podnevi. Nočna temperatura je lahko nižja za 3-5°C. Naprave za regulacijo (npr.sobni termostati) omogočajo poljubno nastavitev temperature ogrevanja. Pri najenostavnejših termostatih lahko ročno nastavljate le temperaturo, zato jo morate znižati vsak večer posebej. Sodobnejše regulacijske naprave omogočajo časovno nastavitev temperature čez cel dan, popolnejše pa omogočajo celo tedensko programiranje. Tako lahko nastavite nočno in dnevno temperaturo in znižate temperaturo ogrevanja za čas, ko vas ni doma. Termostat bo avtomatsko krmilil grelne naprave in uravnaval temperaturo v vašem stanovanju. KO ODHAJATE NA DOPUST Tudi, ko odhajate na zimske počitnice je prav, da nekoliko znižate temperaturo ogrevanja. Zaradi varnosti ogrevalnega sistema ni priporočljivo, da sistem popolnoma izključite. Poleg tega imate v stanovanju najbrž tudi rastline, ki so občutljive na prenizke temperature. Prav tako morate biti previdni, da ne bi zmrznila voda v vodovodni inštalaciji ali ogrevalnem sistemu. Ko odhajate na počitnice znižajte temperaturo ogrevanja na 16°C. Ne pozabite, da z 1°C lahko prihranite 5-7% energije za ogrevanje. Tisti, ki stanujete v blokih ali večstanovanjskih hišah, največkrat ne morete znižati ogrevalne temperature samo v vašem stanovanju. Takšnim priporočamo, da zaprete en ali dva radiatorja, vrata vseh prostorov pa pustite odprta. PVC - OKNA, VRATA IN ZIMSKI VRTOVI Odlike ki CEMENTNINARSTVO POLAK Gorenje 16A, Šmartno ob Paki, tel.: 063/885-065 vodotesnost, sodoben in lep videz, barva v masi in glazuri in brez barve, trajnost kritine, cena konkurenčna. Izdelujemo tudi 5 vrst (velikosti) zidakov, plošče 50 x 50, cevi betonske 15 - 30 cm in opazni zidak za škarpe, temelje ali jaške - 5 vrst. Hvala za zaupanje in se priporočamo še v bodoče! GRADBENA PRILOGA nizke gradnje urejanje okolja ANDREJC Mirko,Tilka s,p, Topolšica 198 b, Šoštanj 3325» tel 063 892 221» 041 625 514 r—> _Mf m* ^ i ^tjt^ GARANC,JA a ki i mat radiatorji visoke kvautoe ENOSTAVNA MENJAVA DOTRAJANIH RADIATORJEV HITRO, ENOSTAVNO, BREZ DODATNIH POSEGOV TUDI MED OBRATOVANJEM SISTEMA NOVO STARO Pogovorite se z vašim instalaterjem ali pokličite: MLM aklimat d.o.o. Proizvodnja in prodaja radiatorjev tel.: 062/726-598, 726-593, fax:062/726-594 ALUMINIJSKI RADIATORJI AKUMAT - NEKAJ VEČ! HERMI NEOPAZNI STRELOVODI - CEIJE HERMI RAUTER in ostali d.n.o. CEUE, TRNOVELJSKA 2 tel.:063/412-150, faks:063/33-9-33 PE NAKLO,(Exoterm) Struževo 66, Kranj tel. :064/47-22-11 ...NI BILO STRELOVODA... IMAM NEOPAZNI Vseh nevihtnih nezgod vas pred strelo rešuje neopazni HERMI strelovod ! PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE Parižlje 1, Braslovče, tel.: 720-065,720-181, Fax: ria! IN UGODNI * toplovodni material :\>; iyyt - * sanitarna keramifca || ' Armal * Unifas * Kolpasan ma Tiki * i jt> Notnmjci oprema Finterm * Sime * K/F Ekotenn * Viadms * Karado *Aldimat... svetovanje in montaža LESA KOVAČ opreme v H^BiliHi Sloveniji z neopaznimi strelovodi opremilo že približno 8000 objektov. Direktor podjetja HERMI, Herman Rauter, se s strelovodi in razvojem strelovodov ukvarja že 15 let. V želji, da bi klasične strelovode zamenjali boljši, mu je uspelo razviti takšne strelovode, ki so na objektu neopazni. Nekaj idej za neopazne strelovode je dobil v tujini, največ paje naredil sam in svoje patente tudi zaščitil. Novi, nevidni strelovodi so iz ekološko neoporečnih materialov (uporabljajo bakrene, aluminijaste in nerjaveče žice.) Vsi elementi HERMI so po obliki in dimenziji spremenjeni in manjši od elementov klasične strelovodne opreme. Prednosti neopaznih strelovodov Hermi je precej. Med najpomembnejše sodi gotovo kakovost, hitra montaža in ugodna cena. Strelovodi so na objektih neopazni, ne kazijo izgleda strehe in fasade, montaža je bistveno hitrejša, cena pa na enoto nižja tudi do 40%. Družinsko podjetje HERMI je z neopaznimi strelovodi opremilo veliko objektov,naj jih naštejemo le nekaj referenčnih: parlament Republike Slovenije, stolp letališča Brnik, avstrijska in ruska ambasada, poslovno proizvodni objekti Gorenja In Iskre Emeco, skladiščni objekti Petrola, apart-majska naselja Banovci, Moravci, zdravilišče Terme Čatež, hotel Habakuk v Mariboru, Mornariški učni center Mors v Ankaranu, cerkev sv. Jožefa v Ljubljani, osrednjo knjižnico v Celju,trgovski objekti Turbo schuh v Mariboru, Soške elektrarne in veliko poslovno stanovanjskih objektov po Sloveniji, Če želite kakšen strokovni nasvet,obiščite podjetje Hermi, kjer vam bodo prijzano priskočili na pomoč. Podjetje HERMI, vodilno slovensko podjetje v proizvodnji in inženiringu strelovodne - Nov program kopalnic Gorenje že lahko naročite v prenovljenem Prodajnem studiu na Primorski 6 b v Šoštanju - Za vse nakupe do konca novembra priznavamo 10 % dodatnega popusta - Plačilo na več obrokov - Odprto vsak dan od 8.00 do 16.00 ure, soboto od 8.00 do 12.00 ure Telefon: 063/40 22 400 gorenje Keramika - V naši industrijski prodajalni v vasi Gorenje imamo na zalpgt še nekaj vzorcev keramičnih ploščic iz izvoznega programa, znižanih do 50 % - Odprto vsak dan od 7.30 do 15.00 ure, sredo od 7.30 do 18.00 ure in v soboto od 7.30 do 12.00 ure Telefon: 063/40 23 270 22. oktobra 1998 GRADBENA PRILOGA KAK ČAS 21 ————______ Z ENOSTAVNIMI UKREPI DO PRIHRANKOV _ ODZRAČITE OGREVALNI SISTEM Kadar slišite glasno pretakanje vode v radiatorjih in so radiatorji v zgornji polovici hladni, je to znak, da je v ogrevalih zrak. Zrak je slab prenosnik toplote, poleg tega pa ovira pretok tople vode skozi ogrevalo. Takšno inštalacijo je potrebno odzračiti. Na najvišjem mestu ogrevalnega sistema morate odpreti od-zračni ventil in izpustiti zrak iz ogreval in cevi. Po končanem odzračevanju morate inštalacijo dodatno napolniti z vodo. Ogrevalni sistem odzračujte vedno v DEJAVNOSTI: ZIDARSKA DELA ■ zemeljska ■ zidarska ■ tesarska ■ betonska OBRTNA DELA ■ keramičarska slikopleskarska krovska kleparska hladnem stanju. Ce stanujete v bloku in ste opazili, da je v inštalaciji zrak, morate to sporočiti upravljalcu zgradbe. IZOLIRAJTE CEVI Cevi za centralno ogrevanje potekajo od kurilnice do stanovanja, največkrat skozi hladne kleti, stopnišče in hodnike. Topla voda, ki se pretaka po njih se počasi ohlaja in pride do prvega radiatorja že nekoliko ohlajena. Takšne toplotne izgube lahko bistveno zmanjšate, če cevi toplotno izolirate. Pri daljših in razvejanih cevovodih lahko prihranite tudi do 5% goriva. Vgrajena toplotna izolacija naj bo debela vsaj 3cm. Proizvajalci toplotno izolacijskih materialov izdelujejo izolacijske "žle-bake", namenjene toplotni izolaciji cevi. Tako oblikovana izolacija je iz zunanje strani zaščitene z aluminjasto folijo, ki jo na stikih zlepite ali stisnete z objemkami. Lahko se odločite tudi za trajnejšo zaščito iz aluminja-ste pločevine. ZATESNITE OKNA IN VRATA Skozi netesne rege pri oknih in vratih izgubljate dragoceno toploto. Stara okna ponavadi slabo tesnijo, zato morate zatesniti vse špranje. Na okenske pripire lahko nalepite tesnilne trakove in tako preprečite odtekanje toplote iz prostora. Trajnejšo rešitev predstavlja tesnenje s silikonskimi tesnili, ki imajo daljšo življensko dobo in se dobro prilegajo okenskemu okvirju. Ker so za montažo zahtevnejša, vam jih mora vgraditi usposobljeni izvajalec. Na notranje pripire na okenskem krilu vreže tanek utor, v katerega namesti poljubno debelo tesnilo. Poleg netesnih okenskih pri-pir odteka toplota iz stanovanja tudi skozi rege med okenskim okvirjem in zidom. Te rege lahko zatesnite s tesnilnim kitom, če so špranje večje pa uporabite poliuretansko peno. Toplotne izgube, zaradi prezračevanja skozi okenske netesnosti, lahko znašajo celo dobro tretjino vseh toplotnih izgub, PREZRAČUJTE PRAVILNO Stanovanje prezračujete zato, da izboljšate kvaliteto zraka v prostoru. Pri tem hladen okoliški zrak vdira v prostor in izpodriva iz prostora topel, že ogret zrak. Hladen zrak, ki pritekel v prostor je potrebno ogreti na želeno temperaturo, zato porabite več energije. Pri prezračevanju izgubljate dragoceno toplotno energijo, zato bi bilo bolje, če stanovanja ne bi prezračevali, vendar je prezračevanje potrebno zaradi higienskih zahtev. S pravilnim načinom prezračevanja, lahko toplotne izgube precej znižate in pri tem dosežete zelo učinkovito izmenjavo zraka. Pravilno prezračujete tako, da večkrat na dan vsa okna odprete polno (na stežaj). Dovolj je, da okna pustite odprta krajši čas, zadostuje že 5-10 minut. Večja kot je temperaturna razlika med notranjim in zunanjim zrakom, krajši je potreben čas prezračevanja. Boljši učinek lahko dosežete z navzkrižnim pre-zaračevanjem dveh ali več prostorov. V času prezračevanja morate zapreti ventile na vseh ogrevalih. Zmotno je mišljenje, da z oknom odprtim na ventus učinkovito prezračujete prostor. Skozi odprtino pri tako odprtem oknu, se v enaki časovni enoti, izmenja bistveno manj zraka. Če imate okno odprto dalj časa, sicer res dosežete minimalno potrebno izmenjavo zraka, toplotne izgube pa so bistveno višje. V primerjavi s polno odprtim oknom dosežete enako izmenjavo zraka šele v 60-75 minutah! Zaradi daljšega prezračevanja ne morete zapreti ventila na ogrevalu, ker bi se prostor preveč ohladil. Če je radiatorski ventil odprt, pada hladen okoliški zrak, ki vdira skozi okno, naravnost na ogrevalo in ga pri tem stalno stalno ohlaja, zato so toplotne izgube toliko večje. VARČUJTE Z VODO Vsak izmed nas lahko doma stori nekaj za zmanjšanje porabe vode in pri tem varčuje z energijo potrebno za pripravo tople vode, kot tudi s porabo čiste pitne vode. Toplo vodo potrebujemo za različne namene, zato je tudi možnosti za njeno učinkovito rabo kar veliko. Potrebujemo jo za osebno nego, pomivanje posode, pranje ter čiščenje. Dnevne potrebe po topli vodi znašajo od 60-70 litrov na družinskega člana. Za vsa ostala opravila v gospodinjstvu rabimo še dodatnih 80-90 litrov hladne vode. Z vzdrževanje vodovodne napeljave lahko prihranite pre-nekateri liter tople ali hladne vode, zato redno skrbite, da vodovodne pipe tesnijo in straniščni splakovalniki ne puščajo. Iz ene netesne vodovodne pipe (10 kapljic v minuti) izgubite mesečno približno 170 litrov vode, kar v enem letu pomeni približno 2000 litrov. Pri pripravi tople vode je zelo pomembna temperatura na katero se segreva voda. Pri višjih temperaturah so toplotne izgube večje, intenzivnejše je tudi izločanje vodnega kamna, ki se nabira na grelcu in ovira prestop toplote iz grelca na vodo. Optimalna temperatura za pripravo tople sanitarne vode je med 50-60°C, nižje temperature niso priporočljive zaradi higienskih zahtev. TUŠIRANJE NAMESTO KOPANJA Enostavno in učinkovito lahko varčujete z vodo tudi s spreminjanjem svojih življenskih navad. Med posameznimi opravili kot so pomivanje posode, pranje ali umivanje zapirajte vodo. S sprotnim zapiranjem vode med posameznimi opravili lahko prihranite veliko vode. Pri umivanju zob lahko medtem, ko si ščetkate zobe odteče nekajkrat toliko vode, kot jo potrebujete za samo umivanje. Namesto kopanja se raje prhajte, saj pri tem porabite do trikrat manj vode in s tem manj energije potrebne za njeno segrevanje. Na vodovodne pipe vgradite varčevalne nastavke, ki razpršijo vodni curek, zato pipo odprete pri manjšem pretoku. Privarčujete lahko do 30% vode. VARČNE ŽARNICE Za razsvetljavo porabite približno 20% vse električne energije v gospodinjstvu. Z uporabo varčnih žarnic, lahko zmanjšate porabo za 4 do 5 krat. Poleg nižje porabe energije je njihova prednost tudi do 8 krat daljša življenska doba. Za uporabo so primerne predsvem v prostorih, v katerih potrebujete razsvetljavo dlje časa. Prihranek v kWh ni izrazito velik, vendar tudi najmanjših prihrankov ne kaže zanemarjati, saj skupaj predstavljajo kar opazen delež energije in tudi denarja. Prihranjeni denar lahko porabite v druge namene ali ga varčujete za nakup varčnih gospodinjskih aparatov. SKRAJŠAJTE ZAVESE Toplota za ogrevanje se v prostor oddaja preko ogreval, najpogosteje so to radiatoiji ali konvektorji. Če želite, daje prenos toplote čim boljši morate pustiti zraku neovirano pot mimo ogreval. Zastiranje ogreval z dolgimi zavesami in pohištvom ovira kroženje zraka in s tem prenos toplote. Če so zavese precej goste ali je pred ogrevalom večji kos pohištva, lahko ta ustvari umetno oviro, ki popolnoma prepreči dotok zraka k ogrevalu. Marsikdo lahko ugotovi, da so takšne ovire poglaviten razlog za to, da ne more zadostno ogreti prostora. Če ste se odločili za racionalno in učinkovito rabo energije žrtvujte dolge zavese in jih skrajšajte, da bodo segale samo do ogrevala. Tudi pregloboke okenske police, ki segajo nad radiator, ovirajo kroženje zraka. Pomagate si lahko tako, da v polico zvrtate večje luknje, skozi katere se bo neovirano dvigal zrak. ®(B2IOTI iiiimft Obiščite energetskega svetovalca. Ta vam lahko pomagama z nasvetom o učinkoviti rabi energije, o izbiri in zamenjavi ogrevalnih naprav, toplotni izolaciji, uporabi varčnih gospodinjskih apartov ter uporabi sistemov za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Energetsko svetovalna pisarna v Velenju deluje vsak četrtek od 15 do 18 ure v prostorih Turistično informativnega centra na Šaleški 3 (Rdeča dvorana). Za obisk pri energetskem svetovalcu se je potrebno predhodno najaviti na tel.: 063 / 4970 -210 . Svetovanje je brezplačno! IGRAD GRADNJE Ravne 1 03/c, 3325 Šoštanj Tel.:063-893-074 Fax:063-893-01 3 Mobitel: 0609-61 4-21 7 S PODIZVAJALCEMA KREVZEL instalacije s.p. VODOVOD, OGREVANJE, PLIN TRG SVOBODE 5, 3325 Šoštaiy, Tel.: 063 / 881 - 038, 881 - 870 Fax.: 063 / 881 - 812, Mob.: 0609 / 614 - 216 ELEKTfiB' fei ERNIK ELEKTRO INSTALACIJE TOPLOTNA TEHNIKA, AVTOMATIKA ŠIBKOTOČNE INST. iN NAPRAVE ČRNOVA 57, 3320 Velenje, Tel. / Fax 063 / 853 - 468, Tel. 063 / 862 - 977, Mob.: 0609 / 624 - 912 INSTALACIJE elektroinstalacije ■ strojne instalacije NAS IZZIV: - KAKOVOST -ROKI -CENE IN CELOVITA IZVEDBA! KORUN splošno mizarstvo Šentrupert, 3302 Gomilsko, tel. 063/726-072, fax 063/726-390 * Izdelava vseh vrst termoizolacijskih ("TERMOPAN") stekel * Obnova starih dotrajanih oken * Izdelava stavbnega pohištva -tudi po naročilu (okna, balkonska vrata, smučna ZUNANJA vrata...) CENE SO IZJEMNO UGODNE! Primer starega obnovljenega okna Oura\ PLASTIČNA OKNA IN VRATA - rolete - polkne PROIZVATA IN PRODATA: DURAL d.o.o. Celjska cesta 39 - okenske police 2380 Slovenj Gradec . v Tel.: 0602/42-449 - montaža Fax. 0602/42-208 22 NAŠ ČAS GRADBENA PRILOGA 22. oktobra 1998 CISTO GORIVO V Sloveniji je najbolj razširjena uporaba zemeljskega in utekočinjenega naftnega plina. Uporaba zemljskega plina prinaša poleg ekološko popolnega zgorevanja še druge prednosti, ki marsikaterega investitorja prepričajo, da se odloči za njegovo uporabo. Prednost uporabe zemeljskega plina je v tem, da zanj ni potrebno posebno skladišče ali rezervoar, kar omogoča priključitev tudi tistim potrošnikom, ki imajo težave s pomanjkanjem prostora za kurilnico. Ne kupujemo ga na zalogo, zato lahko enostavno kontroliramo njegovo porabo in po potrebi varčujemo. Uporaba plina V gospodinjstvih uporabljamo plin za tri osnovne dejavnosti: kuhanje, ogrevanje prostorov in pripravo tople sanitarne vode. Kuhanje s plinom ima v primerjavi z drugimi načini kuhanja številne prednosti. Omogoča kuhanje z maksimalno močjo takoj po vklopu, regulacija plamena je brezstopenjska, delovanje je možno kontrolirati optično, po končanem kuhanju ni toplotnih izgub zaradi ohlajevanja kuhalne plošče. Segrevanje sanitarne vode s plinskimi grelniki odlikuje hitra priprava na poljubno željeno temperaturo ob minimalnih toplotnih izgubah. Toplo vodo lahko pripravljamo z različnimi plinskimi grelniki in kotli. Tako kot druga goriva omogoča tudi plin lokalno in centralno ogrevanje prostorov. V ta namen je na voljo veliko različnih konstrukcij plinskih naprav. Poleg zgoraj naštetih prednosti je pri ogrevanju s plinom potrebno poudariti tudi avtomatsko delovanje in s tem zelo malo posluževanja. Plinske naprave se odlikujejo po visokih izkoristkih energije. Specialni plinski kotli za ogrevanje prostorov dosegajo praviloma izkoristke višje kot 90 %, kotli novejše generacije pa celo višje kot 95 %. Visoki izkoristki sodobnih plinskih naprav še povečujejo učinkovito rabo energije in vplivajo na nižje stroške za porabljeno gorivo. Varnost Največ pomislekov, ki se pojavljajo ob uporabi plina se nanaša na varnost in zanesljivost preskrbe. Uporaba plina je ob upoštevanju vseh varnostnih in tehničnih ukrepov pri izvedbi plinske instalacije in uporabi plinskih naprav popolnoma zanesljiva in varna. V primeru, da slutimo ali zaznamo, da plin kljub vsem strogim varnostnim zahtevam uhaja, moramo ukrepati. Takoj moramo ugasniti vse plamene in odpreti vsa okna in vrata. Takoj moramo zapreti zaporni element pri plinomeru ali glavni zaporni element (glavno požarno pipo) v hiši ali stanovanju ter čim prej obvestiti dežurno službo distribucijskega podjetja. Poleg tega v času uhajanja plina ne smemo prižigati luči, vžigalic in vžigalnikov, kaditi in vklapljati električnih stikal ter uporabljati električnih naprav. Tudi, če vemo kaj je vzrok uhajanju plina, motenj in napak na plinski instalaciji in trošilih ne odpravljajmo sami ali nepooblaščeni izvajalci, ampak, prepustimo delo distributerju plina ali usposobljenemu izvajalcu. Ob upoštevanju varnostnih zahtev in predpisov je njegova uporaba varna in ne predstavlja nevarnosti. Z grafikonoma je podana primerjava stroškov oskrbe s komunalnimi storitvami za stanovanjsko hišo pri ogrevanju z zemeljskim plinom in ekstra lahkim kurilnim oljem: Občanom, ki imajo možnost priključitve na plinovodno omrežje svetujemo njegovo uporabo, saj kot ekološko čisto in visokoenergijsko gorivo omogoča zanesljivo in energijsko varčno preskrbo. Vse, ki želijo dodatne informacije v zvezi s priključitvijo in uporabo zemeljskega plina vabimo, da se zglasijo v Komercialni službi Komunalnega podjetja Velenje, Koroška 37/b, Velenje, tel.: 856 251. Stroški komunalnih storitev - ogrevanje z zemeljskim plinom enodružinska hiša 120m /4člani 1,524.00 SIT 9,503.90 SIT 1,574.70 SIT 748.20 SIT 1,078.50 SIT ■ Vodooskrba □ Odvajanje odplak □ Čiščenje odplak □ Ogrevanje prostorov in sanitarne vode H Odvoz odpadkov Stroški komunalnih storitev - ogrevanje z extra lahkim kurilnim oljem (enodružinska hiša 120m /4člani) 1,524.00 SIT 1,574.70 SIT 9,960.00 SIT .20 SIT 1,078.50 SIT ■ Vodooskrba □ Odvajanje odplak □ Čiščenje odplak □ Ogrevanje prostorov in sanitarne vode ■ Odvoz odpadkov OD Zadruga mozirje Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje, z.o.o. Cesta na Lepo Njivo 2, 63330 Mozirje Telefon: 063/ 631-521, 831-532, 831-055, 831-694 Teiefax: 063/ 832-140, 832-272 INFORMACIJE SO VAM NA VOLJO V NAŠIH POSLOVALMCAH: - KPC LJUBIJA MOZIRJE TEL.: 063/831-040 - ŽELEZNINA LJUBNO TEL.: 063/841 -241 - ŽELEZNINA LUČE TEL.: 063/844-024 - ŽELEZNINA RADMIRJE TEL.: 063/841-372 -ŽELEZNINA GORNJI GRAD TEL.: 063/843-016 SE PRIPOROČAMO! TEMELJEV DO STREHE JESENSKA AKCIJSKA PRODAJA GRADBENEGA MATERIALA • CEMENT PC 45 719 SIT • APNO 25/1 409 SIT mm% MODUL BLOK 6/1 86 SIT • SAMOKOLNICE - LIV 6.990 SIT • BETONSKI MEŠALEC - LIV 43.990 SIT PO TOVARNIŠKIH CENAH • DIMNIKI - Schiedel Gradnja Žalec • IZOLIRKA LJUBLJANA - hidroizolacijski materiali • TERMO ŠKOFJA LOKA - tesnilne mase, tervol • TIM LAŠKO - izolacijski materiali • CINKARNA CELJE - gradbena lepila in purpen • SIPOREX ZAGORJE - zidaki, termoizolacijski bloki in še obilo ostalega gradbenega materiala GRADBENO PODJETJE CELJE d.d. Ulica XIV. divizije 10, 3000 CELJE Tel.: (063) 482-480, Telefax: (063) 442-490; 442-613 E-Mail: gradis-gp.celje@siol.net GRADIMO IN PRODAJAMO GRADNJA: stanovanjskih, obrtnih, industrijskih, energetskih, prometnih, hidrogradnih, rudarskih in drugih objektov PRODAJA: raznih vrst betona, gramoza in peska po ugodnih A GH/IDiS "V jr W/ntex Trgovina in storitve Talne obloge Šlandrov trg 41 a, Žalec, tel. & fax: 063 / 715-931 NUDIMO VAM: * veliko izbiro 4-metrskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv * tekače, preproge, dekorativno blago, pluto, skaj, ^ m predpražnike, namizne prte, moltopren II? 4 # P * material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, , , , trakovi, letve,... 4 9 # \ ROBLJENJE IN POLAGANJE VSEH • i j VRST TALNIH OBLOG s* * zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, * tapeciranje sedežnih garnitur * svetovanje na domu * simpatex za kopalnice DOSTAVA NA DOM! NOVO - NOVO - NOVO - PVC topli pod širine 4m že od 546 SIT/m2 IPH CENTER d.o.o. blagovnica CELJE, Gosposka 10, Tel.: 063/442-822 prodajno mesto SLOVENJ GRADEC, Ronkova 4, Tel.: 0602/41-460 največja izbira slovenskega in uvoženega pohištva ter sedežnih garnitur za programe SVEA, MEBLO - JOGI, ALPLES, IVI AR LES in ostale nudimo visoke gotovinske popuste možna tudi obročna prodaja ter bančni krediti ČETRTEK, 22. oktobra SLOVENIJA 1 09.30 Male sive celice j 10.15 Divja Amazonija, 8/12 11.10 Steklena džungla, 1/6 j 11.40 Homo turisticus 12.05 Nash bridges, 1/13 j 10.00 Poročila, vreme, šport j 14.10 Zgodbe iz školjke j 14.40 Iz muzeja, 6. oddaja i 15.20 Soča-življenje ob reki j 15.50 Osmi dan j 16.20 Slovenski utrinki j 16.50 Obvestila in oglasi j 17.00 Obzornik j 17.10 Po Sloveniji j 17.30 Jasno in glasno, kontaktna j oddaja 18.15 Oglasi 18.20 Sledi, oddaja o ljubiteljski j kulturi 18.40 Znanje je ključ 19.05 Risanka 19.30 TV dnevnik, vreme 19.55 Šport 20.05 Brezglavo, 2/6 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Tednik 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.35 Vreme 22.40 Šport 22.50 Gibljive slike 23.20 Richter Enigma, 2. del portreta pianista 00.40 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 3/22 10.00 Trdno v sedlu, 26/65 10.25 Pacific drive, 82/130 10.50 Rdeča ptica, 6/6 11.35 TNT 12.30 Tuja razvedrilna oddaja 13.20 Naša krajevna skupnost - pasja afera 14.30 Svet poroča 16.05 Don Kihot, 6/39 16.30 Brez kože, ital. film 18.05 Opremljevalke, 17/21 18,30 Lahko noč, ljubica, 4/11 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring - ročk z Vesno 20.00 Ljubljana: košarka EL (M) Union Olimpija: Asvel, prenos 22.05 Igrani film 23.45 Bela soba II., 5/5 00.35 Mladostniške izpovedi, 4/22 01.00 Lazar, 14/22 m M ^lOBP®* nrvA - 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10,50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Mož na mesecu, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nad. 16.30 Mestne skrivnosti, 4/16 17.30 Marimar, nan. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez zapor z Jonasom 21.00 Prijatelji, nan. 21.30 Policijska akademija, 4. del amer. humor. nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Ljubezenske prevare, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali 1 ^^ ' 27 LijiJ 46 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 VIDEO TOR glasbena oddaja 09.50 VABIMO K OGLEDU 09.55 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 SVET ŽIVALI: 10. DRŽAVNO PRVENSTVO SLUŽBENIH POLICIJSKIH PSOV 20.50 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV PRIMORKA 21.20 ŠTUDENTSKI FESTIVAL BREŽICE Ž98 22.00 REGIONALNE NOVICE 22,05 TV IZLOŽBA 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 : VIDEOSTRANI do 24,00 PETEK, 23. oktobra, SLOVENIJA 1 09.30 Jasno in glasno, kontaktna oddaja 10.15 Sledi, oddaja o ljubiteljski kulturi 10.35 Znanje je ključ 11.05 Pomagajmo si 11.35 Na vrtu 12.05 Brezglavo, 2/6 13.00 Poročila 13.55 Gibljive slike 14.25 Samorog, SNG drama Ljubljana 16.20 Mostovi 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.20 Vreme 17.30 Lahkih nog naokrog 18.20 Izzivi prihodnosti, 12/22 18.45 Razpoke v času: slovenski miti in legende - beli menihi 19.10 Risanka 19.20 Napovedniki, oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.00 Zrcalo tedna 20.15 Petka 22.00 Odmevi, vreme 22,40 Šport, oglasi 22.50 Polnočni klub 00.05 Ujetniki Terpsihore, baletna oddaja 01.00 Izzivi prihodnosti, 12/22 SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 4/22 10.00 Trdno v sedlu, 27/65 10.25 Pacific drive, 83/130 10.50 Opremljevalke, 17/21 11.15 Lahko noč, ljubica, 4/11 11.40 Pasteur, franc. film 16.20 Igrani film 18.05 Indaba, 15/25 18.30 Čudežni otrok, 18/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19,30 Videoring - video novosti z Mojco 20.00 Drugi najboljši, anf. amer. f. 21.40 Obletnici RTV Slovenija 23.05 Velike romance 20. Stoletja, 1/26 23.25 Nimfa, ital. film 01.20 Klient, 16/19 02.10 Mladostniške izpovedi, 5/22 02.40 Lazar, 15/22 mr- <«■ ■ 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop, tv prodaja 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Znova osemnajst, amer. film 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nad. 17.30 Marimar, nad. 18.00 Novice, vreme 18.15 Kassandra, nad. 19.15 24 ur 20,00 Film na kvadrat: Leon, franc. amer. film 22.00 Birdy, amer. film 00.00 Skrivne izpovedi in fantazije, erot. serija 00.30 Skrivne izpovedi in fantazije, erot. serija 01.00 24 ur .»JSB kanali j 1 S2 09.00 DOBRO JUTRO: informa- tivno razvedrilna oddaja 10.15 SVET ŽIVALI: 10. DRŽAVNO PRVENSTVO SLUŽBENIH POLICIJSKIH PSOV 11.00 VABIMO K OGLEDU 11.05 IZ PRODUKCIJE ZDRUŽENJA LTV: oddaja TV PRIMORKA 11.35 ŠTUDENTSKI FESTIVAL BREŽICE 12.20 TV IZLOŽBA 12.25 VIDEOSTRANI 17.55 NAJ SPOT DNEVA 18.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, kontaktna oddaja 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 RISANKA 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 UPOR V ZAPORU ATTICA, am. film 21.35 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI; S.E.M. - 40 22.05 REGIONALNE NOVICE 22.10 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 23.10 TV IZLOŽBA 23.15 VIDEOSTRANI do 24.00 SOBOTA, 24. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Zgodbe iz školjke 08.30 Otroška oddaja 08.55 Nesrečniki, 4/26 09.20 Sprehodi v naravo 09.50 Petka 11.10 Komorni ansambel Slovenicum, 1. del 11.35 Razpoke v času 12.05 Tednik 12.55 Dobrodošli doma 13.00 Poročila 13,10 Vremenska panorama 13.55 Med valovi 14.25 Polnočni klub 15.40 Nemčija leta nič, ital. f.(čb) 17.00 Obzornik 17.10 Oglasi 17.15 19. EBU frestival sodobne ljudske glasbe v Portorožu 17.50 Na vrtu 18.15 Ozare 18.20 National geographic, 3/12 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik, vreme, šport 20.15 Res je! 21.45 Homo turisticus 22.05 Steklena džungla, 2/6 22.40 Poročila, vreme 22.50 Šport 23.10 Najbolj varovane skrivnosti, amer. film 00.45 Iz muzeja, 7. Oddaja 01,30 Na vrtu SLOVENIJA 2 09,40 Soelden: SP v AS (Ž) VSL 1. tek, prenos 10.45 Zlata šestdeseta 11.40 Jeklene ptice, nan. 12.25 Soelden: SP v AS (Ž) VSL, 2. tek, prenos 13.20 Drugi najboljši, ang. amer. f. 16.30 Evrogol 17.30 Teniški magazin 17.55 Celje: KF za SP v rokometu (M) Slovenija:Belorusija, prenos 19.30 Videoring 20.00 Zaheksan, amer. film 21.30 V vrtincu 22.15 Don Kihot, 7/39 22.40 Sobotna noč T"\/ i 07:00 Poštar Pat, ris. serija 07.30 Pajkec, ris. serija 08.00 Kremenčkovi, ris. serija 09.00 Maska, ris. serija 09.30 Batman, ris. serija 10.00 Dogodivščine ježka Sonika, ris. serija 10,30 Odiseja, nan. 11.00 Povver Ranger, nan. 11.30 Konica puščice, amer. film 13.30 Super pop s S. Auerjem 15.00 Sinbadove pustolovščine, nan. 16.00 Xena, nan. 17.00 Pop party, glasbena oddaja 18.15 Herkul, nan. 19.15 24 ur 20.00 Pozabi poraz, amer. film 22.00 Odpadnik, nan. 23.00 Beli lovec, črno srce, amer. film 01.00 Pozno ponoči, erotična serija 02.00 24 ur, ponovitev kanali i fr"! [rt1 27 k W 46 ^sHe^ 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.05 UPOR V ZAPORU ATTICA, am. film 11.35 VABIMO K OGLEDU 11.40 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI, S.E.M. - 40. 12.10 TV IZLOŽBA 12.15 VIDEOSTRANI 18,55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 733. VTV MAGAZIN, regionalni infor. program 20.25 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA NA GRAŠKI GORI, posnetek nastopa 20.45 Z MGS: nastopi NAROD- NOZABAVNIH ANSAMBLOV 21.45 733. VTV MAGAZIN, ponov. 22.05 TV IZLOŽBA 22.10 NAJ SPOT DNEVA 22.15 VIDEOSTRANI DO 24.00 NEDELJA, 25. oktobra SLOVENIJA 1 08.00 Skrivno življenje igrač, 22. 08.15 Cilkin kotiček, risanka 08.25 Cofko cof, 9/13 08.50 Srebrnogrivi konjič, 9/26 09.10 Telerime 09.15 Zares divje živali, 7/26 09.50 Ozare 09.55 Hovvard GoodalI predstavlja orgle, 4. oddaja 10.20 Ples kadetov, balet 11.00 Vsi smo ena družina, 10/20 11.30 Obzorja duha 12.00 Ljudje in zemlja 12.30 4x4 13.00 Poročila 14.05 Res je! 15.25 Ciao bello, nemški film 17.00 Obzornik 17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače 18.40 Soča - življenje ob reki 19.10 Risanka, oglasi 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Jesenski3x3 21.35 Portret Janeza Menarta 22.35 Poročila, vreme, šport 22.55 Murphy Brovvn, 8/25 23.20 Umori, 1/22 00.10 Soča - življenje ob reki SLOVENIJA 2 09.40 Soelden: SP v AS (M) VSL, 1. tek, prenos 10.45 Pravi biznis 11.40 V vrtincu 12.25 Soelden: SP v AS (M) VSL, 2. tek, prenos 13.20 Novohlačniki - govoreči grob, nemški film 16.10 Gimnastika za Šalamunov memorial, posnetek iz MB 16.55 Alpska liga v hokeju na ledu: Olimpija-Brunico, prenos 19.30 Videoring 20.00 Naša krajevna skupnost - kje pa je oblast 21.05 Velika vojna in oblikovanje stoletja, 4/7 22.00 Šport v nedeljo 22.55 Kormoran, ang. film 00.20 Motociklizem za VN Argentine, posnetek 07.00 Mali bogataš, ris. serija 07.30 Munkci, ris. serija 08.00 Zebra v kuhinji, mladinski f. 10.00 Mladi par, nan. 11.00 Izganjalka vampirjev, nan. 12.00 Brez zapor z Jonasom 13.00 Honorarni, nan. 13.30 Pica, ti in jaz, nan. 14.00 V bolnišnici, nan. 15.00 Lesket, nan. 16.00 Novi naslov, amer. film 18.00 Novice, vreme 18.15 Sedma nebesa, nan. 19.15 24 ur 20.00 Super pop s S. Auerjem 21.45 Športna scena 23.00 Vojni fotografi, amer. film 01.00 24 ur ^ »m fc. kanali 27 46 52 PONOVITVE ODDAJ: 09.00 OTROŠKI MIŠ MAŠ, ponov. 10.00 732. VTV MAGAZIN, regionalni inf. program 10.20 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 10.40 IZ PONEDELJKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 11.40 733. VTV MAGAZIN, regionalni inf. program 12.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 12.05 IZ SREDINE ODDAJE DOBRO JUTRO 13.05 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA NA GRAŠKI GORI; posnetek nastopa 13.25 Z MGS: nastopi NAROD- NOZABAVNIH ANSAMBLOV 14.25 IZ PETKOVE ODDAJE DOBRO JUTRO 15.25 SVET ŽIVALI; 10. DRŽAVNO PRVENSTVO SLUŽBENIH POLICIJSKIH PSOV 15.55 VIDEOSTRANI 17.00 SKRBIMO ZA ZDRAVJE: OBOLENJA LEDVIC IN DIALIZA: pogovor v studiu 18.00 UPOR V ZAPORU ATTICA, am. film 19.30 VIDEO TOR glasbena oddaja 20.15 KAKO BITI ZDRAV IN ZMAGOVATI: S.E.M.-40 20.45 VIDEOSTRANI PONEDELJEK, 26. oktobra SLOVENIJA 1 09.00 Lahkih nog naokrog 09.45 Zvezdica, 3/26 10.15 Car nevidnosti, 1/6 10.40 Izzivi prihodnosti, 12/22 11.10 National geographic, 3/12 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Portret Janeza Menarta 14.50 Jesenski 3x3 16.20 Dober dan, Koroška 16.50 Obvestila, oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Radovedni Taček 17.50 Zares divje živali 18.20 Recept za zdravo življenje 19.05 Risanka 19.10 Žrebanje 3x3 plus 6 19.30 Dnevnik, vreme 20.00 Komisar Rex, 8/13 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Odstiranja 22.00 Odmevi 22.25 Univerzitetni razgledi 22.30 Kultura 22.35 Vreme, šport 22.50 Odstiranja 00.50 Recept za zdravo življenje SLOVENIJA 2 09.30 Mladostniške izpovedi, 5/22 10.00 Trdno v sedlu, 28/65 10.25 Pacific drive, 84/130 10.50 Indaba, 15/25 11.15 Čudežni otrok, 18/22 11.40 Šport v nedeljo 12.25 Velike romance 20. Stoletja, 1/26 12.50 Nemčija leta nič, ital. Film (čb) 16.15 Nimfa, ital. film 18.05 Okus po zločinu, 10/10 19.00 Lingo, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Studio city 21.00 Trend, oddaja o modi in vizualni POP kulturi 21.55 Pomp 23.00 Brane Rončel izza odra 00.25 Vprašanja zakonitosti, 4/7 00.55 Lazar, 16/22 01.45 Studio city '"fes" 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 12.45 Športni krog 14.00 Resnične usode, nan. 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nad. 17.30 Marimar, nan. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 1,2,3-kdo dobi? 21.00 Urgenca 21.50 Šola golfa 22.00 Želite, milord, nan. 23.00 M.A.S.H., amer. film 01.00 24 ur. ponovitev jjtk kanali 46 BI" 52 09.00 DOBRO JUTRO, informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 733. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ANSAMBEL LOJZETA SLAKA NA GRAŠKI GORI, posnetek nastopa 11.00 Z MGS: nastopi NAROD- NOZABAVNIH ANSAMBLOV 12.00 TV IZLOŽBA 12.05 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. MARKO BITENC, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije 21.05 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA, 25. del dokumentarne oddaje 21.30 REGIONALNE NOVICE 21.35 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.35 TV IZLOŽBA 22.40 VIDEOSTRANI do 24.00 TOREK, 27. oktobra SLOVENIJA 1 09.00 Radovedni Taček 09.20 Pustolovščine, 7/24 09.45 Car nevidnosti, 2/6 10.15 Recept za zdravo življenje 11.05 Po domače 12.05 Komisar Rex, 8/13 13.00 Poročila 15.00 Odstiranja 15.50 Brez meja - moja vas, oddaja tv Koper capodistria 16.20 Prisluhnimo tišini 16.50 Obvestila in oglasi 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.25 Oglasi,napovedniki 17.30 Živalske pravljice 17.45 Waynove dogodivščine, 22/26 18.35 Srečko Kosovel: v meni prevrat 19.10 Risanka 19.25 Oglasi 19.30 TV dnevnik 19.50 Vreme 19.55 Šport 20.05 Učitelj, 1/8 21.00 Dobro je vedeti 21.05 Mednarodna obzorja 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.45 Oglasi 22.50 Kontrapunkt, omizje o kulturi 00.00 Srečko Kosovel: v meni prevrat SLOVENIJA 2 09.30 Vprašanja zakonitosti, 4/7 10.00 Trdno v sedlu, 29/65 10.25 Pacific drive, 85/130 10.50 Okus po zločinu, 10/10 11.40 Studio city 12.35 Sobotna noč 16.30 Zaheksan, amer. film 18.05 Gospod in gospa Smith, 6/13 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Zahodna Afrika 20.55 Zgodbe iz Kronena, španski film 22.30 Svet poroča 23.00 Mladostniške izpovedi, 6/22 23.30 Lazar, 17/22 , __ TV 07.00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nad. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 1,2, 3-kdo dobi? 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nan. 17.30 Marimar,, nad. 18.15 Kassandra nan. 19.15 24 ur 20.00 Resnične zgodbe: Kje je Jenny?, amer. film 21.45 Raztresena Ally, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Urjenje, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev kanali A 1 ^ 1 , ,1 mr 46 IT 52 09.00 NAJ SPOT DNEVA 09.05 DOBER VEČER, GOSPOD PREDSEDNIK; Gost: dr. MARKO BITENC, predsednik Zdravniške zbornice Slovenije 10.05 VABIMO K OGLEDU 10.10 ZGODOVINA AVTOMOBILIZ- MA; 25. del dokumentarne oddaje 10.35 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 734. VTV MAGAZIN, regionalni informativni program 20.25 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 20.45 SREČNO VOŽNJO; avtomobilistična TV oddaja 21.10 NAJ SPOT DNEVA 21.15 734. VTV MAGAZIN, ponovitev 21.35 TV IZLOŽBA 21.40 VIDEOSTRANI do 24.00 SREDA, 28. oktobra SLOVENIJA 1 09.00 Živalske pravljice 09.15 Waynove dogodivščine, 22/26 09.45 Car nevidnosti, 3/6 10.15 Srečko Kosovel: v meni prevrat 11.10 Mednarodna obzorja 12.05 Učitelj, 1/18 13.00 Poročila 13.25 Murphy Brovvn, 8/25 13.50 Ciao bello, nemški film 15.10 Kontrapunkt, omizje o kulturi 16.20 Obzorja duha 17.00 Obzornik 17.10 Po Sloveniji 17.30 Pod klobukom 18.20 Divja Amazonija, 9/12 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik, vreme, šport 20.00 Nash bridges, 2/18 21.00 Dobrodošli doma 21.05 Maribor: slavnostna podelitev nagrad 33. Borštnikovega srečanja, prenos 22.00 Odmevi, vreme 22.30 Kultura 22.40 Šport 22.55 Osmi dan 23.25 Holed, ang. drama 00.20 Divja Amazonija, 9/12 SLOVENIJA 2 098.30 Mladostniške izpovedi, 6/22 10.00 Trdno v sedlu, 30/65 10.25 Pacific drive, 86/130 10.50 Gospod in gospa Smith, 6/13 11.35 Pomp 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, dokum. oddaja 13.30 Pajčevina 16.40 Bockerjeva tolpa, nemški film 18.05 Angel, varuh moj, 1/22 19.00 Kolo sreče, tv igrica 19.30 Videoring 20.00 Maribor: DP v košarki (M) ZM Lumar:Pivovarna Laško, prenos 22.00 Nevarna gospa, 4/4 23.15 Izpovedi mladostnikov, 7/22 23.45 Lazar, 18/22 07,00 Dobro jutro, Slovenija 10.00 Bogati in nesrečni, nan. 10.50 Top shop 11.00 Kassandra, nan. 12.00 Skrite strasti, nan. 13.00 Od maja do decembra, nan. 13.30 Pop party 14.30 Diagnoza: umor, nan. 15.30 Bogati in nesrečni, nan. 16.30 Mestne skrivnosti, nan. 17.30 Marimar, nad. 18.15 Kassandra, nan. 19.15 24 ur 20.00 Brez obrambe, amer. film 21.45 Nikita, nan. 22.30 Veronikine skušnjave, nan. 23.00 Onkraj terapije, amer. film 01.00 24 ur, ponovitev .....kanali fr rfjt i| 27 f ^SffiJE^ 52 09.00 DOBRO JUTRO; informa- tivno-razvedrilna oddaja 10.15 734. VTV MAGAZIN, ponovitev 10.35 VABIMO K OGLEDU 10.40 ŠPORTNI TOREK, športna informativna oddaja 11.00 SREČNO VOŽNJO; avtomobilistična TV oddaja 11.25 TV IZLOŽBA 12.00 VIDEOSTRANI 18.55 NAJ SPOT DNEVA 19.00 REGIONALNE NOVICE 19.05 OTROŠKI PROGRAM 19.25 TV IZLOŽBA 19.30 OBVESTILA 20.00 EPP/VABIMO K OGLEDU 20.05 NAJ SPOT, glasbena oddaja; Gost: skupina FOXY TEENS 21.35 REGIONALNE NOVICE 21.40 IZ ODDAJE DOBRO JUTRO 22.40 TV IZLOŽBA 22.45 VIDEOSTRANI DO 24.00 "Naš čas" izdaja Časopisno, založniško in RTV podjetje NAŠ ČAS, d.o.o., Velenje, Foitova 10. Izhaja ob četrtkih. Cena posameznega izvoda je 160 SIT, trimesečna naročnina 1.760 SIT, polletna naročnina 3.420. letna naročnina 6.400 SIT. Uredništvo: Boris Zakošek (direktor in glavni urednik), Stane Vovk (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc (pomočnica urednika), Janez Plešnik, Tatjana Podgoršek. Bojana Špegel (novinarji). Mira Zakošek (urednica radija). Peter Rihtarič (tehnični urednik), Janja Košuta-Špegel (grafična oblikovalka). Propaganda: Nina Jug (vodja propagande), Sašo Konečnik, Jure Beričnik; telefon (063) 898 17 50, fax (063) 851-990. Sedež uredništva in uprave: 3320 Velenje, Foitova 10, p.p. 89. telefon (063) 898 17 50. telefax (063) 851-990. Žiro račun pri APP Velenje, številka 52800-603-38482. Oblikovanje in graf. priprava: STUDIO MREŽA- Naš čas d.o.o. Tisk in odprema: MA-TISKd.d., Maribor. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo! Po mnenju Ministrstva za informiranje št. 23/26-92 je "Naš čas" uvrščen med proizvode informativnega značaja iz 13. točke, tarifna št. 3, za katere se plačuje 5% prometni davek. Oktober ■ mesec požarne varnosti Mesec zavijanja gasilskih siren Kot že vrsto let doslej bomo Ša-lečani imeli v naslednjih dneh možnost in priložnost spoznati pripravljenost gasilcev za posredovanje v nevarnostih, ki nam pretijo v vsakodnevnem življenju. Hidi v času letošnjega meseca požarne varnosti bodo po vsej Šaleški dolini posamezna Prostovoljna gasilska društva pripravljala predstavitvene vaje, občinska poveljstva pa bodo proti izteku meseca pripravila še občinske. Poveljstvo MO Velenje pripravlja veliko vajo v četrtek 29. oktobra, na Velenjskem gradu. Jože Drobež, poveljnik Gasilske zveze Velenje, ki združuje 16 gasilskih društev iz MO Velenje, Šoštanja in Šmartnega ob Paki, nam je o letošnjih aktivnostih povedal: "Obeležujemo ga na različne načine; s predstavitvijo društev na dnevih odprtih vrat, predstavljamo se v šolah, izvajamo razne aktivnosti, ne le prikaze reševanja v resnih situacijah, pripravljamo vaje... Oktober je namenjen naši predstavitvi širšemu občinstvu, zato smo se v okviru zveze dogovorili, da bodo vsa društva pripravila svoje vaje, občinska poveljstva pa še skupne. Ob koncu meseca, v petek, 30. oktobra, bomo verjetno na Cankarjevi ulici v Velenju pripravili tudi predstavitev gasilske opreme, ki je občanom vedno zelo zanimiva." Maksimiljan Pačnik, poveljnik poveljstva MO Velenje, pa nam je o aktivnostih v občinskih gasilskih društvih povedal: "Tudi v velenjskih PGD pripravljamo vsak svojo samostojno vajo, seveda z našim sodelovanjem. V luči lanskega požara na šoštanjski graščini, pa smo si postavili vprašanje, kaj bi bilo, če bi se kaj podobnega zgodilo na velenjskem gradu, zato bomo osrednjo občinsko vajo izvedli na gradu. Največja težava je tam oskrbovanje s požarno vodo in dostop do objekta, ker je ta možnost dana le z ene strani. Ravno zato bo verjetno vaja zelo zanimiva. Požarno vodo bomo poskusili "spraviti" na grad iz doline - po eni predpostavki pa kar iz reke Pake." Iz preteklih let imajo gasilci malce slabe izkušnje z odzivom na vabila občanom, da si ogledajo njihove aktivnosti. Zdi se, kot da ljudi delo gasilcev ne zanima. Kljub temu vas vabijo tudi letos, saj konec koncev ni edini cilj posameznih vaj, da jih ljudje vidijo, ampak ugotavljanje pripravljenosti in preverjanje znanja njihovih enot. Veliko vaj bo potekalo po sistemu tihega alarmiranja, vseeno pa bodo do konca meseca sirene nekoliko pogosteje dajale znak za splošno nevarnost. Upajmo, da se bodo oglašale le zaradi vaj. ■ bš 25. let Male Napotnikove kiparske kolonije Svojevrstno beleženje otroških doživetij Šoštanjska mestna galerija je bila prejšnjo sredo zvečer skoraj pretesna za vse, ki so prišli na otvoritev razstave, posvečene 25. letnici Male Napotnikove kiparske kolonije. Mentorjem, Šaleškim likovnikom in mladim kiparjem so se pridružili številni Šoštanjčani in Velenjčani, med njimi oba župana, Bogdan Menih in Srečko Meh. Prišli so pogledat najboljša dela, ki so nastala v dolgih 25 letih v Za-vodnjah, prišli so čestitat letošnjim štirim dobitnikom priznanja ob tednu otroka. Kiparsko kolonijo že vse od začetka uspešno pripravlja Medobčinska zveza prijateljev mladine Velenje, na njej pa sodelujejo osnovnošolci, ki v Zavodnjah dva dni ustvarjajo v lesu pod vodstvom svojih men-toijev. Vse skupaj je najprej nagovoril šoštanjski župan Bogdan Menih, ki je izrazil tudi zadovoljstvo, da je razstava v njihovi lepi, pred kratkim urejeni mestni galeriji, za glasbeno kuliso dogodka pa so poskrbeli odlični Kanta kvartet. Razstava, ki jo je postavil Rok Poles, domiselno razgiba prostor in jc pravi sprehod skozi čas ustvarjanja mladih kiparjev. Njihove stvaritve so prav neverjetne, skoraj nič slabše, kot dela odraslih kiparjev. Dolgoletni mentor profesor Tone Skok je med drugim o otroškem ustvarjanju v lesu dejal: "Lepo je, kadar lahko sledimo otroškemu mišljenju, iskanju in svojevrstnemu beleženju otroških doživetij, kadar se lahko za trenutek ustavimo ob drobnih stvareh, ob njihovih kiparskih izdelkih in uživamo v njihovi skriti lepoti. Odkrije se nam čudovita, ne-potvorjena otrokova duševnost, njegovi interesi, stiske, veselje, drobne želje, intimne izpovedi in sporočila..." MZPM Velenje je priložnost izkoristila tudi za podelitev vsakoletnih priznanj ob tednu otroka, namenjenih posameznikom, ki veliko naredijo za družbeni razvoj mladih. Dobili so jo Marija Vodovnik (za dolgoletno razi- skovalno delo z mladimi zgodovinarji), Anka Maček (za strokovno vodenje TOM telefona in vodenje skupine 19 svetovalcev na tem telefonu), Martina Pokleka (za dolgoletno aktivno delo v DPM Lokovica) in , Rok Poles za vsestransko delo pri MZPMVelenje (je avtor bralne Kajuhove mape za bralno značko, oblikovalec zbornikov pri ekoloških projektih zveze, av- tor celostne podobe 30 letnice bralne značke, odlično jc oblikoval katalog, ki je izšel ob 25. letnici Male Napotnikove koloni-je....) Razstava, ki so jo odprli v sredo zvečer, bo na ogled do 14. novembra. ■ bš Podružnična šola Letuš Otroci kljub obnovi brez telovadnice in igrišč Pri podružnični osnovni šoli Letuš se že od letošnjega poletja nekaj dogaja. Kot je povedal ravnatelj matične šole - osnovne šole Braslovče Emil Ribič, bodo z načrtovanimi gradbenimi deli v celoti obnovili podstrešje in s tem pridobili novo učilnico, večnamenski večji prostor, mul-timedijsko učilnico in kabinet za učitelje. Poleg tega nameravajo obnoviti še pročelje in streho. Vrednost del znaša 42 milijonov tolarjev, denar pa naj bi prispevali poleg občine Žalec še KS Letuš in šola iz sredstev investicijskega vzdrževanja. Za potrebno novo opremo naj bi odšteli približno 3 milijone tolarjev. Načrtovana obnovitvena dela naj bi sklenili v prvi polovici prihodnjega meseca, za zunanjo ureditev pa bodo poskrbeli prihodnje leto. Uroš Černevšek, predsednik KS Letuš, nad pridobitvijo ni posebej navdušen. Šolo so zgradili pred 99 leti, danes se v njej stiska 36 otrok in po nekaterih statističnih podatkih bo število teh v prihodnje še večje. "Kljub naložbi bodo učenci namreč še vedno brez potrebne telovadnice in igrišč. Krajani smo izrazili pripravljenost, (la bi uredili še to, a očitno kljub obljubam ni denarja in ne volje pri odgovornih v občini Žalec. Naložba je bila načrtovana, idejni projekt za telovadnico in igrišče obstaja, kje in zakaj seje zataknilo, pa ne vemo. Otroci sedaj telovadijo po razredih. Kaj malo upanja je, da bo lahko ta zalogaj rešila nova občina Braslovče. Čudne igre si gredo v Žalcu. V Šempetru gradijo telovadnico, ki bo po predračunski vrednosti veljala 162 milijonov tolarjev, pod pretvezo, da bodo s tem zagotovili potrebe po devetletni osnovni šoli. V resnici pa vsi vemo, da jo gradijo za potrebe tamkajšnjega odbojkarskega kluba, ki bi lahko s pridom izkoriščal le 5 km stran veliko telovadnico. Tlidi pločnik ob zelo prometni cesti, ki je za varnost krajanov in drugih udeležencev v prometu življenjskega pomena, je izpadel.'' Krajani so - po Černevškovih besedah - nad ravnanjem odgovornih občinskih mož ogorčeni tudi zaradi tega, ker bodo očitno ostali še brez kulturnega doma. Načrtovan večnamenski prostor ob šoli bi namreč služil za telovadnico in za društveno dejavnost v kraju. Za objekt, v katerem izvajajo sedaj pestro kulturno dejavnost, je vložen zahtevek za denacionalizacijo. drugega večjega prostora pa v KS nimajo. ■ Tp Živali in ljudje »Vsak človek bi moral imeti vsaj eno žival, še posebej pa otroci,« je dejala ena od naših anketirancev. Strinjam se, vsaj se lahko od živali marsikaj naučimo, kar smo že pozabili, predvsem pa zvestobe in brezpogojne ljubezni. Še kako pomembno pa je stik otroka in živali, ki mu včasih lahko prinese veliko več ljubezni kot pa stik z ljudmi. Kakšen odnos imajo do živali in koliko časa jim namenjajo, smo povprašali nekaj mimoidočih občanov. DOROTEJA JAKOP, Velenje: »Nikoli nisem bila preveč goreča ljubiteljica živali, vendar to ne pomeni, da jih nimam rada, le preveč dela in časa ti vzamejo, tako da jim verjetno ne bi uspela nuditi vso potrebno pozornost. Mogoče bi imela kakšnega ptiča, psa ali mačko pa zagotovo ne. Psi so preveč nepredvidljivi, mačke pa »polne« dlak. V Velenju me najbolj razjezijo nevestni in neodgovorni lastniki psov, saj ti ob pogledu na številne pasje iztrebke, predvsem na igriščih, gre dobesedno na bruhanje.« JASNA MELANŠEK, Lokovica pri Šoštanju: kar nekaj mačk in psov in tudi eno papigo. Trenutno imamo samo psa in mačko, ki se odlično razumeta. Res, daje Reks na verigi, vendar je precej časa spuščen, tako da mu gibanja res nikoli ne primanjkuje. Mogoče se mi zaradi tega malo smilijo psi v blokih, a če jih lastniki redno vodijo na sprehode, niso nič manj prikrajšani kot psi na podeželju. Kljub temu pa menim, da žival sodi ven, v naravo, j VERA M1KLAVČIČ, Velenje: »Strinjam se, da žival, predvsem psi niso za v blok, vendar me je sin le prepričal, da smo ga kupili in ni mi žal. Imamo enajst let staro bobtailko in veselje, ki jo imamo z njo, nam polni življenje. Skrb zanjo si porazdelimo, tako je sin zadolžen za sprehode, jaz pa za prehrano. Priznam, pes je strošek, vendar se ponavadi dogovorim z mesarji, da dobim meso ceneje. Pločevink pa tako ali tako ne kupujem vsak dan. Zelo sem besna, kadar mi kdo omeni problem pasjih iztrebkov. Mislim, da je druge »svinjarije« veliko več, poleg tega pa se iztrebki psov sčasoma razkrojijo.« STAŠA URANJEK, Velenje: »Vem, da jc 4. oktober dan živali. Menim, da tisti, ki imamo radi živali bolj spremljamo in smo bolj pozorni na takšne dneve. Vsak človek bi moral imeti vsaj eno ži- Ival, še posebej pa otroci, saj nam živali dajejo energijo in spravljajo v dobro voljo. Kljub temu, da stanujem v bloku nimam nobenih težav z mojo devet let staro dobermanko. Vedno tudi poskrbim, da počistim njene iztrebke. Oh ja, pes je velik strošek, a radost, ki ti jo prinaša vse odtehta.« BOŠTJAN STROPNIK, Polzela: »Živali v bloku nič manj ne trpijo kot tiste v hiši, ker je to predvsem odvisno od lastnikov in ne od mesta bivališča. Da, tudi jaz imam psa. Na sprehode, ga ne vodim tako pogosto, ker imamo hišo in ga po navadi kar »spustim«. Imam srečo, da imam tolerantne sosede tako, da nimam težav, če kdaj pa kdaj zaide na sosedovo. Menim, da v Velenju I lastniki psov, kar dobro poskrbijo glede pasjih I iztrebkov.« ■ Andreja Moškon »Uh, imeli smo Z obnovo podstrešja bodo pridobili nujno potrebne dodatne prostore, s katerimi naj bi izpolnili zahteve ob uvajanju devetletne osnovne šole. Naj kar dežuje Že ptički v gozdu čivkajo in prepevajo o številu in lepoti vsakovrstnih gob, s katerimi narava letos razveseljuje dušo in srce pravim in občasnim gobarjem. Vsi po vrsti so razneženi nad obilnimi darovi, poseben užitek so "posebni" primerki, ki jih tudi ne manjka. Takšnega užitka je bil deležen tudi Herbert Florijan iz Velenja, ki je gobar od kar pomni in mu letos "posla" ne zmanjka. Lepo marelo z 32 centimetri premera in 35 centimetri v višino, sočno in čvrsto, je pobral nekje na Velikem vrhu, svoje kotičke pa ima še marsikje drugod.