9 I I v J J J I J HV Znani kandidati la Šesterici tatov dišale direidorja liolnišniGe odidenjene iiiše Stran 2 Stran 15 Št. 27/ Leto 62 / Celje, 3. APRIL 2007 / Cena 0,63 EUR -150,97 SIT tus Vedno boljši ■ Otvoritve Ž CELJSKEM Samo Faldn na čelu Celjski iupan obtožen zdravstveno EiPiEr PVC, ALU-PVC, ALU OKNA IN VRATA 9770353734020 im" Z m^hnimi koraki do velikih sprememb Samo Fakin se bo na čelu ZZZS-ja zavzemal za dobro bolnikov in zdravstvene blagajne Prejšnji teden je državni zbor s 53 glasovi za in tremi proti podprl imenovanje Sama Fakina za novega generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Visoko podporo je nekdanji direktor celjske bolnišnice prejel tudi v vseh predhodnih postopkih. Njegovemu imenovanju so nasprotovale le zdravniške organizacije. Dolžnosti generalnega direktorja bo Samo Fakin prevzel sredi aprila. Visoka podpora v državne zboru Sama Fakina ni presenetila: »Poslanci se zavedajo, da j e treba v zdravstvu marsikaj spremeniti. Tako kot vse ostale jih tiščijo problemi, na katere opozarjam. Na primer slabosti v organizaciji dela, ki so krive za predolgo čakanje na specialistične preglede, nepotrebno dolgi bolniški staleži in podobno,« V programu vodenja zavoda si je zadal povečanje pravic zavarovancev in varovanje samostojnosti zavoda. Napovedal je, da se bo zavzemal za širitev pravic na področju nege starejših, pri čemer bi jo izenačili .tako za vse tiste, ki so v domovih, kot za tiste, ki so doma. Problema bolniških staležev se namerava lotiti tudi z večjo dostopnostjo do specialistov in rehabilitacije. Spremenil naj bi se tudi sistem nagrajevanja v zdravstvu, predvsem v deficitarnih poklidh. Kot pomembno je izpostavil tudi to. da bo zavod še naprej posloval brez dolgov. Prepričan je, da širitev pravic zavarovancev ni v nasprotju z varčnim ravnanjem z denarjem v zdravstveni blagajni: »V javnem zdravstvu je še kar nekaj rezerv v oi^niza-ciji dela. To nam vsak dan znova dokazujejo koncesio-narji, ki so zapustili bolnišnice in zdravstvene domove. To potrjujejo tudi izjave v stilu: »Če bi jaz vodil to bolnišnico, bi bilo marsikaj drugače ...« Torej se da. Ne gre za velike, revolucionarne spremembe, ampak za postopna, drobna izboljšanja, ki jih bomo uvedli za dvig kvalitete zdravstvenih storitev in povečanje učinkovitosti zdravstvenega sistema. Se- veda se bo moralo marsikaj spremeniti tudi v glavah,« je poudaril. Koliko svojih načrtov bo lahko uresničil, je odvisno tudi od novele zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki med drugim predvideva prenehanje mandata generalnega direktorja zavoda. Na ministrstvu za zdravje novela še čaka na dokončno uskladitev, tako da so še mogoče spremembe. Minister za zdravje Andrej Bru-čan jih sicer ne napoveduje, čepravje za Sama Fakina izrazil upanje, da bo ministrstvo v prihodnje z njim sodelovalo tako dobro kot v preteklosti, ko je bil član njegovega strokovnega sveta. MILENA B. POKUČ V bolnišnici nova gama icamera v celjski bolnišnlči so včeraj predali namenu novo gama kamero. Gre za eno večjih lanskih naložb, ki se jo končali letos. Naložba je skupaj s potrebnimi gradbenimi in drugimi deli vredna 459 tisoč evrov. Nova diagnostična naprava oddelka za nuklearno medicino bo nadomestila 17 let staro, dotrajano večnamensko gama kamero. Kot je pou- darila predstojnica oddelka Damjana Hrastnik, dr. med-, predstavlja nova kamera pomembno posodobitev: »Nova kamera je bolj zmogljiva, saj ima dva detektorja. Omogoča bolj kakovostne posnetke in krajši čas slikanja. Najpogostejša preiskava, ki jo bomo izvajali na novi nostični napravi, je scintigra-fija skeleta za opredelitev razširjenosti bolezni pri bolni- kih z rakom ter ugotavljanje različnih bolezni kosti in sklepov.« Gama kamera je učinkovita tudi pri diagnosticiranju rakastih sprememb, bolezni ščitnice ter pri bolnikih s koronarno boleznijo. Za razliko od stare kamere bodo z novo lahko veliko bolj natančno pregledali srčno mišico in dobili poleg podatkov o njeni prekrvavljenosti tu- Kandidati so znani di podatke o delovanju. »To bo izboljšalo zanesljivost preiskave in tako omogočilo boljši izbor zdravljenja bolnikov s koronarno boleznijo,« je poudarila eno od prednosti Damjana Hrastnik. Seveda nova kamera omogoča še vrsto drugih preiskav Pričakujejo, da bodo z njo letno pregledali 3300 pacientov. MILENA B. POKLIČ Na razpis za direktorja celjske bolnišnico je prispelo pet vlog. Komisija za izvedbo razpisnega postopka je ugotovila, da so vse popolne in da vseh pet kandidatov izpolnjuje zahtevane pogoje iz javne objave. Med kandidati sta dva, ki sta ves čas povezana s celjsko bolnišnico. To sta pomočnik direktorice celjske bolnišnice za področje financ mag. Marjan Ferjanc, univ. dipl. ekon., ter vodja službe za javna naročila na ministrstvu za zdravje, dolgoletni predstojnik dermatološkega oddelka, ki je že tudi vodil bolnišnico, prim, asist. mag. Jože Arzenšek, dr. med. Ostali trije kandidati so Janko Rakef, dipl. ekon., mag. Rajko Kreft, mag. farm., in mag. Bojan Uran, univ. dipl. ekon. Po naših podatkih je Janko Rakef ekonomist iz Kamnika, mag. Rajko Kreft je zaposlen v Bolnišnici Golnik, mag. Bojan Uran pa je svetovalec direktorice Kliničnega centra v Ljubljani. Nove^ direktorja Splošne bolnišnice Celje naj bi svet zavoda imenoval na seji v četrtek. MBP IZJAVA TEDNA »Ljudje bodo rekli: dali smo možnost ta rdečim ...« Predsednik SD Borut Pahor je x Žalcu možnost zmage najavil tudi z besedami: »SD, ki je zdaj druga stranka, lahko v prihodnosti ob, ne vem, božji previdnosti, tudi zmaga.« Vabilo na javno razpravo Oddelek za družbene Predstojnica oddelka za nuklearno medicino Damjana Hrastnik, dr. med., ob novi gama kameri, - Št. 27-3. april 2007 organizira, v okviru priprave novega kullumega programa Mestne občine Celje za obdobje 2007-2013 javno razpravo po področjih kulturnih dejavnostih, ki bo v petek, 6. aprila 2007, s začetkom ob 8.30 uri v Mestni pisarni na Stanetovi ulici 10 v Celju. Namen javne razprave je vključevanje predstavnikov kulturne javnosti v proces vsebinskega oblikovanja konkretnih ciljev in prioritet. Nov kultumi program, ki ga bo sprejel mestni svet, bo temeljni strateški dokument Mestne občine Celje na področju kulture v naslednjem sedemletnem obdobju. Predstavitev zaključkov iz razprav bo ob 16.30 uri v Mestni 03 42 65 886 (Vlado Kožei). Če-ji v zgodbi Gornji Grad župan Občine Gornji Grad Stanko Ogradi kazensko ovadil bivšega župana Tonija Riflja Na četrtkovi, lahko rečemo nočni seji občinskega syeta v Gornjem Gradu so svetniki sprejeli vse predlagane sklepe, med drugim tudi proračun. Vendar se je v vsako razpravo, zlasti še med sprejemanjem zaključnega računa za lani, vrivala preteklost. Občina Gornji Grad ima zaradi podjetja Engo, ki v kraju skrbi za daljinsko ogrevanje z biomaso, od septembra lani blokiran račun in lahko razpolaga s samo 120 tisoč evri. Višek denarja nakažejo na račun Pro-banke, ki je po sodni poti uveljavila hipote-karno pravico in s tem skoraj blokirala denarno poslovanje občine. Za vse krivijo bivšega župana Tonija Riflja, ki so ga pred dnevi tudi ovadili zaradi kaznivih dejanj preslepitve pri pridobitvi plačila in zlorabe položaja. «Riflja smo ovadüi zaradi problemov, ki so nastali na občini. Poleg kazenske ovadbe smo predlagali tudi računskemu sodišču, naj pregleda poslovanje občine. To smo sporo-čUi tudi vladi oziroma ji pisali pismo, saj mora biti obveščena o dogajanju. Teh težav res ne morem prevzeti na svoja pleča,« |e povedal župan Stanko Ogradi. Kakor je slišati, v zadnjem času v Gornjem Gradu nenehno odkrivajo nove račune, nove pogodbe ... »Našli smo precej zadev, ki prej niso bile znane. Bojim se, da to še ni vse ... O tem je težko govoriti. Občina Gornji Sedanji župan Stanito Ogradi proti... Grad ima omejeno razpolaganje z denarjem, zato je omejeno tudi njeno poslovanje. Verjetno bo to čutiti dolgoročno. Najprej bo treba razrešiti poroštvo, ki bremeni občino, šele potem bomo lahko normalno zaživeli in reševali probleme Enga,« pravi župan. Mnogi so upali, da bo podjetje Engo prevzel Holding slovenske elektrarne, ki naj bi v kraju z^adil kogeneracijo. Po zadnjem sestanku je jasno, da bi HSE odkupil obvezno- Rifju sti do Probanke in s tem postal lastnik Enga, če bi büo podjetje prosto drugih bremen; če bi imeli poroštvo dobavitelja, da bo bioma-sa ustrezna za kogeneracijo; če so v Gornjem Gradu urejeni prostorski naCrü ter če so objekt in zemljišča v lasti Enga. Šele če bi bil projekt ekonomsko upravičen, bi o prevzemu razpravljal nadzorni svet HSE-ja. »Zaradi teh pogojev bo verjetno treba potegniti drugačne poteze - najbolje bi bilo napeti vse Nihče od svetnikov ni nasprotoval predlogu Rafka Žerovnika, da bi Alešu Brat-koviču, direktorju podjetja Engo, izrekli nezaupnico, vendar so se strinjali, da je treba predlog bolje pripraviti. sile in pridobiti 1,2 milijona evrov kredita, s katerim bomo poplačali zahteve Proban-ke,« je povedal Andrej Presečnik, ki je sodeloval na zadnjih pogovorih s HSE-jem. Premalo pogovorov Bivši župan Toni Rifelj je za ovadbo izvedel iz medijev: «Trdim, da smo delali vse, kot je bilo potrebno v tistem času in ob takratni zakonodaji. Pri projektu Engo je v bistvu šlo za državni projekt, v katerem je sodeloval cel kup služb in ljudi z ministrstev. Problem je, ker je bil zastavljen s preveliko porabo to-plome energije: podjetje Smreka naj bi porabila 7 milijonov KWh, zdaj pa porabi od 1 do 1,3 milijona KWh enerpje. Bojim se, da se bo župan Ogradi ukvarjal z ovadbami, s pogovori, tudi s HSE-jem, pa ne. To je samo velik minus za vstop katerega od partnerjev v projekt. Kar nekaj pogovorov je bilo pripeljanih do določene točke, zdaj pa me nihče nič ne vpraša aÜ posluša. Dogajanje v Gornjem Gradu ni dobro za občino niti za župana niti zame.« US Pahor bi^ če... v Žalcu se je v soboto zvečer kot v drugem kraju na svoji trimesečni turneji po Sloveniji ustavil predsednik Socialnih demokratov Borut Pahor. Kot je znano, stranka dobiva vse več privržencev in je minuli teden v javnomnenjskih raziskavah prvič prehitela SDS, Pahor pa se želi s članstvom pogovoriti o svoji kandidaturi na jesenskih predsedniških volitvah ter perspektivi države m stranke. »Pripravljen sem kandidirati za predsednika države, a pogoj za to je trdna podpora med ljudmi. Če ne bi bil predsednik SD-ja, bi prosil stranko, naj me podpre, in bi zdaj prepričeval ljudi, da sto predsednika države. Vendar moram ravnati bolj odgovorno in ljudem predstaviti dileme te odločitve in pustiti, da brez mojega pririska oziroma zlorabe avtoritete sami odločijo. Rad bi slišal njihovo mnenje, potem bo tudi moja odločitev lažja,« je povedal Pahor. Prvak SD-ja tudi brez javnomnenjskih anket ve, da stranka raste, saj se članstvo povečuje. »Članom SD-ja sem poslal pismo, naj nikogar ne zaslepi blesk anket. Prav lahko se stvari spremenijo oziroma umirijo. Preveč trdo smo delali, kaj šele, da bi lahko zdaj lenarili in pustili, da se samo spremeni na bolje. Za vsak milimeter zaupanja bo treba trdo garati.« Sicer v stranki pripravljajo alternativni vladni program, ki bo končan prihodnje leto poleti. Danes nameravajo na predsedstvu SD-ja oceniti delo vlade. Oceno pripravljajo njihovo strokovnjaki, je pa prva faza v pripravi alternativnega programa. Druga pomembna naloga, ki jo je navedel Pahor, je sestava ekipe za parlamentarne volitve; »Menimo, da ljudje hočejo poleg dobrega programa v stranki videti ugledne in strokovne ljudi. Če bomo to združOi, smo lahko na naslednjih volitvah res uspešna stranka.« US, foto: TT Člani žalskega SDia podpirajo kandidaturo Boruta Pahorja za predsednika države. Osnovnošolci za občinski praznile Ob prihajajočem občinskem prazniku Celja, ki bo 11. aprila, so se tudi v Celjskem mladinskem centru lo-tüi poslikave velikih panojev. Posebej so se ob tem potrudili osnovnošolci, ki obiskujejo mladinske delavnice. Mladi so se poslikave lotili pod mentorstvom slikarja Tomaža MilaCa in koordinato-rice mladinskih delavnic Iva- ne Ristič. V akrilu so slikali »jumbo plakat«, in sicer na razpisano temo Celje, za evropsko prestolnico kulture 2012. Misel, ki so jo ob tem izbrali, se glasi; »... če si nečesa zelo močno želimo, lahko to dosežemo. Nemara bo zahtevalo potrpežljivost, težko delo, pravo borbo in veliko časa, toda uresničljivo je. Tolikšna mera vere je predpogoj za sleherni podvig, umet- niški ali kakšen drug.« Pri ustvarjanju so sodelovali Hana Šrot, Ema Ivanuša in Lea Kralj iz 05 Frana Kranjca Celje. Eva Čemeč, Ana Zugelj in Zana ŠpeglizllI. OS Celje ter Žana Mahne in Iris Šarlija iz I. OŠ Celje. Na pomoč so priskočile še Mateja Krajnc, Maja Fi-ket in Suzana Vlaisevič - Bur-sač iz Celjskega mladinskega centra. PM, foto: MK Krava je bila nora Iz v ske uprave RS so včeraj popoldne sporočili, da so pri sedem let stari s Genskega v laboratoriju NVI potrdili bolezen BSE. To je osmi primer bolezni norih krav, ki so ga odkrili v Slovenci. . Na kmetiji v okoUci Štor;, kjer je.živda obolela .krava ia na kmetiji, kjer živi eden od . njenih potomcev, .trenutno prepoved prenjikov govedi iz gospodarstva. Vetemiar-ska uprava bodane;s izvedla.vse ukrepe v pimera BSE vSloveaiji. Živali jzkohorte niso več žive. pokončati pa. bo potrebno, zadaja dva potomca obolele živali. Rejci so upravi-čeni do plačila odškodnine za živah, ki bodo pokončane z odločbo VURS-a. ^Kpodarstvo If VI TE&III Laščanom gre le za konsolidacijo Najnižji prag prevzemne ponudbe za delnice Dela ni določen Pivovarna Laško je včeraj z odvisnima družbama Radensko in Talisom objavila prevzemno ponudbo za družbo Delo. Po pričakovanjih za delnico ponujajo le 50 centov več, kot so napovedovali, torej 135,50 evra za delnico, pri čemer v prevzemni ponudbi ni navedeno, koliko jih želijo še pridobiti. Ponudba se bo iztekla 3. maja opoldne. Namen prevzemne ponudbe je konsolidacija oziroma spajanje temeljnih finančnih izkazov povezanih in odvisnih družb. Prevzemniki tako ne načrtuie- I, zdru-'nih funkcij ijepo-minja-jvanja ciljni jo prestruktu ževanja posli ali spremembe loka« slovanjaDelain spr« nja pogojev zaposl pri prevzemnikih ii družbi po končanem prevzemu. Prav tako, kot pojasnjujejo, prevzemna ponudba ne bo vplivala na obstoječa delovna mesta delavcev in poslovodstva ciljne družbe. Prevzemniki so se dogovorili, da bo vse delnice Dela, pridobljene v prevzemni ponudbi, po ponudbi pridobila Pivovarna Laško, ki bo tudi v celoti financirala nakup delnic. Dopuščajo tudi možnost, da bodo v prihodnosti delnice ciljne družbe prenesli iz pivovarne na druge družbe, ki so sodelovale v ponudbi, oziroma na koncernsko povezane družbe. Možna razlo- a za r rebite lenjem e druž- nih od- prenos deinic cilji be iz družbe Pivovč ko na katero od nj vi sni h družb v prihodnosti bi lahko bila morebitna davčna optimizacija naložb družbe in njenih odvisnih Smo del vodilnega proizvajalca gradbenih materialov na svetu, družbe Lafarge in hkrati vodilni ponudnik dimniških sistemov v Evropi. Prisotni smo v 23 državah Evrope in se ukvarjamo z razvojem, proizvodnjo in prodajo dimniških sistemov. Zaradi povečanja obsega poslovanja zaposlimo 1. VODJO ODPREME 2. SKLADIŠČNIKA ODPREME 3. ODPREMNIKA VIUČARISTA za sprejenf» in iidajo blaga na odpremt 4. ODPREMNIKA za delo na odprem! Od kar iv pričakujemo: Podtočko 1: - najmanj V. stopnjo strokovne izobrazbe - dobro poznavanje skladiščnega poslovanja - sposobnost vodenja manjše skupine - znanje dela z računalnikom - najmanj 5 let delovnih izkušenj, po možnosti področju logistike Pod točko 2: - IV. stopnjo strokovne izobrazbe - dobro poznavanje skladiščnega poslovanja (opravljen izpit) - znanje dela z računalnikom - najmanj 3 leta delovnih izkušenj - natančnost in korektnost pri delu Pod točko 3: - najmanj III. stopnjo strokovne - izpit za voznika viličarja - natančnost in korektnost pri delu Pod - končano osnovno šolo Če ste pripravljeni sprejeti nove izzive, vam ponujamo dinamično delo ter stimulativno plačo. Kandidate. ki želite nadaljevati svojo poklicno pot v uspešnem mednarodnem podjetju, vljudno vabimo, da v 8 dneh po objavi pošljete prijave z življenjepisom na naslov: SCHIEDEL d.o.o., Latkova vas 82, 3312 Prebold, družb ali morebitna koncentracija posameznih sorodnih dejavnosti na posameznih družbah znotraj skupine povezanih podjetij, so poudarili v prevzemni ponudbi. Kot so dodali, v tem trenutku prevzemniki niso sprejeli še nobene odločitve glede morebitnega prihodnjega prenosa delnic Dela na katero od njenih odvisnih družb na podlagi prej omenjenih možnih razlogov. Pivovarna je lastnica 166.790 delnic oziroma 24,99 odstotka delnic Dela, delež pa je pridobila več kot 12 mesecev pred objavo prevzemne ponudbe. Radenska je lastnica 127.928 debdc ali 19,17 odstotka delnic Dela, pridobila pa jih je 9. marca po najvišji ceni 132,50 evra za delnico. Talis je lastnik 20 delnic Dela, pridobil pa jih je 7. marca po ceni 120,10 evra za delnico. Ponudba se nanaša na vse delnice Dela, teh je malo Pivovarna Laško je po navedbah časnika Finance konec tedna oddala ponudbo še za nakup Beo-gradske industrije piva. Med trinajstimi tekmeci za to pivovarno so poleg Laš-čanov tudi Plvara MB, ki so v trgovskem delu družbe povezani z Mercator-jem, katerega največji posamezni lastnik je ravno Pivovarna Laško. reč kot 667 tisoč, pri če r jih ! ■njei lajo Laščai 3 družbai Laščan( icj )kah že skoraj 294 tisoč, ar predstavlja 44,16-od-:otni delež Dela, Poleg IV in Radenske (Ta-! lasti vsega 20 del-večji posamični lastniki Dela še Slovenska odškodninska družba s slabimi 12 odstotki, Infond Holding z dobrimi 10 odstotki, Maksima 10, ki ima v lasti 7,8 odstotka delnic, ter Kapitalska družba z malo več kot 6 odstotki del- : Dela. RP Klet, golf in še enkrat klet Zlati grič se pripravlja na gradnjo nove kleti in širitev golf igrišča - V Žički kartnziji šampanjska klet, v bližini vinograd za dušo Konjiški Zlati grič se že Vinotoč: »Je ogledalo pod- nekaj let pripravlja na jetja, zato si tako gostje kot gradnjo nove vinske kleti zaposleni zaslužijo, da ga v osrčju Škalc. Hkrati s kar najbolje uredimo,« pravi kletjo nameravajo zgraditi Jazbec. S širitvijo namera- tudi nove upravne prosto- vajo v klet Vinotoča prese- re, tako da bodo lahko liti tudi recepcijo golfa, združili celotno poslova- Zanimivi sta tudi nalož- nje podjetja na enem me- bi v Žički kartuziji. Junija, stu. Napovedujejo, da bo- hkrati z odprtjem stalne do začeli graditi še letos, razstave Arhitektura in ro- »Gradbeno dovoljenje smo kopisi Žičke kartuzije, bože pridobili, odprta so še ne- do odprii klet penin. Pro-katera vprašanja, povezana stor v kleti spodnjega gos-z denarjem,« povzema direk- podarskega poslopja je že tor trženja Janez Jazbec, urejen, v njem pa bodo po-Nova klet bo v samem osrč- leg kleti penin Še degusta-juSkale, sredivingradovZla- cijska in demonstracijska tega griča. Vinska klet bo soba. V tem času so tudi sre-hkrati tudi nova upravna di postopkov za pridobitev stavba podjetja, ki bo na soglasja za vinograd v ne-enem mestu združila zdaj posredni bUžini kartuzije. razdrobljeno podjetje. Če bo- »Nekaj sto trsov bomo na-do v doglednem času doča- sadili na star način, na >ko-kali potrditev deleža, ki naj lje<. Vinograd bo takšen, kot bi ga prispevala država, bo- je bil pred tisočletjem, v ča-do začeli graditi jeseni in su, ko so tukaj gospodarili končali prihodnje leto, kartuzijani. Ta vinograd, ki Hkrati s to naložbo načr- bo simbolično povezoval tujejo v Škalcah še dve: ši- preteklost z današnjim ritevgolfigrišča.kibivkonč- dnem, bo predvsem za du-ni podobi imelo osemnajst šo,« se že veselijo v Zlatem lukenj namesto sedanjih de- griču, vetih. Hkrati bodo razširili MILENA B. POKLIČ - Št. 27 - 3. april 2007 - Ali sploh obstajajo meje? Cene delnic na Ljubljanski borzi so se v preteklem tednu agresivno gibale v pozitivni smeri. Slovenski borzni indeks je pridobil skoraj 5 odstotkov, njegova vrednost pa se je močno približala meji 7.700 indeksnih točk. Kljub izrednemu štartu v novo leto, je bila to v obdobju korekcij zelo oddaljena znamka, a je na trgu očitno dovolj priložnosti in zanimivih zgodb, ki privabljajo denar na trg. In tega denarja je iz dneva v dan več. Največ so pridobile delnice Istrabenza. Že pred tednom je bilo mogoče opazovati povečano zanimanje za delnice, konkretnega razloga za to pa razen tržne logike ponudbe in povpraševanja ni bilo mogoče najti. V preteklem tednu pa so se na mizi le razgrnile karte. Istrabenz je objavil konsoli-dirane rezultate poslovanja in dobiček skupine je navdušil vlagatelje. Ti so nagradili novico z močnimi nakupnimi na-ročih, ki so na tedenskem nivoju dvignili ceno kar za dobrih 12 odstotkov. Več kot 10 odstotkov so se podražile tudi delnice Luke Koper, ki so do konca tedna porasle preko meje 70 evrov. OzmüB EttOBiftei^' PramčtvSUR CICG Cinkarna Celje' 136,84 12,50 1.34 GETG Cetis 90,00 0.50 0.00 CHZG Comet Zreče 11,50 0.50 0.00 6RVG Gorenje 33,20 5.115,80 5.00 pim Pivovarna Laiko 47,74 1.499,70 4;29 JTKS Juleks 117,00 148,70 2.57 ETOG Etol 144,41 20,70 3.75 Veliko pozornosti so investitorji namenili tudi delnicam Gorenja. Cena se je dvignila za dobrih 7 odstotkov, rast pa je bila podprta z močnimi nakupnimi naročili in visokim prometom. Spremembe v lastništvu kažejo na veliko aktivnost tujih vlagateljev pri trgovanju s temi delnicami, razlog za rast pa sta prispevali dve tuji investicijskih banki, ki sta ocenili vrednost delnice na 35 oziroma 36 evrov. Optimistično razpoloženje je potisnilo navzgor tudi vse ostale pomembnejše delnice, med njimi tudi Krko, vendar pa njena rast ni bila tako opazna. -0,18 Kljub splošnemu pozitivnemu vzdušju se jemanj ugodno trgovalo z delnicami Telekoma. Vlagatelji očitno niso navdušeni nad idejo, po kateri naj bi Telekom Slovenije izmenjal paket delnic z bosanskim BH Telekom, Zaradi slednjega se Telekom ni mogel otresti večje ponudbe delnic, ta pa je v tem tednu povzročila zdrs cene vse do nivoja 370 evrov. Zadnji trgovalni dan v tednu se je cena le uspela vrnit na 380 evrov, kar pa je še vedno malce manj od enotnega tečaja ob koncu predhodnega tedna, MATJAŽ BERNIK, borzni posrednik ILIRIKA d.d., Trdinova 3, 1000 Ljubljana Nadzorni organ; ATVP, Poljanski nasip 6, 1000 Ljubljana Vir: Ljubljanska borza d.d. www.novitednik.coin lOVI - ^AKTUALNO Srot sodiščem? Celjski župan obtožen zlorabe uradnega položaja, ker naj bi nezakonito zaposlil Tino Gril Kramer Zunanja enota Okrožnega državnega sodižča Celje v Velenju je pred dnevi Okrajnemu sodišču v Celju predala obtožni predlog zoper celjskega župana Bojana Šrota. Obtožnica, ki so jo sestavili po preiskanih dejanjih, ga bremeni zlorabe uradnega položaja pri zaposlitvi Tine Kramer, takrat še Gril. Šrot jo je namreč zaposlil kot direktorico občinske uprave, čeprav naj ne bi izpolnjevala zahtevanih razpisnih pogojev. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja pri Vladi RS je lani spomladi na osnovi ugotovitev računskega sodišča in opravljene revizije poslovanja izdala sklep, da je bila zaposlitev Tine Kramer nezakonita. »Župan Mestne občine Celje je 26. 6. 2003 spremenil sistemizacijo v občinski upravi. V njej je spremenil pogoje za zasedbo delovnega mesta direktor občinske uprave, tako da je črtal zahtevane delovne izkušnje kot pogoj za zasedbo delovnega mesta. V času spremembe sistemizacije sicer še ni veljal Zakon o javnih uslužbencih, vendar je takrat veljavna zakonodaja za direktorja občinske uprave določala kot pogoj univerzitetno izobrazbo in najmanj osem Bojan Šrot Mestiia občina Celje se je na sklep pritožila, direktorica Tina Kramer pa se je kljub drugačnemu sklepu ministrstva avgusta lani vrnila na delovno mesto, ki ga zaseda tudi zdaj. Po mnenju v občinski stavbi je namreč že potekel triletni rok, po katerem ni več mogoče razveljaviti pravnih aktov, ki se let delovnih izkušenj. Župan je torej nanašajo na njeno zaposlitev. sprejel nezakonito sistemizacijo,« je takrat odločitev minislistva za javno upravo pojasnjeval podsekretar na ministrstvu Luka Kočevar. Zadevo so preiskali tudi kriminalisti in na osnovi ugotovitev iz preiskanih dejanj je velenjska enota okrožnega tožilstva Celje zdaj okrajnemu tožilstvu Tina Kramer predala obtožni predlog, ki celjskega župana bremeni zlorabe uradnega položaja. Za komentar obtožnega predloga smo vprašali tudi župana Bojana Šrota, a je izjavo o tem zavrnil, saj s predlogom ni seznanjen. Za zdaj je še nemogoče napovedovati, kdaj bo razpisana glavna obravnava. Prav tako še ni mogoče zapisati, da bo ta v Celju, saj ima okrajno sodišče možnost, da se iz tega postopka izključi. BRANKO STAMEJCIČ Ko k sebi močno priviješ mehkega medvedka v času, ko na koži občutimo tople ščemeč® sončne žarke in opazujemo prebujajočo se naravo, ko vse cveti in brsti, si kar malce težko predstavljamo, kako je, ko znova oživele narave zaradi bolezni ne moreš odkrivati. Ko lahko igrivost in razposajenost ljudi, rastlinic in živalic opazuješ le skozi bolnišnično okno. Kar nekaj jih je, mladih nade-budnežev, s tovrstno zgodbo. Zato smo jim pripravili presenečenje in se odpravili na obisk na otroški oddelek Splošne bolnišnice Celje, S Casinojem Faraon smo že llskih delavnicah. Nekaj izdelkov so učenci prodali in denar Med prinašalci potic oziroma butar smo ujeli tudi Ijobensko županjo namenili karitasu. Anko Rakun ter rečiški županski par. Jožico in Vinka Jeraja. Županja Rakunovajzj Malemu Miku je voziček izdelal stric Škoda, ker ni hilo motorja . Prinašalci ljubonskih potic niso omejeni na starost ali spol. Tudi »stari ; mački» se radi pohvalijo s svojimi izdelki. : Velikanka v Virštanju Na cvetno nedeljo so tudi v Virštanju pri- podružnični cerkvi sv, Filipa v Seiih pa so peljali k blagoslovu butaro velikanko, ki je jo pripeljali s kočijama, s pomočjo Konje- merila dvajset metrov. Na cvetno soboto so nice Virštanj-Obsotelje. V tem kraju so pr-jo izdelali Člani Turistično-kultuinega druš- vo butaro velikanko blagoslovili pred sediva Virštanj, k nedeljskemu blagoslovu k mimi leti. BJ Lekarne za zdravje Celjske in Žalske lekarne so se pridružile pobudi Svetovne zdravstvene organizacije, ki bo letošnji 7. april, svetovni dan zdravja, obeležila z aktivnostmi pod sloganom Vlagajte v zdravje, gradite varno prihodnost. Od 2. do 7. aprila bo tako mogoče v lekarnah marsikaj zvedeti o zdravem načinu življenja, s katerim lahko preprečimo oziroma laj šamo težave zaradi povišanega krvnega tla- Velikansko jajce v srcu mesta Celjanke in Celjani, otroci, starši! Jutri, 4. aprila, med 10. in 12. uro, se pridružite barvanju velikonočnih jajc pred trgovino za ustvarjalne Mravljica v Liie-kovi 1 in pred Mestnim studiem Radia Celje v Stanetovi ulici. Otroci Osnovne šole Lava izdelujejo velikansko jajce, ki ga bodo poslikali mimoidoči, v veliko- nočnem času pa ga bomo razstavili v izložbenem oknu mestnega studia. Pričakujte n^ade za umetnine. Pustite pečat svojih rok in domišljije na velikonočnih pisani-cah! V srce mesta vabijo otroci Osnovne šole Lava, trgovina za ustvarjalne Mravljica in Novi tednik & Radio Celje! ka. Pozornost bodo namenili tudi odvajanju od kajenja. Za obiskovalce so pripravili informativno gradivo, farmacevti pa jim bodo na voljo tudi za strokovne nasvete in pomoč. V lekarnah, ki izvajajo program farmacevtske skrbi pri povišanem krvnem pritisku, bodo vsem, ki bodo to želeli, tudi brezplačno izmerili krvni pritisk. MBP Po butari še pirhi Butara velikanka je nastala v Drešinji vasi, in sicer izpod rok podmladka, članov turističnega društva, ki deluje v okviru PGD Drešinja vas. Konec tedna, od sobote do ponedeljka, bo v gasilskem domu v Drešinji vasi na ogled še razstava pirhov in velikonočnih dobrot. TT V SPARU DOBITE VELIKO VEČ, niE SAMO NIZKIH CEIU! Svinjsko stegno brez kosti, postrežno, različni dobavitelji, ■ ; . 11.052.02 SITI ! Sveže! €43?^ Sir Jost 45% m.m., postrežno. Ljubljanske mlekarne, 1 kg _ 4 redna cena €6,38 11.090,36 Šifl y\/eze\ t €453"' Jagode pakirano. PAR^ INTER! I Ponudba velja do 10.4.'07 oz. do prodaje zalog. Ponudba JAGOD velja od 2.4. do 3.4.- I Preračuni v SIT so informativni in so izračunani po tečaju zamenjave 239,640 SIT = 1 8 PŽMAŠIHICRAJEV NOVI TEDNU Nadzor nad interesi icapitaia Obujeno celjsko ekološko društvo napoveduje aktivno delovanje Pred kratkim so v Celju po dolgoletnem zatišju vnovič obudili delovanje nekoč zelo aktivnega Ekološkega društva Celje. Za predsednika so izvolili Albina Apotekar- ja. Predsednik pravi, da delovanje društva obujajo predvsem z namenom, da se okoljske problematike v Celju lotijo organizirano. »Mlade in odrasle želimo spodbuditi, da začnejo razmišljati drugače, da dosežemo več odgovornosti pri ljudeh do vseh okoljskih posegov. Vsakršna okoljska dejavnost nastane najprej v glavah, pri razmišljanju. Hi lahko društvo največ naredi že pri družinskem ravnanju, pri ločenem zbiranju odpadkov in potem naprej pri delu, pri varčevanju z energijo in podobno,« pravi Apotekar. Je delovanje društva v Celju, ki je v zadnjih ietih večino naložb usmerilo v reševanje okoljskih vprašanj, sploh potrebno? Je, še kako je potrebno. V vsakem urbanem okolju je ekološko društvo potrebno kot nevladna organizacija, kot civilna iniciativa, ki nima nobene povezave s trenutno politiko ali interesi kapitala. V društvu vidimo, da gredo sedanji trendi reševanja okoljskih vprašanj zelo vštric z interesi kapitala. Prav zato je potreben nenehen nevtralen zunanji nadzor, seveda ob osveščanju javnosti, ob stalnem opozarjanju na probleme. To lahko počne le organizacija, Id ni neposredno vpletena ah plačana s strani udeležencev v posameznih zadevah. Kam boste usmerjali svoje delo? Najprej v lastno reorganizacijo, v pridobitev prostorov in publikacijo delovanja. V kratkem želimo vzpostaviti živo spletno stran z ekološkim forumom, kjer bi se dalo ljudem sporočati, jih obveščati. Seveda pripravljamo tudi konkretne akcije, od sodelovanja pri spomladanskih očiščevalnih akcijah naprej. To je priložnost, da ljudi pritegnemo k praktičnemu sodelovanju, ki lahko preraste zadane okvirje. Delali bomo tudi na pridobivanju članstva, ki ga bomo skušali speljati preko šol, preko že obstoječih klubov in društev mladih, k sodelovanju pa bomo povabili tudi politične stranke, s tem da nikakor ne bomo strukturirali, katere stranke oziroma njihovi člani lahko sodelujejo z društvom. Vsakdo z ekološko ozaveščenostjo je dobrodošel. Kako vam kaže s prostori? Pogovori o tem že tečejo, obrniU se bomo tudi na Mestno občino Celje, saj so nam že pred leti pomagah in smo imeli pisarno v Albin Apotekar Projektni pisarni Celje zdravo mesto. Potrebujemo le majhno pisalno mizo in majhno pisarno z omarico za nekaj fasdklov. Kakšen je vaš odnos do gradnje toplarne v Celju? To je širši regijski.projekt, načelnih opredelitev še nismo sprejemali, gre pa vsekakor za novost in izboljšavo v tem prostoru, čeprav ne gre za toplarno. Gre za sežigalnico, proizvedena toplota bo le stranski in ekonomsko zanemarljiv proizvod- A hkrati gre za velik projekt, ki prese^ celjsko mestno okolje. Tu se bo srečala veliko interesov, zlasti interesov kapitala. Naložba je primerna, potrebna, a potrebuje ves čas trajajoč zimanji, nevhalen nadzor. Potrebno je spremljati, kako se bodo stvari razvijale, da se ne bi vse odvr-telo v napačno smer. Pa odnos do dogajanj na območju Stare cinkarne? Tu gre za drug problem, ki nastaja z odstranitvijo do skrajnosti degradirane in onesnažene zemlje. Obstajajo podatki o onesnaženosti in o količini te zemlje. Poskrbeti je treba le za njeno pametno odstranitev, za nevtrahzacijo strupov, da se ne bi ponovile stare napake, v katerih je sodelovala tudi občina, ko so to Zemljino kar nekam odpelja-U. To se ne sme ponavljati, zato bomo skušali zadeve spremljati. Zemljo je treba odložiti na takšno mesto, kjer ne bo povzročala dodatne škode. BRANKO STAMEJCIC Zlati grb bivšemu županu Znani so dobitniki najvišjih priznanj Občine Uško. Naziv častni občan ter po tri zlate in srebrne grbe bodo podelili 26. aprila na proslavi ob dnevu upora proti okupatorju. Naziv častni občan bodo podelili Jožetu Majcnu za dolgoletno predano delo na področju zgodovine, umetnosti in etnologije Laškega. Zlate grbe bodo prejeli bivši župan Jpže Rajh za vestno in požrtvovalno delo ter vsesplošen prispevek k razvoju in napredku mesta in občine Laško ter njene okohce. Zlata Strel iz Zidanega Mosta za dolgoletno aktivno sodelovanje na druž- beno političnem področju ter Jurij Bez-govšek za dolgoletno aktivno sodelovanje pri Radio klubu Laško in za prispevek na področju razvoja tehnične kulture. S srebrnimi grbi bodo počastili patra Karla Gr-žana za predano delo na področju ohranjanja in oživitve kulturne dediščine v Jur-kloštru, Roka Marguča za odlične športne dosežke v deskanju na snegu ter Združenje šoferjev in avtomehanikov Laško za dolgoletno uspešno delo na področju preventive in vzgoje v cestnem prometu. Laški akademski klub bodo za 50 let delovanja počastili z jubilejno listino. BA Filip je zelo glasbeno nadaijen in najbolj uživa, ko Pesem za Filipa Lions klub Celje tudi letos pripravlja tradicionalni koncert za slepega Filipa iz Laškega, ki ga poleg slepote pesti še vrsta drugih zdravstvenih težav. Izkupiček koncerta bodo namenili za pripomočke, ki jih Filip potrebuje pri učenju, zdravljenju in razvijanju svojih talentov. Lions klub Celje že nekaj •let z organizacijo dobrodelnih koncertov pomaga Filipu in njegovi družini. Vsi pripomočki (računalnik za slepe, diktafon, pisalni stroj, predvajahükglasbe...),kijih deček potrebuje, so namreč zelo dragi in mu jih brez pomoči dobrih ljudi ne bi mogli kupiti. Fmp je sicer bister fantič, ki obiskuje 3. razred osnovne šole v Ljubljani, v zavodu za slepo in slabovidno mladino. V šalo ga vsak dan vozi mama Andreja, kar j e za oba zelo naporno. Ob šoli ima Filip še vrsto drugih obveznosti. Popoldne ga poleg učenja namreč čaka tudi fizio-terapija. Dečka nekajkrat mesečno peljejo v Zagreb na zasebno kliniko, kjer si že več let prizadevajo, da bi shodil. Kot pravijo, so obeti dobri. Sicer pa Filip že celo svoje življenje dokazuje, da so se zdravniki v porodnišnici pošteno zmotili, ko so ob njegovem rojstvu (rodil se je v petem mesecu nosečnosti] tr-dUi, da sploh ne bo preživel. Lions klub Celje za Filipa skrbi že nekaj let, a ne samo z zbiranjem denarja oziroma organiziranjem dobrodelnih koncertov, temveč tudi tako, da ga obiskujejo in se zanimajo, v kakšnih razmerah živi, Kot pravi predsednik Lions kluba Celje Drago Medved, je njihov cUj Filipu pomagati, da bi se usposobil za določen poklic. Korak k temu je tudi jutrišnji dobrodelni koncert v Celju z začetkom ob 19.30. V Unionski dvorani Celjskega doma bodo nastopih Majda Petan, Oto Pestner, Zoran Zorko, Okrogli muzikanti, Pinocchio in Perpetuum Jaz-zile. BOJANA AVGUŠTINČIČ Nad plazove dolgoročno Celjski mestni svetnUd so prižgali zeleno luč za izdelavo srednjeročnega programa sanacije plazov v občini. Hkraü so potrdili tudi dveletni načrt najnujnejših sanacijskih del na plazovih. Teh je v občini največ v Ko-šnici, Šmartnem v Rožni dolini, Liscah, Zagradu in na Miklavškem hribu. Položaj je prav na slednji lokaciji najbolj kritičen, saj zaledne in meteorne vode odnašajo zemljo, zaradi česar nastajajo večji in manjši plazovi, teren pa se vseskozi ugreza. V minulih letih s ma majhnimi odmerjenimi sredstvi uspeh opraviti več sanacijskih del, fd pa so daleč od tega, da bi bila korenit in dolgoročen poseg v reševanje te problematike. Tako bo vsaj še naslednji dve leti, ko so za nujne posege v proračunu za letos zagotovili dobrega pol milijona evrov, za prihodnje leto pa še 84 tisoč evrov več. Zato je nujen sprejem srednjeročnega načrta, v katerem bodo jasno opredelih prioritete celovitega reševanja problemov vse do leta 2010. »To za komisijo pomeni še več dela, saj bomo morah pripra- jih tu- viti vse dokumente it di realno ovrednotiti slednjih dveh letih se bomo obstoječih problemov lotili načrtno, čeprav bodo odmerjena sredstva zadostovala le za sprotne posege. Srednjeročni program in njegovo uresničevanje pa bo pomenil poskus sanacije vseh prizadetih ali ogroženih območij v občini,« je povedal Aleš Vrečko, predsednik komisije za odpravljanje posledic naravnih nesreč. V občini tienutno z večjimi ali manjšimi posegi sanirajo 29 plazov. BRST Z OBČINSKIH SVETOV Najprej bodo rušili, nato 0radili LAŠKO - Zdravstveni dom je lansko jesen v svoji neposredni bližini kupil zemljišče s stanovanjskim objektom, ki bi ga bilo treba porušiti (soglasje k rušenju so na zadnji seji dali tudi laški svetniki). Na tem mestu bi potem začasno urediU parkirišče. S tem bi vsaj začasno rešili pereč problem parkiranja v okolici zdravstvenega doma. Kasneje nameravajo na tem mestu zgraditi nov objekt, kamor bodo predvidoma preselili ambulante in dejavnosti, ki niso neposredno povezane s splošno medicino, to so ginekologija, medicina dela, samoplač-niške ambulante in podobnö. S presehtvi-jo nekaterih dejavnosti bi tako sprostili prostor v obstoječem objektu zdravstvenega doma, kar bi omogočalo lažje delovanje ur- bulai I, otroške ambulante in BA a£ni i CELJE - Svetniki so podprh predlog sveta zavoda Regijsko študijsko središče o spre- , membi odloka o ustanovitvi zavoda. S sprejetimi spremembami so spremenUi zahtevane razpisne pogoje za direktorja središča. Veljavni pogoji so bili namreč preveč omejevalni, saj so med drugim omejevah krog možnih kandidatov le na zaposlene s področja izobraževanja, ob tem pa zahtevali tudi najmanj 10 let izkušenj na področju izobraževanja. Spremembe bodo omogočile kakovostnejšo izpeljavo razpisa za direktorja Regijskega študijskega središča, so prepričani. Podobne sklepe prav v teh dneh sprejemajo tudi v preostalih občinah ustanoviteljicah Re-' gijskega študijskega središča. BS MWI TEDNfi 9 Štorklja v Goričici bo varneje gnezdila :Z OBČINSKIH SVETOV Celjska območna enota zavoda za varstvo narave si zadnje čase daje veliko opravka na Šentjurskem. Po varovanju dvoživk in ve-likonočnic so se včeraj skupaj z delavci Elektra Celje lotili še prestavljanja gnezda ogrožene bele štorklje v Goričici pri Proseniškem. Eno od maJo številnih gnezd bele štorklje, ki se na območju šentjurske občine pojavlja ie redko, je tudi na dimniku kmetijskega objekta, ki je zaradi slabega vzdrževanja v propadanju in neprimerno za nadaljnje gnezdenje. Belo štorkljo verjetno dobro poznate; ptica z umazano belim perjem ter črnim letalnim in lopatičnim perjem ima rdeč kljun ter dolge rdeče noge, samci pa so običajno nekoliko večji. V Sloveniji so zaščitene in uvrščene med močno ogrožene živalske vrste, z zakonom so zaščitena tudi njihova gnezda. Njihovo število po evropskih državah močno upada, ponekod so že popolnoma izginile. Sicer pa štorklje tehtajo od dveh do pet kilogramov, premer njihovih kril pa meri okoli meter in pol. Naj- Štorklja, ki jo v prihodnjih dneh pričakujejo v Goričici, bo na novi lokaciji varneje gnezdila, demo jih v nižinah, v bližini človeških bivaUšč, kjer si spletejo velika gnezda; največja imajo skoraj dva metra premera, prav toliko pa so tudi visoka. S starostjo ptic postanejo še večja in višja. Bela štorklja se vsako leto vrne v svoje prejšnje gnezdo, kjer znese od tri do pet jajc, ki se zvalijo po dobrem mesecu dni, mladički pa gnezdo zapustijo po slabih dveh mesecih. Štorklje se bo- do ravno v prihodnjih dneh iz Afrike vračale na svoja stara CTezda. Štorkljo tako pričakujejo tudi v Goričici pri Proseniš-kem. Tamkajšnji krajani so pred časom že popravili nestabilen dimnik, da bi izboljšali varnost včasu gnezdenja, vendar pa ptica gnezdo vsako leto dogradi. Krajani so zato podali pobudo, da bi se gnezdo prestavilo. Včeraj se je tako začela akcija, s kate- ro ga bodo prestavili na že obstoječi električni drog v neposredni bližini obj ekta, kjer je gnezdo stalo do sedaj. Delavci Elektra Celje so izdelali ustrezen podstavek, na katerega so včeraj že namestili in nanj prestavili staro gnezdo. Sedaj vsi udeleženci akcije upajo, da bo štorklja našla novo lokacijo svojega začasnega domovanja. POLONA MASTNAK Foto: GK Večernih odlagališč? ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so prvič obravnavali predlog odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v občini. Gre za odlok, ki popolnoma na novo ureja odvoz komunalnih odpadkov. Ko bo sprejet in bo stopil v veljavo, bodo občani plačali toliko, kolikor odpadkov jim bodo odpeljali, oziroma bodo plačali odvoz najmanj 15 litrov odpadkov na osebo na mesec. Občani, ki bodo ločevali odpadke, bodo nagrajeni tako, da bodo plačah manj. Hkrati se uvajajo t, i. rumene vreče, ki bodo namenjene vsem vrstam embalaže. Svetniki so se spraševali, ali ne bo tak sistem le povečal števila črnih odlagališč. Direktor OKP-ja Bojan Pirš je ob tem le dejal, da se črna odlagališča res lahko pojavijo, vendar jih že zdaj ne morejo preprečiti. Sicer pa bo občina morala preiti na tak način odvažanja odpadkov do leta 2009, ko bodo odpadke začeli voziti v regionalni zbirni center v Celje. Cenejša pomoč na domu ROGAŠKA SLATINA - Svetniki so potrdili predlog cene storitve pomoč na domu. Od 1. aprila bo ura omenjene storitve stala 13,57 evra, vendar vehk del te cene sofinancirata občina in tudi država. Uporabniki bodo tako letos za uro storitve odšteli 3,2 evra, kar je 30 centov manj kot lani. . ŠO Dobmska podžupana DOBRNA - V občini so se odločili za dva podžupana, to je občinsko svetnico Marijo Deu Vrečer in svetnika Jožefa Majerja. Župan je takšna sklepa v skladu z Zakonom o lokalni samoupravi že izdal, občinski svet pa se je z njima seznanil na svoji zadnji seji. Zgledna Dobrna DOBRNA - Nadzorni odbor občine, ki je marca opravil pregled občinske porabe sredstev v letu 2006, je ugotovil, da so listine zgledno urejene. Člani nadzornega odbora, ki jih kot predsednik vodi Aleš Štepihar, so poudarili, da je »upravljanje z občinskim premoženjem gospodarno in smotrno«. Pri pregledu kršitev zakonskih predpisov niso ugotovili. BJ tus btVORlTVE o, ^M A CELJSKEM ?reda,4.4.2007 '^^'liupermarket Laško, « Celjska c. 36 ^ HSktU® ■ Supermarket Ljubljanska, ■v Ljubljanska c. 16 M Delikatesa, Gubčeva 1 294,76 SIT 383,42 SIT Posebna ponudba velja samo v novo oclprtrh Tuš trgovinah od 4.4. do 11.4.2007 oziroma do razprodaje akcijskih zalog v tem terminu. iz tVAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK Festival potic nadvse uspel Društvo podeželskih žena Občine Prebold je z občino in z žalsko izpostavo Kmetijsko-gozdarskega zavoda Celje že četrto leto organiziralo Festival potic. Osrednja prireditev festivala je bila v petek zvečer v dvorani v Preboldu, kjer so podelili priznanja za najboljše orehove in smetanove potice ter orehov šarkelj. Komisija je ocenjevala kar 56 potic in podelila triindvajsetim zlato, devetim srebrno in enajstim bronasto priznanje, Največ zlatih priznanj, vsak po štiri za različne potice in orehov kolač, sta osvojila Anica Levart iz Draže vasi pri Ločah in Andrej Voh iz občine Žalec. Za trikratno zaporedno osvojitev zlatega priznanja so podelili tudi znak kakovosti. Tega je tokrat prejela domačinka Marija Vozlič. Obiskovalci so si razstavo potic in hkrati tudi peciva ter velikonočni aranžma, kar so prispevale članice župnijske karitas, lahko ogledali na večerni prireditvi in v soboto dopoldne. Vse razstavljene potice so v soboto po končani razstavi tudi letos podarili domovom starejših občanov na Polzeli, Grmovju in Vranskem in tako razveselili oskrbovance. DN Čiščenje uspelo v Celju so v petek in soboto izvedli letošnjo spomladansko čistilno akcijo, ki je po besedah odgovornih zelo dobro uspela. Organizirane petkove akcije v Mestnem parku se je udeležilo 75 celjskih srednješolcev, ki so nabrali 10 kubičnih metrov odpadkov, med njimi tudi staro kolo in avtomobilske gume. »Česa takšnega med prejšnjimi akcijami še nikoli nismo našli, je pa to dokaz še vedno nizke ekološke osveščenosti nekaterih občanov,« je »najdbe« komentiral vodja občinskega redarstva Vinko Andoljšek. Prav tako lepo je uspela sobotna akcija ob Savinjskem nabrežju in Šmartinskem jezeru. Člani ribiške družine, občani, skavti, taborniki in misionarji so na obeh lokacijah nabrali 35 kubičnih metrov odpadkov, ki so jih odstranüi delavci Javnih naprav. Hidi v krajevnih skupnostih in mestnih četr-teh je bilo več uspešnih spomladanskih čistilnih akcij. BS Telovadnica bo! Ena najstarejših slovenskih gimnazij, I. Gimnazija v Celju, bo prihodnje leto slavila 200-letnico obstoja. Ob vseh prireditvah in proslavah se v gimnaziji že zdaj najbolj veselijo nove telovadnice. Po letih »Kristusovih muk« s tem nujnim objektom tudi v športu najuspešnejše gimnazije v Sloveniji zdaj kaže, da bodo vendarle začeli graditi. Novico o tem je sporočil dolgoletni ravnatelj Jože Zupančič, ki je konec minulega šolskega leta od šolskega ministra. Milana Zvera dobil pooblastilo za pridobitev investicijske in projektne dokumentacije ter izbor izvajalca za novo športno dvorano. Projektno nalogo so izdelah že lani, ko so do konca leta pridobili tudi vsa soglasja k projektnim rešitvam. Marca so k izdelavi idejne zasnove nove športne dvorane ob šoli povabüi tri projektne organizacije, ki bodo svoje rešitve predstavile do sredine tega meseca. Vse kaže, da bo do zaključne slovesnosti ob 200-letnici I, gimnazije, ki bo 14. novembra prihodnje leto, telovadnica, po kateri so dolga leta hrepenele generacije celjskih gimnazijcev, le dokončana. BS tus En, dva, tri... na izlet s Tušem in Novim tednil>Po eni strani so ti objekti stanovanjski in stanovalci sami ne morejo financirati obnove. Po drugi strani so interesi kapitala takšni, da želi objekte, v katerih je vse mobilno, je vse možno spreminjati in sploh nima odnosa do arhitektu re, Poleg tega pri moderni arhitekturi odnos zgodovinske distance še ne obstaja,« pojasnjuje Goriškova. Dunji Gorišek je kljub vsemu obnova kulturnega doma v Velenju zelo dobro uspela. Tako dobro, da si je prislužila stanovsko priznanje, za katerega pravi, da ji pomeni zelo veliko: »Predvsem zato, ker se že trideset let ukvarjam s konservatorstvom in sem imela veliko srečo v življenju, da moje delo ni samo delo, ampak je tudi moj hobi, v katerem uživam.« ŠPELA OSET Na svetovni dan Romov - Šutka Povsem pravočasna slovenska premiera (sicer češkega!) filma bo tokrat na vrsti v Metropolu. Dokumentarec o »glavnem mestu Romov«, mestecu Šutka v Makedoniji, je posnel Aleksan-dar Saša Manič, v glavni vlogi - in z glavno kamero v roki - nastopa Severdžan Bajram, sicer igralec iz fil- ma slavnega »propagatorja Romov«, Emirja Kusturice, Črna mačka, beh mačkon. Pravilen prevod filma bi verjetno bil Šutkina knjiga rekordov - gre namreč za rekorde, ki bi še slavne gui-nessovce pripravila do tega, da bi se prijeh za glavo. Od zbiranja kaset narodne glasbe, pisanja romske slov- nice ali zbiranja elitnih, »o-riginalnih« Versacejevih oblek. Film se je sicer zavrtel tudi na 16. LIFFu in tam dobil nagrado Amnesty International Slovenije za najboljši film na temo človekovih pravic. Šutka se bo prvič zavrielvčetrtek. 5. aprila, ob 18. uri. PZ NOV! TEDNIK 17 Navdušujoča Lepotica in zver v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju že dolgo nismo slišali tako gromoglasnega aplavza in vzklikov navdušenja kot ob vseh štirih predstavah muzikala Lepotica in zver. Povsem samostojno so ga v slabem letu dni pripravili dijaki 1. Gimnazije v Celju in k projektu pritegnili preko sto sošolcev in gostov od drugod. 80-članski ansambel nastopajočih glasbenikov, pevcev in plesalcev pa je prepričljivo uprizoril zahteven muzikal. Odveč bi bilo naštevati imenitne soliste, prepričljiv zbor in plesalke in uglašen orkester. Zapisati velja le, da je za mladimi gimnazijci sijajen, obsežen projekt, ki so izpeljali za več kot čisto petico. BS Prepotrebna ■cnjižnica raste Tik ob Pegazovem domu v Rogaški Slatini raste novi nakupovalni center, kjer bo svoje prostore našla tudi Knjižnica Rogaška Slatina. Vrednost celotne naložbe znaša 925 tisoč evrov oziroma skoraj 222 milijonov tolarjev. Po standardih za splošne knjižnice bi morala imeti Knjižnica Rogaška Slatina 967 kvadratnih metrov prostora, zdaj pa jih ima na voljo le 245. To je bil tudi eden od razlogov, da so se svetniki še v prejšnjem mandatu odločili, da bo občina znotraj novo nastajajočega litovskega centra postavila knjižnico. Kot pravi župan Branko Kidrič, so že lani za nakup prostorov namenili skoraj 96 tisoč evrov, prijavili pa so se tudi na razpis ministrstva za kulturo: »Do leta 2009 naj bi tudi nakup prostorov poplačah. V vmesnem času moramo pristopiti še k ločenemu razpisu za dobavo opreme in načrtujemo, da bi lahko bila preselitev knjižnice konec prihodnjega leta ali v začetku leta 2009.« Letos bodo za knjižnico namenili dobrih 208 tisoč evrov. Kot je še pojasnil Kidrič, stanovalcev Pegazovega doma nov trgovski center ne bi smel motiti: »Še pred gradnjo smo od investitorja zahtevali, da pridobi soglasje vodstva oziroma lastnikov Pegazovega doma za gradnjo.« Soglasje so pridobili, zato se je gradnja, ki dobro napreduje, lahko začela. ŠO CELJEM 201 2 EVROPSKA PRESTOLNICA KULTURE KANDIDA T Gledališče^ glasnik resnice Skivensko ljudsko gledališče Celje je lani zaokrožUo jubUejno, 55-letnico obstoja in delovanja in kot glasnik resnice uspešno zakorakalo v novo umetniško sezono, 2006/ 2007, ki se počasi Izteka. A zasnovana je že nova. In upamo lahko, da jih bo Še veliko, saj mesto, ki bo morebiti postalo evropska kulturna prestolnica, potrebuje to (in številne dr^e) kulturno ustanovo. Gledališče je narejeno po meri ljudi, ki vanj zahajajo, ki ga imajo radi. Ker je ljudsko. In je sodobno. Na trenutke avantgardno. Odvisno od danih gmotnih in kadrovskih zmožnosti in oblikovanega repertoarja. S svojimi vsebinami iz rednega repertoarja in spremljajočimi prireditvami, z gostovanji dru^ gledališč, s festivalom smeha Dnevi komedije, z otroškim programom, abonmaji za odrasle, mladino in otroke si je SLG Celje pridobilo sloves, ki si ga ansambel in celotna gledališka hiša nikakor ne želita zapraviti, ampak nadgrajevati. Zdajšnji vd. upravnika Borut Alujevič, ki jevgledališčeprišel kot mlad, nadebuden igralec, je žezlo vodenja prevzel sredi marca 1986, ko je slekel kostum iz otroške predstave Razbojnik Rogovilež in ko smo v našem časopisu ob tej priložnosti zapisali: »Rogovilež postal upravnik.« A konec letošnje sezone Borut Alujevič predaja mesto upravnika in po več kot štiridesetih letih odhaja iz gledališča. S kakšnimi težavami se bo v prihodnje srečevalo poklicno gledališče v Celju, je težko napovedati. Alujevič je že v minulih letih rad večkrat poudarjal, da se zaradi pičlo odmerje- Bonit Alujevič nega denarja ministrstva za kulturo za nakup reflektorjev in druge sodobne opreme boji, da bodo morali igralci kot v Molierovih časih i^ati pri svečah. Ljudem bi bila takšna romantika nemara všeč, a nato bi tisti, ki bi morali skrbeti za financiranje gledališča, rekli: »To je dobra poteza. Igrati pri svečah!« Celje poliebuje Svo kulturo Celjska igralska družina je v primerjavi z drugimi slovenskimi gledališči (predvsem na- cionalnimi) majlma. Ima 24 igralcev, ki ne držijo rok križem in večina jih igra več predstav hkrati. In radi igrajo. Najhuje za i^alca je, če ne igra. Boiul Alujevič spojiuii Jia uspešne dojiiače nagrajene komedije in komedijante, muzikala Chicago in Kabaret, predstavo To ti je lajf, katere predlogo je režiser Vito Täufer uporabil za snemanje filmske inaäce, medtem ko so Celjani z navdušenjem podprli ali kot statisti celo sodelovali pri snemanju. Celje ima tudi dvaz Borštnikovim prstanom nagrajena igralca, Janeza Bermeža in Anico Kumer, in v ansamblu še vrsto mladih in obetajočih igralk in igralcev, ki se pojavljajo tudi v slovenskih filmih in nadaljevankah. Še posebej vidna fUm-ska obraza iz celjske igralske vrste sta Renato Jenček in mlajša kolegicaTjaša Železnik. Spomnimo tudi, da je Barbara Vidovič za svoje umetniške dosežke v devetih letih v SLG Celje letos dobila bronasti celjski grb. »Celje, če hoče postati evropska kulturna prestolnica, mora voz, naložen s kulturnimi vsebinami, močneje potiskati pred seboj.« Pa tudi Celjani in Celjanke, tisti, ki so jim te vsebine namenjene. Treba jih je vsrkati in ne samo kritizirati, češ. saj se v našem mestu nič ne dogaja. A to še zdaleč ni res. »To so pokazali fudi teden kiüture in sto in več dobro izpeljanih prireditev in projektov, ki so vendarle zvabili ljudi na piano,« je dogodek pokomentiral Borut Alujevič. »Tako se godi tudi našim predstavam. Ko so na sporedu, ljudje ne pridejo v potem določenega trenutka ali predstave ni več. Gledališka predstava je trenutek- Kdor ga ujame, je tudi sam s sabo zadovoljen.« Celjani kar prehitro puzabiju na dogodke in dogajanja v mestu, ki bi jih morali s svojo prisotnostjo obogatiti. Ker so namenjeni njim. »Vzvodov kulture ne znamo prav uporabiti,« pravi Alujevič, In da za primer minule frankofonske dneve v SLG Celje, Iger se je srečalo kar pet veleposlanikov, iz Bolgarije, Romunije, Grčije, Francije in Belgije. »In tega dogodka Celje ni znalo izkoristiti, da bi jih sprejeli in malo >podžgali<, da namerava biti Celje prestolnica evropske kulture 2012. A če gre za gospodarsko področje, je slika seveda drugačna. Ko je prišel veleposlanik Amerike, je to bil dogodek. Že ta primer pokaže, da za promocijo kulture ne naredimo dovolj.« Celje po mnenju Boruta Alujeviča potrebuje živo kulturo, ljudi, ki bodo kulturo ustvarjali in se bodo za kulturo zanimali, jo spodbujali, financirali in sponzorirali. Gledališče in druge kulnome ustanove v Celju, številni spomeniki in kulturna dediščina naj tvorijo celoto in podobo kulUimo rastoče^ in utripajočega mesta pod zvezdami celjskih knezov. »In če bi se Celju uresničila naša davno dana pobuda in obljuba občine, da bi mesto dobilo pokrito letno prizorišče (Knežji dvor. Stari grad), bi bili na konju!« zaključi v svojem slogu Borut Alujevič. MATEJA PODJED Bolero za Bolnišnico Topolšica Polesova mama in sin, Aca in Peter, V prenovljenem Domu kulture Velenje so ob materinskem dnevu pripravili tradicionalno, letos že 18. dobrodelno prireditev, Bolero. Kot vsa leta doslej jo je organizirala Knjižnica Velenje - enota Prireditve, njen oče pa je neumorni Marjan Marinšek. Izkupiček od prodaje vstopnic ter donacije pokroviteljev prireditve so letos namenili Bolnišnici Topolšica za nakup CT aparata. Ker so bila pričakovanja prebivalcev Šaleške doline velika, je bila dvorana takoj razprodana. Organizatorji so se zato odločili za ponovitev koncerta. Vrhunsko prireditev, ki so jo s srcem in dušo izvedli: Plesni studio N Velenje, Robert Goter s svojimi harmonikarji. Vokalna skupina Pinocchio, Tomaž Plahutnik, Marko Ko-bal, Alenka Godec, Rafko Irgolič, Slovenski oktet, Nuša Derenda in New Swing Quartet, sta izvrstno in šarmantno vodila mama in sin - Aca in Peter Poles. Svoje je dodal še Marjan Šareč, ki je v dvorano »pripeljal« predsednika dr. Janeza Drnovška ter se pošalil z nekaterimi predstavniki aktualne slovenske pohtike. Prireditvi je s svojo prisotnostjo dala posebno težo častna gostja dr. Zdenka Čebašek - Travnik, varuhinja človekovih pravic. Akordi harmonike ter nežna in ubrana pesem so še dolgo v noč odzvanjali v ušesih poslušalcev, srca pa je grel prijeten občutek, da so z darovanimi sredstvi (zbrali so 8.300 evrov) nekoliko bhžje CT aparatu, ki je za sodobno diagnostiko v Bolnišnici Topolšica nujno potreben. JANEZ POLES (VSAK ZAKAJ IMA SVOJ. Odgovori Imate konkretno vprašanje in rabite konkretno rešitev? Bi rabili nasvet, pa ne veste iz česa? Mogoče veste iz česa, pa ne znate postaviti pravega vprašanja? Ali pa ste do pravega vprašanja sicer prišli, kam dlje od tega pa ne? Evo - to je rubrika za vas. Če jo le ne boste jemali preveč resno. VPRAŠANJE: Pozdravljeni, gospod vseved Jazbec. Sem Jože, moški v zrelih letih, in pogosto se sprašujem, kaj je smisel. Vsega. Prosim za čimprejšnji odgovor. ČIMPREJŠNJI ODGOVOR: Spoštovani Jože. Če vam smisel ni kapnil do sedaj, potem se tudi na stara leta ne obremenjujte s takšnimi vprašanji. Raje si pobarvajte lase in pojdite pre^njat 20-letnice, kot je to storil moj mehanik, hi kot kaže, mu tako prav nič ne manjka. Če pa vam to res ne leži, no, potem pa evo - odgovor. Preberite si Štoparski vodnik pu galaksiji. Če pu branju Se vedno ne boste razumeli, pa le Subrino v roke. VPRAŠANJE: Na živce mi gre, da ima moj sosed višjo plačo kot jaz. Kupil sije tudi novega modrega audija in dvignil bo hišo še za eno nadstropje. Sovražim ga. ODGOVOR: Tudi jaz, dragi moj sosed Lojz, te nimam ravno najraje na tem svetu, pa moram vseeno gledati tvoj ksiht vsako jutro. Pa da mi ne bi slučajno po audiju potegnil s ključem, ker ti bom ročno razstrelil bajto. VPRAŠANJE: Sem ljubiteljica gledaliških iger. Predvsem mi ležijo žanri kot so drame in tragedije, Ne morem se jih naveli^ti, pa vendar jih v gledališču uprizarjajo premalo. Kaj naj naredim, gospod vseved Jazbec? ODGOVOR: Prinesite si udoben stol na dvorišče med mojo in Lojzovo bajto in vašim umetniškim užitkom ne bo ne konca ne kraja. • ^ < WWW.MOBITEL.SI Rše: GREGOR JAZBEC gregajazbec@yahoo.com VPRAŠANJE: Ti, vseved Jazbec, mi greš s temi napihnjenimi odgovori kar precej na jetra. Kje bi te lahko srečal, da ti dam vetra? ODGOVOR: Spoštovani. Dobite me v hiši zraven tiste, ki ima v garaži novega audija. Ko bom odprl vrata, me kar pošteno kresnhe po nosu, VPRAŠANJE: Sem mlad in nadobudni srednješolec in rad bi postal znan. Kaj naj naredim, da bi bil drugačen, da bo moj obraz krasil naslovnice Časopisov? ODGOVOR: Postanite prvi pubertetnik, ki je zmožen vzdržati dva dni brez šarjenja po hlačah. VPRAŠANJE: Spoštovani. Z ženo sva v zakonskem jarmu že svojih 20 let. Zadnja leta postaja v postelji hladna, spolnosti skorajda ni več. Kaj naj storim? ODGOVOR: Saj veste, kaj svetujejo suokovnjaki: popestritev ljubezenskega življenja, sprememba položajev, nove tehnike. Jaz pa vam priporočam, da preprosto sledite, kam ženska zares odhaja, kadar je službeno odsotna, Rogove vam pošljem po znižani ceni in po povzet- ' VPRAŠANJE: Spoštovani, Upošteval sem vaš nasvet in ženi res sledil. Imeli ste prav. Obiskuje nekega moškega na njegovem domu in potem se vozita naokrog v njegovem novem modrem audiju. Odgovor: Hm. Zanimivo EmporiaLife je mobitei, namenjen starejšim uporabnikom. Velik zaslon z močno osvetlitvijo in velike tipke zagotavljajo povsem enostavno upravljanje ter pravi občutek varnosü. Telefon ima namreč vgrajeno veliko hitro tipko, s katero lahko v primeru težav, tudi zdravstvenih, nemudoma pokličete pomoč. Tuje še kakovostni zvočnik, kot nalašč za prostoročno uporabo in prijetne pogovore z najbližjimi. Dnporia Life uTu 77,00 EUR 18.452,28 SIT . WoijsKa ponudOa aoarBtav tra)s do oflproaaje jolog In velja za vse naroSniSB» paKe' SKlenicev/poOslJšanje naročniškega razmerja Mc ;a 12 iMMCav. Velja za vse, ki nimate veljavnih ansKsov oodpisanih C oziroma nimate rel]3vn«a aneksa GSM št. S/2003. • lahko berljiv zaslon na d > velike črke In številke NASVETI Bele plombe pri otrocih starejši z< še spomnil zdravljenju zob območju uporabljali silikatne materiale, t. i. bele plombe. Uporabljali smo jih na sekalcih, kjer niso bile izpostavljene žvekalnim silam. Plombo smo morali zelo skrbno podložiti z nevtralnim sredstvom, sicer je sledila t. i. silikatna nekroza ali odmrtje zobnega živca. Zaradi omenjene komplikacije smo takšne plombe redko uporabljali pri otrocih. Pri njih je bilo treba nemalokrat zaradi varnosti uporabiti manj estetski amalgam tudi na sprednjih zobeh. S tem vsekakor nismo bili zadovoljni ne zobozdravniki, ne starši, ne otroci. Ko so se na trgu pojavili Ii kompozitni ma-> se razveseliÜ na-estetiki vidnih cih. Danes so a voljo številni kompozitni beli materiali, odporni na žvečne pritiske, tako da lahko delamo estetske bele plombe tudi na kočnikih. Seveda pa zahteva izdelava kompozitne plombe bistveno več časa, pa tudi nekateri kompoziti so zelo dragi, tako da veljajo bele plombe v stranskem sektorju za nad-standard, za katerega je treba doplačilo- Pacient se sam odloči, ali bo zadovoljen s plombo iz amalgama, ki je odličen in preizkušen material, ali pa se bo z zobozdrav-Ttrfcom dogovoril za kompozitni bel material. Nikakor varnejši 1 predka plomb pri o pa ni priporočljivo delati samo bele plombe, večkrat je še vedno bolj ustrezen amalgam. O izbiri materiala za plombo presodi zobozdravnik in takšno ali drugačno odločitev primerno obrazloži vsakemu pacientu posebej. Kaj pa otroci? V zadnjem času je pogosto slišati otroke, ki se ponosno pohvahjo: jaz pa nimam več »črnih« plomb, ampak mi je zobozdravnik naredU bele plombe. Mamica je plačala za to. Otrokovi zobje imajo takoj po izraščanju veliko pulp-no voüino in so bolj občutljivi, zato je treba skrbno pretehtati, kateri material bo zo-bozdravnik-uporabil. Važno vlogo pn isdiočitvi ima otrokovo dobro sodelovanje. Predvsem pa je treba vedeti sledeöe: bele plombe pn otrociS na.kožnikih niso nič boliše,:ieb0lt:eštetske so.Ce nas pri odločitvi, kakšno plombo botns naredili otro-^ odločitve. Pogosto je na pravkar izraslem kočniku bolj strokovno utemeljena plomba iz amalgama, ki je preizkušen, odličen in predvsem varen ter danes še vedno prvi material izbire pri otrocih. Čez nekaj let oz. ob prvi potrebni zamenjavi amalgam-ske plombe pa se je že bolj varno pogovarjati o beli plombi, če je indikacija zanjo ter če starši in otrok tako želijo. Otrok, ki se boji in mu je težko delati vustih, ni primeren pacient za belo plombo na kočniku, ker le-ta zahteva bistveno več časa za izdelavo. Pravilno je, da se zobozdravnik pogovori s starši in otrokom, ne pa da v§eraj)o vrsti dela le bele kompozitne plombe, ki niso boljše od amalgama. Nasprotno, če niso nareiene doveli natančno m v pnmernib. pogojjh,.. so slabše.. Iff tudl prtnyh^se... lahko pojavijo-posledicei\a;. zobeh v smislu odmrya zt^" LIONS CLUB CELJE * ♦ Srada, 4. aprila 3007, ob 19.30 vri v Unionski dvorani TRADICIONALNI DOBRODELNI KONCERT ZA FILIPA Nastopa/o: Majda Pelan, Ofo Pesfner, Zoran Zorko, Okrogli muzikanfi, Pinocchio, Perpetuum Jazzile Vstopnice po 10 EUR so no vo/jo v TIC Ce/je (Ce/jsfci dom, Krekov Irg 41, v poslovalnici Kompasa Celje, Čokoladnem ateljeju Dobnik v Cilycerjlru (Inlersparl Ce/je, v Baru Prestige v Planet Tušu v Cefju ter 2 uri pred koncerfom v Celjskem domu na Krekovem trgu. KONCSRTSO OMOGOČILI: MESTNA OBČINA CEUE, ZAVOD CELEIA, NOVI TEDNIK-RADIO CEUE, ZAVAROVALNICA TRIGLAV d.d., OBMOČNA ENOTA CEUE, FOTO ZOOM, HOTEL ŠTORMAN, GRAFIKA GRACER, ČOKOLADNI ATEUE DOBNIK, KOMPAS CEUE, BAR PRESTIGE, FOTO ZOOM. lu pokažejo slabe strani take Naj ne bodo bele plombe pri otrocih znamenje prestiža bolje situiranih staršev, Žalostno je, da zobozdravnik, ki dela le bele plombe, pri nepoučenih uživa sloves «dobrega« zobozdravnika, boljšega od tistega, ki dela bele plombe po temeljiti strokovni presoji, »Črne« plombe niso črne, ampak so po poliranju srebrne. Naloga zobozdravnika je, da staršem in otroku utemelji strokovno odločitev, ali je boljša v določenem primeru bela kompozitna ali araalgamska plomba. Nestrokovno in neetično je, da zobozdravnik za otroke reče. da dela samo bele plombe -seveda za doplačilo. Gre za . zavajanjestaršev. la plačujejo ■ nekaj, kar ni nujno bolise za )troka. Vsi vemo, da večma cij. štajE^rskf val in MH.Z udobni čevij Odkrijte najudobnejše čevlje svojega življenja! stopala, s katerimi dnevno opravimo veliko Icorakov, nas neusmiljeno spominjajo na vse "grehe" iz mladosti (nošenje napačnih čevljev - preozko, slabo, trdo usnje, visoke in ozke pete). Pogosto le te občutimo v starosti! Dobri udobni čevlji preprečujejo okvare stopal. Modeli čevljev Petra W/agnerja so najboljše kakovosti in popolnoma anatomsko oblikovani. Prstom dopuščajo dovolj prostora za naravno hojo. Odkrijte najudobnejše čevlje svojega življenja. Več informacij najdete na ww«.peter-wagnersi. Naročite brezplačen katalog na tel. 02 450 21 88 ali na elektronskem naslovu servis® peter-wagnersi, pri tem prosimo navedite številko stranke: 4Y71 ali pošljite naročniški kupon. Vsaki novi stranki ob prvem nakupu podarjamo dobropis v vrednosti 10 Naročniški kupon Da, pošljite mi brezplačen katalog neobvezujoče. na naslov: ROŽICE IN ČAJČKI Vijolice preženejo pijanost! ka le najboljše, zato jih ni treba dosti prepričevati, da se v stranskem sektorju odloČijo za »boljše« bele plombe in to storitev tudi doplačajo. Prim. MARTA KRIZNAR ŠKAPIN, dr. dent, med., spec, otroškega in preventivnega zobozdravstva Poparek iz zelišča drobcene dišeče vijolice [Viola odoratd) bo odprl naše dihalne, pa tudi prebavne poti. Če želimo pozdraviti prehlad, se odločimo za poparek iz temno vijoličnih cvetov, če želimo pregnati pijanost, pa ni treba kuhati kakšnih čajčkov - dovolj naj bi bilo že, da vijolice vonjamo. Žlahtno dišečo pomladansko lepotico je čislal že Hipokrat, ki jo je svetoval pri glavobolih, pivskemu mačku, melanholiji in slabemu vidu. V starih zeliščarskih bukvali jo omenjajo tudi kot rasdino, ki zdravi angino, nespečnost, jetrne bolezni. V naših Arznejskih bukvah o >>fi-jolicah« zasledimo tudi take nasvete: »Fijolce duhat - prežene pijanost! Kterga gerlo boli. naj fijolce kuha in vode gergla. bo nehalo!« Dandanes je vijolica cenjena zlasti kot zel, ki pospešuje izkašljevanje. Zelo uporabna je pri suhem kašlju. Draži sluznice, da proizvedejo več izločka, ki ga lažje izkaš-Ijamo. Zaradi saponinov in sluzi, ki jih vsebuje, se zelo obnese pri katarjih dihal ali pri vnetjih žrela kot grgralo. Poparek iz cvetov koristi zoper bronhitis. Za vijolico velja, da je dober diuretik in pospešuje potenje. Obnese se tudi pri zdravljenju težav s kožo, denimo pri mozoljavosti in aknah, kožnih ekcemih. luskavici, razdraženi koži in vnetjih kože. Čaj uporabimo tudi za umivanje in za obloge pri teh kožnih obolenjih. V ljudski medicini jo radi dodajajo čajnim mešanicam, ki čistijo kri. Velik ugled pa ima predvsem kot rastlina, ki ukroti želodčne in črevesne tegobe. Kadar se preobjemo, nas napadajo vetrovi, nas močno črviči in napenja, je rešitev v poparku iz vijolic. Ta bo dobro del tudi pri ledvičnih boleznih, proti vnetjem in revmatizmu. Če vanj namočimo vato, ki jo nato polagamo na oči, bo zdravil očesne bolezni in Piše: PAVLA KLINER utrujene oči. Čaj naj pijejo tudi ljudje, ki slabo spijo, so napeti, razdraženi, histerični, jih daje glavobol, hipo-hondrija ali jih je strah. Vijolica ima namreč odlične pomirjevalne učinke, hkrati pa človeka tudi okrepi. Čaj iz vijolic lahko pijemo pomladi v obliki prečiščevale kure. Iz telesa bo odstranil strupene snovi in pomagal pregnati mozolje. Pijemo ga lahko kot poparek iz dveh žUčk zeli ali cvetov na skodelico čaja ali kot preliv z mrzlo vodo, ki naj stoji osem do deset ur. Najbolje, da vijolice namočimo čez noč in napitek spijemo zjutraj. Če pripravljate čislano zeliščno žganje, poznano kot jäger-maister, pa le vrzite vanj !2 žlahtno dišečih cvetov vijolic (na liter žganja). Seveda, ne pozabite niti na preostalih 34 zdravilnih rožic. MlWJiÄMIi 8 - 12 kg mesečno Dr. PIRNAT ®/;25'2»255,01/519 35Sa 20 □NFORM ACI JE ■ M AU OGIASI 191 IŠČEMO TOPEL DOM Minute za zdravje Pomlad je med drugim tudi čas, ko veliko ljudi cepi svoje pse proti steklini. Poudarim naj, da je cepljenje zakonska obveza za lastnike vseh psov, tudi tistih najmanjših čivavic, mini kodrov in podobnih. Ob cepljenju proti steklim vsak lastnik za svojega kužka prejme tudi primerno število tablet za enkratno zatiranje notranjih zajedalcev. Te tablete naj bi kužki preventivno dobili vsake tri mesece (enako velja za muce], poleg tega ne pozabite na zatiranje bolh in klopov. Ne pozabite, tu ne gre le za zdravje vaših kosmatincev, ampak tudi vaših otrok in vas samih. V zvezi s temi tabletami sem že večkrat naletel na težave. Lastniki živali se ponje odpravijo v lekarno, kjer jim žal velikokrat postrežejo z napačno informacijo o odmerkih. Odmerki, ki jih svetujejo, so prenizki in nimajo nobenega učinka. Lastnikom svetujem, da raje tablete jemljejo sočasno s sredstvi proti zunanjim parazitom pri veterinarjih, kjer bodo informacije bolj zanesljive, zaposlene v lekarnah pa prosim, da vsaj preberejo navodila za produkte, ki jih prodajajo. Ljudje vam zaupajo, zato morate to zaupanje tudi opravičevati. Tudi ta teden vam predstavljamo lepe, unikatne primerke pasje rase, Za podrobnejše informacije in rezervacije pokličite na 03/729-06-02 aÜ nas obiščite v zavetišču Zonzani v Jarmovcu pri Dramljah. ROK KRAJNIK n smo vam predstavili mladičke iz odvzema, zdaj vam predstavljamo še dve odrasli psički, stari približno leto dni. Obe sta rahlo nezaupljivi, a ko so navežeta na človeka, sta zelo prisrčni. Tu je prva... rep, Je tudi zelo živahna in se lepo odziva na vsako pobudo za igro ali sprehod. ... in tu je druga. Čudovita m močna mnšanka )e še nilada m komaj čaka na posvojitelja. Glede na njen edinstven izgled mislim, da se bo kmalu kdo našel. kraški ovčar (morda je šarplaninec) je zelo dober čuvaj. Njegov inec ga lahko »cardja« kot veliko muco. Morda veste, kdo ga pogreša? Ji^ _ radiocelje »Tudi sam sem star eno leto in prav nič me ne skrbi, da me ne bi posvojili. Morda pa vas skrbi, da me boste zamudili?« 95.1 95.9 100.3 90.6 MHz itednik Obvestilo za naročnike Naročniki Novega tednika letos ne boste prejeli kuponov za brezplačno radijsko čestitko in male oglase v Novem tedniku. Naročniške ugodnosti - 4 male oglase u Nouem tedniku do 10 besed in čestitko na Radiu Ceije - boste lahko izkoristili izključno s svojo naročniško kartico ugodnosti oziroma z osebnim dokumentom naročnika Novega tednika. PRODAM PEUGEOT 206, letnik 2000, prvi lastnik, prevoženih 35.000 km, ovto je modre kovinske borve, prodom. Telefon 040 396-710. 1559 OSEBNI ovto VW possflt koravan 1,9 tdi dlesel, letnik 2000, dobro ohranjen, prodom zo 7.500 EUR. Telelon 041 922-432,041 636-303. 1564 OPEL vedro 2,0 i, Mo rdeč, letnik 1993, poškodovan, valiko opreme, prodam. Telefon 03) 612-653. 1654 TEREHEC Suzuki ssmurai, dodatna oprema, bela barvo, odlično ohronjen, prodom. Telelon 031243-727. 1667 I!5rive,letnikl995,116.000 km,reg. do 25.5.2007,prodam,Telefon041 591-789, po 15. uri, i699 DB190, letnik 1986, dohro ohranjen, prodom zo rezervne dekTelefon 051 265-645. ž 162 PRODAM CILINDER za dvig grebeno pri somonoklo-dolki prodam za 100 EUR. Telefon 041 999-906. S242 PUHALKIK Tajfun in puhalnik Bider, s stronskim vlekom, oba na kordonski pogon, prodam. Cena podogovoni. Telefon (03) 5808-171,041 887-571. NJIVO, travnik, Žepina, Lipovec, 2.817 m', prodam.Telefon03l83MI3. 1672 PARCELO v Medlogu, nezozidolno, deino sodovnjnk, delno obdelovalna površino, idealno za vrtičkorje, prodam po IO EURMTelefanÖ41 383-619. i63i POSLOVNI prostor sskiadiščem, 1.350 m^in utečeno proizvodnjo zo široko potrošnjo, v centnj Šentjurja, prodnm. Telefon 041 3294)75. 1S35 MANiŠOstanovanjskohišo in starejšo hišo {možna nadgradnja) ter parcelo v Lokah pri Moziqu prodomo. Telefon 031 221-591. 1690 KUPIM GRADBENO parcelo, približna 1.000 do 1.500 m', na sončni legi, do 10 km iz (eljn, kupim. Telefon 041 912-733. 1544 STAREJŠOligo V Celju zoUico kupim. PlDäla takoj. Telefon041 601-555. i6D2 ODDAM VCEITRU Celja,vPre5efnovi8,v1. nadstropju oddamo v nojem vec]! poslovni prostor, velikost 190 m', primeren za mirno poslevno dejavnost (pisarne, biro, notar..,). Možnost najema monjše kvadrature. Cena po dogovoru. Telefon 051 455-502. Zlfltoma Celje, d. d., Kersnika va 19, Celje. r m PRODAM HA Otoliu v 4. nadstropju prodamo rfrasflb-nosUnovanio, sam".leltfon 5471-671. 1861 DVOSOBNO stanovanje (prilličjej v Dolenji vosi pri Preydo,prodoni.Ielelon 031 63W9B. 16381609 KUPIM ENOiltPOL oil dvosobno stonovanje nujno kupim,plorijo takoj. lejefon04U01- 551 160S - mowötediiik - Obvestilo oglaševalcem! Novi tednik iztiaja dvakrat tedensko, in sicer ob torkih in petkih. Zadnji dan za oddajo malih oglasov, osmrtnic in zahval za torkovo izdajo Novega tednika je sobota od 8. do 12. ure, za petkovo izdajo pa torek do 17. ure. mi gMÄÜOä^Bl - INFORIHACI JE 21 ODDAM OPREllUEKEiobe,bhiii]ai.b|»lniio, oddaiDmdelDvieni. Informacije po lele-Fonu (0315484^88,040174^88,od 8.dal4.ini>dl6.do22.ura. le« PRODAM GOSmSKO oprem., ioni ni», !lole,prth dom.T(!|[;fonS824,360. 1652 ZAKONSKO poslelio, 200-2(10, z vzmetnicami MkiH|idioprodom.Tclol>n|03| 572-8542,051 470-178. leso ŠESTDELNO oirošico sobo prodom zo 300 E0R-Ielefon|031577-3;48. 1701 KOTNOsedeinD,lcavf,lrosed,pialnis1ioj, le,.more itd. pr«lomlelefoa 051 424- i)VAbilco,tozko 130 do 140 kg, prodom Teleloo (03)5793430. DEVETtedoov store kozlii-ko prod.m.Tele-fon (03) 734-7673. 1655 KRAVO zo zokol, storo 6 let, prodom Tele-lon(03)541-9724. 1860 T£EIC0,l.reia9aieseiev,pcodam.Teletaa 051267-424. 1700 PRODAM UNSKOLEINOso loa 041871-273. im! 8EtO la rdeče vtoo prodom Teleloo 041 794081. 1S6S DOME lino |irko,izobelo,o|olnoprch doni.Teleloo5743-)66. 1671 SEIO,rozsolo, lil ooklodolke,vokolkl Dobrne, prodooi.Iolelon 5778474. 1BS3 OSTALO PRODAM SUHE hrastove dnke, debelina 30 mm, prodamo. Cena po dogovoru. Teleion (03)5708-175. 1S39 Nudimo vse vrste Posek in spravilo lesa tudi v težjih pogojih. Uredimo ugoden odkupi Tal: 031-666-707 AKUSTIKA KLAVIRSKO harmoniko, )204ia$na, malo jobl/eno, 4''uglašeno, 11 regislrov no klaviaturi, 6 registrov na bosih, s kombi ko Hohner,(ptij(sin,120 basov,4»ugln-šeno, 11 registrov no klaviaturi, 3 registri na bosih,prodom.Telefon 041 267-344. 1632 .kreni lantleiščeloptepTOSla, zvi la dekleta. Mnogo iiH je, zato oui 3. rrazabite na razočatania tetiin brc Tei./oVsT^e 319, gsm: 031/836 378. PRODAM MESNICE ii bele pitaice,mye, pcodojo-mo.Kaietiia»i.ter,Eopolo55,telelon (03) 5472-070,041 76MOO. I4aa PniSKE,ro7lineielikostl,ooodnoprodo-010, Ceoo po dogovoro. Teleloo (03) 5792-151- 1663 Želja lahko postane resničnost Trženje vzajemnih sla dela v delavec v proizvodnji posluzevanje stroja, kontrola izdelkov, predpriprava polizdelkov; do B, 4. 2007; Seca plast d.0.0.. Podšmihel l,3270Uško. Srednja strokovna aH splošna izobrazba pomožni zavarovalni zastopnik za sklepanje zavarovanj na Celjskem; do 6. 4.2007; Grawe d.d.. Poslovna enota gubljana. Komenskega 4,1000 Ljubljana. Doktor dentalne medicine zobozdravnik v ZD Radeče; do 10.4. 2007; Zdravstveni dom Radeče, Ulica OF 8,1433 Radeče. 2007; Kitek Stanislav s.p.. Kovaštvo, Kovaška ce-staS, 3205 Vitanje. Strugar struženje, rezkanje; do 3. 4, 2007; Ennes d.o.o. Celje, Ulica heroja Rojška 61.3000 Celje; delo na večji stružnici; do U. 4.2007; Garamshop d.0.0.. SvetiJernej 40,3215 Loče Varilec srednjezahtevno varjenje; do 14. 4. 2007; Garant shop d.o.o.. Sveti Jernej 40,3215 Loče. Strojnik ekstmder PVC profilov; do 14.42007; Koplest ekstruzija in konfekcija d.0.0.. Tovarniška cesta 2,32^0 Slovenske Konjice. mehanik kmetijskih in gradbenih strojev; do 11.4.2007; Klas d.o.o., Tepanje 71.3210 Slovenske Konjice, Elekiroinšialaler elektroinštataterska dela na terenu; do 10.4.2007; Emt Brečko d.o.o. Loče pri Poljčanah,Oražavas47a, 3215 Lote. AvtoHčar ličar kmetijske in gradbene mehanizacije, osebnih in tovornih vozil; do 11,4, 2007; Kläs d,o,o„ Tepanje 71,3210 Slovenske Konjice; priprava avtomobilov za lakiranje; do 6.4,2007; Kropej Franc avtokleparstvo. Bukovlje 8, 3206 Stranice, Natakar natakar na benciunskem servisu OMV; do 10,4 2007; Junid d,o.o. Slovenske Konjice, Liptovska ulica 45,321DSIa-venske Konjice; natakar, strežba hrane in pijače v gostinskem obratu v Slovenskih Konjicah; do 6. 4. 2007; Lorber Drago s.p., Okrepčevalnica, Ulica heroja Šaranovi-ča 10.2000 Maribor. Srednja poklicna izobrazba voznik avtobusa; do 25.4,2007: Curious d,o,o. Stranice, Križevec 44,3206 Stranice; voznik tovornjalcavdomačem in mednarodnem prometu (Avstrija); do 25,4, 2007; Haložan d,o,a. Slovenske Konjice, Ulica Dušana Jereba 3,3210 Slovenske Konjice. Strojni tehnik konstrukter, priprava tehnične in proizvodne dokumentacije, spremljanje proizvodnje; do 21.4 2007;Baumutler Dravi-nja d,o,o„ Delavska cesta 10, 3210 Slovenske Konjice; tehnolog, proizvodna dela; do 10,4. 2007; Granatus Križevec, KriževecS, 3206 Stranice,; struženje, delo na CNC obdelovalnih gram gauss, vodenje evidenc, vzdrževanje delavnega mesta; do 6,4 2007; MarDvtd,a,o„ Stranice 55,3206 Streni- obrečunski tehnik, nabavnik; do 10, 4,2007; Javno komunalno podjetje Slovenske Konjice, Celjska cesta 3. 3210 Slovenske Konjice. zenjska in življenjsica zavarovanja, o močje Slovenk Konjice; do 14,4,200 prav in v cad-cam UPRAVNA ENOTA ŠENTJUR PRI CEUU večanje strojnika o slabi kakovosti traku: do 10,4,2007; Alpos oprema trgovin d,o,o., Šentjur, Cesta Leona Dobrotinš-ka2,3230 Šentjur Cestno gradbeni delavec asfalter, ročno asfaltiranje; do 18,4, 2007; Asfah Kovač, d,o,o„ Planina pri Sevnici 47,3225 Planina pri Sevnici, Strugar rezkanje na bohrwerku; do 28, 4 2007; Uriep Danijel s,p„ Montaža in servis obdel. in grad. strojev. Oobovec pri Ponikvi 4.3232 Ponikva. Strojni mehanik delo v montaži sestavljanje in montiranje sestavnih delov, izvajanje operacij varjenja, stiskanja, čiščenja, zvarov; do 3. 4.20D7;Tajhjn Planina d.o.o.. Planina pri Sevnici 41,3225 Planina pri Sevnici. 2007; samostojni komercialist za regalne sisteme, sisteme skladiščenja oz. etike-tiranja in označevanja z injekti; do 6.4. 2007; Businessmen's dub d.o.o. Celje, PE Šentji/r. Dro„ Prevozi Stmad, Boletina 7. 3232 Ponikva. Prodajalec zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave in oglase v produktu pDdjetja,delo je terensko na območju Šentjurja pri Celju; do 4,4 2QD7: Slovenska knjiga d,o,o, Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana, Vrtnarji tBhnik vrtnar cvetličar; do 13,4, 2007; Vainer Stanislav s, p., Vrtnarstvo Vainer, Vo-druž 1,3230 Šentjur. Lesarski tehnik upravljanje zahtevnih proizvodnih linij, skupinovodja: do 6, 4. 2007; Acer furnirnica d,a,o„ Cesta Leona Oobrotinš- Instalater strojnih instalacij monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 3, 4, 2007; Gobec Alojzij s,p,. Strojne instalacije, Pad Bellevujem 30, 3250 Rogaška Slatina; monter ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 2. 5, 2007; Gobec Alojzij s,p,. Strojne instalacije. Pod Bellevujem 30. 3250 Rogaška Slatina. Frizer frizer; do 6.4.2007; Matoša Slavica s.p.. Frizerstvo Slavček, Rogaška cesta 21,3240 Šmarje pri Jelšah, Zidar zidarska in gradbena dela; do 17 4. 2007; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58,3250 Rogaška Slatina. Prodajalec zastopnik, zbiranje naročil pravnih oseb za objave in oglase v produktu podjetja, delo je terensko na območju Šmarja pri Jelšah; do 4.4.2007: Slovenska knjiga d.o.o. Ljubljana, Stegne 3, 1000 Ljubljana; prodaja tehničnega blaga; do 18. 4. 2007;Toplišekd.o.o., Rjavica 12, 3250 Rogaška Slatina. Natakar pomoč pn strežbi pijač; do21.4.2aa7; Turnar Franc s.p. Rogatec. Kovinarstvo in kafe bar. trg 11.3252 Rogatec. Srednja poklicna izobrazba montaža PVC stavbnega pohištva in obdelavasknaufnm;doß. 4.2007; Na-rat Srečko s.p.. Cesta na Boč 2. 3250 Rogaška Slatina; proizvodni delavec, pakiranje pet embalaže, občasna pomoč pri menjavi orodja na strojih - moški; do 3,4.2007; Stramex pet d,o,o. Podplat, Mestinje 7.3241 Pod- pomožni zavarovalni zastopnik, iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Šentjur z okolico; do 144 2007; GenBralizavarovalniEad.d, Ljubljana, Kr-žiceva ulica 3,1000 Ujubljana, Srednja strokovna aH splošna izch brazba zavarovalni svetovalec prodaje za sklepanje vseh vrst zavarovanj; tto 6,4, 2007; Grawe d,d,. Poslovna enota Ijub-Ijana, Komenskega 4,1000 Ljubljana, UPRAVNA ENOTA ŠMARJE PRI JELŠAH Gradbeni delavec gradbena zidarska, fasaderska dela, ometi; do 21,4, 2007; Krobau - Krog in dfugi, gradbeništvo in storitve d.n.o.. Pot celjskih grofov 3, 3252 Rogatec. Delavec brez poUka čistilka,dBLmestojevRogatcu:do6. 4 2007; Hernausd.0.0., Kopališka cesta 2,3320 Velenje. 3241F t v zdravstvu, prodaja mi razna ročna dela v gradbeništvu; do 17. 4. 2007; Ferčec Ivan s.p. Rogaška Slatina, Sv. Florijan 58. 3250 Rogaška Slatina: skladiščna dela, razvoz; do 18.4.2007; Toplišek d.0.0., Rjavica 12,3250 Rogaška Slatina, Mizar /arilec trakov, priprava, varjenje ijanje trakov na proizvodni liniji, ob- 3253 Pristava pri Mestinju, končne izdelke iz več kosov, odstranjuje odvečni material z izdelkov, vstavlja matice, zatiče; do 16,4, 2007; Plastika Skaza d,o.o., Selo 20 a, 3320 Velenje; čiščenje in oskrba hlevov: do 6. 4. 2007; Skaza trans d.o.o., Špeglova ulica 47.3322 Velenje; voznik taksija; do 3.4.2007; Svetko Jožef s.p., Taxi Pepi, Šlandrova cesta 21, 3320 Velenje. programer in operater na CNC obdelovalnem centixi; do 14.4.2007; Korez Karol s.p.. Kovinostrugarstvo. Zgornje Megonje 35, 3250 Rogaška Slatina. montaža klima naprav; do 18.4.2007; Toplišek d.o.o., Rjavica 12,3250 Rogaška Slatina. kov pri zdravnikih spec, internih kanliolo-gih: do 21.4 2007; Oriana d.o.o. Rogatec. Slomškova ulica 2,3252 Rogatec, InistrojništvB nadzor nad izvajanjem kontrole kvalitete in evidence v proizvodnji, obračun proizvodnje po delovnih nalogih, evidenca in urejenost skladišč-pripravnik; do 3, 4, 2007; Stramex pet d,o,o. Podplat, Mestinje 7.3241 Podplat; nadzor nad izvajanjem kontrole kvalitete in evidence v proizvodnji, obračun proizvodnje po delovnih nalogih, evidenca in urejenost skladišč; do 3,4, 2007; Stramex pet d.o,o. Podplat Mestinje 7. .2007;Evroinže-■a ulica 2, 3320 dicinskih pripomočkov; d Oriana d,o.o. Rogatec, Slomškova ulica 2,3252 Rogatec, Uiiv. dipl. mž ksmiske tehnohgfe razvoj kozmetičnih izdelkov, delo v razvojnem laboratoriju; do 5, 4, 2007; Kozmetika Afrodita d,o,o. Rogaška Slatina. Kidričeva ulica 54, 3250 Rogaška družinske, splošne medicine v Zdravstveni postaji Rogaška Slatina; do 17,4, 2007; Zdravstveni dom Šmarje pri Jelšah, Celjska cesta 16, 3240 Šmarje pri Delavec brez poklica delavec v proizvodnji, opravlja eno-avna dela v proizvodnji, kompletira - St.27.3. do 6,4,2007; Veplas d.d.. Cesta Simona Blatnika 11,3320 Velenje. Gradbeni delovodja gradbeni delovodja: do B, 4, 2007; Vegradd,d,. Stari trg 35.3320 Velenje, april 2007 - tovanje. aranžiranje; vloge na naslov: Pentlja Velenje, Zofija Šuligoj s,p„Stan-tetova 19. Velenje; do 16,4,2007; Šuligoj Zofija, Pentlja trgovina in storitve, Stantetova ulica 19,3320 Velenje. natakar; do 28,4,2007; Ramšak Bri-gita s,p., Gaberke 101,3325 Šoštanj. Ni^a poklicna izobrazba (do 2 let) montaža gradbenih elementov: do 3. 4.2007; Peter Očko s.p., Partizanska pot 14,3325 Šoštanj. Pek pek, pomožna dela; do 3. 4. 2007; Tratnik Krajnc Milena s.p.. Stanetova cesta 60,3320 Velenje, pomožni zavarovalni zastiipnik. iskanje morebitnih zavarovancev za premoženjska in življenjska zavarovanja, območje Velenja: do 14 4,2007; Generali ulica3,100DLjubljana, Srednja strokovna braiba pomožni zavarovalni zastopnik renu za sklepanje zav, ponudb n močjuSt! !007; ključavničar do6,4,2007:Evro inženiring d.o.o.. Stantetova ulica 2, 3320 Velenje; monter, montaža in varjenje toplovodov, plinovodov, toplotnih postaj, vodov, kanalizacij; do 6.4. 2007; PUP Velenje d.d.. Koroška cesta 40 a, 3320 . Poslovna enota yubljana, a 4.1000 gubljana: operater na laser, rezalniku; do 3.4. 2007; IKK d.o.o.. Paka pri Velenju 83. 3320 Velenje; moč pri prodaji (tajniška dela), vnos po datkov v računalnik in osnovno grafič no oblikovanje za internetiie strani (phc toshop.giinp do 11. 4 2007; RR cesta 1,3320 Velenje. I d.0.0., P Vegrad d.d.. Stari trg 35,3320 Velenje. železokrivskadela: do 6.4.2007; Vegrad ri.d.. Stari trg 35.3320 Velenje. 2007; Pogladič Smiljan s.p.. Partizanska cesta 1,3320 Velenje. Monter ogrevalnih naprav instalater ogrevalnih in vodovodnih naprav; do 13.4.2007; Domstan d.o.o., Koroška cesta 48,3320 Velenje. Elektriker energetik elektrikar energetik: do 6. 4. 2007; Vegrad d.d.. Stari trg 35,3320 Velenje. Kozmetik man iker, načrtuje, pripravi, izvede in kontrolira lastna delo na lokaciji, svetuje stiankam pri izbiri izdelkov in pripomočkov za manikuro. oblikuje nohte in izvaja osnovno nego rok, izvaja specialne nege rok, podaljšuje, utrjuje in mode- ib, 3320 Velenje; do 5,4, kd,o,o„ Koroška cesta 56. direktor za komercialo in mailceting: do 6. 4. 2007; Bisol d.o.o.. Štrbenkova 10,3320 Velenje; glavni operater proizvodne linije: do 6.4.2007; Bisol d.o.o., Štrbenkova 10, 3320 Velenje. Dipi. ekonomist za računovodstvo (VS) računovodja; strežba pijač; do deljko s.| nacija. Polzela 205.3313 Polzela; čistilka. čiščenje petru; do 6.4.2001 vas 178, 2390 Ravne na Koroškem. Oobja lahka proizvodna dela v kovinski proizvodnji: do 6.4.2007; Zottel Branko s.p.. Izdelovanje kovinskih predmetov. Cesta Žalskega tabora 19.3310 Žalec. čistilka; do 6.4 2007: Panhygia d.0.0.. Čiščenje in ti^ovina. Breg pri Polzeli 133, 3310 Žalec. strežba pijač; do 14. i Zdenka s.p.. Dnevni bar tržnic. Savinjska cestall Pek strojnikTGM;do 6.4.2007; Cvrc inženiring d.a.o., Stantetova ulica 2, 3320 Velenje. voznik C^^ategorije; do 6. 4. 200: 2,3320Velenje. prodajalka ženske in moške konfekcije ter perila; do 3.4.2007; Chic d.o.o., PolzBla176,3313 Polzela; prodajalec, prodaja, svetovanje, aranžiranje; vloge na naslov: Pentija Velenje, Zofija Šuligoj s.p, Stantetova 19, Velenje; do 16.4.2007; Šuligoj Zofija. Pentija trgovina in storitve, Stantetova ulica 19, 3320 Velenje, Srednja poklicna izobrazba voznik taksija; do 6.4, 2007; Gama 7,3320 pomožna dela v proizvodnji; do 3, 4. 2007: LKK d.o.o., Paka pri Velenju 63, 3320 Velenje; polagalec podov; da 3.4.2007; Trgo-link d.0.0., Gubčeva 8.3320 Velenje; s.p., Termix, Cesta Kozjanskega odreda 87.3230Šentjur Natakar natakar, del. mesto je v Šentrupertu na bencinskem servisu; do 3. 4. 2007; Bosty Boštjan Malinovsky s.p., Škapi-nova ulica 4 3000 Celje; točenje in strežba pijač, pomoč v trgovini; do 5.4.2007; Hmezad KZ Gotav-Ije z.o.o.,Gatovlje 71,3310 Žalec,- natakar: do 10. 4. 2D07; Lužnik Andrej s.p.. Kavarna MarizaWadi< in so nekaj, kar me motivira pn delu m razpoloženju.« Potem se je pohvalila, da je ob pnhodu na Frankolovo, kamor so JO povabila tn dekleta vansambhi Vražia dekleta, mi-mc^ede nabrala nekaj štin peronih deteljic, ki jih je poda-nla »tistemu sivemugo^odu« in le pokazala na oder, iger je bil eden izmed najodgovornejših orgaruzatonev Irankolov-skega srečanja Tone Gr^orc. »Veste, kako fe bil vesel.« seje pohvalila.: sam pa sem 31 odgovoril, da sen žalosten, ke-ramam deteliic. Mihaela Go-iovšek me je po desetih irunu-tah poiskala, izroäla uradno vabilo s programom za 16. srečanj e narodnozabavnih ansamblov Ostanimo prijatelji s posvetilom in tremi štiripere-snimi deteljicami za srečo! V nekaj minutah jih je našla na uavniku v okolici dvorane pri osnovni šoli. Morda pa je bila tudi zaradi mnogih štiriperesnih deteljic Mihaele Golav-šek glasbena revija tako uspešna? Vera Šolinc je omenila, da je to verjetno zbirka za knjigo rekordov in da bo morda o deteljici napisala tudi kakšno besedilo. TONE VRABL tnje vselih v novi dom na Jožetovem hnbu nad knežjir mestom. Nov navdih sta dobila ob rojstvu sina Müka. Pod Resevno sta postavila malo leseno vikend hišico za oddih in preživljanje prostega časa v naravi. Vzakonu sta marsikaj doživek in preživela < 23ato porok(rsta 10. marca sklemla Jožeta in Mflan Kristan iz Celja. ■ Jo&fasejeFodilanaVeiikemKamnukotsedmiotrok, dvojäca-liCTÜne družine Kozole. Pod streho kmečke domačije se je rodilo ter iStia&ih usL Še ne 17-letna sejeodpravilavsvetinpristalaveeHa,mestuobSavi-4 dobro in slabo. S trdim delom in poštenostjo sta nji', naj'prej kot gospodinjska ptmiočnica, potem doživela tudi zasluzeno upokoiitev ob polni delovra kot delavka v tovarni emajlirane posode. Milan se je dobi leta ,1989; in sicer Jožefa v celjskem Emu, Mi- rodil v Celju kot nezakonski otrok mame obrtnice in lan pa v Cinkarm očeta višjega rudarskega nadzornika! Izučil se je za , Zdaj^^i^živata v spominih m sadovih svojega dela. ključavničarja, zaposlft^T«Jvaini emajlirane posode, Jo^m-ffeleggospodinjstva rada šiva gobeline in vrt- nato ftTovarni organskih barvil in nazadnje v Cinkar- iiari, Milan pa reliko bere knjigeinuživa v gledanju ni. Spoziala sta se v Trnovljah in si v zgornjem nad-;^:^oJcumentarcev in športnega programs-Ker nista stropju hiše "Milanove mame in očima uredila prvo gnezdeče. V znak ljubezni in zvestobe sta prvič izrekla svoj da pred matičarjem 9. marca 1957. Rodil se jima je sin Roman. Vseskozi sta si močno želela lastni dom, Želja se jima je uresničila po osmih letih, ko so se vsi ^ .nega zdravja, se držita bolj doma in se veselita z ^^ki in s sorodniki, ki ju obiskujejo. V prijetnem ambientli, podgradorriCeljaWh, se je Pri Tlačami na dan 40 mučencev na žfi&',zlart poroki zbralo 44 svatov, ki so proslavljali ih r^^ dblgo v noč.