IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 2 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 3 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 4 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 5 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 6 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 7 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 8 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 9 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 10 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 11 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 12 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 13 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 14 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 15 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 16 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 17 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 18 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 19 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 20 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 21 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 22 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 23 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 24 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 25 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 26 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 27 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 28 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 29 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 30 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 31 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 32 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 33 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 34 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 35 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 36 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 37 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 38 IRDO MOZAIK, Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X, maj 2017, str. 39 Prve slovenske družbeno odgovorne novice, št. 5/X maj 2017 MOZAIK IRDO Intervju Mojca Markizeti Str. 4 Mojca Markizeti v podjetju Iskraemeco vodi razvoj pravicnega števca, produk-ta, ki želi vplivati na boljši okoljski in družbeni odtis celotne industrije, pod-jetja in proizvoda. Konferenca IRDO Str. 10 Inštitut IRDO vas vabi, da s prispevki so-delujete na 12. mednarodni znanstveni konferenci z naslovom Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbe-ne odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij. Str. 15 Model M Slovenija Model M Slovenija se je preselil v Po-mursko regijo in sicer v Mursko Soboto. MOZAIK IRDO - Inštitut za razvoj družbene odgovornosti je bil ustanovljen leta 2004 z namenom razisko-vati in pospeševati razvoj družbene odgovorno-sti v Sloveniji in v svetu. Prizadeva si povezati vse kljucne akterje na podrocju razvoja družbene odgovornosti (podjetja, vlada, civilna družba…) ter izvajati skupne aktivnosti in kampanje za osvešcenost širše družbe o potrebnosti in pomenu družbene odgovornosti v Sloveniji. S svojim delovanjem inštitut IRDO prispeva k prenosu in prilagajanju tujega znanja ter kon-ceptov slovenskim razmeram in potrebam, hkrati pa omogoca izmenjavo slovenskega zna-nja in izkušenj s tujimi strokovnjaki, podjetji in organizacijami. Povabite v naše clanstvo tudi druge, ki bi želeli biti seznanjeni z informacijami o družbeni odgovornosti in prispevati k raz-voju le-te. Izdajatelj: IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti Preradoviceva ulica 26 2000 Maribor, Slovenija info@irdo.si // www.irdo.si Telefon: + 386 (0)31 344 883 Faks: + 386 (0)2 429 7104 Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.chance4change.eu Uredništvo Glavna urednica: Barbara Bradac Novinar: Primož Ademovic Odgovorna urednika: Anita Hrast, ddr. Matjaž Mulej Kontakt: novice@irdo.si Naklada: elektronska oblika novic, posla-no na najmanj 1400 naslovov Foto: IRDO in drugi avtorji Fotografija na naslovnici: Andrey Gor-shkov, http://www.freeimages.com/ V kontekstu družbene odgovornosti (zmanjšanje stroškov, onesnaževanja okolja) so novice v elek-tronski obliki. Za vsebino prispevkov odgovarjajo avtorji. Mnenja avtorjev niso tudi nujno mnenja uredništva. Besedila niso lektorirana in so v slo-venskem in angleškem jeziku. Vse pravice pridrža-ne. Ponatis celote ali posameznih delov je dovo-ljen le s pisnim dovoljenjem uredništva. Revija IRDO Mozaik je v letu 2015 prerasla meje clanstva, zato je namenjena clanom inšti-tuta IRDO, simpatizerjem, podpornim partner-jem ter poslovni in širši javnosti. IRDO 4 IRDO intervju: Mojca Mar-kizeti 10 Konferenca: Družbena odgo- vornost in izzivi casa 14 Mladi, podjetništvo in DO 15 Model M Slovenija 18 Model M Intervju: Mateja Rihter 22 DO v Sloveniji 24 De bonovo z ucitelji in drugi- mi 27 DO v Evropi in po svetu 31 Dogodki in konference 32 Razpisi in priložnosti 33 Sveže v knjigarni V skladu z odlocbo št. 61510-6/20153 z dne 23.2.2016, ki jo je izdalo Ministrstvo RS za kulturo, je e-revija IRDO Mozaik, prve slovenske družbeno odgovorne novice, vpisana v razvid medijev pod zaporedno številko 2014. Vsebine Prvi dan junija je ameriški predsednik Donald Trump razglasil, da ZDA od-stopajo od pariškega podnebnega sporazuma. Pariški sporazum je spo-razum o podnebnih spremembah na svetovni ravni. Dogovor, ki je bil dose-žen 12. decembra 2015 v Parizu, vkljucuje akcijski nacrt za omejitev globalnega segrevanja na „precej manj kot“ dve stopinji Celzija. Ob odstopu ZDA od sporazuma, so pred-stavniki Evropske unije in Kitajske na-povedali, da se bodo proti podnebnim spremembam bojevali tudi brez ZDA. V tokratnem Mozaiku lahko tudi pre-berete, da bosta, po mnenju Mojce Markizeti, družbena in okoljska odgo-vornost zaživeli takrat, ko ju bodo ži-veli vsi, ko to ne bo izbira. Inštitut IRDO vsako leto organizira mednarodno znanstveno konferenco Družbena odgovornost in izzivi casa. Rdeca nit letošnje konference IRDO je širše opredelitev dodane vrednosti: to je vrednost, ki ne bi zmanjšala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Vkljucuje tudi poj-me, ki so izraženi izven racunovod-stva. Povecevanje tako opredeljene dodane vrednosti omogoca nadaljnji razvoj, rast cloveškega življenjskega standard in zmanjševanje tveganj kriz, vse do 3. svetovne vojne in pov-zrocenih in naravnih katastrof. Vabljeni 28. September 2017 v Mari-bor. Uredništvo Mozaika Spoštovane clanice in clani Inštituta IRDO! Konferenca IRDO str. 11 12. mednarodna znanstvena konferenca DRUŽBENA OD-GOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017 z naslovom Dodana vre-dnost kot poslovna informacija z vidika družbene odgo-vornosti in trajnostnega razvoja podjetij bo potekala 28. September 2017 v Mariboru. Model M str. 15 Model M Slovenija se je preselil v Pomursko regijo, in sicer v Mursko Soboto. V Pomurski regiji je izmed 16 kandidatov, 11 žensk ter pet moških. Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mreženjem, svetova-njem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. Mojca Markizeti str. 4 Mojca Markizeti o družbeni odgovornosti, za katero me-ni, da je družbena odgovornost vse, kar pocnemo in bi družbeno odgovorno morali ravnati vsi, ki se kjerkoli združujemo. »Nikoli pa nismo brez odgovornosti. V vecje cevlje, ko stopamo, vecja je naša odgovornost,« pravi. Kako vi razumete družbeno odovornost? Zame je družbena odgovornost vse, kar pocne-mo. Zato se mi zdi, da neki modeli družbene odgovornosti, ki smo jim bili prica, oz. se še kar odvijajo, sploh v našem okolju, ki so izkljucno enoplastni ali pa eno-deležniški ali kakorkoli bi temu rekli, da enostavno ne doprinesejo do-volj. Tako, da zame je družbena odgovornost vse. Se pravi družbeno odgovorno bi morali ravna-ti vsi, kjerkoli se združujemo? Tako, tukaj gremo na nivo osebne integritete in ostanemo na tem nivoju. In potem to oseb-no integriteto nosimo s seboj, kamorkoli pac gremo in odvisno v kakšnih cevljih smo v svo-jem poslovnem in osebnem življenju, odvisno, kakšne imamo možnosti, moc, pooblastila… s tem se tudi veca naša odgovornost. Nikoli pa nismo brez odgovornosti. V vecje cevlje, ko stopamo, vecja je naša odgovornost. Zakaj ste se vi zaceli ukvarjati z družbeno od-govornostjo? Sploh ne znam odgovoriti na to. Meni se zdi, da sem že celo svoje življenje tako živela in da je to prišlo, kar samo od sebe. Zdaj se šele neka- ko zavedam, da se s tem intenzivno ukvarjam. Do sedaj se mi je zdelo, da je to pac enostavno nekaj, kar moram in kar moramo vsi poceti. Pa sem bila vedno znova razocarana, ker vecina tega ne pocne. Družbena odgovornost in okolj-ska odgovornost bosta zaživeli takrat, ko ju bo-do živeli vsi, ko to ne bo izbira. Kako pa bi ocenili stanje družbene odgovor-nosti v slovenskih podjetjih? Glede na to, da sem vodila eno mrežo sloven-skih podjetij, ki se je temu zavezala, in da sem kar nekajkrat ocenjevala razne natecaje, tek-movanja teh tematik, pa da sem tudi kar nekaj podjetjem svetovala, bi jih jaz razdelila v tri ka-tegorije Ena podjetja so tista, ki mislijo, da vse že vedo in obvladajo in znajo to zelo dobro izkoristiti v svoje marketinške in PR namene. Potem so podjetja, kjer recimo zacutiš, da imajo željo in razumejo družbeno odgovornost, vendar se enostavno zaradi njene kompleksnosti in zara-di obcutljivih situacij na trgu, ne cutijo dovolj mocne, da bi vpeljali neke drasticne spremem-be. In se odlocijo, za tisto, kar zmorejo narediti sami. Tretja kategorija podjetij pa so tisti, ki se podrocja družbene in okoljske odgovornosti še sploh niso dotaknila v svojem poslovanju. Vsa podjetja v Sloveniji sicer morajo slediti kar nekaj zakonodajnim zahtevam iz svojih speci-ficnih podrocij in nekaterih skupnih podrocij. In tu je že kar nekaj narejenega. Samo te stvari si velikokrat tudi nasprotujejo ali se ne dopol-njujejo, niso vzpodbudne in ni nekih vzajem-nih ucinkov. Predvsem so pa to neki minimu-mi. Potrebno pa je precej vec. Je pa, seveda še, cetrta skupina. To so podje-tja, ki se družbene odgovornosti celostno za-vedajo in k temu tudi celostno pristopajo in ogromno naredijo. Ampak to so bolj ali manj manjša podjetja, ki izhajajo iz npr. socialnega podjetništva, ali pa mogoce celo nevladnega sektorja. Sicer so to krasne zgodbe in zelo po-hvalne. Ampak glede na ucinek v družbi, lahko to, kar ta manjša podjetja dosežejo, eno vecje industrijsko podjetje s svojim delom v pol leta podre…, recimo, ce gledamo družbeni in okoljski odtis, ce primerjamo na podlagi mer-ljivih rezultatov. Zato se mi zdi tako zelo po-membno, da se zacnejo stvari odvijati vseob-sežno. Kaj pa bi bilo potrebno narediti, da bi vec podjetij vkljucevalo družbeno odgovornost v svojo prakso? To, kar se do sedaj še ni zgodilo, pa bi se mo-ralo. Enostavno, brez kakršnihkoli zadržkov in odlašanja, bi morali stopiti skupaj, tudi zako-nodaja in investicijske politike bi morale pelja-ti isto zgodbo. Ker interes v podjetjih je, am-pak enostavno ni možnosti. Podjetja se trudijo implementirati direktive in zakone. A se veli-kokrat izgubijo in zavozlajo že znotraj tega. Ker jim en zakon nekaj dopoveduje, druga di-rektiva evropska jim to prepoveduje, ce hoce-jo na tretjem trgu delati morajo delati tako … In se ukvarjajo podjetja samo s tem, kako re-ševati »day to day« te zadeve, zato imajo tudi zaposlenih veliko ljudi. Podjetja morajo reagi-rati hitri, biti uspešni na trgu…država pa si do-voli 10 in vec let, da spremeni npr. izobraže-valni sistem. Saj ko so vidni ucinki, je vendar že prepozno. Ce ne bomo sposobni res pogle-dati in reci 'res, zdaj bo pa treba neki rez nare-diti in se nehati hecati in skupaj stopiti in po-stati konkurencni in trajnostni', do takrat se pac po mojem ne bo nic kaj zelo velikega spremenilo, na žalost. Pred leti smo v Sloveniji ustanovili, tudi sku-paj z vami, takšno neformalno mrežo za vec družbene odgovornosti, ki smo jo poimenova-li Partnerstvo za družbeno odgovornost. Pa me zanima, kaj menite, kaj je naredila ta mre-ža in zakaj se je njeno delo ustavilo? Sploh ne vem, zakaj se je ustavila. Kolikor se jaz tega spomnim to ni bil edini poizkus. Jaz sem bila clanica oz. del še vsaj dveh podobnih inici-ativ, pac imenovana s strani nevladnega sek-torja v doloceno komisijo, pa v drugo svetoval-no skupino in tako naprej. To je bilo v redu. Ampak problem je bil v bistvu, da nas je bilo cel kup s strani podjetij in s strani nevladnih organizacij, ki smo o tem veliko vedeli in bili pripravljeni zelo trdo delati na tem, da se to premakne. Iz tretje strani, torej zakonodajne, pa ni bilo sogovornika oz. so se ti pogosto me-njavali. Še tisti, ki so prišli, so v bistvu trdili, da so prišli skoraj na skrivaj. Zdaj so se te stvari malo uredile in so prešle zacetni nivo. Tudi v Sloveniji se zdaj na tem podrocju postavljajo stvari, ampak že spet prevec razdrobljeno, sek-torsko in nepovezano, brez resnih ukrepov, prepocasi. In še vedno se ne morem znebiti obcutka, znotraj enega ministrstva, eni vodijo v eno smer in drugi v drugo smer in tako naprej, pac klasika, še vedno. Kdo pa je tisti, ki bi lahko povezoval delo tak-šnih strokovnjakov na tem podrocju? Razumeti moramo, da okoljska in družbena od-govornost gospodarstva ni vec izbira ampak nuja, ce je ne bomo implementirali bomo pov-zrocali škodo, ki je dokazljiva in merljiva. Stra-tegijo in akcijski nacrt bi moral povezovati nek mocan inštitut, morda javen inštitut, ki bi bil strokovno- javno-neodvisna kombinacija.. Am-pak problem je, da tudi ce se tak inštitut usta-novi, ce mu ne daš pooblastil in moci, ce dovo-liš razprave o potrebnosti ukrepov, lobiranje proti ukrepom,…je cisto vseeno, ce je ali pa ga ni. Recimo, ce gledamo primer Varuha cloveko-vih pravic. Marsikatera država ga ima, ampak ce ta oseba oz. ta institut ni neodvisen, je sko-raj vseeno, ce ga nima. Isto je tukaj. Cisto po-polnoma isto. »Družbena odgovornost in okoljska odgovornost bosta zaživeli takrat, ko ju bodo ži-veli vsi, ko to ne bo izbira.« Torej, bi lahko rekli, da so ovire za to, da ne pride do neke kohezije, ali kako bi rekli, so-delovanja med razlicnimi deležniki v družbi za vec družbene odgovornosti, v tem, da ni nekoga, ki bi vse skupaj med sabo povezal in koordiniral na državni ravni, ce prav razu-mem? Ja, predvsem pa ni nekoga, ki bi imel moc, da bi to delal, ki bi imel moc odlocanja, moc im-plementacije, moc… to je problem. Saj imamo sedaj SPIRIT, ki nekaj dela, pa imamo ministr-stvo za okolje, pa regionalne centre, na tem delajo tudi v kabinetu predsednika vlade in tako naprej, vsi se s tem ukvarjajo… Ampak nobeden nima res neke resne moci, jasne motivacije in zato se pac nic ne premakne. Obnašamo se, kot, da imamo ves cas na sve-tu, na tem podrocju nas prehitevajo države, ki so veliko manj razvite kot Slovenija, pa si dovolijo uvesti jasne odlocitve, radikalne spremembe. Kdo pa je tisti, ki lahko moc podeli nekomu? To pa je enostavno, naša vlada. Se pravi par-lament in vlada bi morali narediti pravni akt, ki bi bil nad vsemi, narediti institucijo, ki bi imela zelo veliko moc in ki bi lahko nacrtova-la, kaj je treba urediti in ki bi preucila tudi vso prenormirano pravno zakonodajo in to poe-nostavila, da bi se stvari res zacele odvijati z vrha navzdol. Tako kot so ustanovili varuha clovekovih pravic, kjer je bila za ustanovitev potrebna dvotretjinska vecina in potem tudi stoji in ima vsa pooblastila. Ali pa tako, kot se že petnajst let borimo, da bi se ustanovila ne-odvisna agencija oz. institucija za boj proti diskriminaciji, ki ima potem res neko moc in pooblastila. Tako kot je KPK ustanovljen, ki ima svojo moc in svoja pooblastila. Toliko ne-odvisna institucija, mocna institucija, ki lahko gleda v širino in globino, in ureja ta podrocja in daje priporocila, ki se morajo potrditi, ki se ne smejo zavreci. Potem bi bilo tudi jasno, kdo komunicira nav-zven za našo državo z drugimi… Seveda. Ker sedaj se namrec dogaja to, da na vladi do-bijo zahtevo s strani EU po pripravi porocila na temo družbene odgovornosti, pa ne vedo, kdo ga naj pripravi… Ali pa delajo vec porocil, zato ker je eno poro-cilo o družbeni odgovornosti, potem je eno po-rocilo o zelenih ekonomijah, potem je eno po-rocilo o krožni ekonomiji, potem se pridružuje-jo raznim institucijam na vec nivojih. Torej, v bistvu vsi delajo eno, a nekako razdrobljeno. In ta razpršenost porocil je tudi denarno podprta. Ce bi ves ta denar in ure dela združili v eno in se odlocili, kaj hocemo z njim narediti, bi lahko kar veliko premaknili, se mi zdi. Nekateri moji dosedanji sogovorniki so deja-li, da bi bilo zelo potrebno vkljuciti v izobraže-valni sistem tudi same vsebine družbene od-govornosti. Da bi na ta nacin cim vec ljudi ra-zumelo ta koncept in morda potem tudi do-volilo, da se ravna drugace? Ja, definitivno, to govorimo že konstantno. Tu-di jaz sem o tem prepricana. Vrtci se že ukvar-jajo kar nekaj s tem. Recimo eko vrtci, ki non-stop reciklirajo, pa zbirajo, pa cistijo, pa tako naprej. Potem pa pride otrok v šolo, pa imajo še enkrat na leto kakšne takšne stvari, nato pa se ustavi. Meni se zdi, da bi to moral biti pred-met, enakovreden recimo likovni ali glasbeni vzgoji, npr. dve do tri ure tedensko, tako ena-kovredno zastopan predmet, kjer bi se res otroci ucili. Saj imajo sedaj otroci v teh nižjih razredih osnovne šole spoznavanje okolja ipd., kjer so te tematike vkljucene, ampak to so ta-ko splošne stvari.. Jaz pa mislim, da bi moralo to biti konstantno, strokovno, vzgojno in skozi celoten izobraževalni sistem. Tako kot nimaš cloveka na odgovornih položajih, ki ne zna racunati, ki ne zna pisati in ne zna komunicira-ti, tako potem tudi ne bi dobil cloveka, ki v svoje odlocanje ne bi vkljucil vidika družbene in okoljske odgovornosti, in ki bi se mu to zde-lo »brez zveze«. Se pravi, bi lahko celo ob sprejemu posame-znika na delovno mesto zahtevali dolocene vrednote s podrocja družbene odgovornosti? Seveda. Normalno. Vi ste veliko let sodelovali oz. celo vodili delo v mreži United Nations Global Compact za Slovenijo. Kakšne so vaše izkušnje z delova-njem te mreže, kako bi jo opisali? UNGC oz. društvo Združenih narodov za traj-nostni razvoj Slovenije je v bistvu podružnica te globalne mreže United Nations Global Com-pact. Naša mreža, slovenska, je bila ustanov-ljena leta 2007, globalna pa je bila ustanovlje-na leta 2000 oz. še prej se mi zdi in je v bistvu najvecja nevladna mreža, ki ima najvec podje-tij vkljucenih vanjo. Podjetja pristopijo v to mrežo in takrat se zavežejo k spoštovanju de-setih nacel trajnostnega razvoja, ki precej širo- ka in pokrivajo vsa štiri podrocja: clovekove pravice, delovne pravice, okolje in anti-korupcijo … To so pac podjetja, ki vidijo in pre-poznajo pomembnost tega in se zavežejo, da se bodo s tem ukvarjala, se zavežejo, da bodo tudi porocala o svojem napredku vsako leto, da bodo združenje tudi financno podpirala in se konstantno izobraževala. Kakšno podjetje se pac vkljuci, zato ker vidi enkratno korist od te-ga, da je del tega. Kakšno podjetje pa dejansko potem sodeluje, so aktivni in se z njimi lepo dela in premika stvari na dolocenih podrocjih. Mreža pa izvaja svoje poslanstvo kot osvešca-nje, izobraževanje o tem podrocju, še kaj dru-gega…? Ja, mreža že s tem, ko je ustanovljena, je zave-zana, da bo sodelovala, da bo izobraževala na vseh teh podrocjih in da bo v bistvu mrežila, se pravi vzdrževala to mrežo in mreženje med podjetji, da pride do prenosa znanj, do prenosa dobrih praks ali pa do reševanja dolocenih pro-blemov, ker smo skupno mocnejši. Mreže v ne-katerih državah so tako zelo aktivne, da so sko-raj enakovreden partner ministrstvu, recimo, ce izpostavim špansko mrežo. Nordijske države so se povezale in imajo skupno mrežo in vsaki dve leti jo gosti oz. sponzorira druga država. To so kar mocne in vplivne organizacije. Tam je ta tradicija veliko mocnejša, primer je tudi Nem-ška mreža Tam je jasno, da bodo podjetja clani v teh mrežah, da bodo podjetja precej tudi fi-nancno prispevala in da bodo v zameno dobila ideje in svetovanje, kako reševati trajnostne izzive znotraj svojega poslovanja. Torej dobijo kar nekaj koristi podjetja, od vkljucevanja v takšne mreže? Seveda, podjetje, ce želi, lahko dobi veliko kori-sti. Problem je, da veliko podjetij sploh ne želi nobenih koristi, ker se jim to zdi nepomembno. Bi še kaj dodali za konec? Zdi se mi da raste zanimanje, prepricanje in pomembnost trajnostnega razvoja in ukrepov, ki so potrebni… Ampak, da je razmišljanj in po-mislekov v stilu: 'Ali sem res jaz tisti, ki bom kaj spremenil? Oh, saj nic ne morem…' … še vedno zelo veliko pri nas, v Sloveniji. In jaz dobim kar zelene pike, ko mi kdo to rece. Tega ne »kupim« in to takoj povem, edina napaka, ki jo lahko narediš je, da nic ne narediš, da ne po-skusiš. To je edini neuspeh. Torej bi bilo potrebno kulturo v Sloveniji na tem podrocju spremeniti? Ja, seveda. Še nekaj let nazaj ni nihce recikliral, vse smo dobesedno naokoli metali, še sedaj imamo probleme s crnimi odlagališci, pa ljudje kar zlijejo v reke neko svojo svinjarijo. To je nesprejemljivo. Ce se jaz pogovarjam s svojimi kolegi na Danskem, na Nizozemskem, na Nor-veškem, to sploh ne morejo verjeti. Oni že celo svoje odraslo življenje živijo z vsemi temi nace-li, reciklirajo, razmišljajo, kaj bodo kupili, raz-mišljajo ali nakupljeno rabijo ali ne, koliko ima izdelek embalaže, kam bodo to embalažo dali in tako naprej. Pri nas pa se to razmišljanje še-le sedaj malo zacenja. V zadnjih letih imamo kar nekaj nevladnih organizacij, ki se zelo po-spešeno s tem ukvarjajo. Jaz bi sedaj, ko imam otroke v osnovni šoli pricakovala, da bodo otroci mene ucili, me opozarjali na to. Torej, da bodo bolj osvešceni od mene, kljub temu, da sem pac, recimo, osvešcena in pa da se pre-cej ravnam po teh nacelih. Jaz sem prišla iz šoledomov in semstaršem 'prala možgane', kaj je prav in kaj ni prav. Sedaj so druga merila, kaj je prav in kaj ni prav in jaz pricakujem, da moji otroci pridejo iz šole in meni sitnarijo, kaj smem in kaj ne smem. Pa mi ne. Še zmeraj jaz vec vem in to je problem. Ce moji otroci ne bodo vec vedeli od mene, je to problem. »Ce moji otroci ne bodo vec vedeli od mene, je to pro-blem.« Se pravi, da je potrebno zelo intenzivno dela-ti z mladino, jo osvešcati o družbeni odgovor-nosti, ker bodo oni cez nekaj casa na vodilnih položajih in kreirali našo usodo? Seveda. Kdo pa? Ali zdaj spreminjati tiste, ki so stari 60, 65 let? Kdo pa so sedaj pri nas odloce-valci? 65-letniki so odlocevalci v Sloveniji. Ali bomo njih spremenili? Resno? Kdo jih bo spre-menil? Nobeden jih ne bo spremenil. Nikoli. Njim je prevec fino, prevec udobno. Njihovo razmišljanje je, 'meni je vseeno, ker jaz mojih dvajset let vem, da se bom imel lepo'. Potem pa receš 'Ja, kaj pa tvoji otroci?'. Pa odgovorijo 'Ja, saj jim je fajn'. Potem pa receš 'Ja, tvojim otrokom je še fajn', naprej pa itak vec ne vidijo. In potem, ko zacneš pritiskati 'Ja, kaj pa tvoje nadaljnje generacije, kaj pa tvoji vnuki? Ali misliš, da se bodo še lahko šli v Savo kopat?'... in tako naprej. In potem takoj dobiš odgovor 'Ja, zato ste pa vi odgovorni, da boste to uredi-li'. Kako smo mi odgovorni, ce nismo odloce-valska generacija? Kaj mislite? In kako bomo mi odgovorni ali pa naši otroci odgovorni, ce se jih ne poucuje o tem dovolj, ce se ne zahteva od njih dovolj, ce to ni del izobraževalnega sistema, ce ucitelji nimajo kompetenc o tem? To je glavno, mar ne? Mreže v Sloveniji. Ali jih imamo dovolj na po-drocju družbene odgovornosti? Ali izpolnjuje-jo svoj namen ali ne? Imamo jih prevec. Jaz bi ustanovila eno. Tako kot sem rekla, eno mocno institucijo z velikimi pooblastili. In bi tudi rekla 'Sedaj se boste vse mreže združile in vsi boste delali za eno stvar skupaj, ker itak ste vse isto. In pika.' Tako. Deležniki v teh mrežah pa naj bodo iz gospo-darstva, negospodarstva…? Vse. Vse je potrebno. Mediji so potrebni, stro-kovnjaki so potrebni. Mi velikokrat govorimo o deležniški mreži: gospodarstvo, politika, nevla-dne organizacije. Ampak velikokrat pozablja-mo, da so v nevladnih organizacijah zanesenja-ki z neverjetno voljo, ampak brez zadosti stro-kovnih kompetenc. Tudi jaz nimam dovolj do-brih strokovnih kompetenc, ampak vem, kam je treba po njih iti in znam tja hoditi. Strokov-njaki cepijo na fakultetah ali pa na inštitutih, pa imajo strokovno znane, nimajo pa motivacije drugih, voditeljskih kompetenc, da bi to posre-dovali… In takovsak brcamo v svoj kot, in dose- gamo majhne zmage, ampak na splošno gleda-no, gremo pa navzdol, strmo dol. Ampak za konec – prihodnost družbene od-govornosti v Sloveniji in v Evropi je kakšna? Saj pravim, ce ne bomo vsi tega živeli, in ce se nas bo samo pešcica nekaterih s tem ukvarja-la, potem ne kaže dobro. »Ce ne bomo vsi živeli dru-žbeno odgovorno, potem ne kaže dobro.« Se pravi ovire so najbolj v glavah ljudi? Ja, in pa v tem, da ni neke jasne usmeritve in zahtev. To so pac še zmeraj neke stvari, ki so tako postranske in s katerimi se ukvarjaš, ko imaš cas Ali je morda komu v interesu, da se to ne uredi? To so pa že teorije zarote. Jaz pa ne želim na ta nacin razmišljati, ker imam potem resne težave z motivacijo. Ampak po pravici poveda-no, jaz še nisem videla nobenega redarja kaz-novati koga, ki bi kaj po tleh metal, pljuval, 'cigumi' okrog metal, smeti razmetaval, brcal v drevesa, uniceval okolje. Ce pa slucajno pustiš avto pet minut nekje narobe parkiran (kar je sicer narobe), pa hitro dobiš tisti listek.. Mislim, že to razumevanje, kaj vse je po-membno v nekem mikro okolju neke vasi ali pa manjšega mesta je pokazatelj, zakaj ni re-snega premika. IRDO Intervju: Mojca Markizeti »Edina napaka, ki jo lahko narediš je, da nic ne narediš, da ne poskusiš« Mojca Markizeti je diplomirala na Ekonomski fakulteti v Mariboru, podiplomski pa koncala s podrocja socialnega managementa na Fakulteti za socialno delo. Mojca Markizeti v podjetju Iskraemeco vodi razvoj pravicnega števca, produkta, ki želi vplivati na boljši okoljski in družbeni odtis celotne industrije, podjetja in proizvoda. Svoje poslovne izkušnje je nabirala kot predstavnica za stike z javnostmi v pisar-ni Varuha clovekovih pravic ter kot tajnik IEDC – Poslovne šole Bled. Vodila je tudi Slovensko društvo ZN za trajnostni razvoj – UNGC Slovenija ter je bila soustanoviteljica Gibanja za trajnostni razvoj Slo-venije - TRS. Mojca uživa v vodenju delavnic, ki pokrivajo tematiko trajnostnega razvoja, nastopila je tudi kot govorka na TEDxFDV, kjer je govorila o pomenu aktivizma in odgovornega državljanstva. V osebnem življenju je Mojca mama dveh deklic, ki jo vodi radovednost, cut za pravicnost, je aktivistka in strastna zagovornica trajnostnega razvoja ter blaginje za vse ljudi. Pripravila: mag. Anita Hrast Fotografije: osebni arhiv Mojca Markizeti VABILO ZA PRISPEVKE za 12. mednarodno znanstveno konferenco DRUŽBENA ODGOVORNOST IN IZZIVI CASA 2017 Dodana vrednost kot poslovna informacija z vidika družbene odgovornosti in trajnostnega razvoja podjetij Cetrtek, 28. September 2017, Maribor, Slovenija, Evropska Unija ROKI: 5. junij 2017 – povzetki v anglešcini; 30. junij 2017 – informacija, ali je sprejet; 31. avgust 2017 – koncni teksti v anglešcini; 15. september 2017 – informacija, kakšen je program konference; 28. september 2017 – konferenca v Maribo-ru, Slovenija, EU (cetrtek). Prizorišce: Univerza v Mariboru, Rektorat, Slomškov trg 15, SI-2000 Maribor, Slovenija, EU Nadaljnje informacije: Web: www.irdo.si, e-mail: info@irdo.si INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU The 12th IRDO International Scientific Conference SOCIAL RESPONSIBILITY AND CURRENT CHALLENGES 2017: Value added as Business Information from the View of Social Responsibility, 28 September 2017, Maribor, Slovenia, EU INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Program v povzetku: Družbena odgovornost (DO) pomeni clovekovo odgovornost za vplive na družbo, tj. na ljudi in na-ravo (ISO 26000, izdal ISO, 2010; EU, 2011), in to neposredne in posredne, kratkorocne in dolgoroc-ne, ‚tukajšnje‘ in širše. Dodana vrednost se tice osnovnega motiva za delovanje, kar je preživetje, in s tem povezanih ekonomskih motivov; zato ima veliko opraviti z DO cloveka, organizacije, gospodar-stva in družbe, kajti DO preprecuje stroške in zlorabo. Program bo zajel znanstvene in prakticne po-glede na omenjene teme, kar opisujemo podrobneje spodaj VSEBINSKE OSNOVE KONFERENCE Sodobni cas je poln družbenih protislovij in negativnih pojavov; številni avtorji (npr. Schwab, 2016; Piketty, 2013) izpostavlja, da so nujni bolj ustrezni in hitri odzivi na hiter razvoj znanosti in tehnike/tehnologije. Zaradi njena so pred ljudmi novi izzivi, ki so pomembni za nadaljnji cloveški trajnostni/sonaravni razvoj in obstoj. Odziv/odgovor mora biti sistemski, tj. zadostno in potrebno celovit, zato medstrokoven, zato da bi ljudje preprecili negativne posledice “4. Industrijske revolucije” in izboljšali prevladujoci družbeno-ekonomski sistem/ureditev skladno s celovito družbeno odgovornostjo. Rdeca nit konference IRDO 2017 je širše opredelitev dodane vrednosti: to je vrednost, ki ne bi zmanj-šala dane lastnine in prijetnega življenja, celo pri popolni porabi. Vkljucuje tudi pojme, ki so izraženi izven racunovodstva. Povecevanje tako opredeljene dodane vrednosti omogoca nadaljnji razvoj, rast cloveškega življenjskega standard in zmanjševanje tveganj kriz, vse do 3. svetovne vojne in povzroce-nih in naravnih katastrof. Ta definicija poudarja ustvarjanje in usmerjanje (razdelitev) dodane vrednosti. Nacin delitve, tj. sode-lovanje vseh deležnikov v njej, bistveno vpliva na odnose znotraj ljudi, znotraj organizacij in med organizacijami v najširšem smislu (vkljucno s politicnim), vkljucno z demokracijo. Neustrezna struktu-ra sodelovanja deležnikov v dodani vrednosti povzroca, da rastejo razni družbeni spori, vkljucno z nasilnimi. Temeljni kriterij, kaj je ustrezno sodelovanje v dodani vrednosti, bi naj izpostavil deležnikov prispe-vek k obvladovanju tveganja, saj so vložili svoje delo (v najširšem smislu besede, tj. minulo/naloženo in tekoce delo). Ta kriterij je edino zagotovilo enakih pravic deležnikov. Namen konference je . Ukvarjati se z vzroki za temeljne težave, ki jih povzroca nagli razvoj, z vidika družbene odgovor-nosti, in . Ponuditi usmeritve za nadaljnji razvoj družbeno odgovornega ravnanja in spremembo družbe-no-ekonomskega sistema v smeri k gospodarski demokraciji (Schweickart David, 2015 in Marquez Carlos, 2016; Gostiša, 2014, 2017; Bergant, 2017; Žakelj, 2017; Mulej et al, 2016; etc.). INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Spremembe se morajo ujemati in uravnotežiti na vec podrocjih, da bi bile teme konference. Zlasti gre za gospodarska, okoljska in socialna podrocja, s katerimi se je treba ukvarjati z razlicnih vidikov na medstrokovni nacin, vkljucno s tem povezanimi spremembami informacijskega sistema kot podlage za odlocanje in nadzorovanje. Ker so nakazane vsebine / teme pomembne in široke, vas vabijo, da prispevajte z razlicnih vidikov iz prakse in znanosti. Zato vam spodaj nakazana vsebina konference nudi samo okvirne informacije za avtorje. TEME KONFERENCE Ekonomski in poslovni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega razvoja 1. Dodana vrednost kot bistvena informacija z vidika družbene odgovornosti 2. Informacije o trajnostnem/sonaravnem razvoju v luci standardov ISO 3. Upravljanje podjetij na osnovi dodane vrednosti 4. Vodenje podjetij na osnovi dodane vrednosti (mikro ekonomika na osnovi dodane vrednosti) 5. Sodelovanje kapitala v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki) 6. Sodelovanje tekocega dela v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki) 7. Sodelovanje države v dodani vrednosti (pravni in socialni vidiki davcnega sistema) 8. Makro ekonomika in dodana vrednost z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja Okoljski vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Vpliv okoljske politike podjetja na njegovo družbeno odgovornost preko družbene odgovornosti 2. Informacijski sistem, ki podpira okoljsko politiko podjetja INVITATION: CALL FOR PAPERS 2017 SCIENTIFIC CONFERENCE, 28 SEPTEMBER 2017, MARIBOR, SLOVENIA, EU Družbeni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Družbena odgovornosti institucij, podjetij in drugih organizacij do lokalnega okolja v luci dodane vrednosti 2. Razlike med državami glede dojemanja informacij o družbeni odgovornosti in dodani vrednosti 3. Dodana vrednost kot bistvena informacija z vidika družbene odgovornosti 4. Družbena odgovornost v obliki samooskrbnih porabnikov 5. Standardi ISO o družbeni odgovornosti z vidikov dodane vrednosti 6. Družbeni vidiki dodane vrednosti s pravnih vidikov 7. Psihološki in sociološki vidiki dodane vrednosti in družbene odgovornosti 8. Religijski vidiki dodane vrednosti in družbene odgovornosti Politicni vidiki dodane vrednosti z vidika trajnostnega/sonaravnega razvoja 1. Politicni in zakonodajni vidiki 2. Regijski vidiki 3. Drugi predlogi Vaši predlogi za teme, povezane s prej omenjenimi podrocji, so dobrodošli! PREDVIDENI UDELEŽENCI IN GOVORNIK NA KONFERENCI IRDO 2017 . Vodje in sodelavci podjetij, vladnih, javnih in nevladnih organizacij . Svetovalci in ‘dobavitelji’ informacij, raziskovalci management, prava, vzgoje in izobraževanja, gospodarstva in drugi znanstveniki in strokovnjaki . ‘Dobavitelji’ informacij v podjetjih, predstavniki vlad in NVO, raziskovalnih organizacij, uradnih oseb EU, npr. Sociologij, ekonomisti, analitiki, profesionalnih odnosov z javnostmi, itd. . Zakonodajalci, protikorupcijski organi, Transparency International, Green Peace, sodniki, itd. . Vodje in izobraževalci v visokem in drugem šolstvu, študenti, mladinski delavci, organizacije mla-dih . Novinarji in drugi oblikovalci javnega mnenja . Drugi zainteresirani ljudje, tudi upokojenci in brezposelni Zgodbe o uspehu V povezavi vam predstavljamo najnovejši pro-jekt Urada RS za mladino, elektronsko knjigo, v kateri se prvic na enem mestu predstavlja kar osemdeset organizacij, ki delujejo v mladinskem sektorju v Sloveniji. Gre za »jagodni izbor« pro-jektov, najboljših, najbolj zanimivih in najbolj drznih praks. Namen je dokazati, da je ta sektor prodoren, barvit in hkrati tudi pogumen, saj po-gosto presega vzorce obicajnega delovanja dru-gih socialnih skupin v naši družbi. Pricujoci zbor-nik z naslovom Zgodbe o uspehu povezuje vecleten trud in prizadevanja mnogih delujocih posameznikov in skupin znotraj mladinskega sektorja Slovenije, hkrati pa je dokaz, da se nam za razvoj mladinskega dela in mladinskih politik v Sloveniji ni treba bati, saj se navkljub mnogim oviram prikazuje v zmagoviti luci. E-knjiga je po-nudila organizacijam priložnost, da jih poveže, ter da povedo, kako dobri so, in kako s svojim prispevkom še izboljšujejo skupno podobo mla-dinskega sektorja v Sloveniji. Vir: Urad RS za mladino Cilji trajnostnega razvoja in mladi Slovenska mladinska delegatka pri Organizaciji združenih narodov išce primere dobrih praks v slovenskem mladinskem sektorju. Vabijo vas, da izpolnite anketo in predlagate dobre projekte, programe, pobude, ki bodo pomagali na skupni poti v boljšo prihodnost. Anketo najdeš tukaj. Vec. Vir: Mladinski svet Slovenije Prosta mesta za mladinske izmenjave mladih MKC Slovenj Gradec išce prostovoljce, ki bi se udeležili skupinskega projekta Evropske prosto-voljne službe v LATVIJI, Liepaja. Gre za dva po-dobna projekta v razlicnih datumih. 30. 5. - 29. 7. 2017. (3 osebe) in 26. 7. - 22. 9. 2017. (2 ose-bi). Udeleženci projekta bodo skupaj z ostalimi udeleženci iz Španije, Portugalske, Hrvaške, Gr-cije in Bolgarije skrbeli za pocitniške dejavnosti, ki jih lokalni mladinski center izvaja za lokalne otroke in mladostnike. Kandidati morajo aktivno govoriti angleški jezik, imeti nekaj izkušenj na podrocju dela z otroki, mladostniki, s prostovoljstvom in biti pripravljeni aktivno so-delovati na podrocju neformalnega izobraževa-nja. Projekt v celoti pokriva vse stroške (potovanje, bivanje, hrano, izobraževanje) in za-gotavlja prostovoljcu mesecno žepnino v vre-dnosti 90 eur. Vec. Vir: MKC Slovenj Gradec Z MC-jem na mladinsko izmenjavo Med 6. in 17. julijem vabi Mladinski center Idrija pet mladih med 18. in 23. letom, da se udeležite nepozabne izkušnje, mladinske izmenjave v Ri-mu, in poleti 10 dni preživite skupaj z drugimi udeleženci s Hrvaške, Litve, Bulgarije, Makedoni-je, Italije, Romunije in Nizozemske. Med 5. in 20. avgustom 2017 pa vabijo štiri mla-de stare med 15. in 21. let, da se udeležeite 14-dnevne izmenjave na Nizozemskem, kjer bodo udeleženci razvijali podjetniške ideje in kompe-tence, program pa bo temeljil na skupinskem delu, razvijanju kompetenc komunikacije z medi-ji in aktivnostih na prostem. Vec. Vir: MC Idrija Išcejo udeležence za izmenjavo v Ro-muniji Mladinski center BIT je partner na projektu “Learning to speak your mind” v Romuniji, pod vodstvom mladinske organizacije: The Romanian Institute for Youth Development (RIYD) iz Timi-soare. Znotraj projekta nameravajo izvesti dve mladinski izmenjavi: prva bo potekala med 19. in 28. julijem, druga pa med 23. avgustom in 1. septembrom. Vec o sami izmenjavi v juliju si lah-ko preberete tukaj: INFOPACK Learning to speak your mind Efficient Communication v avgustu pa tukaj: A2 AUGUST-INFOPACK Learning to speak your mind Efficient Communication Prijave z motivacijskim pismom in osebnimi po-datki zbirajo na elektronsko pošto: mcbit.international@gmail.com. Vec. Vir: Mla-dinski center BIT Mladi,podjetništvo in družbena odgovornost 'Model M' v Murski Soboti Model M Slovenija se je preselil v Pomursko regijo in sicer v Mursko Soboto. Tako smo dne, 15. maja sku-paj z zavodom za zaposlovanje izvedli informativni sestanek, ki je potekal v prostorih Urada za delo v Murski Soboti na Staneta Rozmana 11a. Sestanka se je udeležilo kar 45 mladih, kar predstavlja vecje šte-vilo kot jih je bilo v Celju in v Ljubljani. Potencialnim kandidatom smo predstavili projekt Model M Slove-nija ter inštitut za razvoj družbene odgovornosti (IRDO). V program se je s strani zavoda nato vkljucilo 15 oseb, ena oseba se je vkljucila preko drugega kanala. V pomurski regiji je izmed 16 kandidatov, 11 žensk ter pet moških. Program usposabljanja za podjetništvo, nevladništvo in aktivno iskanje zaposlitev, se je v Murski Soboti zacel v torek, 23. maja. Poteka trikrat tedensko, v prostorih Aurora Coworking centra. Na tem mestu se moramo zahvaliti Josetu Antoniu Moralesu ter To-mažu Erženu, ki sta nam prijazno odstopila prostore. Jose in Tomaž uspešno vodita Aurora Coworking cen-ter v Murski Soboti, kamor lahko mladi prihajajo de-lat in imajo tako za majhen mesecni znesek »svojo« pisarno. Srecanja se torej odvijajo v Aurori, na Lendavski ulici 43 v Murski Soboti. Potekala bodo vse do 29. junija, ko bo zakljucni dogodek, na katerem bodo udeležen-ci projekta Model M Slovenija predstavili svoje kari-erne in poslovne nacrte, ki jih bodo tekom tega us-posabljanja izpopolnjevali. Na zakljucni dogodek bodo vabljeni tudi predavatelji, ki bodo tekom projekta imeli predavanja, podjetniki, ki jih bomo obiskali, ko si bomo ogledovali »dobre prakse«, novinarji ter drugi. »Ekipa« v Murski Soboti je že po nekaj dneh postala povsem domaca in povezana med seboj, zato sploh ne dvomimo, da projekta v pomurski regiji ne bi uspešno speljali. Program je razdeljen na 6 modulov in sicer: 1. JAZ IN MOJI NACRTI: Odkrivanje lastnega po-slanstva, sposobnosti in omejitev - skupinska predavanja in diskusije 2. Nacrtovanje kariere in poslovno okolje - sku-pinska predavanja in diskusije, ogledi dobrih praks 3. Svetovanje (skupinsko in individualno), ki je razdeljeno na: »Podjetnike«, » neprofitnike« - in »iskalce zaposlitve« 4. Spoznavanje poslovnega in zaposlitvenega oko-lja - skupinska predavanja in diskusije, ogledi dobrih praks 5. Iskanje priložnosti za delo in ogledi dobrih praks 6. Predstavitev lastnega kariernega ali poslovnega nacrta: ZAKLJUCNI REGIJSKI POSVET v LJUBLJA-NI - predstavitev zakljuckov in dosežkov pro-grama usposabljanja Namen projekta je, da mlade z usposabljanjem, mre-ženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogoci-mo, da ustvarijo svoje modele uspeha. Na podlagi okrepljenih in pridobljenih kompetenc, vešcin in izkušenj želimo omogociti usposabljanje za zaposlitev ali ustanovitev lastnega podjetja, nevladne organizacije vsaj 140 mladim v sedmih regijah v Slove-niji v letih 2016-2018. Vsaj 32 mladim (v starosti 24-29 let) v teh sedmih regijah želimo omogociti zaposlitve pri drugih delodajalcih ali samozaposlitve mladih, vkljucenih v projekt. Od tega želimo ob zakljucku projekta ohraniti še najmanj 24 zaposlitev, kar znaša 75 % ( od tega 7 v vzhodni in 17 v zahodni regiji). Tako, kot vsepovsod, smo tudi v Murski Soboti udeležence povprašali zakaj so se odlocili prikljuciti projektu Mo-del M Slovenija? »Z zanimanjem sem se odzval na vabilo svetovalke Zavoda za zaposlovanje na informativno srecanje Modela M Slovenija. Ko sem poslušal predstavitev omenjenega projekta, si kljub temu, da je bil odlicno predstavljen, nisem tocno predstavljal, kaj naj od njega pricakujem. Vendar dati priložnost izvajalcem projekta in tudi sebi, da pokukam iz rutine vsakdana in si tako dvignem motivacijo za iskanje lastne poti naprej, se mi je zdelo v tistem trenutku pomembno. Veliko vlogo pri vkljucitvi je igralo tudi samo druže-nje in iskanje novih vezi, tako prijateljskih kot tudi poslovnih. Te priložnosti nisem hotel zamuditi in cutil sem, da ne bom razocaran.« Blaž Šcavnicar »Za udeležbo sem se odlocila, ker se želim nauciti nekaj novega, spoznati nove ljudi, odkriti nove po-slovne možnosti in se nauciti kaj novega o podjetništvu. Zdi se mi enkratna priložnost, ki je ne smem zamuditi!« Petra Pecek »Za vkljucitev v Model M Slovenija sem se odlocila za to, ker bi rada spoznala nove ljudi in bi rada tudi dobila neko samozavest, in seveda bi rada kaj vec zvedela o zaposlitvi - kako se pripraviti nanjo in kako delati na tem kar si ti osebno želiš.« Sabina Novak Tekst in fotografije: Primož Ademovic Fotografija osebe Model M Slovenija. Na Modelu M ni nikoli dolgcas… Foto utrinki iz Murske Sobote. Kako si prišla do svoje poslovne ideje in kaj je potrebno, da jo uresniciš? Vsi imamo takšne ali drugacne težave. Ena izmed mojih težav je bila nemirnost, s katero sem se srecevala vec let. Zaradi obilice obve-znosti se nisem znala umiriti in sprostiti. Raz-mišljala sem o rešitvi moje težave in tako je nastala Zgodba SEN in blazine za ujete tre-nutke. Zgodba SEN – ujemi trenutek govori o tem, da je potrebno za resnicno sreco slediti svojim sanjam, na poti pa ne pozabiti na drobne, preproste trenutke, ki polnijo srce. Clovek si mora znati prisluhniti, se umiriti in sprostiti. Blazine SEN se nam pomagajo ustaviti na naši poti in zacutiti posebne tre-nutke, ki polnijo srce. Blazine rocno izdelam na domaci kmetiji, za izdelavo pa uporabljam samo naravne materiale (lan, bombaž), ki jih pobarvam z naravnimi rastlinskimi barvami (kurkuma za soncno barvo). Prav tako podpi-ram slovenske kmetije z nakupi naravnih su-rovin in izdelkov (pira, ajda). Vsaka blazina je prepojena z etericnim oljem sivke, ki še bolj pripomore k sprošcanju telesa. Letos sem razširila svojo dejavnost in izvajam sprostitve na delovnem mestu oz. masaže na stolu, s katerimi lahko zaposleni zmanjšajo stres na delovnem mestu. Masaže pripomorejo k boljšemu zdravju, manjši odsotnosti z dela, vecji motivaciji in boljši produktivnosti. Za uresnicitev sanj se je potrebno zaustaviti, si vzeti trenutek zase in se vprašati: »Kje sem? Kam grem?« Pomembna je goreca želja in pogum, da nekaj naredimo zase in za svoje sanje in pa seveda vztrajnost, ker se nobene sanje ne uresnicijo cez noc. Katere so tvoje konkurencne prednosti? Imam edinstven in osebni pristop do od-jemalcev, saj se vsakemu posebej posve-tim in mu pomagam pri izbiri blazine ter svetujem o sprostitvi na delovnem mestu. Tudi v zasebnem življenju živim zgodbo Sen, s katero dokazujem svojo pristnost. Ker sem diplomirala iz marketinga in ma-gistrirala iz podjetništva in inoviranja je to zagotovo moja konkurencna prednost, zna-nje s tega podrocja pa mi pomaga pri uresni-cevanju poslovne ideje. Kot vem, si bila tudi udeleženka Modela M, ki je potekal v Mariboru leta 2014. Kaj ti je Model prinesel? Preden sem se udeležila Modela M, sem že kar nekaj casa bolj ali manj neuspešno iskala svojo priložnost. V naši skupini smo se zelo dobro ujeli, medsebojno delili izkušnje, tudi po srecanjih na kavi. Mentorji modela M so nam zavzeto delili nasvete in nas usmerjali pri kreiranju lastnega poslovnega nacrta, predelavah življenjepisov, spremnih pisem, kreiranju CV in simulaciji razgovorov. S po-mocjo Modela M in dela v skupini sem prišla do spoznanja, da je moje pocutje in zado-voljstvo odvisno samo od moje izbire in od nikogar drugega, kar mi je dalo samozavest in moc, da nekaj spremenim. Ob tem sem spoznala cudovite ljudi, s katerimi še zdaj poslovno in prijateljsko sodelujemo. Model M Slovenija sedaj poteka v 7 regijah. Po izvedbi projekta v Celju in Ljubljani, pro-jekt maja in junija poteka v Murski Soboti. Ali ga priporocaš mladim, da se ga udeleži-jo? Zakaj? Kot udeleženka tega programa, vam iskreno priporocam prijavo nanj, saj je to odlicna odskocna deska za nadaljevanje. Dobite lah- ko ogromno novega znanja, ki vam bo prišlo še kako prav in vam pomagal pri iskanju poti iz zacaranega kroga, kot tudi za zacetek svo-je lastne podjetniške poti. Vsi vemo, da je družbena odgovornost zad-nja leta v porastu in da se podjetja vse bolj odgovorno obnašajo. Kaj tebi pomeni dru-žbena odgovornost in kako jo vkljucuješ v svoje delo? Sem velika zagovornica družbene odgovor-nosti podjetij in jo vkljucujem tudi v svoje delo. Kot sem že povedala, podpiram slovenske kmetije z nakupi naravnih surovin in izdelkov za blazine Sen ter spoštujem okolje. Pri svo-jem delu sem odgovorna in spoštljiva do svo-jih partnerjev, kupcev, dobaviteljev in vseh, s katerimi živim. Verjamem, da iskrenost lahko rodi medsebojno zaupanje in poveže ljudi s trdnimi vezmi medsebojnega spoštovanja. Prav tako stremim k sprošcenemu delovne-mu okolju in si prizadevam za nenehno oseb-no rast na svoji poti. Imaš morda še kakšen nasvet za mlade, ki šele zacenjajo svojo karierno pot? Kancek poguma in sledenje lastnim sanjam nas popelje na pot samouresnicevanja. Pre-dlagam, da gredo mladi takoj v akcijo. Naj izdelajo nacrt in ga takoj predstavijo cim vecjemu število ljudi, saj si s tem drasticno povecajo možnost realizacije. Ni pomembna sama ideja, pomembna je realizacija. Model M Intervju: Mateja Rihter Zgodba SEN -ujemi trenutek V tej številki novic smo se pogovarjali z Matejo Rihter, ki je med drugim tudi nekdanja »modelka«, udeleženka Model M v Mariboru. Pred kratkim je stopila na samostojno pot in ustanovila podjetje Si-nergije, Mateja Rihtar, s.p. Zgodba SEN – ujemi trenutek govori o tem, da je potrebno za resnicno sre-co slediti svojim sanjam, na poti pa ne pozabiti na drobne, preproste trenutke, ki polnijo srce. Clovek si mora znati prisluhniti, se umiriti in sprostiti. Pripravil: Primož Ademovic Fotografije: osebni arhiv Mateja Rihter, naša »modelovka« na svoji po-slovni poti Junaki našega casa Slovenska filantropija je na Slovesnem dnevu prostovoljstva na Gradu Negova podelila nazive za odlicno organizirano prostovoljstvo v vzgoji in izobraževanju. Naziv Junaki našega casa 2016/2017 so prejeli OŠ Miren, POŠ Bilje, OŠ Kuzma, OŠ Grad, OŠ Sladki Vrh, OŠ Antona Ašker-ca Velenje, OŠ Zrece, OŠ Livada Ljubljana, OŠ Lu-cija, OŠ Toneta Cufarja Ljubljana, Srednja šola Crnomelj, Srednja šola Josipa Jurcica Ivancna Go-rica in Dijaški dom Antona Martina Slomška Ma-ribor. Vsem junakom cestitamo! Vec. Vir: Slo-venska filantropija Naj prostovoljec zaposlen v javni upravi Naziv je namenjen prepoznavanju tistih zaposle-nih v javni upravi, ki s svojim prostovoljskim de-lovanjem širijo solidarnost, povezujejo skupnost in navdihujejo sodelavce. Prejemnik naziva za leto 2016 je na predlog Obcine Gornja Radgo-na Ivan Kramberger, ki je zaposlen na Ministr- stvu za notranje zadeve kot policist na Policijski postaji Maribor. V letu 2016 je opravil okoli 1000 ur prostovoljskega dela. Posebna priznanja so prejeli Alenka Petkov-šek, Marjeta Erdela, Damjan Barut, Matjaž Po-niž in Jože Kranjec (za delo na podrocju zašcite in reševanja ter prenos znanja na mla-de). Prejemniku naziva in vsem dobitnikom po-sebnih priznanj iskrene cestitke! Vec. Vir: Slo-venska filantropija Nov v.d. direktorja Urada RS za mladino Rok Primožic Vlada RS je dne 11. maja 2017 na svoji redni seji imenovala Roka Primožica za v.d. direktorja Ura-da RS za mladino. Novoimenovani v.d. direktorja urada je v svoji prvi izjavi za javnost po nastopu funkcije dejal, da je kot dolgoletni mladinski vo-ditelj in mladinski delavec pocašcen, da je dobil možnost vodenja Urada RS za mladino in s tem priložnost pomagati pri razvoju mladinskega sek-torja v Sloveniji in širše. Na prvem mestu med svojimi prioritetami je izpostavil okrepitev ko-munikacije med uradom in vsemi deležniki v mladinskem sektorju. Vec. Vir: Urad RS za mladi-no Urad RS za mladino izdal e-knjigo o mladin-skem sektorju v Sloveniji: Zgodbe o uspehu Na povezavi vam predstavljamo najnovejši pro-jekt Urada RS za mladino, elektronsko knjigo, v kateri se prvic na enem mestu predstavlja kar osemdeset organizacij, ki delujejo v mladinskem sektorju v Sloveniji. Gre za »jagodni izbor« pro-jektov, najboljših, najbolj zanimivih in najbolj drznih praks. Namen je dokazati, da je ta sektor prodoren, barvit in hkrati tudi pogumen, saj po-gosto presega vzorce obicajnega delovanja dru-gih socialnih skupin v naši družbi. Pricujoci zbor-nik z naslovom Zgodbe o uspehu povezuje vecleten trud in prizadevanja mnogih delujocih posameznikov in skupin znotraj mladinskega sektorja Slovenije, hkrati pa je dokaz, da se nam za razvoj mladinskega dela in mladinskih politik v Sloveniji ni treba bati, saj se navkljub mnogim oviram prikazuje v zmagoviti luci. Vir: Urad RS za mladino DO v Sloveniji dsc_0638.jpg Zacela se je izvajati terenska razi-skava REUS 2017 Raziskava REUS 2017 omogoca spremljanje energetske ucinkovitosti gospodinjstev in sooblikuje smernice energet-ske prihodnosti Slovenije. Ponovno anketiranje 1000 gospodinjstev bo med drugim omogocilo vpogled v ozavešcenost Slovencev na podrocju ravnanja z energijo, ki je povezano z aktualnimi vprašanji s katerimi se soocamo porabniki, dobavitelji energije, stori-tev, opreme in država. Rezultati raziskave REUS v letih od 2009 do 2012 so pokazali, da so gospodinjstva imela prevec optimisticno sliko o svojem ravnanju. Razkorak med predstavo o svoji ucinkovitost in dejanskim ravnanjem z energijo je bil zaznan pri vec kot polovici gospo-dinjstev. Rezultati v letu 2015 pa so pokazali, da se je razko-rak obcutno zmanjšal saj je pasivnih, ki si premalo prizade-vajo, da bi zmanjšali porabo energije in s tem tudi svoje stro-ške, le še dobra cetrtina. Zanimiv pa je podatek, da je bilo pasivnih gospodinjstev vec v Ljubljani in okolici kot pa dru-god po Sloveniji. Raziskava REUS je kompas energetske ucinkovitosti Raziskava energetske ucinkovitosti Slovenije - REUS 2017 bo odgovorila na mnoga aktualna vprašanja. Rezultati standar-dnega dela raziskave bodo omogocili nov vpogled v ucinko-vitost pri rabi energije in varcevanje z energijo v gospodinj-stvih glede na pretekla leta. Dodatna vprašanja državne uprave in nekaterih ponudnikov pa bodo pokazala ali so bili na aktualnih podrocjih doseženi pricakovani ucinki. Najpo-membnejše pa bodo usmeritve, ki izhajajo iz rezultatov raziskave in ki bodo Direktoratu za energijo pri MZI v pomoc pri oblikovanju razvojnih smernic in ponudnikom energije, storitev in opreme pri prilagajanju potrebam trga. Gospo-dinjstvom pa bodo rezultati raziskave REUS v spodbudo pri ucinkovitem ravnanju in pri investicijah v ucinkovito rabo energije. Odgovori na aktualna vprašanja Zanimivi bodo rezultati kako so gospodinjstva sprejela ener-getske izkaznice? V kolikšni meri so stanovalci v blokih sez-nanjeni s spremembami nacina delitve stroškov za ogreva-nje in kaj mislijo o prilagojenem nacinu delitve? Ali so sta-novalci v blokih pripravljeni investirati v obnovo stavb in pod kakšnimi pogoji? Koliko lastnikov hiš je pripravljenih investirati v ukrepe kot so mala soncna, vetrna ali hidro elektrarna? Ali je samooskrba z elektricno energijo smiseln ukrep za znižanje stroškov? Raziskava REUS bo omogocila tudi vpogled v zadovoljstvo s storitvami Eko sklada, svetovalne mreže ENSVET in spletne-ga energetskega svetovalca www.Porabimanj.si in predocila razloge zakaj porabniki ne uporabljajo omenjenih storitev v vecji meri? Izvedeli bomo kakšen je interes gospodinjstev za dodatne storitve za pametni dom. V kolikšni meri elek-tricni avto postaja sprejemljiva izbira? Ali se obnovljivi viri energije uveljavljajo v skladu s pricakovanji in še mnogo drugih vprašanj katerih odgovori bodo pomagali oblikovati energetsko prihodnost Slovenije. Rezultati raziskave v septembru Rezultati raziskave REUS 2017 bodo znani v septembru. Delno jih boste lahko spremljali na porta-lu www.pozitivnaenergija.si in na www.trajnostnaenergija.si. Raziskavo REUS delno sofi-nancira družba Borzen, slovenski operater trga z elektriko. Pri raziskavi sodelujejo pobudnik Informa Echo, Center za energetsko ucinkovitost pri Institutu Jožef Stefan, Gradbeni inštitut ZRMK, Statisticni urad Republike Slovenije in Inštitut Mediana. Vir: http://www.pozitivnaenergija.si/ Logo REUS 2017 Gospodinjstva sooblikujejo energetsko prihodnost / REUS 2015, 2017 Mag. Nastja Mulej licencirana trenerka de Bono-vih orodij razmišljanja je ob svojem nedavnem rojstnem dnevu, (ob tej priložnosti ji tudi ure-dništvo IRDO Mozaika vošci vse najboljše) poda-rila svojim bralcem urejen zapis de Bonovega srecanja s slovenskimi ucitelji, ki ga je pripravila po magnetofonskem zapisu, na katerem je debe-lo uro odgovarjal na njihova vprašanja. Ceprav je od srecanja minilo že nekaj casa, so de Bonova razmišljanja še vedno aktualna. Objavljamo le delcek zapisa srecanja, ki je potekal 16. septem-bra 2014, ko je bila mag. Nastja Mulej z dr. Edwardom de Bonom ravno na polovici njegove 'turneje' po Sloveniji. Ce de Bonovih raziskav, razmišljanj in rezultatov še ne poznate, mi dovolite nekaj besed o njego-vem 3 delu od 1967, ko je izdal svojo prvo knjigo Lateralno razmišljanje, pa vse do danes, ko je legenda – vodilna svetovna avtoriteta na podro-cju kreativnega razmišljanja in neposrednega po-ucevanja razmišljanja kot spretnosti. S pomocjo svojih metod uci uporabljati možgane na druga-cen nacin, kot smo se jih 'ucili' uporabljati. Edin-stveno zanj je, da lahko enakovredno dela z ucenci, direktorji najvecjih korporacij ter z vladni-mi ustanovami. Napisal preko 80 knjig, ki so pre-vedene v vec kot 40 jezikov. Bil je povabljen na predavanja v vsaj 55 držav, osemkrat tudi v Slo-venijo (2003, 2005, 2010 (dvakrat), 2012, 2014, 2015 (ko je postal Ambasador znanja) in 2016). Dr. Edward de Bono je razvijal orodja paralelne-ga razmišljanja – kot dopolnilo k temu, kar zna-mo od malega: nasprotovalno razmišljanje. Pri nasprotovalnem razmišljanju dokazujemo svoj prav, pri paralelnem pa vsi razmišljamo v isto smer, ker raziskujemo. Primer tega sta program razmišljanja CoRT 1 in 2 ali pa metoda Šest klo-bukov razmišljanja. Razvijal je tudi orodja late-ralnega razmišljanja, s katerim pri razmišljanju namerno usmerimo svoje misli 'na stran', torej lateralno, da poišcemo stranske ceste, na katere se sicer ne bi spomnili. Tako zmoremo generirati (=si izmišljati in naštevati) ideje, ustvarjalno in domiselno razmišljati ter dobiti nove vpoglede in nove koncepte. Poleg tega je razvijal teze, veza-ne na humanost: kaj lahko vsi mi naredimo, da bi živeli v boljšem svetu. Predstavnik tega je na primer njegova knjiga, ki je tudi prevedena v slo-venšcino: Prirocnik pozitivne revolucije, ki pred-stavlja pet nacel delovanja: ucinkovitost, kon-struktivnost, spoštovanje, samoizpopolnjevanje in prispevek. Priporocam tudi njegovo knjigo H+ A New Religion?: How to Live Your Life Positively Through Happiness, Humour, Help, Hope, He-alth444 (sreca, humor, pomoc, upanje, zdravje). Ucitelji, ki so prišli na srecanje z njim, so pokaza-li, da ta nacela udejanjajo tudi v svoji vsakodnev-ni praksi. Na koncu so se mu zahvalili, ceš da je obogatil slovensko znanje. Predstavljamo vam nekaj vprašanja, ki so mu jih zastavili, in njegove Mag. Nastja Mulej foto: Bojan Brecelj, Selffish Studio De bonovo srecanje z ucitelji in drugimi, ki jih zanima poucevanje razmišljanja »Razmišljamo – ne zato, da smo najbolj pametni, ampak da skupaj nekaj ustvarimo.« Lahko za tiste, ki ne vemo nic o vas, najprej poveste, kaj je CoRT4? Pri CoRT-u gre za percepcijo, zaznavanje, doje-manje. Univerzitetna raziskava izpred 30 let je pokazala, da 90 % napak razmišljanja predstav-ljajo napake percepcije, ne logike. Ce je vaša percepcija omejena ali napacna, bo vaše raz-mišljanje morda odlicno, a odgovor napacen. Program razmišljanja CoRT je namenjen temu, da razširi percepcijo, da vidimo širše, da spoz-namo stališca drugih ljudi, da gledamo v priho-dnost …; omogoci nam, da izboljšamo percepci-jo, saj se potem razmišljanje zelo izboljša. Katere bi bile tri najbolj pomembne stvari, ki bi jih morali nauciti otroke v osnovnih šolah? Branje in pisanje, razmišljanje in nekaj mate-matike. Cesa bi se izogibali pri tradicionalnem ucenju v šolah? Kaj bi po vašem mnenju morali v šolah takoj opustiti, da bi bilo ucenje v smeri ucinko-vitega, kreativnega, konstruktivnega razmiš-ljanja? Kaj bi bil vaš prvi korak? Prvi korak bi bil zelo zanimiv predlog: ko je uci-telj v razredu in nekaj vpraša ucence, se na nji-hove odgovore obicajno odzove z besedami: pravilno ali napacno. Dodal bi samo eno bese-do: zanimivo. Ko ucenec nekaj rece, mu ucitelj odgovori: »To je pa zanimivo. Zakaj si pa to re-kel?« Tako bi lahko raziskoval možnosti in al-ternative. Seveda tega ni potrebno uporabljati ves cas, vendar pa lahko, ce se ucitelju nekaj zdi zanimivo, vpraša ucenca, kako je prišel do tiste misli. Primeri dobre prakse v razlicnih šolskih siste-mih po svetu? Zanimiva zgodba prihaja iz Venezuele. Tamkaj-šnjega profesorja, dr. Luisa Machada je moje razmišljanje zacelo zelo zanimati, zato je vsto-pil v politiko in postal minister. Izbral si je nov resor: Ministrstvo za razvoj inteligentnosti. Po obisku pri meni je uvedel predmet razmišljanje v vsako šolo v Venezueli. Imel je položaj, da to naredi in je. Primeri slabe prakse – rigidnost šolskih siste-mov po svetu? Ne gre toliko za rigidnost kot za strah pred spremembo. Ce ne bo delovalo, bodo ljudje izgubili varnost v sistemu, ki ga dobro poznajo. Gre za strah, da bo šlo kaj narobe, da jih bodo napadli in jim kaj ocitali. Težko je karkoli spre-meniti v izobraževanju. V cem gospod de Bono prepozna trdosrcnost ljudi, ki kreirajo slovensko šolstvo, in tudi uci-teljev, da ne sprejmejo življenjsko pomemb-nih vešcin za razmišljanje ter jih uporabijo pri delu z mladimi? Težko je. Ljudje v izobraževanju obicajno rece-jo, da imajo sistem, ki se je razvijal mnogo let in deluje cisto v redu. Vsak predlog za spre-membo ustvari težavo. Ta odpor je razumljiv. Vendar bi ljudje morali poskusiti. Ce bi poskusi-li, bi videli prednosti in postali motivirani. Povezava de Bonovih metod razmišljanja z IKT tehnologijo – razmerje, sinergija? Ocena. Ni mocne povezave. Je pa nevarnost, da bi mladi, ki imajo dostop do racunalnikov, pridobili prevec informacij, da bi o njih kon-struktivno razmišljali. Samó pridobivanje vec informacij lahko daje obcutek zadovoljstva. Morda bi moral biti v racunalnike vgrajen neki ukrep, ki bi racunalnik samodejno ugasnil po npr. dveh urah uporabe. Tako ne bi mogli pora-biti celega dneva za pridobivanje informacij. Ali vidite možnosti, da bi v Sloveniji strategije razmišljanja integrirali v obstojeci kurikul? Upam in želim si, da bi v Sloveniji in povsod raz-mišljanje postalo del kurikuluma in ne nekaj cudnega, da bi mladi odrašcali z razmišljanjem. Saj je res neverjetno, da že 2.400 let nismo na-redili skoraj nic glede najpomembnejše vešcine cloveka. V šolah je ucimo. Mislim, da ni univer-ze na svetu, ki bi imela katedro za razmišljanje. Menimo, da to sodi pod filozofijo, kar je nesmi-sel, saj se filozofija ne ukvarja s prakticnim, operativnim razmišljanjem, ampak z opisova-njem konceptov, besed, pomenov … Ima svojo vrednost, a ne operativne. Najnovejše metode spremljanja delovanja možganov (fMRI) omogocajo vpogled v biolo-ško osnovo razmišljanja. Ali je morda zasledil potrditev svoje teze o samoreguliranju možga-nov, ki je bila mnogo zgodnejša od teh metod? Osnova je zapisana v knjigi The Mechanism of Mind, ki govori o tem, kako možgani ustvarjajo vzorce in uporabljajo vzorce. Zanimivo je pogle-dati, kaj se dogaja v možganih. Nedavne razi-skave kažejo, da hipotalamus pošlje kemicno substanco, ki povzroci obcutljivost tistih delov možganov, ki se ukvarjajo s tistim razpolože-njem. V primeru argumentiranja18 je razpolo-ženje sovražno, nasilno in unicevalno. Zato pov-zroci obcutljivost samo tistih delov možganov, ki so zadolženi za sovražno, nasilno in uniceval-no. Cisto nic pa konstruktivnega, snovalnega in ustvarjalnega. Argumentiranje je zelo šibek na- cin za raziskovanje zadeve. Uporabljamo pa ga že 2.400 let, in še danes v parlamentu, a je zelo neucinkovit nacin raziskovanja zadeve. Zato je pravzaprav metoda Šest klobukov razmišljanja veliko bolj smiselna. Zakaj je tako pomembno, da imamo pri raz-mišljanju red, disciplino, strukturo, toliko in toliko casa, toliko in toliko idej? Predstavljajte si, da ste navigator ladje. Pred-stavljate si, da severa, juga, vzhoda in zahoda nikoli niso izumili. Torej vam recejo: pojdi v to smer, zdaj obrni za 120 stopinj na levo, 50 sto-pinj v desno. Težko bi bilo. Sever, jug, vzhod in zahod so smeri, v katere gledamo, v katere usmerjamo svojo pozornost. Na enak nacin so orodja CoRT-a smeri, v katere naj gledamo. Ni pomembno, koliko casa. Cas merimo samo za-to, da se navadimo to poceti kar hitro. Potre-bujemo pa smeri, navodila, kam gledati, kaj raziskati, da dobimo dober vpogled, zaznava-nje situacije. Kako vemo, da razmišljamo kreativno? (ker je bistvo zgubljeno, ce se tega ne zavedamo!) Dobro vprašanje. Odgovor je: morali bi se tega zavedati. Namerno, zavestno bi se morali tru-diti, da najdete novo idejo, nov nacin, kako ne-kaj pocnete. Gre za namerni trud, da ste krea-tivni, ne pa da se vam ideja kar zgodi. Na pri-mer, pogledate kozarec in se vprašate: kako bi lahko izboljšali kozarec? Lahko ga. Ena od eno-stavnih idej: ni oblikovan okroglo, ampak kot nesimetricni romb (papirnati zmaj). Ce pijete iz širokega dela, spijete cetrtino vec, kot ce pijete iz ozkega dela. Ce pijete vino in želite samo po-skusiti, pijete iz ozkega dela in se ne napijete. V cem je zanj razlika med modrostjo in inteli-gentnostjo? Dobro vprašanje. Biti moder pomeni, da imate dobro percepcijo in zelo širok vpogled. Biti in-teligenten pomeni, da se zelo hitro, bistro pre-mikate od enega do drugega. Modri imajo veli-ko širši vpogled v svoje in tuje izkušnje. Gre za kolicino. Lahko bi to primerjali s širokokotno leco in leco za ostro, a ozko sliko. Inteligent-nost je lahko dobra, a je lahko zelo ozka. Mo-drost je kot širokokotna leca. CoRT = Cognitive Research Trust je program poucevanja razmišljanja v šolah (razvit v 1970-ih letih), ki obsega šest sklopov po deset ucnih enot: 1. CoRT 1, Širina: ucenci širijo svojo moc zaznavanja, kar je za razmišljanje tako bistveno, kot je besedni zaklad za branje. 2. CoRT 2, Organizacija: ucencem pokaže, kako orga-nizirati svoje razmišljanje. 3. CoRT 3, Interakcija: pomaga ucencem opazovati razmišljanje, ki ga uporabljamo v nesoglasjih, kako predstavljamo ali branimo svoje stališce, ter tipe in koristnost dokazov. 4. CoRT 4, Kreativnost: ucencem pokaže, kako spre-minjati vzorce in koncepte, da lahko oblikujejo svo-je razmišljanje. 5. CoRT 5, Informacije & Custva: nauci ucence, da se vprašajo, katere informacije imamo, katere potre-bujemo, kje bi jih dobili, katera custva in koristi lahko uporabimo pri informacijah. 6. CoRT 6, Akcija: predstavi vizualne simbole, ki jih lahko uporabljamo, da usmerjamo razmišljanje. V Sloveniji dr. Bojana Tancer in mag. Nastja Mulej trenut-no ucitelje poucujeta CoRT 1 in 4 (prvo leto) in CoRT 2 in 3 (za tiste, ki že vsaj dve leti vodijo Krožek za razmišljanje na svoji ustanovi). Poucevanje bo potekalo tudi v 2017/18. Povpraševanja in prijave na info@deBono.si. CSR Europe objavlja seznam do-godkov na podrocju DO CSR Europe (European business network for Cor-porate Social Responsibility) objavlja seznam do-godkov (seminarjev, webinarjev, konferencin drugih dogodkov) na temo družbene odgovorno-sti. Kot clan CSR Europe vam lahko Inštitut IRDO kot našemu clanu prepošlje dragocene informa-cije s teh seminarjev. Za dodatne vsebine nam pišite na clani@irdo.si, informacije vam bomo z veseljem posredovali. Education Talks: Novi ucenci iz priseljenskih družin v razredu Kako se lahko šole pripravijo na prihod ucencev iz priseljenskih družin? Kakšno podporo potrebujejo ucitelji, da bodo znali ustvariti spodbudno okolje za priseljenske otroke? Odgovore na vprašanja je Evropski spletni platformi za šolsko izobraževanje ponudil Barry van Driel, generalni sekre-tar mednarodnega združenja za medkulturno izobra-ževanje, ki je šole pozval k razvoju etosa clovekovih pravic. Vec. Francija prepovedala vzrejo del-finov in ork v ujetništvu Francoska vlada je prepovedala vzrejo delfinov in ork v ujetništvu in neposreden stik obcinstva z njimi. No-va zakonodaja, ki je zacela veljati po sobotni objavi v francoskem uradnem listu, uvaja tudi strog nadzor nad reprodukcijo teh živali ter zahteva vecje bazene zanje. Aktivisti za pravice živali novo zakonodajo oznacujejo za zgodovinsko zmago. Vec. Vir: Sloven-ska tiskovna agencija EEA Signali 2013 -Kakšen zrak dihamo Kakovost zraka v Evropi: Signali 2013 se osredotocajo na zrak v Evropi. Letošnja izdaja skuša predstaviti trenutno stanje kakovosti zraka v Evropi in odgovori-ti na vprašanja, od kje onesnaževala prihajajo, kako nastajajo in kakšne ucinke imajo na naše zdravje in okolje. Podajajo tudi pregled našega znanja o zraku in o tem, kako se s problematiko onesnaževanja zra-ka spopadamo prek številnih politik in ukrepov. Vec. Vir: Evropska agencija za okolje Madžarska: Stop zakonu, na uda-ru katerega so NVO Na Madžarskem se pripravljajo na sprejem zakona, ki bi omejil delovanje nevladnih organizacij (NVO), ki so financirane iz tujine. Namen predlaganega zakona je stigmatiziranje, diskreditiranje in ustrahovanje NVO. Z znatnim povecanjem administracije bi zakon tudi spodkopal možnosti NVO, da promovirajo in branijo clovekove pravice ter nudijo pomembne storitve lju-dem na Madžarskem. O zakonu, ki spominja na po-dobnega ruskega, ki je tam že prizadel delovanje ci-vilne družbe, bo madžarska nacionalna skupšcina odlocala predvidoma na plenarnem zasedanju med 12. in 15. junijem. Vir: Amnesty International DO v Evropi in po svetu Datum Naslov dogodka (konferenca, semi-nar, webinar idr.) 1.6.2017 Webinar: Progress on National Action Plans. Povezava. 1.6.2017 Open webinar: Tax Responsibility - presentation of the self-assessment tool and kick off the learning network. Povezava. 7.6.2017 Webinar: Sustainable logistics. Pove-zava. 9.6.2017 Webinar: Let’s talk about sustainabili-ty outside CSR departments: invite your finance colleagues. Povezava. 12.6.2017 Web meeting: Big Data for susta-inable development. Povezava. 14.6.2017 Workshop: Sustainable urban mobili-ty. Povezava. 15.6.2017 NPO quarterly webinar and progress on Pact for Youth National Action Plans. Povezava. 27.6.2017 Open Pact for Youth webinar: Unle-ashing youth's full potential. Poveza-va. 29.9.2016 Workshop: Business-led collaboration for refugees and migrants. Povezava. 4.7.2017 Open webinar: Innovative Business Models - a new perspective on your company. Povezava. 12.7.2017 Pact for Youth Leaders Meeting. Po-vezava. Evropska okrogla miza o traj-nostni potrošnji in proizvodnji Tokratna 18. konferenca o trajnostni potrošnji in proizvodnji bo potekala na grškem otoku Ski-athos od 1. do 5. oktobra 2017. Konferenca je ena od najpomembnejših konferenc na tem po-drocju in spodbuja razprave o kljucnih vprašanjih trajnostne potrošnje in proizvodnje, izmenjavo misli, znanj, izkušenj in predlogov, pa tudi vzpo-stavlja evropsko skupnost za raziskave na tem podrocju in dobro prakso trajnostne potrošnje in proizvodnje. Namen tokratne konference bo spodbuditi raz-pravo med zainteresiranimi stranmi, torej podje-tju, javnimi zavodi, univerzami, inštituti in razi-skovalnimi centri, nevladnimi organizacijami, ma-limi in srednjimi podjetji, strokovnimi združenji ter ostalimi odlocevalci, torej vsemi, ki sodelujejo pri trajnostni potrošnji in proizvodnji. Vec o trajnostni potrošnji in proizvodnji, ki po-menita ucinkovitejšo rabo naravnih virov in ener-gije ter zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in drugih vplivov na okolje, lahko preberete v publikaciji Evropske unije od koder so povzeti tudi naslednji odstavki. Gre za to, da izdelke in storitve proizvajamo in uporabljamo na nacin, ki je okolju najmanj škodljiv. Namen je zadostiti temeljnim potrebam po izdelkih in storitvah ter dosegati boljšo kakovost življenja in zagotavljati zadostne vire za prihodnje rodove. Trajnostna potrošnja zadeva naš življenjski slog, nakupovalne navade ter nacin uporabe in odlaganja izdelkov in storitev. Trajnostna proizvodnja se osredotoca na zmanjševanje okolijskih vplivov proizvodnih pro-cesov in oblikovanje boljših izdelkov. Energetska ucinkovitost in ucinkovita raba virov sta podlaga za konkurencnost Evrope v prihodnosti. Trajnostna potrošnja in proizvodnja povecujeta potencial podjetij za preoblikovanje okolijskih izzivov v gospodarske priložnosti ter pri-našata prednosti tudi potrošnikom. Številni izdelki, ki jih kupujemo in uporabljamo vsak dan, pomembno vplivajo na okolje, od mate-rialov, uporabljenih za njihovo proizvodnjo, do energije, potrebne za njihovo uporabo, ter odpad-kov, ki nastanejo, ko se ti izdelki izrabijo. Ce želi biti sodobna družba dolgorocno trajnostna, mora-jo izdelki, ki najmanj škodujejo okolju, postati sprejet standard. Potrošniki imajo lahko pomembno vlogo pri var-stvu okolja s svojimi odlocitvami za nakup izdel-kov. Kupovati zelene izdelke je lažje, kot si lahko predstavljate. Obstajajo številni sistemi za ozna-cevanje, ki pomagajo potrošnikom pri izbiri z na-vajanjem podatkov o okolijski ucinkovitosti posa-meznega izdelka. Medtem ko zakonodaja EU, kot je direktiva o okolijski primernosti, zagotavlja teh-nicne izboljšave izdelkov, pa je oznacevanje ko-ristno za zagotavljanje kljucnih informacij potro-šnikom, da se na njihovi podlagi lahko odlocijo za nakup. Ne prezrite: »4thCSR Commu-nication Conference« Številne slovenske družbe v svoja letna porocila že vkljucujejo poglavje o družbeni odgovornosti oz. trajnostnem razvoju, nefinancno porocanje pa bo v skladu z lani sprejeto direktivo Sveta Evropske unije o razkritju nefinancnih in drugih informacij postalo obvezno z letom 2017 za sub-jekte javnega interesa z vec kot 500 zaposlenimi. Zagotavljanje trajnostne rasti že dolgo ni vec le modna muha, temvec sestavni del poslovanja številnih podjetij v svetu. Ce je tesno povezano s strategijo, lahko bistveno pripomore k dolgoroc-ni poslovni uspešnosti ter k izboljšanju financne-ga položaja podjetja. Z vami bi radi delili nekaj najnovejših informacij v zvezi z direktivo EU za razkrivanje nefinancnih in raznolikih informacij. Od januarja do aprila 2016, je Evropska komisija izvedla javno posvetovanje, na katerem je zbirala mnenja zainteresiranih strani o neobvezujocih smernicah o metodologiji za porocanje nefinancnih informacij. Sredi sep-tembra 2016 je Evropska komisija pripravila pov-zetek odgovorov na to temo, kar si lahko ogleda-te tukaj. Predvidoma do konca novembra bodo objavljene smernice Porocanja o nefinancnih in-formacijah. Obvešcamo vas tudi o postopku po katerem je CSR Europe predlagala drugim organizacijam, kot so GRI, IIRC, CDSB, EUROSIF in ostalim, da v skupnem pismu opozorijo organe EU, da so po- trebni spremljevalni ukrepi za podporo krepitev zmogljivosti podjetij in vlagateljev glede trajnosti, družbena odgovornost podjetij (DOP) in poroca-nje. Namrec, ce ne bodo sprejeti ukrepi, namena direktive, ki je izboljšanje notranjega trga v Evro-pi, povecati vpliv na poslovanje na družbo in po-novno pridobiti zaupanje, le tega ne bo mogoce doseci. 4. mednarodna CSRCOM (Komuniciranje družbe-ne odgovornosti podjetij) bo potekala med 21. in 23. septembrom 2017 na Dunaju. Mednarodna konferenca obravnava ideje, teorije, metodološke in menedžerske pristope ter študije primerov o strategijah družbene odgovornosti podjetij, njenem upravljanju in komuniciranju. Predstavlja lepo priložnost za spoznavanje, raz-prave in izmenjavo idej ter mnenj med znanstve-niki in praktiki. Komuniciranje družbene odgovornosti podjetij je proces razumevanja pricakovanj deležnikov, arti-kulacija politike družbene odgovornosti podjetja in upravljanje razlicnih komunikacijskih orodij z namenom posredovati resnicne in transparentne informacije o povezanosti podjetja ali znamke s poslovnimi procesi in aktivnostmi, socialnimi in okolijskimi zavezami in interakcija z deležniki. Vabljeni vsi univerzitetni raziskovalci in ucitelji in drugi, ki delujejo znotraj korporativnega komuni-ciranja, marketinga in menedžmenta, pa tudi praktiki, ki jih zanima družbena odgovornost pod-jetij, da sodelujejo v dialogu in postavljanju novih trendov. Vec. Vir: http://csr-com.org/ Nove prednostne naloge EU za trajnostni razvoj Evropska komisija je 22. novembra 2016 v Stras-bourgu predstavila strateški pristop k doseganju trajnostnega razvoja v Evropi in po svetu. V Spo-rocilu o novih ukrepih za trajnostno prihodnost Evrope pojasnjujejo, kako 10 politicnih pre-dnostnih nalog Komisije prispeva k izvajanju Agende Združenih narodov za trajnostni razvoj do leta 2030 in kako bo Evropska unija v prihod-nje uresnicevala cilje trajnostnega razvoja. V dru-gem sporocilu o novem Evropskem soglasju o razvoju sta predlagana skupna vizija in okvir za razvojno sodelovanje EU in držav clanic, ki sta skladna z Agendo 2030. V tretjem sporocilu o obnovljenem partnerstvu z afriškimi, karibski-mi in pacifiškimi (AKP) državami pa so predlaga-ni gradniki za novo trajnostno obdobje v odnosih med EU in AKP po letu 2020, ko se iztece spora-zum o partnerstvu iz Cotonouja. Trajnost je evropska blagovna znamka. EU ima mocan izhodišcni položaj in veliko izkušenj na tem podrocju ter visoko raven gospodarskega razvoja, socialne kohezije, demokraticne družbe in zavezo k trajnostnemu razvoju, ki je globoko zakoreninjena v evropskih pogodbah. Vendar je treba za ohranitev prihodnosti že danes sprejeti pravilne politicne odlocitve. Glavne sestavine novega strateškega pristopa Komisije, ki je bil predstavljen danes, so: Novi ukrepi za trajnostno prihodnost Evrope . Odgovor EU na Agendo 2030 bo vkljuceval delo v dveh smereh: najprej bo treba cilje trajnostnega razvoja vkljuciti v okvir evrop-skih politik in sedanje prednostne naloge Komisije, nato pa zaceti razprave o dopol-nitvi naše dolgorocne vizije in o poudarku sektorskih politik po letu 2020. . Komisija bo z vsemi razpoložljivimi instru-menti, vkljucno z orodji za boljšo pravno ureditev, zagotovila, da se bodo v obstoje-cih politikah upoštevali trije vidiki trajnost-nega razvoja, in sicer socialni, okoljski in gospodarski. . Da bi ustvarila dinamicno okolje, v katerem se bodo srecevali razlicni javni in zasebni deležniki, bo Komisija oblikovala platformo z vec deležniki, ki bo pomembna za nadaljnje ukrepanje in izmenjavo dobrih praks pri iz-vajanju ciljev trajnostnega razvoja v razlic-nih sektorjih. . Komisija bo od leta 2017 naprej redno poro-cala o napredku EU pri izvajanju Agende 2030 in vodila nadaljnje razprave o dopolni-tvi dolgorocne vizije za možnosti razvoja po letu 2020. Novo evropsko soglasje o razvoju . Predlog za novo Evropsko soglasje o razvoju odraža spremembo paradigme v razvojnem sodelovanju v okviru Agende 2030, ki so ji botrovali vedno bolj kompleksni in medse-bojno povezani izzivi današnjega sveta. . Predlog predstavlja skupno vizijo in okvir za ukrepanje vseh institucij in držav clanic ter se osredotoca na najrazlicnejše spodbudni-ke razvoja, kot so enakost spolov, mladi, trajnostna energija in podnebni ukrepi, na-ložbe, migracije ter mobilnost. . Cilj je povecati prepricljivost in uspešnost evropske razvojne politike ter njene ucinke, in sicer z izvajanjem skupnih analiz in strate-gij, skupnim nacrtovanjem programov, skupnim ukrepanjem ter izboljšanjem poro-canja. . Novo soglasje bi moralo zajeti vse dejavno-sti EU in njenih držav clanic, ki izhajajo iz razvojne politike. Primer tega pristopa je predlagani evropski nacrt za zunanje nalo-žbe, ki bo s pomocjo uradne razvojne pomo-ci dosegel povecanje financiranja iz drugih virov, da se ustvari trajnostna rast v korist najrevnejših. Poleg mednarodnih vrhunskih srecanj in konfe-renc iz leta 2015 v Adis Abebi in Parizu je med-narodna skupnost zdaj dobila nov ambiciozen okvir, ki bo vsem državam skupno omogocil re-ševanje skupnih izzivov. To je prvic, da cilji traj-nostnega razvoja zadevajo prav vse države sve-ta, in EU je odlocena, da bo imela na svetovni ravni vodilno vlogo pri njihovem izvajanju. Vec. Vir: Evropska komisija Izzivi in težave sodobne družbe Ris dvorec Rakican vabi na V. Mednarodno znanstveno konferenco na temo IZZIVI IN TEŽA-VE SODOBNE DRUŽBE, ki bo potekala od 3. do 5. julija v RIS Dvorcu Rakican. katere namen je predstavitev znanstvenih, raziskovalnih in stro-kovnih dosežkov ter primerov dobre prakse. Konferenca bo potekala kot interdisciplinarni dogodek, na katerem bodo svoje prispevke in posterje predstavili slovenski in tuji strokovnjaki ter znanstveniki. Vec. Vir: RIS Dvorec Rakican Konferenca: ZDRAVJE DELOVNO AKTIV-NE POPULACIJE S konferenco Zdravje delovno aktivne populaci-je, ki bo potekala 22.septembra v Portorožu želi Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primor-skem opozoriti na zdravstvene probleme delov-no aktivne populacije, predstaviti aktualne štu-dije na tem podrocju in nove pristope, ki se upo-rabljajo v praksi. Rdeco nit konference bodo predstavljali aktualni problemi in izzivi na po-drocju preventive in promocije zdravja, ki bodo obravnavani v sklopu petih vsebinskih podrocij - sekcij konference: Duševno zdravje delovno ak-tivne populacije, Uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije na podrocju javnega zdravja, Družbeni izzivi ohranjanja zdravja žensk, Problemi in izzivi v prehrani delovno aktivne po-pulacije, Telesna (ne)aktivnost in njen pomen za mišicno-skeletno in kardio-metabolno zdravje delovno aktivne populacije. Vec. Vir: Fakulteta za vede o zdravju Univerze na Primorskem BledCom 2017: Korporativna družbena odgovornost v hipermodernih casih Bled bo med 30. junijem in 1. julijem v Hotelu Golf gostil štiriindvajseti mednarodni simpozij o raziskovanju odnosov z javnostmi BledCom. Osrednja tema letošnjih razprav bo korporativ-na družbena odgovornost v hipermodernih ca-sih (»CSR in Hypermodern Times«). Udeleženci z vsega sveta bodo poskušali najti odgovore na vprašanja, kot so: katere odgovornosti imajo podjetja in druge organizacije do posameznikov, skupnosti, okolja, ki nas obdaja, in planeta v celo-ti; kakšno vlogo imajo odnosi z javnostmi in stra-teško komuniciranje v tem kontekstu ter kakšno je stanje akademskega korpusa znanja na tem podrocju prakse. Vec. Vir: Marketing Magazin Eko teden 2017 Leto 2017 je Mednarodno leto trajnostnega turi-zma za razvoj, katerega glavni namen je spodbu-jati k boljšemu razumevanju med ljudmi in vecje-mu zavedanju o bogastvu dedišcine razlicnih civi-lizacij s ciljem vecjega spoštovanja vrednot razlic-nih kultur, kar bi povecalo željo po krepitvi miru v svetu. Dom ustvarjalnosti mladih Maribor vas vabi na prireditev EKO TEDEN 2017, ki bo pote-kala od 5. do 9. junija 2017, na Glavnem trgu v Mariboru. Koristi modela EFQM Slovenski državni holding vabi na izobraževalno srecanje, ki bo 8. junija 2017 in sicer na temo Koristi modela EFQM. Predstavili bodo tudi pri-mere odlicnih praks uporabe modela EFQM kot orodja za nenehno rast, dvig konkurencnosti in iskanje dodane vrednosti - uspešne poslovne zgodbe za odjemalce. Svoje bogate izkušnje na poti vpeljevanja in delovanja po modelu EFQM bo predstavil tudi letošnji zmagovalec PRSPO 2016, organizacija Adria Mobil, d.o.o. Novo me-sto. Model odlicnosti EFQM je neobvezujoce, prakticno orodje, ki organizacijam pomaga razu-meti lastne kljucne prednosti ter možnosti za iz-boljšavo. S tem orodjem podjetja ocenijo, kje na poti odlicnosti so in jim omogoca razumeti vzroc-no-posledicne povezave med tem, kaj je njihova organizacija dela, in rezultati, ki jih dosega. Prijava preko e-prijavnice tukaj. Vir: Slovenski državni holding Dogodki, konference Razpisi in priložnosti Javni razpis za podporo izvajanju de-javnosti s podrocja spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjet-nosti v osnovnih in srednjih šolah v šolskem letu 2017/2018 Javna agencija SPIRIT Slovenija želi z javnim raz-pisom na 100 osnovnih in srednjih šolah podpre-ti izvajanje dejavnosti na podrocju spodbujanja ustvarjalnosti, inovativnosti in podjetnosti. Rok za oddajo vlog je 26. 6. 2017. Skupna višina raz-pisanih sredstev za financiranje je najvec 140.000,00€ v proracunskem letu 2017. Vir: Jav-na agencija SPIRIT Slovenija Javni razpis za sofinanciranje mladin-skih dejavnosti v Mestni obcini Mari-bor Predmet javnega razpisa je sofinanciranje mla-dinskih dejavnosti v Mestni obcini Maribor - pro-jekti v MOM z namenom dviga kompetentnosti mladih, še posebej mladih z manj priložnostmi. Razpis se nanaša na financiranje vecjih in manj-ših projektov. Manjši projekt je projekt, katerega skupna vrednost ne presega tisoc evrov. Vecji projekt je projekt, katerega skupna vrednost znaša od tisoc do pet tisoc evrov. Rok prijave 27.6.2017. Vec. Vir: razpisi.info Za preprecevanja in zatiranja rasizma, ksenofobije, homofobije in ostalih oblik nestrpnosti Generalni direktorat Evropske komisije za pravo-sodje, svobodo in varnost je v okviru programa za pravice, enakost in državljanstvo objavil javni razpis, namenjen sofinanciranju nacionalnih in mednarodnih projektov na podrocju preprece-vanja in zatiranja rasizma, ksenofobije, homofo-bije in drugih oblik nestrpnosti za leto 2017. Pri-javite lahko projekte v vrednosti nad 75 tisoc evrov, Komisija sofinancira do 80% upravicenih stroškov. Vec. Vir: razpisi.info Pobuda Prostovoljci EU za humanitar-no pomoc: tehnicna pomoc za organi-zacije pošiljateljice –Razpis za zbira-nje predlogov –EACEA 09/2017 V okviru pobude Prostovoljci EU za humanitarno pomoc je objavljen javni razpis, namenjen krepi-tvi zmogljivosti prihodnjih organizacij gostiteljic, da se pripravijo in odzivajo na humanitarne krize. Poleg tega se bo zagotovila podpora ukrepom za krepitev tehnicne zmogljivosti prihodnjih organi-zacij pošiljateljic, ki bodo sodelovale pri pobudi Prostovoljci EU za humanitarno pomoc. Rok za prijavo je do 3.7.2017. Vec. Vir: razpisi.info Javni razpis za dodelitev štipendij za deficitarne poklice za šolsko leto 2017/2018 Štipendije za deficitarne poklice so namenjene dijakom, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra, glede na potrebe delodajalcev. Vlogo bo možno oddati od 15.6.2017 do 20.9.2017. Predmet javnega razpisa je štipendiranje izobraževanja na ravneh izobra-ževanja in podrocjih, opredeljenih v Politiki šti-pendiranja, od šolskega leta 2017/2018 do izteka izobraževalnega programa. Vrednost razpisa je 3,6 milijona evrov. Vec. Vir: Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije Javni razpis za vzpostavitev vecna-menskih romskih centrov Predmet javnega razpisa je sofinanciranje projek-tov vzpostavitve in delovanja VNRC, v katerih se bodo izvajale aktivnosti, namenjene krepitvi in izboljševanju socialno-ekonomskega položaja pri-padnikov romske skupnosti v Sloveniji, njihovi boljši družbeni integraciji ter izgradnji sodelova-nja in zaupanja z vecinskim prebivalstvom lokal-ne skupnosti. Namen aktivnosti, ki se bodo izva-jale v vecnamenskih romskih centrih, je zmanjše-vanje tveganja revšcine, dvig socialnih kompe-tenc, opolnomocenje in približevanje trgu dela ter aktivno vkljucevanje pripadnikov romske skupnosti v družbo v Sloveniji. Rok za prejem ponudb je 6. junij. Vec. Vir: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Nova knjiga: Ustvarjalno recikliranje Nova knjiga: Mavrica izza duše Roman »Mavrica izza duše« je prvi del slovenske trilogije o diploma-ciji z naslovom »Dama v belem« in prihaja sedaj med bralce v uni-katni albansko-arabski dvojezicni izdaji. Knjigo, ki je zraven sloven-ske originalne izdaje izšla še v albanšcini in turšcini, je izda-la Založba Forma 7iz Ljubljane. Drugi del z naslovom »Iskanje izgub-ljene duše« je izšel pred kratkim pri isti založbi. Osrednja tema romana je življenje diplomatov, ki zaradi svojega iz-razitega socialnega položaja in posebnega nacina dela v tujih okoljih zahteva posebno ravnanje, visoko raven kulture in znanja, vse to pa je povezano s spremljajocimi motivi njihovega osebnega in še pose-bej custvenega življenja. Obe tematski niti izjemno poudarjeno ustvarjata svojevrsten Perpetuum ali celo igro, ki je neposredno in odkrito oblikovana in razvita filozofija življenja. Rojena je iz skic in spominov osrednjega protagonista v globokih razglabljanjih o okoli-šcinah diplomatskega dela in spreminjajocih se ravnovesjih med osebno zavzetostjo in zadovoljstvom kot tudi notranjo svobodo in poštenostjo. Založba Miš Milan Jazbec je profesor diplomacije, pisatelj in veleposlanik, ki trenutno službuje v Republiki Ma-kedoniji. 20. maja bo izšla nova knjiga USTVARJALNO RECIKLIRANJE. V knjigi boste našli vec kot 40 zanimivih, uporabnih in tudi poucnih izdelkov, ki jih lahko skupaj z otroki izdelate iz vsak-danje odpadne embalaže. Ob ustvarjanju lahko otrokom predstavite pomembne lastnosti umetnih snovi, možnosti in nacine njihove obdelave in predvsem spodbujate njihovo domišljijo in cut za ohranjanje narave. Poleg tega otroci ob igri z izdelki, ki so jih izdelali sami, spoznavajo razlicne nara-voslovne pojme in pojave, kot so teža, težišce, zracni tlak, veter, trenje, magnetizem … Knjiga je zato tudi bogat vir na-ravoslovno-tehnicnih vsebin za delo v vrtcih in osnovnih šo-lah. Predstavitvena stran: www.knjigca.si/ustvarjalno-recikliranje Avtor: Miha Zorec Za podrobnosti poklicite na 041 557 739 ali pišite info@knjigca.si PROJEKT, KI JE VEC KOT PROJEKT Ime projekta: Model M Slovenija: Karierno usposabljanje, zaposlovanje in podjetništvo za mlade Skrajšano ime: Model M Slovenija Trajanje: Projekt traja od 1. avgusta 2016 do 15. septembra 2018. Lokacija: Projekt se izvaja nacionalno, s poudarkom v sedmih statisticnih regijah po Sloveniji, program uspo-sabljanja mladih pa v naslednjih mestih: v Murski Soboti, Celju, Novem mestu, Ljubljani, Kopru, Bledu oz. Kra-nju in v Slovenj Gradcu oz. Velenju. Kljucni rezultati projekta: Za vecjo zaposljivost in zaposlenost želimo usposobiti vsaj 140 mladih in zaposliti vsaj 32 mladih v sedmih statisticnih regijah. Podporni partnerji: V projekt bodo vkljucene še druge nacionalne in regionalne mladinske, podjetniške in stro-kovne organizacije kot podporniki projekta. Vrednost projekta: 339.206,59 EUR Sofinancerji: Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Ope-racija se izvaja v okviru Operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020, prednostna os: 8. »Spodbujanje zaposlovanja in transnacionalna mobilnost delovne sile«; prednostna naložba 8.2 »Trajnostno vkljucevanje mladih na trg dela, predvsem tistih, ki niso zaposleni in se ne izobražujejo ali us-posabljajo, vkljucno z mladimi, ki so izpostavljeni socialni izkljucenosti in mladimi iz marginaliziranih skupnosti, vkljucno prek izvajanja jamstva za mlade«; specificni cilj: 8.2.1 »Znižanje brezposelnosti mladih«. Na fotografiji: 2. generacija udeležencev projekta Model M, Maribor, 2014. OPIS PROJEKTA Namen projekta je, da mladim z usposabljanjem, mreženjem, svetovanjem in aktivno participacijo omogocimo, da ustvarijo svoje modele uspeha. S pomocjo prakticnih nasvetov strokovnjakov in podjetnikov bodo sodelujoci oblikovali lasten karierni ali poslovni nacrt in ga skozi mreženje s podjetniki in promocijo tudi uresnicili. Model M pomeni biti mlad in biti vzor drugim, kako inovativno najdeš zaposlitev ali ustvariš svojo lastno. S pro-jektom želimo: . povecati zaposljivost in zaposlenost mladih v starosti od 15. do vkljucno 29. let na trgu dela v vsaj sedmih statisticnih regijah Slovenije, . prispevati k vecji raznolikosti pristopov k zaposlovanju mladih in jim omogociti zaposlitev (inovativno is-kanje zaposlitve, ustvarjanje lastne zaposlitve preko lastne pravne osebe) s pomocjo podjetniških mrež, regijskih gospodarskih zbornic in kariernih centrov pri univerzah v posameznih regijah ter s pomocjo mla-dinskega dela in sodelovanja z nevladnimi organizacijami. . usposobiti regijske organizacije v mladinskem sektorju za naslavljanje in reševanje problema brezposel-nosti mladih in s tem na trajnostni nacin okrepiti kompetence mladinskih delavcev, mladinsko delo in nje-gov družbeno-gospodarski potencial, tudi s pomocjo Train the trainer programa zanje. V CEM JE FINTA MODEL-a M? Finte ni. Je samo spoštovanje soljudi, vracanje dostojanstva cloveku, prebujanje ustvarjalnosti in poguma v clo-veku, drznosti in ucenja preko pripovedovanja zgodb in analiziranja samega sebe. Gre za to, da verjamemo v cloveka. In ce ob tebi še vsaj nekdo drug verjame vate, ti bo zagotovo uspelo. In mi se vsakemu posebej posvetimo preko skupinskih predavanj, delavnic, ogledov dobrih praks, nacrtovanja in sve-tovanja. O poslu in še cem. O življenju, prijateljstvu, pomoci, podjetništvu, delodajalcih, zaposlenih, nevladniš-tvu, idejah, uspehih in neuspehih. Ucimo se, kako vstati, kako se pobrati, ce padeš in iti naprej. Ucimo se, da obupati ni treba, ker je mogoce najti še drugo pot, zlasti ce so ena vrata zaprta. In vrat je mnogo. Le vstati moramo s kavca in trkati, prositi, misliti, narediti, vrata odpreti. Ustvariti svojo prihodnost. Ce ne pri drugih in z drugimi, pa pri sebi in zase in z drugimi. Ceprav z malimi koraki. Tudi s temi se dalec pride… DOSEDANJE IZKUŠNJE V štirih letih izvajanja programa Model M v Podravju se je zaposlilo od 50-70 odstotkov vkljucenih udeležencev. Ce si želite skupaj z nami ustvariti boljšo prihodnost, se nam pridružite cim prej. Število udeležencev je omeje-no (20-40 v regiji), vkljucitev v program pa je enkratna priložnost za vas. Kdor prej pride, prej melje! Vabimo vas, da podprete vseevropsko akcijo Pakt za mlade, s katero poskušamo razlicne organizaci-je po Evropi skupaj s podjetji in izobraževalnimi ustanovami omogociti mladim izboljšati njihove spretnosti, znanja in možnosti za zaposlitev. Evropsko kampanjo vodi CSR Europe, Nacionalni part-nerski organizaciji CSR Europe za Slovenijo pa sta IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti in MDOS- Mreža za družbeno odgovornost Slovenije, ki akcijo podpira. V Sloveniji je koordinator ak-tivnosti skupaj s podpornimi partnerji IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgovornosti. Ce tudi v vašem podjetju, organizaciji zaposlujete, izobražujete, spodbujate razvoj mladih, vas vabi-mo, da se nam pridružite. Preberite informacije v prilogi o evropski akciji Pact for youth (Pakt za mlade) in se pridružite orga-nizacijam, ki na te podrocju delujemo v Sloveniji. Pošljite nam vaše pismo o nameri za sodelovanje. Kmalu vas bomo povabili na prvo srecanje vseh podpornih partnerjev, na katerem bomo dogovorili možnosti prihodnjega sodelovanja in krepitve zaposlovanja mladih. Za vec informacij pišite na naslov info@irdo.si Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Družbenoekonomski okvir in osebne lastnosti družbeno odgovornih 1. knjiga, uredniki: Matjaž Mulej, Viljem Merhar, Viktor Žakelj, ISBN 978-961-6620-82-6 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Informacije za odlocanje družbeno odgovornih 2. knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Anita Hrast, ISBN 978-961-6620-84-0 Nehajte sovražiti svoje otroke in vnuke - Uveljavljanje družbene odgovornosti v vzgoji in izobraževanju 3- knjiga, urednika: Matjaž Mulej, Branka Cagran, ISBN 978-961-6620-85-7 NOVO: IZJEMNA TRILOGIJA – ŠTEVILNI AVTORJI: KER NAM JE MAR ZA NAŠE OTROKE IN VNUKE! IRDO Inštitut za razvoj družbene odgovornosti v (zelo konstruktivnem) sodelovanju s Kulturnim centrom Maribor izdaja trilogijo s tem naslovom s 53 avtorji. To je skoraj stota knjiga Kulturnega centra Maribor v zbirki Frontier in skoraj trideseta knjiga Inštituta IRDO. Izdajo sofinanciramo avtorji z namenskimi dotacijami, vabimo pa vas, da k našemu nadaljnjemu delu prispevate tudi vi z nakupom teh knjig in ali avtorskim sodelovanjem z nami v prihodnje. MOTO Prerokba Indijancev Cree: Šele, ko bo posekano poslednje drevo, šele, ko bo zastrupljena poslednja reka, šele, ko bo ujeta poslednja riba, šele takrat boste spoznali, da denarja ni mogoce jesti. Narava ne potrebuje ljudi, a ljudje potrebujejo naravo. Uredniki in avtorji upamo, da je množica zapisanih misli, zaradi katerih so vec tednov zasedali zelo številni ljudje v Parizu v novembru in decembru 2015, odsev gornjega starega spoznanja in njegovega dojemanja. Narocite knjige zase in vam ljube osebe na naslovu info@irdo.si cim prej. NEHAJTE SOVRAŽITI SVOJE OTROKE IN VNUKE ZBIRKA DRUŽBENA ODGOVORNOST Definicija družbene odgovornosti Kaj pomeni družbena odgovornost? Najpogosteje se koncept družbene odgovornosti pri podjetjih pojavlja na podrocju ravnanja z zaposleni-mi, vlaganja v skupnost (neprofitni projekti), sodelo-vanja s poslovnimi partnerji (dobaviteljske verige, družbeno odgovorni skladi itd.), odnosa do okolja (proizvodnja ekoloških izdelkov, …), tržišca (marketing z razlogom, sponzorstva in donacije itd.). V praksi prevec izstopa dobrodelnost, ki je v resnici važen, a droben delcek družbene odgovornost podje-tij in ljudi do pomoci potrebnih delov širše družbe. Družbena odgovornost podjetij (def. EU, Zelena knji-ga2001) zajema štiri kljucna podrocja: - pošten odnos do zaposlenih, - okolja, - širše skupnosti, - na trgu (do kupcev, dobaviteljev…), + Nujno: dobro nacrtovano in izpeljano vodenje. Poleg te je Evropska Unija pripravila smernice za dru-žbeno odgovornost ISO26000:2010. Dokument nava-ja, da je družbena odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje. Definicija DO po ISO26000:2010 je:»Družbena odgovornost je odgovornost organizacije za vplive njenih odlocitev in dejavnosti na družbo in okolje, ki skozi pregledno in eticno ravnanje: - prispeva k trajnostnemu razvoju, vkljucujoc zdravje in blaginjo družbe; - upošteva pricakovanja deležnikov; - je v skladu z veljavno zakonodajo in mednarodnimi normami ravnanja; ter - je integrirana v celotno organizacijo in se izvaja v vseh njenih odnosih. OPOMBA 1: Dejavnosti vkljucujejo izdelke, storitve in procese.; OPOMBA 2 : Razmerja se nanašajo na dejavnosti organizacije v okviru polja njenih vplivov.« Sedem osrednjih tem Standarda za družbeno odgo-vornost ISO 26000:2010: clovekove pravice, zaposlo-vanje, okolje, eticno ravnanje, pravice potrošnikov, vkljucenost v skupnost in razvoj, vse pa povezujejo celostni pristop, soodvisnost in dobro vodenje. Vec o ISO26000 lahko preberete na spletni strani: https://www.iso.org/obp/ui/#iso:std:iso:26000:ed-1:v1:en VABIMO VAS V VODILNO SLOVENSKO ORGANIZACIJO ZA DRUŽBENO ODGOVORNOST IN TRAJ-NOSTNI RAZVOJ PODJETIJ, NEVLADNIH ORGANIZACIJ IN USTANOV Sodelujte pri sestavljanju mozaika znanja o družbeni odgovornosti in njenem vpli-vu na razlicna podrocja našega življenja, dela in okolja. Po svojih moceh se poveži-mo pri iskanju rešitev in njihovem udeja-njanju. K DRUŽBENI ODGOVORNOSTI LAHKO POMEMBNO PRISPEVATE TUDI VI. SODELUJTE Z NAMI, POSTANITE NAŠI CLANI! IRDO – Inštitut za razvoj družbene odgo-vornosti Preradoviceva ulica 26, 2000 Maribor, Tel.: 031 344 883, Fax: 02 429 71 04, e-pošta: info@irdo.si Spletna mesta: www.irdo.si, www.horus.si, www.mladinski-delavec.si, www.odgovoren.si, www.chance4change.eu