ILITIoUmiKlL
SEPTEMBER 1980 - št. 17	GLASILO DELAVCEV PREDILNICE LITIJA	LETO XXI.
20 LET LITIJSKEGA PREDILCA
Prav te dni pred dvajsetimi leti, je naš delavski svet na svojem zasedanju sprejel predlog upravnega odbora o izdajanju internega glasila. Prva številka »Tovarniški obveščevalec«, ki se je po dvanajstih letih preimenoval v »Litijski predilec«,je izšla 15. 9. 1960.
Kolektiv je bil do takrat v glavnem obveščen o važne j dogodkih in vesteh s tem, da smo na oglasno desko razve Vpisnike odnosno sklepe samoupravnih organov ter razne ob ,Ve' Delno pa je bil seznanjen o važnejših dogajanjih na zborih ■ avcev, in raznih sestankih družbenopolitičnih organizacij, ‘»krat so samoupravni organ, navili da tak način obvešča,
kv- ga ima mton„v v našem samoupravnem »istemu vodstvo delovne organ,/atije, družbenopolitične »izacije
z mmleprtllbvnilil iMadki0 Obravnava t«
Spis!
delav>as' u mora odsevati življenje v delovni organiza b0 eie< •!TH)ra v njem najti samega sebe in svoje tovariše. Le t Vsesk • ° *a*?k» izpolnjevalo svojo vlogo. Uredniški od bo delavcev <n,(^ oziroma prizadeva, da hi nenehno širil krog »»-
(Nadaljevanje na 2. strani)
GLASILO PREDILNICE LITIJA
Leto I* 8tev. 1
Litija, 15«9.196o
jJVODNE MISLI OB IZIDO PRVE ŠTEVILKE TOVARNIŠKEGA OBVEŠČEVALCA
2e dlje časa oe je v tovarni čutila potreba po lastnem glasilu. Naš kolektiv je bil do sedaj v glavnem obveščen o važnejših dogodkih in vesteh le s tem, da so se na oglasno desko razvesili zapisniki odn. sklepi delavskega sveta, upravnega odbora in raznih komisij, poleg tega pa še razne objave. Delno pa je bil seznanjen o važnejših dogajanjih na raznih sestankih v podjetju. Vendar so se te stvari izkazale kot ne povsem zadovoljive. Tak način obveščanja predvsem ni zadovoljil, ker so delavci le bežno prebrali objave itd. ob prihodu odn. odhodu z dela, to pa v glavnem zaradi pomanjkanja časa in pa zaradi enoličnosti objav. Zaradi teh dejstev je vodstvo podjetja pa tudi organi samoupravljanja pristopilo k zamisli po ustanovitvi lastnega časopisa ali bolje rečeno glasila - obveščevalca, ki naj bi delavce upoznaval a tekočimi nalogami v podjetju, proizvodnjo, prodajo, perspektivnim razvojem podjetja, sklepi organov delavskega samoupravljanja. Glasilo naj bi opravljalo nadalje še važno nalogo in sicer pripomoglo k strokovnem in kulturnem izobraževanju kolektiva, seznanjalo bi ga tudi z delom tovarniških organizacij, nudilo bi mu pa še razvedrilo z raznimi' leposlovnimi in humorističnimi članki.
Naš delavski svet je na zasedanju dne 5*9.1960 sprejel predlog upravnega
Prva stran prve številke našega glasila, ki se je imenoval Tovarniški obveščevalec.
Litijski predllec izhaja enkrat mesečno. Urejuje uredniški odbor: Albin Ankon, Martina Kralj, Gusti Cveteiar, Vinko Keržan, Milan Majcen in Branko Bizjak (odgovorni urednik). List dobijo člani kolektiva brezplačno. Tisk in klišeji: Gorenjski tisk, Kranj
številka 1
Sprejet proizvodni in finančni plan za leto 72
PrVa 8tran
Prve številke našega glasila, ko se je leta 1972 preimenovalo
20 LET
LITIJSKEGA PREDILCA
(Nadaljevanje s 1. strani)
Akcija »Tisoč delavcev — sodelavcev«, sprejeta na drugem srečanju urednikov, novinarjev in organizatorjev obveščanja v združenem delu, pomeni pravzaprav širjenje odgovornosti članov Zveze sindikatov za obveščanje. Prav s to akcijo želimo doseči, da bo sam delavec v procesu obveščanja aktivno sodeloval kot informator, pričakujemo poživitev delovanja sistema obveščanja v združenem delu. Uredniški odbor pa bo skrbel, da bodo prispevki novih sodelavcev v glasilu tudi objavljeni. Novim sodelavcem bomo nudili vso pomoč pri oblikovanju besedil za objavo.
Naj ob tem lepem jubileju našega »Litijskega predilca« izrazim zahvalo vsem za predloge in prispevke, ki so jih v preteklih dveh desetletjih prispevali za vse širšo in uspešnejšo informiranost našega delovnega kolektiva.	B. B.
Dvajseti delavski svet na svečani seji
V petek, 5. septembra 1980, se je v počastitev tovarniškega praznika sestal na svečani seji delavski svet. Seje so se udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij tovarne, ter predsednik izvršnega sveta občine Litija Stane Hrovat, sekretar komiteja občinske konference ZK Branko Pintar in sekretar občinske konference SZDL Litija Lojze Kotar. Na seji smo podelili spominske ure našim jubilantom ter priznanje mladincem osnovne šole Litija za pomoč pri organizaciji zveznega tekmovanja predic.
V imenu gostov je navzoče pozdravil predsednik izvršnega sveta občine Litija, Stane Hrovat.
Predsednik delavskega sveta, tov. Martin Strašek je ob tej priliki spregovoril:
Štiriindevetdeseto obletnico Predilnice Litija praznujemo v letu, ko proslavljamo tudi tri-trideseto obletnico delavskega samoupravljanja v Predilnici Litija. Čeprav je bila Predilnica Litija, ki je na občnem zboru sindikalne organizacije že 5. februarja 1950, prvič izvolila začasni delavski svet, med prvimi v republiki in druga med slovenskimi tekstilci, so delavci za uradni datum prevzema samoupravljanja določili 9. september 1950, ko se je novoizvoljeni izvršilni odbor sestal na prvi seji in prevzel upravljanje, oziroma vodenje podjetja. Ta dan so delavci kasneje proglasili za tovarniški praznik.
Delavski svet, ki trenutno vodi delovno organizacijo, je dvajseti po vrsti, kar je tudi omembe vreden jubilej. Tako kot sedaj, je bilo tudi na začetku delavskega samoupravljanja večina prizadevanj usmerjenih v posodabljanje strojev in tehnološkega postopka, problematiki oskrbe s surovinami, urejanju samoupravnih splošnih aktov, družbenemu standardu, izobraževanju za delo, ob delu in štipendiranju; skratka, zavestni skrbi za dobro gospodarjenje s premoženjem, katerega je družba zaupala delavcem v upravljanje. Rečemo lahko, da so v naši delovni organizaciji delavci to nalogo
dobro opravljali, saj se je ob skromnih sredstvih za razširjeno reprodukcijo tovarna razvila -iz zastarele, ki so jo prevzeli od kapitalističnih lastnikov po vojni, v eno	novih	samoupravnih	delovnih
sodobneje opremljenih predil-	skupin,	ki	jih	s	spremembo
Poleg odborov in komisij, ki so uspešno delovali vzporedno z delavskim svetom in njegovimi izvršilnimi organi od vsega začetka, je bilo ves čas čutiti tudi prizadevanja za razširitev samoupravljanja na čim večje število delavcev oz. na celotni kolektiv.
Ze od začetka šestdesetm let dalje so bili neposredno voljeni sveti delovnih skupnosti, ki v praksi niso najbolje zaživeli, kakor tudi ne kasneje oblikovane samoupravne delovne skupine. Neposredno upravljanje delavcev je bilo najbolj uspešno uresničevano na zborih delavcev, kjer so, tako kot danes, delavci določali o vseh pomembnejših odločitvah za razvoj tovarne, samoupravnih splošnih aktih in rezultatih dela. Nov korak k uveljavljanju neposrednega upravljanja pa pričakujemo od uvedbe
nic v državi. Za dosego tega, so bila potrebna odrekanja in tudi delo v nočni izmeni, čeprav je bila v delovni organizaciji vedno prisotna skrb za osebni in družbeni standard delavcev. Razen v krajših
statuta uvajamo v tovarni.
Vzporedno z razvojem samoupravljanja pa je ves čas imela pomembno vlogo sindikalna organizacija. V sodelovanju z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami.
vmesnih obdobjih, so se pridni predvsem zvezo komunistov, je delavci vedno radi zaposlovali imela pomemben vpliv na v Predilnici Litija, kjer so vi- uspešno uveljavljanje in raz deli tudi možnost za ureditev voj samoupravljanja v tovar-svojih osebnih potreb: stano- ni. Lahko rečemo, da sta ta vanja, družbene prehrane, dva dejavnika živela in živita letovanja in podobnega.	tako tesno skupaj, da je danes
prisotna in razumljiva trditev: »Dober sindikat — dobre samoupravljanje«. Zato Je jubilej samoupravljanja hkrati tudi jubilej uspešnega
sindikalnega dela.
.Š tiri in de i 'e t de se ti jubilej varne pa praznujemo tudi -zaključkom investicije sedanjega srednjeročnega obdobja, v vrednosti 170 milij. dl" Obsežna investicija je bila nujna, če smo hoteli id .1 korak s sodobno tehnologu0 in produktivnostjo. Kljub mu, da je bilo pri izvajanj" veliko težav, lahko ugotoviI"' da smo jih s prizade zkušnja
mo,
vanjem, znanjem in iz mi uspešno prebrodili in "a črtovano investicijo, z mala" kostnimi spremembami. loti zaključili. S tako posodoa. Ijeno tovarno smo prid0 nov zaokrožen proizvodni ct lus, ki bo omogočal bolj"? proizvodne in dohodkov" učinke. Ti se morajo odrazi že v prihodnjem srednjem nem obdobju, čeprav so P°f ■ jeni z velikimi in raznovrst mi problemi na celotnem P dračju družbenega gospoda stva.	. t
Ko današnji samoupravi) ■ ci delamo v dobro opremil tovarni in jo vodimo, nas -vezuje še posebna dolžnost, z vsestranskim prizadevanj dosežemo učinke, ki bodo ^ žena sredstva preteklih , opravičili. Na nas la D 1
-™“-“ »tseuanju delavskega sveta je govoril predsednik Martin Strašek.
jubilantom, ki so že 20 let zaposleni pri nas, je predsednik delavskega sveta izročil ročne ure.
Rovornost, da bomo urejali in uredili vse spremljajoče dejavnike, ki pogojujejo uspešno rte/o in rezultate, ter pravično ungrajevanje po delu in rezul-'otih dela. Za takšen pristop Po Potrebujemo strokovne de ovce in tudi na tem področju gibanja ugodna. V tovarno Prihajajo šolani kadri, kar je Posledica načrtne štipendijske Politike. Lahko trdimo in .ono računamo, da mora so-/no opremljena tovarna, z ovolj strokovnih kadrov, ob Pr,zadevanju vseh delavcev, tat V Prihodnje dobre rezul-te. Ne srnemo p(l pozabiti l[>t"farj"fi širše družbenopo-1ene skupnosti na sistemske ^Pravilnosti in si izboriti dejVl^n<> vrednotenje našega „ Na prem mestu pa ne L e”?° zanemariti niti naj-$fnnJ. možnosti za izkori-in n,e Vseh znanih možnosti nih*0 <>(ihrivanje še nepozna-Zer | vzrokov in notranjih re-izhL'r*. h' tudi na tn način "OMi delovne učinke in P r °ule rezultate, načrt'’- ,rdim, da so letošnji rn,,n 'n prizadevanja na-pra,,nn‘ * takšnemu delu, če-de[a ?° zaradi težjih pogojev nju tn Poslovanja ob izvaja-na^sticije, še skromneje Prvi ,>Va.ni 'n uresničevani. V ()run/>0"‘vici leta je delovna Voljii, l2acya dosegla zadolžen Poslovne rezultate. Do-en0j Je hil količinski plan Pmn ' P.rvje, prav tako tudi dohnrtL11 <>tnePa prihodka in m0 s °\ Računamo da bo-ničp,„J>riindf‘vanjem za ures-Progr^If stabilizacijskega Uresnidr' do konca leta ^ragraln n<l<'rtovani finančni latni n-V *o je, da bomo ce-n°su n l,d<‘k povečali v od-dohodJl l(tnsko leto za 22%, h»dke ,	osebne do-
PJ mitj.a 20%, ter ustvarili še glovni	dinarjev za po-
niere *ta,d ~ <?e se le raz-iPtošnih	"vonja, v okviru
”Qnj, n,, LStohdizacijskih gi-<>!itrile °do Prekomerno za-
. kriza in tokovi, ki pestijo
ves svet, prav tako ne prizanašajo našemu gospodarstvu. Zato moramo težave prebroditi pripravljeni in gospodarsko močni. Le tako jim bomo doživljali brez večjih pretresov in nihanj v rezultatih, ki lahko povzročijo tudi nezadovoljstvo
med delavci. Zato je ustalitev gospodarstva znotraj delovne organizacije neizbežna in nujna.
Pomembne opredelitve do razvoja tovarne pa nas zavezujejo tudi do realnega načrtovanja razvoja delovne organizacije za naslednje srednjeročno obdobje, kjer morajo priti prizadevanja za varčno gospodarjenje v tovarni in celotni	družbenopolitični
skupnosti še posebno do izraza. Zato na nobenem področju ne smemo načrtovati in sprejemati nalog, za katere bi že vnaprej vedeli, da so neuresničljive ali da preveč obremenjujejo dohodek in osebne dohodke in s tem zavirajo ustalitev gospodarstva.
Dobro se zavedamo, in tudi že občutimo, da bo stabilizacija gospodarstva v prihodnje vse prej kot fraza in da bodo ustalitvena prizadevanja, ki so nujno povezana z odrekanji, naš vsakdanji spremljevalec.
Zaradi vseh omenjenih nalog, samoupravljalci ne mo-
remo in ne smemo ostati ravnodušni do porajajočih se problemov. Reševati jih moramo preudarno in načrtno, kajti sedaj ni več čas, da bi se v gospodarjenju in upravljanju samo še učili in poskušali.
S prehojeno tridesetletno potjo v samoupravnem socialističnem sistemu, smo že dovolj izkušeni, da se izkažemo kot prekaljeni in odgovorni uprav-Ijalci in gospodarji. Še posebno dolžnost za vodenje in uresničevanje postavljenih nalog pa smo prevzeli delegati delavskega sveta, ki s pooblastili svojih sodelavcev neposredno upravljamo delovno organizacijo.
Kse skupaj pa nas zavezujejo tudi številne obljube, ki smo jih dali ob slovesu predsedniku Titu in se v glavnem združujejo v eno, da bomo tudi v bodoče vodili politiko gospodarske utrditve in politične neodvisnosti Socialistične federativne republike Jugoslavije, ki je pod njegovim vodstvom dosegla velik ugled v svetu.
uelegati delavskega sveta in jubilanti.
Z obiska upokojencev v domu »Tišje« v Črnem potoku.
Z leve proti desni Ana Štros, Marija Planinšek, Alojzija Golja, Metka Krnc, ki je obiskala upokojenke in Rozalija Brunček.
LEPO JE BILO MED VAMI
Predilnica Litija je 9. septembra praznovala 94. letnico. Kot vsako leto, smo tudi letos ob tej priložnosti povabili vse naše upokojence (429) na ogled delovne organizacije in tovariško srečanje, katerega je organizirala sindikalna organizacija predilnice Litija.
Organizirali smo ogled de- poznajo in spremljajo vse no-lovne organizacije in pposkr- vosti v tehnološkem postopku, hijeno je bilo, da so upokojen- kajti le-te naše upokojence če vodili delavci, ki se z njimi najbolj zanimajo. Upokojenci
Upokojenci so si z zanimanjem ogledali tovarno z vsemi novostmi, ki so bile uvedene v zadnjih letih.
Na sliki: Naš upokojenec Jakob Škerjanc si ogleduje nov prstanski predilni stroj z avtomatskim snemanjem
Pred dvorano na Stavbah so upokojence pričakali delegati delavskega sveta
Člani komisije za kulturo pri OO ZSMS PL so v kratken recitalu opisali življenje delavca od pričetka dela do upo kojitve	v
Pevci iz Predilnice Litija — stalni člani MPZ »Lipa« Litija

Ržiški fantje
so si z zanimanjem ogledovali tovarno z vsemi novostmi, ki so bile uvedene v zadnjih letih. Po ogledu tovarne, ki je trajal skoraj dobro uro, smo jih povabili v dvorano na Stavbe, na tovariško srečanje. Upokojence so pričakali delegati delavskega sveta in predstavniki družbenopolitičnih organizacij v Predilnici Litija. Postregli smo jih s kosilom. Za razvedrilo so poskrbeli mladinci naše delovne organizacije, ansambel »Ržiški fantje« ter delavci Predilnice Litija, ki so stalni člani pevskega zbora »Lipa«. Člani komisije za kulturo pri OO ZSMS PL so v kratkem recitalu opisali življenje delavca od pričetka dela do upokojitve. V recitalu so uporabili pesmi Karla Destovnika Kajuha, Srečka Kosovela, Jožefa Šmita in Mateja Bora.
Da pa bi v svoj program vključili čimveč upokojencev, so pripravili zabavni program z raznimi igricami. Nagrade za zmagovalce je prispevala sindikalna organizacija Predilnice Litija (7 kompletov namiznih prtov) in Ljubljanska banka, ekspozitura Litija (5 hranilnih knjižic z začetno vsoto 200,00din).
Udeležencev za igre ni bilo težko dobiti, kajti naši upokojenci so bili zelo razpoloženi in zabavni. V programu je bil
breskvin ples, kviz z naslovoi*1 »Ljubljanska banka — nasa banka«, zvijanje preje in uF°' tavljanje številke preje fe poiskali smo tudi najstare.l 0 upokojenko, ki se je udeleži19 našega srečanja.
V breskvinem plesu je s° delovalo 5 parov. Njihova i’a, loga je bila čim dlje h1® plesom zadržati breskev s *c'’ Ansambel je pričel igrati P® časen valček, igra se je Pr|^, v Valček je počasti prehajal polko in že sta sodelova|n
samo dva para. Bila sta vztrajna in zmagovalni P smo težko dobili.	g
Pri kvizu sta sodelovali * upokojenki. Pomerili sta znanju bančnega poslovanj Izid je bil neodločen, tekni valki pa sta dobili za naFra , hranilno knjižico. Tudi ugotavljanje ročnih spret00" ni bilo težko dobiti Pr°® v voljcev, ki so se pomeri1' zvijanju preje in ugotavljaj,, številke preje. Mnogo je °()|i smeha, mnogo duhovitih -preden je bila ta točka K čana. Tudi izid tega tek
vanja je bil neodločen,_ zm ^
valni par smo določili z bom.	ge
V	dvorani smo poiska ^.jfl najstarejšo upokojenko. ,,a se je Terezija Lesjak, star let. (Najstarejša naša °P je jenka Amalija Kunste.1
zel0
Tretja z leve je Marija Melin. Verjetno je od vseh najdalj upokojena, kar 50 let. Invalidsko se je upokojila 27. junija 1930 leta. Delala je le 10 let, od svojega 14 leta starosti dalje. Nesreča pri delu ji je onemogočila, da bi še delala.
stara 94 let.) Upokojila se je že *eta 1956. Povedala je, da si je '■ zanimanjem ogledala delov-n° organizacijo in še posebno vse novosti, ki smo jih uvedli v zadnjih letih. Na srečanje Upokojencev rada pride, je še Pripomnila, kajti vesela je, da {f c6 vedno zdrava in lahko Podi, rada pa tudi poklepeta s
starimi znanci in upokojenci, rada je v veseli družbi.
Srečanje upokojencev je bilo zelo prijetno. Čeprav sem od njih veliko mlajša, kajti rodila sem se šele, ko so bili nekateri že upokojeni, sem bila navdušena nad njihovimi šalami, smehom . . .
Vlasta Grom
DVE ZAHVALI IN PRIZNANJI
Za nami je tradicionalno srečanje upokojencev predilnice Litija. Ob tej priliki bi se rada v imenu konference sindikata zahvalila vsem, ki so kakorkoli prispevali, da je srečanje uspelo. Še posebno priznanje velja mladinkam in mladincem, ki so na lastno pobudo pripravili kulturni program, vse skupaj pa še popestrili s prijetnimi igrami.
Zahvaljujem se tudi Ljubljanski banki — poslovni enoti v Litiji za prispevane nagrade.
Predsednica konference sindikata:
Ani Povše
Upokojenka, tov. Justa Kos je naročila, da objavimo naslednjo zahvalo:
»Dovolite, da se v imenu upokojencev predilnice Litija prisrčno zahvalim kolektivu, delavskemu svetu, posebej pa še mladini iz predilnice Litija za prijeten večer. Presenečeni smo nad delom in napredkom mladine, saj so danes s svojim kulturnim programom prijetno presenetili.
Mi, upokojenci si takih srečanj še želimo.
Prisrčna hvala!«
ročnJj^an' 8mo Pp^kali najstarejšo upokojenko. Javila se je Terezija Lesjak, stara 85 let. (levo) — Tudi za ugotavljanje (desn0)S*lretno8t' n' k'*0 težko dobiti prostovoljcev, ki so se pomerili v zvijanju preje in ugotavljanju številke preje.
V delovni organizaciji na in še vedno primanjkuje skladiščnega prostora. Zato se zaradi založenosti rampe vrši premik vagonov s traktorjem le po industrijskem tiru brez uporabe rampe.
Pregled bolniških izostankov
Zbrani podatki bolniških izostankov za prvo polletje letošnjega leta kažejo, da seje odstotek odsotnosti z dela (število zamujenih dni) zmanjšal za 11 % v primerjavi z istim obdobjem lani (glej tabelo 1). Zamujenih je bilo 19.243 dni (oz. 10,8%), medtem ko je bilo v istem obdobju leta 1979 zamujenih 21.390 dni.
TABELA 1
Prikaz odsotnosti z dela zaradi bolezni in drugih vzrokov za prvo polletje leta 1980 v primerjavi z istim obdobjem leta 1979
LEGENDA:
I	— predpredilnica in čistilnica
II	— rezerva predpredilnice
III	— predilnica bombaža in sintetike
IV	— rezerva predilnice
V	— sukalnica, vlagalnica, suk. efektnih sukancev
VI	— rezerva sukalnice, zbiralnica cevk
VII	— pisarniški delavci, pomožno osebje, remont, čistilne kolone, zunanji transport, obrat družbene prehrane
DDELKI				rv	«	VI	VII	SKUPAJ	1 SKUPAJ %	1-6/79		I
KUPINA BOLEZNI											
1. Infekcijske in parazitske bol		-		25			17	62	.		
L Novotvorbe.benigne,ealigne	-		-	-	6	-	6	56	o,.;	284	
). Endokrine bolezni	9	-	-	-	-	1	2	12	o.;:	41	
B.krvi in krvotvornih organov	16	-	15	48	87	1		167	.	122	1*
Duševne bolezni	22	-	59	47	27	145	157 -	4 55	4,'	945	46
i. B.živčnega sistema in čutil	6	-	29	15	94		578	5 22	■	926	56
1. Bolezni obtočil	90	15	149	115	122	19	152	660	6,5	968	66
>. Bolezni dihalnega sistema	?40	-	596	111	255	48	159		n,e,	1921	61
». Bolezni prebavil	161	52	116	178	160	148	58	875	8.7,	527	165
0. Bolezni urogenitalnega sistema	197	15	472	144	184	ns	152	1589	5.8	1585	67
'1. Komplikacije noseč, in poroda	10?	-	264	u	65	151	25	601	5.9	755	
Bolezni kože in podkožnega tk.	71	2	115	57	15	5	42	505			78
5. B. gibalnega sist.in veziv.tk.	<u»5	51	775	450	971	260	4*5	5555		5120	10*>
Simptomi in neopredeljena et.b	7	4	12	10	66	11	66	176	1.8	128	H7
)C Ponovni pregledi	32	7	54	50	86	44	47	500		526	92
SKUPAJ B	1401	146	2452	1219			1706	10080(5.7)	100 12508		81
N (nesreče na del.mestu)	62	5	76	18	101	-	188	450	I4.91		7fiO	5°
X (nesreče izven dela)	287	48	211	46	198	78	408	1276	15.91			Ct
NP (porodniški dopust)	758	274	1554	614	1286	706	859	5991	S 4		—
	504	12	466	67	565	50	182	lOAfi U *		O.	
SKUPAJ N,X,NP,NS	591	559	2287	.745 :	1950	854	617	Oicz	1ZVJ			
SKUPAJ B.N.K.NP.NS	>792	485	.719	1964	4074	886		9243(10,d	1 21590		89
TABELA 2 Prikaz izgubljenih delovnih dni in število odsotnih delavcev v posameznih mesecih ______	___ter povprečno število izostalih delavcev po vzrokih______________________________
Vzrok	Januar	?ebruar	Marec	April	Maj	Junij	SKUPAJ 1-6/80 zam.dnevi	%	Povprečno j Povprečno št. št.izoat. jizost.delavrov (l-6/V80)	(1-6/79)	
B	1673	1751	1694	1745	1335	1882	10080	>2,4	212	227
N	97	90	74	69	49	71	450	2,5	8	9
x	152	139	220	287	232	246	1276	6,7	20	26
»p	761	832	971	983	1277	1167	5991	51,1	43	36
NS	316	309	20?	191	204	223	1446	7,5	57	62
Skupaj	2999	3121	3162	3275	5097	3589	19243	10C	540	360
*	1 9,6		11.0	10,6	11.0	10,1	12,6	10,8			
Število odsot.del.	301	361	342	366	305	368	2043			
	26.6	31,7	30,0	32,0	26,8	32,2	29,9			
TABELA 5
Obolenja, zaradi katerih je bilo izgubljenih največ delovnih dni
Obdobje	Skupaj 1-6/80	%	Skupaj 1-6/79	%	Skupaj 1-6/78	%
Specifična obolenja						
1. Bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva	3353	>6,6	3120	47,1	2177	4L2
2. Bolezni urogenitalnega sistema	1389	>5,9	1583	23,9	1043	L "7
3. Bolezni dihalnega sistema	1189	>0,0	1921	29,0	2069	59,1
SKUPAJ	5951	100	6624	L 00	5289	L00
Skupaj vse bolezni (B)	10080		12308		9952	
%	5,7		e,?		5,4	
bolezni dihalnega sistema. V primerjavi z ostalimi boleznim' predstavljajo najvišji odstotek odsotnosti z dela.
Vzrok za pogosto obolevanje za navedenimi boleznim) verjetno tiči v naravi delovnega procesa (npr. pirsiljen položaj telesa, pogosto obolevanje žena na sečilih in rodilih, prehladna obolenja ipd).
soc. delavka, Jolanda Konrad
ALKOHOLIZEM PRI NAS
Samo zaradi bolezni je bilo zamujenih 10.080 dni oz. 5,7%, kar je polovica v primerjavi s skupnim številom zamujenih dni čeprav se je število zamujenih dni zaradi bolezni v primerjavi z istim obdobjem leta 1979, zmanjšalo za 19 %.
Med posameznimi obolenji izstopajo bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva, zamujenih je bilo 3353 dni oz. za 7 % več od leta 1979. Na drugem mestu so bolezni urogenitalnega sistema, zamujenih je bilo 1389 dni ter na tretjem mestu bolezni dihalnega sistema s skupno 1189 zamujenimi dnevi. Pri zadnjih dveh zasledimo znatni upad v primerjavi z istim obdobjem preteklega leta.
Visok odstotek odsotnosti z dela pogojujejo tudi izostanki zaradi nosečnosti in poroda (porodniški dopust), kjer je bilo zamujenih 5991 dni, oz. v primerjavi z istim obdobjem leta 1979 za 23% več. Vzrok je v večjem številu porodnic. Zmanjšalo pa se je število zamujenih dni zaradi nesreč pri delu in ob prihodu na delo, nesreč izven dela ter nege in spremstva družinskega člana.
Glede na oddelke je najvišji odstotek odsotnosti z dela v oddelku predilnice bombaža in sintetika (4719 delovnih dni), temu sledi oddelek sukalnice s 4074 zamujenimi dnevi, vendar moramo pri tem upoštevati tudi število zaposlenih v posameznem oddelku, kar vpliva na število odsotnosti z dela. (Npr. rezerve posameznih oddelkov, kjer je zaposlenih manjše število delavcev, pa vendar bolniški stalež v primerjavi z zgornjimi oddelki ni ravno majhen). Vsekakor pa moramo upoštevati dejstvo, da je v rezervah zaposlenih največ delavcev z zmanjšano sposobnostjo za opravljanje del in nalog ter invalidnih oseb.
Če primerjamo med seboj posamezne mesece (glej tabelo 2) ugotovimo, da je najvišji odstotek odsotnosti z dela v mesecu ju-mju (12,6 %), kjer je bila hkrati tudi največja odsotnost delavčev 368 (oz. 32,2%). Zaradi bolezni je izostalo povprečno 212 delavcev, temu sledi odsotnost zaradi nege in spremstva družin-skega Nana (povprečno 57 delavcev - število zamujenih dni 144b) m na tretjem mestu odsotnosti zaradi nosečnosti in poroda (povprečno 43 delavk — število zamujenih dni 5991).
Iz tabele 3 pa so razvidna tri specifična obolenja, ki se v naši delovni organizaciji pojavljajo pogosteje (prikazano obdobje 1-6, za vsa tri leta). To so bolezni gibalnega sistema in vezivnega tkiva, bolezni urogenitalnega sistema in spolnih organov in
Iz poročila o odsotnosti z dela zaradi bolezni, ki ga objavljamo v tej številki glasila ni razvidno in najbrž je težko evidentirati izostanke zaradi alkoholizma. Socialni delavki Jolandi Konrad smo zastavili nekaj vprašanj kako je s tem družbenim problemom v naši tovarni.
Kako je razširjen alkoholizem med našimi delavci?
Na to vprašanje je težko odgovoriti, saj vemo, da mnogi pod pojem »alkoholik« uvrščajo človeka, ki je že v takšni men odvisen od alkohola, da to svojo odvisnost nič ne prikriva. Pravimo, da pije javno. Na drugi strani pa imamo ljudi, ki pijejo ves čas po malem in svojo odvisnost od alkohola prikrivajo.
Lahko trdim, da sta obe obliki uživanja alkoholnih pijač prisotni v naši delovni organizaciji (seveda je največ prikritega alkoholizma).
S kolikšnim številom alkoholikov se trenutno ukvarjate?
Trenutno obravnavam štiri alkoholike. Glede na število zaposlenih v naši delovni organizaciji, je število sicer majhno, vendar pa moramo pn tem vedeti, da so to samo tisti delavci, ki so zaradi svoje
odvisnosti od alkohola priSlj v konflikt tudi v sami delov"1 organizaciji oz. na svoje"1 delovnem mestu. Ne sme"1" pa pri tem pozabiti na števil" tistih delavcev, ki zaradi svoj" odvisnosti alkohola v delov"1 organizaciji še ne predstavljajo problemov, čeravno pa s" odnosi v njihovem zasebne"1 oz. družinskem življenju, z®' radi njihove odvisnosti * močno načeti.
Kako pogosto naši lavci, ali so to delavke, stajajo z dela zaradi alk". hola?Kakšne bolezni so. V' teh delavcih in kako je odobravanjem bolniške# staleža?	v.
Pogosto se dogaja, da dela ci oz. delavke ostanejo d""^ zaradi svoje odvisnosti , alkohola. Sprva ko svojo 1 .y visnost še prikrivajo poskus*), uveljavita bolniški stalež, t" jo za najrazličnejšimi b" ‘‘jj nimi, prosijo za dopust za" družinskih oz. osebnih P (11 blemov. Kasneje ko j"" j. »manipulacija« z drugimi Ul[](, mi (predvsem sodelavci) ve" uspe, pa se pričnejo neop vičeni izostanki z dela. \o Res pa je, da alkohol negativno vpliva na delov" ^ celotnega organizma tako*.^ se pogosto pojavljajo 8te |)0-komplikacije in motnje tranjih organov.
Koliko naših alkoholikov se zdravi?
Od prej omenjenih se bo zdravil le en alkoholik. Potrebno je povedati da prisiljenega zdravljenja alkoholizma ni, razen če je zaradi svoje vinjenosti v tolik.šni meri ogrožal sebe, oz. okolico, da mu je bil izrečen pripor. Takrat seveda nastopi prisila abstinenca, ki pa po raziskavah ni uspešen način zdravljenja. Vsak alkoholik se mora za zdravljenje odločiti S8H1. Družina, v kolikor mu jo je uspelo obdržati, delovna organizacija v kateri je zaposlen, °z. celotna družba pa so mu dolžni pomagati.
Kako se ti po zdravljenju vključujejo v delo?
Zdravljeni alkoholik ima sprva težave s samim seboj in z okolico. Soočiti se mora z resnico kaj je in kakšno mesto zavzema v okolju v katerem dela in živi. Po drugi strani pa zdravljeni alkoholik s svojim obstojem ogroža alkoholike, ker jim ga dajemo za vzgled.
Tako ima zdravljeni alkoholik sprva jia delovnem mestu velike težave. Naša naloga pa je da mu skušamo pomagati, da se znova uveljavi na delovnem mestu, da dobi zaupanje vase in v svoje delo.
Na koncu pa smo zastavili vprašanje še predsedniku disciplinske komisije, Jože-Jožetu Zupančiču, kako ukrepa komisija ob neupravičenih izostankov zaradi alkoholizma.
Težko je opredeliti kdaj je neopravičen izostanek prav zaradi alkohola. Večina tega ne prizna in se izgovarjajo na različne načine. Letos smo imeli le en primer, ko je nekdo povedal po pravici, da je izostajal zaradi vinjenosti. Za neopravčeno izostajanje najmanj pet dni skupaj, lahko disciplinska komisija izreče ukrep prenehanja delovnega razmerja, bodisi pogojno pa tudi brezpogojno. Poleg tega morajo plačati še pavšalno odškodnino, 160 din za delovni dan.
Delo disciplinske komisije v letošnjem letu
Disciplinska komisija sc je
0	avgusta letošnjega leta sestala !• a rat" scdaj je obravnava-j* 1 primerov kršitev delovnih
dolžnosti.
1	^‘,radi kršitev delovnih ooiznostj je komisija izrekla i r£Pe 57 kršilcem, od teh pa iii . delavcev oproščenih <5t j’;,mo ustno opozorjenih. . ri|ktura izrečenih ukrepov
jL ^slednja:
lov^. ukreP(>v prenehanja de-3 iz^iPv.razmerja — od tega n Jncitve, 5 primerov pogojita drCn-C*lan'*a za dobo enega m d Primeri pogojno do šest
rilcev in l n,-
0 treh mesecev;
primer pogojno
22	V j
7, ukrePov javnega opomina; ld , reP°v opomina; nih i„ delavcev je bilo oprošče-]u. . LIS,no opozorjenih, nih ‘l|P°8ostejše kršitve delov-izos,,0 znos'i so neopravičeni sledi' Z t*u*a (^6 primerov), °Pr'H,,!'evcs,no in malomarno nierov'Un*C C*C* 'n nalog (14 pri-So del ,’ °d lc8a 4 primeri, ko karta|j,Vci med delovnim časom Pijač v ’nrs'na^anje alkoholnih delovni . P'lje alkohola med l()v;irn ,m časom, odhajanje iz nem ^P° Pijačo na nedovolje-\ temu (m 1,1 nagovarjanje r,$ko ; Primerov), netova-(8 Prim nasi*nje do sodelavcev ]anje zdel/’ Predčasno odhaja n-,	(<S Primerov), neude-
tbcri) j ‘ gasilskih vajah (3 pri-3 Primer?OVZroči,L‘v škode DO Neobr ’ °d tega 2 kraji). merov kr=V,naVanih je še 15 pri-°v delovnih dolžno-
sti, vendar bomo te obravnavali v začetku septembra. Te kršitve so bile storjene v juniju, juliju in avgustu.
Komisija ima pri svojem delu težave. Na primer, pri neopra-večenih izostankih se večkrat pokaže, da imajo delavci bolniški stalež, dopust ali pa šo bili celo na delu. Sektorji dajo seznam neopravičenih izostankov za tekoči mesec, ob koncu meseca, pri kontroli pa se izkaže, da je od vseh prijavljenih, neopravičeno izostalo 5 do 10 delavcev. Nekaterim mojstri naknadno odobrijo dopust, drugi spet niso uredili bolniškega staleža in to storijo šele takrat, ko so klicani na odgovornost. Primerov, da je delavec bil na delu in se mu je pisal neopra-večeni izostanek, je zelo malo, pa še to se zgodi po pomoti. Zgodi se tudi, da kršitelji v svojem zagovoru povedo dejstva, ki se po preverjanju izkažejo za neresnična. Velikokrat je zelo težko ugotoviti, kdo govori resnico, zato je potrebno več časa, da ugotovimo dejansko resnico. Nekajkrat pa se je zgodilo, tla zunanjih članov kljub vabilu, ni bilo na javno obravnavo.
Letošnje leto primere kršitev delovnih dolžnosti obravnavamo tekoče, kolikor se tla, vendar se včasih posamezen primer časovno zavleče, bodisi zaradi pozne prijave bodisi, ker se delavci, ki opravljajo strokovna tlela za komisijo, večkrat menjavajo.
Pavšalna
odškodnina
V začetku julija 1980 st) začele veljati spremembe pravilnika o delovnih razmerjih, in to glede pavšalne odškodnine in delovnega časa.
Komisija je na zadnji seji v avgustu sprejela sklep, da bomo vse primere kršitev delovnih’ dolžnosti kot npr. neopravičeni izostanki, malomaren odnos do dela, samovo-voljna prekinitev delovnega razmerja in zamujanje na delo ali samovoljno predčasno zapuščanje tlela, obravnavali tako glede disciplinske kot odškodninske odgovornosti in to vse kršitve, ki so bile storjene od 1.7.1980. Tako bo moral delavec plačati pavšalno odškodnino za vsak izostanek z dela in to za neopravičeni izostanek enega delovnega dne 160,00 din; za vsako zamujanje dela oz. predčasno zapuščanje tlel in nalog do pol ure 10,00 din, od pol ure do ene ure 20,00 din, za vsako nadaljno uro 20,00 din; za vsako povzročeno motnjo ali zastoj pri poslovanju, za vsako uro zastoja 100,00 din; za malomarno opravljanje delovne naloge, zaradi česar jo je« bilo treba ponovno opraviti ali jo je moral opraviti drug delavec 300,00 din in za samovoljno prenehanje 'delovnega razmerja v nasprotju s pravilnikom in zakonom 500,00 din. Vse določbe pravilnika o delovnih razmerjih bo komisija dosledno izvajala.
Zaradi pavšalne odškodnine se bo deloma spremenil tudi predhodni postopek in to glede prijavljanja oz. dajanja predlogov za uvedbo disciplinskega postopka in postopka za ugotovitev škode. Predlog oz. prijavo so dolžni podati vsi odgovorni delavci, ki jih določa pravilnik o delovnih razmerjih, pobudo pa lahko tla vsak delavec. Prijave oz. predloge za uvedbo disciplinskega postopka in postopka za ugotovitev škode, bomo morali odslej pisati na posebnem obrazcu, v dveh izvodih, ker bomo en izvod zahtevka poslali delavcu na dom. V zahtevku bo moralo biti točno navedeno, kdo je storil kršitev, njegove delovne naloge, točno navedbo in opis kršitve, kdo lahko potrdi navedbe in če se lahko dokažejo z listinami, točen seznam le-teh, jih predložiti, oz. predložiti fotokopije.
S tem, ko bomo delavcu poslali en izvod predloga nadom, bo imel možnost, da na predlog pismeno odgovori ali da izjavo na zapisnik v kadrovsko splošnem sektorju. Ves ostali postopek pa bo potekal, kot do sedaj.
1 . Skubic
Z	"N
Prešernova družba priporoča iz svojega programa za leto 1980:
LJUDSKA KNJIGA
zbirka romanov iz svetovne književnosti
Tudi do 5-krat cenejša od podobnih zbirk, ki jih izdajajo komercialne založbe. Knjige formata 17 x 11,5 cm so vezane v celo platno, imajo večbravni ščitni ovitek, tiskane pa so na brezlesnem papirju. V zbirki izide tudi letos 6 knjig s prek 1600 strani zanimivega branja.
1. Richard Rive: Obsedno stanje;
‘2. W. Somerset Maugham: Tesno domovanje;
3.	Henri Troyat: Pajek
4.	Karlo Sgorlon: Bogovi se bodo vrnili;
5.	JosefHen: Jokohama;
6.	Kurt Vonnegut, ml.: Mačja zibka;
Naročnina za vseh 6 knjig je 440 din, poravnate pa jo lahko tudi v treh obrokih, najkasneje do konca leta 1980.
Štiri od šestih knjig so že izšle in vam jih lahko takoj pošljemo po pošti. Dve bosta izšli oktobra. Po izidu zadnjih dveh knjig bodo knjige v prosti prodaji vsaj 100 odstotkov dražje.
Knjige lahko naročite na naslov:
Prešernova družba, Borsetova 27, 61000 Ljubljana.
X________________________________________________y
Krediti za individualno gradnjo, adaptacijo in nakup stanovanj
Člani odbora za stanovanjska vprašanja so na seji 8. septembra 1980 razpravljali o prošnjah za kredite. Razpis je bil objavljen v informacijah in tudi v Predilcu v času od 1.8. do vključno 30. 8. 1980. V tem času je prošnje za kredite vložilo 35 prosilcev, od tega 29 za novogradnjo, 5 za adaptacijo in 1 za nakup stanovanj. Delo odbora za stanovanjska vprašanja je bilo težko, kajti za kredite je bilo namenjenih le 1.500.000 din, člani delavskega sveta pa so tudi sklenili, da je najnižja spodnja meja kredita v letu 1980, 50.000,00 dinarjev.
Člani odbora za stanovanjska vprašanja so vse novogradnje in stanovanjske pogoje prosilcev komisijsko ogledali in v skladu s samoupravnim sporazumom o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predilnice Litija sprejeli kriterije, na podlagi katerih so delili kredite: oba zakonca zaposlena v naši delovni organizaciji; delovna doba v Predilnici; faza novogradnje; mesečni OD na družinskega člana; stanovanjski pogoji.
Kredite za novogradnjo so dodelili naslednjim pro-
silcem:	(jjn
1.	Viktor Žibert	50.000
2.	Marija Oblak	50.000
3.	Leon Bizjak	50.000
4.	Ivanka Hauptman 50.000
5.	Franc Černe	50.000
6.	Jože Janež	80.000
7.	Janez Železnik	80.000
8.	Stane Firm	50.000
9.	Berta Kralj	50.000
10.	Janez Kepa	50.000
11.	Fani Povše	50.000
12.	Drago Resnik	50.000
13.	Vida Gorenc	50.000
14.	Irena Povšnar	50.000
15.	Franc Potisek	50.000
16.	Janez Škrabanja	50.000
17.	Janez Grilj	50.000
18.	Marta Kotar	50.000
19.	Jože Prašnikar	50.000
20.	Stanislav Kastelic 50.000
21.	Jože Prijatelj	50.000
22.	Franc Slapničar	50.000
23.	Franc Cirar	50.000
dodelili naslednjim prosilcem:	din
1.	Frančiška Češek	90.000
2.	Ančka Štuhec	50.000
3.	Mahmut Grošič	50.000
4.	Leopold Lavnih	50.000
5.	Avgust Cirar	50.000
Kredite niso dodelili naslednjim prosilcem:
Alojziji Lupše, Francu Ceglarju, Francu Drnovšku, Ignacu Jerantu, Ivani Retar, Ludviki Petrič in Jožefi Balant, kajti člani odbora za stanovanjska vprašanja so ugotovili, da imajo navedeni delavci stanovanjski problem rešen oz. že stanujejo v novo-
zgrajeni hiši ali pa ne izpolnjujejo pogojev, ki jih določa samoupravni sporazum o oddaji stanovanj in dodeljevanju kreditov za nakup in gradnjo stanovanj predilnice Litija (III. faza).
Družini Janež in Železnik so dodelili kredit v višini 80 tisoč dinarjev, ker sta oba zakonca zaposlena v Predilnici, njihova gradnja je v IV. fazi, skratka izpolnjujeta vse kriterije, po katerih se je odbor za stanovanjska vprašanja odločil za delitev.
Frančiški Češek so dodelili kredit v višini 90.000,00 din, kajti z adaptacijo hiše bo bistveno izboljšala stanovanjske pogoje ter tudi pridobila stanovanjske prostore za družino Juvan, ker sta tudi oba zakonca zaposlena v naši delovni organizaciji.
Vsak prosilec, ki meni, da je po samoupravnem sporazumu upravičen do posojila in vsak prosilec, ki mu je odbor odobril kredit, lahko ugovarja z zahtevkom za varstvo pravic, ki mora biti utemeljen in naslovljen na delavski svet delovne organizacije. Odbor bo vse zahtevke pregledal.
Po obravnavi zahtevkov odbor odstopi ves nadaljni postopek v zvezi s krediti banki. Prosilec sklene kreditno pogodbo z banko. Odplačilna doba posojila, ki je dodeljeno delavcu, je odvisna od višine posojila in od povprečnega OD na člana družine prosilca v primerjavi s povprečnim mesečnim OD na zaposlenega v gospodarstvu SR Slovenije v letu pred razpisom. Najkrajša odplačilna doba za posojilo je 4 leta, najdaljša pa 25 let. Obrestna mera je 4 ? letno. Po preteku desetih let odplačevanja, se obrestna mera poveča na 6 % letno. Način zavarovanja posojila, ki se dodeli delavcem, določa Stanovanjsko komunalna banka v skladu z veljavnimi predpisi.
Kadar delavec proda stanovanje ali hišo oz. zgradbo za katero je treba odplačevati kredit, mora prodajalec vrniti celotni znesek v roku 15 dni, kolikor ni delavski svet določil daljši rok na podlagi prošnje prizadetega delavca. Tudi če delavec izgubi lastnost delavca v delovni organizaciji pred potekom 10 letne delovne dobe in jo pridobi v drugi delovni organizaciji, mora v roku, ki ga določi banka v dogovoru z delovno organizacijo, vrniti kredit banki. V izjemnih primerih lahko delavski svet odloži vrnitev.
Odbor se lahko dogovori z delovno organizacijo, kjer se je delavec zaposlil, da ta v celoti povrne kredit hanki, odbor pa določi novega koristnika. Če delovna organizacija, kjer je delavec pridobil lastnost delavca v združenem delu, ne
povrne kredita, mora ustrezna služba Predilnice Litija posredovati banki podatke, kam je delavec odšel, da bo ta še naprej bremenila njegove osebne dohodke.
Vsi delavci, katerim je bil kredit dodeljen so bili tudi pismeno obveščeni o sklepu odbora. Vsi, ki se s sklepom
odbora za stanovanjska vprašanja ne strinjate, lahko vložite zahtevek za varstvo pravic do vključno 9. oktobra 1980 na delavski svet delovne organizacije. Zahtevke vložite v kadrovsko splošnem sektorju, pri tov. Vlasti Grom.
V. G.
PRIŠLI ■
V MESECU AVGUSTU 1980
Prišli:
1.8.1980	Lilijana VEHOVEC, Litija, Zg. Log n. h., počitniški dom;
1.8.1980	Verica GROM, Šmartno, Jastrebnik 4, pripravnik;
1.8.1980	Jožefa POZNA-JELŠEK, Zagorje, Tirna 13, pripravnik;
18.8.1980	Jože SUKIČ, Ltija, C. kom. Staneta 16, PII%3;
25.8.1980	Sandi KRALJ, Litija, C. kom. Staneta 18, Sukaln. rezerva;
Odšli:
7.8.	1980 Leopolda RETAR, Litija, Trg na Stavb.
13,	Čistilna kolona predilnice sintetike, upokojitev;
7.8.	1980 Ivan RETAR, Prežganje, Reka Gozd 25, predpredilnica 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavca;
8.8.	1980 Frančiška RETAR, Prežganje, Reka Gozd 25, predpredilnica 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke;
16.8.	1980 Ljudmila CVAR,
Litija, Graška c. 52, predilnica bombaža 1. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke;
26.8.	1980 Helena BLATNIK, Litija, C. kom. Staneta
14,	predilnica bombaža 2. izmena, pismeni' sporazum — odpoved delavke;
31.8.1980	Majda KLOBU-ČARIČ, Litija, Prvomajska 2, predilnica bombaža 2. izmena, pismeni sporazum - odpoved delavke;
31.8 1980 Paša KARDA-ŠEVIČ, Zagorje, Kidričeva 31, predilnica bombaža 2. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke;
27. 6. 1980 Renata KRALJ, Litija, Graška 32, predilnica sintetike 2. izmena, izključitev;
31.8.1980 Hinka RISTIČ, Trbovlje, Žabjek 18, predilnica sintetike 3. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke;
31.8.1980 Marija LINDIČ, Šmartno, Šmartno n. h., predpredilnica 2. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke;
31.8.1980	Anica LANG, Litija, Breg 15, predilnica bombaža 1. izmena, pismeni sporazum — odpoved delavke;
■ ODŠLI
31.8.1980 Biserka LUŠI-NA, Litija, Prvomajska 4, počitniški dom, potek pogodbe za določen čas;
31.8.	1980 Lilijana VEHOVEC, Litija, Zg. Log n. h., počitniški dom, potek pogodbe za določen čas;
31.8.1980	Helena LAVRIČ, Litija, Ul. solidarnosti 2, počitniški dom, potek pogodbe za določen čas.
Delavci, premeščeni na druga dela in naloge v mesecu avgustu 1980
1.8.1980	Marinka KOM0-TAR, čistilka strojev I Prl predilnici sintetike, čistilni1 kolona, čistilka raztezalk Prl rezervi predilnice;
1.8.1980 Ana PINTAR, dvojilka v sukalnici 1. izmena, pomožna previjalka na >stl izmeni;
20.8.	1980 Ivanka LOVŠE, snemalka kopsov v predilnic1 bombaža 3. izmena, čistilka strojev pri čistilni koloni pre' dilnice sintetika.
V naši delovni organi*8' ciji je bilo na dan 31.avg8' sta 1980, zaposlenih delavcev, od tega 764 žensk in 345 moških.
Od skupnega števila *8' poslenih je bilo 39 mlado* letnih oseb.
M. ŠRAJ
>GO
ar
PRAZNIK
' 94.1
LET
95 let gasilskega društva Litija
Letos bo minilo 95 let odkar so v Litiji ustanovili gasilsko društvo.
V času okoli leta 1885, je bila v Litiji ustanovljena mednarodna industrijska družba, v kateri je sodeloval angleški, Švicarski, nemški, italijanski in avstrijski kapital. Takrat so imeli 12 urni delavnik iz katerega je razviden težak Položaj takratnega tekstilnega 'n drugega delavca. Vse poslovanje je potekalo v nemškem jeziku. V takih razmerah J® bila vsaka društvena kal, ki Je hotela izpričati slovenski ynačaj, dragocena pobuda in sredstvo za krepitev slovenstva.
Vsa slovenska društva, ki so tedaj nastajala, so imela navadno obrambni značaj. Kronika gasilskega društva govori, oa se je leta 1885 zbralo nekaj vidnejših litijskih mož, med 'JJtjni Lovro Tura, Ivan Bat is, •Jože Maček, Rudolf Badjura, mka Svetec, skladatelj Peter ’ in drugi. Ustanovili so 47 Am0 "hrambo, ki je štela ■ ^‘anov, raznih narodnjakov ovensega duha. S težko zbra-
nim denarjem so še isto leto kupili batno črpalko in nekaj preprostega gasilskega orodja in društvo je pričelo z delom.
Od 22.-27. tega meseca 1980 bodo v počastitev visokega jubileja številne gasilske aktivnosti od pregledov hiš in delovnih organizacij, predavanj za predsednike hišnih svetov o uporabi malih gasilskih naprav do razstav v osnovnih šolah.
Glavna prireditev bo v soboto, 27.9. ko bodo ob 15.30 prikazali reševalno gasilsko vajo na Rozmanovem trgu. Pri tej vaji bodo sodelovali gasilci iz Litije, Šmartna, Kresnic, Predilnice Litija in Lesne industrije Litija, ekipe CZ levi in desni breg in ekipe prve pomoči, levi in desni breg.
Po končani vaji bo svečana povorka krenila proti dvorani na Stavbah, kjer bo kulturna prireditev.
M.M.
lom na sedanjem Valvazorjevem trgu. Danes je na ®stu prodajalna Borovo.
VOJAKI PIŠEJO
"toOKAD	fs^	-v
X	'"O	r;,x£f	X*
'■	-	,	'>Cj
5
» s Xk:i *'
„ Hi M'

(X
p
rs
r

>
1
m
,IL ’zaflreb
8 ^
O	-5
X
,	o
>	fr
-	n
h a	*
c
4
/ v 'P
5 T>T
, &čr~2) r / i/ /\* A) /■! r > -j F)
C z/: j c /sz/ -/n
/
j Z/.
Monterji iz naše tovarne in iz Krušika hitijo z montažo zadnjih treh predilnih, brezvretenskih OE strojev.
V »podaljšku« efektne sukalniee smo pri novih strojih »AUma« namestili parket.
IN MEMORIAM
Poslovili smo se od sodelavke Kristine Zgonc, ki se je nepričakovano, tiho poslovila od nas. Tinca je bila rojena pred 49 leti v vasi Hohovica pri Moravčah. Kot 24-letno dekle je bila leto in pol zaposlena na posestvu v Pono-vičah, 6 let v tovarni usnja v Šmartnem. Zaradi neprimernih delovnih pogojev se je 1. .9. 1964 leta zaposlila v Predilnici Litija, v sukalnici.
Delo je opravljala vestno. Z vsemi sodelavkami je bila dobra in prijazna. Bila je strojna delavka, vlagalka preje, pri
pripravi preje na stre solniku in med okrevanjem, po bolezni, pri prebiranju cevk.
Na Grbinu, kjer je Tinca stanovala, je sodelovala in pomagala pri izgradnji lastnega družinskega ognjišča. Ko sta se sinova osamosvojila, se ji je zdravstveno stanje še poslabšalo. Za našo sodelavko je hrepenenje po sreči, zdravju, ostalo neizpolnjeno.
Za vestno, nesebično delo v Predilnici Litija, bomo pokojno sodelavko Tinco ohranili v trajnem spominu.
V l’B-3 smo v letu 1979 odstranili klasične prstančne stroje.
Sedaj pa k stvari, zaradi katerih sem se odločila napisati ta sestavek.
Naša DO ima na razpolago počitniški dom v Novigradu, 3 prikolice v Fažani in 3 v Runkah. Torej, naj pričnem pri prvem.
Počitniški dom v Pineti, v Novigradu je najbolj urejen in tudi množično obiskan. Ne nudi vsega kar bi si posamezniki zaželeli, vendar smo z njim lahko zadovoljni. Če si pa človek zaželi malo spremembe, lahko letuje v avtokampu Fažana, kjer imamo 3 prikolice. Po mojem mnenju so ta kraj naši organizatorji odlično izbrali. Na razpolago imamo različna športna igrišča, trim, če imaš pa malo sreče tudi tuš s toplo vodo, katere pa niti naš počitniški dom nima. Pravo nasprotje vsega tega so RUNKE, kjer imamo tudi 3 prikolice.
Kdo je izbral ta kraj ne vem, vem pa da je zelo neprimeren. Preden prideš do sanitarij in
trgovine, moraš imeti že malo sreče, da se ne polomoš, da o vodi sploh ne govorim, pravi kanal umazanije in smradu. Trgovina je kljub mesecu avgustu slabo založena. Če si med prvimi dobiš še mleko in kruh, brezalkoholnih pijač pa niso imeli. Tudi plina mi niso zamenjali v kampu, kljub dogovorom z našo DO. Na vprašanje, zakaj se ne držijo dogovorjenega sem dobila odgovor, da ta dogovor ništa ne važi! Vse to me je pripravilo do pisanja in vprašanja, če smo v naši DO imeli sredstva za nakup prikolic, bi morali
iskati in poiskati bolj primeren kamp, ne glede na to, da je malce dražje kampiranje. Saj gre vendar za dobro počutje in oddih na morju, kjer si nabiramo novih moči za nadaljnje delo.
Ponavljam! To je moje mnenje, ki pa verjetno ni edino.
R. Mele
Zaradi številnih poškodb z medeninastimi kljukicami Prl delu na prstanskih predilnih strojih, smo izdelali kljukice, ki imajo ročaj zapolnjen s plastiko, tako, da je delo z njimi varneje.
POŠKODBE
V MESECU AVGUSTU 1980
Ifeta Džombič, snemalka kopsov, je pri avtomatu za osvežilne napitke pila kokto.
Nenadoma ji je postalo slabo in padla ter z glavo udarila °b pod in si jo poškodovala.
Stane Uštar, posluževale0 čistilnih in rahljalnih agregatov, je odpiral bale bombaž8 v čistilnici bombaža. Ko Je odpeljal obročno železo z ročnim vozičkom, mu je padlo o8 nogo in mu jo poškodoval0
Ko je Fatima Nišič, sl1' kalka, šla v garderobo, ji je oj’ prehodu iz novega oddelk sukalnice efektnih sukance' v predmešalnico vlaken 1,8 enkrat klecnila leva noga kolenu. Pri tem si je poškodovala koleno.
Ivana Horvat, sukalka. J šla po stopnicah v gardero0 sukalnice. Zaradi vlažnih stpP
nic ji je desna noga spodrsn
il»
in je zato udarila s kolen0 . leve noge ob rob stopnice i" ‘ ga poškodovala.	,,
Valter Osolnik, transp0* ni delavec je vozil polne zab°l iz efektne sukalnice. Pri nak . danju zabojev na ročni y°': ček je zgrabil za žičnik *n poškodoval prstanec na roki.
Gorazd Kaplja, trans?0 |
s)
‘levi
ter preje in predpreje, je p°
voziček s pred p rej o, ki se '
X sepiemora i»au, prvi šolski dan za 113 učencev v Litijski šoli. Na sliki: mali nadebudneži med svečanostjo pozorno spremljajo program starejših součencev.
prevrnil in mu pritisnil roko ob železna vrata ter
poškodoval mezinec leve
rok8'
Čas glavnih dopustov je končan, vendar si ne morem kaj, da ne bi o tem bilo napisanih še nekaj besed. Pravijo: sto ljudi, sto okusov.





/	"N
BESEDA NI KONJ
v.________/
Martina *Krali 'a^IoIziia^Vehove^N‘k"°' ^rej^e uredniški odbor: Vinko Keržan (predsednik in odgovorni urednik), Branko B'zj?
dobijo člLi icolek iva in nn^'N k hS T °VSkl’ M?nja Zore> Janez Tišler, Rafaela Mele in Matic Malenšek (urednik). L'S aob.jo elan, kolekt.va m upokojene, brezplačno na dom. Tisk: GP Gorenjski tisk Kranj. Naklada 1.700izvodov.
iak