..U&teljski Tovariš" se je začel prav živo zanitsmati za predloge Kmečkih. Zvez glede ljudskega šoi stva. V svoji površnosti pa niti ne utegne prjsoditi teb. stvarnih predlogov, ampak jih imenuje podlo gonJo zoper šolstvo in učiteljstvo. Mi smo mnenja, da Je treba to ljudsko zaniinanje za osnovno šolo le pozdraviti, ker doslej tega zanimanja ni bilo opaziti. Pomislimo, kako malo je bilo dosedaj med Ijudstvom smisla za šolo! Kako mn gi je pošiljal otroka v šolo največ zato, da bi se nauftU -«aekaj nemščine", ali k vegjema iz strahu pred kaznijo. Da ni imela ljudska šola doslej več privlačne sile, ni krivo ačiteljstvo, ampak vzrok je njen ponesrešfiea ustroj. Vsaka šola ima namen, da izobrazi učenca za ajegov stan. Tedaj se mora tudi ljudska šola zlasti v Tišjih razredih ozirati na to, da se bo kmetski olrok izobrazi) v njej za svoj bodoči poklio. Ali je pa temu ustrezala dosedaj naša ljudska iola? Zalibog da ne. Koliko abstraktnih pojmov se je Ttepalo otroku v glavo iz geometrije, ftzike, slovnice itd. In potem še druge šolske zanimivosti! Vedno se sem smejai kot otrok, kadar so razgraili pred oas — ^slep" zemljevid in so pričeli po njem loviti — nslope miši." Vse to, da se je potratil čas ia prebil božji <«<aa. Kakor da bi ne bilo drugih predmetov, za i;ate- Naša Ijudska šola. (Tz kmetskih krogov.) re bi se dal ta zlati 6as bolje obrniti! Koliko se ](¦ oa naša Ijudska šola meniln za kmetiistvo, vinograi o, gospodinjstvo, sadjerejo, čebelorejo itd. ? Niti osnov nih po;mov ni nudila otroku in vendar bi vse to "animalo vsakoga, še tako lenega in nenadarjenega našega otroka! Seveda, za te predmete so druge šole, su-okovne. Gotovo. Pa kje so te šole? Mogoče v vsakem okraju ena? To bi še šlo. Toda tu nimaš druge izbire , ali pošlješ otroka za vinogradstvo v Maribor, za po Ijedelstvo v St. Jur ali Novo Mesto, za gospouinjstvo pa v Liubljano; in tam se naj otrok še par let .';ga a6i, kar bi rau morala nnditi domača šola. In poglejmo statistiko, pa se bomo čudili, kako malo kmetskih fantov in deklet obiskuje te šola. Ta intam Jcdo iz premožnejše hiše, za večino drugin, u božnejžiH, so te šole nepristopne, četudi so za vsa';ega krvavo potrebne. Zato pridemo nazaj na Ijudsko šolo, ki is Ivniotf^kemu človeku najbližji učni zavod, in zahtevamo od nje, da nadomesti učencu vaaj deloma tudi gospodarske strokovne šoie! Kraetski učenec naj v domači šoli zve za vse potrebno, kar se v teh šolah poučuje. In lu omenimo načrt Kmečke Zveze iz Cerkelj, ki preči laga, naj bi se od 11. do 14. leta v prvi vrsti učili v šoli predmeti, prikrojeai stanovski izobrazbi (jpolje - delstvo, zadružništvo, sadjereja itd.). Ta poduk bi pa morali v zimskem času obiskovati tudi otroci od 14.-— ]C. leta, razven seveda tistih, ki so staršem dOiiia ue-1 obhodno potrebni. Tako bi ljudska šola res ustrezala nuiniin potrebam kmečkega prebivalstva in imelo bi ljudstvoza njo tudi več zanimanja in veselja. Seveda bi se na takih šolah zahtevalo od učite 1 a nekaj več kakor doslej, in tudi delo bi bilo težje;i pa to delo bi bilo plodonosno, občekoristno. Pri izstopu učencev iz šole bi imel učitelj ponosno zavest, da jih je vzgojil za življenje. .Vzgo.ja za življenje, to bodi cilj ljudske šole! Naš novi načrt za narodne šole, ki ga je izdelal Prosvelni odbor v Beogradu, žalibog temu nameaa ne astreza, zato ga v tej obliki z mirao vestjo odklanja mo. Kot smoter narodnih šol stavi ta načrt zlasti to, da širijo med narodom pismenost in prosveto. Kaj pa jo ljudska prosveta? Samo blesteča fraza je in osta ne, ako ne nudi ljudstvu tudi stanovske izobrazbe. A ravno tej ne daje novi nafirt tistega mesta v šoli, kakor bi bilo za ljudstvo potrebno. Zato povzdignemo v imenu kmečkega ljudstva svoj glas: Dajte nam ljudskih šol, ki bodo odgovarjale vsem potrebam Ijudstva, pa se bo povzdigaila ljudska kultura, pa tudi ljudsko blagostanje, A. P.