Posamezna številka stane 60 vmmrfew*
43 Ml®
ttar&tnr. mu 28. oktobra ilifi
54. tet&Hr,
• v-	
	
1	H v
	
	
List ljudstvu v pouk in zabavo.
to&Aja usk iefrtefc io selja i poltnko «red I» * Mar&ora s poSUJinjeia m dem ra celo teio 24 K, pol leta 12 K te za tettt leta 6 K. -- Muo&teft fc»e* Jugoslivlie S2 K, — Narcisi»« te po Ulj» h« 'SpjraraSStvo »Slovenakega Gospodarji" v Mar&orn. —, Lini ra dopolilfa do odpovedL — Udje ,Katol!Skeg« «sfest^e^a ¿raitro"	Itet bre* f»o«efe«e n&roSntoe. — Pouracini !!«t) stroejs, «■
4 iteaui 40 vin.a ca 8 itrscsb 80 »te. — Urecn3aiw>i Koroika cesta Stev. 5. — Rokopisi te ce »rsfjja. — OpvivnRtaM Kercik« ceata SSct, 5, sprejema anrointeo, fo8«rete ta rriUaiftfJfc S« laskat* s« piiinie od encitapoe petltmte n enferal K 1'80. Za »eifcrsine ogiu« prtnseran popisat, V cdde&s« ,Ma!i naism^«9 ifcra« fceueris SG »S«. — ktsersil ic «prejesas.io do iuris« opcMatj
Hez&pric reMamadje to poSintac preste.
Komunisti in soeijalisti pogoreli.
V Nemški Avstriji so bile 18. oktobra volitve v državni zbor, pri katerih je bilo izvoljenih 160 po -slancer. Komunisti niso dobili niti enega poslanca , Se lansko leto so hoteli s pomočjo ogrskih komuni -«tov upeljati v Avstriji komunistično republiko, upe. ijali pa so jo tako, da jim je vse avstrijsko ljudstvo, in ga je šest milijonov, z gnusom obrnilo hrbet. V vsem dvamuijonskem mestu Dunaju, kjer se vendar uabere precej dvomljivih ljudi, so dobili samo 14 tisoč glasov. Vseh skupaj pa niso spravili niti 15 ti -soč glasov skupaj. Komunisti so silno pobiti, saj celo njihovi lastni pristaši niso vsi glasovali za komunistično stranko. Dobili so namreč pri volitvah manj glasov, kakor imajo v svojih organizacijah članov,
Ravnotako so socijalni demokratje izgubili pri volitvah 7 poslancev. Med 160 poslanci jih imajo socijalni demokratje samo 62. Po razpadu Avstrije so oni prevzeli vlado. Mnogi so tedaj volili socijaliste zato, ker so najbolj kričali zoper vtiste, ki so bili krivi vojske in obljubljali, da bodo ozdravili vse rane ,
ki jih je zasekala vojska. T;eh obljub pa niso ures -ničili, državno gospodarstvo je šlo navzdol* To se je posebno jasno videlo na Dunaju, kjer so prevzeli dobro gospodarstvo, pa so sčasoma popolnoma zavozili. Delavstvo so sicer ščuvali, a zadovoljili ga niso, kapitalističnega verižništva in draginje niso omejili* Na Dunaju je rasflo bogastvo Judov, verižnikov, in navi-jalcev cen, delavstvo pa je stradalo. Ljudstvo je na lastna koži občutilo, kaka so tista nebesa, ki so mu leta in leta obljubljali socijalni demokratje, pa jih | zdaj, ko so na vladi, ljudstvu ne morejo dati!
Pri nas hočejo komunisti in socijalni demokra-\ tje zvabiti zlasti naše kmetsko ljudstvo, da voli z njihovo stranko. Nemška Avstrija nas uči! Pa tudi v Jugoslaviji smo videli, da socijalistični voditelji znajo napraviti nebesa sicer sebi (Kristan miljonar, Ko-rač nekdanji čevljarski mojster ravnotako), ljudstvo pa poznajo samo tedaj, kadar ga je treba našuntati, sicer pa je pustijo stradati, kakor njihovi nemški to-Avstriji.
Proč z Tero v Samostojno!
Zakaj se j;e sploli pojavila pri nas Samostojna? Rekli so, da zato, ker še ni bilo nobene stranke, ki bi res zastopala kmetske koristi. Liberalna stranka, so rekli, je stranka mestne gospode. Tudi Slovenska ljudska stranka ali Slovenska kmetska zveza jim ni fcila po volji, češ, da je ne vodijo kmetje, ampak duhovniki. P« njihovem nazoru bi imele pravico do obstanka le socijalnodemokratska stranka, ki je stranka tovarniškega delavstva, in pa njihova, Kmetijska stranka, ali bolje: Poljedelska stranka. Silno hudi so bili na liberalce in klerikalce, advokate in duhovnike. Kmete so učili tako-le: „S tem, da podpiraš gosposke politične stranke, daješ sam gospodi bič v roke, s katerim te tepe."
Program Samostojne pa obsega toliko usodnih zmot in ta stranka je storila takoj od začetka toliko težkih napak, da je bila že tedaj zapisana razpadu.
Prva zmota je ta, da nima smisla za kulturna in politična vprašanja, ampak se dela, kakor da bi se v državnem zboru govorilo le o gospodarstvu. Njen program bi bil morda dober za Kmetsko zbornico, a ne pa za naš državni zbor. Njeni voditelji bi morda
1 ili za Kmetijsko družbo, ne pa za parlament. S tem, da je kmeta postavila drugim stanovom v nasprotje, je dala najnevarnejše orožje v roke socijalnim demokratom, pahnila od sebe obrtnike, trgovce, vse izobražence in v doglednem času tudi vse tiste, ki nimajo posestev.
Drugič: Samostojna je rekla, da bodo žulji pogoj za sprejem. Pozneje je sprejela tudi takozvane: strokovnjake. Njej je torej vseeno, ali si bil poprej preganjan Slovenec ali neznačajen nemškutar, ali si veren ali neveren, če le praviš, da si kmet ali kmetijski strokovnjak, pa si dober za vodilna mesta. Ta- !
ko se ji je pridružila čudna zmes: liberalci, na kranjskem šušteršičijanci, na Štajerskem nemčurji, povsod pa dosti tistih, ki so na duši trpeli škodo radi vojske. Ni gledala na to, ali je kdo značajen, ali je mož-poštenjak, na katerega bi kmet lahko zaupal, in ni gledala na to, ali je sposoben za delo, ki rnn ga izroča.
Tretjič: Hotela je baje odpraviti prepir med kmeti. A zakaj je potem nastopala bolj s palico kot z besedo ?
Četrtič: Naravnost vnebovpijočo krivico pa dela Samostojna ves čas slovenski duhovščini. Zmerja jo z inkvizitorji, jezuiti; posmehljivo pravi:- gospoda v, talarju; duhovščina da je kmeta trdo v pesteh držala, da je na njegove stroške samo dobro živela in ga najgrše zlorabljala. Kakšne krivice so to! Kje je pa vendar tisto bogastvo duhovnikov? Prodajte najrevnejšo bajto in kar. spada k njej, pa boste videli, da ima bajtar, kaj šele kmet, toliko lastnega, kakor župnik! In kateri duhovniki, ki so bili naši politiki, s« oškodovali kmeta? Morda Zičkar, Gregorec, Krek, Korošec,' Hohnjec, Smodej? Na eni strani pravite, da kaj bi se mešal duhovnik v politiko, na drugi strani pa jim očitate, da ne storijo dovolj. Ljudje božji, po* vejte, kdaj vam bo prav?
Med tem pa, ko so pravili članom Kmetske zv., da so backi, ki se dajo voditi za nos; so na drugi vedno želeli, da bi jih- duhovniki podpirali. Med tem, ko bi morali svojo pozornost obrniti proti socijalnim demokratom, so pa le preganjali Kmetsko zvezo. Med tem, ko so duhovnike surovo napadali, jih pa že spet vabijo: „Tudi vi, duševni delavci, učitelji in duhovniki, se nam pridružite! Ne ovirajte nas, ampak pomagajte nam! Naša sreča — vaša sreča! Ce boste vi nas spoštovali, bomo tudi mi vas. Ce nam boste pa nasprotovali, se bomo proti vam borili ter vseeno dosegli svoje namene." Tako piše „Kmetijski list" dne 16. septembra t. 1. .Ubogi učitelji in zlasti duhovniki!! Na eni strani pravijo, da hočejo biti samostojni, na "drugi jih zopet kličejo!
Z eno besedo:- Samostojna je stranka brez načel, brez pravega, enotnega programa. Kruto se sedaj že pri prvih volitvah usoda maščuje nad njo. Za državni zbor ne more spraviti skupaj kandidatov. Ce
M. A.
LISTEK.
D t» koMmiista.
\ (Preresnična povesi).
Bila sta^dva dečka. Jakec in Janezek* Jakec je bil šest let star in Janezek tudi.
Jakec je imel lep kos potice, tri svetle desatice in oster nožek. Janezek pa nič.
Tedaj jo rekel Janezek Jakcu: „Jakec, če bi jaz imel toliko potice, tri desetice in nožek, veš, ti pa nič, Veš, čisto gotovo, jaz bi dal teb.i toliko potice , dvo desetioi, pa še nož bi ti dal, če bi me prosil."
Jakec Janezka ni nič slišal.
Janezek je povedal Jakcu še enkrat in še bolj glasno, kaj bi mu dal, če bi imel.
Jakec pa je le tiho bil. Potem je pa dejal v žep desetice in nož in je na vso moč bežal domov. —
Potem sta Jakec in Janezek jedla kruh in Žganj ce in zelje in krompir in pila vodo, včasih tudi vino veliko let.
Potem sta bila velika Jaka in Janez.
Ko je minila vojska, sta korakala po cesti dva možaka. Bila sta Jaka in Janez in šla sta s komunističnega shoda domov.
Tedaj je rekel Jaka Janezu: „Janez, če bi ti imel dve kočiji, in jaz nobene, ali bi mi eno dal?" — „Zakaj ne, saj bi se sam lahko v drugi vozil!"
„Janez, in če bi ti imel dva konja, jaz pa nobenega, ali bi enega meni dal?" — „Seveda, saj bi eden še meni ostal, da se vozim z njim!"
Jaka je vprašal tretjič: „Janez, pa Če bi ti i-mel dva prašiča, jaz pa nobenega, ali bi dal meni e-irega ?"
Janez ni imel kočije ne konja, prašiča pa je res imel dva in Jaka nobenega.
Zato Janez zdaj ni ničesar več odgovoril. In Jaka prašiča ni dobil, in ga od komunistov
ne bo nikdar. Pa tudi druge reči ne.--
Koga naj poslušamo? Tiste in ljudi, ki le strasti podžigajo, ali pa tistega, ki je rekel: „Dajte, in se vam bo dalo! Blagor usmiljenim!"
Vojalks razmere t Srbiji se btljšajo.
Od slovenskega vojaka v Knjaževcu smo prejeli pismo, ki spričuje, da so se vojaške razmere v Srbiji že zboljšale in da trdemu postopanju z našimi vo jaki ni toliko kriva vojaška uprava, ampak bolj posamezni oficirji, Med drugim piše: „Našim fantom se razmeroma dobro godi, izgledajo boljše kot so prišli od doma, o kakem slabem ravnanju, kakor se je godilo v Zaječarju, ni tukaj govora in tudi nisem opazil, kar sem tukaj. Komandant je Hrvat, drugi častniki večinoma vsi „prečani" (tostran Save)* Železna disciplina, ki vlada tu, vpliva dobro. Surovost in brezznačajnost, ki se jo lansko leto opazovala pri marsikaterih vojakih v Mariboru, te ni tukaj, tudi še ni bil nobeden kaznovan zaradi kakega disciplinarnega prestopka. Seveda, ni vsega, kar bi po srbskih predpisih moralo biti, pa vojaška uprava dela za po-boljšanje razmer, počasi; pomisliti se mora, da so bile v vojnem času vs« vojašnice od Bulgarov opusto-šene. Dogodki, o katerih poročajo iz Zaječarja so sicer neresnični, pa naj so smatrajo kot nedostatnosti posameznih vojaških nerodnežev. Kjer vlada v vojaštvu disciplina, posebno v sedanjem času, je vojaštvo držav? opora, drugače pa naravnost nevarno. V, drugem oziru moram omeniti o vojaški upravi, da dela zelo nerodno in staroversko, piše veliko, spravlja akte v arhive, napravi malo in končno ni nobenega u-speha ali pa zaspi. Ce mora človok v kaki zadevi pri čakovati kake rešitve, recimo od armijske oblasti : predno prehodi svojo službeno pot prek polka, divi -
zijsk'o oblasti do armijske oblasti, je mogoče računati v dveh mescih. — Glede časopisov: Izkazalo se je, da so res nekateri komandirji prepovedali vojakom Citati in dobavati slovenske časopise. Naš major Je odločno rekel, da je taka prepoved samovoljna in nikjer utemeljena in tudi v vojaškem „Pravilu službe" ne stoji nikjer o kaki prepovedi čitanja časopisov . Mišlim, da so inerodajni faktorji v vojaških zadevah storili potrebne korake, kajti vidi se, da veje povsem drugi veter.
0 proporc*.
.V. stari Avstriji se je za državnozborske volitve država razdelila v več manjših volilnih okrajev, ki so si izvolili vsak svojega poslanca. Tlaka je bila Spodnještajerska leta 1911 razdeljena v 7, volilnih o-krajev (Maribor levi breg, Maribor desni breg, Ptuj, Kozje, Celje, Brežice, Slovenjigradec). V. vsakem o-kraju je bil izvoljen samo eden poslaneo in sicer tisti, ki je dobil v svojem okraju več ko polovico ali vsaj največ oddanih veljavnih glasov. Na ta način je bilo leta 1911 na Spodnještajerskem za državni zbor izvoljenih vseh 7 kandidatov Kmetske zveze, ksr so kand»datje Kmetske zveze dobili vsak v svojem okraju nad polovico glasov. Tako se vršijo še zdaj volitve pri kmetijskih podružnicah.
Bodoče volitve 28. novembra pa se ne bodo vršile več tako, ampak po proporcu. Pri proporčnih volitvah se država razdeli v večje volilno okraje ali o-krožja tako, davpride na vsak volilni okraj po več poslancev. N. pr. tvori pri nas cela Spodnještajerska s Prekmurjem in delom Koroške eno samo volilno krožje, v katerem bo izvoljenih 21 poslancev. Pri proporčnih volitvah seveda tudi no more nastopiti kak kandidat sam zase, kakor j'e bilo to pre] iuO -goče, ampak pridejo v poštev le stranke, Stranke po stavljajo svoje kandidate. .V našem Štajersko-prekmur
$3r»w S.
s L m ve x s ci sssr«»¿s
28. oktoto 1951»,
I»1' hotela biti poštena, bi morala priznati svojim pr slašem: stranka ne more več obstojati, pridružite s-drugin strankam, ki bodo zastopale pošteno Vaše koristi. A tega ne bo storila, ampak privzela in izposodila si jbo liberalne kandidate. V to gnilo stranko pat kmetov ne vleče, ampak le voditelje Samostojne. „Kmetijski list" lahko mirno zaspi. Nadomestovala g < fc« „Domovina", „Nova doba" itd. Saj nekateri že <lo sedaj niso vedeli, kam naj dopisujejo. Eno leto je komaj stara ta nesrečna stranka, pa že zataji vse, kar jo bila v začetku. Zdaj leze v liberalni žakelj, Jam irk, Spindler in Kukovec ga bodo zavezali-
Mi smo rekli že davno: glavni stranki bodočnosti sta Slovenska ljudska stranka in sooijalno-de-mokratična stranka. Slednja je sicer vsaj na zunaj
iirijaleljica nizkih slojev, a je prenapeta in kmetu ze-o krivična. Liberalna stranka je ostanek izza časa j pred vojsko, trdovratna, napuhnjeno-kapitalistična. * Pri nas ji bo odklenkalo sedaj po volitvah.
Slovenska ljudska stranka je stranka trezno mislečih. Ljub ji je vsak stan. Za poslance naj se vo-Ujo razumni možje iz vseh stanov. Kolikor le mogo -£e, naj so to ljudje, ki poznajo ljudske težave.
Nikdar Slovenska ljudska stranka ni trdila, da kmet ni za poslanca. Pač pa, da ni vsak kmet za to. ampak le veren. Poglejmo v sedanji državni zbor! ¿lovenska ljudska stranka ima tam 16 poslancev —
med njimi je: 5 kmetov, 1 delavec, 3 duhovniki, •! prolesorji, 2 sodnika, 1 bivši konzul in 1 zdravnik. Liberalci pa imajo tam 11 poslancev; nobeden ni kmet, nobeden delaveo» nobeden obrtnik; vsi so odvetniki, ali pa uradniki. In vendar Samostojno srce vleče k njim!.
Kaj bi dalje govorili 1 Samostojne kmetijsko
stranke je za enkrat konec in sioer za dolgo, če ne za vselej.
Eno je gotovo: edina stranka, ki ve, kaj hoče, namreč trajno blaginjo ljudstva in vseh stanov, je Slovenska ljudska stranka. Države in nazori se iz-preminjajo; v tem je sprememba in napredek. Večna pa. so načela resnice in pravice. In teh ne moremo
roda, ki so se potepali okrog po državi, a®	-
brodošli komunistični stranki in pomnožili «jene vrste. Tako pomnoženi so proti volji večine ljudstva z bajoneti in strojnicami zagospodarili nad Rusiji. Pridružili so se jim še zločinci in razdivja« a mno -žica, ki jo hotela dobro živeti pa nič delati.
Očividec opisuje boljševiško vlado v Rusiji tako:
Komaj so boljše viski voditelji imeli oblast v roko h, so začeli s strahovlade, Revolucionarna sodiala v katerih so sedeli neizobraženi in ničvredni ljudje, so sodila čudovito priprosto in nagle* 17, 10 ali 23 let ječe so bila navadna kazen za to, če je bil kdo bolj izobražen ali imel premoženje. Pogosto t* tolpa
L «. ou utitciii 1 comui! 1U maviutj. 111 1CU lio U1U1OUIU V,„|-x„ -i	,	*
zamenjati kot staro obleko Zato Slovenski ljudski b^ševiKov ponoči odpr a ječe m izjavila, da so u -
...	.	.	...	1 Ifitnllfl nrnsll kn ur\ mnfml-7 vormSSoli K1&, C?/-, „h ml
s.ranki ni treba izpremmjati imen, ne zatajevati programa, kakor dela Samostojna in razne druge politične stranke.
Kake bodo izpadle volitve, še ne vemo. Naše ljudstva je razburjeno, za vse dovzetno, a mišljenje med nami polovičarsko. Zato lahko, da dobijo preti-rajoče stranke za sedaj še dosti glasov. Kolikor boli pa bo ljudstvo združeno v Slovenski ljudski stranki, toliko bolj bo napredovalo. Ker edina ta stranka hoče pomagati do zmage načelom pravičnosti in ljubezni.	Posavčan.
Sklepi kmetov iz zelenega Pohorja.
Pri Sv. Lovrencu na Pohorju so se zbrali 17. t. m. najodličnejši naši možje zelenega Pohorja k «Kupnemu posvetovanju glede volitev. Ob tej priliki so zavzeli tudi stališče napram raznim krivičnim da-čam in krivičnemu obremenjenju kmetskega in delavskega ljudstva. Kmet prodaja svoje stvari tam, kjer ve, da jih bo najbolje prodal: pri gospodarskih zadrugah in kmetijskih društvih. Ravnotako kmet ku -puje svoje potrebščine tam, kjer ga ne izkoriščajo in mu ne napravljajo cen po svoji volji. Zaio naj naša država, agrarna država Jugoslavija, podpira naše zadruge in kmetijska društva, verižništvo mora pa zatirati in zatreti. Verižniki in Židi so krivi vsega zla, ki tlači dandanes kmeta in delavca, zato proč z ¡njimi!
Razpravljali so tudi, kako obliko naj ima naša država. Zahtevajo avtonomijo 'dežel, posebno za Slovenijo. V samoupravi je naša rešitev, zato je temeljna zahteva kmetskega stanu ravno samouprava. Beograd je prepočasen in preveč neodločen, kar smo lahko opazili v zadnjem času prav dobro. Vsa uboga Slovenija je še vse polna Nemcev, ki se tu šopirijo, in postavljajo, dasiravno brez dela, samo za na pot strpljivim Slovencem in ker jih Beograd hoče imeti, in jih rediti in jih noče zagnati tje, „kamor jih vleče srce." Koliko prostora in dela bi bilo tu na posest -vih teh nemških mogočnežev za naše begunce, prav posebno za uboge Korošce. Glede vere zahtevajo popolno enakopravnost katoliške veroizpovedi s pravoslavna in obsojajo čjn beograjske vlade, ki dvomi o patrijotizmu naše duhovščine in naših nadpastirjev, ter jim pošilja opomine in ukore.
Resolucije so bile sledeče:
1.	Najodločnejše protestiramo proti nad vse krivični trošarini, ki zadene pred vsem kmetski in de -lavski stan.
2.	V naši agrarni državi naj vlada pri nakupu i-T prodaji kmetijskih proizvodov in potrebščin pod -pira pred vsem gospodarske zadruge in kmetijska društva, zatira pa verižništvo in navijalce cen. Zidom velja samo en klic: Iz države vun!
3.	Za Slovenijo zahtevamo najobširnejšo samoupravo: deželno vlado in pokrajinski deželni zbor v Ljubljani. Nad vse žalostni dogodki zadnjih dni so nas podučili zadosti, kaj in koliko smemo pričakovati od Beograda. Samouprava je naša temeljna zahteva, od čije rešitve je odvisen obstoj ali padec naše Slo -venije-
4.	Slovenske begunce iz Koroške, ki bodo radi nasilnosti in življenjske nevarnosti od divjih Nemcev primorani zapustiti svoje domove, naj naša vlada naseli na številna nemčurska posestva ob meji; dose -danje lastnike po nemškem vzgledu enostavno iztira čez mejo. Klin s klinom, zob za zob! Da je zavedno in domoljubno kmetsko prebivalstvo najboljša in najbolj zanesljiva straža ob meji, to uvidijo menda tudi siepi beograjski politiki.
5.	Za našo katoliško vero zahtevamo popolno svobodo in enakopravnost s pravoslavjem. Opomini in ukori, ki jih pošilja beograjska vlada našim nad-pastirjerc glede patrijotizma, so razžaljivi ne samo za i-ašo duhovščino, ampak za ves slovenski narod. Vojakom katoliškega veroizpovedanja se naj da priložnost, da zamorejo izpolniti svojo versko dolžnost.
V deželi komunistov.
S s vedno so ljudje, ki verjamejo komunistom , da bodo kar naenkrat dali ljudem nebesa na zemlji, "če dobijo vlado v roke. Ne nebesa, ampak pekel na -pravljajo komunisti ali boljševiki na tem svetu. To kaže najbolj jasno Rusija.
BolJ:šieviki so del ruske socijalne demokracije. Navadni socijalni demokratje hočejo nov red in soci-
jalistično državo polagoma, brez nasilja in samo s
politčhim bojem. Boljše viki ali komunisti pa hočejo človeško družbo prenarediti s silo in strahovanjem . Skraja je bila boljševiška stranka v Rusiji majhna in brezpomembna. Ko pa je vsled neznosnih razmer rastlo nezadovoljstvo ljudstva in vojakov na fronti, je zasijala zlata doba ruskih komunistov* Vojaki, ki so se vračali s fronte, ki niso bili več vajeni dela , pač pa vajeni smrtnega orožja, ljudje razdivjani brez
i jetniki prosti. Ko so ujetniki zapuščali ječe, so jih pijani gardisti postreljali. Pozneje so svoje žrtve pred smrtjo še mučili. Tako so nekajtere s puškinim kopitom pobili in jih žive za noge vlačili po cesti
Kako so prišli v posameznih krajih do vlade . kaže Sevastopol. Tam so pri volitvah bili boljševiki popolnoma poraženi, v mestni zastop so bil» izvoljeni sami meščani in zmerni socijalisti.
Kmalu po volitvah pridejo ponoči boljfeevigki pomorščaki s strojnicami v mesto, zasedejo vladna poslopja in zagrozijo, če se prebivalstvo mesta ne vida, da bodo mesto oblegali z brodovnimi kanonL Ne~ oboroženi mestni svet je moral se nasilju udati, sklicali pa so proti nasilju boljševikov protestno zborovanje. Boljševiki pa so poslali nekoga svojih ljudi z bombami na zborovanje. Mož pa je nosil bombe tako nerodno, da so eksplodirale, predno je prišel na zbo-rovališče. S takjmi nasilji so dobili boljševiki proti volji ljudstva oblast v raznih krajih v svoje krvave roke.
Kaki so bili ti boljševiški voditelji! Ponoči je straža našla in pobrala na ulici popolnoma pijanega in oblatenega človeka ter ga prenesla v stražnico . Našli so pri njem 28 tisoč rubljev, 8 ur, več prstanov itd. Drugo jutro, ko je mož prespal svojo pija -nosi, so videli, da je bil to pomorščak Nik. Fedoro -vič, voditelj boljševikov. Stvar jej prišla v Širšo javnost, a Fedorovič je ostal boljševiški voditel.i
Kako priti do denarja, boljševikoin ni delalo preglavic. Glavni voditelji so si začeli deliti državne kase. Manjše vrste boljševiki so ropali stanovanja in slačili ljudem na cestah obleko s telesa. Tjako so prišli boljševiki do velikega bogastva. Nek boljševiški pomorščak v Sevastopolu je v prvem hotelu Kist, dal pripraviti velikansko pojedino, ki je stala 3000 rub -ljev.
Pa sčasoma je tudi komunistom zmanjkalo de -narja. Kovinski in boljši papirnati denar je bil že prej izginil iz prometa. Boljševiki so si tudi tu hitro pomagali iz zadrege. Začeli so tiskati denar, da le bilo veselje. Do 200 milijonov državnega denarja so natisnili vsak dan. Toda pri vsem tem denar ni prišel dovolj naglo v razne dele ogromne države. Zato so začele tudi posamezne pokrajine, mesta in društva tiskati denar. Vrednost takega denarja je trajala več krait samo en dan, drugi dan pa ni hotel nikdo tega denarja več vzeti. Tako je ponarejen denar Sčasoma preplavil vso državo. In s ponarejenim denarjem jo zavladala grozovita draginja. N. pr. je 1 kila naj -slabšega kruha stala 45 K, čevlji do 2000 K,
Tako srečno deželo bi radi napravili komunisti fudi pri nas. Letos aprila, ob priliki železniškega štrajka so se že hoteli polastiti vlade v Mariboru, Sloveniii in celi Jugoslaviji. Zdaj ob volitvah bodo skušali kar največ poslancev spraviti v državni zbor in tako priti do moči. Toda pametno slovensko ljud -stvo tega ne bo pustilo. Storilo bo, kakor so storili ' Nemški Avstriji, da komunisti pri volitvah 18, okio -bra niso dobili niti enega poslanca.
sko-koroškem volilnem okrožju mora vsaka stranka postaviti 21 kandidatov: Kmetska zveza 21, Samostoj- j na 21, demokratska 21, komunistična 21, itd. Volilo ] ne volijo posameznih kandidatov, ampak stranko in z njo vse od nje postavljene poslance. Izvoljenih pa no bo vseh 21 poslancev tiste stranke, ki je dobila nad polovico vseh oddanih veljavnih glasov^ ampak vsaka stranka bo dobila svoj del, svoj porcijon poslan -cev. Več ko bo katera stranka dobila glasov, več bo dobila poslancev. Koliko poslancev katera strank; dobi se izračuna tako:
Število oddanih veljavnih glasov se deli s številom kandidatov, ki je določeno za tisto okrožje. Število . ki ga tako dobimo, je volilno Število, Vsaj to Število mora dobiti stranka, če hoče sploh dobiti kakega poslanca. Ce dobi stranka dvakrat toliko glasov kakor znaša volilno Število, dobi 2 poslanca, če trikrat toliko glasov, 3 poslance itd.
Vzemimo primer:
Naše volilno okrožje Sfajersko-Koroško-Prek -murje mora izvoliti 21 poslancev in sioer 16 navadnih ter 5 kvalificiranih (z visoko šolo). Za vsako teh dveh vrst poslancev moramo izračunati prporc posebej. Najprej pri navadnih poslancih. Recimo, da bi bilo vseh v našem volilnem okrožju oddaaih glasov 360.000. Najprej moramo dobiti volilno štovdo. Zato delimo 160.000 s 16 in dobimo 10.000. To io volilno število, Kolikokrat po 10.000 glasov (krogljic) katera stranka dobi, toliko poslancev se ji dodeli. N, pr.:
Kmetska zveza bi dobila	98 000 glasov
Liberalci na deželi in po mestih bi dobili 27.000 „ Komnanisti bi dobili	35.000
fclajo:
Ta števila deljena z volilnim Številom 10.000
Knaetski zvezi 9 poslancev z oatiiikoiH 8000 Liberalce» 2 ,	„ 7000
Koaiaxu,iom 3 „	„ 5000
Vseh tako izvoljenih navadnih poslancev je to -rej 14. Biti pa jih mora 16. Kateri sttranki dobite Še 7 prazni poslanski mesti? Tisti stranki, ki imata največji ostanek, v našem slučaju Kmetska zveza in li- . beralci. Tako bi torej dobila Kmetska zveza 10 na - j vadnih poslancev, liberalci 3 in komunisti 3, skupai
16.	I
Ravnotako izračunamo kvalificirane poslance, i Skupno število oddanih veljavnih glasov 160,000 d'e- fs limo s številom kvalificiranih poslancev, to je s 5. $ Dobimo 32.000. To je volilno število. Ce delimo s tem j številom število glasov posameznih strank, dobi: Kattika zreaa 98 000:32.000 = 3 p«gl. z OBUukom 2001» " Liberal«i 27.000:3S.0«0 = 0 , „ 27 000 Kotrnaisti 35 0*0:32 800 = 1 „ „ 3000 j Tako bi bili izvoljeni 4 kvalificirani poslanci. [ Mora jih pa biti 5. Petega dobi stranka, ki je imela \ največji ostanek, to je liberalna z ostankom 27.000. Kmetska zveza dobi lorej 3 kvalificirane poslance, komunisti 1 in liberalci 1.
Pri nekdanjih državnozborskih volitvah smo zmagali popolnoma in dobili vse poslance, če smo v vsakem volilnem okraju imeli le nekaj nad polovico glasov. Ce bomo pri prihodnjih državnozborskih vo -litvah imeli samo le nekaj nad polovico glasov, bo -mo dobili tudi samo le nekaj nad polovico poslancev. Zato se moramo za bodoče državnozborske volitve mnogo bolj pripravljati, ko prej, če hočemo dobiti pre cej nad polovico glasov in poslancev. Se nekaj ted -dnov nas loči od volitev. Dolžnost vsakega našega pristaša je, da dela z vso silo in vnemo na to, da bo na dan yolitve kar naivečkrogljic v Skrinjicah Kmetske zveze!
mE
delavci in delavke, viničarji, posli, služkinje ittf. hočemo, da bodo pri volitvah y ustavjdajno skupščino izvoljeni samo možje, ki imajo za delavsko reč razum iu srce! Hočem % da pridemo po njih do svojih že zdavna zahtevanih pravic. Zato se zberimo vsi in vse na obramba pravičnih delavskih zahtev in pohitimo
tf nsdelja, dna 31. cktfhrs 1929, 9b 10. ari dop.
» veliki dvsranl šfarodnep taa v fturifcoru.
Bres nas in čez nas vladanja v državi ne bo več! Trpeli smo dovolj. In zdaj .n> močni dovolj, da tudi do rimo, kar nam grel Na shodu bodo tolmačili naie zah &ve tuji in domači delavski govorniki, med njimi Strnk» R< o, uiariz Trbovelj, naš delavski kand dat. Torej delavske vrste,, strnjeno na shod, pa prav
¥S£ m ¥Slf
Deiavsk«» zvem*

28 Stobra 1<Ki<»
S L O V K V S K T « C1 « O D A R
Stran 3.
Zbor zaupnikov Slovenske ljudske stranke
v Ljubljani.
V. pendeljek, 21. t. m. se je vršilo v Ljubljanš »borova« je zaupnikov Slovensko ljudska stranke, oz. Kmetska zveze. Dvorana je bila natlačeno polna, {kako« »a prvem zborovanju zaupnikov 7. aprila.)
Zborovanje otvori podpredsednik Slovenske lju-ilske stranke prof. Bogumil Remec in poroča o poli -tičnom položaju in o volitvah. Pri volitvah bo nastopilo kakih šest strank. Iz naših nasprotnikov je nastalo pet strank, mi pa stojimo trdno in se ne razce pimo na nobeno stran. Naše današnje zborovanje kaže, da je Slovanska ljudska stranka oz. Kmetska zveza močna kakor je bila, da bo ljudska stranka, ki se razvija po vsej Jugoslaviji, zmagala na celi črti ii< porazila vse naše nasprotnike,'
Poslanec Vesenjak poroča o delu naših poslancev proti novim davkom: Soglasno z doktor Korošcem so naši poslanci v Beogradu sklenili, da dr. Korošec izstopi iz vlade, ako se nam ne ugodi vsaj v gotovih najvažnejših zadevah proračuna. Vsled našega pritiska, zlasti dr, Korošca, je bil miinistrski svet prisi -i j en sklepati o proračunu. V ministrskem svetu vo ditelj slovenskih demokratov;, minister dr. K.ukov°3 ni zinil niti bestedice k izpremembam proračuna.
Bivši poverjenik za socijalno skrb dr. Gosar govori o volilnem programu Slovenske ljudske stranke.
Predsednik Jugoslovanske kmetske zveze, po -slanee Brodar govori o velikem gospodarskem delu ,
ki ga je izvršila Slovenska ljudska stranka oz. Km«t sta zveza za kmetsko ljudstvo.
Hrvatski poslanec dr. Janko Simrak poroča o organizaciji Hrvatske ljudske stranke oz. Kmetske. /-.veze. V volilni boj za konštituanto bo šlo z zastavo, na kateri bodo napisane tri svobode: politična, gospoda«*« in verska svoboda. Zahtevamo pokrajine s politi*«»! vladami na čelu, katere bodo edino odgovorne pokrajinskim zborom, ki bodo imeli zakonodajni oblast. Hrvatska Kmetska zveza hoče s pomočjo Slovenske kmetske zveze voditi v parlamentu močno gospodarsko politiko. Hrvatska ljudska stranka je danes edina stranka na Hrvatskem, ki vodi res kmet -sko politiko, ne z frazami, ampak v prepričanju, da je mogoče priti do svobode samo preko prosvete in gospodarske svobode. Kar se tiče agrarne reforme , so pred zakonom vsi enaki: cerkev grofi in kmetje . Naša stranka gre v boj z geslom krščanske svobode. Pred očmi imamo dve stvari: plug in križ, S plugom in križem bomo šli v bodoče volitve.
Nato so se določili kandidatje Slovenske ljudske stranke za volitve v konštituanto za Kranjske (15), za mesto Ljubljana P) ter za Štajersko s Koroško in Prekmurjem (21).
S pozivom na pridno delo za zmago krščanske misli na celi črti je zaključil podpredsednik Slovenske ljudske stranke prof. Remec sijajno zborovanje.
maši.
Mail kandidati«.
Kandidatje s splošnimi pogoji po abecednem redu:;
1.	Roškar Ivan, posestnik in minister na razpoloženju, Sv, Jurij v Slovenskih goricah. (Nosilec liste.)
2.	Cernej Karol, župan in mlinar, Fram pri Mariboru.
3.	Keše Stanko, rudarski strojnik, Trbovlje.
4.	Krajnc Martin, župan, Velika Pirešica.
5.	Krepek Anton, delavski tajnik, Maribor, C. Meško Anton, posestnik. Laionci.
7.	Pintarič Ljudevit, posestnik, Beltinci, Prek-murje.
8.	Pišek Franc, župan in poslanec, Orehova-yas pri Maribora.
9.	Pišek Jožef, posestnik, Medlog pri Celju.
10.	Pušenjak Vlado, nadrevizor, Maribor.
11.	Steblovnik Martin, posestnik, Šmartno ob
Raki.
12.	Škoberne Jožef, posestnik, Dovško, Rajhen-
burg.
meje.
13.	Vrečko Jakob, župan, Ponikva.
14.	Prečko Martin, posestnik, Zeger, Kozje.
15.	Zebot Franjo, posestnik, Maribor.
16.	En kandidat za Prekmurje se še določi po-
Kvalificirani,.
1.	Dr. Anton Korošec, minister^
2.	Dr. Josip Hohnjec, državni poslanec.
3.	Dr. Fr. Jankovič, minister na razpoloženju.
4.	Dr. Josip Leskovar, odvetnik in vladni komisar, Maribor.
5.	Dr. Anton Ogrizek, odvetnik, Celje.
Namestniki.
1.	Profesor Ivan Vesenjak, državni poslanec.
2.	Dr. Alojzij Juvan, odvetnik, Maribor»
3.	Dr. Andrej .Veble, odvetnik pri Sv. Lenartu r Slov. gor.
4.	Dr. Anton Jerovšek, ravnatelj Cirilove tiskarne, Maribor.
5.	Dr. Karol Verstovšek, poverjenik.
f S v. D u h - L o 6 e po rani »aši «b 7. ari %
feiši M. 24 blizu cerkve.
Sv. Jakob v Slov. gor. po rani «asi pri g." PfcUaa-ju (govori Roškar).
Šmartno na Pohorju, po maši. Šmartno r Rožni dolini, po rani
V torek. 'Z. novembra: S t. Barbara v Halozah, . ¡ufraj po m.
G u š t a n j, po maši. Koprivnica.
V nedeljo, 7. ■•lembre:
Kozje, zjutraj po maši.
I to e n o, popoldan.
S t. Vid pri Ptuju, po rani matfi.
L e s k o v e c, po pozni maši.
Z a v r č, po večernicah.
Sv. Trojica v Halozah, po rani maši«
J a r e n i n a, po rani maši.
K a m n i c a, po rani maši.
Konjice, po večernicah.
T • h a r j e, po rani maši.
Dobrna, po večernicah.
Stranice, po rani maši.
Zreče, po rani maši.
V	u r b e r g. Shod Slovenske kmetske aveee , določen za 31. okt,, je radi volitev t agrarni občinski odbor preložen.
V	gornjegrajskem okraju priredi KZ poleg več manjših shodov še dva večja dne 21. novembra in s icer zjutraj v Mozirju, po poznem opravilu v Koka-rjih, popoldan pa še kak sestanek ali manjši shožl m Zadretju.
Porrftfa»
Politični ogled
a
'Jugoslavija. Naše narodno predstavniš-tvo menda ne bo več delovalo, ker so se razšli skoro vsi poslane, po volilni agitaciji. — Ministrski svet se bavi z zadevo Koroške. Naša vlada se mora postaviti na zahtevno stališče: južni deli od Drave na Koroškem naj pripadejo Jugoslaviji, ker je tamkaj večina glasovala za nas. Beograjski ministri se sedaj prerekalo glede proračuna. Dr. Korošec grozi z iz -stopom iz vlade, ako se ne bi udal finančni minister in ne bi izpremenil državnega proračuna, kakor je to obljubil. Ako finančni minister ne bo popustil, bo naibrž izbruhnila še pred volitvami vladna kriza. Liberalni minister dr. Kukovec ni mignil niti z mezincem, da bi se izpremenil sedanji proračun, ki pritis-k z davčnim vijakom najbolj našega kmeta. — Po. gajanja med Jugoslavijo in Italijo radi jadranskega vprašanja se bodo vršila prve dni novembra.
Italija. Italijanska zbornica bo sklicana 19. novembra. V Italiji so uvedli karte na kruh in mo -ko.
Avstrija. Iz avstrijske vlade so radi jeze nad zmago krščanskih socijaloev pri, zborničnih vo litvah izstopili socijalisti.
N e m č i j a Nemški proračun za prihodnje leto izkazuje 50 milijard primanjkljaja.
Angleška. Na Angleškem imajo splošno stavko rudarjev, ki se pa že pogajajo z vlado zastran ureditve rudarskih plač. Na Irskem so nemiri in poboji v manjšem obsegu na dnevnem redu.
Grška. Grški kralj Aleksander je nmrl. Sedaj bodo na Grškem precejšnji prepiri, kedo bi naj zavladal nad Grki.
Rusija-Poljska. Rusija in Poljska sta se končnoveljavno pogodili zastran prehodnega miru. Sovražnosti med Rusi in Poljaki ni več. Odeso jo ob streljevalo francosko brodovje. Rusija je poslala proti Odesi močne oddelke, ker so zasedli Ukrajinci vse železnice, ki vodijo do tega vojnega obmorskega mesta. V več ruskih gubernijah so izbruhnili voliki protiboljševiški upori med kmeti. Glavnii boljševiški agitatorji beže iz teh krajev, da spravijo naropano promoženje na varno. Po Rusiji so močno širi pokret ki ima za cilj: V Rusiji zopet vzpostaviti carstvo. V Madžurijo je vdrlo 10.000 Japoncev.
mtfska zvtza.
ffazicaalla. VoJilni sh«di KZ.
V nedeljo, SI. oktobra:
S t. Janž na Dravskem polj», p® pa-i maši.
Sv. J e d e r t po večernicah. Laško, zjutraj po sv. maši. I'1 ram, po rani maši. T i n j e, po maši ob 10. uri. Sv. J e r n e j pri Konjicah, po večernicah. C a d r a m (tudi za K e b e 1 j) po rani maši. Gornja Radgona, po rani maši v Posojilnici.
I v a j n c i, popoldan ob 3. uri v gostilni Slo -
govič.
Črna na Koroškem po opravilu ob 8. uri v
jutro.
Mežica na Koroškem, po večernicah. Ponikva ob južni žel. po rani maši. Murska Sobota.
Sv. Benedikt v Slov. gor. po rani maši t Društvoni dvorani (Roškar).
Sv. Anton v Slov. gor., po večernicah, v gostilni Alt (Roškar).
Sv Trojica v Slov. gor. po rani maši. Sv. B a r b a r a v Slov. gor., popoldan po večernicah.
Gornja Ponikva, po rani maši. V o j n i k, po rani maši.
Sv. Peter v Savinjski dolini, popoldne po j večernicah.
Frankolovo, popoldne po večernicaK.
V pondeljek (praznik), 1. novembra.
Sv. Urban pri Ptuju, po rani maši. Sv. Križ nad Mariborom, po sv. maši. Brezje pri Mariboru, po maši, ob 10. uri , pri g. Zoher zraven cerkve.
Kapela pri Radgoni, po rani maši. Gornja P o ] s k a v a, po maši. P r e v a 1 j e, po rani maši.
V	Laporju se je vršil v nedeljo, dne 24. t.
m. v Kačičevi gostilni shod SKZ po ranem sv. opravilu. Čeprav se je shod razglasil v fari šele na predvečer, je bila kljub temu udeležba prav povoljna. Ob aapeti pozornosti navzočih, skoro samih kmečkih gospodarjev, je govoril dr. Jankovič o programu SKZ, g. dr. Leskovar pa o naših nasprotnikih v volilnem boju. Zborovanje je poteklo mirno in v vsakem oziru dostojno. Predsednik shoda je predlagal konečno resolucije: 1. za samoupravo Slovenije, 2. proti draginji in 3. proti prevelikemu uveljavljenju in vplivu Židov v trgovini, posebno z živili. Ker naši slovenski vojaki pri dosedanjemu pomešanju mej srbske in ar-navtske regimente pred vsem pogrešajo slovenskih1 podčastnikov in častnikov, je zahtevala četrta reso -luciia osnovanje regimentov po pokrajinah, da bi se zamoglo ugoditi tej opravičeni želji naših vojakov* Vse resolucije so se sprejele soglasno.
V	S p i t a 1 i č u se je preteklo nedeljo vršil snod Kmetske zveze, ki je bil nad vse pričakovanje številno obiskan. Shod je vodil tamošnji ugledni predsednik krajevne skupine Kmetske zveze g. Petelinšek. Kot prvi je v eno uro trajajočem govoru razvil pro-giflm Slovenske kmetske zveze g. Jakob Vrečko, župan na Ponikvi. Za njim sta Še govorila urednika gg. Stupan in Krajnc iz Maribora. Nad vse krasno uspeli shod je nov dokaz, da so Spitalčani kakor 1 mo2 t taboru Kmetske zveze. Samostojnežev, rudečkarjev, ali komunistov ta lepa župnija sploh ne pozna!
V	Zičah se je vršil v nedeljo, dne 24. oktobra v prostorih g. župana Brgleza shod naše Slov . kmetske zveze, ki se je prav lepo obnesel. Shod je olvoril ter. zelo spretno vodil ugledni župan Brglez sam. Kot prvi je g. Jakob Vrečko, župan iz Ponikve in bivši deželni poslanec, v poljudni obliki obrazložil program Kmetske zveze. Za njim sta še govorila u-radnika Stupan in Krajnc iz Maribora. Vsi navzoči so z napeto pozornostjo sledili izvajanjem govornikov. .V živahno debato, ki se je nato razvila, je poseglo več uglednih volilcev. To je znak velike politične zavednosti odlične žičke župnije ter dokaz, da je cela lepa župnija brez izjeme v taboru Slovenske kmetske zveze.
2 e t a 1 e. Tukaj se je vršil dne 24. t. m. Številno obiskan volilni shod Slovenske kmetske zveze « Govornik Zebot iz Maribora je razvil program SKZ, ki je bil živahno odobravan. Shodu je predsedoval naS agledni kmet Ivan Vogrinc iz Nadol. Ob tej priliki se je nabralo za volilni sklad 120 K. Bog živi naše <2etalčane!
Rogatec. Dne 24, t. m. se je vršil tukaj v o-limi shod Kmetske zveze, na katerem je raztolmačil g. Zebot iz Maribora naš program. Zborovaloi so spremljali govoraikova izvajanja s pazljivostjo in z razumevanjem. Posebno zastopana so bila naša vrla dekieta.
Sv, Rok ob S o 11 i. Nedeljo, dne 24. t. m., popoldne se je vršil tukaj dobro obiskan volilni shod SKZ, kateremu je predsedoval naš zaslužni kmet Jože Antolinc. Govornik Zebot je razvil v daljšem govoru naš program in žel za svoje predavanje obilo odobravanja. Upamo, da bodo naši zavedni pristaši pokazali z volilno krogljico, da pri Sv. Roku ne bodo rastla rudečkarska drevesa v nebo.
Sv. Križ tik Slatine. V pondeljek, dne 25. t. m., se je vršil po sv. maši v tukajšnjem Društvenem domu sijajen volilni shod KmčTske zveze — predsedoval je naš odlični pristaš župan Roškar. Mesto podpredsednika je zavzel g. Ducman, župan
Pristaši! Ne pozabite zbirati za volilni sklad Kmetske zveze!
Sto»» 4
S L O V E S $ K I fj » I P O f> A H
28. ob?
ofj Sv. Plorijana, zapisnikar je bil g. Koš trmi. Go -vornika iz Maribora, tajnik Žebot in ekonom Golob, sta podala v daljših govorih volilni program naše stranke. ZboeovaM so sledili izvajanju govornikov z navdušenjem in resno pazljivostjo. Lepo zborovanje , na katerem se je nabral lep znesek za volilni sklad SKZ, je nov dokaz, da se bodo na dan 28. novembra pokazali naši vrli možje in Inntje kot zavedne pristaše naže KZ.
V	g o ni j e r a j s k e in o k r a j u se opaž prav živahno volilno gibanje. Vse stranke se močno pripravljajo za volitve. Naša KZ je v nedeljo, dno 24. t. m. zopet priredila dva velika shoda v Lučah in v Rečici ob Savinji. Shoda v Lučah so so udeležili v «oilnein številu domačini, bila je tudi dobro zastopana župnija Solčava. Program in delo stranke v bodočnosti se je splošno odobravalo. Govorila sta gg. M. Steblovnik in Vladimir Pušenjak. Po zborovanju se je vršil razgovor z zaupniki o raznih važnih zadevah, ki so pereča za gorski občini Solčava in pa Luče.
Popoldan se je vršil shod v Reči-c i ob Savinji. Prostorna dvorana pri Cuježu je bila jiabito polna. Najuglednejši možje in mladeniči iz far Lečica in Nazarje so se udeležili tega zborovanja . Predsedoval je shodu načelnik okrajne organizacije KZ Matevž Dobrove. Govorila sta Martin Steblovnik in Vladimir Pušenjak o programu stranke in bodočem delu v konstituahti. Zborovalci so navdušeno o-«tobravali njuna izvajanja. Na delo za zmago SKZ y.a pozivala gg. Kemperle in o. Mariofil.
V	C e 1 j u je bilo preteklo nedeljo zborovanje SKZ dobro obiskano. Zbrani možje in mladeniči so z velikim zanimanjem poslušali izvajanja govornikov. Kmet kandidat Davorin Kranjc je v poljudni in živalmi besedi tolmačil program naše stranke. Kandidat dr. Hohnjec je razpravljal o delu naše stranke za narod in ljudstvo in zlasti za slovenskega kmeta; pojasnjeval jo bistvene točke volilnega reda in določal glavne ideje-smerniee za volilni boj. Dr. Ogrizek '¡e govoril o liberalni stranki, ki je v Sloveniji že tolikokrat bankrotirala, pa se potem zopet pojavila pod novo firmo: njena sedanja iirma na deželi se imenuje Samostojna kmetijska, stranka. Kandidat Pišek je s prisrčnimi besedamf vabil kmete k slogi in k požrtvovalnemu delu za stranko, zlasti zdaj pri volitvah. V celjski okolici stoji naša Kmetska zveza trdno t'1 r zbira okoli sebe vse poštene in zavedne kmete in delavce.
Sevnica ob Savi. Zadnjo nedeijo, 24. t. I m., smo imeli po rani službi božji pred cerkvijo krasen shod Kmetske zveze. Udeležencev je bilo nad 600. Kmet Skoberne iz Rajhenburga je govoril o strankinem programu in o bodočih volitvah, g. Silar iz Cilja o davkih in rudar Keše iz Trbovelj o delavskem vprašanju. Vsa množica je vztrajala na zborovanju celo poldrugo uro in pritrjevala našim kmetskim in delavskim govornikom.
Videm ob Savi. Pri nas smo imeli 24. ol iobra popoldne zelo lepo obiskan shod Kmetske zve -ze. Govoril je kmet Skoberne, g. Šilar in tajnik ju -goslovanske delavske zveze Hrvat Garapič iz Ljub -3jane, ki je s kratkim govorom ljudstvo zelo navdu -šil. Pred kratkim so imeli tudi nasprotniki, pristaši. Samostojne, pri nas „volikansk" shod. Bilo je vseh skupaj pet zborovalcev! Videmčani so še vedno odločni in zvesti somišljeniki Kmetske zveze, kakor so bili nekdaj!
Za Kmetsko zvezo so nabrali: na shodu zaupnikov v Ptuju 1000 K, Luka Hleb, Smolnik iu Pohorju, 450 K, na gostiji Letnik-Lederer pri Sv. Ru-pertu v Slov. gor. 430 K.
f^uin nmetiHm m »o->tvo
Predstavniki s t r a, .n k na dan 28, n( vemrhn in njih namestniki niso in no morejo biti čl ni volilne komisije, ampak predstavljajo samo našo stranko pri vol lni Skrinjici in morajo našim pristašem volilcem, ko ^topijo pred mizo, kjer so razvrščeno volilne Skrinjice, povedati, katera je naša. Pred -stavniko bo glavni vollni komisiji (okrožnemu sodišču v Mariboru) naznanilo vodstvo Kmetske zveze o'> enem z kandidatno listo. Ce so naši v nekaterih ol -finali določili »a predstavnike voblce, ki bodo člai 1 komisijo, n. pr. županv, naj nam takoj, ko čitajo te vrstice ekspresno imenujejo druge zanesljive ose": .? za to službo. Zaupniki, pazite, da Kmetska zveza n dan volitve ne bo pri volilni Skrinjici brez predstavnika!
Širite ¡: a 3 program med volil c c ! Povejte volucera, da jo Kmetska zvoza oziroma Slov. ljudska stranka edina slovenska stranka, katera z vso silo zahteva s a m o upravo za Slovenijo. Liberalci, samostojneži in komunisti pa so ya\ to, da so mora tudi nas Slovence popolnoma vladati in voditi naše rispodarstvo iz Beograda.
Prirejajte vaške volilne sestanke dan za dnevom! Taki sestanki so se dose -daj povsod zelo dobro obnesli. Celo v krajih, kjer so po večini naši nasprotniki, se je našim agilnim zau ni kom, ki prirejajo take sestanke nad tednom v kmetskih hišah, posrečilo prepričati nasprotnike in omahljivce, da je edino naša stranka tista, ki s svojim programom hoče pomagati, da so sedanje nezdravo razmere v Jugoslaviji, posebno pri nas v Slove _ ulji, odpravijo. Take sestanke ni treba naznanjati o-blasti.
Pripravite si izkaznice za dan volitve, Oblasti vollcem pri teh volitvah no bodo izdajalo prav nobenih volilnih listin. Da se bo mogel vsak raš volilec izkazati pred volilno komisijo, da je res
tisti, ki je vpisan v volilni imenik, naj si vsak oskrbi pOtnmné listine: izkaznico občinskega urada, do-movnico, delavsko knjižico ali kako drugo uradno listino. Zadostuje tudi, ako dve priči pred komisijo potrdita, da je dotačni res tista oseba, ki je vpisana v volilni imenik.
Iz vsake občine nam takoj naznani-t e: 1, K o 1 i k o v. o 1 i 1 p e v je vpisanih v volilni imenik.' 2. Ko 1 i k o je od teh zanesljivo naših.
Na vsa naše pozive prosimo, da nam z a u p -
n i k i t a k o j od g o v o r i j o. Pošta itak slabo po -
sinje, r ; ¡(•v.i ne odlašajte z odgovori.
Tajni? t vo Kmetske zveza v Mariborut Cirilova tiskarna*
>omata politika.
Rekvizitorii — gla^srii Samostojne.
Ali se še spominjate kmetje, kako so vam r -kvizitorji stare Avstrije odvzemali živino, žito, fiž 1. krompir, seno in druge pridelke. To so bili pravi t i nogi, ki so si poleg mastnega zaslužka zaslužili še z veriženjoin velike tisočake. Ljudstvo pa je stradalo trpelo. Za Slov. Stajer je bil vodja rekvizicij zadnja leta vojske stotnik in učitelj Sancin. Mož je rekviri-ral in tržil s ližolom. S kakim dobičkom, še bomo > vedali. Iti glejte! Danes je „hauptman" Sancin gin -vni vodja „Samostojne" v celjskem okrožju. Njemu stojijo ob strani večinoma vsi bivši rekvizitorji, ki -kor so šmarskl Habjan, pesniški Hojnigg, Šentjur s; i Urlep, urednik ..Kmetijskega lista" Jamnik, svečin -ski Paskolo in enaki tiči! In za temi ljudmi, bo?! ■ šli vi slovenski kmetje!
Brezvspešno vsiljevanje, Nedeljo dne 17. oktobra, so v gorski vasici Svetina piši Celju priredji svoje shode „Napredna stranka", „samostojneži" rdečkarji. iz S ter. Na shod Samostojne je prišel sr i general Url'eb iz St.' Jurja. Poslušalo ga je samo r liberalnih radovednežev, nakar jo je klaverno pob; -sal proti Laški vasi, z nado. da bo imel tam več p; slušflleev. Tod \. vsiljivec je pogorel na celi črti. S» bolj idavern je pa bil shod rdečkarjev. Na shod je •/lušlo nekaj zavednih kmetov, kateri so začeli go/»'-idku iz Trbovelj take soliti, da je s povešenimi očnii in v silni zadregi, moral končati svoj žalostni govor. Ko je še izustil, grdo laško kletvico, jo je proti Ste -ram od kuril z dolgim nosom. Zavedni Svetinčani ;-u vsiljivcem povedali enkrat za vselej, da jim razni liberalci, samostojneži in rdečkarji no bodo metali peska v oči. Ostati pa hočejo zvesti pristaši naše kr -ščanske Slovenske kmetske zveze!
Liberalci, socijalisti in samouprava. Liberalna . Domovina" z dne 18. oktobra šteje naši stranki v greh, ker zahteva samoupravo za šolstvo. Ravnotako se je socijalni demokrat Kristan v Celju izjavil, da so šolstv u ne sme dati prevelika samouprava. Centr listični liberalci in socijalisti. bi menda radi, da slovensko učitelje minister za šolstvo nastavlja kam v Maoedonijo, k nam na Slovensko po pošlje maeedo i-ske učitelje. Gotovo so tudi za to, da se pri nas tako dolgo za Šolstvo nič ne stori, dokler nas ljudstvo v Srbiji in Makedoniji v splošni izobrazbi ne doseže i a dokler se tem ne sezida toliko šol, kakor jih tunar o pri nas. Desetletja torej naj izobrazba pri nas počiva ali celo nazaduje! Vse to sledi iz centralistične liberalne in socialistične zahteve, da glede šolstva ne smemo Imeti samouprave ali vsaj ne velike.
G. samostojni Urek in minister dr. Korošec . „Slavni" Urek iz Globokega mrcvari v vseh svojih samostojnih pridigah najbolj ministra dr. Korošca . Bog ve, kai je že vse podtaknil ta samostojni blebe-tač dr. Korošcu. Mi dobro vemo. zakaj hujska meh-koroki, a širokoustni g. Urek naše ljudstvo zoper dr. Korošca. Urek se je skrival za časa vojne pri vnov-čcvalnici za živino v Mariboru, kamor ga je kot te-dajnega navdušenega zvezarja spravil dr. Korošec* Za Vnovčevalnico je deloval g. „kmet" Urek tako samostojno, da ga je dr. Korošec pognal od vnovčeval-nice. Ta pogon od vnovčevalnice je Ureka tako razsrdil, da je zaprisegel dr. Korošcu maščevanje, kaie-rega sedaj izvršuje na svojih ljudstvošuntarskih shodih. Mogoče je g. Urek že pozabil, zakaj je moral od vnovčevalnice? Ako želi ta g. samostojnež odgovor na to vprašanje, bomo spregovorili bpsedico o Urekovem medvojnem delovanju pri vnovčevalnici. Kaj ne7 e. Urek, pri naši razpravi o Vas in o vnovčevalnici se boste malce nevoljno praskali za samostojnimi u -šesi?
Voditelji samostojnih ob Dravi. V. Sent Janžti na Dravskem polju je več samostojnežev, izmed katerih hodijo nekateri v sosednje kraje agitiral. Poglei-mn te samostojne kmete: Dobnik Štefan je jurist, b ! jo koncinijent pri advokatu. Zdaj je posestnik mlin >. In mešetar z moko. Njegova žena ni kmet:ca, marveč gospa! Delal ni nikoli kmetskega dela. Zdaj je ede > izmed kandidatov samostojnih kmetov;. Zupan Golob jo krojaški mojster in maloposestnik, velik liberalec: je desna roka. učite'jev Mirka in Jankota Lešnik, kater h je ljudstvo povsod sito, kamor prideta. Fric A-la z je kmet ki bi ga n'egovn "divja agitacija i . Samostojno skora' spravila ob posestvo. Z Fricem se lahko meri voditelj samostojnih v Prepolah, Janez Kirbig izučen sodar, kmet brez kmetije, katori povsod ponuja klerikalnega zmaja kakor sv. Jurij na konju, rfoleg tega pridno mešetari z voli, svinjami, krompirjem itd. V poslednjem času so so vrgli posebno na Vurberg in tam so pridobili za stranko imenitne sa-
mostojne kmete. Med temi se najbolj odlikujete, pek , gostilničar, trgovec in strašno zagrizeni štajerpUauei Jožef Berlinger in kolar Jožef Kolarič. Z njima Je s. nekaj fantov, ki so v vojski posuroveli, in katerih se radi surovosti cel Vurberg sramuje. To so samostojni kmetje na Vurbergu, ki pa ne delajo za kmete, marveč spuščajo le pijačo po grlu in farjem, napovedujejo vojsko. Toliko v pojasnilo, da bodo vedeli či-tatelji, kaki samostojni „kmetje" delujejo tukaj ob Dravi.
Fi nanear — strasten agitator za Samosteji •> . V Šoštanju službuje financar Pirtovšek, kateri v službeni obleki in na službenih potih agitira za Saino -stoj no in razširja lažnjive letake te liberalne stran -ke. Da je ta vsevredni financar igral glavno vloge na shoda samostojnežev na katerem je slavni „go vornik" Drolenik v svojem govoru v podkrepitev sv o jih izvajanj navajal áinancarja Pirtovšeka, je mend;-po mnenju tega politika. v financarski obleki dopustno. Ljudstvo vprašuje, ali plačujejo vsi davkoplače -valci tega financarja za politično agitacijo ali p» je plačan od liberalcev v Šoštanju. Nujno potrebno e. da se tega zagrizenega liberalnega agitatorja prest vi kam v Makedonijo, saj je navdušen pristaš centra lizma. sicer bode nastopilo ljudstvo na shodih proti liberalnemu agitatorju v uniformi.
Poziv Samostojni kmeífíiskl stranki. TJajruštvO' Samostojne je razposlalo vsem svojim krajevnim o i-horom zaupno okrožnico, v kateri pišol da so se duhovniki izrazili, da nastopajo proti Samostojni proti svoji volji iz slepe poslušnosti do svojih višjih. Pozivamo vodstvo in tajništvo Samostojne kmetijske stran ke, da objavi imena tistih duhovnikov, ki so jo, ka -kor piše okrožnica, jokaje blagoslovili: „Recite nas političnega jarma!" Dokler tega ne stori, imehujenv njeno lozadevno okrožnico in trditev credo, hinavsí laž.
Kmetijske stranke rastejo na Hrvatskem ka -kor gobe po dežju. Menda jih ie vseh skupaj T? Te-di bivši minister, ubog' niiljonar dr. Poljak, ki je bil «io/.daj v demokratski stranki, ie ustanovil Samostoj_ no kmet jsko stranko za Hrvatsko, kakor jo je ustanovil dr. Žerjav za Slovenijo. To je t;sti dr. Polit,: ki pred vojno' včasi niti 10 K v žepu ni imel, je med vojno o- -ogatel in njegovi» žena po njegovi lastni izjavi izda za razne dišave več nego cela kmetska v, < za sol. Tako dobi slovenska Samostojna kmetijska stranka lepo • sestrico na Hrvatskem. Tudi poglavar slovenske Samostojne Drofenik iz St. Jurja ob juž. i,- i., je vojni (!ol»čkar, saj mu jo davčna, oblast predpisala 7000 K davka na vojne dobičke. Kdor ne verjame. naj gre gledat na davčni urad v Celju
is „Samostojne
Podpisani izjavljam, da sem iz Samostojne kmetijske stranke izstopil, ker sem prišel do prepriča -nja, da ona nima namena kmetu pomagati, kakor so to njeni voditelji izprva trdili. Misiil sem, da bode ¡Samostojna stranka gospodarska in medstrankarska, a sedaj je pokazala svoje popolno liberalno lic-e, kar ¡e iz tega razvidno, da v svojem listu samo „kleri -kaloe" napada, kakor bi bila ta stranka res kmetu najbolj nevartoa. Prepričaj sem se, da „Samostojna" ni nič druzoga, kakor velika gonja proti katoliškim možem in duhovnom, ker tako dela vsak "liberalen list.
Pravijo vedno, da je Kmetska zveza privesek Ljudske stranke. Jaz pa trdim, da je Samostoj-kmetijska stranka privesek liberalne ali svobodomi -sejne stranke. Tedaj je vendar bolje, da se oklenem vsi Kmetske zveze.	i
Dragi kmetje, ako še teh ljudi niste spoznali, ki nam na tem svetu obljubujejo nebesa, pa jih samt nimajo, ker ne poznajo besed svetega pisma: „Zeir -lja ti bo trnje in oset rodila, v potu svojega obrar, boš jedel svoj kruh", čeravno se vedno na shodih skli cujejo na izreke sv. pisma. Spoznajte svojo zmoto in predno pridejo volitve, kajti po volitvah, kadar bo<;■ imeli „Samostojni" naše glasove,' ne bo nobenega več k nam, ker nas potem več ne rabijo.
Jarenina, dne 22. oktobra 1920.
Franc Sumenjak, posest.
Oii se Jim odpi aio.
Od vseh strani dobivamo poročila, da se resi; in razsodni možje, katere agenti advokatske liberalne stranke: Mermolja, Drofenik, Urek, Sancin i. dr. prevarili in jih zvabili v Samostojno kmet. stranke vračajo zopet nazaj v tabor krščanske stranke
Tidensfce novice.
Praznik našega državnega osvobojenja bomc praznovali v petek dne 29. oktobra.
Duhovniške vesti. Prestavljen je č. g. Jakob Rabusa iz Dobove v Rajhenburg za prvega in č. g. Maks Slander iz Ponikve v Rajhenburg za, drugega kaplana. C. g. Andrej Pirec, ki je imel dopust, je zopet nastavljen za kaplana v Dobovi. C. g. Martin Vrzelak, provizor na Pernicah, pride za kaplana na Ponikvo. C. g. Jože Dušič je prestavljen iz Rajhen -burga za kaplana k Sv. Barbari v Halozah, odkoder je odišel fi. g. Ivan Atelšek za provizorija v Sirje.
Iz Koroške. Naše čete so morale tekom 16 nr na poveže glasovalne komi. ie zapustiti pas A. Nemci sedaj splotkarijo pri glasovalni komisiji, ker je vzela naša država pri umiku iz Koroške ves svoj železniški, brzojavni in telefonski mr.terijal, ker je leta naša državna last in ne last Nemške Avstrije. Nemci so sedaj zagnali silen krik pri glasovalni ko-
28. ©ätUfcra
8 L © 'V I K S & i % « IFtf 11
Bfcr&e 5
misiji in pravijo, da jim hoče Jugoslavija uničili v
glasovalnem pasu A ves promet. Avstrijski ¿lan glasovalne komisijo je izdal na prebivalstvo pasa A o -klic, v katerem pravi mod drugim sledeče: „NaSi slovenski sodoželani morajo biti uverjeni, da bodo varovala avstrijska merodajna mesta njihov jezik in na -rodnostne posebnosti. Avstrijska vlada ne bo preganjala nobenega prebivalca A pasa radi njegovega poetičnega prepričanja. Tudi oni, ki so glasovali tO. oktobra za Jugoslavijo, gledajo lahko brez strahu i-; z zaupanjem v svojo bodočnost kot enakopravni državljani svobodne tn demokratične avstrijske 1 judo -vlade." Borno videli, kako bo izpolnila ' AvsMja t svojo slovesno obljubo. Naša. vlada bo v Parizu za! te vala, da pripadejo kraji na južnem bregu Drave, kjer je vičiua prebivalstva glasovala za Jugoslaviji naši državi. Za tiste jugozahodne dele Koroške, I pripadajo k nam že vslud mirovn'e" pogodbe, so ust:> novi okrajno sodišče v Guštajnu ter davkarija in ekspozitur^ slovenjgraškoga okrajnega glavarstva s p< -liebnimi uradi. Občina Jezersko'bo prideljeua Krt u/u.
Dva grozna umora. Na Vrtičah pri Gornji Sv. Kungoii je posestnik Bračko umoril sestro svoje ž-ne. Umorjena je bila v blagoslovljenemu stanu. Nai-so jo vso razmesarjeno v nekem jarku blizu Brack: -re hiše. Sumi se, da se je umora udeležila tudi Br; • liova, žeua, sestra umnrjenke. Oba so izročili sodnii .
- V Zetalah je 25 letna žena ubila z malim kije svojega 70 letnega moža Ki taka, ker ji je baje groz s sekiro. Poročena sta bila še le 9- mesecev. Morilko so zaprli.	.
Naši tiovi rekruti bodo vpoklicani na službo -vanje pri kadru: pehota v februarju prihodnjega 1 -ta, artiieristi in konjeništvo pa v januarju prihodnja ga leta.
Vzgled. iz Pohorja s'e nam piše: Naši zaupn -ki so obljubiti, da bodo vse moči napeli, da nam priborijo več glasov. Kjer so taki možje ne moremo propasti;1 čast jim! Zopet nov dokaz, da smo številnejši nego si mislijo samostojnoži in njihovi krušni očetj lažidemokrati. Ako bodo vsi naši pristaši tako. na dušeni in vneti kakor naši odlični Poliorci, bomo pr: znovali na dan 28, novembra sijajno zmago krščan sko slovenske misli.
Cerkvena tridnevnica v Breznu ob Dravi pi vodstvom čč. oo, kapucinov iz Celja se bo v tukajšn Marijini cerkvi obhajala v dneh 31. oktobra 1, in i. novembra, Ker je domača fara maloštevilna, ste po -vabljeni tudi iz sosednjih far. Sv. opravilo s pridig-vse tri dni dopoldne od 8. do 10. ure, popoldne od /1. do 4. ure.
Komunisti niso dobili pri volitvah v državi zbor Avstrije niti 1 poslanca. Socialni demokrati j mnogo manj nego prej, med 180 poslanci samo 66. č-cijalni demokratje so v Avstriji dve leti tako gosp darili, da jim je ljudstvo na dan volitve izreklo ne zaupnico. Tako nezaupnico že Vnaprej jim bo izre -klo tudi sloven s1".'o ljudstvo 28. novembra!
' Dtinajjčaiii za bivšega maršala Boroeviča. I o poročilu dunajskih listov bodo truplo rajnega marš la Svetozarja pl. Boroeviča prepeljali iz Celovca i Dunaj in tam z velikimi svečanostmi pokopali y e -stnem grobu rod arkadami na centralnem pokop;. -liSču.
Vzorno katoliške Duaajčanke. Iz uradnih podatkov je razvidno, da je ob zadnjih volitvah na. D naju volilo: ž& krščanske socijalce 03.269 msških ia 111.329 ženskiii volilcev; za rdečkarje je Voli' 170.539 moških in 167.712 Ženskih volilcev. Za kr -Sčanske socijalce je torej volilo 50.000 žensk več ni go moških, za socijalne demokrate je pa volilo 300 žensk manj nego. moških.
Gospodarstvo ~
Bakrena galica za kmetijsko podružnico Mar "bor in okoliš bo menda že prihodnje dni došla v Maribor. A sila draga bo letos, stala bo pri podružnici 25 K 1 kg. Dobivati jo bodo mogli le udje, to so oni, ki so plačali udnino za leto 1921; a tudi udnina je letos višja; iznaša 20 K. Denar za bakreno galico s.i vplačule v trgovini Krajnšek in Penič, Vetrinjska u-lica 9 in je treba naprej založiti popolno svoto. T i -di galica se bo izdajala v tej trgovini. Kdor hoče bakreno galico v trgovini Klajnšek in Penič naročiti, ta nora so najprej s potrdilom izkazati, da je udnino^a leto 1921 plačal, lahko pa tudi udnino kar v trgovi; piača. Vsa naročila se imajo izvršiti do 15. novembra. Za tem dnem se naročila ne bodo več mogla sprejemati — Načelništvo.
Na Mvinski semeni v Mariboru se je prignalo : 20. oktobra 1920. 11 konjev* 3 biker, 75 volov, 21 krav in 3' t-detn. Cene 1 k£ žive teže so bile nastoj ne: debeli voli 16—17 K, srednje debeli voli 15—16 i plemenski voli 13 -14 K, debele kravo 12—15 K, d'-bel'o telice 12-16 K, breje krave 16—18 K, mlečii kravo 17-19 K, suhe krave 12-14, teleta 15 K. Sa-jom: dobro obiskan, povpraševanje posebno po mlečnih kravah.
Gospodarska zadruga v Gornji Radgoni bo tudi za prihodnje leto naročila modro galico za naš vinogradnike. Ker je naročila zadruga galico lete naravnost pri tovarni, se lahko upa, da bo cena najnižja. Vso vinogradnike, kateri hočejo naročiti gali co pri podpisani zadrugi, pozivamo, da svoja raro čila prijavijo najpozne'e do 10. novembra 1920 v zadružni pisarni ter plačajo za vsak kdogram znese po 24.— K naprej. Vsak naročn:k mora ob enem z naročilom tudi naznaniti občino v kateri se gorica na fcaja ter površino ali mero vinograda. Denar in na-
ročila se lahko pošiljajo tudi po pošt'. V tem slučaju naj vsak naročnik natančno navede svoj naslov in v pismu naznani vse zahtevane podatke. Kdor galico pravočasno ne bo naročil, jo no bo mogel dobiti ali pa bojo moral zopet drago plačati. Naročila so lahko prijavijo in denar vplačuje v zadružni pisarni v Gornji Radgoni ali pa pri podružnicah.
Poijedelske stroje raznih \rst, kot: vitle, n
•filuieu, - -.23 čistilna mline, sadne in grozdne mli. a stiskalnico, pluge; reporozoiee itd. ima v zalogi i . Hajny, Maribor. Aleksandrova cesta Jo. Več o tei inseraLaem delu lista.

Popisi.
liaiiiuiea. V nedeljo 31, oktobra po večernic&h ponovi tukajšnja Marijina družba igro „Lurška pa t stirica". Vsi, ki ljubite pošteno zabavo, pridite!
Sv. Križ pri Mariboru. Volilno agitacijo je pri nas začel 17. oktobra samostojni Me sii .je slišalo pred cerkvijo nekaj glasov ni prerok j'a .klical: Le za menoj — le noter. Dve tretjini ljudi je šlo domov, nekaj radovednežev pa je lu>- { tele osebne spoznati znamenitega govornika Mermol o Njegov a liberalno duhteča izvajanja so ugajala zla - { sti onim, Id so se v svoji samostojnosti izogibali j delj časa cerkve in duhovnika. Splošen utis je bil li, ; da njegov govor ni bil ne mrzel, ne vroč, pač pa. f suhoparno premlevanje nam že znanih reči. Uspm ! vsega nastopa je bil ta, da je pristopilo k njegovi S;», j mostojm nekaj oseb, ki v naši občini nimajo volilne \ pravice. Gotovo so si tudi izbrali zastopnika stranke j za dan volitve, da jim ne bo treba postaviti k sam)- > stojni škrinjiei slamnatega moža. Ubogi Mermolja se nam je iz srca usmilil, ker je nevarno zastrupljen : v želodcu mu je namreč obležala Kmetska zveza in rijenl strupeni časopisi: „Domoljub" „Slovenec" „SI. | Gospodar" ¿n „Straža". Da si olajša grozno bolečina, ji je prišel dikajt naš sveži zrak — očividno mu je o l-\ leglo še te, ko je kupil od gostilničarke, kjer je imel j shod. kakih 15—20 meterskih stotov jabolk, da se ) vsaj deloma oškoduje za svoj trud, ki ga je imel pri ' nas, ko se je vojskoval s klerikalnim zmajem, i Ribnica na Pohorju. Naša na novo ustanovlje-> na odseka Orlov in Orlic begata kri naših rdečkarje,v. Ko so ob ustanovitvi zagledali rdeče srajce, jim je kar sapo zaprlo. Menda so se prvi hip razveselili j rdeče barve, misleč, da so prišli njihovi bratci. Na i tisto veselje je že zdrknila marsikatera kupica slabe-; ga vina po njihovih kosmatih grlih, Ptačniku pa, ki iO nekdaj poznal samo Ptatschnigga in blaženi tajč, ,'c zdrknila marsikatera kronica, papirnata seveda, v žep.' A glej ga šmenta! Rdeče srajce so nas zapustile, socijalpairiote pa sta isti hip zapustila spomin n ■ pamet. Gospodje sodrugi, odprite svoj spomin in poslušajte, da ne boste iarbali množice! Ustanovitev je bila 15. avgusta, 18. so namreč fantje in dekleta ^že pridno delali. Samo vi, ki so vas rdeče srajce zmešale, ste jih s strahom in trepetom gledali 18. avgusta. Samo vi ste-poslušali 18. pesmi, ki jih mariborski gostje niti niso peli. Samo vi veste o nečednem obnašanju Orlov in Orlic, dočim vsi pošteni ljudje , kateregakoli prepričanja lahko povejo, kako vzorno sc se obnašali. Kdo je orožnike naročil, pa vprašajte le
S*. Janž na Drav. polju. Dne 17. oktobra je bil za našo župnijo vesel dan. Milostljivi g. stolni prošl dr. M, Matek je blagoslovil prenovljeno cerkev. Dolgo smo si želeli tega dneva, zdaj so se nam izpolnile j naše želje. Na novo je poslikal s freskami cerkev na-i rojak g. akademični slikar Simon Fras, ki prebiva; 1 zdaj v' Slivnici. Izvršil jc svojo nalogo nad vse pri-| čakovanje dobro, umetniško ter si s tem postavil traj-| nji spomenik v svoji rojstni župnij), Da«i je moral med \ svetovno vojno sukati kot vojak morilno orožje, ven uar je to delo pokazalo, da še z večjo spretnostjo zna sukati čopič. Ponosni smo na domačina umetnika te
so mu za krasno delo naiiskreneje zahval jujejmo. ! >o mači mojster T. Kancler je postavil v cerkev nov krasno izdelane slugu cerkve primerne stole, ki .jih vsakdo hvali. Razen tega je dobila cerkev tudi nov lep tlak. Od vrha do tal, zunaj in znotraj prenovljena hiša božja j • zdaj čast in veselje požrtvovalnih šentjanščanov.
Sv. Takoj Slov, gor. V nedeljo dne 17, oa -irmolia^Po^m Si 1 to"ra iti Jakobska nemškutarija praznovala svoj dan. ¡sov, neki nežna- S	i* samostojni govornik. Pričujoči: v zaftetkn
^ . . 14 liajzagrizepejSi nemškutarji in to naših ljudi, pro-u koncu ravno tako, v sredi shoda 10 nemškutarjev-snmostojnežev in kakih 40 naših. G. Drolenik je kričal. da bi ga slišali lahko tje v Jarenino tisti, ki ga zjutraj niso hoteli. Kar je povedal dobrega, nam je že vse znano, ker vemo, da to zahteva in je zahtevala vodno' naša Kmetska zveza, to so reči o draginji,
i. krivičnih davkih, o denarju, o izvozu. Zoper vse t« nedosiatke se je borila skozi celi čas Kmetska zveza, in če ni mogla doseči toliko, kolikor smo mi želeli , so krivi samostojni in njihovi liberalni prijatelji, saj je g, Drofenik sam hodi! ponižno se poklanjat v Beograd največjemu liberal u in škodljivcu Slovencev ministru Pribičeviču, zato je ostudna nesramnost, če s; upa napadati Kinetsko zvezo. Kar pa je Drofenik povedal slabega, pa je zraslo na liberalnem polju, to je o duhovnikih, o naših krščanskih možeh; to mora storiti, ker mu je naročeno od liberalnih bogatinov, kateri mu plačujejo shode. Največja nesramnost pa ju bilo klobasarjenje o g. Roškarju. Ce bi ga Roškar slišal, bi ga gotovo zaradi zavijanja resnic včfesnil po lažnjivih ustih. Potem je nastopilo neko ženšče, ki je govorilo proti ženski volilni pravici. Poslušalce je bilo sram, namesto te gosposke kmetice. V vseh državah je vpeljana ženska volilna pravica, le našim kmetskim in viničarskim ženam nam je samostojni ne privoščijo; jezila se ve tudi nad Marijinimi devicami, že. mora imeti vzrok se nad devlicami jeziti. Zadri govornik, nek človek od Sv, Marjete ob Pesnici, je razlil žolč nad šmarjetskim župnikom. O šmarje škem župniku vemo samo to, da ga vsi farani zeio visoko cenijo zavoljo njegovega delovanja v blagor fare; ta junak zato g. župnika doma ne upa napasti, je pa storil to drugje. Dati si niso upali na glasovanje nobenih zahtev, povedali niso nobenega programa kako ,bodo delovali njihovi poslanci, če bi bil kdo tako bedast, da bi jih volil; glavna reč ira ja bila šuu tati kmete proti vsem drugim stanovom. Ker so se ne katere naše dekleta pošalile vsled neslanih izrazov in neumnosti, je hotela tista gosposka kmetica s šua-tanjem pozročiti pretep, in če bi ne bilo naših razumnih ljudi, posebno g. Ketiša, bi tudi pri nas, kakor so drugje vajeni samostojni obhajali svoj shod z pre pirom in pretepom. O g. Drofeniku mislimo, da se za
kaka nevarnost preti Ribnici od klerikalcev, zato e vas prosil, da držite vkup ravno sedaj, sicer gre v^.e in tudi vaša namalana rdeča trdnjava fuč. Kako ea mora „vkup držati", pa nam pričajo polomljeni stolei v vaši trdnjavi. Hudomušneži pravijo, da so si bili pri ušesih in v laseh v ako tesnem objemu, da je mora! general S ima priskočiti na pomoč s svojim — „županskim" stolcem; na kateri strani je bila zmagta so ne ve; skoro gotovo bodo lo složno delo nadalje -vali prihodnjič. Županski stolec brez dveh nog pa čaka sedaj z drugimi invalidi na dohtarja. Rdeča kaša pa bo ga plačala. Ali ne, g. oštir? Pa še nekdo > toda on,
drugi sedaj kolne in se repenči, ker je moral pustiti .....
pečenko na mizi..Hočeš, nočeš, naenkrat se je nahajal na prostem, da bi si ohladil vročo glavo. \li se še kaj jezite, sodrug Kolar? Hec pa je le! Da ^a ,i<> taka sloga škodljiva čevljem, o tem nam pa naj pove hauptman Sima in njegova boijša polovica, ki se je lala za zdravje svojega*,možeka. Da se ne prehladi v teh hladnih večerih, moral je Sima s svojim čev -Ijem takoj k dohtarju, kateremu je plačal delo in polomljeno iglo z besedami: „Bom že napravil, da bo za nas delavce prav!" Gospod Sima, sedaj nam pa še razložite trnjevo pot domov. Hvala Bogu, kaj ne, da graben ni globokejši, ■ sicer bi si res križ nalomili , ad pa, da ni vode, sicer bi bili šli gonit Grdgelnovo elektriko. To pa sedaj že veste, kako skale „vkup dr-žro". mnogo bolj, kot vi sodrugi. Največje zlo pa jo to, da, kmetje, ti grdi -oderuhi, kakor jih naziva vaša s.ranka, še sveč nimajo, da bi človek lahko bolj varno prišel iz jarka. Kako dolgo pa ste čepeli tam nc-li i; Bil je res velezanimiv prizor, ha, ha! Skoda, da nas ni bilo več, ki bi vam ven pomagali. Ker imato pogosto tako nevarno pot, je občina dala pripravit brvi in mostove notri do vašega doma, da boste drti-lahko še bolj v rožicah. Da pa boste vsi znali tf zanimive dogodke, dajto to ponatisniti v „Ljudskem glasu", ki vam bo iz srca hvaležen za edin resničen dopis, ker vsi drugi so lažnjivi, hudobni in zlobni.
imajo vsi pravico živeti pod
po veliki večini kmetski možje so že dosedaj in bodo v prihodnje zahtevali odločno pravice našega ljud -sfva, posebno pa samoupravo za Slovence v Ljubljani o kateri g. Drofenik ni upal ali ni vedel veliko povedati. Njegovi politični krušni očetje, g. bankirji so namreč proti samoupravi našega ljudstva, ker vejo , da bi se nam potem dobro godilo. Vsi ti možje Kmet-ske zveze pa verujejo v neskončno-pravičnega Boga rie samo „v eno malo pravičnega" kakor g. Drofenik.
«sla pri Ptuju. Pri nas se je vršil shod Samostojne 17. t, m. Govornika sta. priružila točno ob uri.
poslušalca ni nobenega! Caknti je trelav Pridejo g. Murko iz Pristave, ki so hodili na Dunaj Slovenci ;ožit in g. Merkuš, ki je živino rekvirira! in naš g. nadučitelj Sorec, pa nekaj drugih poštenih mož. Pričelo se je. Prav pridno se je obrekovaio d bovnike, kajti druzega ne znajo povedati kakor vera iri vera. Pa saj vera še dobro stoji. Seveda dobro stoji, riaš učitelj zunaj pred cerkvijo in cigareto k: di, ko je v cerkvi pridiga. Dokler bo učitelj pri Sa -mostojni. bomo mi pri Kmetski zvezi.
Sv. Urban pri Ptuju, Potapljajoče se Samo -. stojna s'e oprijemljo vsake bilko, da bi se vzdržal i na površju. V zadnjem času celo človeka v osebi Si-moniča Vinca. Ta leta od bajte do bajte in agitira z;; „kmete" seveda. On sam je sicer kmetskih starše sin, a iz delamržnosti popravlja raje harmonike. Ev,, vam kmeta! Koliko zasluži za agitacijo, nam ni zn no, pač pa se je enemu naših obljubilo od nekega u-radnika v Ptuju tisoč kron na mesec,, če bi hotel : gitirati. Vincek dobi najbrž več, ker je pustil celo priljubljeno harmoniko v kotu, Muzikant Vincek je ..kmet", a tisti, ki mu plačajo judežev groš, so še „večji kmetje". Proč z nesnago!
Sv, Lovrenc—Sv. Andraž— Sv, Bolfenk v Slo | gor. — ali spomin na 17. oktober 1920. Samostojne: | so povsod enaki; mnogo smo že č"tali o njih, da sko-;. raj nismo mogli verjeti; da so poročila naših listo, resnična, o tem smo se prepričali na svoje oči na da-
Drugič pa še več, da vas spomin ne zapusti. Fantje ^ naših treh shodov dne 17. oktobra. Ljudi najnižje vr iz fare.	ste, za katere drugače ne mara nihče, pijance, raz
Tftmá 8.
SLOVENSKI 8HSP9BAR.
28. «ki«br& 1930,
graj aSe,, surove pretepače so najeli in napojili, da bi razbijali na shodili in jih onemogočili. Sent Lovren-fcani so po svoji stari navadi žugali s kamenjem in so pisali g. Brenčicu, ki je bil naznanjen kot govornik,
ida ga čaka najhujše. Andraščani pa so mu naznani-3i., da »aj pripelje kar rakev (trugo) s seboj. Znani Biinonič od Sv. Urbana jo letal celo soboto po Loč-kem in rrnovskem vrhu in je najemal hr prosil raz-foifaleer. Res je dobil pijančeka Nedelka iz Trnovo, in razgrajača Rajšpa iz Ločkega vrha in še nekaj drugih bratcev — toda shoda pri Sv. Lovrencu in Sv. Andražu sta se vkljub temu vršila in obnesla vrlo idobro. In ko je na koncu g. Vesenjak vpra.šal navzoče enkrat — dvakrat — trikrat, ima li kdo še kaj pripomniti, so molčali vsi, tudi samostojneži; poraženi so bili! Njihova surovost jih je uničila. Pri Sv', liolfenku so zbrali zato.večjo četo; prišel je general-Jii štab iz Crmle, oba Krajnca in Brunčič ml.; go-ičovski Kramberger je poslal brezdelnega Ceha; iz Biša so najeli za pomoč znanega ponočnjaka'— hlapita, kateremu so morali baje še posoditi hlače; iz Kumrove okolice pa je prišel velemodri Vukov Janez iz Crmienšaka. Tudi Nedelko in Rajšp nista manj -kala. In tako je stala armada nasproti armadi, nasprotniki ob strani in za vogalom, naši seveda štiri -krat močnejši kot samostojneži. Njihovi nahujskani hlapci so pričelt s svojimi nečednimi medklici. A kaj je bil uspeh? Pripomogli so s svojo surovostjo samo k naši zmagi; shod se je vršil v redu in naši so zar-pu stili shodišče s sijajnim prepričanjem, da je le Kmetska zveza prava kmetska stranka, stranka dela in dostojnosti. Takoj po shodu so prišli možje h gosp. K o bo tu in so mu izjavili: Do zdaj smo bili samostojneži, a danes se sramujemo teh surovih ljudi; odslej bomo pristaši Kmetske zveze. Samostojneži so po shodu še nekaj časa razsajali in preklinjali na cesti, njihovega najbolj divjega pomagača pa so še isti večer vrgli iz Ketišove gostilne v Bišu. Ponoči je še trgal plot in pobijal šipe pri svojem dobrotniku Si-karju, tako da ga je Sikar drugi dan sam izročil o-rržnikom. Zdaj ga sodnija še zasleduje radi razžal -jenja Njeg, Veličanstva. Tako se bo končalo delo sa-mostojnežev v sramotnem sodnijskem zaporu. In s takimi ljudmi se naj brati naše slovensko ljudstvo ? Ne in stokrat ne! Naše mesto je samo v pošteni, večno zvesti Slovenski kmetski zvezi. Bog njo naj živi iin množi!
Sv. Bolienk v Slov. gor. Vkljub temu, da je i.rbanski Vinko Simonič celo soboto in Še pozno po 3 j oči letal po Trnovskem in Ločkem vrhu od hiše do hiše in hujskal ljudi, da naj gredo v nedeljo v velikem številu k Sv. Bolfenku in razbijejo shod KZ, se je shod vršil in obnesel celo prav sijajno. Velika mno žica zavednih mož in fantov, narodnih žen in deklet 30 napolnila zborovalni prostor in z zanimanjem so vsi sledili lepim izvajanjem vseh treh govornikov, gg. Meškota, Zebota in dr, Vebleta. Hujskač Simonič se sam ni upal priti na shod, pač pa je poslal svoj črm lenski generalni štab: Brunčiča in oba Krajnca z nekaterimi naliujskanimi nevedneži, da motijo shod. Njihovo neolikano in surovo obnašanje ni moglo preprečiti shoda, pač pa je vsak treznomisleč zborovalec iz tega spoznal, da stranka surovih razgrajačev ni bila in ne bo nikdar prava ljudska stranka. 2e takoj po shodu so prišli možje h g. Zebotu in so mu iz javili: Do zdaj smo bili samostojneži, a danes nas je «ram Samostojne, odslej bomo zvesti pristaši Kmet -ske zveze. In ti ne bodo edini, prišilo jih bo še več. , Zato živela naša stara in zvesta Slovenska kmetska
zveza
Polenšak. Koncem julija letos je prišel sem iz •Studenca pri Ljubljani znani orožnik v pokoju Bart. Pirš, oblečen kot duhovnik, prosil tu kot popotnik za prenočišče in ga, ker je bil ljudem nepoznan, dobil. Sedaj že nad 70 dni tu prenočuje, dela nemir, stra-huje gospodinjo, ki mu je dala prenočišče, jo bije in *.uva in jej zapira hišo, da ne more spravljati svojih cadežev pod streho. Gospodinja je prosila posredo -vanja najprej pri občini, potem na okrajnem glavarstvu in na sodniji v Ptuju in pri orožnikih v Juršin-cih, pa do sedaj povsod brez uspeha. Vprašamo javijo: čemu imamo oblasti, če ne ščitijo podložnikov, «ta človek ni več varen ne življenja in ne imetja? Ge je Tirš blazen, spada v blaznico, če pa je hudoben, naj se ga kaznuje. Ni čuda, da ljudstvo izgublja vse zaupanje v oblasti.
Ljutomer. Tukajšnji volilni imenik za državuo-zborske volitve, oziroma reklamacije, so vzbudile pri :nas pravo burjo. Med drugimi reklamacijami je re -klamiral tudi naš odbor KZ '23 v imenik vpisanih o-seb, ki so se na podlagi uradnega izkaza pri zadnjem ljudskem štetju priznali za Nemce in katerih občeval-ni jezik še je do danes po največ nemški. Sedaj pa ]glejte čudo, ki jo uganja naša reklamacijska komisija. Od navedenih 23 oseb je komisija izbrisala le tri in sicer: enega rojenega domačina, enega Hrvata in prejšnjega g. glavarja ljutomerskega. Komisija je mnenja, da z izreklamacijo teh treh liberalnistvari no Jto nič škodovalo, ker so dotičniki volitev gotovo ne m udeležili. Reklamacijska komisija utemeljuje svojo postopanje z izgovorom, da javno priznanje Nemcev, 1n nemški obeevalni jezik pred 10 leti nista zadostna vzroka za izbris. Komisija navaja v svojem sklepu , da se ie dotičnih 20 oseb pozneje priznalo Slovencem. Kako se je pa vršilo to zanimivo priznanje, bi znal g. Simgy in drugi povedati marsikaj!: Onim gospodom pa, katera je odbor KZ hotel izreklamiraH in ki sr> kljub izreklamaciji ostali v imeniku, pa samo ča -rstitamo in jim želimo več narodne zavednosti. Svetujemo jim, naj ne delajo nepotrebnih prask.
Konjiški okraj. ¡Volitve se bližajo, zato je spet prišlo nekaj življenja med nas. Konjičani so se veči-
noma priglasili za Slovence, le kakih 30 je še vedno „sti-amm dajii", če tudi še pravilne nemščine ne znajo ter se pišejo n. pr. Senica, Topovšek, Brezovnik, Kovač, Filipič itd,! Bravo! So to večinoma obrtniki, zapomnimo si jih! Slovenski obrtniki dobro došli pri nas! Kdor ni z nami, je zoper nas, hajdi v „dajčest-raj h'" stradat! V Oplotnici si samostojni precej upajo, pa bogve kako imenitno menda ne bo, dasiravno ¿omaga sam dr. Grega in dr. Tone, Bomo videli! — Loče in Stranice so socijaldemokratično-komunistično-nemškutarsko navdahnjene, pa seveda ne v večini, kajti pametni ljudje ne grejo blizu in mnogo se jih že spametuje. En primer. Govornika gori imenovane stranke sta na Stranicah tako govorila, da je večina poslušalcev odšlo, od ostalih kakih 30 pa menda dve tretjini ali še več ni razumelo, za kaj da gre. Blago lo pri njih od 30 do 70% ceneje, kakor drugod. To nas veseli! To je razumel vsak. Pa to je samo vaba. Sedaj pa, kaj pač pomenijo besede: „Pripravite se, držite skup, trdno sklenjeni, vojska bo kmalu"; da-ijc: „Nemška Avstrija je veliko lepše urejena, kakor naša država, tam so naši sodrugi na vladi," Ali pa: „Zakaj smejo slovenski agitatorji na Koroškem nositi orožje, mi socijalisti pa ne?" Ali ste razumeli? Bode-mo pa mi razložili. To se pravi: Z orožjem bodemo prevrgli stari red, pobili, poklali, poropa'li, kar ni z nami, kakor na Madžarskem ali na Ruskem ter si u-sianovili svojo internacijonalno komunistično strahovlado. In ti, slovenski kmet, boš trdo delal in plačeval s krvavimi žulji še stokrat večje davke — če pride do tega — in tvoje spoznanje bo prepozno! Obžalovanja vredno je, da se nekateri kmetje družijo s tako stranko. (.Opomba uredništva: Svetovali bi, da bi se takfh shodov udeležil kak vladni zastopnik, keltske kujskarije so ie malo prehude!]
Konjice. Po dolgi mučni bolezni je umrl brat Orel Alo'z Perklič v cvetu svoje mladosti 18 let. Pogreb je bil v pondeljek, dne 18. oktobra ob veliki u-daležbi sorodnikov in bratov Orlov, ki so ga tudi no-sdi k zadnjemu počitku. Lep je bil pogled na spre -vod po Glavnem trgu do cerkve, kjer je bila sv. maša zadušnica. Potem smo spremljali rajnega na po -kopališče, kjer je ob odprtem grobu govoril mil. g. arhidijakon ganljive besede rajnemu v spomin, nam pa v spodbudo. Bratje Orli so mu zapeli v slovo preti esljivo nagrobnico „Mrtvaški zvon." Žalujoči materi na bridki izgubi naše sožalje, rajnemu Lojzeku pa večni mir!
Šmartno ob Paki. Velika čast je doletela našo občino. Pirtušek Franc, sin našega župana, je postal misijonar. Pa ne mislite morda, da bo svoje misijonsko delo opravljal v Afriki med črnci ali v Ameriki med Indijanci, ne, on bo misijonaril v naši domači občini in sicer ne bo oznanjeval naukov Kristusovih , ampak nauke slavnega Mermolja in globoškega Ure-! a. Je torej misijonar samostojnežev. Preteklo nedeljo 17. t. m. je že delil letake, na katerih se obrekuje in smeši Kmetsko zvezo in se hvali Samostojna. Upr menda, da bo za ta čin tudi sprejel kakšen križec a!i kakšno drugo primerno odlikovanje. Kmetje, dobro si oglejte tega prijatelja. Upamo, da ne bo dobil veliko somišljenikov, ker so šnopsarji, hvala Bogu, zginili iz naše srede! Vsak zaveden in pošten volilec naj takšnim misijonarjem vrata pokaže ter jim pove, da za take žabe pri nas ni mlak.
Lnče. Dne 17. t. m. se je na prav slovesen na-č n izvršila tukaj ustanovitev dekliške Marijine družbe. K lepi svečanosti so prihitela dekleta še tudi od drugod. Zlasti v obilnem številu je bila zastopana na-zarška dekliška Marijina družba, ki je imela š seboj svojo zastavo.
Mozirje. Samostojneži, katerih ni nikdo pri nas poznal do razpisa volitev, so začeli v celem okraja prirejati shode. V Rečici na Paki in pri Sv. Franč -šku sicer niso mogli zborovati, zato pa so libe.-alci , nadučitelj Kocbek, Ivan Lipold pd» Ivan Grozni v Mozirju, izkoriščevalci kmetov Jirman in Zldarn napeli vse sile in zbobnali vse, kar liberalno misli, sko paj, da so mogli prirediti par shodov, na katerih sta sladkomili Drofenik in hauptman Sancin zabavljali čez vse, kar ni liberalno. Gg. vojni dobičkarji, ki so z lesno kupčijo na račun kmetov obogateli, se najbolj pehajo za liberalno Samostojno stranko; že vedo zakaj. Mi privoščimo vse bivše liberalce samostojne -žem, večina ljudstva v našem okraju je bila in ostane v taboru Slov. kmetske zveze.
Gornjigrad. Živela samostojna narodnosti Komaj je postal samostojni liberalec Zidarn načelnik okr. zastopa, nd imel nujnejšega posla, kakor spraviti največjega iremškutarja v našem okraju Ign, Flu-dernika pd. Enžk na Ljubnem v okr, odbor. Kaj gg. liberalcem mar, da je Fludernik še danes zaupnik najbolj strupenih celjskih nemškutarjev, kaj jim je mar, da ga nikdo v Ljubnem ne mara. kaj jim je mar aa sovraži vse, kar je slovensko, glavno in merodaj. no >e, da je liberalec, sedaj samostojni litteralec. (1. Fludernik bo menda aadaj kot okrajni odbornik lažje \ Logarski dolini dobil kako zavetišče za Nemce, katerega do sedaj ni mogel dobiti. G. Kocbeku častitamo k narodnemu delu, katero vrši liberalna samostojna stranka, za. katero si on tako vneto brusi pete.
Šmartno ob Dreti. Pod tem naslovom je izšel v predzadnji „Novi dobi" surov dopis, ki meri očividno na-me. Izjavljam zato, da člankov v „Slovenskem Gospodarju", ki so dali povod za napad gs. Severjeve. nisem pisal jaz, nisem z dopisi v nikakoršni zvezi in ho vem, kdo jih je pisal. Prosim tudi slavno uredni -Stvo tozadevnega potrdila. Sv. Jošt, 9. X. 1920. Blaž Foznič; ovčji pastir, faljrani kaplan, bodoči profesor, itd. itd — Potrdilo uredništva. Potrjujemo, da dopi -sov, o katerih piše „Nova doba", ni pisal gosp. Blaž Poznlč.	v K	» >: V ^
Galicija pri Celju. Za bližajoč« s» «olitv» »t zelo pripravljajo tukajšnji samostojni. Njih general, Jože Nareks, leta tako neutrudljivo po c*li obéiui, da je gotovo že raztrgal več parov podplatov * korist (ah pa škodo?) Samostojne stranke. Cndno je, kak® Nareks vedno povdarja (in s tem slepi ljudstvo), d» samostojneži niso proti veri, ko vendar ž« frabci čvr-lajo po strehah, da se okoli Samostojne, kakor povsod drugod, tudi tukaj zbirajo sami delamržni socialisti, nekdanji štajerčijanci, ki se za cerkeT in ver« jrigajo samo takrat, kadar udrihajo po njej!
Galicija pri Celju. Da bi ljudstvo sedaj -nei volitvami zbegali, so samostojneži začeli širiti naj podlejše laži in obrekovanja. Poslušajte! Da se jeu-vedel novi dač na mošt in sadjevec, so rekli samostojneži v Galiciji, tega je kriva samo Marijina družba in njen voditelj, ki je, tako so rekli, pošiljal p» župniji okrožnico, v kateri družbeniki zahtevajo od beograjske vlade novi dač! Dr. Korošec j« prodal naše vojake Srbom, trdijo dalje tukajšnji samostojni. Zopet so to napravile družbenke, ki so podpisovale tozadevno okrožnico na vlado! Ko pa se je enega teh najbolj glasnih junakov prijelo za dolgi jezik, naj djkaže te trditve, tedaj je samostojni júnale sveto za-k.injal, da to ni res; moral je javno pred cerkvije preklicati vse laži in obrekovanja! Kmetsko ljudstvo, poslušaj! Ko slišiš kakega samostojnega junaka razbijati take in enake laži, primi ga trdo za jezik, naznani njegovo ime s pričami vred še tisti dan vodstvu Ljudske stranke; naj se pred vsem svetom pokaže, kdo so sovražniki dobrega slovenskega ljudstva , in kako delujejo!
liohrna. Naša Samostojna je kmetska in narodna stranka. Zato je skušala vreklamirati: Hanns Ž Schauperl, trgovec, Peter Okroschnigg, «erijas- Wil-í '.»olm Feldin, mesar, Michael Koss in še ostale kmew ¡ Jugoslovane. Sploh se čudijo samostojni, posebno pa j njih gospod fajmošter Blaž, kako, da še niso vsi Doji brnčani sprevideli, da je ravno Samostojna edino kmetska organizacija, ko se poteguje za take prijatelje kmeta, kot je med drugimi tudi g. Justin, katerega tudi marsikateri samostojni kmet preklinja, že ve zakaj. Kako, da ste pozabili na svojega, nekdaj tako požrtvovalnega agitatorja, farovškega Laleka, in ga vreklamirali? Ena kroglica bi le bila več! Malo preveč ste pokazali, da vam gre samo za glasove privo litvah, ne pa. za kmetske koristi. Sicer bi vi raje dali krogljice g. Schauperlu, lovcu, da uničuje divjačino, ki dela škodo našim samostojnim kmetom po hribih . In še to je treba omeniti, da je g. Blaž zelo pozab -Ijiv, da vsled kazni 2500 K in treh dni zapora radi navijanja cen nima volilne pravice, pa je skušal svojo srečo, da bi prišel v imenik. Konečno je pa menda njegov edini samostojno-kmetijski cilj, da bi vei ljudi hodilo v njegovo gostilno, zato jih zadržuje v tvoji gostilni pri svojih pridigah, da postajajo lačni in žejni. In njegovi govori gotovo razjasnujejo kmetom njegovo kmetsko delovanje na Dobrni, kjer je nesel vse, kar je prodal, v žrelo „kmetskega prijatelja" Golla. Nikar se ne hudujte zaradi tega dopisa ! [Vo je pač prvo poročilo o vašem koristnem samostoj-no-kmetskem delovanju za kmeta.
Laški okraj. Kakor bi se bile odprle vse peklenske zatvornice laži in obrekovanj, tako so začel; sedaj pred volitvami naši politični nasprotniki ogeri; bruhati in žveplo na naše voditelje, pred vsem na dr . Korošca. Izmed vseh se odlikujejo samostojneži, da bi tako ljudstvo ne videlo zveze, katera se sklepa med samostojneži in liberalnimi doktorji, zato pa lop po voditeljih Kmetske zveze. Laži, kakor n: pr.: da !» dr Korošec hotel zbežati z 90,000.000 K v Avst to da je kupil graščino in druge take vesti, Širijo na5. samostojni in socijalistični agitatorji med ljudstvo. Fotrebno bi bilo takim ptičem stopiti malo na prste, in dati priliko pred sodiščem, naj trditve doteažejo ■ Ako bodejo naši nasprotniki se še nadalje posl i^eval; takih sredstev v dosego zmage pri volitvah, bomo v prihodnjih številkah „Slovenskega Gospodarja* bresr ozira imenovali take lažnjivce s polnimi imeni, četudi se najde med njimi kak cerkveni ključar.
Bol pri Hrastniku. Podpisani posestniki in delavci obsojamo z vso odločnostjo nesramno blatenja duhovščine, predvsem osebno razžaljenje domačega g. župnika, storjeno od strani govornikov — komu -nistov na njihovem shodu, ki se je vršil dne 10» t» m pred tukajšnim poštnim poslopjem. Odločno proteste, ramo tudi proti temu, da se prostor pred pošto, toret. pred državnim uradom, zlorablja v svrho zborovan-revolucijonarnega značaja, ki so vsakemu poštenemu človeku in državljanu v podtiko.
PLlštaJij. 19. oktobra je umrla p& dolgi m.:ftm bolezni kmetica Terezija Turk v starosti 64 let. Raj na je bila mati č. g. Miloša Turk, kaplana pri Sv. Petru pod Sv. gorami. Bila je vzgledna slovenska gospodinja, ki jo zelo pogrešajo domači in vsi, ki so jo poznali. Vedno bolehna, bila je tudi vedno vedrega duha in veselega srca. Pogreba se je kljub sla -bemu vremenu udeležilo osem gg. duhovnikov pod vodstvom vlč. g. dekana. Bog naj tolaži domače, blagi mamici pa naj da večni mir.
Dobova. Na nedeljskem shodu je gromovnik g. Urek napadal dr. Korošca, da si je nagrabil veliko dtnarja. Kmetje, ki imajo sami nekaj tisočakov v posojilnici, so reklj, zakaj bi si vsak izmed nas smel pridobiti denarja, le Korošec naj bi ostal večni revež. Morda ga še volimo, saj Urek itak tudi samo na to misli, kako bi po naših' plečan splezal' do deiiarja., da si hišo zakrpa. Preveč je že zmagoslaven, naše gibanje mogočno narašča., kmetice iz Pišee pa se čudoma vprašujejo: Ali bo res naš Urek poslanec? fA
28 fkiobra l**»
SLOVENSKI UOJfOlAR,

Hrsl je že začel demobilizirati na kmetih, m ž» vabi Kmetsko-delavsko zvezo, t. j. rdečkarje, k sebi , češ, naža strapta ni razredna ter jim deli „Kmetijski list", ki mu je ostal v Kapelah. Ali mu bo rdeči lintver odstopil glasove? Ker se občinski gerent boji zlasti komunistov, da ne bi mu na Obrež prenesli občine, se mu je lepo zahvalil za nauke, ki jih je — pokrepčan od Zorčičeve kapljice, — v nebrzdani sfrastvenosti delil kot bi bil na rdečem in ne na zelenem shodu. Hdečkarji so mu seveda — najbolj plo-• skali.
dobiček 1« pridnemu,' strokovno dobro šolanemu go -spodarju, ako mu je -Bog podaril vrhutega še par
zrno uateb-iiškft soli ali kakor mnogi pravijo, dobre
Isročo. '/. živin-1 naj ss vsikdar ufcvarja le najbolj •iaziicvi« oseb!» v gospodarstvu, uajooljše .le gospodar ali gospodinja sama: potem bo v najviŠM meri
dobička^iosni)).
E-iketa je sklenila, da	z .vladno naredbo
fakc: zsp-m; izvolitev- občinskih živinorejskih odborov. Prva naloga teh odborov bo li tt3o>jšnja ustano-
A nton Peve.
K Uvinoridikl «nkitf.
E&tco m došk
IV.
Pri razpravi o živinorejskih organizacijah I »lok bodočih občinskih in okra jnih živinorejskih od-borov osenčil veliki pomen3 ki ga imajo živinorejska združenja za napredek živinoreje in brez katerih
(združenj) si zaenkrat resničnega uspeha pri napredku zaenkrat sploh ne morem predstavljati. Nekateri
vdeleženci so sicer predlagali, da naj taka združe -nja ne bodo zadruge, marveč prostovoljna društva ; eden je celo bil mnenja, da naj kmetijske podružnice prevzamejo posel živinorejskih zadrug; največ jih ja pa smatralo, da so taka združenja manj potrebna, čim bo t vsaki občini posloval živinorejski odbor. Jaz gojim naziranje, da so živinorejska združenja neobhodno potrebna tudi zraven občinskih živinorejskih odborov in določiti je le, ali naj se imenujejo živinorejske zadruge ali živinorejska društva ali naj naj- j demo za nje kako novo ime.
Živinorejske zadruge v smislu zadružnega za -Lona, z vsemogočimi objavami in vpisi v zadružnem seznamu, ter letnimi prisilnimi revizijami glede de -narnega prometa, kar vse se združuje z nepotrebnimi izdatki in sitnostmi, so za zavreči in že obstoječe v tem smislu naj le čimprej nehajo: ne trosimo denarja, časa in truda za stvari, ki niso potrebne. Živinorejska društva v smislu društvenega zakona pa taka združenja živinorejcev pravzaprav tudi niso , ker nimajo nikake določene letne članarine in ker morajo člani prevzeti polno jamstvo za vso društven .; obveznosti (nakup bika, itd.1» kakor slednje primer pri zadrugah v smislu zadružnega zakona. Kljub temu bo vendar najumestnejše postaviti živinorejsk >, združenja v okvir društvenega zakona, radi enosta -vnejšega poslovanja in manjših stroškov, ter mesto živinorejskih zadrug ustanavljati živinorejska druš -tva: razne jamstvene formalitete bo mogočo na eden na drugi način obiti že z ozirom na to, da bodo drr-štvu pristopali le razumnejši živinorejci fn da je jam stvo za enega bika razdeljeno na 80 krav in vsled to ga v mirnih časih ni preveč visoko. Uradni vpis ži vinorejskih združenj je potreben radi državnih po.-por: morebiti bi se tak vpis mogel izvršiti v kakem za to določenem seznamu pri poverjeništvu za kme -tijstvo in bi se tedaj vse kmetijstvo oziroma živinorejo pospeševalne zadruge vodile kot v zadružnem se - j m vi plemenska Uet atara znamu nevpisane zadruge, kakor je to na primer pri ACAH.il, toWia se «menjaza Bohinistih sirarnah.	t	koDJ|i.

A»ttsM#čiik
celje, mm m
Živinorejska društva, ki naj se ustanovijo po
pu j SU- j
Maribor.
vseh večjih občinah imaio namen delovati na razu mno rejo, vzrejo in razvoj živine v svojem okolišu nakupom in uporabo enega ali več marčnih bikov z i one krave svojih članov, ki jih odbor pri odbiranju (licencovanju) spozna sposobnim za matične krave: nadalje nadzorovati plemenske živali, iti članom n:\ roke nri vzroji in presojanju 'telet, udeleževati se živinorejskih razstav, voditi rodovnik itd. Licencovanju krav izvrši ali društveni ali posebni odbor skupno z živinorejskim izvedencem zvez'e, h kateri društvo pripada. Občinski živinorejski odbori bodo morali skr -beti za vso živino, slabo in dobro, ter jo po možnosti izboljševati; živinorejska društva odbirajo le najboljšo živino in le to še naprej izboljšujejo — ker napredek ni nikdar zaključen — ustvarjajoč in razširjajo": na podlagi rodovnika vedno nove, po svojih koristnih lastnostih posebno se odlikujoče živalske rodbine. Prva naloga živinorejskih društev bi zato bila, poskr -beti, da vsak posamezen član zanesljivo vodi zapisnik o poskusni molži; druga naloga je, da člani, ki imajo na podlagi zapisnika o poskusni molži prav posebno dobre mlekarice pristopno k kontrolnemu društvu — ki sega navadno v okoliš več živinorejskih društev, — čigar namen je doznati, katere krave daje Iz najmanj krme največ mleka; tretja in pravzaprav bistvena naloga živinorejskih društev pa je, u-stvarjati iz teh najboljših mlekaric, ki glasom kon -irole kontrolnih društev porabijo najmanj krme za gotovo množino mleka oziroma, ki se odlikujejo s posebno krepkimi prebavili, rodovine, zasledujoč bodočo krvno črto po rednih zapisnikih v rodovniku. Bike dobivajo društva iz zanesljivih rejskih (plemenskih) središč, če je čreda središča še boljša od živine čln-nov in (le se isti vsled večje krvne zenačenosti odli -kujejo z močno individualno potenco (posebno spolno zmožnostjo) pri podedovanju (Rejska središča se poslužujejo često najožjega krvnega sorodstva v svrho uirjenja gotovih koristnih lastnosti; živinorejska društva na to pot ne smejo stopiti, ker ne prenese vsaka žival vsikdar dobro sorodstvenega plemenjenja in kter si ne zna vsak živinorejec pravočasno in razumno pomagati, čim se pojavijo zle posledice. Umna živi -noreja ni lo suho rokodelstvo, kakor si to često predstavljajo strokovnjaki; tudi ni vsnkdanje kmetsko delo, ki ga moro opravljati vsaki hlapec ali vsaka dekla, kakor si to predstavljajo naši živinorejci; umna živinoreja je umetnost, ki se spaja sicer s precizno strokovno tehniko in zahteva vsakdanje kmetsko do -lo, ki pa bo prinašala najboljše sadove in največj
i
Hupi mm i
htrilijski kiite
dre f aaboj«», plataaao po 6$ K posuMH« p« 20 K, vaaha žoleo-
oiška pocU^o. 8eTor & Ssm., Ljubljana.	a 77
^^ Suhe gob®
'anCB9 8«n«>i knmao t« .^a T«e droge dflieloc »ti-^olke knpoje trgf.viua Jfflffi»	8 »mi ni
«*£».%>•. Sever & Soup.,
Ljubljana. 348
Naročajte naše liste I
SSetme,
mks suaiino po aaffSjiit
cenah.	*
SABBL SKA, POLlCAKE.
lipi« slnUč©
«tfttri:^*^
---1 y J —
d» 2
rod,
, jMMttr«, četedi v hiibik, patooj*mt*ik (r«l(*i«f>, ni
loko»obito 16 i» M PH. > MMbiai pooitoa in
•««» s« A. Mark«, Osmiisks pri
Ceiju.	eie
\ Lep# p®se»tv#
na spodnjem MiMkem polja 47 praJov rMilje »d tega 7 ofalov vinograda muoro živine, zaloge hi pr-"rrJ JrJae t» jrsia u i[?i mili-jsaa kron psoti pMile. Pomodke aa uprsviiiSt»» pod , Upi dr. i aakip v JagosiBTijL"	919
Posestvo, ^eibS1
ob žel»ia!ei, vuograd, stdaao«aik, ¡*ije i» (osi a Staiao in pridobi na prodsj. P»j«*»ila t apravaiSiia. »22
M*t «i Nli saboTiti pritteo in auaa
kaltlke
te Mj	p««lai2ti ,Pm
. kaiiAi «}««wt s	Asts
ziinenja i Kibiika alie» 9, 927
Fni&CvM,Sltf.Bistrisa
| beližnica /o»ks, obrt medu in i ščenin, se priporoča ča«titi dn-I hovšeini in etnj. odjemalcem ta i nigtočnejšo tostrežbo, izrtšuj« v okrašenih izdelkih voščene sveče po najnižji ceni. Za izvrstno kakovost S78Č se jamči ter se pri-' poroča za blagohotno naklonjeno t.
921
! Msd. univ. dr. Arnšek
ordhira v Celja, Glavai trg 16, j 1. naditropje.	920
1 OBLE&O.
j Priprsste ia najSnejSe. Točno iE i t. ,ii<lao delo. Dobro blago. €«n«je kierkoli. Rgas» pri: \LOJZU 1RBEITEK, Maribor, Dii»vska siio* it, le, (pri steresi «e«tu).	401
J arij Jiterisik
i /liter la pkfsfear, Mstfoar, Bfaa-ii«>7a «bca 3, ae pr^orote m lesk r t» ateeb® tpt-
j '-VSNh ¿d.
) ia d«!«*)!	»a drobno!
fa decg pri Sv. Sarkari
861
Msri o Šobat na S.Wki gori je tafcsj na prodaj.	897
Poitr %3in%rji!
D*kre »kretj« val^^ai stol t 4 valjar i 476 krat 217, e«4aj Se v r*bi, se jo o«»i proda; t*di «troj ^Eofeka" sa žiiioaje s raja. Več
pove f&ul Pin6sr, Ptnj, Za po-poitijo žt. 24.	807
froda se 'TffT^-
ste. četrt ure cd žtl. postaje proda se zavoljo preselitve. Več »e isvn pri gosp. Anton Fidler, trg Leabei-g, p. Podplat.	853
Službe i
Za večjo grajščino
v bliSini Cs^a se iš6«ta en izvrsten kotač za kovanje vosov in pedkntaBje koaj ia ea ipreten kolar, oba lo «¡egoie t večjo odraslo družino, ki ki bila porabna aa poljih» in vinogradska dela na grajščini. Oba dobita prosto sta-nova»j« in nokaj icmlje za lastni rsb» ir. ki ««ela provsamati wdi dola ia okoličane aa lastai raitn. Ostali Mg»ji »it®»oo. Pojasiila daja Ivan Krkar.Lč, odvatsik v Ooljm.	838
Tinicarja '5ST s«!^;
od?ot«k v Maribora, Soia» nlica 14, aa vinognd v aMianjo pri
Maiibors.
Viličarja
vetnik dr. Kapoe, Maribor. SOI
tot pristaT»ik,
ali viničar, podkovan v živinoreji išče kot koroiki Slovenes-bogistc primerne iluSbe, Naslov t opravi Ista.	923
iTJiavin». iz d®bre5 poitene U liUUVU hiše eprejme takoj Frano C ihk, medičar in gvečsr v Slov. Bistrici.	925
Siin^hn občinskega taj» ika, Ola/uUU združeno s slnibo orgaaista išče koroški begniec-Slo>pnei. Ponudbo na FERLIC ZDKAVEO, Meža, poštno ležeče. 920
Pošteni,
vrli majfrjki ljudje s 8 d> 4 delafpkimi močmi, ki se rainmejo ni poljana in vino jradika lela, se sprejmejo s 1. febraarjem ali 1. marc.eir. Vp.nš» se naj v x>*-pirai V. Bianke, Ptnj.	929
vitev živinorejskih društev, fejer takih še ni, SHvi«»-rejaka društva naj- pripravijo ugodna tla..fcoalroliini društvom, ki naj jim /, ustanovitvijo čimprej •rftedijo. Državni oinitelji i>a naj po-ivftijo takoj vso ¡skrb u -nianovitvi rejskih središč oziroma odbpri, nsi{bcftjMh živinorojcev-umetnikov. ki bodo dodajali ¿ivioorejskina društvom vsestransko preizkušene in z ozirora na koristne lastnosti najboljše plemenske živali. Je torej dela veliko: aato je delo smotreno decentralizirati in le vodstvo naj ostane enotno.
Bm^mmm kutle
X® ifil«Si«ltMllO
hitite u iHfri^i «eni
liWii€ TMfiil
SCfM HJBA 24.
i&ii
p i


G. ROTH
delniška 4r«žfea.
Odititk toTirna za strtj«
DUNAJ, Erdbergerliinda 28 c—34 c.
Hidrav«,
naprave za stiskani® OLJA
za pfMtf sfce sfer ste. Ptseje v 1$ urite od 251 it 1S0§ fes ^«nskega zrnja.
TITiRIE: Ducj—Li*ai«g, Dtnajftk* N«T»«a»ito—FaliziMrl.
«17
ozon
^iinarii, Ikmeij^ stavbeniki i a stavbni pd- j
letniki, dobite	A__
vsakivrstne ZICVICI 1117626
m §®ljedg||sty@ v trgsvini za košare in rešeta
pm
JOSIP AMTLOGA, Maribor
TKG SVOBODE (Sfttieiplatz).
Tamkaj se ip:ejeaaj» t«di tm v to stroko spadajoč» popravila. Prtiaeain vpr&šanjem jo priložiti znamko sa odgovor. 928 .
0KIZ[l
889
OROZE!
TOVARNI ZA ŠPIRIT m OltOžE O. DRUŽBA
¥ RAČJEII
p^Sp&r&^a s veje gzdelke.
Umetni mlin
M.	Fram
ie zopet odprt in se sprejema kakor poprej.
o ao
*?tr»a 8.
SLOVENSKI GOSPODAR.
28. oktobra 18i?fl.
Po najnižjih konkurenčnih cenah se dobi v otvarjeni trgoirini
M •
Imana veliko zalogo finega moškega sukna, najmočnejše hlačevine in žameta za hlače. Sukna za ženske kostume in jake, vsakovrstno modno blago, parhente, flaaele, cefirje itd. — Slavnem® občinstvu priporočam, naj se prepriča o veliki izbiri, nizkih cenah kakor tudi točni in solidni postrežbi
Spoštovanjem
i Prešernova ulica št. ¡4«
DANICA KREMA
S21
ZA
m maki mn@Iiiii ter presim© paradise ssa
nton Toneic in drug
OBUVALO
listi, sla j i in
konzervira keio
PROIZVAJA:
, SLAVIJA" tvornica kmmtšnlb preiivodsv d. d. SAGREB
Telefon 5-46	ILICA 213	BrzoJaTl: „CEMIA"
dr. Frani®
naznanja, da je
otmm edvetniSko
^ Mariboru,
Siovess&a nlfaa it II, I. nadstropje.
699
Upi železni nagrabiti križi po ceni od 160 do 589 K, kakor tudi nagrobne svetilke od 80 do 200 K
SÄSh,h PSiTEH & LENART, Marlber,
da se y ¥sSefr§8«ini manufakturnep blasa
Karel-a Wersche«
dobiva vsakovrstao msnuMtoo h!sp v
9M
H
Pristna in zelo močna črna in bela m
^^^■MMito 892
c@tr§i@	ha mu i
tfcfcfftenice (sfiWEle) WWIlMÄI obleke perila
CHI »KIS I t&rbtee m trg aBLienlS!	$otne kosera
»tont.
tečsg© ter «rvi iz prave ksiplt® nsiceiteia pri
Jakobu Lati, Mmfibor

se dobijo po zmernih cesah samo pri dal ■ati»tki zalegi
üatk^^io, O®
Glavni twf S. Posebna ena visa za slabokrvne.
SVARILO"!
ELIT
TRGOVSKE!
Ccnj»nsKn obiinstva vljudno nainanjam, ua Btm pr rešili svoje
trao^ise In prarsfe© deiiviico it AlsHsandrsve ceste št, 30 v Jaržlčeva ulico št- 3
(Kdmnnd Schraidtgssse) MARIBOR.
Popravila rsasso-jrstalh ar Urršajem todas ln ceno. Z» obilen cbiak se priporoča cenjenim sdjeaaicem
Itcsjac Lovrenc, urar. »«.
Kdor želi dobro blaga pa zmerni ceni kupiti naj pride v
trgovine „Soincaa"
Uit facne cei>kve v Gofju.
V zalogi je vedaa v obilni izberi sledeče: bate in rajavo platno, tiskovina, hlačam*, vnakevrstas roU, moško in ženska »akna za ebltk« in kastam«, srajee, nogatice, sokanec itd. Ker imam prvavrstae trgovske stike mi je dana možnost, po konkurenčnih cenah prodajati. Priporoča se za obilen obisk z odličnim spoštovanjem
čeho=slovaško blago
snkno za moške in žensko obleke, debsli hladni
cajgi, r*zni barhenti, farbarsfci drnki, žaas«M za bluze ter vse čevljarske potrebščine so dospele in se dobijo po
nalniifih «en®h n tfsovSni
Seniar pri Hali Nc#«yi
Istetau sa kupujejo vsi poljski pridelki pe najboljših dnevnih cenah. Prepriča se naj vsak sam!
Pristaši! Zbirajte za volila! sklad!
ZAHVALA,
Mnogobrojni izrazi in dokazi sočritja, ki so nam doili od vseh strani, ko nas je za redno zapustil naš preljubi in aadepolni sin in brat
Gusti
sa aaa globoko ganili. Vsem, zlasti preč. dn-hevMini, psedaedstva O. Z. v Ljubljani, kakor tadi vb«m dragim orlovskim odsekom ia vsem, ki so ga spremili na pota v grob, iskresa zahvala.
Saaartin pri Slovenjgradco, 20. okt. 1920. 9i6	Žalnječa rodbina Krpačeva.
894
Afcjzijj 9r*cfenik,
Zimnata, pk*" svilnata mlinska sita!
(najtli iz Švice za moko vseh vrst se dobe v trgovini
Avgust Čadež w Lgubljanis
Koludi orska ulica 35, nasproti „stara Tišlerjeve gostilne".
ladažateJJ i* asažoittlfe Kafc	s&oitm
IVAN HAJNY
Protokol.
tvrdka _______ _ _ _ ___ _ __________
Aleksandrova cefta 4S, nas#r§ti slavama koltdveru, wlmfnlm cenjenim posesiffiktn svalc iraM» zalege smo pmovrstoiH
POLJEDELSKIH STROJEV
kot: vitle, ntlatilaire ca šotni pegcn, na »itel, iitae iirtiiae mH*«, trijarjo ali Utrns od-biralnike, slamorumice, ¡«»rstne iadi.» mline, gtsatiae «Km, stiiMbiioe, karnane rakktuje vaije in tudi istfljfe, kakor slika l»ie. rtpereasice, aahmaiue plage, gsajnižne črjiai» i i vrat ne pcciitkme briopariJnike t velikosti 60 do 1#0 1, faJasoce katle, bakrene katie » ieauje kuhati in stalne ter prevešajoče raotctje. Ptiptutlim tudi iaristne mlečne eeatri fnge ali acparatcrje. Oikibim slamoreBno ncie ter pa^raviib 7»akoTrttn;h atrojer. Postražb» točna in solidna. Na pismena vprašaju dajem odgovor. fcJSCS
•ia
O 'si'öV'Sir id	¿sbctj
Tink äsLi»: s* «v. Cikil*
9