TONE POLAJNAR RAZVOJ ŠKOFJELOŠKE OBČINE V LETIH 1969—1973 V preteklih petih letih je bil v škofjeloški občini dosežen napredek, ki je skoraj nesluteno velik. Velik tudi za tiste najbolj optimistično razpoložene občane, ki so predvidevali, planirali in usmerjali ta razvoj. Razvoj preteklih petih let je tak, kot smo ga prej dosegli v desetletjih. Vse, kar smo dosegli, pa smo dosegli predvsem zaradi — narodne osvoboditve in socialne revolucije, katerih največja pridobitev je samoupravljanje, — izredne delovne pripravljenosti delavcev in delovnih ljudi ter njihovega odrekanja za inamene gospodarskih investicij ter tudi za izločanje finančnih sredstev v investicije, ki so namenjene skupnim potrebam ter — zaradi dobre materialne osnove, ki so jo občani, delovni ljudje in skupščina občine pripravljali v vseh letih po vojni tja do leta 1969. Ker je gospodarstvo, predvsem pa njegov uspešen razvoj, temelj vsem drugim dogajanjem v občini, najprej nekaj podatkov o uspehih, ki smo jih dosegli v gospodarstvu v teh preteklih letih. Pred navajanjem podatkov moram opozoriti, da so v kazalcih zajeta tudi negativna dejstva, katerih najpomembnejša je inflacija, ki delno zamegljuje realno sliko in stanje (kazalci gospodarstva so navajani za leta 1969 do 1973, izhodiščno pa je leto 1968). V občini je bil v letu 1968 dosežen družbeni bruto produkt v višini 739 milijonov din. V letu 1973 pa že 2 milijardi 405 milijonov din, indeks je torej 325. V istem času je bil dosežen družbeni produkt takole: v letu 1968 v višini 292 milijonov, v letu 1973 pa 875 milijonov, indeks rasti je 299. Narodni dohodek, ustvarjen v gospodarstvu občine, je bil 1968. leta 260 milijonov, v letu 1973 pa 726 milijonov din, indeks rasti je 279. Gospodarstvo naše občine se je v teh letih aktivno vključilo v mednarodno delitev in menjavo dela. Tako je bilo v letu 1968 z izvozom prodanih proizvodov in storitev za 7 milijonov 571 tisoč dolarjev, v letu 1973 pa že za 18 milijonov 686 tisoč dolarjev, indeks rasti izvoza je torej 246, Uvozili smo pa reprodukcijskega materiala, polizdelkov ter izdelkov v letu 1968 za vrednost 7 milijonov 411 tisoč dolarjev, v letu 1973 pa za 19 milijonov 551 tisoč dolarjev, indeks rasti uvoza je 263. Tudi narodni dohodek, računano v dolarjih ZDA na prebivalca, se je v tem času močno povečal. V letu 1968 je bil v občini dosežen narodni dohodek na enega prebivalca 697 dolarjev, v letu 1973 pa že 1356 dolarjev. Narodni dohodek se je torej dvignil na indeks 194. (Pri navajanju podatkov za izvoz, uvoz in narodni dohodek sem dolžan opozoriti, da so podatki povzeti tako, kakršna je bila vrednost dolarja v posameanih letih, in sicer za leta 1968, 1969 in 1970 12,50 din, za leto 1971 15 din ter za leti 1972 in 1973 17 din za dolar ZDA.) 137 Novozgrajeni objekti tovarne pohištva Alples v Železnikih. (Foto Sturm.) Ob koncu leta 1968 je živelo v občini 29.888 prebivalcev, ob koncu leta 1973 pa 31.537. Iz te primerjave vidimo, da se je število prebivalcev v preteklih letih povečalo le približno za 5,5 "/o ali za 1,649. Ob koncu leta 1968 je bilo v družbenem sektorju gospodarstva zaposlenih 8.563 delavcev, ob koncu leta 1973 pa že 11.716. Primerjava pokaže, da se je število zaposlenih povečalo za 36,8 "/o ali za 3.153. Že našteti nekateri kazalci gospodarskega uspeha in rasti gospodarstva prepričljivo kažejo, da so rezultat skupnih prizadevanj delavcev. Obenem pa pričajo, da je bil hiter razvoj gospodarstva mogoč le zaradi velikega in uspešnega angažiranja strokovnjakov, sodobnih proizvodnih sredstev in tehnologij, ker sicer ob tako majhnem povečanju števila prebivalcev in zaposlenih ne bi bili dosegli tolikšnih uspehov. Povečanje proizvodnje in produktivnosti dela nam je omogočilo večje osebne dohodke, večjo potrošnjo in večjo akumulativnost. Znano nam je, da so bila pretekla leta leta izredno velikih in uspešnih investicij v gospodarstvu. V teh letih smo investirali v osnovna sredstva gospodartva skupno 715,665.000 din. Od tega je investirala največ industrija, in sicer za 458,322.00 din, kmetijstvo za 19,358.000 din, gozdarstvo za 3,559.000 din, gradbeništvo za 11,358.000 din, promet, turizem in gostinstvo za 140,696.000 din, trgovina za 25,814.000 din, obrt za 35,898.000 din ter stanovanjsko-komunalna dejavnost za 19,753.000 din. Ce primerjamo strukturo investicij po posameznih panogah gospodarstva, ugotovimo, da je šlo 64 "/o investicij v industrijo, 19 "/o v promet in gostinstvo, 5 "/o v obrt, po 3 "/o v kmetijstvo, trgovino ter stanovanjsko komunalno dejavnost, 2 "/o v gradbeništvo ter v gozdarstvo 1 »/o. 138 Nov'a tovarna modno konfekcije Kroj v Skofji Loki. (Foto P. Pokorn.) Razen teh gospodarskih investicij smo v preteklih letih, na osnovi družbenega dogovora, davčne politike in politike regresiranja občinske skupščine, investirali velika sredstva tudi v zasebno kmetijstvo. Za te investicije sicer nimamo točnih podatkov; točen je podatek le za kredite, dane zasebnim kmetom, ki so znašali 17,134.000 din. Ce upoštevamo, da krediti zasebnim kmetom predstavljajo v skupnih investicijah največ 1/3, potem lahko ugotovimo, da je bilo v zasebno kmetijstvo v preteklih letih investirano več kot 52,000.000 din. S takšnimi vsotami so investicije v zasebno kmetijstvo 'na tretjem mestu v občini. Pred njimi so le investicije v industrijo ter investicije v razvoj prometa, turizma in gostinstva. Prav takšna politika investiranja je razlog, da imamo, kljub velikemu odlivu kmečkega prebivalstva v industrijo in druge dejavnosti, danes v zasebnem kmetijstvu mnogo večjo proizvodnjo in več tržnih viškov kot kdajkoli prej. Ob pripravah gradiva za nov srdnjeročni razvoj občine se je zopet pokazalo, da obrt, predvsem pa storitvena obrt, v preteklih letih ni bistveno napredovala. Del storitvene obrti je prerasel v proizvodnjo, tako v družbenem kot v zasebnem sektorju. Kljub temu, da je skupščina občine med mnogimi drugimi problemi razpravljala in sklepala tudi o tem, se stanje ni dosti spremenilo. Ta dejavnost bo v bodoče morala hitreje napredovati, za njen hitrejši razvoj pa bodo morali biti storjeni učinkoviti ukrepi. V nadaljevanju bom poskušal našteti nekaj najpomembnejših investicij v gospodarske objekte, ki po mojem trdnem prepričanju kažejo na našo moč, pripravljenost in vitalnost. V preteklih letih so bili zgrajeni naslednji industrijski in gospodarski objekti: nove proizvodne hale Alpine in Etikete v Zireh, Marmorja v Hotavljah, Jelovice v Gorenji vasi, Iskre in Alplesa v Železnikih ter novi proizvodni hali Jelovice in LTH v Skofji Loki. Razen teh so bili zgrajeni novi proizvodni in upravni prostori za podjetja Kroj, Odeja in Inštalacije, nova tovarna Termike v Skofji Loki, nova tovarna Iskre v Retočah, računski center LTH, novo skladišče veletrgovine Loka v Skofji Loki, več novih pomembnih proizvodnih objektov v Gorenjski predilnici in Gradisu v Skofji Loki ter drugi. Težko je našteti vse, vendar pa moram omeniti tudi adaptacije proizvodnih prostorov in modernizacije proizvodnje v Tehtnici, Avtokovinarju, Kladivarju, Kmetijski zadrugi. Bistri in drugod. Predvsem 139 Novi objekti tovarne Odeja (levo spredaj) in Loških tovarn hladilnikov (desno zadaj) v Skofjl Loki zaradi pomanjkanja delavcev v naši občini so naše organizacije združenega dela Alpina, Iskra, Sešir in Transturist opravile velika investicijska dela tudi na področjih drugih občin. Zavedam se dejstva, da so investicije v proizvodne objekte le del investicij. Investicije v kadre, stroje in opremo ter v nove tehnološke postopke so sicer navzven manj vidne, vendar so dostikrat pomembnejše od lepih novih objektov. Tudi investicij te vrste je bilo veliko, da jih ne morem našteti. Prepričljivo pa nam o pomembnosti le-teh govori podatek, da smo v tem času povečali proizvodnjo za več kot trikrat. Vse te in še druge investicije ter dela, o katerih bom govoril tudi kasneje, v bistvu pomenijo preobrazbo občine. Težko si je zamisliti, kako je bilo pred leti oziroma kako bi bilo, če v preteklih petih letih ne bi bili zgradili 64.000 mnovih ali adaptiranih delovnih površin in odprli 3.150 delovnih mest. Te preobrazbe ni mogoče gledati le z očmi krajinarja ali statistika. Ugotovimo lahko namreč, da je šlo predvsem za preobrazbo nas samih. Tolikšnih naporov in uspehov si lahko privoščijo in jih doživijo le družbe in posamezniki, ki imajo pred seboj trdno zastavljene cilje. Da je tako tudi v škofjeloški občini, kažejo dejstva in podatki nam samim in seveda tudi drugim. Tudi na področju gostinstva in trgovine smo v preteklih letih dosegli lep napredek. V Skofji Loki je bil zgrajen nov hotel, upravni prostori in adaptirana avtobusna postaja podjetja Transturist. Skupaj z njimi so bili zgrajeni tudi novi trgovski in storitveni prostori. Velika sredstva so bila vložena v rekreacijski športni center Stari vrh. Začeli smo delati na novi, lahko bi rekli na kombinirani veji gospodarstva, na kmečkem turizmu. K vsemu temu pa je seveda treba prišteti tudi nekaj v tem času lepo urejenih obratov zasebnih gostincev. Razen teh velikih in nekaterih manjših del in adaptacij je bila v Skofji Loki dograjena trgovina NAMA in nova samopostrežna restavracija na Trat'. 140 Novozgrajeni hotel Transturlst v .sk J.dki. (Kinoteka SGI' Tthiiik, skoija l,