Fofil nlna plaSans v gotovinL
Leto XX., št 151
(JpravniStvo: Ljubljana, Knafljeva b — Telefon št. 3122, 8123, 3124, 8125, 3126. Inseratni oddelek: LJubljana, 8elep-burgova uL — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 1.
Telefon St. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Račun) prt pošt ček. za vodili: LJubljana »t 11.842, Praga Oslo 78.180. Wien 8t 105.241.
Ljubljana, nedelja 2. julija 1939
Cena 2 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124, 312i 3126; Maribor, Grajski trg St 7, telefon St 2455; Celje, StrossmayerJevs ulica Stev. 1, telefon St 65.
Rokopisi se ne vmčajo.
Ob skupščini CMD
Prva leta po vojni, ko je med nami divjala huda moralna kriza, je tudi Ciril-Metodova družba, naša najodlič-nejša in najvažnejša narodno-obramb-na organizacija, začutila, da ji ta kriza odvzema življenjsko moč, da ji spodkopava korenine in ograža obstanek. Oglašali so se ljudje, ki so z vso resnostjo trdili, da je z osvobojenjem in zedinje-njem družba izgubila pravico do obstoja. ker v notranjosti naših državnih meja naš živel j nikjer ni več ogrožen, ker se za rojake preko meja ne da storiti več ničesar in ker je sploh dolžnost države, da pazi na dobrobit naše narodnosti. Bili so zaman vsi dokazi, da je tako naziranje zmotno in da lahko postane usodno celo za razvoj naše narodne zavesti v notranjosti zedinje-nih jugoslovenskih pokrajin. Taki zlovešči glasovi so se ponavljali vse češče in češče, nahajali so rodovitna tla in le podvojenemu naporu daljnovidnej-ših domoljubov se je posrečilo, da je bila rešena naša prepotrebna družba, da je lahko poslovala ter utrjevala narodno zavednost in narodno samozavest.
Na žalost so se kljub temu pokazale neugodne posledice nespametnih argumentov zoper družbo. Ker je poneha-vala požrtvovalnost, je pojemala narodna zavednost; ker smo nalagali dolžnost, skrbeti za naš ogroženi živelj, samo na državo, se je storilo premalo, kajti pokazala se je čudovito preprosta resnica, da smo država mi sami. Ako smo se tedaj mi sami otepali bremena narodne obrambe, bi ga ne bil imel kdo prevzeti, da ni bilo one zveste vojske, ki se je še tesneje strnila okoli naše šolske družbe.
Bila so leta, ko so družbini dohodki padli tako globoko, da je komaj in komaj vsaj vzdrževala kontinuiteto svojega delovanja in skrbela za neprekinjeno tradicijo v narodno-obrambnem delu. Zahvaliti se moramo ziasti današnjemu vodstvu CMD, da se ni vdalo lahkomiselnemu optimizmu. Na vso srečo so tudi v javnosti pogubni zmotni nazori polagoma izgubili svojo udarno in prepričevalno moč. Mladina se je pričela vračati v krog Cirilmetodar-jev. zajeta po želji, kako bi dala duška svojemu domoljubnemu čustvovanju. Družbeni organi so se začeli živahneje gibati in marsikdo je opazil, da družba živo deluje tam, kjer je kazalo, da bi bil vsak poskus nemogoč. Vrnila se je vera v uspeh naše narodne kulturne obrambe.
Vendar ona leta zablode niso ostala brez škodljivih posledic. Zato se danes po dvajsetih letih pri marsikakem ne-všečnem pojavu zavzeti sprašujemo, kako da je kaj takega mogoče. V onih letih naša narodna zavednost ni bila samo uspavana, marveč je silno izgubila na svoji vrednosti in udarnosti. Kar naenkrat smo začutili, da smo v položaju napadanih in ogroženih na svojih lastnih tleh in presenečeni smo ugotovili, da se nam je odtujilo srce marsikaterega našega človeka.
Danes ni čas, da med seboj iščemo krivcev za take neljube pojave. Družba je imela vedno, zlasti pa zadnja tri desetletja, dovolj domačih nasprotnikov in še več brezbrižnikov in lahkomiselnih omalovaževalcev. K sreči je, kakor smo že rekli, prebolela vse krize in je sedaj po zaslugi svoje stare in svoje mlade garde zopet v polnem razmahu. Dogodki zadnjih let so odprli oči tudi mnogim, ki doslej še niso imeli dovolj razumevanja za nujno potrebo in izredno važnost dela, ki ga opravlja CMD. Zlasti ob letošnji skupščini, ki je danes v Ljutomeru, naj ne bo domoljubnega Slovenca, ki bi se v polni meri ne zavedal, da nam je ta institucija potrebnejša kakor kdajkoli in ki ne bi trdno sklenil, da bo r>o svojih močeh povsod in pri vsaki priliki podpiral nje plemenito stremljenje in prizadevanje.
O pretežnem delu družbinih naporov javnost ne more biti poučena, kajti narodna obramba je boj in ni ga modrega stratega, ki bi svoje podrobno delo obešal na veliki zvon. Naša domoljubna javnost pa sme imeti polno zaupanje v družbino vodstvo, ki ga tvorijo priznani strokovnjaki ter izkušeni delavci na narodno-obrambnem polju. Brez zaupanja v vodstvo ni mogoča uspešna obramba proti velikim nevarnostim ki se dan za dnem pojavljajo v najrazličnejših oblikah. Na današnji dan si mora vsak naš človek biti na jasnem, da je treba čim učinkoviteje zadelati vrzeli preteklih let in napeti vse sile, da postane naša družba zopet osrednja matica našega odpora proti tujemu vplivu, in to v še obsežnejšem in globljem pomenu kakor je to bilo v najslavnejših in najuspešnejših letih.
Mladina se zopet oklepa naše narodne obrambne družbe in to nam je jamstvo, da bo družba s pomlajeno silo visoko dvignila prapor dejavne narodne zavesti ter z novo odločnostjo zastavila svoje napore tam, kjer so
temni oblaki iznad gdanska ogražajo evropo
V Parizu, Londonu in Varšavi presojajo mednarodni položaj zelo resno — Vsaka enostranska sprememba glede Gdanska lahko sproži novo svetovno vojno
London, 1. julija, z. Problem Gdanska obremenjuje vse politično ozračje, čeravno v Londonu še ne računajo, da bi prišlo do preloma že v prihodnjih dneh. Kljub te. mu pa bo lord Halifax preko nedelje ostal v neposredni bližini Londona in tudi vsi ostali člani vlade so bili naprošeni, naj bodo pripravljeni, da se lahko na prvi poziv takoj zberejo v Londonu. Angleški veleposlaniki v Berlinu, Varšavi in Bukarešti so bili brzojavno pozvani v London, kar po sodbi londonskih političnih krogov še posebno označuje resnost položaja.
Komunike poljske vlade, ki podrobno našteva priprave za prevrat v Gdansku, je napravil v Londonu zelo velik vtis. Z nemške strani se sicer poljske navedbe zanikajo, vendar pa jih potrjujejo tudi zelo ve. rodostojna poročila, ki jih je prejela angleška vlada po drugih poteh in ne preko Poljske. Vsa ta poročila soglašajo v tem, da so gdanski Nemci začeli slično kakor lansko jesen sudetski Nemci organizirati prostovoljske odrede, da so namestili tudi že topove in da se sploh pripravljajo na vojaško akcijo. Poleg tega prihajajo tudi verodostojne vesti o velikem premikanju nemških čet vzdolž poljske meje.
V angleških diplomatskih krogih prevladuje mnenje, da bo skušala Nemčija s proglasitvijo priključitve Gdanska prisiliti Poljsko, da ona začne z vojaško akcijo, tako da bi bila Nemčija napadena. Jasno pa je, da bi vsak poizkus enostranske spremembe v Gdansku ne glede na metode, ki bi se pri tem uporabljale, ustvaril skraj. no nevarno situacijo. V Londonu ponovno podčrtavajo zadnje dni podana svarila ln ne dopuščajo nobenega dvoma, da bosta Anglija in Francija brez oklevanja izpopolnili svoje obveznosti do Poljske.
V čem Poljska
ne more popustiti
Varšava, 1. julija, z. Glede ukrepov, ki jih izvajajo narodni socialisti v Gdansku in v Nemčiji, zavzemajo varšavski mero-dajni krogi zelo resno stališče. Odgovorni činitelji izjavljajo, da dogodki zadnjih dni zbujajo vtis, da hočejo narodni socialisti izzvati Poljsko k dejanjem, s katerimi bi se mogla Nemčija označiti za napadeno. Poljska vlada bo ohranila hladno kil, bo pa na vsako sovražno akcijo odgovorila s takojšnjo protiakcijo.
Pariz, 1. julija, b. Spričo napetosti, ki je spet nastala okoli gdanskega vprašanja, je tukajšnji diplomatski tednik »La Tribune des Nations« odposlal svojega posebnega poročevalca Roberta Leurqulna v Varšavo, da se v razgovorih z najvišjimi poljskimi predstavniki na licu mesta informira o poljskem stališču glede Gdanska. Po daljši anketi, pri kateri so mu bila odprta vrata do najvišjih poljskih odgovornih krogov in do samega predsednika republike Moscickega, objavlja sedaj svoje zaključke. Leurquin je mnenja, da Poljska v štirih točkah nikdar ne more popustiti. Te točke so:
1.	svoboden dostop do gdanske luke,
2.	ohranitev carinskega nadzorstva, ki mora ostati v poljskih rokah,
8. nadzorstvo nad vsemi prometnimi in prevoznimi sredstvi ter
4. formalno priznanje pravice do ohranitve poljskega državljanstva za vse one Poljake, ki so po službeni dolžnosti navezani na bivanje v svobodnem mesta s j primernimi jamstvi za spoštovanje te pravice.
Sleherno spremembo teh svojih pravic bi Poljska smatrala za kršitev svojih interesov in omejevanje svoje suverenosti. Poljski odpor proti poskusom omejevanja navedenih pravic bi zato ne mogel ostati brez daljnosežnih posledic.
Pariz In London prepuščata odločitev Varšavi
London, 1. julija, br. Glede na izredno poostritev mednarodnega političnega položaja, povzročeno spričo vznemirljivih vesti po vojaških pripravah v Gdansku, so danes poluradni krogi v Londonu ugotovili, da se je v javnosti pojavilo vprašanje, kakšno stališče bo zavzela Anglija, če bi se v Gdansku izvršil državni prevrat in bi Gdanci sami sklenili, da se priključijo Nemčiji. Na to vprašanje odgovarjajo s poudarkom, da je angleško stališče glede angleških obveznosti do Poljske popolnoma jasno ln nedvomljivo. Anglija bo priskočila Poljski na pomoč z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, čim bo storjen kakšen korak, ki bo pomenil očitno ogražanje Poljske ln njenih življenjskih interesov ter bo Poljska sama spoznala, da mora zagrabiti za orožje ln reagirati na tak korak.
Tudi francoski listi se bavljo danes s tem vprašanjem in vsi soglasno poudarjajo, da tudi francoska vlada nikakor ne okleva in bo ukrenila ob pravem času vse, da do kraja in takoj izpolni svoje obveznosti do Poljske.
Presoja položaja v Rimu
Rim, 1. julija, z. Poročila iz Londona in Pariza označujejo v Rimu za alarmno ofenzivo, ki naj bi dvignila moralično razpoloženje v Franciji in Angliji za primer, če bi ju nekega dne zbudilo grmenje topov. Vendar pa v Rimu ne prikrivajo, da je položaj zelo reser. čl da bi vsaka enostranska sprememba v Gdansku postavila zapadni velesili na stran Poljske.
Običajno zelo dobro poučeni krogi znova zatrjujejo, da sta se Mussolin! in Hitler te dna sestala na italijansko-nemški meji.
Popis motornih vozil v Gdansku
Varšava, 1. julija, o. Gdanski senat je odredil popis vseh motornih vozil v mestu.
Angleški socialisti v Gdansku
Gdansk, 1. julija. AA. (Pat): V Gdansk je prispela delegacija poslancev angleške delavske stranke.
»Položaj je zelo resen"
Daladierovo in Bonnetovo poročilo na seji francoske vlade — Novi vojaški krediti — Zadovoljiv potek pogajanj v Moskvi
Pariz, 1. julija, p. Danes dopoldne je imela francoska vlada sejo, po kateri je bil izdan komunike, ki pravi: Ministrski svet se je sestal danes dopoldne v Elizej-ski palači. Sejo je vodil prezident Lebrun. Ministrski predsednik Daladier je na seji poročal o občem političnem položaju, ki ga je označil za zelo resnega. Nato je predložil ministrskemu svetu v odobritev vrsto dekretov, med njimi tudi dekret za nov kredit 4.4 milijarde frankov za narodno obrambo. Dekret določa podrobnosti za uporabo omenjenega kredita.
Na seji je nato govoril zunanji minister Bonnet, ki je podal izčrpen ekspoze o ugodno se razvijajočih pogajanjih v Moskvi in o položaju v Gdansku, ki se je zadnje dni zaradi raznih vojaških ukrepov tako zelo poostril.
Pariz, 1. julija. AA. Na današnji seji ministrskega sveta je zunanji minister Bonnet podal poročilo o zunanjepolitičnem položaju. To poročilo se je predvsem nanašalo na sedanji razvoj dogodkov v Gdansku in na tekoča pogajanja „ z Moskvo. Minister Bonnet je sporočil svojim tovarišem obvestila, ki jih je dobil od poljskega veleposlanika Lukasiewicza in francoskega veleposlanika v Varšavi Leona Noe-la, ki se zdaj mudi v Parizu. Po obvestilih, ki so bila izdana po seji ministrskega sveta v Parizu, zdaj kljub vestem iz gotovih virov ni verjetno, da bi prišlo že v par dneh do kakih večjih dogodkov v Gdansku, čeprav položaj zahteva največjo pozornost. V ostalem pa ni glede stališča Francije in Velike Britanije, Izraženega v obveznostih, ki so bile dane Poljski ter v nedavnem Daladderovem in Ha-l!ifaxovem govoru, nobenega dvoma.
Bonnet je sporočil svojim tovarišem, kakšna so bila nova navodila, ki sta jih francoska in angleška vlada poslali svoji-
bile pozicije naše obrambe omajane. Sodelovanje mladine je poroštvo, da se bo družbino delo zopet razmahnilo v borbenem navdušenju, ki rodi tako velike in lepe uspehe.
ma zastopnikoma v Moskvo za nadaljevar nje pogajanj, katera potekajo zadovoljivo.
Zunanji minister je razložil tudi vprašanja, ki jih postavljajo v tem trenutku v zunanji politiki na dnevni red in ki so v zvezi s francosko-turškimi in francosko-sirskimi odnošaji.
Po končani seji ministrskega sveta sta Bonnet m poljski veleposlanik Lukasiewicz imela konferenco ,na kateri sta razpravljala o dosedanjih dogodkih in o finančnih pogajanjih, ki jih vodi poljska vlada v Parizu in Londonu.
Phipps in Noel priDaladieru
Pariz, 1. julija. AA. Predsednik vlade Daladier je imel snoči sestanek z angleškim veleposlanikom v Parizu Phippsom ter francoskim veleposlanikom v Varšavi Noelom.
Vojaške priprave v Alžirju
Rim, 1. julija- w. Iz Casablance poročajo, da izvaja Francija v Alžiru mrzlične vojne priprave. Visoki vojaški funkcionarji prihajajo in odhajajo iz Francije od-nosno iz Pariza. Generalni rezident je neprestano na potu med Parizom, Gibraltarjem in Alžirom. Prebivalstvu dele plinske maske ter izvajajo širokopotezno propagando za francoske cilje. Začela se je tudi rekrutacija domačinov. Veliko pozornost zbuja zlasti premikanje čet med francoskim Alžirom ln španskim Marokom.
SUen napredek
angleškega letalstva
London, 1. julija. AA. (Reuter) Minister | za zrakoplovstvo, sir Kingsley Wood, je j imel danes govor, v katerem je poudarjal j napredek, ki ga je doseglo angleško zrakoplovstvo. Poleg drugega je dejal: Čeprav se morajo — kar je čisto naravno — šte- ! vilke držati v tajnosti, se vendar morejo videti gotovi znaki o tem, kako se Velika Britanija prizadeva pri proizvajanju letalskega materiala, že iz dejstva, da vsak teden izdamo samo za letalstvo dva milijona funtov žterlingov (90! milijarde dii^). j
Izdelani so novi načrti, da bi se čimprej mogla povečati kapaciteta industrije, ki je odločilnega pomena v primeru, če bi prišlo do vojne Letalske tovarne skupno z ostalimi velikimi industrijskimi podjetji, ki so bila pred nedavnim ustanovljena, so postale del velike industrije, katere kapaciteta je dosegla že znatni obseg. Angleško letalstvo se gradi na trdnih temeljih in se odlikuje po veliki vzdržnosti in po veliki hitrosti. Poleg tega ga odlikujejo še sijajen tehnični material in odlično izvež-bani letalci.
Zaupni nemški
predlogi Angliji?
London, 1. julija, z. »Evening Standarde poroča, da je nemška vlada poslala Cham-berlainu neke zaupne predloge. Te predloge je prinesel v London osebni prijatelj nemškega zunanjega ministra Ribbentropa baron Edvard Geyr.
In zaupno angleško sporočilo Nemčiji?
London, 1. julija, o. Današnji popoldanski listi poročajo, da je angleški poslanik v Berlinu Neville Henderson pred svojim odhodom v London dobil od londonske vlade nalog, naj obišče Hitlerja in mu izroči zelo nujno noto angleške vlade. Trdi se, da vsebuje ta nota zadnje opozorilo z angleške strani v tem smislu, da bo Anglija . » , okupacijo Gdanska smatrala za čin, ki bo imel neizogibno za posledico izpolnitev vseh obveznosti do Poljske.
Roosevelt posreduje?
New York, 1. julija. AA (Štefani) »New-york Post« objavlja vesti o možnosti novega posredovanja predsednika Roosevelta v evropski krizi. Roosevelt bi prevzel to akcijo na nedavno povabilo nemškega kan-celarja Hitlerja.
New York, 1. julija. AA. (Štefani): Listi trdijo, da je ameriški veleposlanik v Londonu odložil svoje potovanje v Washing-ton zaradi razvoja evropskega političnega položaja v zadnjih 24. urah. Ameriški vele-
poslanik je imel včeraj več telefoničnihi razgovorov s predsednikom Zedinjenih držav Rooseveltom in zunanjim ministrom Hullom.
Zbiranje angleške mornarice
London, 1. julija, b. Vojne ladje angleške domače mornarice, tako zvane »Home Fleet«, ki so bile doslej izven domačih voda, se vračajo te dni v svoja domača oporišča. Tako sta se vrnili ▼ Portsmouth kri-žarki »Aurora« in »Glasgow« ter admiralska ladja »Nelson«, medtem ko se bo še pred koncem tega tedna vrnila v svoje oporišče tudi matična ladja za letala »Royal Oak«. Vrnitve vojnih ladij v domače vode so v zvezi z znano odločitvijo admirali-tete, da se letošnji dopusti mornarjev končajo čimprej. Odločitev admiralitete zelo ugodno komentira list »Star«, ki piše med drugim: Sprememba dobe poletnih dopustov v mornarici je pameten ukrep previdnosti. Biti pripravljen na vse morebitnosti, je najboljša metoda zavarovanja v teh negotovih časih. Spričo dejstva, da se naša mornarica tako briga za našo varnost, ni nobenega razloga za pesimistične napovedi o tem, kar bi se utegnilo pripetiti v avgustu. Bridka izkušnja nas uči, da doseže »vojna živcev« navadno svoj paradoksni višek ob koncu poletja. Ako se za tedaj pripravlja kaka kriza, moramo pač biti hladnokrvno pripravljeni na vsako eventual-nost.
Atene, 1. julija. AA. Dne 7. julija bodo priplule v falersko pristanišče 4 angleške kontratorpedovke. V juliju ln avgustu bo 40 ladij angleške vojne mornarice obiskalo otočje v Egejskem morju.
Poziv angleškega delavstva nemškemu narodu
London, 1. julija. AA (Reuter) Angleški delavski svet, v katerem so zastopniki zveze angleških delavskih sindikatov in zastopniki delavske stranke, je naslovil po radiu poziv na nemški narod in na delavci vsega sveta. V tem pozivu bo angleški delavski svet govoril za mir in sporazum.
Popolna duhovna
stmjenost Francozov
Računanje na možnost notranjega razcepa v primeru vojne označujejo v Parizu za usodno zmoto
Pariz, 1. julija, z. Francoska javnost je glede zunanje politike vlade tako složna, da je vsak razcep popolnoma izključen, dokler bo trajala sedanja napetost. Ministrski predsednik Daladier je danes popoldne v zelo resnih besedah še enkrat označil resnost položaja in sporočil, da zadnji ukrepi vlade izključujejo vsak dvom o čvrstem zavezništvu Francije in Anglije in o njuni odločnosti, da izpolnita prevzete obveznosti. Četudi ne verujejo v neposredno nevarnost že v prihodnjih dneh, smatrajo vendar dejstvo, da je šef glavnega generalnega štaba Gamelin opustil nameravani obisk na Korziki, za zelo alarmantno.
Domneve nekaterih nemških krogov, da bi moglo v primeru oboroženega spopada priti v Franciji do kakega odpora proti vladi, označujejo v Parizu za popolnoma napačne in za usodno zmoto, ker je vsa Francija strnjena okrog Daladiera. V Parizu naglašajo, da je leta 1914 nemški tisk
prav tako nasedel takim ližnivim poročilom, ko je trdil, da se francoski delavci ne bodo borili, sedaj pa so nemški upi vezani na nekatere docela brezpomembne strankarske politike, ki nimajo na francosko javnost prav nikakega vpliva.
Tudi britanski imperij je složen
London, 1. julija, br. Četrtkov govor zunanjega ministra Halifaxa je napravil na vso britansko javnost najgloblji vtis. Iz vseh krajev britanskega imperija prihajajo vesti, da se vsi narodi v imperiju solidarizirajo z izjavami lorda Halifaxa. To je danes poudaril tudi finančni minister Simon v razgovoru z novinarji. Lord Halifax, je dejal, ni govoril le v imena britanske vlade, nego tudi v imenu vsega britanskega naroda in velike večine narodov britanskega imperija.
Zadnji angleški predlogi izročeni sovjetski vladi
Zopet dveurni sestanek v Moskvi — Predloge proučujejo v Kremlju — Optimizem na zapadu
Moskva, 1. julija. w. V četrtek sta veleposlanika Seeds in Naggyar iz Londona, odnosno Pariza dobila nova navodila za pogajanja z ruskimi državniki Davi ob 10. sta se v družbi angleškega posebnega delegata Stranga odpeljala na Kremelj, kjer je vse tri takoj sprejel predsednik vlade in zunanji minister Molotov. Razgovoru je prisostvoval tudi njegov pomočnik Potemkin, kakor vsem dosedanjim. Sestanek je trajal dve uri. Oba veleposlanika in Strang so Molotovu predložili dopolnila k zadnjim angleškim in francoskim predlogom. Dopolnila so taka, da po mnenju angleškega in francoskega zunanjega ministrstva zadostujejo za končno ugoditev ruskim zahtevam.
London, 1. julija. AA Reuter poroča iz Moskve: Angleški veleposlanik sir William Seeds, francoski veleposlanik Naggyar in odposlanec Foreigen officea Strang so obiskali v Kremlju sovjetskega komisarja za zunanje zadeve Molotova in njegovega pomočnika Potemkina. Konferenca je trajala dve uri. Strang je izjavil po konferenci, da sovjetska vlada zdaj razpravlja o predlogih ln da bo v kratkem prišlo do novega sestanka.
Pariz, 1. julija. AA (Havas) V francoskih diplomatskih krogih prevladuje največji optimizem glede razgovorov v Mo-akvL X teh krogih so prepričani, da m.
bodo razgovori mogli sedaj zelo hitro in uspešno končati.
Sovjetski veleposlanik pri Rooseveltu
Washington, 1. julija, o. Tukajšnji ruski veleposlanik Umanski, ki odhaja v Rusijo na dopust, je imel s prezidentom Rooseveltom konferenco, ki je trajala polno uro. Razpravljala sta o mednarodnem položaju. V političnih krogih zatrjujejo, da je dal pobudo za ta sestanek Roosevelt sam, ki se je hotel informirati o stališču Rusije v sedanjih evropskih vprašanjih in glede problemov Daljnjega vzhoda, Umanski je imel sličen razgovor pred dve-" ma dnevoma tudi z zunanjim ministrom Cordellom Hullom. V sredo odpotuje Umanski v Moskvo,
DOBRA KUPČIJA
»JUTROVI« MALI OGLASI!
DANES
449
ponudb in povpraševanji
Rimski pritisk na Varšavo Beležke
Italijanski list svetuje Poljski, naj popusti Nemčiji Ostre polemike z Daladierom, Chamberlainom in
HaliSaxom
Eim, 1. julija, o. V zvezd s poostritvijo nemškopoljskih odnošajev opominja današnji »Resto del Carlino« Poljsko, naj ne priliva več olja v ogenj, ker bi to moglo povzročiti svetovni požar. Poljska naj rajši sklene kompromis z Nemčijo. Ce bo nadaljevala s svojim izzivanjem, ni izključeno, da bo izbrisana ko neodvisna država z eviopskega zemljevida, Žal nam je, piše list, da moramo to povedat", toda to je resnica Italija je vedno spoštovala Poljsko in bila prijateljica poljskega naroda. Bilo bi nam žal, če bi se por lšilo staro prijateljstvo med italijanskim ln pivskim naiooom. Zato smatramo za • vojo dolžnost, da piedočimo Poljski vso nevarnost, ki izhaja od tod, ker se je Poljska pogriš-no ori-mta-ala in sprejela angleško-irinco-sko tezo. Ta tragična pogreška bi mogla postati fatalna za Poljsko. Zato naj se odgovorni činitelji v Varšavi še pravočasno preuvnerejo, ker mi res ne bi želeli, da bi ataradl j ho ve kratkovidnosti Poljska docela izginila z evropskega zemljevida.
Rim, 1. julija. AA. (Štefanu). »Mesiag-gero« razpravlja v današn>em sv>jem uvodniku o mednarodnem političnem položaju. List obsoja kampanjo, ki so .o Izzval. t liladier, Halifax, Churchill in Eden v svojit nedavnih govorih, ki kljub pozivanju t miru pomenijo politiko na3 Istva. Morda so govor francoskega ministrskega predsednika nareiivale notranje o mitične potrebe. Stališče VeLle Britanija pa je popolnoma drugačno, kajti čeprav ona prizna jcaebo po reviziji ln j.o razdelitvi bogastva, vendar p >6Auša pri vseir tem odložiti to razdelitev naravnih dobrin. List zakljn lit s trditvijo, da je 4.re'oa prc vsem dokaza o ia!:remh namenili, če se ho'Se vzpostaviti zasipanje, ne pa '.zre-kati «firc prazne beo'.de, kajti v nasprotnem piitneru bi to pomenilo Is"- > kot llce-m,ers,'cra.
Rim, 1. julija. AA. (Štefani) »Giornale d'Italia« objavlja članek, ki med drugim pravi, da Francija in Velika Britanija poskušata ustvariti »Prikazen nemško-itali-janske nevarnosti«. Francija in Velika Britanija trdita, da ne delata na obkolitev držav osi Rim - Berlin. Vse ono. kar delata, pa je dokaz takšnega prizadevanja in se lahko reče, da sta Nemčija in Italija v krogu, ki so ga začrtali okoli njih. Res je, da merodajni angleški činitelji govore o potrebi, da se sporna vprašanja rešijo s pogajanji, res pa je tudi, da je to v nasprotju s pojmovanjem francoskega ministrskega predsednika Daladiera, ki noče niti slišati o upravičenih italijanskih zahtevah. Govore mnogo o Gdansku in nemških namenih v zvezi s tem, ničesar pa ne govore v zapadnih demokratičnih državah o odstopitvi aleksandretskega sandžaka, oziroma se pri tem nič ne govori o kršitvi pravic. Francosko časopisje opravičuje odstopitev aleksandretskega sandžaka s turškimi narodnimi zahtevami Če je to
tako, potem je treba zastaviti vprašanje, j ali se tudi Gdansku ne bi mogla priznati i ista pravica Končno omenjeni list pravi, da zapadne demokratične države govore o nekakšni nemški nevarnosti samo zato, da bi čim bolj mogle izvesti svoje namere in ohraniti še dalje svojo nadvlado.
Gobbels odgovarja
angleškim Ustom
Berlin, 1. julija. AA. Dr. Gobbels je napisal za »Volkischer Beobachter« uvodnik, v katerem pravi, da ni nikoli dejal, da bi bili Angleži idioti. Vljudnost mu brani, da bi se posluževal takih izrazov. Ako Angleži pravijo, da skušajo najti način, kako bi govorili z nemškim narodom, potem ta možnost obstoja. Angleži naj se obrnejo na vodjo in državnega kancelarja. Vsa ostala pota so zaprta. Angleži se jezijo, kadar govorimo o obkoljevanju. Toda Angleži nas obkoljujejo in mi Nemci se branimo. Kaj naj torej London napravi? To je zelo enostavno. Spremeni naj svojo politiko, naj ne drži velikih govorov, temveč naj dela. Mi zahtevamo od oLndona, naj nam vrne škodo, ki nam jo je povzročil.
Poljska in Slovaška
Varšava, 1. julija AA. (Pat). Slovaški poslanik Satmari je predal predsedniku republike akreditivna pisma. Ob tej priliki je Satmari izjavil: Zelo srečen in ponosen sem da sem imenovan za poslanika v Varšavi Moj ponos je toliko večji, ker je Poljska bila med prvimi velikimi državami, ki so priznale suvereniteto slovaške republike. Moji domovini ne bo ničesar ljubše kot poglobljenje in razširjenje odnošajev do-brega medsebojnega sporazuma, ki je v tesni zvezi z življenjskimi interesi Evrope. Nenavadno bom srečen, ako bo moj trud pripomogel k ohranitvi in okrepitvi prijateljskih odnošajev, ki tako srečno ve. žejo naša dva naroda.
Predsednik republike Moscickd je v svojem odgovoru »dejal, da je bila Poljska prva država, ki je ustanovila svoje diplo-matične predstavništvo v Bratislavi ter s tem priznala neodvisnost Slovaške. Dokazala je tako svoje dobrohotno stališče napram Slovaški.
Splovljenje nove nemške križarke v Bremenu
Bremen, 1. julija. AA. (DNB): Današnji dan je posvečen slavnostim v Bremenu. Izročili so prometu nov most čez reko Wese-ro. Pri svečanostih je bil navzoč tudi veliki admiral Raeder Novi most se bo imenoval po Adolfu Hitlerju. V morje so danes spustili v Bremenu tudi novo nemško 10.000-tonsko križarko.
WInston Churchill gleda zelo črno na sedanji mednarodni položaj
Objavili smo že na kratko govor, ki ga je v sredo imel v londonskem City-Carlton klubu znani angleški konservativni politik Winston Churchill. Ker velja Churchill za enega najbolj informiranih sodobnih angleških politikov in ker je njegov govor vzbudil veliko pozornost tudi izven Anglije, ga tu navajamo v daljšem izvlečku po besedilu angleške agencije »Exchange Telegraph«:
»Znano mi je, da je britanska vojska, zlasti letalstvo prejelo te dni nalog, naj bo v strogi pripravljenosti in čuječnostL Sedanji položaj je izredno resen. Podoben je v marsičem dogodkom ob koncn preteklega leta, vendar s to važno razliko, da nam letošnje leto ne dopušča več nikakih izmikanj. S ČSR nas niso vezale nikake obveznosti in mi nismo varnosti Cehov nikdar zajamčili. Poljakom pa smo letos dali popolna jamstva. Ako bi Poljska postala žrtev neizzvanega napada, smo mi
in Francozi obvezani, da gremo v vojno.
Morda imajo prav oni ljudje, ki pravijo, da se pred žetvijo ne bo nič zgodila Jaz osebno nisem naklonjen takim prerokovanjem datumov, kajti le prepogosto se dogaja, da jih dogodki prehite. Razen tega pa do žetve ni več tako daleč. Ne verjamem, da bi bila vojna povsem gotova, ako pa imamo pred očmi vse sedanje vojaške priprave, potem se moramo bati, da se bo zgodilo najhujše in da se bo kmalu zgodilo.«
Na koncu svojih izvajanj je Winston Churchill naglasil potrebo čimprejšnje sklenitve pogodbe z Rusijo. Osebno je mnenja, da so ruski pomisleki glede baltiških držav upravičeni in da bi jih bilo treba v celoti upoštevati. »Iskreno rečeno, je zaključil Churchill, ne morem si misliti, da bi bili drug drugega cele mesece samo vlekli za nos.«
Turčija ratificirala
pogodbo s Francijo
Saradzoglu: Kdor bi hotel preizkušati turško-francosko prijateljstvo, bi utegnilo postati to zanj usodno
Ankara, 1. julija. AA. Velika narodna skupščina je soglasno ratificirala franco-sko.turški sporazum o priključitvi aleksandretskega sandžaka Turčiji. Navzočih je bilo vseh 334 poslancev. Ratifikacija je bila izvedena po skrajšanem postopku. Zunanji minister Saradzoglu je imel ob tej priliki govor, v katerem je med drugim izjavil:
Predno smo sklenili sporazum in dosegli ta uspeh, smo imeli dalje časa resne razgovore. Pogajanja so bila dolga, resnici na ljubo pa moram reči, da za časa pogajanj niti ena druga stran ni poskušala komplicirati to nalogo. Obe strani sta se trudili, da bi bil sporazum čimprej dosežen. Naše zahteve so bile postavljene v duhu popolnega in prisrčnega prijateljstva, ureditev tega vprašanja pa je častna za obe državi Svet naj danes ve, da je ta rana zaceljena in da so od zdaj naprej zaprta vsa vrata vetrovom tuje propagande. Turčija in Francija, ki stremita za
pa se smejo ustaviti v mestu le, ako imajo posebno dovoljenje političnih oblasti tem, da bi vladal v svetu mir, se zdaj pripravljata, da pobere ta sadove onega, kar sta zasadili na tleh zgodovine. Vsem, ki še dvomijo o turško-francoskem prijateljstvu, naj dam samo en nasvet: Naj nikdar ne preizkušajo tega prijateljstva. Tak poskus bi utegnil biti zanje usoden.
Povečanje ruske črnomorske mornarice
London, 1. julija b. Agencija »Exchan-ge Telegraph« doznava, da je Rusija v zadnjem času zelo povečala svojo črno-morsko mornarico, zlasti z novimi podmornicami in križarkami ter drugimi vojnimi ladjami, katerih število in tipi niso znani Inozemskim potnikom je prepovedano odslej ustavljanje in ogledovanje v glavni črnomorski vojni luki Sevastopolu, Rusi
Obisk Kjuseivanova v Berlinu
Sofija, 1. julija. AA. Bolgarska telegrafska agencija poroča: Predsednik bolgarske vlade dr. Georgij Kjoseivanov bo uradno obiskal Berlin od 1. do 7. julija. Spremljali ga bodo ravnatelj političnega odseka v zunanjem ministrstvu Altinov, tiskovni ravnatelj Serafinov, tajnik poslaništva Sišmanov, šef kabineta Fejev in skupina časnikarjev.
Sofija, 1. julija, b. Iz zanesljivega vira se doznava, da bo predsednik sobranja Mušanov v kratkem obiskal London Njegov londonski obisk se sicer označuje kot
obisk zasebnega značaja, toda nobenega dvoma ni, da bo Mušanov, ki velja za enega izmed najbolj spretnih bolgarskih politikov, izkoristil svoje bivanje v Londonu za važne politične razgovore.
Madžarsko poslaništvo v Bratislavi
Budimpešta, 1. julija. AA. (DNB): Kr. namestnik admiral Hortby je izdal ukaz, s katerim se generalni konzulat ▼ Bratislavi spreminja v poslaništvo. Z drugim ukazom je dosedanji madžarski generalni konzul ▼ Bratislavi Szabo postavljen za stalnega odpravnika poslov madžarskega poslaništva t Bratislavi
Predsednik vlade
v Sloveniji
Is Sarajeva, kjer je v petek prtsostvo val pogrebu prometnega ministra dr. Spa ha, se je predsednik vlade g. Dragiša Cvet kovkS včeraj zopet pripeljal ▼ Slovenijo Is Ljubljane je takoj odšel na Gorenjsk. in se nastanil na Bledu.
Pomični naslednik
dr. Mehmeda Spaha
Po pogrebu pokojnega voditelja bosanskih muslimanov dr. Mehmeda Spahe so se sestali v Sarajevu muslimanski poslanci in senatorji ki so člani JRZ. Sestanek je vodil dr. Halid beg Hrasnica. Po krajši razpravi je bil soglasno izvoljen za političnega naslednika dr. Spaha senator in minister brez portfelja dr. Džafer Kule-novič, ki se je toplo zahvalil za izvolitev in izjavil, da bo zvest izvrševalec in čuvar politike dr. Spahe S svojimi prijatelji bo nadaljeval delo v okviru Jugoslo-venske radikalne zajednice, katere močni sestavni del so ravno Jugoslovenski muslimani.
Dr. Maček in združena opozicija
Na razne spletke, ki imajo cilj zanesti nezaupanje in neslogo med beograjsko združeno opozicijo na eni in dr. Mačkom na drugi strani odgovarja »Hrvatski dnevnik« v svoji včerajšnji številki. Odločno zavrača spletkarske nasvete gotovih krogov, ki prepričujejo tako beograjsko združeno opozicijo, kakor dr. Mačka, da je postalo sodelovanje med njima po razgovorih predsednika HSS s predsednikom vlade Dragi-šo Cvetkovidem brezpredmetno in nepotrebno. »Hrvatski dnevnike opozarja na to, da ne bi dr. Maček že pred in med razgovori s predsednikom Cvetkovidem vabil beograjsko združeno opozicijo, naj sodeluje pri razgovorih, če ne bi polagal izredne važnosti na njeno sodelovanje. Drugi očitek, ki naj bi razdvojil dr. Mačka in združeno opozicijo, je ta, da je dr. Maček pri svojih razgovorih s predsednikom Cvetkovidem polagal premalo pomena na demokratizacijo našega javnega življenja in uvedbo političnih svoboščin. »Hrvatski dnevnik« pravi, da je »beograjska združena opozicija v tem pogledu lahko mirna in da je v tem pogledu dr. Maček ne bo razočaral, ker ni nič manj odločen v tem vprašanju kakor kdorkoli drug. Dr. Maček se dobro zaveda, da sta vrnitev političnih svoboščin in normaliziranje političnega življenja potrebni prav tako Srbom kakor Hrvatom.«
Optimističnih vesti o skorajšnji sklenitvi sporazuma, ki jih beležijo nekateri listi po državi, »Hrvatski dnevnik« tokrat ne po-natiskuje. S
Povratek iz prostovoljne emigracije
V Split se je vrnil Gabro Jovanovič, ki se je mudil šest let v emigraciji. Na split. skem kolodvoru so mu priredila hrvatska prosvetna društva ip politična organizacija HSS zelo slovesen sprejem. Gabro Jovanovič se je nahajal poslednja leta v ženevi, kjer je bil pomočnik senatorja dr. Juraja Krnjeviča, ki se mudi že dolga leta v inozemstvu in prebiva po večini v ženevi
Kranjska in Koroška
»Koroški Slovenec« prinaša v svoji zad_ nji številki zanimivo razpravo o nastanku imen Koroške in Kranjske. Dokazuje, da sta obe imeni slovanskega izvora. Novo naseljeni Slovani so ob prihodu v današnjo Koroško nazivali gorato deželo »Gorovje« in njene prebivalce »gorovjane«. Nemški zgodovinarji so kasneje to ime polatinili v »Carantanum«, iz tega pa je nastalo sedanje ime Koroška in Karaten.
Naziv »Kranjska« izvaja pisec iz korenine »krajina«, to je obrobna ali obmejna pokrajina, kakor je »Ukrajina« obrobna dežela Rusije, če se pomisli, da je bilo jedro slovenskega naroda na Koroškem, je ta razlaga zelo naravna. Tudi Herder je bil tega mnenja in v svojim leksikonu ime. nuje »Kranjce« — »Grenzslaven«.
„Zbor" o razmerah na češkem
O razmerah v češkojnoravskem protek-toratu čitamo v službenem glasilu Ljoti-čevega Zbora nekatere prav optimistične trditve. V nasprotstvu z drugimi vestmi zatrjuje »Zbor«, da uživajo Čehi popolno svobodo glede šolstva, kulturnega življenja in tudi na gospodarskem področju. Glavna naloga, ki so si jo nadeli Nemci v protektoratu, je po zatrjevanju »Zbora« iztrebljenje komunizma, toda Cehi to na. logo sabotirajo. Nemška državna policija Gestapo sicer komunistične akterje polovi, toda češka sodišča jih potem oprostijo in spuste na svobodo.
Nemška vojaška revija o poljski vojski
»Die deutsche Wehr«, glasilo nemške vojske, objavlja zelo interesantne podatke o stanju poljske vojske. Revija svari pred podcenjevanjem poljske oborožene sile, o kateri pravi, da se je zadnja leta izredno modernizirala in spopolnila. Poljska vojska šteje danes 30 aktivnih pehotnih divizij, 10 konjeniških divizij in 12 posebnih konjeniških brigad, dalje 50 motoriziranih artiljerijskih polkov, 10 polkov težke arti-ljerije in 4 polke oblegovalnega topništva. Posebno pozornost zasluži tudi poljsko vojno letalstvo, ki se je tudi močno izpopolnilo. Poljska razpolaga z odlično letalsko industrijo, ki izdeluje posebne tipe lovskih in bombnih letal. Poljska industrija producira mesečno že do 500 prvovrstnih letal, v primeru vojne pa bi lahko dila do 800 letal mesečno.
Ustanovitev mladinske JNS v Stražišču pri Kranju
Na praznik je bila v gostilni župana Križnarja v Stražišču pri Kranju ustanovna skupščina tamošnje mladinske organizacije JNS. Zbiralo se je nad sto omla-din-oev, ki so pozorno sledili in živahno pritrjevali izvajanjem govornikov, v imenu pripravljalnega odbora, je njegov predsednik Valentin Oman toplo pocsdravil odposlanca banovinskih odborov JNS ln. O JNS Milana Mravljeta in dr. Branka Alujevida, zastopnika krajevne organizacije JNS župana Križnarja ter predsedoi-
Usodne poplave na Balkanu
Silna opustošenja na Bolgarskem in Grškem - Nad SOO fciš izginilo, nad 100 smrtnih človeških žrtev
Sofija, 1. julija. w. Iz Sevlijevm prihajajo .edaj podrobna poročila o strašnih učinkih Doplav Rusice vzdolž vsega njenega toka lo Donave. Najhuje je prizadeto Sevlijevo samo, kjer se je Rusica kakor ogromen hudournik razlila po vsem mestu, Samo v Sev-lijevu je voda enostavno odnesla 200 hiš. Število žrtev je medtem po ugotovitvah oblasti naraslo preko sto Mnogo ljudi še pogrešajo, tako da ni izključeno, da je katastrofa zahtevala Se več človeških življenj. Po raznih vaseh južno in severno od Sevli-jeva je voda odnesla nadaljnjih 300 hiš. Vsa dolina je hudo opustošena. Njive so skoraj vse spremenjene ▼ močvirja. Kjer je voda že odtekla, je ostalo blato in kamenje. Veliki oddelki bolgarskega Rdečega križa in vojske si prizadevajo, da bi lajša-
li gorje in rešili, kar se sploh še rešiti da. Reševalno akcijo vod. notranji minister Nedev, ki sc že dva dni mudi po raznih ; krajih doline.
Atene, 1. julija w. V pokrajini Lamiji v južni Tesaliji je divjal v pretekli noči strašen vihar, ki je trajal velih 10 ur. Zaradi ogromnih nalivov so vsi potoki v pokrajini prestopili bregove in se razlili po poljih in nasadih. Železniška proga iz Aten proti Solunu je bila na več krajih preplavljena, tako da je promet med Atenami in ostalimi južnirai grškimi mesti, s Solunom in sosednjimi državami na Balkanu prekinjen. Po dosedanjih poiočilih iz poplavljenega ozemlja, je osem ljudi izgubilo življenje. Tri vasi So skoraj popolnoma razdejane.
V Zunanji Mongoliji proglašeno vojno stanje
Odstranitev vsega prebivalstva iz mongolsko-mandžur-
skega obmejnega pasu
Tokio, 1. julija. w. Agencija Domej poroča, da je vlada Zunanje Mongolije proglasila za vso državo vojno stanje in odredila evakuacijo civilnega prebivalstva vzdolž vse mongolsko-mandžurske meje. V glavnem mestu Zunanje Mongolije, Ulan Batom, je bilo izvršenih večje število aretacij. V Tokiu prevladuje mnenje, da se je to zgodilo na pobudo Rusije.
Pogajanja za ureditev
tiencinskega spora
Tokio, 1. julija. AA. (Reuter). Jutri bodo zbrani v Tokiu vsi angleški In japonski zastopniki in strokovnjaki, ki bodo sodelovali pri pogajanjih za ureditev tiencin-skega spora. Razgovori se bodo začeli s sestankom japonskega zunanjega ministra Arite ln angleškega veleposlanika, ki bosta končno določila vse podrobnosti poslovnega reda pogajanj. Časopis »Niči Ni-
Poroka Spoletskega vojvode v Florenci
Florenca, 1. julija. AA. Danes je bila ▼ Florenci svečana poroka Spoletskega vojvode z grško princesinjo Ireno. Navzoč-ni so bili italijanski kralj ln cesar Viktor Emanuel, kraljica Helena, princ Piemont-ski, vsi savojski knezi, mnogoštevilne tuje vladarske osebnosti, med njimi grški kralj Jurij n., bolgarska kraljica Ivana, Nj. Vis. kneginja Olga, bivši španski kralj Alfonz, grški prestolonaslednik Pavel, grški princ Jurij in drugi. Pri poroki so bili navzočni tudi člani Italijanske vlade in zastopniki visokih Italijanskih civilnih in vojaških oblasti, zastopniki fašistične stranke, poslanske zbornice, akademije znanosti, diplomatski zastopniki Velike Britanije, Grčije, Bolgarske, Jugoslavije, Rumu-nije, Danske in Irana. Poročne listine so bile podpisane v zakristiji katedrale. Minister in tajnik stranke Starace je opravljal funkcijo notarja krone. Ko sta novo-poročenca z vsem spremstvom prišla iz katedrale, ju je velika množica ljudstva navdušeno pozdravljala.
Priprave za preosnovo angleške vlade
London, L julija. AA. (Havas). Diplomatski urednik večernega lista »Star« misli, da bo v kratkem prišlo do sprememb v angleški vladi. V vlado bo stopil kot minister za vojno mornarico Winston Churchill List naglaša da predsednik vlade Chamberlain že nekaj časa proučuje, kako bi starejše dane vlade zamenjal z novimi ministri. Sedaj bi bil pripravljen postopati po nasvetih svojih svetovalcev. Lord Halifax želi, da bi se vrnil prejšnji zunanji minister Eden v vlado in da bi se poslužili njegovih sposobnosti, kadar bi Chamberlain sklenil izvesti spremembo svoje vlade.
Naseljevanje v Zedinjene države ustavljeno za 5 let
VPashington, 1. julija. AA. Senatni odbor za naseljevanje je sprejel predlog zakona, s katerim se omogočuje naselitev 20.000 nemških židovskih beguncev izpod 14 let v Zedinjenih državah. Naselili se bodo lahko v prihodnjih dveh letih. Odbor je dalje sprejel tudi zakonski predlog, da bo policija vodila kartoteko s prstnimi vtisi vseh tujcev, ki prebivajo v Zedinjenih državah. Tretji zakonski predlog, ki ga je senatni odbor sprejel, določa, da se ustavi nadaljnje naseljevanje v Zedinjenih državah za dobo pet let razen v primerih, ki so že predvideni.
MBtSSBeHBKBBiflSBHHKlHflBB
ka in tajnika OJNS za kranjski srez. Orisa lje pomen nove organizacije, ter se prisrčno zahvalil vsem omladincem za lepo udeležbo. Tajnik sreske organizacije OJNS Janko Grčman in njen predsednik Vito Tavčar sta govorila o nalogah in ciljih političnega pokreta nacionalne mladine, biva poslanec MIlan Mravlje pa je, navdušeno pozdravljen, poročal o domačem in mednarodnem političnem položaju.
Pri volitvah so bili soglasno izvoljeni ▼ prvi odbor za predsednika Valentin Oman, za podpredsednika Dinko Masterl in Mirko Volčdč, za tajnika Franc Dolinar mL, za blagajnika Franc Oman, za odbornike pa Stanko Česen, Zdravko Benedik, Franc Porenta, Alojzij Dežman, Janez Kavčič in Franc Hrasti. V nadzorni odbor sta bila izvoljena Anton Križnar in Rudolf Volčič.
Po končanih volitvah sta govorila še župan Anton Križnar in dr. Br. Alujevič. Kakor izvajanja prejšnjih govornikov so bila tudi njuna sprejeta z navdušenim pritrjevanjem. S krasno uspele skupščine sta bila poslana brzojavna pozdrava predsednika stranke Petru živkoviču m senatorju dr, Albertu Kramerju,
čle pravi, da bodo imela pogajanja obliko »konference za okroglo mizo«. Razen uradnih zastopnikov in strokovnjakov bodo kot opazovalci prisostvovale še nekatere japonske in angleške osebnosti.
Toldo, L julija. AA. (DNB). Novi japonski poslanik na Kitajskem Kato je izjavil danes neposredno po svojem prihoda iz Tiencina o bližnjem sestanku z angleškim veleposlanikom Craigijem, da ta pogajanja nudijo malo upanja na uspeh. Dokler Velika Britanija ne bo pripravljena opustiti politične manevre, ne moremo mnogo pričakovati od konference v Tokiu. Velika Britanija ni spremenila svojega zadržanja po uvedbi blokade. Zaradi tega se blokada nadaljuje in bo trajala toliko časa, dokler Velika Britanija ne bo opustila protijaponskega stališča in one politike, ki je odkrito podpirala maršala Cangkajška.
Kralj Karol o položaju Ritmumje
Bukarešta, 1. julija. AA, Zastopstvo poslanske zbornice in senata je izročilo kr. dvoru odgovor na prestolni govor. Pri tej priliki je imel rumunski kralj Karol krajši govor, v katerem je dejal, da si je Rumu-nija po zaslugi stoletnih prizadevanj in velikih žrtev pridobila to, kar danes ima Naša dolžnost je, da ohranimo nedotaknjeno to, kar so nam zapustili naši predniki. Ne zahtevamo ničesar tujega, smo pa prav tako odločno na braniku naših pravic in vsega, kar nam pripada.
Zatem je kralj Karol govoril o žrtvah, ki jih je prenesel rumunski narod za okrepitev svoje vojske in o potrebi, da bi se tudi v bodoče delalo na to, da bi bila rumunska vojska preskrbljena in najmo-demeje opremljena. Na ta način bo mogel rumunski vojak izpolniti svoje nalogd in braniti naravne in pravične meje zedinjene Rumunije.
Madžarski komisar za Podkarpatsko Rusijo
Budimpešta, L julija. AA. Regent Hor-thy je imenoval tajnega svetnika barona Sigismunda Perenyja, za komisarja za Podkarpatsko Rusijo. Baron Perenyi ježe pred vojno igral vplivno vlogo ter je bil tudi že minister za notranje zadeve. Uni-atski kanonik dr. Marina je imenovan za ministrskega svetnika pri komisarju.
Naša šolska ladja „ Jadran" na obisku v Nemčiji
Berlin, 1_ julija. AA. Jugoslovanska šolsika ladja »Jadran« je prispela snočiob 18. v hamburško pristanišče, kjer bo ostala tri dni Med tem časom M bodo jugoslovanski pomorski gojenci ogledali važnejše pomorske naprave v hamburškem pristanišču. Iz Hamburga bo ladja »Jadran« odplula v Kiel, kjer si bodo jugoslovenski mornarji ogledali glavno nemško vojno pristanišče.
Treznostni kongres v Sarajevu
Beograd, 1. julija, p. V Sarajevu se je danes pričel drugi kongres jugoslovenske treznostne zveze, ki bo trajal tri dni. Svečana seja bo jutri dopoldne v mestni posvetovalnici. Na njej bosta poleg drugih predavala dr. Turkovid o trošarini na alkoholne pijače in dr. Milan Benedid o kvarnih posledicah uživanja alkohola z medicinskih vidikov. Kongresa se bodo udeležile tudi sokolske treznostne organizacije.	.
Iz državne službe
Beograd, 1. julija, p. Za učitelje meščanskih šol so bili imenovani naslednji osnovnošolski učitelji, ki so dovršili višjo pedagoško Solo: Rafael Berce v Ljutomeru, Angela Pucelj v Domžalah, Ivan G rum ▼ škof ji Loki, Karel Grabenšek v Trbovljah in Ana Monopoli na 3. mešani meščanski šoli ▼ Ljubljani in Marija Drnovšek v Novem mestu.
Za inšpektorja Je napredoval dr. Drago tln Trstenjak pri oddelku za trgovino, obrt ln industrijo pri banski upravi v Ljubljani.
Poslanika Campbell in Dembicki na Bledu
Beograd, L julija, p. Angleški poslanik Campbell in poljski poslanik Dembicki sta danes odpotovala iz Beograda na Bled, kjer bosta prebila svoj dopust.
Vremenska napoved
Zemunska vremenska napoved: V zahodnih in severnih krajih se bo oblačnost povečala. Ponekod krajevne nevihte. Po večini jasno in topleje v ostalih delih države.
Dunajska: Spremenljivo, oblačno, nižja temperature, posebno na vzhodu neviht«,
Ljubljana, 1. julija Snoči je nmrl šef-primarij v pokoju dr. Franc Derganc. Pred nekaj tedni si je bil zlomil nogo in ko je moral ležati zaradi te nesreče, ga je napadla pljučnica, kateri je zdaj podlegeL Tako nam je smrt ugrabila moža, ki nam je mnogo koristil s svojim izredno plodnim strokovnim, literarnim in filozofskim delom.
Dr. Franc Derganc so je rodil 26. februarja L 1877. ▼ Semiču v Beli Krajini. Gimnazijo je Študiral v Novem mestu in Ljubljani, medicinske Študije pa je dovršil na Dunaju L 1903. V raznih inozemskih znanstvenih središčih se je specializiral za kirurgijo ter nastopil službo v Ljubljani. Pred tremi leti jo bil upokojen kot šef-primarij kirurškega oddelka ljubljanske bolnišnice. Že mnogo prej je na Komenskega cesti ustanovil znan sanatorij »Emono«, kjer je pre-
živel zadnja leta še vedno izredno delaven in ves zatopljen v filozofsko razmišljanje. V našem leposlovju se je začel udejstvo-vati že leta 1892. v dijaškem listu »Vesna«. Pripadal je generaciji, ki je prinesla v slovensko književnost nove ideje in nova pojmovanja estetskih vrednot. Še bolj pomembno je njegovo filozofsko delo. Dr. Derganc ni bil teoretični, temveč življenjski filozof. Svoje prve filozofske eseje je objavljal že leta 1901. v »Jugu«. Bil je sotrudnik »Ljubljanskega Zvona«, »Popotnika«, »Odmevov« in naprednih listov. Posebno poeor-nost je posvetil sokolstvu in je v več esejih razčlenil filozofske temelje Tyrševega nauka. Zelo obsežno je bilo tudi njegovo strokovno literarno delo.
Vse svoje življenje je bil dr. Derganc tih poet, plemenit človek in plemenit zdravnik-filozof in prepričevalno je dokazoval resničnost izreka: Le dober človek — je dober zdravnik. Pred dolgimi leti marsikdo ni vedel, da se skriva za imenom Kazimira pl. Radiča ime znanega zdravnika — kirurga, ki je rešil s svojo spretno roko kot asistent blagopokojnega dr. Šlajmarja marsikatero življenje.
S smrtjo dr. Derganca smo izgubili moža, ki je bil premnogim ne le dober zdravnik, temveč tudi dober svetovalec na življenjski poti Kot zdravnik in kot kulturno tvorni delavec si je dr. Derganc postavil trajen spomenik, a premnogi ga bodo pogrešali kot izredno plemenitega in dobrega človeka, ki je bil vedno pripravljen pomagati. Jutri v nedeljo ob 16. bo dr. Franc Derganc na pokopališču pri Sv. Križu položen k večnemu počitku. Pogreb bo ob 16. od njegovega doma, Komenskega ulica št. 4. Rodbini izrekamo iskreno sožalje, pokojnega pa bomo ohranili v častnem in blagem spominu, ki je tako temeljito zaslužen z njegovim značajem in delom.
Oče Jamnlk nI kriv sinove smrti
Zaročenka Jožica pa ne smrti Andreja Jakopiča
Ljubljana, 1. Julija.
Sodnik poedtoec okrožnega sodišča dr. Pampe je danes dopoldne razpravljal o dveh primerih nesrečnega naključja, kft sta terjali dve mladi življenji.
Ptroti obtožbi državnega tožilca dr. Lo-čovnika se je prvi zagovarjal gostilničar in posestnik Ivan Jamnik iz Vrtiovcev. Kakor je morda našim bralcem še v spominu, je Jamnlifeov sin Ivan mL konec marca letos podlegel za poškodbo, M jo je dobil v prsi iz lovske puške. Ivanova mati, žena današnjega obtoženca, Je kritičnega večera zaslišala strel iz spalnice na podstrešju, a ko je hotela pogledati v sobo, kamor je bil njen sin malo prej spravil vinjenega očeta, so bila vrata zaklenjena. Ker je bila vsem domačim znana očetova huda natura, če je bil nekoliko vinjen, se je zbala, da se ni pripetilo kaj hujšega, pa je po lestvi zlezla skozi odprto okno v sobo. Tam je našla sina ležečega v mlaki krvi v zadnjih vzdihljajih.
Sprva je oče trdil, da je sin izvršil samomor. a ker je bilo za to trditev le malo verjetnosti — tudi po mnenju izvedencev, ki so izključili, da bi se bil mogel pokojni sam ustreliti — je stari Jamnik priznal. da sta se s sinom ruvala.
Tudi sodniku, ki je moral danes razsoditi. ali je obtoženi iz malomarnosti zakrivil smrt svojega sina, je Jamnik zatrjeval. da se je puška sprožila medtem ko sta se s sinom ruvala. Pravil je, da ga je sin, ki ga je običajno spravljal vinjenega
po stopnicah v spalnico in ga polagal v posteljo, začel zmerjati zaradi ponovne vinjenosti in da ga je tudi pehal. Potem pa da mu je tudi grozil, da ga bo s puško. Prijel da je za gornji del cevi, a v tem da se je on dvignil s postelje in prijel za puškino kopito in še opozoril sina, naj pusti orožje v miru, ker je nabasano. Medtem pa, ko sta se potegovala za puško, je že odjeknil strel in sin se je zgrudil, zadet v prdL
Po krajši razpravi je sodnik zaradi pomanjkanja dokazov v smislu § 280. k. p. oprostil Jamnika st. vsake krivde in kazni.
Druga je bila na vrsti razpirava o tragični smrti Andreja Jamnika, ki je bil po nesreči obstreljen od zaročenke letos dne 9. aprila. Trg. sotrudnica Jožica je bila usodnega dne z Andrejem na sprehodu na Ljubljanskem polju. Ko sta blizu Kleč sedla na travnik, je pokojni potegnil iz žepa samokres in ga pokazal Jožici ter ga tudi praznega sprožil. Nato je tudi ona vzela samokres v roke, a komaj ga je prijela, se je že sprožil in krogla je zadela Jakopiča v prsi. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnišnico, toda zdravniška pazljivost mu ni mogla več rešiti življenja. Drugi dan je umrl. Zaročenka je v bistvu dejanje priznala. Ni mogla vedeti, da je bil samokres napolnjen, ko ga je vendar malo prej Jakopič sam sprožil, pa je bil prazen. Tudi v tem primeru je sod-riik izrekel oprostilno razsodbo.
Trideset let gasilstva v Zagorju
Danes bo proslava z odlikovanjem zaslužnih gasilcev
Velika zagorska dolina je bila svoje-časno v primeru kakega požara navezana edino na rudniško brizgalno. Občina je bila v rokah renegatov in se je prav malo brigala za večino slovenskega prebivalstva. šele, ko je prišla občina v slovensko posest, je bilo sklenjeno, da se ustanovi potrebna gasilska četa. Dne 24. februarja 1908. so bili na občinski seji določeni nekateri gospodje v pripravljalni odbor za ustanovitev društva, še istega leta 5. julija se je vršil ustanovni občni zbor, na katerem se je vpisalo v društvo 81 članov. Odborniki in člani so takoj resno prejeli za delo in postavili trdne temelje današnji lepo urejeni četi. 9. avgusta 1908. se je vršila prva vaja mladega društva, pri kateri je imelo članstvo že 50 novih delavnih oblek in pa ročno brizgalno, ki jo je prejelo od tukajšnjega rudnika.
Na drugem občnem zboru leta 1910. je bil izvoljen za načelnika tov. Josip Bi-rola, kateremu pa žal ni bilo usojeno dolgo delovati v prid društva in človekoljubnosti, ker je še v tem letu nesrečno preminul. Njegov vredni naslednik je bil tov. Jo3. Ranzinger, ki je uspešno vodil društvo dolga leta. Pod njegovim vodstvom si je društvo v četrtem letu svojega obstoja nabavilo novo ročno snemalno brizgalno, voz za moštvo in mnogo drugega potrebnega gasil, orodja. Istočasno se je pričela graditi tudi lastna streha, ker je bilo do tega časa vse orodje spravljeno v hramu ge. Marije Wein-bergerjeve in so se tudi vaje predvsem vršile pod njenim kozolcem. V juliju leta 1913 je bil blagoslovljen sedanji gasilski dom a stolpom. Te slavnosti se je udeležilo tudi telovadno društvo Sokol, društvo Orel in poznejši starosta Jugoslov. gasilske zveze sedaj že pokojni tovariš Josip Turk iz Ljubljane.
V žalostnem času vojne je vršilo to organizirano društvo sanitetno službo, katero je moralo prevzeti. Kmalu po vojni so razmere zahtevale že nabavo modernejšega orodja. Dne 30. avgusta 1925 je društvo svečano prejelo novo bencinsko motorno brizgalno, ki dobro deluje in odgovarja svojemu namenu. Tedanji načelnik tov. Ivan Hočevar je izvedel tudi nabavo društvene zastave, ki je bila svečano razvita 3. junija 1928 ob priliki proslave društvene 201etnice. Kumovala je zastavi gospa Mecilovškova, nabavo pa je omogočila vsestranska podpora občinstva. ,
Od 1. 1928 je prevzel vodstvo društva agilni tovariš Martin Repovž, na zadnjem
občnem zboru pa je bil izvoljen za predsednika čete tov. Klim France, za poveljnika pa tov. Ant. Medved.
Omeniti je potrebno, da delujejo v četi. še mnogi ustanovni člani kot aktivni člani. Za vse svoje požrtvovalno delo niso prejeli člani dozdaj še nobenih vidnih priznanj, razen diplom ob proslavi 20- in 25-letnice četinega obstoja. Za delo v prid bližnjemu bo sedaj odlikovala četa 9 najzaslužnejših svojih članov, ki bodo prejeli
■a dn proslav« %. JuflJa
poldp* pred Javnim nastopom.
Četi so potrebni sa njeno uspešno In
moteno delo zopet večji prostori Da lahko izvede ta svoj načrt, je priredila letos že tombolo, katere čisti dobiček je namenjen za prizidek. Treba bo pa še mnogo drugih žrtev. Tudi dobiček proslave 301etnice bo šel v ta namen in zato se vabijo vsi, da pridejo na četino prireditev in s tem pomagajo delati ln graditi sebi v čast in bližnjemu v pomoč. Na pomoč!
•r^^j' s n
t
Pred SO leti so odkrili Vodnikov spomenik
V petek je poteklo petdeset let, ko je bil odkrit v Ljubljani spomenik Valentinu Vodniku. Tisto dobo je bilo še malo komu izmed nas znana kosovska tragedija. A značilno, da je padlo to odkritje ravno na dan spomina na Kosovo. Tedanja proslava se je pričela že dva dni pred odkritjem, na Vidov dan 28. junija popoldne s prejemom naših koroških rojakov na kolodvoru. K sprejemu se je zbrala vsa tedanja narodno zavedna Ljubljana, predvsem seveda slovenstva prekipevajoče dija štvo tedanjih, še nemških srednjih šol. Koroške rojake je pozdravil predsednik odbora za postavitev tega spomenika dr. Josip Vošnjak. Njim na čast se -je vršil zvečer koncert v čitalnici, ki se je nahajala nasproti Kazine.
Na sv. Petra in Pavla dan je bil ogled Ljubljane in njenih zanimivosti ter popoldne poset na Vodnikovem grobu pri sv. Krištofu. Okrog 16. ure se je tja podala povorka s Sokoli in drugimi društvi; sodelovala so vsa narodna društva brez razlike naziranja, in drugo mnogobrojno občinstvo. Položili so na grob venec in spregovorjenih je bilo nekaj lepih spominskih besed, žal, je to pietetno proslavo skrajšal dež, ki se je medtem ulil. Ta dan so prihajali častilci z vseh strani Slovenije, pa tudi odposlanstva Hrvatov, da se poklonijo spominu za narodno prebujenje tako zaslužnega moža. Zvečer ta dan se je igrala na čitalniškem odru izvirna dr. Vošnjakova igra »Svoji k svojim«. Gledališče je bilo dve leti prej pogorelo in ga ni imela Ljubljana to in tudi še ne prihodnje leto.
Glavna slavnost se je vrSila v nedeljo 30. junija. Pred čitalnico se je razvil dolg sprevod društev s prapori: Sokoli, gasilci iz okolice (iz Ljubljane ne, ker Je bilo tedaj gasilstvo še v nemSkutarsldh rokah) druga društva in številno občinstvo. Povorka je Sla čez Kongresna trg, Gosposko ulico, Novi trg na Breg, čez most k maši v sv. Jakoba cerkev, kjer Je bil Vodnik svojčas kaplan. Po maši Je povorka krenila na Vodnikov trg k odkritja spo-
Varuj svoje zobe
Mislile, da fenica plast za zobmi "hlc ne škoduje? Motite Če $e"prefvorf v zobni kamen,razmaja lahjco s časom tudi zdrave zobe in pospeši njihovo izpada nje.
Uporabljajte zafo vedno Sargov Kalo dontl Ta "izvrstna zobna pasta, z dodatkom sulforidn oleata, razkraja polagoma, vendar zanesljivo, zobni kamen in preprea, da bi se zopet, napravit Samo-zobje brezzobnega kamna, ostanejo vedno zdravi m lepil
SARGOV
KALO D □ NT
Proti zobnemu kamnu
menika. Trg je bil ves v slavolokih a napisi iz Vodnikovih pesnitev. Pri odkritja sta sodelovali godba in pevsko društvo »Slavec«. Slavnostni govor je imel gimnazijski ravnatelj Wiestaler. Po govoru in petju za slavnost pripravljenih skladb 00 položili lepo število vencev pred spomenik, na kar Je mestni župan Peter Gras-seli prevzel spomenik v mestno varstva Odkritje se je izvršilo točno opoldne. Ko Je padla zavesa, Je zaorflo, da Je močno odmevalo na vse strani: >2ivlo!«
Nato Je bil banket v čitalniški
cadjft, prav za prav na vrta. Ta mo podla od raznih govornikov Slovencev in Hrva^-tov kaj navdušene besede za narodno stvar. Popoldne Je bila ljudska veselico pri »Kazmeniti mizi«, Vodnikovi rojstni hiši V fiišJd, kjer se je kar trio občinstva. BEHe so rame pevske točke in govori, ki so množico navduševali na narodno delo do končno zmage. Danes kiti našo Ljubljano že več spomenikov slavnih in z»-etažnih mož. Vendar ima Vodnikov qpo-rmrrfk pum poseben pomen.
L. P«
uspehi
Kakor je zadovoljeval obisk pri dirkah v Št. Jerneju, kjer se je na praznik v četrtek zbralo nad 5000 gledalcev, tako so zadovoljili tudi dobri rezultati posameznih dirk. Pri dirki »Dolenjsko« so dirkali štirje dveletni konji različnih pasem na progi 1600 m in je bila prva Lipejeva Mojca z Bizelj-skega, 1.345, drugi je bil rdeči Kerinov žre-bec Makfilko, tretja pa Kalinova kobila Besi iz Bregane. Pri dirki »Ljubljana« so nastopili 4 do 12-letni konji na daljavi 1600 m in je bil v treh heatih dosežen naslednji rezultat: 1. kobila Jasna, last Jožeta Kraj-nerja z Bizeljskega, stara 7 let, 1.32; 2. Til-da, 11-letna kobila Janka Kocijana iz Ljubljane; 3. Egon, 5-letni konj, 4. Baja, 11-letna kobila Huberta Križanca iz Dobove. Pri lovu za trak je bil najuspešnejši Janez Vidmar, enako v cigaretni turi, pri jajčni turi pa je zmagal Janez Košak.
Pri dirki »Makfilko« za 3 do 12-letne konje je nastopilo na progi 2400 m šest konj in je zmagala 3-letna Vilma, last Ivana Li-peja z Bizeljskega v času 1.53, 2. Lina, 3. pa Mary. Izven konkurence je lipicanski državni žrebec Maestoso dosegel čas 1.24 in pol sekunde na km. — V preponski galop-ski dirki za vse konje na 1600 je nastopilo 5 konj in je dosegla čas 1.28 na km 12-let-na angleška kobila Valencija, last konjeniškega poročnika Božičkoviča iz Zagreba, drugi je bil 9-letni Adam, polnokrv. Anglež, last poročnika Papsta iz Zagreba, tretji pa 9-Ietni Soki. V spominski dirki svetnika Anžiča na 2400 m za dvovprežne amaterske vožnje sta nastopila dva para: Baja in Lina sta prevozili progo v času 1.57, drugi par Vilma in Jasna pa je dosegel 1.58. Posebno mnogo zanimanja je vzbudila ravna
galopska dirka na 1600 m, pri kateri je nastopilo 5 konj in je bila prva Valencija, last Radivoja Božičkoviča, poročnika iz Zagreba. Banovo darilo je dobila Krajnarjo-va kobila Jasna z Bizeljskega, Kocijanova kobila Tilda, ki je dosegla najboljši čas dneva, pa si je priborila častni venec.
Kakor smo že včeraj omenili, so bile dirke skrbno pripravljene. Traso je delal g, 2užek. Poleg predsednika Dirkalnega društva, g. dvornega dobavitelja Bena Gregori-ča iz Ljubljane sta se za organizacijo potrudila tajnik Hudoklin in odbornik dr. Roja. Za prehrano, ki je pri tako velikih prireditvah seveda še posebno važno poglavje, se je pa potrudil g. Komljanec. Priob-čujemo dva posnetka z dirk: prvi predstavlja svetoštefanski sprevod ob prihodu na dirkališče, drugi pa prizor iz dirk samih.
Dijaki in dom
Ondan so mi prišli v roke zvezki nekih četrtošolcev. Ne	ali vsi četrtošolci
vsem profesorjem pišejo tako odkrite izpovedi, toda naloge, ki jih v izvlečkih prinašamo tu pred široko javnost, se mi zde več vredne in bolj zanimive kakor številna razmotrivanja, na kakršna neredko naletiš po časopisih ob zaključkih šolskega ICIHn
Tu so spregovorili tisti, zaradi katerih srednja šola obstoji, fantje pri onih letih, ko so vzgojitelji njihovim muham najtežje kos, četrtošolci, mali maturantje, ki bi jih starši in profesorji najrajši smatrali še za otroke, toda v njih se ravno sedaj prebuja novo, neznano življenje, ki jih tako zaposluje same s seboj, da dostikrat res zanemarijo dom in šolo, toda tudi dom in šola se jim za to oddolžita po svoje: malo jih razumeta in malo jim pomagata v njihovih tegobah. — Pa pustimo ves komentar ob strani! Saj si ga bo lahko napravil vsakdo sam.
Takele stvari so napisali:
Moji starši me zapostavljajo, koder me morejo. Ko sem lani prinesel domov spričevalo, me je oče obsodil z besedami: »Baraba si in baraba boš!« Hudo mi je bilo,' ker vzrok neuspehu ni bila samo moja lahkomiselnost, ampak tudi starši, ki mi nikoli niso hoteli priznati uspeha, tudi če sem ga kdaj dosegel...
Ne ugaja md, da me imajo povsod še zai takega otroka. Posebno sestra misli menda, da sem še dojenček. Nekoč bom vsem skupaj rekel: »Ne imejte me več za otroka, amoak za fanta, M že dozoreva«...
Ko mislijo starši o svojem sinu, da Je otrok, je gotovo že mladenič, a ko mislijo, da je mladenič, je že dorasel mož. Jaz čutim, da sem že kar dobro razvit...
Starši mi večkrat pravijo, kako je današnja mladina pokvarjena. Jaz pri sebi ne čutim nobene pokvarjenosti. Res je, da
rad prižgem naskrivaj kakšen čik ali pogledam za nežnim spolom, a to so, mislim, delali tudi naši predniki in smo od njih podedovali...
Starši me kregajo za vsako stvar, tudi, kadar storim kaj dobrega. Jaz pa vem, da sem zmožen. Delo, ki se ga lotim, tudi v redu izvršim. Samo moj prijatelj me razume. On me vedno hvali...
Sonce, ki ob lepih dneh posveti v mojo sobo. me užalosti. Starši me ne puste na prosto. Ob nedeljah moram z njimi na sprehod. Večkrat sem jih prosil, naj me puste med tovariše. Toda zaman. Boje se, da bd se ne pokvaril, ker mislijo o meni, da sem še najčistejši fantek na svetu. Ta njihova sodba ne drži...
Napisal bom nekaj stavkov, ki jih imajo starši navado govoriti otrokom in te najbolj bole v srcu: »Ti bodi kar tiho, saj nič ne veš!« — »Drži jezik za zobmi in vedi, da nisi še ničesar preizkusil!* — »Molči, smrkavec, dokler mi govorimo!« Ali pa: »Kaj boš ti ,ta mal'!« To gre neprestano. Jaz pa se čutim že zrelega in mislim, da bi se lahko že sam preživljal...
Mislite, da četrtošolec ni de nič. Kakor mislim jaz, je četrtošolec mladenič z največjo bodočnostjo. V meni najdete talentov vseh vrst Mislil sem pisateljeva ti, a za to sem, menim, še prezgoden. Tudi za dobrega risarja se nadejam. Sem ponosen, pameten in bojevit...
Moj značaj ni ne slab ne dober, ampak nekaj srednega. Veselje do učenja imam, ali moj razum ni dober. Dolgo se moram učiti, preden osvojim novo snov...
Jaz sem človek, ki veliko misli, a malo stori. Nobene prave volje nimam. Vse drugače pa mislijo o meni starSL Mati me še kdaj kaj okrega, oče me pa vedno zagovarja, češ: »Vsega pa tudi ne mora dobro narediti«...
Doma v osnovni šoli sem M vedno od-ličnjaJc. Tu v mestu me je pa veselje do
učenja popolnoma zapustilo. Morda zato, ker se ne morem znajti v tujem, vsekakor pa zaradi neprestane želje po prirodi in svobodnem življenju, često se zleknesm na posteljo, se zagledam v strop in začnem sanjariti o bodočnosti, ki si jo predstavljam v najlepš h barvah. Tako pozabim na učenje in v šoli je zopet neuspeh...
Vedno se kažem na zunaj drugačnega, kakor sem v resnici. Potrebujem nečesa, kar bi me sprostilo. To nekaj bi bila luč v moji temi...
Starši mi vedno govore, da bom zdravnik. Menda me silijo k temu poklicu, da bi jih na stara leta zdravil. Jaz Jim kar pritrjujem, čeprav vem, da se v resnici to ne bo nikoli zgodilo...
Doma mi pravijo, da se držim kakor mila Jera. To je res. Toda če bi me starši videli sredi mojih tovarišev, bi me gotovo ne spoznali. Tam sem ves drug. — Pil tovariših veljam za odličnega športnika, doma in v šoli pa za največjega lahkomiseln eža. — Starši me obsojajo preostro, prijatelji pa predobro...
V življenju ne vidim nič drugega kakor samo trpkost. Velikokrat razmišljam Čemu živimo, a do danes še nisem prišel do zaključka. Vere nimam nobene, zgubil sem jo že pred nekaj leti...
Edino veselje na svetu sta md šport in debatiranje o politiki... .
Največje veselje imam s knjigami. Toda moj oče je knjigam zelo sovražen. Noče mi verjeti, da nam v šoli priporočajo branje. Kadar berem kako leposlovno knjigo, me vedno spodi k šolskim stvarem, toda tedaj se gotovo nič ne naučim...
Na moji omari se košati jo zelo lepi kaktusi, ki posebno zbadajo mojo mamo. Velikokrat me kara: »Kaj neki imaš od tega bodečega riodeja! Samo napoto deta!«...
MoJi starši imajo čisto drugačne nazore kakor Jaz. Nekoč sta me o počitnicah obiskala dva prijatelja. Ves vesel sem Ju lepo pogostiš in jizna razkazal vse zani-
mivosti našega kraja. Oče in mati pa sta me tako okregalai. Ni jima bilo všeč, da sem imel obisk.. a
V	pridigah je moj oče pravi specialist. Jaz pa se Ob takih prilikah obnašam popolnoma flegmatično. Do sedaj je imelo tqj uspeh, zato bom tako ravnal tudi vnaprej ...
Doma me nihče ne razume. Najbolj me boli, ker mi vedno govore, da sem len. To ni res. Celo zelo priden sem, samo težko se učim...
Sestra ml pravi, da sem neroden nasproti dekletom To me zelo jem in mislim, da me sodi preostro.
V	moji sobi likajo perilo in včasih Je tako zatohlo, da me vse boli. In v tem naj potem študiram! Starši me pa še vedno zmerjajo in pravijo, da bom postal navaden cestni pobalin. Toda, ko bom naredil maturo ta še kakšno šolo, jim bom že pokazal, da sem — gospod. — Mogoče se bodo pa le uresničile njihove misM.,.
Mati se krega nad bratom, ker misli, dal je on pojedel marmelado, v resnici sem jo po jaz...	S. A. M.
MOŠKI!
Pri spolni slabosti
(impotenci) poskusite hormonske pfltde
HORMOSEKS
Dobivajo se v vseh lekarnah. 30 pilul din 84, 100 pilul din 217, 300 pilul din 560. — Po pošti diskretno razpošilja: LEKARNA BAHOVEC, LJUBLJANA. — Glavno skladišče: Farm. kem. laboratorij »VTS-VTT«, Zagreb, Lan-gov trg 3.
OgL reg. S. br. 5846-39.
w
Gospodarstvo
odbor in gospodarske organizacije
2e včeraj amo poročali, da je finančni
minister imenoval v smislu uredbe o ustanovitvi deviznega odbora pri Narodni banki člane tega odbora, in sicer viceguver-nerja Narodne banke dr. Ivana Belina (kot namestnika drugega viceguvernerja dr. Mikiča), nadalje vršilca dolžnosti direktorja devizne direkcije pri Narodni banki dr. Ljubisavljeviča. načelnika bančnega in valutnega oddelka Nikolo Stanareviča (kot namestnika šefa odseka pri tem oddelku Starčeviča), pomočnika zunanjega ministrstva Milivoja Piljo in pomočnika trgovinskega ministra dr. Obradoviča. Ta novo imenovani odbor je imel že svojo prvo sejo, na kateri je prišlo do konstituiranja in je za predsednika izvoljen prvi viceguverner Narodne banke dr. Ivo Belin.
Ko je izšla uredba o ustanovitvi deviznega odbora, smo na tem mestu izrazili željo, da bi v odboru sodelovali ljudje iz praktičnega gospodarskega življenja, ki poznajo potrebe našega izvoza in uvoza. V tej zvezi smo iznesli nekatere bistvene pogreške naše dosedanje devizne politike. Tudi drugje so bili iznešeni slični komentarji, zagrebška borza pa je nujno sklicala sejo delegacije borz, zaradi vprašanja predstavnika borz v tem deviznem odboru.
Nalog« deviznega odbora
Sedaj prinaša »Jugoslovenski kurir«, očitno iz vrst članov deviznega odbora, obširno pojasnilo, ki pravi med drugim naslednje: »Doslej so se čule morda s polno pravico številne kritike glede sistema devizne politike Narodne banke, v kolikor je ta politika v zvezi z našo zunanjo trgovina Prav zaradi te upravičene kritike je bil ustanovljen devizni odbor, ki ima v prvi vrsti nalogo, omogočiti ustaljen je številnih deviznih ukrepov, ki so prišli kot posledica današnje nemirne politične situacije. Devizni odbor ima nalogo izdelati načrt za pospeševanje naše zunanje
Sivine z deviznimi državami. Ta načrt bi bil garancija, da se v bodoče ne > v kratkem času po večkrat spreminjali devizni predpisi.
Sodelovanje z gospodarskimi organizacijami
Kar pa je najvažnejše v bodočem delovanju deviznega odbora in kar smo doslej pogrešali, je koordiniranje interesov gospodarstva z devizno politiko, kar je bodoča naloga deviznega odbora. Ni namen deviznega odbora, da bi vodil brezobzirno devizno politiko, temveč je njegov namen, da spravi v sklad potrebo naše države v devizah z osnovnimi interesi naše zunanje trgovine. Devizni odbor bo zaradi tega po večini predpostavljal interese naše zunanje trgovinske politike eventualnim restrinkcijam v devizah. V svojem delovanju, ki se bo sedaj pričelo, se bo devizni odbor prizadeval, da ne bo izključno birokratska ustanova. To bo tudi dokazal s tem, da bo konzultiral in pozival na konference predstavnike vseh gospodarskih organizacij, ki zastopajo na-
še Izvoznike, uvoznike In industrije«. Niti eno vprašanje ne bo načelno rešeno, dokler ne bodo v najširšem smislu konzultirani predstavniki gospodarstva, saj je devizni odbor tudi ustanovljen z namenom da se devizna politika v bodoče vodi v čim večji harmoniji z interesi narodnega gospodarstva.
Kritika, da v deviznem odboru ni aktivnih gospodarstvenikov, v tem trenotku ne more biti docela upravičena. Treba je počakati prvih rezultatov delovanja deviznega odbora in šele potem bo mogoča sodba o deviznem odboru. Gospodarski krogi so doslej kritizirali devizno poslovanje Narodne banke, ki pa ni bilo vodeno iz same Narodne banke Tako je nastala zahteva, da se izvrši preosnova vsega deviznega poslovanja. Ta zahteva je upoštevana v toliko, da je ustanovljen devizni odbor. Sedaj pa je treba počakati na rezultate njegovega dela. Če bi bila dosedanja devizna politika na škodo interesom gospodarstva, tedaj je sigurno, da bo delo deviznega odbora v soglasju z gospodarskimi organizacijami iz vse države mnogo manj škodljivo. Pri tem je postransko vprašanje, ali sodelujejo gospodarstveniki neposredno v odboru. Ustanovitev deviznega odbora z gospodarskimi predstavniki bi morda predstavljala slabšo rešitev. Najvažnejše je, da bo devizni odbor o vseh vprašanjih konzultiral gospodarske organizacije in če predlogov gospodarstva ne bo mogel osvojiti, bo podal konzulti-ranim gospodarskim organizacijam utemeljitev, zakaj teh predlogov ne more upoštevati.
Triodstotni krediti Narodne banke za financiranje izvoza v devizne države
Na včerajšnji seji je širši upravni odbor Narodne banke na predlog izvršilnega odbora sprejel sklep, da bo Narodna banka začela odobravati domačim izvOzniškim tvrdkam posebne kredite za izvoz blaga v neklirinške države. V skladu z omenjenim sklepom bo Narodna banka odobrila ta po-soj.la v obliki meničnih posojil ob znižani 3%ni obrestni meri na podlagi dokumentov o izvozu blaga v neklirinške države (potrdilo o zavarovanju valute, kopije fakture, tovornega lista itd.). Ves posel v zvezi s sprejemanjem in overovljenjem teh dokumentov bodo opravljale banke (žiranti) ki jim bo Narodna banka pravočasno izdala potrebna navodila. T.sti, ki se bodo poslužili teh posojil, bodo plačali 3% ne obresti Narodni banki, poleg tega pa še provizijo in manipulativne stroške bankam —žirantom. Znesek te provizije in manipulativnih stroškov bo sporočila Na. rodna banka denarnim zavodom. Po zamisli Narodne banke naj bi bile te provizije in ti stroški čim manjši Vsa potrebna obvestila glede tega bodo zainteresirane iz-vozniške tvrdke in denarni zavodi dobili sredi julija t. L pri podružnicah Narodne banke.
K načrtu uredbe o elektrifikaciji
Nedavno smo poročali, da so v ministrstvu za gozdove in rudnike izdelali nov načrt uredbe o pospeševanju proizvodnje in izkoriščanju električne energije. Navedli smo tudi najvažnejše določbe iz te uredbe. Iz strokovnih krogov prihajajo sedaj zanimivi komentarji k temu načrtu uredbe.
Namen uredbe o elektrifikaciji bi moral biti, da odstrani sedanje težkoče v razvoju elektrifikacije in ustvari čvrsto osnovo nadaljnjega pospeševanja električnega gospodarstva in načrtne elektrifikacije. Načrt uredbe pa teh pogojev ne izpolnjuje.
Jugoslavija spada med države z najmanjšo potrošnjo električne energije v Evropi. Letna potrošnja znaša povprečno le 70 kilovatnih vir na prebivalca navzlic obilnim vodnim silam in velikim rezervam premoga. Strokovni krogi so mnenja, da ta projekt uredbe ne more služiti kot osnova za načrtno in forsirano elektrifikacijo v okviru danih možnosti. Za pospeševanje elektrifikacije je potrebno koncentrirati produkcijo, organizirati potrošnjo, poceniti izgraditev električnih naprav in odstraniti vse elemente, ki povečujejo netrgovski riziko. Načrt uredbe pa se teh vprašanj niti ne dotika, temveč je konsekventno izvedena čisto etatistična tendenca. S favoriziranjem države in samouprav na škodo privatne iniciative, z omejevanjem roka koncesije, po čigar poteku naj bi naprave prešle v javno last, se obremenjuje privatni kapital v električnem gospodarstvu, ker je treba do poteka koncesijske dobe odpisati vso vloženo glavnico. Na ta način se silijo privatna električna podjetja, da
zahtevajo višje cene, s tem pa je zmanjšana konkurenčna sposobnost privatnih podjetij nasproti javnim. Udeležba privatnega kapitala v elektrifikaciji je predvidena šele v drugi vrsti, s čimer se odbija privatna iniciativa inozemskega in domačega kapitala. Vse to ne more pospešiti razvoja električnega gospodarstva v naši državi.
Potrebo organizacije potrošnje načrt uredbe le malo upošteva. Predpisi uredbe se ne nanašajo na podjetja, ki obratujejo za lastne potrebe. To je po načelih, ki so postavljena v naprednih državah, pogreš-no, ker je zaradi racionalizacije produkcije in potrošnje potrebno sodelovanje med javnimi električnimi podjetji in podjetji, ki obratujejo za lastne potrebe predvsem v izmenjavi energije. Uredba sicer predvideva obvezen odvzem električne energije od drugega podjetja, če ponudena cena ne presega za več nego za 10% stroškov lastne proizvodnje. Vendar so iz te določbe izvzeta podjetja, ki delajo za lastno potrebo.
Zaradi velike oddaljenosti naselj, zaostale urbanizacije in industrializacije so potrebne velike investicije za daljnovode. Pri nas pa ni pravne institucije elektro-voda, to je postavitve služnosti na tuja zemljišča zaradi postavitve elektrovoda. Nova uredba v tem primeru ne prinaša nobenega izboljšanja: predvideva sicer pravico ekspropriacije in ugotovitve služnostne pravice, toda samo na osnovi obstoječih zakonskih predpisov, ki pa so različni v raznih krajih države, vrhu tega zastareli in je pogosto uporaba teh predpisov ne-
Starši morajo dati hčeri doto
V §§ 1220 do 1222 obč. d. z. je povedano, da so starši ob poroki hčere dolžni dati ^•■$jemu stanu in premoženju primerno doto. če starši te dolžnosti nočejo izpolniti, ima hči pravico pri nepravdnem sodišču predlagali, da ji sodišče določi doto. Torej ni potrebna tožba, namreč lahko hči, ki zahteva doto, z navadno eno. stavno vlogo predlaga ali pa da na zapisnik pri sodišču, da naj sodišče določi doto. Sodišče odredi na to čimbolj zaupne podzvedbe — nikakor ne po policiji ali orožnikih — in izda na to sklep — ne s°d-bo. Prednost tega postopka je, da ne nastanejo dolgotrajne pravde, ki so navadno zelo drage, da strankam ni treba, da bi bile zastopane po odvetnikih in da je treba plačati le majhen kolek za vlogo in za rešitev Starši pa lahko odklanjajo izpla. čilo dote, ako imajo pravične razloge, da odrečejo poroko. Navedli bomo tak primer, ki se je obravnaval pred nepravdnim sodiščem.
Cilka se je omožila proti očetovi volji, bila pa je že polnoletna. Ker ji oče ni hotel dati primerne dote, je ona predlagala pri sodišču, da se ji določi dota. Oče se je temu protivil in navajal, da je hči ušla od doma brez slovesa in se poročila brez njegovega privoljenja, razen tega je odnesla od hiše gotovine in drugih premičnin v vrednosti najmanj 25.000 din. Na podlagi uvedenih poizvedb je sodišče ugotovilo, da so očetove nepremičnine po odbitku hipo-
tek vredne okrog 700.000 din, da je nje. gova žena, torej Cilkina mati, že 11 let bolna in da ima še eno hčer, ki je že sicer dobro poročena in preskrbljena, vendar pa ima še dedno pravico po očetu. Glede Cilki-nega moža se ni nič slabega ugotovilo, nasprotno, da je sin trdnega posestnika, priden in delaven in da imajo v njegovi rodbini celo akademika.
Sodišče je priznalo doto v višini 100.000 din z naslednjo utemeljitvijo: Po § 1222 obč. d. z. je oče upravičen odkloniti doto, ako sodišče izreče, da oče iz utemeljenih razlogov ne odobrava poroke. Oče ni navedel nikakega uvaževanja vrednega razloga. Ako se nudi polnoletnemu dekletu prilika poroke po njenem srčnem nagnenju, ji oče tega ne more upravičeno zabraniti, ako proti ženinu nima pomislekov iz takih okolnosti, ki bi uničile ugled očeta ali njegove rodbine ali hčere, ali bi ogrožale hčerin dobrobit v kateremkoli pogledu. Tako je prišlo sodišče do zaključka, da je oče dolžan dati svoji hčeri doto, ki je glede na očetov stan in premoženje primerna v do. ločeni višini.
Proti tej odločbi sta se pritožila oče in hči, toda prizivno odišče je obe pritožbi zavrnilo in potrdilo odločbo okrajnega sodišča, na Stol sedmarice pa se stranki nista pritožili, pripomnimo pa. da je najvišje sodišče v sličnih primerih zavzemalo enako stališče.
kompliciranega postopanja. Tudi m predvidena pravica ekspropriacije za postavitev naprav za proizvajanje električne energije, tako da je pogosto imetnik koncesije prisiljen po visokih cenah odkupiti zemljišče za te naprave, ki je iz tehničnih razlogov vezano na določeno mesto. Uredba pušča v veljavi zastarele nepraktične zakonske predpise, ki silijo električna podjetja, da postavljajo daljnovode vzdolž javnih cest in ne naravnost iz enega kraja v drugega.
Uredba nadalje pušča v veljavi predpise obrtnega zakona glede pridobivanja dovolitve, čeprav so se ti predpisi izkazali v praksi kot neprimerni. Ostale so nespremenjene fiskalne obremenitve, na drugi strani p« je pričakovati od uredbe novih obremenitev za dotacijo banovinsldh fondov in za žigosanje in pregled električnih števcev. Določba o predčasnem odkupu naprav od strani samouprav ne vsebuje ni-kakih predpisov glede odkupne cene in načina izplačila, kar pomeni poslabšanje nasproti sedanjemu stanju v onih primerih, kjer obstoji v obstoječih pogodbah možnost odkupa. Predvidene so številne dolžnosti privatnih podjetij, pravice teh podjetij pa so prepuščene volji upravnih oblastev. Tako so podjetja dolžna, da gradijo svoje naprave in jih vzdržujejo v pravilnem stanju in d stalno vlagajo nov denar, medtem ko je določanje cen prepuščeno banu, ki Je vezan le na to, da ne sme določiti tako nizkih cen, da bi podjetje postalo pasivno. Uredba sicer predvideva podaljšanje veljavnosti prejšnjih koncesij, vendar z uporabo predpisov nove uredbe, tako da koncesionarjem niso zajamčene pridobljene pravice Iz prejšnjih pogodb od nosno zakonov. To velja tudi glede določbe, po kateri se morajo pogodbe med občinami in podjetji v treh mesecih predložiti banu zaradi revizije.
Uredba je zamišljena kot dopolnitev obrtnega zakona, da uredi nerešeno vprašanje s področja električnega gospodarstva. Načela uredbe zaradi tega ne smejo biti v nasprotju z načeli, postavljenimi v obrtnem zakonu. Obrtni zakon predvsem varuje pridobljene pravice, zato bi morala pridobljene pravice varovati tudi uredba.
Z načrtom uredbe je ostalo nerešeno vpiašanje elektrifikacije podeželja in redkih naselj. Pri nas so naselja, ki imajo 5000 do 6000 duš pa so brez elektrike. Ta naselja z lastnimi sredstvi ne morejo rešiti vprašanja elektrifikacije, privatni kapital pa se za elektrifikacijo takih naselj ne zanima, ker je vezana z velikimi izdatki In ni rentabilna. To vprašanje bi morala uredba rešiti, ker gre za nacionalno, gospodarsko in socialno potrebo. Nadaljnje važno vprašanje, ki ga uredba ne upošteva, je vprašanje racionalne razdelitve električne energije s tehnično spojitvijo. Pri nas se pogosto dogaja, da se v neposredni bližini že obstoječih central gradijo manjše centrale, kar pomeni razsipanje nacionalnega kapitala. Končno uredba tudi ne upošteva pomena naših vodnih sil, čeprav je bilo treba gradnjo hidrocentral posebno favorizirati.
Gospodarske vesti
■» Prepoved uvoza dinarjev. Finančni minister je izdal odlok, ki v zvezi s prejšnjim odlokom (od 31. marca t L) sploh prepoveduje vnos efektivnih dinarjev iz inozemstva, razen v potniškem prometu, in to samo v znesku do 500 din na osebo v bankovcih po 100 din (doslej je bilo dovoljeno tudi v pismih pošiljati iz inozemstva bankovce po 100 din).
— Podražitev papirja. Poročali smo že, da je s 1. julijem papirni kartel »Centro-papir« povišal cene, kar je sporočil vsem potrošnikom in grafičnim podjetjem. Ker je znižana tudi minimalna teža na kv. m od 55 na 70 gr, kar bistveno podražuje ceno lahkih papirjev, znaša povprečni odstotek povišanja okrog 15%. Zaradi povišanja kartelnih cen so tudi tiskarska podjetja prisiljena povišati svoje cene v obsegu podražitve papirja. Kakor poroča udruženje tiskarskih podjetij savske banovine, znaša podražitev pri brezlesnem papirju 9%, pri konceptnem papirju 7%, pri časopisnem nesatiniranem papirju 18%, pri časopisnem satiniranem papirju 9%, pri srednjefinem nesatiniranem papirju 18%, pri srednjefinem satiniranem papirju 12%, pri papirju za plakate 8.5%, pri srednjefinem barvastem papirju 11.5%, pri brezlesnem barvastem papirju 14.5%, pri belem poštnem kartonu 8.5%, pri barvastem poštnem kartonu 4.5% in pri vseh vrstah lepenke 4% itd.
= Nov cenzurni odbor pri podružnici PAB v Ljubljani. V smislu navodil za tehnično organizacijo poslov pri izvajanju uredbe o likvidaciji kmečkih dolgov, se o sprejemu kmečkih dolgov najprej razpravlja pri cenzurnih odborih podružnic Privilegirane agtrarne banke, nakar odloča definitivno izvršilni odbor banke. Ker je funkcijska doba sedanjih cenzurnih odborov v Zagrebu, Ljubljani in Sarajevu potekla, so postavljeni za novo enoletno poslovno dobo novi cenzurni odbori pri vseh treh podružnicah. Novi cenzurni odbor pri podružnici v Ljubljani tvorijo gg.: dr Josip Ažman, odvetnik v Ljubljani, Bogomil Remec, gimnazijski direktor v pokoju, Franc Pretner, ravnatelj Mestne hranilnice v pokoju, dr. Fran Pernat, tajnik Kmetijske zbornice v Ljubljani, Emil Heferin, uradnik Zadružne zveze v Ljubljani, Avgust Sedlar, ravnatelj dravske fi-načne direkcije in dr. Vladimir Vidmar, ravnatelj podružnice Poštne hranilnice v Ljubljani.
= V Jugoslaviji Imamo 96 kartelov. V
smislu kartelne uredbe se morajo karteli v naši državi registrirati v posebnem registru pri trgovinskem ministrstvu. Do konca lanskega leta je bilo pri tem registru registriranih 86 kartelov. Letos pa je število že naraslo na 96. Prijavljenih je bilo torej v teku letošnjega leta 10 novih kartelov, in sicer: kartel za podkve na čevljih, kartel za jedilno olje, kartel za cinkov klorid, kartel za papirnate preproge, kartel za alkaloide opija, kartel za nafto, kartel za vodik, kartel pekov v Starem Bečeju, kartel pekov v Senti in kartel za emajli-rane kadi. Poleg tega so bili v zadnjem času predloženi zaradi registracije še novi karteli, tako da bomo imeli ▼ kratkem v naši državi 100 kartelov.
= K vprašanju ustanovitve dveh držav, nih tvornks za celulozo. Poročali smo že o nameri, da država zgradi dve tvornid za celtlozo in da reorganizira že obstoječo tvonrco za celulozo v Drvarju. Ustanovila naj bi se posebna delniška družba »Jugo-sloVenska celuloza d. d.«, ki bi prevzela iz konoerna Šlpada tvornioo v Drvarju ta U
Na
tem mestu amo faziesli A» pomisleka proti načrtu ustanavljanja novih tvorni c celuloze Sedaj poročajo iz Beograda, da je namera ustanovitve dveh tvornic v zvezi s zanimanjem neke inozemske finančne skupine za našo celulozo. Ta inozemska finanč na skupina je baje pripravljena skleniti z veljavnostjo 10 let pogodbo, po kateri bi vsako leto odkupila višek izdelane celulo. ze, ki presega potrebe domačega tržišča. Pripravljena je dati na razpolago večje po. sojilo v devizah, odkupljeno celulozo pa bo prodala na tržiščih v neklirinških državah, in eicer v približni vrednosti 70 do 80 milijonov din na leto.
" Pomoč za postavitev sadnih sušilnic.
Ker se sušenje češpelj in drugega sadja vrši po večini na primitivnih domačih sušilnicah in kvaliteta sušenega sadja ni dobra, je kmetijsko ministrstvo pričelo akcijo za postavitev sodobnih sušilnic. V ta namen je kmetijski minister odobril znesek 900.000 din, ki se razdeli na posamezne banske uprave takole: banski upravi v Sarajevu 324.000 din, v Novem Sadu 153.000 din. v Banja Luki 135.000 din, na Cetinju 90.000 din, v Zagrebu 72.000 din, v LJubljani 72.000 din, v Splitu 27.000 din in v Skopi ju 27.000 din. Banske uprave bodo dajale podpore za gradnjo sodobnih sušilnic sistema dr. Stojkovič ali sistema Glavinič ali kakega drugega priznanega sistema, in sicer onim sadjarjem v sadjarskih okoliših, ki zaradi slabega materialnega stanja ne morejo postaviti sušilnic iz lastnih sredstev. Za Stojkovičevo sušilnico velikega tipa znaša pomoč 4000 din, za ostale sušilnice pa 1500 din od nosno največ tretjino dejanskih stroškov.
~' Izplačevanje kuponov obveznic vojn« škode. Začenši e 1. avgustom t L bo Poštna hranilnica s svojimi podružnicami in z vsemi poštami v državi izplačevala kupone št 21 obveznic 2 in pol odstotne rente za vojno škodo. Da ne bi občinstvo preveč čakalo pri blagajnah Poštne hranilnice in njenih podružnicah in da bi se pospešilo delo, se opozarjajo vsi tisti, ki imajo nad 200 kuponov, naj te kupone pošljejo po pošti z vrednostnim pismom Poštni hranilnici ali njeni najbližji podružnici. Poštna hranilnica bo te kupone po vrsti, kakor bodo prihajali, pregledala in njihovo vrednost izplačala na pošiljateljev naslov ali odobrila v njegovem čekovnem ali hranilniškem računu. Kupone je treba izročiti s seznamom serij in številk in s točnim naslovom pošiljatelja
= Poravnalno postopanje je uvedeno o imovini Štefana Osterca, trgovca v Mirni peči (poravnalni upravnik dr. Franjo Iva-netič. odv. v Novem mestu; poravnalni narok pri okrožnem sodišču v Novem mestu 26. t. m. ob 8., prijavni rok do 15. t m.)
= Uradni tečaji za julij. Finančni minister je zaradi pravilne odmere taks po zakonu o taksah določil za julij naslednje uradne tečaje: 1 napoleondor 305 din. 1 zlata turška lira 346.50. 1 angL funt 258, 1 ameriški dolar 54.80, 1 kanadski dolar 54.50, 1 nemška marka 14.30, 1 poljski zlot 8.30, 1 belga 9.40, 1 penga 8.60, 1 brazilski milrajs 2.85, 1 egiptski funt 256, 1 urug-vajski pezos 18.70, 1 argentinski pezos
Pred 300 let!
se je pripisovalo z Rogaško slatino dosežena zdravljenja neki tajinstvenl sili.
Danes
je ta zdravilna moč znanstveno ugotovljena. Je to blagodar narave trpečemu človeštvu.
Pa tudi za zdrave
je Rogaška slatina neprecenljiva za ohranitev zdravja.
Tudi Vam bo Vaš organizem poplačal z večjo odpornostjo, če namesto druge, pije te
R o g a S k o slatino!
12.50, 1 čilski pezos 1.25, turška papirnata lira 34. 100 franc. frankov 148, 100 švic. frankov 1242, 100 ItaL lir 228.80, 100 hoL goldinarjev 2915, 100 bolg. levov 46. 100 rum. lejev 30, 100 danskih kron 1120, 100 švedskih kron 1306, 100 norv. kron 1272, 100 šp. pezet 200, 100 grSdh drahem 40, 100 čeških kron 150, 100 finskih mark 108, 100 letonsidh latov 740, 100 iranskih (perzijskih) rijalov 100.
— Licitacije. Pri upravi vojno-tehničnega zavoda v Kragujevcu bo 4. julija ofert-na licitacija za dobavo stroja za brušenje orodja — Dne 8. julija bo pri štabu dravske div. oblasti v Ljubljani licitacija za popravilo konjušnic. — Pri upravi zavoda »Obiličevoc v Obilldevem bodo naslednje licitacije: 1. Julija za dobavo bencinske mešanice in keramičnega materiala. 5. julija za dobavo muflovske peči za sulfat in solno kislino, 6. julija za dobavo smrekovih in lipovih desk.
Borze
DEVIZE
Curih. Beograd 10, Pariz 11.7550, London 20.7750. New Vork 443.58, Bruselj 75.47. Milan 23.34, Amsterdam 235.55, Berlin 178.06, Stockholm 106.95, Oslo 104.40, Kobenhavn 92.75, Sofija 5.40, Praga 15.10, Varšava 83.62, Budimpešta 87, Atene 3.90, Bukarešta 3.25.
ŽIVINA
+ Na mariborskem svinjskem sejmu ▼
petek 30. junija je bilo pripeljanih 84 prašičev, prodanih pa jih je bilo 58. Povprečne cene so bile: 5 do 6 tednov stari prasci 80 do 100 din, 7 do 9 tednov stari 110 do 120 din. 3 do 4 mesece stari 180 do 240 din,
5	do 7 mesecev stari 310 do 450 din, 8 do 10 mesecev stari 470 do 515 din, 1 leto stari 710 do 920 din. Svinje so prodajali po
6	do 8 din za kg žive teže in po 8 do 11 din za kg mrtve teže.
Iz Češko-Moravske
Revizija čeških učbenikov .
Politične spremembe na Češkem in Mo-ravskem so imele, kakor poroča praška češka agencija »Ceps«, za posledico tudi revizijo dosedanjih čeških učnih knjig in njih prilagoditev novim razmeram. Doslej je bilo skupno revidiranih 156 učnih knjig za osnovne, 235 za meščanske, 450 za strokovne in končno 325 učnih knjig za srednje šole. Revizija se je izvedla tako, da so glede vsake knjige posebni strokovnjaki izjavili pismeno, ali se strinjajo z duhom narodne in krščanske vzgoje, ali ne vsebuje kritike vladnega sistema ter notranje organizacije drugih narodov in držav. ali odgovarja zahtevam metodike itd. Od dosedanjih učbenikov za osnovne šole jih ne odgovarja več novim zahtevam okoli 11%, od učbenikov za meščanske šole okoli 16°/o in od onih za srednje šole približno 9°/». Revizija se še nadaljuje.
Prepovedane značke na Češkem
Policijsko ravnateljstvo v Pragi je prepovedalo izdelavo, prodajo in nošnjo nekaterih značk, ki so se zadnje čase pojavljale na Češkem in so jih ljudje nosili v velikem številu. Prepovedane so: igle v obliki srca iz belega stekla z rdečim obrisom mej bivše Češkoslovaške in z napisom »Naša je bila, naša je in naša ostane«; značka v obliki husitskega kija z napisom »Ne damo se!«; igla z obrisi češkega leva in bivšega češkoslovaškega grba ter z napisom »Na straži za domovino!« Razglas policije je dvojezičen. Prekrški se kaznujejo z globo do 5.000 kron in z zaporom do 14 dni.
V Pragi. Plznju, Moravski Ostravi, Brnu in drugod so se pojavili protinemški letaki. Tamošnje policijske oblasti so izdale opozorilo občinstvu, da je izdelovanje in razdeljevanje letakov, kojih vsebina je naperjena proti predstaviteljem protekto-rata, strogo kaznivo.
Begun« v češkomoravskem protektoratu
Kakor poroča praški »Ceps«, je razen državnih uradnikov, ki so bili lansko Je. aen odpuščeni iz službe v sudetsk h krajih in katerih število se oeni na okoli 90.000 prešlo na ozemlje češkomoravskega pro-tektorata še okoli 190.000 drugih beguncev deloma iz sudetskih pokrajin, deloma iz Slovaške in iz Podkarpatske Rusije. Približno tretjina teh beguncev živi od lastnega premoženja ali pa jih vzdržujejo svojci in sorodniki.
Država sama je za begunce ustanovila »Institut za oskrbovanje beguncev« pri ministrstvu socialne politike v Pragi. Zasebna pomoč je osredotočena v »Odboru za pomoč beguncem«. Najrevnejši begunci so nastanjeni v azilih, ki Jih je okoli 200, ▼ njih je trenutno okoli 16.000 beguncev.
»Arijska kulturna enota**
Pod tem naslovom se je v Pragi ustanovilo novo društvo, katerega glavni namen je pojasniti češkemu ljudstvu veliko opas-nost in škodljivost židovskega življa. Za predsednika je bil izvoljen zdravnik dr. Babicky, predsednik kulturnega odseka enote pa je dr. Hngvkovsky. Med velikim
odobravanjem je ustanovni občni zbor sprejel udanostno brzojavko protektorju Češke in Moravske ter državnemu predsedniku dr. Hachi. Družba upa, da se JI bo posrečilo doseči, da bo pri delitvi židovskih nepremičnin v večji meri upoštevan češki živelj. Praški Nemci namreč zahtevajo, da se pretenži delež židovskega premoženja dodeli Nemcem. Vsi listi narodne zajednice pa naglašajo, da bo treba pri »arizaciji« židovskih nepremičnin prvenstveno upoštevati narodno-gospodar-ske potrebe češke narodnosti.
Neresnične poljske vesti o nemirih na Slovaškem
Bratislava, 1. julija, b. Slovaška službena agencija »Slovak Press« poroča: Poljska telegrafska agencija (PAT) je razširila vesti o nemirih na Slovaškem in o pretepu med slovaškimi in nemškimi vojaki v Zilini in Ružomberku. Slovaški presbiro demantira te zlonamerne vesti in poudarja, da ae na Slovaškem ni nič takega zgodilo, kajti x Ružomberku sploh ni nemških vojakov, * Zilini pa jih je samo nekaj. Tam je nastal neznaten spor med nemškimi in slom> škimi vojaki zaradi nekega dekleta. Ako hoče PAT iz tega napraviti mednarodno afero, jc jasno, s kakšno namero to dela.
Koroški drobiž
Dunajski »V8IWscher Beobachter« prinaša poročilo, da bo a 15. julijem nastopilo 10.000 pripadnikov Hitlerjeve mladine svojo službo v kmetijstvu v južnih obmejnih pokrajinah, da pomaga pospraviti letni pridelek. Omenjeni članek pravi tudi, da bo to za mladino hkrati najučinkovitejša obmejna služba. Mladina bo delala povprečno po šest tednov. Poleg poljskega dela se bo udejstvovala tudi v področju vaške kulture in obmejne zaščite. Na Koroškem prideta v poštev predvsem Ro» in Zilja.
Državna kmečka organizacija bo skupno s kulturnimi oddelki Hitlerjeve mladine priredila od 1. Jul. do 9. juL ob Zablat-niškem jezeru v Podjuni »kulturni teden«. Iz vsakega okrožja se bosta tega tečaja udeležila fant in dekle, ki Jih bo določilo kmečko vodstvo. Tečajniki se bodo vadili v nemški pesmi, plesu, nemški igri in v športu in bodo tako spoznavali elementa nemške narodnosti.
Nemška delovna fronta (DA7 = Deutsche Arbeitsfront) je predpisala, da sa desetina dohodkov društvenih prireditev pobira za sklad njene ustanove KdF (»Kraft durch Freude«). Na vprašanje slovenske osrednje organizacije glede slovenskih prireditev je pristojni referent pojasnil, da omenjeni predpis slovenskih organizacij ne zadene.
Otroška vrtca v Logi vesi ln v Vrbi sta že začela a svojim poletnim delom Vzgoja je popolnoma nemška.
Nameravana je gradnja cele vrste novih šolskih poslopij: v Hodišah, Pliberkn, v Podolah pri Suhi, na Čajni, v Ledenicah, Skočijanu, Kneži ln drugod.
V nedeljo 2. julija bo na Brnel slovenski pevski koncert Ker do četrtka še ni bil prepovedan, je utemeljeno upanje, da bo smel vršiti.
/
Prekmurski teden je odlično uspel
Lepi sadovi marljivega prizadevanja — Nekatere zanimive zaključne prireditve
Murska Sobota, 30. junija
Gospodarslra. in kulturna razstava Prek-murja ob 201etnici življenja v skupni državi jebdla v četrtek zaključena. Tako je Prekmurski teden s podaljškom trajal 13 dni. V teb dneh je šla skozi razstavne prostore reka nad 50.000 ljudi, ki so morali s priznanjem ugotoviti mogočen vzgon gospodarskega življenja naše Slovenske krajine in prizadevanje prekmurske javnosti, da najmlajši del Slovenije pokaže svojo pripravljenost in sposobnost pri sodelovanju za zgradbo naše gospodarske in kulturne enotnosti. Gotovo ni treba posebej poudarjati, da je Prekmurski -teden dosegel vsestransko lep uspeh, saj je na eni strani nudil vsej širši slovenski javnosti priliko, da pobliže spozna starodavno deželo kneza Koclja, na drugi pa je spet dal prirediteljem zadoščenje za skrbno organizacijo prireditve.
Pri tem moramo posebno poudariti, da je v začetku pač vsak nekoliko podvomil o uspehu prireditve, ko pa so prispele prijave razstavljalcev, so videli, da jih je mnogo več kakor je bilo pripravljenega prostora. Morali so jih več odkloniti Razstavljale! so bili v splošnem zadovoljni z razstavo. Seveda nekateri artikli niso dobili dovolj kupcev na prekmurskem trgu, drugi pa so spet vse spravili v denar, da jim za zadnje dni n!i nič več ostalo. Uspeh Prekmurskega tedna je plod neumornega dela odbora, ki mu je bil duša Supan Ferdinand Hartner, kateremu so stali ob strani podpredsednik g. ravnatelj inž. Zobec, generalni tajnik g. Aleksander Vetole, blagajnik poštni upravnik g. Slavko Vutkovič in ostali načelniki sekcij. Vsi
so vložili mnogo truda In časa, da je bila prireditev organizirana do podrobnosti.
V	četrtek, zadnji dan je spet prihitelo v Mursko Soboto mnogo obiskovalcev z dežele. Iz najoddaljenejših vasi Prekmurja so prišli. Posebna privlačnost zadnjega dne pa je bilo nagradno žrebanje, ki se ga je lahko udeležil vsak obiskovalec s tem, da je oddal kupon vstopnice v boben na razstavišču. Zvečer je bilo žrebanje za dobitke, ki jih je bilo nad 250. Poklonili so jih po večini razstavljalci in uprava Prekmurskega tedna. Poleg praktičnih dobitkov je bilo tudi nekaj takih, ki so vzbudili splošno veselost in odobravanje. Tako je n. pr. obiskovalec zadnjega dne razstave s številko 3782 zadel karto, s katero se lahko 5krat brezplačno prepelje čez brod pri Petanjcih. Po žrebanju se je razvila v gostilniškem paviljonu živahna zabava, da je zmanjkovalo prostora. Vrtiljaki in tobogan so bili za polovično tarifo stalno v obratu in so komaj zmagovali naval, občinstvu pa je bilo kar žal, da je lepe in živahne prireditve že konec.
V	okviru tedna je bila tudi živinorejska razstava, ki je razumljivo vzbudila veliko zanimanje med našim podeželskim ljudstvom, saj so bili razstavljeni najlepši eksemplarji plemenske živine iz Prekmurja. Razstavljalci, ki so se posebno odlikovali v zglednem oskrbovanju in gojenju živine, so prejeli posebne nagrade. Splošno moramo poudariti, da je bil gospodarski del vzorno organiziran s kmetijsko, gozdarsko, vinarsko in živinorejsko razstavo ter je nudil prekmurskemu ljudstvu obilo pouka za uspešno delo pri izboljšanju njegovega gospodarstva.
Tudi naši lovci so imeli svoj veliki dan. Zbrali so se k nagradnemu streljanju na leteče glinaste golobe. Iz Maribora, .Ljutomera in drugod je prLfflo lepo Število lovcev po dragocene nagrade, ki jih Je poklonilo za zmagovalce murskosoboško lovsko društvo. Strelsko tekmovanje je bilo na Benkovem travniku ob kopališču. Predsednik industrijec g. Josip Benko je s pozdravnim govorom začel lovsko svečanost, v imenu gostov pa je izrekel pozdravne besede podpredsednik Zveze lovskih društev g. Bogdan Pogačnik. Pri nagradnem streljanju juiiiorjev na 10 glinastih golobov je bil prvi Josip Goleč izMa-ribora, ki je dosegel 9 zadetkov s 16 streli. 2. Zrim Josip iz Murske Sobote (8 z 9 streli), 3. Jug J. (Murska Sobota 7 s 13 streli). Seniorji na 20 golobov: 1. dr. Ko-vačec Janko (Maribor), 17 zadetkov s 25 streli 2. Vukmanič Robert (Maribor) 17 zadetkov s 27 streli, 3. Sprager Alojz (Maribor) 17 zadetkov z 28 streli Prvenstvo prekmurskega lovskega društva na 30 golobov: 1. Vukmirovič Robert 29 za/-detkov s 33 streli, 2. Sprager Alojz 25 zadetkov s 43 streli, 3. dr. Kovačec Janko (vsi Maribor). Lovski čuvaji na 20 golobov: L Perkič Franc iz Satahovcev 14 pogodkov s 24 streli 2. Bedek Josip iz Noršinoev 12 pogodkov z 20 streli 3. Pok Ludvik iz Vučje gomile. Pokal podpredsednika zveze g. Pogačnika za najboljšega strelca-člana prekmurskega lovskega društva je prejel po ocenah i® vseh tefo-movanj g. Josip Vilagoš iz Murske Sobote. Pri razdelitvi nagrad je bilo izrečenih več pozdravnih govorov vnetih članov z lene bratovščine.
Sava pri Ježicl vam nudi zdravje
Danes bo otvorjeno novo kopališče
Posebno poleti Je prav vsa Slovenija re-sntičen raj lepote in vrelec zdravja. Kot tako Jo cenijo inozemski letoviščarji, do-čim sami še vedno premalo cenimo priro-dne čare in zdravilne moči lastne zemlje. V marsičem hočemo biti tudi podjetni vendar so redki tfisti M bi tvegali da na svoje stroške zgrade gostinske naprave, ki naj usidrajo dotok petičnih tujcev in omogočijo domačinom zaslužek. Uživanje lepote in zdravja ob domačih vodah, v do-
stilna »Pod Taborom«, da je zdaj povečana, da je dobila kabine in omarice za kopalce, prostor za čolnarje, kolesa in avtomobile. Spričo muhastega vremena v našem poletju je kaj tvegano graditi kopališča. Tudi je že širom Slovenije toliko raznih kopališč in bazenov, kamor se raz-krope izletniki, da je otvoritev tretjega kopališča na Ježici res pogumen podvig za žagarjeve. Vendar je vsa leva obsav-ska pokrajina od Gameljščice navzdol tako vabljiva in vedno polna kopalcev, da je občinstvo od tod že zelo pogrešalo čiste,
postrežljive in cenene gostinske postojanke ob črnuškem mostu ter hkrati kabin za kopalce. To vse nudi zdaj »Gradovo kopališče«. Ko bodo kopališča na Ježicl zopet bolj v modi in bolj upoštevana kakor doslej, kar ni odvisno le od lepe prirode, nego tudi od udobnosti in postrežbe, ki naj jo nudijo naša kopališča, bomo zopet s ponosom zrli na našo Savo, ki ponuja sto-tisočerim zdravje, oddiha in razvedrila in jih vabi, da pridejo ponj. Zlasti Gradovo kopališče, ki leži v najlepši legi tik Ob Savi ,naj uspešno pomaga navezati na Ježico čestilce Save od blizu in daleč. To ne bi bila samo sebična, gostinska, nego Slro-koljudska, narodno zdravstvena vloga novega savskega kopališča
Knjižni dar Nj. Vel. carju Borisu
Prisrčna zalivala iz dvorske pisarne
ma&h goradovlh fn ptentnah Je tretoa
praviti dostopnejše zlasti našemu revnemu sloju! Tudi on ima pravico do svežega zraka, do gxxrskega miru, do bistre vode. Tiste za kopanje prikladne reke in tiste za oddih primerna zletišča, ki so posebno blizu večjih naselij in mest, bi morala biti močnejše cenjena zlasti pri čdniteljih, ki so dolžni skrbeti za narodovo zdravje. Kajti le tista zdravilna vrela, ki so mnogim dostopna in ki so po svoji bližini lahko dostopna, so lahko koristna za zdravje narodnih množic.
Ježica Ob severnem boku LJubljane Je prav gotovo najbolj zdrav kraj njene okolice. Pogled s Tabora nad Savo kaže, da ima to predmestje velike LJubljane krasno lego, lepe gozdove in griče, Savo in njene krasne prostrane bregove. Res ima Ljubljana kakor maAokatero naše mesto v obilju lepih sprehajališč in parkov (Rožnik, Golovec), nfima pa LJubljana priiod-nega ljudskega kopališča. To bi bila njena šibka stran, da ni v bližini Save, M predstavlja v toku Ježica—Tamačevo ob-nesm pravo, prirodno, najbolj ceneno In najbolj zdravo ljudsko kopališče tudi za vso Veliko Ljubljano. Na Ježica so bregovi Save najbolj romantični in najrazlič-neje oblikovani Dragoceno vrednost za hiter dostop k Savi ima za kolesarje državna cesta, za druge pa redna avtobusna in železniška zveza, še bolj pa M bile savske kopel ji obiskovane, če bi ljubljanski mestni očetje tudi res že enkrat gradili toliko obljubljam tramvaj do Savskega mosta!
Ko Je te dol vendarle prJžfla prvaletofleja vročina, so privrele na Ježico cele trume družin in posedle njene bregove. Zopet ao postavljena številna igrišča za odbojko, za pingpong lin balince, odskočišča za akrobacije, čolnarski pristani itd. Sproščenost, ki jo tu uživa mestna mJadež, blagodejen mir in zdravje, ki ga daje borova senca, pljusk vode in vetra, vse to osrečuje ter znova in znova vabi k sebi. TI zdravja polni kraji so vsem dostopni brea vstopnine in brez omejitev. Nihče ne moti uživalcev, ko si po mili volji izberejo nJim najvšečnejši kotiček In najljubšo Stran Save. Nikjer ni neznosnih rediteljev, ne žugajočih moralistov iz polpretekle dobe, nikjer diktata, nego le najpopolnejša svo-bodnost V teh prijetnih razmerah, ki mikajo bogate in revne, pa leži košček posebne sreče posebno za revnejše mestne sloje, v mestu so jim pristopna temačna in ozka, zatohla in kljub temu dovolj draga stanovanja. V prosti prirodl pa se tudi njim zasmeje dejanska enakopravnost, da si smejo s polnim prgiščem zajeti užitka, ki ga sonce, voda in zrak sipljejo neza-davčeno prav vsem bitjem zemlje.
Uživanje prirode olajšujejo zlasti tudi solidna gostinska podjetja. Savskim gostom so zdaj na Ježici na razpolago že kar tri kopališča: prostrano štirnovo na desnem bregu, romantično Kemcovo na levem bregu in novo »Gradovo kopališče« na levem bregu ob črnuškem mostu pod Taborom, katero bo danes otvorjeno. Podjetnim Žagarjevim, lastnikom »Gradovega kopališča«, je treba izreči priznanje, da je zdaj tako praktično modernizirana nekdanja skromna, opuščena Murnčeva gQ-
V ponedeljkovem »Jutru« smo že poročali o krasno uspeli razstavi jugosloven-ske knjige v Sofiji, kjer so vzbujali zlasti slovenske knjige tako po svoji okusni opre ml kakor po svoji številnosti splošno pozornost Izložbo sta posetila poleg številnih drugih odličnikov tudi car Boris in njegov brat knez Kiril V zadnjem času so v Sofiji priredili že razni narodi razstave svojih knjig, nobene teh razstav pa ni posetil vladar sam, te časti je bila deležna samo izložba jugoslovanske knjige. Kralj Boris hi knez Kiril sta z velikim zanimanjem ogledovala slovenske knjige, katerih zunanja oprema, zlasti pa umetniška vezava jima je bila izredno všeč. Knez Kiril se je zlasti zanimal za »Planinski vestnik«, katerega vezani letnik mu je bil tudi poklo-njen. Odposlanec »Jugoslovensko-bolgarske lige« v Ljubljani g. Vekoslav Bučar, ki je imel v rokah aranžma razstave slovenske knjige in je to svojo nalogo v vsakem ozi-ru uspešno dovršil je v imenu lige poklonil carski biblioteki nekaj knjig, ki so pri ogledovanju razstave vzbudile posebno pozornost visokih posetnikov.
O tem so objavili sofijski listi pod naslovom »Dragoceno slovensko darilo Nj. Vel. carju in carski rodbini, poslani od ljubljanske Jugoslovensko-bolgarske lige« to-le beležko: »V zvezi z objavljenim ted-
nom bolgarske in jugoslovenske knjige je poklonila Jugoslovensko-bolgarska liga v Ljubljani kot dragocen dar Nj. VeL carju in carski rodbini nekaj dragocenih slovenskih knjig. Poklonila je umetniški album, krasne reprodukcije slik mojstra Ri-karda Jakopiča, dragoceno zgodovinsko študije o knezu Koclju prof. dr. Grivca, album slovenskih pisateljev, dr. Tavzesov prevod A. Daudetovega slovečega dela »Pisma iz mojega mlina« z izvirnimi ilustracijami Elka Justina in dve razkošni slovenski otroški knjigi z ilustracijami ▼ barvah. Nj. Vel. car se je pismeno zahvalil za dragoceno darilo.« — Dotično pismo, poslano g. Bučarju, se glasi: »Pisarna Nj. Vel. carja Štev. 1531. Sofija, 24. junija 1939. Izpolnjujem prijetno dolžnost, da Vam sporočam, da so bile knjige, ki jih je po Vas poklonil prireditveni odbor razstave jugoslovenske knjige, vročene Nj. Vel. carju, ki je vzradoščen po Vaši pozornosti, ki ste je izkazali Nj. Veličanstvu in članom carske rodbine. Njegovo Veličanstvo se Vam iz vsega srca zahvaljuje za Vašo pozornost, ki ste jo izkazali, in Vam izraža svoje najboljše želje za napredek, razvoj in uspevanje književnosti bratskega jugoslovanskega naroda. Sprejmite izraze odličnega spoštovanj a. P a n e v, načelnik pisarne.«
Odkritje spomenika dr. Ivanu Lahu
Kakor smo poročali, so v sredo proti večeru ob veliki udeležbi odkrili pri Sv. Križu spomenik pokojnemu pisatelju prof. dr. Iv. Lahu. Spomenik, delo kiparja Nikolaja Pirnata, je najlepši, kar so Jih poslednje čase pri nas postavili. Na priobčenih slikah je videti nekaj prizorov z odkritja. Manjša slika kaže nagrobnik pri Sv. Križu. V levem kotu je E. Gangl med slavnostnim govorom. Na večji sliki pa je pogled na številne udeležence med odkritjem. Na desni je bronasto poprsje dr. Ivana Laha.
— Proti trdi stolid In zlati žili, združeni z navalom krvi, utripanjem srca in glavobolom je naravna »Franz-Josefova« grenka voda že od davnine preizkušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefo-va« voda milo učinkuje in sigurno otvar-ja, a povrhu tega tudi v zastarelih slučajih ne odreče.
Ogl. teg. S. br. J0474/3J.
na izprehajališčih vlada pestrost modnih oblek
Saj ni potrebno da imate ducat oblek. Že dve ali tri izabrane obleke zadostujejo, da je vsaka dama elegantna, seveda £e jih pravilno neguje I Pranje teli lahkih poletnih oblek je v raztopini milnih lusk LUX take lahko in preprosto I Tudi najbolj min« barve ia najbolj občutljive tkanine so v blagi peni Luža varne In postanejo spet kot nove.
Za vse poletne obleke
SE RAZTOPI TUDI V MRZLI VODI
Praznik belokranjske deželice
Naš list Je že obširneje poročal o »belokranjskem festivaluc v nedeljo 18. junija v Črnomlju, na katerega sta društvo Bela Krajina in Putnik organizirala izlet Ljubljančanov, ki so se prireditve udeležili v res lepem Številu. Navzlic ne preveč ugodnemu vremenu, ki Je prireditelje prisililo.
Mleko, Sladkor inJoaJcao 1 to Je -kvik'

S TOPLO ALI HLADMO VODO
j>ro»eva ja"U M IQH'r ac»ib
da so nastope skupin iz poedinih belokranjskih krajev premestili na črnomeljski trg. ki Je bil za impozantno množico gledalcev vse pretesen, so bili ti vendarle nad vse zadovoljni. Imeli so priliko, da vidijo prekrasno revijo izumirajočih belokranjskih narodnih običajev in noš, ki jim Je dala ta dobro zamišljena prireditev gotovo veliko pobudo za novo življenje. Vsaj želeti bi bilo, da bi naši belokranjski rojaki spozna-i, da se ostali Slovenci živo zanimamo za njih prastare osebine in da bi bilo vredno spremeniti belokranjski festival v stalno, vsakoletno prireditev. To bi bilo samo njim in njihovemu tujskemu prometu v korist, da niti ne omenimo vzgleda, ki bi ga dali s tem drugim delom slovenske domovine..
Naši stiki po posnetkih trd. L Mlchietb Ja predstavljata uvodni nastop z znamenitim zelenim Jurijem, kakor ga v samem Črnomlju niso videli že mnogo desetletij, in predvajanje enega izmed belokranjskih obredov s plesom, ki so se s svojo globoko simboliko, preprosto eleganco in deloma tudi s svojim temperamentom prisrčno dojmili vseh gledalcev. Sliki sta iz arhiva Osrednje slikovne zbirke Zveze slovenskih fotoamaterskih društev, ki je skupaj s Potnikom organizirala obisk nekaterih naiih najboljših fotoamaterjev na festival, si pridobila tako navzlic neugodnim svetlobnim prilikam nekoliko sto dokumentarnih posnetkov v črno-beli tehniki in naravnih barvah ter upravičila na ta način že od ves ga svojega početka svoj obstoj.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
ZOBOZDRAVNIK AMERIŠKIH
STAROV PRAVI: »Čarobni blesk smehljaja so zvezde dolžne posebnemu učinku zobne paste, Izdelane na temelju moderne znanosti, ki jo izkoriščajo.«
Poraba enega centimetra Kollnosa na zobni Sčetkl dvakrat na dan bo dala tudi vam blefičeč nasmeh.
OSVETLITE SVOJ NASMEH S KOUNOSOM

v-
S!


Na solnžni jug
OBIŠČITE
POSTOJNSKO JANO
pri Trstu in Opatiji (Italija)
Odprta celo leto
POL URE OD TRSTA
I
Portorose
Terme HOTEL PALAZZO
200 ses.
HOTELSKE NAKAZNICE KAT »A« —
ŠPORT — DRUŽABNO ŽIVLJENJE —
ZDRAVLJENJE Z BROMOM IN JODOVO SOLJO.
Pojasnila: ENIT, Terazije 16, BEOGRAD — in pri vseh potniških uradih In hotelski direkciji.
I
HOTEL CROCE DI MALTA,
MONTECATINI - TERME
Društveno potovanje na zdravljenje v Montecatini ®d 9. do 21. julija 1939. Desetdnevno bivanje v prvorazrednem hotelu, vključena postrežba, vse takse in zdravljenje ter vožnja iz Ljubljane in nazaj, skupna cena po
osebi Din 1860.—.
INFORMACIJE IN PRIJAVE V VSEH BILJETARNAH PUTNIKA. Potovanje z individualnimi potnimi listL — Prijave do 4. julija t. L
BLOKADA"
FIlm čiste ljubezni
in strahot državljanske vojne	_ _
Blagajna je odprta od 11. do 12. ure dopoldne in od 16. ure naprej.Predstave ob 17
MADELEINE CAROLL, VLADIMIR SOKOLOV.
KINO UNION
TeL 22-21 19. in 21. uri._
tožbo na Državni svet v Beogradu, ki je sedaj z odločbo z dne 2. maja 1939 št 14286-38 odločil, da se rešenje ministrstva financ (oddelek za davke) razveljavi in sicer iz razloga ker ravno javni notar ni izrečno zahteval, da se mu priznajo stroški. marveč jih je samo na koncu zapisnika zaznamoval v smislu obveze iz §§ 234 in 235 zakona o javnih notarjih. Tako bo morala državna blagajna na ta način javnemu notarju le povrniti dotično takso v znesku 5 din. Da pa je javni notar to dosegel, je moral poleg drugih stroškov samo za kolkovino za tožbo na Državni svet plačati znesek 200 din.
•	Anketa za nov vozni red. Prt direkciji državnih železnic v Ljubljani bo v petek 4. avgusta anketa za nov vozni red 1940/41. Anketa bo ob 10. dopoldne v sejni dvorani direkcije in bo njen dnevni red naslednji: Pripombe k sedaj veljavnemu voznemu redu, predlogi za njegove izpre-membe, želje za nov vozni red 1940/41, želje in pripombe glede prometa direktnih potniških vagonov pri bradh in potniških vlakih.
•	Višji tečajni izpft na drž. II. realni gimnaziji v Ljubljani (Poljane), ki se je vršil od 9. do 26. junija j« pokazal naslednji uspeh: a) izpit so napravili — debelo tiskani so bih oproščeni ustnega izpita —: Bačič Vesna, Bedenk Morija, Bizjak Ljud. mila. Brecelj Vida, Černe Marija, Djapič Pava, Fritz Leopoldina, Hojan Pavla, Je-ruc Milena, Klavora KosenKa, Klepec Vida, Klun Majda, Koblar Ana, Kregar Ma. rija Lavrič Marija. Legat Zdenka Legiša Miijeva, Luhn Alma, Markošek Marija, Marn Dušica, Maurer Helena, Mejak Marija, Mencinger Marjeta, Milavec Ana, Paulin Lea Perdan Josipina, Pintar Marija Pišlar Antonija, Rabič Pavla. Rodič Vladojka, Skala Egidija, Šimenc Dragica, Skerlj Marija, šušteršič Stanislava, Tiller Marija Trtnik Štefanija, Ukmar Cvetka,
i
Pikantna komedija
BARONICA IN NJEN SLUGA
KINO MATICA, tel. 21-25.
ANNABELLA v gL vlogi. __PREDSTAVE ob 17., 19. in 21. uri
i
GOSPODIČNA MOJA MAMICA
Šarmantna Danlela Darleux - »kot mamica« odraslega sina. FIlm sijajnega humorja in vedrega razpoloženja, ki bo zabaval vsakogar. — Danes ob 17., 19. in 21. url. — Znižane poletne cene ! ■■KINO SLOGA, teL "II ———..............IHBII ■ ■!!!■■
i
•	Podružnica SPD v Mežici priredi na Peci ob 201etnici osvobojenja Mežiške doline Ciril-Metodovo proslavo. V soboto 8. t_ m. zvečer bo kresovanje, v nedeljo 9. t. m. pa ob 9. služba božja v kapeli sv. Cirila in Metoda in nato planinsko zborovanje. Obiščite našo lepo obmejno postojanko na Peci, da dostojno proslavimo jubilej in se navdušimo za lepote Matjaževega kraljestva Ob povratku se poslužite osvežilne kopeli na letnem kopališču v Mežici
PRIMARIJ
dr. Milan Žiga Červinka
v Novem mestu zopet redno ordinira.
•	Maturantom in maturantkam ljubljanskega učiteljišča iz L 1919. Dvajsetletnico mature bomo praznovali nepreklicno v ponedeljek 3. t. m. Sestanek pred Trubarjevim spomenikom ob 9. uri. Dnevni red ustno. Razhod z večernimi vlaki. Adamič Arnošt, Zagorje ob Savi.
•	Matu ran tin je goriškega učiteljišča Iz leta 1909. se zberejo dne 8. t. m. ob 3. popoldne v restavraciji »Bellevue« v Ljubljani. Prijave sprejema Ev genija Gogala, Ljubljana, Gregorčičeva ulica, Trgovski dom. (—)
I Pojasnila: ENIT, Terazije 16, Beograd I
in pri vseh uradih »Putnika«.	■
Domače vesti
Še )e čas,
da poleg naročnine za redno izdajo »Jutra« nakažete tudi 4 din za ponedeljsko izdajo za dostavo po pošti (ali 5 din za dostavo po raznašalcu), s čimer boste vse ponedeljke v mesecu deležni zanimivega, bogato pestrega branja z velikim kupom novic iz domovine in iz vsega sveta. Skoraj odveč je, da vas posebej opozarjamo na vsebino: znano je, da je ponedeljsko »Jutro* list, ki računa s potrebami preprostega in razvajenega človeka. Tistega, ki ga je vrtinec sodobnega svetovnega dogajanja potegnil vase, bodo bržkone zanimale zgodbe v vohunih v preteklih in današnjih dneh, a človeka, ki ima smisel za lepoto in umetnost, bo pritegnilo obširno, razkošno ilustrirano poročilo slikarja-grafika Justina z beneške razstave Veronesovih del. Literarnim sladokuscem in vsem, ki imajo še kaj smisla za humor, bo ustreženo s še ne objavljeno , humoresko nepozabnega Frana Milčinskega o skavtu Petru in dragocenih izkušnjah, ki se jih je nalezel na potovanju. Dodobra so založene vse stalne rubrike, a najobširnej-ša bo tokrat »Klinika za dušo in srce«, saj je nanjo tako velik naval, da g. Winterry skoraj ne zmore sproti odgovarjati. Naj ne bo ponedeljka brez ponedeljskega »Jutra«!
Grobnice in spomenike
kamnoseška stavbna dela izvršuje po nizkih cenah
kamnoseško kiparsko podjetje
Vrani o Kunovar
pokopališče Sv. Križ — Ljubljana — TeL 49-09.
•	Promocija novinarja Milivoja Popovi-
ca. Pred izpitno komisijo juridične fakultete beograjskega vseučilišča je branil doktorsko tezo g. Milivoje Popovič, so. trucLmk »Politike«. Naslov njegove teze je »Poreklo in sprejetje ustave leta 1888.« Ta razprava daje temeljit pregled važne politične dobe nekdanje kraljevine Srbije ter kaže pota, po katerih je Srbija prišla do svobodoumne ustave in do parlamentarnega režima. Komisiji je predsedoval dekan juridične fakultete dr. Tasič, ki je razglasil, da je teza soglasno odobrena in da je g. Popovič promoviral za doktorja prava Dr. Popoviču ki se je marljivo udejstvoval v stanovski organizaciji in je bal tudi član centralne uprave Jugosloven-Skega novinarskega udruženja, čestitamo!
•	iz odvetniških krogov. Znani ljubljanski odvetnik dr. Ivan Lovrenčič je prijavil odvetniški zbornici, da se preseli s svojo odvetniško pisarno s 1. septembrom t. L na Vrhniko.
•	Diplomirani so bili na pravni fakulteti univerze v Ljubljani: gospodični Sonja Kukovčeva iz Ljutomera in Stana Mo-horičeva iz Ljubljane, gg. Ivan Stergar in
-Dušan Perne, oba iz Ljubljane, Zoichter Ivan iz Razvanja pri Mariboru in pa Danilo Požar iz Maribora, čestitamo!
•	Promocija Na beograjski medicinski fakulteti je bil diplomiran 21. junija za doktorja vsega zdravilstva g. Jože Ga-brovšek iz Rožne doline.
•	Biserna poroka. V Matenji vasi pri Frestranku, sta obhajala biserno poroko Jože in Marija žitko, po domače Skačava. Ganljivo je bilo videti, kako sta klečala v krogu številnih sinov in vnukov pred istim oltarjem, kjer sta si pred 60 leti obljubila zvestobo. Mater škačavo ceni in spoštuje vsa okolica zaradi njene dobrotljivosti. Oba sta še izredno čvrsta in zdrava. Jubilantoma iskreno čestitamo, in želimo, da bi jima leta potekala v miru in veselju, kar po vsej pravici zaslužita.
* Jubilej uglednega hrvatskega znan. stvenika in pisatelja. V Zagrebu praznuje vseučiliški profesor dr. Milan šenoa, sin slavnega hrvatskega pisatelja Avgusta šenoe. svojo 701etnico. Prof. dr. šenoa je geograf, a ni znan in cenjen samo v znanstvenem, temveč tudi v literarnem svetu. Desetletja že sodeluje pri mnogih domačih in tujih znanstvenih publikacijah, napisal pa je tudi celo vrsto povesti, dram in zgodovinskih romanov. Objavil je tudi spomine na svojega slavnega očeta v knjigi »Moj otac«. Kot profesor je vzgojil in izobrazil več generacij in vsi njegovi bivši dijaki se ga s hvaležnostjo spominjajo ter ga čislajo ne samo kot temeljitega znanstvenika, temveč tudi kot zelo dobrega človeka.
I Otroški vozički. S.Reholi & dr up t«, Burnim mi
Vidrih Bogomira, Vozelj Vida, Wisiak Helena, Zoreč Milena, žitnik Marija Bartol Zorislava, Frankovič Bože na, Kosovinc Marija, Pišlerič Olga. Polak Štefanija, Souvan Ferdinand, Šiška Jožef, Zajec Anton, Mo. setizh Ana, Gorišek Rotija, Marin Emilija, Berdon Vera čadež Nada, černič Milena-Dimnik Desanka. Dovč Marija, Eržen Gabrijela, Furlan Stanislava, Gorjup Marica, Gostič Marta, Kambič Marija Kastrin Vida, Kolbe. Jelena, Koščak Angela, Kovač Silva, Kratnar Majda, Križnik Nada, Marolt Ljudmila Nardin Marta, Natlačen Marija Omahen Anica, Osterc Božena, Perme Daniela, Petrovec Helena, Pfeifer Marija, Poljanšek Pavla, Prinčič Mileva, Radešček Dragomira, Rakušček Jana, Se-lan Frančiška, Sluga Danica, Soban Darinka, Stojkovič Majda, Suhadolnik Marija škof Marija. Tavzes Metoda, Vidmar Pavlina, Vidmar' Vida, Vizlar Ana, 2un Danica.' Jalen Marija. Za tri mesece sta bili odklonjeni dve, za eno leto ena učenka, ena pa k izpitu ni prišla.
• Ptujska dramska skupina bo gostovala v torek 4. t. m. z »Burko o jezičnem dohtarju« na Prevaljah pri Rosmanu, v sredo 5. t_ m. ob pol 21. pa v Dravogradu v Sokolskem domu.
RAVNOKAR OTVORJENI HOTEL »SLON«
ki je najmodernejše nrejenl hotel v Ljubljani,
nudi sobe
po Din 45.50 in 71.50 — v starem traktu po Din 32.50.
V cenah so npošteti prav vsi dodatki In takse.
*	BanovinSke literarne nagrade za L
1938/39. Literarnega natečaja banske uprave za 1. 1938/39. se je udeležilo 15 avtorjev s 17 deli. Na predlog razsodišča, v katerem so gg. Fran Albrecht, prof. France Koblar, prof. Jakob šolar, Josip Vidmar in kot predsednik načelnik prosvet. nega oddelka dr. Lovro Sušnik, so bile podeljene naslednje nagrade: Pavletu Sedma, ku za knjigo »Kaplan Martin čedermac« din 7.500, dr. Igu Grudnu za »Dvanajsto uro« din 3.500, Janezu Jalenu za »Cvetko-ko Tilko« din 3.000, Vidi Tauferjevi za »Veje v vetru« din 2.000, dr. Vladimirju Bartolu za »Alamuta« din 2.000 in dr. Ivu šorliju za »Večne vezi« din 2.000.
V hribih in na morju se dobro drže SLAMICEVE MESNE IN SADNE KONZERVE._
*	Za sodišča in javne notarje zanimiva razsodba Državnega sveta v Beogradu. Davčna uprava v G. je naložila v letu 1937. — na zahtevo taksnega revizorja — javnemu notarju v G., da mora v več zapuščinskih zadevah donesti kolke v takratnem iznosu po 5 din k dotičnim zaznamkom stroškov na razpravnih zapisnikih, akoravno ni bilo tam nobenega zahtevka za odmero dotičnih stroškov. Ker je javni notar smatral, da dotične takse niso upravičene, jih je sicer plačal, obenem pa zaradi načelnosti zadeve sklenil, izzvati zadevno odločbo zadnje instance. Napravil je najprej samo v eni zadevi prošnjo na Dravsko finančno direkcijo v Ljubljani za povračilo takse v dotičnem
™ STRUGNANO PRI TRSTU
na istrski obali. Pension Nazionale — najboljša kuhinja — lastno obrežno kopališče. Govori se slovenski. — Pos. Olga Jalovec.
primeru po 5 din. Skliceval se je na odlok ministrstva financ, oddelek za davke z dne 16. marca 1933 br. 98215-32, po katerem se ima stroškovnik kolkovati le takrat, ako se izrecno zahteva, da se mu priznajo do-tični stroški, česar pa javni notar ni zahteval, ampak je on dotične stroške brez kakega predloga za odmero le zaznamoval v dotičnem uradnem zaznamku, s katerim je predložil končani spis sodišču. Izvajal je tudi, da je itak v razpravnem zapisniku rečeno, katera stranka plača stroške javnega notarja kot sodnega komisarja in da je ravno v tem določilu že zapo-paden predlog strank za odmero stroškov. Dravska finančna direkcija v Ljubljani 1e prošnjo javnega notarja za povračilo takse po 5 din zavrnila, enako tudi ministrstvo finang, oddelek za davke. Proti tej odločbi ministrstva financ je vložil javni notar
*	Za vršni izpit na abiturientskem tečaju Zbornice za TOI na drž. trgovski akademiji v Ljubljani se je vršil v prisotnosti ministrskega odposlanca g. Prešla Mihajla, šolskega inšpektorja pri kr. ban-ski upravi v Ljubljani, od 13. do 27. ju. nija 1939. Izpit so naredili: Bizilj Majda Bizjak Marija, Cvahte Simona, Casl Bojan, čebohin Milovan, černič Ruža, čer-novšek Jožica, Dobravec Zorislava, Dolenc Edita, Dolenc Irena Drašček Stojan (z odliko), Favai Vida, Ferjan Zorislava Gabršek Milena, Gande Majda, Goriup Erik (z odliko), Gorup Majda, Gruden Ivan (z odliko),'Hafner Pavel, Istenič Marija Jereb Majda, Jeruc Jože. Kavčič Ljudmila (z odliko), Koprtvnik Jerca, Koren Anica, Koritnik Nikolaj (z odliko), Kossar Kurt (z odliko), Kroflič Marija Lemež Majda, Levičnik Marijan, Lovec Ljudmila Luzar Sonja, Mencinger Marija Mihelčič Marijan, Milič Vesna, Mirk Borut, Modic Emilija, Miiller Lid.ja, Na-bergcj Štefan, Namar' Emil (zodliko:, Ne-besar Marija, Pertot Dušan, Pertot Mila-da, Pod poj Tatjana Polajnar Irma, Pregelj Darina, Prekoršek Milena Rajner Anica Rant Marija. Remec Marija, Rog. lič Milan, Rusjan Vida, Savelli Emil, Sedej Marija, Strmecki Ljubomira (z odliko), šeme Branislav, šimic Konrad, Terček Marija, Tertnik Vida, Tomšič Antonija, Valentinčič Olga (z odliko), Vrančič Ne-venka, 2ebot Anka (z odliko), Žebre Tatjana. 2olgar Danilo. Vpisovanje na abitu-rientski tečaj bo od 1. do 27. septembra; predavanja se prično 1. oktobra.
Če te s&sed v goste vabi, čiU-bonbonov ne pozabi !
♦	Zaključek pripravljalnega tečaja za vojnotehnične uradnike. V vojnotehničnem zavodu v Kragujevcu se je končal enoletni pripravljalni tečaj narednikov-vodnikov za vojnotehnične uradnike, zaposljene v vojnotehničnih skladiščih po vsej Jugoslaviji. Izmed 50 obiskovalcev je bilo 14 Slovencev, ki so vsi z dobrim uspehom napravili izpit. Ti so: Vidmar Edmund, 2už-man Josip, Hvatal Slavko, Munda Avgust, Vargazon Janez. Korošak Fran jo, Damiš Fran jo, Nekrel, Polaček Janko, Vinkovič Franc in Vremec Angel in narednika Hauptman Fortunat in Rudolf Praznik, čestitamo!
Pri zaprtju ln motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec navadne Franc Jožefove grenčice.
Pri sončenju uporabljajte Tschamba Fii. Kr. dvorni dobavitelj, DROGERIJA GREGORIC, Ljubljana, Prešernova 5.
•	Urejevanje najstarejše banjaluške džamije. Vakufska uprava je odredila vsa potrebna popravila ln preureditev Arman-dija džamije, ki je največje in najstarejše muslimansko svetišče v Banjaluki. Z delom so že pričeli . Staro svetišče dobi novo streho, razna popravila pa bodo izvedena tudi v notranjosti. Uredili bodo tudi električno razsvetljavo.
•	Zahvala. Za vse čestitke ob priliki zlate poroke se prisrčno zahvaljujeva. Josip in Antonija Omladič, Poljče pri Braslov-čah.
KIRURG
Dr. Bogdan Breeelj
SPECIJALIST ZA ORTOPEDIJO
SE JE PRESELIL EN ORDINIRA od pol 2. do pol 4. pop.
MIKLOŠIČEVA C. 19, teL 4950.
Istotam
Ortopedski zavod
•	Iskanje vode na Hvaru in Korčuli. Nemški znanstvenik dr. Albert Messner, ki je v Nemčiji našel že mnogo podzemnih vrelcev vode. je prišel v Hvar na letovišče in hvarska občina ga je prosila, naj bi pregledal področje okrog izvira Vrbe, kjer nameravajo urediti občinski vodovod. Nemški znastvenik je že našel nekaj močnih vrelcev, iskal pa bo vrelce tudi v Brusju in na otoku Korčuli.
•	Za socialni sklad delovnega tabora brezposelnih profesorskih kandidatk in mladih zdravnic so darovali: po 100 din: Slovenska Straža, dr. Piccoli, dr. Maru-šič, Zveza kulturnih društev, Hranilni in posojilni konzorcij državnih uslužbencev, bratje Turna, pivovarna Union, L Knez, dr. Kobal, Zdravilišče Slatina Radenci: podjetje Jugočeška je nakazalo 200 din; po 50 din so darovali: Krevl Josip, notar, Gre gore, Bata Pire Simon, Podnart; Rohrmann 30 din, F. L Goričar 20 din, Skaberne In Grossmann po 10 din. V blagu pa so socialni sklad podprli: Tiskarna Merkur, Tiskovna zadruga, Tiskarna Blas-nik, Atena — Društvo brezposelnih profesorskih kandfdatov se vsem darovalcem iskreno zahvaljuje in prosi tudi druge, ki so dobili pismene prošnje, da podpro socialni sklad za delovni tabor, namenjen revnim bratom ob severni meji.
•	Akademska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda se iskreno zahvaljuje našim požrtvovalnim založbam in knjigarnam, ki so darovale veliko število lepih, dragocenih knjig v korist knjižne akcije delovnih taborov ob meji, ki jih naša podružnica priredi. Naj navedemo darovalce: »Modra ptica« 34 knjig, založba Cesta 15 knjig, Hram 5, Akademska založba 1, Učiteljska tiskarna 10, Slovenska Matica
18,	Nova Založba 3, Belp-modra knjižnica 10, Tiskovna zadruga 36, Sena in dom 11 knjig in revij. Najlepša hvala v imenu onih, ki bodo knjige prejeli! Posnemajte!
•	Nenavadna smrtna nesreča. V Ludbre-gu sta v reki Bednji dva ribiča lovila ribe. Eden je bil na enem, drugi pa na drugem bregu. V reki je bilo takrat nekaj kopalcev. Ribič z desnega brega je velel svojemu tovarišu na nasprotnem bregu, naj mu vrže palico z ostro konico. Tovariš je to storil, a namesto da bi palica priletela na nasprotni breg,-je zadela v prsa kletnega krznarskega pomočnika Vladka Hre. šča, ki se je baš takrat pojavil iz vode. Mladenič je bil zadet v srce in je v nekaj minutah izdihnil. Nenavadna smrtna nesreča je povzročila po vsem kraju globoko obžalovanje, ker je bil nesrečni Vladko zelo priljubljen.
•	Tudi to leto v znamenju Triumfa. Z dolgoletnim delom in zadovoljstvom odjemalcev se ustvarja pojem kvalitete. Za štedilnik je pojem kvalitete »Triumf«. iz. delek livarne železa v Osijeku in Tvomice strojev dd. Osljek. (—)
•	Dri. priznano trgovsko učiUšče »Chri-stofov učni zavode • pravico javnosti, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Vpisovanje bo 2. in 3. julija ter r začetku septembra. Pojasnila daje vodstvo zavoda tudi med počitnicami. (—)
•	Dolomiti vas vabijo! Udeležite se teleta ▼ Dolomite, ki ga priredi od 15. do
19.	julija izletna pisarna M. Okorni, Ljubljana, Frančiškanska uL, teL 22-50. Prijave do 9. julija. )	i
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V SISK1 — Telefon 41-79.
Velefilm
Chicago v plamenu
V glavnih vlogah: Alice Faye, Tjrone Power, Don Ameche.
Predstave danes ob 5., 7. ln 9. uri, ter jutri ob pol 9. uri.
Prihodnji spored:
Igralci mmmammmmammmmmmmmam
•	»Putnikove« vesti. Od 8. do 14. t. m. prireja »Putnik« velik izlet v Sofijo k prireditvam Sokolov in Junakov. Vožnja Beograd—Sofija—Beograd stane 270 din. Potuje se s kolektivnim potnim listom. —-»Sušak—Trsat« je naslov brošure, katero je izdala Turistična zveza za Hrvatsko Primorje in Gorski Kotor v angleš&ni.
•	Nova številka ilustrirane družinske revije »žike« bo izšla v nekaj dneh. Vse. buje: 1) Li-tai-pe, Vrane. 2) Anton Ingolič, Prepovedana ljubezen 3) David Haek, šumenje morskih valov. 4) Albin Zalaznik, Kitajska vas. 5) Artemus Ward, Ženske pravice. 6) Edgar Allan Poe, Izdajalsko srce 7) K. R. G. Brown. Mož, ki je sedem ur čakal svojo ženo. 8) Ali je naša usoda v zvezi z nebesnimi znamenji? 9) Ribji mau-gnet. Dalje poučuje Marijan Juvan v lahko razumljivem članku: »Kako cepimo vrtnice«, iz knjige Angleža VVebsterja Hopkinsa »Spoznaj samega sebe« pa je posnetih nekaj psihološko izbranih vprašanj, na podlagi katerih bo vsakdo spoznal svoj značaj. »Zdravniška posvetovalnica« primarija dr. Dragaša daje materam nasvete o zdravljenju bolne dece. »Gospodinjski kotiček« pa prinaša nekaj zelo uporabnih receptov za obede, ki so vkljub skromnim izdatkom, ki jih zahtevajo, okus ni in raznolični. Ugankarji bodo to pot tudi prišli na svoj račun s posebnim ko. tičkom. List je opremljen z lepimi slikami, med katerimi je tudi nebroj posnetkov mladih prijateljev ržene kave žike in žikinega otroškega zdroba. Revija »ž.ka« druži v svojem krogu vse odjemalce žiki-nih proizvodov, dobi pa jo brezplačno vsak interesent, ki pošlje svoj naslov: Pražar-ni Žiki, Ljubljana—Vič. (—)
*	Šolsko naznanilo iz privatnega trgovskega šolstva. Ravnateljstvo Trgovskega učnega zavoda v Ljubljani, Kongresni trg 2, naznanja, da je ministrstvo za trgovino in industrijo podelilo njegovemu Enoletnemu trgovskemu tečaju pravico javnostL Tako imajo redni učenci tega tečaja pravico do rodbinskih doklad in dijaških voznih ugodnosti na železnici, kakor jih imajo učenci državnih trgovskih šol. Izpričevalo o zaključnem izpitu služi kot dokaz redno dovršene vajeniške dobe in dveh let pomočniške prakse. Vpisovanje se vrši dne 9., 11., 12., 13. in 14. septembra od 9. do 12. in od 3. do 7. popoldne. Vpis se lahko izvrši veljavno tudi med počitnicami od 10. avgusta dalje med rednimi uradnimi urami osebno ali pismeno. Vsa pojasnila daje vodstvo zavoda ustno ali pismeno. (—)
*	Poroka V Parizu sta se na praznik sv. Petra In Pavla 29. junija poročila gospodična Petja Jugova iz Ljubljane in go spod Juro Kroner, veletrgovec iz Prage čestitamo! (—)
□ □ □ □ □ □ □ □
Fotografirajte z filmom
<lt1iMOša
EXTREMA ali PANCHROMA
Blodi:
ji h ii h t ii ii m ii n ii ii «i a i ulic
xjf5
*	Najlepše letovišče v bližini Ljubljane
je Polževo nad Višnjo goro. Tam se vam ni treba bati vročine, ker se razprostirajo daleč naokrog zeleni gozdovi. Lahko se pa ohladite v prijetni vodi v modernem kopališču v Višnji gori. Za zvezo s kopališčem je poskrbljeno. Na Polževem se vam pa tudi ni treba bati draginje, ker je penzija izredno poceni, hrana pa priznano dobra. Obrnite se na oskrbnika doma na Polževem pismeno ali telefonično (telefon Višnja gora 1). (—)
•	Prijave za VUL Mariborski teden. Vsi razstavljalci, trgovci ln prodajalci, ki se nameravajo udeležiti letošnjega VIH. Mariborskega tedna v času od 5. do 13. avgusta. se naprošajo, da vložijo svoje prijave najkasneje do 10. t_ m. na naslov Združenja trgovcev v Mariboru ali na naslov »Mariborski teden«, Maribor Trg gvo-bode-Grad. Istotam dobijo interesenti vse podrobnejše informacije in navodila vsak dan med 15. In 18. uro. Poznejše prijave za udeležbo na vttt Mariborskem tednu se ne bodo mogle upoštevati. (—)
• Tudi vi morate imeti knjigo »Poglejmo se...«, ki vsebuje 135 Jerkovih karikatur iz našega političnega in javnega življenja Stane samo 20 dinarjev. Dobite jo v knjigarnah, ali pa naročite na naslov: »Po-sebna izdaja«, Ljubljana (—)
OPATIJA
AVTOGARAŽA „40 BOX"
OTVORITEV o priliki prve avtomobilske tekme okrog Kvarnera Opatija. 9. julija 1939. GaraHranje — popravila — bencin olja — nafta
LASTNIK A. TOMASIG,
Iz Ljubljane
o— Častitljivo starost je dosegla gospa Marija šteblaj, prodajalka živil, ki danes praznuje svoj devetdeseti rojstni dan. Rodila se je na Turjaku L 1849 in je polsestra znanega gasilskega veterana Antona Priteklja. Do visoke starosti si je ohranila dober spomin in zna marsikaj zanimivega povedati iz starih časov, ko pogosto še šoli ni bilo pri hiši. Ve povedati, kako je njena stara mati kuhala koprive, da je družino p reži vil a. Oče je bil tlačan, ki se je s krvavimi žulji trudil za graščake na Turjaškem gradu, čvrsti jubilantki želimo, da bi preživljala jesen življenja do skrajnih mej človeške starosti v zadovoljstvu in zdravju.
I
Predno odidete na Vaš letni oddih
oglasite se v naši trgovini, da Vam svetujemo, kako morate fotografirati, in kakšne filme morate vzeti s seboj, da bodete imeli res lepe spomine.
Sveži filmi najnovejše emulzije.
Proti garanciji Vam brezplačno posodimo tudi fotoaparat, le da kupite pri nas filme. Se priporoča
Foto Tourist — Lojze Šmuc
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta št. 8.
Počastitev zaslužne žene. V torek 27. Junija je odbor Kola jugoslovenskih se-Bter priredil v hotelu Bellevue počastit-veni večer svoji mnogoletni odbornici, zaslužni gospe Žitkovi. Med številnimi šopki je predsednica ga. Majaronova izročila slavljenki prekrasno diplomo častnega članstva (delo g. šantla) in orisala velike zasluge, ki si jih je slavljenka stekla s svojim požrtvovalnim delom za to največje ln pomembno društvo. Nato je slavljenki toplo čestitala še gdč. Manica, ki je poudarjala, da je ga. žitkova vse svoje dejanje in nehanje usmerjala po zgledih nepozabne voditeljice in največje slovenske žene Pranje Tavčarjeve. Slavnostnemu večeru je med drugimi prisostvovala tudi ustanovni -ca Kola ga. Katica šterkova. Ga. slavljenka se je globoko ginjena prisrčno zahvalila vsem navzočnim. Vsa .prireditev je izzvenela v iskreni medsebojni povezanosti s splošno željo, naj nam go. žitkovo ohrani Bog še mnogo srečnih let!
Danes tradicionalna vrtna veselica S. K. JADRANA pri Sahliču v Trnovem
u— privatna dvorazredna trgovska šola Zbornice TOl, katere prostori so v Trgovskem domu, Gregorčičeva ulica 27 (nasproti banske palače), je svečano zaključila šolsko leto na Vidov dan s službo božjo v Križankah in g proslavo 5501etnice Kosovske bitke. Slavnostni govornik dr. A. Slodnjak je ra^ožil mladini da je osrednja misel kosovskega spominskega dne prepričanje o dolžnosti požrtvovalne ljubezni do domovine. Prireditev sta počastila s svojo prisotnostjo tudi predstavnika Zbornice in šolskega odbora predsednik Ivan Jelačin in dr. T. Pless. G. predsednik je pred dijaki razvil zgodovino trgovskega šolstva in jih pozval k vztrajnemu delu, brez katerega ni uspeha. Direktor šole se je ob tej priliki zahvalil vsem, ki so pripomogli zavodu do uspeha, zlasti Trgov-ski z>x-.ni"i >.ei- kr. banski upi avl. Uspeh zavoda je bil v preteklem šolskem letu v vsakem oziru zadovoljiv. Zavod se je ob-nesel kot posrečena dopolnitev tovrstnih državnih zavodov, ki ne razpolagajo vedno z zadostnim številom mest, da bi mogli sprejeti vse reflektante. Na zavodu se je šolalo 88 učencev in učenk, ki so bili razdeljeni na dve paral elki. Prijave za vpis v I. razred šolskega leta 1939 40 se sprejemajo vsak dan od 10. do 11. ure dopoL dne. Možne so tudi pismene prijave. Za sprejem je potrebno spričevalo o nižjem tečajnem izpitu (mali maturi) ali o za-vršnem izpitu na meščanski šoli. Prosilec, ki ima več ko 17, a manj ko 19 let, mora izprositi, ako ga direkcija sprejme, izpre-gled starosti od kr. banske uprave. Ker se šola vzdržuje iz lastnih sredstev, mora vsak dijak plačevati mesečno šolnino, šolnina je za vse enaka. Vpisovanje v posamezne razrede se bo vršilo 1., 2. in 3. septembra. Popravni izpiti pa bodo po 23. septembru Kandidati bodo o tem posebej obveščeni.
ZAHTEVAJTE
naš novi brezplačni foto cenik.
drogerafa GREGORIČ
Kr. dvorni dobavitelj Ljubljana — Prešernova 5.
Zaprašena Streliška ulica. Prejeli smo: Stanovalci Streliške ulice prosijo mestno poglavarstvo in mestno cestno nadzorstvo za odreditev večkratnega škropljenja te zelo prometne ulice. Ali pa naj škropilni avto bolj počasi vozi. da dobro premoči cestni prah, ker sedanje površno in hitro škropljenje prav nič ne izda in je škoda za čas. Blagovolite se na licu mesta prepričati in upoštevati, da se vrši ves vo-zovni promet iz Dolenjske preko Streliške ulice. Zlasti ponoči je velik promet s to. varnimi avtomobili, tako da stanovalci ne morejo imeti v poletnem času odprtih oken. Istočasno si dovoljujemo tudi prositi za pojasnilo, zakaj se obljubljena brv preko Gruberjevega prekopa ne napravi. Zelo priporočljivo bi tudi bilo zavoljo prostega pregleda odstraniti ona dva velika kostanja sredi ulice ob vrtnem zidu Aloj. zijevišča, ki zasenčujeta nasprotna severna stanovanja, da nikoli ne vidijo sonca, a ponoči je pod kostanji nekako skrivališče sumljivih elementov.
u— Loterija Sokola Ljubljana-Siška se
preloži nepreklicano na 2. decembra 1939.
n— Bokd I, .j...,.^.,,,.
svoje članstvo, da se potooStevOno odriedft pogreba našega člana, preminulega bratu dr. Pranja Derganca. Pogreb bo danes ob 16. s Kamenskega ulice št. 4. Udeležba v eivilu z znakom. Uprava.
ZOBOZDRAVNIK
dr. JOS. TAVČAR
nebotičnik — v julija in avgnsta ob PONEDELJKIH in SOBOTAH ne ordlnira.
u— Kresovanje v Trnovem bo priredila šentjakobsko-trnovska podružnica CMD v torek, 4. t m. ob 20. uui na sokolskem telovadišču. Poudarili bomo našo slovansko zavest na predvečer praznika sv. Cirila in Metoda. Pridite vsi! Na sporedu bo godba, pevske točke pevskega društva Krakovo—Trnovo, kres razsvetljava z umetnim ognjem in še marsikaj lepega.
STOP! BLED! STOP!
IZLETNIKE, TURISTI!
Kadar pridete na Bled, obiščite meščansko restavracijo Park hotela »STOP«, kjer boste dobro in poceni postreženi. Menu iz priznane kuhinje Park hotela Din 10.—, 15.— in 18.—. — Pridite, Bled Vas vabi!
n— V počastitev spomina svojega prijatelja Hinka Perneta, višjega finančnega svetnika, je daroval dr. Tone šapla za Ciril-Metodovo družbo 100 din. — V počastitev spomina svojega dragega in zvestega prijatelja pok. Hinka Perneta, višjega finančnega svetnika, so darovali Ciril-Me-todovi družba člani balincarskega kluba pri »Tičku na gričku« 200 din.
Danes po se ti te prireditev Sokola Ljubljana—Moste
Ob 15. koncert.	Ob 16. nastop.
Godba Sokola L — Srečolov — Ples.
u— Komemoracija ob smrti prometne* ga ministra dr. Mehmeda Spada pri direkciji državnih železnic v Ljubljani. Ob
smrti prometnega ministra dr. Mehmeda Spaha se je vršJa pri direkciji drž železnic v Ljubljani žalna seja žel. odbora, pod predsedstvom direktorja inž. R. Kavčiča in v prisotnosti pom. direktorja F. Hcjsa, vseh načelnikov, šefov odsekov in refe. rentov. G. direktor je imel žalai govor, v katerem je orisal osebnost in zasluge bla-gopokojnega ministra ter poudaril njegovo iniciativno in širokogrudno udejstvova-nje za razširjenje žel. omrežja, izboljšanje in moderniziranje žel. prometa ter prav posebno njegovo veliko skrb za žel. osebje v obče, posebno pa za delavce. Koncem seje je bilo sklenjeno, da se mesto venca na grob pokojnega ministra, daruje večji znesek protituberkuloznemu fondu železn uslužbencev pri direkciji drž. železnic v Ljubljani. — Sožalne brzojavke so bile poslane rodbini pokojnika, ministru dr. Dj. Kulenoviču, pomočniku ministra prometa ing. M. šnelerju in gen. direktorju državn. žeL ing. N. Gjuriču.
u— V sredo — nova skupina naših Ame-rikancev. Kakor vse kaže, bomo letos imeli spet precej živahno razgiban tujski promet med našo izseljensko kolonijo v Ameriki in starim krajem. Na Vidovdan se je v New Yorku vkrcala skupina 25 slovenskih rojakov na največji prekomornik sveta »Normandie« pod vodstvom g. Lea Zakrajška, v Ljubljano pa prispe z jeseniškim brzcem v sredo ob 9.05. Naše izseljenske organizacije prirede dragim gostom iz Amerike prisrčen sprejem, h kateremu je vabljena vsa nacionalna javnost.
I t*rt«a;
ZUNDAPP S:zuTEK
KVALITETNA";
MOTOCIKLI
> LJUBLJANA
TAVČARJEVA 11
Vsak model dobite takoj.
u— Slike sv. Cirila in Metoda v izdaji Branibora se dobe po 5 din v trafikah Pra-protnak, Prešernova, in Sever, šelenburgo-va ulica, ter v Tiskovni zadrugi
MED. UNIV.
dr. ALBERT TRTNIK
NE ORDINIRA OD S. VII. DO 23. VIL
Usoden padec kmečkega otroka. Na
kirurški oddelek splošne bolnišnice so vče. raj pripeljali komaj 51etnega Andreja Za-bukovca, posestnikovega sina z Jakičevega pri Velikih Laščah. Na kozolcu si je dajal opravka s svojimi tovariši pa je padel 6 m globoko na tla, kjer so ga domači našli s prebito lobanjo. Njegovo življenje visi na niti
miiimmittiimiimimiiti
DR. JOŽA JAKŠA
ordinira od 3. VII. do 30. VIL 1939 samo vsako soboto od 9.—12. in 14.—17. ure
■MIMnBSaBlOTtmmHmHHIttHPfHItUmuuiHHItllHCTMMI
Idrijske čipkarice si boste lahko ogledali danes na prireditvi Idrijčanov na »Zemlji«, t j. pri Tičku na gričku« in ob tej priliki si boste lahko nabavili pristne idrijske čipke.
Primarif dr. JEŠE
zopet redno ordlnira
u— Idrijski krožek vabi vse rojake in prijatelje na današnjo prireditev pri »Tičku na gričku«. Pester spored in ples bo zadovoljili vse. čisti dobiček je namenjen v dobrodelne namene, zato ponovno vabimo k čim večji udeležbi. Vstopnine ne bo. Začetek ob 16.
Dr. švajger Drago
ne ordinira do 31* VIL
Sadjarsko in vrtnarsko društvo obvešča podružnice in člane, da so od 1.1, m. dalje poslovne ure v pisarni in blagovnem oddelku vsak dan od 8. do 12. ure.
Maturantke Trgovske šole letnik 193S-, razred prof. Dermastia, se sestane-jo 8. t m. ob 8. v parku »Zvezde«.'Sestanek bo v gostilni »Katrca«. Prijave na Clta Stelner, Malgajeva 8./L (—)
u— Novo izložbeno pupo moderne linije zaradi selitve poceni prodam. Naslov je v oglasnem oddelku »Jutra«. i
mature na gurtadh uCL
teljlSCdh proslavimo v ponedeljek S. t m. Zbirališče ob 13. v kavami »Zvezdi«. Vabljeni tudi vsi drugI tovariši, ki so bili L 1915. na goriškem učiteljišču. (—)
n— žrebanje srečk loterije rejcev ma-tfh živali je prestavljeno na 16. t. m. (—) o— Opozorilo. Danes naredite kratek Met v Zg. Šiško do »Kamnitne mize«, kjer se boste na veselici Nar. prosv. društva »Vodnik« imenitno zabavali prav do dveh zjutraj. (—)
o— Kino Unkm sporoča svojim cenjenim obiskovalcem, da se bodo vršile predstave v poletnem času ob delavnikih samo ob 19. in 21 uri, ob nedeljah ln praznikih pa ob 17., 19. in 21. uri. Blagajna bo odprta eno uro pred začetkom prve predstave t. j. ob delavnikih ob 18., ob nedeljah pa ob 16. uri. Razen tega bo blagajna ob nedeljah in praznikih odprta od 11. do 12. dopoldne. (—)
u— Starinski uhan, nadvse dragocen spomin, je bil Izgubljen prejšnjo soboto pred Zvezdo, pred Nebotičnikom ali v Nebotičniku. Najditelj naj se proti nagradi javi v oglasnem oddelku »Jutra«. (—)
n— Pedikiranje, odstranjevanje kurjih očes brez krvavenja ln bolečin, zdravljenje nohtov in masažo nog bo odslej dalje v kopališču hotela Slon v novem lokalu izvrševal g. Dekanič, odličen strokovnjak, za ceno 9 din. (—)
Vsi prijatelji sokolske misli
DANES
na telovadni nastop Sokola na Vrhniki
Po telovadbi godba, ples in prosta zabava.
Ugodne železniške zveze:
Odhod lz Ljubljane: ob 11.19, 13.56 Odhod iz Vrhnike: ob 17.05, 20.49
Ženski APZ. — V letošnjem študijskem letu se je na Univerzi kralja Aleksandra L združilo nad 40 deklet v samostojen pevski zbor. Z delom in napredkom hočejo tudi one na poprišču glasbenega prizadevanja posnemati zgled svojih tova rišev, ki so združeni v APZ in tako sodelovati pri gradbi narodne kulture. Solo in artistično vodstvo našega najmlajšega zbora je prevzel dirigent APZ g. Fr. Ma-rolt, ki je za koncert pripravil dela Gallusa, Adamiča, Bravničarja, Osterca in Tomca ter nekaj narodnih. Koncert Ženskega akademskega zbora bo v dvorani Filharmonije v petek 7. t m ob pol 21. — Vstopnice so v prodaji na univerzi v vratar je vi loži. (—)
Zdravnik v Medvodah
dr. Cirman Miroslav
ne ordinira od 3. julija do konca meseca
u— Bitežnika Izročena sodišču. O zagonetni smrti Alojzije Bitežnikove v Stoži-cah vodi kriminalni oddelek policijske uprave skrbno preiskavo na vse strani. Agentje kriminalnega oddelka so zbrali mnogo zanimivih informacij pri raznih ljudeh v Stožicah in v Dravljah, kjer so Bitežnikovi prej stanovali. Valentin Bitež-nik, mož pokojne žene, okrog katerega se zgoščuje najtežji del suma, odločno taji vsako udeležbo pri umoru in vztraja pri svojem prvotnem zagovoru, da si je njegova žena sama končala življenje. Kakor je pripovedoval na policiji, se je na Petrovo zbudil okrog 2. zjutraj in je našel kraj sebe mrtvo ženo. Kako je britev, s katero naj bi si bila pokojnica prerezala vrat, prišla v predal nočne omarice, pa vendar nI mogel pojasniti. Njegov sin Ludvik izjavlja, da ne ve ničesar o tem, kako je njegova mačeha umrla, in trdi, da jo je zagledal mrtvo šele potem, ko ga je oče zdramil, da ga pošlje na policijsko stražnico. V petek popoldne je bilo truplo Alojzije Bitežnikove na prosekturi obdu-clrano. Obdukcijski izvid kaže, da si Bi-težnikova globoke rane na vratu ni mogla prizadejati sama in da je umrla po tuji krivdi. Včeraj popoldne sta bila oba Bi-težnikova izročena sodišču.
Iz Celja
2— Jubilej ugledne savinjske žene. Danes bo dopolnila splošno spoštovana po-sestnica ga. Marija Dolinškova, znana pod imenom »Kranjčeva mama«, v Kaplji pri Sv. Juriju ob Taboru vsa čila in krepka 80. leto svojega življenja. Jubilantka je doma od Sv. Jurija ob Taboru. Dičita jo izredna marljivost, odločna nacionalna zavest in kremenit značaj. Njen mož Jakob, s katerim je živela v vzornem zakonu, je umrl pred dvema letoma v starosti 85 let Svoje otroke sta vzgojila v strogo narodnem in naprednem duhu. Sinova Jakob in Ivan živita v Ameriki, Jože gospodari na posestvu svojih staršev, sin Franc živi v Celju, najmlajši sin Karel službuje kot kapetan I. razr. v Sarajevu, hčerka Ivana je poročena v St. Pavlu pri Preboldu, hčerka Pavla v Trbovljah, hčerka Marija pa v Ljubljani. Ugledni narodni ženi čestitamo k 801etnici in želimo še dolgo vrsto let krepkega zdravja!
i— Državni uslužbenci, ki bodo potrebovali ob vpisu otrok v šolo zaradi odmere šolnine potrdila o velikosti predpisanega davka in ki plačujejo poleg usluž-benskega davka tudi davek po kaki drugi davčni obliki, za katerega so obremenjeni pri pristojni davčni upravi, naj naslovijo svoje prošnje, kolkovane z 10 din, na davčno upravo, vložijo pa jih naj neposredno pri uradu, ki jim nakazuje osebne prejemke. Ta urad bo poslal prošnjo s podatki o velikosti uslužbenske-ga davka davčni upravi, ki bo nato izdala potrdilo za vse davčne oblike. Za vsako potrdilo je treba priložiti kolek za 20 din, za vsak zahtevan prepis potrdila pa kolek za 10 din.
i— Maša za planince bo v nedeljo 9. t m ob 10. pri Mozirski koči na Golteh.
i— Na državni dvorazredni trgovski Soli v Celja je bilo ob zaključku šolskega leta 41 učencev in 94 učenk, skupaj 135. Izdelalo je 31 učencev in 72 učenk, skupaj 103, med temi ena učenka z odličnftm, en učenec ln 12 učenk s prav dobrim, 15 učencev in 32 učenk z dobrim ter 15 učencev in 27 učenk z zadostnim uspehom. Izdelalo ni 8 učencev in 18 učenk, skupaj 26, pravico do šolanja pa so izgubili 2 učenca in 4 učenke, skupaj
I a- Šoferski izpiti za kandidate s področja predstojništva mestne policije v Celju in iz laškega sreza se bodo pričeli v četrtek 13. t m. ob 8. zjutraj pri pred-stojništvu mestne policije v Celju. Kandidati naj čimprej vložijo prošnje.
e— Uradni pregled vseh nepregledanih motornih vozil bo jutri, v ponedeljek popoldne pri mestni garaži na Sp. Lanovžu. Od 15.15 do 16.15 bo pregled motornih vozil iz celjskega sreza, od 16.15 do 17.15 pa vozil s področja predstojništva mestne policije v Celju ter iz šmarskega, konjiškega in gornj egra j skega sreza.
e— Prostovoljna gasilska četa Prožin-Vrbno si je že po dobrem letu obstoja nabavila novo motorno brizgalno. Brizgalna je izdelek domače tvrdke A. Supan v Ljubljani, ki slovi po svojih izdelkih ši-rom države in tako uspešno konkurira zadevnim izdelkom iz inozemstva. Dobavila jo je Nabavljalna zadruga Gasilske zajednice v Ljubljani. Slovesnost blagoslovitve nove motorke bo v nedeljo 16. t m Na predvečer bo na hribu nad vasjo kresovanje. V nedeljo ob 9. dopoldne bo odhod h gasilski maši k Sv. Lovrencu pod Prožinom, ki se bo pričela ob 10. Ob 14. bo sprejem gostov in botrov, ob 15. pa bo slovesna blagoslovitev brizgalne. Po blagoslovitvi bo zabava. Ker je čisti dobiček namenjen za kritje stroškov za novo mo-torko ter za nabavo prepotrebnih cevi in druge opreme, vabimo vse prijatelje gasilstva k svečanosti.
e— Pes je povzročil motociklistično nesrečo. Ko sta se peljala 301etni posestnikov sin Ivan Ocvirk iz St Jurija ob Taboru in njegova sestra. 251etna učiteljica Angela Ocvirkova v četrtek okrog 20. z motornim kolesom skozi Št Pavel pri Preboldu, se je zakadil v motorno kolo neki pes. Ocvirk je izgubil ravnotežje in je padel s sestro vred z vozila. Ocvirk se je pri padcu poškodoval po levem komolcu in levem ramenu, njegova sestra pa po obrazu in nogah. Oba se sedaj zdravita v celjski bolnišnici.
e— Drzna tatvina v hotelu. V petek zvečer se je vtihotapil v hotel »Beli vol« na Kralja Petra cesti neznan moški in se skril. Ponoči se je splazil skozi okno v sobo, v kateri je spala sobarica. Stopil je k nočni omarici in vzel z nje ključ vratarske lože in se splazil iz sobe, ne da bi se bila sobarica prebudila V prvem nadstropju je odklenil vrata portirske lože, stopil k omari in ukradel iz nje 1.700 din gotovine. Nato je stopil v eno izmed praznih tujskih sob, legel tam v posteljo in zaspal. Okrog 4. zjutraj je vstal, stopil po stopnicah v pritličje, zbudil vratarja, ki je tam spal, in ga prosil, da bi mu odprl vežna vrata, češ da ga boli zob in ne more spati, zaradi česar poj de malo na zrak. Vratar je bil prepričan, da je neznanec kak hotelski gost, in mu je odprL Policija je storilcu že na sledu..
Iz Maribora
a— Vest iz državnega tožilstva. Višji državni tožilec dr. M. Zorjan je nastopil svoj redni dopust. V času njegove odsotnosti ga zastopa državni tožilec dr. Hoj-nik.
a— Sokol v Selnici ob Dravi, ki je vršil že pred vojno pomembno nacionalno poslanstvo, bo imel danes ob 15. na svojem letnem telovadišču letni nastop, številni selniški zavedni Slovenci so morali ob nastanku svetovne vojne v zapore, kjer so prenašali hude duševne muke in telesne bolečine. Toda sokolski duh je ostal v njih neomajan. Dajmo j:m zadoščenje in podprimo selniške Sokole s čim večjo udeležbo pri današnjem nastopu.
a— Tradicionalno kresovanje na Urbanu. V proslavo slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda bodo mariborski Ci-rilmetodarji prižgali tudi letos pri Sv. Urbanu tradicionalni kres. Zavedni Mariborčani in okoličani se bodo udeležili tradicionalnega kresovanja v čim večjem številu. To je potrebno zlasti v današnjih dneh. Komur pa ni mogoče, da pohiti na predvečer 4. t. m. k Sv. Urbanu, pa naj obišče koncert narodne pesmi v mestnem parku, ki ga tudi organizirata obe mariborski podružnici CMD in kjer nastopijo z lepo rodno pesmijo naši vrli Jadranovci,
a— Ob 10 letnici Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju. Počitniški dom kraljice Marije na Pohorju obhaja letos \0 letnico svojega obstoja. Vzlic letom težke gospodarske krize se je dom razvil in izpopolnil po prizadevanju sodelujočih do tolike stopnje, da uživa vsesplošni ugled in upoštevanje. Največjega odlikovanja je bil deležen leta 1937 s priznanjem II. nagrade iz kraljevega fonda. Dom, ki je do danes sprejel okoli 4000 slabotnih otrok, pretežno iz najrevnejših slojev, vrši važno zdravstveno in humanitarno nalogo. Da mu pripomoremo ob 10-letnici do novih sredstev, priredimo za časa Mariborskega tedna veliko tombolo. Obračamo se na vse naše tvrdke s prošnjo, da nas v Človekoljubnem delu podpro s tem, da nam naklonijo podporo bodisi v denarju ali da nam darujejo tombolske dobitke. Pri hodnje dni obiščejo naše članice vse naše cenjene tvrdke. katere prosimo, da jih blagohotno sprejmejo ter jim izročijo darilo. ki ga v to svrho namenijo. Žensko društvo v Mariboru.
a— Sokol Razvanje ima 8. avgusta svoj telovadni nastop. Sosednja sokolska društva naj blagovolijo to upoštevati in naj ta dan ne prirejajo svojih prireditev.
a— Srebrno poroko obhaja v krogu dragih svojcev višji policijski stražnik g. Janko Milavec s svojo soprogo gospo Angelo. Na dan srebrne poroke je stopil v zaslužen pokoj.
,— Prva kolonija JS je odpotovala na morje. 80 deklic je šlo v Dom mariborske JS v Bakar. Druga kolonija sledi 2L julija, tretja pa 5. avgusta.
,— Lekarniška in zdravniška dežurna služba. Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Maverjeva lekarna pri »Zamorcu« v Gosposki ulici in Vaupotova lekarna pri »Angelu varuhu« na Aleksandrovi cesti. Zdravniško dežurno službo za nujno zdravniško pomoč ima danes zdravnik OUZD dr. Karol Zakrajšek, Maribor, Gregorčičeva ulica 4.
—	Brez sledu. 2e tri tedne pogrešajo svojci čevljarskega mojstra Janeza Smre-karja. Domači so zelo v skrbeh za njegovo usodo. Pogrešanec je bil v Mariboru zelo nun
—	Tihotapske ndevS&faae. Prt Sladkem vrhu so zajeli finančni organi nevarnega tihotapca Franca B. Zaplenili somu poln nahrbtnik vžigalnikov, saharina, kreditnih kamenčkov in drugih tihotapskih predmetov. Kagen bo precej občutna
I
Sl»jCHTOV
Rad/on
l^tUreje,
p- i
N BELINA!
a— Končni izptt in šolska proslava na
Ant. Rud. Legatovem. Enoletnem trgov, skem tečaju v Mariboru. Pismeni in ustni končni izpiti so bili od 7. do 13. in od 15. do 24. junija pod predsedstvom ravnatelja in lastnika zavoda g. Ant Rud. Legata. Uspeh izpitov je naslednji: odličnih je 6, to je 9.84%; prav dobrih je 23, to je 37.70%; dobrih je 28, to je 45.90®/0; za-dostnih 2, to je 3.28%,; 2 kandidata imata ponavljalni izpit, to je 3.28%; za vse leto ni bil nihče odklonjen. Povprečni red je 3.47. Na Vidov dan ob 11. je bil slovesen zaključek šolskega leta ob navzočnosti mnogih staršev, kandidatov in učiteljskega zbora. G. ravnatelj Ant. Rud. Legat je dal izčrpno poročilo o letnem delovanju in o končnih izpitih. Za njim je govoril g. strokovni učitelj Pire. Nato se je zahvalil la v imenu vseh absolventk in absolventov neka učenka ravnatelju in učiteljskemu zboru za ves trud in uspeh. Potem je sledila razdelitev izpričeval. Novo šolsko leto se začne dne 9. septembra. Od 1. do 31. t m. ni vpisovanja, temveč se prične šele 1. avgusta. (—)
Iz Ptuja
J— Diplomiran je bil za strojnega inže_ njerja g. Stane Tonejc iz Ptuja, čestitamo!
j— Proslava Vidovega dne. Za Vidov dan se je mesto odelo v državne zastave. Od 9. do 10. ure so bile vse trgovine zaprte. V tem času je bila žalna maša za padle junake v proštijski cerkvi, kateri so prisostvovali vojaška in civilna oblastva in zastopniki društev. Zvečer pa je bil v Narodnem domu sokolski članski sestanek, na katerem se je zelo lepo proslavila 550 letnica Vidovega dne. Večer je otvoril društveni starosta br. dr. Šalamun, nato pa je župni prosvetar br. dr. Kovačič podrobno orisal pomen Vidovega dne. Ob tej priliki so bale sestram Ljubici Novakovičevi, Ljudmili Kafolovi, Jožici NageOšimidovi, Julki Kanclerjev!, Dori Mervičevi in Albini, Kovačevi in bratu Uršiču Jožku Izročene diplome SSKJ kot odlikovanja za njih neumorno delo na sokolskem področju. Po izročitvi diplom jim je starosta v ime, nu društva izrekel prisrčne čestitke.
j— Akademija deške šole. Deška osnovna šola je priredila na predvečer Vidove-ga dne v dvorani Mladike uspelo akademijo. Ob pričetku je mladinski pevski zbor zapel državno himno, nato pa je učenec Kovačič Igor predaval o srbski majki_ Sledila je deklamacija. Nato je pod vodstvom g. Baše nastopil mladinski pevski zbor in ubrano zapel nekaj lepih narodnih pesmic. Zelo ljubke in od navzočih z radostjo sprejete so bile po narodnih pravljicah prirejene slike, ki so jih izvajali otročici iz otroškega vrtca. Ob koncu je spet nastopil mladinski pevski zbor s pes. mijo Hej Slovani. Med odmori so mali harmonikarji prav pridno igrali Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljna
Iz Kamnika
ka— Gasilska četa v Kamniku si je
končno nabavila tako zaželjno avtokolono, da je sedaj vsaj kolikor se tiče tehnične opreme, pripravljena kakor malo katera druga četa. Blagoslovitev avtokolone bo danes popoldne. Pri slovesnosti bodo sodelovale čete kamniške gasilske župe. Po blagoslovitvi bo revija gasilcev, nato pa v mestnem parku velika veselica s pestrim sporedom,
ka— Gasilska četa na Duplici, M je to nedeljo hotela prirediti tombolo, je to preložila na pozneje, ker se vrši isti dan župna gasilska prireditev v Kamniku. Du_ pliška četa se zelo trudi, da bi si uredila svojo opremo v duhu modernih zahtev ta potreb ter zasluži, da jo javnost podpre. Dan tombole bomo še javili.
ka— Jubilej, Tukajšnji gostilničar g. Stare Franc z gospo je na sv. Petra, in Pavla dan praznoval 351etnioo poroke. Uglednemu paru, ki se j« znal skozi vse težave življenja prebiti s pogumom in zgledno energijo, čestitamo in mu kličemo še na mnoga leta; naše želje so tembolj iskrene, ker sta bila slavljenca vedno odločno v naprednih vrstah in je g. Stare tudi starosta kamniškega Sokola, katerega član je od njegove ustanovitve.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
V DOLOMITE!
Od 15—19. julija izlet z udobnim avtobusom po sledečem programu: Benetke, Padova, Vlcenza, Verona, od Gardskem jezeru v Rivo, ter dalje v Bolzano, Cortino d' Am-pezzo, Tolmezzo ln preko Kranjske gore v Ljubljano. — Vožnja in vsa oskrba ▼ La
hotelih Din 950.—. Prijave do 9. julija za kolektivni potni Ust, z lastnimi potnimi listi dva dni pred izletom v Izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Frančiškanska ulica 3,
f
Ob grofra Mtrtca Osojskega
850 let po smrti poljskega kralja Boleslava IL

mm* 3


:: -V. .	>>..
v	■'. .v. •'' ' *
■ '	'	V:/;
»:«■ i i*«/ ' J	' ' " •


Letos poteče 850 let od smrti Boleslava IL — poljskega kralja pregnanca. Ime tega nekdaj mogočnega kralja je povezano s našo zgodovino, zato se kratko spomnimo njegovega življenja, njegove pokore.
Proga koroške železnice, ki teče iz Beljaka na Zgornje Štajersko, hiti mimo severozahodnega obrežja ljubkega Osojskega jezera. Nasproti železniški postaji leže onkraj jezera starodavne Osoje, ki so same le neznatna vas, obdajajoča stari, zgodovinsko znameniti samostan. So ena najstarejših naselbin ▼ Korotanu, o kateri pričajo stari samostanski urbarji in pa naselitev tedaj zaslužnega benediktinskega reda.
Proti koncu 9. in ▼ začetku 10. stoletja so se sem priselili menihi iz Starega Ottin-ga na Bavarskem. Darilna listina iz leta 878., ki jo je izdal Karlman, sin Ludovika Nemškega, s katero jim poklanja okolico Trebenj in Osoj, je shranjena v Celovcu. Soustanovitelji samostana so bili vsekakor starši oglejskega patriarha Popa, ki je živel v začetku 11. stoletja in ki je nasledil takoj po Karlmanovi daritvi. Ta rodbina je bila zelo naklonjena benediktinskemu redu. Bila je grofovskega rodu z imenom Ozius, odtod tudi nemško tolmačenje imena Osoj. Toda mi smemo trditi, da je ime Osoje čisto slovensko. Naselbina je obrnjena od solnca, je na osojni strani. Pred ustanovitvijo Osoj so tod bivali karantan-ski Slovenci in le od njih izhaja to ime. V 18. stoletju je začel samostan propadati, preuredili so del v vojašnico in kobilarno, v spomin na to dobo stoji za poslopjem velik hlev.
V	samostanskih dvoranah so krasne freske vešče Fromillerjeve roke. Najbolj nas zanima znana freska iz »gosposke sobe«, ki predstavlja zadnje ustoličenje na knežjem kamnu pri Krnskem gradu nad Gosposvet-skim poljem. Na kamnu sedi svoboden kmet, zadnji knez Ernest Železni se odkupuje kmetu svobodnjaku s šestdesetimi beliči, konjem in kravo. Krasno Fromillerjevo delo, prizor, ki se je odigral poslednjič v slovenski zgodovini pred 525 leti. Lepa je tudi benediktinska dvorana. Knjižnice ni, kajti vojaki so jo pometali v jezero ali požgali in pokradli mnogo knjig. V samostanu je sedaj restavracija z mnogimi tujskimi sobami.
Kaj pa cerkev? Ta stoji prenovljena in popravljena iz leta 1500. Arhitektonsko ni dosti vredna, pač pa vsebuje zanimive slike, lep rezan oltar Marijinega Nebovzetja, dotika se samostanskega poslopja ter je obdana s pokopališčem, na katerem čitaš mnogo slovenskih imen, ki so tukaj mrtva in nema priča germanskega vala in obupne borbe z njim, kateremu je moral končno številčno manjši slovenski narod podleži v tej lepi jezerski dolinici
V	cerkvi so pokopani samostanski predstojniki. Najzanimivejši pa je vsekakor grob poljskega kralja Boleslava II., sina kralja Kazimirja »Boleslav Smiali«, kakor ga nazivlje poljski narod ali po naše Bole-
fisv Predrzni, je vladal od leta 1058 do 1080. Živel Je razuzdano, zato ga je krakovski škof Stanislav opominjal in prosil, naj opusti grešno življenje. Razsrjeni Boleslav ni poslušal Stanislava in je nalašč za-povedal, da ne sme noben duhovnik opravljati službe božje v prestolnici Stanislav se ni ustrašil te stroge odredbe ter je vnaprej maševal v cerkvi sv. Mihaela. Razsrjeni kralj Boleslav je ukazal svojim vojakom, naj ubijejo škofa pri maševanju, toda ti si niso upali izvršiti grozodejstva. Kralj, videč, da noče nihče izvršiti strašnega ukaza, pristopi sam k oltarju in vseka z mečem Stanislava zadaj po glavi — Stanislav ae je zgrudil mrtev.
Papež Gregor VII. je izobčil morilca iz cerkve. Verni poljski narod pa po tem strašnem dogodku, ki se je odigral 11. maja 1079, ni hotel več priznavati Boleslava za svojega vladarja. Preganjan po pravičnih sovražnikih in slabi vesti je Boleslav romal v Rim, da bi si izprosil milosti m odpuščanje.
Nekoč pride v osojski samostan Boleslav Smiali »krol pokutnik« (kralj spokornik), kot tuj, nepoznan mutasti popotnik je zaprosil sprejem v samostan. Dan za dnevom sedem dolgih let je tiho in nemo opravljal svojo pokoro, kot hlapec je donašal drva in vodo k ognjišču ter izvrševal prostovoljno najtežja dela. Seveda so se menihi za vzglednega mutca zelo zanimali, toda nobeden ni vedel »... kdo on je in odkod, kje zibelka mu tekla in kje njegov Je rod...«
Šele na smrtni postelji se je zgodilo, kakor nam to zlasti lepo opeva Aškerc: moteč je spregovoril. Opisal je menihu Tevhu, ki ga je bil pred sedmimi leti sprejel v samostan, in drugim svoje grešno življenje, umor sv. Stanislava, romanje v Rim, odkoder je prišel kot mutec-spokornik v samostan, ki mu je dal poslednji dom ... Spokorjen, spravljen z Bogom je poljski kralj zaspal za vedno, daleč od svojega naroda in ponosnega Wawela v slovanski zem lji na jugu — bilo je v letu 1089.
V zunanjem cerkvenem zidu je grob poljskega kralja, nad njim pa velika slika, delo poljskega mojstra Daniszewskega, ki predstavlja Boleslava in pa dogodke v vezi z njegovo pokoro. Pod sliko je izbočen kamen, ki predstavlja konja brez jezdeca, na kamnu pa stoji latinsko: »Boleslav, poljski kralj, morilec sv. Stanislava, krakovskega škofa.« Grob je še obdan z železno ograjo, na kateri je zapisano: »Sarmatis pe-regrinantibus salus« — Pozdrav poljskim romarjem. Na notranji levi strani cerkve pa je pri tleh pod malim obokom marmorna plošča, pod katero leže ostanki kralja, na njej stoji: »Boleslav rex Poloniae«.
Leto za letom prihaja na grob kralja spo-kornika mnogo popotnikov, predvsem Poljaki radi obiskujejo grob svojega kralja. Sedaj je razmeroma malo romarjev iz Poljske — pot je dolga in ovire prevelike.
V7 n d i mir Puč
Malomarnost je kriva prometnih nesreč
Ljubljanska policija bo strogo kaznovala vsakega kršilca prometnih predpisov
Uprava policije v Ljubljani je izdala naslednji razglas:
Z vedno naraščajočim prometom vseh vrst vozil postaja nevarnost za imetje in življenje prebivalstva vsak dan večja. Zgovoren dokaz za to so prometne nesreče, ki se dan za dnem dogajajo po Ljubljani in na deželi
Kljub temu, da imamo predpise, ki urejajo ves cestni promet, se dnevno opaža, da se prebivalstvo ne drži teh predpisov bodisi iz malomarnosti, bodisi iz nevednosti. Ves promet je zaradi tega oviran in ogrožen. Posebno malomarni so v izvajanju prometnih predpisov vozniki, ki vozijo po levi strani ali sredi ceste, puščajo svoja vozila brez nadzorstva na cesti, ponoči svojih vozil ne osvetljujejo z lučjo in nimajo na vozilih predpisanega reflektornega stekla. Kolesarji vozijo vštric, drve neob-zirno po ozkih ulicah in klancih, nimajo luči, ne reflektornega stekla na kolesih. Vozači motornih vozil se tudi tam, kjer širina in ustroj ceste ne dopuščata hitre vožnje in pri vožnji skozi naselja ne drže pred-
pisov o dovoljeni brzini, preoblagajo svoja tovorna in osebna vozila, ne zasenčuje-jo pri srečavanju in pri vožnji skozi mesta žarometov, ne dajejo pri prehitevanju potrebnih znakov ter na križiščih ne posvečajo dovolj pažnje ostalemu prometu. Pešci korakajo brezskrbno po sredi ceste posamezno ali v gručah, se ne zmenijo za varnostne signale, hodijo čez cesto, kakor bi se jim sanjalo, ne upoštevajo za pešce označenih prehodov, postajajo v gručah sredi ceste in se tam razgovarjajo ter z vsem tem svojim nepravilnim ravnanjem ogra-žajo ne samo svojo osebno varnost, temveč tudi ves ostali promet.
V stremljenju, da se napravi vendar že enkrat red na cestah v Ljubljani in po deželi, je uprava policije naročila vsem svojim organom, da vse kršilce prometnih predpisov brezobzirno prijavijo zaradi kaznovanja. Prebivalstvo se v lastnem interesu opozarja, da se točno pokorava predpisom cestnega reda, ker bodo sicer kršilci najobčutneje kaznovani
Nevaren požar sredi štepanje vasi
Posestniku čerinu so zgorela vsa gospodarska poslopja
Ljubljana, 1. julija
Kmalu po kosilu danes popoldne je razburil prebivalce Štepanje vasi precej velik požar. Po poti s hriba, ki drži z Golovca k Čerinovi hiši, je pritekel sedemletni Edvard, sin posestnika Antona Čerina, ki se je bil z drugimi otroki igral v hribu. »Mama, mama, vnelo se je!« je prestrašeno kjlical, pa je mati, ki ga ni takoj razumela, menila sprva, da je padel s češnje, ki so jo otroci obirali.
Šele čez nekaj trenutkov se je Čerinova zavedla, da gre za ogenj, ki se je vnel v šupi, prislonjeni v hrib, v kateri so imeli spravljeno steljo. Gospodar in gospodinja sta sprva menila, da bosta ogenj udušila s škafom vode, toda ogenj se je medtem že razširil.
Plameni so v stelji našli pripravno hrano, da so se naglo razširili na vse stranske prostore. Takoj poleg šupe je bila lopa za yozove, v kateri je bila tudi mlatilnica, ta-
koj za njo pa še drvarnica, ki je, prislo-njena v hrib, bila natrpana suhih drv. Toda plameni so segli tudi k staremu hlevu, v katerega so našli prost dohod iz šupe, odtod pa še k novemu hlevu, na katerega podstrešje so prav snoči spravili zadnji pridelek sena — kakih dvajset vozov, čeprav so bile strehe teh gospodarskih poslopij krite z opeko, so bila poslopja z bliskovito naglico vsa v plamenu.
Mestni cestar, ki je pred Čerinovo hišo, stoječo ob lokalni cesti, pravkar nekaj popravljal, je hitel k trgovcu in gostilničarju Antonu Novaku, ki ima telefon, in odtod so poklicali ljubljanske gasilce na pomoč. Ko so ti ob 13.56 dobili poziv, so bili z vsemi pripravami že čez dve minuti zunaj in nekaj minut kasneje že na pogorišču. Z ljubljanskimi poklicnimi gasilci, ki jih je vodil Janez Furlan, so prišli tudi prostovoljni ljubljanski gasilci pod vodstvotn Antona Kavčiča. Hkratu so se pojavili tu- |
<fl b prostovoljni gasilci Is Štepanje
Gasilci »o m takoj lotili borbe s beanečim elementom. S pomočjo domačih so naglo znesli vse pohištvo iz hiše, ki stoji komaj nekaj korakov od gorečih zgradb. Iz novega, na srečo betoniranega hleva ao »pravili 10 glav govedo, ki Je pretresljivo tulila v vročini, ki ae je začela pojavljati nad njeno glavo, Gasilcem ae je posrečilo omejiti ogenj na gospodarska poslopja, tako da so hiša in aosedna poslopja ostala nepoškodovana.
Proti 17. uri Je bilo glavno gasilno delo ie opravljena Prizadeta poslopja so nudila žalostno sliko. Zadaj pod hribom so morali gasilci podreti prežgano strešno tramovje prilično velike drvarnice, lope za vozove in listnjaka, v katerem se je opeka zvalila na visok kup zogljenele stelje. Prav tako žalostno sliko so nudili obsežni hlevi Na starem se je vdrl strop, a na novem je ostal, ker je hlev zgrajen iz betona. Gospodarju sta ostala dva voza, ki sta stala zunaj, a tretji, ki je bil spravljen v lopi mu je zgorel obenem z vitljem, mlatilnico in sla-moreznico. Iz pogorišča je žalostno molelo počrnelo železno ogrodje gospodarskega orodja. V ognju je poginil tudi domači pes čuvaj, na katerega je zgrmela goreča stre-
ha, da ni mogel nafti izhoda na prosto:
Okrog pogorišča se je bila zbrala velika množica ljudi izmed katerih so mnogi prav požrtvovalno pomagali gasilcem.
Gasilci ki so storili kar ae je dalo, niso več mogli preprečiti hude škode, ki jo bo trpel gospodar Čerin. Kolikor je mogel na prvi pogled presoditi, znaša škoda nad I 100.000 din, a ne bo vsa poravnana z zavarovalnino^ ker je bil pogorelec za vse objekte z nepoškodovanim stanovanjskim poslopjem vred zavarovan pri zavarovalnici Jugoslaviji za 65.000 din, pri Vzajemni zavarovalnici pa za 15.000 din. Najbolj žal mu je za novi hlev, katerega je solidno zgradil šele 1. 1934. Prav solidna zgradba mu je pred uničenjem obvarovala 10 glav živine in nekaj prašičev. Toda v plamenih je bil na hlevskih podstrešjih uničen ves pridelek krme.
Kako je prišlo do nesrečnega požara, je v naglici težavno ugotoviti, dasi je povsem gotovo, da je bil ogenj podtaknjen. Povzročili so ga morda otroci ali pa kak sprehajalec, ki je šel mimo hiše po poti v Golovec in iz malomarnosti vrgel tlečo cigareto ali vžigalico v šupo.
Zadnja pot Dušana Klepca
Ganljivo slovo od pokojnika pri Sv. Križu
Ljubljana, L julija Ob številni udeležbi občinstva, ki je nazorno izpričala, kako zna naša javnost ceniti tveganje drznega, idealnega mladega človeka, smo danes polotili pod Jalovcem ponesrečenega jurista Dušana Klepca pri Sv. Krito, k večnemu počitku. V pokopališki kapeli kjer Je bila izpostavljena njegova krsta, vsa odeta v vence in cvetje, se je
zbrala množica pogrebcev, med katerimi je bila častno zastopana predvsem mladina, ki je pokojnika poznala in cenila kot svojega najboljšega tovariša. A med mladino so bili spet najbolj odlično zastopani študentje univerze kralja Aleksandra in Skalaši s predsednikom dr. inž. Zumrom na čelu. Po končanem cerkvenem obredu so Skalaši odnesli krsto iz kapele do groba, kjer se je od Dušana Klepca v toplih, v srce segajo-čih besedah poslovil podpredsednik »Skale« Šenk, za njim pa še zastopnik akademskega kluba »Slovenije« Majcen in predsednik
Društva slušateljev juridične fakultete Ba-Juk. Vsi trije govorniki so poudarjali da Je bil pokojni Dušan Klepec globok, delaven fant, ki je svojemu življenju stavijal velike, daleke cilje Hotel je zrasti v popolnega človeka, ki bo lahko izpolnil naloge, kakršne nalaga bližajoči se odločilni čas.
Med udeleženci pogrebne svečanosti so bili tudi številni člani Jugoslovenskega starešinstva i dr. Fettichom in dr. Krivicem. Ko so nad krsto nasuli gomilo, so jo prijatelji in znanci do vrha pokrili s cvetjem. Dušanu Klepcu nepozaben spomini
G. Peter Romavh iz Ljubljane, ki je $ pokojnim Duianom Klepcem plezal v Jalovčevi steni, nas je naprosil, da objavimo naslednje njegovo pojasnilo: Raznovrstna poročila po časopisih moram popraviti vsaj v tem, da je obvestil Uroša Zupančiča in SPD Rateče Pavle Poženel iz Ljubljane in nihče drugi Poženela, ki je prišel iz doline, sem namreč zapazil na sneži-šču, malo vstran od pokojnega Dušana Klepca, približno ob 13. uri, in sicer iz kaminov pod »Kegljiščem«, do koder sem takoj priplezaL Poklical sem ga, razložil sem mu na kratko nesrečo in prosil, naj mi pove, ali Klepec morda le ni mrtev. Takoj je zavil proti Klepcu. Ko mi je potem za-klical, da je Klepec mrtev, sem ga prosil naj se vrne v dolino, da obvesti čimprej Zupančiča. Poženel me je še vprašal, kako je z menoj, ali bom mogel splezati. Na moj odgovor, da zame ni treba nič skrbeti, se je spustil po snežišču.
Nato sem splezal na dno najnižjega kamina. Odločil sem se, da tam počakam. Vzrok vedo Zupančič, Poženel in TK Skala. Pozneje sem poklical brata Deisingerja le zato, da sem jima povedal, kako je, torej da ne bi bila v skrbeh in dvomih. O drugem ni da bi govorii
Pomen slavja v Trbovljah
2e ponedeljsko »Jutro« je prejšnji teden v splošnem obrisu prineslo obširno poročilo o nacionalni manifestaciji ob priliki odkritja spomen ka kralju Aleksandru I., na kateri so tisoči in tisoči (našteli so jih preko šest tisoč) dali navdušeno izraza ljubezni do domovine, kraljevskega doma in jake jugoslovenske države! Prireditev na tej zaključni proslavi tridesetletnice trboveljskega Sokola je bilo toliko ;n tako zanimivih, da je nemogoče uvrstiti vse v eno podrobno poročilo. Predvsem poudarjamo, da ie trboveljski Sokol s svojo iniciativo o postavitvi kraljevega spomenika, dvignil prapor svojega požrtvovalnega nacionalnega dela na tisto zavidno višino. ki zbuja občudovanje prijatelja in nasprotnika, združil ol»rog sohe pokojnega Viteškega vladarja ves narod ter ga s tem učvrstil v državljanski in jugosioven^Ki zavesti! In take zasluge so v današnjih resnih časih, ki terjajo strnitev vsega naroda v krepki nacionalni asa vesti, neprecenljive. Intenzivno delo trboveljskega Sokola pa zasluži tem večje priznanje, ker ga vrši na težkem industrijskem terenu, ki, moramo reči, postaja vedno bolj plodno polje sokolskega udejstvovanjna. Predsednik odbora za postavitev spomenika g. Pleskovič je v svojem slavnostnem govoru poudaril, da je zamisel postaviti spomenik v internem okviru Sokola, sprožila v javnosti spontano željo, da vsa sodeluje ter se odkritju d4 vsenaroden značaj. Kakor se je vse trboveljsko prebivalstvo v tragičnih dneh marsejske tragedije združilo v žalnih manifestacijah, tako se je tudi v nedeljo vse od rudarja do gospoda zgrnilo okrog kraljevega kipa.
Viteški kralj je sedaj v trboveljski sredini, ter v vsem svojem ljudomilem veličanstvu ukazuje mimoidočim na. edinost naroda, ljubezen do domovine, nacionalno požrtvovalnost in jugoslovensko samozavest. Spomenik sam globoko učinkuje na gledalca. Po oceni znanega akademskega slikarja »je koncepcija stoječe kraljeve figure z nekoliko naprej nagnjenim telesom izražajočim hojo dobra in učinkuje povsem naravno. Obraz s karakterističnim prijaznim nasmeškom, a vendar izražajoč energijo in s pogledom v daljavo Je zares obraz kralja Aleksandra. Obdelava rok je tudi brezhibna ter Je gib desnice dobro izbran in razumljiv. Tehnika izdelave draperije in tudi telesnih oblik Je preprosta ter odgovarja sodobnemu okusu in mnogo pripomore k vtisu monumen-talnostl spomenika. Zato z mirno vestjo lahko trdim, da Je Repičevo delo posrečeno in da mu dela čast.«
Poročilo v panedeljskem »Jutru« naj izpopolnimo Se v toliko, da Je na predlog g. Rudolfa Pleskoviča bila na dan odkritja odposlana vdanostna brzojavka kabinetni pisarni Nj. Vel. kralja Petna H in Nj. VeL kraljice Marije. Dirljiva je bfla pokloni tev br. Velkavrha, ki Je pod spomenik položil tri nageljne, ki Jih Je svojčas sprejel od kralja Aleksandra, z besedami: >te dolga leta ao minila^ odkar Bi kralj zapu-
stil nas, ko vražja sla te Je ubila, da bi brez tebe s trla nas. Oj težka leta so za nami, odkar te ni med nami več, telo troh-ni ti v črni jami s teboj trohni Matjažev meč. Ne! ti živiš in bdiš med nami in v srcih naših duh je tvoj, zvesto stoječ z ramo ob rami, na straži smo za narod tvoj!«
Na popoldanski prireditvi je krasno uspele telovadne nastope članov, članic, naraščaja in olimpijske vrste zaključila vaja naše vrle vojske, ki je ob napeti pozornosti gledalcev Izvršila izredno zanimiv namišljeni napad, pri katerem so sodelovale preglasne strojnice, puskomitra-ljezi, pešadija in vsa sodobna borbena tehnika. Narod je po tej edinstveni demonstraciji navdušeno pozdravljal našo dobro opremljeno in pripravljeno vojsko!
Razstavi tridesetletnega dela trboveljskega Sokola, ki je bila priključena jubilejni proslavi, velja še prav posebno priznanje. Marljivim sokolskim bratom se Je pod spretnim vodstvom br. Kimovca posrečilo v kratkem času prikazati v pregledni vrsti vse prosvetno, nacionalno, kulturno, telovadno in propagandno delo trboveljskega Sokola od njegove ustanovitve pa do danes. Iz posameznih diagramov je razvidno udejstvovanje članstva v društvenih odsekih iz leta v leto ter je n. pr. aokolski naraščaj in deca maksimalno udeležena s 530, ali 563 v letih 1932 in 1934. Jaka udeležba v teh letih gre na račun 251etnice društva in številnega va-diteljskega zbora (25 ženskih in 19 mo-škh vaditeljev, večinoma učiteljev in učiteljic). Zan:miv je diagram o socialno ekonomski razdelitvi članstva, ki kaže socialno pestrost trboveljske kotline, razdeljene na delavce, kmete, obrt in industrijo in nameščenstvo. Prav vsi so udeleženi pri Sokolu. Odstotek delavske udeležbe je b;l 1909. leta sicer dosti jačji kot danes (39<V® — 14.6°'o), vendar ga je treba vzeti relativno. Nameščenski stan kaže obratno udeležbo, to je 1909. leta 36®/«, danes pa 78®/o. Obrt in industrija Je udeležena približno v stalnem odstotku, t. j. 30®/». Iz diagrama telovadnega odseka je razvidno, da so se trboveljski Sokoli kretali večinoma v dravski banovini, vendar vidno sodelovala tudi izven ožje domovine na štirih zletih v Pragi, dveh v Sofiji (letos gredo tretjič), na svetovni telovadni tekmi v Parizu, kjer je priboril častno mesto brat Hlastan. Poseben odsek Je posvečen sodelovanju trboveljskega društva pri sokolskem tisku, ki se opaža zlasti od 1930. leta dalje, znislk intenzivnega dela br. proervetarja! Lep del razstave je posvečen delu sokolske drame, ki Je pač eden naflagilmejčfih in najsposobnejših odsekov društva! Razstava Je pokazala, da Je drama od svoje ustanovitve 1924. leta pa do danes izvršila ogromno delo, njep diagram jo stavlja ▼ primeri ■ telovadbo visoko aktivno ne le t domačem okolišu, ampak tudi v gostovanju, ki ga je abeol-virala v tem času t 16 večjih krajih banovine s 28 igroitaaflLi Poleg kvantitativnega
dela pa nam ves razstavljeni
(vaorno urejeni gledališki list, slike o gledaliških scenah itd) priča o dobri organizaciji sokolskega odra in prvovrstnih i^ralskh močeh. Tudi sokolska godba kar je na tej mast'-vi lep razvoj. Od ustanovitve 1933 pa do danes se je godba uve-. a vil a že na neštetih prireditvah ter ab-•iolvirala žie 36 gostovanj. V vsem je brila razstava viden znak načrtnega in neumornega dela Sokola, ki so zlasti zadnja leta zpopolnjuje v nacionalno prosvetnem in kulturnem udejstvovaniu.
Trboveljski Sokol, k1' je v preteklih letih moral preboleti marsikatero krizo, je razčistil svoje vrste ter je zadnji čas s prekaljenim članstvom na podvojenem delu. da ponese svoje visoko poslanstvo v najširše plasti prebivalstva! Le naprej brez miru tudi v novo jubilejno obdobje za veličino jugoslovenske domovine!
Iz Kranja
r— Kino narodni dom prikazuje danes ob 5., 7. in 9. zvečer velefilm iz svetovne vojne »Na Soči 1917«. (—)
r— Za vršni izpiti na državni tekstilni Soli ▼ Kranju. Pod predsedstvom R. inšpektorja prof. Mihajla Prešla so bili v juniju zaključni za vršni izpiti na tekstilni Šoli K izpitom je bilo od 25. učencev II. letnika, pripuščenih 23. Izpit so napravili s prav dobrim uspehom: Drempetič Vladimir. Kogovšek Alojzij, Kunstler Božidar. Rajšter Josip, Schweiger Josip in Z orna-da Aron; z dobrim uspehom: Andoljšek Alojzij, Berger Egon, Dermota Janko, Eisenstadter Rudolf, Fijavi Ivan, Kellert Aleksander, Kozinc Savo, Kranjec Ivan, Pirih Miroslav, Planer Draga, Podgoršek Franc. Senica Maks, Suštaršič Ivan in Vo-diškar Anica. Trije kandidatje imajo popravne izpite. V I. let je bilo koncem leta 22. učencev. Z odličnim uspehom je napravil razred 1 učenec, s prav dobrim 8, z dobrim 8, popravni izpit imata dva učenca, izdelali niso trije. Večerne tečaje je obiskovalo 44 tečajnikov, osem pa praktične tečaje iz tkalstva.
Iz Zagorja
39_ Kriza v rudniških apncnieah. Delavstvo zaposljeno pri rudniških apnenl-cah, je letos zelo hudo prizadeto pri svojem zaslužku. V času najboljše konjunkture, je nastalo nepričakovano pomanjkanje odjema. Zaradi tega je bilo obratno vodstvo primerano večje število delavstva poslati na brezplačen dopust. Nekateri se menjajo pri delu. Njih zaslužek pa je prav pičel, saj včasih zaslužijo komaj za odtegljaje. Zaradi te krize se seveda množi kader brezposelnih v dolini.
z— "Vlom bresz plena- Pred dobrim mesecem je nekdo vlomil v gostilno v bližini pokopališča. Iz hiše je odnesel mizico, v katere predalu je hranila natakarica denar in cigarete. V bližini mrtvašnice je vlomilec odtrgal mizni pokrov in pobral iz predala denar in cigarete. Vsa preiskan va za storilcem je bila brezuspešna. Kakor tedaj je tudi v noči od sobote na nedeljo pač isti tat vlomil pri zadnjih vratih v gostilniški lokaL Vina ln žganja se ni dotaknil, ampak je vse iz mize preložil drugam, nato pa pograbil mizo in jo zar-nesel pod bližno klavnico. Gotovo je moral biti razdražen, kajti ko je mizni pokrov odtrgal, ni bilo v predalu ne denarja ln ne cigaret. Vse kaže, da morajo biti vlomilcu hišne razmere dobro znane.
z— Gasilska četa v Zagorju ob Savi bo na svečan način proslavila 301etnico obstoja v nedeljo 2. julija. Prireditev bo celodnevna. Sprejem gostov bo pri obeh dopoldanskih vlakih in istočasno pri gostilni g. Boriška v Toplicah. Nato bo stik članstva pred gostilno g. Grčarja in skupen odhod k gasilskemu domt Ob 10. bo sv. maša v župni cerkvi, ob 11. pa bo krenil sprevod do Toplic in nazaj na sokol-sko telovadišče, kjer bo razhod. Po skupnem kosilu bodo skušnje za popoldanski telovadni nastop, ki se začne ob 15. uri s pozdravnimi govori in odlikovanjem devetih zaslužnih gasilcev. Po telovadnem nastopu bo v prostorih sokolskega doma prosta zabava z obilnim sporedom. Pri vsej prireditvi bo sodelovala Rudarska godba iz Zagorja. Na prejšni večer 1. julija ob 20. se bo članstvo poklonilo spominu umrlih tovarišev na zagorskem pokopališču in pri tej priliki položilo venec na grob prvega načelnika gasilske čete. Hišni posestniki se naprošajo, da rozobe-sijo zastavo in tako počastijo jubilej te humane ustanove. K prireditvi se vabijo vsi, da omogočijo s tem četi postaviti k gasilskemu domu prizidek, ki je za nemoteno ln prekoristno delo čete nujno potreben.
Z Jesenic
b_ Zvočni kino Radio predvaja danes in
jutri v nedeljo ob pol 9. url zvečer (v nedeljo pop. ob 3. samo ob slabem vremenu) dunajski velefilm »Jadviga«. V gL vL poljska pevka Jadviga Kenda, R. Romanow-sky in drugi. Med dodatki tudi Paramoun-tov zvočni tednik in risana šala. —Sledi »Trojka«. (—)
Iz žlvljenia na deželi
TRŽIČ. Kino predvaja dre vi ob 6. in pol 9. veliki film »Gospodarji nevihte«, tednik in črtan barvast film. (—)
Javna dražba
Veliko število uporabnih in praktičnih predmetov lahko poceni kupite na javni dražbi v torek 4. t. m. ob 14. uri pop. pri tvrdki
ABC, Ljubljana,
Medvedova c. 8 (poleg kolodvora v Šiški)
Cevi
za odvode in dimovode »Salonit« valovite plošče in šablone kakor tudi ves
GRADBENI MATERIAL
dobite pri
Material
LJUBLJANA — TTRSEVA C. S6/b. Telef. 27-16. — Brzojavi: Material.
v v
oso zem&š€€£
Kaj mi ni všeč pri moji ženi
Velecenjena gospa urednica! Zadnjič ste objavili članek pud naslovom »K.aj mi ni všeč pri mojem možu«, zda) pa dovolite meni, da vam povem, kaj mi ae ugaja pri moji ženi.
1.	Moja žena bi bila vzgled vsem ženam, če bi se odvadila grde navade, da me vsakokrat, ko grem zdoma, sprašuje: »Kam greš, dragi? Kdaj se vrneš?«
2.	Zelo me moti, da se moja žena za druge tako skrbno oblači, dočim je zame vedno v ponošeni domači obleki. Preden gre z doma, si dolgo ureja lase, stoji pred ogledalom ter se čička in lička, meni pa se doma kaže vedno skuštrano in neurejeno.
3.	Nimam rad, če žena zdeha, ko ji pri-
povedujem kaj resnega Tudi ini prav nič ne ugaja, da se žena vpričo mene pred spanjem maže z mastno kremo. Da govori vpričo drugih o intimnostih, ki se tičejo le naju. Da me zvečer sprašuje, kaj naj naslednjega dne kuha in da mi pri kosilu pripoveduje, koliko se je morala jeziti s služkinjo in otroki Boli me tudi, da neprestano govori o »prekrasnih« stanovanjih, o »divnih« oblekah svojih znank, o letoviščih in potovanjih, o loži in avtomobilu. kljub temu, da dobro ve, kakšni so moji dohodki Prav tako me jezi, da bi malomarno — ne le vpričo mene. marveč tudi pred drugimi — maže ustnice iu obrvi in se pudra___
Album narodnih motivov m vezeni e
Uprava drinske banovine je pravkar poslala kot založnica našemu ženskemu svetu prvj zvezek novega albuma narodnih motivov za vezenje, ki je izdelan to umet. niško natisnjen po zamisli upravnice »Tka-onice veza i vezionice u Sarajevu« ge. Marice Priea. Kompletni album bo vseboval pet zvezkov. V prvem je 22 motivov iz Bosne, ki fo vsi izdelani v originalnih barvah. Motivi v prvem zvezku so uporabni za razne oblačilne in dekorativne predmete, narodna vezenina pa bo v pestrih barvah odlično služila zlasti za okras pri perilu in vseh delih vrhnje obleke za žene, dekleta in deco. Tehnika vseh motivov, ki jih vsebuje ta zvezek albuma, vsebuje križni vbod, stari vbod, po-vlako in verevijo t. j. vijugasto konturo vezenja, torej same tehnike za žensko ročno delo, ki so lahke in katerih se lahko priuči že dekletce v ljudski šoli.
A.vtorica albuma je storila veliko uslugo zavedni jugočilovenski ženi, ko je za sleherni motiv navedla ne samo tehniko dola in izbiro barv, temveč tudi obrazložila, v katerem kraju Bosne je omenjeni motiv narodnega vezenja našla in kateremu predmetu je služil v okras. Prekrasni so zlasti motivi, ki so služili po zamisli preproste seljanke — umetnice v narodnem vezu, v okras robčkom, naglavnim rutam, srajcam, rokavom, pop rs jem bluz itd. Za zdaj je avtorica albuma izčrpno preiskala in podala prerez uporabe narodnih motivov iz Kotor-Varoša, Markonjič. Gracia, okolice Jajca, Prijedora. Travnika, Banje Luke, Sarajeva in Sanskega Ko ta. Ako samo bežno ocenjujemo metodo, ki je vodila avtorico pri izboru najlepših del, tedaj lahko verujemo njeni ob. ljubi, ko pravi v predgovoru zvezka, da bo kompleten album vseboval zbirko motivov narodnega vezenja, kakršne doslej
še nismo imeli in ki bo nudila našim ženam dragoceno gradivo za primerke ročnega dela, ki naj bi ga v prikazanem prav-cu sistematično dvigala, gojila in pospe. ševala zlasti naša narodna šola, katere naloga je vzgojiti žensko mladino v okusu, se bo otresla tujega kiča in sledila tistim preprostim kmečkim ženicam, ki so narodno vezenino dvignile na toliko umetniško višino, da nas prav zaradi tega zavida marsikateri kulturni narod v Evropi.
Podobno pionirsko delo, kakršnega se je lotila Marica Priča vršita pri nas že vrsto let Saša Šantel in A. Sič. Slovenski narodni motivi v vezenini so po njuni zaslugi ohranjeni in služijo v lep pripomoček našim ženam in dekletom pri izdelovanju ročnih del. Da je k temu napredku in spoznavanju narodnih elementov v ve. ženini prispevala znaten delež tudi Bela Krajina, je splošno znano. Belokrajinske vezenine in zlasti belokrajinske čipke sta našemu 4n tujemu svetu odkrila viniška učiteljica Poldka Bavdkova in ravnatelj zavoda za pospeševanje domače ženske obrti Božo Račič Vtfem tistim, ki se danes še v nepoznanju naših narodnih lepot ogrevajo za razne tuje in umetno k nam prinešene kroje vseh mogočih »dirndlov«, svetujemo, da se drže naših domačih vzorcev. In če že v njih ne najdejo vsega, kar bi ugajalo njihovemu okusu, naj si pomagajo z albumom Marice Priče, saj stane samo 15 din in se naroča pri založnici (kr. banska uprava drinske banovine, Sarajevo). Ne dvomimo, da bo napredno ju. goslovensko usmerjeno ženstvo iz Slovenije na ta način vidno dokazalo, da je naša narodna osvoboditev tudi v tem prav-cu obogatila Slovenijo s prenekaterim biserom našega narodnega vezenja, ki je po zaslugi avtorice albuma narodnih motivov otet pozabi.	L. Z.
Otroška soba \
Malokatera družina je danes tako srečna, da si lahko privošči posehno sobo za deco. Ko govorimo o otroški sobi, mislimo često samo na kot, kjer ima otrok svoje stvari in igrače.
Soba, v kateri prebiva otrok, mora biti Vse pohištvo je nekoliko drugačno, ded drugače urejena kakor ostali proostori. primerno preprosto. Odstraniti je treba vse. kar ni nujno potrebno.
Okna naj se dobro zapirajo, da ni prepiha.. Na stene spadajo otrokom dostopne slike, bolie manj, a te dobre. Nizka miza s stolčki je otrokom v največje veselje. Preko vse dolžine okna, od stene do stene naj bo omara ali polica za igrače, kasneje knjige, če so v sobi postelje, naj bodo prilagojene ostalemu pohištvu. Vse svetlo lakirano, da se lahko umije. Na sredi sobe je pripravna preproga, da se na njej deca igra. Saj ni treba, da je dragocena. če ima mati količkaj smisla za to, jo lahko sama naredi.
Okrasnih predmetov naj bo čim manj in naj stoje tako, da ne bodo v napotje otrokom in da jih ne morejo prevrniti.
Otrok naj bo v sobi svoj gospodar. To mu bo dalo čut dolžnosti in odgovornosti, oziroma naj ga mati k temu vzgaja, zlasti, da ne razmetava in ne razdira igrač, če pa jih razmeče, naj jih pozneje šara lepo zbere na določen prostor, S tem vzgojimo otroka k redu, kar mu bo v kasnejšem življenju zelo koristilo.
Kaditi v otroški sobi ne sme nihče, ker mladim, nežnim pljučam, ki so še v razvoju, to izredno škoduje.
V otroški sobi naj vedno vlada veselje in pesem. Pretirano divjanje pa naj se, kolikor se da, omeji.
Tf 1 sestre Selimasteve
Tri sestre Lehman ove. Prva, Rosamond Lehman je kot pisateljica znana ne le v svoji domovini Angliji, marveč tudi po Ameriki in ostalem kulturnem svetu. Vsak dan se po dve uri posveča pisateljevanju, sicer pa vzgoji svojih dveh otrok in slikarju Woganu Philippsu, ki je njen drugi mož. Njen' prvi mož je bil eden izmed sinov lorda Runcimana. V desetih letih je napisala le tri romane in eno dramo, v katerih je popisala, kar je močno značilno zlasti za ženske pisateljice, svoja in svoje najožje okolice, zlasti rodbine, doživetja in občutja
Druga sestra, Beatrix Alice Lehman pa ni znana le kot književnica, čeprav je, kakor trdi sama, pisala knjige zgolj zaradi denarja, marveč je znana tudi kot ena največjih angleških igralk. Doma ji niso dovolili, da bi se posvetila igralskemu poklicu,' pa je šla na lastno pest h gledališču. Dočim živi njena prva sestra v samotni podeželski hiši, Živi ta v nekem stolpu, katerega svetli prostori odgovarjajo njenemu smelemu duhu.
Vse tri sestre Lehmanove ,dasi so danes že osivele, so izredno lepe — o tretji med njimi, ki je najlepša, pa javnost ničesar ne ve.
Ugrize mrčesa najlažje odpravimo s kapljico amonijaka ali s čebulnim sokom.
čevlje iz kačje Kože, ki so izgubiJi prvotno barvo, cobro namažemo z notranjo stranjo bananove lupine in dobili bodo zopet svoj prvotni lesk.
Madeže od kav«, ki ti kaze namizni prt, lahko odpraviš tako, da jih namažeš z glicerinom, jdh pokriješ s pivnikom, nato
pa postaviš na pivnik vroč likalnik. To ponovi tolikokrat, dokler madeži popolnoma ne izginejo.
Rumenjak jajca ostane tudli po več dni svež, ako kaneš nanj nekaj kapljic mleka.
Trdo meso, ki se dolgo ne skuha, poftj z rumom, konjakom ali kakšnim drugim alkoholom. Vonj po alkoholu se bo izgubil že v 15 minutah, meso pa bo postalo mehko in okusno.
Ako se pri likanju opali perilo, namakaj dotično mesto v vroči raztopini vode in boraksa. Ako niso niti prežgane, se rjava lisa izgubi.
Kako varujemo obutev in nogavice. Ko
prideš domov, se takoj sezuj ter obleci domače čevlje in že ponos ene, toda čiste in zašite nogavice. Prašne ali mokre čevlje takoj obriši in jih natakni na kopita; tako jih ohraniš dolgo časa v lepi obliki. Nogavice obesi, da se prezračijo hi posu-se, aKo so vlažne .Treba jih je večkrat oprati, to de dobro nogam in nogavicam. Nositi jih ne smemo dalje časa kot 2 do 3 dni.
AKo se ti nabere dosti nogavic, ki jih ni mogoče več šivati, tedaj odreži stopala, natakni vsako nogavico posebej na steklenico in reži v špirali na okrog 2 cm širok pram aii pas; reži pa previdno, da dobiš od vsake nogavice samo po en dolg pram. Te prame sešij in jih kakor volno navij v klopčiče. Potem kvačkaj iz teh pramov z malimi stebrički predpoatelj-njak ali kako drugo malo preprogo.
Kako s pridom uporabiš ponošene pletenine? žemper, jopič, telovnik, pleten aH kvačkan, najprej operi ah kako drugače osnaži. Popolnoma> suhega sparaj; volno navijaj na 'deščico, ki ima dolžino navadne štrene. Ko imaš jsa eno štrena dovolj navite volne, jo počez parkrat preveži, da se ne zmeša, in snemi štreno z deščice. Ko imaš vso vohajo v štrene zvito, pomakaj štreno za štreno v mlačno milnico, ako treba še malo pomeneaj in izplakni ter obesi štrene sušit}, toda ne v bhžino reči. Volno, ki je sedaj lepo poravnana narahlo zvij v klobčiče: kupi bolj tenko ali ceneno volno primerne barve ter pleti ali kvačkaj obe niti skupaj, t. j. staro oprano ter r.ovo volno, žemper bo kakor docela nov.
Zeleni volk se napravi na bakru ali me-singu, ako pride v dotiko s slanimi ah kislimi tvarinami. Prav zato bakrena posoda v kuhinji ni priljubljena. Zeleni volk je namreč zelo strupen. Odpravimo ga z močnim kisom in soljo. Nato umijemo posodo v čisti vodi. Medene ključavnice in kljuke očistimo s prav finim, presejanim peskom, ki smo ga s petrolejem zmešali v gosto kašo.
Preprogo, ki »kaže rebra«. Ako pokajo niti preproge aamo na nekaterih mestih, tedaj jo »krpamo narobe s približno ono barvo volne, ki jO kaže poškodovano mesto. Ako pa kaie preproga močno oškodovana mesta, pa podložimo po možnosti vso preprogo s krojaškim platnom ali kakim drugim blagom. Tega blaga ne pritrd mo samo ob vseh štirih robovih, marveč tudi po dolgem in počez preko vse preproge, tako da pritrdimo že razpokane niti. Za to delo uporabljamo razno primerno barvno volno, ki jo premor« ve« ali manj skoraj vsako gospodinjstvo. Tako predelana preproga je porabna potem še ve« let. Tudi predpoetelj-nike popravimo na ta način in služijo lahko še dolgo. Lepiti podlago na spodnjo stran ni priporočljivo, ker se potem preproga še bolj lomi
stran
v Avsraliji so služkinje in hišne nam o« ščence z zakonom zaščitili pred izrabljanjem in slabim postopanjem a strani gospodarja ali gospodinje.
Zakon predvideva visoke denarne kazni zoper prekrške.
*$3edensšet
leJtlm Itst
Kako bi kuhal*, če • • •
PONEDELJEK. Obed: (brez juhe). Teste-ne vrvice z maslom in parmezanom. Blftki na hitro, garnirani z drobnim krompirjem. Različne solate. Jagode. — Večerja: Ocvrta jajca na špinači.
TOREK. Obed: Francoska juha. Telečji ptički v kratki omaki. Ponarejena polenta. Omlete. — Večerja. Gobice z jajci. Češ-njev kompot.
SREDA. Obed: Na juhi riž z grahom. Govedina garnirana s praženim krompirjem in ra^ičnimi kuhanimi solatami (stroč-ji fižol, pesa, kumarice). Češnjev praženec. — Večerja. Pečen kozliček. Solata.
ČETRTEK. Obed: Na juhi ocvrti bob-ki. Nade?ana telečja pečenka. Solata. Bi-škotna rulada. — Večerja: Telečja drob-njav v kisli omaki. Vodeni žličniki.
PETEK. Obed: Grahova juha. Kuhana riba z majonezo. Ocvrti marelični cmoki iz paljenega testa. — Večerja: Špinačni žli-krofi v prepraženih drobtinicah. Solata.
SOBOTA. Obed: Telečji rižot s svežim grahom. Puding z višnjami. Jagode. — Vf-čer j a: Ocvrta jajca. Stročji fižol v solati
NEDELJA. Obed• Na juhi jetrni cmoki Ocvrta piška. Različne surove in kuhane solate. Zamorec v srajci — Večerja: Ponarejena tunina. Tatarska omaka. Jagod«.
Kako moram kuhati, ker...
PONEDELJEK. Obed: Na juhi krpice. Govedina s praženim krompirjem in peso v solati. — Večerja: Vrvice s paradižnikovo omako in sirom.
TOREK. Obed: Na juhi rezanci, (juha od prejšnjega dne). Mesni zavitek pečen. Solata. — Večerja: Stročji fižol v omaki Zmečkan krompir.
SREDA. Obed: Cvetačna juha z opečenimi žemljicami. Faširani goveji zrezki. Solata. — Večerja: Čokoladni riž.
ČETRTEK. Obed: Krompirjeva juha * svežim grahom. Črešnjev praženec. Vi* čerja: Kruhovi cmoki Solata.
PETEK. Obed: Postna ječraenčkeva juha s svežimi gobicami Marelčni cmoki is krompirjevega testa. — Večerja: Koruzni močnik z mlekom.
SOBOTA. Obed: Na juhi fritatni rezanci. Golaž s krompirjem. Solata. —- Večerja: Volovski gobec v solati
NEDELJA. Obed: Telečji rižot s svežim grahom. Češnjev kclač. — Večerja: Zdrobov praženec. Mareličm kompot.
Preprosto in ceneno vkuhavanje češenj
2 in pol kg izbranih, trdih češenj hry-stavk, ne nagnitih ali počenih, operi v mrzli vodi, jih stresi na rešeto in pusti, da se dobro odtečejo. Nato jim odstrani pec-lje in jih polagaj na čisto, suho krpo, da se osušijo.
V primerno veliki, «e mogoče povi, ali dobro pološčeni kožici skuhaj tri četrt kg
sladkorja z 1 del vode. Ko sc sladkor popolnoma raztopi in sčisti stresi vanj pripravljen« češnje, previdno premešaj, po-krij in puati, da češnje v sladkorju vrejo kakih 5 minut. Nato jih odstavi in primešaj 1 del čistega alkohola in noževo konico Dragoaan praška, ki ga kupiš v drogo-riji Čelnje vloži še vroče v kozarce, pri tem pazi, da razdeliš sadje in tekočino v enakih količinah po kozarcih. Najbolj so pripravni za to pollitrski široki kozarci Ko se sadje popolnoma ohladi pokrij kozarce s celofanom in zaveži ter postavi v hladen, zračen prostor.
Če nimaš dovolj velike posode, da bi lahko vkuhala v nji navedeno količino sadja. razdeli vse na polovico. Iz 2 in pol kg češenj napolniš točno 6 pollitrskih kozarcev.
Dragosan je bolj priporočljiv kakor sali-cil, ker ni zdiavju škodljiv in tudi ne kvari sadju okusa.
Recepti
(einjev praženec
Zvrkljaj 4 rumenjake, dve žlici sipe. 2 del mleka, 1 del kisle smetane in 3 del pre-sejane moke. Primešaj sneg od 4 beljakov in pol kg sočnih češenj, ki jim odstrani koščice. Speci praženec v prostorni dobro namazani pekači testo vlij v tenko plast, da ae dobro prepeče. Pečenega raztrgaj z vilicami in potresi a cimetom in sladkorjem.
Puding % višnjami
Dve stari okrogli žemljici obribaj in zre ži na majhne kocke. Pol kg višenj zmečkaj pretlači skozi sito in s tem navlaži kocke. V skledi pa vmešaj 6 dkg presnega masla, 6 dkg sladkorja, 4 rumenjake in malo cimeta. Primešaj dve žlici zribanih mandljev in sneg iz dveh beljakov. Zmes kuhaj v sopari v narastkovein modlu tri četrt ure. Po pečenem pudingu polij 1 del toplega s sladkorjem kuhanega višnjevega od-cedka-
Z n J a
Naredi testo iz 4 del moke, enega jajca in mlačne osoljene vode, obdelaj ga dobro nato pa pusti pod skledo počivati. Medtem pripravi nadev: 85 dkg telečjega stegna zmelji na mesoreznici in prepraži s drobno zrezano Čebulo na masti Osoli potresi s papriko, dodaj malo majarona in zalij malo z juha Ko je dovolj prepraženo odstavi in ko se malo ohladi primešaj 4—5 žlic kisle smetane in en rumenjak. — Spočito testo razdeli na dva enaka dela. Vsak del razvaljaj kolikor mogofie tenko in ga zre-& na 8—10 enako velikih krp. Krpe polagaj v peka« ali lahko tudi v tortni model, drugo vrh druge, a vsako sproti npmn« z stopljenim presnim maslom. Vrhu zadnje krpe namaži mesni nadev. Nato razvaljaj drugo polovico testa, ga razdeli prav tako na toliko enako velikih krp in polagaj drugo vrh druge po nadevu, a vsako vmes pomaži, kakor prejšnje, z maslom. Postavi v precej vročo pe«ico in speci Pečeno zreti na poljubne kose in toplo daj na mizo.
Krompirjevi krspkl s ocvirki
t/, L drobnih ocvirkov od zmlete stopljene masti ali sala, zmešaj na deski s % 1 moke. Primešaj sol, dva rumenjaka, 3 žlice smetane, dve žlici belega vina in 2 dkg v mlačnem mleku stopljenega in zakipnje-pega kvasa. Testo nato razvaljaj in zopet zapogni skupaj in ga trikrat zapovrstjo obdeluj z valjarjem tako, kakor masleno testo. Ko ga zadnjič razvaljaš, ga s kra-povim obodcem zreži na okrogle krpe in jih polagaj na pomazan pekač. Postavi na toplo, da vzhajajo. Predno jih daš v pečico, jih nareži povrhu navzkriž in pomaži z jajcem. Tudi te daj tople na mizo.
Poletni večeri
S svojimi avončastimi krm, bogato nabranimi volani, osje stisnjenimi pasovi, širokimi pentljami in nežno lahkotnostjo tvoriva nam poletne večerne oblek« vzbujajo spomine na dobo krinolin, ko so se široka krila naših prababic gradosno vrtela v valčkovem taktu Toda poletne vedemo obtok« so otroci kratke sezone. Komaj dva meseca v letu jth bomo nosile — ln zato je moda uvidela, da Jih ne gre krojiti la dragega blaga. Vtoako ceneno tvorivo nam pride prav m poletno večer, no obleko, «e je okusno vzorčasto 1» če je lepe barve. Umetni taft, organdi, etamin, til in celo platno lahko uporabimo za obleko, ki morda v svoji u&inkovitnoetl ne bo prav ni« zaostajala za mnogo drašjo, obleko, ki smo jo nosile pozimi
Najlepše so bele večerne obleke, ker se od njih tako učinkovito odraža poletno ogo-rela polt obraza, goHh rok in izreza. Sicer pa je barva takšne obtok« daj ko prej zadeva oeebnega okuaa ki nam v Med
barve tvoriva moda n« dala posebnih predpisov. Vendar pa je potrebno omeniti, da so letos Jako moderne rožnate barve z lahnim vijoličastim nadihom, zlasti kadar gre na prešerna tvoriva, M jtti podložimo a spodnjim krilom ▼ nekoliko temnejšem tonu, tako da a« v gubah obleke rožnata barva (spreminja v vseh odtenkih, kakor jutranja zarja na nebu.
Ker zahteva moda pri poletnih večernih oblekah Izredno Uroka krila, jih moremo podpreti včasih tudi z dvema epodnjuna kritema ali pa s lahkim obodom te ribje ko-•tt —prav kakor v starih časih. L« redkokdaj je tvorivo obleke samo po sebi dovolj trdno, da aamore obdržati širino kroja. ne da bi padlo v globoke gube, ki zmanjšajo obseg TOdl £vott novih večernih Oblek eo jako skrbno tedelant — s stisnjenim spodnjim delom v obliki mate. ga sUsnlka ki a fino nabranim zgornjim delom. Ce je obtoka globoko izrezana, jo Npnpoinhnp a mate balama te
ZAŠČITO PRED SONCEM
miknjiv
tvorfiva, da jo v tej zvezi lahko nosimo tudi ob manj slavnostnih prilikah-
Prav v vteh podrobnostih posnema to« tošnja večerna moda starinske vzorce, toda ne gre tako daleč, da bi storila ženske stare; nasprotno, v teh širokih, lahkotnih oblekah učinkujejo vse ženske jako mladostno. In v tem je skrivnost njenega uspeha.
Za mlado dekle je kakor ustvarjena nežna obleka iz cvetlično vzorčastega or-gandija ali muselina, ki ima z barvastim, umetnim taftom podprto, široko krilo. Slikovitost obleke še poveča starinsko de. lujo«, nabran volan, ki spodaj obroblja krilo.' Volan je precej širok ta je zgoraj ob šivu nadrgnjen v majhen volanček. S takšnimi drobnimi, poševno krojenimi vo-lančki so obšiti tudi koničasti vratni izrez in manšeti balonastih mkavčkov. život je preipasan s črnim žametnim trakom, ki je zadaj zavezan v veliko pentljo (1. skica).
Kakor izrezana is stare aBke učinkuje obleka s široko kitnolino iz tafta t velikanskim rožastim vzorcem, dvofeek ta obleke je ia Črnega tafta ta ima Mrak, čipkast ovratnik. Izpod dolgih, osfcih rokavov gledajo čipkasti manšeti (i. aktoa).
Modni salon Rozman
Dvural trs S (poleg unlverao) Izdeluj«
damfce krofe po meri
iz najnovejših žurnalov, Id so damam na
razpolago. Cena kroju od Din 10.— do 24.—*
Poučujemo
krojno risanje
Naslednja obleika je lz rožnatega tfla ta ana z vodoravnim šivom po sredi razde, ljeno krilo. Prevezana je z izredno širokim pasom, ki je zgoraj ukrojen v konico in postrani zavezan v veliko pentljo z vise. čimi konci Rokave tvorita dva zvončasto krojena volana (3. skica).
Jako originalna in poletno učinkujoča je večerna obleka, ki je sestavljena iz bela pralne, čipke ta finega, belega platna. Zgornji del je čipkast, prav kakor maB bolero s kratkimi nokavcL, zvončasto krojeno krilo pa je iz belega pikeja ali belega platna. Čipkasto tvorivo je Zavijemo v platno z izrezanimi zobci. Tudi bolero je zobčasto obrobljen ta trna nazobčane, podolgovate reverje (zadnja skica).
"JUTNA K0Nf£J(Č/JA v
MAR/BOB
• ■ Zff . .	*	_ - U -ti " '. i".
P Ji/NASA VEDNO NAJNOVEJŠE
■ ,	~	v .	V.
Za nabrežje
predpisuje moda originalne nflndtfa te rdečega, povoščenega platna s debelim podplatom iz pflutovine. T Ah ko pa Je ** del sandalov izdelan tudi te nava
barvastega platna ak usnja. K tem ____
dalom apada še originalna kopalna torba te nopremočljivega tvoriva.
. -j-- s?
Dvojni
namenitih mož
zastopniki nekronanih glav — Napoleonov beg z otoka Svete Helene - čigavi taiasni ostanki leže v pariškem Domu invalidov?
V zadrirb časih beremo p»ig»r»trie o dvojniki d s katerimi se dktat; ni »ku^a--ubraniti atentatorjev. O Sta -nu nravi jo da ima štiri ah cek? dr»ngi«	dvoj-
nikov. Kadar sc rreka-r	Te odpe-
ljejo z njim t ud- njegovi »reiesr zastopn1 ki*, in sicer v v-k v dn:sn «r»"T tako da
zmešajo štrene » ; u fl e ru
ki bi morebiti pripravlja ■ ka» rmdega V AmerJti govore ta čas rod me -t»a:i o
seda: ZAstoTva tfvojn;k Fak^n-j- zg^db ni treba men a >e	-j/.M.fisn zj ?ari-
tasnene 'e-iende
V It-ndonsk »Nanosa: Ke-vie--« pa je izšč: č'.anek rednega 2£>d-tr»r?a »■• -k j la .izkaza" da *e tudi Nap c»:n vzo.-uik r.jfiaš.-, b '«.*at.i-iev
i in e i svoje dvojnikt
Če b; b.o na njegovih trditvah sa.i.-o — a.o resnice, reda4 bi mora-- pre< brn zgodovino vsega prejšnjega stoletja
Nek; belgijski zgodovinar je pred nedav nim časom objavil razpravo, v kiten opisuje cič več m nič sanj nego Napoleonov p-beg s Svete Heleae S tem je seveda obnovil vero. ki je nekoč obvladovala mnogo ljudi, ki si niše- mogli predstavljan, da bi se bil Korzičaa vda; kar tako v svoje pregnanstvo na zapuščenem otoku_
Prvič so o nekem Napoleor ~ dvojniku govorili L 1540. Ledrusovi spomini, ki cm en j a jo nekega
vojnega veterana
Francoisa Eugena Rofceauda. Ta mož se je rodil 1771 v Balevcoortu m je bil Napoleona podoben kakor jajce jajcu. Pa Wa-terlooju se je Rofceaud vrnil v domačo vas. pa je kmalu spet izginiL Ali so gs spravili namesto Korzičana na iveto Hele-
no? V to domnevo bi sit raj verjel, kaj-t" v uradnem zarisniku balevcourtskih ---b-c-nar-ev beremo beležko: »Frar.:o-s E-gene Kobeaud se je	v tej zjpniju je
umri na Sveti Heleni
dne . Datum je izbrisan Z-ka;'- Al: je bil etatum Napoleonove sinrri — 5 maja 1821? Aii morda ei- seda Ror:u_d v ve rastnem grobu v pariškem Dontu m-nI: dov?
To teorijo podp ra izjava i.eke Angleži * nfe m:ss Mana Rtch e.tve ki -e ujar.i | poznala že od prej ~ sa e	i j
j Sveti Heleni Bila ie pre> n j#raa. ku je na
šla v pretiPancu ~a a" i	utuku
» ža. ki je bil povsem
raz
en o <? NiovUoni
v^iSr.t^ je pozr.a a v fariz"	a: M
s- mogla predstavi-ati ra b: ute^r. iii-;n_ bolezen nekega človeka tako spreme--iti* je teca; pisala Neka druga teorija na ve!: da so oo«'s!i ~a Svet " He eno nekega Napoleon ;-vega bratranca. Ta na-— estnk "-e tn?e za neozdravIjivun razora v želodcu in znano je. da se je cesarjevo zdravje nekoliko let po njegovem prihodu na Sveto Heleno nenadno poslabšajo Neprestano je HjuvaL Zelo reJko ;e zapušča- sv* ;e stanovar.";ke — -Tire A se je dogajalo to
očniko • ki je bil star takšnih 50 let in ici je bil cesarju taio podoben, da so mu pritakni!]'
za šalo ime »Napoleon«.
L 1525 je mež zapustil Vere no in je svojemu soseau. nekemu draguljarju po imenu Petrucci zapustil Dismo. ki naj bi ga draguljar poslal francoskemu kralju, če bi se izdelovalec naconikov ne vrnil več v \ ero-no Vrtni se ni in Petrucci je ptsmo odno-slal Kma!u je prispe, nek" policijski častnik iz Pariza odknm! :e obrat izde'ova'ca naočnikov in je Petrucc u za njegovo za-ne.>:jivost izp ačal nagrado 1 ' ■■** <rcn Nenavadni tujec je zar_st-; Vtrono 24. a» ir.c 5 septembra pa c b ~.: v za-pisni kj scnonbrannsiega policijiSega k->
Napoleonov ljubezenski roman v pismih
Lena I tali tanka med JožeHno in Marijo Luizo
Zeodi^a se je v dobi ko se je Napoleon Čeprav je literatura o Napoleonu zelo . . ..f ,	ln bi =crau nriti Marija
nesi- ruiec *dret-> v eral čez zid
je
rk s tem. ua Straža ie ustrel a.
tn cčičue.
ivoljo tega. da b:
razkrila razlika
med oravrm in nepravim Napoleonom?
Kam pa je ušel cesar, če ga že ni bilo na Sveti H-'ec:? Amerika bi bila pač najvarnejše zatočišče zanj. \ pogajanjih z Angleži je vendar r* nudil, da se odpove prestolu po-d pogojem da bi ga zaa«de' -jegov sin.
Naj se je pobeg s Svete Helene zgoJ;* kakorkoli vsekaso pravijo "irti k- -anj verjamejo, da je te bilo i. 1515. Tega eta >e je nasč-ij v
»Vojvoda Reicbstadtski... kratj..: sin..«
Pn >eb- ni -mei nob-emn izkaz;L vendar -a je moral biti Francoz in pomembna oseba, kajti poslaništvo je polagalo mnogo \sžpo-sn na to. da mu izročimo megeve truplo.«
Potem se je pojavi! še en Napoleonov dvojnik in sicer L 152$ meč rusko-turško vojno B: je to majhen mož. ki je arispei z neko ameriško 'adio z Gr:>ce v Turčijo tn po_ud:! sultanu svok pomoč PovertM so mu poveljstvo turške vojske pn Irak?' m nosil je ime
Husein-pasa Neki nemški zgodovinar Re;n e v skem oojavil več razprav v katerib jt tr diL da le bil ta turški paša sam Napo.eoa Ta zgodba je t>a- oajbol; neverjetna izmed vseh zgodb o Napoleonovih dvojnikm.
Toda rusk' vojaki, ki so «c bon% pn »rakš1 so prisegali da v r.a - n.•-•«:» v
obsežna in čeprav skrbno čuvajo xse dokn- r. " ? K - biI tedai zeSo potre-rnente. ki se nanašajo nanj. se pojavljajo ' LU~Z4 r~	J	-
vendar neprestan«" nov* odkritja V Parizu so na javni dražb: pravkar proda;i 36 Napoleonovih pisem na njego*o sestro Pavlino Naši' so jih v zapuščini nekega Laci-piera. ootomca tistega '-lichelota, k; je bil upravTteli imetja Pavline Bonapartejeve. poznejše knegmje Borghesejeve Pismo so s-cer zc o kratka in pisa a jih ie nervozna roka. tako da so deloma skoraj nečitljiva. vendar so važna, ker se nanašajo ra ns-k- Napoleonovo ljubezenski roman, ki mu d-slej n-so pripisovali nobenega pomena Po teb pismih je soditi o tej epiz«.-d: drugače.
1 fcen tolažbe in njegova sestra Pavlina mu ie predstavila mlado damo iz svojega spremstva, go. de Mathis rojeno Gni-inije-vo. Napoleon se je zaljubil v iepo ItaMjan-j ko. ki *na se je kazala spočetka po vsej priliki zelo nedostopno. Vsekako je trajalo dober čas. preden se je vdaia njegovemu snubljenju. Ko je Jožefina odšla v Malmai-son. je Napoleon svojo sestro z go. De .v_s-tkis pozval takoj v Fontaineblean Italijan-
ka je zapustila ^rad šele devet dni pr^d
prlr.-dom Marije Luize. Vmi-a se ie v Mi-- -	obdari! samo
- cesarsko niilos- razši-
'an. Napolec- --»je, temveč je s.
1 nI tudi na vso njeno dre ž no.
Žena z dogodivščinami
Od kabaretne plesalke do !ady Ovvenove — Pustolovščine mlade vdove z lepim imetjem
Kot tna h-a p':esa"ka »zvezdnica« zakot- i sta jo naprav- a r.ega kaba-.ra v francoskem pristanišču Le v krajih na R-
Havru se je tedaj dvajsetletna Edmee No- ;
dorova seznanila z bogatim Ang-ežem «'• ! 'om The- dorom Ovfenom. Mož v osjbolj- 1 šib letih se je do ušes z=:;ubiT v Iepo~ n s do žensko, ki mu ie znala kazat* Irue jenost. medtem so ga je vara.a z dve ma drugima moškima. In ker ga Edmee t hotela drugače us i-an. d je rvvvede! v >vo- j jo domovino kot ady Ovrenovo.
a za junakmjo stevi-n;ti s-er veri Ko sc ji postala tla tam prevroča, je pobegnila z nekim boksar-skm šampionctn. k; jo je o krade! in jo za-P"-s*-" v Pa — m Tu se ;e za'jub'la v n'a-■-e-a "ždravn ka dr Gastanda N":egovs žena je zveče za zak r. >lom in stvar se "e konča'a z d-amat čno sceno, v kateri je Oveoovi go Gastandovo ustrelila Po sen-zacijski razpravi so jo obsodili na pet let ječe.
.a - — i - - .' - : fiki "e
13
iiveni
a>cu sreča.- zs inoc prej
Pred 25imi leti...
Avtomobil, v katerem se je vozil avstro-iDSTsbi prestolonaslednik Franc Ferdinand po Sarajeva v usodnem poletju L 1914. V karoseriji so še zdaj vidne luknje, ki so jih izvrtale krogle iz samokresov
Odmevi morske tragedije
Steklenica odkriva podrobnosti o ladijski nesreči
Po 43 letih s« je pojasnila ladijska nesreča. ki se je zgodila v Tihem oceanu. Takrat je bila angleška trgovska jadrnica »Kent« zapustila čilejsko obalo, da sc vrne domov." Niti ladja mri katerikoli izmed 30 mož njene posadke ni vide! več domovine in nihče ni moge: povedati na kak šen način se je zgodila nesreča. Sedaj pa so ribiči cb malem samoanskem otoku L po lu potegnili iz morja zaprto steklenico, ki so jo oddali najbližji pristaniški ob asti. Bila je zadnje sporočilo izgubljene adje.
Na listku v steklenici ;e kapitan »Kea-ta« John Nettle pc-rocaL da se je ad^a v viharju razbila ob neki cen Kc so spuščali rešilni čoln v vodo. so ga vrgli valovi proti ladijskemu trupu in je še! na kose 22 mož je pri tem utonilo. Medtem ko so drugi z neizbežno smrtjo pred očmi Lzmolili molitev, je kapitan pisal svoje poročalo. potem je na dragem kesu papirja sestavil svojo oporoko. Bil je neporočen sorodnikov ni imel zato je zapušča: svoje znatno imetje sinu svojega starega prijatelja Colbridgea v Liverpoolu.
Samoanska oblast ^e te zadnje odmeve pomorske tragedije poslala tis Angleško, kjer so pričeli s poizvedbami Res so v neki bank: odkrili na ožbo kaoitana Nettlea.
Ukan j ena Ksantipa
Dokazno gradivo na gramofonskih ploščah
Pariška javnost je zvedela z veseljem o začetku ločitve tožbe, ki se opira na novo-vrstno ackazno gradivo.
Mož. ki zahteva ločitev, je dobrodušen pek. ki je moral dolgo trpeti zavoljo nasilnega temperamenta svoje »boljše« po.ovi-ce Pred nekaj časa je sklenil, da napravi temu trpljenju konec in se je z nekim odvetnikom razgovori! o možnosti ločitve. Odvetnik je dejaL da mora pred vsem dobiti priče in dokaze za zlobnost svoje žene. Mssčenik ie nato večkrat povabil svoje prijatelje in znance v svoj dom in jih je v naprej poučil za kaj gre. Toda njegova Ksantipa ni bila samo napadalna, temveč tudi prekanjena. Takoj je spregledala manever in vsakokrat, kadar je stopita Vak^a »pri-
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristojal Obiščite -rr"<-i domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJTTBLJASA, ALEKSANDROVA C. 7 fcj-er Vam strokovne postrežejo po zmernih cenah
Zavoljo naslova nikakor ne smete ti, da gre za kakšno novo Metnz&lemko ki bi morala šteti danes na^nanj 150 Je*, če naj bi bila sodobnica francoske revolucije. Gre za papigo, ki je last neke dame iz madžarske aristokracije in o kateri je dokazano, da je s svojo nekdanjo lastnico, neko francosko aristokratko. pobegnila iz Francije v dnevih velikega prevrata.
Lastnica je bila dvorna dama kraljice Marije Antoanete in beg se je moral izvršiti gotovo v tragičnih okoliščinah, kajti papiga ponavlja še danes v brezhibni frarv-coščinii »Joj meni! Joj meni!« Gostje, ki prihajajo prvič v hišo madžarske aristo-kratke. se pri tem vzkliku zdrznejo.
Ona: »Kakšna škoda, dragec, da nisva	__.
mogla nikogar dobiti ki b» najine rožice , P OStOM l H O Stalil CICH
ca« na pozorišče. se je kazala pravega angel j a.
Na ta način se torej m nič dalo storiti Pek si je izmislil tedaj nekaj drugega. Sklenil je da bo uporabil pridobitve moderne tehnike. čeprav bi ga nekaj stale. Ko je huda žena za nekoliko dni odpotovala k sorodnikom na deželo, je dal v stanovanje ne skritih mesrih namestiti mikrofone in sprejemno napravo. Mirno je pričakoval potem po-vratka nežne ženice. Ta je pokazala tudi takoj svoj napadalni temperament. Zdelo se ji je sicer čudno, da reagira mož s stoičnim nasmeškom na njeno vpitje, pa se m hotela obvladati In po treh tednih je imel že toliko gradiva skupaj, da je njegov odvetnik. ko mu je predložil to gradivo, menil: »Po teh dokazih ne potrebujete prav za prav nobenega odvetnika več!«
Pred sodnikom je žena skušala utajiti, da bi bila grdo ravnala z možem, tedaj je dal ta naviti gramofon in v dvorano se je vsuia tak^a ploha najbolj izbranih izrazov, da je Ksantipi kar sapo zaprlo in da je sodnik na mestu izrekel ločitev po njeni krivdi.
Od francoske revolucije do danes
počitnicami zalival doma.. *
V o duihcv e družbe!
ki je bi'a v 45 letih z obrestn-i -,aras a nt-$0.0"30 funtov šterhngov Našli pa x> rudi ded;ča. ki ni vede n česar o tej ied'š^-ni Sin Nettleovega pr.jateiia šte-e danes že 97 ler »n živi v s<r ti m h razmerah Cez
noč je p«.-sta seUa.

at Dii.-z
eti. zbcaa ve. .co po z o rti st v pariških in londonskih družaonih krog h n je posta'3 bJvša mala plesalka ve ki. razsipna dama s se večjo vlogo v družabnih škandalih. " kater.h jc govor ves sve* ;a-» -no sir Tneodore ni nicesa- vede o n"h Kf* gosncKlarica od!'!nega doma v južni Angi je zapravila gotovo ro! imetja <v> iega tnoza ki ji je pa ob =voji smrti pred trinajstim' leti še vcdn<- zapost-J okrog sto tisoč funtov šteilingov
Owenovj» je krra u odlcži'a vdovsk- raj eotao. odš.a je ra Riviero, kjer je ob re leni mizi izgubila znaten dc< svoieg^ imetja. Njena iepo ta in ekscentrlcno vedenje
Prebivalstvo Danske
Kako* poročajo iz K .dar a e zadnje ljudsko sterje ra Da-skem i-goto** o r.ad milijona p:eb:va cev. Presežek toistev je zr.i>a ansko letu s*.uraj >
Ko je še vedn j . -r.: c<dscdeia t-
lena -r živi:en-a že' kazen, je objavi'
! V»)
Nevarne dobe v zakonu
Kritično peto leto — šola za poročene v Angliji in
Ameriki
Naraščajoče štev o ločitev na Ang eškem in v AmerJri je da'o znanstvenikom rred--cincern in psihologom povod da se pebavi-jo s tem problemom V vsasem ang'osa-škem ženskem 'istu bereš sedaj ahke o po-sleikih zadnjih znanstvenih statistik -a eks perimentov glede tega vprašan la
Psihologi in sodniki so pr-si ao prepričanja, da ima vsak zakon svoje nevarne dobe, ko se v zre v ra 'očitev ponujajo boli nego ob drugih JiS»3 Oos ej sc menili da je sedmo leto zak.nt najnevarnejši po no vejših raziskavan pa gre ta v'oga že oete-mu 'eni V tem času je dražesti prve ljubezni konec in če zakor?ccv ne ^ežejo drugi interesi je nevarnost za zakon tu. Posku-
sili so že vse. da b1 temu oepomogli. V Angliji ji v Ame-jti tu ustanovi prave »poročne šole«, v katerih pripravljajo m.a-de hud. z a zakon, le šoie po vsem vice-n.- ni->o 'mele posebnega uspena
Po mnenju nekega ločitvenega sodišča ki je imelo opravka že s >«». ločitvami so v pretežnem števu-_ rr.mc.ov ženske tiste. £i zahtevajo ločitev. To se erav l da se čutijo v zakonu nesrečne in nezadovoljne ter navajajo za ro najrazl ičnejše raz oge Videti je. da manjka v premn-.-g.h zakonih prava vez med zakoncema. Obeti za bodočnost pa so še slabši če ne pride do kakšnega temeljitega preobrata.
v an-
a j DOtem i 2-ešk-h in francosk b st n »v-"= spomine pod naslovom »Ognjevit- spol«. V teh spominih *e r-a najzanimivejša obliva pisem -agenta >m*t'» oho^ .-reva ~ega ia Basi a Zahar va. Preb- ga*i m iž se je bil v 0"*ea<>vo zaljubi' na nrv- ooslec: ko je bila nekega dne g;-sra v njegovi tiši Najbolj so mu bi'e zavcLi'e njene popolne noge kakor je razvidno iz vročih rišem, ki jih je prejela s strani drc;ače tako tlegma-tičnega K reza Ta ind:skre*r.a odkritja pa so bila zadnj- večji d- hode k bivše razs.p-nice. k: se e po letih razkošja in razvrata pogreza a čedaije glob e Na/idnje se je morala zarad kazn-ve kraje zagovar-uti pred !ondonsk;m sodisčem P.azprava je spravila na dan zanirrve podrobnosti o njenem pustolovskem in razsipnem življenju. Tako je imela predpostelnjak iz čia-čiie m kopalni kostum, k: je veljal več nego 3>> 1 rantov šterlmgov. Ta razprava pa je prinesla obenem nov obrat v njeno življenje Nekega dne je prejela pismo nekega kapitana Mac Gal-a iz Honiurasa. ki ;i je zagotav:ja. svoje spoštovanje in ji pisal- »Prosiu. castupa ite pred sodniki z žo-stojanstvom- Ne kaiite se nikoli brez orhideje na prsih.«
To pismo je pomenilo začetek originalnega Fiirta med dvema celinama. Kapitan Mac Cal: je enovi na zadnje predlagal, naj postane njegova žena m j: je posiai denar za pot v Honduras. Ovrenova. ki je dobila le milejšo kazen, se ni pomišljala dolgo in je odpotovala k svojemu novemu čestilcu d reko luže. Pripoveduje med dr>
k
Zamrežena lepota
t ' -
gim. gatii
se je na ^dji s
::.a z ze^o t»
gospedom k: ji je predlagal, naj bi ckrci sveta. Odločila ra
z njiz
potovai.
se je. da ostane svojemu daljnemu Ijubav-
niku zvesta___ Ob robu pragozda, daleč
od »sleparskega, nehvaležnega sveta«, h.ce pričet: novo življenje.
ANEKDOTE
ILac.	Rodrna je bila na r.v^ca si-
na neznansko pocosns- ob vsak: priliki ie z vsakoemr gorvor—a o njem. To je bila ma^aca siabos^ fc ^ jo je svec z nasmeškom odpuščaL
Saino Bodm. tega ni zžžač mc-s«i trpeO. Naje! si je bC srojo rtaspo^rnjo m jo posiai z	naročCom. nekam. Dolgo ie ni bf5o nazaj- Ročn je besnel Soafao ao zaropotali koraki rs stopcicah. gospoli-njls. še je vračala. Ročm jo je pričakoval z*nag-dbemmt četam in jo namralil:
> Katera klepetulja rs^ je toukc iasa zadržala?«
»Vaša	gospod Rorf~ t ?e je rlastl
odgovor.
Igra!« Hefetcr PetroSn: je £ v nekem notel-_ v Napotju m gn. ie mučil sQen r.a-vobol Pczvocil je enkrat da bs. mu barica prmesla pirarri-rinc. N: prišla. Po-zvoc^l je 'Trakrat. ca bi prlšej natskar. Ni ga. belo. Poevonll je trikrat, da bi pmšel botelaše smga- In ker ta<2 tega. ni bšo je ^jzvocn: kskor za požarm alarm. Tedaj šo nrttekie vse sobarice, np.r.^kp.r šet tajniki, splofc vse	v
sobo.
PecoBsi fim je mirno dejel:
je putretuo da jbSšš pr^ej umerjen, nreoen toga tu zagi»itš?<
sluge, njegovn
VSAK DAN ENA

Na neki športni prireditvi t T^ondonn so izvoHH najlepte damo J* poafrartB b mreio, ob kateri m se ifrafri pette s večjo
kral^eo dneva in
»Kaj si znorel, da greš brez klobuka na
sprehod? Za nobeno ceno ne bi dirjala po svetu taksna kakor ti!...«
i
nitih mm
Telesni zastopniki nekronanih glav — Napoleonov beg z otoka Svete
Helene - čigavi telesni ostanki leže v pariškem Domu invalidov?
V zadnjih časih beremo pogosteje o dvojnikih s katerimi se diktatorji skušajo ubraniti atentatorjev. O Stalinu pravijo da ima štiri ali celo dvanajst takšnih dvoj nikov. Kadar se nekam odpelje. odpeljejo z njim tudi njegovi »telesni zastopni ki«, in sicer vsak v drugo smer tako da
zmešajo štrene ■ j u d e ru
ki bi morebiti pripravljali kaj hudega V Ameriki govore ta čas nodobne stvaii o
sedaj zastopa dvojnik Takšnih zgodb nt treba menda se poss-bei označevati za fantastične legende
V londonski »National Keview« pa je izšel članek resnega zgodovinarja ki sku ša dokazati, da je tudi Napoleon vzornik današnjih diktatorjev
imel svoje dvojnike
Če bi bilo na njegovih trditvah samo malo resnice, tedaj bi morah preobrniti zgodovino vsega prejšnjega stoletja
Neki belgijski zgodovinar je pred nedav nim časom objavil razpravo, v kateri opisuje nič več in nič manj nego Napoleonov pobeg s Svete Helene S tem je seveda obnovil vero, ki je nekoč obvladovala mnogo ljudi, ki si niso mogli predstavljati, da bi se bil Korzičan vdal kar tako v svoje pregnanstvo na zapuščenem otoku.
Prvič so o nekem Napoleon?' ti dvojniku govorili 1. 1840. Ledrusovi spomini, ki omenjajo nekega
vojnega veterana
Francoisa Eugena Robeauda. Ta mož se je rodil 1771 v Baleycourtu in je bil Napoleonu podoben kakor jajce jajcu. Po Wa-terlooju se je Robeaud vrnil v domačo vas, pa je kmalu spet izginil. Ali so ga spravili namesto Korzičana na Sveto Hele-
no? V to domnevo bi skoraj verjeli kajti v uradnem zapisniku baleycourtskih ob-cinatjev beremo beležko: »Francois Euge-ne Robeaud ki se je rodil v tej župniji, je
umrl na Sveti Heleni
dne .. Datum je izbrisan Zakaj? Ali je bil datum Napoleonove smrti — 5 maja 1821? Ali morda leži sedai Robeaud v veličastnem grobu v pariškem Domu invalidov?
To teorijo podpira izjava neke Angleži nje miss Maud Richiejt-ve. ki je cesarja poznala že od prej in ga |C obiskala na Sveti Heleni Bila ic presenečena, ko je na šla v pregnancu na atlantskem otoku moža. ki je bil povsem
različen o d Napoleona.
kakršnega je poznala v Parizu, »kumai bi si mogla predstavljati da bi utegnila kakšni; bolezen nekega človeka tako spremeniti,« je tedaj pisala Neka druga teorija pa veli, da so poslali na Sveto Heleno nekega Napoleonovega bratranca. Ta namestnik je trpel za neozdravljivim rakom v želodcu in znano je, da se je cesarjevo zdravje nekoliko let po njegovem prihodu na Sveto Heleno nenadno poslabšalo Neprestano je bljuval. Zelo redko je zapuščal svoje stanovanjske prostore. Ali se je dogajalo to zavoljo tega. da bi se
razkrila razlika
med pravim in nepravim Napoleonom?
Kam pa je ušel cesar, če ga že ni bilo na Sveti H 'eni? Amerika bi bila pač najvarnejše zatočišče zanj. V pogajanjih z Angleži je vendar ponudil, da se odpove prestolu pod pogojem da bi ga zasedel njegov sin.
Naj se je pobeg s Svete Helene zgodi? kakorkoli vsekako pravijo tisti k' vanj verjamejo, da je te bilo i. 1818. Tega leta se je naselil v Veroni neki izdelovalec na-
očnike. ki je bil star kakšnih 50 let in ki je bil cesarju tako podoben, da so mu pritaknili
za šalo ime »Napoleon«. L 1823 je mož zapustil Verono in je svojemu sosedu, nekemu dragu! jaiju po imenu Petrucci. zapustil pismo, ki naj bi ga draguljar poslal francoskemu kralju, če bi se izdelovalec naočnikov ne vrnil ved v Verono Vrnil se ni in Petrucci je pismo odposlal. Kmalu je prispel neki policijski častnik iz Pariza, odkupil ie obrat izdelovalca naočnikov in je Petrucciju za njegovo zanesljivost izplačal nagrado 100.000 kron Nenavadni tujec je zapustil Vtrono 24. av gusta dne 5 septembra pa dobimo v zapisniku schonbrunnskega policijskega komisarja naslednji zapisek: »Snoci je poskusil neki tujec vdreti v park s tem. tla je splezal čez zid Straža ga je ustrelila, in preden je umrl, je izreke! tri besede:
»Vojvoda Reichstadtski... kralj..: sin..« Pri sebi m iincl nobenih izkazil, vendar pa je moral biti Francoz in pomembna oseba, kajti poslaništvo je polagalo mnogo važno sti na to, da mu izročimo njegovo truplo.«
Potem se je pojavil še en Napoleonov dvojnik in sicer 1. 1828 med rusko-turško vojno Bil je to majhen mož, ki je prispet z neko ameriško ladjo z Grške v Turčijo in ponudil sultanu svojo pomoč Poverili so mu poveljstvo turške vojske pri Irakši in nosil je ime
Husein-pasa. Neki nemški zgodovinar Rein ic v Lip skem objavil več razprav v katerih *e tr dil, da je bil ta turški paša sam Napoleon Ta zgodba je na., najbolj neverjetna izmed vseh zgodb o Napoleonovih dvojnikid.
Toda ruski vojaki, ki so sc boril« pr> Irakš' so prisegali da so malega moža v sivem plašču srečali žo nekoč prej...
Napoleonov ljubezenski romati v pismih
Lena Italijanka med Jožefino in Marijo Luizo
Čeprav je literatura o Napoleonu zelo obsežna in čeprav skrbno čuvajo vse dokumente. ki se nanašajo nanj, se pojavljajo vendar neprestano nova odkritja V Parizu so na javni dražbi pravkar prodali 36 Napoleonovih pisem na njegovo sestro Pavlino Našli so jih v zapuščini nekega Laci-piera. potomca tistega Michelota, ki je bil upraviteli imetja Pavline Bonapartejeve, poznejše kneginje Borghesejeve Pismo so sicer zelo kratka in pisala jih je nervozna roka. tako da so deloma skoraj nečitljiva. vendar so važna, ker se nanašajo na neki Napoleonovo ljubezenski roman, ki mu doslej niso pripisovali nobenega pomena Po teh pismih je soditi o tej epizodi drugače.
Zgodila se je v dobi, ko se je Napoleon ločil od Jožefine in bi morala priti Marija Luiza v Pariz. Korz je bil tedaj zelo potreben tolažbe in njegova sestra Pavlina mu je predstavila mlado damo iz svojega spremstva, go. de Mathis rojeno Ghilinije-vo. Napoleon se je zaljubil v lepo Italijanko. ki pa se je kazala spočetka po vsej priliki zelo nedostopno. Vsekako je trajalo dober čas, preden se je vdala njegovemu snubljenju. Ko je Jožefina odšla v Malmai-son, je Napoleon svojo sestro z go. De Mathis pozval takoj v Fontainebleau Italijanka je zapustila grad šele devet dni pred prihodom Marije Luize. Vrnila se je v Milan. Napoleon ni bil bogato obdaril samo nje, temveč je svojo cesarsko milost razširil tudi na vso njeno družino.
žesia z
oaivscraami
Od kabaretne plesalke do !ady Dwenove — Pustolovščine mlade vdove z lepim imetjem
Pred 2Simi leti.
Avtomobil, v katerem se je vozil avstro-ogrsld prestolonaslednik Franc Ferdinand po Sarajevu v usodnem poletju 1. 1914. V karoseriji so še zdaj vidne luknje, ki so jih izvrtale krogle Iz samokresov
Odmevi morske tragedije
Steklenica odkriva podrobnosti o ladijski nesreči
Po 43 letih se je pojasnila ladijska nesreča. ki se je zgodila v Tihem oceanu. Takrat je bila angleška trgovska jadrnica »Kent« zapustila čilejsko obalo, da se vrne domov. Niti ladja niti katerikoli izmed 30 mož njene posadke ni videl več domovine in nihče ni mogel povedati, na kakšen način se je zgodila nesreča. Sedaj pa so ribiči ob malem samoanskem otoku Upo lu potegnili iz morja zaprto steklenico, ki so jo oddali najbližji pristaniški oblasti. Bila je zadnje sporočilo izgubljene ladje.
Na listku v steklenici je kapitan »Ken-ta« John Nettle poročal, da se je ladja v viharju razbila ob neki čeri Ko so spuščali rešilni čoln v vodo. so ga vrgli valovi proti ladijskemu trupu in je šel na kose. 22 mož je pri tem utonilo. Medtem ko so drugi z neizbežno smrtjo pred očmi izmo-lili molitev, je kapitan pisal svoje poročilo, potem je na drugem kosu papirja sestavil svojo oporoko. Bil je neporočen sorodnikov ni imel. zato je zapuščal svoje znatno imetje sinu svojega starega prijatelja Colbridgea v Liverpoolu.
« Samoanska oblast ie te zadnje odmeve pomorske tragedije poslala na Angleško, kjer so pričeli s poizvedbami. Res so v neki banki odkrili naložbo kapitana Nettlea,
Ukanjena Ksantipa
Dokazno gradivo na gramofonskih ploščah
Pariška javnost je zvedela z veseljem o začetku ločitve tožbe, ki se opira na novo-vrstno dokazno gradivo.
Mož, ki zahteva ločitev, je dobrodušen pek, ki je moral dolgo trpeti zavoljo nasilnega temperamenta svoje »boljše« polovice Pred nekaj časa je sklenil, da napravi temu trpljenju konec in se je z nekim odvetnikom razgovoril o možnosti ločitve. Odvetnik je dejal, da mora pred vsem dobili priče in dokaze za zlobnost svoje žene. Mučenik je nato večkrat povabil svoje prijatelje in znance v svoj dom in jih je v naprej poučil, za kaj gre. Toda njegova Ksantipa ni bila samo napadalna, temveč tudi prekanjena. Takoj je spregledala manever in vsakokrat, kadar je stopila kakšna »pri-
KVALITETNO BLAGO
je trpežnejše, zato tudi cenejše! Z obleko pa imate veselje le, če Vam dobro pristoja! Obiščite znano domačo tvrdko
DRAGO SCHWAB
LJUBLJANA, ALEKSANDROVA C. 7
kjer Vam strokovno postrežejo po zmernih cenah
Ona: »Kakšna škoda, dragec, da nisva mogla nikogar dobiti, ki bi najine rožice med počitnicami zalival doma.. -
ca« na pozorišče, se je kazala pravega an-gelja.
Na ta način se torej ni nič dalo storiti. Pek si je izmislil tedaj nekaj drugega. Sklenil je. da bo uporabil pridobitve moderne tehnike, čeprav bi ga nekaj stale. Ko je huda žena za nekoliko dni odpotovala k sorodnikom na deželo, je dal v stanovanje na skritih mestih namestiti mikrofone in sprejemno napravo. Mirno je pričakoval potem po-vratka nežne ženice. Ta je pokazala tudi takoj svoj napadalni temperament. Zdelo se ji je sicer čudno, da reagira mož s stoičnim nasmeškom na njeno vpitje, pa se ni hotela obvladati. In po treh tednih je imel že toliko gradiva skupaj, da je njegov odvetnik, ko mu je predložil to gradivo, menil: »Po teh dokazih ne potrebujete prav za prav nobenega odvetnika več!«
Pred sodnikom je žena skušala utajiti, da bi bila grdo ravnala z možem, tedaj je dal ta naviti gramofon in v dvorano se je vsula takšna ploha najbolj izbranih izrazov, da je Ksantipi kar sapo zaprlo in da je sednik na mestu izrekel ločitev po njeni krivdi.
Od francoske revolucije do danes
Zavoljo naslova nikakor ne smete misliti, da gre za kakšno novo Metuzalemko. ki bi morala šteti danes najmanj 150 let, če naj bi bila sodobnica francoske revolucije. Gre za papigo, ki je last neke dame iz madžarske aristokracije in o kateri je dokazano, da je s svojo nekdanjo lastnico, neko francosko aristokratko, pobegnila iz Francije v dnevih velikega prevrata.
Lastnica je bila dvorna dama kraljice Marije Antoanete in beg se je moral izvršiti gotovo v tragičnih okoliščinah, kajti papiga ponavlja še danes v brezhibni francoščini: »Joj.meni! Jo j meni!« Gostje, ki prihajajo prvič v hišo madžarske aristo-kratke, se pri tem vzkliku zdrznejo,
Postani in ostani član V o dnikev e družbei
ki je bila v 43 letih z obrestmi narasia nf-90.000 funtov šterlingov Našli pa so rudi dediča, ki ni vedel ničesar o tej dediščini Sin Nettleovega prijatelja šteje danes že 97 let in živi v skromnih razmerah Čez noč je postal sedaj bogat mož.
Kot majhna plesalka »zvezdnica« zakotnega kabareta v francoskem pristanišču Le Havru se je tedaj dvajsetletna Edmce No-dorova seznanila z bogatim Angležem sirom Theodorom Ovvenom. Mož v najboljših letih se je do ušes zeljubil v lepo. mlado žensko, ki mu ie znala kazati za ljubljenost, medtem ko ga je varala z dve ma drugima moškima. In ker ga Fdmee m hotela drugače usiisati. io je povedel v svojo domovino kot lady Owenovo.
Ta romantična poroka je tedaj, pred 15 leti. zbc.ia'3 veliko pozornost v pariških in londonskih družaonih krog h Kmalu potem je postala bivša mala plesalka velika, razsipna dama s še večjo vlogo v družabnih škandalih, o katerih je govoril ves svet. >a-mo sir Theodore ni ničesar vedel o njih Kot gospodarica odličnega doma v južni Angl ji, je zapravila gotovo pol imetja -svojega moža ki ji je pa ob svoji smrti pred trinajstimi leti še vednr zapustil okrog sto tisoč funtov šterlingov
Ovvenov? je kmalu odložila vdovski paj-eoian, odšla je na Riviero, kjer je ob zeleni mizi izgubila znaten dt' svojega imetja. Njena lepota in ekscentrično vedenje
Prebivalstvo Danske
Kakor poročajo iz Kodanja je zadnje ljudsko štetje na Danskem t-gotovUo nad 3.8 milijona piebivalcev. Presežek toistev je znašal lansko leto skoraj 30.000 frok.
Nevarne dobe v zakonu
Kritično peto leto — Šola za poročene v Angliji in
Ameriki
Naraščajoče število ločitev na Angleškem in v Ameriki je dalo znanstvenikom, medi-cincein in psihologom povod da se pobavi-jo s tem problemom V vsakem anglosaškem ženskem listu bereš sedaj lahko o po-sledkib zadnjih znanstvenih statistik io eksperimentov glede tega vprašan ia.
Psihologi in sodniki so prišli do prepričanja, da ima vsak zakon svoje nevarne dobe, ko se vzroki za ločitev ponujajo bolj nego ob drugih časih Doslej so menili, da je sedmo leto zakon* najnevarnejši, po ne vejših raziskavah pa gre ta vloga že oete-mu le^u. V tem času je dražesti prve ljubezni konec in če zakonccv ne uežejo drugi interesi, je nevarnost za zakon tu. Posku-
sili so žc vse, da bi temu odpomogli. V Angliji in v Ameriki co ustanovi1! prave »poročne šole«, v katerih pripravljajo mlade hud za zakon, le šole po vsem videzu niso ?mele posebnega uspeha.
Po mnenju nekega ločitvenega sodišča ki je unelo opravka že s 5000 ločitvami so v pretežnem številu pnmeiov ženske tiste, ki zahtevajo ločitev. To se pravi, da se čutijo v zakonu nesrečne in nezadovoljne ter navajajo za to najrazličnejše razloge. Videti je, da manjka v premnogih zakonih prava vez med zakoncema. Obeti za bodočnost pa so še slabši, če ne pride do kakšnega temeljitega preobrata.
Zamrežena lepota

sta jo napravila za junakinjo številnih afer v krajih na Rivieri Ko so ji postala tla tam prevroča, je pobegnila z nekim boksarskim šampionom, ki jo je okradel in jo za^ pustil v Parizu. Tu se je zaljubila v mladega Zdravnika dr Gastanda Njegova žena je zvedela za zakonolom in stvar se je končala z dramatično sceno, v kateri je Owenova go Gastandovo ustrelila. Po sen-zacijski razpravi so jo obsodili na pet let ječe.
Ko je še vedno lepa in življenja željna ženska odsedela to kazen, je objavila v angleških in francoskih 'istih svoje spomine pod naslovom »Ognjeviti spol«. V teh spominih je bila najzanimivejša objava pisem -agenta smrti«, oboroževalnega kralja Ba-sila Zaharova. Prebogati mož se je bil v O vvenovo zaljubil na prvi pogled ko je bila nekega dne gostja v njegovi hiši. Najbolj so mu bile zavdale njene popolne noge. kakor je razvidno iz vročih pisem, ki jih je prejela s strani drugače tako flegrna-tičnega Krcza Ta indiskretna odkritja pa so bila zadnji večji dohodek bivše razsip-nice, ki se je po letih razkošja in razvrata pogrezala čedalje globlje. Nazadnje se je morala zaradi kaznive kraje zagovarjati pred londonskim sodiščem Razprava je spravila na dan zanimive podrobnosti o njenem pustolovskem in razsipnem življenju. Tako je imela predpostelnjak iz čin-čile in kopalni kostum, ki je veljal več nego 300 funtov šterlingov. Ta razprava pa je prinesla obenem nov obrat v njeno življenje. Nekega dne je prejela pismo nekega kapitana Mac Calla iz Hondurasa, ki ji je zagotavljal svoje spoštovanje in ji pisal: »Prosiir. nastopajte pred sodniki z dostojanstvom. Ne kazite se nikoli bre2 orhideje na prsih.«
To pismo je pomenilo začetek originalnega flirta med dvema celinama. Kapitan Mac Call je Owenovi na zadnje predlagal, naj postane njegova žena in ji je poslal denar za pot v Honduras. Owenova, ki je dobila le milejšo kazen, se ni pomišljala dolgo in je odpotovala k svojemu novemu čestilcu preko luže. Pripoveduje med drugim, da se je na ladji seznanila z zelo bogatim gospodom ki ji je predlagal, naj bi potovala z njim okrog sveta. Odločila pa se je, da ostane svojemu daljnemu ljubav-niku zvesta... Ob robu pragozda, daleč od »sleparskega, nehvaležnega sveta«, hoče pričeti novo življenje.
ANEKDOTE
Mati kiparja Rodina je bila na svojega, sina neznansko ponosna, ob vsaki priliki je z vsakomur govorila o njem. To je bila majhna slabost, ki jI jo je svet z na^ smeškom odpuščal.
Samo Rodin tega ni nikoli mogel trpeti. Najel si je tel svojo gospodinjo in jo poslal z nujnim naročilom nekam. Dolgo je ni bilo nazaj. Rodin je besnel. Končno so zaropotali koraki na stopnicah, gospodinja se je vračala. Rodin jo je pričakoval z nagubanim čelom in jo nahrulil:
»Katera klepetulja vas je toliko časa zadržala?«
»Vaša mati, gospod Rocf-n,« se je glasil odgovor.
IgTalec Hektar PetroHni je bfl v nekem hotelu v NapoSiju in ga je mučil silen glavobol. Pozvonil je enkrat, da bi mu sobarica prinesla piramidon. Ni prišla. Pozvonil je dvakrat, da bi prišel natakar. Ni ga ibdio. Pozvonil je trikrat, da bi prišel hotelski sluga. In ker tud? tega ni bilo, je pozvonil kakor za požarni alarm. Tedaj so pritekle vse sobarice, natakarji, sluge, šef, tajniki, sploh vse osebje v njegovo sobo.
FetnoUni Jtan je mirno dejal: »Ali je potrebno, da ležiš prej umorjen, preden koga tu zagledaš?«
VSAK DAN ENA
Na neki športni prireditvi v Londona so Izvolili najlepšo damo za kraljico dneva in jo postavfll za mreto, ob kateri so se ženske gnetle z večjo nestrpnostjo kakor molki
»Kaj si znorel, da greš brez klobuka na sprehod? Za nobeno ceno ne bi dirjala po svetu takšna kakor ti!...«
fcBfeflt&u4
,,JUTROVA" POSVETOVALNICA
Davčna
»Zdravnik«. — Vašega vprašanja ne bomo ponavljali, ker je preobsežno. Vendar pa izvolite vzeti na znanje, da morajo biti izpričevala (izvidi) zdravnikov in drugih izvedencev, ki se izdajajo naknadno — kot dodatek k prvemu spričevalu — privatnim osebam na njihovo zahtevo, a ne na zahtevo oblastva. — opremljena s takso po tar. post. 3. in 4. ne glede na to, na kakšen način se ta izpričevala izdajo, ali na istem listu kot nadaljevanje ali pa kot samostojno izpričevalo in ali se izdajo od istega zdravnika ali od kakšnega izvedenca. (Razpis gen. dr. posr. davkov z dne 22. 10. 1925, št. 71.701). Takisto so navedni taksi v znesku 20 din zavezana tudi zdravniška potrdila v smislu zakona o zatiranju spolnih bolezni. § 9. tega zakona odreja sicer, da so zdravniki dolžni izdajati siromašnim osebam potrdila brezplačno, s čimer pa še ni rečeno, da se smejo ta potrdila izdajati brez takse. Nasprotno pa so zdravniška izpričevala, Izdana živilskim delavcem, dojiljam in brivcem po §§ 35. in 41. zak. o zatiranju nalezljivih bolezni takse prosta, ker se izdajajo na podstavi izvršenega pregleda v splošnem interesu.
K. P. — Lj. — Zvedeti želite, koliko se vam pri izračunavanju davku zavezanega dohodka iz vašega službenega razmerja sme v smislu zakona o neposr. davkih odbiti, ne poveste pa ali Imate kaj otrok in koliko znašajo vaši mesečni prejemki. — O tem vprašanju smo že lani p ar krat razpravljali. Po čl. 93. zak. o neposr. davkih se odbije v takšnih primerih: 1. če ne pre-ga dohodek 4.000 din na mesec 400 din na mesec in za vsakega otroka do 18 let, ki nima samostalnega dohodka, po 100 din na mesec; 2. če znaša dohodek nad 400 din na mesec — polovica zneska določenega v točki 1., t. j. 200 oz. 100 din. Na dohodek nad 6.000 din na mesec se ne dovoljuje noben odbitek.
C. P. — Lj. — Izvršilni organ je postopal popolnoma nepravilno, ker se ni ravnal po določbi čl. 26. uredbe o zavarovanju prisilnem izterjevanju in neizterljivosti davkov. Moral bi namreč opustiti prisilno izterjavo, ker ste mu dokazali, da ste tisti davčni dolg poravnali. Prav tako bi izvršilni organ ne smel izvršiti rubežni, če bi mu dokazali, da ste prejeli od pristojnega oblastva odlog plačila. Ne preostane vam torej nič drugega kakor pot takojšnje pritožbe.
F. A. — M. — Namestnik ste rednega člana davčnega odbora, ki pa se radi dolgotrajne bolezni ne bo mogel udeleževati sej. Ali lahko pričakujete za svoje sodelovanje pri davčnem odboru za izgubljeni čas kakšno odškodnino in koliko? — čl. 117. zak. o neposr. davkih sicer določa, da je funkcija članov davčnega odbora častna državljanska dolžnost, vendar pa je finančni minister dovolil, da se plačuje rednim članom davčnega in reklamacijskega odbora in njihovim namestnikom v večjih krajih, kadar prisostvujejo sejam in niso iz kraja, v katerem zaseda odbor na ime dnevnice in stroškov po 50.— din dnevno, članom, ki so iz kraja, kjer zaseda odbor, pa po 30.— din. To pa velja samo v primeru, če nepretrgoma prisostvujejo odbo-rovim sejam najmanj 8 zaporednih dni, pa četudi v nadaljnjem delu ne prisostvujejo redno vsem odborovim sejam. Z nedeljo ali drugim praznikom, ko državna oblastva ne poslujejo, se odborove seje ne smatrajo za prekinjene, članom, odnosno njihovim namestnikom, ki niso iz kraja odborovega sedeža, pripada dnevnica tudi za nedeljske dni, ako so sejam nepretrgoma prisostvovali 8 zaporednih dni, tako neposredno pred praznikom kakor tudi po prazniku. Ta razkis fin. ministra ( z dne 27. II. 1932, št. 17.128) velja od 1. I. 1932 dalje in se po naši vednosti doslej ni izmenjal.
T. K. — P. — Zagrešili ste davčno utajo, radi katere imate sedaj velike sitnosti, pa ne veste, kako se bo stvar končala. — V naši rubriki je bilo o tem že parkrat govora, čl. 142. zak. veli, da se smatra za krivega davčne utaje tisti davčni zavezanec, ki da vedoma, z namero, da bi se ognil plačilu zakonskega davka, v davčni prijavi ali odgovarjaje na vprašanja, ki so mu zastavljena s pristojne strani, ali v vloženi pritožbi ali v prijavi za oprostitev ali zmanjšavo ali odpis davka neresnične izjave, tako da bi utegnila nastati zaradi tega popolna ali delna davčna pri-krajšba. Za krivega davčne utaje se smatra tudi oni davčni zavezanec, ki utaji vedoma, z namero, da bi se ognil plačilu zakonskega davka, vir dohodka ali del imovine, katere dohodek je zavezan davku po zakonu o neposr. davkih. Kdor zakrivi davčno utajo, se kaznuje, razen tega, da mora plačati redni davek, z dvakrat do štirikrat tolikšno vsoto, za katero je pretila državi oškodba. Vendar pa kazen ni dopustna, če ustvari krivec zakonu ustrezno stanje, preden je uradoma obveščen, da je bila podana zoper njega ovadba, ali preden se uvede zoper njega z vročitvijo poziva kazensko postopanje. Iz vsega povedanega boste sedaj lahko razvideli, kako bo zadeva potekla in če imate pričakovati kazenske posledice.
K. p. _ k. _ Vprašujete nas, na kakšen način se odmerja zgradarina za hotelske zgradbe. — Po posebnih pripombah k čl. 34. zakona se hotelske zgradbe ne morejo primerjati (parificirati) z zgradbami, ki se dajejo vse leto v najem, temveč z zgradbami, ki se dajejo v najem le sezonsko. Ako pa takšnih ni, se oceni dohodek hotelskih zgradb po stanovanjski najemnini rednih zgradb. Obširneje se na tem mestu radi pičlega prostora ne moremo izjaviti.
Pravna
»K. V.« Nemudoma pošljite točen naslov! Ker Vam poteka rok za pritožbo, Vam bomo odgovorili pismeno.
M. K. L. Ali lahko zahtevate od podnajemnice plačilo najemnine za ves mesec, četudi se je mogla vseliti šele devetega. — Obvezani ste bili predati podnajemnici sobo že prvega dne v mesecu, če je to onemogočil prejšnji najemnik, ki se ni hotel izseliti, Vam odgovarja za škodo najemodajalec. Le-temu pa je odgovoren prejšnji najemnik, ki se ni pravočasno izselil. Vaša škoda obstoji v znesku, ki Vam ga podnajemnica sme odtegniti od nai>rmVn« za čas ko ji soba še ni bila na razpolago. Ako bi prizadeti ne plačali zlepa, bedo mogli biti na plačilo toženi.
A. N. V. Sosed nostavlja na s volem zemljišču ograjo, ki Vam bo ovirala razgled. Ali sme. _ Ker niste priposestvovali pravice do "prostega razjeda preko sosedovega zemljišča, sme postaviti sosed zaželjeno
ograjo. Občinska kot gradbena oblast bi mogla iz javnih gradbenih razlogov prepovedati postavitev neprimerne ograje. Proti morebitni prepovedi od strani občine pa ima prizadeti pravico pritožbe na upravno oblastvo.
K. A. S. L. že pred devetimi leti »te pristali v sporazumno ločitev zakona, pa vas sedaj terjajo na plačilo stroškov ločitvenega postopanja. — Ako ste že ob ločitvi pristali na ločitev le pod pogojem, da mora tipe ti naspiotna predlagateljica ve tozadevne stroške, troškov niste bili obvezan plačati. Tudi je taka terjatev odvetni-kovih stroškov po preteku treh let zastarala, saj sami trdite, da terjatve v tem času nikdar ni te priznali. Ako gre za kake druge stroške, pošljite novo vprašanje.
A. L. K. Po očetu ste bili glavni dedič in ste dedovali tudi razne terjatve, ki so pa bile takrat neizterljive. — Ako izvirajo dotične terjatve iz dobave stvari ali izvršitve dela ali drugih dajatev v obrtnem, trgovskem ali drugem poslovnem obratu ali iz dobave kmetiških in gozdnih pridelkov v obratu kmetijstva in gozdarstva ali iz prevzema na hrano ali najemnine ali zakupnine in eo nastale pred osmimi leti, pa vam jih dolžniki niso izrecno priznavali tekom zadnjih treh let, so zastarale. Take terjatve ne boste mogli s pridom uveljavljati tožbo. Ako bi dolžniki ugovarjali zastaranje, bi morali sami trpeti svoje pravdne stroške in tudi stroške nasprotnika ali njegovega advokata, ki si ga sme za svojo obrambo najeti po taki tožbi.
»Hvaležen«. — Delni odgovor na vase vprašanje najdete že v današnji številki, kjer odgovarjamo vpraševalcu pod značko A. L. K. Ako bi upnica vložila tožbo, ugovarjajte zastaranje njene terjatve. Rubež na plačo ali mezdo ali na premično stvar se more potom sodišča doseči le, ako ima zahtevalo« upnik zoper zavezanca — dolžnika v rokah listino, na podlagi katere je dopustno predlagati zoper zavezanca izvršbo. Taka listina more biti tudi pravo. močno plačilno povelje, pravomočna sodba in tudi po dolžniku, pred sodiščem napisana sodna poravnava Pravomočna je sodna odločba takrat, kadar se nobena od strank ni pritožila zoper odločbo v roku, določenem po zakonu. Tak rok znaša po navadi 15 dni in se računa z onim dnem, ki nastopi po dnevu, ko je prizadetemu sodna odločba vročena po pošti ali sodnem do. stavljaču.
»Golo«. Privatni upnik vam preti z uvedbo prisilne uprave na vašo hišo, da bi nato mesto vas vnovčeval najemnine. — Delni odgovor najdete že zgoraj pod »Hvale, žen«. Le po pravomočni sodni odločbi je možno pri sodišču radi poplačila denarnih terjatev predlagati izvršbo s prisilno upravo zavezančevih nepremičnin. Seveda se morete na vloženo tožbo braniti in dokazovati neobstoj utoževane terjatve. Brez pravomočne fodbe sodišče prisilne uprave ne bo dovolilo in bo tozadevni predlog vašega upnika zavrnilo, ker mora po službe, ni dolžnosti dovoljevati izvršbe le na podla-gi listin, spisov, ki jih pripoznava za izvršilne naslove 9edaj veljajoči zakon o izvršbi in zavarovanju.
Zdravniška
Z. ž. črna: Po vašem pismu sodeč, gre za živčno oslabelost, ki je vzrok vsem vašim sedanjim in prejšnjim težavam. Svetujem, da prosite za daljši bolezenski dopust, ki ga prebijte izven sedanjega okoliša. Mislim, da bi bilo to za vas najboljše zdravilo. Kake posebne diete vam ni treba. Opustite vsa dosedanja zdravila in tako mislim, da se boste kmalu rešili vaše hipohondrije, ki vam sedaj brani, da živite kot drugi sovrstniki v vaših letih.
Ne kupujte mačka v vreči! Ne pijte kisle vode, ne da bi pazili, katero pijete!
Vaše zdravje je toliko vredno — da zahtevate
Madenb&o
tisto z rdečimi srci,
našo najboljšo mineralno vodo.
izrecno v originalnih steklenicah!
J. T. Ljubljana: Izjeme so vedno možne. In tako mislim, da ste tudi .vi taka izjema. Za svojo osebo verjamem, kar ste napisali. Dvom pa boste najlaže razpršili, ako se pustite zdravniku preiskati. Pregled bi sigurno ugotovil anomalijo. Sicer je pa vprašanje, da-li je dvom iskren in da-li se za njim ne skriva kaj drugega.
Sušak: Principijelno ni nobenih razlogov. ki bi branili, da ne bi šli na morje. Za vašo bolezen samo pa mii lim, da je bolje, ako greste ponovno nazaj v kopali, šče. kjer ste bili lani.
Nenad P. J.: Obredli ste toliko specialistov, da mi je že težko še kaj svetovati. Vendar bi priporočal še sledeče: Potrebno bi bilo preiskati kri (krvne slike), dalje krvni priti k in očesno ozadje. Mogoče bo najbolje, ako se napot te v kako večjo bolnico, ali pa kliniko. Mnenju, da so nastale težave radi kroničnega zastrupljenja krvi se ne pridružujem. Verjetneje se mi zdi poapnenje žil, ali pa močna slabokrvnost.
šm. A. F.: V mladosti ste bili operirani na jajčnikih. Kasneje ste bolehal na želodcu. Seoaj vam otekajo noge v členkih, srce vam močno bije, pri vsaki hoji v breg se hitro utrudite. — Znake, kot jih vi opisujete, opažamo pri začetni oslabelosti rrca. Svetujem, da greste k zdravniku, da vam predp še potrebna zdravila. Vsa težja dela bodete morali za nekaj časa opust ti. šele, ko se vam bo stanje izboljšalo, bo te mogli ponovno delati.
I. K. Vaši želji na žalost ne moremo ustreči.
Dečko: Vaš t in polletni sin kljub negi ne uspeva dobro. Je slabokrven. Pogosto ima angino. Dajete mu izmenoma ribje
olje in calcigenoL — V vašem primeru obstoji deloma povod, da bi bilo treba odstraniti mandlje. V prvi vrsti bi bilo treba odstraniti žrelnico, t j. tako zvani tretji mandelj. Svetujem, da se o tem pogovorite s specialistom za nosne bolezni, ki bo odločil, dali je potrebno odstraniti samo žrelnico, ali pa vse tri mandlje skupaj. Obsevanje s kremensko 'učjo ni »Blažev žegen«. Naravno obsevanje ima seveda svoje prednosti. V dobah, ko pa to ni mogoče, je umetno obsevanje skoro polnovreden nadomestek.
R. V.: Stari ste 51 let. 3 leta nimate perila. Od takrat imate na obeh nogah nekak izpuščaj, ki se vam nikakor noče zaceliti, dasi ste vprašali za svet specialista za kožne bolezni. — Zdi se mi, da ste prekmalu obupali naa zdravljenjem. Vaše kožna bolezen je kronične narave, zato je zdravljenje dolgotrajno. Bolezen je deloma v zvezi z meno. Poleg lokalnega zdravljenja z mažami, bi priporočil še zdravljenje s hormonskimi preparati. Obrnite se ponovno na zdravnika.
Ista: Vzrok nadaljnjim težavam, ki jih opisujete, je verjetno poapnenje žil. Svetujem, da jeste čim manj mesa in juhe, pač pa prikuhe in sadje Večerja naj bo zgodaj in skromna. Skrbite za redno prebavo.
23letno dekle. V vašem primeru se je težko odločiti. Meni se zdi verjetneje, da je iztok iz maternice posledica vnetja, kot pa okužbe s spolno boleznijo. Tako zgodnje kopanje mora imeti svoie posledice. Seveda ne smete tudi tega vnetja pustiti v nemar. Svetujem, da greste k zdravniku, da odredi primerno zdravljenje.
Ruše: Stari ste 36 let. V starosti 14 let ste preboleli tifus in pred ? leti zlatenico. 7 mesecev imate sedaj bolečin*, v želodcu. Deloma vas tišči, deloma vas peče. Stalno ste napeti. Stolica je neredna. Apetit je dober. 7 mesecev držite strogo dijeto. — Iz znakov, ki jih opisujete ni nujno, da bolujete ravno na želodcu. Možno ie namreč, da imate vnetje žolčnega mehurja. Po mojem mnenju bo najbolje, če greste v kako večjo bolnico v svrho temeljite preiskave, ki naj obsega tudi preiskavo žolčnega mehurja. Doklei ni povsem sigurno na čem bolujete, je vsako šematično zdravljenje nezmisetno.
Neznosno: Po porodu pred 6 meseci imate stalno zelo močan beli tok. Poleg tega imate tudi hemeroide, iz katerih pogosto krvavite. — Z ozirom na beli tok in spričo dejstva, da ste občutljivi pri dotiku maternice, je najbližja razlaga vašega stania vnetje okoli maternice. V vašem primeru dvomim, da bi bila domača zdravila uspes-na. Potrebna je zdravniška preiskava in strokovno zdravljenje. Glede hemeroidov se ravnajte po nasvetih, ki sem jih dal v sličnem -rimeru v prejšnji številki.
Kmetijska
Kloroza
g. L. Jeruzalem: Letos se je pojavila v vaših vinogradih kloroza. Radi bi vedeli za opis te bolezni, njfene vzroke in obrambo proti njej.
Kloroza se pojavlja na ta način, da listje porumeni, prehrana trsa je zaradi tega nezadostna, mladike pešajo v rasti, se tanjšajo, porumenijo, vitice in kabrnki so vedno manj razviti, če trti pravočasno ne pomagamo, se v par letih posuši. Vzroki te bolezni so različni. Največkrat je kloroza posledica prevelike količine apna v zemlji ln prekomerne vlage, kar bo zelo verjetno pri tolikih padavinah v letošnji pomladi. Hladno in deževno vreme v času rasti klorozo zelo pospeši. Lahko pa je vzrok žoltenju tudi podlaga. Ameriške podlage so namreč klorozi bolj podvržene kot evropske. Riparia npr. prenese le malo apna, medtem ko ga montikola, rupestris št. 9 in razne druge rupestris prenesejo mnogo več. če je vzrok kloroze prevelika vlaga, morate zemljišče osušiti. Težje je, če je v zemlji preveč apna. V tem primeru se priporoča uporaba železne (zelene) ga-lice in sicer prilijete vsakemu trsu poleti do 6 litrov 10% razstopine železne galice. Ne priporoča se gnojiti s hlevskim gnojem, ker ta zadržuje vlago v zemlji, pač pa so dobra v slučaju klorotičnih obolenj umetna gnojila in sicer tista, ki reagirajo kislo kot npr. kalijeva sol, superfosfat itd. Podoben učinek ima tudi zelena galica, katere železo tudi pospešuje tvorbo listnega zelenila.
Sallcil za konzerviranje sadja
L S. P.: Slišali ste, da salicil ni priporočljiv za pripravo kompotov, čeprav se zelo mnogo uporablja v te namene. Zakaj ne, in kako se sicer lahko pripravljajo kompoti ?
Med raznimi načini konserviranja sadja je tudi konserviranje s kemičnimi sredstvi kot so n. pr.: nlpakombin, benoeva kislina, salicil itd. Te kemikalije imajo namen, da uničijo bakterije in plesni, ki bi se naselile na kompotu in se na njem skušale razvijati. Razumljivo vam bo, da neko kem. sredstvo, ki mora biti tako močno, da uniči rasae bakterije, tudi človeškemu organizmu ne de dobro, zlasti salicil, ki že v manjših dozah deluje na najnežnejše notranje organe. V novejšem času se kem. sredstva pri konserviranju sadja opuščajo, uporabljajo pa se vedno bolj sredstva, ki organizmu prijajo. Kon-servira se brez kemikalij s prirodnimi organskimi kislinami, kot n. pr.: s citron-sko, ocetno itd.} Marelični kompot n. pr. pripravimo takole: marelice olupimo, vložimo v steklenice (za okus damo med nje
2—3	marelična jedra) in jih zali jemo s sladkornim sirupom, ki smo ga pripravili tako: na 1 liter vroče vode raztopimo 60 dkg sladkorja, to zakuhamo, pene posnemamo, dolijemo še malo vode, stisnemo v sirup kake % limone ln še malo zakuhamo. 1 liter tega sirupa zadošča za zalitje
3—4	enolitrsklh steklenic. Ko smo steklenice dobro zavezali, jih kuhamo kakih 20 —30 minut pri 85°C, ali pa dvakrat po 15 minut v presledku nekaj dni. Citronska kislina v sirupu konzervira kompot. Prav dobre za konserviranje so tudi brusnice; o tem pa v posebnem vprašanju.
Zračenje žitnice
F. S. čr.: Opažate, da vam postane žito v žitnici večkrat po zračenju precej vlažno. Kako naj žitnico zračite, da ne bo prišlo vanjo toliko vlage?
Pri oskrbovanju žita v žitnici je zračenje, t. j. pravilno odpiranje oken celo važno, ker začne vlažno zrnje hitro pleaniti.
če je zunaj topleje kot pa v žitnici in če odprete okna, se začno vodne pare, ki jih Ima topel zrak več kot hladni, vsedati na žito, ki postane vlažno. V tem primeru torej oken ne smete odpirati, če pa je zunaj hladneje kot v žitnici, potem so okna lahko odprta, ker hladni zrak jemlje vodne hlape toplemu zraku. Ko je zunaj topleje, morate okna zapirati. Zračili boste torej le v hladnih nočeh.
S AH
Iz razpisa za 16. nacionalni amaterski turnir, ki se bo vršil od 6. do 27. avgusta v Zagrebu, posnemam sledeče važnejše podrobnosti. Pravico prijave imajo naši državljani, verificirani člani saveznih društev, ki ne dolgujejo savezne članarine. Prijaviti se je treba do vključno 15. julija na tajnika J. š. saveza, g. Mirka Magdiča, Zagreb, Direkcija drž. željeznica Prijave pošljejo klubi, s potrdilom šahovskih uspehov prijavljencev v zadnjih dveh letih. Pri igralcih, ki še niso igrali na nac. turnirjih, je treba priložiti tudi dve partiji. — Turnir se vrši v dveh skupinah po 14 igralcev. Štirje najboljši, po dva iz vsake skupine, igrajo na koncu dvokrožen turnir na naslov nac. mojstra. Vsak udeleženec mora brezpogojno do 2. avgusta vplačati na ček. račun J. š. saveza vložek 250 din. Nagrade v vsaki skupini so 1000, 800, 600, 500, 350 in 250 din. Udeleženci izven Zagreba imajo prosto stanovanje, šest izbranih dobi tudi prosto oskrbo. Igralni čas je od 19.30 do 23.30 in od 9. do 13. Točnejši razpored in turnirski lokal bosta objavljena naknadno.
Od 6. do 14. avgusta se vrši v Zagrebu tudi »1. savezni nacionalni damski turnir«. Pravico prijave imajo vse šahistinje-jugo-slovanske državljanke, izmed katerih pa bo izbranih samo 6—8 najboljših. Prijavam naj se doda — po možnosti — pregled uspehov igralk in partij. Vložek je 100 din. Rok in naslov za prijave in položitev vložka sta ista kakor zgoraj omenjena za nac. amaterski turnir. Vse udeleženke imajo brezplačno stanovanje in oskrbo. Zmagovalka dobi naslov amaterske drž. šah. prvakinje za 1. 1939. — Nekatere druge določbe bodo javljene naknadno.
Poslovni odbor J. š. saveza je preostalo partijo Preinfalk - Lončarič iz mateha Ljubljanski šah. k. — Grafički š. k. (Zagreb) ocenil kot dobljeno za Preinfalka. Skupni rezultat mateha je torej 5Vt : 2'/t za Lj. š. k. — Iz prvega mateha Novi Sad — Sombor je ena partija še vedno neoce-njena. ker je prekinjeno pozicijo posebno težko točno presoditi. Prvd poročila so napovedovala zmago v -partiji za Sombor. V tem slučaju bi bil mateh neodločen 4:4 in je bil zato predviden ponoven mateh. Sedaj pa izgleda, da bo Novi sad v preostali partiji vsaj remiziral, pa se tako kvalificira za nadaljnje borbe, poleg Ljubljanskega in Osiješkega š. k.-a. Glede četrtega udeleženca finalnega turnirja, ki se bo menda vršil za naslov prvaka, pa ie menda prišlo do spora. Klub iz Kosovske Mi-trovice namreč zahteva kontumac proti beograjskemu P. t t., ker tu ni nastopil v določenem roku k tekmi.
Tudi na močnem dunajskem kvalifikacijskem predturnirju za nemško prvenstvo ju zmagal Eliskases s 5l/t točkami iz 7 Na drugo mesto se je plasiral s 5 H. Miiller, ki je nedavno osvojil tudi prvenstvo Dunaja. Slede dr. Weil 4, Engels 31/«, Becker 3, Keller, Stockl 2Vi, Fink 2. S turnirja je naslednja partija.
Niemcovičeva indijska obramba. Beli: H. Miiller.	. Črni: Eliskases.
1.	d2—d4	Sg8—f6
2.	c2—c4	e7—e6
3.	Sbl—c3	Lf8—b4
4.	Ddl—c2	Sb8—c6
Kljub slabim	izkušnjam igra Eliskases
skoro vedno to »švicarsko varianto«.
5.	Sgl—f3	d7—d6
6.	a2—a3
Bolje je najbrž 6. Lg5, kakor sem igral lani v Harzburgu proti Eliskasesu.
6.	—	' Lb4:c3 +
7.	Dc2:c3	0—0
8.	b2—b4
Eliskases je mnenja, da je tu močneje 8. b3. ker po potezi v partiji pozicija belih kmetov eventualno olajša črnemu proti-akcijo na damskem krilu.
8.	—	Tf8—e8
črni mora prej ali slej izvesti osvobodilno potezo e5.
9.	Lcl—b2
Z 9. h5 bi bil beli ta namen lahko za nekaj časa preprečil. Toda praksa je pokazala. da potem črni ob priliki z a6 pride tudi do dobre protiigre na damskem krilu.
9. —
10.	d4:e5
11.	Dc3—c2
e6—e5! Sc6:e5
Najbrž je le bolje 11. Se5:, beli pa se je bal, da bi imel črni pozneje iz event. Se4 in Lf5 preveč možnosti napadov na damo.
11.	—	a7—a5! Tako pa zopet pridobi na pomenu že
ponovna omenjena akcija na damskem krilu.
12.	e2—e3?
Sedaj je bilo treba že »dosledno« vlefil 12. b5. Seveda ima črni potem na c5 idealno polje za skakača.
12.	—	a5:b4
13.	a3:b4	Ta8:al+
14.	Lb2:al	c*—c5!
15.	Sf3:e5
Na 15. bc5: bi prišlo Lf5! ter nato event Sd3+ ip Sf2:. Oslabitev damskega krila se belemu pač maščuje.
15.	—	d6:e5
16.	b4—b5	Lc8—£5!
17.	Dc2—cl	Sf6—e4
18.	Lal—c3
Edino proti grožnji Da5+.
18.	—	L®—g4
Z grožnjo Sc3: ter Ddl mat Seveda ne gre sedaj 19. f3, Lf3: 20. gf3: Dh4+ ter Df2 mat.
19.	Lfl—e2	Dd8—h4
Črni energično izrabi okoliščino, da beli
še ni dovolj razvit, za napad na kraljevo krilo.
20.	g2—g3	Dh4—h5
21.	Le2:g4	Dh5:g4 • 22. 0—0 Dg4—f3(?)
Bolje je enostavno Sg5 in črni dobi najmanj kmeta c4, na pr. 23. Lb2?, De4! itcL, ali 23. f4?, ef4:, 24. ef4:, Sf3+ ter event Te2.
23.	Del—c2	h7—h5
24.	h2—h4?
Napad črnega je bilo mogoče parirati s 25. La5, pa na h4, 26. Ddl, na SgS pa 26. h4.
24.	—	g7—«5!
Tako pa črni energično prodre.
25.	h4:g5	h5—h4!
26.	g3:h4
Sicer h3, oziroma po 26. Kh2. hg3:+.
26.	—	Df3—g4+
27.	Kgl—h2	Dg4:h4+
28.	Kh2—g2	Dh4:g5+ beli se vda.
Na 29. Kf3 gre Dh5+!, na 29. Kh2 pa Te6 in Th6+.	Vasja Pire.
I O
Nedelja, 2. Julija
Ljubljana 8: Kvintet trobil. — 9: Napovedi poročila. — 9.15: Rezervirano za prenos iz Maribora. — 11-30: Radijski orkester — 13: Napovedi. — 13.20: Za dobro voljo in zabavo« Sramel »štirje fantje«. — 17: Kmet. ura: Poletno delo v sadovnjakih (g. F. Kafol). — 17.30: Vesel domač kon_ cert: Veseli godci ln radijski orkester. — 19: Napovedi, poročila. — 19.40: Nac. ura.
—	20: Korošci pojo (plošče). — 20.30: Operetni napevi: gdč. Jelka Igličeva, g. B. Sancin in radijski orkester. — 22: Napovedi poročila. — 22.15: Vesele s plošč
Beograd 16.40: Narodne pe mi. — 17: Lahka godba in plošče. — 20: Narodne pesmi. — 20.30: Lahka in plesna muzika.
—	21: Odlomki iz oper. — 22.15: Nočni koncert in ples. — Zagreb 20: Pesmi hrvatskih skladateljev. — 20.30: Recitacije ln lahka glasba. — 22.20: Orkestralni koncert. Praga 19.30: čajkovskega opera »Evgen Onjegin«. — 21.15: Plesna muzi. ka — 22.15: Plesi in plošče. — Varšava 19.30: Lahka glasba. — 21.15: Orkester in pevcu — Sofija 18: Lahka godba in plesi. — 19.30: Mali orkester. — 20: Petje. — 21: Odlomki iz operet. — 21.30: Lahka in plesna godba. — Dunaj 12: Lahka glasba.
—	15: Šport in zabava. — 19: Sudettke pesmi. — 20.15: Iz oper in operet — 22.30: Lahka godba ln ples. — Berlin 19.20: Vesele melodije — 20.15: Koncertni večer.
—	22.30: Poziv na ples. — 24: Nočni koncert. — Munchen 19.15: Vesela muzika. —• 20.15: Iz nemških in italijanskih oper. — 22.30: Nočni koncert — Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Zvočna igra. — 22.45: Pta. šče. — 23: Plesi.
Ponedeljek, S. Julija
LJubljana 12: Zborovske točke (plošče).
—	12 45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Koncert radijskega orkestra. — 14; Napovedi. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Zanimivosti. — 19.40: Nac. ura. — 20: Orientalska suita (plošče). — 20.10; Mesečni slovstveni pregled (prof. F. Vodnik). — 20.30: Solistični koncert prof. čende Sedlbaura. — 21: Koncert radijskega orkestra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Koncert slovenskih skladatelje* (radijski orkester).
Beograd 16.45: Plošče. — 17: OrkestraL ni koncert. — 18: Bolgarske pesmi. —i 18.40: Petje in lahka godba. — 20: Violin-ske in klavirske skladbe. — 20.30: Narodne pesmi. — 21.10: Violinski koncert ln plošče. — 22.15: Plesi. — Zagreb 20: Pevski večer. — 21: Lahka godba. — 22.20; Verela muzika. — Praga 19.15: Mešan program — 20: češke pesmi — 20.20: Zvočne slike. — 22.10: Plošče. — 23: Nočni koncert — Varšava 19.30: Koncert ar. kestra in eolisbov. — 21: Vesela muzika«
—	22: Plesi s plošč. — Sofija 17.30: Orkester. — 18: Bolgarske narodne. — 19; Petje. — 19.30: Simfonična glasba. — 21: Lahka godba in ples. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 16: Vesela muzika. — 17.15: Plošče. — 18 20: Citre. — 19: Variacije. — 20.15: Kmečka godba. — 21: Kabaretne scene s plošč. — 22.30: Nočni koncert. — Berlin 19.15: Novi mesec. — 20.15: Plavi ponedeljek. — 22.30: Vedela muzka. — Miinchen 19: Koračnice. — 20.15: Plesni večer. — 21.30: Pesmi R. Straussa — 22.40: Lahka godba in ples.
—	Pariz 19.30: Plošče. — 20.30: Fanfare.
—	21: Komorna glasba. — 22: Mešan program.
Križanka št. 87
Vodoravno: 1. grški junak in polbog; 7. nikalnica; 8. del kolesa; 10. predlog; 12. domača žival; 15. gre (francosko brez os. zaimka); 16. del obraza; 18. veznik; 19: svetopisemska oseba; 20. predlog; 22. mednarodni avtomobilski znak za neko južnoameriško državo; 23. vzklik; 24. sta-roslovanska pijača; 25. neumen; 27. nikalnica; 29. konica; 31. veznik; 32. žensko Ime; 34. veznik; 35. zanikan pomožni glagol; 36. predlog; 38. reka v SrbijL
Navpično: 2. ime črke; 3. pregovor; 4. mast; 5. ime črke; 6. postavljen slavnim ljudem na čast; 9. samostan (srbohrvaško); 11. stara oblika za ako; 13. predlog; 14. predlog; 15. (srbohrv.); 17. v gledališču; 19. jedača; 21. vzklik; 22. predlog; 26. osebni zaimek; 27. nlkalna oblika pomožnega glagola; 28. Ime črke; 30. športni klub; 82. ljubek; 33. žensko ime; 35. ne (italijansko); 38. površinska mera.
Rešitev križanke it. 86
t Vodoravno: 1. srp; 5. Uda; 8. krater;
10. i i; 11. tačas; 12. kerub; 14. Jeruzalem;
16. Batum; 17. Ciril; 19. ej, 20. Neruda;
22. han; 23. sod.
Navpično: 1. ski; 2. rr; 3. pater, 4. Me-tuzalem; 6. diadem; 7. ais; 9. rabat; 12. kemija; 13. rubin; 15. lupus; 17. ceh; 18. kad; 21. do.
ŠPORT
Zimske olimpijske igre 1940
Središče tekmovanja ne bo na snegu, ampak na ledn Prizorišče tekem bo spet Ga-Pa
Na londonskem sestanku Mednarodnega Olimpijskega odbora so sklenili, da zimske olimpijske igre 1940 ne bodo v St. Mo-ritzu, kakor je bilo predvideno po odpovedi Japonske, temveč v Garmisch-Par-tenkirchnu, kjer so bile že zadnje zimske igre. MOO je bil v precejšnji zagati zaradi odpovedi Švice in je zato prav rad sprejel ponudbo Nemcev. Predsednik prireditvenega odbora za zimske igre v Garmi-schu je spet dr. Ritter von Halt, generalni tajnik pa dr. Carl Diem, ki je tako odlično organiziral berlinsko olimpiado. Zimske olimpijske igre 1940 v Garmischu bodo od 3. do 11. februarja in to v prvi vrsti zaradi Norveške, ki bo v drugi polovici istega meseca izvedla FIS-tekme v Oslu in Telemarku. Dočim bo v Garmischu le prikazovanje posameznih smučarskih panog brez tekmovanja za olimpijske kolajne, bo na Norveškem popolno svetovno smučarsko prvenstvo.
Von Halt je nedavno precej ostro napadel vodstvo FIS, češ da je njeno delo nerazumljivo, ker onemogoča, da bi bile na sporedu zimskih olimpijskih iger tudi smučarske tekme kot najbolj privlačna točka vsega sporeda. Zato delajo Nemci že sedaj
z vsemi salami, da bi zimske igre 1944 ponovno obsegale celoten smučarski spored.
Osrednja točka zimskih olimpijskih iger 1940 bodo drsalne tekme in se bodo najvažnejše borbe vršile na ledu in ne na snegu. Spored bo obsegal umetno drsanje moških in žensk, drsanje parov, hokej na ledu, hitrostno drsanje moških in žensk, sankaške tekme štirih in dvojic in končno še prikazovanje smuških skokov, slaloma in streljanja na ledu. Za smučarske točke so se razen Nemčije takoj priglasile Se ! Italija, Kanada USA, Anglija in Bolga-! rija. Te države smatrajo zato za nekakšen nasprotni blok FIS-i. | Dr. Halt je najavil gradnje novih olim-i pijskih borišč, čeprav je v tem pogledu ; v Garmischu dobro poskrbljeno. Zlasti bodo razširili olimpijsko drsališče. Zgradili bodo še drugo umetno drsališče, kamor bodo prenesli tekmovanje, če bo na sedanjem nastopila odjuga. Popolnoma bo tudi prenovljeno olimpijsko sankališče in bodo vse nevarne ovinke odstranili. V smučarskem stadionu, kjer bo svečani začetek in konec iger, bodo postavili dve novi tribuni, dvakrat večji od sedanjih.
Motociklisti
so na delu
Letošnja prireditvena sezona je za moto-cikliste prav pestra — Prve prijave za Ljubelj
Motoristika je ravnokar v najboljšem delovanju; danes bodo v Zagrebu v priredbi L Hrv. Motokluba velike mednarodne dirke na dirkališču v Miramare. Sodeč po prijavah znanih evropskih mojstrov Schneevveissa, Buttlerja, Gunzenhauserja, naših domačih asov Stariča, Uroiča, Ba-biča itd. bodo dirke zares zanimive. Glavna in odločilna tekma se bo končala v nedeljo dne 9. t. m.
L Gorenjski motoklub v Kranju je ravnokar izvršil lepo uspelo gorsko dirko na progi Jesenice—Sv. Križ, za dan 16. julija pa ima zopet razpisano gorsko dirko na Jezerski prelaz, za katero že od lani vlada v motociklističnih krogih veliko zanimanje.
In končno nas čaka še velika prireditev »IX. mednarodna gorska hitrostna dirka na Ljubelj«. Prireditelj dirke, naš agil-ni Motoklub Ilirija, že dela s polno paro, kajti že danes se oglašajo poznani »internacionalni« vozači — specialisti za gorske proge: Abarth, Hubmann, Milenkovid, Bernhardt, Denzel, Honel, Kramar in drugi. Ker je letošnja dirka prvič v programu Evropske motociklistične federacije »FICM«, je pričakovati kar največji uspeh, seveda bo moral Motoklub Ilirija zahtevati od merodajnih faktorjev vsestransko podporo. Kakor je razvideti, bo letošnja motociklistična sezona zelo razgibana in bo tudi inozemstvo videlo delavno moč in napredek naše motociklistike.
Mars—Ljubljana
Danes popoldne ob 17.30 se odigra zanimiva nogometna tekma med Marsom in Ljubljano. Borba se bo vršila za pokal LNP. Ogled tekme priporočamo vsakomur, ker bodo danes popoldne ligaši in poljanski fantje prvič stali kot nasprotniki na zelenem polju.
Ljubljana pošlje v boj, ki zanjo ne bo težak, same dobre borce. Marsovci so vsi v dobri formi, toda tehnično in fizično ne dosezajo nasprotnika ki se razlikujeta za cel razred znanja Poljanski fantje pa znajo biti borbeni, požrtvovalni, saj so znani po svoji dobri in veliki podjetnosti. Zato bo to prvo njihovo srečanje nad vse zanimivo in mogoče tudi poučno.
Tekma se prične ob 17.30 na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno.
Celjski šport
Danes ob 8. se bo pričelo na Glaziji v Celju tekmovanje za atletsko državno prvenstvo. Tekmovanja se bo v Celju udeležila samo atletska sekcija SK Celja. Nastopilo bo okrog 30 atletov, članov SK Celja Tekmovanje bo gotovo zelo zanimivo.
Ob 17.30 se bo pričela na Olimpovem igrišču v Gaberju finalna tekma za pokal LNP med podsaveznim in mariborskim okrožnim prvakom ISSK Mariborom in zmagovalcem celjskega okrožja SK Olimpom. To srečanje bo gotovo zelo živahno ln napeto.
Razlika med rekordi
finske olimpijske tablice preslabo ocenjujejo teke v primeri s tehničnimi panogami
2e dolgo let premlevajo v športnem svetu vprašanje — razčiščeno ni še do danes — kateri izmed atletskih svetovnih rekordov je najboljši. Razlika v ocenjevanju med panogami teka in tehničnimi panogami je bila zmerom kamen spotike in kadar je bil dosežen nov rekord, so se takoj oglasili zastopniki enega ali drugega tabora. Marsikomu se zdi ta borba nerazumljiva če pa se vživimo v položaj Finske, jim moramo priznati, da je njihovo stališče glede ocenjevanja rekordov v tekih upravičeno.
Ko je 1. 1934 dala Finska svoje ocenjevalne tablice na razpolago Mednarodni lahkoatletski zvezi, prav gotovo ni računala, da bo s temi tablicami, ki so zdaj splošno v veljavi po vsem svetu, najbolj prikrajšala svoje lastne panoge — teke na dolge proge. Dogodki zadnjih let so namreč pokazali, da je napredek, računan pro-centualno, v tehničnih panogah neprimerno večji kakor pri tekih. To pomeni, da pri metih in skokih še niso dognali vseh možnost ali da bi jih celo izkoristili. Pri tekih nasprotno — izjema so zapreke — Je mogoče pokazati napredek le v povi-ianju telesnih zmožnosti, kajti v tehniki je bila že davno dosežena skrajna meja. Natančna opazovanja so baš v zadnjem Času pokazala, da obstoja pri metu krogle, diska kopja in kladiva še široko polje v pogledu zboljšanja tehnike.
Finec Maki, o čigar najnovejšem svetovnem rekordu v teku na 5000 m smo nedavno poročali, je moral doživeti, da je njegov fenomenalni rekord, računan po olimpijskih tablicah, med svojimi vrstniki šele na 10. mestu. Sleherni, kdor je vsaj enkrat imel priliko prisostvovati teku na dolgo progo, je moral spoznati, koliko znanja in kolike vztrajnosti, koliko poznavanja svojih lastnih zmožnosti je treba, da je tekač sploh zdržal tekmovanje do konca. In če zdaj pogledamo skoraj neverjetni Makijev čas 14:08.4, bomo šele vsaj približno znali oceniti njegov rezultat. Povprečno je potreboval Finec 17 sekund za vsakih 100 m. Tu je nemogoč sleherni prigovor: ta najnovejši svetovni rekord spada med največje in najpomembnejše dogodke v lahki atletiki! V mednarodni ocenjevalni tablici pa zavzema šele deseto mesto.
V svrho boljše predstave podajamo v naslednjem točkovno oceno posameznih svetovnih rekordov:
1. Met kopja: Nikkanen — Finska 78.70 m (1211 točk); 2. met krogle: Torrance — USA 17.40 (1203); 3. 110 m zapreke: Towns — USA 13.7 sek. (1187); 4. skok ob palici: Sefton — USA 4.54 m (1169); 5. skok v višino: Walker — USA 2.09 m (1167), 6. tek 200 m: Owens — USA 20.3 sek. (1153), 7. met diska: Schroder — Nemčija 53.10 m (1147); 8. met kladiva: Lutz — Nemčija 59.06 m (1140), 9. tek 400 m: Williams — USA 46.1 (1139); 10. tek 5000 m: Maki — Finska 14:08.8 (1139). Za njim slede še 400 m zapreke: Hardin — USA 50.6 (1134); skok v daljino: Owens 8.13 m (1131); tek 100 m: Owens 10.2 (1109); tek 800 m: Wooder-son — Anglija 1:48.4 (1099); tek 3000 m Hockert — Finska 8:14.8 (1099); troskok Tajima — Japonska 16 m (1089), tek 1500 m Lovelock — Nova Zelandija 3:47.8 (1088) in tek 10.000 m Maki 30:02 (1076 točk).
Table tenis
Zadnjič smo poročali o dvoboju ljubljanskih akademikov v Beogradu, danes pa navajamo ostale podrobnosti. Ljubljančani bi lahko pod normalnimi prilikami z lahkoto premagali Beograjčane. Nemogoči prostori, miza in strahovita vročina so jih popolnoma onesposobili. Revanž jeseni jim bo gotovo uspel. Mnogo bolje so se držali naši v Zagrebu. V petek so takoj ko so prispeli v Zagreb, odigrali medmestno tekmo proti izbrani reprezentanci Zagreba in častno izgubili 2:5. Djinovski vseskozi ni mogel razviti svoje igre. Obe točki je priboril Krečič D. Revanž v torek sta igrala Djinovski in Krečič proti najboljšima Zagrebčanoma. Poražena sta bila jedva 2:3. Ob boljši igri Djina bi naša zmagala. Krečič je dobil en single, oba pa double. Sporazumno pa je bilo odloženo single prvenstvo akademikov, ki bo konec leta v Zagrebu. Našim priporočamo, da se temeljito pripravijo in dokažejo ponovno svoje znanje v table tenisu.
^p^Art tribuni po 140 din, južna tribuna L ln H. red 200 din, ostali redi 160 din, severna tribuna L in IL red 200 din, ostali redi 140 din, vzhodna tribuna L in IL red 80 din, ostali redi «0 din. Po 18. juliju je cena vstopnic sa vsak dan din 100, 70, 100, 80, 100, 70, 40 in 30 po istem redu sedežev kakor zgoraj, stojišče pa 20 din.
Beograjska Jugoslavija je končala turnejo po Nemčiji s nastopom v Berlinu nasproti Berliner SV. Tekma se je končala 1:1.
Amater : Svoboda. To pot si je SK Amater, ki Je pred nedavnim porazil za-
_	___ktob____, ___
_"svojega nasprotnika ljubljansko Svobodo. Tudi Svoboda Je pravkar pokazala le pe športne uspehe na zelenem polju, kc si je osvojila na turnirju SK Grafike Gu tenbergov pokal. Zato se obeta danes vsen nogometnim prijateljem ▼ Trbovljah lep športni užitek.
SK Svoboda, Ljubljana. Vsi igralci, ki so določeni za današnje gostovanje v Trbovljah, naj bodo zanesljivo ob 13.15 na glavnem kolodvoru.
Motoklub Ilirija ▼ Ljubljani. V ponedeljek 3. L m. ob 19.30 izredna odborova seja v klubskem tajništvu na Miklošičevi cesti 15. Brezpogojna polnoštevilna udeležba.
Iz Julijske krajine
Delovanje »Italie Redente«
2e 20 let deluje v obmejnih krajih, v Južni Tirolski in Julijski krajini, znana italijanska šolska družba »Italia Redenta«, ki ji ves čas predseduje vojvodinja Aost-ska. Spočetka se je družba posvečala tudi zaščiti mater in otrok. Pred kratkim pa je vse svoje nešolske posle prepustila posebni fašistični ustanovi, ki je bila ustanovljena v ta namen pred nekaj leti. Od prosvetnega ministrstva pa je bila družba že od vsega poč tka posebej delegirana, da ustanavlja ▼ manjših krajih tako zvane kmčke šole ter otroške vrtce. V vseh svojih šolah in vrtcih družba že 20 let vzgaja otroke iz obmejnih krajev v italijanskem in fašističnem duhu in s tem v skladu je bil pouk na njenih šolah že od vsega početka italijanski, čeprav se je dokončno odpravil pouk v materinem jeziku šele ob prelomu prejšnjega in sedanjega desetletja.
Prav poseben pomen pa je dobila njena misija vprav letos, ko je bila z novo zakonsko določbo odrejena za vse otroke od 4 do 6 let starosti obveznost, da zahajajo v otroške vrtce. Družba bo v smislu te določbe v kratkem ustanovila še celo vrsto otroških vrtcev po deželi. Italijanska vzgoja otrok, ki že doslej ni bila omejena le na njihovo šolsko dobo, nego se je razširila v okviru fašističnih mladinskih or-
ganizacij preko njihovega 14. leta vse do polnoletnosti, se bo sedaj razširila še navzdol do njihovega 4. leta starosti.
Predvčerajšnjim so listi objavili nekaj podatkov o sredstvih, s katerimi razpolaga družba kakor tudi o šolah in vrtcih, ki jih je doslej ustanovila v obeh obmejnih deželah. V tržaški, goriški, puljski. reški, zadrski, videmski, tridentski in bocenski pokrajini je imela družba lani okrog 300 otroških vrtcev, v katere je zahajalo okrog 15.000 otrok. Od teh je odpadlo na prvih pet pokrajin okrog 190 vrtcev z 9000 otroki. Družba je upravljala v tem času skupno 426 kmečkih šol enorazrednic z 12.000 otroki. Poleg tega pa je priredila 816 večernih tečajev, v katerih se je okrog 18.000 odraslih učilo italijanščino.
Poleg svojih lastnih sredstev, rednih prispevkov svojih članov, dohodkov od raznih prireditev in ustanov, prejema družba prav znatne podpore od prosvetnega ministrstva. Tako je prejela za šolsko leto 1937/38 3,200.000 lir za šole, 825.000 lir pa za italijanske večerne tečaje. Za otroške vrtce je izdala v šolskem letu 1937/38 okrog 6 milijonov lir. Znaten del teh stroškov so krile pokrajinske in občinske uprave ter razne druge korporacije in ustanove.
V neka! vrstah
Punčec se je v Wimbledonu že plasiral med poslednjo osmorico najboljših igralcev. V osminskem finalu je bil njegov nasprotnik Argentinec Rasi in ga je odpravil brez izgube seta s 6:3, 8:6 in 6:1. Ku-kuljevič bo igral osminski finale z Angležem Belfortom. V četrtinski finale so se nadalje plasirali še Henkel (Nemčija), ki je gladko premagal Francoza Brugnona 6:1, 6:3, 6:0, Američan Smith, ki je izločil Madžara Gaboryja s 6:0, 6:4, 6:3, in Indijec Mohamed z zmago nad Madžarom Szigetijem 6:4, 14:16, 2:6, 6:3, 6:4. Francoski trener našega moštva za Davisov pokal Vissault je brzojavno zahteval od našega saveza, da določi za borbo proti Nemčiji za našega drugega zastopnika v singlu Kukuljeviča, ker je v odlični formi. V singlu naj bi torej zastopala Jugoslavijo Punčec in Kukuljevič, v doublu pa Punčec in Mitič.
četrtinski finale v singlu se bo v Wim-bledonu nadaljeval šele v ponedeljek. Pun-čecev nasprotnik je Američan Smith.
Finalna tekma evropskega pasu tekmovanja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Nemčijo bo od 29. do 30. t. m. v Zagrebu, in sicer na igrišču Akad. teniškega kluba Zagreb na šalati. Za tekmo vlada veliko zanimanje. Teniški savez nas obvešča, da se bo predprodaja permanentnih vstopnic za vse tri dni začela 3. julija in se bo končala 18. t. m. in sicer v trgovini Hagenauer & Kukuljevič, Zagreb, Hica št. 8 (dvorišče), telefon 39-77. Permanentne vstopnice bodo za tretjino cenejše kakor dnevne. Interesenti izven Zagreba si lahko rezervirajo vstopnice edino, če v naprej pošljejo denar na naslov: Anton Or-lovič, p. a. Jugoslavenska Udružena Banka d. d. Zagreb, Ilica 3, dvignili pa bodo lahko vstopnice na dan tekme do 11. dopoldne v trgovini Hagenauer & Kukuljevič. Cene permanentnih vstopnic so na-
Drobne novice
Smrtna kosa. V Gorici je po kratki bolezni umrl Andrej Tuta Dosegel je starost 55 let Pokojnik je bil sodni tolmač, pred vojno pa vodja odvetniške pisarne.
Na tržaški univerzi so bile letos prve promocije v pravnih vedah. Promovira-nih je bilo nekaj italijanskih kandidatov Na ekonomski in trgovinski fakulteti pa so bile prav tako te dni promocije večjega števila kandidatov. Med drugimi sta pro-movirala za doktorja Ernest Lovišček in Alfonz Skomina.
Angleški turisti izpuščeni iz zaporov. Pred dnevi smo poročali, da je bilo pretekli četrtek v Zadnjici nad Logom v Trenti aretiranih 5 angleških turistov. Miličniki so jih oddali karabinjerjem in ti so jih odvedli najprej v Gorico, nato pa še v Trst, kjer so ostali v zaporih vse do ponedeljka zvečer. Pri preiskavi so policijske oblasti prišle zares do tega da so turisti, ki so se zadnje čase mudili na Gorenjskem, zašli. Zato so bili v ponedeljek popoldne po energični intervenciji angleškega konzula izpuščeni iz zaporov in so takoj spet odpotovali iz države.
Neurje. V torek popoldne je nastal nad vso Goriško silen vihar, ki je napravil posebno v goriški okolici veliko materialno škodo. Grmelo, treskalo in lilo je tudi na Krasa V zgornji Soški dolini je šla huda ura mimo. ne da bi napravila kakšno večjo škodo. V goriški okolici pa je padala tudi toča. V Mirnu, Vrtojbi in sosednjih vaseh je bilo sadno drevje hudo okleščeno. Posebno breskve so izgubile pretežni del že dozorevajočega sadja. Na goriški postaji je strela udarila v neke električne naprave, tako da je bil železniški tok nekaj časa prekinjen. Tudi brzojavne zveze so bile pretrgane. V Trstu je dvakrat treščilo nekje na Greti. Veliki naliv je naplavil na ulice precej vode, ki se ni mogla sproti odtekati v kanale. Hujšega pa tam ni bilo. Goriški sadjarji so bili oškodovani za nekaj sto tisoč lir
Tržaško prebivalstvo je koncem maja doseglo 260.384 duš. Mesto doslej še ni štelo toliko prebivalcev. Z dotokom ljudi iz južnih pokrajin si je za nekaj časa spet zagotovilo 10. mesto med mesti v državi. Listi, ki ugotavljajo to dejstvo, pa nagla-šajo, da število prebivalstva tržaškega mesta ni toliko narastlo spričo naravnega prirastka kakor zaradi ogromnega priseljevanja. V tem pogledu se podaja iz statističnih podatkov dokaz o veliki vitalnosti predvojnega Trsta. V letih 1900 do 1910 je število tržaškega prebivalstva narastlo skoraj za 51.000 ljudi, v nadaljnjih treh letih še za 13.000, tako da je pričet-kom 1. 1914 bilo v Trstu 242.595 prebivalcev. V letu 1913 je znašal naravni prirastek prebivalstva kar 1170 duš. Tisto leto se je rodilo 6.895 otrok, a umrlo je 5125 ljudi. Presežek priseljencev nad odselien-ci pa je znašal 3929 ljudi. V letu 1937/38 pa so se rojstva v Trstu reducirala na 3820 otrok, smrtni primeri na 3629 ljudi, tako da je znašal naravni prirastek komaj 191 ljudi. Priselilo se jih je 9636, odselilo 6067. tako da je znašal dejanski prirastek na priseljencih 3569 oseb.
Problem tržaške univerze, ki naj bi se v smislu Mussolinijevih izjav v najkrajšem času izpopolnila, je spet predmet živahnih razgovorov tržaških političnih in kulturnih krogov. Na dnevnem redu je sedaj vprašanje ustanovitve medicinske fakultete. Tržaški listi so o njem objavili že serijo člankov in v četrtek je izšel v »Piccolu« intervju s prof. dr. Petrom Gal-lom, generalnim direktorjem tržaških bolnišnic. Da je izpopolnitev tržaške univerze tudi političnega pomena, priča izjava ki jo je pred kratkim dal prosvetni minister Bottai. ko se je zadnjič mudil v Trstu. Dejal je v zvezi z ustanovitvijo medicinske fakultete, da imajo dokazi kulture v obmejnem ozemlju svoj poseben pomen in vrednost Sodeč po izjavi prof. dr. Galla, pa se priprave za ustanovitev nove fakultete še niso pričele. Izvesti jih bo morala posebna komisija, kakor jo določa za vse take primere posebni dekret iz L 1924, ki pa doslej Se ni bila imenovana Po njegovem mnenju bo treba zgraditi poslopje medicinske fakultete v neposredni soseščini tržaške centralne bolnišnice, za katero je dejansko poleg treh ali Wrih stažih hiš še nekaj nezazi-
danega prostora Razgovor je nanesel tudi na bolnišnico pri sv. Mariji Magdaleni. Prof. Gall je menil, da bo treba poleg nje zgraditi še poseben kirurški paviljon s tremi nadstropji.
Iz tržaške ladjedelnice so v četrtek zjutraj splovili v morje pravkar zgrajeno motorno ladjo »Dona Aurora« Zgradili so jo za neko filipinsko paroplovno družbo. Ladja bo urejena za tovorni promet. Na njej bodo posebni prostori le za 12 potnikov. Ladja izpodriva 5.400 ton vode. a njena nosilnost bo znašala 8.600 ton.
Umor iz maščevanja Poročali smo že o najdbi napol razpadlega trupla 551etne Ivane Horvatove. vdove po nekem železničarju, ki so jo neznanci umorili konec februarja in njeno truplo zakopali nekje v bližini Košane. Ker je bila Horvatova že pred tremi leti oropana so spočetka domnevali, da je postala žrtev roparskih morilcev. Izkazalo pa se je, da ji neznani morilci niso odvzeli nobenega denarja ali drugih dragocenosti, nego da so jo umorili iz maščevanja Pred leti so. jo osumili, da je sodelovala pri neki akciji, zaradi katere so jo v nekih krogih hudo sovražili Nesreča pri delu. V torek popoldne se je v tržaški ladjedelnici pripetila smrtna nesreča 301etnemu težaku Andreju Novaku. Padel je z nekega gradbenega odra 10 metrov globoko na kup starega želez i a Po vsem telesu je dobil hude poškodbe, poleg tega pa si je zlomil še hrbtenico. V bolnišnici so ga takoj operirali in je operacija uspela, vendar je njegovo stanje skrajno resno.
Jubilej laškega Sokola
Laško, 1. julija Davno davno že je bilo, ko je priletel iz zlate Prage sinji Sokol k svojim južnim bratom. Ploveč nad Laškim je žalostno povešal svoja krila, ker tujec mu je bil brat na rodni slovanski grudi.
Preko celin pa je zavel orkan tn v gromu in blisku so padale trdnjave, a na njihovih razvalinah je zgradil Sokol čvrsta gnezda Tako tudi v Laškem. Iz malega gnezda je zrastla mogočna Sokolska trdnjava Dvajset let je minilo od tedaj, ko se je Sokol prvič spustil iz sinjih višav na ta rajski kotiček naše domovine. Kljuboval je viharjem in nevihtam ter zre danes s ponosom nazaj na sokolsko delo dveh desetletij.
Osiveli so sicer Sokoli, ki so pred 20 leti stali ob skromnem sokolskem gnezdiču. Marsikaterega od njih krije celo že zelena ruša Toda ideja položena takrat v to malo sokolsko gnezdeče je klfla dalje in oni 1 osiveli Sokoli, ki so kumovali ob njegovem rojstvu, pojačeni z mladim sokolskim rodom ščitijo danes to soikolsko svetinjo. A cele čete naraščajnikov in sokolske de. oe jedva čakajo, da stopijo nekoč v vrste sokolskih čet in se prežeti sokolskih idej in brezmejne ljubezni do rodne grude vzpnejo preko vsakdanjosti.
Dne 9. julija pa se bodo žbrale ▼ Laškem številne sokolske čete, da počastijo svojega sokolske ga druga ob njegovem ! jubileju, ki bo ena najpomembnejših le-1 tošnjih sokolskih manifestacij tukajšnjega i okrožja že na predvečer, 8. Julija, bo z naraščaj sko akademijo storjen uvod v to i jubilejno slavnost. Dne 9. julija pa se bodo ob 9. uri kosali naši mladci v meddru-štvenih naraščajskih tekmah. Ob 14. uri bo zbor sokolskega okrožja z razvitjem društvenega naraščajskega prapora, nato pa povorka skozi mesto. Sledil bo ob 10. uri javen nastop in nato družabna zabanra. še posebej moramo omeniti okusno ure je. no sokolsko razstavo, ki bo otvorjena prav ta dan v Sokolskem domu, in ki bo nazorno predočila društveni razvoj ln delovanje od njegove ustanovitve pa do 20tetnega jubileja Ne delamo nikake kričeče rekla, me, ker dobro vemo: kdor js Sokol, kdor ceni tega kralja ažurnih višav, in kdor je dovzeten za čare narave, ki jih mu Laško v toliki meri nudi ta ne bo zamudil te lepe prilike ter bo' prihitei dne 9. Julija ▼ Tiflffkr
Postani in ostani Slan Vodnikove drvSItel
Kakor mo poročali, je postala Anica Reboljeva ▼ cveta svojih najlepših dekliških let žrtev ljubosumnega besa. Ustreljena Je bila na Starem trgu v Ljubljani, pokopali pa so Jo na pokopališču na Sv. Gori, v bližini njenega rojstnega kraja, odkoder se Je morala zgodaj podati v mesto, da bi našla srečo. Ohranimo jo v lepem spomina !
Prvi zrelostni izpit na meščanski šoli v Litiji
Litija, 1. julija Litija je deležna letos posebnega dogodka: na naši meščanski šoli so polagali učenci in učenke prvo maturo. Pred leti smo sprožili zahtevo po meščanski šoli. Pripomniti je treba da je dobila Litija kot prva meščansko šolo v litijskem okraju, ki je pred vrati Ljubljane. Zdaj imajo meščansko šolo že tudi v Zagorju Zastonj pa si jo žele kraji na dolenjski strani okraja. Dolenjska ne premore meščanske šole vse od Ljubljane pa do Novega mesta, čeprav se vrši živahna akcija tudi v Stični in v Višnji gori za novo, prepotrebno meščansko šolo.
Litijska meščanska šola še tudi nima lastnega krova. Zavod je navezan le na dobro voljo litijske predilnice. Učni prostori so nameščeni v Dekliškem domu, posebni stavbi, ki stoji na sredi delavske kolonije v Gradcu. Dokler meščanska šola ne bo imela lastnih prostorov, toliko časa se ne bo mogla tako razmahniti, kakor si to vsi želimo. Pristojni činitelji zbirajo potrebne zneske za lastno meščansko šolo že vsa leta Vendar zbirka ne gre tako naglo od rok, kakor si to želi prizadeto učitelj-stvo pa tudi starši šolske mladine. Ravno zaradi neurejenih prostorov so med uči-teljstvom doslej, odkar imamo šolo, že mnoge spremembe. Osebje se je že večkrat zamenjalo, kar seveda ni v prilog napredku meščanske šole.
Prva matura je dogodek, ki zasluži vso pozornost prebivalstva in seveda tudi prizadetih činiteljev. Šola je proslavila ta dogodek na Vidovo s svečano razdelitvijo prvih zrelostnih spričeval ter s posebno akademijo na Petrovo, na kateri je sodeloval tudi šolski tamburaški zbor Učitelj-stvo in mladina pa so vneto pripravljali tudi razstavo, ki je pokazala sedanje uspehe mladega zavoda in potrdila upravičenost do obstoja naše meščanske šole.
Abiturienti našega mladega učnega zavoda bodo deležni v prvih dneh julija lepega izleta na morje, kar bo krona lepih prireditev, ko so prvi Litijani in okoličani polagali na naši meščanski šoli prvo, zgodovinsko maturo. Naša meščanska šola naj vzgaja še nadalje mladi rod v Zasavju. Zavodu želimo, da dobi čim preje lasten krovi
Novi ©reM
Dopolnilnica
P . A N . G . A .
A . E . A . V . S .
D . I . A
Namestu pik vstavi črke a, a, e, g, i. 1> n, r, s, v, v, z, pa dobiš pregovor.
Obratnica
TABOR
BOTRA
DOBA
VRANA
JEZA
RUDA
ZAPOR
TARAS
VENA
LOČE
SITAR
ROGAČ
Preuredi črke posameznih besed tako, da dobiš nove besede. Začetnice teh besed ti bodo dale ime in priimek slovenskega pesnika.
črfcovnica
OLOTODJO BJJIRAOC JEISPJVA ASZTIASS NLUIKJOT
HEDVIKA
PREMAGANEC
LENIVEC
AMERIKA
GOLENICA
AKADEMIJA
Premikaj te besede tako, da dobiš v treh zaporednih navpičnih vrstah tri krstna imena.
Strti orehi
Enačba: malik, ribič, borza. — Maribor
Premikalnica: Kolin, Odesa, Pirat.
Izločilni ca: Ivan Cankar.
Med reševalce je stric Matic razdelil po žrebu
nagrad ki jih dobe naslednji:
Julij Kleinstein, Ljubljana VH. Samova uL 4, Ludovik Leban, Gorica, Via FormL ca 4-HX ln Stanko Cre*tiik, Maribor, Meij-ska 32 dobe po eno knjigo iz »Jutrovs knjižnice«.
Slavksa Seian, Beograd, Zlatiborska 61, Danuša Plesničar, Drenikova 27 in Ivan Leban, Tolmin 97 pa dobe po eno knjigo revije »Življenje in svete.
Rešitev je treba poslati najpozneje do petka na uredništvo »Jutra«, oddelek za uganke. Med reševalce bo stric Matic ra»-delil spet sdcaj lepih k"J**"ih nagrad.
Na gradnjo lučke ceste smo pozabili
In vendar bo treba čimprej obnoviti delo
Črna nad Kamnikom, 1. julija.
V naši dolini se je življenje temeljito spremenilo, odkar je podjetna avtopro-metna družba v Ljubljani uvedla dnevno redno vožnjo svojega avtobusa iz Ljubljane preko Kamnika čez Černivec v Gornji grad in v Savinjsko dolino, ki potnika v kratkih treh turah in pol prestavi iz slovenske prestolice v Solčavo ob koroški meji, v neposredno bližino bisera Štajerske; iz Solčave morete namreč že v eni uri pešpoti dospeti do hotelov v Logarski dolini, medtem ko vozi v poletnih mesecih avtobus do Plesnika. Ljubljanski avtobus je bil prva leta dnevno temeljito izrabljen, saj so se nanj v najkrajšem času privadili tudi kmetje-domačinL Prihajal je.
vračajoč se v Ljubljano, raz Cernivec pogostokrat tako prenapolnjen, da je naš človek le težko našel še kak prostor in često-krat so padale na račun vožnježelnih Staje:-cev prav robate opazka Mnogokrat je prišlo na našem postajališču pri Logarju do burnih tragikomičnih nastopov, ko tudi Štajerci sami — Lučani in Solčavčani, prišedši čez Volovljek - Raka niso dobili y »busu« primernega prostora.
Zadnja leta pa se je naval na avtobus
Eri Logarju in v Ljubljani vidno zmanjšal i tudi splošno je opažati, da se Štajerci manj vozijo na kranjsko stran. Čudno se je nam to zdelo in iskali smo kje tiči vzrok za to. Naša poizvedovanja pri sosedih na oni strani so ugotovila naslednje: Od kar je ljubljanska avtoprometna družba zvišala vozno ceno — ki se po zimskem voznem redu pri zvezi na celjski avtobus na Ljubnem zviša še za 2 din — so si Solčava ni in Lučani, ki so se že temeljito navadili na kupovanje ter obiskovanje zdravnikov v Ljubljani, premislili. Ker je vožnja v Celje cenejša za nekaj dinarjev, rajši hodijo v Celje. V Ljubljano potujejo le oni, M morajo.
Ni dvoma, da je povišek cen v relaciji Luče in Solčava z Logarsko dolino — po-vdarjamo samo ta dva kraja — slabo vplival na frekvenco v avtobusu. Kaže tudi prav v vseh voznih redih objaviti prihod in odhod avtobusa s postajališča pri Logarju v Črni. Ravno to postajališče je zelo važno; tu prihajajo na avtobus planinci z Velike Planine in Raka ter naši sosedi iz Luč in Solčave, odnosno Podvo-lovljeka. Avtoprometna družba naj ne zameri, da smo iznesli v javnost gotove ne-dostatke; storili smo to v njenem interesu, in v interesu tujskega prometa, zato jo prosimo, da položaj prouči in da skuša ugoditi želji naših sosedov tam preko, kar nikakor ne bo njej v škodo.
Tudi v splošnem so se prilike v naši dolini zelo spremenile v čast kraju in v ponos domačinov. Imamo lično šolsko poslopje, v katerem naša mladež veselo dojema učenost. Po cesti in potih srečuje potnik trope živahne mladine zdravih lic, ki hiti v šolo, ali pa se vrača veselih obrazov na svoje domove. Ob šoli sta oba gostilničarja Logar in Jurček prav lepo prenovila svoji hiši in skušata zadovoljiti popotnika. Vsa čast gre mlademu Logarju, kj. v vsakem oziru koraka z duhom časa; ne le da je svojo hišo preuredil tako, da je tudi razvajen turist vesel, ko pride pod njegovo streho, temveč je za hišo zgradil nov enonadstropen prizidek, v katerem bo uredil nekaj lepo opremljenih sob, ki bodo na razpolago potnikom, ali pa za daljše bivanje gostom-letoviščarjem. _Le-tcrvanje v tem tihem gorskem kraju, ki ga
le včasih prekinja ropot avtomobilov, hi-tečih v kranjsko ali štajersko stran. Je prav prijetno in zdrava Vsa okolica je na gosto poraščena; prevladuje smreka. Ni daleč do sedla černivca in vzpon do vasi Gozda ter do cerkvice »Na Kališu« Je prav lahek, na sedlu Volovljek-Rak pa si že v slabi uri, dasi znaša višinska razlika preko 400 m Od tu je prekrasen razgled v dolino, kjer sameva lepo naselje Pod-volovljek s staro cerkvico sv. Antona. V ozadju kipd v nebo masiv 2065 m visoke Raduhe, v neposredni bližini pa more potnik občudovati vzhodni del Savinjskih Alp z 2113 m visokim Velikim vrhom. S sedla Raka se je mogoče na levo stran že v eni uri vzpeti na Malo in Veliko Planino, v desno smer pa na Lepenatko in na Velikega Rogača, ali pa na Černivec, od koder je mogoč sestop v pol ure k Logarju v Črni.
Naš kraj je tesno povezan z zgornjim kotom Savinjske doline in domačini so se silno veselili, ki so pred leti slišali, da je gradnja ceste čez Volovljek - Raka. tako-zvana »Lučka cesta«, že sklenjena stvar. Upali so, da bodo s tem uresničene skoraj stoletne želje prebivalstva tu in onstran Raka, kajti to so zahtevale gospodarske in sploh življenjske prilike. Veliko pa je bilo presenečenje, ko se je v letu 1934. res začelo z gradnjo, toda ne tam, kjer si je ljudstvo želelo, temveč tam gori na zadnji černivški ridl Zelja domačinov je namreč bila, da se zgradi nova cesta iz doline, to je od Jurčka, ali pa že pri vasi 2agl, kjer je edino pravi teren za gradnjo res lepe in trdne gorske ceste. Ne bi se smelo gledati, ako stane gradnja km ceste več ali manj. Naše svarilo, da teren s Černivca čez Kališki masiv na Volovljek ni primeren za gradnjo, je bilo umestno. Znesek svojih 100.000 din je bil izdan po
____ ___ni skoraj več videti
dedi onih nepotrebnih deL Težkega srca gledamo sdaj, kako popravljajo z velikimi izdatki našo rido v Črni, namesto da bi začeli graditi »Lučko cesto«. Skoraj ne moreno verjeti, da je načrt gradnje lučke ceste padel v vodo. Ali naj bo izjava »Hvala Rogu nič več ne sitnarijo z lučko cesto in kredit zanjo lahko porabimo drugje« resnična? Nemogoče! Ali so Kamni-čani in naši sosedje Lučani in Solčavani dejansko načrt opustili? Ali odločujočim niso pri srcu lepote naše domovine, da zbližajo Logarsko dolino s prestolico Slovenije in da se enkrat načne temeljito delo za ustvaritev visokoalpskega letovišča na Veliki Planini, kamor se bi moglo priti po lepi izpeljani cesti čez Raka z največ-modernim avtobusom iz Ljubljane in to v najkrajšem času? Smo res tako kratkovidni in ne vidimo < «><«• «>a - » , . k -	Vse prizadete rotimo, da
vprašanja gradnje lučke ceste ne opuste. V prvi vrsti pa apeliramo na Kamničane in njihovega župana. Kamniški župani so bili do sedaj vedno duša delovanja za uresničenje te gradnje, zato smo prepričani, da bo tudi sedanji gospod župan na naš apel stopil v zvezo z odločujočimi činitelji. Upoštevati Je, da so bili ravno Kamni ča ni oni, ki so skupno z Lučani že pred davnimi leti odločno pobijali mnenje gotovih krogov, da ne kaže postaviti cestno zvezo med Kranjsko in Štajersko čez Raka. Kamničani so pač prav dobro vedeli, da so se oni krogi bali, da bi dobilo Slovenstvo preveč vpliva na prilike v Savinjski, dolini, ki je bila takrat domena delovanja celjskega nemštva. Danes so prilike seveda docela spremenjene Narodnostne In gospodarske prilike ter tujsko-prometni, ,»
odločno zahtevajo, da se fu5ka cesta čez Volovljek - Raka iz črne k Sv. Antonu zgradi čimprej. Vsako zavlačevanje in najsi bo od katerekoli strani, je greh nad ljudstvom . ......
Tekme jadralnih modelov na Blokah
Ljubljana, 1. julija
Na praznik v četrtek sta čakala pred TTT- državno gimnazijo dva avtobusa, da popeljeta modelarje, člane podmladka Aerokluba na Bloke, kjer so se vršile tekme jadralnih modelov. K odhodu se je zbralo 67 modelarjev, ki so se vse leto udeleževali tečajev za gradnjo ta izdelovali modele. Nekateri udeleženci so prinesli s seboj celo po dva, po tri modele.
Lepo vreme je že takoj v začetku ustvarilo prijetno razpoloženje. Pa tudi vožnja čez Turjak in Velike Lašče v prostornih avtobusih je bila zelo udobna. V Novi vasi na Blokah so se udeleženci zbrali ob hangarju bloške jadralne šole, ki je bil lansko leto zgrajen in v katerem so sedaj spravljena šolska jadralna letala.
Tekmovalcem so razglasih še zadnja navodila, nato pa so se vsi skupaj podali na hrib Pečnik, ki leži nasproti domu in hangarju bloške jadralne šole. Ugoden veter nad Pečnikom je omogočil modelom lepe polete. Mnogo modelov je pristalo daleč v dolini, ali pa so poleteli celo čez hrib in šli lastnikom in komisiji izpred oči. Dosti pozornosti so vzbudili rdeče pobarvani modeli modelarjev z Ježice. Poleg srečno uspelih poletov je bilo seveda do-
Ivan žarn f
Leskovec pri Krškem, 1. julija V torek je umri v krški bolnišnici ugledni posestnik g. Ivan žarn iz Nemške vasi. Zadela ga je kap. Na praznik je bil v Le-skovcu pogreb, katerega se je udeležilo častno število gasilcev iz domače in krške občine. Poleg teh pa je še prišlo k pogrebu veliko prijateljev in znancev od blizu in daleč. V slovo je igrala žalostinke gasilska godba iz Krškega. Ob grobu se je poslovil v imenu gasilcev predsednik čete pri Sv. Duhu.
Ivan je sodeloval posebno marfjivo v gasilski četi. S svojimi nasveti in deli je pripomogel do ustanovitve in razmaha čete pri Sv. Duhu. Bil je resnicoljuben in odločen mož, dober gospodar, obenem sočuten dO revežev. Pomagal je s svojimi deli številnim revežem in sosedom. Bil je res dobrih rok, kakršnih je le malo. Vsa vas in okolica znata ceniti njegova dobra dela. Vzorno urejeni so njegovi vinogradi. Pridelal je vsako leto izvrstno vino. Znal je z nJim pravilno ravnati, klet je bila ob vsakem času prav čedno urejena. Predvsem je bila njegova skrb privabiti v naše kraje prijatelje z Gorenjskega, da bi jih seznanil z izvrstno kakovostjo vin v ■ krški okolici. Zanimal se je tudi za napre-I dek občine ter je bil napreden občinski
volj tudi takih, katerih pristanek se je končal z lomom. Kljub vsemu pa so bili tekmovalci zelo zadovoljni.
Tekmovanje samo je trajalo do ene ure. Po kosilu so se udeleženci zbrali na hribu pri domu bloškega jadralnega centra in občudovali jadranje upravnika centra g. Raznožnika, ki se je bil med tem dvignil in plaval v letalu tipa »Salamander« nad Pečnikom.
Nekako ob treh je komisija razglasila rezultate. Prvih šest tekmovalcev je dobilo lepe diplome, za prve tri pa je Aero-klub določil še nagrade v obliki poletov. Po rezultatih so bili: 1. Skriep Dušan, 2. Skrlep Fedor, 3. Kobal Boris, 4. Snoj Stanko, 5. Noveli Branislav, 6. Snoj Stanko.
Popoldne so se vsi udeleženci odpeljali v avtobusih preko Cerknice na drifcavno mejo v Planino, odtod pa čez Logatec in Vrhniko v Ljubljano.
K lepemu uspehu tekem je poleg navdušenega dela mladih modelarjev pripomogla tudi vzorna organizacija. Tekme same kažejo, da se posebno v zadnjih letih mladina vedno, bolj,zanima ža letalstvo in da se je v tem lepem športu, začela z uspehom tudi praktično udejetvovati.
odbornik. Z umestnimi predlogi je vedno ■pripomogel k uspešnim izvedbam raznih del v občini Kot zvest pristaš nacionalne misli se je vsikdar, kadar mu je dopuščal čas, z veseljem odzval vabilu in prišel na zborovanja. Kako priljubljen je bil, je najlepše pokazala udeležba pri pogrebu. Pokojnemu bodi ohranjen blag spomin, družini pa naše iskreno sožalje!
Trideset let litijskega Sokola
y Litija, 1. julija Po usodnih dogodkih v- letu 1908 se je narodnostna in sokolska misel razplamtela na vseh koncih našega ozemlja. Tedaj je zakrilil tudi nad Zasavjem ponosni Sokol in naslednje leto — to je bilo pred 30 leti — se je ustanovilo v središču Zasavja prvo Sokolsko društvo »Litija — Šmartno«. Na čelo mlade sokolske edinice je stopil starosta br. dr. Ivan Premrov, ki je do* kazal svoje jugoslovansko čustvovanje v težkih dneh balkanskih bojev tako, da je odšel še z nekaterimi slovenskimi zdravniki pomagat pomoči potrebnim srbskim ranjencem. Za svoje samaritansko in bratsko delo je bil deležen mnogih trpkih udarcev. Odtlej se je sokolska misel širila v vse
Ignac Koprivec:
Kose se bliskajo, travica pada
Vode po slovenje-goriških travnikih so usahnile. Plohe v zadnjih dneh so vsaj nekoliko oprale od povodnji oblateno travo in gospodarji niso več tako čemerni kakor so bili pred štirinajstimi dnevi, ko je izgle-. dalo, da ne bo niti voza krme za na svisli. Finejša trava je sicer zginila, ker jo je voda pomandrala in nalepila na zemljo, ona močna, odpornejša pa je še ostala, redka seveda in pri dnu blatna, ali kak peljaj je bo še vendar, da živina ne bo pocrkala od gladu.
Košnja je bila nekoč opravilo, ki je napolnilo Slovenske gorice s smehom in dobro voljo. Najprijetnejše delo je bilo to. Kmetje so se ga veselili vse leto, danes pa se je veselost nekoliko unesla, zakaj ljudje klonijo pod silo teže, ki jim leži na plečih ter tonejo v strahu in skrbeh.
Po vaseh, ki so oglušele za tradicijo in narodne običaje, poteka čas košnje tiho. Morda tu pa tam zavriska vinjen kosec, ali zakriči trudna spravljačica, če jo kdo udari z grabljami po gležnju, onega razposajenega ukanja in smeha pa ni več čuti. Ni belih rokavcev kakor nekoč, ni rdečih lic in iskrečih se oči. Izgarani težaki so oblečeni v strgano obleko in še na misel jim ne pride, da bi segli v skrinjo po edino celo srajco, ki jo hranijo v nji za praznike ali za smrtno uro. Nekoč je bilo na travnikih vse belo in snažno, vse živahno in dobre volje, zdaj pa ... Oh, nekoč! — Ta trda beseda. Kakor bi sedanjost bila samo za to, da človeka tepe. Ali res ne bomo mogli nikoli več reči, danes je tako?
Ča človek gleda skozi povečalno steklo, še tudi danes odkrije kje takšno življenje;
v miniatum seveda, ali vesel ga je, zakaj dandanes mora biti človek zadovoljen z malim. Še deset let borb in trpljenja in tudi tega ne bo več. Kmečkq delo bo zgubilo pestrost in slikovitost, s katerim je bilo nekoč prepleteno, da je bil težakom trud olajšan.
Pravilna je trditev, da s prodorom pro-svete na podeželje zamirajo stari običaji, vraže, čarovnije. Ampak kdo si pa pri nas ni na jasnem, kako je v našem podeželju zastran prosvete? — Tu vraže in čarovnije ostajajo, zginjajo pa običaji, ki so navadno produkt gospodarske aktivnosti kmetij in znosnega življenja težakov. Pri nas zamirajo običaji uipetno. zaradi siromašči-ne, ne pa na podlagi napredka. Kruh bi jih ohranil še tako dolgo, dokler bi jih prosvet-ljenost res ne shranila v arhive.
Mnenje, da so narodni običaji kmečkemu delavcu moralna opora pri izvrševanju njegovega težkega dela, je pravilno. Prosveta nudi kmečkemu delavcu v zameno za običaje svojih sil, ki ga krepe. če pa so mu običaji vzeti umetno, preden ga je oblila blagodat prosvete, ga lahko to udari huje od vsega, kar ga že itak tlači.
Ker je danes iz večih razlogov težavno govoriti o pravi sliki podeželja in pisati o življenju večine, bom prikazal potek košnje iz vasi, ki si je še obdržala zvezo 8 starejšim časom, na katerega se očanci po kmetijah tako radi ozirajo.
Takole rahlo je nekega dne potrkala na razgrete glave kmečkih gospodarjev misel, da bo treba sklepati kose in iti na košnjo. Skrivnostno so se ozirali proti sosednim kmetijam ter vlekli na ušesa, če bi začuli
kje kakšno znamenje, ki bi izdajalo nemen soseda. In če ni bilo nič, je ta, ki je že deset let otvarjal čas košnje, pogledal veselo v nebo ter ukazal svoji hčeri, naj gre naprosit za prihodnji dan kosce. Sedemnajst jih mora biti, sicer ne pade Velika seč, Klene, Muže, Telečjak in za Drvanjo. In ko vidijo sosedje, da je prvi plast trave poko-šen, pridejo na travruke tudi oni.
Od dveh zjutraj se zbero kosci, večinoma težaki na odslužek in viničarji, na dvorišču pred kmetijo, kamor hodijo na delo, in ko so približno vsi, zbudijo gospodarja. Ta jim postreže z žegnano slanino, s kvase-nicami, žganjico, z vinom, in ko so pojuži-nali, zadene koso na ramo tudi on ter jih pelje na travnik.
Ne dani se še, le zvezde zgubljajo na izrazitosti. Tam pa tam laja lisica, vriska sova, in osamel ščebet zgodnjega ptiča se meša s pokojnim šelestenjem listja, ki se po-zibavlje samo od sebe. Na travnike lega megla. Rosa, ki je prekrila trate, moči koscem strgane obuši in otresena trava riše za njimi pot. Zdaj pa zdaj kateri zavriska ter splaši s svojim glasom vrano, da zakriči, zaplahuta s perutmi ter odleti na drugo drevo.
Ko pridejo kosci na široko cesto, stopijo v vrsto ter zapojo, in petje iz sedemnajstih grl, izmed katerih jih poje prvi in drugi glas le pet, vsi ostali pa vlečejo bas, drami iz sna ljudi po kočah, da zehaje vstajajo, godrnjajo potem pa se spravijo na delo.
Na travniku odlože kose, si zajamejo vode v voderje, pijejo, nabrusijo kose in gospodar z glavnim viničarjem ter hlapcem pregazi mejo, da bi ne delali soseda škode. Potem se gospodar postavi k meji. S koso napravi pred seboj križ, »Bog pomagaj 1« pravi in ostrina tankega rezila švi-
sosednje vasi in danes štejemo že več edl-
nic: Sokolsko društvo Šmartno in Sokola Ponoviče-Sava, ki sta se odločili od matičnega litijskega Sokola, ter agilno sokolsko četo na Polšniku, ki je med najvišjimi v vsem Zasavju.
Za uvod v sokolske svečanosti bo svečana akademija v litijskem Sokolskem domu. Nedelja 2. julija pa je vsa posvečena so-kolski misli. Dopoldne bodo vaje na telova-dišču, popoldne pa bo nastop s sodelovanjem vseh oddelkov. Zatem se bo vršila sokolska zabava
Litijskemu Sokolu kot matičnemu društvu sokolskega napredka v Zasavju želimo k tridesetletnici, da bi v slogi in bratskem soglasju korakal še v nadaljnje jubileje. Zdravo!
Pes čuval
Prijatelj lista nam je opisal svoj naslednji resnični doživljaj:
Bilo je dne 25. junija ob 3. zjutraj. Spal sem zelo trdno, iz spanja pa me je prebudil moj pes-ptičar, ki je na vso moč cvi-lil. Prižgem luč in vidim, da je pes zelo nemiren. Meneč, da hoče ven, mu odprem vrata in ko vidim, da potrebe ni opravil, ga spravim spet nazaj. Ko se spet vležem, priteče pes k postelji, se vzpne na njo, začne lajati, tuliti, prime za blazino in jo vleče s postelje. Na ukaz »lezi«■ ni ubogal, nego je začel begati s kota v kot, pritekel spet k postelji, prijel blazino in jo vlekel k vratom ter skušal vrata odpreti. Vrata so bila zaprta s ključem in, ko jih ni mogel odpreti, je začel tako pretresljivo tuliti, da me je spreletela groza.
Početje psa se mi je zdelo zelo čudno. V glavo so mi šinile razne misli: morda ogenj ali tat. Vstal sem in poslulal ter naenkrat začutil prvi sunek potresa. Pes se je preplašeno stisnil v kot. Nato je zabučal drugi sunek, najmočnejši pa je bil tretji. Koča se je zazibala, posoda preobračala in zdelo se mi je, kakor da bi bil v kakem čolnu. Pri tretjem sunku se je razločno slišalo zateglo bučanje od vzhoda proti zahodu.
Po potresu se je pes umiril in zaspal. Po vsem tem se vidi, kako žival občuti že v naprej kako nevarnost Se bolj čudno pa je to, kako je hotel pes svojega gospodarja na pretečo nevarnost opozoriti in ga rešiti. Zgodilo se je to v gorski koči na Ilovici (1256 m nadmorske višine).
SOKOL
Taborjenje Sokola Maribora matice. Sokol Maribor matica priredi samostojno taborjenje v Martuljku na Gorenjskem za članstvo In naraščaj nad 16 let. Prijave je oddati v društveni pisarni vsak dan od 11. do 12. in od 16. do 19. do vštetega 10. Julija. Tabor bo trajal štiri tedne in znaša tabornina 10 din dnevno.. Plača se lahko v dveh obrokih, in sicer 1. obrok do 10. julija, drugi obrok pa po 1. avgustu. Ta tabor ne bo v zvezi z župnim taborom, ampak bo izključno za pripadnike Sokola Maribora matice.
Sokol v Cerkljah ob Krki priredi danes 2. julija javni telovadni nastop, združen z zletom Mežiškega sokolskega okrožja in tekmami moške in ženske dece. Začetek tekem ob 8. in skušenj za popoldanski nastop ob 14. Popoldanski nastop se začne ob pol 16. Vabimo vse bratske sokolske edinice in sokolstvu naklonjeno občinstvo, da se udeleži prireditve ter s tem pripomore k še večji okrepitvi sokolske misli na širnem cerkljanskem polju.
Uprava Sokolskega društva Blejska Dobrava občinstvo obvešča, da se je morala za 2. julija določena velika javna tombola iz tehničnih razlogov preložiti. Tombola bo 16. julija ob 15. uri, ako pa bi bilo na ta dan slabo vreme, pa 6. avgusta ob isti uri. Društvo ima namen v okvirni sokolske Petrove petletke zgraditi lasten dom ter zaradi tega priredi veliko tombolo s krasnimi dobitki kakor: motorno kolo, ženska in moška kolesa, divan, zaboj sladkorja in vrečo moke ter mnogimi drugimi krasnimi dobitki. Tombola bo na društvenem letnem telovadišču na Blejski Dobravi poleg postaje Dobrava Vintgar. Tablice so po din 3 ter se dobijo pri društveni uprsvi, v kolodvorski trafiki na Jesenicah, v trafiki sestre Mice Mesarjeve na Jesenicah, v trafiki g. Ran ta poleg dvorane Kino-Radio, Jesenice—Fužine in pri podružnici NSZ na Jesenicah, Sokolski dom. Prosimo, kupujte naše tablice!
Ljubljanski Sokol poziva svoje članstvo in naraščaj, ki se namerava udeležiti III. zleta sokolstva na Jadranu na Sušaku dne 15. in 16 julija 1939, da se prijavi v petek 30. jnnija v društveni pisarni (od 9. do 12. in od 16. do pol 17.); za članstvo in naraščaj odobren popust 75% na železnicah, na parobrodih pa 60% za članstvo in 75% za naraščaj. Vplačati je torej treba 1 din
stne po travi, jo podre ter jo potegne v plast. Za prvim koscem, ki mu pravijo prednjak, se razvrate ostali po socialnem stanju in po funkciji. Največji siromak kosi zadnji, če ni morda najboljši kosec, da bi se ga zaradi tega bali, zakaj če je zadnji boljši od prednjega, mu lahko nagaja. Lahko mu »reže gor<r, in meče plast na njegovo travo. Sedemnajst koscev se postavi v vrsto drug ob drugega in vsi zamahnejo s kosami naenkrat. Kose hrustajo rosno travo, ratišča škrtajo in voderji, ki jih imajo kosci zataknjene za predpasnike, da jim vise po trebuhih, zanihajo ob slehernem po-tegljaju ter poropotajo z brusnimi kamni.
Na vsakih dvajset korakov je treba brusiti. Ostro se zajeda v mirno vzdušje brušenje in kdor nabrusi prvi, se pokrepča z vinom in da slatinar dalje. Pred kosci se oglaša prepelica. Vedno se jim odmika. Ko se jim zdi. da so ob nji, se oglasi zopet nekje globlje na travniku. Le njena jajca najdejo včasih, in tu pa tam se zgodi, da kateri poreže s koso noge mladim zajcem, k! jih je divja dolgouhka pustila sredi travnika in zbežala.
Ko zvoni sedem, jim prinese domača hči zajtrk. Saj ne jedo veliko, ali svinjino iz tiinje in gibanice, brez katerih kosci ne morejo kositi, založi vsak. Pijo pa obilo in zgodi se, da kak kosec zajtrk prespi, da bi se nekoliko iztreznil. Ko kosci zagledajo dekle z zajtrkom, ustavijo delo in zapojo:
>Micka zajtrk nese, mimo mene nese, jaz pa le od zaja imickam no kosim. Virt naprej kosijo, nam zadnjim te smejijo, jaz pa le od zaja imickam no kosim. Kosa je rjava, žganica ni ta prava, jaz pa le od zaja imickam no kotim*
za zletno legitimacijo ta II fin a iletul
znak odnosno 10 dni za zletni znak telova-dečih. Skupna prehrana stane 15 din za dva Sni, ki pa ni obvezna, skupno prenočišče je brezplačno.
Iz Hrastnika
h_ Zvočni kino S°koi predvaja danes
ob 16. in 20. film iz afriške džungle »Gospodarica prašume«.
h_Na naslov okrajnega cevnega odbo.
ra. Pri nas je zelo razvit avtomobilski promet. Avtomobilisti prihajajo po dveh banovinskih cestah — preko Zidanega mosta in preko Dola — v Hrastnik ter skozi Hrastnik v Trbovlje. Na križiščih cest pa tuj avtomobilist ne ve, kam naj krene — na desno ali levo, da bo zadel pravo pot. Zato obstoji na križišču in čaka, da pride kak človek, da ga lahko vpraša: »Kam drži na levo cesta, kam drži na desno pot«. Pri vsem tem čakanju pa nastanejo dostikrat prometne ovire, če že ne nesreče. In tako nastane tudi dostikrat nejevolja vozni kov, kakor pešcev. Vsem tem neprilikam bi pa lahko prišel okom za to poklicani čini tel j, to je okrajni cestni odbor. Če bi postavil na cestnih križiščih proti Dolu in pri zalogi piva zadosti velike napisne tabla (kažipota).
Iz Trbovelj
t— Frizerska obrt v Trbovljah vidno napreduje. Zlasti se naši frizerski mojstri trudijo, da čimbolj ustrežejo že zelo razvajenim zahtevam našega nežnega spola, ki ni zadovoljen s povprečno pričesko, temveč želi prvovrstne mestne postrežbe! Treba je priznati, da so se naši damski saloni, če jih tako že lahko imenujemo, tehnično in higiensko že zelo izpopolnili. Bilo bi le potrebno več smotrne izurjenosti frizerskega naraščaja, ki bi ga morali pošiljati tudi na prakso k mestnim frizerskim podjetjem, zlasti pa tudi pomočniško osobje vežbati v sodobni frizerski stroka, morda potom strokovnih tečajev, ki bi se jih dalo pač ustanoviti v Trbovljah samih. O tem je bilo govora že lansko leto, pa je zopet vse zaspalo. Naša frizerska obrt je zdaj izpopolnjena z otvoritvijo novega damskega in frizerskega salona, ki ga je uredil priznani mojster g. Maks Petretič na Vodah pri Pravdiču.
• Nov grob. V Studenicah pri Poljčanah je preminil v starosti 72 let upokojeni šolski upravitelj g. Jože Kold. Zapustil je dve hčeri in sina. Pogreb blagega pokojnika bo danes v nedeljo ob pol 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje!
Termiti uničujejo telefonske vode
Pred nekoliko meseci je neki pivovar-nair v Portu Danviinu v Avstraliji povedal, da so termiti vdrli v njegovo klet in posrkali 80 sodov najboljšega piva do zadnje kaplje. Ta krok je veljal pivovarnar-ja 250 funtov šterlingov.
Toda ti žejni termiti so prave sirote proti tistim svojim tovarišem, ki delajo sedaj sive lase avstrijski brzojavni upravi, Poskusdlli so namreč zaščititi telefonske vode v zemlji z lončenimi cevmi, air-zenikom im različnimi plastmi tolšče, a kako so se kontrolni uradniki pred nedavnim začudili, ko so na nekem kraju, kjer je bil v vodu nastal kratek stik, ugotovili, da so bili termiti prezrli itn požrli ne samo cevi, temveč oalo arzen ik, vozel ino in končno še debeli svinčeni plašč, da so končno dospeli do telefonskih žic. Sedaj premišljujejo, kaj bi bilo še storiti, da termitom pokvarijo veselje do takšnih dragih požrtij.
Žalni gost kradel srebrne žlice
Ze pred časom je zasebnim osebam in pokopališkemu osebju v Rigi padlo v oči, da se mlad moški udeležuje večine žalnih svečanosti v iimovitih družinah. Ugotovili so tudi to, da v mnogih paimerfh na skrivnosten način izginjajo razne dragocenosti.
Po sistematičnem opazovanju so ugotovili, da neki žalni gost, ki je svojo boCe-čino kazal še posebno očitno, po navada nikomur ni bil znam. Po nekem pogrebu so te dtnš tega gosta«, mladega moža, preiskali in 90 potegnili iz njegovih žepov od tacat »rebrnih žlic. Bolečina in strah na njegovem licu sta bila tedaj nepooatrejena.
Ob osmih pridejo na travnike spravljači. Večinoma dekleta in mlajši fantje, ki še niso za košnjo. Takrat postane na travnikih živahno. Kosci love spravljačice, jih mečejo v travo ter jih nadevljejo z njo, potem pa zopet pojo in kosijo, dekleta pa raztresajo nakošene plasti trave.
Okrog devetih prinese domače dekle koscem južino. Na vrhu jerbasa ima sedemnajst šopkov napravljenih iz fajglja, pela-gonije in povezanih z rdečo nitjo. Ko odloži jerbas, pridejo kosci k nji in vsakemu izmed njih pripne za klobuk šopek. Največjega dobi prednjak, če ni med kosci njenega fanta. To je vesela ura, ki požene koscem v grla vso moč, da pojo kakor pri te-lovski procesiji. Če je sonce premočno, nehajo takrat kositi in gredo med spravlja-če, zvečer pa nadaljujejo košnjo.
Spanja je v tem času na kmetih malo. Ob enajstih zvečer pridejo delavci domov s košnje, ali s hlevov, kjer so tlačili seno, zjutraj ob dveh pa je treba vstati in iti na košnjo znova, in to tri tedne dan za dnem.
Čez dan je na travnikih prijetno. Tudi spravljači pojo. Objeti med seboj hodijo s travnika na travnik, obračajo dišečo seno, raztresajo senene navlje, ki jih delajo prvi dan, ko je trava pokošena, najlepše je pa seveda, ko je seno na vozeh. Visoko naloženi vozovi škriplje jo po cestah, okovana kolesa cvilije po bregeh, ko so zavrta in konji stopajo po travnikih ponosno, kakor bi vedeli, da ta dan delajo zase.
Le takrat, ko pride na travnik voznik, ki pobira suho seno za duhovnega gospoda in za organista, delavcf umolknejo. Kmet odrine jezno navelj sena in zagodrnja: »To imašlc Zvečer se čuje tu pa tam pijano vriskanje in petje, potem pa vse utihne. Zjutraj se ponovi življenje prvega dne.
CENE MALIM OGLASOM
Bo 60 par xa besedo, Din &— davka za vsak oglas ln enkratno pristojbino Din S.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12-—* Dopisi in ienltve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglas* Din 20.—« Val ostali oglasi se zaračunajo po Din L,— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za Šifro aH dajanje naslovov. Najmanjši znesek aa enkratna objavo oglasa Din 17^
Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« jjjjj j^. y gnamkah
odgovor, priložit«
Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer se zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska
pristojbina Din 5.—.
Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana.
Za letovanje
v Poljanah
ee priporoča gostilna »Tavčar« v Poljanah n. fikofjo Loko.
14981 38
Letoviščarjem
Be priporoča gostilna pri »Mačku«, Poljane.
14982-33
Aleksandrovo
Restavracija ln kavarna Popolna oskrba, soba s taksami 45 din dnevno (zajtrk: kava z maslom, kosilo: Juha, pečenka, 2 prikuhl, večerja: ribe ali meso, sadje ali kompot) Mare Orlič.
14953-38
Selo! - Žiri!
Idiličen miren kraj ob Sort, Penslon Milan Po ljanšek. 15 opremljenih Bob, lastno kopališče — čolni, gozdni izprehodl. Prvovrstna hrana, popol na oskrba 35 in 37 din.
14705-3J
Najbolje priporočeni planin.-jezerski počitniški domovi
Salzkammergut, Unterach am Attersee. Nemški tečaji za inozemce(ke) in za tuje jezike. Športni učitelj (ica) srednješolski profesor(ica). Lastno posestvo z vrtnarijo, lastna vila za dekleta z obrežnim kopališčem in čolni, park, tekoča topla voda. Ločena vila za dečke z lastnim obrežnim kopališčem in čolni, športni travnik. Odlična oskrba. Prvorazredne reference. Dekliški penzionat St. v. Kastaly, Wien VIII, Langegasse 65, telef. A 27-4-22.
16000-38
Letovišče LuČe
v gornji Savinjski dolini Iglasti gozdovi, prijetne kopeli, dnevno dvakratna avtobusna zveza s postajo in Celjem. Pen-zija od 35 do 45 din. Dobra kuhinja. Naslov: Gostilna Raduha, Luče 14430-38
Priporoča se letovišče in kopališče
IVO SORL1. Gorenja vas. Poljanska dolina.
14244-38 Na morje
V Bolu na Braču oddajamo »obe in stanovanje. Informacije: M. Bezerič, Bol Brač.	16026-38
V planinskem
zdravem kraju
na Pohorju oddam 5 osebam stanovanje in hrano za ceno 25 do 30 din. Pišite na Matildo Vranjek, Hudinja 109, pošta Zreče.
16043-38 Letoviščarjem
ki hočejo prebiti odmor v Žireh, se najlepše priporoča Alojz Gostiša, gostilničar, Žiri.
15857-38
Letoviščarjem
se priporoča restavracija »Krona«, Škofja Loka.
16040-38
V Hvaru
oddam opremljeno sobo in kuhinjo za deset din dnevno Naslov: B. Lah, Hvar, — Dalmacija.
15469-38
Kdor želi
poceni preživeti počitni ce v zdravem gorenjskem zraku naj piše na Albert Murn, Bohinjska Bistrica. Penslon dnevno za osebo s 4 kratno hrano 40 do 45 din. — 15923-38
Počitnice
na Pokljuki
rezplačno se sprejme nacionalnega dijaka, ki Je s prav dobrim uspehom dovršil 6. razred gimnazije, da bi priprav ljal petošolca za 6 raz red. Prednost oni, ki ena kitaro. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Dijak — Pokljuka«.
16280-38
Vila Vesna
Omišalj
oddaja lepe privatne sobe s krasnim razgledom na morje.	16364-38
Kam pa,kam 1
Mila, mila lunica
kje Je moja ljubica, prav gotovo h Kramarju je plesat danes šla.
16212-18
V nedeljo
in ponedeljek
9. In 10. julija t. 1. v Dragomlju tradicionalno slavnostno žegnanje. — Igral bo odlični domžal ski reskvarjev jazz.
15966-18
Balincanje
Športni balincarski klub »Bežigrad« in klub »Šiška« tekmujeta danes danes 2. julija na vrtu gostilne Re-bec, Tyrševa 71, ob 3. uri popoldne.
16387-18
Gostilna Martine,
Zg. Šiška
Danes plesna prireditev! Senčnat vrt! Velika dvorana ! Točimo posebno fino črnino!
16381-18
Domačinko
poverljivo, resno, marljivo, staro 38 do 40 let, Iščem za vodstvo malega gospodinjstva brez žene ln otrok. V poštev pridejo samo zares inteligentne osebe boljšega socialnega položaja ln 1» mogočnosti muzikal-ne. Ponudbe brez označbe naslova, dosedanjega zaposlenja ln brez sli ke niso zaželjene. Apo-tekar Jovanovič, Vinkov Cl.	15533-1
Trgovski pomočnik
vojaščine prost, dobro iz-vežban v manufakturni, železni, špecerijski in galanterijski stroki, dober proda; jalec in spreten izložbeni aranžer, dobi takoj mesto. Le gornjim zahtevam od-ovarjajoči naj pošljejo ta-:oj svoje ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Sposoben«.
15531-1
Diplomirano
filozofko
ali absolventko učiteljišča iščemo s prvim septembrom za pomožno vzgojiteljico v dekliškem pensionatu. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Nada«.
16050-1
Preklic
Radi gasilske prireditve v Mostah 2. Julija prestavim mojo prireditev na 9. julija 1939. Kavčič Leop., gost.
15927-18
Na priznano
lzhorni dolenjski cviček in fina štajerska vina vas vabi staro znana gostilna prt Panju, Vegova ul. 10. Ob vsakem času razna topla in mrzla jedila, gostom na razpolago balinišče, biljard v zabavo ee pa igrajo danes in vsak večer lepi komadi na klavirju itd. Zato pridite še danes ln zahajajte vedno ln ob vsaki priliki samo v Vegovo ul. 10 v gostilno k Panju, kjer se boste najbolje in najceneje zaba. vali. Se toplo priporoča ln vas vljudno vabi TONE EUČ.
16111-18
V gostilni Putrich
danes ples. Izborna vina. Gorka in mrzla jedila. Lep senčnat vrt. Vljudno vabljeni.	16362-18
G T. Rotman:
S Pegazom — okrog sveta
Vzgojiteljico
s perfektnim znanjem angleščine, francoščine .nemščine iščemo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Inteligentna«.
16051-1
Gospodinjo
z izobrazbo pri zakoncih brez otrok iščem. Ponudbe z podatki in pogoji je poslati na ogl. oddel. Jutra pod »Gospodinja«.
16186-1
Odvetn. kandi-
dat(inja)
se sprejme za Ljubljano najkasneje s 1. X. t. 1. ev. s subst. pravico. Dopis na p. predal 219 Marj. Vombergar, Ljubljana.
16218-1
Pekovskega
pomočnika
sprejmem. Pretner, Vodnikova c. 69.
16201-1
Hinša pomočnica
za vsa hišna dela, znati mora nekaj kuhati dobi službo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16121-1
Žagarja
za venecijanko, veščega popravila išče Parna žaga, Medvode.
16134-29
84
Ko je le še malo manjkalo, da bi bil poljubil mater žemljico, pa je v veliko začudenje naših zračnih potnikov neznansko hitro šinil naprej. Kaj se je bilo zgodilo? Zapeli so se bili za avtomobil, ki je ravno tedaj s prepovedano brzino drevil po cesti.
Toda šofer ni bil dodatnega tovora prav nič vesel in je zavrl. »Pegaza« pa še ni mikalo, da bi se ustavil; na vrat na nos je hopsnil pred avtomobil, pri čemer so naši potniki seveda počepali na tla.
Dopisnika
mlajšega samostojnega v hrv. slov. in nemški korespondenci išče veletrgovina koles za Zagreb Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki plače na Publicitas d. d. Zagreb Ilica 9 pod številko 53631.
16001-1
Šiviljo
(entlarico) ft pletenine, — sprejmem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16342-1
Glektromojster
- tehnik
b pravico za samostojno upravljajne visokonape. tostne naprave, ki istočasno izvršuje in nadzira druga elektrotehnična dela, po možnosti s kino-operaterskim Izpitom dobi takoj mesto. Ponudbe z referencami ln zahtevki poleg prostega stanovanja in ev. hrane Je poslati na ogl. odd. Jutra pod ši fro »Tehnik«
15390-1
Trikrojevalec
prvovrstna moč dobi stalno službo. Proizvodnja čevljev Robinšak, — Maribor.
15374-1
Iščem kuharico
marljivo, ki tudi vse drugo v hiši sam dela. Plača 300. Vprašati Heinitz, Pe-trinja.	16042-1
Veščo prodajalko
izučeno v modni stroki, starosti 2 do 28 let, po možnosti z znanjem nem škega jezika, iščem. Plača 1.200 do 1.500 din, nastop takoj ali 1. avgusta. Ponudbe pod »Moda« na ogl. odd. Jutra.
16024-1
Frizerko
sprejmem takoj ali 15. julija. Plača 500 din in vsa oskrba. Žerjav, Kranj.
15989-1
Šofer — mehanik
dober vozač za nov osebni avto se sprejme takoj. Ponudbe na ogl. odd. lutra pod »Kranj«.
15938-1
Mlajšo prodajalko sprejmem za točilnico pijač, služba stalna, zaslužek dober. Pismene ponudbe na Kol. restavracija, Pragersko. 15939-1	Pomočnica pridna ln natančna za izdelovanje finega perila se Išče Ponudbe na ogl. vdd. Jutra pod »333«. 16119-1 Gospodično zmožno perf. nemškega jezika ln nekaj šivanja, sprejmem takoj k otrokom. Samostojno zanesljivo, ne začetnico. Plačam din 250.— do 300 Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra vzgojiteljica«. 16096-1
Pomočnika železninske stroke, sprejmem, ki je vajen tudi drugih predmetov, ter dober prodajalec. Istotako sprejmem vajenca, ki je dovršil 4 razrede meščanske šole 2 dobrim uspehom ter ima veselje do trgovine. Ponudbe na Ivan Vizovišek, Žalec. 15865-1	
Vlastelinstvo v Slovenij išče sposobnega upravitelja. Reflektira se samo na prvorazredne moči, kateri lahko dokažejo, da so bili v Sloveniji najmanj 10 let v sličnem svojstvu zaposleni. Samo oženjeni ref. lektanti naj javijo svoje zahteve z označbo dosedanjega delovanja na »Publicitas« Zagreb, Ilica 9. 15841-1	
	Izurjene pletilje za stalno delo sprejmem takoj Brlsnlk, Tyrševa 37. 16262-1
	Stalno službo dobi, kdor posodi za Investicijo strojev 5000 din. Ponudbe na ogl. od del. pod »Mlajša moč«. 16263-1
Natakarica pridna in poštena z nekaj kavcije dobi takoj stalno nameščenje; na vesti treba starost in zadnjo službo. Gostilna Kern, Cerklje pri Kranju. 16099-1	Brivskega pomočnika z oskrbo ali brez in vajenca sprejme Salon »Merlok«, Sv. Petin e. St. 76. 16258-1
	Izprašan ega strojnika sprejme večje lesno Industrijsko podjetje za takojšen nastop. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »280«. 16238-1
Fotograf 1 retušer 1 koplst 1 operater Leica Samo sposobna moč za takoj Foto Pelikan, Rogaška Slatina. 16102-1	
	Konditor za kavarno in restavrači Jo za takoj se išče. Pred staviti se v Veliki kavarni v Mariboru. 16300-1
Pekovskega pomočnika dobro moč ki bi raz-našal tudi kruh sprejme takoj. Rudi Jernej, črna prt Prevaljah 16103-1	
	Sobarico Iščem za takoj. Predstaviti se v Veliki kavarni v Mariboru. 16309-1
Služkinjo pridno in pošteno, stalno, s priporočili išče dobra hiša, Dopise na ogl. oddel. Jutra pod »Dobra plača«. 16041-1	
	Začetnico Ljubljančanko, mlajšo sprejmem v trgovino Ponudbe na ogl. odd. Jutra »Za vsako delo« 16306-1
šofer mehanik dober vozač, za nov osebni avto, dobi takoj mesto. Ponudbe na ogl .odd. Jutra pod »Kranj«. 15958-1	
	Dekle za vsa hlSna dela ln znanjem kuhe sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pridna ln poštena«. 16293-1
Službo dobi takoj dekle, vajeno kuhinjskega opravila in pospravljanja sob. Vprašajte v hotelu Stegu, Celje. 16068-1	
	Kamnoseškega pomočnika za marmor ali granit sprejme Franjo Kunaver, Itttn-nosek, Sv. Križ, Ljubljana. 16352-1
Gospodinjo iščem. Cenjene ponudbe na podruž. Jutra v Celju pod »Skromna takoj.« 16073-1	
	Vrtnarja in služkinjo sprejmem pod ugodnimi pogojj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Marljiv in poštena«. 16292-1
Marljivi kolesarji večjih krajev Slovenije lahko zaslužijo preko 100 din dnevno tekom letne sezone. Pismene ponudbe na »Pro-tektor«, Maribor. Priložite dvodinarsko znamko. 16060-1	
	Kuharico za priprosto družinsko kuhinjo 30 oseb, sprejmem. Ponudbe na: Koritnik, hotel aSlon«, Ljubljana. 16340-1
Spretnemu prodajalcu in prodajalki nudim me sto za takojšen nastop. Pogoj prvovrstne zmož nosti v meš. blagu. Po nudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Prodajalka 66« 15993-1	
	Dva dobra hlapca vajena vožnje lesa iz gozda išče lesna trgovina Valentin Erlah, Jesenice. 16328-1
Dobro kuharico ki je vajena preproste ln fine kuhe vlaganja sadja in zelenjave ter sobarico, ki zna lepo pra ti likatL krpati, servira ti in pospravljati boljše sobe sprejme večja trgovska hiša na deželi. V kuhinji in prt perilu pomoč. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Spretna 400 do 500 dl n« 16021-1	
	Iščemo Absatzglas frezerja Ab-satzstlftpresepja. Ponudbe na ogl. od. Jutra pod »Stalno«. 16358-27
	Dva čevljarska pomočnika prvovrstna sprejmem. Ložar, Kongresni trg 16. Ljubljana. 16365-1
Prodajalka se sprejme za trgovino s papirjem in galanter. Nastop takoj ali kasneje Ponud. na ogl. odd. Jutra pod »Agilna 33«. 16179-1	
	Perfektno kuharico z dolgoletnimi spričevali v starosti med 30 in 40 let spremem takoj. V ponudbi je treba navesti dosedanja službena mesta, starost in pa priložiti sliko. Samo tako opremljene ponudbe ,1e poslati na naslov: Franc Mastek, Maribor. Glavni trg 16. 16366-1
Natakarica čedna, poštena dobi takoj službo. Kavcija najmanj din 2.000. Majer hold, Mozirje. 16144-1	
Frizerko zelo dobro tudi v ma-nlkiranju potrebujem. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Stalno mesto 66«. 16157-1	Šiviljske pomočnice in praktikantko, sprejmem takoj. Salon »Emona« Ljubljana, Šiška. Lepodvorska ulica 3. 16357-1
	Postrežnico sprejmem. Sp. Šiška, Jezerska ulica 4. 16404-1
Ključavničarja — mehanika vojaščine prostega, mlaj Sega, iščemo za takojšnjo trajno zaposlitev prt stroju za predelavo papirja. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Industrija Ljubljana«. 16167-1	
	Mizarskega pomočnika potrebuje A. Cimerman, mizarstvo. Devica Marija v Polju. 16399-1
Pridno dekle srednjih let, zmožno kuhe ln vseh hišnih del Be sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna ln snažna«. 16093-1	
	Kuharico za vse išče boljša družina z dvema majhnima otrokoma. Plača pajmanj 300 din. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16397-1
Kuharica perfektna, samostojna za dve osebi se sprejme Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16307-1	Frizerko dobro moč. sprejme takoj v stalno službo salon Vreček, Ljubljana VII, Celovška 30 16392-1
	
	\Sluibe iiče I
Pisarniška pomočnica začetnica absolventka trg. šole se takoj sprejme. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izka-žem se v praksi.« i 16261-1	
	Tkalski praktikant želi službo v moderni tkalnici po možnosti na deželi. Ponudbe na podr. Jutra v Mariboru pod »8letna praksa«. 16063-2
Kot gospodinja
Seli službe prt samostojnem gospodu dobra ku harica srednjih let. Ponudbe na podružnico Jutra Trbovlje pod šifro »Zvesta«.
16100-2
Uradnik mlad
t triletno prakso v Industrijskem podjetju vešč vseh pisarniških po slov, delavskih ln davčnih zadev, event. tudi za obiske strank, fcell premeniti mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vztrajen«.
16077-2
Brivski pomočnik
dober delavec in bubi štu-cer išče stalno službo. Nastopi lahko takoj. Naslov r vseh posl. Jutra.
16069-2
Maturantka
meščanske šole s znanjem strojepisja išče zaposlitve. Naslov ▼ vseh posl. Jutra.
16064-2
Brivski pomočnik
dober delavec želi spremeniti mesto. Ant. Komar, — Grudnovo nabr. 21, Ljubljana.	16034-2
Mlad brivski
pomočnik
dober in soliden delavec, išče mesta. Cenj ponudbe poslati na Vincekovič Karla, brivski pomočnik, Zagreb. Deželičeva 79. _16199-2
Izprašan kurjač
t dobrimi spričevali, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kurjač«.
16235-2
Prikrojevalka
pletenin
z obrtnim listom Išče službo. Gre tudi kot družabnlca. Ponudbe aa ogl. odd. Jutra pod »Zmožna.
10079-2
Absolvent
trgovskega tečaja išče službo, ev. kot pisarn, prak-tikant ali v trgovini. Gre tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vesten«.
16242-2
Absolvent
d rt. dvor. trg. šole, vojaščine prost Išče zaposlitev pri kakršnemkoli podjetju. Naslov v vseh posl. Jutra.
16011-2
Vrtnar
oženj en brez otrok z več letnim spričevalom Išče stalno službo. Gre tudi za šafarja ali hišnika tudi brez žene. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod «Marljlv»
15902-2
Trgovska pomočnica
mešane stroke Izurjena v vseh panogah želi službo. Govori tudi nem ško. Gre kamorkoli. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vestna ln zanesljiva«.
16163-2
Praktikantinja
s trgovsko šolo z prav dobrim uspehom želi mesto kjerkoli en mesec gre brezplačno, je pridna ln poštena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Delavna 22.«
16173-2
Šofer
trezen ln pošten, navajen dizel ln bencinskih avtomobilov zmožen vsakega popravila išče službo. Ponudbe na ogl, odd. Jutra pod »Dober šofer c.
16286-2
Trgov, sotrudnica
prvovrstna moč z večletno prakso išče mesta v boljšem podjetju Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Poštena ln zanesljiva pomočnica«.
16122-2
Gospodična
trgovsko naobražena. zmožna samostojnega knjigovodstva Išče zapo-slitvo v pisarni ali kot blagajnlčarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Izurjena moč«.
16121-2
Inteligentna
gospodična
stara 23 let z meščansko šolo ln lzučena .šivilja z znanjem nemščine lš če kakršnokoli zaposlitev. Cen J. ponudbe na ogl. odd. Jutra v Mariboru pod »Poštena'.
16299-2
Perfektna
korespondentka
slovenščine, srbohrvaščine, nemščine in italijanščine, > znanjem slovenske in nemške stenografije in strojepisja. išče mesta za takoj. Ponudbe pod »Absolventka trgovske akademije« na ogl. odd. Jutra.
16330-2
Avto mehanik
vajeo vsakovrstnih popravil in vožnje, želi menjati službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ljubljana ali okolica«.
16251-2
1.500 din nagrade
dam osebi, kateri mi preskrbi službo banovinskega cestarja v bližini Ljubljane, ali kaj drugega sličnega. Naslov t vseh poslovalnicah Jutra.
163242
Kuharica
samce t oj na Išče službe pri mali družini. Raza Vajngerl, čeršak pri st. Ilju.
16310-2
Pletilska
pomočnica
išče mesto. Dinghau-ser Tončka, Novo me sto.
16296-2
Dipl. maserka
dobro izvežbana Išče mesta najraje v kakšni privatni sanatorlj za ma siranje. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16302-2
Prodajalka
20 letna, simpatična, želi mesto v trgovini, bufetu ali kjerkoli kot blagajničarka. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Vešča«.
16246-2
Mesto praktikanta
želi siromašen fant v kakršnikoli pisarni. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Začetnik 77« 16004-2
Fant
s 5 razredi gimnazije išče primerne zaposlitve. Gre tudi samo za časno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16124-2
Abiturientka
realne glmn., ki obvlada nemščino ln nekaj fran coščlne sprejme čez počitnice primemo zaposlitev. Ponud. na ogl odd. Jutra v Mariboru pod »Skromna«.
15601-2
Torbar
želim premeniti mesto vajen sem boljših izdel kov. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Galanterija«.
16402-2
Hišnik
mlad, vajen vsega dela ln popravil Išče službe. Npslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16388-2
Godbo (jazz)
Išče gostilna v Ljubljani za ob nedeljah. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Jazz«.
16382-7
Mlad železmnar
Izučen v veletrgovini, Išče službo. Nastop takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16378-2
Natakarica
Išče službe. Vzame tudi dobroidočo gostilno na račun. Zupane Marija. Megojnlce 89. (pri most'čku) p. Griže pri Ce Uu.
16374-2
Vajenci (ke)
Trgovski vajene«
ki se je že učil 2 leti mešane stroke, želi dopolniti u4-no dobo proti oskrbi. Ponudbe prosi na ogl. oddel. Jutra pod »Veselje do trgovine 66«.
15917-44
Vajenca
sprejmem v trgovino z mešanim blagom v Ljubljani. Hrana v hiši. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Pcšten«.
16345-44
Vajenka
se sprejme v večjo trgo vino na deželi, zdravo, velike postave, ter mora biti dobra računarlca. Ponudbe na ogl. odd. Jutra po možnosti s sliko pod šifro »Ubogljiva vajenka«.
16098-44
Vajenec
šestošolec star 17 let se želi Izučiti v trgovini. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16088-44
Vajenca in vajenko
sprejme brivski in frizerski salon Videmšek, Zaloška cesta 27, (poleg vojne bolnice).	16234-44
Frizersko vajenko
katera ima veselje do obrti sprejme Polde Ha-bicht, Miklošičeva c. 4.
16211-4-5
Sprejmem učenca
v trgovino z mešanim blagom na deželi. Reflek tiram samo na poštenega fanta, ter z dobrim šolskim spričevalom, po ■sebno meščanske šole. Dopise na ogl. odd. Jut ra pod »Pošten vajenec« 16091-44
V industrijskem
kraju
sprejmem učenca v trgo vino z meš. blagom, vsa oskrba v hiši. Ponudbe z navedbo Izobrazbe na podr. Jutra Maribor pod »Sposoben«
15881-44
Dva vajenca
sprejmem za pleskarsko ln soboellkarsko obrt A. Jelčlč, Galetova ul. 11. Ljubljana VIL teL 38-40.
16400-44
Frizersko vajenko
sprejme takoj salon Vre ček, Ljubljana 7. Celovška 30.
Zobotehniškega
praktikanta
sprejme zobozdravnik iz LJubljane. Prednost Ima jo železničarski sinovi ln oni z dežele. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Mala matura«
16020-44
Trgovskega vajenca
sprejmem takoj. Bertok, Celovška c. naspr. re-mlze.
16161-44
Učenca
ki Ima veselje do trgovine sprejmem. Tlvar, Prešernova 54.
16107-44
Vajenca
dobro vzgojenega sprejmem takoj. Krojaštvo »Elita«, Kranj.
16269-44
Vajenca
sprejme prvovrsten kro. Jaški salon takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16304-44
Slaščičarskega
vajenca
sprejmem. Dečki z dežele imajo prednost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16274-44
Vajenca
sprejmem v kleparsko stroko. Fran Gradišar, Vegova štev. 6.	16245-44
Iščem učenko
za jazz kapelo, plačam mesečno 200 dni in vso oskrbo. Ponudbe s fotografijo: Paviovič, kavarna Evropa, Bijeljina, Bosna.
16318-44
Učenko
za slaščičarno, sprejmem takoj. Naslov v vseh po-slovalncah Jutra.
16334-44
Fotografskega
vajenca
ali vajenko sprejme Foto »Omnia«, Wolfova ul. 6.
16333-44
Zaslužek
Vsaki osebi, družini
a udi stalni zaslužek doma »Mara«, lzdelo-valnica nogavic ln ple tenln Maribor. 123-'.
Šofer
z lastnim avtomobilom prevzame stalno prevozništvo potnika. Ponudbe na po-druž. Jutra v Celju pod »Potnik«.
16067-3
Vsaka oseba
v vsakem kraju lahko stalno zasluži dnevno 40—100 dinarjev z prodajo vsaki mestni in hribovski hiši potrebnega predmeta. Pošljite Vaš naslov na ogl. odd. Jutra pod »Takoj dober zaslužek«.
16152-3
Pouk
Strojepisni pouk
(za časa počitnic). Večerni tečaji, oddelki od W do }A8 zvečer, za stareiše dame in gospode od Vi8 do 9. zvečer. Novi tečaji se bodo pričeli 3. lulija 1939. Najnižja šolnina. Moderna in največja strojepisnica s 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vsa tozadevna pojasnila dobite dnevno do 8. ure zvečer pri ravnateljstvu. Christofovega učnega zavoda, Ljubljana, Domobranska cesta 15. Telefon 48-43.
15816-4
Tečaj za nemščino
(počitniški tečaj) kon verzacija, pravopis, korespondenca Začetek 3. Julija. Trgovska šola Ko vač, Maribor. Tyrševa 14 15418-4
Profesorica
pripravlja
za ponavljalne izpte iz nemščine, latinščine- matematike itd Naslov T vseb posloval. Jutra.
16057-4
Dipl. filozofka
gre lnštruirat preko počitnic proti oskrbi. Cenj ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Najraje na deželo«.
15929-4
Institut Anderl -
Rogge, Graz
Lessingstrasse 19, opozarja na poletne tečaje iz nemščine za inozemce. Prospekti in informacije se dobe pri Putniku, Tyrš«va 11 v Ljubljani.
16331-4
Potniki
Zastopnike
dobro uvedene prt industrijskih podjetjih v lo veni Ji za prodajo specialnega strojnega olja, Jermenja in tehničnega materiala uz dobra provizij u Iščemo. Ponudbe z oznako dosedanjega dela poslati na PUBLICITAS, Zagreb, Ilica 9.
16090-5
Podzastopnike išče glavno zastopstvo velike ga renomiranega slavon skega mlina, ki so dobro uveden s sedežem v Ljubljani, Celju ln ▼ Maribora. Ponudbe na Publicitas Zagreb, Ilica pod br. 53634.
16002-5
Rad bi se pridružil
trgovskemu potniku, ki potuje z avtom za Zagreb—Split. Odpotujem 3. vn. Takojšnje informacije na naslov: Gras-meier, Tržič.
16139-5
Potnika
za Slovenijo proti proviziji za prvorazredne so-boslikarske potrebščine išče »KO-RA«, Zagreb, Vlaška 94a.
16255-5
Rajonske
zastopnike
sprejmem v vsakem večjem mestu ln trgu v Dravski banovini proti proviziji. Zaslužek stalen Trgov.ci ln tehnično na-obraženl gospodje imajo prednost. Ponudbe na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Zavod za popravilo žarnic«.
16385-5
Šofer
z lastnim avtom ln jam stvom išče zastopstvo ali mesto potnika. Ponudbe na podr. Jutra v Celju pod značko: »Izvežban«.
16371-5
0
E££
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih cenah
ČERNE - juvelir,
LJUBLJANA WOLFOVA
Glasbila
Klavirsko
harmoniko
prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16145-26
Harmoniko
diatonično, Lubasovo, črn celuloid, 8 basov, prav malo rabljeno, prodam zelo poceni. — Stane čamernik, Stožice 60, p. Ježica pri Ljubljani.
15919-2 6
Harmoniko
klavirsko, novo in dirkalno kolp, prodam. Ogled: Trafika Tyrševa 37b.
16320-26
Radioaparat
»Hornyphon« 3cevni za Din 1500 prodam, Marijin trg 3-m levo.
16214-9
Radio
dobro ohranjen znamke »Hornyphon« in otroški športni voziček se ugodno proda. Stranska pot 15. Setina.
16264-9
Radioaparat
3 plus 1 poceni naprodaj. Bernekerjeva 21-L
16250-9
Ljubljanski Zvon
od 1919 do 1929 ln prve tri letnike »Kronike« ugodno prodam. Ponud be pod »Ljubljanski Zvon« na ogl. odd. Jutra.
15999-5
Tilatelijar
Zbirka Jugoslavije
z Izjemo neka.j komadov ln 3800 raznih Evrope se ugodno proda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16297-39
S
Zenkso narodno
nošo
gorenjsko, skoraj novo, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16172-13
Članični slavnostni
sokolski kroj
kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zofija«.
16138-13
Prodam
Otroški voziček
športni, dobro ohranjen naprodaj. Rožna dolina c. n. št. 5.
16265-6
Čevlje
ostanke raznih fazon poceni prodaja Stermec ki. Celje.
220-6
2e za 360.— Din
najmodernejša otomana samo pri Zakrajšek, Miklošičeva 34. TeL 48-70.
13954-6
Lepe stene
z vloženimi brušenimi stekli za majhno pisarnico io dve predelni steni naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Lepe stene«.
16039-6
Večje število
lončenih peči
poceni naprodaj. Ponudbe pod »Lončene peči« na ogl. odd. Jutra.
16038-6
Za vodno kolo
prodam Trcteno 4 m s šteklji. ležaje, zobna kolesa, osi, skoraj novo. M. Vrečko Polzela.
15903-6
Otroške vozičke
□aj ugodneje kupite pri — BANJ Al, Ljubljana, Miklošičeva cesta 20. Velika izbira.	15849-6
Prodam
prazne zaboje od krasa Naslov v vseh poslov&lni cah Jutra.
16062-6
Vr'"ca količina
normalnih kos
iz prvovrstnega jekla po 15 ln 20 din prodaja tvrdka Justin Gustln-ilč, Maribor Tattenua chova uL 14.
14855 e
MODROCE OTOMANE COUCHE ROLETE
kupite najceneje pri
E. Zakrajšek
LJUBLJANA
Miklošičeva 34 Prepričajte se!
Pol gala voz
za prevoz mrličev prodata po jako ugodn ceni, zaradi opustitve pogrebnega zavoda. Vižmarje 59.
16178-6 Najcenejše kurivo
so suhi parketni odpadki, dobijo se v zalogi F. Vertačnik, Jenkova 7.
162166
Otroški voziček
moderen globok skoraj nov naprodaj. Florjančič Masaxykova 12.
16209-8
Otrošuki voziček
globok, poceni proda Habjanlč, Gajera 2a zraven Slavlje.
16197-8
Pse
čistokrvne, kratkodlake nemške pt?carje ln dobro ohranjeni pisalni stroj »Oliver« poceni prodam, Javornik, Trnovo, Mivka 16.
16128-6 Preprogo
3X3.50 dobro ohranjeno prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16135-6
Otroške vozičke
globoke ali športne ▼ veliki izbiri dobite pri BANJAL Miklošičeva 20.
16141-6
Otroško posteljo
železno dobro ohranjeno prodam. Gradišče 15 m. desno.
15665-0
Vso čevljarsko
oprema
radi nameravane lzse-selitve, ln pohištvo po ugodni ceni prodam. Obrat se nahaja v dobrem industrijskem kraju ln na lepi točki, že delj časa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15146-6
Okno
trokrllno, dvojno, novo, kompletno z rolojem, ve Ukost 170x160 cm se ugodno proda. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
16185-6
Miza s stoli
ln umivalnik z ogleda-lom se proda. Stari trg
17-IL
16150-6
Bicikel
za deklico 4—8 let prodam. Linhartova 14.
16183-6
Športni voziček
ugodno prodam Pole, Prisojna uL 1_
16174-6
Pisalno mizo
dobro ohranjeno, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16115-6
Otroški voziček
moderen globok, skoraj nov prodam. Vuko-vič. Postojnska 20.
16114-6
Prodaja zgradb za rušenje in materiala
že porušenih zgradb. Od nekdanje svojine Strojnih tovarn in livarn d. d. v Ljubljani na Tyr-ševi cesti 35 se prodajo posamezne zgradbe za rušenje, tako, da kupci zgradb porušijo ln materij al odvozljo. Proda pa se tudi od že porušenih zgradb: zidna ln strešna opeka, tračni ce, traverze, betonsko železo profila 16, 25 ln 30 mm ln zaslpnl material. Na razpolago Je Se nekaj stružnic ln železnih stebrov profil 10 ln 15 cm. Interesenti naj se javijo na licu ms sta, kjer dobe Informacije.
16301-6 Otroške tehtnice
izposoja se t Gledališki ul. 12.
16276-6 Športni čoln
(Kielboot) prodam. Ogleda se Bukovec, Ižanska c. 32.
16337-6
l

Rakete
fcoplče in vse druge plro tehnično izdelke dobite v čelfmilnl Pr Stupica, Ljubljana, Gosposvetska 1.	16253-6
2 motorni trikolici
za nosilnost 200 kg poceni proda tovarniško zastopstvo Ludvik Ilerž-Ljubljana, Rimska
13.
16272-6
Transparent
reklama
večji format se poceni proda. Ogleda se na hiši Florjanska 22.
16254-6
Gostilničarji, pozor!
Ekspres aparat za kavo, čaj itd. v brezhibnem stanju naprodaj pri Ko-šak, Prešernova 52.
16256-6
Več otroških
vozičkov
najnovejših modelov prav poceni naprodaj pr:. »Promet« (Nasproti Križanske cerkve) Bab IJene jemljemo v račun.
16283-6
Plinski rešo
o* dva plamena, prodam. Irana Gregorič, Privoz 11. L nadstr.	16252-6
Košnjo
prod* L Knez, Gosposvetska. cesta L.
16316-6
Otroški voziček
»pcrtni, lepo ohranjen, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16315-6
Otroški voziček
iportni, moderen, zelo dobro ohranjen, poceni proda Orižem, Knezova nI. št. 18-i	16332-6
Stradivarijeve gosli
Antonlus Stradivarius. Cremonensis Paciebat anno 1713 in razno antično pohištvo se proda. »Efka< mizarstvo Maribor, Frančiškanska 12.
16367-6
Okusne breskve
zelo lepe, 10 Din kg, franko vsake postaje od 10 kg naprej razpošiljam Pcetrežin Pobrežje, Maribor.
16368-6
Otroški voziček
giobok, poceni prodam. Tugomlrjeva ul. 7. Ko bovo polje Šiška.
16380-6
Filter
za čiščenje vina znamke »Seitz« na 3 plošče skoraj nov se proda za 7ODO Din. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16408-6
Otroški voziček
ugodno prodam Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16359-6
Motorno kolo
znamke »Hecker« 100 ccm. Skoraj nov poceni prodam Janez Urbančič, Dolenjska c. 35. Ljubljana.
16087-10
Horicontalni
jarmenik
in polnojarmenik od 18 do 36 col kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Gotovina 222«.
16037-7
Industrijske
vagončke
Kipp vagonete, tračnice, takoj kupim. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Tračnice«.
16036-7
Hiša v Celju
dobro zidana, z lepim lokalom z dobroidočo trafiko in trojnim stanovanjem, velik promet ugodno prodam Informacije pri Kumar, Ce sta na Grad 22, Celje.
16074-1L
Motor DKW
100 cm, malo rabljen, pro dam ali zameniam za težjega. Poizve sc v Št. Vidu št. 91, Bizelj Anton.
16048-10
Prodam motor
angleški »James« 350 ccm - Šport Trampus jrnuče 93.
17193-11
OHV 250 ccm
skoro novi najboljša angleška znamka 5500 din. Ponudbe na ogi. odd. Jutra pod šifro »Za gotovino.
16130-10
NSU
motocikel 250 ccm OHV šport takoj ugodno pro dam. Naslov v vseh posl Jutra.
15933-10 Stabilen motor
30 do 35 ks na lesni plin brezhibno delujoč prodam Skala Brežice.
16003-10
Več DKW
avtomobilov
malo rabljenih, Wande-rer limuzina najnovejši model ln druge ugodno proda DKW zastopstvo J. Lovše, Tyrševa cesta 35.
16017-10
BSA
500 OHV 1934 brezhibno m kompletno s prikolico prodam takoj radi naku pa avtomobila. Naslov v vseh posl. Jutra.
16010-10
DKW
mali ln Ilo v dobrem stanju poceni prodam. Slavko Cerar, Domžale.. Ljubljanska c. 72.
16022-10
Motor
The James 350 ccm prodam. Naslov Stane BIz iak, Črnuče.
16182-10 Kupim motor
motor 93—200 ccm najrajši DKW v dobrem stanju. Rožna dolina c. IX. št. 3.
16226 3 0
Več avtomobilov
in motociklov
Fiat 512, odprt, v odličnem stanju, z novimi gumami, Morris, dvosedežni, z novimi gumami, moto-cikli FN 350 ccm, Ardie 200 ccm, vozen samo 3000' km, kot nov, kompleten. Rudge 500 OHV, in Harley Davidson 350 OHV naprodaj po nizki ceni. Ogledati pri ADLER service, Kersnikova ulica (za Slamičem) 16266-10
Moško športno kolo
prvovrstne znamke, kompletno z dinamo lučjo, zelo poceni naprodaj. Likar, Stan trg 26-11.
16055-10
Prevozne tricikljene
nove in rabljene ugodno proda »Tehnik« Ba-njai, Ljubljana, Miklošičeva c. 20.
10140-11
Partija koles
popolnoma novih z garancijo in več rabljenih zares poceni naprodaj pri »Promet« (Nasproti :vrižanske cerkve).
16284-11
Triglav kolesa
prvovrsten material, s 3-Hetno garancijo tn druge znamke prodaia najcenejše TRIGLAV. Resljeva 16.
16240-11
Vsled preureditve
prodamo:
1 drobllec za čreslo, železen, 1 drobllec za čreslo lesen, l miin za čre slo in Ježlce, velik fabri kat Luzzatto, 1 kombinirana bianšir in falc-mašina, fabrikat Moe-nus, 1 falzmašina, fabrikat Badische 60 cm rez, 1 falzmašino Turner 30 cm rez, 2 zračna kompresorja, 1 valcmašino Moenus, lažji model. Vsi stroji so v brezhibnem stanju, deloma še v pogonu ln Jih lahko vidite pri Josipu Lavricu usnjarna, Šentvid pri Stični.
15657-29
Moderne spalnice
kuhinje ln drugo pohištvo po nlsklh cenah priporoča mizarstvo Velka^ vrh, Krakovska ul. 7. Ljubljana. Sprejmemo vsa naročila in popravila.
18106-12 Razno pohištvo
dobroohranjeno, zaradi selitve poceni prodam. Ogled od 14—16 ure dnevno. Kongresni trg 15-H. levo.
16085-12
Mlekarno
dobro Močo prodam m dl prevzema gostilne. —
Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »8000«
16009-19
Gostilna
na prometnem kraju tu se odda s 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16171-19
j 't
Mlekarno
dobro idočo prodam za radi selitve, takoj. Tyr-eva 71.
16158-19
Ureditev
premoženja
Poravnave, soukurzne iadeve, odkup ln tnkasc terjatev (tudi kmečkih) uabavo posojil in dru2 oenikov, doblčkanoen< in varno naložitev kapitala, ureditev oprave in knjigovodstva, DUan ce, kalkulacije, uprave nepremičnin, nadzorova nje soudeležb, spion vse trgovsko obrtne zadeve poverite zaupne strokov ni pisarni
Lojze Zaje,
Ljubljana Gledališka i ulica 1.	16-16
Delavnica ali
magazin
ali magazin, suho, 250 din mesečno za oddati. Gostilna Zupančič, 6v. Jakoba trg 8.
16129-19
Skladišča
velika, suha, v centru mesta ležeča, se oddajo. Ponudbe na ogl odd Jutra pod »Zidana skladišča.«
16189-19
Privatno posojilo
od 150 do 200.000 din, išče dobro vpeljano podjetje v svrho povečanja obratnega kapitala. Jamstvo iskanega kredita je krito najmanj petnajstkrat. — Ponudbe pod »Primerno obrestovano« na ogl. odd. Jutra.
15838-16
* Lokal
za manjšega trgovca ali obrtnika oddam na Tyr-ševl cesti. Pojasnila daje Kralj, Strellška 5.
15681-19
Samo še 2
motorni kolesi
»Atlas« 200 ccm, z Ardie motorjem jako poceni na prodaj pri tovarniškem Zastopstvu, Ludvik Ileršič. Ljubljana, Rimska 13.
16236-10
Štedilnik
dobro ohranjen, ugodno prodam. Gostilna Novak, Štepanja vas.
16227-7
Inventar
hi trgovino z meš. bla gom kupim. Ceno in popis poslati na Kostanje vec, trgovina Markovci pri Ptuju.
16006-7
Parni kotel
S0 m2 kurilne ploskve dobro ohmjen kupimo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parni kotel«.
16150-7
Smrekovo lubje
(čreslo) vsako količino kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »čreslo« 16232-7
Zrelega ribizla
vsako količino kupim ter plačam po najbolj 61 dnevni ceni. Adalbert Gusel, Maribor, Aleksan drova c. 39.
16298-7
Češenj
grenkih, brez pecljev, kupim več 1000 kg. Maček, Cankarjevo nabrežje 17.
16336-7
Poltovorni
DKW avto
zaprt, nosilnost 600 kg, 8 lit. na sto, najnovejša tipa naprodaj. Kovačič, Ci-galetova 11.
16268-10
Avto. mot
Kupim avto
feabriolet, štiri cilindre malo vožen v brezhibnem stanju za gotovino. Naslov v vseh posl Ju tra.
15296-10
Tovorni avto
Eaprt, nosilnost iz tovarne 3000 kg., dobro ohranjen kot nov lse proda za Din 35.000. Na slov v vseh poslovalni cah Jutra.
16105-10
Avtomobile
tovorne, osebne ln avto buse, dobro ohranjene, vseh Jakostl, kupite naj ceneje pri O. 2CT2KU.
zastopstvo Krupp LJubljana. Tavčarjeva 11 16081 10
Tovorni voz
od 2 do 3 tone dobro ohranjen prodam. Na-ilov v vseh posl. Jutra 15998-10
Fiat Topolino
nekoliko poškodovan, ze lo ugodno naprodaj. Ogled torek po 16. uri Fr. Pollak, Celovška c. 28a.	16348-10
Dobavni avto
prodam. Nosilnost 500 kg. Ogled: pekarna Kaučič, Gradišče 5.
16394-10
Dva šivalna stroja
eden pogrezljiv drugI ,cena 600 Din prodam. Šivilja Usenik, Gosposka ul. 10.
16192-29
Nihalno žago
ugodno prodam, fonud be na ogl. odd. Jutra pod »Krogljični ležaji«.
16133 29
Posojila
različna, preskrbim hitro brez kakega predplačila-
Hranilne knjižice
vnovčujem proti takojšnji gotovini. Oblastveno dovoljena pisarna
Rudolf Zore
Ljubljana, Gledališka 12, Znamka za 3 din.
16322-16
Stroje in orodje
za vsako obrt in industrijo dobavlja iz Nemčije po tovarniških ce nah Ludvik Ileršič, Ljub jana, Rimska 13.
16233-29
Posojilo 14000 din
na prvo mesto vknjižba krasna točka pri kolodvoru. Ponudb, z zahtev ki obrestne mere na ogi odd. Jutra pod šifro Štajerska«.
16126-16
Torbarji, pozor!
Tovarniško nov stroj
(Abschaerfmaschlne) za Din 3000 naprodaj pri Ludvik Ileršič, Rimska 13. Ljubljana.
16271-29
Šivalni stroji
»Rast & Gasser« pogrez ljivi, novi iz tvornice na prodaj radi opusta skladišča po din 1.850 Ussar, Maribor, Trubar, jeva 9.
16311-29
15.000 din posojila
kratkoročnega posojila vzamem na žiranta. Dam 10— 15 odst. obresti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Kratkoročno«.
16361-16
2 Pfaffova
šivalna stroja
več Singerjevih in raznih drugih prav počen; naprodaj pri »Promet«. (Nasproti križanske cer k ve).
16285-29
Šivalni stroj
in žensko kolo prav poceni naprodaj. Salen-irova 4. dvorišče.
16282-2S
Mizarji!
Elektro - Univerzalnik 610 mm, freza v lastni mizi, 1700 kg netto teže takoj proda Ludvik Ileršič, Ljubljana, Rimska 13.
16237-29
Anker šivalne
stroje
in druge znamke, tovarni ška garancija, tudi rabljene krojaške in čevliarske od din 300 naprej prodaia TRIGLAV. Resljeva 16.
16239
Motorno žago
na bencin v brez .ibnem stanju, prodam. Poizve se pri Brezar Janez, Kran Primskovo 34.
16360-29
Avto interesenti,
pozor!
Ugodno se prodajo razni avtomobili: Opel 01ympia 1938 cabriolimuzina, Opel Kadett 1937, limuzina, Opel Kadett 1937 cabriolimuzina, Opel Kapitan, 4 vrata, najnovejši model, Wanderer limuzina, 4 vrata (Rolldachlimuzina), Ford limuzina 8 cyl. amerikanski 1934, 4 vrata, Adler Trumpf 4 cyl. model 1937 cabriolet usnjata prevleka, DKW Meister cabriolet, Ford Eifel, limuzina 2 vrata, Opel poltovorni mali, Opel Blitz medosje 4.65 m, 1938, Opel Blitz medosje 4.65 m 1936. Vsi avtomobili se nahajajo v najboljšem stanju. Ogledajo se in informacije daje Opel zastopstvo F. Solman, Celje, Razla-gova ulica,
16375-10
Ford
limuzina, tipa »Baby«, poraba 8 Iitr. bencina, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16407-1C
Motor AJS
500 ccm v jako dobrem stanju, ugodno naprodaj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16406-10
Motorno kolo
s prikolico BSA, v dobrem stanju, naprodaj za 3.50C din v garaži I. Rebolj Vegova 8.
16396-10
Prispela nova
pošiljka
ženskih, moških in športnih dvokoles; najceneje dobite vendar le pn BANJAI, Ljubljana, Miklošičeva c. 20 j t) 15850-11 i
Dinamo stroj
17 KW 22 KS učinka, 22C voltov, odlično ohranjen, ugQdno naprodaj. Pelton turbina 4 KS učinka in več rabliemh istosmernih motorjev, Elektrotvrdka A. Verbajs, Ljubljana, Gosposvetska cesta 10.
16353-29
Naprodaj
7 m3 jesenovih plohov od 3 dn 12 cm deb. in naklanih iat in dog 10 m3 proda Cerar An ton, kovač, Prevoje 5£ pošta Lukovica.
15851 i
r/
Malo rabljene
trgovske opremt
ledilmce, spalnice, nove špe rane spalnice tn razno druge pohištvo zelo ugodno napi o dai Ogleda se Dri cv. Ivan Mathian. Liubliana. Tyršev 12. dvorišče.
17-11 i
POHIŠTVO
tudi na obroke ža stanovanja, trgovske jpreme in notele dobite najhitreje v največji za logi pohištva, spalnice že od . 160'.
Omare ...... 40t
pos-telje .... 160 Kuhinjske opreme 75t suh kredence	45C
modroc) ...... 19f
nreže -..«•. 85
>tomane ...... 5®<
Različni kaučl. Sprejemam c aaročUa P' predložen i h n ačrtih
SAVA
MI/-ARSTVO fredjamska ul. 32 tn i Prgovina pohištva Ml Klošičeva cesta inaspre sodišča).
16349-12
Iščem lokal
ea vinotoč event. ga vzamem ▼ najem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Fr. Kosi«.
16249-19
Lokal
v trgovske svrhe na prometnem kraju se od da. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »S stanovanjem«.
16288-19
Gostilničarski lokal
vrtom, v centru, takot oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16341-19
Petsobno pisarno
ali stanovanje, oddam. Miklošičeva c. 14-111.
16329-19
Ti
Dovoljenje,
osebno pravico
za gostilno in bife oddam po dogovoru. Naslov v vseh poslovalni-ah Jutra.
16241-30
Pekarno
dobroidočo, oddam v najem s 1. julijem. Po želji s koncesijo pekar ne in branjarlje. Kav-ije zmožni imajo pred nost. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16089-17
Skladišče za drva
vzamem v najem v Ljub Ijanl, kupim motorno žago za drva Janko Lu-san. Krasna 26.
16281-17
Tovarniško prostore
v Ljubljani, primerne za vsako industriio ali skladi šče, oddamo takoj. Naslov » vseh poslovalnicah Jutra.
15844-19
Gostilno
na prometnem kraju oddam pod pogojem odkupa inventarja ln nekaj odškodnine. Po nudbe na Podružnice Jutra Trbovlje pod šift' Trbovlje«.
16101-11
Pri kolodvoru
dam v naien iepo suho skladišče s pisarno. Vižmarje štev. 54.
16177-19
Trgovine, trafike, bufete, gostilne
notele, restavracije, indu strne, parfumeriie, drogeriie vinarne, opekarne. žage ppsestva", hiše, vile, letovi šča, gozdove veleposestva prodajam« in posreduiemi nakup vestno in uspešno Poslovnica Pavlekovid, Za greb, Ilica 144.
16147-15
Brivsko-frizerski
salon
prvovrstno uveden in reno miran, v zagrebškem centru etabliran s moškimi m ženskimi sedeži, z vsem lajdovršeneišim plinskimi, električnimi in vodovodnimi nstalacnami ter aparat prodamo radi smrtnega slu čaja za 24.000 din. Nizka laiemnina, sigurna eksi stenca: Poslovr.ica Pavle kovič, Zagreb, Ilica 144.
16148 14
Lokal
z 3 Izložbami v centru 25 let vpeljan se takoj odda z blagom ali brez Ponudbe na ogl. odd iutra pod »2500«.
16215-19
Gostilno
aa prometnem ln turi stičnem kraju oddam najem ali na račun takoj. Ponudbe na ogl. od delek Jutra pod »Do broidoča gostilna«
16005-19
Za avtozastopstvo,
pisarne ali skladišča oddam več prostorov pisarniški zgradbi bivših Strojnih tovarn na Tyr-ševi cesti. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Pri ročno*
15922-19
Lapa kmečka
domači ja
bliža Celja, 18 oralov. *c
takoj poceni proda. Lastnik:. Videniek Matija, — Šmartno pri Celju.
16070-20
V centra mesta
Radeče
oddam podjetnemu Dalma-tincu krasne gostilniške prostore, stanovanje, vrt itd. Začasno brezplačno. — Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Siguren promet«.
16321-19
Vila
nad 4 leta davka prosta. 4
sobe. kuhinja, kopalnica, veranda, terasa, kleti, sadni vrt itd., naprodaj.. Maribor, Metelkova 23. Natančnejša pojasnila v Mariboru, Pregljeva uL 4.
16061-20 Nova hiSa
dobičkanosna, ugodno naprodaj. Studenci, Maribor, Prečna 9. avtopostaja.
16063-20
Večje obdelano
posestvo
s potrebnim m rtv .m inventarjem, takoi prodam ali oddam v najem. Leži 6 km od postaje Stična ob občinski poti. Ima lasten vodovod in je v krasni pokrajinski zdrav solnčni legi z izvrstno tekočo vodo. — Isto bi tudi zamenjal za hišo z vrtom v kakem letoviškem kraju na Gorenjskem. Ponudbe na I. Rakove, Ljubljana, Mestni trg 17. III.
16196-20
Oddam vilo
za poletno sezijo, opremljeno z več sobami in kuhinjo v bližini Bohinjskega jezera. Ponudbe na: Stanko Zmitek, Bohinjska Bistrica.	16231-20
Polgotov objekt
primeren za tovarno ali večjo obrt v gorenjskem mestu 19x32 m dvonadstropen veliki prostori in kleti, že pod streho, se ugodno proda. Vprašati na poštni predal 219 LJubljana Slava Seme.
16219-20
Hiša naprodaj
Popolnoma nova. v Pod->rezju, tik gozda. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16273-20
Prodam hišico
dvostanovanjsko, za 34.000 din prodam proti gotovemu denarja. Galjevica 98a.
16341-20
Trgovino s sadjem
in zelenjavo, takoj oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16363-1S
Trgovski lokal
za špecerijo, iščem za takoj v okolici Ljubljane na prometni točki. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Dobra točka«.
16377-1S
Mlekarstvo
arantirano dobro, brez onkurence, najemnina samo din 200 mesečno, prodam za din 4.000 radi možitve. Mlekarstvo, Vočin-ska ulica 10, Zagreb.
16372-19
Posest
Večje število parcel
Kompleksov, parcel, gozdov trgovskih in itanovaniskih. m} in vil tma naprodai eradbeno strokov, izobražen posredovalec:
Kunaver Ludvik
cesta 29- oktobra 6. Tele
too 37-33 Pooblaščen era diteli tn sodni ceniteli u nasvete brezplačno na raz polago.	125-36
Tvornica
popolnoma ureiena za barvanje, belienje, apreturo itd. tekstili), i vsemi stroii in dobro zaposlena ugodno naprodai. — Informacije Martinušič, Varaždin.
15812-20
Stavbne parcele
aa zelo prometnem kra )u. z vodovodom ln elektriko, priporočljivo za trgovino, ugodno prodam. Plačilo ugodno. — Pojasnila v Vlžmarjlh54 15628-20
Parcelo
z najugodnejšimi stavbnimi zahtevami prodam Martine. LJubljana. Ptu le 8.	15620-20
V Laškem
1e naprodaj tik Terme velika stavbna parcela in malo posestvo z novo enodružinsko hišico. Informacije pri Plaznik gostilna Debro. Laško.
15347-20
Lepe stavbne
parcele
od 540 do 926 kv. m ot Tržaški cesti izven mestne meie v kat občim Dobrava po zelo ugodnib cenah na prodaj. Poizve se v Ljud ski posojilnici v Ljubljani Miklošičeva C. 6.
14951-2f
Ce kupite
ali prodate hišo, parcelo Dosestvo. obrnite se na pri znane solidno in kulantne realne too pisarno Franjo PR1SIAVKC, Ljubljana, — Briavčevi c. 4a Vse infor macije to brezplačne.
13471-20
Kra«no posestvo
i vsemi gospodarskimi po slopji, vinograd do 60 hI pri delka. sadovnjaki, gozdovi vse proda radi bolezni : vsemi pridelki takoj Ponud be na ogl. odd. Jutra pod »Zelo ugodno«.
15937-20
Vila
naprodaj za 200.040 Din na šmarski cesti. Ivan Dimnik.
16086-20
HiSo x gostilno
prodam. Pri hiši velik gostilniški in zelenjadni vrt Prodam tudi stavbno parcelo z gospodarskimi poslopji ali brez. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16343-2C
Hišo ali vilo
blizu mestnega centra kupim. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod šifro »Dobro ohranjena«.
16213-21
Enodružinska vila
podkletena na najbolj idiličnem kraju mesta. 4 sobe, kuhinja, pntlk line, elektrika, vodovod, kanalizacija, velik vrt. se ugodno proda, ali pa da v najem solidni stranki za 900 din mesečno. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16210-20
Hišico z vrtom
prijazno pri Ljubljani poceni prodam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra.
16078-20
Dvostanovanjska
hiša
dolga preeta z zemljiščem, vodp, elektriko prodam v Rožni dolini c. X. štev. 28.
16131-21
Gostilniško posestvo
dobro vpeljano kupim Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Dober pro met«.
16127-20
Posestvo in trgovina
7 ln pol oralov. Hiša: t sob, 2 kuhinji. 2 shram bi, kleti ln gospodarsko poslopje. Vse zidano ln v dobrem stanju tik cer kve na Štajerskem. Pri merno za trgovca, gostil nlčarja aU upokojenca Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »200 tisoč dl narjev«
15992-2C
Nova hiša
oodkletena, 2 sobi, kuh: nja in prltikllne, vrta 700 m2 za 38.000 din na prodaj. Gostilna Žlbert Na brodu, Vižmarje tik Save.
16019-20
Hišo
v ali blizu Ljubljane z nekaj vrta kupim. Po nudbe na ogl oddel. Jutra pod »Do 130.000-Posredovalci Izključeni!
16162-20
Donr 10
novo hišo ▼ Ljubljani kupim do 700.000 Din Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Donosna«.
16155-20
Parcelo
ob Cesti v Rožno dolino kupim. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod Slfrc »Točna ponudba«.
16154-2<
Hišo z gostilno
ln trgovino prodam ali oddam v najem radi sta rostl na koroški meji tik novoodprtega premo gokopa. Krasen kraj Izletniška to*ka. Ponudbe na ogl. odd. pod »Dobra eksistenca«.
16094-20
Novo hišo
gostilno ali trgovino na prometnem kraju ugod no oddam. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16143-20
Fefja stanovanjska
hiša
vogalna na lepem kraju v Ljubljani pripravna ea večji obrt aU tovarno ugodno na prodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Hite 999« 16122-20
Enonadstropna vila
tristanovanjska, takoj ugodno na prodaj za gotovino le resnim kup jem.. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16113-20
Malo hišico
novo. poceni prodam, at. Vid—Vižmarje 142 pod »Klancem. Štefano-
va.
16112-20
Stlrisob. stanovanj*
komfortno, oddam \ sredini mesta m 1. avgu stom, ali 1. septem brom. t. 1. Naslov v vsel poslovalnicah Jutra.
16180-2.
Dvosob. stanovanje
in pritiklln v sredini mesta se odda s 1. avg mirni stranki. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.	16153-21
Lepo stanovanje
v I nadstropju ■ 2 sobami ln kabinetom souporabo vrta se odda v najem. Rožna dolina Vprašati v Gosposki ul št. 12. Stanta I nadstr 16168 21
Stanovanje
dvakrat dvosobno s pri tikllnaml se odda St. Vid n-LJ. 96.
16223 23
Trisobno stanovanje
s kopalnico in prltlkll-nami odam za avgust. Predjamska 2.
16267-21
Kmečko
posestvo kupim
najraje v ljubljanski okolici Ponudbe z navedbo velikosti in cene na ogl. odd. Jutra pod iifro »Resno«.
16338-20
Stanovanje
obstoječe la sobe ln ku hlnje ozlr. dveh sob ugodno oddam. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Takoj«.
16289-2"
Stavbišče
ugodno prodam pri Rakovniku. Primerno za hišo ln gospodarsko po slopje. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod ši fro »Sreča«.
16390-20
Dvosob. stanovanje
m prltikllne oddam s 1. avgustom. Mencinger leva ul. 91 GUnce.
16277-21
Dvosob« stanovanje
lepo, sonlčno. z malo kuhinjo. oddam. Florijanska ulica 22-1.
16270-21
Žago in mlin
ob stalni vodi
Zaga venecl Janka ln krožnimi žagami popolnoma na novo urejeno; zraven tudi tračna žaga, naprava za brušenje li stov, lastna električna naprava itd. Mlin na dva tečaja, s stanovanjsko hišo in gospodarskim poslopjem, novo kamenje ter sploh vse v najboljšem stanju se zaradi bolezni proda. Plačilni pogoji povoljnl. Vprašati na Anton Ar čan, starejši, stavbenik mlinov ln žag Vezovje Kalobje p. St. Jurij J. ž.
16386-20
Lepo posestvo
za upokojenca v Ardinu jri Celju prodam. Schieche Vojnik Okolica 83.
16373-20
Trisobno stanovanje
s sončno verando m ka binetom se odda s 1. avgustom. Fiignerjeva ul. 10.
16354 21
Gostilno
prodam v Studencih pri Mariboru. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16369-20
Dvosob stanovanje
v Rožni ul. it. 7. se odda zal. avgust Ogled in poizvedbe istotam dnevno od 10. do 13. h.
15962-21
Dvosob. stanovanje
komfortno z 1 kabinetom oddam za 1. avg. Bregarjeva 10 pri novi šoU v Zg. Slškl.
16083 2J
Dvosob. stanovanje
vilno, lepo, s pripadnimi prostori, ob gozdu, z lepim vrtom in sadonosnikom, jako primerni za obrtnike in upokoience, odaam s 1. avgustom za 350 din mesečno. Vprašajte pri g. St. Pleteršku, Fala.
16066-21
Stanovanje
3 sobe, kabinet, velika ve randa, kopalnica, velika kuhinja, krasna sončna lega, brez prahu, oddam s I. avgustom za 1000 din. Hela, Šiška, Pod hribom št. 14.	16075-21
V vili
pri parku oddam dvo ali
trisobno stanovanje v Mariboru. Takoi Naslov v vseh posloval. Jutra.
16062-21
Trisobno stanovanje
sončno, mirno kompletno, s 1. avgustom, oddam it maločlanški družim. Naslo\ v vseh posloval. Jutra.
16056-21
Štirisob. stanovanje
komfortno, sončno od dam. Karlovska c. 1.
16208 21
Vilo z vrtom
oddam ž 1. avgustom najem. Mir je — Mur-nikova 24.
16195-21
Trisob. stanovanje
lepo, komfortno oddam s 1. avgustom mirni
Trgovska hiša
tik tovarne pripravna aa gostilno naprodaj Franc
Cerar. Kollčevo, p. Dob.
15940-20
Malo posestvo
med Zidanim mostom ln Hrastnikom prodam. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Štajersko«.
16166-20
Stavbna parcela
na Mir ju ugodno naprodaj. Poizve se Bohoričeva ul 8.
16175-20
Več parcel
v bližini mitnice na ope karski cesti po din 10 m2 naprodaj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Parcela 333«.
18123-20
Peki, pozor!
v centru Ljubljane na zelo prometni točki se proda hite za pekarljo pod zelo ugodnimi pogoji. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
10395-20
stranki v ul. 26.
vUl. Strellška 16194 21
Dvosob. stanovanje
solidnim zakoncem poceni oddam. Naslov vseh poslovalnicah Jutra 16204-21
Enosob. stanovanje
za avgust oddam dvem osebam. Povšetova 78 Kodeljevo.
16080-21
Trisob. stanovanje
komfortno, kabinet v centru se odda za 1. oktober. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16138-21
Dvosob. stanovanje
zelo sončno, z vsemi pri tikllnaml se odda za takoj aH avgust. Petkov-i«k Franc, Holzapflova
37 21.
16170-21
Vilo a 5 sobami
vse prltikllne in vrtom oddam m avgustom. Vprašati: Kocenova ul. Ljubljana.
16312-21
Dvosob. stanovanje
solnčno, išče t bližini Kongresnega trga za avgust Ivanka Perne, Lož.
I6317-21a
Stanovanje
1 soba (velika), kjbinet. kuhinja ip vse pritikline. oddam v solnčni vili takoi za 400 din. Naslov ▼ vseh poslovalnicah Jutra.
16076-21
Enosob. stanovanje
oddam mirni stranki za 1. avgust v Društveni ul. 28.
16326-21
Petsobno pisarno
ali stanovanje, oddam. Mi klošičeva 14-111.
16327-21
Za Bežigradom
->e odda eno 3 ln ene enisobno stanovanje pri novi gimnaziji Beograjska ul. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16347-21
Enosob. stanovanje
novo preurejeno takoj oddam. Večna pot 9-LJubljana.
16355 21
Enosob. stanovanje
s prltlkiinaml, sončno, čisto oddam mirnemu reflektantu za avgust september ln oktober v strogem centru mesta. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16403-21
Stanovanje
ena soba ln kuhinja z orltlkllnaml se odda za avgust. Rožna dolina c 3. št. 4.
16389-21
Stanovanje
z dvema sobama se odda s 1. avgustom. Aleš čeva c. 28. Šiška.
16383-21
Stanovanje
v Korltkovi ul. 21 se odda. Poizve se Istotam 16287-21
tanovanja
2-srbno stanovanje
S pritiklinami, išče mirna družina za 1. avgust Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Avgust 1939«.
16077-2 la
Dvosob. stanovanje
komfortno v I. nadstropju ali visokem pritličju, iščem ozu. zamenjam za svoie lepo trisobne stanovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Center«.
15982-21a
5—6 sobno
s* snovanje
ali 2 manjši stanovanji sku paj iščem na Celovški ce sti ali v bližini. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod iifro »Zdravnik F«.
16049-21a
Zakonca brez otrok
iščeta eno, ev. dvosob. stanovanje na Masaryko vi cesti (Frlškovec, Tabor ali okolica). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16191-21a
Enosob. stanovanje
komfortno s kabinetom event. brez na Mlrju ali v Rožni dolini Iščem takoj aU 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd Jutra pod »Novoporo čenča«.
16257 21a
Dvosob. stanovanje
s prltlkiinaml po možnosti na dvorišču ▼ bližini trga oelroma v cen tru Iščem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16181-21a
Trisob. stanovanje
z kabinetom ▼ enodru žlnskl vUl ali hiši 8 vrtom. bližja periferija Iščem za september. Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »8 prltlkiinaml«.
16007-Zla
Proti
debelosti
uporabljajte neškodljive
SLATINSKE TABLETE ca hafSanje
sestavljene la prirodnlh
mineralnih aoll m rastlinskih ekstrakto*
Proizvaja: Apoteka
M r. Bahovec,
Ljubljana. V vseh lekarnah 200 tabL din 69.—, 100 tabl. din 89.—, 50 tabL din 24^-»
SLATINSKE
TABLETE
Beg. br. 14.21334
Točen plačnik
Išče dvosobno stanovanje Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen« 16018-21a
Več gospodov
ali gospodičen sprejmeta na stanovanje ln brano Stari trg 17-1 levo.
16132-aa
Stanovanje
2—3 sobno a vrtom hi vsemi prltlkiinaml Iščem sa 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Reden plačnik« 1620121»
Dvosob. stanovanje
iščeta zakonca brez otrok za 1. avgust. Ponudbe na ogl. odd. Jut ra pod »Mirna«.
16279-21a
Stanovanje
eno ali dvosobno po možnosti nekoliko vrta rabim za takoj ali za avgust v Slškl ali Trnovem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16376-21a
*T7'7iprrn
Opremljeno sobo
lepo, mirno in čisto, * souporabo kopalnice na Mirju oddam solidnemu, stalnemu gospodu, Hilbert, Dobrilova ul. 6. Mine ob Gradaščiri.
15941-23
Opremljeno sobo
ali prazno, zračno in sončno z razgledom na vrt oddam • 1. julijem. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15916-23
Opremljeno sobica
posebnim vhodom oddam, Istotam sprejmem sostanovalca. Krakovski nasip 10.
16082-23
Lepo sobo
z eno ali dvema posteljama, oddam takoj. Klavir na razpolago. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16200-23
Sostanovalca
z vso oskrbo, sprejmem v centra k boljšemu gospodu. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16230-23
Opremljeno sobico
z dobro domačo hrano v centru, oddam gospodu. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16229-23
Prazna soba
na Aleksandrovo cesto s predsob leo mezz. se odda za poslovni lokal Vprašati p. predal 21S Ljubljana, Slava Seme.
16217-23
Sredi mesta
oddam takoj novooprem ljeno sobo boljšemu aoUldnemu gospodu. Ogled samo v dopoldan Bklh urah. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16206-23
Opremljeno sobo
novo, z dvema posteljama oddam boljšim oee-bam. Frlškovec 6.
16207-23
Lepo sobo
s posebnim vbodom m souporabo kopalnice oddam 1-2 osebama, takoj ali pozneje, z vso oskrbo ali brez. Borštnikov trg 1-n desno (za dramo) 16084-23
Kabinet
se odda v sredini mesta z 15. julijem ali 1. avgustom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16356 23
Sobo
stalno ali začasno se od da. Vhod lz stopnišča. Jurčičev trg 2-HI.
16350-23
Sostanovalko
takoj sprejme šlvUJa Trnovski pristan 10-1.
16351-23
Opremljeno sobo
ali prazpo s razgledom na vrt oddam s 1. Julijem. Naslov v vseh po slovalnicah Jutra.
16401-23
Prazno sobo
solnčno, centralna kurjava, tekoča voda, oddam takoj. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16391-23
Prazno sobo
s posebnim vhodom lahko tudi a uporabo kuhinje oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
15788-23
Lepo veliko sobo
strogo separlrano aa 1 ali 2 osebi oddam. Vila Podrožnlk, Večna pot 26.
16137-22
Sobo
prtzoo ali opremljen«, — solnčno, z verando in »o-uporabo kopalnice, oddata. Rožna ulica 27, L Sv. Jakob.	16344-2$
Opremljeno sobo
v I. nadstr. s pogledom na vrt. v mestu takoj oddam gpspodu. Naslov v vseh poti. Jutra
15086-23
Opremljeno sobo
balkansko, pri cerkvi sv. Jožefa oddam. Naslov T vseh poslovalnic. Jutra.
16109-23
V vili na Mirju
oddam mirno in zračno Ln sončno sobp. Naslov v vseh posloval. Jutra.
16151-23
Opremljeno sobo
lepo, s posebnim vhodom v centru oddam boljšemu solidnemu gospodu najraje uradniku. Resljeva c. 13-1 desno.
16120-23
Solnčna soba
separirana, lepa se odda takoj ali z 15. julij ena. Pieteršnikova 26.
16164-23
Sobo
s celo oskroo oddam t centru mesta. Naslov V vseh poslovalnicah Jutra.	16165-23
Prazno sobo
lepo solnčno z drvarnico oddam. J. Kumelj — Rus, Novi trg 1-L
16176-23
Sobo
takoj oddam tudi z vas oskrbo. Dolenjska c. 14-1 levo.
16108-21 Garsoniero
samsko sobo s kopalnico (ne opremi j eno) oddam solidni osebi, takoj. Dopis« na ogl. odd. Jutra pod »Ilirija 350«.
16335-23
Opremljeno sobo
oddam po niy.iri cenL C-eeta v Rožno dolina 22.
16110-23
Sobo
prazno ali z pohištvom v strog, centru, soupora ba kopalnice se odda takoj. Ponudbe na ogL odd. Jutra pod »Center« 16247-23
Sobo
z pohištvom za mlada zakonce, souporaba kopalnice v strogem centru se odda takoj. Ponudbe .na ogl, odrieL Jutra pod iifro »Dober plačnik«.
18348-33
Eno do dve sobi
s kopalnico m balkonom v vili oddam za počltnl ce ali stalno. Ponudba na ogl. odd. Jutra pod »Tivoli«
10015-33
Sobo
s posebnim vhodom oddam v centru mesta gospodu. Sv. Petra o»-Bta 43. pritličje.
16296-23
Sobo
lepo, svetlo ln zračno odam eni ali dvema oss bama z vso oskrbo. Isto tam sprejmem sostanovalko. Kopalnica. Stross mayerjeva 4-1 desno. Vogel Poljanske ceste.
16314-23
Dvema gospodoma
oddam sobo. Gosposvetska C. 13-15.
16308-23
Prazno sobo
oddam takoj. Tyrfieva 15-1. (Kavarna Evropa) 16278-23
Lepo solnčno sobo
čista ln mirna s posebnim vhodom sredi mesta se odda z vso oskrbo. Sprejmem tudi abonente Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
16275-23
Opremljeno sobo
lepo s posebnim vhodom se odda gospodu za 150 Din Hradeo-kega cesta 5.
16290-23
Opremljeno sobo
z eno ali dvema postelja" ma. s souporabo kopalnic«
fi oseben vhod, oddam po-eg gor. kolodvora. Medvedova 5a, visoko pritlič.
16346-23
Garsoniero
komfortno, med počitmei« ml v centru, oddam. —-Druškovič, Keisnikova 8* m. od 5. do 7.
16523-29
*
Opremljeno sobico
B vso oskrbo oddam. Cerkvena ul. 5 desno.
15996-23
Veliko prazno sobo
oddam s 15. julijem, Dvoržakova 13-n
16305-23
1		
• 3	mm	m
Opremljeno sobo
2isto, šolnino sobo, s posebnim vhodom pri boljši mirni stranki v centru išče stalen, miren boljši gospod 1. avgusta. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Uradnik«.
16l98-23a
Za sina osmošolca
Iščem stanovanje z vso oskrbo pri boljši družini v bližini glavnega ko lodvora. Posebna sobica Trobiš Josip, šol. upravitelj, St. Jurij pri Gro rupljem.
15994-23a
Uradnik
Bče lepo, opremljeno, sončno ln snažno sobo s posebnim vhodom, uporabo kopalnice in vso o. Bkrbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Beden plačnike,
18142-23a
Sobo
r sredini mesta do 300 Din Iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šif. »300 Din«.
16260-23a
Solnčno sobo
■ uporabo kopalnice, «7. zajtrkom in perilom išče 2 15. Julijem ta. stalno državni uradnik. Najraje na Mirju ali okrog Rožnika. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalen 676<.
16259-23a
Državni uradnik
Išče elegantno sobo s po sebnlm vhodom v središču mesta. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Drža viki«.
16294-23a
Prehrana
Dečka in deklico
stara 11 let oddam za svoja ali proti skromnemu plačilu. Cenjene ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod »Zdrava«.
16072-14
Manjšega otroka
do pet let starega, vzamem v vso oskrbo. Lahko tudi dva. Oskrba solidna in skrb na. Ponudbe prosim na naslov: Ižanska cesta 145.
16052-14
461etna upokojenka
inteligentna, sprejme v dosmrtno oskrbo solid nega vpokojenea. Ponud be na podr. Jutra Maribor pod »Lepo urejen dom«.
15895-14
Živali
Ilirski ovčarji
mladiči, čistokrvni z ro dovnikom od očeta Bojana, večkratnega mednarodnega in jugoslov. prvaka ln odlikovane psi ce naprodaj. Gojitelj dr. Bilan, Vitanje.
16104-27
Lovske psičke
čistokrvne, nemške ptičarje, prodam. Maribor, Wilden-rainerjeva 11.1.
16059-27
Mlad foksterier
bel s črnimi lisami se je izgubil. Odda naj se ga proti nagradi na Ce lovski cesti 10.
15995 27
Golobe palčke
belih, 5 parov prodam Robbova 25.
16398-27
Informacijj
Preklicujrm
da nisem plačnica za dolgove, katere bi delal na moj račun Juri Valland, m opozarjam vsakoga, kateri bi kaj kupil od njega. Naglic Marija, Tržaška c. 54.
16160-31
Javna sodna dražba
zarubljenih predmetov ln sicer enega modernega gramofona z 20 ploščami, ter ene zimske BuknJe se vrši dne 3. ju llja ob pol 3 uri popoldne v Slomškovi ul. 3. parter — levo.
16220-32
Javna dražba
najdenih predmetov bo 6. t. m. ob 9. uri na postaji LJubljana.
16303-32
77/
B. P.
Vrnem istotam v nedeljo p. Prosim točna!
16044-24
Ločenec - obrtnik
Seli znanja z gospodično, vdovo ali ločenko. Dopisi na podr. Jutra v Mariboru pod »Posestnik 35«.
16058-24
Katera plemenita
dama
bi nudila opremljeno sobico 34 let staremu gospodu. — Gre tudi izven Ljubljane. Cenj. dopise na ogl. odd. Jutra pod značko »Hvaležen prijatelj«.
16184-24
Duševna vez
Dvignite pismo poštno taieče tam pod Miro. S..
16228 24
»Ljubi dom«
Nedeljo 5. h. Glas. Matica.
16325-24
Učiteljica
vedrega značaja, išče so-potnika-co, za 14dnev-na potovanje. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »V Italijo«.
16159-24
Samostojen gospod
dobro sltuiran, želi znanja z ljubko damo. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Ljubka dama«.
16117-24
Dva gospoda
želita spoznati mlajši Go-renjki, ljubiteljici narave in zabave. Ponudbe na podružnico Jutra na Jesenicah •od »Bled 1939«.
16319-24
Kmečko domačijo blizu Celja
18 oralov izročim poceni primernemu ženinu moje hčerke. Potrebna gotovina 20.000 din. Naslov v vseh posloval. Jutra,
16071-25
Doktor veterinar.
medicine,
30 let, rimokat., samec, eleganten, v državni službi mesečni dohodek 8.000 din želi oženiti lepo gospodično Slovenko iz dobro si-tuirane družine. Informacije proti nakazilu 10 din v znamkah: »REZOR«, Zagreb, pošta 3.
16149-25
Intelektualka
dobra gospodinja z 90 tisoč gotovine ln meeeč nlm dohodkom 2000 din poroči akad. naobraže-nega gospoda ali višjega uradnika v drž. službi od 33 do 40 let. Vdov cl z 1 otrokom niso Izključeni. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Blag in soliden«
15990-25
Samostojen gospod
dobro, sltuiran, želi so-stanovanja pri samostojni dami. ženitev nI izključena. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Samostojna dama«.
16118-25
Mlad obrtnik
poses^ik s premoženjem 300.000 želi poročiti mlado dekle 18—25 let čiste preteklosti ln zunanjosti z nekaj gotovine. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zakonska sreča«.
16095-25
Fina šivilja
želi resnega znanja s starejšim državnim uslužbencem ali obrtnikom. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Zaželi en dom«.
16116-25
nteligenten
rokodelec
vdovec, star 43 let. Z dvema starejšima otrokoma išče resno ženo z nekaj premož. do 40 1. staro, srednje postave. Cenjene ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Srečen dom«.
16243-25
Graditelj
poroči takoj boljše sl-tuirano gospodično zaže ljena poštenost, samostojno posestvo, ali gotovina nad 100.000 Din Ponudbe na ogl. oddel. Jutra s sliko pod šifro »bodočnost«.
16379-25
Trgovec
srednjih let, želi poročiti gospodično v staro, sti od 30 do 35 let z doto, katera bi imela veselje ustvariti svoj dom in povečati trgovino. Izključene niso gospodične kmečkega stanu, katere bi imele veselja do tega posla. Resne dopise s sliko na podružnico »Jutra« v Celju pod značko »Moj mirni dom«.
16370-25
Beseda 1 din. davek 3 3in za šifro ali dajanje ^a^:lova 5 din. najmanj šl znesek 17 din
Vata
v tablah in za odeje, vedno na zalogi. — Zahtevajte vzorce in cenik.
Arbeiter — Maribor.
'JERIHA J V „ JUTRU"!
2 9 51
V JUTRU"» INSERIRAJ
Kolesa — motorji
po znižani ceni na ugodna odplačila
REMEC OSKAR
Ljubljana, Dolenjska cesta 5
RAZPIS
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani razpisuje
oddajo soboslikarskih. pleskarskih, parketarskih ln tapetniških del
za novogradnjo stanovanjske hiše v Kranju ob razcepu državne ceste Bled—Jezersko.
Vsi razpisni podatki, proračuni, gradbeni pogoji in načrti objektov so interesentom na razpolago in vpogled pri uradu v Ljubljani, Gajeva 5/IL, soba št. 221. med uradnimi urami od 6. VII. 1939. dalje, kjer morejo ponudniki dvigniti razpisne pripomočke proti odkupu po Din 75.— za izvod.
Pravilno sestavljene, nekolekovane ponudbe je zapečatene v ovoju vložiti do dne 5. VII. 1939. do 12. ure dopoldne v vložišču, Gajeva ul. 5/L
Predpisani vadij v višini 10% od ponu-dene vsote razpisanih del vlagajo ponudniki v knjigovodstvu zavoda.
V Ljubljani, dne 1. VII. 1939.
Pokojninski zavod za nameščence Ljubljana.
IMMIIMBMMMMIMMIII
Tekstilna Industrija
Išče se manufaktura v komisijsko zalogo proti mesečnemu odplačilu, ter takojšnji gotovini. — Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Manufaktura«.
iiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii*^
N1C0
v Ljubljani, Slomškova ul. 13,
dobro vpeljano, popolnoma opremljeno za obratovanje, se za 1. avgust t. 1. kar najugodneje odda. Povprašati pri M. Urbasu, Slomškova ul. 13
Preselitveno naznanilo.
i
Stavbenik FRANJO ŠPES ml., Maribor
se preseli s svojim podjetjem iz Gospo-svetske ceste 14 na Tržaško cesto št. 64 (križišče Ptujske in Tržaške c.)-
INSERIRA JTE V „ JUTRU"!
TRGOVINA z MEŠANIM BLAGOM
staro — renomirane, dobro vpeljane, velike trgovske hiše na najprometnejši točki industrij, kraja, s sedežem sreskega poglavarstva, sodnije in davkarije,
SE ODDA V NAJEM
samo strokovno sposobnemu, gmotno krepkemu, solidnemu trgovcu, ki bi imel prevzeti večjo zalogo blaga. — Samo resni interesenti naj pošljejo svojo ponudbo z navedbo premoženjskih razmer, dosedanjega udejstvovanja, starosti ln ako poročen, na ogl. odd. Jutra pod »Trgovna z mešanim blagom«.
Važno za gospodinje in dekleta!
Med počitnicami boste imele več časa! Tu in tam si lahko utrgate urico za ročno delo! — Pri tvrdki
F. I. GORIČAR, Ljubljana, Sv. Petra cesta
si lahko kupite že predtiskana razna dela tako na pr.: namizne garniture, blazine, kapne, razne miljeje in male stvari, kuhinjske garniture, prte, kakor tudi ves material za barvasto in belo vezenje. Tvrdka je upeljala, ker ima že izdelovanje perila do sedaj, tudi moderno preatiskarijo in špecijeino vezenje na stroj, tako da si sedaj lahko izberete vsakovrstno blago za perilo in tudi izdelavo j do vključno monograma gotovo!	Cene konkurenčne!
PRESELITVENO NAZNANILO
Preselil sem svojo tehtnlSarsko delavnico | v neposredno bližino merolskusnega urada.
V novih večjih prostorih bom cenjenim I strankam lažje ln hitreje postregel. Zato se mojim starim kakor tudi novim naroč-| nikom najtopleje priporočam.
LOVRO ROZMAN
specljalna delavnica tehtnic uteži in drugih meril — LJubljana — Hrenova ulica St. 19 a Telefon 29-97 — nasproti gostilne Sodček.
perfektno stenotipistinjo s popolnim zna-I njem slovenskega, hrvaškega in nemškega jezika Išče večje industrijsko podjetje. — Reflektlra se samo na prvovrstno moč. | Ponudbe pod »Perfektna korespondentka« na oglasni oddelek »Jutra«.
Klimatični pregled letošnje pomladi
Srednje mesečne temperature letošnjih pomladnih mesecev so znašale: v marcu 3.0*. v aprilu 12.2°, v maju 12.9°. Srednja temperatura letošnje pomladi bi znašala tedaj 9.4* normalno pa znaša 9.1*. Glede srednje temperature so bile letošnje razmere normalne Od posameznih mesecev pa je bil marc prehladen (3.0° namesto 5.0°), april pretopel (12.2° namesto 9.2°). V marcu je znašala najnižja temperatura —7.8°, najvišja 16.4°, v aprilu sta odgovarjajoči temperaturi —0.3° in 25°, v maju 5.0° in 24.2°. Glede ekstremnih temperatur je april dosegel višjo vrednost kot maj. Najnižja temperatura v aprilu je bila zabe ležena 1. v mesecu in je bil ta datum zadnji v letošnji pomladi, da je temperatura padla še pod 0° C. Mrzlega dne, to je takega, da bi bila temperatura ves dan pod 0° ni bilo nobenega več.
Mesečna vsota padavin je znašala v marcu 47.5 mm, v aprilu 23.6 mm, v maju 274.9 mm. Od normalnih pomladanskih padavin se letošnje padavine temeljito razlikujejo. Normalno pade v marcu 102 mm, v aprilu 109 mm, v maju 120 mm Vidimo, da sta bila marc in april celo pre-suha, maj pa izdatno premoker. V skupni vsoti se letošnje pomladanske padavine r« razlikujejo mnogo, namesto normalnih mm, je padlo 346 mm
Padavinskih dni je bilo v marcu 8, v aprilu 7, v maju pa kar 23, normalno pa jih je v marcu 13, v aprilu 14, v maju 17. V skupnem številu pa so si normalne in letošnje razmere zelo blizu, letos 38 normalno 34 padavinskih dni v vseh treh pomladanskih mesecih. Največja padavina v teku enega dne je bila 22. maja. ko je dosegla 55.6 mm. V maju je padlo po-
K0NKURS
PENZIONI ZAVOD ZA SLU2BENIKE U BEOGRADU
KRALJA MILANA UL. BR. &5-mecanin rasplsuje konkurs
za izradu idejne skice za svoju novu zgradil
na ngln ulica Miloša Velikog i Kraljice Natalije n Beogradu. — Konkurs je opštl jugosIovenskL — Ocenjivački sud sastavljaju gg.:
PRETSEDNIK SUD A: Mar kič Fran jo, pretsednik Penzionog zavoda za službenike
ČLANOVI SUD A: Inž. Bajalovlč Petar, arhitekt, redovan profesor Univerziteta;
Inž. Safarlk Janko, arhitekt, delegat Beogradske Inženjerske komore; Inž. Jurišič Petar, arhitekt, viši savetnik Ministarstva gradevina; Vlada Mitič, trgovac, član Uprave Zavoda.
ČLANOVI ZAMENICI SUDA: Inž. Miloševič Veljko, arhitekt, delegat Beogradske Inžinjerske komore; Inž. Tričkovič Milivoje, arhitekt Beogradske opštine; Herman Joslf, gradevinar, član Uprave Zavoda; Dokovič Nedeljko, član Uprave Zavoda.
IZVESTILAC SUDA: Inž. Kojlč Branislav, arhitekt, delegiran od Beogradske Inžinjerske komore.
Ukupna suma nagrada iznosi Din 180.000. — Nagrada če biti deset. — Radovi se imaju predati najdalje do 30 septembra 1939 godine u 18 časova direktno Ui putem pošte na adresu raspisivača. — Uslovi konkursa sa prilozlma mogu se dobiti kod rasplslvača za sumu od Din 50.— u kancelarijsko vreme od 8—12 ili na zahtev putem pošte — poštanski fah 769.
BEOGRAD, 30. juna 1939 g.
Za številne pismene in ustne izraze iskrenega sožalja, ki smo jih prejeU ob bridki Izgubi našega ljubljenega, predobrega očka in soproga, gospoda
HINKA PERNETA
VIŠJEGA FINANČNEGA SVETNIKA,
kakor za poklonjene krasne vence in šopke, se tem potom vsem toplo zahvaljujemo.
Zlasti smo dolžni zahvaliti se čč. duhovščini, g. primariju dr. Merčunu za brezprimerno skrb in požrtvovalnost ob bolezni, g. viš. finančnemu svetniku Mosetitzu za globoko občuten in tolažilen poslovilen govor, g. fin. direktorju, g. pomočniku fin. direktorja, gg. kolegom ter vsem znancem in prijateljem za častno spremstvo.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v torek, dne 4. julija ob 7. url v cerkvi Sv. Jožefa.
V LJUBLJANI, dne 1. julija 1939.
2ALUJOCI OSTALI
Umrl nam je po kratki bolezni nepozabni dobri oče, stari oče
lože Kokl
Šolski upravitelj v pok.
v 72. letu starosti.
Pogreb dragega pokojnika bo danes 2. julija ob pol 16. uri v Studenicah pri Poljčanah.
Studenice pri Poljčanah, dne L julija 1939.
Globoko žalujoči otroci: Vida, Mira in Jaroslav — ter vnuki: Jaroolav, Dalija in Viljemina
vprečno 12 mm dežja na padavinski dan, v vsej pomladi pa samo 9 mm.
Roko v roki s padavinami je potekala tudi oblačnost. V marcu je bilo 66% neb« pokritega z oblaki, v aprilu 47®/», v maju pa celo 81%. Meglenih dni je bilo v marcu 6, v aprilu 2, v maju 3. — Od padavinskih dni smo imeli v marcu celo 5 dni s snegom.
Iz vseh gornjih podatkov sledi, da je moralo biti največ vlage v zraku v mesecu maju. Povprečno je vseboval marc 3.7 gr. april 6.5 gr, maj 7.9 gr v vsakem kubičnem metru. Največ je je bilo 27. maja z 11 gr, najmanj 15 .marca, ko je zrak vseboval komaj 1.7 gr. Vse to je absolutna vlaga. Relativna vlaga, ki je izražena v % in ki pove, koliko procentov od množine vlage je zrak vseboval, je bila naslednja: v marcu je zrak povprečno vseboval 68%, v aprilu 63%, v maju 75%. Relativna vlaga je bila najnižja kar pomeni, da je bil zrak najbolj suh, 8. aprila, ko je znašala samo 26%. V marcu je bil zrak najbolj suh 9. z 29%, in 24. maja z 33% Viharni dan, ko je bila hitrost vetra večja kot 40 km na uro, je bil samo eden in sicer 16. marca. Ves dan je pihal močan severovzhodnik. Ker je ta veter zelo suh, je bila tudi absolutna vlaga zelo in je dosegla, kakor že prej omenjeno najnižjo stopnjo, to je komaj 1.7 gr vlage v kubičnem metru.
Zračni pritisk je nihal pod in nad normalno vrednostjo vzporedno z nastopi slabega in lepega vremena. Njegova povprečna vrednost v marcu je znašala 731.1 mm. v aprilu je znašala 733.7 mm, v maju 731 mm, v vseh treh pomaldanskih mesecih tedaj pod normalo 735 mm. Najvišje stanje je barometer dosegel 6. marca s 744 mm, najnižje 23. marca s 719J mm Obe ekstremni vrednosti sta bili zabeleženi v marcu. Barometrsko stanje najbolj niha pozimi, najmanj poleti. Njegovo kolebanje v aprilu se je raztezalo med 726 mm in 741.7 mm, v maju med 721.3 mm in 736.6 mm.
Meteorološko konča pomlad že s koncem maja, astronomsko pa šele z 21. junijem. Zato si hočemo, do tega dne ogledati glavne klimatske zanimivosti tudi v tem mesecu. Najnižja temperatura je bila 7. junija in je dosegla 6.8°, najvišja 9. in je že dosegla 30.2°. Ko se dnevni maksimum temperature dvigne nad 30°, pravimo, da je tak dan že vroč. Ce doseže več kot 25°, pa da je samo topel. Toplih dni je bilo v juniju do 21. že 8.
Tudi na padavinah letošnji junij ni prav reven. Do 21. je padlo 189.6 mm v 13 dneh. Normalno pade v vsem juniju 146 mm. Vidimo. da so do 21. letošnje padavine že prekoračile normalno mesečno vsoto. Tudi na jakosti so letošnje junijske padavine prav močne. Saj je padlo 15. junija nič manj kot 70:2 mm in prejšnjega dne 14. junija 50.4 mm Niti v nenormalno deževnem maju nismo imeli tako močne dnevne padavine kot 15. junija Tudi neviht je bilo mnogo. V 13 padavinskih dneh ni nič manj kot sedemkrat grmelo. Te nevihte v Ljubljani niso prinesle točo, pač pa je po drugih krajih Slovenije napravila že mnogo škode. V marcu ni bilo še nobene nevihte, v aprilu ena. v maju že 4. Tudi majske nevihte niso prinesle ljubljanski kotlini še nobene toče. Do 21. ni bilo v juniju še nobenega viharja.
Najnižji zračni pritisk je bil 14. junija, ko je barometer pokazal 724.8 mm, najvišji pa 7. junija 743.0 mm.
Splošni vremenski potek se je v marcu pričel z lepim vremenom. Nad Srednjo klon, ki je dvignil barometer na 744 mm Evropo je priplaval južni tropični antici-depresija dotaknila z južnim robom tudi 7. marca se je široka in globoka severna naših krajev in nam dala 27.4 mm padavin, najvišjo dnevno vsoto v marcu. Nato je iznad Atlantskega oceana priplaval zopet tropični anticiklon in je imel vso Evropo v svoji oblasti do 20. marca Ta anticiklon se je celo združil s polarnim nad Rusijo v eno enoto, nakar sta oba skupno pošiljala severne vetrove proti jugu. V teh dneh smo beležili tudi najnižje jutranje temperature v marcu, do —8°.
20.	marca je začel barometer padati pod vplivom depresije nad Skandinavijo. 23. marca je barometer zdrknil celo na 719.5 mm, toda kljub temu še nismo imeli padavin. ker je jedro depresije ležalo vzhodno od nas in smo imeli severne vetrove, ki so ves čas držali jutranjo temperaturo pod 0°. 26. marca se je pojavil sneg pri severnih vetrovih. Situacija se je spremenila tako, da smo imeli depresijo nad Sredozemnim morjem, ki je pošiljala v višini južne vetrove. Ti so prinesli vlago, ki se je padajoč skozi spodnji hladni severni zrak spremenila v sneg. To je bil zadnji letošnji sneg. Zadnja dva dni v marcu se je polarni anticiklon raztegnil nad Evropo zbistril vreme. L aprila se je celo pod njegovim vplivom sukala temperatura pod 0° na —0.3°, in je bila to zadnja letošnja temperatura pod 0°.
V prvih dneh aprila se je pojavila iznad Atlantskega oceana depresija, ki je prinesla Evropi precej padavin, pri nas pa je padlo samo nekaj kapelj. 7. aprila se pojavi od Azorskih otokov sem nov tropični anticiklon, ki je prinesel Evropi in našim krajem lepo in toplo vreme, ki je trajalo do 18. aprila. Pod vplivom tega tropičnega anticiklona se je temperatura 7. in 8. aprila dvignila do 25°, kar predstavlja najvišjo letošnjo pomladansko temperaturo. 18. aprila severna depresija prekine za en dan lepo vreme, ravno tako tudi 23. aprila. V vseh ostalih dneh do 26 .aprila pa je tropični anticiklon dajal lepe sončne dneve Lepi dnevi pa so imeli za posledico sušo. 2e so kmetje obu-pavali. Toda 26. se je pojavila depresija in z njo slabo deževno vreme ki nismo prišli iz njega ves maj.
Ves maj je bil en sam dolg deževen dan. Predvsem 21. maja se je pojavila na južni strani Alp zelo globoka depresija, ki )• povzročila prvo katastrofalno poplava Njej je sledila proti koncu meseca druga. Vreme se je zbistrilo komaj 1. junija Tropični anticiklon je dospel nad Anglijo, odkoder je nato priplaval nad Evropo in ji prinesel lepo vreme do 8. junija. Od tega dne dalje se prične zopet niz depresij in z njimi slabo vreme. 14. in 15. junija je močno deževje povzročilo tretjo poplavo. Deževju, ki je trajalo neprestano do
21.	junija, so se pridružile celo toče. Upajmo. da bo s pričetkom poletja konec vremenskih težav.	R. O.
INSERIRA JTE V »JUTRU« !
L. WINDEBt
108
QospodhJ£n0pj$td
Roman o Franca Ferdinandu
(Avtortziran prevod)
Tisza je bil nevaren nasprotnik, odločen mož, ki je drzno izpreminjal svoje načrte v dejanja; celo sovražniki so občudovali njegov osebni pogum. Atentat, ki so ga pripravili nanj, ga ni ostrašil in je le še utrdil njegovo nepopustljivost. Ljubil je dvoboje, ki so se morali vršiti ob najtežjih pogojih, in rajši odgovarjal nasprotnikom s sabljo kakor z enako ostro nabrušenim orožjem besede. Imel je mogočne prijatelje, ki so ga imeli za najpomembnejšo glavo v monarhiji. Eden teh prijateljev je bil nemški cesar. Kolikorkrat je imel Franc Ferdinand naslednja leta kakšno snidenje z Viljemom — vselej se je cesar navduševal za Ti-szo, za to »sijajno glavo«, za tega »viteškega Ogra«. Bilo je že kar od sile. Vse ugovore, ki jih je Franc Ferdinand navajal zoper Tiszo, je Viljem odpravljal z besedami: »To so predsodki, treba je le, da ga pravilno spoznaš.« Franc Ferdinand je oporekal, da Tisza noče vladati samo na Ogrskem, ampak tudi v Avstriji, in ker ni odločnosti vladeželj-nega Madžara nihče kos, se na Dunaju vse trese pred njim,. Kadar se Tisza pokaže na Dunaju, leži vse na trebuhu.
Tisza se nasprotnigtva Franca Ferdinanda ni bal. Vedel je, kaj mora storiti, da najobčutneje rani visokorodnega sovražnika. Šel je k cesarju
!n nra Jarfl, da prcgtolooagteflnfVoTO
sko nastopanje že mnogo let ovira zaželeno prijateljsko ureditev navzkrižij med Avstrijo in Ogrsko. Prestolonaslednik si prisvaja pravice, ki si jih sme lastiti samo cesar. Tudi vojska trpi zaradi prestolonaslednikovih muh in zahtev. Odslovitev vojnega ministra Schonaicha, ki jo je dosegel Franc Ferdinand, je bila v očeh vojske slabo znamenje. Prestolonaslednikov zli duh pa je podpolkovnik Brosch, vodja vojaške pisarne v Belvederu. Ta vojaška pisarna je javna nevarnost; častihlepni vodja vojaške pisarne nenehoma snuje gorje. Dokler je Brosch v Avstriji mogočnejši od vojnega ministra, se mora razbiti vsaka konstruktivna mirovna politika. Blagor monarhije terja, da nekdo prisili prestolonaslednika k razhodu z Bro-schem.
Cesar se ni obotavljal ubogati Tiszov svfct. Brosch je bil imenovan za poveljnika 2. polka cesarskih lovcev v Bolcanu in je moral svoje mesto takoj nastopiti. Franc Ferdinand se je moral v onemoglem srdu vdati. »Med Schonbrunnom in Belvederom je vojna«, je rekel, ko se je Brosch poslavljal? »Schonbrunn mi je vzel najboljšega človeka — a saj še nismo na koncu.«
Broschev naslednik, polkovnik Bardolff, si je iz-kušal pridobiti zaupanje Franca Ferdinanda in voditi vojaško pisarno enako uspešno kakor Brosch. Franc Ferdinand je moral priznati vnemo svojega novega krilnega pribočnika, a vendar je vsak dan ponavljal Zofiji: »Brosch je nenadomestljiv.«
Brosch je bil zvest in zanesljiv. Bil je nenavadno častihlepen: uganiti sleherno prestolonasledni-kovo misel, ustreči vsaki želji muhastega gospodarja, tudi kadar jo je bilo skoraj nemogoče iz-
poinffi — v tem )e bOo
Drugačnega častihlepja ni nikoli poznaL Sele po slovesu od zvestega pomočnika se je Franc Ferdinand zavedel, koliko je izgubil. »Da, če bi imel Broscha« — ta vzdih se mu je izvijal po nekajkrat na dan. In prav po Broschovem odLhodu bi bil Franc Ferdinand bolj nujno potreboval njegovega sveta ln pomoči ko kdaj poprej.
Godile so se velike reči. Na Balkanu je vrelo. Dva dni po Aehrenthalovi smrti sta podpisali Srbija in Bolgarija skrivno obrambno in napadalno zvezo, ki sta se ji kmalu pridružili tudi Grčija in Črna gora. Krščanske balkanske države, ki so bile skupno s Turčijo sklenile balkansko zvezo pod geslom »Balkan balkanskim narodom«!, so pričele svojo uničevalno vojno proti TurčijL Aehrenthalov naslednik grof Bertchold je vznemiril Evropo z izjavo, da Avstrija Srbiji ne dovoli, da bi prodrla na Jadran. Cesar pa je rajši poslušal miroljubne svetovalce, ki so upali, da bo Srbija, čeprav zmagovita, izšla iz balkanske vojne tako oslabljena, da se Avstriji ne bo več bati srbske nevarnosti. Conrad, odslovljeni načelnik generalnega štaba, je mnogokrat bled sedel v prestolonaslednikovi delovni sobi in komaj krotil svojo onemoglo jezo Oba moža sta obžalovala svojo usodo. Oba sta menila, da je njima svetovnozgodovinska naloga, braniti staro habsburško državo, oba sta imela Srbijo za morilko, ki je ne smeta zgrabiti za roko, ker hoče imeti stari cesar mir in trudno zapira oči pred nevarnostjo, ki je ne mara videti.
Prestolonaslednik in bivSi načelnik generalnega štaba — oba sta se bila zadnja leta povsem izpre-menila. Conrad že davno ni bil več tisti, ki se je nekdaj plašil velikih nalog in mislil, da je samo
DANES
koncert s plesom
Igra orkester Grafike na vrtu
gostilne Marenče
Dolenjska cesta 20
otip
t9avS
mascoho in nečistočo
I pranje t
| brzo in lahko | s pomočjo
jedilnega pribora, kuhinjske posode, kadi za kopanje, oken, steklenic za olje in vino, mastnih krp, keramičnih podov itd. itd.
Brezplačni vzorci pri Vašem trgovcu. |
■■mm
Beograjska tvrdka tehnične stroke
isee
pr interna zastopstva
ali samoprodajo prečansklh uglednih tvrdk. Intenzivno in solidno delo. — Ponudbe na »PROPAGANDO« a.d., Beograd, pošt. pre-tinac 409, pod »Prvoklasne reference 1156«
Konkurz
7. zrakoplovna baza v Mostarju bo zaposlila
TKI DIPLOMIRANE TEHNIKE EN 1 AVTOGENSKO-ELEKTRIČNEGA VARILCA (ŠVAJSERJA)
Dnevnica po sposobnosti do 80 din. Prošnje poslati taksirane z 10 din brez originalnih dokumentov, z detajlno navedbo vseh osebnih podatkov o dovršeni šoli in praksi, in koliko so je doslej vršili.
Iz pisarne 7. zrakoplovne baze št. 9572/39 L

Velika izbira KOLES
Izredno nizke cene!
»Tehnik« J. Sanjal
Ljubljana, Miklošičeva cesta 20
Od Vas
je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
'ralirid — Sredo likalni cj
Usoda ljudi!
Znameniti profesor 6e Je odločil Izdelati vam horoskop. Njegova priznana sposobnost videti prihodnjost v življenje drugih, ne glede na razdaljo, meji na čudo-vltost. Profesor vam pove po resnici vso vašo usodo, kdaj lahko doseže-te uspeh ali najdete srečo tako v pogledu ljubezni trgovine, loterije Itd. — Njegov podpis minulih, sedanjih in bodočih do godkov gotovo vzbudi vaše začudenje in presenečenje. Ne bodite o-tožnl ln ne Jadlkujte, kajti vse se o pravem času obrne na bolje. — Sporočite ml vaš naslov ln povem vam o vaši bodočnosti, sedanjosti ln preteklosti več nego bi smatrali za možno Za izdatke priložite v pismu tri internacionalne bone za odgovor, katere lahko kupite na vsaki pošti. Naslov: Boite postale no U.
Pariš B. P. Poštnina za Francijo Je 4 din.
drtip/gjen pouk * Igronjul
MARIBOR* 101
OKASA tablete
Pri spolni slabosti lahko poskusite
OKASA
TABLETE za
za moške
100 komadov din 220 -protl povzetju
Zastopnik: Lekarna
Mi. Rožman Miroslav,
Beograd — Terazlje 5 Ogl i. i a. 1846 »
Tvrdka J. GRAJZER
se je preselila
na Tyrševo c. 23. Tam dobite
avto akumulatorje
že od
Din 680.—
za
motocikle
od
Din $00.—
dalje. TELEFON 38-35
VABILO
na si« redni občni zbor Posojilnice v Ribnici r. z. z o. z., ki se vrši v uradnih prostorih dne 10. julija ob 15. uri
3 sledečim dnevnim redom:
1.	poročilo ln odobritev računa za leto 1937.
2.	volitev načelstva in računskih pregledovalcev za leto 1938.
3.	slučajnosti.
Ako bi sklicani občni zbor ne bil sklepčen ob napovedani uri, se bo vršil pol ure pozneje drug občni zbor na istem prostoru, z istim dnevnim redom, ki sklepa veljavno ne glede na število zastopanih deležev (§34 zadr. pravil).
NACELSTVO.
Nabavite si lasten
VODOVOD
Prikladen za vsako hišo, garažo in vsake vrste obrtniško delavnico, za vilo, pension, hotel, gostilno, kantino, sanatorij, športno igrišče itd.
Imamo sesalke za vsako strujo. Motorji delajo povsem avtomatski in so zelo ekonomični. Zahtevajte ponudbe in prospekt od
PRAGA
ZAGREB, GUNDULIČEVA 16, Telefon 60-77
Sprejmemo zastopnike.
Pl priznano oizKir cenah si aaoavitel najboljše moške o-| bleke, perilo ud vsa praktična oblačil
po
Preskerju
J U B L J A N
Sv Petra cesta 14
INSERIRAJ V ,,JUTRU"!
»JUTRO« ZAVARUJE!
f
Slovenskemu zdravniškemu društvu v Ljubljani
je umrl dolgoletni član ln bivši predsednik
Dr. fraot Deroanc
šef kirargičnega oddelka v p. itd. Ohranimo ga v častnem spominu!
Oglejte si zalogo neprekosljivo elegantnih, močnih ln zanesljivih koles z lahnim pogonom
Al&LON
Priznano najboljša francoska kolesa.
Glavni zastopnik za Jugoslavijo:
VIKTOR BOHINEC
LJUBLJANA — Tyrševa 12, dvorišče Kolesa na zalogi od din 1.175 naprej
dober vodja manjšega oddelka. Vojska je bOa
orodje, in Conrad si je domišljal, da bi znal rabiti to orodje kakor nihče drug. To orodje so mu bili vzeli iz rok. Mislil je, da bo zaradi tega habsburška država propadla. Imel se je za edinega, ki bi mogel Avstrijo rešiti. Z odločnim prijemom — tako je zatrjeval — je treba Srbijo potlačiti, zdaj, neutegoma, brez obotavljanja in brez pomislekov. Okrepljena Srbija, ki bi jo podpirala okrepljena Rusija, bi storila Avstriji konec. Vsak dan, ki ga na Dunaju brezdelno zamudijo, usodno vpliva na končni izid, ki bo neizrekljivo grozen.
A prav tako kakor Conrad, se je bil tudi Franc Ferdinand izpremenil. Sicer je tudi on še vedno imel vojno za najboljše zdravilo; Srbe je sovražil čedalje bolj, toliko huje, kolikor uspešneje so nastopali. Atentati srbskih domoljubov na avstrijske in ogrske uradnike, na bosenskega deželnega poglavarja v Sarajevu, na vladnega komisarja v Zagrebu, so poglabljali gnev in sovraštvo Franca Ferdinanda, in poročila njegovih vohunov o delovanju velikih proti avstrijskih organizacij v Srbiji in Bosni so ga do dobrega prepričevala, da je nevarnost velika in resna. Toda dolgo čakanje je bilo oslabilo odločnost večnega razočaranca, volja, nekdaj tako žarka, mu je izgorevala v izbruhih togote. Le njegova nezaupljivost je bila ostala ne-izpremenjena.. Po Broschovem odhodu ni več zaupal živi duši. Zakaj je Conrad zdaj tako rad in tako pogosto prihajal v Belvedere? Ker je bil cesar odslovil častihlepnega načelnika generalnega štaba. »Ako spravim tega častihlepneža še enkrat do moči«, si je misli Franc Ferdinand, »tedaj bo spet pozabil, da je moje orodje; spet bo delal v Schonbrunnu za svoje lastne cilje, name bo pa gledal kakor na veličino drugega reda.«
INSERIRAJTE V „ JUTRU" !
TOVARNA MILA IŠČE ZA LJUBLJANO
krajevnega zastopnika
Samo oni gospodje pridejo v poštev, ki so v drogerijah, parfumerijah in drugih trgovinah dobro vpeljani in poznajo to stroko. Ponudbe z referencami, obenem z obvestilom, katere tvrdke so doslej zastopali in ki jih zastopajo sedaj. — Ponudbe pod »Uveden 1164« na »Propaganda« a. d. —• Beograd — poštni pretinac 409.
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
inimMttmmiitiiiiiMiiuiiinmfi'NwmiNtm«ii»iMtt^
itiNiiinnmmmiiiiimiHMnHKiiuiniiiiiiiiiiMMiiiitiM
Starorenomirana odlično vpeljana trgovina na debelo in drobno
s prvovrstnim krogom odjemalcev v hrvatskem podeželskem mestu — na frekventiranem prostoru — TAKOJ NAPRODAJ iz rodbinskih razmer. Za pobližnja pojasnila se prosijo resni reflektantl, da pošljejo pismo pod šifro »Povoljna zakupnina« na Publicitas d.d., Zagreb I, poštni predal 288.
Filozofsko društvo v Ljubljani
javlja, da je umrl njegov pravi član in zaslužni odbornik
Dr. Deroanc Franc
zdravnik-Hlozof
.Vedno bomo ostali zvesti veliki zapuščini dragega pokojnika: Ignoramus, sed novertmus.
ZAHVALA
Ob bridki izgubi našega nepozabnega soproga, očeta, starega očeta, strica, gospoda
PEŠINA FRANCA st.
se tem potom najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali.
Prav posebno se zahvaljujemo čč. duhovščini, Sokolskemu društvu St. Vid, Kmetski hranilnici in posojilnici v št. Vidu, Udruženju sedlarjev v Ljubljani, pevskemu društvu »Zarja« v Tacnu, deputaclji gasilske čete v Št. Vidu, dalje vsem darovalcem vencev ln cvetja ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti.
ST. VID nad LJUBLJANO, dne 1. julija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI.
Kubo" brzopartlniki
z bakrenim ali Jeklenim v ognju pocinkanim kotlom
KOTLI ZA Ž6ANJEKUHO
vseh sistemov, kakor tudi pralni kotli, bakreni ln aluminijasti kotli za sadne soke, tovarniške naprave itd. najceneje pri tvrdki
„KOTLARKA"
družba z o. z. LJUBLJANA, Kolodvorska 23, teL 37-92. Zahtevajte prospekte!	Zahtevajte prospekte!
ZAHVALO
izrekam vsem, ki so nam ob izgubi našega očka, soproga, gospoda
RUDOLFA ŽNIDARČIČA
ŠOLSKEGA UPRAVITELJA
ustno in pismeno izrazili sožalje. Posebna zahvala veljaj gg. zdravnikom, g. Ivančiču za poslovilne besede prijatelja, učenki H. Petričevi, g. Hladniku, ki se je poslovil v imenu okrajnega šol. nadzornika g. Erjavca, Slomškove družbe ln Zveze koroških bojevnikov, čč. duhovščini, učiteljstvu, zastopnikom krajevnega šol. odbora in črnuških gasilcev, številni šolski mladini za spremstvo ln petje, rojakom iz Goriške za cvetje in spremstvo, črnučanom, vsem darovalcem vencev in cvetja ln vsem, ki so pokojnika spremljali na zadnji poti.
ČRNUČE, dne 1. julija 1939.
ANGELA ŽNIDARČIČEVA
ZAHVALA
Ob nenadni, bridki Izgubi našega dragega sina, brata, svaka ta strica, gospoda
IVANA VAUPOT
KONTROLORJA OKRAJNE HRANILNICE
izrekamo tem potom vsem najlskrenejšo zahvalo za številne ustmene ln pismene Izraze iskrenega sočustvovanja.
Zahvaljujemo se čč. duhovščini, predvsem mons. Pr. Ks. MeSku za vodstvo pogreba, upravi okr. hranilnice, posebno g. gerentu č. g. duh. svetniku Sokliču za lepe poslovilne besede ob odprtem grobu, nadalje pevskemu društvu in mestni godbi za lepe žalostlnke in končno vsem prijateljem in znancem za krasno cvetje in številno spremstvo na njegovi zadnji poti.
Ohranite pokojnika ▼ blagem spominu!
Slovenj Gradec, dne 28. junija 1939.
ŽALUJOČI OSTALI
PREKO ŠTIRI MILIJONE
GRITZNER šivalnih strojev
JE V UPORABI
GRITZNER ŠIVALNI STROJI SE DOBIJO V VSEH BOLJŠIH TRGOVINAH S ŠIVALNIMI STROJI
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA JUGOSLAVIJO
EM. FISCHER, ZAGREB, Palmotičeva 82
Veletrgovina dvokoles, motociklov in šivalnih strojev
Morasta Regenerator
Jamčimo, osivelim lasem takoj povrne prirodno barvo in sijaj!
Takoj ustavi izpadanje las, odpravi prhljaj in vse kožne neprijetnosti. Jači ln krepi koren, a lasje, porastejo tudi na plešastem mestu. — Dobi se v vseh odgovarjajočih trgovinah. — Pošiljamo po povzetju, cena veliki steklenici z omotom ln poštnino vred din 50.—.
S. br. 17274 god. 1937	MORANA — SPLIT.
PEBJE
Kokošje, purje, gosje, račje, navadno, s strojem čiščeno in dohano.
Vzorci se pošiljajo brezplačno in franfeo.
Dobavlja se v vsaki množini
E. Vajda, Čakovec
Telefon štev. 59, 60, S, 4
CENE PERJA ZELO ZNIŽANE, ZAHTEVAJTE CENIB IN VZORCE, K3 JIH DOBITE BREZPLAČNO!
Brezplačno Vaša usoda
Ta velim dobrotnik človeštva, popularno znani raziskovalec v panogi človeških, ved, daje brezplačno velika ln značilna prerokovanja Vaše usode, kate. re napovedi Izzivajo veliko ln nesluteno senzacijo po vsem kulturnem svetu On Vam bo pomogel, in VI boste srečni, zaupajte se" mu, da Vam pre rokuje vznemirljiva dejstva, ki bodo spremenila tok Vašega življenja in ki bodo pomogla. da pridete do velikega dobitka in vsakega zaželjenega uspeha, on bo našel in očrtal vse glavne smernice Vašega bodočega življenjskega pota. Poznavajoč današnje čase, borbo in težnjo človeštva, se je odločil, da omogoči narodu vseh slojev s pomočjo te znamenite vede, gojiti velike upe za srečno življenje ln vsakemu bratsko pomoči in mu pokazati pravo in nepogrešm pot, po kateri se bo kretal in na kateri način lahko vsaka oseba doseže pravo srečo in blagostanje, kajti večina naroda in posamezniki so neodporni pred udarci težke in neusmiljene usode, a da bi bila vsakomur jasna pot, Je potrebna pomoč ln pravec, pa se bo tedaj človek duševno ln telesno okrepil in dosegel vse svoje drage želje, kajti vsi prebivalci tega PLANETA zaslužijo, da za časa svojega zemeljskega življenja dožive in občutijo vse uspehe in radosti v življenju, pa če ste siromašni, bolni, po vojni izčrpani ali če ste bili razočarani v ljubezni ali preživljali težke življenjske nadloge, razne izgube, ali duševno potrti, saj imate vsi svoje nedostatke, vsi boste samo tem potom dosegli svoje velike cilje.
Vsakomur hoče napovedati uspeh in srečo v bodočnosti, preteklo stl, sedanjosti, kariieri, službi, vedi, politiki, bogatenju, ljubezni, zakonu, loteriji, potovanju, nasledstvu, zdravju, dedščinl, sodnih sporih, špekulacijah, nenadnih dobitkih, vsakomur bo dal strokovne pismene nasvete, ki mu bodo koristili vse življenje ter odgovore na vsa tajna zainteresirana vprašanja, ki mu Jih lahko zaupate brez vsakega obotavljanja. Tolmači vaše značilne navade, odkriva tajne vaših velikih sovražnikov in prijateljev, predvideva razne nevarnosti, nesrečne slučaje in slično.
Horoskop se pošlje vsakomur v največji diskrecijl.
Mnogoštevilne izjave hvaležnosti dospevajo dnevno lz vseh krajev sveta, kar dokazuje izredno zaupanje v točne napovedbe ln so temu slavnemu predstavitelju astrologije izrečena priznanja od naj. večjih osebnosti, velikih učenjakov, umetnikov, književnikov, filozofov, velikih politikov in zmagovalcev na vseh vojnih ln diplomatskih poljih.
Znameniti biro iRadosavljevlča« je najbolj razvit, najbolj popu laren, največji in najbolj poznan po vsem svetu ter si Je pridobil veliko zaupanje v vseh slojih naroda, v vseh krajih sveta, ter prinašajo vsi listi v Evropi njegovo biografijo, ker Je v istini največji astrolog današnjega modernega časa v pravem pomenu besede vzva-lovil in vzbudil milijone duš vsega naroda, ker Je zares pomagal narodom obeh polov, narodom vseh slojev ter pozna celo človečan-stvo njegova dela, Ki se je postavil v službo naroda, da vsakomur pomaga, da postane zmagovalec na raznih poljih in da vsakdo čuti veliko in pravo življenjsko radost, ker Je astrologija 1 velikim i malim ljudem skozi vse vekove pomagala in Jih osrečevala, ker ima ta najstarejša veda v zgodovini velike zasluge in se morejo vse ge-neracHe,rojene izmed leta 1857. in 1931., obrniti za horoskop na Ra, dosavljevičev naslov, samo postopati Je treba točno po navedenih navodilih.
Pošljite še Vi svoj čitljiv, točen in lastnoročno pisan naslov, označivši spol, dan, mesec ln leto Vašega rojstva z 10 din v denarju ali 15 din v znamkah na račun stroškov. Klijentl lz Inozemstva 20 din v gotovini.
Naslov: Astrološki biro RADO S AVL JEVIČ, poštni predal št. 2, So-pot, Dunavska banovina, Jugoslavija.
SMS-1S176
Okusno Izrezani ,J» belega n«J» * OtwT nizko peto. Izdelani la tople jjoletoa
Igranje dneve.
Noge »i boste najbolj odpočili v tek lahkih čevljih iz finega aagleftk©g* platna v kombinaciji bele in rdeče barve.
Jim morja se boste i v teh lahkih pisanih najfinejšega platna.
MHHtn •jboij odpoem Čeveljčkih t«
__	04695-1133
Ti Čevlji Vam bodo služIli kakor trije pari dragih. Izdelani so iz finega diftina s prožnimi pod plat L K čevljem dobite tri
,	»985-95154
oŠ^rteno lepi čeveljčki za poletje t« finega usnja v modro-bell kombinaciji i usnjenim podplaton^Jr^.oettk
45301-4840 Udobni Športni čevlji, M so zelo pri merni twB m poljedelce prt na polja.	-r
9337-2203
Gospoda dobro prtstojajo k n obleki ti fini čevlji Is belega AS vega platna.«
055-1411*
Najnovejši model Is Meksike! genske sandale lz finega usnja pletene v belo-modrl ali belo-rdečl kombinaciji. Za poletje nI bolj praktičnih
čevljev
9039-24074
MoSJd lahki nizki «evijl s okvirom Izdelani ls finega usnja, ali lz seml-•a, okraSenl s luknjicami, s usnjenim podplatom.
Kopače kape (čepice)
Din
2967-44300
Lahke molke usnjene sandale s'usnjenim podplatom. Luknjice na prednjem delo dajejo nori dovolj sraka
9037-0642
Moderni poletni čevlji za goSpode. Izdelani so Is finega lanenega platna, kombinirani s usnjem. In usnjenimi podplati.
Havajke Din l—
flavačt Din
8327-24683
Elegantni čevlji gospodom n pol©-t Je! Is sivega ali drap sentlša ali b usnja, okraSenl s luknjicami, s usnjenim podplatom.
Otroški vozički	DvoKolesa.	Šivalni »troji
najnovejših modelov	motorji, trlclklji	pogrezljlvl
Po zelo nizki ceni! Ceniki tranko!
»TRIBUNA« F. BATJEL, LJUBLJANA, KarlovSka cesta
Podružnica: Maribor, Aleksandrova cesta 26.
ZAHVALA
Vsem, ki so nam ob izgubi našega dragega
BRUNO ŠIBENIKA
stali na strani in sočustvovali z nami, darovalcem vencev in šopkov in vsem, ki so ga spremili k zadnjemu počitku, izrekamo našo najglobokejšo zahvalo.
Sv. maša zadušnica se bo brala v cerkvi Sv. Petra v ponedeljek 3. julija ob 7. uri.
2ALUJOCI OSTALI
INSERIRAJTE V „ JUTRU"!
onnf" ril 1111 II II II nnnnnmnnnnnrnni
Celuloidni ščit,
pri vratnih kljukah vam prihrani večkratno pleskanje. Vrata bodo vedno čista. Dobavlja jih
SEMENIČ V.
Prlvoz iS, Ljubljana — TeL 36-92 Celuloid je na zalogi v vseh barvah. Sprejmejo se dobri akviziterji.
J I I I I I I I I II I I II I I I I I H II I I D Bi
Oglasi v „Jutru" Imajo vedno največji uspeh!
KOLESA
kupite dobro in poceni tudi na obroke pri
H.SUTTNER, Lir*if|ana
, Brezobvezen ogledi Aleksandrova 6.'
TOVARNA TRIKOTAŽE V BEOGRADU
IŠČE ZA TAKOJ agilnega upravitelja,
izurjenega za vodstvo in razvoj večjega podjetja;
samostojnega mojstra
za Kettenstuhle, Rundstuhle, Interlock- in Kaiseret-stroje;
perfektno nadzornico
(ravnateljico) za boljšo trikotažo;
samostojnega mojstra in upravitelja
za vodstvo tovarne usnjenih rokavic. Ponudbe pod br. 17395 na »PUBLICITAS« a. d. Beograd, pošt. pretinac 60
ZADRUZNA GOSPODARSKA BANKA D. D. V LJUBLJANI
PODRUŽNICE: Bled, Kran], Maribor, Novi Sad, Split V I o e e obrestu je po 4% vezane aa odpoved po 5%
ie kredite v tekočem računu - Eekontira trgovske menloe NOVE VLOGE ZNAŠAJO Din 67,000.000*-
DELNISKA GLAVNICA DIN 20,000.000,— VrSi vse bančne posle najkulantnej«
Urejuje Davorin Ravljen, — Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno d, d. kot tiskarnarja Fran Jeran. — Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani^