307 Letnik 42 (2019), št. 2 Ključne besede: V alentin Stanič, Gorišk a, 19. st oletje, črne k oze, v ak cinacija Key-words: V alentin Stanič, Gorizia r egion, 19th century , smallpo x, v accination 1.01Izvirni znanstv eni članek UDK 929Stanič V .:614.47(497.473)"1802/1819" Pr ejet o: 29. 9. 2019 Valentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdravnik« T A TJ AN A M. PETERLIN NEUMAIER dr . nar a v oslo vnih v ed Br eslauer Str aß e 58, DE-85748 Gar ching, Nemčija e-pošta: tanja_pn@gmx.de Izvleček Prispe v ek obr a vna v a Stanič e v o delo v anje k ot »zdr a vnik«. Za časa s v ojeg a pastir o v anja na Banjšicah in v R očinju (1802–1819) je v ečkr at cepil pr oti črnim k ozam. K er ni imel primerneg a kiruršk eg a noži čk a, je vnašal serum k ar s trni. Uspelo mu je v ak cinir ati nad 1000 ljudi, v ečinoma otr ok e, in jih na ta način ob v ar o v ati ne samo pr ed smrtjo, ampak tudi pr ed iznak aženjem in oslepitvijo od t e ne v arne bolezni. Abstract V ALENTIN S T ANIČ W A S AL SO A »PHY SICIAN« This article describes V alentin Stanič’s acti vity as a »ph y sician«. He w as a Catholic pries t . While servi ng the communities on Ba njšice and in R očinj (1802–1819) he has v accinat ed ag ainst smallpo x se v er al times. Inst ead of a sur gical knif e, w hich he didn ’t ha v e, he used thorns t o appl y the v accine. He succeeded in inoculating mor e than 1000 people, most of them childr en, and in this w a y pr ot ect ed them not onl y fr om death, but also fr om disfigur ation and/or blindness b y this danger ous disease. 308 T atjana M. P et er lin Neumaier: V alentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdr a vnik«, str . 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers V alentin Stanič je bil po poklicu duho vnik. R odil se je 12. 2. 1774 k ot kmečki sin v Bodr e - žu pri Kanalu. Deset let s v ojeg a ži v ljenja (1792– 1802) je pr eži v el v Salzbur gu, kjer je najpr ej obisk o v al gimnazijo, nat o pa študir al filozofijo in bogoslo vje. P o vrnitvi v dom o vino je 1. 10. 1802 nast opil s v ojo prv o službo k ot k ooper at or v Ka - nalu, kjer je ostal manj k ot d v a meseca. Nat o je šest in pol let (1802–1808) pastir o v al k ot k aplan na Banjšicah in deset in pol let (1808–1819) k ot vik ar v R očinju. Dne 26. 7. 1819 g a je goriški šk of Jožef Ba lant imeno v al za st olneg a k anonik a v Go - rici, kjer je de lo v al do s v oje smrti. T oda Stanič ni bil le pr edan dušni pastir , t em v eč tudi izvrst en gornik – danes v elja za začetnik a moderneg a alpinizma v V zhodnih Alpa h –, pesnik, učit elj, nar odni pr epor odit elj, tisk ar , umni kmet o v alec, za v etnik g luhonemih – po njego vi zaslugi so leta 1840 ustano vili g luhonemnico v Gorici –, in ži vi - no v arstv enik – leta 1846 je ustano vil prv o dru - š v o pr oti mučenju ži v ali v a v strijski monar hiji . Na Ban jšicah in v R očinju je dajal s v ojim f ar anom tudi zd r a v stv ene nas v et e in jim nudil zdr a v stv e - no pomoč. Udejstv o v al se je celo k ot »zdr a vnik«, k ajti v ečkr at je pr oti črnim k ozam cepil pr ed v sem otr ok e, k er pa ni imel prime rneg a kiruršk eg a no - žičk a, je cepil k ar s trnom. 1 Črne koze in zaščitno cepljenje Pr ed u v edbo zaščitneg a cepljenja pr oti čr - nim k ozam so po E vr opi v edno zno v a r azsajale epidemije črnih k oz, ki niso prizanesle našim kr ajem. V v elik em št e vilu so jim v edno zno v a podleg li pr ed v sem najšibk ejši, t o je otr oci. V Aziji so že pr ed mnogo st oletji poznali in izv ajali v ari - olacijo, t o je namerno ok uženje zdr a v eg a z vno - som malenk ostne k oličine k užnine iz gnojneg a mehur čk a bol nik a z blago oblik o črnih k oz. Pri t em načinu zaščitneg a cepljenja je pacient obi - čajno dobil la hk o oblik o čr nih k oz, v časih pa je r esno zbolel in celo umr l. T a način cepljenja je bil ne v ar en tudi zat o, k er je pacient do ozdr a vitv e ostal nalezlji v . V 18. st oletju se je izv ajanje v ario - lacije r azširilo tudi po E vr opi, a je ostalo omejeno na višje sloje. 2 Na Gorišk em jo je u v edel in nat o uspešno izv ajal v odja tam k ajšnje zdr a v stv ene službe dokt or Ant on Muznik (1726–1803), r ojen na Mostu na Soči. 3 Leta 17 75 je po lastni izja vi cepil obe hčeri in edineg a sina gr of a Str assoldi - 1 P et er lin Neumaier: V alentin St anič. 2 F alk, W eiß: »H ier sind die Blatt ern«, str .164–166. 3 Marušič: Zasl užni zdr a vnik, str . 41. Portret Valentina Staniča. Purtscheller: Zur Entwicklungsgeschichte des Alpinismus und der alpinen Technik, str. 100. 309 Letnik 42 (2019), št. 2 ja s člo v eškimi k ozami po met odi očeta ang lešk e medicine Thomasa S y denhama (1624–1689), 4 k ot jo je upor abljal in opis al ang leški zdr a vnik Thomas Dimsdale (1712–1800) 5 . 6 Zaščitno cepljenje je postalo nene v arno in splošno izv edlji v o šele z odkritjem kr a vjeg a ce - pi v a. Iz imena le-t eg a, pr a vilneje iz imena virusa, ki po vzr oča kr a vje k oze, »v ariola v accina« (lat . vaccinus, -a je 'kr a vji, -ja '), izvir a beseda vakcina- cija in v elja danes za zaščitno cepljenje nasploh. Ang leški zdr a vnik E d w ar d Jenner (1749–1823) ni edini ugot o vil, da so ljudje, ki so pr ebole - li kr a vje k oze, imuni pr oti črnim k ozam, je pa prvi sist ematično pr eučil in dok azal ef ekti vnost kr a vje v ak cine. Leta 1798 je s v oje izsledk e obja - vil v epohalnem delu An Inquiry into the Causes and Effects of the Variolae Vaccinae, Or Cow-Pox (Raziskava o vzrokih in posledicah kravjih koz ) , ki g a je izdal na lastne str ošk e. 7 V est o njego v em spoznanju se je blisk o vit o r azširila po E vr opi. Naslednjeg a leta je Jennerje v spis na Dunaju izšel v latinsk em pr e v odu. Ist eg a leta (1799) je v odja zdr a v stv ene službe v Spodnji A v striji P a - scal F err o (1753–1809) pr ešel na upor abo cepi - v a iz kr a vjih k oz, ki g a je k ar v na v adnem pismu, v pr eji, pr epojeni z v ak cino in pritrjeni na listu papirja, dobil od Jennerja njego v k oleg a, dunaj - ski zdr a vnik Jean de Carr o (1770–1857). T eg a sta nat o oba zdr a vnik a upor abljala, r azmnože - v ala in r azpošiljala. Občasno sta g a pomladila z no vim cepi v om iz Ang lije. 8 Leta 1801 je kirur g Vinzenc K ern (1760–1829) u v edel v ak cinacijo v Ljubljani, 9 v erjetno tudi Muznik k ot r azg ledan in napr eden mož v Gorici. Cepi v o je bila k užnina iz nek aj dni starih gnojnih mehur čk o v . T o so nanesli na bombažno nit ali pr ejo, jo posušili in r azpošiljali zdr a vni - k om in r anocelnik om. Ti so s t em cepi v om obi - čajno cepili eneg a otr ok a ali v eč, a ne samo na enem mestu k ot na sliki, t em v eč na v eč mestih. P o nek aj dneh so k užnino iz gnojnih mehur čk o v cepljenih otr ok upor abili k ot cepi v o za druge pa - cient e. Pri t em načinu r azmnože v anja cepi v a je obstajala ne v arnost pr enašanja bolezni, ki so jih 4 Thomas S y de nham. 5 Leta 1767 je v Londonu izšlo epohalno delo Thomasa Dimsdala The present metod of inoculating for the small pox (Sedanja metoda inokulacije proti črnim kozam ). Za - r adi v elik e odme vnosti je knjig a še ist eg a leta doži v ela v eč ponatiso v in bila pr e v edena v št e vilne tuje jezik e. Thomas Dimsdale. 6 Musnig: Clima Goritiense , str . 98–99, 125–137. 7 F alk, W eiß: »H ier sind die Blatt ern«, str . 166–167. 8 Flamm, V utuc : Geschicht e, str . 266–268. 9 Z upanič Sla v ec: Zgodo vina, str . 68. Mesto cepilnega vboda z rdečino. Ferro: Über den Nutzen der Kuhpockenimpfung, str. 28. 310 T atjana M. P et er lin Neumaier: V alentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdr a vnik«, str . 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers imeli prvi cepljenci. Od t eh so bile najne v arnejše tuber k uloza, hepatitis in spol - ne bolezni. 10 K er je pri hudih epidemijah črnih k oz umr l sk or aj v sak drug otr ok in k er se je iz k azalo, da je cepljenje s kr a vjimi k ozami uspešno zaščitno sr edstv o, je oblast želela u v esti splošno v ak cinacijo pr ebi v alstv a. Izdajala in r azpošiljala je okr ožnice, ki so pozi v ale k v ak cinaciji. Zdr a v stv o je v časopisih in br ošur ah r az - širjalo v est o nene v arnem no v em zaščitnem cepljenju . K ern je zat o leta 1803 napisal in na lastne str ošk e izdal v Ljubljani pr opag andno br ošur o Aufruf an die Bewohner Krains zur allgemeinen Anname der Kuhpocken-Impfung (Poziv prebivalcem Kranjske k splošnemu sprejetju cepljenja s kravjimi kozami ). 11 T udi tržašk a zdr a vnik a P og ačnik in Garzar olli sta še ist eg a leta napisala br ošur o Is- truzione sulla Vaccina: dedicata agli abitanti di Trieste (Pouk o kravjih kozah: za prebivalce Trsta ) in jo na lastne str ošk e izdala in širila med ljudmi. 12 A vt orji so v s v ojih br ošur ah opisali od kritje kr a vjih k oz za zaščit o pr oti črnim k ozam, pri - pr a v o cepi v a in način cepljenja t er na v edli tudi št e vilo uspešno cepljenih oseb, pomislek e ljudi pr oti cepljenju ... P ozi vi v časopisih in br ošur e o pr ednostih v ak cinacije so doseg li pisme - ne ljudi, a v ečina pr ebi v alstv a je bila nepismena. Zat o g a je bilo t ežje doseči, pr ed v sem pa izr edno t ežk o pr epričati o k oristnosti v ak cinacije. Cepljenje je bilo skr eg ano z v erskim pojmo v anjem ljudstv a, ki si nik ak or ni mog lo pr edsta v ljati in r azumeti, da je namerna pr esadit e v po vzr očit elja bolezni v člo v ešk o t elo po - tr ebna za imunizacijo pr oti bolezni. Ljudje so bili pr epričani, da s takim pose - gom naspr otujejo božji v olji. Zat o je pos v etna oblast zadala nalogo duho vnik om, naj poučijo lju dstv o o k orist nosti in dobrih posledicah cepljenja, naj odpr a v ljajo njego v odpor in str ah in naj pr eg anjajo njego v e vr aže v ersk e zadržk e. 13 Oblast je pose bno v času epidemij pozi v ala pr ebi v alstv o k cepljenju. Na začetk u 19. st oletja so v letih 1801, 1806 in 1807 epidem ije črnih k oz pr epla vile naše kr aje k ot posledice v ojaških pohodo v med napoleonskimi v ojnami. 14 Od leta 1797 dalje so v t ek u v ojne vihr e a v strijsk e in fr ancosk e čet e v edno zno v a k or ak ale po Soški dolini in pr ebi v alstvu po vzr očale v elik o trpljenja in šk ode. De - cembr a leta 18 05 so F r ancozi dok ončno zasedli Gorišk o in jo obdržali do k onca leta 1813, od okt obr a leta 1809 dalje k ot del Ilirskih pr o vinc. 15 Staničeva vakcinacija na Banjšicah in v Ročinju A v strijsk a v lada na Dunaju je s v oje odr edbe in uk aze pošiljala deželnim v ladam, ti pa napr ej lok alnim upr a vnim or g anom. Okr ožni ur adi so šk ofijskim or dinariat om nar očali, naj jih duho vništv o spor oči in r azloži ljudstvu. Dv orna pisarna je 30. 6. 1804 izdala pomemben dekr et , s k at erim je uk azala izdajo ti - sk anih ob v estil staršem, v k at erih ne samo h v alijo pr ednosti v ak cinacije, t em v eč tudi vnet o pozi v ajo starše, naj cepijo s v oje otr ok e. Deželne oblasti naj dajo ob - v estila pr e v esti v tamk ajšnje jezik e, nat o pa naj jih r azpošljejo duho vnik om, da jih ti izr očijo staršem pri krstu. Če so slednji nepismen i, naj jim duho vniki v se - bino r azložijo. P oleg t eg a naj duho vniki ob v saki primerni priložnosti s prižnice opominjajo starše, da je njiho v a dolžnost skr beti za zdr a vje s v ojih no v or ojenih otr ok in jih zaščititi pr oti tak o ne v arni bolezni, k ot so črne k oze. 16 Domne v am, da je pr et eklo k ar nek aj mes ece v , pr eden so na v edena ur adna ob v estila prispela 10 F alk, W eiß: »H ier sind die Blatt ern«, str . 172. 11 K ern: Aufruf . 12 Istruzione. 13 F alk, W eiß: »H ier sind die Blatt ern«, str . 175–177. 14 Studen: Garje, str . 157. 15 Gr af enauer: Zgodovina , str . 149–179, 205–207. 16 Dekr et: str . 171–174. 311 Letnik 42 (2019), št. 2 v goriš ki k onz ist orij. Prv o t ozade vno okr ožnico, ki so ji bila got o v o priložena ob v estila, je ta r az - poslal 9. 4. 18 05, t or ej v času, k o je bil Stanič že tr etje let o k aplan na Banjšicah, drugo 30. 6. 1806, tr etjo pa 14. 4. 1807. 17 Pr epričana sem, da je Sta - nič tak oj po pr ejemu prv e okr ožnice z v elikim zanimanjem pr ebr al v sebino ur adneg a ob v estila, namenjeneg a staršem, in se z v elik o gor ečnostjo pos v etil nar očenemu delu. Zdelo se mu je smisel - no. Že za časa s v ojeg a študija v Salzbur gu je leta 1800 doži v el epidemijo črnih k oz in se v erjetno tudi se znanil s prizade v anjem oblasti za v ak ci - nacijo pr ebi v alstv a in s cepljenjem samim. 18 Na Banjšicah je zelo v erjetno odpr a v ljal pomislek e s v ojih f ar ano v , vnet o h v alil pr ednosti cepljenjain jih pozi v al k t emu. Mogoče si je celo naba vil eno od br oš ur , ki so jih izdali K ern, P og ačnik in Gar - zar olli, da z na v edbo uspešnih primer o v v ak ci - nacij podkr epi s v oje prizad e v anje. Got o v o mu je uspelo pr eprič ati v elik o kmet o v , da pustijo s v oje otr ok e cepiti pr oti črnim k ozam, a za izv edbo je potr ebo v al zdr a vnišk o pomoč. Nobeneg a podatk a ni o t em, k daj je Stanič cepil otr ok e pr oti črnim k ozam. V emo le, da jih je cepil na Banjšicah in v R očinju. 19 Pr edposta v ljam, da se je lotil t eg a dela, k er na Banjšicah ni bilo ne cepi v a ne zdr a v stv ene osebe, ki bi lahk o izv edla inok ulacijo.T o so zdr a vniki v erjetno izv ajali le ob določenih t erminih v mestih in v ečjih naseljih. K er kmetje niso hot eli nositi s v ojih no v or ojenih otr ok na oddaljeno cepilno mest o, je Stanič k ot mož de janj vz el zade v o v s v oje r ok e. Domne v am, da je nek aj močnih in zdr a vih star ejših otr ok od - peljal na cepljenje v Kanal ali pa celo v štiri ur e hoda oddaljeno Gorico. Nat o je čez nek aj dni na Banjšicah lahk o od vzel k užnino iz gnojnih me - hur čk o v t eh prvih cepljence v in z njo cepil druge otr ok e. Ni imel primerneg a primerneg a nožičk a za cepljenje, zat o je serum vnašal k ar s trnom. T o pr ocedur o je pona v ljal, dokler ni cepil v seh otr ok, k at erih starši so pri v olili v v ak cinacijo. Okr ožnico s pozi v om k cepljenju, ki jo je goriški k onzis t orij r azposlal 13. 5. 1809, 20 je pr e - jel Stanič že v R očinju, kjer je dober mesec pr ej (7. 4. 1809) nast opil s v ojo no v o službo k ot vik ar . K er je fr ancosk a oblast post opoma omeje v ala vpli v cer kv e – ta naj bi skr bela le za v ersk e po - tr ebe drža v lja no v – sčasom a ni v eč upor abljala duho v ščine za r azg laše v anje s v ojih okr ožnic in odlok o v . T e so ob nedeljah pr ed cer kvijo oznanja - 17 A S A G, EPOEG 1805, 1806, 180 7. 18 Doutr epont: Nachricht en, str . 378–380. 19 [Le v ec]: V alen tin Stanič, str . 17. 20 A S A G, EPOEG 1809. Okrožnica goriškega ordinariata z dne 14. 4. 1807, v katerem naroča duhovništvu, naj s prižnice hvali prednosti vakcinacije in poziva starše, naj cepijo svoje otroke. ADG, Atti cancellereschi, 1807. 312 T atjana M. P et er lin Neumaier: V alentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdr a vnik«, str . 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers li župani. 21 V er jetno zat o za časa Ilirskih pr o vinc (1809– 1813) goriški k onzist o - rij ni r azposlal v eč nobene t ozade vne okr ožnice. T udi poznejših okr ožnic nisem zasledila v Nadšk ofijsk em ar hi vu v Gorici r azen ene, odposlane 6. 3. 1818. 22 Stanič je menda v R očinju s še v ečjo vnemo cepil otr ok e pr oti črnim k o - zam k ot na Ba njšicah. Cepljenje pod fr ancosk o oblastjo tak o k ot pod a v strijsk o ni bilo ob v ezno, r azen za v ojak e od leta 1804 dalje, 23 t oda fr ancosk a oblast si je bolj smotrno k ot a v strijsk a prizade v ala za splošno v ak cinacijo pr ebi v alstv a. V F r anciji so že leta 1800 začeli ustana v ljati zdr a v stv ena društv a za popularizaci - jo v ak cinacije. Zdr a v stv ene službe v v seh v ečjih mestih so mor ale imeti v zalogi cepi v o. V ar o v ance v seh drža vnih ustano v so v ak cinir ali, ostalo pr ebi v alstv o pa so vnet o pozi v ali k cepljenju in g a vzpodbujali z dobrimi zg ledi. 24 Zdr a vniki in lek arnarji so za v sak o uspešno cepljenje dobili denarno nagr ado v višini 3 fr an - k o v , cepljencem pa so izsta vili cepilna potr dila. 25 Videt i je, da fr ancosk a oblast ni naspr ot o v ala, da Stanič nadaljuje s cepljenjem pr a v zar adi št e vilnih izk ušenj s t em opr a vilom. P o odhodu F r ancozo v okt obr a 1813 in vrnitvi pod a v strijsk o oblast je ta v erjetno spet u v elja vila odr edbo iz leta 1806, po k at eri je bilo do - v oljeno v ak cinir ati le zdr a vnik om, r anocelnik om in padarjem. 26 Ne v emo, ali je smel Stanič še napr ej cepiti pr oti črnim k ozam. P o njego vi lastni izja vi v dopi - su mar kizu de Mont ecuccoli z dne 4. 1. 1830 je v času s v ojeg a pastir o v anja na Banjšicah in v R očinju hodi l od v asi do v asi in na lastn e str ošk e cepil v eč k ot 1000 lj udi 27 in jih na ta način ob v ar o v al ne samo pr ed smrtjo, ampak tudi pr ed iznak aženjem in oslepitvijo od črnih k oz. 21 Mal: Zgodovina , str . 92–93, 141 –147. 22 A S A G, EPOEG 1818. 23 T eg a leta je dal Napoleon v taboru pri Boulogne-sur-Mer cepiti pr oti črnim k ozam v se v ojak e s v oje v elik e armade, ki je imela okr og 60.000 mož. P oleg t eg a je zapo v edal v ak cinacijo v seh bodočih r ekrut o v . Bir aben: La diffusion, str . 274. 24 Številni župani so dali javno cepiti svoje otroke. Dne 11. 5. 1811 je bil ja vno cepljen Napoleo - no v sin, star k omaj 52 dni. Bir aben: La diffusion, str . 270–274. 25 Z upanič Sla v ec: Zgodovina zdravstva , str . 70. 26 F alk, W eiß: » H ier sind die Blatt ern «, str . 173. 27 A S A G, Cart ell a sacer dot e. Staničeva navedba svojega cepljenja proti črnim kozam. Staničev dopis markizu de Montecuccoli, 4.1.1830. ASAG, Cartella Sacerdote. 313 Letnik 42 (2019), št. 2 ARHIVSKI VIRI ASAG – Archivio storico dell‘ Arcidiocesidi Gorizia, Fondo della Curia Arcivescovi- le di Gorizia • A S A G, Cart ella sacer dot e, Pr atiche dal documenti: Stanig. Staniče v dopis mar kizu de Mont ecuccoli, 4. 1. 1830. • A S A G, A tti ca nceller esch i, Cart ella 165, Anno 1807. • A S A G,Ex pedi t orum Pr ot oco llum Officii Episcopalis Goritiensis (=EPOEG)1805, 1806, 1807, 1809, 1818. INTERNETNI VIRI Thomas Dimsd ale: https://en.wikipedia.or g/wiki/Thomas_Dimsdale. Pridoblje - no 16. 9. 2019. Thomas S y denham: https://en.wikipedia.or g/wiki/Thomas_S y denham. Prido - bljeno 16. 9. 2019. LITERATURA Bir aben, Jean-Noël: La diffusion de la v accination en F r ance au XIX e siècle. V : Annales de Bretagne et des pays de l’Ouest , 86 (1979), št . 2, str . 265–276. Dekr et der v er eint en Hofk anzlei v om 30. Junius, an sämtliche Länderst ellen. V : Sr. k.k. Majestät Franz des zweyten politische Gesetze und Verordnungen für die Österreichi- schen, Böhmischen und Galizischen Erbländer, Jahrgang 1804 , 21 (1807), str . 171–174. Doutr epont , Joseph: Nachricht en über die K uhpock en über haupt und die Im - pfung derselben in Salzbur g insbesonder e. V : Intelligenzblatt von Salzburg , 2 (1801), str . 378–380. F alk, Sabine, W eiß, St ef an: »Hier sind die Blatt ern«. V : Mitteilungen der Gesell- schaft für Salzburger Landeskunde , 131 (1991), str . 163–185. F err o, P ascal Joseph: Über den Nutzen der Kuhpockenimpfung . Wien: F .J. R ötzel, 1802. Flamm, Heinz, V utuc, Christian: Geschicht e der P ock enimpfung in Öst err eich. V : Wiener klinische Wochenschrift , 122 (2010), str . 265–275. Gr af enauer , Bogo: Zgodovina slovenskega naroda , V . knjig a. Ljubljana: Drža vna založba Slo v enije, 1974. Istruzione sulla V accina dedicata ag li abitanti di T riest e. 8. T riest e, 1803, pr esso Gaspar o W eiss. 51 Seit en. V : Annalen der Literatur und Kunst in den österreichischen Sta- aten , 3 (1804), 2. del: Intelligenzblatt , št . 12, str . 94–95. K ern, Vinzenz: Aufruf an die Bewohner Krains zur allgemeinen Anname der Kuh- pocken-Impfung . Laibach: Gassler , 1803. Klinar , Stank o (ur .): Valentin Stanič, prvi alpinist v Vzhodnih Alpah . Ljubljana: Pla - ninsk a zv eza Slo v enije, 2000. [Le v ec, F r an –] P aulus: Valentin Stanič, Feuilleton iz Soče . Gorica: Vikt or Dolenec, 1873. Mal, Josip: Zgodovina slovenskega naroda. Najnovejša doba . Ce lje: Družba s v et eg a Mohorja, 1928. Marušič, Br ank o: Zaslužni zdr a vnik Ant on Muznik. V : Slovenska kronika XIX. sto- letja , 1800–1860 . Ljubljana: No v a r e vija, 2001, str . 41. Musnig, Ant onio: Clima Goritiense . Gorica: V alerio de V aleriis, 1781. P et er lin Neumaier , T atjana M.: V alentin Stanič (1774–1847), pr er odit elj, vzgoji - t elj in dobr otnik. V : Oset , Željk o (ur .): Goriški izobraženci skozi zgodovino . No v a Gorica: VIRI IN LITERA TURA 314 T atjana M. P et er lin Neumaier: V alentin Stanič (1784–1847) je bil tudi »zdr a vnik«, str . 307–314 Članki in razprave || Articles and Papers Uni v erza v No vi Gorici, 2018, str . 26–49.[Int ernetni vir: http://www .dlib.si/details/ URN:NBN:SI:DOC-C8SR5054 ]. Purtscheller , Lud wig: Z ur Entwicklungsgeschicht e des Alpinismus und der alpi - nen T echnik. V : Zeitschrift des Deutschen und Oesterreichischen Alpenvereins , 25 (1894), str . 95–176. Studen, Andr ej: Garje in nek at er e druge bolezensk e nadloge. V : Slovenska kronika XIX. stoletja , 1800–1860 . Ljubljana: No v a r e vija, 2001, str . 157. V alentinčič, Ma r k o (ur .): Valentin Stanič, Cerovščkov gospod. No v a Gorica: E duca, 2009. Z upanič Sla v ec, Z v onk a: Zgodovina zdravstva in medicine na Slovenskem. Ljublja - na: Slo v ensk a matica, 2017. V ALENTIN S T ANIČ W A S AL SO A “PHY SICIAN” V alentin Stani č w as born on F ebruary 12, 1774 as a peasant son in Bodr ež near Kanal in the Gorizia r egion. Aft er studies in Salzbu r g (1792–1802), w her e he w as or dained as a Catholic priest , he r eturned home. In the y ears 1802–1819 he serv ed the communities on Banjšice and in R očinj and aft er being named canon of the ar chdiocese of Gorizia in 1819 he serv ed the ar chdiocese till his death on April 27, 1847. He w as not onl y a dedicat ed priest , but also an e x cel - lent mountain eer (he is consider ed t o be the pioneer of modern alpinism in the East ern Alps), poet , t eacher , champion of Slo v enian national r ebirth, print er , skilled f armer , pr ot ect or of the deaf (he w as par amount in f ounding of the In - stitut e f or the Deaf in Gorizi a in 1840), and of animals (in 1846 he f ounded the first society f or the pr ot ection of animals in the A ustrian empir e). Smallpo x epidemics had fr om times immemorial caused hundr eds of thousands of deaths and left those w ho survi v ed scarr ed and oft en blind. The er adication of smallpo x beg an in 1798 with the publication of E d w ar d Jenner’s seminal w or k An Inquiry into the Causes and Effects of the Variolae Vaccinae, Or Cow-Pox . The use of his method – v accination – r apidl y spr ead acr oss the w or ld. The go v ernme nt of the A ustrian Empir e stri v ed t o get its subjects, in par - ticular childr en (their mortality w as e xtr emel y hig h), v accinat ed ag ainst small - po x. It issued decr ees and notices t o this eff ect; new spapers published articles prizing the benefits of v accination and ur ged its perf ormance. Ho w e v er , t o r each the majority of the population, w hich w as illit er at e, r ecourse t o cler gy as mes - sengers w as necessary . E cclesiastical authorities f orw ar ded decr ees and notic - es is sued b y w or ldl y authorities t o parish priests, w ho then r ead and e xplained them t o their illit er at e paris hioners. In the y ears 1805 , 1806, 1807, 1809, and 1818, the ar chdiocesan chancery in Gorizia sent off cir cular lett ers pr omoting v accination. I am con vinced that on his r eception of the first cir cular lett er of April 9, 1805, Stanič immediat el y beg an e xt olling the benefits of v accination t o his peasant flock. Because the near est medical doct or w as se v er al hours’ w alk a w a y , he t ook the matt er int o his o wn hands. He pr ocur ed himself the v accine and inoculat ed all the childr en w hose par ents had consent ed t o the pr ocedur e. Inst ead of a sur gical knif e, w hich he didn ’t ha v e, he used thorns t o appl y the v ac - cine. He continued this acti vity as a »ph y sician« f or man y y ears; he w alk ed fr om village t o village and at his o wn cost succeeded in inoculating mor e than 1000 people, most of them childr en, and in this w a y pr ot ect ed them not onl y fr om death, but also fr om disfigur ation and/or blindness b y this danger ous disease. SUMMAR Y