Ameriška Domovina ArMHBRie No. 212 AMCmCAM IN SMIUT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY lfati»n»| and luteraatt^Ba] €irculst5»n CLEVELAND, OHIO, TUESDAY MORNING, NOVEMBER 3, 1959 SLOVCNIAN MORNING K€W$PAP€R ŠTEV. Lvm.—VOL. LVIIL Železničarji so proii uvedbi novih pravil! Unije železničarjev zavračajo predloge železniških družb za spremembo dosedanjih delovnih pravil, ki da so zastarela in sedanjim razmeram neprimerna. CHICAGO, Ul. Naser postavil Sirijo pod vojaško komando DAMASK, Sir. — Odkar je egiptovski Naser vpeljal lansko poletje v Siriji egiptovske metode vladanja, je tam narod zmeraj bolj nezadovoljen. Nezadovoljni so sirski politiki, ker jim je Naser razpustil stranke Novi prijateljski duh v resni - nevarnosli Pisma, ki sta si jih v zadnjih tednih pisala Eisenhower in Hruščev kažejo, da novi prijateljski duh med Zaho dom ni pognal globljih ko renin. WASHINGTON, D. C. in se morajo sedaj udejstvovati Železničar- samo podtalno. Nezadovoljni so ji in železniške družbe se že dalj trgovci, ker so izgubili prejšnjo Predsednik Eisenhower je v po-casa pogajajo za novo kolektivno gospodaisko svobodo. Nezado-jpjsmu opozoril Nikito delovno pogodbo. Med tem ko voljni so sirski uradniki in oL" ^ Hruščeva pred njegovim odho-zahtevajo železničarji zvišanje cirji, ker jih prišleki iz Egipta na Kitajsko, da bojevitost rdeče Kitajske ogroža uspehe naporov za nje hladne omilitev in konča-vojne. Hruščev je piač in ohranitev sedanjih delo- potiskanje na stran. vnih pogojev, zahtevajo železni-1 Naser je radi tega poslal v Da-ške družbe spremembo pravil in |mask svojega zanesljivega gene- Znižanje plač češ, da so v boju rala Amera, da tam preosnuje j jj^u odgovoril, da je Peiping Za svoj obstanek. j vlado. General je to napravil pripravljen na razgovore s Čang- Železniške družbe trdijo, da P° vojaško, podredil je vlado ^ koškom, če le Združene države jih zastareli predpisi o delovnih v°jaškim oblastem in tako vpe- umaknejo svoje vojaštvo s For-P0g°jih stanejo letno preko pol,lJa^ pravo vojaško diktaturo, može, ker da je od nje popolno-Ulijona dolarjev. Predlagajo v Kar Je tam armade, jo je poslal Slavnem šest sprememb: na iraško mejo, kjer jo drži v Zaradi povečane brzine vlakov pripravljenosti. Nič namreč ne naj bi osobje vlaka moralo na-j ve> kai se vse lahko zgodi v Ira-Praviti za polno dnevno plačo i ku> m mora biti pripravljen, da milj poti namesto dosedanjih ' zasede vsaj velik del te dežele, 'sto, ker da se je brzina vlakov v ako bi Kasem propadel s svojim taki meri povečala. Ukinitev prepovedi uporabe enega osobja preko določenih točk, kar naj bi bilo tudi v zvezi 2 večjo brzino vlakov in korist-bejšo uporabo uslužbencev. Odpravo razlike v delu med °sobjem na progi in osobjem na Veli!kih železniških premikališčih *n postajah. režimom Anglija predlaga skupno podtalno preskušanje atomske sile ma upravičena. Predsednik Eisenhower je baje Hruščevu očital nedoslednost češ, kako se more zavzemati v Evropi za dve Nemčiji, na Daljnem vzhodu pa hoče enost-no Kitajsko. Nikita za odgovor ni bil v zadregi. Dve Nemčiji sta po njegovem posledica druge svetovne vojne, dve Kitajski pa posledica kitajske državljanske vojne, v katero se ni imel nihče vmešavati. Debata se je začela in bo brez dvoma ohladila prijateljske od-nošaje med obema vodnikoma sveta, če je do njih v Camp David resnično prišlo, kot trdijo nekatere vesti. Angleški pomisleki proti predolgemu odlašanju sestanka na LONDON, Ang. — Ko so se lansko leto sestali strokovnjaki v Ženevi, da preštudirajo vprašanje, kako kontrolirati a-Priznati upravi pravico do od-1 tomske eksplozije, so govorili ločitve, kdaj so na diesel strojih ' tudi o podtalnih eksplozijah in Potrebni kurjači in kdaj ne. l;o načinu, kako bi jih bilo tre-. Odpravo predpisov o številu ba kontrolirati. Med tem so pa Pl vrsti vlakovnega osobja. j pri nas napravili par podtalnih vrhu češ, uttgne^škodovaU Odpravo določbe, da morajo atomskih eksplozij, ki so opo- sedanjemu razpoloženju, elavci nadzirati avtomatične zorile na potrebo, da se take ek-Ilaprave na progah. Jsplozije kontrolirajo z novimi, Železničarske unije zahteve ža- še ne preskušenimi instrumen-^zniških družb zavračajo in le! ti. ^ežko se bo zveznim posredoval- Naši zastopniki so na to opo-6rn Posrečilo preprečiti štrajk ZOrili Ruse in Angleže, no vem letu, ce ne bodo želez- j se je o tem debata, ki traja že : Objavljeno je bilo, da se bodo torej precej utemeljeni. Pri tem je gotovo, da sestanka na vrhu ne bo pred spomladjo. De Gaulle hoče preje sprejeti Hruščeva v Parizu in priti obiskat Ika v Začela Washington. ^iške družbe vsaj delno ženile svojega stališča. spre- ^otlfajnik Itephy ni za-MII službe brez povoda Bonn, Nem. — Diplomatski ' tako ugotovijo, kako bi jih bilo v’r°gi trdijo, da je Murphy zato,treba kontrolirati ^ iz diplomatske službe, ker se strinja z našimi političnimi bačrti glede Berlina. Zato v onnu bolj obžalujejo njegov °dhod kot v Washingtonu. splošno so v Bonnu precej bervozni. Le tako se da tolma- , nič govorili o tem, da bi priso-1 i dejstvo, da so tam začeli zo- j stvovali poskusom tudi franco-£et trditi, da sta se Macmillanski strokovnjaki. Hruščev dogovorila lansko zi-°> da bo Zapad popustljiv gle-e Berlina, ako bo Hruščev pu-! ^ Pri miru Irak, kjer imajo ngleži velike investicije r°lej'ski industriji. mesece. Sedaj bi jo Anglija ra- ig_ decembra sestali v Parizu da presekala. Njen zunanji mi- Eisenhower, Macmillan De nister je kratkomalo predlagal, Gaulle in Adenauer, da se po-naj Anglija, Amerika in Rusija menijo o tem, o čem naj bi se delajo skupne poskuse s podtal- kasneje veliki trije pogovarjali nimi atomskimi eksplozijami in s Hruščevim. Sloga v neslogi v Ulile Rock, /Irk. LITTLE ROCK, Ark. — Kaj takega je samo pri nas mogoče. Demokratski klub v Little Rock je priredil posebno demokratsko “večerjo harmonije.” Harmonije je pa zmanjkalo še pred večerjo. Napovedani govornik senator Symington ni prišel, ker je zvedi, da bodo morali črnci sedeti pri svojih mizah. Z njim je potegnilo tudi nekaj ostalih demokratov. Na drugi strani so pa zopet drugi demokratje bojkotirali večerjo, ker so smatrali, da je preveč “integrirana.” Demokratje bodo podobnih povodov za slogo v neslogi našli lahko še veliko, le kaj jim bo to koristilo pri jesenskih volitvah. Škof se ni zmenil za prepoved komunistov Komunistične oblasti Vzhod. Nemčije so prepovedale p r i digevati protestantov-skemu škofu Dibeliusu. Ta je v nedeljo kljub temu pridigal. BERLIN, Nem. — škof Otto Dibelius je eden najbolj znanih vodnikov protestantizma v Vzhodni Nemčiji. V eni svojih zadnjih pridig je izjavil, da ni treba kristjanom poslušati komunističnih zakonov in se po njih ravnati. To je pripravilo ! več viz in drugih potnih dovo-komunistične oblasti do tega, tla ; Ijenj japonskim podjetnikom in sa mu prepovedale pridigati, (državnikom za obisk Kitajske. Dibelius je zadnjo nedeljo šel Pri tem poudarjajo, da narašča Vzhodni Berlin in kot običaj-! prijateljstvo med obema naro-no vsako prvo nedeljo pridigal. ' doma in da se oba prizadevata Policija je imela cerkev in o-'za mir na Daljnem vzhodu, tolico sicer dobro zastraženo, ni pa škofu preprečila pridigova-nja. RDEČA KITAJSKA BI RADA BOUSE VEZI Z JAPONSKO V Peipingu premišljajo, kako bi yzpostavili tesnejše vezi z Japonsko, ki bi se pa morala preje ločiti od Združenih držav, s katerimi že vsa povojna leta tesno sodeluje tako na obrambnem kot tudi gospodarskem področju. >- V Tokiu za take načrte niso nič posebno navdušeni. PEIPING, Kit'. — Rdeča Kitajska spoznava vedno bolj potrebo po tesnem sodelovanju z Japonsko, prvo industrijsko silo Daljnega vzhoda in Azije sploh. Rdeča kitaj- ., ska vlada išče v zadnjih mesecih razna stranpota, ki naj bi- rlj° Pmcullc do tega dovedla. Pri tem zahteva kot pogoj, da mora Japonska najprej zrahljati svoje vezi, posebno vojaško zvezo z Združenimi državami. Kitajsko časopisje poudarja vedno znova, da je zbližanje potrebno, pri tem je popolnoma pozabilo na nekdanjo zasedbo Mandžurije in poskus zasedbe same Kitajske po I. 1931. Od kar je pred Iz Clevelanda in okolice nekaj tedni •obiskal Kitajsko bivši predsednik japonske vlade Tanzan Iši-Daši, poudarjajo na Kitajskem potrebo po naglem končanju sedanjih hladnih odnosih in o ustvaritvi novih prijateljskih na temelju tesnega gospodarskega sodelovanja. V Peipingu že dolgo vzbujajo japonskim podjetnikom upe na bogate dobičke v trgovanju s Kitajsko. Izgleda, da je skupno poročilo, ki sta ga podpisala ob priložnosti Išibašijevega obiska v Peipingu ču-En-laj in njegov gost, začetek kampanje za zbližanje obeh držav. V zadnjem času izdajajo kitajske oblasti vedno Angleška ideja je gotovo pametna, bo pa rodila samo novo napetost med Londonom in Parizom. General De Gaulle bo smatral predlog kot žalitev Francije, kajti -v Londonu niso v pe- če se zgodi nesreč«, ▼am ne more nihče pomagati, če se ni- kako naj gospodarsko kri-Jjah so bili namešani vse mogo-' Posledice sprememb v vladi ,bi!ia tevmperatura 51’ naB 20 vsaJ držijo v znosnih mejah, če vrste komunisti, od stalm- se bodo kmalu pokazale: cen- letav ' Včeraj U Parkrat na’ Med njimi ista se počasi izkri- stvo do pristašev Gomulke. Na tralna komisija za planiranje bo br2• sneg in bučal veter z stalizirali dve struji. " " ' ' do 45 milj na uro. | Prva je trdila, da je gospo- Tarifna vojna med letalskimi družbami v južni Ameriki BUENOS Aireo, Arg. — Med letalskimi družbami, ki vzdržujejo letalski promet med južno Ameriko in Evropo je izbruhnila prava tarifna vojna. Udeležujejo se je evropske in južno-poljskem ameriške letalske družbe. Zastopniki letalskih družb dajejo potnikom popuste do 55%. Iz Buenos Aires v London in nazaj je bilo preje treba plačati okoli $1,000 zdaj je tarifa padla že na $500. Pravijo, da je danes cenejše, da se pelješ iz Buenos Aires v New York preko Evrope kot kar naravnost. Pri takih izrednih popust h je razumljivo, da se je osebni zračni promet dvignil za 200-400%. Povod za tarifno vojno je dal prejšnji majhen promet, ker so bile prejšnje prevozne tarife predrage. Rojstni dan— Danes obhaja v krogu svoje družine Frank Vilar na 1019 E. 171 St. svoj 75. rojstni dan. Čestitamo mu in želimo še mnogo let zdravja in zadovoljstva! Zadušnica— Jutri ob osmih bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pok. Ma-ob 25. obletnici smrti. Kdo je našel— Zaročni prstan iz belega zlata in z diamantom je bil zgubljen v bližini E. 65 St. in St. Clair Ave. 21. oktobra. Kdor ga je našel, naj kliče proti nagradi EX 1-0998. | 1 Mežnarjeva Lizka— Vstopnice za Mežnar j evo Liz-ko so naprodaj pri Oražmovih in v trgovini Familia. Rokoborba— V četrtek ob 8:30 se bodo v reni pomerili tza mednarodni naslov Mike in Doc Gallagher, Bobo Brazil in Ilio DiPaolo. Nastopili bodo tudi brat j a Miller in Von Erich. Pogreb— Pogreb pok. Michaela Vargo bo jutri ob desetih dop. iz M. Svetek pogreb, zavoda v cerkev sv. Križa ob enajstih, nato na Ali Soul pokopališče. Na obisk— Iz Slovenije je prišla na obisk k svojim staršem Mr. in Mrs. Louis Vrtačnik v Cleveland Mrs. Viki Urbajs. Vse za pot je oskrbela pot. pis. Bled Travel. Gospodarski izgledi za prihodnje leto niso ravno najboljši NEW YORK, N. Y. — Takega mnenja je 273 gospodarstvenikov, ki so odgovorili na vprašalno polo tvrdke Dodge Corp. Pravijo sicer, da bo naroden dohodek narastel za 6%, industrijska proizvodnja pa za 3'< in da se bodo cene dvignile za 2-3%. Vendar bo ta napredek bolj pomenil krpanje sedanje konjunkture, v kolikor jo je namreč pokvaril sedanji jeklarski štrajk in v kolikor jo še bo: Treba je računati z novimi štrajki in z visoko obrestno mero za posojila. Voditelj federalnih rezervnih bank Martin je že napovedal, da bo držal visoko obrestno mero kot obrambo proti inflaciji in da se ne bo menil ne za volivno leto ne za republikanske želje. KAJNOVEJšEVESTI WASHINGTON, D C. — Razgovori med jeklarnami in jeklarskim delavstvom tiče še vedno na mrtvi točki. Danes ob enajstih dopoldne bo Vrhovno sodišče zaslišalo priziv unije proti uporabi Taft-Hart-leyevega zakona za prekinitev štrajka. WASHINGTON, D C. — Znani Charles Van Doren je priznal pred kongresnim odborom, da je zsi svoje Jgiko “razburljive” nastope na TV sporedu “21” 1. 1956 in 1957 dobil poleg vprašanj tudi odgovore, da je bil ves nastop dejansko le dogovorjena igra. Columbia univerza je sprejela njegov “odstop” kot pom. profesorja za angleščino. , Ameriška Domovina V \ 1 I ■/ I C- % V—■ »M »AVI 6117 St. Clair Ave. — HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohio National and International Circulation Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week in July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA^ Za Zedinjene države: $12.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 za 3 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto "SUBSCRIPTION RATES: United States: $12.00 per year; $7.0C-|for 6 months; $4-00 for 3 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 3 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January ©th, 19C8, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3r,d, 1879. ^gg|jr>83 No. 212 Tues., Nov. 3, 1959 Jeklarne in jeklarski štrajk Na štrajk je začela gledati tudi federalna administracija z drugimi očmi. Res je, da je v začetku simpatizirala z jeklarnami, toda kmalu je postala nejevoljna, ker jeklarne niso hotele poslušati niti enega izmed mnogih njenih nasvetov, ampak stale trmoglavo na stališču, ki so ga zavzele koncem junija, V administraciji so priplavali na vrh tokovi, ki so gledali na mezdna pogajanja s posebno vrstjo pameti, ki se imenuje politična pamet. Vodita jih tajnik za delavske zadeve Mitchell in podpredsednik Nixon. Oba nista pozabila, kako so republikancih pri lanskih volitvah po nepotrebnem vmešali v volivni boj spor o “pravici do dela” in radi tega izgubili dosti senatorjev in kongresnikov. Razumeli sta, da ima tudi sedanji jeklarski štrajk trohico politične primesi. Volitve v 1. 1960 so sicer še daleč, toda sedanji štrajk v jeklarski industriji lahko rodi take gospodarske posledice, ki se bodo poznale pri volitvah prirodnjega leta. Čisto gotovo bodo pa vplivale na prihodnje zasedanje sedanjega Kongresa, ki se začne po novem letu, ne glede na to, ali bo takrat že konec štrajka ali ne. Radi tega se nista strinjala že od začetka s taktiko administracije, ki se ni držala stroge nevtralnosti in pomežiko-vala z jeklarnami. Sedaj sta oba začela kar javno svariti jeklarne, naj ne napenjajo loka še naprej, kajti to jim bo le škodovalo. Najhujši udarec so pa jeklarne dobile od strani, ko ga od nje niso pričakovale, to je od predsednikove ugotovitvene komisije. Ko je komisija v smislu zakona zasliševala uni-jj in jeklarne, ie njen predsednik dr. Taylor z besedami in kretnjami, s smehom in očmi dopovedoval jeklarnam, da so na napačni poti in da je utemeljevanje njihovega stališča preveč pristransko. Rekel jim je kar naravnost, da so na primer' njihove tožbe na delovni red pretirane in bi si druge industrije obliznile vseh deset prstov, ako bi imele tako ugodne obratne rede, kot ga imajo jeklarne. Dvomil je tudi o trditvi jeklarn, da bi jim dobiček ne dopuščal večjega povišanja mezd, kot ga sedaj ponujajo uniji. Dvomil je tudi o tem, da taktika jeklarn pobija inflacijo; je ravno nasprotnih misli: radi taktike jeklarn lahko pride do tega, da se bodo cene začele zopet dvigati. Značilno je, da administracija ni ugovarajala stališču dr. Taylorja, dasiravno je okoli ogla oklestil tudi njeno taktiko v jeklarskem štrajku. Končno se je nalomila tudi solidarnost med jeklarnami. Dve jeklarni sta že pred tedni kar naravnost povedali, da se držita skupne linije samo radi discipline, ne pa iz prepričanja, da je prava. Kaiser, ki je lastnik sicer male, toda dobro napredujoče jeklarne na Zapadu, je pa začel hoditi kar po svojih potih. Imel je sestanke tako z voditeljem unije Mcdonaldom kot s tajnikom Mitchellom in ni tajil, kaj z njima obravnava. Iskal je kompromis, ne morda samo za svoje podjetje, kajti discipline ni hotel kršiti, ampak za vse jeklarne. Razumljivo je, da so se velike tri kompanije jezile nanj, saj njegova jeklarna proizvaja samo 2% jekla torej tridesetkrat manj kot one. Toda jeza jim bo malo pomagala, pamet se ne da izražati v odstotkih. Kaiserjeva zamisel je vsaj originalna za Ameriko, ako ne kaj več. Kaiser pravi; počemu vsakih par let mučna mezdna pogajanja? Ali ne bi bilo boljše vpeljati tak sistem, da bi delavstvo bilo udeleženo na čistem dohodku, v kolikor izvira iz znižanih proizvajalnih stroškov? Zaenkrat je Kaiser že našel kompromis, ki ga je odobrila unija, jeklarne pa odbile, in zanj je štrajk končan. Njegovemu vzgledu bo sledilo še par manjših jeklarn, v kolikor še niso. III. Jeklarne ne morejo pričakovati, da bo njihovo stališče prišlo do večje veljave v bližnji bkodočnosti. Štrajk je že do sedaj napravil dosti gospodarske škode in jo bo še več, odgovornost zanjo bo padla bolj na jeklarne kot na unijo. Ako jeklarne začno sedaj z delom, bodo v polnem obratu šele koncem novembra ali začetkom decembra. Od česa naj do tedaj živijo odjemalci jekla? V decembru se bo začela druga težava: dovoz rude in premoga bo otežkočen. jeklarne imajo normalno 5C milijonov rude na zalogi, kar zadostuje za par mesecev. Začetkom decembra te zaloge ne bo in jeklarne bodo v stalni nevarnosti, da bodo morale omejevati obratovanje; ista usoda bo doletela tudi vso metalno industrijo. Že sedaj računajo strokovnjaki s tem, da bo pomanjkanje jekla trajalo tja do spomladi. Kako se bo mogla braniti proti takemu stanju sedanja naša konjunktura? Javnost bo valila odgovornost na jeklarne tudi za te posledice. Med tem se bomo zvalili v volivno leto 1960. V Kongresu se bo to čutilo že ob začetku zasedanja v januarju. Ako do januarja štrajk n bi bil končan, potem bo v Kongresu vse v političnem ognju že na prvih sejah plenuma. Da bi se iz takega okolja rodila kaka pametna zakonodaja, je težko verjeti. Ako bo pa štrajk končan, se bodo pa še zmeraj čutile njegove posledice na oslabeli konjunkturi, kar bo zopet dalo demokratski opoziciji povod za hude napade na administracijo. Kdo bo mogel takrat obdržati jasen pregled na političnem dogajanju? Polena bodo letela tudi na jeklarne, za njihovo obrambo se bo menil le malokdo, še manj jih bo verjelo pravilnosti obrambe. (Dalje jutri.) j BESEDA IZ NARODA f fc«**«***^*^***»**»****»**»AanirMii»*^*T»*w*»**»^»B Proslava 40-letnice Dram, društva “lilije” Cleveland,, O. — Mnogokrat beremo v “Ameriški Domovini” veliko reklame za eno ali drugo slovensko kulturno prireditev. ležilo devet: Louis Jerkič, ustanovni član in prvi predsednik ‘“Lilije,” nadalje pa še sledeči ustanovniki, člani in igralci: Frank Matoh, njegova gospa Mary Match, gospa Josipina Sašo, por. Cigoj; Frank Suban, Krist Stokel, gospa Stoklova, John Po prireditvi pa ni nobenega Terček in Sebastijan Trampuš, glasu več, kakor, da se sploh ni j V Collinwoodu pa živi še naj-ničesar izvršilo. Veliki časopisi manj šest članov, ki se proslave imajo svoje stalne najete poro- j niso udeležili. Morda jih je ce-čevalce, ki jih pošiljajo na razne lo več. prireditve, da poročajo in objavljajo tudi slike, ki so jih posneli. Tako se tudi nihče ni oglasil po proslavi 40-letnice dram. društva “Lilije.” Ako bi bila to kaka običajna prireditev bi bilo končno vseeno, če bi šla mirno v pozabo. Pa tudi to 40-letnico bi lahko obšli, ako ne bi prav ob prireditvi ugotovili še nekaterih važnih zgodovinskih podatkih, ki se mi zdi, da je prav, da se ohranijo. Zato naj se mi ne šteje v zlo, da se oglašam kot soprireditelj proslave. Napisal bom samo to, kar se je dejansko izvršilo, ne da bi se spuščal v kakršnokoli ocenjevanje proslave. Ob pripravah za proslavo sem imel priliko govoriti s prvim predsednikom in ustanovnim članom “Llije” g. Louisem Jerkičem. Povedal mi je sledeče zanimive stvari v zvezi z “Lilijo”. Dramatsko društvo “Lilija” je bilo ustanovljeno istočasno, kot je bil dograjen Slov. dom na Holmes Ave. To pa zato, ker so igralci hoteli priti do boljših prostorov, večjega odra in večje dvorane. Pred ustanovitvijo “Lilije” je obstojalo dramatsko društvo ‘“Planina,” ki bi letos praznovalo 50 letnico obstoja, ako bi še obstojalo. Svoje prostore je imela “Planina” v Stanišičevi dvorani na Calcuta Ave. (To je cesta, ki vodi malo nižje od N. doma na Watreloo Road proti severu. Zanimivo je, da so prav tisti teden, ko smo praznovali 40 letnico “Lilije” Staneši-čevo hišo podrli, ker bodo tam gradili novo avtomobilsko cesto. Ko je bilo 18. avgusta 1919 ustanovljeno novo dram. društvo “Lilija” je od “Planine” pristopilo toliko članov, da je morala “Planina” prenehati. Pri sv. Vidu pa sta istočasno obstojala dram. društvo “Triglav” in “Tvan Cankar.” Ko je bila 9. novembra 1919 prirejena prva igra si je “Lilija” izposodila kulise od dram. društva “Triglav” na St. Clairju, ker še niso imeli svojih kulis. Obleke, vlasulje, rekvizite je dramatsko društvo “Lilija” kupilo od potujoče slovensko-hrvatske igralske družine, ki jo je vodil neki Hrvat Lučič. Za vso garderobo so izplačili Lučiču 300 dolarjev. Ko se je dram. društvo “Triglav” razšlo je “Lilija” od njega kupila vse kulise in tudi za to plačala 300 dolarjev. Nove kulise za sobo (ki so še sedaj na odru in mi jih je g. Jerkič pokazal) je naredil s po-hočjo drugih članov g. Jerkič. Da je mogel delo hitro izvršiti je vzel v tovarni., kjer je delal 14 dni dopusta. -Lahko si predstav. Ijamo njegovo požrtvovalnost. Precej igralk “Lilije” je bilo tu rojenih, zato so imele težave s slovenščino. Pravilne izgovorjave jih je učila znana igralka Avgusta Cerar — Danilciva, ki je bila kaki dve leti v Collinwoodu. Kakor je bilo iz “Ameriške Domovine” razvidno, smo na proslavo 40 letnice vabili vse ustanovne člane in še živeče igralce. Proslave se jih je ude- Vse še živeče ustanovne člane * in igralce je dram. društvo “Lilija” ob 40 let. izvolilo za svoje častne člane. Kakšen je bil pa program proslave? Najprej je društvo nameravalo pripraviti samo večerjo, pozneje je bil pa sklep spremenjen in je bil pripravljen sledeči program: 1. Čestitke ustanovnim članom “Lilije.” (Prišli so na oder, kjer jih predstavil g. Frank Matoh.) 2. Sledila je recitacija Miro Odarja — Simon Gregorčič: Naš narodni dom. 3. ‘“Grče” II. dejanje 1. prizor. Nastopili so: Ivan Jakomin kot Vršan, Janez Hauptman kot Klemen in Mira Adamičeva kot Mana. 4. Duet: Na zapravljivčku in Reci le zakaj. Peli sta Zdenka Mejačeva in Justina Zormanova. 5. “Pričarani ženin” 3 prizori ski nekomunistični listi, ki izhajajo v svobodnem svetu); dalje gospodinjska šola, dekliški krožek, ki sedaj goji telesno vzgojo in ročno delo, ter fantovski telovadni odsek. Obe telovadni skupini smo videli na Slomškovi proslavi in se čudili fantom in dekletom, da so pokazali tako izurjenost po trimesečnem vežbanju. Tretji gospodinjski tečaj se začne v sredo 4. novembra ob šestih zvečer. Vodila ga bo kot prva dva gdč. Alenka Hren; tečajnic je dvanajst, kolikor jih je bilo tudi na prejšnjih dveh tečajih. Zamisel in težnja, s katero se Baragov dom ukvarja že dolgo, je nakup in ureditev ozemlja za Slovensko pristavo, ki naj bi služila kot letovišče, kjer bomo v poletni vročini našli boljši in hladnejši zrak pa tudi prijetno družbo in zabavo. Naše prizadevanje, da hi že za preteklo po-petje uredili tako pristavo, se žal ni uresničilo, ker nismo našli primernega prostora. Iščemo še naprej in upamo, da se bo do drugega leta naš načrt uresničil. Odbor Prosvete B. D. Rudolf Smersu: Kaj bo z Južno Ameriko! Premalo interesa za oddaljene v Santiago v Čilu se je sicer še posrečilo vpostaviti enotnost med vsemi ameriškimi država-Severni Amerikanei!mi’ toda ie vprašanje, koliko kontinente, Buenos Aires, Arg. — Evropejci in imamo to grdo napako, da nas kaj malo zanimajo oddaljeni in gospodarsko in kulturno manj razviti kontinenti, kot so n. pr. Azija, Afrika ter Južna in Centralna Amerika. Šele veliki dogodki nas zdramijo in poučijo, časa bo to enotnost še mogoče vzdržati. Ob dogodkih na Kubi se je ponovno pokazala neka čudovita in naravnost prčfeenetljiva lastnost demokratov. Kljub jasnim dokazom in kljub splošnemu in- da more povzročiti naše omalo- stinktivnemu občutku, da gre za važevanje teh kontinentov nam komunistično akcijo, ki je več samim' velika presenečenja in'ali manj spretno kamuflirana, veliko škodo. Spomnimo se n. .hočejo razni demokrati še ved-pr. na carsko Rusijo, ki je z vi--mo novih dokazov za to, dai ima 'ška gledala na Japonsko, pa je ; kubanska revolucija komuni-leta 1905 bila od male, neznatne ! stično ozadje. Kakor v primeru in neznane Japonske premaga- Gvatemale tako tudi sedaj mno- na. Verjetno tudi Severna Amerika do Pearl Harbor j a ni dosti gi demokrati zlasti iz Severne Amerike kar ne morejo verjeti, se poznala Japonske. In kdo je kaj : da je sploh mogoče, da bi dal na Kitajsko? In vendar spa-jmogli vgnezditi komunisti pred da že danes med največje drža-i vrati Severne Amerike. Zdi se, ve na svetu tako po teritoriju da jim ne zadošča dejstvo, da kot po številu prebivalstva, ju- so glavni revolucijonarji (Raul tri pa bo morda spadala tudi Castro, Guevarra in dr.) stari med največje vojaške sile na člani komunistične partije, da iz II. dejanja. Nastopili so: Ani-1 ca Hočevarjeva kot Lenka, An-' svetu. Afrika je še danes pred-j so se na Kubi izvršile masovne dreja Stanonik kot Urška, Stane imet prezira v Evropi in Sever- likvidacije čisto po komunistič-Gerdin kot čevljar Urh, Ivan ni Ameriki. Edino Francozi ve- ” "" 4l'~' Hočevar kot poštar in Božo Pust kot zdravnik. 6. Recitacija Jože Likozar —• Aškrec Mejnik. . 7. Duet iz veseloigre “Svoje-glavček.” Pela sta Zdenka Mejačeva in Ivan Jakomin. 8. Recitacija Božo Pust — Krilov: Volk in jagnje. 9. “Gosposka kmetija” II. dejanje 28 prizor. Nastopila sta Jakob Mejač kot hlapec Jaka in Srečo Gaser kot Vidi. 10. Fantje na vasi so zapeli štiri pesmi: Vinski brat, Moj deklič, V hribih se dela dan in Žabe. Po programu so dekleta servirala večerjo. Naši gostje ustanovitelji “Lilije” so imeli svojo mizo na častnem mestu pred odrom. Oglasil se je Tonklijev orkester in pričela se je vesela družabnost, ki se za tak praznik spodobi. Zdravko Novak. do, da je Afrika vedno težji problem ^a Francijo in v bližnji prihodnjosti lahko postane nem vzorcu. Tudi jim ne zadoščajo nedavne izjave vodilnih komunistov Južne Amerike, objavljene v “Siglo”, ki je glasilo tudi velik problem za ves svet.1 čilske komunistične stranke. Ta Podobno kot svoj čas na Azijo ali danes še na Afriko, gledata Evropejec in Severni Ame-rikanec tudi na Južno in Centralno Ameriko t. j. na Latinsko Ameriko. Zanje ta svet ni interesanten, ni dovolj koristen in vojaško tudi ni važen, ne ne- izjava je vendar javen in jasen dokument, ki odkriva tesno povezanost vseh komunističnih skupin in komunističnih sopotnikov v ameriških republikah z revolucijonarnim gibanjem na Kubi. V tem dokumentu je zapisan dogovor med komunisti varen. Zanje je to še neurejen ameriških držav, da morajo z kontinent, kjer še vse kipi in | vsemi sredstvi podpirati kuban-vre, kjer so dan na dan nove | sko revolucijo m Castra, da bo revolucije, kjer je vse koruptno s svojimi revolucijonarnimi po-in podkupljivo in kjer so drža-1 uspel in tako enomogočil ^e slabotne in vlade brez avto-1 “intervencijoniste”, s čimer so ritete. Zato se javno mnenje, lmišlieni Sevemi Amerikanei. svetovno časopisje in poklicni iTa dogovor so podpisali komu-politiki ne zanimajo mnogo za;nistični Prvaki vseh ameriških Vprašanja Latinske Amerike. držav. Toda demokratični svet hoče še novih dokazov. In med tem B&mcv DOM &OG NAk.Ot> nUŽ/NA življenje in delo v Baragovem domu Cleveland, O. — Kdor opazuje delo Baragovem domu, ve, da ta dom nudi gostoljubno streho lpošiljke orožja iz držav za že. vsem društvom m skupinam, ki lezno zaveg0 Le hitra 0peracija Toda kakor je nepravilno ocenjevanje razmer v Aziji prineslo zahodnemu svetu silno ško- ko demokratični svet zbira dodo, tako se to lahko ponovi tudi kaze- komunizem utrjuje svoje glede Južne Amerike. Naj orne-1 Post°ianke na neštetih točkah nimo samo nekaj dogodkov, ki na svelu-zgovorno pričajo, da se morejo j Svoboda in kruh v Latinski Ameriki sprožiti tudi Razne dogodke v Latinski A-resni in nevarni dogodki. Pred meriki, ki so na prvi pogled ne-nekaj leti je komunistom uspelo dobiti v roke vlado v Gvatemali. že so začele prihajati v to na videz nepomembno državo delajo na kulturnem, prosvetnem, družabnem in telesno vzgojnem polju, zato je življenje v njem zelo razgibano. Za te nevarne rane je preprečila [ sovjetske načrte za postavitev i voj aških oporišč v tej državi. Takorekoč pred vrati Združenih vsako društveno delovanje je; , - , . , , v , , . , , , držav bi se kmalu zasidrala namreč potreben najprej stalen „ . , _ . „ . m privlačen prostor, , katerem Sovjetska Zveza m bt svojo vese članstvo dobro počuti in z ve. liko ni*sl'rolmc'' lahk,0 uakfsn0 - seljem zahaja vanj. Tako sre- naPadMa iz kar najveeje bližine nostl So sangvimčnega in kole- dišče je Baragov dom za sloven- brez u:Porabe problematičnih ; ričnega temperamenta, uporne- razumljivi, bomo lažje razumeli, ako skušamo spoznati značaj Latinskega Amerikanca in pa razmere na tem delu ameriškega kontinenta. Predvsem moramo vedeti, da .so velika večina ljudi-mešanci, potomci Špancev, Portugalcev in Indijancev. V teh ljudeh se še pretaka vroča, mešana kri teh plemen in to daje temu ljudstvu ne samo poseben zunanji izraz, ampak tudi posebne duševne last ski živelj. Prosvetno delo zavzema v Ba- medeelinskih raket. ga duha, spremenljive narave, Drugi primer je revolucija naj močnih čustev. Posebno se od-ragovem domu vedno večji ob- Kubi in neprestane praske v dr- .Lkujejo po -silni, naravnost seg, zato je bilo ime Prosvetno žavah ob (Karibskem morju.; strastni ljubezni do svobode, odsek B. D., ki je vrhovna in- Pravi slepec mora biti tisti, ki .Zahtevajo celo pretirano svobo-stanca temu delu, spremenjeno ne vidi zadaj za temi dogodki do, ki že meji na anarhijo. Prav v Prosveta B. D. V njen okvir spretne roke kremeljskega re- j iz teh razlogov so v Latinski A-spadajo sledeči odseki: ižiserja. Dočim pa je še bilo mo-j meriki pogoste revolucije. Obli- Knjižnicni, čitalniški, družab- goče hitro urediti gvatemalsko (ke držav se . hitro menjavajo; ni (vsak petek od osmih zvečer zadevo, pa nasprotstev okoli'danes imajo demokratični re-dalje; tu se zbirajo prijateljske Karibskega morja ne bo več mo-j gim, jutri ga že zamenjajo za skupine, igrata se tarok in šah, g0če tako hitro urediti. Na ne- diktaturo. Toda tudi te dikta-na razpolago so tudi vsi sloven- davni medameriški konferenci. | ture so kratkotrajne. Zelo po- gosti so tudi politični umori. Tudi lahkovernost je ena izmed lastnosti Latinskih Amerikan-cev. Ljudje radi nasedajo dobrim govornikom-demagogbm. ki obljubljajo svobodo in blagostanje, toda ko spoznajo, da so bili izigrani, da obljubljene svobode ni in da tudi ni večjega kosa kruha, ki ga je demagog dbljubljal, tedaj prav tako strastno zasovražijo tistega, kateremu so preje vzklikali “ho-zana”. Tudi če bi v kaki južnoameriški državi zmagal komunizem, bi mu delavske in kmetske mase kmalu obrnile hrbet, ko bi ta začel omejevati njihovo svobodo. Mnogi intelektualci v Južni Ameriki so mnenja, da je prav ta pretirana svobodoljub-nost naraven obrambni jez zoper ekspanzijo komunizma. Ljudem ugajajo besede o paradižu na tem svetu, ki ga komunisti obljubljajo, toda niso pripravljeni za to plačati take cene, da bi se morali odpovedati svobodi. Ena izmed takih svobod, ki si jo Latinski Amerikanec ne da vzeti, je tudi ta, da si ne pusti vezati rok pri delu; dela, kadar se mu ljubi delati in preneha z delom, kadar se mu pač zazdi. Zato so pogosti izostanki od dela zelo navaden pojav v vsej Latinski Ameriki. Seveda pa je treba omenjenim, intelektualcem povedati, da bi komunisti, če bi se polastili oblasti, v najkrajšem času tako temeljito odstranili vsako opozicijo in organizirali svojo policijo, da bi bil potem vsak upor skoraj onemogočen. Rekli smo, da imajo Latinski Amerikanei poleg velike ljubezni do svobode tudi ljubezen ali željo do blagostanja in prijetnega življenja. Ta želja po blagostanju je popolnoma razumljiva, saj večina živi še danes v neverjetno revnih razmerah. Želja po večjem kosu kruha in po človeka vrednem življenju je zato tudi močno gibalo' ljudskih množic po vseh teh republikah. Ljudje radi slišijo besede o socialni pravičnosti, o agrarni reformi, o nacijonaliza-ciji podjetij, radi slišijo gesla zoper imperijaliste (mišljeni so tu Angleži in Severni Ameri-kanci). Komunisti so boljši psihologi kot demokrati. Zato šarijo z navedenimi gesli na debelo in zahtevajo vse to, kar bi ljudje radi imeli in do česa? imajo tudi resnično- pravico. Spomnimo se, da so vsa navedena gesla uporabljali komunisti že v Gvatemali. Značilno je< da v zadnjih tednih širijo komunisti po vsej Južlii Ameriki v velikanskih množinah Fidel Castrov zakon o- agrarni reformi. Ideje o politični svobodi in socialni pravičnosti so za prebivalce Latinske Amerike prav tako privlačne kot za prebivalce Evrope. V Latinski Ameriki bo imel moč in vpliv samo tisti, ki bo spoštoval to željo po politični neodvisnosti in ki bo znal ustvariti vsaj nekaj blagostanja. Sedaj so socialne razlike taka velike, kot so bile v Severni A-meriki pred dobrimi 50 leti. Zato je tudi iz tega stališča razumljivo, da vedno tli in vre po raznih državah tega kontinenta. Pasijonske igre v Obera-mergau Znamenite pasijonske igre ^ Oberamergau na Bavarskem se bodo začele meseca maja prihodnjega leta. Vsi igralci, ki so preprosti prebivalci, kmetje in delavci iz Oberamergaua, so položili pred županom prisego, da iger Kristusovega trpljenja ne bodo zlorabili za dobičkanosne namene. Župan je odklonil velike ponudbe raznih ameriških filmskih družb za snemanje iger. Pred desetimi leti se je tek iger udeležilo nad pol milijona ljudi. Prihodnje leto računajo, da bo obisk še večji. /lMERi$kyi Domovih h \ 1 Ž AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY SLOVENIAN MORNING NEWSPAPER Uarovalci za sSov. cerkev v New Toronlo mes. okt. Toronto, ont. — v oktobru Snio častili Marijo Kraljico z rož-n°vensko pobožnostjo. Marsi-| Cleveland, Ohio, g. Jože ranges, Toronto, Ont., g. Franc JriTier, Toronto, Ont., N. N., ^ eveland, Ohio, g. Stanislav lr> Toronto, Ont., g. Jože Zabu-°Vec, Toronto 14, Ont.; $6.00 g. nton Kralj, Toronto, Ont.; po SLOVENSKE potniške AQEN0UE ladijske in avionske kartle % tudi na kredit Tosebni popusti za emigran-le na avijonih po 15. oktobru, na ladjah pa po 1. januarju. Imigracija, obisk starega kraja, obisk rojakov iz do-^ movine, prevodi itd. Nakazila v Jugoslavijo Din bl5 za $1.—, strošek .80. ^ Bankovci Din 666 za $1.—. Raketi: zahtevajte cenike, carina. ni velika in se mora ^ Predplačat. Naš denar zavarovan do $10,000.—. Pišite v slovenščini, informacije brezplačno. WORLD TRAVEL SERVISE, LTD, 3968 St. Lawrence Blvd. Montreal, P. Q. VI 4-5292 258 College St. pronto WA 3-4868 $5.00: ga. Helena Smolej, Toronto 14, Ont., g. Franc Jerina, Toronto, Ont., gdč. Francka Lenarčič, Toronto, Ont., g. Bernhard Sprenger, Toronto, Ont., g. Stanislav Pintar, Toronto, Ont., gdč. Jožica Jermančnik, Toronto, Ont., g. Janko Smrdelj, Toronto, Ont.; $4.00 g. Franc Oblak, Toronto, Ont.; po $3.00: g. Ivan Slcsel, Toronto, Ont., g. Mihael Balon, Toronto 14, Ont.; po' $2: g. Maks Malesic, Toronto, Ont., ga. Tončka Novak, Burlington, Ont., g. Mihael Samsa, Toronto, Ont., g. Stanislav Zadel, Toronto, Ont.; po $1.00: g. Ciril Se-banc, Toronto 14, Ont., g. Anton Eržen, Toronto, Ont., g. Jure Kralj, Langton, Ont. Rev. Anton Merkun, Cleveland, Ohio. Vsem dobrotnikom smo zelo hvaležni. Slovenska skupnost, v New Torontu se namreč tako hitro veča, da že zelo potrebujemo lastne dvorane in cerkve. V slovensko šolo se je to leto vpisalo 32 otrok, pa jih je še nekaj ostalo doma. V dvorano Marije Pomagaj v Toronto je zanje odločno predaleč. Organiziranje nove fare v New Torontu je pripomoglo, da smo vso to slovensko mladino zajeli v slovenski šoli. Radi prepevajo slovenske pesmi in nastopajo na odru. Ko bomo imeli lastno cerkev in dvorano, se bo slovenska mladina rada oklenila slovenske župnije.. Sicer bi bilo že polovico te slovenske mladine izgubljene za slovenstvo. Pa tudi v verskem pogledu bo zanje v slovenski župniji bolje preskrbljeno. Vežbamo že dvanajst fantkov za ministrante in tudi ostale verske organizacije ■se krepe, odkar jim ni treba več hoditi na sestanke v Toronto. Zato se vsem dobrotnikom priporočamo še za prihodnje leto, ko bo stotridesetletnica Marijinega razodetja čudodelne Svetine j usmiljeni sestri Katarini Laboure. S skupnimi močmi bomo mogli v 1. 1960. postaviti v New Torontu cerkev Brezmadežne s čudodelno svetinjo. Za cerkveni odbor: Rev. Janez Kopač, C. M. -------o------ Tudi v avtomobilski nesreči TORONTO, Ont. — V avto-j mobilski nesreči v petek 23. ok Itobra je bila poleg žumrovih in gdč. Megličeve tudi ga. Ana Ra-puš, ki je šla obiskat svojega brata g. Josepha Adamicha na 21350 Arbor Ave. v Euclid, Ohio. Bila je lažje poškodovana po obrazu, oziroma čelu. F. ž. POZOR! Novo otvorjeni krznarski salon izvršuje vsa krznarska dela po najnovejši modi. Strokovna popravila z garancijo. Cene najnižje. FURRIER SALON POPOV 233 Spadina Ave Toronto, Ont. Ottawa ustavila posojila za gradnjo domov, ker so sredstva iz zadevnega sklada izčrpana Sklad bilijon dolarjev, iz katerega so dajali posojila za gradnjo stanovanj in domov, je izčrpan in zvezna vlada je objavila, da bo začasno taka posojila ustavila. — Gradbene družbe napovedujejo, da bodo morale gradnjo omejiti in odpustiti večje število delavstva. OTTAWA. — Minister za javna dela Walker je objavil, da je Central Mortgage and. Housing Corp. prenehala sprejemati prošnje za posojila proti vknjižbi na novo grajene domove gradbenih družb, lastnikov hiš ali družb z omejenimi dividendami, že v letšonjem sept. je korporacija posodila na tej osnovi komaj še eno četrtino tega kot pred enim letom. S tako visokimi obrestmi je prajv lahko dobiti bolj donosne naložbe kot so vknjižna posojila na hiše. Minister je dejal, da novih prošenj ne bodo več sprejemali, da pa bodo one, ki so bile vložne do kraja oktobra upoštevane in odobrene. Poudaril je tudi, da je ustavitev samo začasna in da bo vlada parlamentu pri prihod- njem zasedanju predložila, naj odobri v sklad nova sredstva. Sodijo, da bo vlada predložila za novi 'sklad okoli četrt bilijona dolarjev. Zmanjšanje graditev V zadnjih treh mesecih je bilo s sredstvi iz zveznega sklada financiranih skupno 12,000 novih hiš, med ^em ko so računali, da jih bo le okoli 10,000. Gradbena podjetja trdijo, da bodo morala svoje načrte za gradnjo novih hiš omejiti in odpustiti večje število delavstva. Tako je zastopnik Consolidated Building Corp. Ltd. W. A. Ha-gon izjavil, da bo morala zmanjšati gradnjo za nekako tretjino in odpustiti okoli 1000 delavcev. Tudi po drugih večjih mestih Kanade nemara ne bo dosti drugače. KRIŽEM PO KANADI ČE SE SELITE \ ^Polnite ta odrezek in ga nam takoj pošljite, NI Potrebno, da nam pišete pismo. Naslove menjamo dvakrat tedensko. Navedba starega naslova je nujna. AMERIŠKA DOMOVINA 6U7 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio Pregled po industriji dežele je dognal, da na splošno jekla ne primanjkuje. Izjema je le avtomobilska industrija, ki je morala zaradi pomanjkanja jekla delno omejiti proizvodnjo. * Napovedujejo, da bo dala zvezna vlada pridelovalcem žita na preriji, ki niso bili sposobni zaradi letos nenavadno zgodnjih snežnih viharjev in zametov žita pospraviti, gospodarsko pomoč. Sodijo, da je ostalo pod snegom skupno okoli 117,300,000 bušljev pšenice. * Zvezna vlada je predložila pokrajinskim vladam, naj bi letos zopet preko zime izvajali skupno dela za gradnjo letnih taborišč in prostorov za piknike. * Vlada Manitobe je morala po osmih letih iti prvič zopet iskat kupce za svoje zadolžnice v Združene države. * V Winnipegu so izdali letos za $1,000,000 vrednosti več gradbenih dovoljenj kot lani. * Vodja civilne obrambe v Novi Škotski je mnenja, da je izpraznitev mest še vedno najboljši način zavarovanja pred napadi iz zraka. ❖ Zvezna policija je povečala število patrol vzdolž južne obale Newfoundlandije, ker je baje zelo poraslo tihotapljenje žganih pijač v deželo. Predsednik vlade Smallwood je prepričan, da je mogoče Newfoundland spremeniti v največje področje Kanade za rejo ovca. odkar je v veljavi takozvani tač-kovni sistem, izgubilo pravico do vožnje avtomobila 35 oseb. Po objavljenih podatkih je bilo v času omenjenega pol leta 81,073 obsodb. V celi pokrajini je izdanih 2,2177,833 dovoljenj. Od' teh ni dobilo niti ene točke 2,140,014, 1,588 jih je dobilo po šest točk, 48 sedem, 274 po osem, 633 po devet, 38 po deset, 21 po enajst. Pri šestih točkah so dobili vsi pismeno svarilo, da se bodo morali pri devetih zglasiti na posebni razgovor s predstavnikom Oddelka za nadzor vožnje. Razgovor je bil določen za 682 voznikov, od katerih pa se jih 108 ni odzvalo in so jim bila zato odvzeta vozaška dovoljenja. \ ^°j stari naslov: Vozna dovoljenja so izgubili TORONTO, Ont. — Prometni minister Yaremko je objavil, da je tekom prvih šestih mesecev, ({ novi naslov: ime: PROSIMO. PIŠITE RAZLOČNO. J $ | za gramofonsko ploščo slovenske in druge iz starega kraja pošiljamo po pošti. COMET RADIO CO. 555 St. Clair W. od Bathursta Toronto — LE 5-7269 Prodajamo pohištvo po tovarniških cenah. — Pridite in prepričajte se! Se priporoča: M. KOLEDIN flaigmri § Sovjefije sodil irgesta pilrelnti! PARIZ, Fr. — Kanadski zunanji minister Green je izjavil tod stalnemu svetu NATO, da so razgovori s Sovjetsko zvezo potrebni, da pa Zahod na nje ne sme vezati prevelike upe. ------o----— Avrocar prestal uspešno . prve preskuse TORONTO, Ont. — Avrocar-, letalo brez kril, ki se je sposobno dvigniti navpično v zrak, so pretekli teden preskušali na Mal-ton letališču v hangarju. Letalo in njegovo preskušanje je stroga tajnost. Izdelala ga je, tovarna AVRO na stroške in po naročilu armade Združenih držav. Prvi preskusi so se baje dobro obnesli, nadaljevali jih bodo v Združenih državah. Če bodo iv celoti uspeli, sodijo, da bodo novo letala — leteči krožniki — delno nadomestila v vojski uporabo helikopterjev. Javni uslužbenci v Que-becu dosegli povišanje plač QUEBEC. — Pokrajinska vlada je objavila novo razdelitev javnih uslužbencev po razredih in povišanje njihovih plač za 12 odstotkov. Oba ukrepa hočeta doseči večjo učinkovitost dela javnih uslužbencev in privabi-tev vanjo sposobnih mladih ljudi, ki so se doslej javnih služb zaradi sorazmerno nizkih plač izogibali. Povišanje 'in nova ureditev plač v Quebecu bosta brez dvoma prisilila tudi zvez. vlado, da v tem pogledu nekaj ukrene, čeprav je še nedavno zahtevo svojih uslužbencev po povišanju plač zavrnila češ, da nima v proračunu sredstev za njeno kritje. Dekletci dobili priznanje TORONTO, Ont. — Dve plahi deklici, stari 13 in 16 let, sta dobili priznanje, ker sta pomagali policiji prijeti roparja. Nanju-no prošnjo oblasti niso objavile njunih imen in fotografij. Dekleti sta gledali televizijsko oddajo, ko sta zaslišali na cesti ropot.. Zagledali sta na tleh moža, poleg njega pa avto. Dekleti in njun brat so stekli iz hiše. Med tem ko je brat pomagal ranjenemu možu, sta si dekleti zapomnili številko avtomobila, ki je ob njunem prihodu na cesto naglo odpeljal. Na temelju teh podatkov je policija osumljenca prijela, sodišče pa ga je poslalo za pol leta v ječo zoradi ropa in nasilja. Mestna ječa naj postane pokrajinski park? TORONTO, Ont. — Odbor za parke je povprašal ontarijsko pokrajinsko vlado, če bi bila zainteresirana kupiti farmo z mestno ječo v Langstaff za pokrajinski park. Farma obsega 712 akrov in bi odlično služila razvedrilu posebno severnega dela mesta. Bolniške sestre dobile povišanje plač OTTAWA. — Zvezna vlada je povišala bolniškim sestram v njeni službi plače za povprečno $329. Povišanje je vstopilo v veljavo z novembrom in ga bo deležno okoli 2,500 bolniških sester v Oddelkih za veterane in zdravstvo. To je prvo zvišanje plač zveznim uslužbencem, od kar je finančni minister odklonil splošno zvišanje plač zveznim uslužbencem. Raznašale! pošte so se ujezili TORONTO, Ont. — Okoli 1,100 članov Zveze raznašalcev pošte se je ujezilo, ker Torontski delavski svet ni podprl njihove zahteve, naj pošta preneha sprejemati v raznašanje oglaševalna pisma brez osebnih naslovov. Zveza je iz protesta proti svetu iz njega stopila. Njen predsednik je dejal, da je na odločitev sveta vplivalo dejstvo, da bi raznašanje take pošte prevzele neunijske organizacije. 01} oišefnisl smrti Dr. Alojzija Kuharja Washington, D. C. — Te dni poteka leto dni od prezgodnje smrti dr. Alojzija Kuharja. Leto dni poteka od tistega oblačnega dneva, ko smo se Slovenci v Ameriki iz različnih krajev zbrali v Bridgeportu, Conn., da pospremimo dr. Kuharja na zadnji poti. Dr. Alojzij Kuhar je ljubil svojo slovensko domovino. Kot zvest sin Sl°venske Koroške je posvetil zgodovini svojega naroda tudi svoje znanstveno delo na univerzi v Cambridge v Angliji. Takoj po njegovi smrti, ko smo prejeli iz njegove zapuščine rokopis, smo začeli misliti na izdajo njegovega znanstvenega dela v knjižni obliki z naslovom: “The Conversion of the Slovenes and the Slavic-German Ethnic Boundary in the Eastern Alps.” Prosili smo vse slovenske A-merikance in Kanadčane za prednaročila za to knjigo, ker nimamo nobene knjižne založbe in nobene organizacije, ki bi mogla posoditi denar za izdajo te knjige. Vse delo za natis te knjige se vrši popolnoma brezplačno, treba pa je imeti nekaj denarja za kritje tiskarskih stroškov, ker sicer nobena tiskarna ne prevzema naročil. Dobili smo že precej prednaročni-kov, toda žal premalo, da bi mogli rokopis poslati y tiskarno. Nekateri od prednaročnikov že povprašujejo, kaj je s knjigo in bi jo že radi dobili. Vsem tem in tistim, ki so jo obljubili kupiti po izdaji, a še niso poslali denarja v naprej, moramo povedati, da smo prisiljeni čakati na nova prednaročila. Edina ovira, da rokopis še ni bil odposlan v tiskarno, je finančnega značaja in ta ovira se bo dala odstraniti samo z zadostnim številom prednaročnikov. Dr. Kuharjeva knjiga podaja nove poglede na vso slovensko zgodovino srednjega yeka, na tisti čas, ko je slovenski narod začel graditi temelje svojega obstanka. Predvsem pa je v njegovem delu zbrana vsa zgodovina pokristjanjenja Slovencev, ki je bila popreje večkrat obdelana brez temeljitega znanstvSne-raziskovanja. Pisatelj je zbral dokumente tedanje dobe in kritično obdelal različne teorije v zvezi s slovenskim narodom v severnem delu slovenskega ozemlja — na Koroškem. Delo dr. Kuharja bo postalo mejnik v vsem slovenskem zgodovinopisju in ker bo izšlo v angleščini bo na razpolago vsem strokovnjakom, ki se vedno bolj zanimajo za Slovence. Izdaja dr. Kuharjeve knjige bo tudi dokaz kulturne zrelosti slovenskih Amerikancev in Kanadčanov. V teh časih se nikakor ne .moremo omejevati na dobrodelne akcije, ampak moramo predvsem podpirati najvažnejše stvari. Ako. med nami ne bo dovolj zanimanja za to knjigo, pomeni, da hočemo pljuniti na dokaze naše preteklosti in to ravno v času, ko nemški Avstrijci za 40 letnico koroškega plebiscita z vso vnemo zbirajo denarne prispevke in izdajajo knjige o nemškerft vplivu na Slovence- Slovenski Amerikanci in Kanadčani stojimo pred plebiscitom, ki bo odločil, ako hočemo izdajati znanstvena dela v svetovnih jezikih ali pa prepustiti tujcem, da pišejo o Slovencih bolj ali manj sovražno. Vsi tisti, ki odlašajo s prednaročilom dr. Kuharjeve knjige ali pa se zanjo ne'zmenijo, glasujejo proti lastnemu narodu. Kako si glasoval ti, ki to bereš? Kako so glasovali tvoji prijatelji? Ako še nisi poslal svojega prednaročila, te moramo vljudno opozoriti, da izvršiš svojo dolžnost, ker ne verjamemo, da želiš glasovati proti Slovencem. Dr. Kuharjeva knjiga bo tudi najlepši spomenik pisatelju samemu. Z njo se mu bomo najlepše oddolžili za njegovo zvesto delo za narod. Z njo bo še podolžili za njegovo zvesto delo po smrti služil narodu, kot je to vedno želel. Pojdimo na delo in glasujmo za izdajo dr. Kuharjeve knjige s tem, da takoj odpošljemo svojo glasovnico. Vsak prispevek za knjigo v znesku pet dolarjev ali več bo veljal kot prednaročilo in popolno plačilo knjige v naprej. Če bomo šli vsi skupaj složno na delo, bo knjiga lahko kmalu izšla, ako pa mi sami knjige nočemo, potem jo pač nikdar ne bomo dobili. "Vsi prispevki in prednaročila za dr. Kuharjevo knjigo naj se pošiljajo na naslov: Studia Siovenica P. O. Box 4531 Washington 17, D. C. E. A. Kovačič. IZ SLOVENIJE Industrijska proizvodnja narasla Po uradnih poročilih naj bi jugoslovanska industrijska proizvodnja tekom^ zadnjega 1 eta porasla za 13 odstotkov. Od vseh panog vodi kemična, kjer porast znaša kar 31 odstotkov. Nova visoka šola Pred vojno je imela samo tehnična fakulteta v Ljubljani oddelek za rudarstvo in oddelek za fužinarstvo. Po vojni so ustanovili posebni rudarski oddelek v Sarajevu, sedaj pa so ustanovili Išje fužinarski oddelek v Zenici, središču jeklarske industrije v Bosni. Jugoslavija tudi navzoča Pred nedavnim je Jugoslavija pristopila k mednarodnemu sporazumu o carinah in trgovini. Tako se sedaj udeležuje konference članov tega sporazuma v Tokio na Japonskem. Ženske dobijo delo Delo za žensko Išče se kuharska pomočnica, mora razumeti angleško. Od 1:00 pop. do 8:00 zvečer. SORN S RESTAURANT 6036 St. Clair Ave. EN 1-5214 (X) MALI OSLfiSI Hiša naprodaj V Euclid lastnik prodaja zidan bugalow, 4 sobe, predeljena; klet, lot 40x140, IVz garaža, podstrešje in druge posebnosti. Kličite IV 1-7147. —(30, 2, 3, 5, 6 nov) Stanovanje se odda Oddajo se štiri sobe s kopalnico, na novo dekorirano. Vprašajte na 1052 E. 62 St. (215) Naprodaj Gostilna D-5 in prenovljeno poslopje, 2 stanovanji. Lepa 0-kolica. Za več pojasnila pišite na Box 234, American Home Publishing Co., 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio. -(215) V najem 3 čiste sobe, privatna pršna kopel, se odda odraslim. $36.00. Na 1176 E. 61 St. LO 1-4205 (Tu-Fr.) Stanovanje se odda Štiri sobe s kopalnico, plinsko toploto, garažo se oddajo odraslim. Spodaj, na 1128 E. 63 St. Kličite od 6. do 9. ure zvečer EN 1-1884. . . —(3,6 nov) Stanovanje se odda Tri neopremljene sobe s kopalnico in vročo vodo se oddajo odraslim ali novoporočencem, na 1028 E. 70 St. Kličite EN 1-0606. —(3, 4, 6 nov) Bonna Cafe naprodaj Gostilna z licenco za vino, pivo in za sladki liker, odprto sedem dni na teden, v soboto in nedeljo ples. Vprašajte v Bonna Cafe, 1401 E. 55 St. —(216) Soba se odda Opremljena soba s souporabo kuhinje se odda pri John Kramer, 5305 St. Clair Ave. —(3, 6 nov) — Sistem federalnih rezervnih bank je bil ustanovljen 1. 1914. Trgovina v najem Odda se dober prostor za brivnico ali kaj drugega na 5307 St. Clair Ave. $45.00. —(3, 6 nov) Dekleta in ženske Dekleta, 17 let stare in starejše dobijo delo v pralnici. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. ' (215) Mi pripravimo ZDRAVILA za Evropo MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo in tudi za Cleveland izvršujemo po pošti j HANDEL - MAZZETTI: Junakinja iz Štajraf Sto in sto glav se obrne proti o- “Tudi jaz se spominjam volit-knu in iz sto in sto grl prihaja ve,” se roga Bertold. “Takrat klic: ‘“Živio, Joahim Hendel, ži- je malo manjkalo, da ni bil te-vio!” I pen neki Ceh, ki je z lopovskim Kričali so praznemu oknu, doktorjem prišel kot komisar k kajti Hendel se je urno umak- volitvi v Štajer. Naj me kuko-nil. vica brcne, če bo še kdaj kak “Ne maraš slišati?” ga zbada Ceh sodnik v Štajru.” Bertold in zagrmi s hripavim “Zakaj bi ne bil sodnik Čeh, glasom: ‘“Živio Hendel!” Ves če je le-ta živel v Stajru, če mu zbor svetovalcev se mu pridni- je pri srcu mesto in je vrhu teži in po svetovalnici odmeva: ga še izvežban in izkušen v po-“živio Hendel!” j litičnih in pravnih zadevah?” Samo Pravnfaik molči, ki ga je zasmehljivo pripomnil Joa-hoče za sodnika voliti katoliška him? Hendel. stranka. | In zabučalo je po sobi; “Ha, Mirno je sedel poleg drugega ^a’ saJ dosti dolgo sedi v katoliškega svetovalca — v ce- Štajru, rad ga ima in izurjen je lem občinskem svetu so bili sa- mo trije katoličani — poleg Leo-! Pravnfaik temno zardi v o-narda IRadlmajerja,. Globoko brazu, potem zopet pobledi. če ga je zgodlo izzivajoče vpitje mu ne ^1 Štajer pri srcu, če protestantovskih gospodov. Ni ^ mu ne bilo za katoliško stvar, mogel več molčati. V fini, glad. ^ sedaj ne bil tu, da ga zasme-ki književni nemščini, ki ga ni l111!6!0 m zaničujejo . . . Kdaj manj izdajala za Čeha, kakor ki bil že na Dunaju v škotskem za starega šolnika, je rekel na samostanu. Tam bi se mu do-glas: |kro godilo; tajnik samostanske- “‘Danes so pa gospodje sveto- §a sveta bi bil, imel bi časti v valci, ki so odstopili, kaj dobre ^z00^lu’ Pa tudi razvedrila. svinjarijo?” j Pravnfaik potegne iz žepa t list, ki ga moli pred protestan-j^| tovske svetovalce. ~ “Take liste so trosili včeraj po štajru in po vseh vaseh daleč naokoli. Berite! Sramota! Tako sramotite mene in gospoda garstenskega opata/ Fej! Sramota za vas, ki oznanjujete čiste evangelij . '. . Fej! Krivoverci!” Joahim Hendel, ki mu je okoli možatih usten priplaval za-smeh'jiv nasmeh, reče: “Taka otročarija razjari Pravnfalka? Resen mož se bo takim oslarijam le smejal!” Sedaj pristopi Andrej Gifing, stotnik,, ki poveljuje mestni kompaniji. Danes je prišel sem, ker je tudi mestni svetovalec. Andrej Gifing se obregne v Pravnfalka: “ Povedal vam bom nekaj o teh listih, Pravnfaik. Ne vemo, kdo je zložil to sramotilno pesem; vemo -pa, da je gospod Joahim Hendel zojSer vsako nespodobno priganjenje, pa tudi vem, da je vse res, kar je tu pisanega. Ha, ha, opat s kuto!” “Tukaj se sramoti garstenski opat, ponos in dika prelatov! Pritožili se bomo pri deželnem glavarju!” kliče Pravnfaik; žile na čelu so se mu močno napele. “Le pritožite se, če hočete! Pišite, pišite! Obudil bom kesanje, jutri bom že obešen. Ha, ha, ha!” se gromeče smeje Bertold. “Bertold, naj li zopet pokličem svojega sina, da te postavi na hladno?” vpije Joahim, ki se proti volji smeje. “‘Zares, ti ne spadaš sem. Spravi se že vendar kam in ne draži ljudi! Sicer pa, gospodje, smo že potratili toliko časa s praznimj besedičenjem. Cas je že, da začnemo delati, zato smo semkaj prišli!” “Tako je!” pravi župan Rad-linger, moder mož, ki ,v treh u-rah spregovori komaj dve besedi. Usedel se je na stol, na čegar naslanjalu je skakal e-norožec, narejen iz bisernice. Tudi drugi svetovalci so se u-sedli okoli njega. Vzeli so v roke papirje in srebrne svinčnike; pisali so in pisali, premišljevali in sklanjali glave eden k drugemu, živahno so mahali z rokami, na katerih so imeli težke prstane, sedaj na levo, sedaj na desno. Bilo je v sobi zelo vroče. Tam v veliki dvo- jrani je zamolklo tolkla ura, sto!kar se berejo tam v dvorani i-in sto glasov je prihajalo sem j mena. Ce ste gospodje tudi vo-kakor šumenje morja. j lili, oddajte listke. Sedaj pride j “Ne, gospod Pravnfaik,” je i na vrsto volitev sodnika, v kar , vpil Tan, najstarejši, svetova- nam Bog pomozi!” , lec, ki je zrl čez ramo sosedu Velika dvorana je plavala v na levici, “na noben način ne luči opoldanskega solnca. V damo glasov Kenigstorferju, ki mestnih cerkvah, katoliških in je zaudal nekemu meščanu z protestantovskih, so zapeli pol-orientalskim prahom.” danski zvonovi. V dvorani so “Bolje zaudati s prahom, ka- se v črnih plaščih, v visokih kor s krivo vero!” mu jo je dal j čevljih valovili praznični mož-nazaj Pravnfaik. “To je sra-!je. motna igra! Le obrekujte ga, saj je katolik. Sramota, taka volitev!” Kaj, kdo pravi: sramotna Ko so vstopili odstoplvši svetovalci, je završalo po vsej dvorani. Župan je stopil k mizi, ki jo volje. Imajo pač črno na belem, da bo volitev izpadla po Z ostrim glasom zakliče: “Nisem izurjen, drugi ljudje njihovi želji. Spominjam se vo- 50 izkušeni in jih imajo za u-litve, ko gospodje niso bili tako aesi- ^aci ki vedel, zakaj je bil dobre volje.” CHICAGO, ILL SUBURBAN REAL ESTATE FOR SALE Hendel preteklo poletje v Avgsburgu?” “Zakaj pa je bil cesar v Bud-jevicah?” rjove Berthold- “Ta šbmošter nas kliče na račun.” “Bil sem pri višjem intendantu, ki je postavljen čez protes-tantovske pridigarje,” pravi Joahim in ne trene s trepalnica-ADDISON — 3 bedroom brick tri- mi- leve! wttll to wall carpeting; fin- “'Aha, sedaj vemo,” se rezko rshed basement; screens and storms, I • t-. J ^ , awnings; patio, 2% car garage, zasmeJe Pravnfaik. landscaped. Low taxes. Neear shop-1 ‘Hočete vedeti, zakai9” ’nada-ping and schools. TErrace 4-3414 • T i • evenings. (213) | Joahim. Bil sem tarn, da ■------------------------------------|nam pošljejo novih, resnih, po- aL18EIL<,L„gMtrw Ista™ih. pridigarjev. Nekateri SV2 room gleaming white ranch on lzmsd teh, ki jih imamo, so ne-75x179 lot. Panneled family living mirneži in preveč zmerjajo” room with huge fireplace. Attached J ■’ 2 car garage. Modest down pay- ment. BRowning9-5577. (212) “Saj so tudi med katoliškimi _____________________________________ farji nekateri petelini, ki samo LOMBARD — 2 todrm. Face brick'krIče’ zm_erJajo m delajo nemir, 'ranch on beautiful wooded 90x230 za^° Pa ne §re riihče v Rim lot. 2 car att. garage, gas heat, druge, zbada Travnar aluminum windows stone fireplace, Florida rm., 100-plus wiring, full high and dry bsmt., oak floors, cer. tile bath. Walking dist. to everything. Priced for immed. sale. Im-med. occupancy. By owner. Call — MAyfair 7-1253 evenings or Sunday. (212) OAK PARK For sale by owner. 6 room stucco bungalow, 5 bedrooms, includes 2 large bdrms. on 2nd floor, hot water oil heat, 1 car garage with overhead door. Immediate possession, -r-1137 Clarence. (212) WINSTON PARK PRICED FOR IMMEDIATE SALE CORNER 7 ROOM TRI-LEVEL HOME. — Large carpeted living room and dining room. 3 big bedrooms, family sized kitchen with built-in electric oven, range, double sink with disposal. Recreation room, Z'/, ceramic tile baths, attached garage, full basement, gas heat. 'Landscaped. Call Fillmore 5-5253 or Fillmore 5-6937 ______________________________(213) Palos Heights — Attractive 2 bdrm. face brick Ranch. Well landscaped, 120x132 ft. lot, 4 yrs. old, lt4 bath, alum, storms, screens, att. 2 car gar., screened porch with Anderson casement windows. By owner, being transferred. 12C32 S. 75th Ave. Phone Gibson 8-7065. (215) HELP WANTED — FEMALE 2 — ANESTHETISTS REGISTERED For Newly Constructed Anesthesia and Surgery Dept. Department • SALARY OPEN • EXCELLENT WORKING CONDITIONS IN A PLEASANT GROWING COMMUNITY Please Write Or Phone TEMPLE 5-1131 H. J. SEMINGTON, Administrator TRINITY HOSPITAL MINOT NORTH DAKOTA i (214) Pravnfalka, ki odgovarja: “Tudi o Jezusu so rekli, da zapeljuje ljudstvo, če gospodje govore o petelinih, ki kriče, mislijo Alberta, ki jim. leži v želodcu zato, ker govori resnico. Prosim, kdo pa je pisal to-le CHICAGO, ILL. REAL ESTATE FOR SALE WISCONSIN BOHNER’S LAKE, Burlington, Wis. — Semi - completed 4 room house on beautiful lot. Basement. Well already dug. Selling as sacrifice for quick sale, at reasonable offer. SPring 7-5282. (213) BUSINESS OPPORTUNITY VALET SHOP — Vicinity Belmont and Broadway, in 122 unit apartment hotel. Established year-round business. Opportunity for fine tailor. No reasonable offer refused. For immediate sale. BOulevard 8-2254. (212) SCHOOL SUPPLY STORE with 4 room apartment in rear Near two schools. Only $1,100 includes stock. Call LAkeview 5-9889 before 8 p.m. (213) TAVERN — or tavern with building — with 5 room flat. Also another building in rear. Located in Berwyn Call GUnderson 4-9610 after 12-noon. (214) LIQUOR STORE and TAVERN — Far West side location. Established 10 years. Excellent business. Priced low for quick sale. Call EUclid 6-7267. (213) KAR na CESTI — Bra-njar v Palermu na Siciliji je razložil svoje blago — razne vrste nožev in rezil >— na leseno polico ob cesti in čaka sede na kupce. volita/! Ven — gobezdač!” kri-j Je zagrinjal pisano vezen prt, ter je začel brati imena na novo izvoljenih odstopivših svetovalcev. Prvi je bil Joahim Hendel. Sto ust je spoštljivo ponovilo ime. Potem je prišlo Pravnfal-kovo ime, kateremu je sledilo či Bertold. “Tan! Kaj je s Kenigstorfer-jem?” vprašuje Joahim Hendel. nu ‘Pravijo, da je zaudal mešča-‘Pravijo’ je že marsikatere- mu vrlemu možu zavil vrat,” se ^vV£arUe' smehlja Joahim-Hendel. Pravn-j Bled’ mracen mož. oblečen v falk od strani jezno strelja z o-j3-čmi na Joahima. Mu naj bo li | hvaležen za te besede? Ne! Hendel je hinavec, tudi če se dela nepristranskga, j Tedaj se odpro velika hrastova vrata in v posvetovalnico stopi s šestimi možmi prejšnji sodnik Kozma Mon, ki zbrane1 sivetovalce nagovori: “Gospodje, stari svet je izvoljen iz odstopivših svetovalcev. Ravno- kožuh, je rekel z naježenimi obrvmi in lasmi Pravnfalku na glas: “Trpite za Krista.” j Tedaj so volilci še glasneje zažvižgali in klicali: “Fej, fej!” Ta mož je bil Jurij Adler, ki je izdal tisoč funtov fenikov za Pravnfalkovo izvolitev. , “Glejte, kako sta predrzna. Vidva sta dvakrat preveč tu, saj sem že rekel!” je renčal Ber-1 told. “Jaz sem pa rekel, da gre za to, če sta vrla moža,” je rekel | Joahim Hendel, ki je stal poleg župana in je z orlovskimi očmi streljal po dvorani. Nad njim na steni je visela velikanska podoba, na kateri je žarel Kri-, stus iv nebeški slavi, ogrnjen z rdečim plaščem, poleg njega pa ^je kazal ljudstvu kameniti ta-bli Mozes, ki sta mu iz kodraste glave poganjala dva svetla rogova. j “Zares, Bertold, tebi pristoja j volitev kakor svinji sedlo in zaj-| cu boben.” | “Kaj da sem jaz?” tuli Bertold. “Rjoveš kakor hudič!” ga zavrne Joahim. (Dalje prihodnjič) AVE r. C LA! H »AViNGS 813 East 185th Street 25000 Euclid Avenue ŽM 6235 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio ZULICH INSURANCE AGENCY 18115 Neff Rd. IV 1-4221 Cleveland 19, Ohio GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 17002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEnmore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Petinšestdeset let nudi KSKJ ljubeznjivo bratsko pomoč svojim članom in članicam, vdovam in sirotam, v slučaju bolezni, nesreče ali smrti.« KRANJSKO KATOLIŠKA m SLOVENSKA JEDNOTA Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki Premoženje: $12,500,000.00 Število certifikatov: 47,900 Če hočeš dobro sebi in svojim dragim, zavaruj se pri najboljši,, pošteni in nadsolventni podporni organizaciji — KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni ih onemoglosti. K. S. K. JEDNOTA sprejema pod svoje okrilje moške in ženske od 16. do 60. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. lefa. K. S. K. JEDNOTA izdaja najmodernejše vrste certifikate za odrasle in mladino od £500.00 do $15,000.00. K. S. K. JEDNOTA nudi tri načrte operacijskih podpor do vsote $400.00. Ako še nisi član ali članica te mogočne in bogate katoliške podporne organizacije, potrudi se in pristopi takoj — bolje danes kot jutri! STARŠI, VPIŠITE SVOJE OTROKE V KSKJ! Za pojasnila o zavarovalnini vprašajte tajnike ali tajnice krajevnih društev KSKJ ali pa pišite na: GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St. Joliet, 111. Mullally Funeral Home ZRAČEV4LNI SISTEM AMBULANTNA POSLUGA 365 East 156th Street POGREBI OD $260.00 NAPREJ KEnmore l-94l> LETA JO NE MOTIJO —..Mrs. Anna Mari Dickenson, 60 let stara mamica v Hartford, Conn., ,se ne briga dosti zaleta, ko se je povzpela na visoko lestev in vneto pleska hišo. ZAMENA STRAŽE — Vectis King je šest in pol let zabaval mornarje na angleški vojni ladji Victory. Za svojo službo je dobil posebno kolajno, ki ima obešeno okoli vratu. King (na levi) odhaja v pokoj, njegovo mesto bo zavzel Buster Gatme Un.