LETO XV. AVGUST 1966 Cena 0.20 N din Naše življenje bi bilo neznosno, če ne bi imeli dela. Delo nam krajša čas in nas naredi srečne, ko nekaj uspešno končamo. Družba pričakuje, da vložimo vse sile za izpolnitev zastavljenih nalog, kar nam je omogočeno s tem, da imamo v ciklusu delovnih dni prosto nedeljo in v zadnjem času tudi sobote. S samoupravnim aktom smo se odločili tudi za potrebno priznanje letnega odmora. Vsak zaposleni v podjetju ima pravico do dopusta, od 14 dni najmanj, do 30 delovnih dni največ, odvisno od delovne dobe. Mnogi so izkoristili dopust pred poletno sezono, večina se je pravkar vrnila z dopusta, nekateri pa ga še niso nastopili. Umestno je, če gremo na dopust poleti, ko nam vročina onemogoča polni čas intenzivnega dela. Manjša storilnost pa ne vodi k izpolnitvi planskih nalog, zato smo običajno prosti takrat, ko nam je opravljanje vsakdanjih del najtežje. Pri razmišljanju o dopustu pa nam mora biti jasno tudi to, da je dopust namenjen počitku. Teden ali dva nam ni treba vstajati ob določeni uri in k nočnemu počitku nam tudi ni treba iti ob običajnem času. Dopust je dopust, katerega lahko izkoristimo po mili volji. Zagotovo je le, Delo in dopust da je dopust namenjen okrepitvi telesne in duševne kondicije. Pravilno delajo vsi tisti, ki so namenjeni dopust preživeti lagodno, napak pa oni, ki si naprtajo za počitnice kup del. Pridnost in prizadevnost sta odliki človeka — človeka, ki se je odločil in izbral tudi čas za počitek. Tarnanje pri zdravnikih, zaradi slabega počutja, bi lahko mnogi odpravili sami, če bi proste dni in predvsem svoj dopust namenili brezskrbnemu počivanju. Reforma terja boljše delovne rezultate; terja jih od delovnega človeka. Tudi stroji enkrat počivajo. Temeljito jih pregledamo, očistimo in popravimo ravno ob dopustu. Podobno je v naravi, katera se preko zime spočije zato, da spomladi znova oživi. Že na začetku tega sestavka sem omenil, da je za večino letošnji dopust pri kraju. Morda bo ta ali oni še ostal doma dan ali več. Vseeno lahko zaključno napišem, da drug od drugega pričakujemo poln delovni polet pri nadaljnjem delu. Moči, ki smo si jih nabrali na dopustu nam to omogočajo. Lipovšek VSEBINA: Delo in dopust Poročilo s III. seje UO Poročilo o poslovanju v I. polletju 1966 L. Zabukovec — Proizvodnja v maju in juniju 1966 J. Mavko — Prodaja v mesecu juniju 1966 F. Rebernik — Gradnja stanovanj v naselju NOVE ROJE Za gospodarjenje je treba imeti pogoje F. Adamič — Poročilo nabavnega oddelka za I. polletje 1966 Zahvali E. Rojc — Andreju Bertonclju in memoriam Vesti iz III. seje UO Poročili so se V. Habjan — Obvestila iz kadrovske službe Izdaja v 850 izvodih kolektiv tovarne Induplati. Odgovorni urednik Otmar Lipovšek. Natisnila in klišeje izdelala Tiskarna »Jože Moškrič« v Ljubljani Tudi gore vabijo, da na njih preživite del si'ojega dopusta Poročilo s III. seje UO Direktor Kamilo Marinc je poročal članom upravnega odbora v petek 15. julija o gospodarski situaciji Induplati. Za lažje spremljanje podatkov, je direktor razdelil med člane pismeno gradivo. »Induplati je specifično podjetje z izdelki za reprodukcijo,« je dejal tovariš Marinc in nadaljeval, da je le borih 20‘Vo izdelkov namenjenih za široko potrošnjo. Družbeni plan predvideva za tekstilno industrijo povečanje izvoza za 15 °/o napram letu 1965. Ugotovljene prilike pa nam nalagajo absurdno zahtevo, da bi izvozili letos 8-krat več, kot lansko leto. Ob nespremenjenem stanju bo nastopilo za naše podjetje problematično vprašanje, kako naprej. Direktor Marinc je upravni odbor nato seznanil z dejavnostjo uprave in rekel med drugim, da so v vidu nabave surovin, s katerimi bomo prebrodili težavni položaj. Upravni odbor se je strinjal s predlogom, katerega je v poročilu podal tovariš Kamilo Marinc in to, da bomo morali uveljaviti drastične ukrepe, ki bi se naj odrazili v: — zreduciranem asortimentu izdelkov in v — reorganizaciji zaposlenega osebja v podjetju. Franc Jeraj, predsednik UO K drugemu predlogu je direktor pripomnil, da ga ni mogoče izvesti takoj, ker bi naglica prej škodovala kot koristila. Pripravljena in izvršena pa naj bi bila do konca letošnjega leta. Ob koncu je direktor ponovno pozval člane upravnega odbora, da samostojno pobijajo vse zlonamerne govorice o znižanju osebnih dohodkov in podobnem ter jih obenem seznanil, da bo o takšnih in drugih vprašanjih zagotovo prvi sklepal samoupravni organ, mimo katerega tudi uprava podjetja ne more. »Zaenkrat pa ni bojazni, da bi prišlo do takšnega stanja,« je zaključil to misel direktor. Člani upravnega odbora so zaključno zadolžili upravo podjetja, da uveljavi potrebne ukrepe, s katerimi bo podjetju mogoče prebroditi vedno težavnejše obdobje, ki bo po vsej verjetnosti trajalo do decembra letos. Po doslej znanih predpisih, ki so bili izdani po IV. plenumu CK ZKJ, pa je mogoče sklepati, da bodo predpisi v prihodnjem letu ugodnejše pogojevali normalno poslovanje. Poročilo o poslovanju v I. polletju 1966 Z ozirom na letos veljavni devizni sistem vezave uvoza na izvoz se je naše podjetje znašlo v precej bolj težavnem položaju, kot je bil to slučaj v 1. 1965 pred in po reformi. Primerjava podatkov z 1. 1965 za I. polletje je še toliko manj ustrezna, ker so ukrepi gospodarske reforme nastopili šele v juliju lanskega leta. Posamezni podatki o poslovanju so sledeči: I. Proizvodnja Količinska proizvodnja je bila 18 "/o pod planirano in 7 "/o pod lanskoletno. Glavni vzrok je bil v pomanjkanju ustreznih surovin, ki jih uvažamo. Vrednostno je, zaradi moč- nejše udeležbe sintetičnih izdelkov in zaradi višjih cen po reformi, odnos boljši. Napram planu smo vrednostno izdelali za 15 ”/o manj, v primerjavi z 1. 1965, pa celo za 26®/o več. Z ozirom na navedeno je ob skoraj nespremenjeni tehnični proizvodnosti porastla vrednostna, to je vrednost po lastni ceni, na izvršeno delovno uro. Z ozirom na nizek narodni dohodek v letošnjem letu pa je padla družbena produktivnost* za 21 °/o. II. Prodaja Iz podatkov o prodaji sledi, da planirana, tako kot proizvodnja ni na domačem tržišču po ukinitvi potrošniških kreditov za tekstilne izdelke in restrikciji kreditov trgovski mreži. Skoraj 900 000 N-din dohodka smo obračunali kupcem v obliki rabatov in skontov, vendar znese to letos samo 3,7 % prodajne cene v primeri s 4,2 “/o v lanskem letu. Glavni razlog za nizek dohodek je povečan izvoz, katerega negativni rezultat je v celoti bremenil letošnje I. polletje. Ce upoštevamo še pokritje nevkal-ltuliranih osebnih dohodkov je ostanek za sklade minimalen in znese komaj 1 °/o dohodka. Brez izgube pri izvozu bi lahko ustvarili planirano vrednost za sklade ali pa vsaj lanskoletno, z ustreznim povečanjem N-din Pokazatelj Plan I. poli. 1966 Dej. I. poli. 1966 Dej. 'I. poli. 1965 Indeks na pl. na 1965 fakturirana prodaja 28 526 000 20 401 580 23 992 390 84 118 plačana prodaja 28 526 000 18 368 030 21 323 383 75 116 izvoz v $ 174 996 97 150 118 102 108 194 bila dosežena, manjka 16”/o medtem ko je med lanskoletno za 18 °/o na račun višjih cen po reformi (ca. 6 ”/0) in na račun dražjega asortimenta — sintetika (ca. 10°/o). Razviden pa je tudi povečan napor v izvozu, saj smo presegli plan za 8 fl/o in izvozili skoraj še enkrat toliko kot v lanskem I. polletju. Koeficient obračanja obratnih sredstev se je znižal od 3,3 v lanskem letu na 2,6 v 1. 1966. * Družbena produktivnost je odnos narodnega dohodka do vloženega dela. III. Finančni rezultat Ugotavljamo, da je bil finančni rezultat, tako napram planiranemu, kot lanskoletnemu, relativno slab. Izvoz, ki je bil forsiran glede na devizno financiranje, je onemogočil za I. polletje formiranje sredstev za sklade. Praktično je bil ves dohodek porabljen za izplačilo obstoječih osebnih dohodkov po pravilniku. Logična posledica je padec rentabilnosti in ekonomičnosti. Deloma je dohodek nižji tudi z ozirom na težave Jože Krevs, sekretar OK ZK Domžale osebnih dohodkov. V drugem polletju moramo, v kolikor bo omogočena normalna proizvodnja, z ustrezno politiko prodaje na doma- število zaposlenih 1 119 efektivne delovne ure 1 022 877 povprečni mesečni neto OD 428.48 vložena sredstva 9 391 010 — osnovna sredstva 3 536 740 — obratna sredstva 5 854 270 PROIZVODNJA V MAJU IN JUNIJU 1966 Neplaniranl kolektivni dopust od 4. do 6. maja nam je sicer zmanjšal število delovnih dni v mesecu, vendar je proizvodnja v preostalih delovnih dneh skoraj nemoteno tekla in so se zastoji zaradi pomanjkanja materiala v tkalnici zmanjšali od 6500 statvenih ur v aprilu na ca. 1700 ur v maju. V posameznih obratih so bili doseženi naslednji rezultati: Plan maj 1966 •/. Indeks maj 1965 •/. Predilnica 77 66,3 Tkalnica 81,9 97,8 Plemenitilnica 85,G 91 Tiskarna tm — 94,5 bm — 92,5 Konfekcija 129,4 434 Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi z aprilom nekoliko Izboljšala, še vedno pa je kritična kvaliteta tkanin iz mešanic lan-sintetika. Produktivnost dela se je v vjeh oddelkih nekoliko dvignila, kar lahko pripišemo boljši oskrbi s surovinami, posebno velja to za tkalnico. Proizvodnja v juniju ni bila visoka, vendar z ozirom na neredno dobavo surovin lahko rečemo, da je bila zadovoljiva, kar se količine tiče, slabši pa je rezultat gledan skozi vrednost Izdelkov. Odstopanje od planiranega asortimenta, posebno mnogo manjša količina izdelkov iz sintetike, kvari sicer še kar sprejemljiv fizični obseg proizvodnje. Po obratih je bil fizični plan proizvodnje dosežen naslednje: Plan junij 1966 •/. Indeks junij 1965 •Z. Predilnica 83,9 88 Tkalnica 93 99,6 Plemenitilnica 90,6 91,1 Tiskarna tm — 70,5 bm — 51 Konfekcija 79,7 368 Slabšemu doseganju plana v konfek- cijl je vzrok pomanjkanje večjih na- ročil in s tem v zvezi zmanjšanje števila zaposlenih v tem oddelku. Kvaliteta izdelkov se je v primerjavi s prejšnjim mesecem nekoliko poslabšala, še vedno pa se kot rdeča nit skozi vse leto vleče slaba kvaliteta izdelkov iz sintetike, posebno še izdelkov iz mešanic lan-sintetika. čem trgu in izvoza, izboljšati naš finančni rezultat. IV. Razni podatki Večja nabavljena osnovna sredstva v I. polletju so bila: dodelava stroja za metalizacijo 57 144 N-din 9 komadov šivalnih strojev za konfekcijo 127 065 N-din razpenjalni stroj 55 500 N-din kombi 33 877 N-din Mercedes 60 000 N-din razne manjše N-din investicije 135 295 skupna nabava osnovnih sredstev 468 881 N-din Kakor je razvidno smo delovno silo v odnosu na lansko leto še zmanjšali za 7°/», kar ima za posledico tudi 6% nižje izvršene delovne ure. Povprečni mesečni osebni dohodki so se povečali v odnosu na lansko polletje za 34%, vložena sredstva pa za 35 °/o. Povečanje vloženih sredstev gre predvsem na račun obratnih sredstev, ki so se povečala zaradi razlike cen ob reformi in lanskoletne dotacije dohodka v poslovni sklad. V normalnih pogojih nabave in prodaje bi obračunana povprečna obratna sredstva morala zadoščati. Vsa osnovna sredstva so bila krita iz lastnih sredstev, predvsem lanskoletnih. Investicijsko vzdrževanje je bilo vkalkulirano v stroške za pol leta v višini 458 346 N-din, porabljeno pa je bilo v ta namen 390 748 N-din in' to predvsem za predelavo gill stroja za predenje sintetike in za adaptacijo skladišča. Z rezultati I. polletja letos ne moremo biti zadovoljni in bo treba v II. polletju ukreniti vse potrebno, da se rezultati izboljšajo. PRODAJA v JUNIJU 1966 S prodajo v mesecu juniju ne moremo biti zadovoljni, ker je le-ta v padcu. Eden glavnih vzrokov je v tem, da nimamo željenega asortimenta tkanin, ki se trenutno išče, predvsem barvano platno in zelena plahtovina. Po drugi strani pa se splošno občuti padanje prometa v trgovinah na drobno in debelo. Sicer v poletnih mesecih redno nastopa zastoj v trgovinski dejavnosti, vendar tako zgodaj in občutno, ne kot letos. Ukinitev potrošniških posojil za tekstil ima tudi svoj delež pri plasiranju tkanin. TAko situacijo lahko pričakujemo še v juliju in avgustu. Makulature smo imeli v mesecu poročanja 3905 m!. Mesečni plan izvoza nismo dosegli, ker je bilo nekaj artiklov stopiranih, dočim za gradi nismo imeli naročenih barv. Dosežen je bil izvoz le 22,81 •/•. Skupno je bilo izvoženo v prvem polletju za 188 102 US | vrednosti blaga. Polletni plan je presežen za 7,48 •/». Gradnja stanovanj v naselju RJove Roje Kompleks na katerem bo nastalo bodoče naselje leži severno od tovarne in meji proti vzhodu na Mlinščico, na južni strani na _ tovarno, proti zahodu na cesto Domžale—Duplica in proti severu na cesto Preserje—Radomlje. Celotna površina meri 6 ha. Na tem ozemlju je zgrajenih že 11 individualnih stanovanjskih hiš in nekaj kmetij z gospodarskimi poslopji. Po zazidalnem načrtu je predvideno, da bodo na tem kompleksu razne obrtne delavnice, za kar je predvidena večja zgradba v izmeri 10 X 70 metrov. Južno od delavnic je predvidenih 5 stanovanjskih blokov, ki bodo služili samcem in družinam. Zaenkrat je planiran stolpič v 4 etažah za matere z otroki. To bodo enosobna stanovanja s površino 25 do 30 m2 s higienskimi prostori vključno kopalnica in kuhinjska niša. Južno od stanovanjskih blokov je predvidena gradnja individualnih hiš in sicer 20 vrstnih hiš, med vrstnimi in obstoječimi hišami 20 individualnih nadstropnih hiš. Hiše bodo lahko tudi visokopritlične z mansardo tako, da bo dosežen enoten videz. Na tem zemljišču prebiva danes okoli 100 ljudi, to je 17 ljudi na 1 ha površine. Po zazidalnem načrtu bo število prebivalcev naraslo v stanovanjskih blokih za 400 ljudi, v vrstnih hišah za 120 in v individualnih hišah za 100 ljudi tako, da bo po končani zazidavi na površini 6 ha okoli 720 prebivalcev. Gostota naseljenosti na 1 ha se bo zvišala na 120 prebivalcev. Od celotnega zemljišča 6 ha bo stvarno zazidana V« ali 1 ha, ostalih 5 ha bodo ceste, pešpoti, zelenice, vrtovi, igrišča in garaže. Interesenti za gradnjo vrstnih in individualnih hiš sprašujejo, kdaj bodo zasadili prve lopate? Vsem v pojasnilo toliko, da se nahaja zazidalni načrt še vedno v reviziji pri republiškem sanitarnem inšpektorju, kjer se rešuje vprašanje kanalizacije. Kanalizacije v začetni fazi izgradnje naselja še ne bo mogoče graditi, zato se mora poiskati druga rešitev in sicer s pretočnimi biološkimi greznicami, iz katerih bo čista voda odtekala v Mlinščico. Podatek I. polletje 1965 I. polletje 1966 «/„ 1 037 93 964 309 94 572.41 134 12 717 445 135 3 527 444 100 9 190 001 157 o GC X ♦SITUACIJSKI NAČRT - R$)JE ^ h, , w 'I 1:1000 REZERVAT ZA NOVO ŠOLO V ZADNJI ETAPI legenda: H OBSTOJEČE ZGRADBE g PREDVIDENE NbvE ZGR. A STAN,BLOKI-P+3N.,TIPI PA ŠT,787-ingZupanc B VRSTNE HIŠE-1-2 ETJIP:PA65ingVid. ali drug. C INDIVIDUALNE HIŠE- Pt1,NOVI TIPI RA 1965 D DNEVNA PRESKRBA-OBSTZGR. E OBRTNE DELAVNICE Z LOKALI -SERVISI G SKUPGARAŽE P PARKIRNI PROSTORI O OTROŠKA IGRIŠČA KARAKTERISTIČNI PROFILI : nojf— pek ■ Jl111, "I || k m j se enosmSTAN. CESTA (OBSTOJEČI UVOZ) MOŽNA ZVEZA V KOLIČEVO-po programu PROJEKTIVNI ATELJE UUBUANA PeEDMfcl; .NOVE ROJE" Mm-.ZAUDALN! NAČRT faza: J ETAPA- ŠTEV. POOJ.I 987 | •Ateno: i:tooa±_ eeoiBcr ant . iNE- AItM- DUŠAM PETEK soooavtci DARJA MARTINEC M/ »BEOCEDAU _ datum- OKTOBER MU^COkR.MAJA&S Za gospodarjenje je treba imeti pogoje Na drugi odprti partijski konferenci so govorili o neurejenem deviznem sistemu in sklenili, da bodo povabili na razgovor republiškega in zveznega poslanca. Na odprto konferenco OO ZK so prišli poleg članov ZK tudi vodilni uslužbenci iz Induplati ter predstavniki družbenih organizacij. Gost konference je bil sekretar občinskega komiteja ZK Domžale, tovariš Jože Krevst Sekretar OO tovariš Marjan Regent je uvodoma povedal, da je bil med vse povabljene razdeljen material, ki podrobno obravnava vprašanje prve točke dnevnega reda. Regent je zatorej predlagal, da se preide takoj k drugi točki, ki zadeva trenutno gospodarsko situacijo podjetja. »Seznaniti želimo navzoče s prilikami, po katerih smo dolžni poslovati, ki pa ne omogočajo normalno poslovanje,« je rekel Marjan Regent, in nadaljeval: »Gospodarska reforma nas sili k vključitvi v mednarodno delitev dela in s tem povezano, v samooskrbo z devizami. Dejstva pa so znana in to, še vedno si prizadevamo urediti naš devizni sistem, toda po enem letu tega vprašanja še vedno nismo uredili.« Sekretar Marjan Regent je nato prosil direktorja Induplati tovariša Kamila Marinca za poročilo o gospodarski situaciji našega podjetja. Direktor se je odzval vabilu in naglasil, da je mnogim zadeva že znana, da pa bo kljub temu rekapituliral politiko poslovanja od 26. julija lanskega leta do danes. Zahteva, da si tekstilci ustvarijo potrebna devizna sredstva sami, ob istočasnem zmanjšanju obsega proizvodnje za 25 %, je bila sprejemljiva in Induplati na to ni bil nepripravljen. Družba nam je namreč v preteklem letu zagotovila 75 % potrebnih deviznih sredstev. Po tem napotku leta 1965 nismo dosegli fizičnega obsega proizvodnje, kot ga je predvideval letni plan, pač pa smo dosegli finančni načrt, kar je bil, spričo številnih veljavnih predpisov, nedvomno uspeh. V marcu in aprilu 1966 pa smo prejeli sporočilo, da se nam tekstilcem odvzamejo vsa devizna sredstva, katera smo rabili za izdelovanje tehničnih tkanin. Obenem nas je Jugobanka seznanila, da bomo dobili za poslovanje v letošnjem letu le 15 % potrebnih deviznih sredstev, preostalo pa si moramo zagotoviti sami z izvozom na področje s konvertibilno valuto. Zahtevek, da izvozimo na Zahodni trg 85% naših izdelkov je enostavno nesprejemljiv predvsem, če vemo, da izvozi razvita Japonska le 12 % svojih tekstilnih izdelkov na tuji trg in USA le 18%. »Trdim,« je rekel Marinc, »da v tej zahtevi nekaj ni v redu. Jugobanka nam je doslej dala le 16 %> dogovorjenih sredstev, istočasno pa nič ne vemo, kaj je s kvoto 4,5 milijona $, za katero smo se predčasno sporazumeli. Takšni ukrepi onemogočajo gospodarjenje. Kadar bomo prisiljeni ustaviti več strojev kot doslej, bo za to moral nekdo odgovarjati,« je poudaril direktor. V nadaljevanju je rekel, da sedanji devizni sistem ni v redu in se bo menjal, kar pa lahko traja več mesecev oziroma do konca letošnjega leta. Prilike govore za to, da bi morali zavoljo tega s 15 % zagotovljenih sredstev shajati do konca leta, to pa ni mogoče. V ukrepu je tudi nesmiselna delitev deviznih sredstev med same tekstilce po kategorijah: volnarji, konfekcionarji in ostale tekstilne tovarne. »Težavno je vprašanje našega podjetja, ker imamo v našem proizvodnem načrtu izdelovanje tehničnih tkanin ne pa izdelke, katere bi lahko, za konkurenčno ceno, ponudili tujini. Dasiravno smo med člani Poslovnega združenja zaenkrat najmočnejši izvoznik, nam je mogoče optimalno izvoziti le za vrednost od 300 do 500 tisoč $. Vse, kar bi izvozili več bi bilo za nas nerentabilno in bi omajalo gospodarsko stanje našega podjetja.« Na koncu je direktor Marinc še omenil neutemeljene govorice, ki so se širile med člani kolektiva, da bomo prejeli le 60 % naših OD, kar je bilo zanikano z izplačilom 15. junija, ko so vsi prejeli običajne dohodke. Marinc je še omenil svoj predlog, po katerem bi naj odlašali s kakršnokoli akcijo ob istočasnem ukrepanju v podjetju, kjer je in bo treba poiskati vse notranje rezerve in jih izkoristiti. »S svojimi najožjimi sodelavci bom sestavil komisijo, ki naj nakaže, kako lahko in kje lahko še prištedimo denar. Devize in devizno vprašanje pa bo morala urediti družba, ker je življenje dokazalo, da je absurdno misliti, da je mogoče gospodariti s 15 % potrebnih sredstev,« je zaključno naglasil direktor. Sekretar tovariš Regent je k temu dodal, da bi morali doseči za uspešno gospodarjenje še za 25% večji efekt dela, kakor članice EGS ali EFTA. To pomeni, da bi morali pri uspešni prodaji v tujino plačati iz svojega žepa kupcu še 25%, za kolikor moramo biti cenejši, če hočemo biti v sedanjih okoliščinah konkurenčni. Diskusijo je nadaljeval tovariš Jože Mavko in rekel, da so ekonomski ukrepi stalno višali cene, ki vplivajo na ceno končnega izdelka, da pa so ti isti ukrepi preprečevali, da bi zvišali ceno našim izdelkom tudi mi. Takšna politika je razkorak vedno bolj zmanjševala in ga končno popolnoma zaprla. Danes nam je omogočeno prosto formirati cene nekaterim našim izdelkom, resno pa se moramo zamisliti, če bomo v takih prilikah našli kupce za svoje izdelke. Nihče od merodajnih si doslej ni delal skrbi za višje cene materialov, katere uporabljamo, stop so ti ljudje rekli le za ceno, katero smo že davno imeli. O izvozu je Mavko dopolnil diskusijo le s podatkom, da je konkurenca iz Azijskih držav na zahodnoevropski trg tako močna, da skoro ni več upanja, s katerim bi uspeli prodajati tam Induplati izdelke. Domači, to je jugoslovanski predelovalni industriji, kateri prodajamo naše tehnične tkanine, smo en delež že zaračunali v tuji valuti. Težave so v tem, ker domača predelovalna industrija deviz nima. Inženir Bergant pa je rekel, da je o situaciji govoriti težko, ker nam še vedno ni znano, kakšen je naš devizni sistem. Razgovori in dogovori so brezpredmetni, ker se je že vse spremenilo. Zavrnjeni računi s strani Jugobanke o tem zgovorno pričajo. Prejeli pa smo v tem času 34 milijonov deviznih dinarjev, toda vprašam, kaj naj s tem naredimo. Zbrali smo se, je nadaljeval ing. Bergant, in ta denar razdelili povsod po malo. To delitev smo izvršili po naši najboljši zamisli toda — to ni rešitev, je zaključil šef tehnične službe. »Reforma zahteva, da naše gospodarstvo posluje,« je nadaljeval z diskusijo dr. Jerovec, šef ekonomske službe Induplati. »Devizna situacija je neurejena in neurejeno je vprašanje našega dinarskega sistema. Slab način gospodarjenja ni v podjetjih, pač pa v predpisih, ki jih dobivamo,« je naglasil diskutant, dr. Jerovec. Poročilo nabavnega oddelka za I. polletje 1966 Dobave premoga smo omejili z ozirom na letni čas, ko parni kotel porabi minimalne količine. Rudnik Kočevje smo obvestili, da kvaliteta premoga nikakor ni primerna za naš novi parni kotel in ga prosili, da kljub pogodbi ne dobavi v letošnjem letu nobenega premoga. Dobava bombažne preje je bila izredno težavna. Na celem jugoslovanskem tržišču se opaža veliko pomanjkanje te surovine. Če pogledamo obveznosti naših predilnic, s katerima imamo pogodbi, je bila dobava sledeča: predilnica v Škofji Loki dobavila 91,7 %> predilnica v Litiji dobavila 97,3 %> Vsakega 15. v mesecu prijavljamo, v okviru pogodb, predilnicam naše potrebe po preji, vsklajene po sklenjenih pogodbah. Po svojih proizvodnih možnostih potrdijo predil- Svojim sodelavkam v predilnici izrekam s tem ZAHVALO za cvetje, katerega ste poklonile na mrtvaški oder moje zlate in nadvse ljubljene hčerkice MARINKE katera je pustila svoje 5-letno življenje v prometni nesreči blizu svojega doma na Rodici. Njeno nebogljeno trupelce je obležalo na cesti in nam zarezalo v srca neutolažljivo bolečino. V jamico smo jo položili 16. junija 1966 in njen prerani grobek zasuli tudi z vašim cvetjem — zato še enkrat — hvala. Žalujoča mamica Rezka Kotar V enaindvajsetem letu starosti se je v stenah Štajerske Rinke smrtno ponesrečil moj brat CENE GRČAR Ob tem tragičnem dogodku sc iskreno zahvaljujem svojim sodelavcem in sodelavkam za izraze sožalja. Iskrena hvala tudi darovalcem cvetja, s katerim ste počastili pokojnega, ki smo ga pokopali v sredo 29. junija letos. Žalujoča sestra Marta Grčar niče količine, ki jih lahko izdelajo. Po teh potrdilih oziroma obvestilih pa smo prejeli: iz predilnice v Škofji Loki 102 "/o iz predilnice v Litiji 97,3 ”/« Seveda je treba pripomniti, da ni bil asortiment številke preje vedno po naši želji, posebno ne v začetku meseca, ko predilnice delajo v glavnem za izvoz. Poleg dobav preje iz navedenih predilnic smo prejeli še manjše količine iz Ajdovščine in Vranja, pa tudi iz uvoza. V prvem polletju smo prejeli iz Grčije tri va-' gone preje, ostalo količino pa pričakujemo prve dni drugega polletja. Stanično in sintetično prejo smo prejemali še kar zadovoljivo, z ozirom na to, da smo bili odvisni od uvoza vlakna iz inozemstva. Dobavo lanenega vlakna imamo zagotovljeno v glavnem iz uvoza do konca leta. Izdobava poteka v redu in nam te surovine ne primanjkuje. Domačega lanu ni letos pričakovati, ker je edina predelovalnica lanu prenehala s proizvodnjo. V začetku polletja je potekala dobava barv in kemikalij v redu, proti koncu pa smo že občutili pomanjkanje deviznih sredstev za to vrsto blaga. Od časa do časa manjka gotove kemikalije na domačem tržišču, zaradi česar moramo paziti na pravočasno naročanje. Posebne težave smo imeli z nabavo lanenega firne-ža, klora, kalcinirane sode, Na-hidro-sulfita in celo z milom. Preskrba z rezervnimi deli včasih tudi ne gre v redu, posebno če so potrebne za te dele posebne žice ali vzmeti iz uvoza. Nabava gornjega materiala je večinoma že v naprej predvidena in nam lažje uspe, kot pa nabava materiala za naše postranske obrate (mizama, elektrotehnična, mehanična delavnica itd.). Tu se potreba po materialu pokaže na hitro. Hitro ali pa takoj, pa se blago redkokdaj dobi. Res je, da imamo stalno zalogo pomožnega materiala, ki se stalno rabi, toda to ne zadostuje za redno vzdrževanje tovarne. Posebno primanjkuje stekla, profilnega železa, raznih žic, cementa in električnih materialov. Iz zgoraj omenjenega je razvidna problematika nabavnega sektorja in prikazuje težave, s katerimi se vsakodnevno srečujemo. Občasno pomanjkanje surovin in pomožnega materiala, vpliva na redno izvrševanje planskih nalog in podraži proizvodnjo, ker je treba v posameznih primerih uporabljati nadomestke oziroma podobne izdelke. Pričakujemo, da bomo v prihodnjem polletju uspešneje uredili vprašanje nabave in s tem omogočili redno in zadovoljivo proizvodnjo. Andreju Bertonclju in memoriam Nepričakovano nas je dohitela vest, da je v nedeljo 17. julija letos na Golniku umrl naš nekdanji sodelavec Andrej Bertoncelj. Vedeli smo, da je Andrej rahlega zdravja. Sedaj se je njegovo čuteče srce za vedno ustavilo. Andrej Bertoncelj se je rodil 27. marca 1903. V najmlajši mladosti, bil je star šele šest mesecev, mu je umrla mati. Moral je že zarana k tujim ljudem, kjer je občutil vse bridkosti malega človeka. Razumljivo je, da si je v takšnih okoliščinah poiskal in našel uteho v življenju z živalmi. V Induplati je pretežni del delal na ekonomiji oziroma je bil zaposlen kot voznik vprege. S svojima konjema, na katera ni nikdar pozabil, niti v najprijetnejši družbi, je zvozil številne tovore iz podjetja na kolodvor. Nobena vožnja ni bila pretežka. S svojo družico Rezo sta si kupila ob Mlinščici hišo in v njej srečno živela. Za vsakogar je imel prijazno besedo. V svojem domu je gostil mnoge, ki so iskali zatočišče oziroma bili lačni. Nikdar ni bil neprijazen. Andrej je bil dober delavec. Bil je pravi tovariš in dober sosed. V torek smo ga spremili na zadnji poti. Krsto s posvetnimi ostanki smo položili na pokopališču v Mengšu k zadnjemu počitku in njegov grob zasuli s cvetjem. Bilo je mnogo cvetja, katerega so Andreju Bertonclju poklonili v spomin njegovi znanci in prijatelji. Teh pa ni bilo malo. »Andrej, ohranili te bomo v lepem spominu!« Edi SESTAV KOMISIJ UO Komisija za tehnične izpopolnitve — ing. Florijan Torkar, predsednik ing. Meta Mlakar, član Mirko Kašnik, član Centralna popisna (inventurna) komisija — ing. Avgust Orehek, predsednik Jože Mavko, član Lado Zabukovec, član ZA MLADINSKI AKTIV 500 N-din Tudi mladinski aktiv je naslovil na upravni odbor prošnjo za finančno pomoč. Člani upravnega odbora so sklenili pomagati s 500 N-dinarji in pripombo, da bodo mladinci prejeli tudi druga sredstva, če jih bodo rabili za organizacijo večjih prireditev, kar pa iz sedanje prošnje ni razvidno. PROŠNJE — PROŠNJE našega štipendista Potočnika, ki se je po končanem študiju zaposlil v drugem podjetju. ZAVOD ZA ORGANIZACIJO DELA KRANJ Študenti omenjene šole, člani našega kolektiva, bodo začetkom septembra odšli na ekskurzijo v Italijo in Francijo. V Parizu si bodo ogledali sodobno urejeno proizvodnjo avtomobilov v Renaultovi tovarni. Upravni odbor je petim (našim) prosilcem odobril 5500 N-din in za vsak dan bivanja v tujini k pol dnevnice. SREDSTVA ZA GRADNJO STANOVANJ Upravnemu odboru je predložila ustrezna komisija za izgradnjo stanovanjskih objektov pri Induplati obširno poročilo skupno s predlogom. Predlog je bil od članov upravnega odbora osvojen. V letošnjem letu bo na voljo 690 000 N-din, ki bodo porabljena za: 110 000 N-din za dograditev stanovanj 300 000 N-din za izgradnjo stanovanjskega bloka z enosobnimi stanovanji 30 000 N-din za ureditev odkupljenega zazidalnega zemljišča 250 000 N-din za individualne novogradnje DENAR ZA DOGRADITEV STANOVANJ BODO PREJELI Upravni odbor je potrdil razdelilnik, po katerem bodo prejeli prosilci denarno pomoč (podjetje in banka skupno) za dograditev svojih hiš. V skupne/n znesku bodo prejeli 103 500 N-din in to: Anton Opara Fanika Cedilnik Ivanka Smrdel Ivanka Grm Slavka Plevel Helena Marinič Ljudmila Grošelj Rajko Pavlovič Franc Majdič Majda Jurak Anica Hribar Marija Brojan Dragica Zalokar 6 000 N-din 12 000 N-din 7 500 N-din 7 500 N-din 7 500 N-din 12 000 N-din 12 000 N-din 7 500 N-din 9 000 N-din 3 000 N-din 4 500 N-din 3 000 N-din 7 500 N-din Prošnje za denarno pomoč za dograditev stanovanjske hiše tovarišice Lojzke Kosec, Marije Privilegio, Magde Zarnik in tovariša Jožeta Žagarja so bile odložene, ker prosilci za gradnjo k prošnji niso predložili uradne dokumentacije. Zvezi borcev v Mengšu je upravni odbor namenil 150 N-din, katere rabi prosilec za plačilo spomenika žrtvam NOV. Člani upravnega odbora pa so zavrnili prošnje ZB Mengeška Loka, upravi zdravstvenega doma Tineta Zajca iz Domžal in Občinske skupščine (prošnja se nanaša za sofinanciranje izgradnje vodovoda v Radomljah). PROSILEC ING. FLORJAN TORKAR Naš sodelavec, ing. Florjan Torkar je prosil podjetje, da mu pomaga z denarnimi sredstvi, katere rabi za vrnitev štipendije podjetju v Titogradu. Upravni odbor je sklenil, da se prosilcu pomaga s 3000 N-din, katere je treba izterjati od V TUJINO BODO POTOVALI Člani upravnega odbora Induplati so odobrili 4-dnevno potovanje v tujino ing. Srečku Bergantu, ing. Ninu Matičiču in ing. Antonu Dečkotu. Omenjeni inženirji si bodo v Italiji ogledali tehnični postopek pri posebnem oplemenitenju tkanin. Direktor Marinc bo potoval v ZR Nemčijo zato, da se osebno pogovori s kupcem o trgovskih poslih. Tovariši Jože Mavko, Janko Ukmar, ing. Srečo Bergant in Stane Pislak bodo prav tako potovali v ZR Nemčijo, če bo to potrebno za sklenitev izvoznih pogodb. Predsednik Občinske zveze za telesno kulturo tovariš Jože Zevnik izroča priznanje dr. Mitju Sriceljnu za plodno delo na športnem področju PRAVILNIK O IZDATKIH, KI BREMENIJO MATERIALNE STROŠKE Upravni odbor je osvojil brez pripombe pravilnik, ki urejuje način trošenja sredstev, ki bremenijo materialne stroške. To so: dnevnice, nadomestilo za kilometrino, prevoženo z zasebnim avtomobilom v službene namene, plačevanje oziroma vrnitev voznine za vožnjo na delo in obratno, povračilo izdatkov za selitev, nadomestilo za ločeno družinsko življenje in izdatki, ki nastanejo za nabavo zaščitne delovne obleke. V pravilniku je podrobno navedeno, kdaj in v kakšnih primerih bremenijo navedeni izdatki materialne stroške. Posebej velja omeniti le izplačilo polovične dnevnice, ki jo dobi upravičenec, če je bil službeno odsoten najmanj 8 ur toda le, če se je vrnil v podjetje po 16. uri. FINANČNA POMOČ TVD PARTIZAN JARŠE Upravni odbor je sklenil finančno podpreti domačega Partizana in je v ta namen prosilcu dodelil 5000 N-din. r POROČILI SO SE Vstopi: 1. Merčun Janez, elektro vajenec, vstopil 5, 7. 1966, 2. Limoni Janko, ključavničarski vajenec, vstopil 5. 7. 1966, 3. Juračič Anton, ključavničarski vajenec, vstopil 5. 7. 1966, 4. Šenk Danijel, elektro vajenec, vstopil 5. 7. 1966, 5. Hafner Drago, tkalec, vstopil 11. 7. 1966, 6. Kobilca Ljuboslava, kuharica v menzi, vstopila 22. 6. 1966 7. Kokalj Dragica, natakarica v menzi, vstopila 22. 6. 1966. ------------------------------------> Izstopi: 1. Ivan Jarc, belilec, izstopil dne 30. 6. 1966, 2. Jože Juvan, del. v prejemarni, izstopil 30. 6. 1966, 3. Janez Vrhovnik, ključavničar, izstopil 30. 6. 1966, 4. Zinka Kovač, modni kreator, izstopila 30. 6. 1966, 5. Francka Šuštaršič, del. v konfekciji, izstopila 25. 6. 1966, 6. Barbara Kotar, del. v konfekciji, izstopila 25. 6. 1966, 7. Pehan Terezija, del. v konfekciji, izstopila 9. 5. 1966, 8. Hren Vida, del. v konfekciji, izstopila 30. 6. 1966, 9. Rosič Damila, del. v konfekciji, izstopila 30. 6. 1966, 10. Marjana Ročnik, kuharica v menzi, izstopila 14. 6. 1966, 11. Marjeta Juvan, tkalka, izstopila 10. 6. 1966. Matičič Milena, previjalka poročena PIRNAT Zvonko Potočnik, ekonomist in Leopoldina Bajc Kolektiv vam želi SREČO NA NOVI ŽIVLJENJSKI POTI