3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 57
:07_
RAZPRAVE
Renata Novak Klemen~i~, Ljubljana
DUBROVNI[KA VELIKA FONTANA
Na majhnem trgu med frančiškanskim samostanom in nekdanjim samostanom sv. Klare, v neposredni bližini mestnih vrat Pile, stoji glavni dubrovniški vodnjak 15. stoletja, imenovan Velika česma (sl. 1). S tremi, danes deloma v tlak skritimi stopnicami, je dvignjen nad nivo Straduna. Njegov osrednji del, šestnajstkotni rezervoar za vodo, na vogalih krasijo stebrički, na vsaki stranici pa po en kvadratni relief z listovjem in glavo, iz katere v bazen teče voda. Bazen, pravzaprav ozek kanal ob rezervoarju, omejuje parapet, sestavljen iz dvaintri-desetih profiliranih pravokotnikov. Rezervoar pokriva opečnata, zgoraj odprta kupola, katere debelina je manjša od debeline stene rezervoarja, tako da stoji na nekakšni šestnajstkotni stopnici. Na severovzhodni stranici rezervoarja je vzidana napisna plošča z besedilom Ciriaca d’Ancona, ki slavi Onofrija di Giordano kot graditelja vodovoda.1
Zaradi omenjenega napisa in navedbe v Opisu Dubrovnika Filippa Diversija je Velika fontana vselej veljala za delo Onofrija di Giordano della Cava.2 Leta 1914 je Hans Folnesics objavil še pogodbo
* Za pomoč pri nastanku članka se zahvaljujem Francescu Cagliotiju, Mateju Klemenčiču, Stanku Kokoletu in Igorju Sapaču.
1   Za analizo besedila napisne plošče in njegov prepis cf. Stanko Kokole, Ciriaco d’Ancona v Dubrovniku: renesančna epigrafika, arheologija in obujanje antike v humanističnem okolju mestne državice sredi 15. stoletja, Arheološki vestnik, 41, 1990, pp. 666-667, 685-686 (s starejšo literaturo). Originalni Ciriacov osnutek besedila, ki se nekoliko razlikuje od izvedenega, je v dubrovniškem Državnem arhivu v knjigi dubrovniškega Statuta našel Ante Šoljič (O ranoj renesansi u Dubrovniku, Anali Zavoda za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti, XL, 2002, pp. 138-142).
2  Vitaliano Brunelli (ed.), Philippi de Diversis de Quartigianis Lucensis, artium doctoris eximij et oratoris - Situs aedificiorum, politiae et lauda-bilium consuetudinum inclytae civitatis Ragusij ad ipsius senatum descri-ptio, I, Programma dell’ I. R. Ginnasio Superiore in Zara, XXIII, 1879-1880, pp. 48-49; za umetnostnozgodovinski komentar besedila cf. Igor Fiskovič, Djelo Filipa de Diversisa kao izvor poznavanju umjetnosti i kulture Dubrovnika, Dubrovnik, 1-3, 1987, pp. 246-247 (ponatis v Igor Fiskovič, Reljef renesansnog Dubrovnika, Dubrovnik 1993 (Prošlost i sadašnjost, 7), pp. 46-48). Za podatke o Filippu Diversiju in njegovem Opisu Dubrovnika Paolo Procaccioli, s. v. Diversi Filippo, Dizionario
57
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 58
:07_
RAZPRAVE
1.  Onofrio di Giordano della Cava, Velika fontana (1438-1441), Dubrovnik
za njeno postavitev, ki jo je 7. februarja 1438 podpisal omenjeni mojster, ter regest pogodbe za izdelavo lokov, ki jih je 1. septembra 1439 Onofrio naročil pri Radosavu Stipkoviću.3 Leta 1940 sta Risto Jeremić
biografico degli Italiani , 40, Roma 1991, pp. 298-299 (s starejšo literaturo) in Francesco Caglioti, Un giovane retore fiorentino a Ragusa e i suoi „tituli“ per immagini: Lorenzo Guidetti, Quattrocento Adriatico. Fifteenth-Century Art of the Adriatic Rim, Bologna 1996 (Villa Spelman Colloquia, 5), passim; za Filipa Diversija v Dubrovniku Ivan Božić, Filip de Diversis i njegovo djelo, Dubrovnik, 3, 1973, pp. 75-80 (Božićev prevod Diversijevega opisa ibid., pp. 11-74) in Zdenka Janeković Römer, Dubrovački govori Filipa de Diversis: kratka pouka o humanizmu, in: Filip de Diversis, Dubrovački govori u slavu ugarskih kraljeva Sigis-munda i Alberta, Zagreb - Dubrovnik 2001 (Zavod za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku. Posebna izdan-ja. Monografije, 20), pp. 11-14. Cf. Giuseppe Gelcich, Dello sviluppo civile di Ragusa considerato ne’ suoi monumenti istorici ed artistici, Ragusa 1884, pp. 53-54; Rudolf Eitelberger von Edelberg, Die mittelalterlichen Kunstdenkmale Dalmatiens in Arbe, Zara, Trau, Spalato und Ragusa, Jahrbuch der k. k. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, V, 1861, p. 266.
3 Hans Folnesics, Studien zur Entwicklungsgeschichte der Architektur und Plastik des XV. Jahrhunderts in Dalmatien, Jahrbuch des Kunst-
58
3 raz - novak klemencic 57-91
03/11/2003  12:07  Page 59
:07_
RAZPRAVE
2. Onofrio di Giordano della Cava in Pietro di Martino da Milano, Mala fontana (1440-1442), Dubrovnik
in Jorjo Tadić objavila še nekaj pomembnih dokumentov: pogodbo z Onofrijem in Andreuzem de Bulbito za izgradnjo vodovoda z dne 20. junija 1436, nekaj sklepov Sveta naprošenih in pogodb, ki zadevajo
historischen Institutes der k. k. Zentralkommission für Denkmalpflege, VIII, Wien 1914, pp. 187-189 (z napačnim citatom). Za natančnejši prepis pogodbe cf. Risto Jeremič - Jorjo Tadič, Prilozi za istoriju zdravstvene kulture starog Dubrovnika, III, Beograd 1940 (Biblioteka Centralnog higijenskog zavoda, XV), pp. 15-18. Za pogodbo za fontano cf. priloga, za pogodbo z Radosavom Stipkovićem cf. infra, n. 23.
59
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 60
:07_
RAZPRAVE
3.  Folnesicseva rekonstrukcija Velike fontane (Folnesics 1914, cit. n. 3, p. 93)
postavitev Male fontane na drugem koncu Straduna, ter pogodbo s Pietrom di Martino da Milano za izgradnjo kupole Velike fontane, podpisano 24. decembra 1444.4
Čeprav je vodnjak pred nekdanjim samostanom sv. Klare vključen v večino pregledov, ki obravnavajo bodisi zgodovino bodisi arhitekturo in kiparstvo Dubrovnika 15. stoletja, so se z rekonstrukcijo njegove prvotne podobe ukvarjali predvsem pisci s konca 19. in za-
4 Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, pp. 11-14, 18-20, 24.
60
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 61
:07_
RAZPRAVE
4.  Onofrio di Giordano della Cava, Velika fontana (1438-1441), Dubrovnik, rekonstrukcija prvotne podobe brez napajalnika za konje (risba Igor Sapač)
četka 20. stoletja. Nekateri so opis povzeli kar po Diversiju,5 pri nekaterih pa se zdi, da so imeli na voljo še druge stare opise in upodobitve ali pa so znane opise napačno interpretirali. Tako Giuseppe Gelcich omenja reliefe z upodobitvami dvanajstih ozvezdij, ki naj bi stali nad zgornjim vencem in so izginili v potresu leta 1667 skupaj z zgornjim stebrom in bazenom ter živalmi nad stebrički: od živali je ostal le pes
5 E. g. Stefano Skurla, Ragusa. Cenni storici, Zagabria 1876, p. 106.
61
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 62
:07_
RAZPRAVE
(sl. 5). Edina podrobnejša umetnostnozgodovinska obravnava spomenika pa je vse do danes ostala Folnesicseva študija iz leta 1914. Folnesics je na osnovi pogodbe in Diversijevega opisa poskušal rekonstruirati prvotno podobo Velike fontane. Po njegovem mnenju naj bi bila Mala fontana - ali pa le njen osrednji steber - prvotno le zgornji zaključek Velike fontane, kasneje pa prestavljena na sedanje mesto ob takratnem arzenalu (sl. 2-3).7 Folnesicseva teza je bila sprejeta tudi v pregledu dalmatinske umetnosti Janeza Höflerja in v monografiji o Francescu Laurani Hanna-Walterja Krufta.8
Z arhivskimi viri je kronologija izdelave fontane dobro dokumentirana. Onofrio di Giordano della Cava in Andreuzo de Bul-bito de Tramonte sta 20. junija 1436 podpisala pogodbo za izgradnjo dubrovniškega vodovoda: vodo iz 12 kilometrov oddaljenih izvirov v Šumetu naj bi v mesto speljala do konca avgusta, tam pa postavila eno
6 »Cosi sparirono le dodici costellazioni raffigurate in altrettanti altorilievi sopra il cornicione; degli animali sovrapposti alle colonne non resta intat-to che un cane« (Gelcich 1884, cit. n. 2, p. 55). Verjetno po Gelcichu to povzame tudi Schmalix v vodičih po Dubrovniku (e. g. A. Schmalix, Ragusa und Umgebung, München - Brixen 1906, p. 37; A. Schmalix, Illustrierter Führer durch Dubrovnik (Ragusa) und Umgebung mit einem Ausflug nach Trebinje (Hercegovina), Dubrovnik 1927, p. 41).
7   Folnesics 1914, cit. n. 3, pp. 90-93.
8   Janez Höfler, Die Kunst Dalmatiens. Vom Mittelalter bis zur Renaissance (800-1520), Graz 1989, pp. 247-248; Hanno-Walter Kruft, Francesco Laurana. Ein Bildhauer der Frührenaissance, München 1995, p. 24. Nekateri avtorji pa so praktično brez vedenja o izgledu fontane v 15. stoletju poskušali iskati vzore zanjo. Tako je Alessandro Dudan (La Dalmazia nell’arte italiana. Venti secoli di civiltä. I. Dalla preistoria all’ anno 1450, Milano 1921, p. 173) kot vzor predlagal baptisterij v Pisi, Sergio Ortolani (L’architetto Onofrio di Giordano e le sue due fontane in Ragusa, Sanctus Blasius, 2/4, 1939, p. 26) fontano v Teanu v Kampanji, George L. Hersey (The Aragonese Arch at Naples 1431-1475, New Haven - London 1973, p. 33) in Hanno-Walter Kruft (cit. n. 8, p. 24) rimski mavzolej pri S. Maria di Capua Vetere, nekateri pa so v njej videli celo vzor za renesančne centralne stavbe, na primer za Albertijev centralni del Tempia Malatestiano v Riminiju (Carlo L. Ragghianti, Tempio Malatestiano 2, Critica d’arte, XII/74, 1965, pp. 36-37; Hersey 1973, cit. n. 8, p. 33). Za poskus umestitve fontane v širši mestni kontekst z - zaradi napačnega razumevanja starejše literature - neprepričljivo idejo o prvotnem izgledu fontane cf. Fiskovič 1993, cit. n. 2, pp. 121-123, 129-132. Za tipološko opredelitev fontane cf. Ljubo Karaman, Umjetnost u Dalmaciji XV i XVI. vijek, Zagreb 1933, pp. 21-22.
62
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 63
:07_
RAZPRAVE
ali dve fontani.9 O izgradnji Velike fontane je Svet naprošenih začel razpravljati spomladi 1437: 20. marca je bil sprejet sklep, da se zgradi »fons sive fontana«,10 kmalu zatem, 8. aprila 1437, so oficiali že predstavili projekt, senatorji pa so jim dovolili, da dajo narediti »dobro in lepo« fontano po nasvetu mojstra Onofrija in določili, da mora biti rezervoar za vodo visok osem laktov.11 Delo je prekinila epidemija kuge, ki se je pojavila v prvih dneh aprila in se do sredine maja tako razširila, da je vlada sprejela ukrepe o izredni upravi in se umaknila iz mesta. Izredno stanje je trajalo do 1. oktobra 1437.12 Ena od prvih nalog vlade po vrnitvi v Dubrovnik je očitno bila izgradnja vodovoda, saj je že 16. oktobra ponovno dovolila oficialom, da po svoji presoji nadaljujejo z delom na naročeni klesani fontani.13 Naslednje leto je bila 7. februarja z Onofrijem podpisana pogodba, ki je določila njeno obliko in mere.14
9   »In primis noy sopradetti Andriuzo et mastro Nofrio promettemo ala Vo-stra Signoria conduceri la sopradetta aqua de Zoncheto fin entro le mura de Ragusa, dove piu atta sera a fari la fontana e de fare una overe due
fontane […] per condure la aqua fino entro le mura de Ragusa alo logo dove se fara una over doe fontane« (Državni arhiv v Dubrovniku (DAD), Acta Consilii Maioris, serija 8, 5, ff. 79v-81v, prepis objavljen v Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, pp. 11-14). Za vodovod cf. Lukša Beritič, Dubrovački vodovod, Anali Historijskog instituta u Dubrovniku, VIII–IX, 1960-1961 (izdano 1962), pp. 99-116.
10  DAD, Acta Consilii Rogatorum, serija 3 (Cons. rog.), 6, f. 114r; cf. Beritič 1960-1961, cit. n. 9, p. 101.
11   »Officiales nostri super aqueductum haberunt plenam libertatem […] fieri facere fontem bonum et pulcrum cum consilio magistri Nofrij secundum quod melius videbitur […] quod ipsium fontem super teram ubi aqua stare debeat altum murare fontis debeant brachys octo« (DAD, Cons. rog., 6, f. 117v). Lakt, ki je vklesan na podstavku Orlandovega stebra, meri dobrih 51 cm. Ta dolžina je bila verjetno uporabljena tudi pri gradnji Velike fontane. Za razlike v dolžini dubrovniškega lakta cf. Antun Ničetič, Povijest dubrovačke luke, Dubrovnik 1996 (Zavod za povijesne znanosti Hrvatske akademije znanosti i umjetnosti u Dubrovniku. Posebna izdanja. Monografije, 11), p. 134, n. 80; Zlatko Herkov, s. v. Dubrovniška republika. Mere, Enciklopedija Jugoslavije, 3, Zagreb 1987, p. 720.
12   Za podatke o kugi cf. Risto Jeremič - Jorjo Tadič, Prilozi za istoriju zdravstvene kulture starog Dubrovnika, I, Beograd 1938 (Biblioteka Cen-tralnog higijenskog zavoda, IX), pp. 75-78.
13   DAD, Cons. rog., 6, f. 140v.
14   Cf. priloga.
63
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 64
:07_
RAZPRAVE
S ponovnim natančnim branjem omenjene pogodbe in pogodb, ki jih je Onofrio na podlagi le-te sklenil s podizvajalci, lahko približno rekonstruiramo prvotno podobo Velike fontane (sl. 4). Že 2. novembra 1437 je Onofrio della Cava v svojem in Andreuzovem imenu sklenil pogodbo z Radovanom Radosalićem za izgradnjo temeljev pred cerkvijo sv. Klare.15 In res je na začetku pogodbe za fontano dobre tri mesece kasneje zapisano, da naj bo le-ta zgrajena na obstoječih temeljih. V naslednjih točkah so določene mere in oblika fontane: zid šest-najstkotnega rezervoarja naj bo debel 6 pedi, njegov notranji premer naj bo 24, višina pa 16 pedi, kar ustreza sklepu Sveta naprošenih aprila 1437, da mora biti rezervoar visok osem laktov. Okrog fontane naj se naredi tri stopnice, rezervoar pa naj obdaja šestnajstkotni parapet, debel eno ped, izdelan po vzoru dveh kamnov, ki sta bila takrat v zaenkrat nedoločljivi »Gasparinovi« delavnici. Kanal, ki ga tvori parapet, naj bo obložen s kamni, tako da bo širok in globok tri pedi. Pogodbo za izdelavo parapeta je Onofrio sklenil z Markom Tvrdeljevićem in Ra-dojem Pribitkovićem 1. oktobra 1438: mojstra sta obljubila, da bosta do sredine decembra izdelala celoten parapet fontane po vzoru plošče, ki je bila postavljena na ogled.17
15   »dictus Radoan promisit dicto magistro Onofrio murare totum cavum quod est ante ecclesiam sancte clare ubi debet esse fontana de lapidibus et calcina et debet levare et equare murum sive opus quod faciet cum saliza-ta. Et dictus magister onofrius primo debet facere unam monstram de dicto muro […] dictus magister Radoan debet laborare et continuare laborerium predictum ad similitudinem et tale quale erit illud quod fecerit dictus magister Onofrius« (DAD, Diversa Cancellariae, serija 25 (Div. canc), 50, ff. 273v-274r).
16   Cf. supra, n. 11. Mere v pogodbi so navedene v pedeh (palmi), v 22. točki pogodbe pa je določeno, da naj bo ped pol dubrovniškega lakta, kar znaša malo manj kot 26 cm.
17   »dicti conducti [Marchus Tuerdeglieuigh et Radoye Pribitchouigh] debeant laborare et facere totum parapeytum de la fontana talis et eo modo quo facta et laborata est una piancha quae ad presens est posita pro monstra. Ita quod [?] laborerium quod facient sit ita factum laboratum et imbastionatum sicut est dicta piancha que est in opera ad dictum parapeytum et item pars ista que per ipsos magistrios fieri debet sit laborata de supra polita sicut est illa monstra predicta. Salvo in dicto laborerio et parte laborerii fiendi non debeant esse foyamina quae sunt ad monstram predictam quae est in opera et debeant incastrare dictum laborerium ubi erit opus quod sunt incastradere et sit laboratum pulire bene et polite sicut est illa monstra predicta« (DAD, Div. canc., 53, ff. 15v-16r).
64
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 65
:07_
RAZPRAVE
V točkah 7 do 9 je opisana zunanja podoba rezervoarja: zunanji del zidu fontane naj se zgradi tako visoko, kot seže notranji zid, krasi pa naj ga šestnajst osem pedi visokih stebrov z bazami in kapite-li, ki naj bodo izdelani po vzoru tistih pri Orlandu.18 Fontano naj
18 Orlandov steber na trgu pred cerkvijo sv. Blaža, ki ga je med leti 1417 in 1419 izklesal Bonino da Milano (Ilija Mitič, Orlandov stup u Dubrovniku, Anali Historijskog instituta u Dubrovniku, X-XI, 1962-1963 (izdano 1966), pp. 237-238; za podatke o Boninu in njegovem delu cf. Igor Fisković, s. v. Bonino da Milano, Hrvatski biografski leksikon, 2, Zagreb 1989, pp. 141-143, s starejšo literaturo), glede na reference v pogodbi za Veliko fontano očitno nima več svoje prvotne oblike. Januarja 1825 ga je podrl veter, potem pa je bil spravljen pod arkadami Kneževega dvora. Wendelin Böheim ga je leta 1870 videl na tem mestu in ga natančno opisal. V opisu poroča o odlomljeni desni roki, poškodovanem nosu in spodnjem delu ščita. Ob straneh pri glavi sta bili dve štirikotni vdolbini (Wendelin Böheim, Der Rolandstein in Ragusa, Mittheilungen der K. K. Central-Commission zur Erforschung und Erhaltung der Baudenkmale, XV, 1870, pp. CXXXIII-CXXXVIII). V drugi polovici leta 1878 je bil ponovno postavljen, vendar ne na svoje prvotno mesto, temveč na stičišče linij, ki potekata od središča fasade cerkve sv. Blaža in portala Mestne straže (Mitič 1962-1963, cit. n. 18, pp. 240-241). Prvotno mesto kipa (fig. 6) je vidno na zemljevidu Dubrovnika s predmestji iz leta 1824 (Plan der k. k. Festung Ragusa samt Vorstaedten, Dunaj, Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Genie- und Planarchiv, Inland CIII Env. C1 a) Ragusa Nr. 1a). Pri ponovni postavitvi je bilo tudi predlagano, da naj se kip, ki je prvotno gledal proti vzhodu, obrne proti zahodu ali severovzhodu, torej v smeri Straduna oziroma njegovega pločnika. Odločili so se za zadnjo varianto. Okrog stebra je bila postavljena kovinska ograja, ki je bila kasneje odstranjena. Očitno pa se ni spremenila le postavitev Or-landovega stebra, temveč tudi njegova podoba. Obnovili so poškodovane dele ter dodali napis o postavitvi (Mitič 1962-1963, cit. n. 18, pp. 240-241). Očitno so zapolnili tudi štirikotni vdolbini ob glavi, poleg tega pa je - morda tudi še kdaj prej - izginilo nekaj originalnih kosov. V pogodbi za Veliko fontano se omenjajo stebrički, »babuini« in loki, ki naj bodo narejeni po vzoru tistih na Orlandovem stebru. Morda nam pri rekonstrukciji stebra lahko pomaga opis Francesca Marie Appendinija: »La sta-tua di Orlando in Ragusa e posta fra quattro colonne, che finiscono col formare una piccola loggia cinta da tre lati da una ringhiera di ferro, la quale rapresenta una specie di pergamo, o tribuna atta a perorare o pro-clamare sentenze, e decreti. Anche al di di oggi sopra il pavimento di questa quadrata loggietta, che Orlando sembra sostenere sulla sua testa coll’aiuto delle quattro colonnette, varie volte all’anno s’inalbera il pub-blico stendardo della Repubblica, manifesto indizio del supremo coman-do…« (Francesco Maria Appendini, Notizie istoricho-critiche sulle antic-hitä, storia e letteratura de’ Ragusei, I, Ragusa 1802 (ponatis Bologna 1970, Historiae urbium et regionum Italiae rariores, 76), p. 97).
65
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 66
:07_
RAZPRAVE
5.  Pes, domnevno z Velike fontane, lapi-darij Društva prijatelja dubrovačke starine
6. Prvotni položaj Orlandovega stebra, Plan der k. k. Festung Ragusa samt Vorsta-edten, 1824 (Dunaj, Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Genie- und Planarchiv, Inland CIII Env. C1 a) Ragusa Nr. 1a)
66
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 67
:07_
RAZPRAVE
obkrožata dva friza, prvi v višini baz stebrov naj bo visok eno ped in naj ima obliko palice, drugi v višini kapitelov pa naj bo okrašen z listjem. Izdela naj se še 16 kamnov, visokih in širokih tri ter debelih dve pedi. Na sredini vsakega naj bo pol pedi velika glava, ki jo obdaja listje.
V deseti točki pogodbe se zahteva, da naj na stebričkih stojijo »babioni […] de diverse generazione«, ki naj bodo dvakrat večji kot tisti pri Orlandu. Izraz »babion« oziroma »babuin« tako v italijanščini kot srednjeveški latinščini pomeni opico, vendar ga v kontekstu pogodbe za Veliko fontano le težko tako preprosto prevedemo. Glede na to, da »babuini« pri Orlandu niso več ohranjeni,19 si moramo pri pojasnitvi izraza pomagati z nekaterimi drugimi dubrovniškimi dokumenti. »Babuini« se omenjajo kot okras kapitelov kamina, ki ga je 6. maja 1437 Natale Dobrić naročil pri Ratku Brajkoviću: »in […] capitellis sint inta-gliati figure Babuinorum«20 19. junija 1442 pa se omenjajo v pogodbi za zakristijo stolnice s Pietrom di Martino: »babuyni 4 donde insira l’aqua, de quella grandeza chome sono quelli della chiesa«.21 Pri prvem dokumentu bi lahko šlo za kapitele v poznogotskem slogu z bolj ali manj fantastičnimi živalmi, v drugem pa so z izrazom »babuini« gotovo mišljeni bruhalniki, ki so običajno imeli obliko živali ali ljudi. V pogodbi za fontano se posebej zahteva, da naj bodo »babuini« »de diverse generazione«, s čimer je verjetno mišljeno, da naj gre za različne vrste živali. To potrjuje tudi Diversijev opis fontane, kjer so »babuini« nad kapiteli opisani kot »animalia simulacra«.22 »Babuini« na fontani in posledično tudi pri Orlandu bi tako lahko bili dekorativne živalske podobe ali pa bruhalniki, skozi katere je s kupole oziroma ploščadi odtekala voda.
Enajsta točka pogodbe določa, da naj bosta med dvema stebroma po dva loka »com lo dentie«, podobna tistim pri Orlandu. Iz današnjega stanja Orlandovega stebra bi lahko sklepali, da je šlo za reliefne loke na stranicah rezervoarja. Glede na to, da na stranicah ni sledov reliefnih lokov, pa je bolj verjetno, da so loki stali nad ohranjenim
19   Cf. supra, n. 18.
20   DAD, Div. not., 21, f. 110, prepis objavljen v Cvito Fiskovič, O starim dalmatinskim kaminima, Bulletin Razreda za likovne umjetnosti Jugosla-venske akademije znanosti i umjetnosti,   51, 1981, p. 39, n. 15.
21   DAD, Div. not., 26, ff. 56v-57v, prepis objavljen v Cvito Fiskovič, Petar Martinov iz Milana i pojava renesanse u Dubrovniku, Prilozi povije-sti umjetnosti u Dalmaciji, 27, 1988, p. 124, n. 50.
22   Brunelli 1879-1880, cit. n. 2, p. 48.
67
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 68
RAZPRAVE
zidom fontane in bili skupaj s kupolo porušeni v potresu. To potrjuje tudi dejstvo, da so bili naročeni posebej. Pogodbo za 32 lokov je Onofrio sklenil z Radosavom Stipkovićem 1. septembra 1439, loki pa naj bi bili končani do konca decembra istega leta.23
V točkah 14 do 16 je opisan zgornji nastavek. Na stebru, ki naj bo skupaj s kapitelom visok štiri pedi in naj ima obseg devet pedi in po katerem naj se dviga in spušča voda, naj stoji okrogla ali šestnajst-kotna školjka z obsegom 28 in višino 3 pedi, ob robu okrašena s palico, ter kamen s kroglo ali živaljo, iz katerega bo v školjko škropila voda. Ta del naj bi glede na naslednje točke pogodbe, ki omenjajo, da naj bo fontana pokrita s kupolo, očitno stal na vrhu kupole. Voda naj bi škropila iz zgornjega kamna v omenjeno posodo in se po stebru vračala nazaj v rezervoar. Glede na Diversijev opis naj bi bila na sredini fontane posoda z obsegom nekaj več kot 5 metrov, v katero bi tekla voda iz osmih zmajevih glav, vklesanih v kamen, na tem kamnu pa bi bil še en kamen, iz katerega bi škropila voda.24 Razen kamna z osmimi zmajevimi glavami in razlike v merah spodnje posode se Diversijev opis ujema
23  »dictus Radosavus promisit et se obligavit dicto magistro Onofrio labora-re facere et ei factis et completos dare omnibus expensis ipsius Radosavus archetos triginta duos tales et similes illis qui sunt ad imaginem Orlandi que est super platea comunis Ragusii « (DAD, Div. canc, 53, f. 228v, regest objavljen v Folnesics 1914, cit. n. 3, p. 189). Ali so za zgled služili šilasti »nazobčani« loki, ki jih še danes najdemo na podobi Orlanda ali kakšni drugi, ki niso več ohranjeni, ni jasno. Izraz »denti« se v dubrovniških dokumentih uporablja za konzole kanalov, umivalnikov, portalov itd. Le v pogodbi Pietra di Martino da Milano za izdelavo dveh oken na Kneževem dvoru ni povsem jasno, kaj je mišljeno z besedo »denti«. Pietro je 20. marca 1440 obljubil, da bo izdelal »fenestre doe chiamate serachine di larg-heza in l onze palma 8, e alteza palma 31, contando dallo primo dente de baxo fina allo ultimo fiaren di suxi. In prima li denti si debiano lavorar et debiano esser chazati fuora allezion delli officiali. E allezion delli officiali si debano suogliar o figurar […] e sopra alla detti denti se in buona squadrar e suolar segondo la mostra dello designo« (DAD, Diversa Notariae, serija 26 (Div. not.), 24, f. 39r-39v, z neskladnostmi v prepisu je bil dokument objavljen v Fiskovič 1988, cit. n. 21, pp. 119-120, n. 42). Ime kamnoseka je v tem dokumentu navedeno kot Radosavus Stipchovigh, podobno tudi v dokumentu 11. aprila 1441 (DAD, Div. not., 25, f. 40r). Cvito Fisković je ime transkribiral kot Radovan Stjepković (Cvito Fiskovič, Naši graditelji i kipari XV i XVI. stoljeća u Dubrovniku, Zagreb 1947, p. 25) oziroma Radoslav Stipković (Fiskovič 1988, cit. n. 21, p. 122), Ljubo Karaman pa kot Radosav Stjepković (Karaman 1933, cit. n. 8, p 25).
24  »In summitate esse debet quaedam concha lapidea volvens palmos 21, in qua fluet aqua ex octo capitibus draconum sculptorum in lapide, quodam,
68
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 69
:07_
RAZPRAVE
z opisom v pogodbi. Ali se je načrt od februarja 1438 do januarja 1440, ko je glede na zapis v eksplicitu Diversi končal svoj Opis Dubrovnika, spremenil, ali pa je Diversi z bogastvom okrasa zgornjega dela fontane nekoliko pretiraval, ne bo jasno, dokler v dubrovniškem arhivu ne bomo našli ustreznih pogodb s podizvajalci.
V sedemnajsti točki je opisan »beverone«, napajalnik za konje, ki mora biti tako dolg, kot znaša razdalja od stene sv. Klare do prve stopnice fontane. Ob napajalniku je bil v začetku 19. stoletja postavljen zid francoskega topniškega arzenala, ki se je nahajal v tedaj razpuščenem samostanu sv. Klare.2 Napajalnik in zid sta vrisana na avstrijskem vojaškem zemljevidu iz leta 1824 (sl. 7) in na načrtu fontane v Notizie storiche e statistiche del circolo di Ragusa Lorenza Vitel-leschija iz leta 1827 (sl. 8-9).27 Iz obeh načrtov lahko natančno določi-
qui est altior illa concha, et in summitate illius lapidis erit alius lapis, ex quo saliens rorabit liquor aqueus.« (Brunelli 1879-1880, cit. n. 2, p. 48).
25   Vitaliano Brunelli, Philippi de Diversis de Quartigianis Lucensis, arti-um doctoris eximij et oratoris - Situs aedificiorum, politiae et laudabili-um consuetudinum inclytae civitatis Ragusij ad ipsius senatum descriptio, III, Programma dell’ I. R. Ginnasio Superiore in Zara, XXV, 1881-1882, p. 36. Verjetno je treba računati s tem, da je bilo besedilo končano še prej (Caglioti 1996, cit. n. 2, p. 212, n. 18).
26   3. februarja 1894 je Giuseppe Gelcich na dunajsko Zentralkommission poslal konservatorsko poročilo in prošnjo za odstranitev zidu, ki je zakrival del Velike fontane. V poročilu omenja, da je bil samostan sv. Klare raz-puščen v Napoleonovem času in uporabljen za topniški arzenal, pri tem pa povečan vse do fontane. (Dunaj, Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungsarchiv, 3. Unterricht und Kultus, Denkmalamt, mikrofilm št. 15, doc. 312).
27  Plan der k. k. Festung Ragusa samt Vorstaedten, cit. n. 18; Lorenzo Vitelleschi, Povijesne i statističke bilješke o dubrovačkom okrugu, Dubrovnik 2002 (Prošlost i sadašnjost, 26), p. 28. Za Lorenza Vitelleschija cf. Vinicije B. Lupiš, Arhitekt Lorenzo Vitelleschi i njegovo vrijeme, in: ibid., pp. 6-51; Goran Vukovič, Preobrazba Dubrovnika početkom 19. stolječa, Radovi Instituta za povijest umjetnosti, 24, 2000, pp. 45-55. Za grafike in fotografije iz konca 19. in začetka 20. stoletja, na katerih je fontana vkleščena v zid, cf. infra figg. 11-13; Stare vedute Dubrovnika s okolicom, Dubrovnik 1990, slika na naslovnici (provenienca grafike ni jasna; v Dubrovniku so bile razstavljene grafike iz Grafičnega muzeja Rogaška Slatina, pri pregledu te zbirke pa grafike ni bilo mogoče najti); Vlaho Benkovič - Edda Portolan, Dubrovnik nekad i sad, Dubrovnik 1982, fig. 7; Dubrovnik. Dubrovnik sa starih razglednica (ed. Jožko Belamarić), Dubrovnik 1996, p. 188, fig. 216. Za Josefa Lipperta in zbirko njegovih del v Rogaški Slatini cf. Erna Ferjanič-Fric, in: Stare vedute 1990, cit. n. 27, s. p.
69
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 70
RAZPRAVE
7. Kompleks nekdanjega samostana sv. Klare z Veliko fontano, Plan der k. k. Festung Ragusa samt Vorstaedten, 1824 (Dunaj, Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Genie- und Planarchiv, Inland CIII Env. C1 a) Ragusa Nr. 1a)
mo lego napajalnika, ki je potekal vzporedno z zidom nekdanjega samostana sv. Klare od fontane proti hišam.
V naslednjih dveh točkah se z opisom velikosti, kvalitete in obdelave kamnov zaključi opis kamnitega dela fontane. Kamni s Ka-menjaka in Korčule, debeli eno ped, morajo biti lepo obdelani in ne pobarvani ali pozlačeni. Do konca pogodbe se ne omenjajo več dela v kamnu, zato lahko sklepamo, da tudi kupola, opisana v dvajseti točki, ni bila obložena s kamenjem. Kupola naj bi bila opečnata in »de sopra de volta ataraziato over incartato di tarazia et lisate«. To pojasni tudi pogodbo, ki jo je dubrovniška vlada sklenila s Pietrom di Martino da Milano 24. decembra 1444. Pietro se je obvezal v enajstih mesecih narediti šestnajstkotni »obok iz klesanih kamnov nad obokom velike fontane«, ki ne bo imel nobenega ornamenta, ne listja, ne figur, ne palic. Zadnje izplačilo je dobil 20. maja 1446.28 Očitno je Pietro le s
28 »far la volta de piere de scarpello sopra la volta dela fontana grande […] la qual volta die esser fata a canthoni sedexe, che conresponda ale faze de sotto dela detta fontana, schiete, et pulite, e ben commesso senza nesun fogliame, ne figure, ne alguno bastone. (DAD, Div. not., 29, f. 41r-41v, del objavljen v Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, p. 24, izplačila v Fiskovič 1988, cit. n. 21, pp. 110-111).
70
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 71
:07_
RAZPRAVE
8. Tloris Velike fontane Lorenza Vitelleschija iz leta 1827 (Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. 28)
9. Prerez Velike fontane Lorenza Vitelleschija iz leta 1827 (Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. 28)
kamenjem obložil že obstoječo kupolo, ne pa naredil nove kupole, kot se je do sedaj domnevalo.29
Naslednje točke pogodbe za samo rekonstrukcijo zunanje podobe fontane niso bistvene. V njih se omenjajo cevi, opisani so materiali, ki naj se uporabijo, predpisani so roki za izdelavo in pogoji plačila.
Glede na opis fontane v pogodbi in na dele, ki so bili naročeni pri podizvajalcih, lahko sklepamo, da se je spodnji del fontane skoraj v celoti ohranil v svoji prvotni obliki. Stebrički ali pa vsaj
29 Cf. e. g. Fiskovič 1988, cit. n. 21, pp. 110-111; Höfler 1989, cit. n. 8, p. 248; Fiskovič 1987, cit. n. 2, p. 247.
71
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 72
:07_
RAZPRAVE
kapiteli - z izjemo dveh ob napisni plošči - so bili kasneje nadomeščeni z deli neke pergole.30 Če Vitelleschijeva risba »Pokrite fonta-ne«, ki očitno predstavlja Veliko fontano (sl. 10), ni nepopolna, bi lahko bili manjkajoči stebrički s kapiteli nadomeščeni šele po letu 1827.31 Med dekoracijo rezervoarja manjka tudi zgornji listni venec, za katerega ne vemo, ali je bil sploh izveden, lahko pa bi bil tudi poškodovan v potresu. Prav tako opisu v pogodbi ne ustrezajo nekatere listne glave, zato lahko sklepamo, da so bile zamenjane,32 zaradi nizke kvalitete pa jih je praktično nemogoče datirati. Del fontane je bil še napajalnik za konje, ki je potekal vzporedno z zidom nekdanjega samostana sv. Klare in je bil najverjetneje odstranjen skupaj z zidom arzenala, ki naj bi ga po mnogih protestih meščanov porušili leta 1904 (sl. 11-13).33
Rezervoar je prvotno pokrivala opečnata kupola, postavljena na notranji rob debelega zidu rezervoarja, zato je med robom in njo nastala stopnica, ki jo je zakrivalo dvaintrideset šilastih nazobčanih lokov: ti so - po dva na vsaki stranici - stali na zunanjem robu zidu. Med njimi, nad stebrički, so bili nameščeni »babuini«, najverjetneje različne živali, h katerim bi lahko sodil tudi približno 90 cm visok pes, ki je še konec 19. stoletja stal na fontani, sedaj pa se nahaja v lapidari-ju Društva prijatelja dubrovačke starine.34 Današnja odprta kupola bi lahko bila postavljena po potresu leta 1667, ostanek stare kupole, ki jo je Pietro v letih od 1444 do 1446 obložil s kamenjem, pa je verjetno šestnajstkotna stopnička, ki obkroža obstoječo kupolo. Na prvotni kupoli naj bi glede na pogodbo stal stebriček z okroglo ali šestnajstkot-
30   Cf. Folnesics 1914, cit. n. 3, p. 90; Fiskovič 1947, cit. n. 23, pp. 24-25.
31   Cf. Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. XXVIII.
32   Cf. Kruft 1995, cit. n. 8, p. 24.
33   Letnica 1904 je brez omembe vira navedena v Benkovič - Portolan 1982, cit. n. 27, s. p. Prošnja za odstranitev zidu je bila dunajski Zentralkommission predložena že 3. februarja 1894 (cf. supra, n. 26). V naslednjih letih so urejali lastninske pravice za prostore, ki so jih nameravali pri tem odstraniti. Zadnji dokumenti dunajskega zavoda za spomeniško varstvo, povezani z Veliko fontano, so datirani aprila 1897, in kot kaže, je bilo takrat dubrovčanom dovoljeno zid porušiti (Dunaj, Österreichisches Staatsarchiv, Allgemeines Verwaltungsarchiv, 3. Unterricht und Kultus, Denkmalamt, mikrofilm št. 15, docc. 1894/1202, 1897/546, 1897/677).
34   Inventarna številka 77. Cf. grafiko v Gelcich 1884, cit. n. 2, p. 54. Folnesics navaja, da je pes shranjen v muzeju (Folnesics 1914, cit. n. 3, p. 91), Karaman v zvezi s tem omenja občinsko zbirko starin v Dubrovniku (Karaman 1933, cit. n. 8, p. 21).
72
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 73
:07_
RAZPRAVE
no školjko ter kamen, iz katerega je v školjko škropila voda, glede na Diversijev opis pa naj bi bil nastavek še nekoliko bogatejši.
V pomoč pri rekonstrukciji prvotne podobe so lahko stari opisi in upodobitve. Poleg same pogodbe in Diversijevega Opisa Dubrovnika so na voljo številni potopisi, ki pa v dubrovniškem primeru niso preveč natančni, čeprav se potopisci navdušujejo nad bogastvom vode in lepoto dubrovniških fontan.35 Upodobitev fontane iz
35 E. g. potopis Hansa Bernharda von Eptingen iz leta 1460: »dorthin seind auch zwey schöne Stockbrunnen und viel Mühlenen ußen an der Maueren« (Reise des Ritters Hans Bernhard von Eptingen nach Palästina, im Jahr 1460, Der Schweizerische Geschichtsforscher, 7, 1928, p. 328), potopis grofa Gaudenza von Kirchberg iz leta 1470: »Und steet vor dem closter in der stat ain grosser hocher prunn[en] der ist gantz von werichstuekhen gemacht.« (Reinhold Röhricht, Die Jerusalemfahrt des Grafen Gaudenz von Kirchberg, Vogtes von Matsch (1470). Nach der Beschreibung seines Dieners Friedrich Steigerwallder, Forschungen und Mitteilungen zur Geschichte Tirols und Vorarlbergs, 2, 1905, p. 105), potopis Konrada Grünemberga iz leta 1486: »Auch sind da etliche Brunnen von Marmelstein voller Bilder und Blattwerk und mit allem kostbaren Zierat durchbaut, besonders die Säulen, die mitten in den Steintrögen stehen und zweimal übereinander aus Röhren das allerfrischeste und süßeste Wasser mit großem Sausen und Strömen ausgießen. Das es wohl zu vergleichen ist mit den Brunnen, die da ausgießt der Berg Libanon.« (navedeni prevod v moderno nemščino objavljen v: Johann Goldfriedrich - Walter Fränzel, Ritter Grünembergs Pilgerfahrt ins Heilige Land 1486, Leipzig 1912 (Voigtländers Quellenbücher, 18), p. 38, potopis Pietra Casole iz leta 1494: »Vodovod poganja osem mlinov na različnih lokacijah izven mesta, poleg tega pa ga uporabljajo na več lokacijah v mestu, še posebej pa na dveh, kjer stojita dve javni fontani: prva pri vratih sv. Frančiška, narejena z veliko odprtinami, druga na Placi, prav tako z nekaj odprtinami.« (angleški prevod v: Margaret Newett, Canon Pietro Casola’s Pilgrimage to Jerusalem. In the Year 1494, Manchester 1907, p. 176, za nekatere odlomke o Dubrovniku, prevedene v hrvaščino, cf. Jorjo Tadić, Promet putnika u starom Dubrovniku, Dubrovnik 1939, p. 196). Ni jasno, na kateri vodnjak oziroma rezervoar se nanaša opis v potopisu vojvode Friderika II. iz leta 1507: »It: auch ist zu Ragus ein bron vor der Stadtt, den hat lassen bawen ein burger zu einer ferben stube, derselbe hat dass beste wasser in gantz Ragus vnd ist oben enge, sondern vnten hat er in der weite vnd breitte 40 Klofftern vnd auss dermassen tieff vnd kostet trefflich viel gelt mehr den Sechstausend duckaten, wenn alle Jahr dreymal des Jahres, alss im Brachmonat, im Hewmonat vnd im Augstmonat, vorseigen gemeiniglich alle fonten zu Raguss, sondern derselbe born giebet wasser überschwenklich. Item auch ist da ein gross gemauret turm, der ist voll wasser stette vnd ist durch grosse kunst durch geleite bey 3. welsche meilen darein geleget, alss dass man dass wasser ihm schwerlich benehmen mag, dass wasser dass auss demselben turme fleust, treibet nach
73
3 raz - novak klemencic 57-91
03/11/2003  12:07  Page 74
:07_
RAZPRAVE
10.  Risba »Pokrite fontane« Lorenza Vitelleschija iz leta 1827 (Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. XXVIII)
11. Josef Lippert, Velika fontana, Dubrovnik, 1880, Grafični muzej Rogaška Slatina, zbirka Dubrovnik
74
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 75
:07_
RAZPRAVE
12.
Velika fontana na grafiki iz 19. stoletja (Gelcich 1884, cit. n. 2, p. 54)
13. Velika fontana z zidom francoskega topniškega arzenala (Dudan 1921, cit. n. 8, fig. 122)
75
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 76
RAZPRAVE
14. Dubrovnik pred potresom leta 1667 (kasnejša varianta De Bellisove upodobitve, glej sl. 15), frančiškanski samostan, Dubrovnik
časa pred katastrofalnim potresom v 17. stoletju skorajda ni. Na podobi mesta, ki jo nosi srebrni kip sv. Blaža iz 15. stoletja,3 lahko razberemo le, da je fontana na vrhu imela nekakšen nastavek. Druga upodobitev fontane na sliki v muzeju frančiškanskega samostana, ki predstavlja Dubrovnik v času pred potresom 1667 (sl. 14), izgleda natančnejša: parapet obkroža osrednji del fontane s stebrički, poudarjenim vencem ter kupolo z lizenami, ki jo na vrhu zaključuje lanterni podobna struktura. Vendar pa o nenatančnosti upodobitve mesta in Velike fontane priča primerjava Male fontane z njeno podobo na sliki: Mala fontana je namreč predstavljena kot pomanjšana kopija Velike. Poleg tega pa je vprašljiva tudi datacija same slike, saj je le nenatančna
einander 3. mühlen, dass man bescheiden mag sehen.« (Heinrich Röhricht - Reinhold Meisner, Die Pilgerfahrt des Herzogs Friedrich II. von Liegnitz und Brieg nach dem Heiligen Lande, Zeitschrift des Deutschen Palästina Vereins, 1, 1878, p. 118. Za še nekatere druge omembe dubrovniškega vodovoda cf. Fisković 1993, cit. n. 2. p. 129, n. 91.
36 Ivo Lentić, in: Zlatno doba Dubrovnika. XV i XVI. stoljeće (Zagreb, Muzejski prostor - Dubrovnik, Knežev dvor), Zagreb 1987, p. 378, cat. Z/46.
76
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 77
:07_
RAZPRAVE
15. Antonio De Bellis, Marija s sv. Blažem, sv. Frančiškom in upodobitvijo Dubrovnika pred potresom leta 1667 (ok. 1657/1658), izrez, dominikanski samostan, Dubrovnik
kopija upodobitve mesta na sliki Marije s sv. Blažem in sv. Frančiškom v dubrovniškem dominikanskem samostanu, ki jo je okrog 1657/1658 naslikal neapeljski slikar Antonio De Bellis (sl. 15).37 Na slednji je Velika fontana le slabo vidna, vendar lahko slutimo, da je imela na vrhu kupole še dodaten okras, s slike pa lahko razberemo tudi približen položaj Orlandovega stebra pred njegovo premestitvijo v 19. stoletju.
Folnesicsevo idejo, da je bil zgornji nastavek Velike fontane uporabljen za postavitev Male fontane (sl. 3), je treba zavrniti iz več razlogov. Prvič se mere nastavka ne v pogodbi ne v Diversijevem opisu ne ujemajo z merami Male česme. Drugič pa je iz dokumentov razvidno, da sta bili že od samega začetka načrtovani dve fontani: obe se omenjata že v pogodbi za vodovod, prav tako pa tudi v pogodbi za veliki
37 Za problematičnost datacije slike iz frančiškanskega samostana cf. Milan Rešetar, Slike starog Dubrovnika, Narodna starina, 8, 1924, pp. 9-10 (separat). Za podatke o sliki Antonia De Bellisa cf. Stjepan Krasič, Dominikanski samostan u Dubrovniku, Dubrovnik 2002, pp. 91-92. Iz navedenih razlogov so tudi sklepi Hansa Folnesicsa, ki je iz upodobitve na reliefu mesta na kipu sv. Blaža in iz slike v frančiškanskem samostanu
77
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 78
:07_
RAZPRAVE
Onofrijev vodnjak.38 V Svetu naprošenih je bilo 4. avgusta in 8. oktobra 1438 določeno, naj se zgradi še ena fontana v bližini arzenala,39 intenzivneje pa se je postavljanje Male fontane očitno začelo šele poleti oziroma jeseni 1440: 8. junija so oficiali dobili pooblastilo, da lahko zgradijo »fontanello«,40 Radin Pribilović pa je Onofriju 5. septembra (še preden je inženir z oficiali sklenil pogodbo) obljubil, da bo do konca decembra po danih merah izklesal kamenje.41 Onofrio je v svojem imenu in imenu kiparja Pietra di Martino da Milano 9. oktobra 1440 z nadzorniki gradnje vodovoda podpisal pogodbo, da jim bosta do konca februarja 1441 dostavila vse potrebne kamne za izdelavo »fontanelle« po načrtu, shranjenem pri notarju. Pietro pa se je 15. aprila 1441 obvezal Onofriju, da bo izdelal kiparski okras Male fontane, torej kamne
sklepal, da je bila fontana na vrhu zaključena s pinijevim storžem (Fol-nesics 1914, cit. n. 3, p. 91), ter Cvita Fiskovića, ki je iz obeh upodobitev razbral kiparski okras na kupoli fontane (Fiskovič 1947, cit. n. 23, p. 25), prenagljeni.
38   Cf. supra, n. 9; cf. priloga [24].
39  DAD, Cons. rog., 6, ff. 218v, 232r, objavljeno v Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, p. 18.
40   DAD, Cons. rog., 7, f. 168, objavljeno v Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, p. 18.
»Primo scalinos octo largos palmo uno et digitis tribus, et longos palmis 6 1/2, et altos quantum sint illi fontane magne. Item schalinos 8 longos palmis quinque cum dimidio, largos palmes duobus et digitis duobus et altos quantum sint illi fontane magne. Item parapectos 8 de palmis qua-tuor pro quolibet et grossos medio palmo et digito uno. Item colonnam unam altam palmis 8 et grossam palmo uno et digitis quatuor, que media sit tonda et media quadra. Item capitelum unum de palmis duobus pro omni versio; petram unam de palmis 4 1/2 largam, tondam et altam palmis duobus. Item petram unam de palmis quatuor longam et palmi 1 1/2 in facie. Item petram unam de brachio 1 et palmi 1 1/2 pro facie. Item pet-ras XII de brachio 1 pro qualibet ad quadrum pro saligio et grossas digitis quatuor pro qualibet. Que omnia laboreria sunt de hedificio fointane parve fiende.« (DAD, Div. not., 24, ff. 138v-139r, objavljeno v Jeremič -Tadič 1940, cit. n. 3, p. 19). Z naročenimi merami kamnov se povsem ujemajo plošče spodnjega bazena, steber (le da je več kot pol okroglega), kapitel s figurami, ki sedijo na listih, ter zgornja posoda z glavami. Iz zadnjih dveh kamnov bi bilo verjetno mogoče sestaviti zgornji zaključek: iz manjšega bi lahko bil izklesan pinijev storž z listjem, iz večjega pa morda celo dva kosa, tisti z delfini in še en pod njim. Nepojasnjeno pa ostaja, iz česa je bil narejen kamen, ki povezuje ta zgornji del s posodo z glavami. Možno je, da je bil naknadno izdelan že pri postavitvi fontane ali pa pri kakšni od kasnejših obnov.
78
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 79
:07_
RAZPRAVE
okrasil z listi, figurami in palicami. Zadnje plačilo oficialov obema mojstroma je bilo zabeleženo 15. novembra 1442.42 Tudi Filippo Diversi, po čigar opisu Velike česme je Folnesics postavil svojo tezo, omenja še eno fontano, ki so jo Dubrovčani nameravali postaviti v bližini Divone: »Fiet et alter fonticulus apud Doanam ponderis, ubi est aliquale spati-um.«43 Očitno je bila Mala fontana načrtovana samostojno, četudi je dokončno obliko dobila kasneje kot Velika, kamni pa so bili pripravljeni in obdelani posebej zanjo.
Obilica podatkov iz dubrovniškega arhiva nam omogoča slediti kronologiji načrtovanja in gradnje Velike fontane. Vsaj okvirni načrti za vodnjak so bili očitno izdelani že pred 8. aprilom 1437, ko so bili predloženi Svetu naprošenih. Huda epidemija kuge je za nekaj mesecev ustavila delo. Ponovno pa se je na projektu začelo delati takoj po vrnitvi vlade v mesto oktobra 1437. Že 16. oktobra tega leta so ofi-ciali od Sveta naprošenih dobili dovoljenje, da dajo postaviti izklesano fontano po svoji presoji, 2. novembra 1437, ko je Onofrio v svojem in Andreuzovem imenu podpisal pogodbo z Radovanom Radosalićem, pa je že bil narejen izkop za temelje. Radovan Radosalić je v naslednjih dneh začel z izdelavo temeljev.44 7. februarja 1438 je bila podpisana pogodba z Onofrijem della Cava, ki je predvidevala, da bo fontana zgrajena do konca oktobra 1438.45 Takoj naslednji dan je Onofrio sklenil pogodbo z Budisanom, Markom Tvrdeljevićem, Radojem Pribisalovi-ćem in živanom Radinčićem, da bodo klesali kamne za fontano,4 6. julija pa je sklenil pogodbo z Radojem Pribitkovićem, da bo pripravljal kamenje v kamnolomu fontane,47 iz česar lahko sklepamo, da so za gradnjo uporabljali določen kamnolom, najverjetneje na Kamenjaku. Onofrio se roka za izdelavo fontane očitno ni držal. Do julija 1438 je dobil izplačanih približno 1000 perperjev, torej šele tretjino, v naslednjem letu še približno tretjino, zadnje izplačilo za opravljeno delo pa je
42   DAD, Div. not., 24, f. 147v, delno objavljeno v Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, pp. 19-20.
43   Brunelli 1879-1880, cit. n. 2, pp. 48-49.
44   Cf. supra, n. 15.
45   Cf. priloga.
46   DAD, Div. canc, 52, f. 72bisr-72bisv.
47   »Magister Onofrius Zordani de la fontana acordavit et conduxit Radoye Pribitchouigh tayapera ad laborandum ad cavum dicte fontane.« (DAD, Div. canc., 52, f. 195r).
79
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 80
:07_
RAZPRAVE
dobil 19. januarja 1441.48 Poteku dela lahko sledimo tudi s pomočjo pogodb s podizvajalci. Od 1. oktobra 1438 sta Marko Tvrdeljević in Radoje Pribitković izdelovala parapet fontane, ki naj bi ga dokončala do sredine decembra istega leta, delo pa je bilo do konca plačano šele 4. oktobra 1439. Očitno je konec leta 1438 prišlo do nekakšnih zapletov in pogajanj glede vodenja projekta. Onofrio in Andreuzo sta 2. decembra tega leta za razsodnika v zadevah, povezanih z izgradnjo vodovoda, imenovala znamenitega suknarja Petra Pantello in v Dubrovniku stanujočega neapeljskega trgovca Aniela Cichapesseja,50 7. decembra 1438 pa se je Andreuzo pogodil z mojstrom Jacopom de Venusio Correr iz Tranija, da bo slednji opravil polovico njegovih obveznosti, torej četrtino celotnih obveznosti pri postavitvi izklesane fontane, in bo za to dobil šestdeset perperjev.51 Naslednje leto, 23. novembra, mu je Onofrio izplačal 115 perperjev kot del četrtine dobička, ki je v tistem trenutku znašal 2300 perperjev.52
S temi, do sedaj neznanimi dokumenti, se je pri zadevah, povezanih z vodovodom in fontano, pojavilo novo ime. Jacopo di Venusio Correr je v Dubrovniku prvič dokumentiran 3. septembra 1438, zadnjič pa 23. novembra 1439.54 Kmalu zatem bi lahko zapustil Dubrovnik in odšel v Korčulo, kjer je izpričan od 16. julija 1441 do leta 1449.55 Tam je poleg vodenja gradnje sv. Marka leta 1445 postavljal cisterno,5 februarja 1446 je bil poslan, da pregleda cerkev sv. Vida v vasi Žrnovo,
48  Cf. priloga.
49   Cf. supra.
50   DAD, Div. not., 22, ff. 132v-133r. Za Petra Pantello cf. Dušanka Dinič-Kneževič, Petar Pantella - trgovac i suknar u Dubrovniku, Godišnjak Filozofskog fakulteta u Novom Sadu, XIII/1, 1970, pp. 87-144, za Aniela Cichapesseja cf. Momčilo Spremič, Dubrovnik i Aragonci (1442-1495), Beograd 1971, spec. pp. 107-109.
51  DAD, Div. not., 22, f. 135r.
52   DAD, Div. canc, 54, ff. 16v-17r.
53   DAD, Div. canc, 52, f. 264v.
54   Cf. supra, n. 52.
55   16. julija 1441 mu je bilo dovoljeno oditi v Šibenik, kjer naj bi dokončal cisterno, po opravljenem delu pa naj bi se takoj vrnil v Korčulo (Cvito Fiskovič, Korčulanska katedrala, Zagreb 1939, p. 81, doc. 42). 4. februarja 1449 je po vrnitvi iz Šibenika spet nadziral gradnjo sv. Marka z letno plačo 90 dukatov in plačano najemnino za hišo (ibid., p. 86, doc. 71), istega leta pa je dobil 1 dukat (ibid., p. 86, doc. 73).
56   Ibid., p. 84, doc. 52.
80
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 81
:07_
RAZPRAVE
ki jo je zgradil Pavel Marković, leta 1448 pa je z zidarjem Cvitićem gradil »edificio di marina«. Januarja 1447 je sklenil pogodbo za izgradnjo cisterne v Šibeniku.59 Doslej neznani dubrovniški dokumenti pričajo o tem, da je Jacopo prišel v Korčulo preko Dubrovnika. Morda je bil celo eden od »magistros qui venerunt de partibus Appulee«, v zvezi s katerimi je Svet naprošenih 26. maja 1436 izdal dovoljenje knezu in Malemu svetu, da jih pozdravita, in ki naj bi naredili obok arzenala, napeljali vodo v mesto in opravljali še druga dela.
Onofrio pa je, kot kaže, ob izteku pogodbe za Veliko fonta-no (dokončana naj bi bila do konca oktobra 1438) imel v mislih potovanje oziroma kakšen drug projekt, saj je 29. oktobra 1438 z Bellusom della Cava sklenil pogodbo, da bo slednji za 150 dukatov dokončal fontano na način, kot je zapisano v pogodbi med Onofrijem in Dubrovnikom, ter vodo od Velike fontane speljal do fontane pri mestni loži, torej Male fontane. Onofrijev pomembnejši projekt bi lahko bila izgradnja Kneževega dvora, kjer se je prav v tem času začelo z resnejšim delom. V Svetu naprošenih je bil 9. januarja 1439 predstavljen leseni model, Onofrio pa se v zvezi z Dvorom prvič izrecno omenja 7. januarja 1439. Bellus, ki je ob podpisu pogodbe dobil 75 dukatov, je gradnjo fontane verjetno vodil le eno leto, saj je 13. avgusta 1439 Svet naprošenih zahteval, da se Onofrio ponovno loti dela na vodo-
57  Ibid., pp. 83-84, doc. 50.
58   Ibid., p. 86, doc. 70.
59   Ibid., p. 22. V Šibenik je potoval že v letih 1442 in 1446 (ibid., p. 82, doc. 44, p. 85, doc. 63).
60   DAD, Cons. rog., 6, f. 55v. Neki magister Venuti iz Tranija je na začetku leta 1443 v Šumetu naredil »unum beveronum aque« (DAD, Div. canc, 57, f. 154v, Spremič 1971, cit. n. 50, p. 283, n. 36).
61  »dictus magister Bellus teneat […] murare complere et finire fontanam magnam et eius abeveratonum que fuerit ragusii apud portam pillarum ad sanctum francescum et conducere aquam dicte fontane ad lodiam communis ragusii et ibidem murare et facere unam aliam fontanam. Et hoc omnia secundum illos modos et pacta quos habet dictus magister Honofrius cum commune ragusii « (DAD, Div. canc., 53, f. 32v). Bellus della Cava se 18. junija 1439 omenja tudi kot graditelj vodovoda samostana sv. Marije v Ro-žacu (DAD, Div. not., 23, f. 76v). Bellusa, graditelja cistern, ki naj bi prišel iz Apulije, brez navedbe vira omenja Cvito Fiskovič (Contatti artistici tra la Puglia e la Dalmazia nel medio evo, Archivio storico Pugliese, XIV/3-4, 1961, p. 185). Za lokacijo mestne lože cf. e. g. Brunelli 1879-1880, cit. n. 2, p. 46.
DAD, Cons. rog., 7, f. 7v. 63 DAD, Div. canc, 53, f. 74v.
81
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 82
:07_
RAZPRAVE
16.  Gotska fontana v Teanu pri Capui
17. Fontana di Rosello pri Sassariju
vodu. Onofrio je 1. septembra 1439 osebno sklenil že omenjeno pogodbo za izdelavo lokov, ki so stali nad stranicami šestnajstkotnega rezervoarja in ki naj bi bili dokončani do konca decembra istega leta. Najverjetneje je morala biti pred montažo lokov zgrajena tudi kupola z zgornjo posodo, za katero pa vemo, da v času nastanka Diversijevega opisa še ni stala, gotovo pa je morala biti dokončana do januarja 1441, ko je Onofrio dobil končno izplačilo. Leta 1446 je bila na fontano nameščena plošča z besedilom Ciriaca d’Ancona, ki slavi Onofrija.
Kot se je izkazalo z natančno analizo, je bila prvotna podoba Velike fontane bolj »gotska«, kot se je doslej domnevalo. Kljub temu pa njena oblika in funkcija - ne gre le za fontano, temveč tudi za rezervoar - ne ustrezata gotskemu tipu italijanske mestne fontane. Večina mestnih fontan je bila namreč oblikovana po vzoru peruginske Fontane Maggiore, ki je delo Niccolöja in Giovannija Pisana iz let 1276 do 1278.    Vzporednic pa ni bilo mogoče najti niti drugje. še najbližji
64   DAD, Div. canc, 53, f. 32v; DAD, Cons. rog., 7, f. 84r.
65  Kokole 1990, cit. n. 1, p. 666.
66   Za obliko in ikonografijo italijanskih mestnih vodnjakov cf. Ulrich Schulze, Brunnen im Mittelalter. Politische Ikonographie der Kommunen in Italien, Frankfurt am Main - Berlin - Bern - New York - Paris 1994 (Europäische Hochschulschriften, XXVIII, Kunstgeschichte, 209). Za Fontano Maggiore Giusta Nicco Fasola, La fontana di Perugia, Roma
82
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07  Page 83
:07_
RAZPRAVE
primerjavi se zdita gotska fontana v Teanu v Kampanji (sl. 16), ki s svojim masivnim notranjim delom, obdanim s stebrički in loki, spominja na dubrovniški vodnjak, ter Fontana di Rosello pri Sassariju iz konca 16. stoletja (sl. 17). Tako kot v Dubrovniku gre tudi v teh dveh primerih za fontani, ki sta hkrati rezervoarja. Četudi zaenkrat ni mogoče najti pravih vzrokov in vzorov za dubrovniško Veliko fontano, bo z novo rekonstrukcijo omogočeno nadaljnje raziskovanje.
Priloga:
Pogodba za Veliko fontano med osmimi oficiali za izgradnjo vodovoda in
Onofrijem della Cava, podpisana 7. februarja 1438.
Partes infrascripte, videlicet octo officiales conductus fontis, ser Petrus de Menze, ser Georgius de Goze, ser Zuppanus de Bona, ser Jacobus de Georgio, ser Stephanus de Zamagno, ser Junius ser Mathei de Gradi, ser Damianus de Sorgo et ser Nicola Marini de Caboga, ex una parte, et magister Honofrius Yordani de la Cava ex altera, tulerunt michi Dalphino cancellario pacta annotata super uno folio carte, que ipse partes voluerunt hic in cancellaria scribi et inven-tari, prout formaliter stant ad ipsarum partium cautela, ac pro contentorum in eis cautela et observatione, cuius quidem folii pactorum tenor talis est, videlicet:
Ihesus Christus
Capituli et pacta dela fontana over conserva che si vol fare nanti lo largo de Sancta Chiara, sopra quella fo fondamenta che principiata over fabricata fin alo par dello tereno. [1.] In primis, de fare la deta fontana larga dentro palme XXIIIIo et lo muro
largo palme VI. Et la deta fontana sera a XVI cantoni. [2.] Item far lu suolo della detta fontana de pietra chonza e lavorata a scharpel-lo, et che lo deto suolo sia sotto lo muro uno terzo di brazo per lo mancho. [3.] Item lo muro entro la fontana sara alto dalo suolo in su palme XVI, et tutto lavorato di pietra conzia a scharpello. Le pietre sera palmi uno alto per lo mancho.
1951; K. Hoffmann-Curtius, Das Programm der Fontana Maggiore in Perugia, Freiburg 1968.
67   Cf. Campania, Milano 1936 (Touring club italiano. Atraverso l’Italia. Illustrazione delle regioni italiane, 7), p. 160, fig. 360. Na podobnost Velike fontane s fontano v Teanu pri Capui je opozoril že Sergio Ortolani (Ortolani 1939, cit. n. 8, p. 26).
68   Marisa Porcu Gaias, Sassari. Storia architettonica e urbanistica dalle origini al’600, Nuoro 1996, pp. 258-260.
83
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 84
:07_
RAZPRAVE
[4.] Item de fora la fontana fare 3 man de schalini, ognuno sera tre quarte de palmo alti et largo palmo uno et duy dedi, azeto lo ultimo, che vol essere palmi II largo. Le pietre de li deti schalini serano longe palme V ognuno com lo avantagio. Et li deti schalini serano dintorno la fontana dove si ponno fare; serano posto alo lavorerio soprascripto con la misura. [5.] Item lo parpeto delo chanal sara alto palmi IIII0 lavorato in chello modo, chome stano quelle II pietre che sono nella stazion dove stete Gasparin, serano inchastrati. Et da ognuna avera uno perone de rame, et de sopra ad ogni gionzitura una grapa de rame impiombata allo parpeto delo chanal. Tanto, et non ad altro luogo, et non de esser fogliato se non solamente inba-stonati et lavorati molto bene de scharpello; lo deto parpeto sera largo palmo uno, et le ditte pietre serano longe chome quelle pietre intro la deta stazion. [6.] Item lo chanal de esser selegato tutto de pietre chonzie a scarpello, et lo
deto chanal se intende palmi 3 largo et chossi alto da intro. [7.] Item la faziata de fora de muro sera tanto alto a livilo, quanto lo muro de intro la fontana, et in questo modo lavorata a collone XVI com li capitelli in capo et in piedi, a quello modo chome stano quelle di Orlando, le cho-lone se intendeno ognuna palmi 8 alta. [8.] Item liste II, l una in capo et l altra in piedi alle chollone, et devo torni-ziare intorno della fontana, et la deta lista sera alta palmo uno, et quella sera inbastonata, et quella di sopra sera infogliata a lezione deli offiziali, non sando forame, ne animali, ne figure. [9.] Item pietre XVI fora alte palme 3 et chossi large et grose palmi 2. Le dete pietre a ognuna sera una testa, unde essa l acqua, et atorno fogliate, alta per lo piu mezio palmo.
[10.] Item babioni XVI in quella forma chome stano queli de Orlando delo galepo tanto e de grosseze et grandeze ognuno per duy di quelli, et siano de diverse generazione.
[11.] Item entro una cholona et l altra archeti II com lo dentie caziato fora como quelli de Orlando.
[12.] Item priete 32 de la donde esse l acqua quanto va fin ali canaleti.
[13.] Item priete 50 de palmi 6 l uno longe per catena intro lo muro de palmo uno per fazia, rusticho e volno esser lavorati a scarpello.
[14.] Item collona una de altezia palmi IIII0, et dentorno palmi 9 com li capitelli fin la dove sagli e sende l acqua, et li capiteli et la collona sera tutto uno non cresendo largezia et la altezia.
[15.] Item choncha una tonda over a sedezi canti intorno palmi XXVIII, alta palmi 3, et da poi se vol cavar tanto quanto e di bisogno a discretion deli offiziali, se la volno chavar di piu chello cavato io. La soprascritta choncha vol esser com una cornize inbastonata.
[16.] Item petra una com una pala over mellone over altro animale la dove zugara et chaschara intro la fontana a lezione deli offiziali se de lavorare la soprascritta petra.
84
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 85
RAZPRAVE
[17.] Item beverone uno longo quanto e delo muro di Santa Chiara per fina alo primo scalon della fontana, larga palmi 4, com li parpeti suoi et fonden-do palmi II de pietra lavorata a scarpello. Et dal una banda sia palmi 4 alta, de la donde tegneno lo peto li chavalli, e pur di petra conzia, e sieno ingrapati de sopra lo parpeto tanto et d ognuna para delo parapeto sia uno over doy peroni di rame.
[18.] ltem tornamo ala fontana. Et tuto lo resto dela fazia di fora si vol fornire di pietre di churso et chonzio a scarpello. Le dite pietre siano per lo manc-ho palmo uno, non se intendendo a questo conto le pietre donde esse l acqua.
[19.] Item tuti questi lavori dove tocha lavor de scharpello quanto e ne sopras-critto se intende di pietre di Corzulla et de Camignaccho. In tutto questo lavor di scarpello non se color nullo, ne d oro, ne d altro, ma ben lavora-to de scarpello come se convene.
[20.] Item dale XVI palmi in su si vol far la volta di matoni, chomo s apartene, et di sopra la volta ataraziato over incartato di tarazia et lisate, chome de stare, non se intendendo altro choprimento.
[21.] Item fiori VI per cathene de palme 32 l uno, di quella grosiezia che sta-ino inanzi la volta delo regimento dove sta lo rectore.
[22.] Item tutti questi palmi che sono soprascritti se intendano mezio brazio di Ragusa l uno.
[23.] Item de meter tutto lo resto del piombo che mancha ale tre migliare, che avete posto voy per fina che l acqua sagli et sende ala choncha soprascritta.
[24.] Item forniri di gorne de terra dalo muro drito dela fontana per fina alo ultimo schalone per la mita mancho de l altro. Et per zio che jo aveva miso prima de piombo et adesso l agio posto di terra, che volendo fare altra fontana, non bisogna le gorne di piombo, che de terra, et non poria gonger bene com lo piombo, ma se pur volete che si metano di piombo, non vol esser tegnuto se quelle de terra non giongeno bene com quelle de piombo.
[25.] ltem meter le gorne dala fontana al beverono et dalo beverono vada intro lo pozo.
[26.] Item meter calze e savorna, e terra rosa et sabione tanto quanto bisogna a savornare tutta questa mura infra lo taglio a misitar la calze ala lezion deli offiziali.
[27.] Item colla d oglio et de chaoze et bombaze et dove a tuti ligamenti deli petri che stano dintro dela fontana dove sta l acqua et dalo canale et dalo beverone largo due dieda over tre.
[28.] Item de fare XVI chanaleti de rame dove esse l acqua, impiobate ale teste, de quella grandeza che piazera ali offiziali.
[29.] ltem fazendo lo sopradetto lavorer adomando de capitoli in capitoli de pato spezial, chomo fazio lo membro, chossi me deziate de ire senziane [!] deffe-to. Et piu le grape degase intendere largo 3 quarte de palmo et largo uno dido grande de omo. Lo deto lavorer se de fornire per tuto quanto lo mexe di octu-
85
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 86
:07_
RAZPRAVE
brio lo primo che vegne, et se non se fornisse, sia licito ali offiziali de meter tanti maistri, quanti a lor piace, ale spexe mie per fina che sia formito la dita fontana, com questo patto che li maistri mei non siano caziati da lavor.
[30.] Item domando tuti quelli petri che stano al lavor, che avete la del nostro offizio, che sono boni a lavorar de scharpello, et anche che li fazesti por-tar voy com li bastasi. Et piu domando sarcii in pronto et tagli per tirare li petri grossi.
[31.] Item jo maistro Honofrio sono accordato adi IIII0 di fevraro in 1438 com li offiziali dela fontana de tutto questo soprascritto per tria millia yperperi. Et de prima paga me debiano dare ducati cento veneziani de pexo, dove me debiano contare a grossi XL-ta el ducato. Et se se anchora volesse altro cento ducati per lo tempo da vegnire, me debianio contare XL-ta grossi per ducato. Le paghe se intendano in questa forma, servuti cento ducati me deno li altri cento, et sic de singulis.
[32.] Item che tuti i soprascritti lavoreri et pacti scripti per la fontana e beve-roni, et altri lavoreri nominati neli patti, chome deto, debia far lo deto maistro Honofrio de bono et lial lavoreri a tute soe spexe fornito et chon-zo a compimento pro presio de yperperi tria millia, li qual debia aver a parte a parte, chome deto de sopra.
(DAD, Div. canc, 52, 70r-72r, objavljeno v Jeremič - Tadič 1940, cit. n. 3, pp. 15-18; Folnesics 1914, cit. n. 3, pp. 187-189, z napačno navedbo vira in neskladnostmi pri prepisu)
Izplačila:
-   8. februar 1438: 333 perperjev, 4 groši
-   8. april 1438: 300 perperjev
-   3. julij 1438: 400 perperjev
-   21. januar 1439: 500 perperjev »usque de mense octubris pro preterito«, 300 perperjev
-   2. april 1439: 200 perperjev
-   6. junij 1439: 300 perperjev
-   19. januar 1441: 575 perperjev, 8 grošev »pro resto et complemento dicto-rum laboreriorum«; »et de pluri pro lazio ducati XX [?] foram pactorum con-trascriptorum« 45 perperjev, skupaj 620 perperjev, 8 grošev
-   19. januar 1441: 91 perperjev »pro parte dictorum laboreriorum pluris tem-pori«
(DAD, Div. canc, 52, f. 72r)
86
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 87
RAZPRAVE
72/73(497.5 Dubrovnik)”14” izvirno znanstveno delo - original scientific paper
LA FONTANA MAGGIORE DI RAGUSA (DUBROVNIK)
Nella piccola piazza situata tra il convento di S. Francesco e l’ex convento di S. Chiara si trova la piü importante fontana di Ragusa (Dubrovnik), risalente al XV secolo (fig. 1). Gli spigoli (16) del suo serbatoio poligonale sono ornati con colonnine, mentre i lati sono provvisti di una maschera fitomorfica da cui l’acqua scorre in un canale delimitato da un parapetto. La fontana e sor-montata da una cupola in cotto aperta in cima; poiché il suo spessore e minore di quello del muro del serbatoio, essa poggia su una specie di gradino. Sulla fiancata nord-est del serbatoio e collocata una lapide con l’epigrafe di Ciriaco d’Ancona, che celebra Onofrio di Giordano, costruttore dell’acquedotto.
Lunico studio approfondito pubblicato finora sul monumento e quello di Hans Folnesics del 1914. L’autore, che ha reso noti anche i documenti piü importanti riguardanti la costruzione della fontana, ha cercato di ricreare l’aspetto originale della Fontana Maggiore in base al contratto di costruzione e alla Descrizione di Ragusa di Filippo Diversi, compiuta nel 1440. A suo parere la Fontana Minore, o almeno la sua colonna centrale, rappresenterebbe il trat-to terminale della Fontana Maggiore (figg. 2-3), che in seguito avrebbe trova-to posto nei pressi dell’antico arsenale, dove si trova ancora adesso (n. 7).
I tempi di costruzione della fontana risultano ben documentati dalle fonti d’archivio. Il 20 giugno 1436 Onofrio di Giordano della Cava e Andreuzo de Bulbito de Tramonte firmarono il contratto di costruzione dell’acquedotto di Ragusa: entro la fine del mese d’agosto 1436 essi dovevano convogliare fino alla cittä le acque delle sorgenti di Gioncheto (Šumet), distanti ben 12 chilome-tri, e costruire una o due fontane. Il Consiglio dei Rogatori cominciö a discute-re della costruzione della Fontana Maggiore nella primavera del 1437: il 20 marzo venne approvata la proposta di costruire una »fons sive fontana«, l’8 aprile 1437 gli »oficiali« presentarono il progetto relativo e i senatori accordarono il permesso di »facere fontem bonum et pulchrum cum consilio magistri Nofrij secundum quod melius videbitur«, stabilendo che il serbatoio dell’acqua dove-va essere alto otto braccia (nn. 9-11). I lavori vennero interrotti dall’epidemia di peste che, iniziata nei primi giorni di aprile, era giä talmente diffusa verso la metä di maggio da costringere i governanti a dichiarare lo stato di emergen-za - rimasto poi in vigore fino al 1° ottobre 1437 - e a lasciare la cittä. Dopo il loro rientro a Ragusa, uno dei primi compiti dei governanti fu la costruzione dell’acquedotto: giä a partire dal 16 ottobre essi consentirono agli »oficiali« di continuare i lavori della »fontana de scarpello ordinata« a loro discrezione (n. 13). Il 7 febbraio dell’anno seguente venne sottoscritto con Onofrio un contratto nel quale furono definite le misure e la forma della fontana e fu stabilito che i lavori avessero termine alla fine del mese di ottobre 1438 (cf. in appendice).
87
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 88
RAZPRAVE
In base a questo e agli altri contratti stipulati da Onofrio con i singoli esecuto-ri, e possibile ricostruire l’aspetto originale della fontana (fig. 4). La parte inferiore (fino alla cupola di copertura) si e conservata sino al giorno d’oggi: sono state sostituite, probabilmente dopo il 1827 e con l’eccezione delle due poste a fianco dell’epigrafe di Ciriaco d’Ancona (cf. fig. 10), soltanto le colonnine con relativi capitelli e alcune maschere fitomorfiche; manca anche tutto il fregio di fogliame lungo l’orlo superiore del serbatoio. Molto probabilmente la parte superiore della fontana venne distrutta dal catastrofico terremoto del 1667 e sostituita in seguito con l’attuale semplice cupola in cotto. In base al contratto, il serbatoio doveva essere coperto con una cupola in cotto »de sopra de volta ataraziato ouer incartato di tarazia et lisate«. Sulla sommitä della cupola doveva essere collocata una colonna con capitello alta in tutto quattro palmi e del perimetro di nove, lungo la quale doveva scorrere l’acqua. Sulla colonna dove-vano essere collocate una conchiglia di forma rotonda o poligonale alta tre palmi e del perimetro di 28 modanata a bastone, e una pietra coronata da una sfera o da un animale da cui l’acqua doveva zampillare nella conchiglia per ritornare poi nel serbatoio defluendo lungo la colonna (cf. in appendice [14-16, 20]). Nella descrizione del Diversi, l’acqua doveva scorrere invece da otto teste di drago scolpite nella pietra in un recipiente del perimetro di circa 21 palmi posto in mezzo alla fontana. Su questa pietra ne doveva poggiare anco-ra un’altra, dalla quale doveva zampillare l’acqua (n. 24). A parte la pietra con le otto teste di drago e le misure differenti del recipiente inferiore, la descrizione di Diversi corrisponde a quella del contratto. Fino a quando nell’archivio di Ragusa non saranno reperiti i contratti stipulati con gli esecutori, non sapre-mo perö mai con sicurezza se tra il febbraio 1438 e il gennaio 1440, quando in base all’explicitus il Diversi portö a termine la sua Descrizione di Ragusa, il pro-getto originale sia stato cambiato o se invece il Diversi abbia un po’ esagerato nella descrizione della parte superiore della fontana. La supposizione del Folnesics, secondo cui il coronamento della Fontana Maggiore venne usato per la Fontana Minore, va respinta perché le misure riportate sia nella descrizione del contratto sia in quella del Diversi non corrispondono affatto alle misure della Fontana Minore. Dai documenti risulta che fin dall’inizio vennero proget-tate due fontane: ambedue vengono infatti menzionate nel contratto per l’acquedotto, in quello per la Fontana Maggiore (nn. 38-40) e nella Descrizione di Ragusa del Diversi (n. 43). Dai documenti d’archivio appare anche evidente che le pietre per la Fontana Minore vennero approntate a parte: giä il 5 set-tembre 1440, prima di quel 9 ottobre 1440 in cui accettö la commissione per la fontana davanti all’arsenale, Onofrio aveva infatti concluso con Radin Pribilović un contratto per la preparazione delle pietre nelle misure corrispon-denti a quelle della fontana tuttora esistente (n. 41).
Verso la fine del 1444 Pietro di Martino da Milano si assunse l’incari-co di fare »la volta de piere de scarpello sopra la volta della fontana grande«,
88
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 89
RAZPRAVE
di rivestire cioe con pietre la cupola della Fontana Maggiore (n. 28). I resti di questa copertura in pietra potrebbero essere rappresentati dal gradino poligo-nale che circonda la cupola attuale. Il tratto rimasto scoperto a causa del diffe-rente spessore delle pareti della cupola e del serbatoio venne coperto con arc-hetti »com lo dentie« posizionati, due per lato, lungo l’orlo superiore del serbatoio (n. 23). Tra questi archetti, sugli spigoli sopra le colonnine, vennero siste-mati i »babioni [...] de diverse generazione«. Da altri documenti rinvenuti a Ragusa e dalla descrizione del Diversi possiamo arguire che con l’espres-sione »babioni« o »babuini« s’intendono animali di vario tipo, tra i quali potreb-be esserci anche un cane alto circa 90 cm (fig. 5), che si trovava sulla fontana ancora alla fine del XIX secolo e che adesso e conservato nel lapidario della Societä degli amici delle antichitä di Ragusa (Društvo prijatelja dubrovačke starine; nn. 20-22, 34). Faceva parte della fontana anche un »beverone«, ossia l’abbeveratoio per cavalli descritto al paragrafo 17 del contratto. Ai tempi dell’occupazione francese accanto all’abbeveratoio sorgeva il muro dell’arsena-le impiantato nell’ex convento di S. Chiara (figg. 11-13). L’abbeveratoio e il muro risultano segnati sia nella mappa topografica austriaca del 1824 (fig. 7) sia nel progetto della fontana del 1827 dovuto a Lorenzo Vitelleschi (figg. 8-9). In base ad ambedue i progetti possiamo stabilire la posizione esatta dell’abbe-veratoio, che si stendeva parallelamente al muro dell’ex convento di S. Chiara, tra la fontana e le case che le stavano di fronte.
Onofrio non si attenne pero ai tempi previsti per l’esecuzione della fontana. Fino al luglio 1438 gli fu versato un terzo della somma pattuita, circa 1000 perperi, l’anno seguente un altro terzo mentre il 19 gennaio 1441 ricevet-te l’ultimo pagamento per i lavori eseguiti. Alla fine del 1438 sorsero sicura-mente delle complicazioni riguardanti la conduzione del progetto. Il 2 dicem-bre di quell’anno Onofrio e Andreuzo designarono infatti come arbitri deputa-ti a dirimere le controversie legate alla costruzione dell’acquedotto il noto mani-fattore di stoffe Pietro Pantella e il commerciante napoletano Aniello Cicha-pesse (n. 50), che risiedeva a Ragusa. Il 7 dicembre del 1438 Andreuzo affidö invece al mastro Jacopo de Venusio Correr da Trani la meta dei lavori di propria competenza, cioe un quarto di tutti i lavori necessari per l’esecuzione della fontana, promettendogli un compenso di 60 perperi (n. 51). Il 23 novembre dell’anno seguente Onofrio gli versö 115 perperi a titolo di acconto della quarta parte della somma di 2300 perperi, che in quel momento rappresentava il compenso per l’intera opera (n. 52). Ma, a quanto sembra, alla data di scadenza del contratto per la Fontana Maggiore (che doveva essere portata a termine entro l’ottobre del 1438), Onofrio aveva in mente un viaggio o un altro progetto per-ché il 29 ottobre 1438 concluse con Bellus della Cava un contratto in base al quale, per un compenso di 150 ducati, costui si obbligava a ultimare i lavori della fontana - nei termini previsti dal contratto stipulato tra Onofrio e la cittä di Ragusa - e di far arrivare l’acqua dalla Fontana Maggiore fino alla fontana
89
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 90
RAZPRAVE
collocata accanto alla loggia comunale (Fontana Minore, n. 61). Il progetto pre-minente di Onofrio poteva essere allora la costruzione del Palazzo dei Rettori, dove proprio in quel periodo erano iniziati i lavori piü rilevanti: il 9 gennaio 1439 era stato infatti presentato al Consiglio dei Rogatori un modello in legno (n. 62) del Palazzo. Onofrio viene nominato per la prima volta in relazione al Palazzo il 7 gennaio 1439 (n. 63). Bellus, che all’atto della firma del contratto, aveva ricevuto 75 ducati, diresse probabilmente i lavori della fontana soltanto per un anno; il 13 agosto 1439 il Consiglio dei Rogatori ingiunse infatti ad Onofrio di continuare i lavori dell’acquedotto (n. 64). Cosi il primo settembre 1439 Onofrio personalmente concluse con Radosav Stipković un contratto per l’esecuzione entro la fine di dicembre di quell’anno degli archetti posti lungo l’orlo superiore del serbatoio (n. 23). Anche la cupola, con il suo coronamento, venne costruita molto probabilmente prima che venissero realizzati gli archetti. Sappiamo perö che al tempo della descrizione del Diversi essa non esisteva, ma che venne certamente completata entro il mese di gennaio 1441, quando Onofrio ricevette il saldo del pagamento.
Nel 1446 venne collocata sulla fontana la lapide con l’epigrafe di Ciriaco d’Ancona, che celebra Onofrio (n. 65). Per la sua forma e funzione di serbatoio la Fontana Maggiore rappresenta una particolaritä in ambito medi-terraneo. Gli esempi piü prossimi potrebbero essere la fontana gotica di Teano in Campania (fig. 16), che nella parte centrale cinta da colonnine e archetti ricorda la fontana di Ragusa, e la Fontana di Rosello presso Sassari, risalente perö solo alla fine del XVI secolo (fig. 17).
Le ricerche fin qui condotte sollevano anche altri problemi. Le istruzi-oni contenute nel contratto per la Fontana Maggiore fanno spesso riferimento alla colonna di Orlando scolpita nel 1418 da Bonino da Milano e collocata in mezzo alla piazza davanti alla chiesa di San Biagio, ma non corrispondono in alcun modo all’aspetto attuale del monumento. La colonna di Orlando fu abbat-tuta dal vento nel gennaio del 1825. Quando fu ricollocata nella seconda metä del 1878, essa cambiö forma e posizione. Prima stava in mezzo allo Stradun (figg. 6, 15) volta verso est, nel 1878 venne invece posizionata in direzione nordest, nel punto in cui l’asse della facciata della chiesa di San Biagio s’incrocia con quello del portale della Guardia civica. Quando fu rimessa a posto, vennero restaurate le parti danneggiate (il braccio, lo scudo), fu aggiunta un’epigrafe a ricordo dell’avvenimento, vennero chiuse le aperture quadrangolari ai lati della testa. Andarono inoltre disperse alcune parti originali (ma ciö potrebbe essere successo anche prima). Cosi nel contratto per la Fontana Maggiore sono men-zionati i »babuini«, le colonnine e gli archetti, che dovevano essere uguali a quelli della colonna di Orlando. Infatti le colonnine del Orlando sono menzionate anche nella descrizione di Francesco Maria Appendini del 1802 (n. 18).
In alcuni documenti finora inediti, riguardanti la costruzione dell’acquedotto e della fontana, viene fatto il nome di Jacopo Venusio Correr,
90
O
3 raz - novak klemencic 57-91   03/11/2003  12:07^  Page 91
:07_
RAZPRAVE
che finora conoscevamo nella sua qualitä di protomagister della cattedrale di Curzola (Korčula), di esecutore di alcuni lavori minori su quell’isola (tra il 16 luglio 1441 e il 1449, nn. 55-58) e di costruttore della cisterna di Sebenico (Šibenik) (contratto del gennaio 1447, n. 59). La sua presenza a Ragusa risulta documentata per la prima volta il 3 settembre 1438 (n. 53), per l’ultima il 23 novembre del 1439: ciö significa che egli e arrivato a Curzola passando per Ragusa. E forse era addirittura anche uno dei »magistros qui venerunt de par-tibus Appulee«, che il Consiglio dei Rogatori aveva permesso al Rettore a al Consiglio Minore di salutare; costoro avrebbero costruito la volta dell’arsenale, convogliato l’acqua in cittä ed eseguito ancora altri lavori (n. 60).
Didascalie:
1.   Onofrio di Giordano della Cava, Fontana Maggiore (1438-1441), Ragusa (Dubrovnik)
2.   Onofrio di Giordano della Cava e Pietro di Martino da Milano, Fontana Minore (1440-1442), Ragusa (Dubrovnik)
3.   Ricostruzione dell’aspetto originario della Fontana Maggiore, secondo Hans Folnesics (Folnesics 1914, cit. n. 3, p. 93)
4.   Onofrio di Giordano della Cava, Fontana Maggiore (1438-1441), Ragusa (Dubrovnik), ricostruzione dell’aspetto originario, senza l’abbeveratorio per i caval-li (disegno di Igor Sapač)
5.   Cane, probabilmente dalla Fontana Maggiore, lapidario della Societä degli amici delle antichitä di Ragusa (Društvo prijatelja dubrovačke starine)
6.   Posizione originaria della Colonna di Orlando, Plan der k. k. Festung Ragusa samt Vorstaedten, 1824 (Vienna, Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Genie- und Planarchiv, Inland CIII Env. C1 a) Ragusa Nr. 1a)
7.   Complesso dell’ex-convento di S. Chiara con la Fontana Maggiore, Plan der k. k. Festung Ragusa samt Vorstaedten, 1824 (Vienna, Österreichisches Staatsarchiv, Kriegsarchiv, Genie- und Planarchiv, Inland CIII Env. C1 a) Ragusa Nr. 1a)
8.   Planimetria della Fontana Maggiore di Lorenzo Vitelleschi del 1827 (Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. 28)
9.   Sezione della Fontana Maggiore di Lorenzo Vitelleschi del 1827 (Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. 28)
10.   Disegno della »Fontana coperta« di Lorenzo Vitelleschi del 1827 (Vitelleschi 2002, cit. n. 27, p. XXVIII)
11.   Josef Lippert, Fontana Maggiore, Ragusa (Dubrovnik), 1880, Museo dell’arte grafi-ca, Rogaška Slatina, collezione Dubrovnik
12.   Fontana Maggiore in una stampa ottocentesca (Gelcich 1884, cit. n. 2, p. 54)
13.   Fontana Maggiore con il muro dell’arsenale francese (Dudan 1921, cit. n. 8, fig. 122)
14.   Dubrovnik prima del terremoto del 1667 (piü tarda copia variata, tratta da De Bellis, cf. fig. 15), Convento dei francescani, Ragusa (Dubrovnik)
15.   Antonio De Bellis, Madonna con i ss. Biagio e Francesco e la raffigurazione di Dubrovnik prima del terremoto del 1667 (ca. 1657/1658), particolare, Convento dei domenicani, Ragusa (Dubrovnik)
16.   Fontana gotica a Teano vicino a Capua
17.   Fontana di Rosello vicino a Sassari
91