Hrvaiska seljački stranka P3d zakonom o zašžiti države. <tadni, prečudni so daravi, ki jih PaSič-Pribi&vi<5eva vlada poklanja ljudstvu. Od njega zahtevaSgramne davke in dajatve, pravice pa mu krati in jemlje, kjer ie morc. Dar te vrste je sedanje vlada naklonila hrratskemu ljudstvu kot božično darilo. To ie razpust Hrvatske republikanske seljačke stranke. VLad a zastopniki sicer hilijo izjavljati, da z razpustom stranie hočejo zadeti samo Radiča. ne pa tudi hrvatskega naroda. Izgovor je jalov. Radičeva stranka |"e sedaj zastopnica hrvatskega naroda, naj je to komu ijubo ali neljubo. Radiču med Hrvati ni bilo treba naporne in velike agitacije, Pašič in Pribičevič s svojim eentralizmom in beograjsko nadvlado nad hrvatskim narodom sta bila med jHrvati največja priganjača za Radifevo stranko. Njuua zasluga je, da se sedaj med hrvatskim narodom ne more uveljaviti nobena druga stranka, kakor Radičeva. Razpustiti in zabraniti Radičevo stranko, pomenja sedaj oropati hrvatski narod ojegove polilične organizacije in politične svobode. V torek pred božičnim praznikom je vlada na seji imntstrskega sveta storila sklep, da se Hrvatska seljačka stranka razpusti ter da se Radič s svojo stranko stavi pod zakon o zaščiti države. Tudi druge države imajo svoj zaščitni zakon. Toda nobena država ne uporablja tega zakona lako kakor naša dižava, odnosno vlada naše države zoper njej neljube stranke. Zakon o zaščiti države je zadel komunistično stranko, ki je pri nas zakonito zabranjena. Kar dovoljuje Anglija, Francija, Nemčija, oehoslovaška in druge kultume države, to pri nas komunistični stranki ni dovoljeno: na solnce ne sme, samo nevidno in ne-slišno pod zemljo sme delati, rovati in kopali. Ali je to boljše za državo, kakor pa delo o belem dnevu in pod feontrolo javnosti, to prepuščamo v razsodbo tako pacnetnim državnikom, kakor so sedanji vlastodržci. Usoda komunistične stramke, ki je razpuščena in zabTanjena. je stdaj dolotena tudi Radičevi stranki. Kot razlog navajajo gospodje, ki so sedaj v Beogradu na vladi, zvezo Radiča z ruskimi boljševiki. Kakor znano, je Radič meseca julija 1924 bil v Moskvi. Ni bil ne prvi ne zadnji inostranski politik, ki je napravil boljševikom v Moskvi obisk. Pred njim je bil sedanji francoski minsitrski predsednik Herriot, za njim so prišli in bodo prišli drugi. Francoski vladi oikdar ni prišlo na misel, da bi opozicijonalnega voditclja Herriota zavoljo njegovega obiska v Moskvi slavila pod zakon in pod ključ. Zgodilo se je to, da je pri francoskih \olitvah opoz-cija pod Herriotovim vodstvom zmagala ter da je Herriot mesto v ječo odšel v palačo francoskega ministrskega predsednika. Kot predsednik francoske vlade je Kerriot pred četrtletjem pri7.nal rusko sovj«tsko vlado. Ako bi Herriot bil roditelj opozicije v naši državi, bi sedaj sedel v ječi ter pihal &ašo. Radičev obisk pri boljševikili v Mosk\'i je imel po Radičevi izpovedi namen dajati izraza čustvu slovanske vzajemnosti. Svoje stranke Radič, ikakor je sam izjavil, ni priklopil tretji delavski internacijonali (menarodni zvezi), marveč samo seljački (kmetski) internacionali (mediiarodni zvezi). Ni sprejel ne komunističnega pro- grama ne načLna boja in postopanja, marveč je ohranil ]>rogram in delovni načrt svoje hrvatske seljačke stran- ke. Doslej je Pašič-Pribičevičeva vlada sklenila uporabo zakona o zaščiti države proti Radiču in njegovi stranld ter razpust stranke. jKakšne posledice bo imel ta sklep? Vladini listi smatrajo kot gotovo, da bo Hrvatska republikanska seljačka stranka razpuščena, da bodo njeni listi ustavljeni; da bodo konfiscirani arhiA*i stranke, njene pisarne in poslovalnice pa zapečatene; da bode uvedeno postopanjc proti vsem tistim članom stranke, ki so dokazano vršili agentsko in eksponentsko službo za boljševike, odnosno vedeli za Radičeve in njegovih tovarišev namere. Postopanje proti tem voditeljem se bo vršilo pred redniml sodišči, ki imajo o prijavljenih slučajih postopati v smislu čkna 19 zakona o zaščiti <lržave pred vsemi drugimi kazenskimi slučaji: da bodo kandidatne liste jHRSS za bodoče skupščinske volitve razveljavljene; da bodo razpuščene vse javne korporacije, v katerih bi bil vpliv HRSS odločilen in merodajen. V zvezi s temi odloČitvami je pričakovati, da bodo kompromitirani glavni voditelji HRSS v najkrajšem času aretirani ter izročeni sodiščem, ki naj postopajo proti njim po zakohU o zaščiti države. Namen, ki ga ima sedanja vlada s svojimi ukrepi proti Hrvatski seljački stranki, je očividen. S«danji vlastodržci pa se motijo, ako menijo, da bodo s tem strli odpor jhrvatskega naroda in njegovo borbo za pravo samoodločbe in za enakopravnost v državi.