1 Dne 29. novembra 1930 je minulo 465 l&t, odkar je izvršil zdravnik na telesu eno najbolj težavnih operacij: odstranitev notraj'nih karrmov. V drugi polovici 15. stoletj^a je živel v majhnem francoskem mcstu Juvisi podeželski zdravnik Germain Colot. Bil je priden ter nadarjen mož, ki je delal razne poskuse, da bi se povspel do uspehov na polju kirurgije. Sreča mu je bila mila, po dolgotrajnem prizadovanju je razvozljal zagonetko, kako odstraniti iz človeškega telesa s pomočjo noža kamenje, ki povzroča neznosnc bolečine. Zdravniku je samo še manjkala priložnost, da bi svojo iznajdbo tudi lahko praktično pokazal. Pa kedo bi se naj bil upal tedaj zdravniku.za poskušnjo pod nož! Na kamnih oboleli so rajši trpeli peklenske muke, nego da bi se bili podvrgli operaciji. Zdravnik Colot ]q prišel nekoč v Pariz, da bi marsikaj nakupil za svojo domačo apoteko. V prodajalno za zdra vila je pridrvel pariški rabelj in _ahteval za enoga od zaprtih čudežne vode, ker kriči iz polnega grla in trdi, da ima v trebuhu kamne. Zdravnik je krvniku zagotavljal, da je čudežna voda za obkladke sleparija. Naj pusti njega v ječo, da bo bolnika preiskal in mu tudi z nožem odstranil kamne. In ker je prejel ječar še napitnino, sta bila z zdravnikom kmalu pri bolniku, ki je neznansko tulil in trdil, da so že tudi drugi zdravniki ugotovili, da trpi na kamnih, ki mu tičijo bogznaj kje v notrajnosti trebuha. Kaznjenec je bil lovski tat in Colot je ugotovil kamenje. Po prepoznanju bolezni je zdravnik razložil bolniku, naj se odloči: Zaradi lovske tatvine bo itak umrl črez par dni pod krvnikovo roko. Ako pa dovoli njemu, mu bo on odstranil z nožem kamne in povrh mu še bo izposloval pomiloščenje pri kralju. Samoobsebi umevno jo, da se je smrtl zapisani odločil za zdravnikov predlog. Koj za tem se je podal Colot k fran^"''¦0-11 kralju I.udviku XI., mu razložil zadevo s svojo iznajdbo in ga zap;._il _a pomiloščenje kaznjenca, ako mu res ne umrje pod nožem. Ko sl je ogledal kralj vse za ope.acijo potrebno instrumcntc. je vzel papir in lastno ročno pomilostil lovskega tatu, če bo prestal operacijo. Drugi dan je prišel Colot v jetnišnico s tremi pomagači. Kaznjenca so položili na mehko ležišče in ga prenesli iz ječe v svetlo sobo. Pomočniki so bol niku zvezali roke ter noge in ga tiščali z vso silo na posteljo. Zdravnik je izvršil operacijo med nepopisnioa kri čanjem bolnika. Med krvavim poslom je opravljal benediktinec molitve. V predsobi, kjer se je vršila operacija, je bilo zbrano vse polno obeinstva: razni znanstveniki, zdravniki, menibi in vitezi, ki so poslušali skozi zaprta vrata grozno tulenje bolnika. Vse je čakalo s strahom na izid rezanja po človeškem trebuhu. V primeroma kratkem času je odprl Colot vrata. Njegov obraz je bil rdeč, pot mu je curljal s .ela. Držal je nož v okrvavljoni roki in rekel: »Posrečilo se je, bolnik je ostal pri življenju, je rešen gTOznega trpljenja in bo zapustil Pariz kot — prost mož.« Vse je častitalo zdravniku in poseben odposlanec je javil posrečenje operacije kralju. Lovski tat je res popolnoma ozdravil in Colot je dobil dovoljenje za izvrševanje opisane operacije, koje tajnosti ni izdal svojim stanovskim tovarišem. Colot je ohranil vršenje cperacije kamnov le za člane svoje rodbine. Za njim je bil nastavljen od kralja Henrika II. Lovrenc Colot kot kraljevi rezač kamnov in tajnost te operacije je ostala v družini Colot do Franca, ki je umrl leta 1706. Colotom je sledil glede operacije kamnov Tolet, a tedaj je žs znanost toliko napredovala, da je postala Colotova tajnost znana vsem boljšim kirurgom.