zanimiva ZAČASNA REŠITEV—Zaradi rekonstrukcije in razširitve brniškega letališča so ob pristajalni ploščadi postavili dva velika šotora, pod katerima delajo posamezne službe
Leto XXVI. Številka 39
Jotanovitelji: obč. konference SZDL in Tnice' KranJ. Radovljica, Šk. Loka ® Tržifi — Izdaja CP Gorenjski tisk ^anj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin Učakar

Kranj, sreda, 23. 5. 1973 Cena 70 par
^ List izhaja od oktobra 1947 kot tednik. I Od 1. januarja 1958 kot poltednik. ' Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko. Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah
Ha silo socialistične zveze delovnega ljudstva za gorenjsko
Kranjska šola vir novih idej
Ustanovno skupščino Višje šole za organizacijo dela je pozdravil v predsednik republiške konference SZDL Mitja Ribičič
Pokanju je bila v ponedeljek do-Upr e osnovi sklenjenih samotan sporazumov z 41 delovnimi U8tan1Zacijami 'zv°l'tvi delegatov za 0!;0Vn.a seja skupščine Višje šole udelennizacM° dela- Skupščine se je k°nfer	Predsednik republiške
socialistične zveze Mitja rekel h • v Pozdravnem govoru vanj' ^r«njska šola pri povezovanju \ 80sPodarstvom in uveljav-odno er razvijanju samoupravnih v>sokn8Vin,arec^a naJve^ mec* našimi šolskimi zavodi. Zaželel je
skupščini in vodstvu šole, naj bo ta šola še naprej stalen in sVež izvor novih idej.
Na področju povezovanja z gospodarstvom je namreč Višja šola za organizacijo dela doslej dosegla pomembne rezultate. Samoupravne sporazume za skupno upravljanje in zagotovitev pogojev za izobraževanje strokovnjakov organizacije dela je doslej podpisalo 41 podjetij. Število podpisnikov pa se bo še povečalo, saj v številnih delovnih organi-
zacijah podpirajo sedanjo in bodočo usmeritev šole.
Na današnji ustanovni seji skupščine so republiški skupščini priporočili, da sprejme dopolnitev zakona za preosnovanje višje šole v visoko z dvostopenjskim študijem. Hkrati so predlagali republiškemu sekretariatu za prosveto in kulturo, da se za diplomante te šole uvede naziv inženir organizacije (po prvi stopnji) in industrijski pedagog (po drugi stopnji).	A. Z.
Ukrepi za ustalitev cen
eza bo vplivala na zvišanje življenjskih stroškov do 4,11 odstotka, 0 decembra letos pa lahko življenjski stroški narastejo do 15 odstotkov
2Ve«he I-teden 80 Predstavniki Publiftl?u Uvršnega sveta ter rednih in Pokrajinskih izdali d »vetov v Beogradu podpi-6«vanf.rbe.,?i dogovor o uresni-Podpi;, Politike cen za letos. Po ln cenG v?. zvezni sekretar za trg 8e ip ;k,ola Stojanović izjavil, Hal	končal pomemben
p°litik. e v 2vezi z razpravo o »»amrei CeJl v Ie*u 1973. Dogovor ke jn obvezuje zvezo, republi-Ul>e8ničPokrajine, da zagotovijo cen. T»tVan^e 8Prfejete politike lahko cene decem-?®cemk* , odstotkov višje kot tki Pa n ni» živlJenjski stro-15 8mejo narasti za več
A0 odstotkov.
Rast cen, ki so v pristojnosti zveze, bo letos vplivala na zvišanje življenjskih stroškov do 4,11 odstotka, republike, pokrajine in občine pa bodo nadzorovale 47 Odstotkov skupne vrednosti proizvodov in storitev, ki vplivajo na življenjske stroške. Zdaj bo torej treba poskrbeti, da ne bi presegli okvirov, ki so bili sprejeti z dogovorom.
Pri določanju življenjskih stroškov, ki so v pristojnosti republik, pokrajin in občin, je predvidena naslednja rast cen: industrijsko-neprehrambenih izdelkov do 4,5 odstotka, stano-vanjsko-komunalnih storitev do 12,3 odstotka, obrtnih storitev
8,7, železniškega potniškega prometa 20,8, mestnega prometa 13,2, električne energije v distribuciji 18, cestnega prometa pa do 15,5 odstotka. Pri določanju rasti pa je tudi upoštevano povečanje cen izdelkov, ki so v skupni pristojnosti zveze, republik in pokrajin. To so kmetijski pridelki, ki naj bi se zvečali za 13 odst.
Izvršni sveti republik in pokrajin bodo določili režim neposredne družbene kontrole cen za električno energijo, osnovni gradbeni material (razen cementa) in za potniški železniški in cestni promet. Cene za vse vrste potniškega prometa se lahko povečajo s 1. junijem.	A. Ž.
• IZBIRA PO VASEM OKUSU
Za poletno sezono — izberite poceni in lepo otroško, žensko in moško konfekcijo
KRANJ
VSE ZA PLAŽO IN KOPANJE
PLETENINE
KOZMETIKO
POTREBŠČINE ZA LOV, RIBOLOV KAMPING IN
OSTALE ŠPORTNE REKVIZITE
na naših oddelkih veleblagovnice GLOBUS — Kranj in ostalih poslovalnicah v Kranju, Tržiču^ na Jesenicah, Bledu, v Škofji Loki, Žireh, Gorenji vasi in Metliki
► IZBIRA PO VAŠEM OKUSU«
Kup ukradenih tranzistorjev
Kriminalisti Uprave javne varnosti v Kranju že nekaj časa raziskujejo kazniva dejanja, ki jih je zagrešil Valter Fajfar, star 32 let, iz Sebenj. Fajfar je sedaj v preiskovalnem zaporu. Kriminalisti so za sedaj razjasnili 20 kaznivih dejanj, katerih je Fajfar osumljen, vendar pa število še ni dokončno. Fajfar je po poklicu elektrotehnik, vendar zadnje čase ni bil redno zaposlen. Lani decembra je odšel za nekaj časa na delo v Zah. Nemčijo, vendar se je čez čas vrnil. Priložnostno je popravljal električne aparate, vendar se je tudi zgodilo, da si je aparat enostavno prisvojil. Ljudem je govoril, da je v službi na RTV. Prodajal je tudi tranzistorje, magnetofone in podobne reči, za katere je kupcem zagotavljal, da jih je prinesel iz Nemčije, v resnici pa so bili ukradeni pri vlomih v avtomobile. Kot že rečeno, je nekaj kaznivih dejanj že pojasnjenih, pri preiskavi pa so našli pri Fajfarju še kup teh aparatov, za katere sumijo, da so ukradeni, lastniki pa niso znani. To so: kasetni magnetofon rama, magnetofon madžarskega izvora, tranzistor schaub-lorenz, radio tranzistor blaupunkt, kasetni magnetofon z radiom comet, kasetni tranzistor jvc-nivico in snemalna kamera češkoslovaške izdelave.
Lastniki teh predmetov se lahko oglase na UJV Kranj vsak delavnik dopoldne, UJV Kranj pa naproša občane, ki bi karkoli vedeli o dejanjih Valterja Fajfarja, da to na kakršenkoli način sporoče.
I j \x bi le jna
m eš a, n. i c a,
špeceriDa
Iskrin novi obrat
V ponedeljek, 21. maja, zjutraj je 51 delavcev začelo delati na liniji žičnih oblik v novem Iskrinem proizvodnem obratu na La-borah. V naslednjih dneh se bo v novi obrat preselila še proizvodnja drugih sestavnih delov klasičnih central. Sredi. naslednjega meseca pa naj bi v novem obratu tudi stekla proizvodnja elektronskih telefonskih central. Slovesna otvoritev novega obrata, kjer I bo zaposlenih 650 delavcev, bo 28. julija.
Naročnik:
p
I. sejem sredstev za obrambo in zaščito od 25. do 30. V. v Kranju
_ Demonstracija gašenja požarov in prve pomoči, predvajanje filmov_
n
Prečiščeno besedilo oziroma nova ustava
Predsedstvo ZKJ in predsedstvo SFRJ sta na skupni seji razpravljala o drugi fazi ustavnih sprememb. Uvodno besedo na seji je imel predsednik koordinacijske komisije ustavne komisije zvezne skupščine Edvard Kardelj. Rekel je, da so ustavne spremembe prve in druge faze zelo obsežne tako po vsebini kot po obsegu. Prav zato je ustavna komisija- sklenila, da predlaga prečiščeno besedilo ustave oziroma bolj preprosto novo ustavo.
Odpravljen odlok o maksimiranju
S podpisom dogovora o uresničevanju politike cen za letos je praktično odpravljen odlok o maksimiranju cen vseh proizvodov in storitev. Dogovor predvideva, da bodo ZIS in republiški ter pokrajinski izvršni sveti vodili politiko in hkrati ukrepali na področju delitve, denarnih in kreditnih odnosov, davčne politike, zunanjetrgovinske menjave, carinske zaščite in podobno.
Zakon na preizkus
Delegati slovenskih občin so podprli osnutke zakonov o kmetijskih zemljiščih, o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev. Za zakon o kmetijskih zemljiščih pa so predlagali, da bi ga še pred sprejetjem poskusno izvajali v eni izmed občin in tako zbrali koristne izkušnje za njegovo kasnejšo uveljavitev v praksi.
6-odstotne obresti
Svet guvernerjev narodnih bank je v soglasju z zveznim izvršnim svetom sprejel sklep o obrestni meri za kredite, ki jih dajejo poslovnim bankam in določenim končnim porabnikom iz sredstev primarne emisije. Narodna banka Jugoslavije in narodne banke republik in pokrajin bodo dobivale na leto 6-odstotne obresti. Sklep bo začel veljati v petek.
Ni več opravičila
»Ni več opravičila za administrativno intervencijo federacije glede osebnih dohodkov,« je rekel sekretar ZSJ Marijan Rožič na seji komisije sveta ZSJ za družbenoekonomske odnose. Zveznemu izvršnemu svetu so predlagali, da julija odmrzne osebne dohodke.
Dvajset let Gorenja
V	tovarni gospodinjske o-preme Gorenje v Velenju so proslavili 20-letnico obstoja. "Zborovanja se je udeležil tudi predsednik ZKS Franc Popit. Slavnostni govor pa je imel direktor podjetja Ivan Atel-šek. 1953. leta je 11 zaposlenih v podjetju ustvarilo 85 tisoč dinarjev dohodka, lani pa 5634 zaposlenih milijardo 690 milijonov dinarjev.
Mladi na Kozjanskem
Na gradbišče mladinske delovne akcije pod naslovom Kozjansko 73 je v nedeljo prispela prva skupina letošnjih brigadirjev. Mladi iz vse Slovenije bodo gradili šest kilometrov dolg odsek ceste. Slovesnosti ob začetku delovne akcije so se udeležili tudi Ser-gej Kraigher, dr. Jože Brilej in Zdravko Krvina.
Kurirčkova pošta na cilju
V	soboto je prispela na republiški odbor ZZB NOV letošnja kurirčkova pošta s pozdravi predsedniku Titu za 81. rojstni dan. Pošto je prevzel predsednik Janko Rudolf. Čestitke s pozdravi predsedniku Titu bo ponesla posebna delegacija petih pionirjev v Beograd.
o l m csfc
c J8L#
Predsednik Tito z ženo Jovanko je po več kot tritedenskem bivanju v Sloveniji, kjer je bil na oddihu na Brdu pri Kranju, v nedeljo popoldne s posebnim letalom odpotoval z brniškega letališča v Beograd. Med drugimi so se na letališču od njega poslovili Sergej Kraigher, Franc Popit, inž. Andrej Marine in Slavko Zalokar. —A. Ž. — Foto: F. Perdan
Lesnina Ljubljana
trgovsko podjetje
delovna enota Kranj
Oglašamo naslednja prosta delovna mesta:
1.	prodajalce v trgovini pohištva
3	delovna mesta
2.	delavca v skladišču pohištva
1 delovno mesto
3.	vajence v trgovini pohištva
4	delovna mesta
Nastop službe je možen takoj.
Pogoji za zasedbo delovnih mest:
pod 1.: kvalificiran trgovec ali tehnik — lesnoindustrijske smeri ali oblikovalec
pod 2.: fizična sposobnost in odslužen vojaški rok pod 3.: uspešno končana osemletka
Prijave pošljite na naslov: Lesnina, Titov trg 5 Kranj.
Lepa počastitev 20-letnice turističnega društva Besnica
V soboto, 19. t. m., je bila v domu družbenih organizacij v Sp. Besnici izjemno uspela prireditev v počastitev dvajsetletnice, domačega turističnega društvao Vsa prireditev je
Naklanska mladina
Šele nekaj mesecev je tega, ko je bila v Naklem ustanovljena mladinska organizacija, vendar so se prvi rezultati njihove aktivnosti že pokazali. Na začetku sta mladim priskočili na pomoč krajevna organizacija socialistične zveze in krajevna skupnost, potem pa so organizirali mladinske plese. Mladi pa so se vključili tudi v obnovo kulturnega doma in v akcijo za očiščenje kraja. Ob prazniku OF in-1. maja pa so pripravili kulturni program in taborni ogenj ter na prireditev povabili borce in druge. V prihodnje nameravajo še tesneje sodelovati z družbenopolitičnimi organizacijami na terenu pri raznih akcijah.	I. Voglar
48 Dupljancev dalo kri
Osnovna organizacija rdečega križa Duplje, ki ima 295 rednih in 7 podpornih članov, je letos organizirala krvodajalsko akcijo, za katero se je prijavilo 48 vaščanov. Predsednik osnovne organizacije RK je Peter Jošt. Organizacija je letos del denarja od članarine namenila za proslavo dneva žena, del pa so namenili za krvodajalstvo in za revnejše otroke. Vodstvo organizacije upa, da bo naslednja krvodajalska akcija še uspešnejša. Sicer pa imajo tudi v Dupljah dva vaščana, ki sta že 15-krat darovala kri. To sta Dora Smolej in Anton Fende. Precej članov RK pa je darovalo kri že več kot petkrat.	J. Kuhar
izzvenela kot kvaliteten kulturni večer. Saj je nastopil z vrsto dobro naštudiranih pesmi mešani in moški pevski zbor pod vodstvom Ivana Kozjeka, folklorna skupina iz Ne-milj (ki so turistično povezane z Besnico) pod vodstvom Jožeta Šolarja pa je izvedla venček starih gorenjskih plesov. Naj omenim, da je prav ta skupina nedavno zastopala Slovenijo na Dunaju pri odkritju spominske plošče čebelarju Antonu Janši ob 200-letnici njegovega rojstva.
Po kulturnem delu je prišel na vrsto »kviz«, pri katerem so mladinci iz Spodnje in Zgornje Besnice ter iz Nemilj pokazali svoje temeljito znanje iz zgodovine domačega kraja, iz zgodovine NOB na besniškem in nemiljskem področju in poznavanje krajevnih turističnih zanimivosti.
Celotna prireditev, je bila prav primer, kako uspešno se da združiti kulturna in turistična prizadevanja.
Podrovničan
Aktivnost kluba zdravljenih alkoholikov Radovljica
Klub zdravljenih alkoholikov v radovljiški občini sodi med najaktivnejše organizacije. Razen rednih posvetov in vzgojnih predavanj člani kluba prostovoljno opravljajo tudi številne druge naloge. Tako pridobivajo nove člane, prirejajo strokovna predavanja, opravljajo patronažno službo, se zavzemajo za boj proti alkoholizmu in se vključujejo v razne dejavnositi rdečega križa. Posebno aktivni so pri krvodajalskih akcijah. Pred nedavnim se je udeležilo odvzema krvi 40 članov kluba in njihovih svojcev. V začetku maja pa so organizirali tudi skupinski obisk Koroške, kjer so se udeležili proslave 70-letnice obstoja KPD Globasnice.	JR
kranj
Pri občinski konferenci socialistične zveze bo danes popoldne prva seja
, _ odbora za pregled ponudb in sestav®
predloga za razdelitev sredstev za posebne akcije krajevnih skupnosti. Na seji bodo pregledali prijave na razpis za razdelitev posebnih sredstev krajevnih skupnostim iz občinskega proračuna za letos. Razpis je bil odprt do 15. maja-
Pri občinskem sindikalnem svetu so prejšnji in ta teden potekale razprave o stanovanjski problematiki. Jutri popoldne pa bo o pravilniku o gospodarjenju z združenimi sredstvi za usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in o predlogu sestave samoupravne stanovanjske skupnosti razpravljal še občinsKi sindikalni svet.
Komisija za podeljevanje nagrad občine Kranj naj bi jutri popoldne obravnavala predloge za podelitev nagrad kranjske občine za letos.
Predsednik kranjske občinske skupščine je za jutri popoldne sklical sejo obeh zborov skupščine. Odborniki bodo med drugim razpravljali o več zaklju nih računih; tako o zaključnem računu temeljne izobraževalne skupnosti in sklada za otroško varstvo, o zaključnem računu kulturne skupnosti, zakljuC' nem računu davčnega knjigovodstva in zaključnem računu lanskega skega proračuna. Razen tega bodo razpravljali in sklepali še o družben®1" dogovoru o višini dohodkov, ki jih lahko pridobijo iz izvirnega priliva ali n» osnovi samoupravnega sporazuma za kritje dogovorjenega obsega dejavnos za letos in o družbenem dogovoru o merilih in pogojih, pod katerimi lanK občinska skupščina zahteva od občanov, da na poziv predložijo podatke svojem premoženju in o načinu pridobitve.	A. Z.
Danes popoldne se bosta sestala oba ^^[^[T^Tj j j	zbora občinske skupščine. Podobno
■■■■■iMBJUMUlIH kot jutri na kranjski seji skupščin^ bodo tudi radovljiški odborniki razpravljali in sklepali o družbenih dogovorih o višini dohodkov za kritje dogovorjenega obsega dejavnosti za letos in o n}®' rilih in pogojih, ko občinska skupščina lahko zahteva, da občani predlog podatke o višini premoženja in o pridobitvi. Razen tega pa bodo na pravljali še o zaključnih računih gospodarskih organizacij za minulo l®1?' nadalje o poteku zimske turistične sezone in o problematiki šolstva v občin •
Radovljica, 22. maja — Pri občinski konferenci.socialistične zveze sej® dopoldne sestala komisija za družbenopolitični sistem in spremembo statut občine. Razpravljali so o bodoči organiziranosti v občini. — Opoldne pa se j sestala komisija za proslave. Člani komisije so obravnavali program prosla za občinski praznik.
Jutri popoldne bo v Bohinju seja občinskega odbora sindikata delavc®^ storitvenih dejavnosti. Govorili bodo o organizaciji sindikatov in bodoči nalogah ter o delu osnovnih organizacij sindikata zaposlenih v zasebni obrti. __A. Z.
Poleg današnje dekliščine, ki okviru največje slovenske turista* MMI^MBMMMHMIlMMHiBMI no-folklorne prireditve Kmečka on* cet prirejajo loški turistični delavci in ki nedvomno predstavlja osrednj dogodek tedna, bo jutri, v četrtek, 24. maja, ob 18. uri popoldan v dvoran Loškega gledališča na Spodnjem trgu srečanje mladih literatov iz vsen gimnazij Slovenije. Od kulturnih dogodkov velja omeniti še sobotni veČern slavnostni koncert glasbene šole Škofja Loka (prav tako v dvorani n Spodnjem trgu), medtem ko domači TVD Partizan za petek, 25. popoldan pripravlja na telovadišču v Puštalu veliko telovadno akademij0'., kateri sodelujejo cicibani, pionirji in mladinci, včlanjeni v to najb°'J množično telesnovzgojno organizacijo v občini, (-ig)
V ponedeljek se	v Tržtf^
g j	seminar za	člane ZK, ki f>
organizirata občinska konferenc ZKS in Delavska univerza Tržič. Seminar bo končan v petek, 25. maja. Ser«1' naristi se sestajajo vsak dan med 16. in 20. uro. Program seminarja je obse«• Novi člani ZK se seznanjajo s statutom ZK in organiziranostjo komunist« v tržiški občini, z organizacijo splošnega ljudskega odpora po krajevnih sk"F nostih, z avantgardno vlogo ZK in vlogo mladih ter z ustavnimi dopolnili ustanavljanjem temeljnih organizacij združenega dela. Na zaključku sem,, narja bodo novosprejeti komunisti izpolnili posebno anketo, s katero * . občinska konferenca ZKS zvedeti, na katerih področjih dela se želijo uaej stvovati. Jeseni bo organizacija ZK iz Tržiča organizirala spet podoo seminar.
V nedeljo se je končal v mladinskem domu v Bohinju seminar za vodstv* mladinskih aktivov na osnovnih šolah in v krajevnih skupnostih in za spe alizirane mladinske organizacije iz tržiške občine, ki ga je organizirala obci ska konferenca Zvez« mladine Tržič. Prihodnjo soboto in nedeljo pa ses do podobnega seminarja v Bohinju udeležili člani vodstev aktivov ZMS v dei°
nih organizacijah tržiške občine. "J*4 _____________
S
Zavarovalnica Sava — PE Kranj
objavlja prosto delovno mesto
snemalca zavarovanj družbenega * sektorja.
Pogoji:
višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in tri leta delovnih izkušenj ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in šest let delovnih izkušenj. Stanovanja ni na voljo. Objava velja do 31.5.1973.
Kandidati naj svoje pismene vloge z dokumentacijo o strokovni izobrazbi in s kratkim življenjepisom pošljejo na naslov: Zavarovalnica Sava — PE Kranj, Splošni sektor — Kranj, Oldhamska cesta 2.	,	^
Blejski upokojenci so zborovali
Prejšnjo nedeljo je bila redna letna konferenca društva upokojencev na Bledu. Pregledali so delo društva in se pogovorili o načrtih za prihodnje. Sklenili so, da bodo letos za člane organizirali štiri izlete. Avgusta bodo pripravili izlet na Grossglockner, septembra pa v Logarsko dolino. Razen tega so se na srečanju dogovorili, da bodo znesek za samopomoč povečali od tri na pet dinarjev na leto.
Precej so razpravljali tudi o preselitvi iz sedanjih društvenih
prostorov. Stavbo, v kateri svoje prostore, bodo namreč zar preureditve Bleda porušili. bodo dobili drugo, kjer bpdo laž® bolje organizirali društveno nje, hkrati pa pridobili tudi ne novih stanovanj za svoje člane. jtj
Ob tej priliki so se želeli seznan tudi z novim pokojninskim za v0 ■nom. Zal pa so morali to razprt preložiti, ker na njihovo konfere ni prišel predstavnik Komunain & zavoda za socialno zavarovanje.
J. Valant
Aktiv vodilnih članov ZK Gorenjske
Sekretar medobčinskega sveta zveze komunistov za Gorenjsko Martin Košir je za jutri dopoldne sklical aktiv vodilnih članov ZK iz vseh gorenjskih občin. Na zboru bodo ocenili uresničevanje stališč iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ ter 29. seje CK ZKS. Pogovorili se bodo tudi o nalogah, ki so pred komunisti po 4. seji zveze
komunistov Slovenije in komunistov Jugoslavije. ° ^ tega pa nameravajo tokrat 0 .j, niti tudi uresničevanje ustav dopolnil, ki se nanašajo na u jj navijanje temeljnih organi*: , združenega dela, utrjevanje * jevne in občinske samoup*"® p .medobčinsko sodelovanje, novanjsko politiko in drugo- *
A-

imcmirrmcm
Škofja Loka
Razstava in prodaja opreme za taborjenje v
Blagovnici

IMIIfflM
Škofja Loka
od 21. do 31. maja 1973.
Tudi letos spet za ljubitelje taborjenja lepa priložnost za nakup vseh potrebščin za taborjenje od šotorov do čolnov.
puaniirmcm
l"	Škofja Loka
kJLI
Nezmanjšana I
Revolucionarnost borcev
jL^ sredini skupščini Zveze združenj borcev Slovenije izvolili Janka Rudolfa ponov-za predsednika ZZB NOV — Razpravljali Udi gorenjski delegati — Pozdravno pismo predsedniku Titu
tične Prisotnosti najvišjih predstavnikov slovenskega družbenopoli-avtoif8 ^ljenja, JLA, borčevskih organizacij iz drugih republik in Ijani	Pokrajin in drugih gostov je bila preteklo sredo v Ljub-
8kora' t na skupščina Zveze združenj borcev NOV Slovenije, ki ima 123.000 članov in ni klasična organizacija »vojnih veteranov«, drujk lmenujejo takšne organizacije v drugih državah, temveč aktivna bosti	organizacija, v kateri se zrcalijo vsi uspehi, vse sla-
n°Poiirxpre(*k' zast°ji naše družbenopolitične skupnosti in družbe-Pfizad	živUenja. Vendar se je borčevska organizacija vedno
PosebnVa'8, ne ^ ^ita odrinjena na rob dogajanja v družbi, in to njen ^akrat, kadar se je skušala razvrednotiti naša revolucija in Ve VpjPri(^°t>itve, potvarjati dejstva. Borci so in so bili za take pojačat"0 občutljivi, čeprav je bilo tudi med borci precej slabosti in rev0iu^,zma ter ce'° primerov, da so posamezniki pozabili na svojo 2l. Se.cl°narno preteklost. Borci so na skupščini poudarili, da je bila ohraJ® Predsedstva ZKJ in še posebno pismo predsednika Tita velika P°javil p za nas vse in obveza, da obračunamo s slabostmi, ki so se He Ur e' porci so izredno občutljivi na primere, ko se zapisane besede t*iodernSm^U,'ej0	skušajo nekateri pod geslom sodobnosti in
Hačela T/1- vt^otapljati samoupravnemu socializmu tuja stališča in so dejal anje takim pojavom ni »revolucionarna romantika«, kot ki ijjjL na skupščini, temveč skrb za naš sedanji in prihodnji razvoj, nafeijua P° mnenju borcev temeljiti na samoupravnih osnovah in gati srerT	Zveze komunistov Slovenije in Jugoslavije. Dele-
Poloja: skupščine so razpravljali o zdravstvenem in socialnem Ve^krat rc®v i° razvijanju tradicij NOB. Menili so, da družba ftinia d Z& .^rireditve in manifestacije, ki razvijajo tradicijo borbe, grajaj fn?.rja> za manj pomembne akcije pa na pretek itd. Ostro so na Koroni/1 Za.^nJe nacionalistične in nacistične izpade proti Slovencem
V r m Posredno ter neposredno proti Jugoslaviji. *>anc j^zPravi na skupščini so sodelovali tudi gorenjski delegati. ^tevila xr0n°beli-Slovenko z Jesenic je opozoril na zmanjševanje 2a*nejsk• ■ov ^B v organizaciji ZK in na pomembnost sodelovanja z Patikein'' Slo.Veflci- Marko Prezelj iz Kranja se je dotaknil proble-tudi n. Pravic invalidov, še posebno vojaških vojnih invalidov, ki so 2(hav8tv organizacUe Zveze borcev. Menil je, da se je na področju Precej SIfne^a zavarovanja in varstva borcev in invalidov zadnja leta vedno 7 emenil?» vendar so nekatere kategorije vojaških invalidov še Položaj ?postav.lJene. Janez Strgovšek iz Radovljice je menil, da o 0	kmetov-borcev še vedno niso urejene in da prinaša
^Vezi je s koj.mnskem zavarovanju kmetov več nejasnosti. S tem v a,nez Str*0"^ Prispevek kmetov za partizansko gibanje med NOB. Poznaval K je predlagal, da bi v republiki podeljevali enotne to-"110 doc ' • Goreniske občine so se o višinah priznavalnin medse-®ternei	na ravni republike pa to še ni enotno urejeno. Anton
J-iztok iz Škofje Loke pa je podal svojo razpravo pismeno. ^^^^^	J. Košnjek
Za dan mladosti
Jesenice
V	četrtek, 24. maja, bo na Jesenicah baklada po mestnih ulicah in pozneje pred gimnazijo taborni ogenj. Mladi se bodo zvečer zbrali na mladinskem plesu v domu TVD Partizan. Na sam dan mladosti pa bodo organizirali partizanske pohode in po vseh šolah sprejemali mlade v mladinsko organizacijo ter pripravili več športnih in drugih tekmovanj. Na večer pred praznikom bosta v delavskem domu na Javorniku nastopila pevski zbor Jesenice in pevski zbor iz Cerkelj.
Kranj
Občinska konferenca ZMS v Kranju pripravlja za četrtek, 24. maja, v delavskem domu festival amaterskega filma ter sprejem za vse mlade, ki jih bodo po šolah sprejeli v mladinsko organizacijo. Popoldne bo tudi otvoritev TRI M steze ter v Šenčurju finalno tekmovanje na kvizu Mladina 73. V petek dopoldne pa bo svečan kulturni program za osnovne šole, kranjski cicibani, ki so vključeni v vrtce, pa bodo v petek pripravili v kinu Center proslavo in v avli kina odprli razstavo svojih likovnih izdelkov.
Radovljica
V	četrtek bo na Bledu svečan sprejem za mlade družbenopolitične delavce. Sprejem organizira izvršni odbor občinske konference SZDL. Na dan mladosti bo sprejem v zvezo mladine na vseh šolah radovljiške občine. Na ta dan bodo po šolah organizirali tudi razna tekmovanja v športu, za 26. maj pa pripravljajo v Podnartu kviz Mladina pred mikrofonom.
Škofja Loka
Občinska konferenca ZM organizira v četrtek v sodelovanju z garni-zijo občinski šahovski turnir in svečan sprejem mladih v zvezo mladine v šolah Žiri in Gorenja vas. Na dan mladosti bo sprejem tudi na ostalih šolah občine, športna tekmovanja ter pohodi po partizanskih poteh. Popoldne pa bo svečana konferenca OK ZMS z dnevnim redom in zaključnim kulturnim programom. Zvečer bo v domu Partizana ples, ki ga organizira gimnazija Škofja Loka.
Tržič
V	Tržiču bo 25. maja slavnostna seja občinske konference ZMS Tržič, na kateri bodo podelili priznanja občinske konference mladim družbenopolitičnim delavcem ter razglasili rezultate športnih tekmovanj, ki so potekala do 23. maja. Podelili bodo prehodni pokal dneva mladosti in diplome.	(ds)
Mladost in Avnoj
Pod tem naslovom je republiška konferenca Zveze mladine Slovenije uredila v Bazi 20 v Kočevskem Rogu stalno razstavo, na kateri so zbrani dokumenti o pohodu slovenske delegacije na II. zasedanje AVNOJA in o mladinskih pohodih AVNOJ 71 in AVNOJ 72. Razstava na ta način ohranja tradicijo NOB in jo nepo-tvorjeno predstavlja mladim.
Ob priliki razstave bo v petek, 25. maja, ob 11. uri v Bazi 20 velika proslava, ki se je bodo udeležili udeleženci AVNOJA in številni borci.
-jk
Marija Strajnar
Domala ves Kranj, iz vseh gorenjskih središč do Ljubljane in Celovca so se zbrali ob slovesu od Marije Strajnar, kije bil na kranjskem pokopališču v četrtek, 17. aprila.
Rojena na ljutomerskih ravnicah pred dobrimi 59. leti jo je življenje zaneslo v Kranj že v njeni dekliški dobi, ki je pa ni uživala. Vsa prežeta z naprednimi idejami je z vso vnemo sodelovala v znanih stavkah že 1935. in 1936. leta ter že takrat pokazala velike organizacijske sposobnosti in ob tem izredno priljubljenost pri delavcih. Zato so ji še kot dekletu zaupali sodelovanje v stavkovnem odboru in pogajanje z delodajalci. Kot članica »Svobode« in Tekstilne zadruge se je njena razredna zavest kalila na raznih zborih, shodih, prireditvah in organizacijah.
Kot tako, vedno v prvih vrstah razrednega gibanja, je tudi nemška okupacija ni iznenadila. Brž je vedela za svoje meslo, za svojo dolžnost. Ze od 1. avgusta 1941 je bila Marija aktivna in vestna na raznih dolžnostih ter ilegalnih, zaupnih nalogah. Še zlasti, ko je bila januarja 1943 sprejeta v članstvo KP, kar je bilo takrat veliko priznanje in dokaz izredne predanosti, požrtvovalnosti in tveganja za skupne cilje. Vestno opravljene dolžnosti kot vodja ilegalne partizanske tiskarne, sekretarke osnovne organizacije KP in podobno dokazujejo njeno zavest.
Ko je bila dokončno izbojevana svoboda, je Marija z vso odgovornostjo prevzemala in vestno izpolnjevala vsakovrstne naloge, da bi uresničili gesla, pod katerimi so delavci stavkali, se bojevali in krvaveli. Dvoletna politična šola v Beogradu ji je še navdahnila novih pobud. Od Tekstilindusa, kjer je bila kot predsednik delavskega sveta in predsednik upravnega odbora in zatem vrsta nalog na odgovornih delovnih mestih ter družbenopolitičnih funkcijah v republiškem in regionalnem sindikatu, v mestnem komiteju KPS Kranj, v Zavodu za napredek gospodinjstva, kot dolgoletna predsednica Okrajne zveze ženskih društev, kot 10-letna predsednica sveta za socialno varstvo pri skupščini Kranj, kot odbornik te skupščine in celo do zaupane naloge kot poslanka zvezne skupščine, povsod in vedno je Marija dokazala svojo sposobnost, svojo razredno pripadnost in čut do slehernega človeka, posluh in razumevanje do vsakovrstnih težav in življenjskih problemov posameznika.
Kljub tolikim nalogam, med vodilnimi družbenimi gibanji pa je morda Marija pokazala še največ njene čustvene, materinske in človeške nagnjenosti v njenem 10-letnem delu v vodstvu občinske zveze društev prijateljev mladine v Kranju. Vsa se je predajala za otroke, za mlade, za vzgojo mladine, za prenašanje revolucionarnih tradicij na današnje generacije. V tem zanosu skozi leta in leta skoraj ni poznala prostega časa. Dobesedno izgorevala in izgorela je v tem ter omahnila sredi največjih načrtov za nadaljnje delo z mladimi, za mladino.
Pionirji z rdečimi rutkami in modrimi čepicami so jo v zahvalo zasuli s cvetjem. Prav gotovo se jo bodo vedno spominjali. V njih nadaljujejo in znova rastejo vsa čustva, vse delo in življenje Marije kot živ, neusahli spomenik.
Gradivo pripravljeno
»Vsi, ki želimo našim otrokom najboljše v življenju, bomo glasovali za podaljšanje samoprispevka od 1. januarja 1974 do 31. decembra 1976 za gradnjo šol in vrtcev. Dosedanja uresničitev programa iz leta 1968 je plod skupnih prizadevanj in solidarnosti delovnih ljudi občine. V skupnem poročilu občinske konference SZDL in odbora za grad-
V. zbor gorenjskih aktivistov v Podljubelju
Govoril bo Adolf Arigler
Peti jubilejni zbor gorenjskih aktivistov, ki bo v nedeljo, 3. junija, s pričetkom ob 10. uri na prireditvenem prostoru za motokros v Podljubelju, bo imel tri dele. Prvega bodo sestavljali pozdravni govor predsednika občinske konference SZDL Tržič Milana Ogrisa, verifikacija stalnega pokrajinskega odbora aktivistov za Gorenjsko, ki bo zbiral politično zgodovino naše pokrajine in sodeloval pri vsakoletnih pripravah na zbore aktivistov, ter slavnostni govor, ki ga bo imel Adolf Ari-gler, gorenjski politični aktivist, dolgoletni delavec v organizaciji SZDL, eden od kandidatov za predsednika stalnega pokrajinskega odbora akti-
vistov za Gorenjsko in sedanji podpredsednik republiškega odbora Zveze združenj borcev NOV.
Drugi del zbora bo predstavljal kulturni program. Pripravljajo ga tržiški kulturni delavci, v njem pa želijo poudariti razvoj slovenske državnosti in jo povezati z dogodki na Koroškem. Del scene bo predstavljalo bogato naravno okolje, oblikovalci in likovniki iz tovarne Peko pa jo bodo dopolnili s simboli, primernimi vsebini kulturnega programa.
Prvi in drugi del zbora aktivistov bosta trajala pičlo uro, tretji del pa bo imel družabni značaj. Tudi zanj bodo Tržičani dobro poskrbeli. Prav tako bo na prireditvenem prostoru zdravstvena služba, služba varovanja, v neposredni bližini prireditvenega prostora pa je parkirni prostor za dobrih 1500 osebnih vozil ter avtobusov.
Organizator zbora, občinska konferenca SZDL Tržič, je že prejela in bo razposlala naročenih 4000 posebnih slavnostnih značk, osebna vabila z emblemom zbora in skico prireditvenega prostora itd. J. Košnjek
njo šol in vrtcev, ki so ga sprejeli zbori volivcev, se pred vami razgrinja vse dosedanje delo ter program naših načrtov iz leta 1968. S podaljšanjem samoprispevka bomo izboljšali materialno osnovo za šolanje in varstvo naših otrok ...«
Tako piše v posebnem letaku, prilogi brošure, ki jo bodo kmalu dobila vsa gospodinjstva v tržiški občini, delovni ljudje in organizacije, ki jo pripravlja odbor za gradnjo šol in vrtcev in občinska konferenca SZDL in s katero pozivata, naj se občani na referendumu, ki bo v nedeljo, 17. junija odločajo za 3-letno podaljšanje samoprispevka. V gradivu, ki ga bodo prejeli Tržičani, so nanizani vzroki za razpis referenduma leta 1968, program, ki naj bi ga uresničili z zbranim denarjem, potek gradenj in popravil šol in vrtcev, podroben pregled zbiranja in trošenja denarja ter potrebe, da bo lahko zastavljeni program uresničen. Prav tako so dokaj obširno razloženi vzroki, zakaj je treba podaljševati samoprispevek., Pri gradivu, ki ga omenjam, je pomembno to, da je napisano preprosto, jasno, vendar natančno. Tako bo lahko razumljivo vsakomur, prav tako pa tudi velike potrebe, ki ,jiH ima še vedno tržiško šolstvo in vrtci.
V Tržiču se zavedajo, da mora biti tako velika akcija, kot so priprave na referendum, dobro in temeljito pripravljena. Ta teden se bodo po krajevnih skupnostih sestali politični aktivi, »okrepljeni« s predstavniki vseh krajevnih društev in interesnih organizacij. Na~teh sestankih bodo izbrali volilne odbore, ki bodo skrbeli za dobre priprave na referendum, za širjenje propagandnega in informacijskega gradiva, za ureditev volišč itd.	J. Košnjek
iso-stian upj^bied
BLED — Ljubljanska c. 32 — telefon 77-384 — telex 34525
VŠATOR
Turistična agencija
Ljubljana, Trdinova 3, tel. 314-544
enodnevni izleti:
Benetke — vsako soboto — samo 100 din Cortina D'Ampezzo — odhod 26. maja Grossglockner — odhod 16. junija
dvodnevni izlet:
San Marino — odhod 26. maja
Viatorjeve počitnice:
7-dnevni paketi: Umag, Novigrad, Poreč cena od 330 din dalje 10-dnevni paketi: Božava, Crvena luka, Murter od 595 din dalje
Možnost prevoza s posebnimi avtobusi!
7-, 14- in 21-dnevni paketi: v Črni, Kotljah in Prevaljah na Koroškem,cena: 350, 595 in 795 din.
Posebna ugodnost!
12-mesečno kreditno odplačevanje za: 8 dni v Sovjetsko zvezo — vsako sredo. 8 dni v Grčijo — vsak torek. 8- ali 15-dnevne počitnice v Sounionu — Grčija
industrijsko in montažno podjetje za izolacije
TERMIKA
Ljubljana, Kamniška ul. 25
razglaša prosta delovna mesta za moško delovno silo:
10 NK delavcev
za proizvodnjo v treh izmenah v obratu Trata in Bodovlje pri Škofji Loki.
Poizkusno delo traja 3 mesece. Osebni dohodek po pravilniku o delitvi osebnega dohodka. Nastop mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe pošljite na naslov »Termika«, obrat Trata pri Škof j i Loki.
5GP-PROJEKT
kranj nazirieva 1
odbor za delovna razmerja razglaša
prosta učna mesta za leto 1973, in sicer:
20 zidarjev 20 tesarjev
Učne pogodbe bomo sklepali v mesecu juliju. Pogoj za sklenitev učne pogodbe je zdravstvena sposobnost kandidata za delo v poklicu in uspešno končana osnovna šola. Pogojno sprejemamo tudi kandidate, ki imajo uspešno končani 7. razred osnovne šole in jim med trajanjem učne dobe omogočimo pridobitev potrebne osnovnošolske izobrazbe. Prošnje, h kateri mora biti priložen rojstni list in spričevalo o osnovnošolski izobrazbi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Kranj — Nazorjeva 1 do 30. 6. 1973.
Upravni odbor
Splošne bolnice Jesenice
razglaša prosta delovna mesta za:
2	ZDRAVNIKA SPECIALIZANTA IZ ANESTEZIOLOGIJE 1 ZDRAVNIKA RENTGENOLOGA ALI SPECIALIZANTA
3	ZDRAVNIKE SPECIALIZANTE IZ INTERNE MEDICINE 1 RENTGENSKEGA TEHNIKA
1 LABORATORIJSKEGA TEHNIKA 6 MEDICINSKIH SESTER 1 EKONOMSKEGA TEHNIKA 1 ADMINISTRATORKO za otološki oddelek v Kranju
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na Splošno bolnico Jesenice do 3}. 5.1973. Razglas ostaja v veljavi do zasedbe delovnih mest.
KOMPAS
JUGOSLAVIJA
Kompas
poslovalnica Ljubelj
razpisuje prosto delovno mesto
šalterskega uslužbenca
V poštev pridejo kandidati z dokončano ekonomsko srednjo šolo ali gimnazijo. Obvezno znanje nemščine, angleščine ali francoščine. Prijave pošljite do 27. maja 1973 na naslov: Kompas, poslovalnica Ljubelj, pošta Tržič (64290).
4 C8r 1 €Sfc
Sreda — 23. maja 1973
Kaj bo prinesel »zeleni načrt«?
Razmišljanja ob programu za dolgoročni razvoj kmetijstva v Jugoslaviji
Ze vrsto let je tako, da Jugoslovani kmetijske pridelke in hrano uvažamo, namesto da bi kmetijske proizvode izvažali in prehranjevali lep del Evrope. Slišati je, da bomo letos uvozili za 400 milijonov dolarjev kmetijskih pridelkov in hrane, kar kaže, da naše kmetijstvo še ni zapustilo slepega tira. Kritik na račun takega položaja je zadnje čase vedno več, prav tako pa tudi sestankov, na katerih skušamo najti pota za odpravo teh nesorazmerij. Nekje sem zasledil, da je bilo zadnje čase na zvezni ravni kar 26 sestankov, na katerih so obravnavali to problematiko. Na enem od njih so ugotovili, da je škoda, »ker z besedami ne moremo zorati njiv«. Verjetno so mislili na 300.000 hektarjev neobdelane zemlje v Vojvodini, ki bi lahko dala, če bi bila obdelana, najmanj milijon ton pšenice.
Letos bomo morali predvidoma uvoziti okrog 800.000 ton pšenice, 350.000 ton beljakovinske živinske krme, 360.000 sladkorja, 10.000 ton krompirja, 4000 ton čebule, 13.000 ton jabolk in hrušk, 12.500 ton govejega in 25.000 ton svinjskega mesa, 5000 ton živine itd. Številke so iz leta v leto višje. Kmetje še vedno beže iz vasi, zemlja pa ostaja neobdelana. Tako smo v nenavadnem položaju. Država je teoretično še vedno kmetijsko prenaseljena, glavni problem kmetijstva pa je pomanjkanje delavcev in pomanjkanje kmetijskih pridelkov in hrane. Slej ko prej, a najbolje čimprej, bo treba na tem področju narediti odločen poseg!
Precej teh težav naj bi odpravili s programom za dolgoročni razvoj kmetijstva, ki ga radi imenujemo »zeleni načrt«. Predvsem nas zanima, kako daleč so posamezne republike z njegovim sprejemanjem. V zveznem sekretariatu za kmetijstvo pravijo, da so stališča o dokumentu »Temeljna politika dolgoročnega razvoja kmetijstva« uglašena. Po
mnenju sekretariata lahko podobno trdimo tudi za kmetijski program do leta 1975. Predsedniki republiških in pokrajinskih izvršnih svetov so se namreč že zedinili glede regresov za umetna gnojila, premij za mleko, kreditiranja proizvodnje in zalog, pospeševanja izvoza kmetijskih pridelkov itd. Razprava predsednikov je bila na takšni stopnji, da bodo organi izvršnega sveta lahko predlagali končne rešitve.
Manj soglasja med republikami in pokrajinami pa je pri dogovoru o skupnih osnovah za razširjeno reprodukcijo v kmetijstvu in o politiki za spodbujanje proizvodnje. Razhajanja so predvsem pri financiranju družbenega kmetijstva, medtem ko. je pri zasebnem kmetijstvu večja enotnost. Odgovorni predstavniki naše republike menijo, da je »zeleni načrt« precej centralistično zasnovan, da so v njem zapostavljena samoupravna načela in da bi razdeljevanje znatnega dela kmetijskega denarja iz nekega središča ustvarjalo ponovno državni kapital. Te pripombe Slovenije slone na ustav-
nih dopolnilih in spodbujajo neposredno sodelovanje kmetijskih in trgovskih delovnih organizacij s kmeti, neposrednimi proizvajalci.
J. Košnjek
Preurejena mlečna zbiralnica
V četrtek zvečer je bil v Smokuču sestanek sekcije za kmetijstvo Prl krajevni organizaciji SZDL Žirovnica, ki se ga je udeležilo precej k"1®* tov iz Smokuča, Doslovč, Rodin in Breznice. Na sestanku so sklenili, oa bodo razširili in modernizirali sedanjo mlečno zbiralnico v Smokufu ter jo opremili s hladilnimi napra* vami. Ker je pri jeseniški občini P°* seben sklad, kamor se steka po 5 par od vsakega prodanega litra mleka v jeseniški občini (dnevno prodajo na Jesenicah okrog 4000 litrov mleka), so kmetje iz Smokuča in okoliških vasi predlagali, da bi za ureditev zbiralnice potrošili ta namensko zbran) denar. V četrtek so tudi že izvolil' gradbeni odbor.	-jk
Težave s kupci
Večja proizvodnja, a manjši ostanek dohodka Večji stroški in stalne težave z dolžniki
V	ponedeljek, 21. maja, je bila v prostorih Kazine na Jesenicah redna seja delavskega sveta jeseniške Železarne. Na seji so pregledali sklepe zadnje seje, razpravljali o razpisu volitev za samoupravne organe TOZD in skupne samoupravne organe, potrdili poslovno poročilo in se menili o nekaterih drugih važnejših vprašanjih. (
Člani delavskega sveta so potrdili poročilo o analizi sestankov delovnih skupin, ko so razpravljale o predlogu temeljnega samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Železarno Jesenice. Pri tem pa analiza kaže, da se je večina delovnih skupin strinjala z osnutkom temeljnega samoupravnega sporazuma.
V	nadaljevanju so razpravljali o poslovnem uspehu prvih mesecev letošnjega leta in ugotovili, da so lahko zadovoljni z osnovnimi količinskimi rezultati in s prodajo. Rezultati so ugodnejši kot lanski, vendar pa so manjši od predvidenih. Manjši je tudi ostanek dohodka, saj znaša le 349 tisoč dinarjev, medtem ko je znašal ob koncu lanskega leta 650 tisoč dinarjev. Medtem ko januarja in februarja ni bilo dosti dobička, je bilo šele v marcu nekaj več ostanka dohodka.
V	Železarni Jesenice so dosledno izpolnjevali vsa zakonska določila in predpise in je bilo skoraj nemogoče, da bi dosegli večji ostanek dohodka. Pri tem v Železarni precejšen del sredstev namenijo v stanovanjski sklad, amortizacijo, povečali so se tudi osebni dohodki zaposlenih. Obveznosti na osnovi ustavnih dolo-
čil, sklepov in drugih dogovorov ne dovoljujejo, da bi ob takih cenah na tržišču pričakovali večji ostanek dohodka.
Poseben problem pa so v Železarn1 še vedno kupci, ki ne plačujejo redno: Energoinvest Sarajevo, Celi* Beograd, Gradiš Ljubljana in
Železarji so poudarili, da bi izpolnjevanju vseh obveznosti v sami železarni, ob predvidenih večj"1 junijskih cenah za 15,22 odstotka, lažje prenašali vsa bremena in let0 zaključili kar najbolj uspešno.
D. Sedej
V Šenčurju in v Cerkljah za kmetovalce
Zaradi hitrega naraščanja
števila
kmetijskih strojev na Gorenjskem s° začela nekatera avto-moto dru&tva organizirati tečaje, na katerih se kmetovalci seznanjajo z uporap0 kmetijskih strojev in z
njihovim
vzdrževanjem. Na tem področju sta se predvsem izkazali avto-mot0 društvo iz Cerkelj in Šenčurja' Cerkljansko društvo je za kmet?" valce organiziralo več spretnostnjn in ocenjevalnih voženj s traktorji in priključki, strokovna predavanj3-depionstracije o pravilni uporabi j11 ravnanju s stroji ter gnojili podobno. Kmetovalci so se akcij vedno polnoštevilno udeleževali.
Podobne akcije za kmete )e organiziralo tudi avto-moto društv Šenčur.	-j^
POHIŠTVO ARTUR
18 %
popusta
omarica za čevlje II. a od 190-285 din
festivalna dvorana Bled dom pohištva Lesce	^
supermarket union Jesenice DO 28. MAJA Kredit do 15000 din Brezplačna dostava	i
in montaža	„	A
murlia
Malček, ki veliko obeta
Spomladansko zatišje, ko zimska sezona polagoma. prehaja v letno, je za turistične delavce širom po Sloveniji menda najprimernejši čas, da si oddahnejo, uredijo svoje vrste in potegnejo črto pod dosežene rezultate. V škofjeloški občini, denimo, prav te dni potekajo občni zbori posameznih društev, odbornikom občinske skupščine pa so med zadnjo sejo predložili poročilo o gibanju turizma v preteklem letu, ki je poznavalce razmer upravičeno navdalo z dobro voljo in optimizmom. Navedbe v dokumentu pač nedvoumno govore, da so Ločani v minulem obdobju napravili zares velik korak naprej. Vzroke zanj velja iskati predvsem v odprtju novega Transturistovega hotela, v naglem uveljavljanju smučarskega središča Stari vrh, v solidnem poslovanju krajevnih TD in v razvijanju izletniškega ter kmečkega turizma. Ze samo podatki o jugoslovanskih in tujih, gostih, kijih je leta 1972 prišlo v Loko 11.414 (pod pojmom »Loka« kajpak razumemo območje celotne komune), so prepričljiv dokaz napredka; leta 1971 je bil namreč »izkupiček« za polovico manjši in je znašal pičlih 5896 oseb. Zlasti spodbudna sta statistični pregled prenočitev »deviznih« inozemcev in pregled števila prevozov s sistemom žičnic in vlečnic Stari vrh: tujčev — prevladujejo Zahodni Nemci, Italijani, Avstrijci, Američani in Nizozemci — so lani našteli 2388, kar je 2,5-krat več kot leto poprej, na vrh zasneženih strmin nad Lušo pa je zadnjo sezono sedežnica potegnila 321.023 smučarjev, se pravi skoraj trikrat več kakor pozimi 1971/72.
Vendar zgolj suhoparno naštevanje, seštevanje in nizanje odstotkov ne more dati povsem realne podobe razmer. Res je sicer, da sedanji razvoj dogodkov mnogo obeta, a če pogledamo malce okrog sebe, v sosednje občine, so loški uspehi še vedno samo bleda senca dosežkov slovenskih turističnih »velesil«. Peščica preusmerjenih kmetij, ki jim sredstva javnega obveščanja posvečajo precej pozornosti, ni nič drugega kot neke vrste prototip, neke vrste model posrečene zamisli in obenem prepričljiv dokaz v prid trditvam, da ima kmečki turizem lepo bodočnost. Investiranje vanj ni metanje denarja skozi okno — to je zdaj popolnoma jasno. Gornje spoznanje bi moralo prižgati
zeleno luč politiki intenzivnega vlaganja v hribovska posestva, kajti edino sumeritev v širino lahko obrocli pričakovane sadove. Od višine žrtvovanih zneskov je torej odvisno, ali bodo izkušnje Žgajnarja, Brdarja, Starmana in drugih pametno izkoriščene ali pa so obsojene ostati sterilno propagandno orožje v zmeraj ostrejši reklamni vojni.
Nadalje ni brez pomena pripomba, da bi kazalo pospeševati tudi letni turizem, ki nima v Škofji Loki nič manjših perspektiv kot zimski. Toda izbor »lima-nic« in »vab«, na kakršne »prijemljejo« vsako leto bolj izbirčne dopustniške ribe, je odločno preskromen-Najmočnejši magnet so planinski domovi (Lubnik, Stari vrh, Ratitovec itd.), kak ducat etnografskih pri; reditev, muzej in — kakopak — naravne privlačnosti-Ničesar pa ni, kar bi prišleka zadržalo v loškem koncu dlje kot dan ali" dva. Mir in čudovita okolica nemara ustrezata gostom starejših letnikov, mlade, ki trošijo največ, pa ne zmoreta zadovoljiti. Manjka zabave, manjka primernih športno-rekreacijskih objektov, manjka ustrezno urejenih kopališč, saj (nekdaj) privlačni kotički ob (nekdaj) čistih Selščici i" Poljanščici hudo zanemarjeni.
Preden zaključimo, bi radi poudarili, da niti najmanj nočemo omalovaževati loških turističnih načrtov. Podobno kot sestavljavci poročila odborni-. kom želimo samo preprečiti spanje na lovorikah, & naj bodo tisočletnemu mestu v spodbudo, ne v potuho-V letu kvalitete smo in morda bi veljalo poslej pozornost usmeriti tudi v dvig kakovosti turističnih storitev ter v boljše izkoriščanje obstoječih zmogljivosti. Jz vpisnih knjig je namreč razvidno, da so bila razpoložljiva ležišča — 862 jih je vseh skupaj — lani zasedena le 22,4-odstotno, s čimer Ločani znatno zaostajajo za gorenjskim poprečjem (prek 26 odstotkov). Častni izje* mi sta restavracija Krona in hotel Transturist, katerih postelje so izkoriščene 43 oziroma 41,8-odstotno-Domači strokovnjaki bodo potemtakem prisiljeni začeti iskati odgovor na vprašanje, kako v Škofjo Lok°. skanalizirati vsaj del reke turistov, ki se dolge štin mesece, od maja do septembra, vali žez deželo, željna oddiha m razvedrila.	I. Guzelj
Gorenjska poje	; ;
Komorni pevski zbor Loka Škofia Loka
evske skupine, kakršna je ko-
dosini Zbor L0KA- v Škofi1 Loki
dob n*S0 P°zna^- Nastal je pred ja nm letom dni, na pobudo prof.
bilofZa*iForška iz Krania» ki mu ni bnH t*ko zbrati okrog sebe 22 nade-
Pod :? fantov in deklet. Njihova Prečna starost znaša približno
Mladi Titu
ske ^Ktek' maja. so v avli občin-tttoJskuP^ine na Jesenicah odprli cev 0 likovnih del mladih učen-vrtc°Sn0vnih šo1, cicibanov otroških ^nice m u^encev Posebne šole Je-
tev^^tav0 so pripravili v počasti-^lad^T 08 mlad°sti »n ji dali naslov ne g 1 **tu. V avli občinske skupščini^- Razstavili mladi svoje risbe in s0 dela. Slike in risbe najmlajših n0st zanimive in izkazujejo prist-van:' ^eP°srednost otroškega pojmo-8vojV m d°jemanja sveta odraslih in. ZaniJf® sveta. Morda so pri tem naj-cev p^Jfe slike in druga dela učen-tudi	Jesenice, ki so se
Piisf« 0 rat Predstavili z novimi in
8tvom 1 . stvaritvami- p°d vodja svojega profesorja in mentor-Savinst mskega slikarja Romana Jesen' uSe učenci Posebne šole na niini v.edno predstavijo z odlič-ohici, in vsakokrat dožive pri lskovalcih lep sprejem. D. S.
Koncert združenih Pevskih zborov na v c Jesenicah
dneva fk> 24. maja, na predvečer
^alaTa.d0Sti in r°jStnega dne
avskee J 5e bosta v dvorani de-staviia don?a na Javorniku pred-Jen^o : moški pevski zbor Davorin skeKa ^erkelj in ženski zbor pev-lu pro bora Jesenice. V drugem de-pa bo skupni nastop m 2 Jes • m°Ških zborov iz Cerkelj Oodo	mešanega zbora, ki ga
K0n ®v ia" pevci obeh zborov. b°da u or8anizirata DPD Svo-Pev«ki ,K°rnik -1 Koroška Bela in certahf! ?r Jesenice. Začetek kon-bo ob 19.30.	D. S.
®^°žena Glavakova J° Pela v Kranju
f^esan^n- 25" maJa' ob 19- uri bo v k°ncert i. dyorani v Mestni hiši f^zzo^ .ice ljubljanske opere kove in rSrar?18tke Božene Glava-, Mezz£!anista !gorja Dekleva. kova ip ??Pranistka Božena Glava-8lasbo v t • °L?irala na Akademiji za 0Perna r£JVbljani- K°t koncertna in g08tovaln je z velikim uspehom S,h sreHisAJugoslovanskih kultur-. vjetaWi ' v Zabodni Evropi in bo lZVe,Zh Na koncertu v Kra-fHerta oTa štiri Pesmi iz cikla yubezen Jchur«anna »Življenje in Stirimeri:£ne« ter Vinka Zganca: H Koncm?Urske narodne. rlPlomir„i Planist hor Dekleva je pijani 6a Akademiji za glasbo v 5Jev*l DH ,7 Ud.1Jsko se je izpopol-ogib. Alf* j n "letnikih in pedalu £rf fdu Cortotu v Sieni in >oki Sf h,JU v Salzburgu ter na >topaT " v MUnchnu. Uspešno je ffrtnih nHa u°mačih in tujih konvoja, Tn "h Zahodna Nemčija, ,V0rvefika^f1Ja' Be,giJa- Avstrija in M j^Roslnv1" S,nemal za tamkajšnje Si' koncertu118 vradijske postaje, h a n0Vo ^, v KranJu bo izvajal Na. °Vo odkrita valčka Fr. Cho-
^iji'v fcrtom bo ob 18- v ga-*ve 8l7f ^nov, hiši otvoritev raz-V sta in P i deJ D^etrija Ceja
Isl^ijTv iS® Zamova iz Pirana" Otvorif hiši Pa bo ob
^slikan v- ,razstave akademij0 Vinka Tuška. P. L.
V	soboto, 26. t. m., ob 20. uri bo v koncertni dvorani delavskega doma v Kranju proslava ob desetletnici ustanovitve upokojenskega pevskega zbora. S proslavo bo združen-tudi koncert, ki bo obsegal v svojem programu narodne, umetne in partizanske pesmi. Pevci bodo nastopili pod taktirko pevovodje Antona Ma-rolta, ki zbor vodi že od vsega začetka.
Zbor je bil nedavno tudi počaščen z vabilom na Brdo, kjer je za praznik prvega maja zapel predsedniku Titu in njegovi soprogi nekaj svojih najboljših pesmi.
Srečanje z našimi zbori na Jesenicah
V	petek, 18. maja, je bilo v dvorani gledališča na Jesenicah že tradicionalno srečanje vseh jeseniških pevskih zborov. Prireditev je organizator — občinska Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij — razdelila v dva dela.
V	prvem delu so nastopili pionirski in mladinski pevski zbori ter pevski zbor cicibanov, v drugem delu pa moški in ženski pevski zbori ter okteti. Skupno je nastopilo petnajst pevskih zborov, kar je več kot lani. Na novo so se predstavili štirje pevski zbori, od teh sta pevski zbor iz Planine pod Golico ter moški pevski zbor KUD Slavko Cerne iz Kranjske gore delovala že lani. V petek je prvič nastopil tudi dekliški zbor, ki je del mešanega mladinskega zbora Blaž Arnič, ter pevski zbor pripravnice Glasbene šole Jesenice. Letos na srečanju jeseniških pevskih zborov ni nastopil moški pevski zbor Jesenice.
Prireditev, ki je pokazala, da na Jesenicafe in v okoliških krajih deluje precej dobrih pevskih zborov, je zelo uspela.	D. S.
triindvajset let. 2e od vsega začetka pridno vadijo — in sicer redno dvakrat na teden, v prostorih glasbene šole Skofja Loka. Prvih dvanjast mesecev niso dosti nastopali, danes pa je za njimi nekaj zelo uspelih koncertov. Predvsem velja omeniti redno sodelovanje z ZZB ter gostovanja v Železnikih, v tovarni Alples (8. marca), v Sorici, v Centru za rehabilitacijo in varstvo slepih, v Kropi itd. Prav pred nedavnim je Radio Ljubljana posnel pet skladb v njihovi izvedbi, podobne namere pa ima slovenska RTV, ki bo pesmi uvrstila v posebno oddajo, posvečeno tisočletnici mesta in okolic.e.
Zanimivo je, da so se domačemu, loškemu občinstvu prvič predstavili šele minuli petek, 18. maja, zvečer v grajski kapeli. Prireditev je lepo
uspela, o čemer priča tudi navdušeno ploskanje, s katerim so navzoči v docela zasedenem prostoru pod dražgoškimi oltarji nagradili nastopajoče. Program je bil izredno pester in je vseboval slovenske, narodne, partizanske, renesančne ter črnske duhovne pesmi. Predsednik zbora Rudi Zadnik in vodja Janez Foršek upata, da bo nastop pripomogel k rešitvi iz finančne zagate, kajti navzlic volji in nadarjenosti popolnoma brez sredstev ne gre več. Pričakujejo vsaj skromno podporo kulturne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij in podjetij v komuni, podporo, ki bi jim omogočila nabaviti enotne obleke. Doslej je zboru denarno pomagal le kolektiv tovarne Alples. Bo dobil kakega posnemovalca?	I. K., I. G.
Ob desetletnici moškega pevskega zbora društva upokojencev Kranj
Zato bi bilo prav, če bi tudi širše občinstvo spoznalo kvalitete tega malega, a dobrega pevskega zbora, hkrati pa s svojim obiskom počastilo naše stare pevske veterane, ki kljub svojim jesenskim letom ostajajo zvesti slovenski pesmi.
Obletnico je pevski zbor obeležil tudi z izdajo lične knjižice, iz katere je razvidno obsežno de Betletno delovanje.	Z.
alpina |
Avto-moto društvo Radovljica obvešča občane, da ima spremenjen čas uradnih ur, in sicer: ponedeljek in četrtek od 18. do 20. ure.
' Iz pisarne AMD
Mladina poje in igra
Pred dnevom mladosti so v kranjski občini revije mladinskih pevskih zborov ter instrumentalnih solistov in ansamblov.
Jutri, v četrtek, 24. maja, bo v Stražišču ob 17. uri zadnja, četrta revija, na kateri bodo nastopili trije zbori iz šole Lucijan Seljak iz Stražišča, zbor podružnične šole iz Mavčič, zbor osnovne šole Simon Jenko iz Kranja, ki bo letos sodeloval na mladinskem pevskem festivalu v Celju v sklopu
tekmovanja jugoslovanskih mladinskih pevskih zborov, ter instrumentalni solisti glasbene šole iz Kranja.
Na revijah, ki so bile v Šenčurju, Kokrici in Cerkljah, so nastopali zbori iz osnovnih šol Šenčur, Stane Žagar, Lucijan Seljak, France Prešeren iz Kranja, iz Preddvora, Predoselj in Cerkelj, Komorni godalni orkester iz Kranja in instrumentalni solisti Kranjske glasbene šole. - Mladinske glasbene revije so prikaz dosežkov na področju mladinske glasbene vzgoje, njene reprodukcije in manifestacija k praznovanju dneva mladosti.
P. L.
LLJUBLJANAi
Kadrovska komisija pri Svetu DE pekarna Lesce kombinata Žito Ljubljana
razglaša prosta delovna mesta za:
več delavcev pekarske stroke
KV ali priučen
kurjača
nizkotlačni kotli
slaščičarko
KV za obrat na Jesenicah
prodajalke
KV trgovske ali gostinske smeri — za nov lokal v Radovljici
administratorja
4-urna zaposlitev od 6. do 10. ure za obrat na Jesenicah
Za peke samsko stanovanje na voljo. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnih mest.
Dalje razpisuje za šolsko leto 1973/74 naslednja učna mesta vajencev:
4 peke
za obrat Lesce
2 slaščičarki
za obrat Jesenice Pogoji:
dokončana osemletka, starost do 18 let. Vloge sprejema uprava DE v Lescah do 31. julija 1973.
Oiči, rdeči meč pravice
Režija: Teiji Matsuda
Gl. vloge: Yoko Matsujama, Isamu Nagatu, Akitate Kono
Verjetno premalo poznamo ljudi bližnjega vzhoda, njihove navade in medsebojne odnose, da bi lahko bolj ali manj objektivno presojali njihovo umetnost. Na Japonce in njihovo deželo gledamo pogosto preveč »evropsko«, premalo poznamo značilnosti in vpliva zgodovine in kulture.
Gledano »evropsko« je film zelo podoben ameriškim vesternom ali preprostim pustolovskim zgodbam, ki v filmski industriji nimajo druge vloge kot skrbeti za finančni uspeh. Zgodba govori o mali Oiči, ki je imela komaj sedem let, ko jo je zapustila mama. Odšla je nenadoma in skrivaj. Oiči jo je iskala po gozdu. Divjala je strašna nevihta. Nenadoma se je posvetilo, strela je udarila v bližnje drevo in Oiči je oslepela. Potem je zašla k nekemu starcu, kjer je srečala dobrega viteza, ki jo je naučil vseh veščin sabljanja. Starca so namreč ubili neznani zlikovci in Oiči ga je hotela na vsak način maščevati.
Vse skupaj se konča s srečanjem matere in hčere. Toda slepa Oiči ne ve, da je srečala mater, ki je postala prostitutka. Nikoli ne bo zvedela.	M. G.
_________:_:_>
Poljanski izziv Ločanom
»Čist zaries, ledje, nau vam žou, čeu te paršl gliedat Raubarskiga cesaraja«
»Diluke pa diluci, pa tist, ke tem dil rihtaja u luošk fabark mašin za zmarzovat, pa diluci z Jelouce, pa od Autokovinarja, pa štacnarke, pa še an prou ta star štacnar, pa niki kmietu, pa an kovač, pa Somaštarke, pa an ob-činsk pisar, pa še an tak, ke u pisarn dila, pa an penzijuniran zogar, pa še adn, ke za sekuranc pobira — z ana besida napriedna diluska klasa Polan se je tidne n tidne po sujm šiht hodila u Kultura dum u Polanah vočit ana zlo posriečena pa zlo fist ludska igra u osmih slikah, ke se j prau RAUBARSK CESAR n ke ja je po večih zgudbah Kosmuga Janeza
—	dr. I. Tavčarja — ukop zlužu že čist udomačen Polanc Igor Torkar, ke mu po domače Kozou-čkav prauja. Igra je u polanska govorica prerihtu Cenetu Lado. Prelub ledje, nau vam žou, čeu te paršl pogliedat, kok sa Raubarskiga cesarja use ukop zrežiral, pa kok zdej jegraja ...«
»Prelubm ledem«, med'katerimi so
—	ne naključno — prevladovali Ško-fjeločani, zares ni bilo žal skoraj treh ur časa, kolikor je trajala krstna uprizoritev spretno dramatizirane Tavčarjeve zgodbe o kuzov-cih, nekdanjih poljanskih rokovnja-čih. Potihoma, brez nepotrebnega rompompoma, ki sicer spremlja večino prireditev ob tisočletnici loškega ozemlja, so domačini pilili posamezne prizore, študirali in gulili že malce zaprašene deske v poslopju KUD Poljane —da bi potem minulo soboto obiskovalcem pripravili prvovrstno presenečenje. Pod veščo roko
znanega režiserja, dramatika in umetnostnega kritika Igorja Tor-karja je namreč ekipa tridesetih mož, žena, fantov in deklet znova dokazala, kako tudi navadni amaterji lahko pripravijo zelo kvalitetno predstavo, ki se je gotovo« ne bi sramovale niti mqogo bolj znane pol-poklicne in celo poklicne gledališke hiše. Tekoče dogajanje,, spretno izpeljani in med seboj povezani prizori, pretkani z ravno pravšnjo mero lahkotne, zmeraj aktualne tavčar-janske pikrosti, naravnost sijajna interpretacija posameznih vlog ter seveda pristno, nepotvorjeno poljansko narečje so občinstvo navdušili bolj kot je kdorkoli pričakoval. Prav ničesar ni, nad čemer bi kritične oči navzočih gledališčnikov iz Škofje Loke smele dvoumno zamežikati, kajti Ravbarski cesar utegne potolči vse, kar smo in kar bomo letos v okviru praznovanj velikega jubileja občine še videli. Poljanski izziv Ločanom je popolnoma uspel. Slednji so vedeli, »... de je neš KUD v dru-gmu stan, na krst so pa čist pozabil« (iz uvodnih besed veterana Toneta Varla, ki je duhovito ošvrknil odsotnost »Ravbarskega cesarja« v vnaprej pripravljeni propagandni brošu-rici s programom kulturnih in športnih dogodkov, posvečenih stotemu križu nekdanje freisinške posesti).
Cist zaries, prelub ledje, pejte glejat. Bo kmau spet.	I. G.
GLAS 5

pohištvo meblo
v festivalni dvorani na bledu
od 11. — 28. maja
kar vas zanima o E sistemu,
vam bodo povedali svetovalci mebla 25. maja
M_EBjJ MEjLLOJ
KISils
sžl
mTbTS
Ivan Jan:
Korenine upora kljub sovražnikovi moči
in nasilju niso usahnile
Opis razmer v okolici Kranja ter pod Karavankami in kamniškimi planinami, kar bomo objavljali v nekaj naslednjih številkah, govori o narodnoosvobodilnem gibanju v teh krajih jeseni 1942. leta. To je bil čas najhujših preizkušenj osvobodilnega gibanja na Gorenjskem, čas, ko so Nemci napovedovali, da bo partiza-» nov vsak hip konec. Prav zaradi tega zajemamo razdobje, ko je bil v Udnem borštu 14. septembra 1942. razbit II. bataljon kokrškega odreda, in čas ko je bilo na terenu spet treba oživeti nove organizacije OF ter pripravljati ljudi za ponovno odhajanje med partizane.
Delovanje med ljudmi je kljub okupatorjevemu nasilju rodilo uspehe. Konec 1942. in v začetku 1943. leta, ko so Nemci začeli z mobilizacijo gorenjskih fantov v svojo vojsko, je bilo okrepljeno tudi odhajanje Gorenjcev v partizanske vrste.
Sredi maja 1943. je pod Storžičem nastal nov kokrški bataljon, drugod po Gorenjski pa so snovali še druge partizanske bataljone, dokler jih ni bilo devet. Iz teh je bila potem osnovana tudi »Prešernova brigada«, gorenjski odred pa so reorganizirali.
(odlomek iz kronike)
Kokrški bataljon je po razbitju v Udnem borštu ostal brez moštva in brez politkomisarja. Komandant in nekateri drugi tovariši, ki so bili zaposleni z drugimi dolžnostmi in niso šli v prehranjevalno akcijo, so ostali živi.
Se v avgustu je bil za odrednega politkomisarja imenovan Anton Štefe-Kostja. Ta se je zdaj gibal s preostalimi borci II. bataljona ter hkrati deloval kot-njihov politkomisar.
Namesto izginulega odrednega poveljnika Tomaža Knavsa ke bil za novega odrednega komandanta postavljen Matija Blejec — Silvo Kamnikar, oz. Matevž Plamen. Toda ta je še vedno ostal v Kamniškem bataljonu in praktično še ni prevzel nove dolžnosti.
V	tem času je ostanek kokrškega bataljona izvršil v okolici Storžiča nekaj nujnih prehranjevalnih akcij. K temu je bil predvsem prisiljen, še pomembnejše pa je bilo, da so se po teh hudih udarcih čimpreje pokazali tu in tam na terenu. Nemška propaganda je namreč zatrjevala, da v tej okolici ni več partizanov, nemčurji in razni izdajalci pa so nevarno dvigali glave.
Kot smo videli, je od kokrškega bataljona v resnici ostala le majhna skupina, ki pa je zato imela toliko večjo odgovornost. Ljudje v dolini so čimprej morali začutiti, da ni vsega konec. Tako so 19. septembra 1942 prišli borci te skupine tudi v Loko pri Kovorju. Tam so kmetu Valentinu Černeliču vzeli nekaj hrane in ker je bil poveljnik gasilcev v Kovorju, so mu naročili, da se mora v osmih dneh odpovedati tej funkciji Hkrati so mu zapretili s kaznijo, kajti preveč se je nagibal na nemško stran. V tem času je druga skupina partizanov rekvirirala nekaj hrane tudi pri kmetu Uraniču.
Isti večer je skupina borcev te enote prišla tudi h kmetu Francu Megliču-Gabrcu v Zgornji Lom. Tam so dobili nekaj hrane, ne da bi jo bilo treba jemati. Z istim namenom je ta skupina šla potem tudi k Aleksandru Megliču in tudi pri njem dobila nekaj hrane. V dogovoru s partizani sta ta dva kmeta potem Nemcem sporočila, da so partizani nenadoma prišli s koroške strani in vzeli hrano s silo. To je bilo potrebno zaradi kritja domačinov. Praktično so bile te prehranjevalne akcije zlasti v tem času, hkrati tudi vojaške naloge, kajti Nemci so še vedno križarili po okolici.
Da so Nemci še vedno v pripravljenosti in da so izdajalci nevarno dvigali glave, nam dokazujejo tudi naslednje izgube, zvezane z različnimi dogodki.
V	zadnjih septembrskih dneh so se v Vogljanski gmajni blizu Vodic zadrževali štirje borci tega bataljona. Ob nabiranju gob jih je opazil nek domačin iz Vodic. O tem je takoj obvestil orožniško postajo v Vodicah ter Nemce tudi pripeljal na kraj, kjer se je zadrževala partizanska skupina. Nemci so četvorico takoj napadli, vendar niso nikogar zadeli.
Vendar pa so bili Nemci s tem opozorjeni in seznanjeni o gibanju partizanskih skupin v dolini.
Sledila so nova izdajstva. Vsaka skupina, ki se je pojavila v kaki vasi, je bila opažena in kmalu je imela na vratu Nemce. Prve oktobrske dni — 2. 10. 1942 — se je četverica borcev kokrškega bataljona vračala pod Storžič iz kamniškega bataljona. Ustavili so se v gozdu za Suho blizu Predoselj. Tudi ta skupina je bila opažena in izdana. Izdajalka Ivana je pripeljala Nemce v gozd, kjer so čez dan počivali ti partizani. Nemci so jih presenetili, in tako so padli trije tovariši, med njimi četni komandir Milan Juvan-Andrej. Tudi ta izdajalka, doma z Brega, je bila kaznovana spomladi 1943.
Dva dni za tem — 5. oktobra — je šla skozi Vogljansko gmajno nova patrulja II. bataljona, v kateri so bili štirje borci. Tisti dan so bili nenadoma, spet zaradi izdajstva, v gozdu južno od Milj napadeni. Orožniki iz Šenčurja so skupino presenetili tako, da se je rešil en sam tovariš (Janez Kristane), ostali trije — brata Vinko-Fedja in Jože-Fric Kravcar ter Avgust Bernik — pa so padli.
Naslednja skupina borcev kokrškega bataljona je bila izdana v gozdu blizu Vogelj. To se je zgodilo navsezgodaj 17. oktobra 1942. Pepetova skupina je poleg likvidacij nemčurjev in izdajalcev na območju Vogelj do Skaručne izvedla tudi več propagandnih akcij. V ta namen so pri lesnem trgovcu Zajcu v Lahovčah vzeli pisalni stroj in potem pisali letake ter različna gesla. Ta so potem trosili po bližnjih krajih in se več dni zadrževali v ravnini. Patrulja je v teh dneh obiskala vrsto ljudi ter jim vlivala zaupanje in jih hrabrila. Nenadoma se je pojavljala na raznih krajih, da bi nadoknadila izgubljen polet ljudi.
Tedaj sta bila izdana in ujeta četni komandir Franc Bukovec-Pepe Gaber iz Tabora v Savinjski dolini ter Janko Belehar-Smrekar. Oba so odpeljali na gestapo v Kranj, od koder so Gabra čez nekaj dni z avtom prepeljali v Begunje. Toda Gaber je na Polici pri Naklem nenadoma skočil iz drvečega avtomobila in hotel pobegniti. Gestapovci pa so ga z brzostrelkami smrtno zadeli. Obležal je nedaleč od glavne ceste.
Oba ujetnika sta bila v kazenski skupini, ki je likvidirala belogardistične organizatorje. Ker je bilo po vseh teh dogodkih gestapu vse izdano, so vedeli, da sta bila imenovana tudi pri likvidaciji Antona Urtinika. Zato so preživelega Beleharja pri zasliševanju strahovito mučili, vendar ničesar ni povedal o svojih sodelavcih. Obsojenega na smrt so 23. oktobra prepeljali v Šenčur na Umnikov dom, navsezgodaj pa so ga sredi Šenčurja obesili.
Da bi s tem še bolj preplašili prebivalstvo, sta obešanju morala prisostvovati tudi dva domačina — aktivista OF— ki sta bila osumljena za sodelovanje z Beleharjem in ostalimi. Preden je bil Belehar obešen je tema dvema sodelavcema povedal, da ni Nemcem ničesar izdal.Tik pred obešenjem so Nemci hoteli dobiti priznanje tudi od aktivistov, vendar se to gestapovcem ni posrečilo.
Vsa ta izdajstva in nasilje, ki so se vrstila takoj po tragičnih dogodkih v Udnem borštu, so mučno vplivala na prebivalstvo. Zato je bilo poslej gibanje, še manj pa zadrževanje v ravnini, povsem onemogočeno. Nekaj časa tudi ni moglo biti kakih akcij, ker jih na tem območju trenutno " tudi ni imel kdo izvajati
Tudi nekateri preživeli iz Udnega boršta so bili tako ranjeni in izčrpani, da so posamič iskali kakega znanca ali zaupnika, kjer so sčasoma okrevali.
Pri takem iskanju zatočišča je bil sredi oktobra ujet v Šenčurju Stane Cotman-Colnar, ki je spomladi 1943 še enkrat ušel, in sicer iz Begunj, oz. z Bleda.
Tega dne so v Srednji vasi pri Šenčurju obkolili tudi Pavla Svetela-Hrastiča, ki pa jim je iz hiše pobegnil. To je bilo pravo presenečenje, kajti to se je zgodilo podnevi.
Tako je v nekaj tednih po razbitju v Udnem borštu na območju kokrškega bataljona padlo še osem tovarišev, enega pa so ujeli.
Okupatorjeve vojaške in civilne oblasti tudi poslej niso mirovale. Sicer so vedeli, da so z močnimi oddelki zadali partizanom hude udarce, vendar so kljub propagandi o uničenju tudi vedeli, da niso dosegli vsega, kar so nameravali doseči. Vstaje kljub vsem naporom niso uničili.
Zato so računali, da bodo preostale partizanske skupine, če ne prej, pa vsaj pozimi uničili do konca. »
Pri vsem tem so z že doseženimi izkušnjami vodili zelo previdno politiko. Ker so menili, da so partizanske sile na Gorenjskem v glavnem uničene in da je velik del gorenjskega prebivalstva spremenil odnos do nemških oblasti, predvsem do šefa civilne uprave dr. Rainerja, se je le-ta kazal zelo velikodušnega..Gauleiter je najprej ukinil policijske omejitve, na zborovanju v Kranju 27. septembra 1942, pa je prebivalstvu podelil »nemško državljanstvo na preklic«. To Je dajalo videz, da je Gorenjska s tem priključena k rajhu.
V	resnici pa je vsa Gorenjska vse do konca vojne ostala pod šefom civilne uprave, se pravi gauleiterjem.
Okupator, četudi je od poletja pa do konca 1942. leta nehaj streljati talce, hkrati pa vabil partizane v dolino, nikoli ni spremenil svojega bistva.
Poleg raztrgancev so jeseni 1942 ustanovili na Gorenjskem — in tudi n*a Štajerskem — deželno stražo — »Landvvache«, kot pomožno oboroženo formacijo orožništva za varovanje posameznih vasi, kar je bilo uperjeno proti partizanskim napadom. Določeni moški so se vsak večer morali javljati na orožniških postajah, kjer so jih oborožili. Ponoči so p0(* vodstvom orožnikov patruljirali po vaseh in bili v zasedah.
Vendar tudi ta nemški poizkus ni uspel. To je 11. junija 1943 moral priznati tudi poveljnik redarstvene policije Alpen-land. Z »vaškimi stražami« je v nekaterih krajih prišlo do prask in ta »straža« je kmalu razpadla.
Dolgotrjano in silovito sovražnikovo ofenzivo pa je za razliko od kokrškega, kamniški bataljon prestal skoraj brez izgub. V tem času je križaril po terenu in s patruljami deloval med ljudmi ter z različnimi akcijami vznemirjal sovražnika.
Zadnja taka patrulja kamniškega bataljona je šla na teren okrog 1. oktobra 1942. Zaradi prejšnjih številnih akcij, pa s° Nemci poostrili budnost ter zdaj na gosto križarili tudi p° kamniškem območju. Ni jim primanjkovalo niti policijski" niti orožniških sil, poleg tega pa so jim vedno bolj pomagan raztrganci, ki jih je vodil zloglasni Martin Cernugelj-Najner.
Borci kamniškega bataljona so se z domačimi raztrgane1 prvič spopadli 29. novembra 1942, in -sicer pri Trojici nad Moravčami. Odslej je tudi kamniški bataljon- moral čedalje pogosteje menjavati taborišča ter paziti na svojo varnost.
22. novembra 1942. je ves bataljon odšel v prehranjevalno akcijo. Pomikal se je mimo Domžal v Groblje. To pot batalj011 ni bil pripravljen na boj. Predvsem so hoteli nabaviti hrano, kajti pripravljali so se na prezimovanje. Zdaj je bilo že jasno, da vojne še ne bo hitro konec.	•
Toda na tem pohodu so jih Nemci zasledili in takoj napadli. Bataljon, če se je hotel prebiti iz nevarnosti, je mora sprejeti boj. V teh okoliščinah in v ravninskem kraju pa je b1 ta spopad zanj neugoden. Kljub silovitemu obstreljevanju s mu je posrečilo umakniti brez žrtev, toda tudi brez tak potrebne hrane.	•
V	tem času'se je bataljon povezal tudi s štajerskim partizani, predvsem z moravškim bataljonom, ki mu J., poveljeval Franc Poglajen-Kranjc. Toda to je bilo že na mej med Štajersko in Gorenjsko.
SKUPINA PREKALJENIH BORCEV GRE NA POLITIČNO DELO
Kmalu po uničenju kokrškega bataljona v Udnem borštu Je štab odreda dobil nalogo, da za ilegalno politično delo n . terenu pripravi in določi čim več prekaljenih borcev. Ti naj teren spet pripravili v političnem smislu in na odhajanj borcev v partizane. To je bilo še toliko potrebnejše, ker so v okupatorjevi ukrepi na Gorenjskem v tem času kazali, da boj* brž ko bo mogoče, mobilizirali gorenjske fante v nemsK vojsko. Odtegnitev teh fantov nemški mobilizaciji in J spremeniti v partizansko, to je bila vsak dan večja potreba naloga.
Bližala se je tudi zima in v zvezi s tem je bilo od Glavneg poveljstva in prek štaba I. grupe odredov odrejeno, da je tre zbirati in na skrivnih krajih uskladiščevati živila. To J^ veljalo tudi za obleko, smuči in drugo zimsko opre:m • Izkušnje prve partizanske zime so z vso jasnostjo pokaza na kaj je treba misliti in kaj storiti.
(Dalje v naslednji Stevit*'
Vaterpolski klub Triglav Kranj, OKZMS Kranj, Turistično društvo Kranj in hotel Creina Kranj vas vabijo:
23. maja ob 20.30
na »Večer z ženini kmečke ohceti 73« v hotelu Creina. Zabaval vas bo ansambel Coctail iz Ljubljane.
25.	maja ob 20.30
na »Veliki mladinski ples« v počastitev dneva mladosti V hotelu Creina. Zabavala vas bosta ansambla Aspalathos Brass }z Splita s pevcem Đorđem Peruzovičem m ansamblom Cocktail iz Ljubljane.
26.	maja ob 20.30
na »V. veliki tradicionalni vaterpolo ples« v hotelu Creina. Zabaval vas bo na osnovi ankete revije Studio najboljši zabavni ansambel v Jugoslaviji Aspalathos Brass s pevsem Đorđem Peruzovičem, zmagovalcem jugoslovanskega programa splitskega festivala 72, in Dalibor Ivaniševič.
Žrebanje vstopnic z nagradami v skupnem znesku 1,000.000 S din. Se priporočamo:
Rezervacije in informacije sprejema recepcija hotela Creina, telefon 23-650.
»Ribiške« nedelje
možje ribič, vi	prav, bodo ob tej ugotovit-
porekl molje-ribiči, o groza, bodo festn h n{ihove žene. Izhajam iz nj .lzkušenj in lastnega prepri-kat(Lt m uS°tavljam, da ni hujše ribit fe fiot	moža, ki je
.Se Je pravzaprav že pred je g f*r(lvi> da že v rani mladosti, ko na PnJatelji v bližnjem ribniku lovil
Podoherc<< vse' kar ie bil° le zagr ribi' ie tisto PlavaJ°če seved Za Prepovedani trnek in je 57° Za prepovedano vabo — sir, prepn T^ova strast potešena. Ta nekolu na strast Je v letih šolanja dvern , Zamrla, dokler ni pred Po Z«,*? let°ma spet zaživela v svoji g' kgalni obliki.
»Šver"1 seveda m šio več na preVpr> — deloma zaradi njegove
nenph lenobe 0-e kdo bi se Samor°h ■ skrival!), deloma zaradi hjepnJLl]~Ja in javnega priznanja Potem sP°s°bnosti (le kako bi r-azhl moSel javno pred prijatelji so J?®?«*« svoj ulov!). Prav tedaj cujtnl na tržišču prekrasne prQktif ribiške palice, zelo rnesJne škornje in skoraj dve Šport/11 Plači sta romali v tisto fibišfa. tr£ovmo! Ko so celo v njeon! družini po enem letu uslišali
Jo Peta Prošnj0' Je bil ribič od 8lave
ko £VzaPrav ne bi bilo tako hudo, pr0se omejil le na ribarjenje v moti n, Času> ob delavnikih. Ne Petih T*' vstaja včasih že ob znova Jutraj in da s prijatelji vedno »Prijp^ršptavlja, da ribe najbolj Vem JtJejo« ob večerih. Že davno Zultnt Ustnih izkušenj, da je kaj J~£ Vedno isti: ob jutrih že še Pr(lv nič e' večerlh pa praviloma V^rnihesar Jn razočaranje zaradi tako > ; nbjih muhavosti je vedno Ve<tn0 boleče> da ga je treba zatiti v najbližji gostilni!
Na led oziroma na ribarjenje me je vzel s seboj enkrat in poslednjič v življenju! Rahlo dvomim, da me je vzel s seboj čisto po naključju in sem skoraj prepričana, da je namenoma izbral najhladnejši večer v letu in mi dal najslabšo palico, kar jih premore! Peklenski mraz mi je segal do kosti, ribe na moj trnek pa ne in ne! Kot zanalašč ni šlo njemu nič bolje in je trmasto vztrajal vse do poznih večernih ur. Niso pomagale ne moje obljube, da mu naročim v prvi gostilni njegov najljubši zrezek (rib kot vsak pravi ribič seseda ne mara), ne moje glasno drgetanje. Kot prikazen je stal v deroči reki, zanalašč, češ, vsaj vidiš, da moj šport ni od muh!
Krona njegovega ribiškega udej-stvovanja pa so seveda nedelje — njegove ribiške nedelje. Meso za čevapčiče jemljem na naše družinske izlete v naravo vedno s seboj in če bi me takole na nekem pikniku opazovali, bi me prav gotovo uvrstili med sposobne tabornice. Ogenj vam zakurim mimogrede, ležalniki in drugi rekviziti so sestavljeni in na mestu v pičli minuti. Z otroki se rekreiramo sami, ker je mož ves dan ob reki. Ob nedeljah je seveda tudi vedno lačen, ker neumno zatrjuje, da hrane ne bo prej poskusil, dokler kaj ne ulovi.
Td seveda še ni začetek in konec vsega! Na njegovo ribarjenje me nenehno spominja njegov ribiški pribor, ki je stalno v avtu, govoričenje o ribah, obvezno ustavljanje in buljenje v vsako mlakužo ob cesti!
Brez vsakega smisla je tudi, da bi mu kakorkoli hotela preprečiti, da ne bi tudi letos stalno sedel na pomolu v času našega letnega dopusta. Lani sem mu pred odhodom na morje namenoma pustila pribor doma, kar ga pa ni motilo, da ne bi v najbližji trgovini kupil — novega!	D. S.
pa še o Šmartnem, Gašteju, Laborah, Joštu, Šmarjetni gori in Gorenji Savi
(3». zapis)
Naposled moramo le sestopiti z ljube Gore sv. Jošta in si ogledati še nekaj krajev, kjer žive ljudje, ki jih na splošno imenujejo Joštarje. Pač zato, ker so si ti zaselki poiskali zavetje na prijaznih pobočjih Jošta. To so, poleg Pševega in Javornika, še Spodnje in Zgornje Zabukovje, Ce-pulje in morda ša Planica, kamor nas bo danes vodila pot.
OD JAVORNIKA DO PLANICE
Spet smo na dobrem kolovozu, sposobnem tudi za skromen avtomobilski promet. Iz Javornika se usmerimo skoro naravnost proti zapadu, za soncem ...
Levo v globeli se svetlika manjši ribnik, tik pod potjo pa po nekajminutni hoji uzremo lovsko kočo LD Jošt. Malo naprej smo že na Ce-puljah (ne zamenjaj s Cepuljami v Besnici, tam okrog zadružnega doma). V stari kmečki gostilnici se od-duškamo in po potrebi tudi »dušo privežemo«. Kajti pot do Planice se bo le zavlekla, vsaj pešcu.
Pot do Planice je pravzaprav neke vrste gozdna promenada. Resda razgleda ni več, pač pa gosto sveže zelenje obakraj poti kar pomirja in hladi. Ko pa čez čas spet stopimo na piano, se šele dodobra orientiramo. Tu je razpotje: na levo je gorski zaselek Planica, na desno pa vodi pot na Lavtarski vrh.
SPOMENIK PADLIM
Pogled pa nam seve najprej obstane na mogočnem spominskem obeležju padlim partizanom. Po zamisli arhitekta Jo-cifa je delovni kolektiv Tekstilindu-sa na svoje stroške dal postaviti ta res lep spomenik hvaležnosti.
Sestavljajo ga trije zajetni bloki svetlega naravnega kamna. Srednji je visok kar 170 cm, vse obeležje pa meri po širini tri metre in pol. Na zglajenih ploskvah je vklesano besedilo:
NA TEM OBMOČJU JE V BORBAH Z OKUPATORJEM PADLO
32 BORCEV-PARTIZANOV MED NJIMI
STANE ŽAGAR NARODNI HEROJ Na levi, manjši skali pa je vklesan lapidaren pesniški napis: V SVOBODI ZDAJ NAM JE
SKRIVNOST OČITNA NARODA ZARJE SE RODE LE
VNOCl NJEGOVA RAST IN MOC SO
ŽRTVUJOČI BOLJ OD ŽIVLJENJA SMRT JE RODOVITNA Na desni, ležeči skali so v zglajeno plbskev vklesani datumi bojev, ki so jih na tem območju bili partizani z okupatorjem in njegovimi hlapci, domačimi izdajalci. 1941—1945
27. 3. 1942 — 13. 8. 1943 — 16. 5.1944 Lahko trdim, da je obeležje pod Planico že popolnoma vraslo v naravno okolje — sredi zelenja bel kamen, kot opomin ...
GROB V GOZDU
V gozdni strmini, na levi, nad potjo je skrit, a dostojno urejen grob partizana, ki je tu omahnil v smrt zaradi podlega izdajstva.
Spominska plošča iz hotaveljske-ga marmorja ima vklesan napis:
TU POČIVA BOREC NOB
TEPINA FRANC-FRANJO
PADEL AVGUSTA 1943
Ce marsikje lahko pograjamo malomarnost svojcev, vaščanov, sosedov ali pa tudi borčevsko organizacijo, tu pri Tepinovem grobu tega ne moremo reči. .Nedavno sem dvakrat hodil tod in obakrat je bil samotni grob mladega junaka lepo oskrbovan, obdan s cvetjem, okolje pa počiščeno.
Spominsko ploščo je na grob postavil v letu 1961 krajevni odbor ZB NOV Zabnica.
JUNAŠKI BOJ
Rovt nad Crngrobom — nesrečen kraj, kjer je v boju s premočnim sovražnikom padlo petnajst partizanov, med njimi tudi narodni heroj Stane Žagar.
Še pred Planico je treba stopiti na stezo, ki vodi najprej v globel, potem pa po zapadnih obronkih gozdnatega hriba, ki se polagoma spušča proti Crngrobu. Pot ni označena, čeprav- bi dogodek zaslužil vsaj kaži-potno tablo, če že ne tudi markacij. Le stežka prišlec od drugod zadene pravo stezo, med številnimi vzporednimi!
Po kaki polurni hoji — ves čas po gozdu — le dospeš na kraj boja, ki je označen z nenavadnim obeležjem — zanimivim lesenim znamenjem v slogu naših starih kmečkih znamenj. Tudi poslikano je z roko vaškega umetnika. Res lepo, ker je tako domače, obeležje pa je tudi eno prvih na področju kranjske občine — krajevni odbor ZB NOV Zabnica ga je postavil že 1. maja 1947.
Znamenje je postavljeno v spomin na boj partizanov z Nemci, ki so se spopadli na tem mestu dne 27. marca 1942. Zaradi sovražnikove premoči in nenehnih hajk je Selška četa Cankarjevega bataljona morala zapustiti svoj teren v Selški dolini in se je zato umaknila na dosti odročno gozdnato pobočje Malega Rovta (med Crngrobom in Planico). Tu si je četica dvaintridesetih partizanov na kopni jasi sredi gozda uredila zasilno taborišče. Najbrž bi partizani srečno učakali pomladi in toplejših dni — zima partizanom ni bila nikoli prijateljica — če se spet ne bi našel podel izdajalec, neki domačin s Crn-groba. Ta je Nemcem povedal, kje se zadržujejo partizani. In tako je bilo taborišče tistega dne navsezgodaj obkoljeno od množice Nemcev-poli-cistov in gestapovcev.
V četi pa sta se prav ta dan zadrževala tudi Stane Žagar in Jože Gregorčič, oba znana gorenjska revolucionarja. In tako je bilo komandirju čete, bivšemu španskemu borcu Matiji, Udvancu, tem laže spodbuditi borce k junaškemu odporu. Partizani so sprejeli borbo ...
Tesno obkoljena je hrabra četica imela opoldne že štiri mrtve in več ranjenih tovarišev. Tudi napadalci so utrpeli hude izgube.
Tedaj pa se je komandir Udvanc odločil za preboj iz sovražnikovega obroča. Zapovedal je »juriš« in že so drveli partizani skozi goste nemške vrste, ki so streljale z avtomatskim orožjem kot pobesnele.
Ko pa so se borci spet zbrali zunaj obkoljenega položaja, so z žalostjo ugotovili, da je med prebijanjem sovražnikovega obroča padlo še enajst borcev. Med mrtvimi sta bila tudi Stane Žagar in Matija Udvanc.
Napis na znamenju pove vsa imena padlih borcev, ena med njimi je bila partizanka:
Žagar Stanko, Dobrava Basaj Francka, Selca Golob Alojzij, Praprotno Jeruc Jože, Zabnica Kovačič Stanko, Primskovo Podlesnik Niko, Šmarjetna gora Rotar Bogomil, Kranj Ravnikar Jože, Križna gora Štular Mirko, Ljubno Tomažin Janez, Bukovščica Udvanc Matija, Ježica Vidic Tone, Dobrava Vadnov Mirko, Primskovo Zorman Rudolf, Šenčur Pavšič Franc, Železniki Nad imeni padlih je z oljnimi barvami naslikan juriš partizanov proti nadmočnemu in dobro oboroženemu sovražniku, ki je prav na tem mestu obkolil taborišče.
Ker pa so lesena znamenja — če so še tako prisrčna in zanimiva — minljiva, je delovni kolektiv Tekstil-indusa postavil nasproti starega znamenja, trajnejše kamnito obeležje (po načrtu arhitekta Jocifa) z vklesanim napisom:
NA TEM MESTU JE 27. III.1942 PADEL JUNAŠKE SMRTI NARODNI HEROJ ' STANE ŽAGAR S 15 TOVARIŠI Resda so vsi ti kraji s tako častno zgodovino bolj stežka dostopni, nekako od rok. Ureditev vozne ceste med Planico in Križno goro (podobno kot pred leti med Jamnikom in Dražgošami) bi te kraje odprla prometu med Kranjem in Škofjo Loko, saj bi bila to pravcata turistična cesta skozi gostoljubne partizanske vasi visoko v hribih. To pozornost pa ti kraji in ljudje gotovo zaslužijo. Bilo bi jim kot resnično priznanje.
Črtomir Zoreč
Leseno znamenje — v spomin na junaški boj na Rovtu
i\ zorman 12
moja Iza
l&n. Je bilo všeč, da se je pogovarjal z menoj kakor z odras-8«lad s tiar mars^esa» kar je povedal, nisem mogel spraviti v !jVa no!« u' kar sem vedel o ljudeh in o stvareh. Pogovarjala ^ŠČi^ HM6' ko Je bil Anton v trgovini in sem bil Tinku za • Bral i^okler m rekel... sedaj bom pa malo bral.
^el sami i p?.8°sto. V torbi, ki je bila podobna Obernikovi, je 'ne knjige. Pgf j . .
ves £as m Je ostal v kamri nad hlevom, pet dolgih dni sem bil cesto	Ob večernem mraku sem stekel na dvorišče in
SV°jih Dof'K u' varno> da sta z Antonom lahko odšla po f^traj l •' Kam mi nista povedala. Vračala sta se sredi noči, •M v Je °dšel Anton v trgovino in ko sem se sam odprav-Pa je Tinko spal.
n-l.Cah> da <fem Se vračaI s strahom. Brž sem se pognal po stop-v v Anto SG prepriča1' če 90 vrata še zaklenjena. Nihče ni h,6tn Času	kamro, iz izkušnje pa sem vedel, da se o nepra-
va „P DZigodi' kar se drugače nikoli ne bi. Lahko bi bila je Vohal i, ? ''' ali Stane. Staneta sem se najbolj bal. Nj bii0 i P" stopnic, kakor da res nekaj sumi. v iazniti nn - vsak dan pretihotapiti v kamro kosilo ... in iz-Vkot za vn? ČU vedro' ki ga -ie bil Anton za Tinka Postavil ^.edro je 'j' clovek ne more, če je ves dan zaprt v sobi... ' kaj pom ■ VSeh stvari naJbolj neprijetno. In potlej ugiba-Tink • JO mamini pogledi in kaj očetov molk. *Kakln? Il0^ zanimalo mesto kakor naša hiša. Na tako i f itSO na cesti?« me je spraševal. »Si videl * jko. Ogovarjati. Ljui dje kakor zmeraj. tnuLabko d« !ndame Je spraševal. ko vsakdan i?"1 Jlh vide1' a bi težko rekel kJe- Zandarji so bili
*Itn t	'J1-
^^e1o?<<e °Či' ko hodiš po mestu!«
»Tudi jfrf^ima1' jaz Pa sem se brž pohvalil z bratom: • »Kdaj?«ntonaso-«
*HK'hi°J!.lovil ribe v Bistrici.« 1 rada gospoda zase.«
»Žandarji so vedeli, pa so ga čakali. Komaj jim je ušel. Lovili so ga, prišli so tudi v hišo, a se je Anton medtem preoblekel, jaz pa sem rekel, da je bil ves čas v kamri.«
»Zaradi rib ni vredno,« je rekel Tinko. »So še druge reči.«
»Kakšne?«
»Svoboda... pravičnost... Ti še ne veš, nikoli še nisi delal za pet dinarjev na dan ... nikoli še nisi sedel.«
Nisem. Anton pa bi, če bi ga dobili. Anton je skrivaj še zmeraj lovil ribe.
»Pusti ribe!« je rekel Tinko. »Na svetu se pripravljajo velike reči.«
»Kakšne?«
»Vojna...«
»Vojna je že.«
»... tudi pri nas. Imej odprte oči! Pa žandarjev se boj!«
Oči sem imel poslej zares odprte in izkazalo se je, da so žandarji pogosteje na cesti, kakor sem si mislil, in da se večkrat ozirajo za menoj. Nenadoma so bili nevarni vsi, ki so nosili državno uniformo. Še kretničar Obernik je tako čudno pogledoval na naše dvorišče, kadar se je vračal z dela, da nisem vedel, kaj ima v mislih.
Strah ima velike oči. Ko je pozno popoldne stopil proti hiši Muha, so se mi zašibila kolena in v mislih sem že videl Antona in Tinka, kako ju uklenjena ženejo proti sodišču. Pa Miha niti ni bil žandar, samo občinski stražnik, in je spraševal po očetu, ne po Antonu.
»Človek še do sape ne pride,« je rekel.
Potisnil si je službeno kapo na tilnik in si z velikim rdečim robcem obrisal čelo, potem pa je pobrskal v torbi med papirji.
»Poziv vam pošiljajo, gospod Novak.«
»Za koga?«
Oče je bil nezaupljiv, oslinil si je prste, preden je vzel v roke svinčnik, da je podpisal.
»Za konja,« je rekel Muha.
»Kaj bom brez konja sedaj na pomlad?«
»Ne vem, gospod Novak. Se huje bi bilo, če bi klicali fanta.«
»Tudi njega še bodo.«
»Človek nikoli ne ve.«
Muha je vzdihnil, si potisnil kapo spet nazaj in potožil:
»Ljudje me gledajo, kakor da sem si vse to sam izmislil.«
Ne, Muha ni bil kriv, če je moral raznašati pozive. Kakor bi mu bil hotel pokazati, da se ne jezi manj, mu je oče ponudil kozarček žganja.
»V službi sem, gospod Novak.«
»Kdo vas pa vidi?«
»Saj res. Samo ljubi bog...«
Muha je segel po kozarcu in zlil pijačo vase.
»... ta pa ni tako natančen kakor občinski tajnik.«
Po drugem kozarcu si je Muha zadovoljno odsopel in se za-rotniško nagnil k očetu:
»Kaj mislite, gospod Novak, kako se bo to končalo?«
»Nič ne mislim.«
»Nekateri pripovedujejo ...«je poskušal Muha.
Oče pa ga je kratko zavrnil:
»Čenče me ne zanimajo. Že brez teh je zadosti sitnosti.«
Ne verjamem, da bi oče ne bil vedel za govorice, ki so krožile v mestu. Vsi smo vedeli zanje, vsi smo jih pomagali širiti.
Govorili so tudi, da Muha vleče iz ljudi, potlej pa jih ovaj a.
Vojna je bila vsak dan bliže, a je naši hiši skraja še prizanašala. Vsaj v prvih mesecih nam ničesar ni vzela, prinašala nam je samo korist.
Pekli smo pšenični kruh, ko so v pekarni že prodajali koruzne hlebčke.
Ko so se razširile po mestu govorice, da bodo uvedli živilske karte, je pripeljal Anton v mraku od strica Josipa cel voziček sladkorja in olja.
Tudi konj je ostal v hlevu, čeprav je prinesel Muha zanj poziv.
Stric Josip je bil zares blagoslov za našo hišo. Mama je to večkrat povedala, a nikoli tolikokrat kot tisto pomlad. Ko je stric Josip slišal, da hočejo imeti očetovega konja, je naročil Antonu:
»Prinesi mi tisti papir!«
Nikomur ni povedal, kaj je bilo s papirjem, res pa je, da za konja nihče ni spraševal.
Se bolj kakor zaradi konja smo bili dolžni stricu Josipu hvalo zaradi Antona. Moški so odhajali v vojsko, mlajši in starejši, skoraj vsak dan smo jih lahko videli z nerodnimi lesenimi kovčki na postaji, Anton pa je mirno hodil v stričevo trgovino, kakor da so pozabili nanj.
Odlomek iz romana Iva Zor-mana Draga moja Iza. ki ga ie izdal Zavod Borec. Delo je bilo letos nagrajeno s Kaju-hovo nagrado.
%*M m^đ SIp 7
Sreda — 23. maja 1973
Nesnage rešena Poljanska Sora
Ribiči z Visokega in okoliški šolarji so v enodnevni skupni akciji počistili strugo in bregove
Poljanščice
Ribiška družina Visoko, ki gospodari in upravlja srednji tok poljanske Sore v dolžini okrog 10 kiloipetrov, je že v preteklem letu iz vrst svojega članstva sestavila komisijo za pregled čistoče struge in obrežij. Nakopičeni odpadki vseh vrst so namreč grozili, da bodo začeli odvračati od vode ne le ribiče, marveč tudi številne kopalce-turiste, ki se poleti radi zgrnejo k bregovom te tople in drugače razmeroma čiste reke.
Komisija je pregledala najhujša žarišča nesnage ter —■ poleg ostalega, ugotovila in potrdila prisotnost dveh razpadajočih fičkovih lupin(!), starega štedilnika in podobnih kovinskih »rekvizitov«. Bregova sta bila polna napol skritih »skladišč« razne plastične embalaže, ki jo je voda počasi- odnašala in razobešala po obrobnem grmičevju. Nič manj spodbudna kot črna smetišča tudi ni navada okoliških prebivalcev, ki vsebino pločevinastih kant najraje stresajo kar z mostov v rečno korito, malodane na glave kopalcev.-Predstavniki ribičev so grešnike obiskali,, in se z njimi odkrito pogovorili. Ob tem velja omeniti, da niso nikjer naleteli na nerazumevanje; prej bi dejali, da ljudje, dokler jim kdo ne odpre oči, preprosto ne razmišljajo o posledicah neodgovornega početja. Pogost in nemalokdaj precej utemeljen pa je bil seveda izgovor, da v posameznih naseljih ni urejenih odlagališč.
Ribiči so potlej navezali stike s sanitarno inšpekcijo v občini, zlasti pa s krajevno skupnostjo in turističnimi društvi, ki problematiko onesnaženja narave dobro poznajo in ki po svojih močeh skušajo ukrepati. Mdrsikje se je dalo že na pol dozorelo stvar hitro urediti: peščico glavnih kamnov spotike so lahko odstranili že v lanski sezoni.
Preostalo vzdolž struge nakopičeno navlako pa so ribiči pospravili letošnjo prvo soboto v maju. K široko zastavljeni akciji je družina pritegnila še šolo iz Gorenje vasi (učitelje in približno 100 učencev), krajevni skupnosti ter TD Gorenja yas in
Poljane, del lovske družine in občane-prostovoljce.
»Čistilci so si priskrbeli večje število vreč, medtem ko sta krajevni skupnosti zagotovili vozove za odvoz težjih predmetov. Del napolnjenih vreč so na vnaprej izbrana zbirališča spravljali tudi ribiči s svojimi osebnimi avtomobili. Drugače pa je delo potekalo zelo sistematično, tako da so se ekipe dveh ali treh mož združile Z večjimi skupinami šolarjev in organizirano »napadle« posamezne odseke obeh bregov Poljanščice. Ribiči, obuti v visoke gumijaste škornje, so povsod, kjer je globina vode dopuščala, »zračili« strugo, prod in obrežno grmovje z notranje, šolarji in ostali pa z zunanje, suhe strani.
Ribiška družina je nadalje poskrbela za navzočnost zdravnika, kajti pri tolikšni množici sodelujočih človek nikoli ne ve, kaj se utegne zgoditi. No, vse je potekalo v redu in zdravniška intervencija ni bila potrebna.
Kup, sestavljen iz vreč, polnih odpadkov, je naglo rastel in po končani akciji, ki je trajala od jutra do poznega popoldneva, je bilo že od daleč videti, da so bregovi temeljito prečesani. Ribiči so nato sklenili po-"dobne akcije ponavljati sleherno pomlad, saj smeti zlepa ne zmanjka. Upajmo le, da bo celotno obvodno prebivalstvo v bodoče bolj spoštovalo neomadeževanost prirode, tudi Poljanščice, in da bo poslej dela vedno manj. Vsem, ki so pomagali čistiti Soro, pa gre prisrčna zahvala in pohvala.	G. J.
Domačija pri Pocarju v Zg. Radovni bo v kratkem stara 200 let.
Pri Pocarju teče čas počasneje
Danes je v kozarcu zvenel encijan, ki sem ga pred tednom prinesla iz ZG. Radovne. Pravzaprav mi ga je dal Lojze Jekličev, po domače Pocarjev. V plastičnem kozarčku ga je imel, na oknu hiše, ki je bila zaradi deževnega vremena tistega dne de bolj temačna. Dež je spiral cvetove velike stare češnje in namakal komaj odganjajočo travo okoli kmetije. Slab streljaj od hiše se je črnila njiva, pripravljena, da sprejme vase krompir.
Jekličevi, Lojze, pa njegov brat in sestra so pripravljali krompir za saditev. Od časa do časa je, kot bi nagajal, mrzlo dopoldne še poslabšal dež, tako da starejši Lojzetov brat ni mogel voziti že pripravljenega narezanega krompirja do njive. No, nobena reč, tudi dež, pa čeprav pride
sredi dela, ne more biti povsem slaba. Zato smo po dobri stari navadi modrovali o letošnjem vremenu, suhi, s snegom skopi zimi in mrzli in vetrovni pomladi. Zato je tudi dež, ki je zunaj močil češnjo in travo in leseni voz naločen s krompirjem, navsezadnje le bil dobrodošel. Pa tudi razrezani krompir konec koncev ne bo počrnel, če bo uro kasneje v zemlji, saj ga bo potem varovala in razmnožila v dolgih mesecih tja do oktobra. In srečo bodo morali imeti, da ga bodo lahko izkopali v suhem vremenu in ne izpod snega, ki tukaj kaj hitro in zgodaj zapade. Zadnji sneg je odlezel v Zg. Radovni šele pred prvim majem, zato trava še vsa lanska, le encijan je pribodel ven in se razsul po vsej zgornji dolini, sem in tja pa se zibljejo tudi ključavnice kot tukaj ljudje pravijo narcisam. V začetku tedna je narcis bolj malo, ker jih veliko potrgajo nedeljski izletniki, čez teden pa spet katera zraste. Najbrž tolikšno trganje cvetja v tej prelepi dolini njenim prebivalcem niti malo ni všeč. Morda mi je prav zato Lojze Jekličev dal svoje že nabrane encijane, da me ne bi premamili cvetovi raztreseni po travnikih, saj je dodal, da rastejo le na nekaterih mestih, ki jih je treba poznati. No, encijani so bili tisto deževno dopoldne bolj malo vabljivi, saj so brez sonca in v dežju svoje cvetove zaprli.
Sumim pa, da mi je Lojze dal rože tudi zato, da bi se čisto majčkeno odkupil za vse, kar mi je neresničnega natvezil med najinim pogovorom, tako da na koncu res nisem vedela, kaj je res in kaj ni. Morda se mu je na koncu res zazdelo, da je šel predaleč in da mu moja vprašanja, ki so tako dišala po časopisu, le ne morejo škoditi. Nisem mu mogla zameriti te posmehljivosti, s katero se je branil pred pogledom v njegovo v vsakdanje opravke vklenjeno kmetsko življenje, odvisno od tanke črne prsti nad zravnanim meliščem in od vremena ter toplote kratkega poletja. Bolj kot kje drugje so tukaj ljudje odvisni od narave, saj če je muhasta, nasuje pol metra snega še
junija, tako kot ga je lani. Trava komaj dobro zraste, če je ne p °n0' dijo turisti in nedeljski izletniki, k se pode za žogo. Saj je še pognoji* včasih ne morejo, ko so po vse travnikih ob koncu tedna avtomobili. No, morda ni ravno tako hud^ prav gotovo pa ni vsem dolincem prav, vsaj starejšim ne, da je v t odmaknjeno, na kakih 14 kilometro raztegnjeno alpsko dolino s kakim 14 hišami, pljusknila sodobnost, * ima tukaj obliko turizma ali bolj rečeno vikendov.	.
Ne vem, če je Pocarjeva domačij v Zg. Radovni med najstarejšinrn dolini, vsekakor pa se od leta l?'0' ko je bila v tram vrezana ta letnic®' na hiši ni kaj dosti spremenil0. Nekaj let mlajša Lojzetova sestra, skoraj že s šestim križem, gospodinj obema prav tako samskima bratom in kuha še v »črni kuhinji«. Tja f sicer postavili tudi železni štediln1™ vendar pa ognjišče, na katerem stoje črni lonci, od časa do časa uporabljajo. Hiša je dobila elektrik šele pred dobrimi desetimi vodovoda pa v dolini ni. Vse hi imajo le kapnico, živina pa se napaJ pri studencu. Hiša Pocarjevih m? na prednji vhodni strani znamenj » nabožno slikarijo. Pred tem starim znamenjem se je vedno ustavil vo z mrličem, da so ga pokropili, Pre(lev so ga odpeljali na pokopališče . Gorjah. Navada, ustavljati se P , Pocarju, je veljala, če je umrl kdo 0 bližnjih dveh Pocarjevih sosedov.
Če »zadnja pot« s tega konca vojJ proti Gorjam, pa druga bolj vsa* danja, morda bi ji rekli preskrbova' na, vodi proti Mojstrani. Tja zapelje enkrat ali dvakrat na te jn kdo od bratov, da kupi kruha ' sladkorja. Kruh zdaj ne pečejo v doma, enostavneje je odšteti ne J dinarjev v pekarni, čeprav denarja nikoli ne nabere kaj Prl5v Lojze ima sicer nekaj službenih 1 ' »fural« je pri Gozdnem gospoda stvu, več let pa je tudi nosil s koW hrano na Triglav. Pokojnine P. nima, malo se jezi zaradi tega, z^j na stara leta in še kasneje, ko de*% ne bo več mogel* bi namreč dinar prav prišel. Vendar pa se Loj tega dneva ne boji, morda niti premišljuje o tem, kdo ve, ko pa J toliko vsakdanjega dela, različne«, le po letnih časih, sicer pa sk°r ^ enakega, skoraj nespremenjene^ odkar obstaja ' Pocarjeva dom čija...	L. M-
Ženini Kmečke ohceti v Kranju
in Preddvoru
Danes bo mesto Kranj gostilo ženine, ki se bodo v soboto poročili na letošnji Kmečki ohceti 73. Slovenski ženin Zvonimir Kranjc, avstralska ženina Ivan Debeljak in Lyle Kim, ameriški ženin Gregory Mairs, bosanski ženin Zuli Hamdo, madžarski ženin Ferenc Vttros, švicarski ženin Karel Joder, Makedonec Josif Silja-novski, italijanski ženin Mauro Saccani, češkoslovaški ženin Luboš Mišun, zahodnonemški ženin Hubert Kroh, srbski ženin Jovan Meti-koš, avstrijski ženin Franc Štern in hrvatski ženin Tomislav Gregor, skupaj torej 14, bodo prišli v Kranj ob 9. uri, in sicer pred hotel Creina. Uro kasneje bodo obiskali tovarno Iskra, nato pa bodo imeli pri Jelenu slavnostno kosilo. Ob 14. uri se bodo ženini pri Mayerju pomerili v kegljanju. Ob 15.30 se bodo pred Globusom zbrale narodne noše in skupaj-z godbo krenile skozi mesto. Pri Mayerju se jim bodo ženini priključili in skupaj odšli pred Prešernovo gledališče, kjer bo uradna predstavitev bodočih zakoncev in kulturni program. Ceremonija bo ob 16. uri. Sledi ogled Globusa in ob 20. uri modna revija in zabava v Creini. Vstopnina je 15 dinarjev, narodne noše pa imajo prost vstop.
Jutri bo fantovščina v Preddvoru. Po ogledu muzeja v Kranju se bo ob 13.30 pri mostu na Planini obliko-
vala povorka kočij, voz in narodnih noš ter seveda muzikantov in krenila proti hotelu Creina, kjer se bodo ob 14. uri veseli druščini priključili tudi ženini. Pol ure kasneje bo sprevod zapustil Kranj in krenil proti Kokrici, Beli in Preddvoru, kjer bo ob pol petih uradni začetek fantov-
ščine. Povorka kočij z ženini se bo ustavila na Kokrici pred zadružnim domom (ob 14.50) in na Srednji Beli pred rojstno hišo Matija Valjavca ob 16. uri. Na Kokrici in na Beli bo kulturni program. Program fantovščine v Preddvoru bo končan ob 22. uri, ko bodo ženini odšli v Ljubljano.
20 let RD Bled
Ribiška družina Bled je v soboto dopoldne z otvoritvijo nove ribogojnice na Bledu proslavila 20-letnico obstoja in delovanja. Na slovesnosti je na kratko orisal 20-letno uspešno delo družine predsednik prireditvenega odbora Tone Svetina. Večletni 'predsednik ribiške družine Ludvik Bem pa je izročil odlikovanja in priznanja ribiške zveze Slovenije in ribiške družine Bled najzaslužnejšim članom.
V šestih bazenih moderne ribogojnice ribiška družina Bled že nekaj časa vsako leto vzredi 15 do 20 tisoč lipanskih .mladic, 45 tisoč jezerskih postrvi in 10 tisoč merskih postrvi šarenk. Ob ustanovitvi je imela ribiška družina 30 članov, zdaj pa jih ima 160. Zanimiv je tudi podatek, da so pred 20 leti prodali 39 turističnih kart, zdaj pa se bližajo številki 5 tisoč. Tako med 64 ribiškimi organizacijami v Sloveniji blejska ribiška družina zajema 30 odstotkov ribiškega turizma in eno tretjino inozemskih ribičev. A. Ž.
w m iggg*
luir urlk 1GSI
Sreda — 23. maja 1973
65 let gasilskega društva v Podkorenu
V	petek, 18. maja, so gasilci prostovoljnega gasilskega društva v Podkorenu pripravili uspešno sektorsko vajo. Organizirali so jo ob sodelovanju prostovoljnih gasilskih društev z Jesenic, iz Mojstrane, Kranjske gore ter poklicne gasilske čete iz Železarne.
V	kar najkrajšem času so gasilci iz Podkorena prihiteli z vso svojo opremo v vas, kjer naj bi gorelo gospodarsko poslopje. Požar so uspeli pogasiti v nekaj minutah in s tem pokazali, da tudi v primeru pravega požara ne bodo zatajili. Podkorenški gasilci so se že sicer zelo izkazali leta
1969, ko jim je uspelo preprečiti, da se požar z nekega gospodarskega poslopja ni razširil v vas.
»S to sektorsko vajo smo počastili 65-letnico delovanja našega prostovoljnega gasilskega društva,« pravi poveljnik Alojz Brajc, sicer že 15 let med gasilci. »Dejavnost našega društva, ki vključuje 29 aktivnih članov, je bila kljub nekaterim težavam zadovoljiva. Probleme imam le zaradi opreme, saj bi nujno potrebovali novo brizgalno. Sami pa smo z udarniškim delom lepo popravili naš dom.«	j-) g
YU-3 BDE se pogosto oglasa
Po takšni oznaki poznajo naši in tuji radioamaterji sprejemno in oddajno postajo radiokluba Iskra Kranj, ki deluje v okviru občinske zveze organizacij za tehnično kulturo Kranj. Radioklub Iskra je nedvomno med najboljšimi klubi v Sloveniji in najuspešnejši na Gorenjskem. Njegovi člani so lani vzpostavili 15.411 zvez z radioamaterji iz 132 držav vseh celin. Toliko radijskih zvez so Kranjčani lahko vzpostavili tudi na račun novega SSB oddajnika, za katerega je dal nekaj denarja tudi odbor za splošni ljudski odpor Kranj, s katerim tako kot ostale organizacije za tehnično kulturo v Kranju sodelujejo tudi radioamaterji.
Člani radiokluba Iskra Kranj, tako mlajši kot starejši, so se udeležili lani številnih tekmovanj. Omenjamo samo najpomembnejša. Pionirski lov na lisico, UKV tekmovanje na Ratitovcu, kjer so Kranjčani s pomočjo novega oddajnika in agregata vzpostavili prek 100 zvez.
amatersko tekmovanje v
skandmy
skem SAC, kjer je postal eden v kranjskih radioamaterjev Pj^-gji državi in tretji na svetu, itd. tega so se Kranjčani dobro odre na več drugih republiških in zvez ^ tekmovanjih. Njihova dejavno?* |j bila lahko še uspešnejša, če bi lt\e primernejše prostore. Prostor -j težave so bolezen vseh organi za tehnično kulturo v občini. nCs Radioklub Iskra Kranj ima da $ že 107 članov, od katerih jih J® j, mlajših od 19 let. V zadnjih letih je organiziral klub 4 strok0 tečaje, ki se jih je udeležil0 je radioamaterjev, uspelo pa my v oživiti in opremiti radio sekcijI . Šenčurju in v Besnici. Člani ome1^ nih sekcij oziroma V.lnbo^^ ^ pošiljajo svoje znake v eter. f* ^ kranjskega radio kluba je, j, kmalu zaživeli sekciji tudi v voja®^ ci Staneta Žagarja v Kranju
Golniku, kjer so radioamaterjem
pripravili primeren prostor. . ^
V ribogojnici na Bledu vsako leto vzgojijo več deset tisoč mladic — Foto: F. P.
Prodam tri mesece stare PIŠKE. Mlakarjeva 58, Šenčur	2864
ŽlMNir^ "?Ve fpodnje i" zgornje Hnk- r^ (modroce). Naslov se
Kari 0blak Angeli, Staneta 2a-8? j KranJ	3098
<7m 400 kg težkega VOLA. °°deSče 20, Bled	3099
prodam MIVKO. Praše 6, Kranj Njppam, nov STROJ za POMIVA-f„„ o/OSODE. Informacije na tele-t0np24-897	3101
am dobro ohranjeni OLJNI p!1 emo 8, dodatni ŠTEDILNIK lejj0 6 ln POMIVALNO MIZO z boj-npHir' ^Sled v soboto ves dan in Keoae'jo dopoldne. Stane Peternel, H„„i,Ca' Dežmanova 9 (pozvonite
3102
vnr < kombinirane GRABLJE, trezne ali za traktor, in 5 m dolgo j^ezno TRAVERZO. Prebačevo 43, KrpanJ	3103
Vodarn traktorsko KOSILNICO 59 DSjquaIi- Rant Marija, Ljubno •y°dnart	3104
I Ion m secJem mesecev brejo TE-Rlvi simentalko in KUPIM male Tušek Franc, Rovt 10, Selca čefw°x m KRAVO, ki bo junija NP d ,teletila, PUNTE in BANKI-^ »abni vrt 6, Golnik	3106
prodam SADIKE zgodnjega in Poznega ZELJA. Prebačevo 27,
P^	3107
in q°t *m vPrežne KOMBINIRKE
Pop rM()REZNIC0 na motorni gn• Dolžanova 1, Kokrica 3108 z les • navadno HARMONIKO SiH. T1"1 °hi^jem v dobrem stanju.
plaž,L. Cerklje	3109
29 t KRAVO po izbiri. Brezje
3110
CFkVI"1 Sortni OTROŠKI VOZI-J^^lekarska 14, Kranj 3111
Zdravniška dežurna služba v Poljanski dolini
S?« 5' maja do 3L maJa od 19-
B P- ure zjutraj bo dežuren dr. nuini Greg°rič- tel. 89060, v Zh! Primerih pa kličite aravstveni dom Škofja Loka, telefon 85440.
T(fcSam dobro ohranjeno MO-0^° KOSILNICO vogel noot.
J petek od 12- ure dalje. Aljan-72S »o arJan' Naklo 142, telefon ti	3138
at fodam nov KOMPRESOR 8 Pano mal° rabljeno TELEVIZIJO Tr>ixrama- Pagon, Bistrica 43 a pri t>	3139
Nor°£am 110-litrsko ZMRZOVAI,-t>uh?i ?INjO LTH. Hafner, Sv. q1ij ' škofja Loka	3140
* SIAMSKE MUCKE. Re-» ^ranj, Jezerska cesta 108 b
navaddam 6000 kosov VOTLAKOV nega t SI? formata in nekaj rezance u ?A- Bizjak Frančiška, Jese-gj^ Hrušica 7	2993
^o^OTROŠKO KOLO. Preba-nKunmanj	3112
C° s nnu°lotorno SLAMOREZN1-
n*m odHlnalnikom- Naslov v oglas-
3113
^oslj^.^AT 750, letnik 1968.
Wm KranJ (cesta na Suho) °ddelkU AT 130°- Naslov v ogl.
Prodam AUDI, letnik lnt- 55 'S^ije na telefon 21-071 2efsko 72g ed Pri Ambrožiču. Zg. Je-
PIAT 750, letnik j** Prod«^ anjen- SP- Besnica 15 i?°°0 dTn USTAVO 750. Cena aklo 67 °gled Popoldne. Šubic,
?/°r°nizkJ ?AT 75°. letnik 1967^0 26' Krani CenL Drempetič, Planina r^-^L«^.^^	3117
Izd '	~~~
Kran? ,9,P »Gorenjski tisk«,
£tavek.7Cpa PiJadeja L
^nj/tkli 7^Tnjski tisk<< kudskL k' tuženo podjetje
?,štva in ~ Naslov ured-Moše pVU.Prava lista: Kranj, !>*un nnc^ L ~ Tekoči IS^ mS v Kranju št. glavni V L52 - Telefoni: Prednik redn,k' odgovorni
pfedništvo 9,T?Va 21-190' 21-860 mo. ,835' novinarji
niski oddi? . asni in naro^-^na-,d^lek 21-194. - Naroč-
30 din	din< polletna
?? Par M«W , Za 1 številko 15 din' S °glasi: do 10 besed 2 din VnSaka nadaUnja beseda P°PUsta a^Čri1x1 imaJ° 25 % ne objavi, Cplafanih glasov neiJaaT" r Oproščeno nem h davka P° Pristoj-^oem mnenju 421-1 /72.
FIAT 124, letnik 1969, prodam ali zamenjam za FIAT 750 ali AMI 8. Tenetiše 46, Golnik	3118
Prodam FIAT 750, letnik 1969, tudi na potrošniški kredit. Jenko, tel. 85-843 ali do 17. ure na Kidričevi 56, Škofja Loka (Gradiš), razen sobote in nedelje	3119 Poceni prodam FIAT 600 D, letnik 1962, registriran do spomladi 1974. Ogled vsak dan od 16. do 18. ure. B. Mlakar, Gradnikova 9, Kranj SPAČEK, letnik 1967, vozen, naprodaj. Informacije 24. maja popoldne na telefon 21-808 3121 Prodam ali zamenjam proti doplačilu za fiat 750, zelo dobro ohranjen FIAT 1300 lux, letnik 1971. Mohorič Leon, Bled, Za žago 6 3122
Samopostrežna restavracija
Kranj, Stritarjeva 5.
Obvešča cenjene goste, da bo restavracija dne 24. in 25. maja 1973
zaprta zaradi popravil.
Prodam FIAT 750 in PRIKOLICO. Kleindinst, Brezje 27	3123 Prodam ali zamenjam z doplačilom FIAT 750, letnik 1971, prevoženih 30.000 km za 850 special sport. Betonova 16, Kokrica 3124 Prodam FIAT 750, letnik 1966. Ogled vsak dan od 16. do 20. ure. Kotnik Aleksander, Mojstrana 8
3125
Prodam rabljene GUME 560x14 in 520x14 ter REZERVNE DELE za fiat 1100. Stane Peternel, Kokrica, Dežmanova 9 (pozvonite dvakrat)	3126 Prodam dobro ohranjen FIAT 750, letnik 1969. Sp. Besnica 74
3127
Prodam dobro ohranjen FIAT 850. Hafner, Virmaše 28, Škofja Loka	3128
Prodam FIAT 124. Dr. Janez Pevc, Škofja Loka, Cesta talcev 6
3129
Ugodno prodam FIAT 850 standard, letnik 1969. Cena 21.000 din, 12.000 din plačljivo ob prodaji, osta- . lo po obrokih. Kranj, Šorlijeva 4, stanovanje 15, telefon 24-762 3130
Bodoča mamica nujno išče opremljeno SOBO v Kranju. Zaletelj, telefon 21-018	3131
Prodam HIŠO na Orehku. Naslov v oglasnem oddelku	3132
VAJENCE za SLIKOPLESKAR-SKO STROKO sprejmeta brata FLERIN, Kranj, Kidričeva 36, telefon 21-820	2832 INSTRUIRAM matematiko, fiziko in angleščino za srednjo in osnovno šolo. Stane Peternel, Kokrica, Dežmanova 9 (pozvonite dvakrat)
3133
Takoj sprejmem dva VAJENCA ali dva FANTA z nepopolno osemletko za priučitev. KLEPARSTVO in vodovodne napeljave MARKIČ FRANC, Partizanska 14, Kranj
Industrijski kombinat
Planika
Kranj
išče za svoje delavce večje število prostih sob za dobo enega leta.
Prosimo, da predložite pismene ponudbe z navedbo pogojev kadrovskemu oddelku kombinata do 31. maja 1973.
MA ŠENČUR vabi na zaključno oddajo »MLADINA 73«, ki bo v petek, 25. maja, ob 19. uri v domu kulture Šenčur. Oddajo vodi JOŽE LOGAR. Sodelujejo: ansambel SONJE GABRŠCEK, MARJANA DER-2AJ, RTV LJUBLJANA	3136
CENTRALNE KURJAVE pečene barve — mat ali v sijaju na radio-torjih, kar je garancija za vaše obdobje ZOPET SPREJEMAM. Kranj, Tekstilna 14, telefon 23-168
3044
»Gamsov raj«
Bašelj pri Preddvoru
obvešča cenjene stranke, da - sprejema rezervacije za zaključene družbe, seminarje, sestanke, valete in drugo.
Na voljo so razne specialitete in standardne jedi.
Gostišče in prenočišče
Gamsov raj, tel. 74-140
Rjavo torbico z denarjem in dokumenti, najdeno na Španovem vrhu, oddajte proti nagradi na naslov
3135
Glede spora med Aličem Francem, Moša Pijade 15, Kranj in Urbanči-čem Radotom iz Kranja, Moša Pijade 46, prosim, da preneha razširjati lažnive vesti, ker ga bom v nasprotnem primeru sodno preganjal. Alič Franc, Moša Pijade 15, Kranj 3137
nnUPii^B
anmu
Kranj CENTER
23.	maja franc. barv. film NA MEJI BLAZNOSTI ob 16. in 18. uri, premiera amer.-meh. barvnega filma MEHIKA V PLAMENU ob 20. uri
24.	maja amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 16. uri, amer.-meh. barv. film MEHIKA V PLAMENU ob 18. in 20. uri
25.	maja ob 16. uri NASTOPAJO CICIBANI kranjskih vrtcev, japon. barv. film OICHI - RDECl MEC PRAVICE ob 18. in 20. uri
Kranj STORŽlC
24.	maja jug. barv. film DRŽAVA S PETIMI KONTINENTI ob 16. uri, amer.-meh. barv. film MEHIKA
V	PLAMENU ob 18. in 20. uri
25.	maja amer. barv. risani film TOM IN JERRY ob 16. uri, amer,-ital. barv. film BEN IN CHARLIE ob 18. in 20. uri
Tržič
23. maja franc. barv. film AVANTURA JE AVANTURA ob 18. in 20. uri
25. maja franc. barv. film ŠUM NA SRCU ob 20. uri
Kamnik DOM
23.	maja kanad. barv. film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. in 20. uri
24.	maja kanad barv. film UVAJANJE V LJUBEZEN ob 18. in 20. uri
Škofja Loka SORA
23.	maja italijanski barvni film MAZORI... KOT SMRT ob 18. in 20. uri
24.	maja amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO ob 20. uri
25.	maja amer. barv. film KJE JE POT NA FRONTO ob 18. in 20. uri
Železniki OBZORJE
23. maja ameriški barvni film SMRTONOSNA STEZA ob 20. uri
25. maja ameriški barvni film SMRTONOSNA STEZA ob 20. uri
Radovljica
23.	maja dan.-norv. barvni film
V	PEKLU MAMIL ob 20. uri
24.	maja franc.-špan. barv. film REVOLVERAŠICE ob 20. uri
25.	maja dan.-norv. barvni film V PEKLU MAMIL ob 20. uri
Jesenice RADIO
23.	maja meh. barvni film SREBRNA MASKA
Jesenice PLAVŽ
24.	maja ital. barvni CS film CORBARI
25.	maja meh. barvni film SREBRNA MASKA
Kranjska gora
23. maja amer. barvni CS film ŠERIF, TO JE DEŽELA NASILJA
Javornik DELAVSKI DOM
23. maja amer. barvni CS film TOPOVI ZA CORDOBO
Škode
zaradi elementarnih nezgod
Občinska skupščina Kamnik je prizadetim krajevnim skupnostim povrnila škodo
Na nedavni seji občinske skupščine Kamnik so odborniki razpravljali in sklepali o poročilu komisije za cenitev škod povzročenih zaradi elementarnih nezgod v lanskem letu. Komisija je obravnavala naslednje primere:
V	Zajasovniku je neurje s točo povzročilo škodo na posevkih in na gospodarskih objektih. Na več mestih je bila uničena pot, ki povezuje zgornji del vasi Zajasovnik s cesto Ljubljana—Celje. Pot je bila zasuta s plazovi.
Večkratno neurje je močno poškodovalo pot Šmartno—Hom— Gradišče. Vaščani so opravili vsa zemeljska dela, za prevoz nasipnega materiala pa je krajevna skupnost Šmartno najela prevoznike.
Neurja so močno poškodovala poti Podhruška—Selo—Rozično— Podstudenec—Kavran. Voda je na voziščih odnesla nasipni material, tako da so poti z motornimi vozili skoraj neprevozne. Krajevna skupnost Sela se bo lotila popravila teh poti.
. Prav tako je bilo močno poškodovano vozišče javne poti Smrečje— Krivčevo—Somašča. Vozišče je razbrazdano in skoraj neprevozno.
Vsled neurij je močno poškodovana pot Podjelša—Kršič—Brezje. Močno je bila poškodovana pot Mala Raven—Zajasovnik. Plazovi so zasuli pot Jastoblje—Lipovec, tako da pot ni prevozna. Novembra lani je zemeljski plaz porušil severno steno gospodarskega poslopja last Burkelj Pavla iz Gabrovnice. Nevarno je, da se bo porušilo tudi ostrešje na tem poslopju. Ker prizadeti živi v težkih socialnih razmerah in s svojimi sredstvi ni sposoben obnoviti poslopja, je komisija predlagala, da se mu dodeli pomoč.
V	krajevni skupnosti Nevlje je bila močno poškodovana pot Tesni-ce—Hribi.
Za odklonitev povzročenih Škod so naslednje krajevne skupnosti dobile
denarno pomoč: Motnik, Šmartno, Sela, Crna, Godič, Motnik (največ: 27.000 din), Špitalič in Nevlje.
J. Vidic
Dupljanske novice
Da bi bili prebivalci Dupelj čimbolje seznanjeni z delom organizacij in krajevne skupnosti, z reševanjem komunalnih, gospodarskih in drugih vprašanj, se je krajevna organizacija socialistične zveze odločila za izdajanje glasila Dupljanske novice. Marca je izšla prva številka, konec aprila pa že tretja. Izhajajo v nakladi 150 izvodov, cena je 2 dinarja, tiska pa jih Delavska univerza v Kranju.
V Dupljanskih novicah lahko sodelujejo prav vsi vaščani s svojimi mnenji, predlogi, vprašanji. Uredniški odbor, ki ga sestavljajo Janko Gradišar, Franc Klančnik in Lojze Zupan, si takšnih stikov samo želi.
J. Kuhar
KAVA
ŽIVIL. A
Lovci prosijo in opozarjajo
Pomladni meseci so meseci, ko ima vsa divjad mladiče in jih vodi. Prav v teh prvih tednih življenja pa so mladički neplašni, nemočni in ne morejo bežati pred človekom. Zato prosimo vse, zlasti pa kmetovalce, ki na kakršen-
razstava in prodaja
NA BLEDU
F73
festivalna dvorana
bkdodflt&doM®
• POHIŠTVO •PREPROGE •ZAVESE •GOSPODINJSKI STROJI
odprlo vuk dan od ® do H0 im murka_tudi v ntdafah
POPUSTI
POHIŠTVO ARTUR 18 °|0 OSTALO POHIŠTVO 6 a
(ta/en i/delkov Krasoprema)
HLADILNE	3 „,
SKRINJE
REKLAMNA PRODAJA OMARIC ZA ČEVLJE II. A OD 130 — 285 DIN
BREZPLAČNA
DOSTAVA IN MONTAŽA
KREDIT DO 15.000 DIN
irTrfHTT?!
POPUSTI IN REKLAMNA PRODAJA TUDI V NAŠIH POSLOVALNICAH V LESCAH IN NA JESENICAH OD i. S.—28. 5. 1973
koli način najdejo mladičke, gnezdo ali jajca divjadi, da ne love in ne vznemirjajo mladičev in ne razdirajo gnezd.
Opozorili pa bi tudi na pojav, ki se pojavlja zlasti v nižinskih predelih, to je na odnašanje srnjih mladičev. Največ mladičev pobe-ro ljudje ob košnji in jih odneso domov, kjer navadno zaradi neprimerne prehrane žalostno končajo v hlevih in kleteh. Večina tistih, ki pobere srnjega mladička, se izgovarja, češ da je bil mladiček sam, brez matere. Ne vedo pa, če bi ga pustili v miru in se umaknili, da bi bila srna kmalu pri njem. Kdaj je torej srnji mladič potreben človekove pomoči? Če ga najdemo npr. ob košnji samega, mirno ležečega v travi, mu je pač srna na svoj način ukazala, da mora biti tam, dokler se ne vrne s paše. Mladička prenesimo na prostor, kjer bo varen pred kosilnico, toda po možnosti ne z golimi rokami, pač pa na šopu trave ali podobno, kajti zgodi se, da srna ne sprejme mladiča, če ima dah po človeku. Srnica ali srnja-ček je brez matere le, če na travniku ali v gozdu predirljivo joka, kliče v stiski. V takem primeru pa je potrebna človekova pomoč, pomoč lovca, ki bo mladička znal uspešno vzgojiti. Ker se je odnašanje srnjih mladičev zadnja leta močno razširilo, bodo lovci strogo ukrepali zoper vse, ki bodo odnašali -in si prilaščali mladiče, zadnjo besedo pa bo imel sodnik za prekrške, poleg tega pa bodo lovske družine zahtevale za vsakega odnesenega srninega mladička odškodnino, ki znaša po odškodninskem ceniku (Uradni list SRS, št. 5, 14. 2.1973) 3000 din. — Preparatorji prav tako mladičev ne bodo sprejemali v prepariranja. Bivališča srnja-di naj ostanejo naši gozdovi in polja; ne pa hlevi, svinjaki in kleti.
Lovska zveza za Gorenjsko
rejci perutnine
V valilnici v Naklem lahko ob sredah in sobotah, poleg dva meseca starih jarčk, kupite tudi eno leto stare kokoši pasme Hysex. Prodajamo tudi dnevno sveža jajca.
Kmetijska zadruga Naklo
Pomerilo se je 40 srednješolcev
V soboto, 19. maja, je bilo v Kranju prvo republiško prometno tekmovanje srednješolcev. V reševanju testov in spretnostni vožnji s kolesi s pomožnim motorjem se je pomerilo 40 srednješolcev iz Kranja, z Jesenic in iz Idrije. Tekmovanje je pokazalo, da so mladi dobro podkovani z znanjem, najboljši pa so bili kranjski srednješolci, drugi pa so bili Jeseničani. Naslednje leto namerava republiški svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu to tekmovanje uvrstiti v že znano prometno šolsko tekmovanje Kaj veš o prometu. Pokrovitelj tega tekmovanja je bila tovarna Sava. — L. M. — Foto: F. Perdan
Gorska nesreča
V nedeljo, 20. maja, okoli 13. ure se je na Jalovcu pripetila gorska nesreča, ko se je skupina turistov iz Postojne vračala z Jalovca proti Vršiču. Pred navezovanjem je Dragici Tavčar, (roj. 1953) iz Postojne spodrsnilo in je padla v Loški žleb. Takoj je bila organizirana reševalna akcija, v kateri so sodelovali gorski reševalci iz Ljubljane, Rateč in Kranjske gore. Reševalcem je pomagal tudi helikopter. Nekaj po 17. uri so reševalci našli Nevenko Torkar, ki je po nesreči odšla po pomoč na Vršič, vendar je med potjo zašla in obnemogla. V ponedeljek, 21. maja, zgodaj zjutraj so reševalci nadaljevali z iskanjem Dragice Tavčar. Nekaj pred enajsto uro dopoldne s jo našli, vendar je bila mrtva. S helikopterjem so jo prepeljali v Trento.
Igra z razstrelivom
V nedeljo, 20. maja, se je skupina šestih otrok igrala za Kam-nitnikom v Škofji Loki. Ko so se popoldne vračali, je 11-letni Leon Pajek iz Groharjevega naselja v Skofji Loki našel eksplozivno telo »pešadijski topovski uc^ir«, ki se uporablja na vojaških vajah. Otroci so naboj hoteli razstreliti, zato so prižgali vrvico naboja. Ko je vrvica zagorela, so se odstranili. Naboj pa se ni takoj vžgal, zato je šel Leon pogledat, kaj je. Prav ko se je sklonil nad naboj, se je ta vnel, kaka dva metra visok plamen pa je dečka ožgal. Z opeklinami po obrazu, rokah in prsih so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre, tete in svakinje
Brigite Balantič
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, posebno zdravniku dr. Ivanu Hriberniku za dolgoletno zdravljenje, častitemu g. kaplanu za pokop, pevcem društva upokojencev Kranj za pogrebne žalostinke, darovalcem cvetja in vsem, ki so jo v tako velikem številu spremili na njeni poslednji poti.
Žalujoči: hčerka Lojzka z možem Jožetom, vnukinja Danica in Vida, sestra Ančka z družino in drugo sorodstvo
Kranj, Bitnje, Duplje, Ljubljana
a n	W 1% ^^
10 %jr JL*u&«9l
Sreda — 23. maja 1973
pomlad poleff3
Zahvala
Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očeta, starega očeta, tasta, brata in strica
Janeza Arnška
upokojenca
se zahvaljujemo dobrim sosedom, vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam pomagali v najtežjih trenutkih in ga pospremili na njegovi zadnji poti ter zasuli grob z venci in cvetjem. Posebno se zahvaljujemo dr. Bajžlju Janezu za njegovo večletno požrtvovalno zdravljenje. Lepo se zahvaljujemo č. duhovščini za tolažilne besede in opravljeni obred, pevcem iz Šenčurja, upokojencem in gasilcem. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Družini Arnšek in MedveŠček Šenčur, 19. maja 1973
Ob težki bolečini sporočamo žalostno vest, da nas je mnogo prezgodaj v 59. letu starosti za vedno zapustil naš dobri, skrbni mož, oče, stari oče, brat in stric
Maks Tušek
Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sredo, 23. maja, ob 15.30 iz hiše žalosti Adergas št. 29.
Neutolažljivi: žena Julka, sin Rado in hčerka Dragica z družinama ter drugo sorodstvo
Adergas, Selca, Tržič, 21. maja 1973
■■■■■■BM
Prehiteval »v škarje«
V	petek, 18. maja, nekaj po 22. uri se je na Kidričevi cesti v Škofji Lok' pripetila prometna nezgoda zaradi nepravilnega prehitevanja. Voznik oseb; nega avtomobila Franc Eržen (roj. 1950) iz Zg. Bitenj je vozil po Kidričev' cesti proti Kranju. Ko je pripeljal na most, je iz nasprotne smeri pri^' neznani osebni avtomobil svetle barve in prehiteval v škarje dve vozili- P*1 tem je oplazil Erženov avtomobil in ne da bi ustavil, odpeljal neznano kam-
Avto zapeljal s ceste
V	petek, 18. maja, nekaj po 22. uri je voznik osebnega avtomobila Duša® Blašič (roj. 1951) z Jesenic na Cesti Borisa Kidriča na Jesenicah v ostrenj levem ovinku hotel prehiteti avtobus. Tedaj je iz nasprotne smeri pripeU8 drugi avtobus. Voznik Blašič je zato, da "bi preprečil trčenje, ostro zavil desno, pri tem pa je njegovo vozilo začelo zanašati. Zaneslo ga je s ceste, kj? je trčil v parkirani avtomobil Stanislava Rekarja. Rekarjev avtomobil Pa J potisnilo še v avtomobil Marice Davidovič. Škode na avtomobilih je 1 20.000 din.
Zadel pešca
V	soboto, 19. maja, ob 19.25 je vozil Ivan Vilman (roj. 1951) s Planine p°jj Golico z neregistriranim mopedom z Blejske Dobrave proti pokopališču. ** hiši št. 61 ie zavijal v desno, pri tem pa zapeljal preveč na sredino ceste in trC^ v Franca Copa (roj. 1905) z Blejske Dobrave, ki je prišel iz nasprotne strani P sredini ceste. Ranjenega Franca Čopa so prepeljali v jeseniško bolnišnic
Trčil v avto
V	nedeljo, 20. maja, nekaj po 19. uri se je na Cesti maršala Tita na JeS? nicah voznik kolesa s pomožnim motorjem Dušan Marn (roj. 1952) z <JeseI1:e zaletel v osebni avtomobil Ivana Zuniča (roj. 1937) z Jesenic. Nesreča se J pripetila, ko je voznik Zunič zavijal levo proti hotelu Pošta, s parkirni prostora hotela pa je pripeljal voznik Marn. Ko ga je voznik Zunič opazil' J začel ustavljati, ker pa Marn avtomobila ni videl, se je zaletel v prednji de» se lažje ranil. Prepeljali so ga v bolnišnico.
Nezgoda kolesarja
V	nedeljo, 20. maja, nekaj pred deveto uro zvečer se je v bližini zdra^ stvenega doma Železniki pripetila prometna nezgoda. Voznik reševalne? avtomobila Vincenc Košir iz Škofje Loke je peljal proti Železnikom. j, lOO metrov pred ZD Železniki mu je nasproti po levi strani pripeljal vinje kolesar Janez Kopčaver (roj. 1911) iz Selc. Voznik Koširje ustavil, vendar P je kolesar že pred tem izgubil oblast nad krmilom, padel je na pokrov avt®j mobila in si pri tem zlomil čeljustno kost. Ko pa je padel z vozila na cesto, je zlomil še levi kolk. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico.	*
Nezgoda v križišču
V	nedeljo, 20. maja, popoldne se je v križišču Lesce—Bled—Jesenice P1? petila prometna nezgoda. Voznik avtobusa Slavko Pribovšek iz Kranja J peljal iz Lesc proti Jesenicam in je pred križiščem s prednostno cesto Ble"^ Jesenice ustavil. Iz jeseniške smeri je tedaj pripeljal voznik osebnega avtofl1,, bila Anton Potočnik (roj. 1907) z Bleda in tudi v križišču ustavil. Ko jej* voznik Potočnik že prepričan, da je križišče prazno, je zavil v levo proti cam. Tedaj pa je iz nasprotne smeri pripeljal na mopedu Franc Sečen (rjjJ' 1936) z Jesenic. Mopedist se je hotel izogniti čelnemu trčenju z avtomobil0^ zato je zavil v desno in trčil v levi bok stoječega avtobusa. V nesreči ranjence Sečena so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Škode na vozilih je za 4000 o1
Padel z mopedom
V	nedeljo, 20. maja, popoldne voznik neregistriranega mopeda ^Mj Kemprle (roj. 1953) z Rudnega na cesti od Železnikov proti Cešnjici ni speljati desnega ovinka. Zapeljal je v železobetonsko ograjo in padel. 1 ljeno nogo so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Neprimerna hitrost
V	nedeljo, 20. maja, popoldne se je na cesti prvega reda v
Podljube£)U
pripetila prometna nezgoda zaradi neprimerne hitrosti in vinjenosti vozn Voznik osebnega avtomobila Ivo Vlahovič (roj. 1947) iz Tržiča je vozu Ljubelja proti Tržiču. V blagem levem ovinku je njegov avtomobil zanes tako da je bočno drsel po cesti, pri tem pa je trčil v nasproti vozeči avtomo j ki ga je vozil Ignac Dvvorschak iz Celovca. V nesreči so bili lažje ranje v voznik Vlahovič in njegov sopotnik Djuro Čorkovič in sopotnica avstrijskem avtomobilu. Škode na avtomobilih je za 25.000 din.
Zadel pešca
Na cesti tretjega reda med vasjo Lipce in Podkočno je v ponedeljek, 2 ' maja, deset minut po polnoči voznik motornega kolesa Alojz MujdriČa 1952) iz Ljubljane zaradi neprimerne hitrosti in vožnje brez luči zadel Mila" Vovka iz Lipce. Pri trčenju sta padla tudi motorist in sopotnica Jerman z Blejske Dobrave. Vse tri so huje ranjene prepeljali v jesemŠK bolnišnico.
Nezgoda kolesarke
V	ponedeljek, 21. maja, dopoldne se je v križišču cest Staneta
Žaga rj*
Jezerske ceste in Likozarjeve ulice v Kranju pripetila prometna nezg°. j„ Kolesarka Marija Fende (roj. 1901) iz Kranja je peljala po Jezerski cest'i j zavijala v levo na Likozarjevo ulico, pri tem pa je izsilila prednost P -e avtomobilom, ki ga je vozil Janez Rokave (roj. 1945) iz Poljšice. Avtomoo' J|j kolesarko rahlo zadel, padla je na pločnik in obležala huje ranjena. Prepel-> so jo v ljubljansko bolnišnico.
\
Izsiljevanje prednosti
V	ponedeljek, 21. maja, dopoldne je voznik osebnega avtomobila Burgar (roj. 1953) s Sp. Brnika pripeljal po cesti Staneta Žagarja in v
z Oldhamsko cesto pri zavijanju v levo izsilil prednost pred služb?' rj vozilom, ki ga je vozil Vojko Sosič s Kokrice. Voznik službenega vozila )e y izogibanju in zaradi zaviranja zadel železno vrtno ogr ajo.
Nezgoda v križišču
V	ponedeljek, 21. maja, dopoldne se je v križišču Smledniške _c.est^ Ceste, 1. maja v Kranju pripetila prometna nezgoda zaradi izsiljeV,roj. prednosti in neprimerne hitrosti. Voznik osebnega avtomobila Tine J»rC je 1930) iz Kranja je vozil po Cesti 1. maja in je pred križiščem ustavil. Ko P ^ zapeljal na prednostno Smledniško cesto, je pri tem izsilil prednost P p voznikom osebnega avtomobila Francem Luznarjem (roj. 1950) iz Kranj 'jo je pripeljal iz smeri Cirče z neprimerno hitrostjo. V trčenju sta bila n ^ ranjena sopotnika v Luznarjevem avtomobilu Angela Luznar in Žarič, voznik Luznar pa je bil lažje ranjen. Škode na avtomobilih je za b ' dinarjev.
Izsilila prednost
V	križišču Ljubljanske in Prešernove ceste na Bledu se je v pone«
21. maja, nekaj pred šesto uro zjutraj pripetila prometna nezgoda z je izsiljevanja prednosti. Voznik pony ekspresa Vojo Zujič (roj. 1947) iz peljal po Ljubljanski cesti, ko je v križišču z neprednostrie ceste zap $ predenj neznana voznica osebnega avtomobila. Voznik Zujič si je v n ^ zlomil roko, vendar tega takoj ni opazil in sta se voznika na kraju s pobotala in zmenila za odškodnino. Zujič je nesrečo prijavil šele potem-opazil poškodbo, delavci milice pa so ugotovili, da ime in naslov, ki ga J j voznica Zujiču, nista resnična.	j jvl
i
IH
program
STOL
Industrija pohištva STOL Kamnik
univerzalno sestavljivo pohištvo
za spalnice za dnevne sobe za jedilnice za delovne kabinete
proizvaja
Industrija pohištva STOL Kamnik
Naš komentar
Jeseniške košarkarice odnehale
Košarkarji so že polovico spomladanskega dela prvenstva Pravili pod streho. Favoriti povsod zmagujejo, tako da se je v 8eh lestvicah že močno razbistrilo. Kranjski Triglav je z enim f P°J«fom na tretjem mestu SKL I-A in je torej prvenstvo odlično •cei. Ekipa se je ob letošnji boljši materialni osnovi kvalitetno Popravila za prvenstvo in lahko s tako igro kot jo je prikazala opslej, računa na visoko uvrstitev. Nedvomno je na dlani, da so jjranjčani naj resnejši kandidati za prvo mesto. Bolj nerazvese-J*vi so rezultati, ki jih dosegajo Jeseničani. Po petih kolih so i ®mreč krepko na dnu lestvice. Kaže, da s košarko na Jesenicah ®tos ni nekaj v redu, saj je med drugim ženska ekipa celo izsto-z zahodne republiške lige. Od nekdaj odlične ženske jeseni-oaf	ki je bila nekajkrat republiški prvak, zdaj ni nič
r« u • kvalitete je močno padel, tako da res ne sodi več v ®publiško ligo. Več igralk je namreč prenehalo igrati, ogrodje Kipfe se je porušilo, mlad naraščaj pa je nesposoben za kakšne Posebne dosežke. Vodstvo kluba vsekakor ni vodilo v preteklih ®tih povsem pravilne politike, saj se je mnogo preveč nasla-turf na te<*anjo odlično generacijo, ne da bi hkrati skrbelo udi za naraščaj, ki bi bil vsak čas sposoben zamenjati svoje j^ejše igralke. Tako igrata zdaj z Gorenjske v ženski republici li^ le Kroj in Etiketa. Medtem ko se Škofjeločanke držijo saj niso izgubile še nobene tekme, pa bo mlada žirovska i vodila težak boj za obstanek v ligi. Žirovke so doslej igra-trikrat in vselej tudi izgubile. Sploh pa menimo, da delitev ®Publiške ženske lige na dve skupini ne prinaša tistega kot so odločujoči. Kvalitetna razlika med ekipami zgornjega iii nI i?-nle®a doma J® tako velika, da so posamezne tekme na zelo jr**1 kvalitetni ravni oziroma so boljše ekipe skoraj za razred nt * Nekatere slabše ekipe bodo sicer pridobile na znanju, r®*aj ekip pa bo verjetno ali pa je že zgubilo voljo do ©Kinovanja v tako deljeni republiški ženski košarkarski ligi. v^.	J. Javornik
železarna hokeju, kaj pa drugi
sk'Va	med železarno Jesenice in hokej-
lrn klubom ter igralci kluba, ki so zaposleni v jeseniški železarni
Jeseni11!?86 dvoma ni> da hokej na lia vrh°a ,pole8 smučanja predstav-
^žavn • šport in Je P°le8 te8a v Hajyjx; m mednarodnem merilu UsPehot Zast°Pan- Rezultat takih 2adevan Je prav gotovo rezultat pri-cev in |JJa igralcev, športnih delav-je v "az«dnje tudi železarne, ki precei o! !klosti za bokej namenila ^a h t
lejge * bokeju zagotovili najosnov-razVoi i osti za njegov nadaljnji Pokrovi t ipred leti železarna sprejela b?m. v e JHstY° nad hokejskim klu-vile nrp a .?jem ^asu pa so se poja-°r8aniza^J?nje Pomanjkljivosti v a»nem 'Jskem smislu in v materi-
p^ Položaju kluba.
a^tiva .2pravi» predvsem razpravi ClV Je i«t0munistov-športnih delav-°Sj J£Sn°> da bi morali zagotoviti !Žb*ini v fnadaljnji razvoj športa v el°vria m smislu, da bi vsaka !l>ounr °rganizaciJa na osnovi '0{enP uega sporazuma sprejela 5a naj hI i?-, ezn°sti. Te obveznosti adPos»J? e v obliki pokroviteljstva ,^2a^ezhimi klubi.
Železarna ima pokroviteljstvo nad hokejskim klubom in smučarskim društvom. Pokroviteljstvo bo obdržala tudi v prihodnje s tem, da bodo morala tudi druga podjetja v občini sprejeti enake obveznosti do posameznih klubov z enim samim ciljem: uspešen nadaljnji razvoj športa nasploh.
Pokroviteljstvo nad hokejskim klubom bo po predlogu urejen s pogodbami, z igralci in klubom in bo precejšnja obveznost za železarno. Obveznost, ki je obenem tudi prispevek železarne za splošne družbene koristi v okviru občine in zunaj nje.
V klubu so bile nekatere nepravilnosti: na področju dela uprave kluba, medsebojnih odnosov in discipline igralcev oziroma njihovega odnosa do dela v klubu. Kot pokrovitelj bi morala železarna imeti pomemben in odločilen vpliv tudi na ta razmerja, predvsem na materialno poslovanje kluba.
• Z igralci prvega moštva bodo zatorej sklenili pogodbe. Do zdaj je namreč odbor za življenjske pogoje in rekreacijo v skladu s sklepi delavskega sveta odobraval klubu okoli 2000 dni izredno plačanega dopusta letno. V prihodnje bodo z vsakim igralcem sklenili pogodbo tako, da bo igralec imel izredno plačan dopust do določenega dne ob začetku hokejske sezone vse do dne, ko bo hokejska sezona zaključena. Dopust bo tako namenski in igralci bodo odgovarjali, če bodo namensko izkoristili ta dopust. Razen tega bodo morali igralci ostati na delu v železarni najmanj leto dni po prenehanju hokejske sezone, za katero je sklenil igralec pogodbo.
Poleg tega bodo sklenili pogodbo tudi s klubom.
Tako so uredili v Železarni, kjer se zavzemajo, da bi jeseniškemu športu pomagale tudi druge organizacije, še posebno, ker je v jeseniškem športu vrsta problemov in težav.
D. Sedej
V Petek otvoritev TRIM steze
N, I KranJu
Krnu i, L anovem travniku v
s kraiS" ° v petek ob 17• uri t*)om J j11 kulturnim progra-2300 ® ovesno odprli novo Na i2o trov dolgo trim stezo. je Zav^metrib višinske razlike nih „P? za vzdrževanje šport-dvai«£:Jektov Kranj postavil
GradnP08taj-nju ^J0 trim steze v Kra-tev 2a Je °benem lepa pridobi-eiranJe občanov, so 8vetKCUl:. občinski sindikalni 2aciie anj,m osnovne organi-MekH®mdlkata iz delovnih C5 ^r Splošno grad-°ozdnn djetje Projekt Kranj, uradim, ?08Podarstvo Kranj, ter kna taborniki Kranja
Pri SZDL Kran8ki odbor SL0
P°teka v prijetnem
na telovl'^ je brezPlač' PrePrič»n-dniCa v naravi, in anjsk1 uxmo' da j° bodo Obijan .0bčani s pridom upo-ll? Pronain,da ne bo samevala v'°Žene»a 8aJ Je bil° va"jo pJreceJ truda in fi-°tvoriil8r?dstev. Na slovesno lijeni\ ln °&led Proge so
Vhčani 1 VS1 Kranjčani in oko-:—-_____
Rokometaši Dupelj, ki so v derbi srečanju premagali letošnjega prvaka ljubljanske conske rokometne lige ekipo Kamnika z rezultatom 21:18 (11:8). Gledalci, bilo jih je približno 500, so gledali zelo dinamičen rokomet poln borbenosti in domiselnih akcij.
Šport med vikendom
Ligaška tekmovanja v nogometu, rokometu in odbojki se bližajo koncu. Le Se par kol nas loči in treba bo potegniti črto nad uspehi in neuspehi. Kljub temu pa ljubitelji športa ne bodo ostali praznih rok, saj se za točke borijo košarkarji in tenisači, atleti so že pred mesec dni odprli svojo sezono, medtem ko plavalci čakajo samo še toplih dni.
NOGOMET — Ligaško moštvo Triglava je po dobri igri preteklo nedeljo doma spet ostalo praznih rok v igri z enajsterico Nafte. V ZCNL pa sta se na stadionu v Stražišču pomerila v gorenjskem derbiju Sava in loški LTH. Po boljši igri so Ločani zasluženo zmagali.
Rezultati: Nafta : Triglav 5:2 (2:0), Sava : LTH 1:3 (0:2).
Pari prihodnjega kola: Triglav : Ljubljana, Adria : Sava, LTH : Vozila.
KOŠARKA — Zaradi odhoda Kranjčanov na mladinski festival v Bitolo je Triglav peto kolo v SKL — I. A odigral že v sredo. Prepričljivo je odpravil ekipo Trnovega, Jeseničani pa so v Mariboru morali priznati premoč Marlesu. V I. B ligi kaže, da je loški Kroj že našel samega sebe, saj je v gos teh premagal Ježico. V ženski A ligi so Jeseničanke prenehale tekmovati, Ločanke pa so v 2ireh brez težav osvojile točki proti domači Etiketi.
Rezultati: moftki: Triglav : Trnovo 82:62 (48:33), Ježica : Kroj 73:77 (42:39), Marles : Jesenice 84:69 (39:29), ženske: Etiketa : Kroj 45:52 (16:22).
Pari prihodnjega kola: moAki: Jesenice : Branik, Novoteks : Triglav, Kroj : Prule, ženske: Kroj: Postojna, Litija : Etiketa.
ROKOMET — Tržiški rokometaši so še za dve točki bogatejši. V Izoli so z golom prednosti premagali domačine. Tudi igralke Alplesa so vknjižile novi točki, medtem ko je bila tekma med Borcem in Savo preložena.
Rezultati: Izola : Tržič 15:16 (7:9), IMP : Alples 9:21 (3:11).
Pari prihodnjega kola: Tržič : Ajdovščina, Alples : Gorenje, Steklar : Sava.
ODBOJKA — V drugi ligi zahod sta oba gorenjska predstavnika ostala praznih rok.
Rezultati: Kamnik : Sava 2:3, Jesenice : Metalac 1:3.
Pari prihodnjega kola: Maribor : Kamnik, Salonit: Jesenice.
TENIS — Beli mušketirje kranjskega Triglava so v prvi slovenski ligi brez težav premagali ljubljansko Olimpijo. TViglav II pa je klonil v igri z Branikom II, Kamnik I pa proti Braniku I.
Rezultati: prva liga: Triglav I : Olimpija I 3:0, Triglav II : Branik II 0:3, Branik I : Kamnik 13:0, druga liga: Slovan : Triglav III 0:3, Kamnik II: Olimpija II 2:1. -dh
J
Obisk pri telesnovzgojnih organizacijah
Kdaj nogometno igrišče v Retečah?
Pred leti je mladina v vasi Reteče začela organizirano igrati nogomet. Mlada ekipa se je kmalu vključila v sorško ligo, kjer je dosegala med številnimi ekipami lepe uspehe. Na pobudo nogometne podzveze Gorenjske pa se je ekipa lani vključila v NP Gorenjsko in v * novi sezoni igra v podzveznem I. razredu. V nogometnem aktivu je včlanjenih 21 nogometašev, katere trenira Janez Polanc. Kljub težavam treningi zelo dobro potekajo in ekipa dosega sorazmerno dobre rezultate. V prihodnje nameravajo ustanoviti tudi pionirsko ekipo, če bodo za tekmovanje zbrali dovolj denarja. Materialno aktiv vzdržuje krajevna skupnost in SZDL Reteče. Tekme igrajo na igrišču v Gode-šiču, ker nimajo lastnega igrišča. Potne stroške si igralci plačujejo sami, vneti navijači pa so zbrali toliko denarja, da so jim za letošnjo sezono kupili nove drese. Prizadevajo si, da bi dobili v domačem kraju lastno igrišče in pri tem računajo na pomoč domače tovarne Iskra. Upajo pa tudi, da bodo na pomoč priskočili tudi drugi v Retečah oziroma v škofjeloški občini. Marljivi funkcionarji Anton Biček, Vinko Jenko, Andrej Žagar in Danilo Kosmač se izredno prizadevajo, da bi čim bolj poživeli nogometno dejavnost v Retečah. Poleg množičnosti računajo, da bo prišla tudi kvaliteta in zaradi tega pričakujejo, da bodo številni navijači v Retečah v prihodnjih sezonah videli kvalitetne nogometne tekme. P. Novak i.________.____ ___>
Odlična TRIM steza v Završnici
Prizadevni člani TVD Partizana iz Žirovnice so ob finančni pomoči in pobudi občinskega sindikalnega sveta z Jesenic že zgradili prvo TRIM stezo v jeseniški občini. Napravili so jo v lepi dolini Završnice, slovesno pa jo bodo odprli v soboto, 26. maja.
Pri gradnji TRIM steze, za katero v jeseniški občini res ne bi mogli najti ustreznejšega mesta, so pomagali tudi graničarji s karavle v Završnici. Stezo so zgradili prav v tistem predelu občine, kamor ob sobotah in
nedeljah zahaja največ izletnikov, tam, kjer so idealni pogoji za rekreacijo v naravi. Poleg TRIM steze, ki jo bodo še nadalje izpopolnjevali, bodo v Završnici zgradili tudi več '-'športnih igrišč.
Jeseniška TRIM steza je v čistem okolju narave in se vanjo tudi idealno vključuje. Tu so prav vse možnosti rekreacije, saj poteka ob gozdu, ob potoku in ob stenah. Nekateri, ki so si stezo že ogledali, pravijo, da spada med najlepše v Sloveniji.
Pri tem velja omeniti, da so pri gradnji steze pokazali vse svoje razumevanje tudi lastniki gozdov in travnikov in niso kakorkoli nasprotovali. V prihodnje jo nameravajo še izpopolniti, razen tega pa zgraditi nekaj novih: pri Zvagnovem mostu na Jesenicah, na Ukovi, morda v Mojstrani in še kje drugje.
TRIM stezo v Završnici bodo slovesno odprli v soboto, 26. maja, ob 15. uri in je še ena uspešna akcija v počastitev meseca mladosti in 81-letnice maršala Tita.	D. S.
Presenečenje v Dupljah
V 19. kolu ljubljanske conske rokometne lige so pomembno zmage zabeležili rokometaši kranjske Save, ki so doma premagali ljubljansko Olimpijo. Nepričakovano, toda zasluženo so v Dupljah domači rokometaši odpravili vodečo ekipo Kamnik. Rokometaši Alplesa so izgubili srečanje v Hrastniku in so se znašli v nevarni coni za izpad.
Rezultati: Sava : Olimpija 25:18, Mokerc : Križe 18:11, PruHe : Šešir 16:22, Duplje : Kamnik 21:18, Hrastnik : Alples 15:12, Zagorje .* Novo mesto 25:15.
Lestvica *
Kamnik	19 17 0 2 392:290 34
Sešir	19 13 2 4 324:252 28
Mokerc	19 12 1 6 319:269 27
Duplje	19 12 1 6 333:292 25
Olimpija	19 9 0 10 346:330 18
Sava	19 8 2 9 289:305 18
Novo mesto	19 9 0 10 351:370 18
Hrastnik	19 7 1 11 240:303 15
Alples	19 7 0 12 286:309 14
Križe	19 5 2 12 291:329 12
Zagorje	19 5 0 14 310:377 10
Prule	19 4 1 14 302:363 9 J. Kuhar
Pred razpletom za prvaka
Le Š£ kolo nas loči pred zaključkom v drugi slovenski odbojkarski ligi. Prvak še ni znan, saj se za prvo mesto v zadnjem kolu v Kopru srečata oba kandidata za vrh koprški Tomos in kranjski Triglav. Oba imata enake možnosti, toda prednost je na strani prvega, saj igrajo na domačem igrišču. Čeprav so bili odboj-karji Tomosa v jesenskem delu v Kranju uspešni, ko so najnevarnejšega tekmeca Triglav premagali, pa se slednji niso predali, kar kažejo tudi rezultati v spomladanskem prvenstvu. Premagali so namreč vse svoje nasprotnike.
Izidi: Kamna gorica : Triglav 0:3, Triglav : Bohinjska Bistrica 3:2, Ljubljana : Triglav 3:0.	-dh
Po gorenjskih krajih
ŽELEZNIKI (N. P.) - V organizaciji SSD Ratitovec je bilo gorenjsko prvenstvo v rokometu za pionirke. Med osmimi ekipami so zmagale pionirke domače šole, ki so v finalni igri premagale ekipo OŠ Predoslje s 17:6. Vrstni red: 1. ŠSD Ratitovec 2elezniki, 2 OS Predoslje, 3. SSD Kranjska gora, 4. OS Luci-jan Seljak Kranj, 5. OS kokrškega odreda Križe, 6. OS Stane Žagar Lipnica, 7. SSD Polet Tržič in SSD Ratitovec II Železniki. Med strelkami je bila najboljša Mira Benedičič (Železniki), ki je dala 21 golov. Ekipa SSD Ratitovec si je pridobila pravico nastopa na republiškem finalu.
GODESIČ (J. S.) - Na občinskem prvenstvu v namiznem tenisu je nastopilo več kot 40 tekmovalcev škofjeloške občine. Največ uspeha so imeli igralci Kondorja iz Godešiča. Med člani je zmagal veteran Svoljšak (Gorenjska predilnica), med mladinci Dore Avguštin (Kondor) in med veterani prav tako Ivko Svoljšak.
ŠENČUR (B. R) — Zanimanje za šah vedno bolj raste. Šenčur ima danes štiri trejekategornike in 26 četrtokate-gornikov. Letos so organizirali že nekaj turnirjev in odprto prvestvo Šenčurja. Odigrali pa so tudi dva prijateljska dvoboja in organizirali tri simultanke. V svoji vrsti imajo tudi gorenjsko prvakinjo pri starejših pionirkah Joži Bakovnik, gorenjskega prvaka pri mlajših pionirjih Štefana Vrečka itd. Za popularizacijo šaha ima nedvomno največ zaslug Pavel Vrhovnik.
KRANJ (J. J.) — Sest smučarjev kranjskega Triglava je v nedeljo sodelovalo na tradicionalnem veleslalomu nad Železno Kaplo v Avstriji. Med članicami je zmagala Simona Bejželj pred Diano Primožič (obe Triglav.). Pri starejših mladincih je bil Iztok Skok drugi, Dušan Blažič pa tretji. Pri članih se je najbolje uvrstil Marjan Cebokli, ki je osvojil peto mesto.
KRANJ (D. H.) - Na stadionu Stanka Mlakarja sta se v prijateljskem srečanju pomerili enajsterici UJV in Carine. V zanimivem srečanju so zmagali cariniki s 4:2.
L.
W 3% CJJ; 4 a Sreda — 23. maja 1973

Z aprilom letos je začel veljati sporazum o ukinitvi nočnega dela zaposlenih v pekarstvu. Že nekaj dni pred uveljavitvijo sporazuma so v pekarnah napovedali, da se bo treba navaditi na drugačno preskrbo s kruhom. Po začetnih težavah je kmalu prišlo do sestanka s predstavniki kranjske pekarne, poslovodij podjetja Živila in tržne inšpekcije, kjer so sklenili, da bodo določili točen urnik dostave kruha posa-» meznim prodajalnam v kranjski občini. Tržna inšpekcija se je odločila tudi za akcijo, da bi ugotovila,- kakšna je preskrba s kruhom posebno ob ponedeljkih. Akcija je pokazala, da je ob ponedeljkih dopoldne kruha dovolj, seveda pa ni topel oziroma svež, vendar ustre za normativom. Pokazalo se je tudi, da potrošniki takšen kruh neradi kupujejo in ga zato trgovine vračajo pekarni. Tako so se nenadoma zaloge starega kruha — za živalsko krmo v pekarni precej povečale. Trenutno so torej na voljo različne ugotovitve: kruh, ki ga potrošniki neradi kupujejo, sicer ni svež (še topel), vendar tudi ne prestar. V pekarni pravijo, da bi za takšno preskrbo, kot je bila prej, potrebovali še eno novo peč. Kaj pa pravijo potrošnikih Popra-šali smo tri kranjske delavke oziroma gospodinje.
REZKA JEGLIČ (26), z Rupe pri Kranju:
»Kruh mož ali jaz vedno kupujeva v samopostrežni trgovini v novem naselju Vodovodni stolp v Kranju. Odkar
peki ponoči ne delajo, moram reči, da je preskrba s kruhom zelo neurejena. Navadili smo se na svež kruh, tega pa je moč dobiti šele popoldne. Da bi bil vsaj nekako ob 14. uri, pa bi kar šlo. Nič nimam proti, da peki ponoči ne delajo (čeprav je še precej žensk, ki ponoči ne bi smele delati, pa vseeno), vendar naj bi bila preskrba s kruhom vsaj približno takšna kot je bila prej.«
OLGA GERZINA (39), iz Kranja:
»Običajno kupujem kruh v prodajalni v nebotičniku ali v samopostrežni pri avtobusni postaji. Kakšna je preskrba? Precej neredna. V redkih primerih dobim svež kruh ob 14. uri. Največkrat ga ni, ali pa je takrat na zalogi le star — od prejšnjega dne. Ne razumem, zakaj na primer ob 9. uri dopoldne še ni svežega kruha, saj ga menda v pekarni začno peči že ob štirih zjutraj. Verjamem, da za to trgovci niso nič krivi. Rečeno je bilo tudi, da bo kruh poslej boljši in da bo izbira večja. Jaz tega nisem opazila. Vem le, da je bila prej preskrba s kruhom vsekakor boljša. «
MIRJANA BENEDIK (25), iz Kranja:
»Imam dva majhna otroka in kupujem kruh vedno popoldne, ko je običajno svež. Res pa je, da je zdaj včasih treba za svežim kruhom po Kranju kar precej letati. Posebno ob ponedeljkih je včasih treba imeti precej sreče. Takrat največkrat dopoldne dobim star kruh. Mislim, da je prav, da peki ne delajo ponoči, saj je to naporen poklic, vendar pa bi se po moje najbrž vseeno dalo nekako urediti, da bi bil vsak dan, če ne že zjutraj ali zgodaj dopoldne, vsaj v opoldanskih urah svež kruh.« A. Žalar
Razstava in prodaja pohištva
BLED — Pod naslovom Pohištvo 73 je v festivalni dvorani na Bledu razstava in prodaja pohištva, gospodinjskih strojev, preprog, zaves in drugega blaga. To tradicionalno razstavo je tudi letos pripravilo trgovsko podjetje Murka Lesce. Pravijo, da so z obiskom zadovoljni. Razstava in prodaja pohištva ter druge opreme je odprta vsak dan od 10. do 19. ure (tudi ob nedeljah). Zaprli j° bodo 28. maja. Pohištvo razstavlja 14 znanih proizvajalcev. Za pohištvo Ar tur je 18 odstotkov popusta, za drugo pa 6 odstotkov, razen za pohištvo Krasopreme. — A. Z. — Foto: F. Perdan
Zlatorogov veleslalom
Vsi naši najboljši smučarji, razen članov Branika in Triglava, so sodelovali na 12. Zlatorogovem veleslalomu v Vratih
V dolini Vrat, še posebno ob vznožju triglavskega pogorja, so na plazovih tudi pozno pomladi še posebno. idealne možnosti smučanja. Sama neposredna okolica Aljaževega doma v Vratih je prav tako zelo primerna za razne shode, tabore. Menda zato ni čudno, da so vse večje smučarske prireditve, ki jih organizirajo spomladi, prav tu, večinoma pod Jugovo grapo. Letos so pripravili že prvi Koflerjev memo-rial, pa več raznih planinsko-alpini-stičnih tečajev, shodov in taborov. Med najpomembnejše po udeležbi in po svoji dolgoletni tradiciji pa spada vsekakor Zlatorogov veleslalom, ki so ga pripravili minulo nedeljo.
Zlatorogov veleslalom so prvič organizirali pred dvajsetimi leti, letošnji pa je bil 12. po vrsti. 2e od vsega začetka sodeluje na pripravah in v organizaciji tega tekmovanja tudi dolgoletni in prizadevni smučarski delavec, smučarski sodnik in na minulem veleslalomu sekretar tekmovanja Sandi Kotnik.
»Zlatorogov veleslalom smo pripravili prvič zato, da bi se vsi smučarji srečevali tudi ob koncu sezone, v okolju, kjer ni žičnic, /pod mogočno triglavsko steno. V začetku so sodelovali starejši
smučarji in imenovali smo ga Bukov smuk (prvouvrščeni je prejel lep pokal iz bukve), pozneje smo ga preimenovali v Zlatorogov veleslalom. Udeleženci so bili vedno zadovoljni in niso tarnali, saj so ob zaključku sezo-' ne utrjeni in v dobri kondiciji, tako da so zmogli nelahko progo pod Jugovo grapo.
Letošnjo progo so pripravili znani smučarski strokovnjaki, vendar je bila po izjavah udeležencev zelo težka. Mnoge obiskovalce Vrat in tudi tiste, ki bi radi prihajali sem smučat, odvrača predvsem zelo slaba makadamska cesta, ki bi jo morali čimprej popraviti. Odvrača pa tudi precej tujih turistov, ki si po taki cesti od Peričnika dalje ne upajo več. Škoda, kajti dolina Vrat in okolica Aljaževega doma je zares enkratno lepa in privlačna.
Letošnji Zlatorogov veleslalom je povsem uspel, organizacija je bila po zaslugi članov Planinskega društva in Smučarskega kluba Mojstrana odlična. Skoda je le, da si je naš najboljši smučar Marko Kavčič izpahnil ramo in zlomil nogo.«
I o-
Udeleženci Zlatorogovega ^ slaloma so tekmovali na progi. K' ^ imela 250 metrov višinske razlik® 33 vrat. Cas so merili z brezž^ napravo za merjenje časa, ki izdelal inž. Marjan Bernard z Je. nic in je uspešno prestala prvi ™
rr zeti
Rezultati: mladinci: 1. ^o* r (Slovenj Gradec) 1:06,77, 2. P°Ia/nl) (Jes.) 1:07,09, 3. Magušar 1:07,38, člani: 1. Gašperšič (f 3, 1:05,34, 2. Gorišek (Rad.) 1:05,4/.. Pesjak (Jes.) 1:05,48. D. Seda
Sandi Kotnik
Nagrada Loke '73
Pogodbe s tekmovalci, ki bodo v nedeljo nastopili na 24. prireditvi Nagrada Loke, so dokončno podpisane. 117 mož iz 15 držav sveta je prijavljenih; startali naj bi skupno 157-krat. Vsi razredi so maksimalno zasedeni, se pravi da bo v petih dirkah vozilo največje dopustno število dirkačev, v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov pa je kandidatov celo 37. Zato nameravajo
Sredstva za obrambo in zaščito na sejmu
Zaradi vse večjega pomena organizacije civilne zaščite, potreb za zaščito ljudi in potreb za nabavljanje zaščitnih sredstev se je na Gorenjskem sejmu v Kranju rodila ideja za organizacijo I. sejma in razstave sredstev za obrambo in zaščito. Sejem bo od 25. do 30. maja in ga bodo v Savskem logu v Kranju poleg Gorenjskega sejma organizirali še republiški sekretariat za narodno obrambo, glavni štab SRS za splošni ljudski odpor, glavni odbor RK Slovenije, gasilska zveza Slovenije in drugi. Po triletnem intenzivnem razvijanju koncepta obrambe in zaščite pri nas bo to prvi tovrstni sejem v Jugoslaviji.
»Ko so se organizatorji odločali za ta sejem, so imeli pred sabo več ciljev,« so povedali prejšnji teden na tiskovni konferenci. Gre za to, da bi potrošniki videli, kaj se lahko kupi in da bi se po drugi strani tudi pro-.iafcaialei ssmanilLs tepi,kaj na po-
dročju proizvodnje sredstev obrambe in zaščite pri nas še manjka in kaj bi bilo treba posebno na področju normativov še narediti. Tako bo imel sejem po eni strani komercialni, po drugi pa propagandni namen. Zanemariti pa ne gre tudi vzgojnega momenta, saj se bodo obiskovalci in potrošniki sami lahko prepričali, kaj vse sodi v dobro organizirano obrambo in zaščito. Velik poudarek tako pri razstavi kot samem sejmu bo poleg civilne zaščite tudi na zaščiti pri delu.
Prav zato je prav, da si sejem ogleda vsak občan, še posebno pa pripadniki JLA, teritorialne obrambe, rezervni vojaški starešine, pripadniki civilne zaščite, člani RK," gasilci, učenci vseh šol, zlasti pa še tisti, ki se s civilno zaščito in z zaščito pri delu ukvarjajo poklicno.
Na sejemskem prostoru bodo 26. maja ob 16.30, 27. maja ob 10. uri in 28. maja ob 16. uri prikazali gašenje
požarov z različnimi aparati. 29. maja ob 15.30 bo nastopil odred rdečega križa Slovenije, ki bo prikazal, kaj vse je potrebno za sprejem 100 ranjencev in hkrati skuhal obrok hrane. Vsak dan dopoldne ob 11. uri pa bodo predvajali tudi strokovne filme.
Sejem bodo odprli v petek, 25. maja, ob 10. uri. Na njem bo sodelovalo prek 50 različnih podjetij — proizvajalcev zaščitnih sredstev iz vse države. Vstopnina na sejmu bo 4 dinarje, šole in druge organizirane skupine pa bodo imele 50 odstotkov popusta.
Predstavniki uprave Gorenjskega sejma in sodelavci so povedali, da si bodo prizadevali, da bo tudi ta sejem v prihodnje postal tradicionalen. Od obiskovalcev, posebno od tistih, ki poznajo tovrstno problematiko, pa pričakujejo, da jim bodo z nasveti pomagali, da bi bil prihodnji tovrstni sejem z razstavo še boljši. A. Zalar
Napeto že v soboto
organizatorji v soboto pripraviti limitno tekmo ter na osnovi doseženih časov izločiti osmerico najpočasnejših. Torej utegne biti že med treningom zelo napeto, in zanimivo.
In s kakšnimi motorji prihajajo dirkači? Prevladujejo specialke najnovejših letnikov (1973). V konkurenci »brencljev« so najštevilnejši tomosi — 14 jih je. Boj med njimi in osmerico kreidlerjev bo gotovo pravcata atrakcija. Glavni kandidati — če sploh kaže postavljati papirnate napovedi — za lovorov venec so bivši svetovni prvak Rudolf Kunz* Belgijec Raymond Peetroons, Avstrijec Hans Kroismayr, Italijan Luigi Rinaudo in seveda Adrijan Bernetič. Nič manj napeti ne bodo spopadi v druščini 27 lastnikov strojev moči do 350 ccm, kjer sta vlogi favoritov oddani Švicarju madžarskega porekla Gyuli Marsovszkemu in Britancu Johnu Doddsu. Oba upravljata yamaho TZ, ki v tej konkurenci sploh nima resnih nasprotnikov.
Izjemno pisan je seznam asov na listi motociklov moči do 125 ccm. Tu so štirje odlični Madžari, tu je Paul Eikelberg, tu sta Luigi Rinaudo in Bob Coulter, pa tudi Jugoslovan Bernetič ni brez slehernih možnosti. Enako bi lahko rekli za jeklene konjiče srednje moči (250 ccm). V ospredju bodo znova yamahe. Značilnost kategorije so številni mladi, drzni, še neuveljavljeni ljubitelji hitrosti, ki obljubljajo odvzeti.....pri-.
mat bolj prekaljenim (Dodds, Maugliani, Coulter, vanda itd.).	jg| i
V	»spektaklu dneva«, Jj&M I progo zavzel trop tride j »zverin« s 500 kubiki r f\tK prostornine, potihem vsi P. ^ kujemo nov absolutni r® i^f proge. Postaviti naj bi ga 9 Jffl* Marsovszky, Eikelberg, J«11' Lee in Maugliani — čeprav tfp nemara še koga izpustil^• stroji sta japonskim suzuK^j' kawasakijem in yamahan» .j^l; nevarnejša Jansenov in ^ bergov konig — in morda^ je Mauglianijev seeley. Druff*fjev' seveda v vrstah prikoli^* ejj<? BMW že dve desetletji «ttV/0Vj nosi krono in honde ter r pod mu nekako ne morejo bli2^'jjgfc1 startno številko 1 vozi av«* $ par Hahn — Hahn, ki ogroziti predvsem nemška <r ca Pape — Kallenberg. Na® tft bir je doslej vedno dostojno ^ nil barve. Jugoslavije ^.^l^f0 ma, da bo ob rojaku Camle* novno kos zahtevni nalogi* . 0
V	petek, 18. maja, je ŠkofJ? obiskal podpredsednik FIM franc. Zanimal se je, kako f priprave na nedeljsko priredi ^ \v izrazil obžalovanje, ker Loka ^t"' polnila vseh pogojev, ki bi J1 -v^' vili izvedbo dirke za svetov"0 K stvo. Hkrati je obljubil, d^ili bodo Ločani popravili in raz® ^fl sto, rad še enkrat zastavil jj
......zanje.