CKUE 14 FEI5RUAR 1974 - ŠTEVIl KA 6 - LETO XXVITI - CENA 2 DIN GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC IZ VSEBINE: france popit: kje teče gladko — slovenske konjiče: premirje zdravnikov — eikroj mozirje: vse je pre- cizno — Šempeter: šola in telovadnica — varstvo delavcev: preveč je prahu — o treh nagradah: pri- znanje ustvarjalnosti — z gorenjske na kozjansko: loka, srem, kozje — naši znanci: dr. ivan kopač — revolucija v sadovnjaku — po sledeh štirinajste: viharjem naproti — nova mladinska stran — na- gradna križanka —ljubezen po svetu: skopuh ne ljubi RADIJSKI PRENOS IZ DOBRNE IN ŠENTJURJA V spomin na prihod Štirinajste diviTiije na območ- je Dobrne praznujejo prebivalci tega zdraviliškega kra- ja 16. februar kot svoj krajevni praznik. Letošnje praznovanje bodo združili z osrednjo celjsko občinsko proslavo v počastitev legendarnega pohoda štirinajste divizije na štajersko. Proslava bo jutri, v petek, 15. t. m, ob 17. uri v dvorani zdravilišketja doma, Slav- nost-ni govor bo imel sekretar občinske konference ZK Celje Stane Seničar, sodelovali pa bodo tudi do- mači pevci, recitatorji, glasbeniki Ln drugI. Proslavo bo neposredno prenašala tudi naša radijslca postaja. V nedeljo, 17. t. m. pa bo v Šentjurju zabavnoglas- bena prireditev, združena z aktualnimi pomenki z vo- dilnimi predstavniki šentjurske občine. Poleg učencev domače glasbene šole in šolskega mladinskega pevske- ga zbora bodo sodelovali še člani ansambla »Grofje celjski« s pevcem Pranjom Bohincem. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je prevzel Alpos, z nagradami pa so- delujejo Kmetijski kombinat Šentjur, Tolo, Merx — obrat Šentjur, Moda — obrait celjskega Topra in Bo- hor. Prireditev bo v dvorani zadružnega doma. Zače- tek je ob 10.30 uri! Vabimo k polnoštevilni in pravočasni udeležbi! ADOLF ZIDAR deia v zabukovški »Minervi«. Dela na delovnem mestu »ekstruzija II«, kjer mora nad- zorovati, da v stroju ne zmanjka mase, kontrolira navijanje izdelanih cevi na velike kolute, jih pove- zuje in tehta. Tako mu poteka delo kot enemu izmed stotih zaposlenih v Minervi, ki je v zadnjem času v Zabukovici povsem spremenila svojo podobo. Foto: DRAGO MEDVED AKCUSKO Resolucija za VII. kongres ZKS bi morala postaviti pred komimistis bolj akcijske na- loge. Sedanje besedilo je pre- več teoretično in poročeval- sko, lahko pa bi se izognili tudi mnogim ponavljanjem. Morda bi bilo bolje, da bi resolucija v uvodu podala te- meljna izhodišča prihodnje povečane dejavnosti ZK. A še posebej bi naj izpostavUa tista področja združenega dela, kjer mora ZK še odloč- neje uveljaviti razredne oilje naše družbe. Tako so menili predsedni- ki komisij za idejna vpraša- nja pri komitejih občinskih konferenc ZK celjskega ob- močja, ko so se sestali prej- šnji teden. Na seji, ki jo je vodil Emil Roje, so predla- gali k besedilu resolucije še več drugih dopolnitev. Ko so predsedniki komisij poro- čali o uresničea^anju načrta idejnopolitičnega usposablja- nja komunistov v občinah, so dosedanje delo dobro oce- nili. V vseh občinah že orga- nizirajo različne oblike uspo- sabljanja (politične šole, .se- minarje, predavanja itd.). Do- gor/orili so se, da bodo pri medobčinskem svetu ZKS ustanovili komisijo za druž- benopolitična in idejna vpra- šanja znanosti, prosvete ;n idejnopolitičnega usposablja- nja. Na- seji ni bilo predsed nikov komisij iz Velenja :n Mozirja. Letos nam za 8. marec ne bo dolgčas. Ne samo, da bomo 2. mar- ca odpeljali kmečke proizvajalke na izlet v Koper (prijavite se pra- vočasno), temveč bomo 10 marca pripravili v slovenskem ljud. skem gledališču v Celju prisrčno prireditev za matere, ki smo jih skoraj tri leta predstavljali v rubriki Njihovo življenje je materin- stvo. Kmalu vas bomo osebno ponabili, vse matere z več kot dese- tirni otroki. Ce berete tale zapis, pa nam, prosim, kar sporočite, če boste prišli v Celje. Se ena akcija — značke so v uredništvu. Velja dogovor — skup- ki napori za razširitev NT. dobro sodelovanje in za vsakega naroč- nika značka za nagrado — obema. V kuverti pošljite dopisnico, ki bo napisal vaš sosed, prijatelj, in s tem naročil NT. Nato pa še Pišite, da je dopisnica sad vašega priporočila. Imamo še brezplačno Stoletno pratiko. Danes si oglejte mladinsko stran. Prihodnji teden boste vse zve- ^« o načrtu turističnega-rekreactjskega centra Celje. Vaš urednik NA SLEPEM TIRU Lanskoletne težave šmar- ske občine s proračunom se nadaljujejo tudi v le- tošnje leto. Kot smo iz- vedeli, manjka občinske- mu proračunu za leto 1974 dve in pol milijarde sta- rih dinarjev za pokriva- nje najosnovnejših dejav- nosti. Pri načrtovanju pro- računa so v občini za fi- nanoiranje teh dejavnosti predvideli najmanjše mož- ne vsote. Brez ustrezne- ga popravka (dopolnilnih republiških sredstev) to- rej v šmarski občini ne bo šlo. —m&tr— Žalec OBISK F. POPITA Predsednik Centralnega ko- miteja Zveze komunistov Slo- venije Franc Popit je v torek obiskal žalsko občino. Že dopoldne je obiskal to- varno Garant na PolzeU ter Tekstilno tovarno v Prebol- du, popoldne pa Kmetijski kombinat v Žalcu. V obeh podjetjih se je pogovarjal s člani družbeno - političnih in samoupravnih organizacij, na- to pa se je udeležil seje šir- šega političnega aktiva žal- ske občine. Tu so ga seznar nili z aktualnimi družbeno- političnimi nalogami, z raz- vojem gospodarstva in z na- črti družbeno - ekonomskega razvoja v naslednjih letih. V nadaljevanju seje so raz. pravljalci zastavili Francetu Popitu vrsto vprašanj, v ka- terih so se zanimali za po- ložaj Zveze komunistov po pismu, za trenutni položaj na Hrvaškem, vprašanja raz- voja srednjega šolstva, vloge socialistične zveze in sindika- ta, razreševanje problemov sooialnega razlikovanja Ln po- dobno. V obšimejšeim govo- ru je France Popit ne le odgo- voril na vprašanja, ampak ocenil celoten družbeno-poU- tičen položaj v Sloveniji in Jugoslaviji ter da! žalskim komunistom tudi nekaj nad- vse koristnih napotkov za na- daljnje delo. NOVI PODPISNIKI o predlaganem družbe- nem dogovoru o sofinan- ciranju informativne de- jaTOOsti, ka jo opravljata Novi tednik in Radio Ce- lje, in za nakup UKV od- dajnika Radia Celje v teh dneh ra23>ra(vljajo v de- lovnih skupnostih. K da govoru so v zadnjem ted- nu pristopili še Gradnja Žalec, Skupnost zdra/v- stvenega varstva in zava- rovanja Celje, Tovarna arom in eteričnih olj Etol C^lje in Temeljna skup- nost otroškega varstva v Laškem. Etnografska razstava Učenci osnovne šole na Ljubnem ob Savinji so pri- jetno presenetili. Pod vodsvtom svojih uoiteljev-men- torjev so se lotili hvaležne in odgovorne naloge: pro- učiti zgodovino svojega kraja, zbrati narodopisne ma- teriale itd. Dela so se lotili z vso vnemo. In uspeh. V skupinah in posamič so prehodili celotno ljubensko območje, obiskali in govorili so z ljudmi, zbirali sta- rine in zapisovali. Skrbno zapisovali in fotografirali. Ves ta material so v soboto in nedeljo razstavili v domači osnovni šou. Prireditev je vzbudila veliko za- nimanje in občudovanje. Dala pa je tudi priznanje njenim mladim avtorjem. Nekaj starinskih predmetov so morali vrniti lastni- kom, druge pa so zadrža.li v šoli in jih spravili, kajti v sedanjih razmerah ni moč misliti na poseben raz- stavni prostor. Ko pa bodo na Ljubnem dobili novo šolo, bodo bržčas uredili tudi narodopisno in zgodo- vinsko razstavo o svojem kraju. — mb 2. stran — NOVI TEDNIK št. 6 — 14. februar 19. Golovec, SŠl regulacije Oseminpetdeseto skupno se- jo članov obeh zborov skup- ščine občine Celje, v petek, 8. februarja, moramo uvrsti- ti med pomembne reševalce mnogih družbenih vprašanj. Vtem ko so odborniki po uvodnih besedah Antonije Za. tler ugodno ocenili štipendij- sko politiko v občini, so spre- jeli tudi kritiko na račun pripravništva. Prav tako so potrdili priporočila, da naj v delovnih kolektivih sprej- memo načrte za sprejemanje pripravnikov, povečajo obseg štipendiranja in kjer še niso, i vsaj do konca marca, podpi- šejo družbeni dogovor o šti- pendiranju. Nekaj perečih problemov je odprlo poročilo za sploš- ne in notranje zadeve, ki je obravnavalo v več poglavjih delo upravnih organov. Pri- znanje za njihovo delo je bi- lo nesporno, prav takšna pa je bila tudi ugotovitev, da se upravne službe vse bolj širi- jo in da zakonodajalec v ve- čini primerov niti ne računa, da prenašanje pristojnosti na občine zahteva tudi veča. nje števila upravnih delavcev. Gre za sistemsko vprašanje, ki ga bo po mnenju predsed- nika sveta Leopolda Slapni- ka treba načeti tudi v zvez- nih in republiških skupščin- skih organih. Gre za nenehno večanje stroškov na račun uprave! Ta del razprave pa je tudi opozoril, da je po- stalo delo občinskih uprav- nih organov v prostorih Na- rodnega doma zelo otežko- čeno. Od tod tudi pobuda za začetek gradnje novega po- slopja celjske občinske skup- ščine. Vsaj v nekaj letih. Odborniki niso sprejeli le osnov za družbeno ekonom- sko politiko občine v letoš- njem letu, marveč tudi pred- log družbenega dogovora o skupnih obveznostih in ukre- pih za uresničevanje družbe- no ekonomskega razvoja ob- čine v tem letu. Gre za novo kvalitativno spremembo, ki obvezuje vse dejavnike v ob- čini, vse delovne ljudi k ure- sničevanju sprejetih nalog. V praksi pa bo uveljavljena tu- di stalna kontrola izpolnje- vanja nalog. To tudi zato, da bi ne prišli v razkorak med gospodarskimi dosežki in družbeno potrošnjo. In še nekaj — odborniki so dali vso podporo predlogu za za- četek gradnje turističnega re- kreacijskega središča pod Go- lovcem, zatem za graditev tehniškega šolskega centra in za nadaljevanje vseh vodno regulacijskih del. Za slednjo nalogo že nekaj let velja po- seben družbeni dogovor, ki pa ga bodo poslej združili v enotnega za vse akcije. člani celjske občinske skup- ščine so med drugim sogla- šali z novo ceno kanalščine, ki se od dosedanje (0.40 dinj povečuje na 1,20 din. Po no- vem se bo prispevek za ka- nalščino pobiral od količine porabljene vode in ne bo več odvisen od cene za pitno vo- do. In še ena sprememba v ce nah. Velja ka ogrevanje sta- novanj na Otoku. Nova cena, ki pa velja od 1. januarja letos dalje in ne za celotno sezono, je 44,25 din za kva- dratni meter na leto. Prejš. nja je bila 20,00 dinarjev. M. BOŽIČ France Popit v laški občini KJE TEČE GLADKO? PREDSEDNIK CK ZKS FRANCE POPIT JE OBISKAL TIM, BOR, ZDRAVILIŠČE LAŠKO IN TLG V RIMSKIH TOPLICAH. RAZGO- VOR S POLITIČNIM AKTIVOM OBČINE. V ponedljek je bil v laški občini na delovnem obisku predsednik Cen- tralnega komiteja ZKS France Popit. Spremljala sta ga sekretar medobčin- skega sveta ZK Janez Zahrastnik in sekretar občinskega komiteja Cveto Knez. Obisk je bil programsko izkoriščen do poslednje minute, saj je Fran- ce Popit v devetih urah obiskal štiri delovne kolektive in vodil razgovor s političnim aktivom v občini. Vsepovsod je bil predsednik CK ZKS toplo sprejet, vendar so njegovo prisotnost tudi temeljito izkoristili. Ne toliko, da bi jim pomagal prebroditi določene težave, marveč da jih je spodbudil k pogumnejšemu reševanju problemov na lastno pobudo, da jih je podprl v njihovih naprezanjih in nakazal tudi pota, kako priti do uspešnih rešitev ter hkrati orati ledino za uveljavitev novih samoupravnih odnosov. v TIMU so predsedniku Francetu Popitu predočili svoj težavni položaj, v kate- rega so zašli kot žrtev naft- ne krize. Podražitev osnovne surovine, ki temelji na petro- kemiji, jih je po izkoristku obstoječih starih zalog pripe- ljala do tega, da imajo dne- vno po 4 stare milijone iz- gube in da so proizvodnji, če ne bo prišlo do rešitve, šteti zadnji dnevi. Predsednik Franc Popit ni zanikal težavnosti položaja, pripomnil pa je, da verjame, kako bodo naposled le kos tem težavam. Napotil je ko- lektiv k reševanju problemov z dogovori na samoupravni bazi, predvsem pa naj bi se organizirali prek gospodar- ske zbornice, s povezavo v panogi sami itd. Predsednik Popit je poudaril, da je po^ buda, ki jo razvijajo Timov- ci, češ, zdaj je čas, da se začne gibanje za varčevanje z energijo, dobrodošla. Hkra- ti pa morajo računati na to, je dodal, da se novosti s te- žavo prebijajo in da je tre- ba biti zato toliko bolj vztra- jen. V vseh štirih kolektivih je predsednik Popit poudarjal, kako je treba prenehati z mislijo in upi na državno in- tervencijo, kajti če se bo dr- žava vmešavala, se bo mo- rala v dobrem in slabem in če bo morala deliti, bo mo- rala tudi jemati. V »Boru« in Lesni galan- teriji v Rimskih Toplicah se je predsednik zanimal pred- vsem za praktično plat sa- mostojnosti TOZD v okviru integracij. TLG v Rimskih Toplicah je TOZD »Slovenija- lesa«, »Bor« pa je pred zdru- žitvijo v okvir »Lesnine«. Ko so ga prepričevali o demo- kratičnosti samoupravnih ak- tov, je opozoril, da je raz- polaganje z dohodkom edini čvrst dokaz resnične delavske samouprave. V zdravilišču, kateremu po naporih, ki niso majhni, vse- eno še nekaj manjka, da bi mogli dokončati takoimeno- vani A program, je Franc Po- pit predlagal, da bi k sode- lovanju pritegnili tudi bodo- če koristnike novih zdravili- ških kapacitet. Hkrati je iz- razil bojazen, če bo spričo cen, ki naj bi bile odraz in- vesticijske naložbe, zdravili- šče še dostopno delavcem. Za- gotovih so mu, da bodo ena- ke storitve, zdravtsvene In prehrambene, v ceni zelo raz- lične glede na nastanitev \ novem ali starem traktu. Na posvetu s širšim poli- tičnim aktivom, kjer je bil seznanjen predvsem z dejav- nostjo in učinkovitostjo or- ganizacije ZK v občini ter s poglavitnimi družbenimi in gospodarskimi problemi, je moral biti krajši, kot je pr- votno želel. Ker je moral ob šestih že na pot, se je poli- tičnemu aktivu mogel posve- titi le dobre pol ure. Odgo varjal je na vprašanja pri- sotnih. Tako je najprej raz- ložil nekatere zadeve, ki se Kot ekscesi pojavljajo v kul- turni, umetniški sferi v Slo- veniji pa tudi drugje, pred^ vsem na beograjski univer- zi. Nadalje je poudaril, da bo slovenski sedmi kongres usmerjen k uresničitvi nove ustave, k uveljavitvi novih družbenih odnosov, k temu. da bo delavski razred na iv z ZK izbojeval to odloči, no zgodovinsko bitko. Nj Koncu je še govoril o med republiških odnosih, o poja vih nacionalizma ter nazad nje o nekaterih vprašanju zvmanje politike. V poročilu smo seveda a lo skopi in v marsičem tu dorečeni. Vendar je predsed nik sam želel tako, kajti nje gov obisk je bil namenja lastnemu imarmiranju, sproj ščenemu stiku v občini, kjaj se je mudil zadnjikrat letal 1969. Res je, da ni priše\ t Kolektive s »čekovno knjiSJ co« v žepu, niti enkrat ni če sa obljubil, kar bi ne bih izključno v njegovi moči J| pristojnosti, a vendar mnog| spodbudil in opogumil. To pi je bistveno. J. KRAŠOVE< France Popit med ogledom gradbišča novega zdraviliške^, objekta v Laškem. Delegatske poti v prihodnjih številkah NT homo poskušali nadro- bneje predstaviti delegat- ski sistem, delegatska razmerja, vlogo delegatov in deleg. cij, vse tisto to- rej, kar je najpomemb- nejše v tem trenutku pri- prav na volitve. Danes bomo nekaj več besed namenili že znan m dejstvom o oblikovanju de- legacij. Sedaj je namreč že znano (in zaradi biižme volitev razumljivo), da mo- rajo biti statuti občin sprejeti do začetka marca in v tem času bodo mora- le temeljne sannoupravne organizacije oziroma sku- pnosti in krajevne skup- nosti sprejeti statutarne sklepe, v katerih bodo mo- rale določiti število čla- nov, sestavo delegacije in vsa.5 nekatera osnovna raz- merja. Zakon o volitvah dele- gacij in delegiranju dele- gatov v skupščine družbe- nopolitičnih skupnosti med drugim zahteva (in to bomo morali upošteva- ti pri vseh sestavah dele- gacij, na predkandidacij- skih in kandidacijskih kon- ferencah), da mora sesta- va delegacij zagotoviti za- stopanost delavcev vseh delov delovnega procesa in ustrezati socialni sestavi temeljne samoupravne or- ganizacije oziroma skupno- sti. Konkretno se ra zah- teva izraža v tistem dolo- čilu zakona, ki pravi, npr. da tudi učenci srednjih šol oziroma študent- je sami volijo svoje dele- gate v delegacijo organ;za- cije združenega dela. Uče- nec mora seveda imeti 18 let. Toda zajiimivo je, da lahko statut določi krajšo kot štiriletno mandatno do- bo za učenca, ki je član delegacije. In še taie po drobnost — v delegaciji or- ganizacije združenega dela na področju vzgoje in izo- braževanja imajo učenci eno četrtino članov delega- cije, študentje pa eno tret- jino. Delegacija ima lahko naj- manj 5 članov. Ker štejejo šolski kolektivi pretežno manjše število zaposlenih (v delovni skupnosti, kjer je največ 30 delovnih lju- di, pa opravljajo vlogo de- legacije vsi zaposleni), se bodo v srednjih šolah naj- brž odločili za 5 do 9 čla- nov delegacije. To pa spet pomeni, da bosta eden ali dva učenca dobila svoje mesto v delegaciji in nič narobe ne bi bilo, če bi kak učenec kdaj sodeloval kot delegat na zasedanju zbora združenega dela v občinski skupščini. Ne- majhno poziornost zasluži določilo, da delegacije ob- likujejo delovni ljudje — kmetje, aktivni kmečki proizvajalci, ki združujejo svoje delo in sredstva v zadrugah in na druge na- čine. In sedaj važno dopol- nilo — za kmete se štejejo vsi kmečki proizvajalci, ki jim je delo v kmetijstvu osnovna delavnost m so stari nad 15 let. Mlad kmet bo torej že po 15. rojst- nem dnevu lahko član de- legacije in še kaj več. Ni- ti za kmete, niti za obrtni- ke in druge delavce, ki de- lajo z lastnimi sredstvi, še m pvovsem jasno, kako se bodo združevali in obliko- vali delegacijo in volili de- legata. Za celjsko občino bo verjetno najprimernej- ša rešitev v okviru SZDL, ki bi lahko bila sklicatelj zborov kmečkih in obrtnih delavcev. Na njih bi lahko izvolili delegacijo m se tudi dogovorili (z ustrez- nim aktom) o delu delega- tov in delegacije. Lažje bo uresničiti možnost, da Iz- volijo skupno delegacijo delovni ljudje v delovnih skupnostih državnih orga- nov, družbenopolitičnih organizacijah in društvih ter v dru.gih delovnih sku- pnostih, ki niso organiza- cije združenega dela. Ena- ko velja za aktivne vojaške osebe in civilne osebe v službi oboroženih sil SFRJ. Vendar pa je do- bra namera celjske statu- tarne komisije, da vsem delovnim skupnostim po šlje kot pomoč in za de- lovno usmeritev prispevek statutarnega sklepa o vo- litvah in delu delegacije glede to, da je zamuda pri sprejemanju ustave precejšnja in volilnega za- kona nismo dobili pravo- časno v roke. Je zaradi kratkega roka do volitev takšna pot več kot dobro- došla. Vedeti tudi mo- ramo, da smo doslej orga- nizirali premalo t>o-svetov in razprav o delegatskem sistemu, o vlogi delegata, o de!o\'anju delegacij m po- dobno. Obveščenost in se- znanjenost s t^meljn-mi zasnovam- delegatskih od- nosov še ni dobra. Ta ugo- tovitev spodbuja ZK, sindi- kate, SZDL in mladino, da v prihodnjih dneh ;n vse do volitev organizirajo ra- zne oblike usposabljanja na temo — delegat.ski si- stem. Tudi v šolah, zlasti za zadnje letnike. Se vedno marsikateremu ni znano, kam bodo de- legacije sploh pošiljale de- legate. Ali samo v skup- ščinske zbore ali tudi v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti. Od- govor je man. Delegacije bodo samo osnova organi- ziranja skup^ščinske obla- sti. Delegate bomo p>oslali v: zbor združenega ela. zbor krajevnih skupnost* in družbenopolitični zbor. In sedaj si {X)glejmo zbo- rovsko sestavo skupščine kakor jo bodo sestavljali delegati. Vedeti pa mora- mo, da bo v zborih manj delegatskih mest, kot bo- mo izvolili delegacij m de- legatov. Za primer — v celjski občini bo izvolje- nih okrog 320 delegacij z vsaj 3.000 delegati, v treh zborih pa bo prostor samo za 140 delegatov. OBČINSKO SRUPSČ-INO SESTAVTJA.IO TRI.)K ZBORI (štpvi'0 delegatskih mest v vsakem zboru določi statut občine) ZBOR ZBOR DRUŽBENO. ZODUZENEGA DELA KRA.IKVNIH POMTICNI VOLIJO DE1>EGACIJE SKUPNOSTI ZBOR — z cospodarskeija VOLT.IO DELEGACIJE — Drosveinokuiturneffa . • VOLIJO NEPOSREDNO TAJNO pros\einoKu.tumec;a — kraiVvnih skunnosti (vsaka niri »vr-i nni.i-i r>irir»T/Mi — socialnozdravstvenesra pod- Ima eno deleeaclio» DELAVCI, DRUGI DELOVNI ročja delegacijo) UUDJE IN ORGANI — delovnih skupnosti državnih organov organizirani v občinske orga- — družbenopolitičnih organiza- ni7aci,1e ZK. SZDL, ZS. ZB cij. društev in drugih skup- N'>V in ZM (funkci.jo delega- nesti, ki niso organizirane C'i opravljajo voljeni organi kot organizacija združenega t^h organizacij; za družbeno- ileia politični zbor volimo kandidat- — aktivnih vojaških oseb In "o listo, ki je veljavna, če je civilnih oseb v službi oho- na listi izvoljenih 2/3 vseh roženih sU SFRJ delegatov) O sestavi skupščine boiro še pisali. Delegacij bomo Imeli torej mnogo, delegatskih mest pa premalo. Kako bomo potemtakem zdru- ževali delegacije? O tem prihodnjič. Jože Volfand C_ifjebruar 1974 NOVI TEDNIK — stran 3 POJASNILO K DRUŽBENEMU DOGOVORU o SKUPNIH OBVEZNOSTIH IN UKREPIH ZA URESNIČEVANJE DRUŽBENO- EKONOMSKEGA RAZVOJA NA OBMOČJU OBČINE CELJE V LETU 1974 v skladu s predvidevanji srednjeročnega plana razvoja i občine Celje do leta 1975 in predioga programa investicij v objekte posebnega družbe- nega pomena v letu 1974 in naslednjih letih smo v druž- benem dogovoru o skupnih obveznostih in ukrepih za uresničevanje družbenoeko- nomskega razvoja na območju j:>bčme Celje v letu 1974 predvideli tudi sofinanciranje dveh objektov širših družbe- nih potreb. Gre za objekta — nove srednje tehnične šole in — turistično-rekreacijskega centra Golovec. Oba objekta sta posebnega družbenega pomena za na- daljnji razvoj gospodarstva in družbenih poreb delovnih ljudi. Zato je potrebno, da del sredstev prispevajo tudi vse delovne organizacije, tako gospodarske kot negospodar- ske na območju naše občine. Osnova za prispevek sred- ierv TOZD in delovnih or- ganizacij združenega dela je ustvarjeni družbeni pro- izvod po zaključnem računu za leto 1973 (dohodek + amortizacija). Osnova za prispevek po- slovnih enot, ki imajo sedež deiovne organizacije zunaj občme Celje, je družbeni pro- izvod, če ga delovna enota oz. delovna organizacija za enoto posebej izkazuje. Ker gre v glaTOem za poslo-vme enote trgovinske dejavnosti, je lah- ko osnova za izračun prispev- ka tudi lO-odstotni del reaU- zacije (prometa) v letu 1973, v primeru, ko poslovna enota ne razpolaga z obračunom de- litve dohodka, oziroma ko ne more ugotoviti družbenega proizvoda. Osnova za .prispevek sred- stev negospodarskih delovnih organizacij je ustvarjeni do- hodek za delitev po zaključ- nem računu za leto 1973. Prispevna stopnja znaša: — 0,37 odstotka za izgradnjo srednje tehnične šole v Celju — 0,4 odstotka za izgradnjo turistično-rekreacijskega cen- tra Golovec. TOZD oziroma delovne or- ganizacije morajo sredstva za prispevek rezervirati iz de- litve dohodka po zaključnem računu za leto 1973. Sredstva bodo vplačana na poseben račun pri Službi družbenega knjigovodstva v Celju. Številka računa bo ob- javljena naknadno. V dogovor o usklajevanju splošne in skupne porabe v celjski občini je vključen tudi družbeni dogovor o sofinanci- ranju informativne dejavnosti Novega tednika in Radia Ce- lje ter o nakupu UKV od- dajnika za Radio Celje. Ta dogovor in naložba sta ne- posredno pavezana z ustav- nimi zahtevami in zakonski- mi obveznostmi o odgovor- nosti družbenopolitičnih in temeljnih delovnih skupnosti ter organizacij združenega dela na področju obveščanja in javnosti dela. pa tudi po- treb delavcev in občanov, ki morajo biti dobro obveščeni zaradi polnejšega uveljavlja- nja svojih samoupravnih dolžnosti in pravic. Organiza- cije združenega dela po samo- upravnem sporazumu nameni- jo za to dejavnost 0,25 promila od lani doseženega družbene- ga proizvoda in ga nakažejo na osnovi že poslane po- godbe o medsebojnih obvez- nostih med Novim tednikom m Radiom Celje ter podpis- nikom družbenega dogovora oZiroma sporazuma. Vse ostale samoupravne in druge skup- nosti poravnajo obveznosti po pogodbi, ki je sestavljena na osnovi družbenega dogovora. Ta dogovor se vključuje v družbeno dogovarjanje o splošni in skupni porabi, ker je akcija nadaljevanje že lani začetega dogovarjanja. Namena vredno slavje v soboto je bila v dvo- rani vojnega zdravilišča v Rimskih Toplicah sveča- na akademija v počasti- tev 30. obletnice pohoda XIV. divizije na Štajer- sko. Akademija je bila v kraju, ki bi ga divizija pred 30 leti morala na po- hodu zajeti v svojo marš- ruto, pa je bil zaradi do- godkov v dolini Gračnice in močnih zased v dolini načrt spremenjen. O tem in o pomenu po- hoda na štajersko, za raz- voj osvobodilnega gibanja na štajerskem, za splošno vstajo v tem okupiranem delu Slovemje, je na sve- čanosti govoril predsednik občinskega odbora ZB NOV Leopold Ožek. V programu so sodelovali pevci upokojenskega pev- skega zbora iz Laškega in godba na pihala iz Radeč. Pesmi in glasbene nasto- pe so povezovali učenci osnovnih šol iz Laškega, Rimskih Toplic in Radeč. Prirediteiv je bila kako- vostna, le škoda, da so bili v dvorani sedeži tudi nezasedeni. O prireditvi, ki je bila v torek v dolini Gračnice, bomo poročali, prihodnji^. Šempeter VESELI SMO Oh otvorit^^ nove osnovne šole T Šempetru smo vprašali tri učen- ce, kaj menijo o novi šoli, ki je namenjena predvsem njim. Vida Vcligovšek, 8. razred: »Vsi učenci smo nove šole zelo veseli. Posebno .še osmošolci, da bomo vsaj eno leto »gulili« nove šolske *otreb- no na deželi obdržati in ne samo pridobiti. Ostati mora. Zdaj bo nekoliko bolje, ker ima zdravnik na podeželju dodatek, ki znese v naši ko- njiški občini 30 odstotkov na osebni dohodek.« ZDENKA STOPAR 4. stran — NOVI TEDNIK Št. 6 —14. februar v ŽELEZARNI ŠTORE so kljuib velikim omejit- vam električne energije v mesecu decembru dosegli visok obseg proizvodnje. Operativni plan so prese- gli tako, da so delali ob prostih sobotah in deloma tudi nedeljah. Kot vse leto so imeli tudi v zadnjem mesecu težave zaradi za- mujanja pri dobavi polfa- brikatov iz drugih sloven- skih železarn in uvoza. TOVARNA EMO CELJE je lani zabeležila nekoliko nižnji količinski obseg proizvodnje kot leta 1972. To je posledica težav v os- krbi z reprodukcijskim materialom in delno zara- di neurejenih odnosov med cenami materiala in pro- dajnimi cenami končnih izdelkov. Proti koncu leta so po korekciji oen omiilili finančno stanje, odpravili iz^.bo in povečali realiza- cijo. STEKLARNA ROGAŠKA SLATINA ima za rekreaci- jo in dopustniške dni svo- jiii zaposlenih ob morju šest počitaiških hišic. Zdaj E>a so se odioči.li, da bodo manjšo »vikendico« gradi- li na Pohorju, tako da bo- do lahko delavcem zagoto- vili tudi »planinski zrak«. •V ŽIČNI so leto dvigni- li osebne dohodke za pri- bližno 22 odstotkov. Pred- videvajo, da bo letošnji povprečni mesečni doho- dek zaposlenega oca 2.350 dinarjev. MOJCA KOKALJ, kro- jačica v Ekroju Mozirje, izredna dijakinja admini- strativne šole Celje in predsednica aktiva mladi- ne v podjetju: »Naš ak- tiv smo formirali pred novim letom. Zdaj nas je aktivnih okoli trideset. V programu imamo akcijske naloge, kot ekskurzije, iz- lete in podobno, vem pa, da bomo morali naše de- lo poglobiti in razviti tu- di na področjih, ki so morda manj interesentna na prvi pogled za mlade- ga človeka, vendar po- membnejša za njegov na- daljnji razvoj. Naj ome- nim izobraževanje. Pri nas je veliko mladih in mnogi t)i se radi izobraže- vali. Glede na kadrovsko politiko m interes podjet- ja je jasno, da podjetje plača šolnino tistim, ki so jKJtrebni in hočejo študi- rati. Menim, da je to prav, lepo pa bi bilo, da bi se čimveč nas mladih odločilo, da naljujemo študij in poskušamo do- seči čimveč, saj bo tako tudi naš prispevek družbi večji.« Elkroj Mozirje VSE JE PRECIZNO »PREVZEM« ZAPOSLENIH IZ KONUSOVEGA OBRATA NA RE- ČICI — LETOS 600.000 HLAČ RAZNIH VRST Ko je v Rečici ob Savinji Konus Slov. Konjice ukinil svoj obrat, je bilo 64 zaposle- nih resno zaskrbljenih pred vprašanjem: kaj in kam se- daj? Elkroj (Elegantno kroje- nje) Mozirje je imel v načr- tu povečati svoje kapacitete in s tem proizvodnjo hlač raz-' ni'h vrst. Zaradi ukinitve »le- der fabrike« pa so pri Elkro- ju pohiteli, tako da bi delav- ci iz Rečice čim manj občuti- li prenehanje delovnega raz- merja s Konusom. Od tistih, ki so ostali brez službe, jih je nekaj našlo zaposlitev, 44 pa se je pred dnevi zaposlilo, oziroma pričelo priučevati pri Elkroju. Priučevanje so razdehli v dva dela: dvajset ur teoretičnega in tri mese- ce praktičnega privajanja. V tem času bodo »tečajnice« prejemale osebni dohodek. tako kot da bi sto odstotno izpolnile mesečno normo, ne glede na to, koliko bodo na- redile, po treh mesecih pa »bo šlo zares«. Angela ROP je delala v »le- der fabriki« 21 let. Pred uki- nitvijo obrata je zaslužila od 1700 do 1800 dinarjev na me- sec. Tako je povedala tudi Pep- ca PODRIŽNIK in prist^v^ila: »Bojimo se novega dela. V fabriki smo bile navajene tež- kega fizičnega dela, tu pa je vse tako precizno. Onim mla- dim bo laže, me pa ...« Obe se bojita in druge tu- di, toda služba je služba, po- truditi se bo treba. Tako je dejal tudi bivši predsednik sindikata v »leder fabriki« Ci- ril KOREN, ki je bil prej kur- jač parnih kotlov, pri Elkro- ju pa bo delal pri likalnih strojih. Elkroj sam ima zelo jasen načrt, kot je povedal direk- tor Alfred BOŽIČ: »Lani smo izdelali 420.000 hlač, letošnji plan je 600.000, ko pa bodo kapacitete delale s polno zmogljivostjo, bomo naredila 720.000 komadov hlač.« Končnih rezultatov za lan- sko leto v Elkroju še ni, le- to pa je bilo vsekakor uspeš- no, saj bo celoten dohodek podjetja okrog 50 milijonov dinarjev. Povečana proizvod- nja bo pomenila povečanje dohodka, možna pa bo z že lani začeto investicijo v nov proizvodni objekt, ki jih je veljal približalo sedem milijo- nov. »Seveda sem vesela, da lah- ko spet delam. Iz Rečice se vozim s kolesom. Žalostne smo bile za našo fabriko, ni- smo vedele, kam. Nazarje? Šoštanj?« Delo v novi proizvodni ha- li je že v velikem razmahu, preselili pa so tudi nekatere oddelke in tako še racionali- zirali proizvodnjo in izkori- stek prostora. »Smo med prvimi delovni- mi organizacijami, ki so uki- nile nočno delo žensk, kar je za podjetje zelo pomembno, saj so večina zaposlenih žen- ske, v drugem planu nas je k temu vodil tudi ekonomski račun, ker smo ugotovili, da storilnost ponoči ni tolikšna kot bi morala biti. Letos pri- čakujemo težave predvsem v oskrbi iz tekstilne industrije zaradi zamujanja rokov in ker nam že sedaj tovarne po- šiljajo nepKjpolne artikle,« je povedal direktor Božič. M. SENIČAR .Alfred Božič Obujanje spominov na »leder fabriko« pred Elkrojem. DUŠ.\N MILETIC je bil ro- jen v Medvedži v Srbiji, zad- njih osem let pa živi v Mo- zirju. »Sem sem prišel zara- di slabe plače pb služenju vo- jaškega roka, kjer .sem se izu- čil za peka. V Mozirju vsak dan sjiečemo in prodamo po približno 800 kg kruha. Tu mi je všeč. Ljudje so prijetni, pokrajina tudi. z delom sem zadovoljen, tako da mi nič ne manjka, razen stanovanja. Upam, da ga bom spomladi dobil in d., bomo potem sku- paj (cela družina) živeli. V prostem času sem največ pri tukajšnji organizaciji zveze borcev. Sam sem bil, borec in tako je to razumljivo, kaj- le?« Detajl iz proizvodnje UGODNO, VENDAR... Težave z elektriko, izpad proizvodnje titanov« dioksida v Cinkarni in pomanjkljiva oskrba z reju dukcijskim materialom, so glavni vzroki, da rezm industrijske proizvodnje v celjski občini lani niso še večji, oziroma da predvidevanja o 14-odstot|] povečanju fizičnega obsega proizvodnje niso ur« čena. Skupen rezultat je sicer ugoden, še f>os6bq primerjavi s slovenskim povprečjem, saj je bila stoj povečanja v indmtraji republike 6,7 %, v Celju pa 9,5 Najuspešnejši meseci celjske proizvodnje, glede leto 1972, so bili marec, oktober in november. V oj bru 1973 je bila proizvodnja za skoraj 20 Vb višja leto poprej. Največji porast so zabeležiU v grafi kemični in barvasti mdustriji. V količinski proiz^ nji je zabeležen majhen zaostanek le v kovinski in sni industriji. Aero je v fizičnem obsegu industrijske proizvo<3 dosegel zelo dobre rezultate, saj je v grafični in striji povečanje za 37,7 odstotka, v kemični pa 32,810. Nadpoprečno stopnjo povečanja pa so zab žili tudi v industriji gradbenega materiala (16,7 %) v Zlatarni. „Kors" Rogaška ŽENSKE DELAVNE KORS ali Konfekcija obla- čil Rogaška Slatina ima go- tovo eno najlepše urejenih proizvodnih dvoran na celj- skem območju. Po razgovo- ru nam je predsednica sin- dikata tekstilna inženirka Magda BERTALANIČ s po- nosom pokazala čiste in sve- tle proizvodne prostore, si- jajno urejeno kuhinjo z je- dilnico in ponos kolektiva — odlično igrišče, katerega bi bilo veselo vsako rokometno moštvo. »Kaj menite o reorganiza- ciji sindikata in kako se ta odraža v praksi pri vas?« »Menim, da je zelo primer- no, da se sindikat še v več- ji meri organizira glede na sorodnost strok. Tako bomo Ko rs, Metkin obrat v Kozju in Toprov v Šmarju tvorili nekakšno občinsko konferen- co delavcev tekstilne in us- njarske industrije. Tako bo- mo mnogo laže reševah sku- pne probleme.« »Pri vas je zaposlenih naj- več žena, kar verjetno izpo- stavlja določene probleme? Kateri so?« »Od žena se zahteva prav toliko kot od moških. Mora- mo se vključevati povsod, vendar to ni lahko, ženska ima še vedno svoje specifič- ne obveznosti. Vzemimo sa- mo varstvo otrok, ki še ve- dno ni tako urejeno, da bi lahko bila brez skrbi večina mater. Poleg tega imamo pre- cej zaposlenih žena, ki se vsak dan vozijo tudi pK) de- set kilometrov daleč. Tako imamo dogovorjeno z Izlet- nikom, da jih njihov avto- bus zvečer počaka, kljub te- mu, da je na redni liniji. Se- veda sm.o temu priredili tu- di delovru čas. Poleg tega je med zaposlenimi veliko mla- dih žena, ki imajo prav go- tovo drugačne interese od starejših kolegic, ki so si na primer že uredile družine.« »Koliko je žena na vodil- nih mestih?« »Po statutu imamo tri de- lovna mesta vodilnih delav- cev. Direktor, tehnični in ra- čunovodja, zadnja je ženska.« »Skrbite tudi za izobraže- vanje sedanjih in bodočih de- lavcev?a »Na srednjih, višjih ii- šokih šolah imamo 16 i2 nih študentov, štipendT pa dva.« Mimogrede, jj^agda R laničeva ni prejemala šti dije pri Korsu, ker je' tedaj še v povojih, kot mačinka pa se je zapo tu. Kljub končani faki pa še izredno študira na ji konfekcijski šoli Zaf To pomeni, da hoče s delo pri Korsu spoznat najglobljih skrivnosti. »In kako je z rekreac: »Lani smo zgradili Ženske se ukvarjajo s kft njem, streljanjem, odb' in namiznim tenisom. • aktivne smo.« v Korsu, kjer izdel- vse vrste hlač in plaščev, specialnost pa obleke za te od 4. do 14. leta starf je poprečni osebni dot^ približno 1.800 dinarjev, nimiv je.sistem odmora' mreč 20 in 10 minut. ^ vem odmoru imajo zapo-* malico po 3 dinarje, je po količini kot kosil" mo brez juhe, v druge'''' dobe zastonj čaj in kisl<^ do, turško pa po 0,.50 * ja. Naj omenimo še iz^* katerega se Kors čedaU* Ije vključuje, saj predst^ že 20 do 30 odstotkov f vodnje. Izvažajo v Svic*'' hodno Nemčijo in Am*! Predvsem športno konf^ jo. M. SBI^^ Magda Bertalanič St. 6 - I4jebruar 1974 NOVI TEDNIK — stran S Šempeter Minula sobota predstavlja za Šempeter pomemben mej- nik, saj so v kraju odprli sodobno šolo in telovadmco. To je ponovni uspeh občanov občine 2alec, ki že sedmo leto plačujejo prispevek za gradnjo in obnovo šolskih stavb. Zbranim je najprej spre- govoril predsednik režijske- ga odbora za izgradnjo šole, Franc Kasestnik, ki je med drugim dejal: »Opravljeno je veliko delo, moram pa po- udariti, da bodo že spomla- di nastopile težave. S pro- dajo telovadnega doma Par- tizan sta društvo in šola izgubila zunanja šporcna ig- rišča, ki so nujno potrebna. Zato bo potrebno urediti oko- lico šole ...« Zbranim je spregovoril še podpredsednik skupščine občine 2alec in predsednik sklada za gradnjo šolskah zgradb Jože Jan. ki je dejal: »Ob kulturnem praz- niku predajamo svojemu na- menu pomemben objekt — no. vo šolo, ki bo več bodočim generacijam služila za prido- bivanje osnovnošoLskega zna- nja. To je velika pridobitev za kraj kakor tudi za šol- stvo žalske občine. Nova šo- la v Šempetru je ponovna velika zmaga delovnih ljudi naše občine, ki se zavedajo, kako pomembna je vzgoja, izobrazba in ki vedo, da je bodoči go.spodarski in druž- beni razvoj predvsem odvi- sen od znanja ter usposob- ljenosti našega človeka ...« Učenci osnovne šole so pri- pravili nato v telovadnici bo- gat kulturni program. Razvi- li so tudi pionirski prapor Pionirskega odreda Vere Slan- der OŠ šempeter. Skupaj so si potem ogle- dali šolo, ki ima 10 učilnic, kuhinjo, sanitarne prostore in telovadnico. Pouk na šoli se je pričel že z začetkom novega šolskega leta, ko so bili končani šolski prostori zgradbe, do sedaj pa je bil' dograjen del s telovadnico in upravnimi prostori, šolo so poimenovali po »Bratih Ju- hart«, za prvo ravT.ateljico na novi šoli pa je bila imenova- na Marija Sedmak. šola v Šempetru je stala z opremo vred 5,3 milijona din. Večina teh sredstev je bUo zbranih s samoprispevkom občanov, ostah del pa so do- bili s prodajo stare šole, do- ma Partizan, Tekstilne to- varne Šempeter in s prispev- ki gospodarskih organizacij v kraju. Do sedaj so poleg šempetr- ske šole zgradili še tri, in to v Grižah, Taboru in Vinski gori, ter dogradili in adapti- rali sedem osnovnih šol v Pe- trovčah, 2alcu, Pirešici, Pol- zeli, Ponikvi, Galiciji in v Go- tovljah. ter šoli v Letušu in na Gomiljskem, pravkar pa končujejo adaptacijo šole v Andražu in gradijo ter adap- tirajo šolo na Vranskem. Tekst in foto: TONE TAVČAR Mari,)a Sedmak, ravnateljica šole: »Nove šole niso veseli samo učenci, temveč tudi uči- teljski zbor«. Otvoritve so se udeležile med drugim tudi žene pokojnih bratov Juhart, po katerih se šola jmenuje. Od leve proti desni Hilda, Magda in Štefka Juhart. PLODNO DELO v kulturnem domu v Llbo- jah so se minulo soboto se- siali pretLstavniki kulturno prosvetnih društev občine Ža- lec na letnem obenem zboru. Poročilo o delu je podal predsednik občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih or- ganizacij Janez Meglic, ki je med drugim povedal, da je v občini Žalec v preteklem le- tu uspešno delalo vseh 18 prosvetnih drtLŠtev, kolikor jih vključuje zveza. Med naj- boljše pa se uvrščajo dram- ske sekcije, ki jih je 10 in so imele v minulem letu kar 14 premier. V razpravi, ki .ie bi- la zelo konkretna, je bilo za- znati, da se iz leta v leto iz- boljšuje kvaliteta dela pri pevcih, amaterskih igralcih, godbenikih ln dru-ih sekcijah. Na zboru so sprejeli program dela. Poudarili so predvsem množičnost, pridobivanje ka- drov za posamezne dejavnosti in večje vlaganje v kulturne domove. V tem letu naj bi začeli z adaptacijo kulturnega doma v Braslovčah in v Ta- boru. Ob koncu so podelili .še 60 pismenih priznanj najbolj zaslužnim članom, za pred- sednika občinskega sveta zveze kulturno prosvetnih organiza- cij pa je bil ponovno izvo- ljen Janez .Meglic. T. T.^VCAR KJER JE AKTIVNOST . .. Tak živ primer velja za planinsko vasico Solčavo, k.|er živi večje število pionirjev in mladine. 1'olcg šole so na Improviziranem prodnatem te- r<-nu že vrsto let pokazali veliko aktivnost v nogometu, košarki in malem rokometu. Večje število mladih se ak- tivno udejstvuje v .»»SD Ra- duha na matični šoli v Lu- čali. .-športno življenje mladih v Solčavi pa je zavzelo tak.š- ne razsežnosti, da so o nji- hovih športnih potrebah resno začeli razmišljati tudi v kra- jevni skupnosti. Na pobudo prizadevnega vodje podružnič- ne šole tov. Franca Naclibar- ja in neumornega predsedni- ka KS Ivana Kosmača je kra- jevna skupnost le zbrala po- trebna sredstva za gradnjo asfaltnega igrica 40x24m. i FRANC REMIC To je mož izjemno mirnega videza in tople- ga glasu. Korak po veli- ki sobi je lahek, čbrača- ^ije za šankom mirno, nevsiljivo in do vseh pru iazno. Takšen je Franc Remic, sicer zasebni go- stilničar v centru naselja Šmartno ob Dreti, v pro- stem času pa med vodil- nimi dejavniki na vseh področjih v tem simpatič- nem kraju. Sicer takoj 'POve, da je gostilna pisa- na na ženo in da je ta- pomožni, drugače (mislil je pri delu) pa glavni. Po solidno urejeni gostil- ni se je sukal tudi Remi- cov sin Anti, ki se sicer vozi v šolo v Gornji Grad, kadar je prost, pa že pomaga očetu malo kelnariti. Franc Remic ta- ko ne bo ostal brez pomo- či pri svojem delu. če po- vemo, da njegov starejši sin Stanko obiskuje v Lju- bljani drugi letnik gostin- ske šole. Skratka, druži- na, ki se je z vsem srcem zapisala temu lepemu, a tudi težkemu poklicu. Franc Remic ni imel rožnate mladosti. Ze kot mladenič je leta 1944 od- šel v partizane. Vso nje. govo hišo so takrat Nem- ci požgali. To je bil ti- sti požar, kjer je večina vasi zgorela. Franci se je odločil za najbolj logično pot in odšel v partizane. Najprej je bil v Slandro- vi brigadi, zatem še v Zi- danškovi. Zaradi mlado- sti je v glavnem oprav- ljal kurirska dela, vendar so mu s časom zaupali tudi odgovornejše nalo- ge. Je član zveze borcev, pravi, da imajo svojo or- ganizacijo tudi v ŠmarU nem in da dela. Sicer pa. kako ne bi delala, če je velika večina izmed oko- li sedemsto Smarčanov med vojno na takšen ali drugačen način pomagala partizanom. »Po vojni smo začeli ta- ko rekoč znova. Vsi po vrsti. Veliko smo napra- vili sami, s prostovoljnim delom in prispevki. To je v naših krajih že na- vada, da skupaj pristo- pimo k delu in nekaj na- redimo. Med nami vlada velika solidarnost. Ljudje so razgledani, vedo, da samo z rokami ne bodo prišli daleč, časi se spre- minjajo, vladati so začeli stroji. In te mora kmet, ki jih je tu pri nas naj. več, imeti. In jih imajo. Pa specializirajo se. Ho- čejo se odločiti za eno stvar, ker vedo, da je to donosnejše, kot »svaštar. jenje«. Zadruga jim pri tem z nasveti veliko po- maga. Zaenkrat pa ne ka- žejo posebnega zanima- nja za kmečki turizem. 5iaj pri nas ne. tam od Bočne proti Gornjemu gradu že. Morda bo tudi do tega prišlo, vendar kasneje, ko bodo uresni- čili svoje prve in najvaž- nejše načrte.« Tako razpravlja Franc Remic in skoraj ne pri- deš do besede, da bi ga kaj poprašal še o njego- vem življenju. njegovih željah in načrtih. Obču- tek sem dobil, da v vsej skromnosti rad govori o drugih, o sebi ne. Njego- va deviza je delo. Zato pa so tudi zadovoljni tisti, ki pridejo k njemu na koza- rec (domačini) ali oni, ki med izletom skozi tiste lepe kraje zavijejo k Re- micu. Zato ima tudi ved- no polno. Pri Francu Re- micu se počutiš doma- če, kot je pač domač tu- di sam. T. VRABL TURI2EIVI Golte živijo prav.o zimsko življenje. Prišlo je pre- pozno, in zato je zdaj na smučiščih okoli Medved- jaka tako kot bi hoteli nadoknaditi zamujeno. Samo v nekaj dneh — več tisoč obiskovalcev. Vpraša- nje je le, kako dolgo tako, še zlasti, če ne ho no- vega snega. Zaenkrat: na Golteh prava zima (Foto: T. Tavčar) OŽIVELA SMUČIŠČA Sneg, ki je zapadel v sredini prejšnjega tedna, se je obdržal samo v višjih legah. 2elje, da bi zima vendarle prišla, četudi prepozno, so znova splahnele. Tako sta na na- šem širšem območju na voljo le dve smučišči. Na Golteh imajo okoli 50 cm snega. Vse naprave obratujejo. Prav tako imajo lepe pogoje za smučanje na Rogli. Mnogi Ce- ljani pa radi zaidejo tudi na Malo Kopo nad Slovenjim Gradcem. ROGLAJE ZASEDENA Po vseh slovenskih smučiščih primanijkuje snega. Ena redkih izjem je planinska koča na Rogdi, ki jo upravlja Kovaška industrija Zreče. V teh dneh je Rogla polno zasedena. Celodnevni pen- zion stane 80 dinarjev, delavci Kovaške indiistrije imajo popust. Zaenkrat je na Rogli na voljo 56 ležišč ter dve vlečnici. Prva je dolga 200, druga pa 600 metrov. Kovaška industrija iz Zreč ima v svojem rekreacijskem zametku, ki pa kaže na spodbudne rezultate in že razmišljajo o razširitvi, zaposlene samo štiri gostinske delavce, ki skr- be za dobro počutje gostov. Z. S. LEOPOLD PERC ČLAN KOMISIJE ZA TURIZEM Predsednik izvršnega sveta Slovenije inž. Andrej Ma- rine je pred kratkim imenoval nove člane v komite za turizem pri izvršnem svetu. Poleg predsednika (inž. Mi- loša šulina) še 22 članov. Med njimi tudi Leopolda Perca, direktorja celjskega Izletnika. Ko smo novemu članu, edinemu s širšega celjskega območja čestitali k imenovanju in ga hkrati vprašali, ka- ko je .sprejel novo obveznost, je dejail, da se bo v tem republiškem organu predvsem zavzemal za realnejšo p>oU- tiko v turizmu. Seveda pa ga to imenovanje tudi obvezuje, da bo OFK>zoril na naloge, ki so v turističnem gospodar- stvu značilne za naše območje. To velja tako za zdraviliški turi-zem kot za druge panoge. V tej zvezi tudi za nadc:lj- njo graditev Golt, za mc>čnej.šo turistično uveljavitev Gor- nje Savinjske doline kot celote pa tudi za obveznost, ki jo ima Celje do graditve turistično rekreacijskega centra Golovec. Imenovanje Leopolda Perca v komite za turizem pri republiškem izvršnem svetu pa obvezuje tudi vse turi- stične organizacije na našem območju, da novega člana seznanjajo s svojimi načrti, problemi in podobno. Tesnej- ša povezava med njim in turističnimi organizacijami bo več kot nujna. IZPOLNILI NAČRTE v soboto so se na rednem občnem zboru sestali člani turističnega društva v Braslovčah. Iz p>oročila predsedni- ka Vilija Korenta smo povzeU, da je bila minula društve- na dejavnost predvsem v dveh smereh. Prva je bila ure- ditev okolice jezera ter zunanji videz Braslovč, druga pa organizacija tradicionalnega hmeljarskega dneva. Za ureditev okolice jezera so potrošiU 8,5 milijona starih dinarjev, pri tem pa niso všteta sredstva, ki jih je prispevala Vodna skupnost in drugi. Poleg tega so tu opravili okoli 150 prostovoljnih delovnih ur. V teh akcijah so očistili okolico jezera in posadili okoli 360 okrasnih grmičkov. Posebno veUko smisla so morali pokazati pri organi- zaciji dneva hmeljarjev, ki so ga lani pripravili povsem samostojno. Po sodbi obiskovalcev so nalogo uspešno opravili. Kljub uspešni delovni bilanci jih čakajo še številne naloge. Letos bodo nadaljevali z olepšavo kraja, pripravili bodo dvanajsti dan hmeljarjev, ribji piknik, zgradih pri jezeru objekt, pomagali pri gradnji trim steze itd. J . .b^ o 1- 6 -g TAVČAR 6. stran — NOVI TEDNIK 14. februar 1974 — § Varstvo delavcev z izidom Zakona o varstvu pri delu se uveljavljajo nove naloge in oblike varstva pri delu. Zakon poudarja da varstvo pri delu ni samo pravica, ampak predvsem dolžnost delavca. Varstvo pri delu mora tvoriti z delovnim procesom celoto, kar je sestavni del dela in se razvija hkrati z razvojem de- lovnih procesov. Za uspešno delo pa je potrebno določeno strokovno znanje, zato m naključje, da daje zakon pomembno mesto izobraževanju in usposabljanju delavcev za varno delo. Delavec pri- dobi pravico do dela šele takrat, ko je sposoben varno delati na določenem delovnem mestu. Tako je zapdsano v priroč- niku, ki ga je te dni razmno- žil industrijski kombinat Ko- nus za svoje delavce. V pri- ročniku so zapisane osnovne pravice in doilžnosti delavcev, osnove zdravstvenega in hi- gienskega varstva, navodila za varno delo na določenem delovnem mestu in navodila za zaščito stroja. V Konusu so zadnje leto veliko naredili na področju varstva pri delu. Služba za varstvo pri delu si je zasta- vila določen program, ki ga bo skušala v nekaj letih iz- črpati. Vendar pa so naloge tako obsežne, da potrebuje- jo veliko sredstev in popol- no organizacijo dela, kar pa terja veliko časa. Toda služ- ba za varstvo pri delu je v Konusu lepo organizirana in prvi rezultati so že vidni. Kot je dejal Miroslav Peško, varnostni inženir v Konusu, skuša služba v zadnjem času urediti predvsem zdravstve- ne razmere delavcev. To bi uredili tako, da bi delovala stalna obratna ambulanta in pa zdravstvena komisija, ki bi sistematično pregledovala delavce in predčasno ugotav- ljala bolezenske in zobne ok- vare. Temeljna naloga službe za varstvo pri delu pa bo izobraževanje neposrednih proizvajalcev. »Vsak delavec mora spozna- ti svoje pravice in dolžnosti, spoznati mora svoje delovne mesto, SFKJznati mora zaščit- na sredstva in se seznaniti s tem, kaj mora sam prispeva- ti splošnim interesom delov- ne organizacije in kaj lahko delovna organizacija prispe- va njemu.« Tako je dejal Miroslav Pe- ško. Poudaril je še, fcakop>o- membno je i^zobraževanje de- lavca in kako bodo izobraže- vanje delavcev izpeljali v Ko- nusu. Pi-vo pomagalo k izob- razbi bo prav gotovo skrip- ta, ki jo je izdala služba za varstvo pri delu v Konusu in ki jo bodo morali delav- ci temeljito spoznati. Znanje delavcev bodo preverili s te- sti, dopolnjevali pa ga bo- do s periodičnim izobraževa- njem. V Kon^usu se veliko pogo- varjajo tudi o tem, da bi ukinili nočno delo žena in da bi olajšali delovne pogoje v obratih, ki so vlažni in kjer je zrak poln prahu in škodljivih plinov. Predvsem bi morali v takih oddelkih poskrbeti za dobre klimat- ske naprave, ki pa so zelo drage in zato še neurejene. Najtežji delovni pK>goji so prav gotovo v Konusovem obratu usnjame. Tu smo se o varnosti pri delu in o po- gojih deila pogovarjali s Slav- kom Slapnikom in Elico Mu- šič. SLAVKO SLAPNIK, dela vec iz obrata Konit (proiz- vodnja umetnega usnja): »Za- ščitna sredstva dobimo zelo redno, zato tu ni problemov. Veliko težav imamo zato, ker vdihavamo zrak poln plinov in drugih strupenih snovi. Velikokrat me zelo duši in zato bi rad, da nam delo- vne pogoje izboljšajo. V tem obratu delam že 5 let in če- prav sem mlad, pogosto ču- tim bolečine v pljučih. Ne- dvomno je to posledica de- lo\Tiih pogojev v našem ob- ratu.« ELICA MUŠIC, delavka iz krom izdelovaJnice (obrat Usnjame): »Tu delam šele mesec in pol, prej sem »lika- la« kož^e v drugem obratu. Delovni pogoji so tu veliko lažji, predvsem pa ni tako visoke temperature kot tam, kjer mi je para sikala narav- nost v obraz. Sedaj se bolje počutim in ne moti me to, da je zrak poln kemičnih pli- nov. Tudi z zdravjem nimam nobenih težav in sem pov- sem zadovoljna. Samo da ni tiste neznosne vročine in plača, plača bi lahko bila malo boljša.« Tako sta dejala delavca iz Konusa. Kako pa je z var- stvom pri delu v Kost roju, kjer nimajo organizirane službe za varstvo pri delu? ALOJZ FIRER, delavec v razrezu materiala v Kostro- ju: »Pri nas dobimo obleko in čevlje, pravzaprav vsa za- ščitna sredstva, ker brez njih ne moremo delati. Vendar so delovni pogoji še vedno ^ slabi, saj je v zraku velj) silicijevih delcev in pi^ kar povzroča silikozo. f mojem delovnem mestu J povzroča težave predvse^ to, da zelo veliko vzdigujf in zato me velikokrat W hrbet. Prav gotoTO bi J lahko tovarna olajšala w s tem, da bi kupila meh? ska dvigala. Vendar to lahi samo upamo.« ; F STANE KUKOVIC, eHi trovarilec v Kostroju; »a ščitna sredstva moram ui^ rabi jati, ker drugače ne irf rem delati z varilnim apar tom. Vendar je v zraku i liko plinov, ki nastanejo t. izgorevanju ogljikovega diet sida, pa tudi ultravioletu žarkov. Zelo me moti s;-« loba, ki nastaja pri varjenj toda tudi na to sem se ; navadili. Želel pa bi, da ' nam tovarna kupila venti torje, s katerimi bi nam vs( malenkostno olajšali det Saj veste, vrata so vedno a prta in tudi prepih je ze! škodljiv.« v Konusu je služba zava nost pri delu že organizir na in ima jasno začrtane ni loge. Kaj pa drugod? Kak bodo delavcem olajšaJj dei v ostalih organizacijah zdr ženega dela v konjiški ob<: ni? Prav gotovo bodo mor, le vse delovne organizacij še veliko storiti prav na pc dročju varstva pri delu, s\ Zakon o varstvu pri del ni ,samo dolžnost delavca, an pak tudi njegova pravica. ; DAMJANA STAIvIEJCi; Alojz Firer Stane Kukovič Slavko Slapnik Elica Mušič Obisk na Dobrni DOBRNA BO SLAVILA OB SOLIDARNOSTI KRAJANOV REŠILI MARSIKAK KOMUNALNI PROBLEM Na Dobrni je prava po- mlad. Na vsakem koraku di- ši po novem. Tudi zemlja. Zdravilišče je zasedeno. Ta- ko še nikoli v tem času. Kot da bi bil ta prijeten kraj blizu Celja povsem prerojen. Dobrna pa bo tudi sicer letos nekajkrat v središču pozornosti. Dvakrat zaneslji- vo in če bo šlo vse po sreči — pri tem mislimo na gradi- tev novega zdraviliškega ob- jekta — potem še enkrat. Prvič bo Dobrna v slav- nostnem oblačilu že jutri, v petek, 15. t. m. Prebivalci te- ga kraja že dolgo slavijo ta dan kot svoj praznik v spo- min na prihod štirinajste di- vizije na njihovo območje. Za letošnji krajevni praznik so tudi organizatorji osrednje celjske občinske proslave v počastitev ix)hoda štirinajste na štajersko. Slavnost bo V zdraviliški dvorani z začet- kom ob 17. uri. V tem okvi- ru bodo ob dvanajstih vgra- dili tudi temeljni kamen za graditev nove telovadnice pri domači osnovni šoli. To pa je rezultat celjske solidarno- sti in uvedbe krajevnega sa- moprispevka. Sicer pa tabor- niki in rezervne vojaške sta- rešine pripravljajo tudi po- hod mimo Brdc na Paski Ko- zjak. »Spomini na prihod štiri- najste na naše območje so še živi,« je pripovedoval Milan Rebar, predsednik krajevne organizacije ZB in predsed- nik sveta krajevne skupno- sti. »Takrat se bil tudi sam na terenu kot obveščevalec. Imeli smo dosti dela, da ne govorim o veselju, ki smo ga doživljali, ko smo naen- krat videli toliko borcev. Ti- ste dni je bila na okrevanju v zdravilišču skupina SS-ov- cev. Takoj so jih aktivirali in poslaU v bitko. Pa zaradi visokega snega in težkega orožja niso prišli daleč. Le od daleč so lahko gledali partizanske kolone ...« Krajevna organizacija Zve- ze borcev na Dobrni vklju- čuje 101 člana. »Medtem ko so materialni problemi bor- cev več ali manj rešeni, nas skrbi predvsem njihovo sla- bo zdravje, zato ni naključje, če se zavzamemo, da bi tra- jalo klimatsko ali zdravili- ško zdravljenje vsaj tri ali štiri tedne.« In krajevna skupnost? S pomočjo solidarnosti in pripravljenosti večine doma- činov so rešili že marsikak problem. Predvsem komunal- ni. Tako so imeU lani za zgraditev vodovoda na voljo samo 38,5 milijona starih di- narjev, s prispevki in delom pa so zgradiU objekt, ki je vreden najmanj 120 starih milijonov. Sicer pa račima- jo, da je samo vrednost lan- skih komunalnih del okoli 150 milijonov. Delež domači- nov v tej ali drugi obliki je bil tudi 75-odstoten, Tudi letošnji načrti so tajoči, lepi. Urediti nameni vajo cesto od Dobrne pro'. Vrbi, razširiti vodovod B Klancu, pripraviti vse potrt bno za graditev vodovoda ' Lokovini, asfaltirati cesS skozi novo naselje proti Hu dičevem grabnu. Prav tak' bodo začeU z deli pri rekrf akcijskem središču v parku. B če k temu prištejemo še W lovadnico pri osnovni šot smo napisali veliko. Rušitev razpadle hiše srf di Dobrne je še vedno pr" blem zase. Kdaj, kdaj? Nil če ne ve, kdaj bodo odstrs nili ta krajevni madež!? »Krajevna skupnost dob^* dela. Ljudje so zadovoljni ^ zato tudi pripravljeni pora> gati na vsakem koraku. VS* to ustvarja prijetno in deloJ no razpoloženje ...« je še P'' vedal Milan Rebar. Dobrna ima po zadnja"* štetju 2060 prebivalcev. Uko jih je danes? Več ^ manj? Bržčas manj, saj n^'^ di odhajajo v mesta, v ini^^ strijo. Navzlic temu i"""^^ kraj svojo perspektivo. pira jo zdravilišče! M. B02J^ ."Milan Rebar: Živi so spomini na prihod štirinajste divizi- je ... NTJNRC OTROKA HOČEM! Na naše vabilo se je javila v uredništvu. Dekle, ki je pred tednom dni napisala pismo, ki je izražalo skraj- ni obup, obenem pa toliko poguma, da bi ga enain- dvajsetletnemu dekletu ne prisodili. Ko sva si sedeli nasproti, je bila videti, kot da ne verjame naši resnični želji, da ji pomagamo. V temnih očeh se je zrcalilo nezaupanje, ki je bilo zadnje mese- ce stalni spremljevalec njenega življenja. Bila je mirna, ko je izrazila željo, da nerojenega otroka obdrži, zavedajoč se vseh težav, ki jo čakajo. Nič posebnega ni njena zgodba. Življenje jih je na- pisalo že veliko, razlikujejo se samo v odtenkih. Pi- sale so se pred vojno, po vojni in danes, le s to razli- ko, da so se razmere med ljudmi spremenile. Včasih so nezakonsko mater obsojali, danes ji na tihem iz- ražamo priznanje za pogum, za moč, ki jo zmore, da vsemu navkljub otroka obdrži. Naj ostane dekle nekaj časa še neimenovano. Pre- hudo bi bilo, da bi jo takoj sprejela javnost. Zlasti zato, ker tam, kjer stanuje, ne vedo, da je noseča. Lahko bi jo vrgli na cesto, če bi odpovedalo srce ... Prehudo bi bilo. Dekle je priučena šivilja in je bila zaposlena v to- varni. Tja je prišla iz hribov in tam je tudi spozna- la ljubimca, 26 letnega fanta, ki se je pred novim le- tom izkazal, da je mož in oče dveh otrok. Dekle je s pretvezo, da se bosta poročila, zvabil v Celje in živela sta skupaj. Ona vedno s prikrito bojaznijo, da je rev- na in on bogat, zato, da ne gresta skupaj, on pa z odločnostjo falota, da je za njo zgradil stanovanje, ka- mor jo je tudi popeljal. Po nekaj mesecih skupnega življenja je bila dekle noseča. Ko je vsa srečna to po- vedala ljubimcu, ji je odkril resnico: da je poročen in oče dveh otrok. Razočaiano dekle je' pobegnilo iz njegovega lepo opremljenega stanovanja, prenehalo se je voziti z nje- govim avtom in se odselila. Sprejela jo je žena, ki ni vedela, kako je z njo. Ostala je brez sredstev za preživljanje in pravkar trosi zadnje prihranjene krajcarje. Zaradi obljub je zapustila delovno mesto v Šentjurju, danes živi v Ce- lju. Napisala je dvajset prošenj za zaposlitev in vse so ji bile odbite. V nekaterih je navedla, da je noseča, v nekaterih tega ni. »Otroka hočem«, je povedala, hkrati pa izrazila vso odločnost, ki Jo skriva krhka postavica. To ni bil izraz trme, le odločitev zrele žene, ki ve, kaj hoče. Poprije- la bi za vsako delo in v vsaki občini celjskega območ- ja. Da bi se preživela in skupaj spravila najnujnejše za otroka. Rada bi se zaposlila, delala in le v skraj- nem primeru bi vzela socialno podporo. Zato, danes v njenem imenu pro.simo! Prosim podjet- ja, ki iščejo žene za zaposlitev, da vzamejo naše dekle v službo. Kljub temu, da je v četrtem mesecu noseč- nosti, za katero ima vso ustavno pravico. Ima tudi pravico do dela. Prosimo podjetja, da obidejo svoje zakone, ki jih spremlja praksa, da nosečih žena ne zaposlujejo. Prosimo za dekle, ki želi prostoror pod soncem za sebe in otroka, ki se je odloči|a zanj. Pro- simo v imenu vseh tistih, ki upajo, da humani odnosi med ljudmi niso le puhla fraza, ampak trdna beseda. Ce se bo katero podjetje odločilo, da zaposli našo deklico, naj sporoči na uredništvo Novega tednika in Radia Celje. ZDENKA STOPAR 5-14. februar J97i NOVI TEDNIK — stran 7 treh nagradah Priznanje ustvarjalnosti Ob prazniku slovenske kul- ;ure vsako leto v Ljubljani podeljujejo tudi Prešernove lagrade in nagrade Prešer- lovega sklada. Letošnja pro- slava je naznanila tudi tri jnena, ki so tesno povezana i celjskim kulturnim življe- ijem — če jih seveda opre- leljujemo na sam kraj nji- lovega delovanja, sicer pa je .ijihov delež neločljivi del ce- lote umetniškega snovanja slovenskega naroda. Akademski slikar Avgust Lavrenčič je že dolgo priso- »n v našem likovnem življe- iju. Ni povsem enostavno >predeljevati delo nekega imetnika, ki se je odločil za ivojo govorico ljudem. Toda, ie je njegova misel segla v jvet našega življenja, kakrš- lega poznamo, zato, da nam ja odpre v humanizem, v ti- ste višje vrednote, zaradi ka- erih tudi praznujemo svoj )raznik kulture, potem ne nore biti nobenega dvoma reč v poslanstvo njegove us- varjalnosti. Te besede veljajo tudi aka- demski slikarki Jelici žuža, ki še posebno v zadnjih letih daje vse za žalsko likovno življenje in še več. Njeno sli- karstvo je že prešlo prene- katere meje iskanja »tipične- ga>< izraza. Postalo je votiv- nost portretom in tihožitjem. Prestopilo pa je tudi meje geografske opredelitve. Sli- karka pa je ob vsem ostala zvesta svojemu Žalcu in svo- jim ljudem. Savinov razstav- ni salon bo v svetlobi svoje- ga prostora še kdaj sprego- voril o tem. Režiser Dušan Mlakar je prejel nagrado za režijo krst- ne uprizoritve Cankarjevih »Rom.antičnih duš«, Rozma- novih »Zvonov« (obe režiji sta bili v Slovenskem ljud- skem gledališču v Celju) in Hiengovo »Lažno Ivano« v mariborskem gledališču. Naj- pomembnejši je njegov pri- spevek pri Cankarjevi drami, saj je vse do celjske krstne uprizoritve veljala za »neupo- rabno« — tudi po besedah sa- mega Cankarja. S to pred- stavo je ponovno potrdil trdi- tev, da so »zastareli in po- zabljeni« teksti lahko aktual- ni. Gre torej za tri umetnike, ki s svojimi ustvarjalnimi de- janji živo kreirajo in razvi- jajo kulturo. Zaradi celovito- sti njene vsebine so ji odprta vrata navzven, brez tradicio- nalnih opredelitev, brez meja. Povsod segajo do človeka. Morda je v tem tudi malce ironije, če primerjamo umet- niške prispevke (uradne: po- klicne in neuradne: amater- ske) kulture po njihovem ob- segu. Obseg je velik. Lahko je iz enega kraja do druge- ga kraja, vendar na eni izmed petih celin. Zdajšnji čas pa prinaša razgovore o plačeva- nju teh »storitev« po obči- nah, regiji in republiki. Do- govarjamo se tako, kakor da bi šlo za to »kdo bo koga« plačal, »mu namenil sred- stva«, itd. Kakor da ne gre za en je- zik, eno poslanstvo in eno dolžnost. Da, predvsem dolž- nost. Do vsega, kar je naše, kar je naše postalo na tak način, kakršnega nam posre- duje zgodovina. Ta pa neneh- no govori o boju. Za pravice. Za delavsko mezdo in za svo- bodo izražanja v materinem jeziku.. Mi se danes dogovar- jamo o načinu financiranja, da bomo z njim omogočili obstanek teh vrednot, na ka- terih stoji ves narod, že tu- kaj govorimo o potrebi odpi- ranja, medsebojnega dogovar- janja, do enotnih stališč. Za- gotavljamo tudi sredstva za tisto, kar nastaja danes, v so- cialistični družbi. Tudi ome- njene nagrade so plod teh prizadevanj. Toda, če se zna- mo učiti iz izkušenj, nam mo- ra postati razumljivo, da go- vorimo za eno besedo, za enega otroka, ki smo ga vse- lej imenovali pastorek (kul- tura). To nečastitljivo ime nam naj ostane v sramoto, če ga bomo morali še tako imenovati. DRAGO MEDVED Iz dnevnika SLG Celje Celjski ^rof Priznati moramo, da še zelo malo vemo v Frančku Rudolfu, ki se loteva pisanja za gledališče z nenavad- no razkošno fantazijo. Običajno je tako, da avtorja opa- zimo šele, ko je njegovo delo postavljeno na oder. »Celjski grof na žrebcu« — premiera in krstna predsta. va bo 1. marca — prihaja k nam s štiriletno zamudo. Doslej smo videli uprizorjeno le njegovo anti-pravlji. co »Trnuljčica preveč in trije palčki« v uprizoritvi Mla- dinskega gledališča iz Ljubljane, štiriletna zamuda — ker je to Rudolfov prvenec in ker smo do prvencev nekam nezaupljivi in ker pač — tista doba zofenja! — seveda še malo ni opravičljiva, zlasti ne, ker pozna- zoritev pripravlja režiser DUŠAN MLAKAR, ki je prejel ki pa niti malo ni delaven kar se »zvez z gledališči« ti. če. Situacija se je pri nas medtem že toliko spreme- nila, da gledališča ne čakajo več, da bi jih avtorji ob- letavaii, sama stikajo za njihovimi deli, in tako je do- volj upanja za zares plodno sodelovanje. Krstno upri- zoritev pripravlja režiser DUŠAN MLIKAR, ki je prejel letošnjo nagrado Prešernovega sklada za režijo Can- karjevih Romantičnih duš, Rozmanovih Zvonov in za mariborsko Lažno Ivano Andreja Hienga. Scenograf je AVGUST LAVRENČIC, prav tako dobitnik Prešernove nagrade za slikarski opus in za dosežke v scenogra- fiji, kostume izdeluje Melita Vovkova, glasbena sodelav- ca sta Darijan Božič in Edi Goršič. V vlogah Herma- na in Friderika bomo videli Pavleta Jeršina in Janeza Bermeža, v vlogi vodje komedijantske^skupine Stanka Potiska, nastopa skoraj ves ansambel. jž Akcija Otroli inMališce Tako so v Slovenskem ljudskem gledališču v Celju pomienovali akcijo, kot so v lačrtu dela za letos zapisali j— splošnega nacionalnega snačaja, in ki pomeni, da bi t maju otroci in mladi lahko ves teden gledali gledališke predstave, posebej namenje- ne temu starostnemu sestavu. V Celju bi gostovala vsa slo- venska gledališča, ki imajo v repertoarju predstave za ot- roke in mladino. Ce bi to prireditev združili že s stro- kovnimi posveti, razstavami ln s posebnimi urami estet- ske, umetnostne ali gledali- ške vzgoje v šolah, bi lahko govorili o kulturni manife- staciji, enaki Borštnikovemu jrečanju. Tednu slovenske irame v Kranju ali srečanju eksperimentalnih odrov v Go- rici. Gledališki pobudi moramo torej prikimati in jo morda le razširiti. Kajti priznati moramo, da kljub vsem šol- skim in domačim vzgojnim fiaporom naš otrok prav v kulturi stopa v močno navz- križje s tistim, kar hoče šola in onim, kar daje »mešano« kulturno tržišče. V kioskih, na TV, v kinu in tudi v po- trošniki psihologiji nasploh, ki avtomobil in gledališko predstavo ali umetniško be- sedo enači s kulturno razvi- tostjo človeka. Za otrokovo kulturo smo še vedno preveč brezbrižni. Pobuda, da bi imeli v Celju v maju Teden gledaliških predstav za otroke in mladi- no (ob tem, da je Naša be- seda zrasla v celjskem oko- lju) je torej nadvse hvaležna. Obogatili bi jo lahko z re- vijo najboljših otroških fil- mov in mladim obiskoval- cem v filmskem listu pove- dali nekaj besed o merilih za vrednotenje. Pripravili bi lahko nastope mladih glasbe- nikov, recitatorjev, likovni- kov, zmagovalcev znanja in podobno. V maju bi tako postalo Celje mesto slovenskih otrok in mladine ne samo za celj- sko občino, ampak tudi za vse območje. In morda celo za republiko, kar najbrž ne bi bilo težko uresničiti. Kaj- ti izpeljava te zamisli nudi celo preveč možnosti. škoda, če bi pobuda celj- skega gledališča ostala samo znotraj Talijinega hrama. Pri prevzemanju ideje imejmo pred očmi resnico o tem, ka- ko močno bodo povrnjena sredstva in prizadevanja, vlo- žena v kulturno vzgojo otrok in mladine. Na potezi je občinska zve- za prijateljev mladine in dru- ge ustanove, ki skrbe za vzgo- jo otrok in mladine. Z zdru- žitvijo interesov, s skupnim odborom in z opredeljenimi nalogami bi lahko Celje v maju zadihalo z žarečimi oč- mi in notranjo prešernostjo otrok in mladih. Pa tudi od- raslih. Odločitev, da bi Celje postalo mesto kulturne de- javnosti za otroke in mladi- no in otrok in mladih samih bi govorila o modrosti današ- njega trenutka za leta pri- hodnosti. J. V. Štore ^Prevarani mmf V petek, 8. februarja zve- čer, je bila v Kulturnem do- mu v štorah premiera Moli- erovega Georgea Dandina, pod naslovom »Prevarani so- prog«, ki ga je uprizorilo amatersko gledaUšče Železar Štore-Celje. Predstava je bila razmero- ma dobro obiskana, predCsem pa je pomembno to, da so amaterski igralci Tone Vidicj Anica in Truda Tomažin, Pe- ter Simoniti, Ana Golobova, Dušan Florjane, Slavko Dvor- šek in Polde Oserban, s pred- stavit_vy9...te„ komedije, ogreli gledalce in so si navdušeni aplavz resnično zaslužili. Brez dvoma ima za uspeh predsta- ve, uigranost igralske skupi- ne, posrečeno sceno po zami- sli ing. arhitekta Jureta Le- narda in učinkovite zvočne efekte (glasbe in monologov Georga Dandina) največ za- slug režiser, igralec Sloven- skega ljudskega gledališča v C^lju, Branko Grubar. Režiser je bil z delom ama- terske igralske skupine zelo zadovoljen. »Malo je takih amaterskih igralcev, ki bi imeli toliko volje in posluha za resno skupno hotenje in bih tako disciplinirani,« so besede Branka Grubarja, ki jih je navdušeno izrekel po uspeli predstavi. Pristavil je tudi, da bo na željo igralcev z njimi vedno rad sodeloval. Po uspeli premieri v štorah bodo igralci amaterskega gle- dališča Železar štore-Celje z Molierovo komedijo gostovali po okoliških krajiih, kjer lx> do pri gledalcih, ki dobre amaterske predstave zelo i>o- grešajo, prav gotovo deležni zasluženega priaaianja. D. P. Proslave v Celju in Konjicah v celjskem gledališču je bila f petek osrednja proslava v počastitev slovenskega kul- turnega praznika. Program Ro iz^-edli člani SLG Celjem Komorni moški zbor pod vodstvom profesorja Egona Kvmeja. Svečanost je bila Bdružena tudi s podehtvami nagrad sklada za pospeševa- nje individualnega umetni- škega ustvarjanja in znan- stvenega dela, ki ga je usta- novila celjska Kulturna skup- nost pred dvema letoma. Le- tošnje nagrade so prejeli: akademski slikar Avgust La- vrenčič, akademska shkarka Darinka Pavletič-Lorenčako- va, akademska kiparja VasiU- ]e Cetkovič jn Milisav Toma- nlč, oblikovalca Rafko Po6i- vašek in Jože Domjan, mo- ^ kreatorka m oblikovalka Stiuša C^orenšek, režiser Juro K-islinger in režiser s podn> orčevske programske in organizacijslie zadeve. Večje število borcev .NOV je bilo v preteklem letu na zdravlje- nju v rajnih zdraviliščih, nekateri so dobili nova stanovanja ali stanovanjske kredite, dodeljevali so tudi denarne pomoči borcem in dijakom. Organizirali so nekaj izletov in srečanj borcev ter razne pro.slave in komemoracije. LTCjevali so še vrsto drugih problemov za borce in aktiviste pri uveljavljanju njihovih zakonitih pravic. Združenje borcev NOV Šoštanj ima včlanjenih čli»nov irt 103 članice v starosti od 40 do 90 let. Pri zadnjem popisu je bUo ugo- tovljeno, da je na območju Šoštanja še 74 oseb, ki so aktivno so- delovale bodisi kot aktivisti in organizatorji NOV, pa še vedno niso včlanjeni v Zvezo borcev, niti niso uveljavljali pravico za pri- znanje posebne dobe. Ugotovili so tudi, da štirinajstim članom še sedaj po sedmih letih nLso rešili zahtevkov za priznanje posebne dobe, kar bo treba čimprej urediti, saj so borci zaradi tega prikraj- šani pri vseh zakonitih pravicah — predvsem kmetje borci NOV, Po razpravi je podal poročilo o aktualnih političnih dogodkih prvoborec Alojz Ribič. Ker v Šoštanju že dalj časa ni bilo nobenega zbora volivcev, so člani zveze borcev nakaa špilajo, da je veselje. Ko sem ga vprašal, kako usklajuje dve tako različni zvrsti glasbe, mi je povedal, d?, povsem brez težav. »Po krvi sem plehar«, pravi, »naj- bolj pa mi je všeč zabavna glasba. Usklajevanje obeh mi torej ne sme delati težav. V pleh muziko uvajamo tudi za- bavno glasbo, pa imamo obe ljubezni pod isto (kapelniško) kapo.« Pa še res je. Radeška god- ba je verjetno edina pri nas, ki zaigra in to dobro zaigra dixiland, pa fakstrot in še kaj. ■ Seveda ne zanemarjajo dru- gih, bolj »pleharskih« zvrsti. Igrati znajo tako koračnice kot narodne, pa tudi uverture k operam in razna lažja sim- fonična dela jim niso tuja. »Pri amaterski godbi je že ta.ko« pravi Jože, »da moraš poskrbeti za raznovrstnost. Z nje pridobimo poslušalce, pa tudi člani godbe so bolj zado- voljni.« V Radeški godbi jih ni strah za nove kadre, če- prav je godba zelo mlada in marsikoga radi potegnejo še v vojsko, ali pa kdo zbeži »med drotarje«, godbenikov ni strah. Zastavili so si jasen oLlj — povezali se bodo z glas- beno šolo oziroma oddelkom za trobila in od tam novačili člane. Po drugi strani pa bo- do na šolah mlade skušali navdušiti za glasbo in jih na- potili v gla.sbeni šoli. Tiste, k' jim bo šola smrdela, pa so pripravljeni j>oučevati tudi sami. Godba ima sedaj naštudi- ran več kot dveurni koncert. Jože pa še vseeno ni zadovo- ljen. Pravi, da morajo pro- gram še dopolniti, vanj vnesti še več razjnovrsbnosti, pred- vsem pa lahkih, zabavnih del. če vemo, da je radeška god- ba nepogrešljiva v bližnji in daljni okolici, nas to ne čudi. Kajti radeški godbeniki in njihov kapeinik vam lahko za- igrajo tudi na ohceti, da o proslavah, praznikih in vese- licah sploh ne govorimo. »Aktivnost naših godbeni- kov zadnje čase še raste«, pravi Jože. »Ljudje nas ima- jo radi, radi nas poslušajo, povsod, kjer smo nastopili, nos želijo še slišati. Zato maramo še vaditi in več na- stopati.« Drži, kar pravi Jože. Nam pa ostane le želja, da bi jih tudi kje dalje od Radeč lahko kdaj slišali. Pridite, zaploska- li vam bomo. Biranko Stamej6ič PIŠE JURE KRAŠOVEC (1) PARTIZANSKI DOHTAR Ko je bila pred 30 leti XIV. divizija na pohodu, je bil z njimi človek, katerega prisotnosti so bili borci najbolj veseli. Ni bil kak veseljak, pa tudi heroj in slaven poveljnik ne. To je bil »dohtar« Pau- ček, bolj droban kot krepak, na videz nič kaj vojak. i Danes, kadar se Štirinajsta zbere, je okrog Paučka največja gneča. Zakaj? Prenekateri v taki gruči t)i ne tlačil več trave, če bi ne bilo »dohtarja«. In vojna je pač takšne sorte pojav, da v njej ljudje umirajo, krvavijo in izkrvavijo, če jim kdo ne pomaga. ; Ko je februarja 1944 pri sedlarjevem XIV. divizija pre- koračila S<..iio, je sanitetni re. lerent Trinajsta brigade, dr. Ivan Kopač, Pavček po part.izansko, prinajal pravza- prav domov. Toda takrat ni bil čas za sentimentiilnosti. Ko je upiral pogled v ko- zia.n.sKo nriOi>v)e a ^kai za- selka Sv. Eme. od koder je proti koncu prejšnjega sto- letja oprta-n s culo krenil v svet njegov oče. Bolj ga Je skrbelo. Raj jih v teh hnbih in za njimi čaka? V diviziji, ki je štela poldrug tisoč mož. so bili medicmci redko p>o- seiani, a na štajerskem ni bilo takšnih baz, kot so bile v Kočevskih gozdovih, po Gorjancih. Tu na štajerskem je LežaK ranjenec še vedno moledoval tovanše za strel Iz usmiljenja in hrepenel, da ga smrt čim prej reši trplje- nja. Polog t.ega pa ta sneg, je se^.-i do kolen in pasu . . . Skrbi partizanskega dohtar. )a Pavčka niso bile odveč, ^acelo se je tisto, kar je za J'dravnika najhuje. Iz ju- ^'^ v juriš, iz napada v na- tonšici^'* ""^ik in nov mara- Junša. naslednjega tra^gedfia^^^^ ^"^^^ solferinska obveSli^^^Je ranjence so je so ^""^ bolmčarji. Tež- izbi, vlaciU krogle iz mesa in kosti, pošiljali k vra- gu oficirja iz zaščitnice, ki je priganjal, češ rep kolone je že mimo. In potlej si lahko samo še čakal, kdaj bodo 2ia- žvenketale šipe in se bo kdo drl »Hande hoch« (Roke kvi- šku) ali pa bodo strelne cevi kar zazijale v izbo, nekdo izza njih pa bo cinično pri- pomnil: operacija končana! »Za silo zakrpane ranjen- ce smo puščali po samotnih kmetijah, se zanašali na za- vest in človečnost domačih .. . No, odkrito povedano, smo se morali poslužiti tudi grož- nje, kadar ni bilo časa spo- znati, ali je hiša, kjer smo puščiili ranjenca naša ali ni.« E>oktor Ivan Kopač, ki mu kot zdravniku človekova du- ševnost gotovo ni tuja, si ravnanj in obnašanja ljudi v vojni, predvsem pa v bitki, ne zna razložiti. To na pri- mer, da človek enostavno ne verjame, da ga bo zadelo, čeprav vidi padati ljudi kot snopje. Ali to, kdaj se strah, sla po samoohranitvi spre- vrže v brezglavo paničarstvo, kdaj v junaštvo. »Redki so, ki idejo vred- notijo nad življenjem. Saj po- znamo prodane duše tudi za košček udobja. Toda tisti, ki imajo takšno močno idejo, imajo tudi močan vpliv. Za- se vam, da me med partiza- ne ni pripeljala kakšna iz- oblikovana ideja. Občudoval sem pogum prvih partizanov in od tega občudovanja do poti k prvemu ranjenemu partizanu v okolici Novega mesta je bil le korak. Sča- soma se je takšnih pohodov nabralo, pod nogami je po- stalo vroče in vzela me je hosta.« Tako nekako, če ne dobe- sedno, F>otem vsaj v podob- nem slogu je dr. Ivan Kopač, mimogrede in brez dramatič- nosti, opisal SvOj prihod med partizane. Preden je dr. Ivan Kopač dobil partizansko ime Pav- ček, je bil stažist, v no- vomeški bolnišnici pri ugled- nem kirurgu dr. Steinfelserju, ki ga starejši Celjani hranijo v spoštljivem sp>ominu. Štu- dent bec^rajske medicine, Ivan Kopač bi moral pola- gati zadnji izpit natanko ti- sti dan, ko je bil Beograd bombardiran. Seveda )o je ucvrl domov, v mirnejšo Do- lenjsko. Italijani so edino me- dicincem dovolili dokončati študij, bodisi v Zagrebu, oo- disi v Beogradu. Decembra 1941 je imel sin nekdanjega klobučarskega vajenca, enega od dvanajstih otrok bajtarja iz sv. Eme pri Podčetrtku, di- plomo zdravnika v rokah. V Beogradu seveda ni le listal po skriptah, Slep in gluh bi moral biti, če bi ne zaslutil, da se je pravkar kon- čana vojna v Jugoslaviji prav- zaprav šele začela. V osrčju Srbije je vrelo. Oktobrske vstaje v Kragujevcu, Kralje- vu, Kruševcu in po vsej osre- dnji in vzhodni Srbiji so od- jelmile. Novopečeni zdravnik je prišel v novomeško bolni- šnico, ko Dolenjska že tudi ni bila več mirna zasanjana provinca. Prišli so ponj, da bi zdravil ranjenega partiza- na. Potlej vse ix>gosteje in ko so mu oni z druge strani prišli na sled, se jim je zmuz. nil in partizani so bili boga- tejši še za enega »dohtarja«. Zdravnik je partizanom po- menil veliko. Komandirji in komandanti so rasli iz boja, zdravniki ne ... Pohod od Sedlarjevega do Pohorja je bila za divizijske sanitejce en sam napet film. Prevezovali so v bajtah, na prostem pri bateriji, v hle- vih, vlekli krogle iz teles, ustavljali krvavitve, prepreče- vali tetanus, lajšali umiranje brezupno ranjenim z morfi- jem, obupavali, kadar se ni.so več vedeli kam obrniti, ju- rišali med Svabe po ranjence in padali tudi sami pod rafali. Nori bojni metež je ponehal na Pohorju, kamor se je Ivan Kovačič-Efenka prebil s prvim delom divizije z Gra- ške gore. Ko je hajka pone- hala, je štab divizije razdelU vloge zdravnikoma. Dr. Jože Beniger je prevzel dolžnost šefa sanitete v diviziji, dr. Ivanu Kopaču pa so uka- zali kreniti p>o sledi pohoda nazaj, poiskati in zbrati ra- njence, organizirati njihovo zdravljenje, organizirati par- tizanske bolnišnice, terensko sanitetno službo. Tako je mlad zdravnik v tretjem letu staža imel za seboj prakso, kakršne si ni- koli ni želel. Nasmehnil se je, kadar je za trenutek po- mislil na vso proceduro asep- se in hkrati obžaloval, da svo- jim pacientom ni mogel za- gotoviti niti delčka pogojev, kakršne bi imeli v še tako preprosti bolnišnici. (Dalje prihodnjič) 10. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 14. februar \t, pisma MOJE LANSKE POČITNICE Spominjam se lanskih zimskih počitnic, ki jih ne bom nikoli pozabil. V pKjnedeljek zjutraj smo se smučarji zbrali pred šolo in šli s tovariši v drevesnico na smučarski tečaj. Tam so nas najprej preizkusili v smučanju. Mene so dali v prvo sku- pino. Dva dni sem se učil smučati. V sredo popol- dne se je zigodila nesreča. Zlomil sem si nogo. Mo- ral seon v bolnico. Zelo mi je bilo žal. Težko mi je bilo tudi za mojimi so- šolci. Presrečen pa sem bil, ko so me prišli obi- skat ter mi pomagali pri učenju. Vsem sem še danes hva- ležen. JANI SIKOŠEK, 6. a OŠ Kozje PREŠEREN IN NJEGOVA MUZA Nad tlakovano ljubljan- sko ulico se dviguje Pre- šernov kip in nad našim velikim poetom drži muza lovorjev venec. Oblačno jutro je, nihče se ne zme- ni zanj, ljudje hitijo za- viti v plašče, z rokami globoko v žepih. Vsem se mudi. Majhen deček se ustavi, toda ne zaradi pes- nika, ustavi se zaradi go- loba, ki je sedel na pes- nikovo ramo in skril gla- vo globoko pod perutni- co. Prešernovi kodri so mu dali zavetje pred vet- rom, ki je vrtinčil listje in prah. Pesnikov p>ogled je ža- losten, oči otožno gledajo na ulico, po kateri hiti pisana množica ljudi. Mor- da je žalosten zato, ker je njegovo srce, čeprav iz brona, prepolno pesmi. pa jih ne more nikomur jx)vedati. Vsako noč napi- še pesem v cestni prah, veter in dež pa jih znova zbrišeta. In tlakovana ulica je f>olna pesmi, mor- da jih je tisoč in več. Ljudje stopajo po čudovi- tih verzih, hitijo mimo Prešerna, ki upa, da bodo postali vsaj za trenutek in prisluhnili vetru, ki še- peta njegov najlepši so- net. Toda ljudje hite, ne slišijo vetra, ne razume- jo pesmi. Rahlo začne pršiti. Go- lobček skrije glavo še globlje med perje. Nekje daleč brni avto, dežne kaplje udarjajo ob bron. Nenadoma se oblaki raz- grnejo, droben žarek se prikrade na ulico, da se zablešči v neštetih bar- vah, kapljice se lesketajo kakor dragulji. V Pre- šernovem očesu se nekaj zasveti, morda je le kap- ljica — ali p>a solza, kdo ve? Velik teman oblak, kakor grabežljiva roka, za- krije sonce. In kapljice postanejo težke in debe- le, okrog Prešerna je pol- no luž. Simona Podergajs NEVARNO! Zelo mi je všeč to na- še lepo mesto Celje. Sta- nujem na Tomšičevem tr- gu 18. Toda tu ml nekaj ne ugaja. Čistoča je pod ničlo, že tri tedne teče iz greznice, ki je na sre- dini dvorišča, človeško blato in tam stoji že pri- bližno 10 cm visoko. Tu stoje avtomobili sredi te nesnage. Zjutraj, ko se vozijo v službe, vozijo čez ta dišeči parfum in z njim odišavljajo ves trg. Tudi otroci so si našli košček svojega razvedrila sredi velike mlake. Vendar pa se za te malčke nihče ne zmeni. Kje je tista ose- ba, ki je odgovorna za to? »Najbrž je ni!« Vse to smo prijavilj na sanitarno inšpekcijo in so nam odgovorila, da še nis- mo na vrsti za čiščenje. Kdaj se nas bodo usmili- li, še ne vemo. Vendar pa upamo, da prej, ko bo posijal kakšen sončni ža- rek in razširil vonj. Mi- slim, da je vse skupaj nevarno. Lahko se razširi kakšna bolezen, na pri- mer kuga 2eleii bi, da bi se naš- la kakšna oseba, ki bi se pozanimala jn rešila ta ve. lik problem številke 18. IGRAMO »PING-PONG« Kljub temu, da mi je zelo mučno »igrati ta ping-pong«, moram v zve- zi z odgovorom predsed- nika izpitne komisije pri oddelku za notranje za- deve Skupščine občine Celje, Jožeta Kučerja v NT št. 4/74 na moje pis- mo v NT št. 2/74, dati pojasnilo. Že v NT št. 3/74 je bil objavljen popravek napa- ke v mojem pismu, ki je nastala pri slovnični ozi- roma stilistični korekturi pisma. Tako je v odgovo- ru na moje pismo, zad- nji odstavek, v katerem je odgovor na vprašanje, ki je pri korekturi izzve- nelo v čisto drugem po- menu, kot je bilo postav- ljeno, nepotreben. Čudi me dejstvo, da je izpitna komisija po vsestranski analizi pisma posvetila to- liko pozornosti prav temu vprašanju, katerega odgo- vor je jasen vsakemu, ki je vsaj nekaj slišal o pro- metni vzgoji in cestno- prometnih predpisih. Prav tako čudna je trdi- tev komisije, ko pravi, da bi odgovor na to vpraša- nje: ali mora kandidat, ki je pravilno ustavil pri dveh »stop« znakih, usta- viti tudi pri tretjem, poz- nati tudi inštruktor, ki uči in vzgaja bodoče voz- nike. Mislim, da ni treba poudarjati, da je ta in- štruktor že moral opraviti vozniški izpit, določeno vozniško prakso in in- štruktorski izpit ter da je že izučil precej voz- nikov motornih vozil. Čeprav je odgovor na bistvo mojega pisma, to je, ali se je mojemu kan- didatu Pavčniku zgodila krivica ali ne, zelo natan- čen, z njim nisem zado- voljen. Se vedno ne mo- rem verjeti, da se nekdo lahko ravna po promet- nem znaku, katerega prak- tično ni mogel videti. Se enkrat ponavljam, da si želim korektnega sode- lovanja med inštruktorji in izpitno komisijo in da kritiziram le posamezne negativne pojave — od katerih eden je po mojem ta primer — in za katere obstaja bojazen, da posta- nejo splošna praksa. Stanko Vrabec PRIZADETI DRAMELJČANI Preden začnemo pisati, vas vse skupaj lepo p>o- zdravljamo. Opisali bi vam primer, ki se je pripetil Drameljčanom. Mogoče vam je znano, da je včasih prihajal v Dramlje vsako sredo zdra- vnik. To je bilo nekaj ča- sa. Zadnje čase pa samo vsako prvo sredo v mese- cu, vendar so zdaj tudi to ukinili. Lahko si mislite, kako smo vsi prizadeti, posebno stari ljudje. Lažje je šel vsak star človek v Dramlje k zdravniku, ka kor pa v Šentjur z avto- busom. Svojega prevozne- ga sredstva nimajo, za drugega pa nimajo denar- ja, da bi mu plačali. Tudi j doienčki bodo s tem priza- ] deti in njihove mame. ker jih bodo morale nositi v šentiur v posvetovalnico. Vprašujemo se, zakaj pla- , čujemo zdravstveno zava- rovanje. Saj v D-^amljah nimamo ničesar. Ne nove trgovine, ne gostilne, tud! za osemletko sp meniio. da jo bodo ukinili. Med vojno pa smo bili na pr- vem mestu, da smo poma- gali, kjer je bilo treba. Mnogi so dali tudi življe- nja, saj o tem priča spo- menik v Dramljah. Mnogo družin so izselili, domove pa požgali. Zdaj pa smo zapostavljeni bolj kot Kozjansko. . Prosimo vas, da objavite to pismo v celoti, saj smo naročniki vašega tednika. PRIZADETI DRAMELJ- ČANI DACHAU POD POHORJEM Ker avtobusa za Celje in Ljubljano nimajo postaja- lišča v vsaki vasi, sem se z lokalcem zapeljal do Slo- venske Bistrice, kjer čakal nekaj minut pred tablo voznih redov, ki slu- ži kot postajališče. Bilo je v nedeljo po- poldne in promet je bil malo mirnejši kot ob de- lavnikih. Zagledal sem se v okna na hišah ob cesti, pomislil sem na spalnice, spomnil sem se na plinske celice. Videl sem dekleta, videl sem fante. Zdelo se mi je, da nekaterim ne si- je z obrazov mladost v vsej svojd veličini. Spomni] sem se na čisti zraJt na Pohorju in na široko cesto ki bo kmalu stekla ob vznožju Pohorja. Odleglo mi je. Kmalu bo' rešena Sloven ska Bistrica. LLC NEZADOVOLJEN Sporočam vam, da mi ni treba več pošiljati NT, ker same take reči pižete, ki mene nič ne zanimajo, še tako dolgo mi pošiljaj- te NT, da bo za polletno naročnino, potem pa je konec. Prane Vodeb, Laze 10 Odgovor: Tovariš Fran- ci, zdaj pa se zmeniva,- kaj vas zaneima. Napišite mi. Predlaga.ite mi, potem pa bova kako rekla. POVABILO NA LOV Oprostite, oglaša se vam Medved iz Medvedjega br- loga. V NT sem prebral vse od A do Ž. Tako sem tudi ugotovil, da imate tu- di pri vas Medveda in to tehničnega »direktorja«. Ce sva si midva kaj v sorodu, ne vem. Če bi pa vaš To- ne Vrabl še rad kaj napi- sal, se pa lahko oglasi. Torej povabim vas in tu- di Draga Medveda na lov na ribe. Sprejmite lep pozdrav od Medveda. Odgovor: Tovariš Med- ved, naš Medved je zelo počaščen, ker ste ga povi- šali v direktorja (je nam- reč tehnični urednik in novinar), še bolj pa je bil vesel, ker ste ga povabili na lov na ribe. Tudi Tone Vrabl se bo gotovo rad odzval vašemu vabilu. Hvala lepa! KAKO JE BILO ... Približuje se 30-letnica pohoda XIV. divizije na Štajersko, pa bi se tudi jaz rada oglasila in pove- dala, kako je bilo. Ko sem v vašem listu prebrala o prehodu XIV. divizije, me je prizadelo, ker sploh niso omenjeni tisti organizatorji, ki so se trudili za varen pre- hod. To je Tone Sladovič, že pokojni, tudi pokojni, Jože Sladovič, ki se ga omenja, Viktor Žlender, Drago Mauk, Franci Mrk- ša, Bračun in še drugi. Vseh se ne morem spom- niti. Za prehod so se posve- • tovali pri Tonetu Sladovi- ču. Bila sem takrat pri- šotna, ko so prišli Sloven- ci. Spominjam se, da je bil ix)litkomisar in inten- dant ter še dva tovariša. Imeli so zemljevid in ski- co, z mojim očetom so se posvetovali, kako bi bolje organizirali prehod, ker se jim je šlo, da ne bi bilo nepotrebnih žrtev tovarišev. K nam so se pripeljali okoli 11. ure do- poldan, nato so vsi sku- paj s Tonetom krenili okoli 15. ure popoldne do Jožeta Sladoviča in si tam ogledali teren. Ko se je pričelo mrači- ti, so hrvatski partizani na hitro napravili most, ker je bilo vse že prej pripravljeno. Borci bi mo- rali iti preko 5. februarja, vendar niso prišli, ker so bili zadržani. Most so mo- rali podreti in ga pospra- - viti, da ne bi Nemci opa- zili, kaj se pripravlja. Naj ; STOJI, STOJI BELI GRAD PIŠE (1) ZDENKA STOPAR Naša dežela je posuta z gradovi. Nekateri še vedno ponosno go- spodujejo nad okolico, drugi so se že davno spremenili v ruševine. Letos, ko praznujemo petstoletnico slovenskih kmečkih uporov, ko se je ljudstvo vzdignilo zoper svoje tlačitelje, se z večjim zanimanjem oziramo nazaj — na nje. Prav tu je gospodovala gospoda, ki je s svo- jim pogostim nasiljem in krivicami vzbujala v ljudeh nemi srd in jih sčasoma pognala v punt. Mnogi dogodki, povezani z graščaki, so zapi- sani v knjigi zgodovine, toda ie malo vemo o življenju, ki se je odvijalo med temi sivimi zidovi, o navadah in običajih grajskih prebivalcev. O tem bomo v seriji sestavkov skušali spregovoriti našim bralcem. SODBA POD LIPO Z besedo grad navadno zaznamujemo stavbo, na- menjeno stanovanjskim in obrambnim namenom, kjer je bil sedež srednje- veškega fevdalnega gospo- da. Gradove so vedno po- stavljali na mestih, ki so bila zaradi svoje naravne lege posebno varna. Naj- pogosteje so si za to iz- brali težko dostopne vzpe- tine, skalne pomole ali zleknjene hrbte gričev, iz- jemoma, kadar so to po- gojevale posebne okolišči- ne, pa tudi sotočja rek, rečne otoke ali celo skal- ne votline. Le v ravnin- skih predelih, kakršnih je v Sloveniji malo, so po- stavljali gradove pač kar na najbolj ugodnih kra- jih v ravnini, vendar so jih bili zato prisiljeni po- sebej utrditi. Gradovi se nam kažejo danes kot dokaj enotne stavbne zasnove. Kljub temu pa pri skoraj vsa- kem izmed njih lahko po- kažemo na dolgotrajen razvoj. Iz sprva prepro- stih in nerazčlenjenih je- der so se polagoma raz- vili v mogočne postojanke s številnimi arhitekturni- mi sestavinami, katerih vsaka je imela svoj pose- ben značaj in svojo po- sebno nalogo. Nič ni bilo naključnega, vse je bilo dodobra premišljeno. Pri tem je bil poglaviten zla- sti varnostni moment, ka- teremu sta se podrejala tako udobnost kot lepotni videz. Če je stal grad na vzpe- tini, je držala do njega kolikor mogoče ozka pot, ki se je bodisi kačasto v zalomih vzpenjala po grajskem hribu. Največ- krat je bilo na njej pro- stora za enega samega jezdeca, speljana pa je bila tako, da je bilo mo- goče prihajajočega že od daleč opaziti, če je pri- hajal s sovražnimi name- ni, ga je bilo mogoče z dobro merjenimi streli brez težav zadržati. Po- gosto je bila takšna pot na ustreznih mestih še posebej zavarovana z manjšimi utrdbami, ved- no pa jo ]e bilo mogoče z grajskega obzidja in stolpov obvladovati. Kjer je zemljišče dopuščalo, je bila pot do zadnjega ovinka pred gradom ved- no speljana tako, da je prihajajoči obračal proti obzidju in stolpom svojo desno stran, ki ni bila za- varovana s ščitom. Kdor je hotel v grad, se je najprej ustavil pred prvimi vrati v zunanjem obzidju, ki so bila pri več- jih objektih kolikor mo- goče daleč od grajskega jedra. Okolica vhodnih vrat je bila neporasla in gola, da bi prišlek, ki je prihajal s sovražnimi na- meni, ne mogel najti krit- ja. Drevje, ki danes ob- daja gradove in grajske razvaline, je zraslo šele pozneje, ko so gradovi že zdavnaj izgubili svoj po- men kot fevdalne utrdbe. Le včasih je stala ob graj- skih vratih lipa. v vite- ških časih priljubljeno drevo. Ob Upi so gradni- ki ob posebnih dnevih so- dili svojim podložnikom, zlasti če so imeli pravico do krvnega sodstva na svojem ozemlju. Takšne sodbe so bile vedno na prostem pod kakšnim drevesom, čeprav ne vse- lej pred gradom. Manjše prekrške služinčadi in podložnikov pa so seveda kaznovali kar v gradu sa- mem. Zunanji obrambni pas, ki je obdajal gradove, je bil običajno nižji od ob- rambnega obzidja. Pravi- loma je obstajal iz moč- no zašiljenih kolov, ki so bili v primernih razma- kih zapičeni v zemljo ter s trnjem in bodljikavim grmičevjem sprepleteni v trdno ograjo, ki je ni bilo lahko premagati. Včasih, vendar le pri mogočnej- ših gradovih, je bil ta zu- nanji utrdbeni obroč še dodatno okrepljen z zida- nimi ograjami, v katerih so bila urejena preprosta obrambna gnezda, ki so v primeru napada na grad zadržala prvi so- vražnikov naval. Ob zunanjih vratih sta pogosto stala eden ali dva manjša stolpiča, ki sta varovala vhod. Vrata So bila na zunanji strani Via debelo obita z žele- zom, vedno pa so imela tudi močne ključavnice in zapahe. V njih je bila na- meščena odprtinica ali li- na, skozi katero se je grajski čuvaj pogovarjal z gosti, včasih pa tudi ta- ko imenovan^ izmuzna vratca — še danes jih lahko vidimo na velenj- skem gradu — skozi ka- tera je lahko vstopil en sam človek, ne da bi bilo treba odpreti cela vrata in tako morda omogočiti sovražniku, da bi prodrl v grad. Grajski čuvaj je imel svojo sobico v bliž- njem stolpu, če pa je bil grad večji, je bila ob vra- tih v posebnem prostoru nameščena celotna straža. V vhodni veži so bile na- meščene kamnite klopi, na katerih Je posedala straža, razen tega pa je bila tu vedno pripravlje- na tudi manjša zaloga orožja, predvsem sulic in betov, da bi bila ob ne- nadnem napadu grajska straža naglo pripravljena za boj. . (Se nadaljuje) 6 — 14. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 11 Tale razgli:clnica je iz Moiriija. Na avtobusni postaji se je ustavilo tudi prijazno zimsko sonce, ki zadnje čase kar preveč ogreva zemljo, ljudje pa majejo z glava- mi, češ — aprila bo pa snežilo. Vendar pa naj še kdo reče, da takole muhasto vreme ne pride prav za nekaj minut prijetnega sedenja na klopci ... Foto: Drago MEDVED še to povem, da so pri Jožetu Sladoviču podirali smreke za ta most. Prvi korak čezenj pa sta nare- dila moj oče in koman- dant, tako da so se pre- pričali, če pot slučajno ni minirana. Spominjam se tudi, da mi je oče pri- povedoval, kako jim je padla v Sotlo otovorjena mula. Kmalu bo 30 let, ko so ustaši odpeljali Toneta Sladoviča in še dva slo- venska kurirja. To sta bi- la Triglav in Ljubljančan Boris. Tudi Jožeta Juraka, Jožeta Sladoviča, Borši- ča in čižmeka so odpelja- li. Toda ti so se vrnili takoj. Na žalost pa se To- ne in Slovenca niso. Mi- slim, da če bi bili borci res tovariši in pravi orga- nizatorji, se to ne bi zgo- dilo. To je bilo izdajstvo. Vsi trije so bili obešeni kot talci. Slovenci so pričeli pri- hajati na Hrvaško že leta 1943. Naj omenim še to, da ne boste mislili, da sem si to izmislila, da so Nemci drugi dan po pre- hodu XIV. divizije prišli do Jožeta Sladoviča in iz- vedli preiskavo. Ničesar niso odkrili, vendar so mu iz maščevanja odpe- ljali kravo in tele ter go- vorili, da smo pri nas sa- mi banditi. Bih so hudi časi, pa tu- di lepi, ko smo se sestali, se o marsičem pogovorili in zapeU kakšno partizan- sko pesem. Toda tovari- šev se ne da pozabiti. Vem, da je 30 let dolga doba, vendar se čudim, da se po vsem tistem ne omenja več ime Toneta Sladoviča. Da je resnič- no bil predan borec, pri- ča Spomenica, ki še danes visi v mojem stanovanju. Ob 10. obletnici prehoda XIV. divizaje čez Sotlo smo dobili tudi knjigo v spomin na XIV. divizijo in medaljo zaslug za na- rod. Marija Hohnjec roj. Sladovič Saranovičeva 9. Celje KAKO DO ŠTIPENDIJE? Namenila sem se naprej učiti, in sicer za predmet- no učiteljico, zato bi vas prosila za nasvet. Kam naj se obrnem za pomoč ali štipendijo. Sem namreč iz delavske dru- žine s slabim osebnim do- hodkom. Imam še tri mlajše sestre, ki so šolo- obvezne m upam, da mi bodo štipendijo ugodili. Samo ne v&m, kam naj se obrnem, kajti v na.šem kraju se ni nihče odločil za ta poklic, mene pa ze lo veseli in mislim, da bi tudi uspela. SLAVICA VIPOTNIK os. šola Dobovec Rogatec Odgovor: Piši na lemelj- no izobraževalno skupnost Šmarje pri Jelšah. LJUDJE IN ALKOHOL Prejšnji teden sem na postaji opazil mladega človeka, ki se je oprijemal zidu. Ko mu je zmanjkalo opore, se je nemočen zvr- nil in obležal v iuži. M mo so hodili ljudje, nekdo ga je celo prestopil. S težavo smo ga spet postavili ob zid. Kri mu je zalivala ko- tiček ustnice. Stal je v preži in nekaj godrnjal. Čeprav so se občutno iz, boljšaU življenjski pogoji in s tem tudi kultura, pa alkoholizem še vedno pri- naša mnogo zla, tako v krogu družin, posamezni- ka, skratka, tale človek škoduje družbi. Statistično je dokazano, da je okoli 65 odstotkov umorov in samomorov storjenih pod vplivom alkohola. Pretirano uživanje alko hola škoduje organom, vpliva na živčne celice, človek postane nemiren, razjarjen in zaide v čuden sen, ki ima velike posle- dice. Danes se je alkoholizem močno razširil med mla- dimi, kar je še posebno tragično. Alkohol človeka postara, utruja, oziroma ga uničuje. Mnogi se bo- rijo proti alkoholu, žal pa jim še ni usF>eIo zmanjša ti odstotek »pijančevanja« — nasprotno. Ta se iz leta v leto dviguje. VILI JAZBEC NEOSNOVANA PRITOŽBA Novi tednik je v štev. 2 z dne 17. 1. 1974 v rubri- ki »Pisma« objavil pismo Antona Marcena iz Tehar- ja pod naslovom »še ve- dno iščem svojo pravico«, v katerem Anton Marčen zahteva odgovor od Cin- karne in železarne Štore. Železarna Štore z nave- denim pismom nima na- mena polemizirati, kajti o tej neopravičeni zahtevi Marcena so seznanjeni tako pristojni občinski po- litični m skupščinski, ka- kor tudi republiški orga- ni z ugotovitvami, da so bili vsi postopki zoper Antona Marcena v zvezi z razlastitvami nepremič- nin in izplačilom odškod- nin zakonito izvedeni m da je bila dokončna m pravnomočna odškodnina Antonu Marcenu in Roza- liji v celoti izplačana že 19. 7. 1967. Naknadna in višia odškodnina, katera je bila že dokončno prav- nomočno ugotovljena in izplačjma pred uveljavi- tvijo novega zakona o ra- zla.stitvi (Ur. 1. SFRJ .št. 11/68) in katero v svojih navedbah sedaj zahteva Marčen, zakonito ni osno- vana, kar je bilo Marcenu že velikokrat pojasnjeno. Tudi Vrhovno sodišče SR Slovenije je na pritožbo zahtevek Marcenu s sod- bo zavrnilo, kot neuteme- ljen. Kako Marčen v pismu neodgovorno potvarja dej- stva, naj omenimo le po- datek, da je bila njegova kmečka stanovanjska hiša z gospodarskim poslop- jem in zemljiščem v iz- meri 3.261 kv. metrov v letu 1966 vredna le 6 mi- lijonov 234.000 starih di- narjev, kar je uradno ugotovil s cenitvijo sodni izvedenec, železarna Sto- re pa je Marcenu kljub temu izplačala za navede- no — 7,500.000 starih di- narjev, da bi mu tako krila tudi eventualno ško- do. Iz navedenega sledi, da ne more biti govor o vrednosti navedenega -40 milijonov din, kakor trdi Marčen. Tudi ostala vsebina v pismu se nanaša na po- dobne in neosnovane po- tvorjene navedbe, zato je škoda na njih izgubljati kakršenkoli čas. TU(X>MER VOGA glavni direktor NAŠ PRAZNIK Prešernov dan, kulturni praznik vseh Slovencev, so v šmartnem ob Paki res lepo proslavili. Na proslavi so poleg šolarjev sodelovah tudi člani folk- lorne skupine iz Velenja. Pohvaliti moramo tokrat res lep obisk odrashh in mladine. Orgamzatorioi proslave tovarišici Karaž- ničevi za njen trud vse pri22ianje. Z. K. ZAKAJ PREKO RUBRIKE? Zadnjič vam je neka žen- ska pisala in prosila, da ne bi lepih naslovov na- ročnika čez rubriko Z urednikove mize. Pa niste nič naredili. Sem star na- ročnik, rad berem NT, pa ga lahko tudi odpovem, č.e tako mislite. Martin Sentočnik, Laško Odgovor: Tovariš Mar- tin, smo že uredili. Zvesti pa si le ostanimo. PROSLAVA OB OBLETNICI v petek, 8. februarja, je bila v avh osnovne šole »Dušan Jereb« v Sloven- skih Konjicah svečana proslava. Z njo so poča- stili 125-letnico smrti na- šega velikega pesnika Franceta Prešerna. V po- častitev jubileja so učen- ci višjih razredov pripra- vili recital. V njem so opisali »pesniško žetev« naših pesnikov Vodnika. Prešerna, Gradnika, Ko- sovela in drugih. Proslava je bila zanimi- va in res vredna ogleda. -ed BRATEC JANEZEK PIŠE (1) MILENKO STRAŠEK Matjazek }e rad nodil v šolo. Bila mu je prijate- ljica. Ni imel daleč, komaj nekaj metrov je ločilo do- mačo hišo ud stavbe, ki jo je imel rad m ki ji je za- upal. Tistih nekaj korakov tja po trgu, tik pod mo- gočnim zidom, mimo katerega je peljala cesta, je pre- tekel mimogrede. Niti toliko časa po nat\adi ni imel, da bi se premislil, ali je domača naloga v redu najnsana aLi ne. i,icer pa, zdaj, pruc zdaj, tu icscn in zlasti še te poslednje dni to sploh-ni bilo važno. Včasih, ko ga niso težile težke, moreče misli, kot zdaj, te puste je- senske dni, ko je lipa v trgu kazala gole veje in so slive ob plotu čakale na dež in sneg, da, včasih je bilo drugače. Prav vse je bilo zanimivo, novo, sveže in skrivnostno. Ce je na lipi nekega dne prav narahlo za- pelo v ptičji govorici, je Matjaiek prisluhnil: Aha, to bi utegnil biti nov gost stoletnega drevesa. In če ie potem ptiček prepeval dalje, je moral Matjažek stvari priti do dna. Splezal je na lipo, lahkoten je hil njegov korak po vejah, ko je iskal gnezdeče. Ko ga je našel, je bil zadovoljen in kanček sreče se je skrival v tej zadovoljno sti; zdaj pozna še nekoga, še enega prija- telja ima, ki ga bo pozdravljal, ko bo hodil v šolo in se igral pod lipo. - Tudi mogočni zid je hranil skrivnosti, v velikem loku je tekel okoli cerkve, obkrožal je kaplanijo in dve veliki lipt, potem pa se je nehal pri stopnicah, ki jih je Matjažek, ko je bil še čisto majhen deček, komaj prestopal in je moral za pomoč uporabljati še ročice. Cisto na koncu zida, prav pri šoli, je nekoč shranil kovanec, svoje veliko bogastvo. Ni bil dosti vreden, a zanj je pomenil celo premoženje. Slika na eni stra- ni je pritegnila Matjažkovo pozornost: možak z veli- kimi štrlečimi brki, skoraj takimi, kakršne je imel sosed v gorci, je srepo gledal v dečka. Ni bil lep in Matjažek si je radovedno ogledoval slikico na kovan, cu, potem pa jo je, kot že velikokrat, skril v špranjo v zidu. Tako je zid varoval njegovo veliko skrivnost. Pa še nekaj je bilo v zidu, kar je zanimalo Matjažka. Bili so to vitki, majhni, pravzaprav po svoje zelo smešni martinčki, tako boječi in skoraj enako boječi, da Matjažku ni bilo težko prijeti katerega med njimi. Nekoč je dal živalco v žep in pozabil nanjo. Pa je biLo martinčku kar tam všeč in niti ni ušel, Matjažek pa je popolnoma pozabil nanj. Tudi v šolski klopi. Na- enkrat, jKivsem nepričakovano, pa se je, hudoba majh- na, martinček znašel na klopi in prav gotovo bi po- migal iz gole nagajivosti z ušest, če bi bil osel, tako pa je samo mežikal z očesci. poterh pa se je zapodil med klopi. Matjažek se je moral smejati, saj je bilo tako smešno, ampak učiteljica se ni smejala in Ma- tjažek je moral v kot. kar pa prav gotovo ni bilo do- bro, kot je tam ugotovil. Na misel mu je prišlo, da bi kovanec, ki je iz špranje v zidu izginil, utegnil tako ali drugače odnesti martinček, taisti, ki ga je imel v žepu. ali pa kateri drugi in sklenil je, da bo zadevo raziskal... Naslednje dni je bilo zopet vse drugače in pozabil je na kovanec, na martinčka in zid. Tu je bila jesen, tiha. žalostna, a vendar lepa. Kot vse jeseni -v Matjaž- kovem trgu, ki ne jx)zna megle. Pravzaprav bi moral biti vesel, saj je bila pred pragom trgatev, klopotci še niso ropotali nikoli' tako lepo in sploh je bilo vse tako čudovito. Tudi Bohor ni bil kar tako. Ves se je kopal v barvah, s katerimi ga je obdarila dobra jesen. Matjažek pa ni videl več širnega lesovja. nič več m mislil na klopotec. tudi obljtiba stare matere, da mu prinese grozd, velik, res največji bo njegov, ga ni več veselila. Zdaj je bilo odločeno, še sosedov Tonč je vedel povedati. Ce ne danes pa jutri, ali pa čez nekaj dni. toda vsekakor bo, bo, bo... Vedela je že vsa gmajna in Matjažku se je zdelo, da to vedo že ptički, samo njemu, njemu tega ni po- vedal nihče, ko bi prav on moral najprej vedeti. Le zakaj so takšni, tako hudobni, tako zelo kruti do nje- ga? Dobil bo bratca! Lepo. Torej, sedaj bova pri hiši dva. Najprej seve- da jaz, potem pa Se... no, oni drugi. Sploh pa, kaj je tretha tega . . . tega bratca in kaj neki bo počenjal, ko pa še jaz nimam kaj početi, je trgalo Matjažku misli. Ena krava, tako je mislU, je zame dovolj. Ampak pravijo, da je takšna stvar, kot je popolnoma nov bratec, ki ga pravkar kupijo, popolnoma brez koristi. Sicer pa je videl pri sosedu. Stvar leži, ne trene z očmi, samo dere se. No, in zdaj naj mi povedo, kaj naj počnem z novim, brezkoristnim bratcem, ki ne bo mogel letati niti za eno samo kravo, ki jo premore- mo. Se več, moral bom, to je prav gotovo, paziti na to stvar, pasti kravo in kaj vse se bodo še spomnili. Matjažek je stal pred nerešljivim dejstvom. Svet se s-icer ni podrl, kot je na skrivaj upal pri sebi, tudi kaj posebnega se ni zgodilo tiste dni. Nekega jesen- skega jutra, dolina je bila kristalno čista in priprav- ljal se je, da si z dvema prstoma umije obraz, pa se je premislil m šel nazaj v kuhinjo. In se je zgodilo ... Rekli so mu. naj ostane doma, naj da kravi sena, mamice ni bilo videti, pač pa je prišla teta. za katero je trdno vedel, da kupuje otroke in jih potem nosi po hišah Teta je odšla v sobo, Matjažek pa je sedel na klop za mizo,_ podprl glavo z roko in se predal mi- slim . . . Zdaj je IZ sobe zavekalo, pa tudi Matjažek se je zavedel, da mu tečejo solze po licih. S težko roko si je brisal lice, takrat pa je planil v jok. dolg, neustav- ljiv jok. v katerem je bilo vse razočaranje nad prikri- vanjem resnice. Vedel je, zdaj je predobro vedel, da ne bo več sam, da mamica odslej ne bo imela rada samo njega m da bo moral stati ob strani. Matjažek je jokal, zelo jokal, in lička so mu rdela, ko je začutil, aa ga neKao arzi za ramo. tsua je leia. »Matjažek. zdaj imas Oratca. Nikar ne joči!« Deček je pogledal navzgor. Skozi megleno tančico solza je Videl aoorodušni tetin obraz. »Teta, pa ... pa . .. čisto res bratca! A ste ga .. . res prinesli'.'« Rogaška Slatina Kornuamlno podjetje Rogaš- ka Slatina ima tudi obrat dm-mikalrjev. Dimnikarji op- ravljajo svoje storitve po za konu o dimniikarski službi in po odilotku, ki ga predpiše, oziroma sprejme občinska skupščina. Za celotno območ- je občine Šmarje pri Jelšah je v tem obratu samo pet dunnikarjev, kar je vsekakor premalo za tako obširen te- ren Številka 7000 nam zgo- vorno kaže, koliko dimnikov morajo dimnikarji iz komu- nalnega podjetja Rogaška Sla- . trna očistiti od začetka sep- tembra do konca aprila vsak mesec, kar predivsem velja za strnjeno naselje. Zunaj str- njenega naselja pa vsake tri mesece. Vmes morajo izvr- šit tudd kontrolo, da ugotovi- jo, če so dimniiki ix>trebni čiščenja. Tam, kjer kurijo centralne i>eči, delajo pogo- steje. Ge gre za izžiganje dim- nikov, morajo lastniki ali upravljale! zgradb na pred- log dimnikarja bo sami naro- čiti. Dimnikar Štefan Petrai, ki ga vidimo levo na sliki, op- ravlja svojo dejavnost pri komunalnem podjetju Rogaš- ka Slatina že od leta 1966, je pa tudi vodja te službe. Po- vedal je, da je med tem ča- som izmenjalo delovno raz- merje 50 dimnikarjev. Vzro- kov je več: druga dimnikar- ska podjetja nudijo večje osebne dohodke, zelo težaven teren, nespoštovanje strank do te službe in tako dalje. Ce vzamemo 7000 lastnikov ozi- roma upravljalcev zgradb, jih 3000 odklanja plačila za dim- nikarske usluge. Čeprav raz- ne stranke odklanjajo dim- nikarske usluge, je kljub te- mu tako majhno število dim- nikarjev v zimski sezoni z de- lom preobremenjeno. Dimni- karji so plačani pri tem ix>- djetju od prometa, in sicer 30 do 33 odstoitkov in 7 od- stotkov za teren. V raznih primerih je treba delati ne- pretrgoma 24 UT, običajni de- lovni čas p& je 12 do 13 ur na dan. Štefan Petrak je še pripomnil, da so se osebni dohodki nekoliko zboljšali, saj dobi dimnikar za svoje opravljeno delo od 2000 do 2300 din na mesec. Prav ta- ko je dejal, da je dimnikar- ska služba res naporna zara- di terena, vremenskih nepri- lik in še vsega drugega, kar doživijo pri st-rankah. Štefan Petrak in Peter Kek (desno na sliki) pa sta kljub temu, da so razaie težave, za- dovoljna, še z večjim vese- ljem pa bi prihajala k stran- kam, če bi ju z razumeva- njem sprejeli. Vse usluge gredo v korist stranki sami. Dimnikarji si želijo, da bi dobili večjo podporo s stra- ni občinske skupščine, ker odlok o dimnikarski službi predpisuje obveznosti m dol- žnosti tudi za koristnike te vrste službe. Le na ta na.čin bi delo dimnikarjev dalo bolj- še rezultate. Kar pa zadeva pritožbe na račun dimnikairjev glede ne- opravljenega dela, je vodja Štefan Petrak dejal, da so v večji meri krivi lastniki hiš. Nekatere pritožbe pa so mor- da tudi upravičene. Stanko Mestinšek. Si lahko predstavljate, da v tej hiši, ki stoji ob cesti Celje—Velenje v Mali Pire- šici 11, živi 77-lčtna Marija Turnšek? Verjetno bolj težko, vendar je res. V tej hiši, ki jo je lani še »dodelala« strela, živi že 54 let in to brez vsake podpore. Ima dve hčerki, eno v Žalcu in drugo v Velenju, ki ji sicer pomagata, vendar, kakor pravi Turnškova mama, k njima ne more, ker sta že sami v tesnem prostoru. Vse živ- ljenje je preživela na obkrožnih kmetijah, kjer je delala, moža pa je izgubila že leta 1947, ko ga ji je malo vstran od hiše povozil avto. Naš sodelavec Lojze Ojsteršek piše, da je mama sicer še pri moči, vendar je vprašanje, kako dolgo bo zmogla živeti v hiši (če to podrtijo lahko tako imenujemo), ki se iz dneva v dan ruši. In še to: brez denarja se ne da živeti pa čeprav si star. To velja tako za »hiš.o«, kot za Turnšekovo mamo. Foto: Lojze Ojsteršek CICIBANI TELOVADIJO Pri TVD Partizan v Gaber ju imajo že več let organi- Hirano vadbo za naše najmlajše. Letos pa so začeli oicibani vaditi s starši pod nadzorstvom treh tovarišic. In po bla- zinah se kobacajo malčki od dveh do petih let. Vsi nasme- jani se gugajo na krogih, lezejo na tobogan in se brez strahu spuščajo na mehke blazine. Čeprav so tako majhni, pridno čakajo v vrsti in od vseh strani je slišati: »Tovari- šica, še jaz, še jaz!« Marsikateri otrok še ne zna dobro go- voriti, pa že šteje: ena, dva, pri razgibalnih vajah, strum- no koraka s svojimi vrstniki in poje. Vedno nekaj novega in zanimivega. Igrajo se z živobarvnimi obroči, mečejo žoge. Kako lepo jih je g^ledati, ko se rdečih ličk in vsi nasme- jani podijo po telovadnici. Vedno več jih prihaja in nikoli ne pozabjo priti v »tolek k svoji tolsici«. S. P. NA NAS KAUUN Hudo je razsajal tiskarski škrat v zadnjem NT, za- to se vsem bralcem in prizadetim iskreno opraviču- jemo. Poglejmo, kje nam je zagodel. Na prvi strani v vesti Kdaj bo kongres naslov se- veda ni točen. Saj vsi vemo, kdaj bo slovenski kongres ZKS. Pravilno bi se moral naslov glasiti — Kdo na kongres. Na osmi strani v rubriki Dogodki je netočno za- pisan prMmek bivšega mozirskega župana, Jožeta De- berška. V tednikovi okrogli mizi ste najbrž le s težavo raz- brali, katerih predsta-\'nLkov občinskih konferenc SZDL na našem razgovoru ni bilo. Iz Konjic, 2alca in La- šk^a. Najhuje Je z zamenjavo slik. Na komunalni strani sta se Srečko Pižom in Miloš Volk spoznala, bralci pa ste se najbrž nasmejali, ker tehnični urednik njuni fotografiji nd postaivil na pravo mesto. Zgodbi o Pavli Oprešnikovi smo dali sicer jasen naslov, le da je v priimku izpuščena črka p. Torej — Oprešnik in ne Orešnik. In končno — v Vitiski gori boste našli štajnerjevo, ne pa štrajnerjevo mamo. Ko bi vsaj vedeli, če vam je bil zadnji NT všeč. Pa bi škraitu maJo odpustili. Stranice PRIKLJUČITEV H KS ZREČE? Nedaviio je KS Stranice morala sklicati sestanek državljanov v vasi Osre- dek, kraj Križevec. Ti so namreč pred dnevi vložili v pvosebni vlogi zahtevo Skupščini občine Sloven- ske Konjice, da kg odcepi- jo iz KS Stranice in se vključijo v KS Zreče. V svoji vlogi so naved- li, da so v neposredni bli- žini Zreč, da žele dobivati živinske potne liste na kra- jevnem uradu v Zrečah, ker morajo ponje hoditi v Slovenske Konjice, da nji- hovi otroci obiskujejo ves čas šok) v Zrečah, da do- bivajo pošto iz Zreč. Kra- jevna skupnost Stranice namreč nima krajevnega urada, kakor ga imajo v Zrečah. Na sestanku so sprejeli sklep, da se ne bodo iz- ključili iz KS Stranice, temveč da jim mora le-ta bolj popravljati ceste, do- seči mora, da bodo dobi- vale živinske potne liste v Zrečah, da bodo njihovi otroci nemoteno obiskova- li osnovno šolo Zreče in da mora KS posvečati več- jo pozornost vzdrževanju ceste skozi njihovo nase- lje. K. S. ŽRTVE Najbrž ni kraja i ne imel zvrhan koš j kakor pač je: preko preko občinske uprav, še nerešenih. Odgovo upravičeno, včasih pa Nekako tako je tu ko smo opozorili na : spanec prebivalcem i se potem kar čez nož le sprožiti plaz, ki S( ljudske nevolje. Podoli DANIELA PERC, i v vrtnarstvu Zdravilišj gaška Slatina: »Meni gaški Slatini kar všeč. j cd tukaj, tu in tam pj darle slišim, kaj lju4i v njihovem kraju. v| sem že slišala o nekej rečnem železniškem p; kjer se je že večkrat k dilo, menda celo smrti čaji. Ne vem, zakaj te| popravijo, ljudje smo darle nekaj več kot pa fi. BRANKO PAD2AN, d v polnilnici: »O presi glavne ceste skozi kn vorimo že več kot des- pa še ni nič iz tega. vidimo, da padajo ljudji di to me moti, da taks« lavski kraj, kot je Ro Siattna, nima več šp( igrišč. Tukaj prirejam lavske igre in bi nekaj ga potrebovali. Morda ; položaj izboljšal, ko 2^rajena TRIM steza.« DRAGO VELENEDEC« kojenec: »Močno škrip! komunalni ureditvi. je s metlami. Vsak o< kot mu to pač najbolj Poti so slabo markiran di planinske. Zdrt ljudje čakajo dan, dn zdravnika. Upamo, da ' z novim zdravstveninJ mom urejeno. Tudi ve^ toče bi lahko bilo. Okol) katerih delovnih ustan^ so najbolj primerna ^ šen kraj, kot je Slatina.« I Mnenja p>etih ljudij več stvari je v RogašU sali. To, kar so povejni, prav pa bi bilo, če željni spoznanj, vpra.ša- ' drugih krajevnih skup- MILENKO STRAŠEK ŠESTDESET LET SKUPNE ŽIVLJENJSKE POTI ZAKONCEV ŠALE JE PRINESLO VELIKO TRPLJENJA, GORJA, STRAHU DRUG ZA DRUGEGA IN ZA OTROKE PA TUDI TRENU- TKE SREČE, LJUBEZNI IN ZADOVOLJSTVA. MEDTEM, KO SO ONI PRVI TRENUTKI IZGINILI, PREŽIVLJATA OBLETNICO V TIHOTI SVOJE MALE DOMAČIJE IN OBUJATA SPOMINE NA TISTI, LEPŠI DEL ŽIVLJENJA! v času raka in infarkta, da ne govorimo o prometnih ne- srečah, je 60 let kar solidna starost, če pa je kdo tohko let poročen, sodi to "med red- kosti današnjega časa. Toda, prav takšno obletni- co sta pred dnevi praznovala v Lembergu pri Dobrni 87- letni MARTIN ŠALE in 89- letna MARIJA ŠALE rojena MAROŠEK. On iz Lemberga, ona iz Zibike. Poročena v Gradcu pred točno šestdese- timi leti. Biserna poroka. Bi- semoporočenca. Trije otroci, pet vnukov in štirje pravnu- ki. Martin in Marija sta se spoznala v »službi«, on kot »purš«, ona pa kot kuharica pri starem oficirju v Celju. Tako podoknice niso bile po- trebne. Marijo so zapeljali črni in zavihani brki Marti- na, njega pa Marijin dober pogled, pametno izgovorjena beseda in ljubeznivo srce. Kaj hitro po poroki se je pričela trnova pot. Martin ima za seboi dve leti Sibiri- je, kjer je bil v ujetništvu. Ko je enkrat pobegnil, je tri tedne neprenehoma pešačil, sredi hude zime, bolj bos kot obut, premrzel in lačen. Marija pa je medtem trepe- tala za njegovo življenje do- ma. Martin se kljub letom .še danes odlično spominja sibir- skih let. Spominja se vseh krajev, ki jih je prehodil, imen ljudi, ki jih je srečal. Rad obuja te spomine. Bil je pridnih rok, zato so ga povsod hoteli. »Ja, me je ho- tela enkrat ena ženska,« pra- vi in hudomašno poblisna z očmi izpod gostih, še vedno temnih obrvi po ženi, ki se samo nasmehne. »Trije smo pobegniU. Pri- demo enkrat do mesta in eden reče: gremo skozi, me- sto. Pa smo šli. Burja in sneg sta nas zasipavala. Na sredi mesta pride iz stran- ske uhce orožnik. Kam gre- ste, nas vpraša po rusko. Ko je čul, da nismo Rusi, je ukazal: »pojte tu noter, ujet- niki«. Peljal nas je v luknjo, kjer smo ležali kar eden na drugem. Komi je vrate za- prl za nam. Juter gremo na- prej, smo rekli drugim. De- vet dni smo biti not. In ce- lih devet dni nismo dobili drugega kot mrzlo vodo.« Martin rad pripoveduje in v ženi je vedno našel prid- nega poslušalca. Po vrnitvi iz daljnih dežel je Martin postal knap v Tr- bovljah in pozneje v Hudi luknji pri Laškem, kjer je bil tudi upokojen. Ona je medtem, ko je de- lal v Trbovljah in La.škem, živela v Lembergu, v skrom- ni hišici s še skromnejšim vrtom in nekaj sadnimi dre- vesi. »Priden je bil. Ob nedeljah je vedno pri.šel domov,« ga pohvali Marija med razgovo- rom. »Ja, do Celja sem se pri: peljal, od tam pa vedno peš do Lemberga. Pa je šlo, do- ma je bilo vedno najlepše,« pove Martin. Bolj za šalo kot zares pov- prašam: »Sta se kaj krega- la?« Martin: »Ona naj pove!« Marija: »Sem že pozabila,« se nasmehne kljub odlične- mu spominu. Oba sta še vedra, kot vse v teh letih pa jih tarejo nad- loge starosti. Zato tudi v tem čudnem vremenu nista po- no\Tio stopila pred matičar- ja. »Kar doma bomo proslavi- li,« pove hčerka Marjana, ki ži\'i skupaj z bisernoporočen. cema. Preden smo jima želeli, da bi dočakala še železno poro- ko, smo ju pobarali še o tem, kako je bilo z ljubeznijo v tolikih letih zakona in kako je sedaj. Martin se je veselo na- smehnil, oči so se mu za- iskrile: »Ja, če je bila tedaj ljube- zen, mora biti tudi zdaj. Ena. ki sm^ ostah. Samo malo bolj zanič smo.« M. SENIČAR Tako sta se nam postavila pred fotoaparat Marija in Mar- tin Sale, on si Je zavezal kravato, ona pa ruto. Vprašuje: Branko Stamej- čič. Odgovarja: Olga Kravogeli; Olgo Kravogel sem srečal v tovarni KORA v Radečah. Ko- ra je majhen in mlad kolek- tev. Poslopju tovarne pravi jo v Radečah karharem. Ci- sto upravičeno, saj so v Ko- ri skoraj izključno zaposlena le dekleta. Povejte mi prosim, na kate- rem delovnem mestu delate in kakšen je vaš delovni dan. Sem izmenovodja. V moji detlovnd izmeni dela 44 delavk. Moja glavna naloga je orga- nizacija dela pa tixdi kontrola izdelkov, saj pri mas izredno poudarjamo kakovost. Moj delovna dan je skoraj \'sak dan drugačen. Veste, približno na vsake tri dni menjamo artikle, ki jih pro- izvajamo. Kaj pa proizvajate v Kori? Samo otroško konfekcijo. In kako se pučutite kot vodja izmene? Ste imeli kaj težav, ko ste pričeli? No, da je šlo v.se gladko, ne morem reči. Sem mlajša kot večina delavk in sprva so me z nezaupanjem in včasih tudi kar nekam po strani gledale. Nato so se sprijazm- le. Sedaj sem izmenovodja že skoraj tri leta in vse je v re- du. Počutim se dobro. V proizvodnji se odlično razu- memo. No, ja, včasih se tudi spremo, saj veste, povsod je tako. Pa ni biOo še nič hude- ga. Kakšno pa je delo v izme- nah? Včasih malo naporno, dru- gače pa gre. Bolje je delati zjutraj, saj ostane potem za popvoldne več prostega časa. In kaj počenjate v pro- stem času? Urejam družinioo. Imam malo hčerkico in njej posve- čam največ prostega časa. Drugače pa se ukvarjam tudi s športom. Streljam igram pdng-ponk, odbojko. To je pa kar dovolj. Ali se aktivno še kje udej- stvujete? O, da. Sem članica občin- ske konference ZK, referent- ka za idejnopolitično usix> sabljanje v komisiji ZK, ki deluje v podjetju ... Prav rad verjamem, da vam potem ne ostane veliko pro- stega časa. Saj ni hudega. Z malo vodje gre vse dobro. BRANKO STAMEJCIC PETER SVET NA POKLJUKI Znani celjski aUet Peter Svet je te dni odš<^l na desetdnevni »vi- šinski« trening na Pokljulio. Ker je zadnji zdravnišld prej^led poliazal zadnji zdravniški pregled pokazal, da ima celjski atlet nekoliko slab- šo krvno sliko, sta se s trenerjem Simom Važlčem odločila, da nujno potr«'buje aktiven odmor na Po- kljuki. Vse to gre v priprave, ki naj bi omogiMSiie Petru Svetu flmboljši start na republiškem in državnem prvenstvu v krosu. JANKA BIDRA smo sre čali sicer v Mozirju, kjer je pri tamkajšnjem avto- mehaniku pKDpravljal avto, vendar smo se ob sreča- nju pogovarjali o . .. »V mozirski občini imamo sa mo eno godbo na pihala, ki nastopa na vseh pro- slavah in ostalih prilož- nostnih prireditvah. Do se- daj smo imeli probleme s prostorom, kjer bi lahko vadili, vendar smo zdaj to rešili in vadimo v sobi prosvetnega doma. In še ena novost: naša kulturna skupnost (mozirska) nam je omogočila, da bomo že v začetku prihodnjega me- seca dobili profesionalne- ga dirigenta in to za dobo dveh let. Vsekakor bo to veliko pripomoglo k iz bolišanju kvalitete naše godbe na pihala, ki je si- cer stacionirana v Rečici, pokriva pa s svojim igra- njem celotno mozirsko ob- čino.« 14. stran — NOVI TEDNIK St. 6 — 14. februar I97, STALNO USKLADENE CENE Nekatere mlekarne opozarjajo, da od živinorejcev ne morejo zbrati to- liko mleka kot pred letom dni. Temu se ni treba čuditi. Drugače ne more biti, če so odkupne cene tako neokret- ne. Zakaj še nimamo ustreznih pred- pisov o usklajevanju cen, če nad nji- mi bedijo državni organi, ali družbe- nih dogovorov, če bi o njih odločali proizvajalci in porabniki? Ko je bila določena zadnja odkup- na cena mleka, je živinorejce navdu- ševala za prodajo. V dveh letih pa se je veliko spremenilo. Niso se le po- dražila krmila in se zvečali stroški pri- delovanja krme ter drugi, ampak je precej zrasla tudi odkupna cena pita- ne živine. Ker je cena pitane živine rasla, cena mleka pa ne, so živinorejci raje pitali živino kot redili krave; a tudi mleka ne marajo prodati vsega, saj ga lahko uporabijo bolj koristno. Živinorejcem ni treba tega razlagati, kajti tako delajo že dolgo. To se po- zna tudi pri usmerjanju kmetij, saj se mnogi kmetje odločajo hkrati za rejo krav in pitanje, potem pa se prilaga- jajo, kakor na trgu bolje kaže. Tega pa menda še ne vedo tisti, ki imajo odločilno besedo pri cenah, ali jih pre- moti skrb za življenjsko raven delovnih ljudi. Priznati je treba, da je v mlekarni mleko cenejše, kot če bi že zvišali od- kupno ceno. Toda kako dolgo bo? In kako bo poskočila cena takrat? Zahteve po zvišanju cen so visoke. Pri določa- nju nove cene mleka pa bi bilo treba upoštevati tudi odkupno ceno pitane živine, če ne bo ustreznega razmerja, bo lahko spet škodovalo pitanju. Predlogi za višje cene mleka so v glavnem utemeljeni le s stroški reje krav. To bo pa spet le kratkotrajna rešitev. Nekaj časa bo mleko morda donosnejše od pitanja. Ko bodo imeli živinorejci v hlevih več krav, pa bo cena mleka verjetno spet zaostala za ceno pitane živine. To že dobro pozna- mo, zato bi bil že čas, da se nekaj spremeni in izboljša. Določiti bi bilo treba tako razmerje med odkupno ceno mleka in pitane ži- vine^ da bi bila enako donosna reja molznic in pitancev. Živinorejci naj bi redili tako živino, ki bi 'jolj ustrezala njihovi krmni osnovi. Če bi potrebova- li več mleka in morda manj mesa, bi razmerje cen .nekoliko spremenili v korist mleka. Vendar le za kak odsto- tek, da ne bi preveč živinorejcev zve- čalo rejo krav. Pitanje goved ne bi smelo biti veliko manj donosno. Po- tem pa bi se cene mleka in pitancev spreminjale enako, če bi se pitanci podražili za 5 ali 10 %, bi bilo treba za toliko zvišati tudi ceno mleka. Za mejni odstotek bi se bilo treba na- tančno zmeniti. Potem se ne bi bilo treba za vsako spremembo cen poga- jati mesece in mesece, dokler se pro- izvodnjm ne zmanjša. Tako kot pri mleku in pitani živini bi bilo treba uskladiti cene in jih dr- žati stalno uskladene tudi med živino in poljskimi pridelki. Kmetovalci nam- reč raje pridelujejo donosnejše polj- ščine. Nekateri sicer ne morejo veliko izbirati, kajti na travnikih lahko pri- delujejo le krmo za goveda, živinoreja bolj niha tam, kjer imajo veliko njiv, ker so drugi pridelki pogosto donos- nejši. Take cene živine in mleka, ki bodo ustrezale njim, pa bodo gotovo tudi drugim živinorejcem. Jože Petek Srečanje NA TRAKTORJU z lepo urejenimi rokami ji ni bilo težko sesti za trak- tor (poleg nje se je vsedel brat) in zapeljati po njivi. Cez teden prodaja v ljubljan- ski NAMI v oddelku ženske konfekcije, ob sobotah pa se pripelje popoldne domov in do nedelje zvečer pomaga domačim. To je Stanka, poleg nje Mirko Slapnik in še tri- je otroci. Očeta nimajo več, sami so z materjo. Mirko, ki je najstarejši pogumne pove, da bo ostal doma. Imajo devet hektarov zem- lje, kar je kar dovolj za ob- delovanje. Pomagajo si s stroji in raznimi priključki, že pred časom pa so začeli razmišljati o specializaciji. 2:emlja jim je do sedaj da- jala samo dober krompir in še kaj dugega (bolj malo, ta- ko da ni bilo za prodajo). gozda tudi ni veliko, torej preostane živinoreja in mle- ko, Mirko se je odločil še za nekaj drugega. »Doma imam farmo pišče- tOv, 2800 jih imam vedno. Ko so stari dva meseca, jih pro- dam naprej. Sodelujem s Kmetijsko zadrugo Mozirje in preko nje z ljubljansko Emo- no.« Stanka in Mirko sta še po- vedala, da mislijo farmo pi- ščancev še p>ovečati, njiv pa obdržati le toliko, kolikor je nujno potrebno, vse ostalo pa spremeniti v travnike. Razmišljata o sodobnem hle- vu in vsem ostalem, kar bi jim doma izboljšalo delovne pogoje in povečalo storilnost ter prineslo več cvenka v de- narnico. Tekst: T. VRABL Foto: L. OJSTERŠEK Tudi za otroke PREKRATKA ODEJA Nobena skrivnost ni, da dobivajo danes otroški do- datek le socialno šibke dru- žine. O višini otroškega dodar- ka razprave še teko in s.) povezane s stopnjo za otro- ško varstvo. Ker pa dokon- čnega sklepa še ni, potrebno pa je nujno nekaj ukreniti, da bi zaščitili socialno var- nost družin, je slovenska skupščina sprejela sklep, da se od prvega januarja izpla- čuje akontacija mesečnega dodatka na podlagi veljavnih cenzusov, in sicer za ene^i- otroka 160, za vsakega na- slednjega pa 240 dinarjev. ZA KMEČKE OTROKE IZ Sa CIALNO (XJB02ENIH DRU- ŽIN PA NAJ BI VELJAL.^ VIŠINA 95 dinarjev za vsa- kega otroka. Skupščina je posebej priporočila temelj- nim skupnostim otr j.škoga varstva, da naj občine v ok- viru možnosti zagotovijo sredstva, pri tem pa naj zla- sti poskrbe za kmečke otro- ke. Vse lepo in prav. Izrečeni predlog pa je spravil marsi- katero občinsko skupščino ob zid. Ze v lanskem letu je bi- lo rečeno nekaj podobnegvi. Na predlog republiškega otroškega varstva so vse ob- čine poslale sezname kmeč- kih otrok, ki so jih zbrali «a podlagi kriterijev, ki jih je določila republiška skupnost, otroškega varstva. Občine so sezname poslale, ker pa so bili preobširni (čeprav so se držali njihovih kriterijev), so dobili manj denarja za pod pore kmečkih otrok, kot so predvidevali. 2e lansko leto prekratko odejo so morali deliti na ta način, da se ni- so držali višine predvidene- ga dohodka, ki je znašal 80 dinarjev. Da so v laški ob- čini zadostili vsem potrebam so izplačali 30 otrokom pod- poro v višini 50 dinarjev (to je bil maksimum, dajali pa so tudi manj). Zdaj, v letošnjem letu pa naj bi dodatke dvignili do višine 95 dinarjev? Kje vze- ti, se danes sprašujejo pq^ vseh občinskih skupščinah, če ne vedo niti to, kolikšen bo njihov občinski prora- čun? Ce je bila prekratka ode- ja lani, bo tudi letos. Le za koliko časa in za koliko — to je vprašanje, ki visi nad socialno službo, ki se danes na terenu srečuje najbolj po- gosto prav s primeri kmeč- kih socialno šibkih otrok. Pri vsem tem pa se pojav- ljajo v Sloveniji tudi pred- logi, da bi sploh izenačili do- datke za vse otroke. Predlog je moida v tem trenutku preuranjen, ko ni niti do- volj denarja, da bi izplačali gornji solidarnostni mini- mum, pa vendar se poraja in visi v zraku in bo visel vse dotlej, dokler ne bomo spoznali, da moramo v inte- resu splošne kmetijske poli: tike gledati na kmečke otro- Ke tudi s tega vidika. ZDENKA STOPAR Ce pogledamo slovensko sadjarstvo vidimo, da je nje- gova podoba zelo pestra. Ne mislim pokrajmsko, ampak predvsem po načinu pridelo- vanja in obdelovanja sadja. Povsod se staro prepleta z novim, star način sadjarje- nja z nosim. Anton Kuk iz Zgornje Pri- stave pri Slovenskih Konji- cah kmetuje na svojih osmih hektarjih obdelovalne p>ovrši- ne že 37 let. Dolgo let je bil na pol živinorejec in na pol sadjar, toda tak način kme- tovanja mu m prmesel dovolj zaslužka. Na trgu je bilo vse večje povpraševanje po novih sortnih jabolkah, pa tudi dela je bilo s starim načinom sad- jar j en j a veliko. Ko je bil pred štirimi leti na obisku pri sestri v Holan- diji, je šel Kukov oče tudi na Dansko. Zvedel je namreč, da prav na Danskem živi sad- jar Nikolaj, ki je vzgojil no- vo sorto jabolk — zlati deli- šes špur. Jablane je zasadil Nikolaj v goste nasade, v ka- terih zrastejo drevesca le kak meter in pol visoko. Kukov Anton se je že na Danskem odločil. Pri Nikolaju je naro- čil sadike in doma, v Zgornji Pristavi, zasadil prvi nasad. »Od ekstenzivne oblike sad- jarstva sem prešel na inten- zivno,« pravi Anton Kuk. »Na svoji kmeti ii uvajam Pellar si- stem gojenja jabolk. To so gosti nasadi, kjer je tudi do 2500 drevesc na hektar.« Ko so jablane dmgo leto obrodile, je pridelal Kuk va- gon jabolk na hektar. »To je velika prednost Pellar siste- ma sadjarstva, saj obrodijo jablane že drugo leto toliko, za kar je treba čakati pri sta- rem načinu .sadjarjenja tudi 10 let.« Velika prednost intenzivne- ga sadjarjenja je, da terja ve liko manj časa kot ekstenziv- na. 2e samo to, da je jabol- ko na velikem drevesu skoraj nedostopno in da ne more zato kmet slabe sadeže od- straniti še preden so zreli, je ena od slabih strani starega načina sadjarjenja. Pa tudi to, da zahteva neprimerno več dela, ob vsem tem pa še kva- liteta sadja zaostaja za novi- ma sortnimi vrstami. »Vsem kmetom, ki živijo na našem p>odročju in se uk- varjajo s sadjarstvom pripo- ročam nov način gojenja sort- nega sadja. Trg je prenasičen z jabolki, ki jih daje ek- stenzivno sadjarstvo. Jabolka, ki jih pridelam, so prvovrst- na, saj že z drevesc izločim slabše sadeže. Letos sem pri- delal taka jabolka, ki so ime- la premer 8 do 9 cm in so tehtala 35 do 40 dek. Ko sem se preusmeril na Pillar sistem sem pridobil veliko časa, saj oberem v eni uri sedaj 100 kilogramov sadja, pri starem načinu F>a sem v eni uri obral le 40 do 50 ki- logramov. Seveda je treba vložiti veliko napora in denar- ja v takšno preusmeritev. Na en hektar nasada sem vložil približalo 10 starih milijonov^ Zasadil pa sem najboljšo 6a delovalno zemljo. Težave seji imel tudi zato, ker mi Km»j ti j ska zadruga iz Slovenski Konjic ni odobrila kreditaj Ker pa sem se na račun sadj jarstva odpovedal živinoreji, sem od prodane živine zbra denar, ki sem ga potreboval Sedaj želim, da bi lahko raj širil svoj nasad še na dvi hektarja obdelovalne zemlje In č.e bi se ponovno odločal bi se še enkrat odločil za in tenzivno sadjarstvo.« Anton Kuk ni mladenič ll kmetuje že od leta 1937, tod« pravočasno je spoznal, da mu bo sadjarstvo prineslo zaslu žek le takrat, če bo pridela veliko jabolk in tako zadosti potrebam trga. Veliko je žrl voval, ko se je odločil za Pi larov sistem sadnih nasadov toda usF>el je^, Z veliko on da in vlaganj je dosegel, ka želi do.seči vsak kmet: ve pridelka, več denarja in ol vsem tem manj dela! DAMJANA STAMEJCIi MLADINSKI KVIZ ,KAJ VEŠ O KMETIJSTVU' v soboto ob 19. uri KAJ VEŠ O KMETIJSTVU? Tekmovanje za celjsko regijo »Kaj veš o kmetij- slvu'h( bo v soboto, 16. februarja, ob 19. uri zve- čer v dvorani KK Hme zad v Žalcu. Na tekmova- nju Lahko sodeluje vsak aktiv miadin zadružnikov, oziroma mladinski aktiv, ki deluje na področju kmetijstva. Tekmovanje bo zajemalo snov iz živi- noreje, poljedelstva, me hanizacije in splošne te- me. Obsegalo bo tri te- žavnostne stopnje, naj- boljše ekipe pa bodo lah- ko nastopale na republi- škem tekmovanju, ki bo letos 2. marca v škofji Loki. T. TAVCAB §t. 6 .--Ij^Jebruar 1974 NOVI TEDNIK — stran 15 PO SLEDEH XIV. UDARNE DIVIZIJE VIHARJEM NAPROTI Najbrž ljudje nikoli ne bi izvedeli za Sedlarjevo ob Sotli, če ne bi prav mimo te vasice pred tridesetimi leti prišla na Šta- jersko Štirinajsta udarna divizija. Sedlarjevo je pač vasica kot tisoče drugih po Sloveniji. Če slučajno pogledate na zemljevid, je ne boste našli. Morda se bo to zgodilo čez kratek čas, ki bo Sedlarcem prinesel asfalt. Morda pravim zato, ker bo po vsej verjetnosti asfalt vasico obšel in jo prepustil blatu in prahu, ki so ga vaščani sicer že vajeni, a menijo, da to ni prav, da je njihova vasica zgodovinski kraj, da so si že zaradi Štirinajste zaslužili, da jim urede tistih nekaj metrov. In ne samo zaradi Štirinajste, tudi zaradi tega, ker jih je okupator že 1941 odvlekel kot živino v nemška taborišča, od koder so se vrnili šele, ko je na Kozjanskem in v Obsotelju dihala že prava svoboda. O teh hudih stvareh pred nekaj dnevi Sedlarci, prebivalci vasice, ki je ni na zemljevidu, niso razmišljali. Vso svojo gosto- ljubnost so posvetili borcem divizije. 2e zelo zgodaj so se za- čele proti Sedlarjevem v sredo, 7. februarja, valiti množice prebivalcev to- stran m onstran Sotle. Prišli so kot dobra, zvesta četa, da se pogovore mo- ško in prijateljsko z nek- danjimi borci legendarne Štirinajste udarne dvizije, da jih povprašajo, kako ži- ve in kaj je novega od ti- stih dni naprej, ko so tod gazih blato, ki se je po- zneje spremenilo na veli- ko razočaranje vseh v sneg m žamete. Tu m tam se je dalo videti stara kmečka oblačila očancev in skromnih zagoiskih že- nic, ki so nemirno meži- kale v ptist 2iimski ve:er, presenečene nad tolikšno množico. Tam v množici, malo pred začetkom pro- slave je nekdo dejal, naj- brž je bil borec: »Lejga vraga, saj jih je skoraj toliko, kot nas je bilo takrat!« Sedlarjevo je dajalo vtis, kot da praznuje rojstni dan. Bilo je kot mora bi- ti: zastave in transparen- ti, harmonike izza majh- nih oken, že čisto podob- nih onim preko Sotle, pet. je in razigranost. Se so- sedov hlapec Jaka, zgrb- ljen m zgaran, zbit med ozare in razgone, si je na- del zakmašno obleko m ponosno hodil po vasi. Kjerkoli se je ustavil, so mu molili dva deci. In Ja- ka se ni branil. To je bil tudi njegov praznik. Prerinil se je čisto v pr- ve vrste. Nemirno je sledil Lukovim oesedam o Štiri- najsti diviziji, o Rajhu, o Kočevarjih. Vsega tega se je še spomnil, a mu naj- brž ni bilo ne vem kako v glavi. Daleč je že Ko so nastopile skupine o;rok iz Bistrice ob Sotli, Kum- rovca. Polja ob Soth in Podčetrtka, mu je obraz zasijal. Kdo bi si mislil, da znajo otroci kaj take- ga, on pa je vse življenje samo delal in redkokdaj pomishl na veselje. Vse to mu ni šlo v račun, neka- ko preveč slovesno je bi- lo ... Zadnji akord je izzvenel in mladina je skupaj z borci in Sedlarci odšla na- tanko tja, kjer je pred tri- desetimi leti divizija po mostu prišla na Štajersko in vlila strah v kosti pr- vim Kočevarjem in orožni- kom iz Kozjega, ki so pri- šli vohljat, kaj se dogaja. Tudi tukaj je Jaka stopil med ljudi, med borce in nihče več se ni zmenil zanj. SLAMA NA MOSTU Inženir Slamič, ki je po- magal pri gradnji mosta. danes živi nekje v Novi Gorici, je prišel v Sedlar- jevo brez premišljevanja. »Pravzaprav je težko re- či, kaj vse se je takrat dogajalo, trideset let je le trideset let in človeku uidejo iz glave. Vem, da smo na most nasuli sla- mo, da se ni slišalo to- potanje borcev, konjev in mul. Zlasti zadnje so nam delale preglavice. Saj ve- ste, mula je pač mula. Še danes se čudim, da je šlo vse tako brez težav, ne ra- zumem pa, da so si Nemci privoščili tisti izlet v Sed- larjevo. Ce rad pridem sem v Sedlarjevo? Nepo- trebno vprašanje: vsak, ki je dal skozi pohod Štiri- najste, kot radi pravimo, rad pride nazaj med te gričke.« Inženir Slamič se je zgu- bil med ljudi, med sobor- ce in komandante. Tudi Jaka ni imel miru. Begal je, preplašen od toliko no- vega med vrbami in si ogledoval neznane obraze. Jakovemu zgledu smo sle- dili tudi mi. Cisto blizu Sotle se je skupina borcev na vso moč prepirala, ali je divi- zija šla preko Sotle deset metrov nižje ali višje. Spor je salomonsko rešil eden njih: »Za liter vina ali pa dva dam, če obve- lja moja.« Ker se niso več prepirali, je najbrž res ob- veljala njegova. Po cesti sredi vasi je mirno in dostojanstveno prikorakal mož velike po- stave. Jake ni bilo videti. Izgubil se je v množici. Potem so nam povedali, da je človek, ki se je ra- dovedno oziral naokoli in trezno meril korake, ge- neral polkovnik Ivan Dol- ničar, takratni namestnik komandanta Tomšičeve brigade in sekretar zveze komunistov v brigadi. Kar na cesti je stekel pogovor. »S komandantom sva šla skupaj preko mosta. Bila sva med prvimi, ki so prešli to skromno re- čico, ki je tako krepko zapisana v zgodovini na- še narodnoosvobodilne borbe. To je bil le ozek prehod, na drugi strani pa je bila dva do tri me- tre visoka žica, ki so jo naši prerezali. IVImskega po- lja tod ni bilo. Za vse so poskrbeli terenci. Ko smo prišli čez, sem obstal ob žici. Borci so skakali pre- ko žice m spominjam se, da jih je nekaj reklo: »No, pa smo prišli v Hit- lerjev z\'erinjak.« Pozneje se je prav kmalu pokaza- lo, da je to bil res pravi zverinjak. V^se skupaj je izgledalo kot kletka. Ta- koj po prihodu v ta »zve- rinjak« smo naleteli na šest žandarjev, ki so si nas upali napasti. S takš- nimi zverinami smo se na vsej dolgi poti do Mozir- skih planin srečevali sko- raj vsak dan. Slutnje bor- cev so se torej uresničile.« Ivan Dolničar je izginil v bližnjo hišo. Kdor po- zna pravo kmečko svatbo, si bo znal predstavljati vzdušje v Sedlarjevem. Bcrci so hodili iz hiše v hišo in povsod jih je ča- kala gora dobrot in doma- čega vina, tistega najbolj- šega, ki je pripravljen pri vsaki hiši za prijatelje. Tudi .Jaki ni bilo hudo . . . POHOD Na koncu vfisice je sta- la gručica borcev. V nji- hovi sredi je stal močan možakar. Iz gručice se je ničkolikokrat začulo ime Silni. Kdo drug naj bi to- rej bil kot Jože Boldan Silni, komandant II. bata- ljona Tomšičeve brigade. katere komandni kader je bil avantgarda slovenske- ga parbizanstva. Silni je prišel v Sedlarjevo narav- nost iz Kočevja, njegov tovariš Dolničar pa iz Beograda. Kdo ve, od kod so prinesli spomini ostale borce? »Pohod štirinajste udar- ne divizije je bil v mojem partizanstvu vsekakor naj- hujša preizkušnja,« se je razgovoru Silni in vneto ponazarjal zbranim bor- cem dogodke izpred tride- setih let. »Hudo je bilo zara- di zime. Zmrzovalo nam je orožje, vse je odpovedalo prav takrat, ko bi najbolj potrebovali. Borci so kle- li, da se je kar bliskalo. Ja, danes, danes je pa čisto nekaj drugega. Mo- ram povedati, da sem na- ravnost presenečen riad sprejemom in nad temi ljudmi, škoda, da so jih izselili, kako bi nam lah- ko pomagali. Dobro pa se počutim tudi zaradi tega, ker je moj bataljon sko- raj v celoti ostal živ. V Sedlarjevem sem danes že tretjič in kar ne morem se orientirati. Takrat je bilo čisto drugače pa še noč je bila. I.^po je gle- dati tele prečudovite grič- ke v svobodi, to pa že re- čem. « In spet smo zagledali Jako. Roke 50 se mu str- mo zagreznile v žepe, da jih je potegnil skoraj do kolen, ko je stal na pragu hiše in vneto poslušal. Partizan Jure, Miran Jak- ša iz drugega bataljona Šercerjeve brigade je bil tisti, ki je pritegnil nje- govo pozornost. »Naj vrag vzame tisto žično ograjo. Precejšnja je bila, Kočevarji pa z mit- raljezom in puškami . . . Gleda človek tole, pa se mu skoraj čudno zdi, da še živi«. »Se spomniš ti, da smo bili ob prehodu v poboč- nici na levem bregu Sot- le? Takrat je pridrvel mi- mo črn avto. švabi, mi je zapresketalo v glavi, in mitraljezec, ki je bil z mano, je že pripravil mi- traljez, da bo vžgal po njih. Pusti, lahko bi zadel katerega naših. Vse je bi- lo pomešano. Položaj je rešila mula, ki se je po- stavila pred avto. Nemci so skočili iz avtomobila, takrat pa sva z mitraJjez- cem užgala. Tale prehod ni bil hud, tisto, kar je sledilo, tisto, tisto se ne more pozabiti. Zameti so bUi visoki kar po pet metrov in borci so padali, nosila so se prevr- gavala, ranjencem je kri kar brizgala iz ran. Človek je res železo, da pretrpi vse to.« Kamorkoli te je zanesla pot, povsod spomini in ob- jemanje, pozdravljanje, tudi solze. Naleteli smo na prizore, ko so soborci ko- ga med njimi že prišteli k pokojnim in sedaj, ču- do božje, človek se znaj- de v Sedlarjevem živ in zdrav. »Ja, kako, a nisi ti pa- del na Graški gori? Da nisi? Pridi, da te obja- mem, korenina stara.« Tudi takšne besede so se tisti dan slišale v Sedlarje- vem. Si>et smo naleteli na Ja- ko, starega hlapčka v za- kmašnem gvantu, na kate- rem se je svetila zastavi- ca. Počasi je marširal pro- ti hiši, kjer so bih gostje iz Cazme, mesteca, ki je sprejelo borce štirinajste kot sinove in hčerke. Po- kukal je skozi vrata. Kotar, Mičo, Efenka, Silni, Jaka, Miha, Jano- šek, Luka. Imena koman- dantov divizije brigad, ba- taljonov so se v Sedlarje- vem vrstila brez predaha. Tudi ime pesnika Kajuha je lebdelo na ustnicah. In imena toliko drugih, ki počivajo na Graški gori, na konjiških slemenih, po- horskih rebračah, na Ko- zjanskem in Koroškem. Prešerno je odzvanjala harmonika iz sedlarskih hiš. Vmes se je pomešala pesem, veter pa je od ne- kod prinesel glas zvona. Najbrž iz Polja ob Sotli, vasice nedaleč od Sedlar- jevega. Večer se je spustil na vasico. Veter se je burno poigraval z zastavami. Lju- dje so se počasi odpravi- li domov preko zamočvir- jenih obsoteljskih ravnin. Jaka pa je še dolgo v noč praznoval skupaj z borci štirinajste udarne divizije. S tistimi tridesetimi, ki so prišli od 420, ki še žive. MILENKO STRAŠEK Prikorakali so borci z brigadnimi zastavami, za njimi pa se je zvrstila majhna kolona nekdanjih udeležen- cev pohoda, ki so jih občani navdušeno pozdravili. O pohodu preko hrvatskih ravnin na Štajersko do mo- zirskih planin je zbranim gostom spregovoril narod- ni heroj in namestnik komandanta divizije, Tone Vid- mar—Luka. 16. stran — NOVI TEDNIK 14. februar 1974 — SPOROČILO UJV 8. februarja 1974. leta je bil prijet večkratni po- vratnik KOTNIK Ivan, ro- jen 18. 8. 1943, nazadnje stanujoč v Celju, Zado- brova, zoper katerega je preiskovalni sodnik okrož- nega sodišča v Celju od- redil pripor. Osumljen je, da je tako v Sloveniji ka- kor tudi med svojim bi- vanjem v ZR Nemčiji od leta 1972 do dneva areta- cije ogoljufal večje števi- lo naših državljanov. Go- ljufal je na ta način, da je naše zdomce obiskoval na delovnih mestih in na stanovanjih ter ,ažno pri- kazoval, da se mu je po- kvaril avtomobil m da po- trebuje denar za popravi- lo avtomobila, da bi lah- ko nadaljeval vožnjo. Ne- kateri zdomci so mu to verjeli, mu denar poso- dili, katerega pa ni vra- čal. Na podoben način je goljufal tudi ljudi po Slo- veniji. Prosimo vsakogar, ki je bil s strani KOTNIKA ogoljufan, da to takoj sporoči upravi javne var- nosti v Celju ali najbližji postaji milice. KOTNIK Ivan je visok 168 cm, vitke postave, bolj temnega obraza, čr- nih las. IVAN KOTNIK Tedaj, ko so se pri nas začele pojavljati prve tr- govine z urejenim otro- škim varstvom, medtem ko so mamice nakupovale — v Celju je bila to Ve- leblagovnica T — smo bili presenečeni in zado- voljni hkrati. Istočasno pa smo se vprašali, kakš- ne novosti nam bo še pri- nesla trgovina. V Velenju odpirata Tovarna gospo- dinjske opreme »CJorenje Velenje« in Trgovsko po- djetje Tehnomercator Ce- lje pod imenom Market »T-Gorenje«. Na prejšnje vprašanje nam odgovarja prav ta market. ZA DELAVCE TGO GORENJE IN VELENJSKE POTROŠNIKE Trgovina je v sklopu Tovarne gosp>odinj 3ke op- reme Gorenje, ki je last- nik objekta. Dosedaj je v objektu »gostoval« Mer- cator Ljubljana, na osno- vi dogovora in sklenjene pogodbe pa jo prevzema Tehnomercator. Sodobni market ima glede na namen idealno lokacijo, stoji namreč med TGO Gtorenje in želez- niško postajo. VINKO PECNIK, direk- tor TOZD Prodaja na ma- lo pri Tehnomercatorju, nam je o namenu trgovine dejal: »To je predv.sem pre- skrbovalni center, name- nien zaposlenim delavcem TGO Gorenje. Glede na lokacijo in da ie možen dostop vsakomur, pa je jasno market namenjen tudi širšemu krogu potro- šnikov iz Velenia, ki bo- do gotovo našli v njem vse, kar potrebujejo.« Takšna trditev ima go- tovo zelo realno osnovo, saj v Celju, kjer ima Te- hnomercator največ trgo- vin, že velja pregovor: »Ce česa ne najdeš, pojdi v T.« TRIJE SAMOSTOJNI ODDELKI Odveč bi bilo pripove- dovati, da je market so- dobno urejen in moderno opremljen, saj je to zna- čilnost Tehnomercatorje- vih trgovin, pomembno pa je, da ima približno 500 kvadratnih metrov pro- dajne površine, torej, prostor, ki zagotavlja kup- cu, da bo resnično našel v trgovini vse, kar bo po- treboval. Market bo imel pravza- prav tri samostojne loka- le: za tekstilno blago, za tehnično blago — oddelek v katerem bo kompleten proizvodni program bele tehnike Gorenja in osre- dnji oddelek s prehram- benim blagom in gospo- dinjsko galanterijo. OB PRIHODU NAROČILO — OB ODHODU PREVZEM Dolge vrste utrujajo, naj bodo kjerkoli, za vstop- nico na prireditev, na ce- sti pred semaforjem, prav gotovo pa pred blagajna- mi v samopostrežnicah ah ob prodajnih pultih z delikatesami. Delavcem Gorenja bo to prihranjeno. Vsak delavec TGO' bo lahko ob prihodu v služ- bo prej zavil še v Mar- ket »T-Ciorenje« ali skočil tja med malico., naročil vse, kar potrebuje in blago prevzel ob odhodu iz službe. Tako bo potre- ben samo listek s popi- som vsega, kar p>otrebuje družina in zaposlenim med službo ne bo treba premišljevati, kako dolgo se bodo po službi zadrža- li še z nakupom, saj jih bo že čakalo lepo zavito blago. In ne samo to! še po- sebej bo poskrbljeno za tiste, ki prihajajo v služ- bo z avtobusom. Njih bo- do čakali zavitki na avto- busni postaji. Torej, sa- mo: hbp pod roko in gre- mo. ODPLAČILO KONCEM MESECA Kljub dodatnemu delu osebja, zaposlenega v tr- govini pa bodo cene pro- dajnih predmetov povsem normalne, dnevne tržne cene, direktor TOZD Vin- ko Pečnik pa je dejal, da bodo posku.^ali, da bi bile cene čimbolj ugodne. Prej smo omenih bla- gajne in vrste pred nji- mi. Tudi tega bo rešen tisti delavec TGO, ki bo to hotel. Vse, kar bo na- kupil v Marketu, bo lah- ko plačal takoj, ali pa mu bodo vpisali v poseb- no kreditno knjižico, pla- čal pa bo tedaj, ko prej- me osebni dohodek. Takš- no evidenco lahko pripra- vi za vsakogar strokovna služba TGO. Razumljivo pa je, da bo Tehnomercator poskr- bel tudi za večja naroči- la in nakupe. Le-te bo namreč dostavljal direkt- no p>otrošniku domov. TEKSTILNI ODDELEK Vinko Pečnik: »V tek- stilnem, oddelku bomo uvedli prodajo težke kon- fekcije, to je moških in ženskih plaščev ter vseh vrst oblek. Cene bodo ze- lo ugodne, celo nižje od regularnih cen. Enako lahko trdim tudi za lahko konfekcijo, torej žensko in moško perilo. Jasno pa je, da bo poleg tega mogoč nakup vseh ostalih tekstilnih izdelkov po po- vsem regularnih cenah.« Mimogrede, cene, ki jih bodo formirali v marke- tu, ne bodo samo za de- lavce TGO, temveč bo po nižjih cenah lahko naku- poval vsakdo, ki bo pri- šel v trgovino. PREHRAMBENI LOKAL TUDI ZA RESTAVRACIJO Lokal, kjer bo potrošni- kom na razpolago vse, kar je potrebnega za go- spodinjstvo in polno mi- zo, bo gotovo najbolj za- nimiv za gospodinje ozi- roma ženski del potrošni- kov, zadovoljni pa bodo tudi predstavniki močnej- šega spola, saj bo izbira pestra in sega od sadja do pijač. Tehnomercator bo po- skrbel za čimboljšo, izdat- no in bogato izbiro tudi pri vsem špecerijskem blagu. Oddelek s prehrambe- nimi artikli je največji v marketu Po dogovoru pa ne bo skrbel za to. kar bo na domačih mizah de- lavcev Gorenla. ampak tudi za restavracijo v to- vRmi. PROGRAM BELE TEHNIKE IN REZERVNI DELI Na oddelku s tehničnim blagom bo v prodaji kom- pleten program bele teh- nike, Tehnomercator pa bo dal še poseben pou- darek prodaji bogatega asortimana vseh rezervnih delov za izdelke TGO Go- renje. Prodaja rezervnih delov ne bo omejena sa- mo na Velenje, možnost naročila in nakupa bodo imeli potrošniki iz vse Jugoslavije. To bo specia- lizirani oddelek za pro- dajo rezervnih delov, ki ga trenutno še ni nikjer. POTROŠNIŠKI SVET Tehnomercator v Vele- nju ne bi rad prodajal »kar tako«. Pri vsaki pro- daji je potrebno izvedeti za želje potrošnika, zato so se pri T odločili, da bodo kmalu izvedli med potrošnikl-delavci TGO in ostalimi iz Velenja — an- keto in z njo skušali ugo- toviti interese ter založiti trgovino na osnovi teh ugotovitev. Da pa bd bil stik med potrošnikom in prodajalcem čimbolj kon- kreten in stalen, bodo formirali neke vrste po- trošniški svet, sestavljen od predstavnikov zaposle- nih v TGO in marketu. Svet se bo občasno sesta- jal, ugotavljal stanje in načrtoval prihodnje delo. še ena pomembna novost za potrošnike Velenja in od drugod: Market razpo- laga z velikim parkirnim prostorom za 30 do 40 avtomobilov, kar je ob se- danji stiski resnično ve- lika prednost. JOŽE VRAVNIK — poslo- vodja -Marketa »T — Go- renje« Jože Vravnik bo nepo- sredni vodja marketa, nje- gova skrb bo predvsem zadovoljstvo potrošnikov, soliden odnos prodajalcev do potrošnika in koordi- nacija dela med Marke- tom in matičnim podjet- jem. Novi poslovodja je izkušen trgovec in bo go- tovo dobro opravljal svo- jo nalogo. IVAN FILIPČIC — vodja prehrambenega sektorja v TOZD Prodaja na malo pri Tehnomercatorju Ivan Filipčič bo še pose- bej skrbel, da bo izbira na osrednjem — prehram- benem (ddeiku — čim- bolj.ša, pestra in bogata. Takšna bo njegova skrb tudi za tovarniško restav- racijo. Že sedaj upa, da bo vodstvo restavracije in njeni »odjemalci« zado- voljni. 5 — 14. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 17 OB ZAČETKU Pred vami je prva mla- dinska stran. Kako lepo se sliši! Tisto namreč — mla- dinska! Za mladinsko stran smo se v redakciji odlo- čili zato, ker je naša an- keta pokazala, da je med bralci Notnega tednika ve- liko mladih, pa tudi zato. ker med mladimi tli do- volj problemov, na kame- re bomo skušali opozori- ti. Da pa bomo lahko čimbolj uspešni, nam bo- ste morali pomagati pred- vsem vi. Uvodoma vas za- to vabim, da se nam čim- bolj pogosto oglasite in nam pišete o mladih zbi- rateljih, talentih in šolar- jih, če nas boste pova- bili, vas bomo prav go- tovo tudi obiskali pri va- šem delu. v šoli ali kroš-_ ku. Samo obvestite nas in prišli bomo. Današn ja mladinska stran je prišla od nas — k vam. Za naslednio pa želimo, da bi prišla od vas — k nam. Pišite nam o dogodkih v vašem kra- ju, pošljite nam vaše pe- smi, spise in risbe. Pilite nam o vsem. kar vas za- nima. In ne pozabile: mladinska stran ie t^aša stran! DAMJANA »Kateri predmet vam je najbolj všeč?« sem spraševala otroke v prvem razredu IV. osnovne šole v Celju in učence tretjega razreda osnov- ne šole Dušana Jereba v Slovenskih Konjicah. In vsa, prav vsa so si bUi edini, da je to mate- matika. Toda, zakaj matematika, tista matema- tika, ki je bila včasih bav-bav za veliko večino učencev in ki je staršem belila glave zaradi sla- bih ocen? Otroci so mi odgovarjali — da zato, ker imajo toliko lepih učnih pripomočkov. Tudi zat^o jim je matematika všeč, ker se učijo enač- be m spoznavajo lastnosti predmetov z igre raznobarvnih ploščic in krožcev. Torej ni nak- ljučje, da je moderna osnovnošolska matemati- ka učencem tako všeč. Še pred leti smo se učiU računanja tako, da smo se na pamet naučih poštevanko, formule in izreke. Danes sp>oznavajo v prvin razredih os- novne šole matematiko razitmsko m logično, brez »učenja na pamet« in brez dnla. Matema- tika je p>ostala predmet s svojo vsebino in ob- liko, s SVOJO predstavo. Pomeni tisto osnovo, na kateri bodo učenci in dijaki gradili svoje poznejše znanje, ki pa bo vodilo računske stro- je pri zapletenih računskih operacijah Bodoč- nost je v rokah razvoja in gotovo je, da bodo k temu razvoju v veliki meri prispevali tudi računski stroji. Ti pa bodo delali pod vodstvom tistih, ki svoje bogastvo znanja uporabljajo ra- zumsko m ne več avtomatično. Zato, m ne sa- mo zato, pozdravljena nova matematika! Damjana Na občinskem sodi- šču v Celju smo pred- lanskim ustanovili mla- dinski aktiv, ki že prid- no dela V začetku smo imeli sicer precej te- žav, a z dobro voljo smo jih premagali. Kljub temu, da nas je malo, smo si želeli bolj organizirano delovati in po dveh letih lahko rečemo, da smo v mar- sičem uspeli. Prvi rezul- tat naših prizadevanj je bila proslava 29. novem- bra, ki smo jo dobro izpeljali. Ob novem le- tu smo pripravili otro- kom, katerih starši so zaposlem na sodišču, prihod Dedka Mraza. Otroci so tako prvič tu- di na občinskem sodi- šču pričakali svojega Dedka. V pričetku leta je mladinski aktiv organi- ziral ekskurzijo v to- varno Aero. Za ogled te tovarne smo se odloči- li zato, ker nas je za- nimalo, kako proizvaja- jo nekatere izdelke, ki jih mi vsak dan upo- rabljamo pri delu. Najprej smo si ogle- dali oddelek, kjer pri- pravljajo emulzijo za izdelavo papirja. Nato smo si ogledali še od- delek za proizvodnjo barvic, oddelek za se- stavo impregnirnih mas, kjer izdelujejo indigo, karbon in print papir, videli pa smo še nekaj drugih oddelkov. Vsi 'mladi s sodišča si želimo, da bi bilo še več tako zanimivih in poučnih ekskurzij. ANGELCA PIKL PRVI ODMEV v uredništvo že romajo prvi odmevi na novo obli- ko naše mladinske odda- je. V svojih pismih potr- jujete naše mnenje, da ste mladi pogrešali bolj dinamičnih oddaj z več glasbe. Posebno pa vas je razveselilo, da spet uva- jamo lestvico. Posebno smo bili vese- li pisma štefi Fajs, 54-let- ne bralke in zveste poslu- šalke mladinske oddaje. V svojem pismu pravi, kako se že vnaprej ve- seli vsakega drtigega pet- ka, ko se srečamo v od- daji, še posebej pa jo ve- seli naš izbor glasbe. Všeč so ji tudi naši pogovori z mladimi iz m.ladinskih aktivov. predstavljanje mladih talentov in podob- no. Za konec pa je pri- pisala še tole pesmico: Lepe pesmi' bi si pela. če je tako. če sem kos, sem rada vesela. ob lepi muziki sem včasih ?.raven zapela. še en dokaz, da ie m'ad vsak tisti, ki se čuti mla- dega. BRANKO Celje je dalo Sloveniji že nekaj odličnih pevcev zabavne glasbe, pozablje- ni pa niso tudi nekateri uspešni ansambli, žal so skoraj vse vokalno-instru- mentalne skupine kmalu razpadle, in ko bi morale s svojo kvaliteto doseči vrh, jih ni bilo več. Celje pa ima spet pri- ložnost, da s svojimi fan- ti pokaže, kaj Celjani Z7ia- jo. To pot bodo v glasbe- no areno stopili Grofje celjski, ansambel, ki je še skoraj dojenček: skupaj so le dobre štiri mesece. Igrali so že po več kra- jih, največkrat na plesih. Grofje celjski igrajo kla- siko. veliko komercialne glasbe, všeč pa so jim tudi evergreeni. Njihov šef Marjan Resman meni, da bi lahko mnogo dose- gli, če bodo složni in če bodo tako pridno vadili kot doslej, čeprav je nji- hov krog poslušalcev še ozek, veljajo Grofje že za zelo dober ansambel. Grofov celjskih ni bilo malo. Vrstili so se iz sto- letja v stoletje, dokler ni njihovega rodu pretrgal zločin. In kako je z novimi »Grofi celjskimi«? Ansambel sestavljajo: Marjan Resman, ki igra orgle, Hinko Haas, ki se spozna na klavir, Igor Korošec, ki igra na bas kitaro, Hugo Haberman, mojster solo kitare. Rado- van Angelovič. ki tolče na bobne in Boris Kmet, ki je pravi »deček za vse«: prepeva, tolče na kongo bobne, igra na kitaro in okarino, za nameček pa obvlada še najnežnejši med instrumenti, violino. Grofje celjski se bodo prav , kmalu predstavili širši slovenski javnosti. Kje in kdaj, to niso hote- li izdati. Vsak ima' svoje skrivnosti in zakaj bi jih Grofje celjski ne imeli. Ime je vsekakor obetajo- če. Upamo le, da ne bo obveljala tista: ... »danes in nikoli več ...« MILENKO SVETUJEMO v vcIchlajroMiici T .so pred diiovi dobiU pošiljko novih plošč. \am<'sto vas smo jih nekaj poslu.šali in danes vam pretistavljamo tri. frishilinilf Jim, všeč vanj bodo: INOK.M: Kdcn najpriljiihljcnejših jii- tcoslovaiiskili ansamlilov je iz- dal novo malo plošio z dvema p<'sniiiiia. Naslovna pesem Je- dina moja ima vse poRoje, da liostane hit. Je komercialna, Kre hitro v uho, počasna je in nekoliko sentimentalna. 1'lošča bo predvsem všeč de- kletom. li.VNn ON THE RLN: niso nihče drugi kot bivši Bcatlc Paul IVIcCartney, njc- Kova žena Linda in prijatelj Dannv I.aine. Plošča je zani- miva, glasbeno bogata z od- ličnimi aranžmaji. V pesmih ^'i>*ite kopico instrumentov oU akustičnih, r.aznih tolkal do "looga. (ilasbeno je vseh 9 pesmi precej različnih, zvok opominja na stare Beatlese. N()\ I FO.SILI: so izdali prvo l()ng-play plo- ščo. Na njej najdemo 12 pes- mi, za katere je značilna iz- redna preprostost. Hitro gre- do v uho in brez dvoma ho plošča šla dobro v prodajo. Med znanimi pesmimi na plo- šči najdemo Kad naš hrod plovi, Vizija in Noias ču ti leči draga. Za IJishiteljp eno- stavne glasbe in spevnih pes- mi odličen nakup, (se to — obema longplavenia sta prilo- ž<'na tudi posterja. Plošče, ki smo jih poslušali, lahko kupite v vseh proda- jalnah Tehnomercatorja, kjer imajo tudi plošče. LESTVICA T v sodelovanju s Tehnomer- catorjem vam bomo vsakih štirinajst dni pripravili lestvi- co petih priljubljenih pesmi. Tudi sami lahko pripomorete k temu, da vam bo lestvica še bolj všeč. Pišite nam, ka- tero p<'sem trenutno najraje poslušate in če vas bo za to pesem glasovalo dovolj, se bo brez dvoma uvrstila na lestvi- co T. S skupnim sodelova- njem bomo tako dobili res- nično lestvico i)etih najbolj priljubljenih pesmi. Da pa vaš trud ne bo zastonj, bomo vsakič enega izmed sodelav- cev, ki boste poslali svoje predloge za lestvico, nagradili z malo ploščo. Sodelujte to- rej z nami. In ne pozabite, vse od plošč, ki so na lestvi- ci in ne lete. lahko dobite v trgovinah T. Naša prva T lestvica pa je taka: 1. .Suzi Quatro: Davtona De- mon •Z. GlU P.\ 777: Tko te voli više od mene 'i. PRO .VKTK: Moj pradjed je pucao iz topa 1. MLNGO JKRRV: \Vild love 5. SVVEET: Ballroom blitz Sv,ojc predloge za lestvico T pošiljajte na naslov: Novi tednik in Radio C:el,ie, Gre- gorčičeva 5, G:5()00 Celje — za mladinsko oddajo. Prva lestvica pa bo na spo- redu v mladinski oddaji v petek, 22. februarja .ob 17.30. BR.\NK() Prejšnji teden so se v Celju drugič sestali člani Centra za obveščanje in propagando pri OK ZMS v Celju Dogovorili so se o nalogah centra in za rok, v katerem naj bi cen- ter i2jdal svoje glasilo. Center bo preko glasila obveščal javnost o delova- nju mladine na našem ob- močju. Na naslednjem sestanku se bodo o na- logah pogovorili z infor- matorji IZ delo\'nih orga- nizacij m šol. BP Ob obletnici prehoda XIV. udarne divizije na štajersko pri va.sici Sed- larjevo je bila pred dne- vi svečana proslava, na- to pa velik partizanski miting. Poudariti velja, da je celoten program, ki so ga občani m gostje toplo sprejeli, pripravila mladi- na šmarske občine in bliž- njega Kumrovca. Vzgled- no in pohvalno sodelova- nje. —mst— V drugi polovici febru- arja bo v Šmarju pri Jel- šah stekla politična šola. Šolo pripravljata občinski konferenci ZM in ZK ob sodelovanju Delavske uni- verze. Teme predavanj še niso znane. —^mst— Aktiv mladih novinarjev, ki deluje pri občinski kon. ferenci ZM v Slovenskih Konjicah, že pripravlja drugo številko svojega glasila »Začetek«. Mladi novinarj, so krepko po- prijeU za delo, saj bo to druga letošnja števUka. Le tako naprej! Mlatlinski aktiv Iz Griž je pred dnevi pripravil v sodelovanju z OK ZM Ža- lec proslavo ob 50-letnici smrti velikega revolucio- narja in borca Vladimira Iljiča-Lenina. Iz Slovenskih Konjic slišimo glasove, da bo mladina dobila svoje pro- store v Domu teritorial- nih enot Ko bi le bilo res! Mladinski aktiv Velika Pirešicd se je letos lepo izkazal. Mladinci so zbra- li denar lU kupili smučar- sko vlečnico. Čakajo na sneg! Žalčani so se spet izka- zali. Pet mladinskih akti- vov se je že vključilo v republiško akcijo Mladi delavci pred kongresi, pri- čakujejo pa, da se jih bo še več. Veliko uspeha! Slišimo, da v C-elju pri- pravlja OK ZM problem- sko konferenco o dijaških domovih. Tako prihajajo na dnevni red tudi prob- lemi dela in življenja mla- dih v dijaških domovih. Bil je že čas! Ponovno kaže, da se bo- do končno uredili vsi za- pleti okoh celjskega mla- dinskega kluba. Ce bo vse po sreči, bodo še ta te- den pričeli z deli. Bo celj- ski klub spet med naj- boljšimi? Ponovno je začel delo- vati mladinski aktiv vTr- navi, pred tedni pa so za- menjali vodstva v aktivih šešče, Ponikva in Gomil- sko. Vse v želji, da bi inladi aktivneje delali. Upamo, da ne zaman! Celjska OK ZM je evi- dentirala lepo število mla- dih za delo v delegacijah. Kar okoli 150 jih je, to pa je 25 odstotkov od ce- lotnega števila evidentira- nih kandidatov. 18. stran — NOVI TEDNIK 14. februar 1974 — §^ RADO PLAU5TAJNER: DO KITAJSKE IN ŠE DALJE (4) čeprav se je socialno življenje le spre- menilo, ostaja večina va- si tisto, kar so bile. Sli- kovite, a vase zaprte na- selbine s starimi hišica- mi, ki jih povezujejo oz- ke ulice. Največje pleme, ki živi v tej pokrajini, je pleme Haka, ki je ohrani- lo običaj, da so žene tiste, ki gredo na delo izven do- mačije, možje pa ostane- jo doma in gospodinjo. Tako je njihove žene vi- deti v značilnih dolgih oblekah s hlačami, s slamnatim klobukom na glavi, skoraj vsepovsod po pokrajini. Vedno ne- kaj prenašajo, pri čemer uporabljajo bambusove droge, ki si jih položijo preko hrbta, na obeh kon- cih droga pa obesijo bo- disi poljske pridelke ali karkoli drugega. Nad vasmi se lahko brez večje pozornosti opazijo žare, ki so po- stavljene na bližnjih po- bočjih hribov in vsebuje- jo kosti mrtvih. Po sta- rih običajih Kitajci naj- prej mrtvega začasno po- kopljejo, tako da ostane- jo od njega le kosti," ki jih umijejo v riževem žga- nju in jih dajo nato v žaro. Kitajec ne more bi- ti pokopan tako dolgo, do- kler se natančno ne ugo- tovi primeren kraj gro- ba, kajti njegov položaj ima vpliv na potomce umrlega. Takšna je torej v grobih opisih podoba pokrajine New Territories in njenega življenja. Po- pestruje jo običajen vr- vež na trgih v vsakem večjem kraju, skozi ka- tere moramo potovati, preden pridemo do kit^'- ske meje. Mejna točka med tlong Kongom in LR Kitajsko je policijska postaja Lok Ma, ki stoji na večji vz- petini nad mejno reko Shum Chum, ki se leno vije po pokrajini. Ko v ko- pici turistov, med njimi je največ discipliniranih Japoncev, stojim na tem griču in gledam pod se- boj zelena polja rdeče Ki- tajske, katere zemlja je enaka .zemlji, na kateri stojim, se ne morem obraniti občutka, da v bi- stvu stojim na kitajski zemlji. Rad bi stopil do mejne železniške postaje, ki nima pravega prometa, ker potniški vlaki ne vozi- jo od tam čez reko Shum Chum. Glasno bi hodil, da bi razbil tišino, kajti na Kitajski strani se na vi- dez ničesar ne dogaja. Nedaleč preko reke sta dve kitajski vasi Fun Tin in Shui Wai, toda ni vide- ti ne obmejnih stražarjev na kmetov in živine, prav nikogar, kakor da svet onkraj reke Shum Chum ne kaže zanimanja in t-a- zumevanja. V Hong Kong se vrača- va po vzhodni strani ko- lonije, mimo ribiških vasi in izrazito gričevnatim svetom, le včasih se ce- sta spušča prav do mor- ja. V Chan Tinu kar iz ceste pred vasjo opazuje- va 10.000 bud, imenovan prav zato, ker ima prav- toliko število podob bu- de. Samostan je visoko na griču in tja vodi enako število, 10.000 stopnic, za vsako podobo bude eno. Nimava ne časa, niti alpi- nističnih ambicij, da bi stopila do samostana, za- to pot nadaljujeva. Zadnji večer bivanja želiva doživeti posebnost Hong Konga, nočne bare. Nikjer niso tako svojstve- ni, kot prav v tem vele- mestu. Še sredi vrve- ža, bi bil že sam zaČ3tel< večera čudovit, kajti lah- ko bi naročila spremstvo deklet, na primer iz elit- nega Guide cluba. Dekle- ta tega kluba so samo spremljevalke. So pose- bej šolane in iz boljših družin, vendar je ura nji- hovega spremstva toliko zasoljena, da jo ne kaže omeniti, če že povem, da na primer v posebnih plesnih klubih, kjer se ne toči alkohol, temveč se samo pleše, moraš plača- ti navadni soplesalki 6 dolarjev za četrt ure ple- sa. Res pa je, da so azij- ska dekleta, če se nosijo po evropsko, nadvse očar- ljiva. Njihova naravna ljubkost, ob nesporni fi- zični lepoti, saj so vra- nje črnih las, briljaiitnih oči in s posebno prikupno mimiko obraza, jim daje tisto t¥.amljivost, ki tujcu še posebej olepša spo- min na deželo. In podobna so dekleta tudi v ostalih azijskih deželah, različna sicer v nekaterih potezah in v obnašanju, a vendar nosijo vse navdih jutra v očeh in lepoto noči v la- seh. Zavijeva v značilen Su- zie Wong bar^ ki naključ- no nosi to Ime, drugače je enak vsem drugim. V takšnih barih strežejo de- kleta — zajčki, o polno- či pa je program. Sprej- me naju Mama San, ne- kakšna pokroviteljica de- klet, ki pa naju ne more prepričati, da nama je spremstvo deklet še po- sebej potrebno. Zato se razočarana odstrani in ka- sneje lahko v miru sledi- va programu, ki ne obse- ga nobene »seksi« točke, temveč običajen barski program, ki po kvaliteti daleč presega našega in v nekaterih točkah pred- stavlja pravo popolnost. Vhodna vrata v balijski tempelj x^ 5 14. februar 1974 NOVI TEDNIK — stran 19 SPREHOD PO , TRŽNICI Drage gospcKlinje, za vaš lonec bo prav totovo poskrbljeno, če boste obiskale celj- fko tržnico. Vsega je namreč dovolj. Posebno pa je tržnca založena z obilico zelenjave. Naj omenimo še nekaj cen: so- lata je po 15 din, radič 30, prav tako špi- nača, motovileč dobite po 25 do 35 din in regrat po 20 do 25 dm. Ce imate radi kislo zelje in kislo repo pripravite 5 din, prav toliko pa boste odšteli za zelnate glave in rdečo peso. Krompir je po 2 din do 2 din in 50 par. Tudi jabolka lahko kupite po 4 do 5 din. Ce pa boste pekle, boste na tržnici dobile orehe, in sicer cele po 12 do 14 din, luščene pa po 35 do 40 din. Jajčka so po dmar do dinar in 20 par. Tudi fižol si lahko privoščite, zanj boste plača.le 12 do 14 din. Cene mlečnim izdelkom se niso spremenile, bučnice pa dobite po 2 d;n za' kozarec. Naj vam F>ovemo še to, da so v ri- barnici prejšnji teden dobili tudi žive krape po 22 din za kg. No, to bi bilo za danes vse. Morda naj omenimo še to, da je za vaše vaze na trgu tud: dovolj spomladanskih cvetic. D. P. ZAIEPE MATURANTKE Matura, maturantski ples in vse, kar spada zraven, je nekaj tako lepega in enkratnega, da za vedno ostane v spo- minu. In kaj drugea si mlado dekle ielt, kot da bi bila na tako pomemben dan kar najlepša. Tega mm pa s 'trenutno lepo večer- no modo sploh ne bo težko doseči. Se- veda vam ne bom svetovala zelo dekol- tiranih in gala večernih oblek. Za tak- šne boste imele še dovolj časa pozneje. Vaši prikupni mladosti se bo podalo kaj bolj romantičnega in nežnega. Maturantska obleka je lahko dol- ga, vendar naj bo krojena v mladost- nem kroju, z bogatimi rokavi in m.l'ft- nim ovratnikom, poživlja pa naj jo v pasu zavezana pentlja. Tudi kombinacija večerne bluze in dolgega krila je dovolj svečana in le- pa. Zato pa mora biti bhiza zanimiva in krilo široko. Marsikaj povedo tudi barve in vzor- ci pa seveda primerni materiali. STASA GORENŠEK NESREČA V RUDNIKU Do nrvsakdan.je fragidijc je pri- šlo v Rudniku Laško na dolovišču Brezno. V nedeljo so rudarji de- lali in med njimi je bil lucli ja- marski nadzornik Jože Piki, .^T. iz Kečice. Po končanem delu so ru- darji zapustili jamo, v njej pa je ostal Piki. da bi ba.je končal ne- ko delo. Pri tem se je vsul plaz premoga in ga zasul do glave. Ko je zunaj rudar Franc Teršek opa- zil, da med rudarji, ki so se, vr- nili iz jame. ni tudi Jožeta Pikla. je odšel nazaj v jamo in ugotovil, kaj .se .je /godilo. Takoj sestav- ljena reševalna ekipa je nato sko- raj dvanajst ur n'še\ala poško- dovanega in zasutega Pikla ter ga v zgodnjih jutranjih urah osvo- bodila nepri.jetnega premogovega objema. Prepeljali so ga v celj- sko bolnišnico, vendar .je žal po- moč za prevelike poškodbe bila preslaba. Jože Piki ,|e v bolnišnici za posbdicami. dobljenimi v de- lovni nesreči, umrl. VLOM SKOZI RAZBITO STEKLO v zadn.jem času v Velenju, kot tudi v Celju, beležijo številne vlo- me, kraje in goljufije. Zanimiv je primer iz ^'elenja. k.jer so vlamljali na podoben način — pri vliotinih vratih so razbili steklo. Tako je bilo vlomljeno v zlatar- sko delavnico \'ladis]ava Kranjca (odnesenega ni bilo nič) in takoj zatem Se t upravne prostore pi- sarne za promet pri Občinski skupščini Velenje. Med pomemb- nejšimi prrdnieti je bilo odnese, nih več prometnih in vo/nišl^^ dovoljenj ti-r d\a žiga in ročna blagajna, ki pa .je bila na veliko razočaranje tatov prazna. Velenjski miličniki so takoj stopili v akcijo in prijeli najprej Antona Nogrina. 24, iz Velenja, ki je bil osumljen vlonine tatvine (pri njem so našli tiskovine in en žjc: ter ponarejeno prometno dovol.jenje n.a svoje ime), /oper Voc:rin.i je ^ireiskovalni sodnik od- redil pripor. Obsf.-iiajo možnosti, da bodo v nad.iljnji preiska\i in zasliševanju poj.isnjeni tudi neka- teri drugi \l(mii v velenjski . ob- čini v zadnjem času. NAKLEPNI POŽIGALEC v zadnj<'m mes«-<-u jr prišlo do dveh požigov gospodarskih poslo- pij v Gotovljah pri 2aleu. Prvi požar je izbruhnil 17. januarja na gospodarskem poslopju Ivana Bri- novca, drugi pa pred dnevi na gospodarskem poslopju Fanikc in Rozali.ie Lilija. Pri slednjih je požar povzročil za osem starih milijonov škode. Miličniki so od- krili storilca, ki je Ivan Zupane, 19, iz Gotovelj. ki je na zasli- šanju priznal, da je naklepno za- žgal obe gospodarski poslopji. Za- nimivo je, da je tjidi Ivan Zu- pane bil član gasilskega društva, kot požiga'ec, ki je v lanskem letu na žalskem področju zagrešil toliko požarov. LJUBITELJI MOPEDOV Delavcem postaje milice v Žalcu je po nekaj mesecih uspelo od- kriti sku|)ino mladoletnikov, ki je od septembra lani pa do letos na območju občine 2alec ukradla sedem mopedov, storila tri vlome in več drugih kaznivih dejanj od- vzemov motornih vozil. Mladolet- niki S. B. in Ž R iz Zabukovice in L. .M. iz Migojnic so 23. sep- tembra lani ukradli neregistriran moped pred kinodvorano v Gri- žab, nato pa so se kraje mopedov nadal.jevale vse do 26. januarja letos, ko so svojo akcijo zaključili prav tako pred kinodvorano v Grižah. Ukradene mopede so pre- ure.jevali, zamenjali razne dele in jih nato uporabljali za vožnjo ali pa z njih demontirali razne dele in jih prodajali Več mopedov so vzeli izpred .javnih lokalov in jih uporabili samo za vožnjo, nato pa jih odvrgli. Ko so imfeli »igre« kraje mopedov dovolj, so začeli z vlomi. Vlamljali so v osebne avtomobile in avto- buse ter odnašali vrednejše pred- mete, predvsem avtoradioaparate. Skupna škoda tatvin mopedov ter delov in predmetov, ki so bili pridobljeni ob vlomih, je oce- njena na 30 tisoč din. Mladoletne ljubitelje mopedov ln vlomov so zaradi prekrškov odstopili žalski miličniki sodišču. VARNOSTNA PROMETNA AKCIJA: NEPRAVILNO PREHITEVANJE Celjski predstavniki PM In UJV so pred dnevi izvedli že drugo varnostno-prometno akcijo v le- tošnjem letu na celjskem območ- ju. Tokrat je akcija potekala na relaciji ceste I. reda od Sloven- skih Konjic do Vranskega, glavna tema pa je bila »nepravilno prehi- tevanje«. .Akcija je trajala ves do- poldne, v tem času pa je bilo 53 voznikov mandatno kaznovanih. Sedem jih je dobilo plačilne na- loge in sedem jih je bilo zaradi težjih prekrškov prijavljenih sod- niku za prekrške. Na Upravi javne varnosti so po- vedali, da bodo s podobnimi ak- cijami nadaljevali in da bo nji- hovo delo zdaj veliko lažje, saj so se opremili z dodatnimi ra- darji. OVEN Posrečil se vam bo majhen podvig, a ne boste zadovoljni. Nekdo vam bo nekaj po- nudil, to pa lahko mirno sprejmete. BIK V zasebnem življenju se vam obeta po- memben dogodek, v službi bo nekaj te- žav. Ob koncu tedna bodite premišljeni. • DVOJČKA Zavedajte se, da nimate vedno in v vsem prav. Ce boste popustili, boste dobro nare- dili. Z delom vas bodo zasuli. RAK Če želite doseči večji uspeh, poslušajte nasvet. Sosedje vas bodo obirali, v službi pa vas bodo nagradili za trud. LEV Delo vam ne bo šlo najbolje od rok, a raz- k)ya za obup ni. Ob koncu tedna skušajte zaigrati na drugačne strune. DEVICA Storili boste dejanje, za katerega vas bo- do obsojali, a si ne ženite k srcu. Na ne- koga se lahko popolnoma zanesete. TEHTNICA Težko vam bo izpolniti neko obveznost, vendar raje ne odlašajte. Prijatelj se bo izkazal v nesreči. Žep bo prazen. ŠKORPIJON Doživeli boste presenečenje, ki bo odlo- čilno vplivalo na neko odločitev. V soboto se izogibajte večj'e družbe. STRELEC Vseh načrtov ne boste izpeljali, zato ni- kar z giavo skozi zid. Finančno vam dobro kaže, zato ne opustite podjetnosti. KOZOROG Doletela vas bo majhna nevšečnost, ki si je ne ženrte k srcu. Zgladili boste stari spor. Posvetite se še prihodnosti. VODNAR Vaše prizadevanje bo zaman, zato bi bilo bolje odnehati. Prihodnosti vam ne bo manjkalo, sicer pa se boste dolgočasili. RIBI Čas je. da pričnete razmišljati malo o sebi. Prihodnji dnevi so lahko odločilni. Ne na- sedajte lepim besedam. GARJE Gajje so nenavadno nalezljiva zajedalska bolezen, Po\'zroča jih pršica ali srbeč, ki sodi med grinje. Bolezen se pren^i^ nepo- sredno na človeka s tesnim dotikom, red- keje s perilom. , Značihii so rovi pršic. Samica se zarije [▼ vrhnjično roženino kože, kjer si izkoplje rove. Ti &o opazm kot 0,5 do 2 cm dolge, ravne ali zavite proge in so zaradi umaza- nije v njih videti kot črnikaste črte. Vanje leže samica jajčeca, iz katerih se v nekaj dneh izležejo ličinke. Iz njih se po večkrat- ni levitvi razvijejo zrele pršice. Kot reak- cija na vdor pršic v k07>o se delajo na njej vnete bimčice, ki zelo srbijo. Bohiik se praska, in tako nastanejo drobne rani- ce, ki se kmalu prekrijejo z majhnimi rde^kastorjavimi krastami. Najbolj je koža prizadeta okrog pasu, na sprednji paadušni gubi, na zapestjili, v okolici prsne bradavice in moškega spolo- vila. Glava ni nikoli garjava. Pri otrocih so garje pogostne na ritki in gležnjih, pri do- jenčku tudi na obriizu, kjer si jih pri do- jenju naleze od matere. Srbež je zelo hud ponoči, ko pršice za- radi višje toplote prilezejo iz kože. Ker se bolnik pri tem praska do krvi, se ranice in kraste dostikrat, zagnojijo. Brez zdravljenja ni ozdravitve. Ce hoče- mo, da garje docela izginejo, se morajo zdraviti vsi člani prizadete družine. Pri tem je zopet najpomembnejša telesna čistoča in higiena. Obleko je treba dobro prezračiti, posteljno in telesno perilo pa dobro oprati. Garje zdravimo s kemičnimi zdravili, ki jih predpiše zdravnik. Običajno dobro po- maga preparat Scabitox. Z njim mažemo tri dni prizadeti) kožo, nakar se temeljito okopamo in menjamo perilo. BJ zaupno SEM NOSEČA? Redno prebiram vašo rubriko in najdem večkrat tudi odgovor, le na svojega še nisem našla. Starši so me vzgajali zelo strogo, 23ato sem o spolni vzgoji kakor tudi o drugih rečem slabo poučena. Staršev zdaj nimam več, imam pa fanta, s ka- terim imam spolne odnose. Zdaj se bojim, da sem noseča. Nisem še pri svojem kruhu. DIl.\G.\ NANIG^l, izostanek menstruari.je ne pomeni vsakokrat zanositve, najverlcrat pa, za- radi potrditve ali bolezni, ki tudi bo- truje izostanku menstruaci.je, pa je potrebno napraviti pregled in se zato oglasiti pri ginekologu. Ce ste bolni ali noseči — to bo na.jbolje vedel le on, ki ima vsak dan opravka s takimi rečmi. NATAŠA pi^fporočamo OPIANA so različne peneče in dišeče kopeli v lepi embalaži, ki jih prodajajo v Drogeriji Moda. Cene so različne: smreko- vi vršički (52,15 din), jabolčni cvet (53,10 din) in španski bezeg (56,60 din). Iz Italije pa so uvoženi topli in lahki copati, ki jih prodajajo v prodajalnah Peko. Številke od 34 do 43 lmaj.o enotno zelo ugodno ceno iSAO din. SOLMEX, ulcinjska morska sol za (šti- rikratno) kopanje osvežuje telo in prepre- čuje utrujenost. V Drogeriji Moda jo lahko kupite za 22^5 din. V prodajalni Beko prodajajo nvoderne dekliške športne jopiče, narejene iz kombi- nacije blaga in umetnega kožuščka v rume- ni, rdeči in zeleni barvi. Cena je 350,00 din. Razen tega so v tej trgovini izredno zni- žane cene ženske konfekcije. CITRAL je nov sok grapefruita ali oran- že v lepi in praktični embalaži. Uvožen je iz Grčije. Prodajajo ga na oddelku živila v veleblagovnici T, stane pa 10,50 din. 20. stran — NOVI TEDNIK št. 6 — 14. februar j| AKTUALNO Kako naprej? v zadnjih letih so sindikal- ne športne igre dosegle v celj- ski občini izjemen napredek. Odlična organizacija preko Občinskega sindikalnega sve- ta in posameziili komisij po delovnih organizacijah vse to je pripomoglo, da se z vsakim letom več ljudi odloča za tidejstvovanje v rekreaciji. Kako je z organizacijo sin- dikalnih iger in rekreacije v celjski »Obnovi«? Jože Lubej sicer v delovni organizaciji ne skrbi direktno za rekreacijo, ampak je to delo zaupano Tonetu Žagarju. Za razgovor pa smo prosili Jožeta Lubeja zato, ker na tem področju dela že vrsto let, je pa tudi eden glavnih kreatorjev pri občinski komi- siji za rekreacijo in oddih in v celjskem športu sploh. »Pri nas je težko, saj so ljudje na terenu, tisti, ki so pa doma, se pa popoldne ra- je ukvarjajo s čim bolj do- nosnejšim. Je pa v našem kolektivu veliko ljudi, ki ima- jo veselje do športa in tudi pridejo na vsa tekmovanja. Hedno imamo organizirane treninge kegljanja in to vsak petek na kegljišču Ingrada. To je z naše strani vedno zasedeno. Do zdaj je vse do- bro potekalo, vprašanje pa je, kako bo v bodoče, ko smo ustanovili tri temeljne orga- nizacije združenega dela. Zdaj še bo dejavnost prene- sla na posamezne TOZD in vprašanje je, kako bo vse skupaj funkcioniralo.« Imajo v podjetju posluh ca .sindikalni šport? »Imajo. Lani smo dobili za rekreacijo in :>ddih štiri stare milijone in to brez počitni- ških domov in regresa.« Kako je z opren*o? »Imamo je dovolj, saj smo je nakupili za šest starih mi- lijonov.« IMorda sodelujete z ostali- mi gradbenimi podjetji? »Vsako leto imamo .števil- na medsebojna srečanja in tu- di rejnibliško srečanje.« Naj bo dovolj o organi- ziranosti sindikalnili iger v va.ši delovni organizaciji. Znano je, da direktno sode- lujete tudi v občinskem or- g-anu. Kaj pripravljate na tem področju? »Predvsem bomo med važ- nejšimi nalogami napravili le- tos v treh krajevnih skupno- stih trim steze (Ostrožno. Vojnik in Aljažev hrib na prostoru »pri Marcvšku«). So- financirali bomo igrišča v krajevnih skupnostih in inve- sticijsko vzdrževali. Nadalje- vali bomo z izgradnjo objek- ta na Gričku in še mnogo drugega.« Sicer zadnje, vendar izred- en pomembno vprašan.je. Ka- ko bo s financiranjem TTKS v prvih treh mesecih letošnje- Sra leta? »V prosjačenje nismo hote- li iti, svet za finance pa nam je odobril 70 milijonov za pr- ve tri mesece.« T. VRABL To je celjska peterica, ki je uspe.šno sodelovala na republiškem prvenstvu v umetnostnem drsanju. Z leve Simona Juhart, Jolanda Savernik, Mateja Jakop, Nini Kavčič in Dagmar Petauer. Foto: T.Tavčar Marljivi športni delavci, sek- cija lunetnostno drsanje, pri fIDK Celje, so odlično izved- li letošnje republiško prven- stvo Slovenije za člane, mla- dince, članice in mladinke. Na odlično pripravljenem, le- du je nastopilo 23 tekmoval- eev iz Celja in Ljubljane. Ka- kor je bilo pričakovati so na- slovi odšli v Ljubljano. Tek- movalci Olimpije so še ved- no najboljši, toda celjska eki- pa je letos presenetila. Pod marljivim vodstvom no- vega trenerja Mitje Šketa so celjski predstavniki preseijeU- li. Vodja sodnikov Gorše z Jesenic je po tekmovanju pre- senečen povedal: »Celjani ste napravili velik korak naprej. Sigurno je danes Celje drugo središče za umetnostno drsa- nje v Sloveniji. Delo novega trenerja se že pozna. Potreb- no bo misliti tudi za bodoče delo. čestitam!« Ugodne ocene so dobili celj- ski tekmovalci od vseh nasto- pajočih. Pri članih in člani- cah Celjani niso imeh pred- stavnika. Pri mladinkah je bi- la borba izenačena. Celjankam še primanjkuje nekaj več fi- nes za prodor med najboljše. Mateja Jakop je šesta, Simo- na Juhart osma, Dagmar Pe- tauer deseta in Jolanda Sa- vernik enajsta. Torej na zad- njih mestih ni več Celjank. Pri mladincih pa je zaradi nekoliko nezanesljivih skokov izgubil naslov prvaka Nino Kavčič. Bil je drugi. Celjski tekmovalci so pre- senetili. V bodoče bo potreb- no še skrbeti za njih in šte- vilne mlade tekmovalce, ki .so za njimi. J. KUZMA Hokej na ledu NEBORBENOST Trener celjskih hokejistov, Albert Kerkoš, nam je po pri- hodu v Celje, potem ko so celjski hokejisti izgubili pro- ti Crveni zvezdi, dejal: »Ce bodo imeli celjski ho- kejisti stalni strah pred igral- ci Crvene zvezde in še na- prej igrali tako neborbeno, potem ne bo uspeha. Tokrat je bilo na Tašmajdanu vse v najlepšem redu. Pogoji za igro so bili dobri, igra brez grobosti in pokazati bi morali vse kar znamo. Toda, kot bi se vse obrnilo proti nam. Fantje so igrah slabo in de- lali začetniške napake. O bor- benosti pa sploh nima pome- na govoriti. Hokej je moška igra, to pa za Celjane verjet- no ne velja. Izgubili smo za- služeno.« Tudi urednik Sp>ort.a Aca Alimpijevič nam je po tele- fonu dejal, da tako slabe ig- re celjskega moštva še niso videli na nobeni tekmi v Beo- gradu. Razočarali so zato ma- loštevilne gledalce. Nekaj bo že držalo. Celja- ni niso sposobni za resno in borbeno igro. Igrajo slabo in preveč se bojijo. Skratka s takšnim moštvom ne more- mo pričakovati večjega uspe- ha. Moštvo potrebuje mlade, zdrave fante, ki se bodo zna- li boriti in ki se ne bodo že v naprej predali na vsakem gostovanju v gosteh. Poraz proti Crveni zvezdi je zelo zmanjšal možnosti celjski vrsti za obstanek v prvi ligi. V prihodnjih treh tekmah, ki so vse dom.a in to proti Partizanu, Spartaku in Crveni zvezdi, bo potreb- no pokazati boljšo igro. Gorenje je v drugi ligi iz- gubilo z INO 4:6. Ta poraz jih bo za leto dni vrnil v republiško ligo. Nič zato fantje so se borili, toda brez umetnega drsališča v Velenju ne morejo držati korak z najboljšimi. Mladinci Celja so na državnem prvenstvu četr- ti. Uspeh je to. V zadnjem kolu so prem^ali Slavijo .5:4, pionirji pa Tivoli 8:2. Obe moštvi igrata iz kola v kolo boljše. Vsaj tu beleži- mo uspeh. J. KUZMA .RTN.4 LTRI.NKA NogometOvši Olimpa že redno na- stopajo. Tokrat so igrali proti Smartnem in pn izenačeni ipri Iz- gubili 1:3. Okrepljeno moštvo Olimpa .je prikazalo dobro igro- Z.adptke so dosegli: Breznlkar za Olimp ter Kač. L.aknejr in Vizovi- šek za Šmartno. NOV USPEH GOBCA Na republiškem prvenstvu v ka- tah, ki je bilo v Brežicah, .so cel.j- ski tekmovalci dosegli lep uspi'h. V obeh kategorijah je na,ibol,iše mesto osvojil celj.ski tekmovalec Vinko Gobec. Enak uspeh pa je dosegel v mladiaski kategoriji predstavTiik Krškega Drakulič. V nedeljo oh 10. uri pa bo v Celju tekmovan.je v Budokai ligi. Sode- lujejo ekipe Cletja, Olimpije, Rim- skih Toplic in Izole. T. >1. MARJAN CVEK strelci .SD Tempo so imeli te dni svojo l''tno konferenco na kateri so se dogovorili o bodočem delu. Sekcija SD Tempo ie > tridesetimi aktiv- nimi strelci med boljšimi v Celju. I.etos praznujejo že 28. letnico obsto.ja in so zato sprejeli piecej zahteven pro- gram. VE-: O TEM JE I-O- Vedal novi predsednik SEKCIJE MAR.IAN CVEK, ki je tudi treiter družine: »Nasa družina bo im<-la le- tos prece dela. Ze p-ihotln.je dni se btnn organizacijo strelskega ♦ekmovanja in pri- čakujem« ob tej priložnosti pomoč in uspeh.« J. KUZMA ŠAHOVSKI MOZAIK Mladi šahist 111. (X->> iz C;el.ja. .Marjan Novak. ooklicni vozniki motornih vozil sporočajo, da so lahko poklicni voz- niki motornih vozil vča- sih laliko tudi turisti, iz- letniki, skratka vozniki motornega vozila, ko niso v službi. Nastaja namreč vprašanje, kaj bo z vozni- kom motornega vozila, ki je na privatni vožnji, re- cimo, zagrešil prestopek. Mar potem ne bo mogel opravljati jutri svojega poklica? V imenu poklicnih voz- nikov vprašujem odgovor- ne dejavnike o tem in že- lim pojasnilo. 22. stran — NOVI TEDNIK St. 6 —14. februar u Komisija za razpis delovnih mest v upravi SKUPŠČINE OBČINE ŠMARJE PRI JELŠAH razpisuje prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNEGA SVETOVALCA za upravno-pravne zadeve 2. TAJNIKA komisije za ugotavljanje izvora premoženja 3. POMOČNIKA načelnika za gospodarstvo ter analitika in planerja za gospodarstvo 4. ANALITIKA za komunalne in stanovanjske zadeve 5. REFERENTA za komunalne in stanovanjske zadeve 6. REFERENTA za premoženjsko pravne zadeve 7. REFERENTA za skrbništvo in socialne zadeve 8. REFERENTA za kadre 9. REFERENTA za gradbene zadeve 10. REFERENTA za odmero davkov od obrti in intelektualnih storitev 11. DAVČNEGA INŠPEKTORJA 12. STROJNEGA KNJIGOVODJO 13. UPRAVITELJA premoženja in vodje tehničnih služb Pogoji za razpisana delovna mesta so: pod L: visoka šola pravne ali upravne smeri s 3-letnp prakso pod 2.: visoka ali višja šola pravne smeri pod 3.: visoka ali višja šola ekonomske smeri pod 4.: visoka ali višja šola ekonomske ali gradbe- ne smeri pod 5.: višja šola ekonomske, gradbene, pravne ali upravne smeri pod 6.: visoka šola pravne ali upravne smeri pod 7.: višja šola za socialne delavce pod 8.: višja šola pod 9.: višja šola pod 10.: višja šola pravne ali ekonomske smeri pod 11.: višja šola pravne, ekonomske ali upravne smeri pod 12.: srednja ekonomska šola pod 13.: srednja ekonomska šola z 1-mesečno po- skusno dobo Vloge s priloženimi dokazili o izpolnjevanju gor- njih pogojev dostavite na naslov razpisne komisije. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. NEDELJA 9.30 L. N. Tolstoj: Vojna in nur, barvna TV nadaljevanka (Lj) 10.15 Kmetijska oddaja (Sa) 11.00 Mo2a.ik (Lj) 11,05 Otroška matineja: Konjiček Poly m 6mi diamant, Enci- klopediija živali, Pravnuki (Lj) 12,25 Poročila (Lj) Nedeljsko popoldne (Na loš- kem gradu. Pisan svet. Šport, Za konec tedna) Sonce vir energiije (Lj) 17.40 Moda za vas — barvna od- daja (Lj) 17.50 Poročila (Lj) 17,55 Retrospektiva jugoslovanske- ga filma: Solunski atentator- ji (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Tedenski zimaanje politični komentar (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.35 A. Kovačič: V registxaturi — I. del 2a,grebške nadaljevanke (Lj) 21.45 Mesta: Spliit I. del (Lj) 22.15 Športni pregled (JRT) 22.50 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 20.00 TV dnevnik (Zg) 20.30 Risanke (Bgd II) 20.50 24 ur (Bgd II) 21,10 Dokumentarna oddaja (Bgd II) PONEDELJEK 8.10 TV v šoli (Zg) 9.30 TV v šoU (do 10.00) (Zg) 14.10 TV v ŠoU — ponovitev (Zg) 15.30 TV v šoli — ponovitev (do 16.00) (Bgd) 16.45 Madžarski TVD (Pohorje, Plešivec do 17.05) (Bgd) 17.40 Kljukec kot mdijanec, lutke Kljukčeve dogodivščine (Lj) 18.10 Obzornik (Lj) 18.25 Enciklopedija živali — barv- ni film (Lj) 18.55^Mozaik (Lj) 19.00 Mladi za mlade (Sa) 19.30 Kaj hočemo — Ob ustavnih in kongresnih razpravah i.Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 Strindberg: Pelikan — dra- ma TV Zagreb (Lj) 21.45 Kulturne diagonale: Prešer- novi nagrajenci (Lj) 22.15 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročala (Zg) 17.45 Lutke (Zg) 18.00 TV vrtec (Zg) 16.15 Kronika (Zg) 18.30 Branje (Bgd) 19.00 Mladi za mlade (Sa) 19.30 Risanke (Bgd) 20.00 TV dnevnik (Sa-Zg U) 20.30 Posredno (Bgd II) 21.00 Glasbena oddaja (Bgd II) 21.30 Celovečerni film (Bgd II) 23.00 24 ur (Bgd II) TOREK 8.10 TV v šoli (Zg) 9.35 TV v šoli (Sa) 10.05 TV v ŠoU (do 10.35) (Bgd) 14.10 TV v ŠoU —ponovitev iZg> 15.35 TV v šoli — ponovitev (Sa) 16.05 TV v šoli — ponovitev (do 16.45) (Bgd) 16.45 Smučarski teki na 15 km, posnetek iz Falima (Lj) 17.45 S. Kosovel: Pesmi (LJ) 18.00 Risanke (Lj) 18.10 Obzornik (Lj) 1S.25 To je bila pesem svetlega in vroč^a jedra (Lj) 18.56 Mozaik (Lj) „ 19.00 SUrost in staranje (Lj) 19.20 Tišina, na vrsrtii je nemi film (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dneviuk (LJ) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.30 Mi med seboj (Lj) 21.30 H. Fallada: Sam med vol- kovi — 14. del (Lo) 22.15 TV dnevnik (LJ) UHF — oddajnik Krvavec: 17.40 Poročila (Zg) 17.45 .Serijski fian (Zg) 18.15 Kronika (Zg) 18.30 Narodna gla-sba (Bgd) 19.00 Znanstveni studio (Bgd) 20.00 T V dnevnik (Zg) 20.30 Aktualna oddaja (Zg) 21.15 Serijski film (Bgd) 22.05 Glasbena oddaja (Bgd) 22.35 TV dne\'nik (Zg) SREDA B.IO TV v šoli (Zg) 10.55 TV v ŠoU (do 11.20) (Bgd) 15.20 Madžarski TV dnevnik (Po- horje, Plešivec do 15.40) (Bgd) 17.40 Poly in 6mi diamant — serij- ski film (Lj) 18.10 Obzornik (Lj) 18.25 Na sedmi stezi, športna od- daja (Lj) 16.55 Mczaik (Lj) 19.00 Zabavno glasbena oddaja (Sa) 19.20 Ne prezrite! Beneško slikar- stvo 16. stoletja (Lj) 19.45 Barvna risanka (Ij) 19.50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 3-2-1 (Lj) 20.35 Film tedna: Monolog — sov jetski barvni film {W ČETRTEK 8.10 TV v šoli (Zg) 9.35 Francoščina (Bgd) 14.10 TV v ŠoU — ponovitev (Zg> 15.35 Francoščina — ponovitev v do 16.45) (Bgd) 16.30 Smučarska štafeta 4 x 10 fcm, posnetek iz Falima (Lj) 17.35 A. Ingolič: Mladost na stop- nicali — TV igra v barvah (Lj) 18.10 Obzomilk (Lj) 18.25 L. Bernstein vam predstav- lja: Tako je govoril Richard Strauss (Lj) 19.15 Naš ekran (Lj) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Oik-caJc (Lj) 20.00 TV dnevniik (Lj) 20.25 Kam in kako na oddih (LJ) 20.40 E. Zola: V kipečem loncu — - barvna TV nadaljevanlka (LJ|) 21.40 Četrtkovi razgledi (Lj) 22.10 Likovni noktumo: Janez Pir- nat (Lj) 22.25 TV dnevnik (Lj) PETEK 8.10 TV v šoli (Zg) 10.50 Angleščina (do 11.20) (Be:d) 14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg) 15.45 Angleščina — ponovitev (do 16.15) (Bgd) 16.45 Madžarsiki TV dnevnik (Po- horje, PleSivec do 17.05) (Bgd) 17.45 Kuhinja pri violinskem klju- ču: Zgodba o kruliku (Lj) 18.10 Obzomac (Lj) 18.25 Jugoslovanska folklora: Ba- ranjske buše — barvna od- daja (Lj) 18.50 Mozaik (Lj) 18.55 Pogovor s predsedniki ZK republik in pokrajin (Lj) 19.25 TV kažipot (Lj) 19.45 Barvna risanlka (LJ) 19.,50 Cik-cak (Lj) 20.00 TV dnevnik (Lj) 20.25 Tedenski gospodarsici komen- tar (Lj) 20.30 3-2-1 (Lj) 20.40 Bony Like je Izginila — ce- lovečerni film (Lj) 22.25 TV dnevnik (Lj) 22,40 Umetnost in človek — barvna oddaja (Ld) SOBOTA 9.30 TV v šoli (Bgd) 10.35 TV v šoU (do 12.00) (Zg) 12.50 Falun: Smučarski skoki na 90 m skakalnici? prenos EVR -Lj 15.30 Nogomet Sloboda : Čelir prenos II. polčasa (Sa) 16.25 Košarka Rabotnički : h motiva, prenos ' (Ste-Lj) v odmoru Propagandna daja 'Lj) 18.00 Obzornik (Lj) 18.15 Daktari — serijska film 19.05 Propagandna oddaja (Lj 19.15 Gledališče v hnži (Bgd) 19.45 Barvna risanka (Lj) 19.50 Cik-cak (Lj) i 20.00 TV dnevnik (LJ) 20.25 Tedenski notranje polit komentar (Lj) 20.30 3 2-1 (Lj) : 20.35 3 x 7, kviz (LJ) 21.30 Barvna propagandirM o4 (LJ) 21.35 Cannon — serijski b» film (LJ) 23.10 TV dnevnik (LJ) PROMETNE NESREČE PREOSTRO ZAVIJANJE RE.NATA TRUPEJ, 24, iz Celja, se je ustavila pred krijt ščem Mariborske in Bežigrajske ceste na voznem pasu za zaviK nje v levo. Po Bežigrajski cesti je pripeljal z vojaškim tovo, lijakom MILIVOJ VLA.>5KALIC, 21, vojak iz Celja, ki je voJi prehitro in ovinka ni izpeljal. Tako je oplazil levi del vojiK Trupejeve in povzročil škode za 3000 dinarjev. ' IZVEN PREHODA TEREZIJA VESELAK, 76, iz Grajske vasi, je prečkala cest, 20 metrov izven prehoda za pešce v križišču Čopove in Ljm. Ijanske ceste v Celju. Skozi križišče je vozil z osebnim avtoh DANIJEL KRIŽAN, 19, iz Celja, ki je zaradi slabe vidljivost pešakin,)o prepozno opazil in jo tako zadel. Veselakova ima p^^, tres možganov, zlomljeno levo nogo ter udarec v prsni kjj Škode je za 2000 dinarjev. NEPREVIDNA ŽENSKA VLADISLAV I VEKOV IC, 22, iz Zcč, je vozil mimo zdrav stvenega duma v Šentjurju, ko je nenadoma pred njim prečkaijl cesto ANA MLAKAR, 51, iz Lahomnega. Voznik jo je skušal o\ voziti po levi strani in je tudi zaviral, vendar jo je kljub tenu zadel v desno nogo. Mlakarjevo je odbilo v kot vetrobranskegj stekla, nato pa je padla na cesto in se teže ranila. MRTEV PEŠEC ANTON KOS, 43, iz Praproč, je šel peš po desni strani sko"* zi Prekope. Za njim je pripeljal z osebnim avtom ANTON SO PAR, 30, iz Velenja, ki je pešca opazil 20 metrov pred seboj ker pa je prižgal kratke luči in je medtem Kos stopil v levoj ga je zadel. Zaradi hudih poškodb je Anton Kos na kraju sreče umrl. MED PEŠCE JE ZAPELJAL JOŽE KOKOLJ, 55 ln LEOPOLD OŽEK, oba iz Ogeč, sta Šh* peš po levi strani iz Rimskih Toplic proti Ogečam. V levem slabo preglednem ovinku, je za njima pripeljal voznik kolesa s pomožnim motorjem IVAN STOPER, 24, iz Ogeč, ki je vozU pi, levi strani in zapeljal med oba pešca. Kolesar in Kokolj sti padla in se huje poškodovala. TRČENJE V OVINKU MILAN PLANINC, 28 in JOŽE POHAR, 22, oba iz Zidanep mosta, sta se srečala v nepreglednem ovinku na cesti med Zida. nim mostom in Obrežjem. Ker sta oba pripeljala po sredini n iišča, sta čelno trčila in se pri padcu oba huje ranila. ^ ZAPELJAL JE V DREVO RUDOLF SPITALER, 32, iz Polane pri Jurkloštru, je prt^ peljal z osebnim avtom v levi nepregledni ovinek v Polani, kjei ?a, je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo v levo na travnik, kj« je trčil v drevo. Pri nesreči sta se teže ranila sopotnika FRAN( BRATEC in IVAN OCVIRK, oba iz Polane, voznik pa se je IC laže ranil, takoj po nesreči pa je odšel domov. Škode je b 30.000 dinarjev. K^ 6 — 14 jebruar 1974 NOVI TEDNIK — stran 23 OSESTVO vseh kultur, s preužitkom, na iepi sončni legi in vinograd blizu Slad- ke gore, primerno za vi- kend prodam po ugodm ce- ni. Anton Vodušek, Boho- vo 17. Ponikva VTO NSU 100, letnik 1967, dobro ohranjen, prodaip. Ogled mogoč vsak dan po- poldne. Ivan Jazbec, Breg 78, polzela. PALNICO dobro ohranjeno, s posteljnimi vložki, pro- dam ugodno. Ogled mogoč vsak dan od 9 do 18. ure. Marjan Skamen, Tmovlje 198, Celje. OZD 5 ha. na Ponikvi pri 2a!cu prodam. Informaci- je: Ložmca *3, 2aJec. PAI.vrCO. moderno, novo, stružnicorevolver, prodam. Edo .\žman, Vegova n. h., Celje. YANE-6, odlično ohranjeno prodam. Krašovec, Ljub- ljanska 64, Celje. ^EGRADNO omaro, knjižni regal, plinski šiediLnik, hla dimik, Kavč, fotelje, veliko mizo, plinsko peč, avto, prodamo poceni. Informa- cije dobite v Celju, Tru bar jeva 55/d po 16. uri. OHISTVO za dnevno sobo prodam Milan Gombač, Ce- lje, Trubarjeva 36. IKONSKO spalnico prodam ugodno. Ponudbe pod »Spa ln:ca«. RAVO s teletom, dobro mlekarico in cirkular pro- dam. M. Jug, Nova vas 27/a Šentjur prj Celju. PEL kadet karavan letnik 65. prodam ali menjam za novejši fiat 750. Edi Avbelj, Trnovlje 167. ASTAVO 7.50 — vgrajen ra- dio, leseno montažno gara- žo prodam ugodno. Albin Lorger, Celje, Trubarjeva 20. R.AVO — sivo, tretje tele. prodam. St.a.nko Slomšek Prosenišho 31, Šentjur. VALITETNO peč za cen traiuo ogrevanje 25.000 kcal prodam po ugodni ceni. Vi Ijem Gracer, Ulica bratov Vošnjakov 6. NEVNO sobo m peč na olje prodam ugodno. Sto p:nšek, Trubarjeva 6, Celje Ogled vsak dan od 15. ure dalje. D.MBINIRANO omaro, 3 fo telje, mizico m oljno ped »Lifam«, prodam. Cena 200( dinarjev. Zofija Seiič, Oge če 26, Rimske Toplice. W KOMBl odprt (kasonarl prodam. Cena 15.000 dm Informacije: Delavska 12 Celje, Beluia. SU 110 SC. dobro ohra njen, orooam. Ogled vsal« dan popoldne pn Gorjup Teharje 66. VTO VVV 1200, letnik 19t)7 odlično ohr;mjen prodan poceni. Jože Preščak, Roi nik 17, Laško. [».\LM(:0, dobro ohranjeno z vzmetnu-ami prodam p< ugodm ceni. Ogled vsa) dan od 13 do 17. ure. Ko lar, Ulica V Prekomorsk( brigade 6. Celje, za samn postrežbo na Ljubljansk cesti. *UNUS 15 M, letnik 196G registriran, prodam ugod no. Konrad Keresteš, Tni bariovo nabrežje 4, Laške EKLTMNARJl pozor! V le tu 1974 SI .ahko nabaviti priznane pasme enodnev n:h piščancev nesnic m pi tancev vsak dan. Predna ročniki bodo imeh pred nost. Valilnica Smarjeta Skofja vas pri Celju. OFilLO. staro 6 let prodaiT Breznik Aiojz, Medlog 6^ IAN,|JŠ() parcelo za vikenc na Pohorju - Resnik prc 1IRNE1VI zraka čistem Ar drazu pri Polzeli prodan 2 ba posestva z gozdom ii gospodarskun poslopjerr Informacije: Slatme 50. Šmartno ob Paki, vsak dan od 15. ure dalje. WTO NSU 1200 prodam po ceni. Ponudbe pod »Poce m«. »GABY« dekliško sobo Ln peč na olje »Lifam« prodam ugodno. Ogled mogoč vsak dan po tretj: un. Košto- maj. Delavska 12, Celje. .NAIIRBTNO škropilnico, sko- raj novo prodam. Ivan Deč- man. Osenca 15, Teharje. TRAKTOR Pasovali, odlično ohranjen prodam. Prane Prešiček Breg 19, Polzela. .MA.NJŠE posestvo s hišo, v dolini, prv^dam. Poizvedbe: Angela Kirbiš, Smarjeta, Rimske Toplice POSESTVO vseh kultur, 8 ha, prodam. Ponudbe pod »Posestvo«. SLADKO KRMO m parcelo prodam. Cinl Feldin, Go- ričica 26. Šentjur pri Ce- lju. OTROŠKI voziček, kombini- ran prodam ugodno. Jova- novic, Celje, Trg okt. revo- lucije 3/II. BARAKO. betonsko železo 120 kg, iCs za barako, grad beni les, prodam. Sumrak, Kovinarska 16, Celje. KOMBINIRANO spalnico skoraj novo 5 D omara za 4700, kuhinjska miza, ultra- pas 130x80 prodam. Tele- fon 22-637. SP.\CEK letnik 1972 — 21.000 km ugodno prodam. Lojze Urh, Cei.e, Ljubljanska ce- sta 29. 13 A VINOGR.ADA na žični co Ln zidanico (vikend), od- daljeno približno 5 km iz Šmarja (Jalšah-Skofija), prodani. Prevoz mogoč z vsemi prevoznimi sredstvi, elektrika m voda v zidam- ci. Informacije dobite dnev- no od 15. do 16. ure na telefon 063-82-083. KOMIilNlKA.NO hrastovo omaro in raztegljiv kavč prodam za 2.550 dm. Ogled od 18. 19. ure v Žalcu, Ulica Savmjske čete 2 - III. nadstropje. G.AR.'\20 v centru Celja pro- dam. Ar t on Rosenstein, Ce- lje, Kajuhova 11. Telefon v dopoldanskem času 23-056. FIAT 750 prodam za 900.000 SD. V račun vzamem ček. I Ogled oo 8. do 10. ure m I od 14. do 15. ure vsak dan. Dragica Krajnc, Zadobrova 94. Skofja vas. KOKENINCNO trto za brajdo — hibnd »Bakuš« bogato rodno, črno grozdje, zrelo že sepnembra, mošt prime- ren za barvanje črnine, do- bite pri Jožetu Dobmku, upokrijencu, Dolga gora 43, Ponikva. POSESTVO s preužitkom ah brez, aJi njive in travnike, kupim. Jože Bornšek, Pre- korje 37, Skofja vas. RABUENE kostanjeve hme- Ijevke — 500 kosov kupim. Žagar, Gk)mja vas, Prebold. VAJENKO za šiviljo sprej mem takoj. Modni salon Jasna Verbovšek, Koceno va 2. KIK) Ml POPRAVI harmonij? Maček. Prežihova FRIZERKO z večletno prak- so za poslovodjo m 2 va- jenki za POZD sprejmem. Ponudbe pod »Dogovor«. ZIDAR.IE s skupino za izved- bo notranjih ael v hiši. iščem Ponudbe nod ozna- ko »OD 2M«. DEKLIC.\M oddam sobo. Sot. lar. Kovinarska 10. Celje. STANOV.^JE na dežeU v bližini Laškega oddam mlaj- šima upokojencema brez otrok. Po želji lahko dobi- ta tudi del zemlje za ob- delovanje. Ponudbe pod »Laško«. .VIL.%JSEGA stanovalca sprej- mem. Cel se, Dobrova 8. OPREMLJENO sobo, posebni vhod. souporaba kopalnice, oddam dvema solidnima dekletoma. Informacije te lefonično: 23—089 med 13 ln 15. uro vsak dan razen nedelje. NEOPREMLJENO SOBO v mestu ah izven mesta Ce- lja. Zlatko Drčmar, Ašker- čeva 5 Celje, zaposlen pn Petrolu. Ljubljanska cesta 38 — telefon 23667. SOBO v okolici ali centru mesta Celja nujno potrebu- jem. Ponudbe pod »Plačilo vnaprej«. MIRNA USLUŽBENKA z de žele išče sobo v Celju ah okolici Zg. Hudinje. Izdatno plačilo tudi v naturahjah. Ponudbe pod »Uslužbenka«. INŽENIR iz Libije na praksi v Celju, zaposlen od 8. do 15. ure. išče stanovanje — sobo v Celju za dobo 4. mesecev. Ponudbe pod »Mi- ren«. FRIZERKA išče sobo v Ce lju. Frizerstvo, Barišič, Drapšinova 6. MLAJŠO upokojenko sprej- mem na stanovanje. Stani- slav Soline, Ljubečna 53, Skofja vas. TRIČLANSKA DRUŽINA išče dve sobi. V oskrbo vzame tudi starejšo osebo. Ponudbe pošljite pod »Relacija Ža- lec — Braslovče«. ML-^VDA DRUŽINA išče dvo sobno stanovanje kjerkoli v Savinjski dolini. Ulica Ivan- ke Uranjekove 3, Žalec. PRIDNO in pošteno dekle ižče sobo v Celju. Pomaga tudi pri hi.šnih delih Intor macije Vukosavljevič, Na Otoku 9. MLADA ZAKONCA nujno iščeta neopremljeno eno ali dvosobno stanovanje v Celju. V poštev pride tudi garsonjera. Ponudbe pod »Inženir«. UPOKOJENEC išče žensko za skupno gospodinjstvo. Po- nudbe pod »Uslužbenec«. GARAŽO oddam. Celje, Ope karska 6. RESNO in skrbno ljubiteljico otrok iščem za varstvo 7- mesečnega otroka v dopol- danskem času z mesecem aprilom, v bhžini restavra cije Kladivar. Žohar — Ul. Moše Pijade 8, Celje. ZAVAROVALNICA MARIBOR poslovna enota CELJE Prešernova 6 želi zaposliti . več zastopnikov za območje občin: Cedje, Slovenske Konjice, Šmarje pn Jelšah, Šentjur pn Celju Žalec, Velenje in Mozirje. Nagrajevanje po pravilniku za osebne do- hodke. Pismene ponudbe pošljite na naslov Zavaro- valnica Maribor. po.s!n\'na enota Celje. Prešernova Peljali smo se v Griže, ko nam jo primaha nasproti po cesti tale sivček z majhnim vozičkom. Šargo mu je ime, njegova glavna opravila pa so, da prevaža maj- hen voziček izpod Podgozda s svojim gospodarjem v Žalec in nazaj, kamor hodi p>o opravkih. Sicer pa je tudi že oral in še marsikaj. Sodeč po tem, kako je znal lepo požirati za fotografijo ob cesti, bi sodili, da je tudi že bil v Hollyw.oodu. Foto: Drago Medved KAJ POVE O SRCU ZGODOVINA v drugi polovici prejšnjega in v začetku tega stoletja, ko je bilo na svetu še več od civili- zacije nedotaknjenih naravnih ljudstev kot danes, so se popotni raziskovalci potrudili, da bi od primitivcev zvedeli kaj več o vlo- gi srca. Tolmačenja in pripovedovanja le-teh pa so zelo različna. Bataki na Sumatri verujejo, da je duša povsod tam, kjer otlpljemo bilo, torej tudi v srcu. Toda niti bitje srca in utripanja žil ne poznajo povsod. Neki nizozemski zdrav- nik, ki je prakticiral na Borneu, ve povedati, da pripadniki pleme- na Bahau ne vedo prav ničesar ne o srcu ne o bilu. Nikjer med primitivci pa nI postalo srce simbol življenja ali središče kakega bogočastja, nikjer ga niso razglasili za neranljivo, za tabu. Srce ni prišlo primitivcem v kult zaradi njegovega utripanja. Srce po njihovem ne daje življe- nja in ni življenjsko neogibno, pač pa veča življenjsko moč in dela človeka močnejšega. Ta pred- stava o srcu izvira po vsej ver- jetnosti iz primitivne asociacije. Kar je samo močno, daje tudi moč. Kdor poje levje srce, bo močan kot lev, kdor poje med- vedje srce, bo močan kot medved in kdor použije sovražnikovo sr- ce, bo dvakrat močnejši od vseh sovražnikov. Tako so nekatera plemena (.\šanti iz Zlate obale) izrezali iz ujetnikov srce, ga po- mešali med kri in zelišča ter ga ponudili vsem tistim mladeničem, ki niso ubili še nobenega nasprot- nika. ASanti pa niso bili poslednji, ki so se s takim krepčilom priprav- ljali na junaška dejanja. Afrika je v tem obredu vodila, ni pa bila edina celina. V severni Ame- riki so se na tem področju izka- zali Indijanci iz plemena Sioux. Pa niti predniki evropskih naro- dov niso zametavali priložnosti, kadar se je ponudila prilika po- jesti krepčilno človeško srce. V osnovni šoli v Podčetrtku imajo povsem resne namene zgraditi etnografski mu- zej v katerem bodo hranili različne predmete, ki bodo spominjali na stare čase, Veliko teh predmetov že imaj,o. Razstavljeni so kar po hodniku starega dela šole./ Med njimi so tudi stare citre, ki dokaj zgovorno govore o časih, ko so njene melo.) dije spodbujale vaško mladino k plesu. ; Foto: Drago MEDVEDa Ljubezen po svetu SKOPUH NE LJUBI Ekuni, indijansko pleme ob reki Rio Xingu v Braziliji so bojda slabi ljubimci. Po ves dan precepi jo v svojih, od žena strogo ločenih kolibah in se pogovarjajo, če se ne po- govarjajo, gredo na lov in po- noči, ko se ne pogovarjajo in ko ne lovijo in če se komu zaljubi, gredo iskat ljubezen. Pa cela reč ni tako prepro- sta, preden gredo k izvoljen- ki, morajo opraviti darilni obred. Dekletu morajo pač nekaj p>okloniti, nekaj kar ji bo všeč, če ne z ljubeznijo ni nič. Pri Ekimih za skopu- he ni ljubezni. Odsotnost mož in njihovo brezbrižnost, morda tudisko. puštvo, zelo radi izkoristijo tujci. Ni treba da so tx) rav- no belci. Tudi možje sosed- njih plemen pridejo radi v ekunsko vas, se gredo malce dedka Mraza, malce pa lju- bimce. Seveda Ekuni niso tako ne- umni, da ne bi vedeli, da se od p>očetja, s katerim se de- kle zahvali moškemu za da- rilo, rodijo otroci. Otroci pa so pri Ekunih pravo boga- stvo. Pri teh Indijancih je umrljivost velika in z osve- ženo krvjo pleme ni tako pod- vrženo degeneraciji. 2ensko bitje, ki ji tujec daruje kak- šno lep>o reč, nI nujno tudi draga, je lahko tudi žena. Možje se zavoljo tega ne je- zijo, razen seveda, če je da- rilo smešno brez vrednosti ali brez koristi. Kdo pa pri Ekunih sploh ve, kdo je re- snično njegov oče? Sicer pa so možje pri ženah le gost- je, kadar se jim zahoče lju- bezni, ženske pa so zanje po- ceni delovna sila, kajti mož- je le lovijo in posedajo kje v hladu kolibe. Za otroke in hrano morajo skrbeti ženske. Z GOLOTO PROTI AVTORITETI ANA BERGMAN je f slavnega režiserja Ingn» ja Bergmana. Še kot ob- se je st^nanila s karo« mi in montažnimi so^ in se v njih počutila redno domače. Zdaj, ko stara 25 let, so ji odp vse kamere filmskega \ ta. A Ana ne želi del' kot mala hči velikega r ta. Želi postati slavna, ko, da se pred kamerJ^ nesramežljivo sleče in žira v vsakršni pozi. oče zaradi tega besni. ^ no! Znan je po tem,? mu niso neznane skri^ sti žena in njihovih Čar V filmih slači temel|- a le druge ženske. Pri^ ji hčeri ni tako rigoroJ Ana Bergman se P' avtoriteti očeta bori 2' loto. Nekaj takih pi^ rov v zgodovini filitia poznamo. Nekaj podo^' ga sta počeli tudi ^'^ iflenryja Fonde in Ch' ja Chaplina. , Pa bo to uspelo Bergman? Videli bom« letu, dveh, sodeč po " grafiji pa ne pozna promisov. I NOVI TEDNIK — Glasilo občinsicih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Ceije Laško. SlovensKe tionji Šentjur, Šmarje pri Jelšah m 2alec — Uredništvo: Ceije, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnma m oglasi: V kongresa 10 — Glavru m odgovorni urednik: Jože VoUand Tehnični urednik: Drago Medved — Eledakci,ia: Milan Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko StraJ Tone Vrabl, — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena P* mezne številke 2 din - Celoletna naročnma 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« LJublan* Telef.: uredništvo 223-69 in 231-05, mah oglasa in naročnine 228-00.