Druga srbska ali hrvatska čitanka za slovenske šole. Priredil Tomo Jedrlinič, učitelj. Odobril oddelek za prosveto in vere pokrajinske uprave v Ljubljani z odlokom z dne 21./Vlil. 1923, št. 3137. V Ljubljani 1923. Založila in natisnila Učiteljska tiskarna. /Xpyra cpncKa wm xpBaTCKa HHTaHKa 3a cjiOBeHCKe iuKOJie. npHpeflHO Tomo Je^pJiHHHh, yMHTe*. Oflofipno oflHO 3a npocBeTO h Bepe IloKpajHHCKe ynpaBe y Jby6a>aHH o/yiyKOM o« 21./Vlil 1923, 6p. 3137. y JLy6*aHH 1923. TpornaK h HaKaaaa yqnTejbCKe THCKape. 2J (m) a., ».A- .L m< ) 3iipaB0 m ch, ^omobhho MHJia, Moja MajKo, 3£paB0, 3£paBO ČHJia! Jedna krv je naša, jedne su nam želje, Jedna nam je tuga, jedno nam veselje. JLy6H, po/ie, je3HK H3Ha ji CBera, y vbm }khbh, yMHpH 3a ftera! ' v . ■ . ■ 1. B6>Ke npaBae. Bonče npaBAe, Th ihto cnace oa nponac™ AOcaA Hac, nyj n ČAcaA Hame rnace, h ČAcaA HaM 6yAH cnac! MohHOM pyKOM boah, 6paHH 6yAyhHOc™ Hame 6poA; Bonče, cnacn, Bonče, xpaHH Hamer Kpajba h Ham poa! Hen hš Hame BeApo neno tbot He naAHe rmeBa rpoM BnarocnoBH Hame ceno, nojbe, H.HBy, rpaA h aom! KaA HacTyne 6op6e ashh k nočeAH Han boah xoa! Bonče, cnacn, Bonče, xpaHn Hamer icpajba h nam poa! Cjiohch Hamy 6pahy Apary Ha CB3K AHH3H, cnaBaH paA! Cnora 6nhe nopa3 Bpary, a HajjaHH cbhmh rpaA. Hen Ha Hamoj 6,/iHCTa rpaHH SpaTCKe cjiore 3JiaTaH nnoA; Bonče, cnacn, Bonče, xpaHH Hamer Kpajba h Ham poa! H3 MpanHora CHHy rpo6a Hame KpyHe hobh cjaj; HacTano je hobo Ao6a — HOBy cpehy, Bonče, Aaj! KpajbeBHHy Hamy 6paHH, neTBČKOBHe 6op6e nnoA! AneKcaHApa, Bonče, xpaHH mojih Th ce caB Ham poA- JoBaH liopijeBHh. 2 . Ana je nen OBaj CBeT; OHAe noTOK OBAe pBeT. TaMO mHBa OBAe caA, Eho cyHu,e Ebo xnaA. CBeT. TaMO ZI,yHaB 3naTa nyH; OHAe TpaBa OBAe i,i6yH. CnaByj necMOM JByn>a nyr; Ja ra cnymaM H Moj Apyr. JoBaH JoBaHOBHh. 1 * 3. Pozdrav domovini. Zdravo da si, domovino mila, Moja majko, zdravo, zdravo bila! Pozdravlja te vjeran sinak tvoj. Iza duga, teška putovanja Tvomu licu sin se opet klanja I nuda ti vruči cjelov svoj. Sretaj, majko, sretaj cjelov rado, Vjeruj, nikom takva ne podadoh, Nit’ cu podat u životu svom. Ljubav, kojom ovaj cjelov zbori, Bez takmaca uzorito gori, Gori samo na oltaru tvom. Mila zemljo, da te svojim grudim’ Pritisnuti mogu, kako žudim, Zagrlit’ te, oj da imam vlast! Srce bi ti izjavilo bilom Neizrečnu, na tvom krilu milom, Koju sada opet kušam, slast. Oj sretna se čutim, opet sretna, Kao sužanj iza dugoljetna Tamnovanja, kad stupi na zrak; Kao brodar izgubljen na moru, Otimajuč’ život svoj ponoru, Kad ugleda bliža žala trag. Kroz suze te gledam od radosti, Ne mogu se nagledati dosti. Željna duša rastopljena sva Po licu se tvorne razalila, Sve milujuc — svačim ti si mila, Majko, onom, koj’ te ljubit’ zna. Prodoh svijeta na sve četir’ strane, Vidjeh kraje toli opjevane, Kojim slava do nebesa vri, Svi su lijepi, u svom krasnom resu, Svi su lijepi, al svi skupa nijesu Sto si, majko, meni samo ti. 13 Ti si meni sve, što zovem svojim, Sve, što ljubim, sve, što željom gojim, I bit češ mi kroz svih dana broj, Koje mi je sudba dosudila. — Zdravo, zdravo, domovino mila, Pozdravlja te vjeran sinak tvoj! Petar Preradovic. 4. Zavera. Desetak dečaka pode iz grada. Nešto svečano vlada medu njima. Jedan nosi u ruci neku knjižicu, a drugi preko ramena motku omotanu belom krpom. Kad dodoše u polje, posedaju na jedan obronak, a ona dvojica, što su nosili knjigu i motku, stupe na najviše mesto, pa jedan stane čitati iz knjige: „Na zastavi naše domovine tri su boje. Razumom im ne shvačam sklad i značenje toliko, koliko srcem. Plava boja — boja nebesa! Divno se sastaje u sklad s druge dve boje, a seča me našega pouzdanja u nebeskoga Oca, kojemu je sve u ruci. Tek to pouzdanje treba da teče iz duše pune pregnuča za radom i napredovanjem u svakom dobru. Bela boja seča me, da su naši oci, u boju junači, voleli mir, zanosili se pesmom i dočeklvali s jednakom gostoljubivošču pod svojim krovom prijatelja i neprijatelja. Seča me, da nam duša treba da bude odsev te beline s našega barjaka: odsev čistoče, poštenja i snošljivosti jednoga prema drugomu. Od toga dolazi mirna savest, vedrina duše, ugodnost počitka i blago- sloveno uživanje onoga, što smo stekli svojom mukom. Crvena boja, to je boja veselja. Seča me radosti, što sam sin ove krasne, bogate i slavne zemlje. Seča me i krvi, što su je naši junački oci prolili za svoju domovinu. Ali seča me i toga, da danas narodi ne ratuju jedan s drugim toliko mačem, koliko umom i natecanjem u radu. Zato nas crvena boja opominje, da u svaku kapljicu svoje krvi iisišemo dužnost rada i napretka u znanju i u dobru. Bez toga bismo zaostali i poglbali od ne¬ znanja, nerada i siromaštva gore nego od mača. Crvena boja ne bi tada značila za nas toplu krv života, nego otvorenu ranu i sramotno umiranje. Tri boje naše zastave zanose me svojom skladnom lepotom i upučuju, kakvi treba da budemo, ako hočemo, da nam domovina 14 bude sretna. Svatko treba da shvati i vrši svoju dužnost što bolje može i na kojemgod se mestu nade. Dak, koji ne na¬ preduje poradi nerada u školi, ne sme reči, da ljubi domovinu! Posle u životu seljak, učitelj, činovnik, Svečenik, trgovac, zanat- lija, gospodar i sluga, a tako i žena u svom domačinstvu — svaki neka vrši svoje dužnosti i teži za napretkom, da ne za¬ ostane za drugim. Krasan sklad triju boja jugoslavenske zastave živet če tad u našoj duši divnim osečajem zadovoljstva, a po nama bit če sretna i domovina. Jer zemlja, u kojoj obTtavamo, to je telo domovine, a mi smo njezina duša. Kakvi mi, takva domovina". Dečak zatvori knjigu, a drugi do njega najednom razvije jugoslavensku zastavu, digne je visoko i reče: »Zaverimo se, bračo, da čemo ljubiti domovinu onako, kako nam je naš drug čitao. Dajete li veru?“ „Dajemo, dajemo!" kliktaše mlado društvo. Najpre izljubiše svetu zastavu, a onda se rukovahu i ljubljahu jedan s drugim. Iz jasnih grla zaori tad skladno „Bože pravde", „Lepa naša domovino" i »Naprej zastava slave". Na mnogom oku sjala je suza kao biser, a sunce i vedrina nebeška planu jače, kao da je htela dvostrukim sjajem obasjati mladu Četu. p Q Venceslavu Novaku. 5. JyrocjiaBeHCKO kojio. Koto,, koto, Htokoto, Bhtobhto, rbiaxoBHTO, HaruieTeHO. • HaRe3eH0, ČKiiheHO, SauHiteHO, Bp)Ke, 6paho, bmo, aMO J\& ce CKyna nonrpaMO! Cp6njaHue, orrby >khbh, Tko ce Tebn joiu He ahbh! XpBahaHe, He oji nam, OayBeK ch th 6e3 MaHei Oj BocaHue, crapa ctobo! TBpzio cpu,e, TBp/ta raaBo! Tbpa ch Kao KpeMeH KaMeH, r^e CTanyje )khbh njiaMeH. Ao Xepo, TBp^a Bepo, Tko je Tebe jourre Tepo? Th ch KaHO XHTpa Myifaa, LLIto HHKa^a He noKyH>a. Ao' Cpeivme, ryjo jbyTa, Cb 3 kh jyHaK no cto nyTa! LlpHoropne, uape Majin, Tko Te OB^e joiu hč xb 3 jih ? ManeM bnjem, MaueM ceneui, ManeM cebn b;iaro Teueui. 15 BaHahaHe AaraHH! Oj BaHBaHH, 3apaBo, 3ApaBo, Tko j’ y necMH Behn J]aBo! H bh Apyrn Ay>K JXynaBa, H bh Apyrn rae je RpaBa, H cbh Apyra TaMo, ano, Amo jxa ce nonrpaMo! Bpa ko Pa^HMeBHh. 6. JenHHau,. Flocjre ČHTKe hoa KyMaHOBa oneKHBajiH cy Cp6H jom npBa- BHje 6op6e Ha OBHjeM nojby. IlpBe cy Hun/ie nomaHHnne npeA- CTpa>ne Aa nperjieAajy Kpaj h n,ecTy, Koja hmb mhoto onacHHX 3aBoja, ynpaBO 3roAHHX 3a 3acea.y. .Zbotjome ao jeAHor 3aBoja, r^e 6 h Mor^e njiaHyra TypcKe nyuiKe h ofiopHra npBe nomaHHne. IIpBH je jaxao je^aH BojHHK. Taj je 6 ho y HajBehoj onacHOCTH. y pa3Maxy c^e^HJia cy ra ABojHH,a, na TpojHua h cBe Beha h jana neia. Thk npeA 3aB0jeM H3HenaAa noTepa chjiho noma h en n k6h>3hhk h npecTHrae npeA 3aBojeM npBora Bojnima. no Boj- hhhkom nponHcy Tora HHje CMeo ynnHHTH. Haamn ra no3ČBe na OAroBČpHOCT, a BojHHK OArosopn: „rocnoanHe, oh je jeAimau y CBoje Majne, a Moja Majna HMa^e TpH chh 3. Jlanrne he Hama MaTH nperopera jeAHora CHHa Hero meroBa cBora jeAHHita." Haamn ce onpeHe. Ha Te penn HHje Morao HHmia OAroBopHTH Toj bč- annoj c/taBeHcnoj ^yuiH h 6ct3bh ra. H ja ce panyjeM, mio caM 6paT TanBy 6paiy. HaBopHH TpcTeftaK. Haj6o;bH h a h h h cjiJjkhth CTBopHTejby jecT, Aa H H H H M O A 06 pO 6pahH C B o j o j. Oj conojie JtaAMaTHHHe, ZjHBHa MOpa AHBHH CHHHe! Oj th npacHH Xty6poBHaHe, Ham h AaHac 6eAH AaHe, Ta ca necMe h crapHHe nyHe cAaBe h mhahhc! Oj C/iaBOHHe T3H3HH ! 7. Dva brata bez seke. Dva se brata bez sekice tuže Ko leplri bez rumene ruže, Do dva brata, do dva srca zlata, Do dva brata, Srbin do Hrvata. 16 Sto de braca bez seke, bez druge! Sto Če jadni? Umrijece bez tuge! Al se eto javlja izdaleka Tužnoj bradi ponajmlada seka: Slovenka je 1 draga i mila. Našoj bradi porasla su krila, I sad sretni puni živog žara Dom ved dižu kome nema para! Rikard Katalinic Jeretov. 8. Budi svoj. Nije dosta, da prosvetiš um i da ga nakrcaš znanjem, treba da podaš stegu i svojim osecajima i svojoj volji. Sto ti kaže um, da je pravo i zdravo, neka i tvoje srce oseca a voljom svojom pregni, da ono izvršiš. Neka bude potpun sklad izmedu misli, osecaja i volje tvoje, jer samo tako bit deš skladan, čitav čovek, samo tako bit deš svoj a ničiji drugo. Samo tako bit deš pravi značaj. Budi svoj i značajan. Nikomu za volju, nikomu za ljubav ne skreni s puta, koji si jednom odabrao i kojim si pošao. Ne gledaj ni levo ni desno, ved uvek ravno preda se. Ne daj se odvratiti s puta istine, poštenja i lepote ni milom ni šilom, ni mitom ni pretnjom; radi onako, kako ti skladno na¬ loži pamet, srce i volja tvoja. Pa neka se sav svet drma i ruši naokolo tebe, ti stoj neustrašivo sred ruševina, koje su se na- gomilale oko tebe, pa prete, da te pokopaju. Budi svoj i vrši nada sve svoju dužnost. Vrši dužnost makar i tegotna bila. Vrši svoju dužnost prema bližnjemu, prema domovini i narodu, prema vlasti i državi. Vršeči svoje dužnosti ne traži i ne očekuj pohvale ni nagrade; najlepšom i najvecom nagradom neka ti bude živa svest, da si svoju dužnost ispunio. Vekoslav Klaič. 9. Na putu. Moju stažu Krivo vi ju Krije mrak, Dok još malo Na zapadu Ruji zrak; Ispred mene Vec se črne Jele sve A noc spušta 17 Mijat Črnko 10. Haena h riTHue. Ka^ cy nrau,e H3a6pa^e opjia 3a uapa, AorČBOpe ce Aa ce jeAHora AaHa caKyne, h Aa ce CBaica oa lbhx noKa>Ke 3a luto je noja. HaBKa ce craAeAa Aa ce noKajKe oHaKBa KaKBa je craopeHa, CKynn nepje oa pa3HHX mapeHnx nraua, HaKnra ce Lbrnvie, h A olje. Aah nrHue yno3Hajy ifceHy MajcTopHjy, n CBana H3Byqe CBoje nepje, Te naBKa ocraHe naBKa, 3 ah cBa noc™l)eHa. Heica ce hhko He H3Aaje 3a oho luto Hnje. Pio HocHTejy 06paa BHhy. AA. Vrana I rak. Letela je vrana nad obalom nekog jezera i opazi povelikog raka — zgrabi ga i odlete s njim. Letela je tako nad jezerom; — vide rak svoju propast i zamisli se, kako da prevari vranu u razgovoru, pa da ova otvori kljun i da ga lspusti u vodu. I on poče: — Eh, vrano, vrano! Znao sam tvoje roditelje — dobre su to bile ptice! — Hm, hm! odgovori vrana, ne otvarajuci kljun. — I sestre i braču sam ti znao — divne su to bile ptice! — Hm, hm! gunda vrana i dalje. — Ali ipak svi oni nisu ni blizu kao što si ti! — Umhu! Umhu; — kao raduje se vrana, ali kljuna ne otvara. . 18 Vide rak zlo se sprema, pa ce u očajanju: — Znao sam, vrano, i tvoga dedu. Došao on jednom je¬ zeru da pije vodu i ja sam hteo da mu glavu otkinem . . . — Ah, ti nevaljalče! viknu vrana iz svega glasa i Tspusti raka u jezero. 12 . Umi!* Aji’ ce hč 6 o 0 CMexHBa ! An’ ce pexa ruiaBH! A pftdapne y nyH chhb 3 JacHO k’o Ha jaBH. Pynn pnda, jornre Majio, Can My je neneHa! Cpu,e My je 3anrpa,ao: „Amo cap., MHjieHa! Oh XHTHyo yJHHHu;y, PH6HH,y je creK’o, MeTHyo Ha xKepaBHH;e, ne ce TpynH, HeMoj TaKO cnopo!“ . . . Piidnua My Behe pynH, ToTOBa je CKopo. Ida je y 3 e, na ihom dpnce JX a npHMaKHe k ycTH, MyH ce jbyjbHy, oh ce Tpnie, One caHan nyc™! BpaHKO PaflmeBHh. y nyH = y nyHy; Tpyn« ce = no>KypH! pyn« = pyMČHH ; jano = can; k ycTH = ycTHna. 13. U čara Trojana kozje uši. Bio jedan car, koji se zvao Trojan. U toga čara bile su uši kozje, pa je redom zvao brijače, da ga briju; ali kako je koji išao, nije se natrag vračao, jer kako bi ga koji obrijao, car Trojan bi ga zapitao, šta je video na njemu, a brijač bi odgo- vorio, da je video kozje uši; onda bi ga car Trojan odmah posekao. Tako dode red na jednoga brijača, ali se taj učini bo- lestan pa pošlje svoga momka. Kad taj izide pred čara, zapita ga car, što nije majstor došao, a on odgovori, da je bolestan. Onda car Trojan sedne, te ga momak obrije. Momak brijuci * KaxKeflH ce cyHU,a MHJia, na h ceAH Ha KaMČHy, Eho, ceAH MHpHO, Ko 6h caAa 3^onaK 6 ho, — Ko 6 h je caA AHpH’o! Ajih AeTe, Hena 3JiHixa, HaKynH.no KaMČHHira, na ca MOCTa, ca bhchhc, >KejbHO bhagt’ Tylje KpBH, >Ka6y u,HJba, >Ka6y raija, Zla je CMpBH. Bokh, >Ka6o, CKara Aone, f^eAaj na ce cnacn, JX a th hchbot BoroAaHH naKCCT He yracn. CnanH, >xa6o, cnann čpme, Hhko th hž npenn! A TH, 6pau,0, CT3HH Aa TH PeKHeM ABe Tpn penn: „Ta 3ap TBoja M^aAa Ayma HeMa Apyre c/iacm, He'ro rjieAaT’ rAe he nahn Kor Aa ynponacTH? 3ap c thm cppeM mhcahih jkhbct’ Ha ČBOMe CBeTy? 3ap y ce6n mhcjihiu xpaHHT Ty naKOCT npoKJieTy? 3ap naKOCHHK Monce CMeno Mei]y JbyAe nohn? 3ap ce MOAce y hčboa>h HaAa™ nČMohH?“ 3Maj JoBaH JoBaHOBHh. 16. riaTa« h >«a6a. JX oinao naTaK ao 6ape, y Kojoj je 6hjio BHuie jKača, na hm cTao roBopHTH, KaKO Tpe6a cbh Ha cBeTy Aa JKHBe y A>y6aBH, MHpy H CA03H. CjiaTKHM je pČHHMa AOK33HBaO, Aa CB3KO HM3 npaBO as achbh c;io6oaho, h Aa hhtko hč CMe HanaAa™ Apyre. 21 H jom je roBopno, Aa Ha obom CBeTy hč Monce 6 hth Aobpo, Aon Meljy CBHMa hchbhm cmopoBHMa He 6y^e MHpa, oiore h jby6aBH. >Ka6e cy CAymajie pšaocho, na KaA je naTan CBoj roBop CBpiHHO, ckohh noBepjbHBO jeAHa Majia xca6a ao nama, Aa ra noA.y6n, a jih je naTan 3rpa6H h nporyTa. Tano HHHe h MHorn ;byAH. Jleno h cAareo roBope, am py)KHO paAe. 17. MajiHM tjau,HMa. Cjio>kho 3aTO HanpeA caAa npocBjeTOM caočoah, R a ce Cp6nH, XpB3T, Cjiobch C BaMa npenopOAH. Bh CTe HaAa, bh CTe cpeha HauiHX Jienumx AaHa; Bh CTe Hama Majcna 3opa JlaBHO HKOBaHa. rioxpjiHTe, 6paho MaAa, lloxp^HTe aMo, Ra Bac c HOBa 3arpjiHMO KaA ce AaBHO 3H3 mo ! AjieKcaHaap MaBpa.K. 18. Najbolji savet. E, deco moja, golubidi moji, raspust prode i vi se vratiste opet ii školu. U školi če opet biti i radosti i tegobe. Radovacete se kad nešto naučite; bide vam milo kad po¬ čnete pevati lepe pesme; veselidete se kad izadete na igru; a najveda milina bide vam, kad se uredite i pevajuci budete pra¬ vili izlete u okolicu, kroz divne šume i zelene livade, kroz lepa sela, gde de vaše majke i sestrice izletati na ulicu, da vas vide, da se obraduju, kako njihovo dete ide nasmejano u redu kao vojnik. Ali ce biti i brige u školi. Ili nešto ne čete razumeti, ili zapamtiti, ili de vas pakostan drug ucveliti ili naružiti, ili dete IloxpjiHTe, 6paho MaAa, noxpjiHTe Smo, Ra Bac c HOBa 3 arpJiHM 0 , KaA ce a3bho 3h3mo. ČAMopa je 6h^o aoctb, Tpeba oneT paAa; Hamoj MHJioj OTapbHHH Hajjbenma CTe HaAa. Xlo TpH BHJie nocecTpHMe >KeA>HO y Bac rjieAe; Ha BaMa je, 6paho Ma^a, Ra ce cpua cpeAe. 22 nešto pogrešiti. Zato zapamtite ovaj savet. Kad sam ja bio malen kao vi i pošao u školu, mene je moja majka, seljanka ovako svetovala: „Sine moj! dobro pazi, šta učitelj govori, pa pamti i onako čini, kako on kaže. Znam, da ne češ nikad slagati i ukrasti, da ne češ slabijeg druga cveljati, niti češ ružno psovati, ali te molim dobro zapamti ovaj savet: Ti češ imati i dobrih i rčtavih drugova. Druži se uvek s najboljima. Kako se oni vladaju, tako i ti, kako oni uče, gledaj, pa i ti uči tako pa češ biti uvek dobar i srečan.“ I ja sam poslušao majku. Otišao sam čak u varoš u školu, jer je u mome selu nije onda bilo. Družio sam se uvek s naj- boljim dacima pa nikad nismo uradili nešto ružno, od čega bi se stideli. Ako nešto nišam razumeo ili zapamtio, oni su mi pokaza'i. Ako oni nisu nešto znali, ja sam im pokazao. Zato sam i ja postao najbolji dak i svršio školu kao prvi u mome razredu. I nikad se nišam pokajao, što sam poslušao svoju majku ... Iz Joviceve čitanke. 19. Škola. Da, dragi Ljubomire, teško ti je učenje; još ne vidim da ideš u školu onako odlučno i onako veselo, kako bih ja želeo. Ne možeš još da se prelomiš; ne možeš još da uvidiš značaj škole. Svi danas cene školu, moj Ljubomire. Pomisli na radnike, koji u nju idu uveče, pošto se umarali ceo dan; na žene, na devojke sa sela, koje u školu idu nedeljom, posle punih šest radnih dana; na vojnlke što se prihvataju knjige i pisanke, kad se, mrtvi i umorni, vrate sa vežbanja; pomisli na dečake neme i slepe, koji ipak uče; i najzad pomisli na osudenlke, koji isto tako i sami uče citati i pisati. Pomisli, kad iijutro podeš iz kuče, da u taj isti čas, u tom tvorne gradu, još deset hiljada dečaka polaze kao i ti, da se za tri časa zatvore u sobu, pa da uče. Ali šta če ti drugo! Pomisli na bezbrojne dečake, koji, kao i ti, idu u školu u svima zemljama; zamisli ih kako idu; idu kr oz uličice mirnih sela, kroz ulice šumnih gradova, duž obala mora i jezera, negde pod suncem koje pali, negde kroz maglu, u čunu u podvodnim kra- jevima, na konju preko velikih ravnica, na saonicama po snegu, 23 preko dolina i bregova, preko šuma i reka, pustim stazama planinskim, sami, po dva, u gomili, u dugu redu, govoreči hi- ljadu jezika, od poslednjih škola u Rusiji, u ledu, do poslednjih škola u Arabiji, u palminu hladu, idu miliSni i milioni, da svi nauče iste stvari u sto raznih oblika; zamisli ovaj grdno veliki mravinjak od dečaka stotinu naroda, ovaj beskrajan pokret u kome si i ti, pa pomisli: Kad bi taj pokret prestao, čovečan- stvo bi ponovo palo u varvarstvo; taj pokret je napredak, nada, slava ovoga sveta. Samo hrabro, mali vojniče u neizmernoj vojsci! Tvoje knjige tvoje su oružje, tvoj razred tvoja je četa, bojno polje to je cela zemlja, a pobeda je — ljudsko obrazovanje. Nemoj da budeš nemaran vojnik, dragi moj Ljubomire! Tvoj otac. Po E. Amicisu. 20. nfijaHnua. MapKO 6ejame HajjienuiH MOMaK y cejiy. Bho je chh HMyh- Hora ra3^e H jih j e, KojeMy je 3aAaBao CToraHy Spnra. Hiijecjiymao onoMeHe CBora Aofipora ou,a. Bho je CBojerjiaB Beh oa najpaunje Mjia^ocTH. ZZok je no;ia3HO iiiKOJiy, jbyrao je ciapora y^«Tejba, Kojn ce MHoro TpyAHO, MapKa yny™ y CBe, ihto je Jieno h A o6po. J],0K je 6ho y birojih, npHHHitao ce Aa cjiyma, ho hhm 6h 6ho Ha cjio6oah — ej, HHje My 6 hjio rocnoAapa. Kao MOMaK 6ejame majbHBijHja, Aodap nesan h TaM6ypam, ie ra 3aBOJiejio uejio cejio y3a CBe iberoBe nopone . . . 3aMepajin My jejtHHO to, ihto ce necTO onBjao. Cto nyTa nyo je oneBy onoMeHy: „Chhko, bhho h paKHja je OTpOBl“ — A oh ce caMO CMejao. — H Apyrn JbyAH nnjy h bhho h paKHjy, na 3auiT0 6am ja Aa hč nnjeM! — Spainio ce neero Mapno. — Zla, aji’ naMeTHH jbyAH nnjy yMepeno h 3a OKpeny, aok th nHjern ao SecBecra, na OH^a nnjaH Aoljem Ha pyrjio nejiOMe cejiy, — onoMHibao ra Hjinja. Ho CBe y3ajiyA. Mapno je nocTao nnjaHHua, npaBH npaBua™ nnjaHHua. TAeroA je caMO Morao ao BHH a h jih panHje, CTpacTBeHO je nocH3ao 3a thm „cjiaTKHM nHheM“ — aok Huje Haj3aA h nacTpa^ao. 24 Ceao ra je Boaeao. Huje 6nao hh kpcthtkh hh CBapSn y ceay, a pa HHje 6ho y3BaH h Becean MapKO, nojn 6h 3a6aBa>ao peao ppyuiTBo aenHM maaa&ia, TaM6ypameM h nČBameM. A nap 6h ra bhho „npeMaMHao,“ Huje 6ho pa3ppa>n.jbHB hh CBapjbHB, Beh 6 h ce nHjan cjpoBaano h 3acnao — na 6hho to h Ha uecTH. JepHOM cy y ra3pe Hnne nfipoBaaH. Bnao je ko Ha nnpy... C jyTpa, na p cy MaapeHpH opaa3HaH y CBoj hobh pom, HMao je h MapKO pa hx npaTH. Aan pa, onno ce japaH Tano, pa je nao npep nyhy h 3acnao 6p30. Hnje hh nyo, nano My ce cbStobh pyrajy, a HHje ce hh 6pHHyo 3a opa h ra3py HnKy, nojn cy ce Ha yray Kyhe 636hjbho pa3roBapaan o Beannoj Hecpehn 3a CBa- Kora, tko ce nopa nHjaHCTBy. — Tae, rae, Harnera Mapna! pyrao ce MOMan Hbo. Xajpe, Kpa*eBHhy Mapno, ycraj! Bnae Te 30 By. — Mapno trnje HHKora hh nyo hh Bnpeo. i^nrouie ra h nČHeme y noMopy, pa npo- cnaBa CBoj MaMypayn. — A ppyrH p au 6naa My raaBa Temna h 66a>eao ra oko cae- noHHpa. Pyne cy My 6nae ppxTaBe h HHje 6 ho hh 3a nanaB nocao. CaMO je tneljao h tneijao . . . Hcnno 6 h na6aHpy Bope, na Hnan HHje Morao pa yracH >ne}]e. ObSko MaMypan h Mp30- BOJbacT TpancHO je ceaoM pannje, naimape hjih mmipe, — pa ce „H3aeHH“. Kap My to ce*apH Hncy paaH, nouiao 6 h po TproBpa >KHpa, nojn My je papo pafiao jane „mnHpe“ — naTBopeHe pa¬ KHje, jep. je 3Hao, pa je Mapno jeptmap y 6oraTa opa — ra3pe Hanje. H HHje ce nonpaBHO. ITpemao My y crpacT. Mapno ce onnjao paH 3a phcbom. H30CTajao Hohn h hoIhi, y60jao ce . . . To je meroBa opa cnpeMHao op Temne tnaaocTH y npepaHH rpo6. Cap je 6nao Mapny cačdopHO, pa Tpomn HaMpTy HMOBHHy. H TpomHO je. — Bp30 h npe6p30 npopao My >Khp nyhy h 3e- MajHiuTe — CBe je to Mapno 3anno. OcTao noTypaao Ha pyrao h cpaMOTy peaoMe ceay... J\e pa BHKaaa 3a h>hm: nnjaHHpa, nnjaHHpa! Jlami npoaa3HaH h Mapno paHO ocTapno h ocaaSno. npe cy ra jhyjjw Boaean, a cap cy ra tnaanaH. A Mapno? — }Khbco je op MHaocTH po6pnx a^pH! Bhho h pannja ficnnaH My h yHH- mTHan CHary. CTao je nodoačBaTH h Tpatnno aena oneT y BHHy, pon ra Haj3ap jepHora paHa He Hatjome npaj pecTe — MpTBa. 25 y6mio ra bhho . . . Hhtko Huje Ty>Kno 3a h>hm. CaMO cy poAH- TeJbH ynyh0Ba^H CBojy Aeuy: „JecTe ji’ bhacjih, KaKO CBpiiiH nwja- HHU,a MapKO? — y6uno ra bhho!“ — Jla, Aa, npmajiH cy crapitH: „Bnme ce jbyAH yT6nnjio y BHHy, Hero y boah! 3 ^ „Manimo se čaše, te zavodnice, stare guje naše, i 1 * nema spasa nam ni dovijek vijeka.“ Franjo Markovič. 21. Kurjak i pas. Došuljao se kurjak do kolibice, za koju je bio šarov lancem vezan. U taj čas bilo je pred šarovom u stružnjaku kostiju i raznih kuhinjskih otpadaka, što mu doneo gospodar na obrok. Šarov gostoljubiv, ponudi kurjaku: „De, gorski striče, založi i ti!“ No, kurjaku se ta hrana nije dopala, pak upita psa: „Ša- rove, koliko takvih obroka imadeš na dan?“ „Jedan jedini." „Zar uvek kosti bez mesa i pusto zelenje?" „To i jest slasna hrana," — produži pas. „Teško li ga tebi! — poče kurjak — tudijer sapetu, dan i noč na straži, pak ti još uvek lajati; a ja slobodan usred pla¬ nine uhvatim jelena, navratim se medu stoku, ščepam iigojena ovna, zavratim stoku, zaplenim tovna vola, — i eto goščenja!" Na to če šarov hvalisavomu kurjaku: „BIago meni, jer što pojedem, ono i zaslužim; ali teško onomu, koga sila hrani." Ivan Lepušič. 22. Poštenje. Dika su čoveku lepi volovi, lepi konji, lepe njive i seno- koše, lepi vinogradi i vočnjaci; lepe su i dične i druge dragosti gospodareve, ali je največa dika i slava čoveka: poštenje. Po¬ štenje vredi više, nego sve blago ovoga sveta. Naši su stari rekli: Poštenje je življenje. Bolji je dobar glas, nego zlatan pas. Poštenjak-vekovnjak. Bolje je časno i pošteno umreti, nego ne¬ pošteno i sramotno živeti. Sve za obraz, a obraz ni za što. 2 26 Sto koristi čoveku silan imetak, kiceno i bogato odelo i sve drugo, ako nije pošten. Takav je čovek kukavac, zadnji stvor na svetu, svoja sramota i rugoba. Najveci siromah, gladan, go i bos, ali pošten, časniji je čovek od svih nepoštenih boga¬ tima. — A istina je i to, da krivo stečeno nije blagoslovimo. Ne dajte se varati, budite mudri i oprezni, ali budite po¬ šteni. Sto vam na srcu, to i na jeziku. Kako mislite, tako i go¬ vorite. Sto rečete, to neka je tvrdo i kao željezom prikovano. Držite veru, i što ste obečali, to Tspunite, makar i štetovali. Po Davorinu Trstenjaku. C h h e, 6;iaro Te6n, aKO Ha nHTathe: uiTa ch y CBeTy y h n h n o ? MOHteui oaroBČpHTH: noiiiTeifae je Moj 3 a h a t. 23. Moj OTau,. OTau; namneB 6 ho je CBČuiTeHHK y Cpncnoj UpitH, y Ba- HaTy, h 3a BpeMe MapapcKe 6yHe, 1848.—1849. roAHHe, 6 ho je oa Mapapa ocyl)eH Ha CMpr. Jorn ce cehaM „3JiOHHHCTBa“ ca nora mh je Aodpn OTap Ha CMpT ocyljeH, na necTO y nčHohH Kap ce MHcao ypy6H y CHBy Mar,ny papeKe npom;iocTH, hhuit 3 BHuie He 6 hx noatepeo ho pa mh hhko y popy ca ppyror 3JiotHHa hč 6 ype ocyl]eH . . . Berne Be^HKH ^leTBpTaK 1849. ropHHe. Hapop ce CKynHO Ha dpeHHje, h c nodonantM cpueM Hume- KHBauie Aa ce MOAHTBa ca CBeuiTeHHKOBHX ycaHa 3axopn. . . X^BepH ce OTBopnme, a H3 k>hx paraHHM h 036ha>hhm KČpaKOM CTynn Moj OTap. Jom My y oho Ao6a 6euie ppHa 6papa, ppHa xao OHa opempa, Kojy je Kao npaBOOiaBHH CBeuiTeHHK CTpacHe HČAejbe odjianHo. y pypn je AP*ao 3^aTaH KpcT. y ppHHM oHHMa CBeuieo My je oran,, nepo My 6ejame 6AeA0, odpa3H pyMČHH, — CBera njiaMeH nodoncHOCTH h opymeBJbetba npeo6pa3HO je CBe ihto o6hhho 6eme y CTBOpy H>eroBy; 3apj3x- Tarne My ycHe, y cyBoj pypn 3aTpenTa cbctjioct sparaora Kpcra. D/iac My je cipenno: »Chhobh npaBOCAaBHe ppKBe! Chhobh HapOAa! Chhobh CJ ioSope ! . . . Bamy 6pahy noTHCHyuie pyuiMaHH Hapopa Harnera: odajie Bereja, Mopnuia h Tnce ppBČHe ce oa KpBH H>HXOBe. Khh- haHHH je nodetjen !... Ax, CTpacHa je Hepejba, H3rH6e pbct Hapopa Hamera!“... 27 Ha. Te je penn KAOHyo Hapop, cy3e My ce AČAniue no rjiaTKOM MepMepy, a oa rpyAH ee MepMep CTBapa. >KeHe cy ApxTane oa CTpaxa. CaMO MJia^nliH CTHCKiiBaxy necHnpe, Hecrp- njbHBO qeKajyhn CBpuieraK 3AOKo6He decepe. „XpHCTOC cnacHTe/b A>yAH, Hapopa h BenoBa, ose je CTpacHe ceAMnpe ficnno ropKy namy, Aa CBojoM KpBA>y y KpB CBnjy Ha- po^a n cBnjy BČKOBa y™je aMaHeT: jeAHaKOCTH, 6paTCTBa h caoSčač! HzpHTe, rHHHTe 3a CAo6oAy! ToHme yrH>eTana n>eHora! . . . H^HTe, noMemajTe CBojy njičMeHHTy KpB ca KpBA>y nocTpa^aBrnera 3a Bac h 3a poA noBennjn!" Ha Bčahkh neTaK 0 CBaHyA 0 je neT CTOTHHa Kocana MpKa nor^e^a, nBpCTe AecHHpe. Ma nojn cnaxnja y 3eMA>H MapapcKoj oSpaAOBao 6 h ce OBoj mo6h, am caA CTpenjbame, jep to He 6eine roMHJia meTejiapa, Hero neTa ahba>hx ocBeranKa, Koja He Tpa- JKarne H>HBe pa hx nČKOCH, Hero Aa hx CBojoM h AyuiMaHCKOM KpBA>y ČpOCH . . . Eto, Apani npHjaTeA>y, ca Tora mh podpora opa ocyAHuie Ha CMpT. • 'Bjrpa JaKiiiHh. P en h: CTpacHa HepeJta: fiejmna Hepejna (npep ycKpc). KHnhaHHH CTeBaH, cpncKH BojBopa, nojn je 3a BpeMe MapapCKe 6yHe ca po6poBOA>pHMa H3 Cpdnje orauiao Cp6HMa y noMoh; cy3e My ce a e a h m e no r a a t k o m MepMepy: cy3e cy My naAaAe Ha MpaMOp h OHAe ce CAeljHBaAe; nocTpa- A a b m e r a: OHora, Kojn je nocrpapao (oBAe XpHCTa) ; m o 6 a : CKynnHa čekana, nojn ra3paMa paAe Heno BpeMe 6e3 nAaTe, caMO 3a jeAO h nHhe. 24. Majka. I. Ja ne znam, što je majka mila, NT majčin što je srca plam; Ja ne znam, što je sve mi bila, Ta da je bila jedva znam! K’o san mi lebdi slika pusta, Kad zadnji put me k sebi zva, Kad zadnji cjelov s milih usta, I blagoslov mi zadnji da. 2 * 28 A ja sam plak’o, Bože sveti, I proplak’o sam cijelu noč: „0 majko slatka, nemoj mri jeti, Ti ne smiješ, ne deš od nas poč’!“ O ludo li sam bio čedo, Zar mari smrt za srca jad? Drugačije sam svijet taj gled’o, Neg što ga gledam bolan sad. II. Ah, svuda bjesni smrti sjena, Od dragih drage dijeli nas, 1 samo slatka uspomena Sačuvat’ nam je kadra glas. Oj uspomeno, dlvna meni, 0 majci što mi znadeš reč’! Ti šutiš — jao! bar spomeni, Sto davno mene boli več. Ja ne znam; što je majka mila, Ni majčin, što je srca plam; Ja ne znam, što je sve mi bila, Ta da je bila jedva znam. Pa ipak srce moje sluša Utješljiv neki s neba jek: „U tebi žive majke duša, 1 živjet če s tobom vijek.“ EiMaABano. r , jr . :h, a Apyrn HeomeiteH. H3a MaTepe hm ocra BemKa HbHBa, Kojy cy 3ajettHHHKH odpa^ma jih h dpaTCKH ačjihjih, ihto 6h poahjio. HftKaAa Mel]y H.HMa HHje 6hjio CBal^e. JeAHe roAHHe 3acejy H>HBy nmeHHitoM h tca a je y>KyTHJia, no- >KaH.y y CHČnoBe h noAeJie Ha Aea jeAHana jiejia . OdHoh Aotje ohom Heo>KeH>eHOM HeuiTO Ha naMer. np66yAH ce h roBopame caM y ce6n: „Moj 6paT HMa )KeHy h Aeuy. Tinje npaBO Aa Moj Aeo 6yAe paBaH H>eroBOM. yerahy na hy hčko^ihko Mojnx CHOnoBa MerayTH Ha H>eroBy KaMapy.“ Hug-o Badalid. 29 Ajih HCTe Hohn mhcjiho je TaKO h Apyrn 6paT, KOMe je 6 hjio »cao 6paTa, jep HeMa nceHe hh Aeae, na no# CTape AaHe hč he hm3th ko Aa ra xpaHn, Te OAe h OAneee hckojihko cho- noBa Ha n>eroBy roMHJiy. Xtpyrn ash nyAHna cy ce odojnua, Aa cy hm KaMape je^HaKe, a cb3kh je 3Hao, Aa je OAneo cHonjba Ha Apyry roMHJiy. Tano je 6hjio CBaKy Hoh h cb3ko jyTpo. Hajnocne CMHCJie, Aa Hohy npftna3e OTKyAa je to nyAO. H rne! cycpČTOine ce HaTČBapeHH CHonjbeM, noje cy jeAaH ApyroMy noHenn. ycraBe ce, 3arpne ce, H3Jby6e ce h oHAa pČKOrne: „CaA bhahmo, Aa cmo norpe- uihah, uito cmo ce AenHJiH ! He MO>KeMO jeAaH 6e3 Apyrora!“ H OHAa ce oneT cacTaBHiue y jeAHy Kyhy. A HapoA H3 Tora cena ca3HAa niKony Ha ohom MecTy, rAe ce čpaTCKa jby6aB no- Ka3ana, Aa bčhhto onoMHtte ^ane Ha to : Kano Tpeda' Aa ce 6paha Jby6e. no HapoaHoj npnqn. 26. Iz „Kugine kuce“. Tko ste, božji ljudi, Kazano vam budi: Ne želi nevolju Susjedovu polju; Njeg’vo poharano, Tvoje razrovano; Brata tko zagrebe Zakopao sebe! August Ssnoa. 27. Saveti. Pravi život. Živi, brate, ali tako, Da kraj tebe i brat živi, Da sa ružne sebičnosti Niko tebe ne okrivi. Najgore. Ružna je i vajna Nesloga i svada, Gadnija je jošte Otmica i krada. Al najgora jeste Kleveta i zloba, S nje nevini pate Do i preko groba. Lozinkom ti neka bude: „Tude muke dirat ne ču!“ U vlastitoj muci, znoju, Ponajlepšu nač češ sreču! 30 Naj lepše. Lepo je prostiti bratu, Kad iivredi srce tvoje, Jer uvrede opraštati Ponajlepša krepost to je. Lepo je prostiti svakom Nek i teška je krivina Opraštati bližnjem sv.omu I krepost je i vrlina. Ali lepšu ne pokaza Nikad krepost i vrlinu, Ko kad praštaš, a mog’o si Svom se svetit dušmaninu. Josip Milak .vic. 28. MpaBH. PaAHHH, MapjbHBH, OKpeTHH, xe aKHe, ceraM ce Aepe Mor HapoAa, cernM ce cbhx n>e- roBHX 3a^a, nopOKa n MaHa, H>HXOBe 6op6e 6 koct, ibhxobhx HHaTa, 6paToy6ojHHx CBalja, na nx bhahm, rAe Acwia3e k mchh, Aa hm HeniTO ynniueM y cnČMeHap jkhbothc KitHre ... H ja He 3H3M yn0caTH y Ty KH,Hry Hero Aee penn: „ByAHTe MpaBH.“ P. KaiajiHHHh JepeTOB. 29. Jače od smrti. Jedne večeri zamolim deda, da mi opet šta priča. Ded se malo zamisli pa reče: „Ne mogu baš ništa da se setim, što ti još nišam pričao“. Nato se malo sneveselim pa pogledam kroz prozor u dvorište, kamo je kočijaš uterao puna kola kamenja. To je opazio i ded pa reče: „Baš su jaki vaši konji." „Zaista jaki," odgovorim ja. „A što je jače od konja?" upita ded. „Vuk“, odgovorim ja smešeči se; jer mi se učinilo, da je ded voljan da se šali. 31 „A šta je jače od vuka? Kazuj brzo!“ „Lav,“ rekoh, da se pokažem, kako urnem brzo odgovarati. „A šta je jače od Iava?“ „Mreža,“ priskočim ja, setivši se neke dedove priče. „Sta je jače od mreže?" ( „Miš“, rekoh ja kroz smeh. „A šta je jače od miša?" „Mačka." . „A od mačke?" „Pas.“ „A šta je jače od psa?" „Zlma.“ „A šta je jače od zime?" „Bunda.“ „A šta je jače od bunde?" „Moljac,“ rekoh, da ne ostanem dužan odgovor. „A šta je jače od moljca?" „Batina, kojom se izbatina." „A šta je jače od batine?" „Covek, jer može da je prelomi." „A šta je jače od čoveka?" „Starost.“ „A šta je jače od starosti?" „Smrt.“ „A od smrti?" S tim me je pitanjem zaterao ded u tesnac. Nišam znao, šta da odgovorim. Ali ded me ozbiljno pogladi po čelu pa reče: „Od smrti je jače lepo i pošteno ime. Lepo ime ostaje i posle smrti. Co- veka sahrane, ali njegova dobra dela još se dugo spominju. Sve radi, sinko, kako te uči Bog i dobri ljudi! Sto lepši spomen, to duže traje. Eto ti, šta je jače od smrti." Iz Nazorove čitanke. 30. Pjesma o Žigici žigavoj i Gredi gredurini. Greda: Oj, Žigo žigava, otkud tebi slava? Žigi ca: Na meni je nešto, što ti nemaš: glava! Greda: Baš golema glava! Kao da je nije! Žigica: U njoj zmaj se krije, te svijetli i grije. 32 Greda: Ja sam greda gredurina; Majka mi je kladurina; A djed mi je hrastov direk, Da sam živa dug je vijek. Buducnost me slavna čeka: Na lačti cu jambor biti, 1 ploviti put daleka; Ja cu postat dva direka, Balvan za pod i duvare, Brv dugačka preko bare; Na plugu du gredelj biti, Ili stijeg ponositi. Ili, ili . . . ded ti kaži Mudra Žigo mala! Žigi ca: Oj balvane i brvino, Stiježe, moste i direče, Znamen jesi tude srede, Svejedno ti uvijek, Sto od tebe grade: Vješala il’ oltar, Kolijevku il’ klade, Jambor ili direk, Stijeg ili trup: Ti si uvijek glup! — Dosta! — Greda ruknu Pa se dolje svali, Žigica se smrvi, sumpor se upali, Plameni se jezik u visinu vinu, 1 — proguta plamen Suhu gredurinu! Vladimir Nazor. 31. Gavanu. Čemu blago bez broja i mjere? Čemu časti — čemu bijeli dv5ri? Kad u grudim’ nemaš prave vjere — Kad ti srce zloduh pakla dvori. 33 Oteo bi sjajnom suncu zraku, Opas’o bi njome bijele dvore, Da se sjaju u crnome mraku, Da svijet vidi, što bogataš more. Uzalud se hvataš rajske grane; Velika je nebeška dobrota — Nije sunce istom za gavane Nit’ bi sjalo --da nema sirota. Sta bi dao za tu zraku sunca? Svoje dvore, zlato, lovor — slavu Časti svoje od dna do vrhunca — Tek vrh tvoje da se sjaje glave. Šta je jedna sitna zraka ona, Sto je sunce iz svog žara prosu — Prema zrakam’ bezbroj miliona, Stono piju biser — sjajnu rosu?- Sta je sunce? — Tekar praška mala Prema sili — prema svijetlu raja, Sto je na svod iz nebesa pala, Da nam svemir zracima osvaja. Nemaš cime kupit sitne zrake — Cijeli svijet je možan kupit nije; Svakom sjaje do ledene rake, Doklen žije — dotlen ga i grije. Čim češ doči — kad ti klone glava — Pred nebeška vječno sjajna vrata? Tamo gine zlato, čast i slava, Ključ su: djela plemenita — zlata. Ivan Lepušič. 32. Suza sirotinje. Gčrka li je suza ona, Sto sa oka mutna pada Sto je lije sirotinja S črne bijede teška jada. Dlvno li je srce ono, Sto otire suze take, ,Sto bar časak usrečuje Nevoljnike, siromake. Bogumil Toni 34 33. Eypa Ha Mopy. 3a^yjbyje chahhm tokom, TopocTacHe MyTHe Bane ripeKo CTeHa h 66ane. Xyjn, Bpyjn, PacnHfbe ce, neHymH ce, Pa3AHpe ce Oa CHJIHHe H noTpeca Pia noAHace y BHCHHe Oa noMaMe h oa 6eca Ban Ha Bane ao Hečeca . . . CTeBaH KahaHCKH. 34. Vatra na brodu. Dva dana gonila ih oluja. Valovi ko gore; izmoreni se brod jedva držao. Svuda naokolo tutnjilo uzburkano more, a nebom se valjahu črni oblači. Uveče drugoga dana, kad je oluja nešto popustila, prfbliži se kapetanu krmilar Tomo, pa če mu: „Kapetane, brod goril" Kapetan probledi. Jedrenjača je bila krcata iigljenom, a more odnelo sve čamce za spasavanje. Zapovedi, da se donesu štrcaljke. No čim se otvorila utroba broda, sunu Tz nje stup pla¬ mena i dima. Sto je više u brod dolazilo vode, to je oganj bl- vao jači. Uto se u velikoj daljini na levo ukaza kula svetilja. Videči, da ne če biti moguče utrnuti vatre, kapetan odredi, da se upravi prema onome svetlu. Onda pohiti na pramac, da obodri mom- čad i putnike. Na kpnilu ostao Tomo i ravnao brodom po za¬ povedi kapetanovoj. : Vetar nije bio povoljan, pa se brod polako micao napred. Meduto je več krma bila sva u ognju. Plamen je več llzao tlo pod Tominim nogama, a vetar je nanosio na nj oblake črna i zagušljiva dima. Uto zatutnji ispod Tominih nogu silan prasak. Brod se iižasno podrma, a u zraku se razlije gusta kisa svetlih iskara. S pramca zaori u noč strašan krik. „Pogibo- smo!“ zastenjali putnici misleči, da je Tomo nastradao, a brod BypHO Mope no6ecHH.ro, HarpAHJio CHH>e nuije, CBe ce jkhbo c n>era cupuno, CBe yreKno — CBe omroBH, Zlo jeAHHe 6ypHe nrage: TajiečoBH . . . H CTpauiHO je n6cnymaTH Jbyre 6ype xyK h 6ec, U CTpauiHO je norneAa™ BypHor Mopa ckok, noTpec: y36yH,eHO, y3MyheH0, 35 ostao bez krmilara. Ali Tomo se držao čvrsto na svome mestu. Več je dobio nekoliko opeklina na licu i rukama. Ljuto ga pale te opekline. A ima 1 drugo, što ga muči. On zna, da ne može više nitko k njemu, jer je oganj zahvatio svu krmu. Zna, da mu svaki čas preti opasnost, da poleti u zrak. A spas je ipak blizu — na dohvatu. Eno tu nedaleko pružio se komad otkinute daske. Na njoj bi se mogao spasti. Ali na pramcu imade ljudi, koje takoder treba spasti. — I Tomo stoji čvrsto na krmilu. Katarka se na krmi prevalila, tek što ga nije poklopila. Ostala je još ona na pramcu. Gornja jedra dobro noše: brod se bliža svetioniku. Ali gle nesreče! Plamen zahvatio Tomine noge. No on još ne popušta. Za sreču vetar dunuo jače i brod krenu u uvalu, gde če se nasukati. Sada nije mogao ni Tomo da više izdrži. U času, kada ga več vatra syega zahvatila, skoči nevoljnik u more. Teškom mukom dopliva do obale, a još se i teže izvuče na suho. Na telu je od opeklina osečao strašne bo- love. Nije mogao ni listati ni zvati u pomoč. Ujedared ga osta- vila svest. U isti mah grnula lačta 6 žal. Svi se spasoše. Malo su za- tim brodolomci našli svoga spasitelja — junačkoga krmilara Tomu. Kad je srčani mornar otvorio oči, svi su proplakali od radosti. Tomo je mnogo pretfpio od bola. Nije više bio spo- soban za rad. Ali su se ti putnici pobrinuli ža nj i svome spa- sitelju obezbedili život. Iz Naz0 rove čitanke. 35 . 116 Mopy. Je^Ha oa HajjiermiHx bjiaro^a™, KojoM je Bor XTeo obAa- Phth jyroMaBeHCKn HapoA, to je Hame npeicpacHO Ja^paHcno Mope, Koje 3a^eBa h n^iane Hauiy ^OMOBHHy ca 3anaAHe CTpaHe. Ja,n;paHCKO je MOpe Hama HajBeha cpeha, Ham HajjienmH ypec, HajBehe SoraTCTBO, Hame TproBHmTe ČTBopeHO c THcyhy ^yKa. Ido Ja/tpaHCKOM Mopy mh cmo Ha je^HOM o^; Haj3roAHHjHX nojioataja CBera CBeTa, h 3aT0 HHje nyrto, mTO ce mhoth ^,pyrH Hapo/tH jiaKOMe 3a mHM, nao mio ce h y AaBHHHH 360Ba.7io. A mra je raaBHO, h 3auiTO MopaMO jby6Hra JajtpaHCKO Mope, to je, p ,a je oho Hajjann 6ejjeu Hame oio6o,ae, 6e3 noje 6 h Hac y Ty>KHHM flaHamitHM npHJiHKaMa Heciajio c noBpmHHe CBeTa, Aa ce pa 3 HapoAHMO h yTonHMO y BaaoBJBy TytjHHCTBa, moje nac '36 ca cbhx cTpaHa Snje. H3 meroBHX BanoBa, c meroBHx OTOKa, H3 meroBa npftMopja Kao &a ce ysAH>Ke noHoc jyroc/iaBeHCKH. Ha Ja^paHCKOM je MOpy CBa Hama cnna, Ha HbeMy je CBa Hama 6y- nykH0CT, MOJK^a cjiaBHa, Kao mra je 6HJia npomjiocT 3a BpeMeHa Kpajba TČMHCJiaBa, Ka,n,a je no meM njiČBHJio ^necTa xpBaTCKnx paTHHX 6pOAOBa. Arne Tpeciih naBiraih. n h Tam a: Koja je Hajjienma Snarč^aT Hamera Hapo^a? 36or mera HaM je Ja^paHCKO Mope HajBeha cpefra? Oho je Hame, a mkomh jih ce tko 3a mm? Je jih Ja^paHCKO Mope rpo6 hjih 6e^eM Hame CJio6o,zi,e? Ka^a je 6 hji a Ha meMy oiaBHa Hama nponuiocT? KanoBa he HaM 6 hth 6y,a,yhH0CT, naa Ha ja^paHCKOM Mopy OAČnjeMO BanoBe TyljHHCTBa ? „Mope ahbho, Mope CBera, npeA HaMa ce mnpHm eTO Kao TajHa ko6, JbyjbanKa ch KOMy MHJia, KoMy xjiaAaH rpo 6 .“ IleTap npepa^oBHh. 36. Mornari. Vrac&ju se izmoreni, žarkim suncem opaljeni, vračaju se išibani i olujom i neverom, plovili su svakim smjerom, al’ pred okom vijek im stala mila slika rodnog žala. Kad je oluj šib’o more, gledali su lomne gore, mala sela mirna bijela, i gradiče na višini, skromne crkve u nižini — — Kuči, kuči, bio im je uzdah vrflči . . . . . . I eto ih gle na žalu, pale lulu proštu, malu, 37 i redaju sve orkane, svaku slotu, gorke dane: — Sječaš li se, kume Ivo, plesalo se divlje, živo baš na Manši*?! — — — Majka stara, a ono kod Gibraltara? — I ti ljudi divske dudi, 1 te ruke iza muke vratiše se izmučene u ročlene tihe dvore, da im čuju uspomene i slušaju razgovore.. Rikard Katalinič Jeretov. 37. CpnKHtba. Huje TtaBHo Phjio, Kau je HamoM JienoM 3eivubOM 3aBiia,/iao HenpHjaTejb. To je 6h;io Hame poPoBame. TopKO cmo ce m^hhjih h na-rmiH, a MHore, MHore HČBHHe ucpTBe nauaue cy Ha uoMy, Kao h Ha dojHOM nojby. Cbct™ cy to npiiMepH, ueuo Moja, KojHMa ce CpncTBO ahhh h noHOCH, na Tpe6a /ta hx ce h mh KaTKau ceTHMo, ua 6h hx caqyBa;m 6 a 3a6opaBH. Ha )Ke7ie3HHqKoj CTaHHUH, y ce^y B., 6n;ia je HdaKHyTa itpHa 3adaBa. MyAH ce cbct h nyH cTpaxa norneua y 3acTaBy, a jih hhtko hč CMe HHRiTa a a nHTa. lipove TyAa h neBojna CMHiba, noja je Pniia no3HaTa y ueuoj okojihuh Kao o,a,Ba>KHa CpnKHH>a. OHa 3acTaAe, noivieua y 3acxaBy na OHua ynHTa BojHHKe, nojn cy ce Ty učenim: „Je n’ Mope, a ihto he BaM Taj upHH 6apjaK?“ Penouie joj a a je yMpo aycTpHjcKH uap. ideBojne ce pa3japn: „Bor c BaMa, a ihto ce rane Hac uiBancKH uap ! BemajTe bh upHH.no kou BauiHX Kyha, jep Ham je Kpaib, xBajia Bory, jkhb h 3upaB.“ Ten ihto je uoBpmn./ia OBe peun, jeuaH je BojHHK vuapn KyHuaKOM Tano ch3>kho, ua je nocpHyua. * Manša = kanal le Manche. 38 nporjiacHine je 3a KOMHTy, h harpune je y BJia>KHy h MpauHy ancaHy. Tpn ^aHa He aa^orne joj hh MpBe xjie6a. HeTBprera naHa AOHecome joj HeKy npjbaBy qop6y, Kojy OHa Huje XTe^a hh OKycHTH. H3Be,a;ome je Ha cac.7iymaH>e, h Ta^a joj HapeflHiue Aa y npamH Tpn BojHHKa ca dajoHeraMa, caMa, jihhho, HCTaKHe HpHy 3acTaBy h Ha CBojoj Kyhn. JJeBojKa CTe>Ke neampe, iuKpHHy 3y6HMa, na Mpxo norne^a y upHy Kpny Kojy cy joj npy>KajiH h pHKHy, Kao pameHa jiaBHua: „HHKa,zi,! HHKaA ja to He 6hx yqHHHJia, na %a 3H3m, ^a heTe mh ca,a o^Max o6e pyxe nocehn. AMa jbyw niTa bh mkc/ihtc, Kora cy ocTaBHJia Hama 6paha OB^e! 3ap H3^ajHu;e? He 6o™e, na Hex 6y,a,e ihto xohe! Ja to hž cneM yqftHHTH, jep 6h Me npoKJieo Bor h KpB Moje Spahe, xojy bh y6HjaTe. Ja . . He Aa^ome joj ^a AOBpmn. Bapnme je nČHOBO y no^pyM h MyHHme Kao Hajonaorajer kommj. nocjie ^Ba Tpn aaHa Ha^orne je o6emeHy ; CBojHM mapeHHM TKaHHuaMa, noje je HeKajra TKana, ca,a,a je OAy3ena ceSn hchbot. HbeHa cpncna Ayma Hnje hh xTena hh yMe;ia &a caKpnje, kohhko chjiho Mp3H KpBHHKe cBoje Spahe, aymMaHe Hapo^a cbot. flap. TiocuhKa Boj se onoga, tko je viko Bez golema mrijet’ jada. Iv. Mažuranič. 38. Duša srpskog borca. Niz strmeni Kajmakčalana drumom lagano idu dva vojnlka: jedan Srbin i jedan Bugarin. Jedan jase, drugi ide peške i vodi konja. Bugarin je zarobljenik, a Srbin je njegov pratilac i spro- vodnik. Komandant ima lepu naviku da cesto obilazi svoje vojnike, da vidi šta rade i kako žive. Secudi lagano drumom, posle rada, on još iz daljine ugleda ovu dvojicu vojnika. Ali ga prizor ve- oma iznenadi: nije zarobljenik bugarski onaj koji pešači i vodi konja, nego njegov sprevodnik ide peške, a Bugarin, zarobljenik, jaše na konju. Kad su zarobljenik i sprevodnik stigli pred ko¬ mandanta, obojica stadoše i prepisno pozdraviše starešinu. Vojvoda oslovi vojnika: — Ko ti je ovaj na konju? 39 — To je bugarski zarobljenik, gospodine — vojvodo, — odgovori vojnik. — Pa zar ti, da mu vodiš konja i da ideš peške, a on se posadio kao aga na konja? Vojnik se malo zbuni, ali se odmah pribra: — Arna, znam, ja sam jahao, a on je pešačio i konja mi vodio. Ali usput videh da je malaksao i jedva se vuče, samo što ne izdahne. . . . Dvaputa me molio, da ga ubijem ... a ja ko premišljam: što da se muči, dosta se namučio, i on je božje stvorenje . . . dode mi ga žao, te tako ja sjašem, a njemu dam da pojaše, da se malo okrepi. Vojvoda mahnu rukom. Oči mu zasvetleše čudnim sjajem: — Hajde, prolazite! A dubok pogled ispod visoka čela, pode nekuda u daljinu prema planinama, gde se vode ogorčene borbe. M. 39. Kosovka djevojka. Uranila Kosovka djevojka, Uranila rano u nedjelju, U nedjelju prije jarka sunca. Zasukala bijele rukave, Zasukala do bijelih lakata, Na plečima nosi hljeba bijela, U rukama dva kondlra zlatna, U jednome ladane vodice, U drugome riimenoga vina; Ona ide na Kosovo ravno Pa se šece po razboju mlada, Po razboju čestitoga kneza, Te prevrče po krvi junake; Kog junaka u životu nade, Umiva ga hladanom vodicom, Pričešcuje vinom crvenijem 1 zalaže hljebom bijelijem. Namjera je namjerila bila Na junaka Orloviča Pavla, Na kneževa mlada barjaktara, I njega je našla u životu, Desna mu je ruka odsječena I lijeva noga do koljena, Vita su mu rebra izlomljena, Vide mu se džigerice bijele; Izmiče ga iz te mnoge krvce, Umiva ga hladanom vodicom Pričeščuje vinom crvenijem I zalaže hljebom bijelijem; Kad junaku srce zaigralo Progovara Orlovicu Pavle: »Sestro draga, Kosovko djevojko! „Koja ti je golema nevolja, „Te prevrceš po krvi junake? »Koga tražiš po razboju mlada? »lli brata ili bratučeda? „H’ po grijehu stara roditelja?" Progovara Kosovka djevojka: »Dragi brate, delijo neznana! »Ja od roda nikoga ne tražim: „Niti brata, niti bratučeda, »Ni po grijehu stara roditelja; „Mož’li znati, delijo neznana, »Kad knez Laza pričeščiva vojsku »Kod prekrasne Samodreže crkve »Tri nedjelje trides’t kaludera? »Sva se srpska pričestila vojska, »Najposlije tri vojvode bojne: »Jedno jeste Milošu vojvoda »A drugo je Kosančič Ivane, »A trece je Toplica Milane; »Ja se ondje desi na vratima, »Kad se seta vojvoda Milošu: »Krasan junak na ovome svijetu, »Sablja mu se po kaldrmi vuče, »Svilen kalpak, okovano perje, »Na junaku kolasta azdija, »Oko vrata svilena marama, »Obazre se i pogleda na me, „S’ sebe skide kolastu azdiju, „S’ sebe skide, pa je meni dade: „„Na, ajevojko, kolastu azdiju „„Po čemu deš mene spomenuti, „„Po azdiji po imenu mome: „„Evo t’ idem poginuti, dušo, „„U taboru čestitoga kneza; „„Moli Boga, draga dušo moja, „„Da ti s’ zdravo iz tabora vratim, „„A i tebe dobra sreda nade, „„Uzet cu te za Milana moga, „„Za Milana Bogom pobratima, „„Koj’ je mene Bogom pobratio, „„Višnjim Bogom i svetim Jovanom, „„Ja cu tebi kum vjenčani biti.““ * „Za njim ide Kosančic Ivane, „Krasan junak na ovome svijetu, „Sablja mu se po kaldrmi vuče, „Svilen kalpak, okovano perje, „Na junaku kolasta azdija, „Oko vrata svilena marama, „Na ruci mu burma pozlačena, „Obazre se i pogleda na me, „S ruke skide burmu pozlacenu, „S ruke skide, pa je meni dade: „„Na, djevojko, burmu pozlacenu, „„Po čemu deš mene spomenuti, „„A po burmi po imenu mome; „„Evo t’ idem poginuti, dušo, „„U taboru čestitoga kneza; „„Moli Boga, moja dušo draga, „„Da ti s’ zdravo iz tabora vratim, „„A i tebe dobra sreda nade, „„Uzet cu te za Milana moga, „„Za Milana moga pobratima, „„Koj' je mene Bogom pobratio, „„Višnjim Bogom i svetim Jovanom, „„Ja cu tebi rudni djever biti.““ „Za njim ide Toplica Milane, „Krasan junak na ovome svijetu, 42 »Sablja mu se po kaldrmi vuče, »Svilen kalpak, okovano perje, »Na junaku kolasta azdija, „Oko vrata svilena marama, »Na ruci mu koprena od zlata, »Obazre se i pogleda na me, »S ruke skide koprenu od zlata, »S ruke skide, pa je meni dade: „„Na, djevojko, koprenu od zlata, „„Po čemu češ mene spomenuti, „„Po kopreni po imenu mome: »»Evo t’ idem poginuti, dušo, „„U taboru čestitoga kneza: »»Moli Boga, moja dušo draga, „„Da ti s’ zdravo iz tabora vratim, »»Tebe, dušo, dobra sreča nade, „„Uzet ču te za vjernu ljubovcu."" »I odoše tri vojvode bojne: »Njih ja danas po razboju tražim." Al’ besjedi Orloviču Pavle: »Sestro draga, Kosovko djevojko! »Vidiš, dušo, ona kopija bojna »Ponajviša a i ponajgušča, »Ondje j’ pala krvca od junaka »Ta dobrome konju do stremena, »Do stremena i do uzendije, »A junaku do svilena pasa, »Ondje su ti sva tri poginula; »Več ti idi dvoru bijelome, »Ne krvavi skuta i rukava.“ Kad djevojka saslušala riječi, Proli suze niz bijelo lice, Ona ode svom bijelom dvoru Kukajuči iz bijela grla: »Jao jadna! hude ti sam sreče! »Da se, jadna, za zelen bor hvatim, »I on bi se zelen osušio." Narodna pjesma. 43 40. Ruski čovek. Godine 1912. slavila je Rusija stogodišnjicu bitke kod Bo- rodina, gde je odbila velikoga Napoleona s največom svojom saveznicom zimom. Bilo je tu sveta kao i mravi. Jednoj gospodi iz Moskve ukradoše u stisci novac, pa nije imala čim da se vrati kuči. U brizi i neprllici Iatala je ovamo i onamo, ne bi li našla koga poznata, ali sve uzalud. Umorna i gladna zaustavi se na raskršču i stane gorko plakati. „Sto se dogodi, moja golubice?" začu se diiboki glas. Uplašena okrene se i opazi staroga seljaka, koji je prijazno nagovori i kome ona suznih očiju otkrije svoju neprlliku. Seljak se zamisli i svojim suhim, kvrgavim prstima pogladi bradu, koja mu je sezala do pasa; onda izvadi kožnu kesu, sakrivenu na prsima i nabroji joj svojim tvrdim i izradenim prstima jedan rubalj u samom bakru, sve kopejku po kopejku. „Otkale ste?“ pita gospoda seljaka, a seljak pokaže rukom u daljinu. Izdaleka, iz južne Rusije dode peške u Borodino, otkale če se opet peške vratiti. „Gde ču vas opet nači?“ zapita gospoda. „Ah što, moja golubice," reče seljak kao u neprilici, „mi se zaista ne čemo više videti, moja golubice," i nestane ga medu svetom. Kod kuče je stari seljak mnogo pripovedao o velikoj slavi kod Borodina, a nikome nije kazao, kako izbavi gospodu iz ne- prilike; ali o tom je mnogo pripovedala gospoda, pa sam i ja to dočuo, a milo mi je, Što se to priča. Davorin Trstenjak. . 41. Počast ženama. Črnogorske žene i devojke u ratu za oslobodenje g. 1913. donosile su na ratište vojsci hranu i municiju. Kad je ustrebalo, one su pomagale i mužu i bratu i ocu, a hvatale su se i puške i pucale. Po pet stotina bilo ih je u isti čas na bojištu. Turci su osobito na njih nišanili, pa ih je mnogo palo. Da žene ne ginu, naredi kralj, da nijedna žena ne sme preblizu na ratište. 2ene su opet išle u vatru, hvatale se oružja, pomagale ranjeni- cima i odnosile mrtve i ranjene. Medu silnim črnogorskim stenama susretne kralj dugu po- vorku žena, gde noše ranjenike: muževe i braču. Sve šute, ne¬ kima su oborene glave, ali ne plaču. Kralj stane, gleda, kanuše mu suze i skine ženama kapu. Odonda su žene opet slobodno dolazile na bojište. Davorin Trstenjak. 3 * 42. CivipT Majne JyroBHha. Mhjih Bonče, nyAa BejiHKora, KaA ce cjience Ha KocoBy Bojcna! y to j Bojcu,H ACBeT JyroBHha H aeceTH CTap — Jy>Ke Bor^aHe; Bora mojih JyroBHha Majna, Zla joj Bor Aa ohh cokojiobc H 6njejia npHJia jia6yAOBa, Zla oa^ičth Ha Kocobo paBHO, M aš bhah AČBeT JyroBHha H AČceTor CTap — Jyra BorAaHa. LLJto MČJiHJia, Bora AOMOJiHJia: Bor joj Aao ohh cokojiobc H 6HjeJia npHJia jia6yAOBa, OHa jieTH Ha Kocobo paBHO, Mptbhx HaJje AeBeT JyroBHha H AČceTor CTap — Jyra BorAaHa, H bhuič h>hx AeBeT 6ojHHx Kčnjba, Ha KonjbHMa AeBeT conČJiOBa, Oko Konjba AeseT Ao6pnx KčH>a; A nopeA ihhx AeBeT jbyTHX AaBa. TaA’ 3aBpHuiTa AeBeT Ao6pnx noita, H 3ajiaja AeBeT jbyTHX jiaBa, A 3aKJiHKTa AeBeT coKOJiOBa; H Ty Majna TBpAa cpu;a Snjia, Zla 6 a cpua cy3y He nycrajia, Beh y3HMa AeBeT coKOJiOBa, rian ce BpaTH ABOpy 6ftjejiOMe. * Zlajieno je CHaxe yrjieAaJie, Majio 6jiH>ne npeA H>y HiueTajie. 3aKynajio AeBeT yAOBHu,a, 3anjiaKano AeBeT cnporaua, 3aBpHiuTaAO AeBeT Ao6pHX Koita, 3ajiajajio AeBeT Jby™x JiaBa, 3anjiHKTajio AeBeT coKOJiOBa; M Ty MajKa TBpAa cpira 6«jia, Zla oa cpn.a cy3e He nycTHJia, Hero TjeuiH AeBeT yAOBHn,a: „He TyryjTe Moje HeejecTune! XBaJia Bory Ha meroBy Aapy, Ja hx MJiaAa hh poAHJia HHjecaM, J\a mh Ae>ne Ha Meny Aymeny, Beh a a 6paHe 3eMJby oa AyiuMana. He njianHTe, Moje nhepne Apare, Ak’ h jecy ojjieTjeJiH jnApajin, OcTa.iH cy nrahn >KApaJiOBHliH, XpaHHT heMO muhe HCApajiOBHhe, Hame njieMe norHHyra He he, Ham« ABopn nycra oct3t He he.“ KaA je 6hjio Hohn y noHotm, Aji’ 3 aBpHuiTa JJaMjaHOB 3ejieHie Jby6y JLaMjaHOBy: ‘56 „CHaxo Moja, n>y6o jJaMjaHOBa! Bh ji' no3Ha^a, ™ja j’ obo pyKa?“ IlporoBapa Jby6a i^aMjaHOBa: n CBČKpBHpe, MajKo X[aMjaHOBa! Obo j’ pyna Harnera JJaMjaHa, Jepa 6ypMy ja no3HajeM, Majno, BypMa ca mhom Ha BjeHuaH,y 6njia.“ Y3e Majna pyihhbo cppe nyne 3a CBojHjex ,a,eBeT JyroBnha H AeceTHM CTapHM Jyr — Boi\a,aHOM. HapoflHa necMa. 43. Kozački konj. Nitko se ni je tako i toliko sprijateljio s konjem kao Kozak. On nauči konja takvim radnjama, da mu se čovek mora dlviti. Konj na dani znak leže i ustaje, pada i odlazi, diže se na zadnje noge i učini se mrtav — samo što ne ume govoriti. Kozak voli konja kao prijatelja, neguje kao dete, postupa s njim kao s bra¬ tom. A i konj razume i voli svoga gospodara. Jedne noči prede granicu nekakav nemački kriomčar u nameri da nešto prokriomčari. Bio je blizu granice. Opazi ga kozak, stražar. On uštine konja za desno uho i za nekoliko minuta kriomčar je bio u kozačkim rukama. Razoruža ga i po- tera u pograničnu stražarnicu. Išli su nekih četvrt sata preko granice: nemački kriomčar napred, spotičuči se, a za njim kozak na konju. Kriomčar je mislio samo jedno: kako da se izvuče iz ove bede, jer zna šta ga čeka, kad ga kozak dovede pred zapovednlka. Tetura se kriomčar preko granice. Najedamput ga kozak zaustavi i reče mu: „Znaš šta, ti si umoran. Pojaši malo moga konja, a ja ču pešačiti." 47 Kriomčar jedva dočeka i uzjaha kozačkog konja. I u času mu sinu misao da se spase: da pobegne. Pa kako pojaha konja, potera ga iz sve snage. Konj polete kao strela. Kozak se začudi drskosti kriomčara; ali se ne zbuni niti dohvati rukom za pušku. Zadovoljno i s osmehom posmatra begunca kako brzo izmiče. — Ah, nesrečo jedna, to li ti hočeš! Cekaj samo! Kad je kriomčar podaleko izmakao, kozak izvuče pištaljku i tri puta snažno zazvlždi. Konj, koji je dotle napred jurio, čuvši pisak gospodareve pištaljke, poznati glas, — u trenutku se okrete i u najbržem galopu dojuri natrag svom gospodam, no¬ seči na grbini svojoj zaprepaščenoga kriomčara, koji nije mogao doči sebi od straha. Cim konj dojuri, stade pred gospodara zadovoljno fžuči. — Dole! viknu kozak kriomčaru. Ovaj sicte s konja i moljaše za oproštaj. Kozak ponova uzjaha svoga konja i razdera se na kri¬ omčara : — Napred u stražarnicu (karaulu)! M. 44. Lijepa naša domovino! Lijepa naša domovino, Oj junačka zemljo mila, Stare slave djedovino, Da bi vazda srečna bila! Mila kano si nam slavna, Mila si nam ti jedina! Mila, kuda si nam ravna, Mila, kuda si planina. Vedro nebo, vedro čelo, Blaga prša, blage noči, Toplo ljeto, toplo djelo, Bistre vode, bistre oči, Velje gore, velji ljudi, Rujna lica, rujna vina, Silni gromi, silni udi: To je naša domovina! Zanju srpi, mašu kose, Djed se žuri, snoplje broji; Skrlplju vozi, brašno noše, Snaša preduč čedo doji; Pase marva, rog se čuje, Oj, oj, žveči, oj u tmine, K ognju star i mlad šetuje, Evo naše domovine! Teci Savo, Dravo teci, Nit’ ti Dunav šilu gubi, Kud li šumiš, svijetu reci, Da svoj narod Slaven ljubi: Dok mu njive sunce grije, Dok mu hrašče bura vije, Dok mu mrtve grobak krije, Dok mu živo srce bije. Antun Mihanovič 48 45. CaBa. Phjčko cbšthx qyBCTBa Haimix! Elo 3ČJieHy tču;h cary, Te ahbotho cpe6poM nauiH nčcToj6HHy 6pahe Apary! Teu,«, njiiiHH hh 3 noAoje Te otiijihhh Hame jaAe; PoAy Ka3yj njecMe Moje J\& 3a /] 1 6MOBHHy 3Ha^e. Hb 3H TpHCKH. ZlHBHa jih je 3eMJba cyceAHa HaM Rpamcna, a noHajAHBHnja ceBepHa joj CTpaHa, nojy Caobchijh 30By „ropemcKO.“ y Toj SpaTCKoj 3eMjbH, noja HHje tojihk3, koahko Hama CjiaBOHHja, hm a 6e36pojHHX npHpo/(,HHX KpacOTa. Ty je HHKHyaa no3HaTa necMa, iCKy AOAHHy, mTO aokh Meijy bhcokhm aanHHCKHM čperoBmvia, Mel}y KojHMa ce pa3AHAo h „Bo- xhh.cko je3epo“ na ypy AaAČKO, ČKpyiKeHO myMOM ApHoropHue, y Kojoj pacTy bhtc jeAe h oMopHKe. BpoAap he Te noBec™ Ha naMuy, a B03ehH ce nyjem TajHH myM h cbc to jany 6yKy, aok Metjy myMCKHM 3eAeHHAOM He 3arjieAam cpe6pHH Tpan — c/ian CaBHiie. OKOMHTa, 75 MeTapa bhcok3 ctčh3 3aycTaBH nyTHHKa, hh3 Kojy ce pymn CaBHu;a ca Aea cjiana, 6pyjehn h rpMehH, as th ce 3eMJba noA HČraMa Tpece. Ha cyHuy ce BOAa npejieBa nonyT AparyA>a h 6flcepja, Apmhe y 3pany nao Hedecna Ayra, Te nČKpHBa ueo Kpaj t3H3xhom khihhaom. TtHTHem ji h AsaAeceT Kopana asačko oa CAana namy yBHC, HanyHHT he ce Aocnopa boaom, a ko j h cy je nHAH, Be^e, Aa je to Ayuia oa boag, Aa je to 6Hcep-BOAa. Bhcoko H3a H3Bopa CaBHpe npoTeme ce rojio, rnecr čara Ayro, KaMČHHTO, nycTO h MpTBO nojbe, noje Hac nyHO ceha Ha xpBaTCKO npflMopje. H3HaA Tora nojba yAHBA>yje nyTHHKa BeAHHaHcraeHH TpnrAaB, mTO ce AHHce Ha TpH TAaBHue 2865 MeTapa bhcoko. Ha tom nojby hm a ceAaM je3čpa, noja cy Mei)y co6om cnojeHa; nocAeAibe je3epo pymn ce y Ay6imy Te npoBaA>yje Ha ABa »ApeAa nao CaBHua, npoTHnyhH Boxhh>cko jeaepo. 49 CaBa HMa Asa H3Bopa: BoxHK>CKy CaBnuy h nčTKOpeHCKy CaBHuy, noje ce cacrajy Heaa^eKO rpa^Sha PaAOJbHiie, OTBapa- jyhn cpe6poneHy CaBy. CaBa Tene caMHM cjiaBeHCKHM 3eMA>aMa, OHa je pena c/iaBeHCKa. Te^e CaBa oa TpraviaBa H 3 CAaBeHCKor 3aBHqaja; Oa TpAn/iaBa ao ,ZIyHaBa, Tpn nAČMeHa k jeAHy cnaja. (HBaH Tphckh). AparyTHH Xapu 46. Soča. Krasna si, bistra kci planina; Prirode žar u tebi sja, Prozirnih kad ti sred dublna Oluje gnjev ne muti dna. Krasna si gora kci. Tvoj brzi tok k 5 hod je lak Planinskih djevojaka, I jasna si ko gorski zrak, A glasna si k5 1 pjev jak Planinskih zor — momaka. Krasna si gora kci. Rad gledam tvoje žive vode, Valove tvoje zelenmodre: Sva tarna trava na planini, Sva vedrost rujnoj u višini Lijepo se u njim’ slila; U rosi viša plavetnih, U rosi gora zelenih Ljepotu ti si pila. Krasna si gora kčl. Ti znanica si meni draga! Kad šumiš gorskih iz dubrava, Nosiš mi s milog rodnog praga Cjelova breme i pozdrava. 50 — Po ravni ovoj tužno strujiš . . . Oj kako glasno, Ijupko brujiš, I čvrsto, krepko poskakuješ, Dok goram’ hitaš i putuješ! Kad put svoj utreš na ravnine, Zašto te živa radost mine? Sto plaziš kano Tzmorena? Sto plačeš, bolna, rastužena? Oj teško, teško ti ostavljaš Kolijevku gorsku vala svoga! Zar znadeš, da sad vodu valjaš Uz groblje roda slovenskoga? 1 dvojak bol nam trpjet znaš, Ti tužna, ali časna! Ogromna kano suza sjaš, Al i ko suza — krasna! Krasna si, bistra kči planina; Prirode čar u tebi sja, Prozirnih kad ti sred dubina Oluje gnjev ne muti dna. Po slovenskom od Simon Gregorčiča. 47. Probudit če se lav. Pusto istarsko selo bez crkve i škole. Uokolo sama beda. Siromašni se narod muči i kinji, da štogod zavredi. Onda dode bezdušni lihvar, pa mu sve otme. A kad ne može da plati, onda ga priveže uza se, da za nj tegli, da se za njega troši i mrcvari. I krv mu pije, tuče ga u dušu, grdi mu jezik, blati mu običaje, goni ga i do životinje ponižuje. I tako u našem čoveku trne svest i trne — i dode dan kad i on sam izgubi svaku nadu u bolji život, kad ga obuzme tužan osecaj, da je on na svetu samo zato, da tudinu služi, da ga sluša, da ga se boji, da pred njime strepi. Onda dode dan — i u njegovu selu odjekne lopata: eto, došli ljudi i polažu ugaljni kamen, a na njemu dižu zidove visoke i bele. I meču krov, a nada nj tornjič sa zvoncem, koje če 51 jednog jutra odbiti u drago, ročteno nebo svoje tanke, srebrne zvuke — i na njegov če glas doleteti jato vesele, male dece, da se okupi oko učitelja ili učiteljice i da guta novu do tada nikada nečuvenu reč. . . I naš če ubogi čovek gledati i slušat če, kako se iz bele, suncem blagoslovljene družbine kuče razležu tanki glasovi de- tinje pesme: Gde ptičice miloglasnim glasom pevaju: Tu je moja domovina — tu moj mili stan... A čut če se i drugi glasovi: o slobodi, dostojanstvu čoveka, o časti narodnoga imena ... 1 on če prislušklvati i stati ko ska- menjen. Onda če se i u njemu krenuti nešto. Zadrhtat če davno obamrle žile, zaigrat če u njemu duša, žilama prostrujiti snaga, probudit če se u njemu čovek, naš čovek, Jugoslaven — i kad vidi, kad se seti, što je sirota sve prošao i što je sve prepatio, stisnut če zube, zgrčiti pesti — i jednim če mahom stresti sa sebe sramotan jaram, koji ga tisti. Viktcr Car Emin. 48. Istra zove Marka. Huji vetar i kipi magla u puljskome zatonu. Nove aveti niču iz zemlje, hrle sa dalekih gora i poljana, stižu u povorke i jata k mrtvome junaku. To su duši starih istarskih kmetova. Na njima je sto tragova uporna rada, teške rabote, plemičkoga biča, gladi, žede i golotinje. — Kraljeviču Marko, gle što učini od nas sila i nepravda. Iskrčismo sve gore te naše zemlje, izorasmo sva polja, nato- pismo je našom krvi i našim znojem, ali gvozdeni su ljudi ga¬ zili po nama, ubijali nam nadu, poganih nam veru i ponizlvali ponos naš ... Čeznuli smo za danom, u koji češ da prodeš preko naših poljana kao zvezda preko neba. Očeklvali smo te kao sunce, što če da nas ogreje i ojunači. Nadali smo se, da češ nam do¬ neti zvezdu na vrhu svoga kopija, zvezdu sjajnu i plamteču, što razgoni tame i bodri klonula srca. Bejasmo kao mrtvo more, što čeka da ga ošine krilo oluje, pa da onda uskipi i dipne, da se propne i ustalasa, i poruši nasipe, i proguta obale, i raz¬ lije se preko bregova. Čekali smo te mučaljivi i tužni u tmurnim praskozorjima na Vrhovima humaca i gora, ali ti nam ne dode. 52 — junački tvoj duh ne prohaji kroz naša srca: ne dode, junače, da usadiš mač u gredelj našega pluga za znak i znamen, da smo i trudbenici i gospodari rodne nam grude . . . Klonusmo bez borbe i mrosmo s gospodarevom petom za vratom . . . Kraljeviču Marko, što done, kaži, našim sinovima i unučadi? Tužniji su i jadniji od svojih otaca i pradedova. Iščupaše im srce iz nedara, oteše im dušu iz grudiju, pomračiše im i isko- paše oba oka iz glave, pa lutaju po tami i slede kao stado ovaca tude stope i pozive. Ustani, junače, i pomozi našim iinucima! Još je vila po našim gorama, a po brdima i docima trave svakojake, a najviše smilja i kovilja. Daj, nek nam deca pogledaju opet očima po svetu, jer su jadna i nesretna! — — Junače, ostani s nama, a kad dogori do nokata, ustat čemo mi mrtvi da vojujemo uz tebe poslednju očajnu borbu, da spasimo — da osvetimo! . . . — Ostani s nama! kliču vile naokolo. — Ustaj i progovori! stoji vapaj robova, galeota i kme¬ tova, trudbenika nevernoga mora i tvrde istarske grude. Zestok srh proleti telom mrtvoga junaka; pomako je ruku, podupro se laktom o stenu i čtipnuo na noge. Strši ko orijaš na onom kamenu, širi ruke i gleda u aveti. — Primaknite se, tužni i zaboravljeni, da vas zagrlim sve skupa! . . . Gradite mi grobnicu na ovome žalu, ali neka bude kao kula, iz koje ču da bdejem nad vašom unučadi — neka bude kao utvrden grad, iz kojega ču da nahrupim s družbom svojom, kad kucne časak ustanka i odmazde!- Vladimir Nazor. 49. Pjesma o Istri. Sliku milu Istre naše Ja u srcu nosim svom . . . Leži ravna i vrletna Na tom moru Jadranskom. Glava joj je Učka gora, Buk valova njen je glas, Kitne šume i pašnjaci Oko struka zelen pas. Sela su joj biser sitni Na haljini zelenoj, Gradovi joj toke sjajne Na dolami šarenoj. Raša, Mirna i Dragonja Teku žilam’ njezinim . . . Gle otoke, djecu lijepu, Na skutima majčinim! 53 Istro naša, majko naša, U srcu te nosim svom. Najljepša si za me zemlja Na tom moru Jadranskom. Iz Nazorove Čitanke 50. XajayK BejbKO ocjioGatja UpHy PeKy oa Typaka. y noneTKy 1807. toa., noniTO Cp6n 3aBAaAajy BeorpaAOM, xajAyi< BejbKO CTaHe ce moahth npaBHTČ;hCTByjymqeM CeHaTy Aa My j\ajxy AonymTeifce Aa npelje Ha KpHBH Bnp, a a no6yHH UpHy PeKy h jih Ma;m Thmok, h aš OTMe oa TypaKa. 3a Taj nocao oh HHje ftcKao HHKaKBe Apyre noMohn ao jeAaH 6apjaK h OTBopeHO nHCMO Aa cb3kh HOBen oa 6eryHapa hah AoiujbaKa H3 ohot Kpaja, KojH xohe, MOHie cao6oaho c ibhm nohn Ha Taj nocao. noHajBHine OHAamH>HX caBeranKa cpncKHX hhth cy 3HaAH niTa je KpHBH Bnp, hh UpHa Pena, hhth cy thx hmčh3 npe nyjiH oa tt>era; 3aTO cy H3Hajnpe CBe pasOnjajiH, a KaA hm oh AČcaAH MOJiehn ce cb3kh ash, ohah pene MnaAeii, ko j h je HajcrapHjH 6ho y CaBeTy: „XajAe, Mope, KaA je tžko HaBaAHO, Aa ra nonmeMo; na aKO Aa Bor Te OTMe uito, Ao6po, — pacnpocrpaHHheMo 3eMjby Hauiy, aKO ah norHHe h nponaAHe, mh My hhcmo kphbh, bhahui A a He he Aa Mnpyje, Hero he orahn h 6e3 AonymTeita.“ H TaKO My AaAy OapjaK h OTBopeHO nncMO, y KOMe ra HaHMeHyjy 6yA>y6auiOM, h Aonycre My Aa MOMce cb3kh oa AO- iiiA>aKa H3 oHora Kpaja ko j h xohe, nohn c h>hm cao6oaho; h AaAy My jom HČKOAHKe ctothhc rporna HOBpa h maao peOaHe. BeAaKO caA c thm 6apjaKOM h nncMOM CKynn totobo cto- THHy KojeK3KBHX 6eryHapa h 6ehapa H3 OHora Kpaja, na yAapH c Hdhm 3 ynpaBO npeKO KpHBora Bnpa, H^Aolje y ceAo IloAropap, Te OHAe onKOAH HČKaKBOr 6era y KyAH. Mcthh3 Aa c 6eroM HHje 6hao BHiiie oa AeceraK ao nčTHaecr Ayuia, ajm je KyAa 6HAa TBpAa; 3aTO My Aan>y HHcy motam HHinTa ynHHHTH. A KaA 6yAe yBene, BeA>KO Halje y ceAy hškoahko 6ypaAH h Kapa, na hx HanyHH CAaMOM h ceHOM, h npHBaA>aBiiiH noA KyAy, 3anaAH, Te TaKO ynaAH KyAy. KaA KyAa CTaHe ropera, 6er ce npepa, a BeA>KO ra cyTpaAaH ca cbhm3 TyppHMa ftcnpaTH y TypcKy. 54 KaA nyjy SeraAe cy6aine h SčroBH no UpHoj Peun uiTa je Shao oa OBora Sera y noAropny, OAMax cbh n66emy y Bhahh H y6craAe OKOJiHe rpa^OBen BapoiuH, a Upny Peny ocraBe BeA>Ky. Ma oh hč XTe,n,e HapoA caB AH3aTH Ha BojcKy, Kao ihto je Sho oSHnaj, Hero nČKynH joui HemTO Sehapa h caMOBOA>aua, a Ha- poAy KaxKO HeMa mhoto Bojcne, OHAa> ce H3 BnAHHa no- AHrae HeKOAHKO CTOTHHa TypaKa, h notjy Ha itera; a KaA Aoljy Ha nocAeAtt-n KOHaK, na he Kao cyTpa yAapHTH, oha3 oh cnynH CBe CBoje MOMKe, na hm pene: „Bpaho! Mh Typxe obac hč MonceMO nena™, jep je h>hx MHoro BHrne Hero Hac; Beh xajAeMO, y HMe Bora, Aa mh yAapHMO Hohac Ha HdHX, na ano hx KaKO 3SyHHMO h pa36njeMO, AoSpo; aKO AH HM HČ MOrHeMO HHUITa yHHHHTH, a MH heMO Hoh Ha rAaBy, na y nAaHHHy!“ H TaAa, noAHrHyBuiH CBe CBoje MOMKe, othac, Te ce nČAaKO npHByKy h yijy ycpeA TypaKa, na yjeAaMnyT cbh oSope Baipy H3 nyuiaKa, h CTaHy bhk3th TypCKH: „BčxKo!“ Typun ce oa ny- HitaBe h oa BHKe OHano H3a CHa CMeTy, a koh.h hm ce H30TKHAajy, na yAape npeno Aoropa h npeno h>hx, h Tano Typun noSerHy, Kojn neuinpe, Kojn Soc, ko j h roAorAaB, a caB Aorop ocTaBe CpSnMa. H oa TaAa BeA>Ko ocTaHe koa TypaKa y CBeMy ohomc Kpajy CTpauiHH HČnpHjaTeA.. ByK GreiJiaHOBHh Kapamih. HanoMeHa: npaBHTČA.CTByjymHH Cčh3t = ynpaBHa CKyn- LHTHH3. 51. Petar Zrinski i Fran Krsto Frankopan na stratištu. (Bečko Novo Mesto, 30. aprila 1671.) — — — Na trgu i okolo njega svuda muk. Povetarce ispod sunca tihano je lovorilo i nanosilo miomiris proletnoga cveca i mlade trave s okolnih livada. Sunce je vec osvetlilo polo- vicu stratišta; krvnik je mirno odmotao svoj mač, koji sevnu, 55 dug i širok. Ljudi pogledaju sat na tornju, vrata od oružnice i onaj mač — pak svi pogledi panu na onaj shod na pročelju oružnice, na prvom spratu. Na shod su izašli gradski sudac, njegovi prlsednici i beležnik kaznenoga suda Hanugel. Na be- demu sve se pripelo jedno na drugo. Još jedan hip, i škripnu teška vrata od oružnice, trgne se mlado i staro, sve pridigne glavu, bruj poleti zrakom, pa opet grobni muk . . . Vrata su se otvorila, na trg su stupila dva seda kapucina, pognute glave, svaki nosi malo propelo; za njima ide kapetan von Ehr, pak deset kopljanika, onda opet dva kapucina, jedan levo, drugi desno Petru Zrinskomu, koji lagano stupa s propelom u rukama. Sunce mu kruni otkrivenu glavu, onu valovitu crnu kosu, na modroj dolami bllstaju se krupne toke. Korak iza njega ide sluga Tardič, pa opet deset kopljanika. Na kapetanovu zapoved svi stanu pred oružnicom, netom su izašli iz nje. Beležnik kaznenoga suda pročita osudu sa shoda jakim glasom, pak javi, da je stiglo pomilovanje od premilostivoga cesara i kralja Leopolda L, da se osudenlku ne če odseči dčsnica. Petar pomisli na Frana, zahvalno pogleda put neba. Gradski sudac slomi sada jedan štapic i baci ga sa shoda na trg. Na kapetanovu zapoved krenu prema stratištu. Sve su oči uprte u Zrinskoga, svi se čude njegovu spo- kojnom licu, koje proseva neizmernom dobrotom i milotom, onako bledo, onako sveto, jer njegova bledoča zanosi na onu velikih mučenika. Iz dubokih očiju proviruje mu neka svetla nadzemna snaga, jer dok idu lagano trgom, on ne vidi nego malo propelo, on ne čuje reči svojega ispovednlka, koji ga teši, da če domala stupiti medu blažene na drugom svetu. Več su kod stratišta. Zrinski pogleda krvnika i njegov mač, pritisne srce rukom i izusti tužno: — Časni i dobri moj oče, molite se Bogu za moju otadžbinu. Oh, da znate kako je pogažena! Molite se za nju! — Ja se za sve patnike! . . . uduši se starcu reč od velikog tronuča. — Molite se Bogu za moju Ženu, za moju decu! — Molit ču se . . . — Zajeca tiho ispovednik. 56 — Molite se za moju dušu! — uzdahne Petar, pa uzade stalnim korakom na stratište, a odmah za njim ispovednik i sluga. Krvnik stoji nepomično, drži mač na golom ramenu. Zrinski svrne očima po trgu, pogleda poverenlke, i reče svojemu ispovedniku: — Više se ovi siromaši boje moje strašne smrti nego li ja. — Oprostite svima . . . — Opraštam ... — drhtne Zrinski, preda propelo ispo¬ vedniku, svuče dolamu, dobaci je slugi, izvadi iz džepa svilen rubac prekrasno izvezen zlatom, ogleda ga, poljubi ga, pa uzdahne s najvecom boli: — Oh, Katarina moja! . . . Na kapucTnskom tornju odbije devet sati. Zrinski klekne, pogleda sunce, poljubi onaj svileni rubac, dade ga slugi i umoli: — Jure, sveži mi ovim rupcem oči. S Bogom, dobri moj Jure. Taj rubac dala mi je moja Katarina na Petrovo pred tri godine. Njezine su ga ruke tako lepo . . . — Dobri moj kneže! . . . zaplače sluga. — Pridigni mi kosu sa zatiljka na teme i dobro je sveži. Sastaneš li se gde s mojom Katarinom, s mojom decom — daj im taj rubac. Jure, ne reci im, koliko sam trpio . . . Sastat češ se možda s mojim sinom . . . Tvrdo sveži . . . Njega možda ne ce pogubiti . . . Sluga sakuplja valovitu emu kosu, u kojoj nisu več retke srebrne niti, i prfdiže je na teme, a njegove se suze toče na nju i na onaj jaki i lepi vrat. . . Kad zaveže oči i kosu istim rupcem, odmakne se od gospodara i pokrije lice rukama. Zrinski se sad prekriži, sklopi ruke, prigne glavu i glasno izusti: — Bože, primi dušu moju! Svud grobni muk. Brdom struji proletni miomiris, s vedra neba sije sunce na onu pognutu glavu i celiva onaj otkriveni vrat . . . Srca ne kucaju: krvnik podigne svoj veliki mač, silno zamahne, mač sevne, zazuji i zahvati Zrinskoga niže zatiljka po jakoj kosti. Petar pane na kolena, a krvnik, sav smeten, naglo zamahne, ali i po drugi put udari krivo, zaseče tek do pola vrata. Zrinski se sruši na prša, protegne se, krv poprska črno sukno, zapuši se na suncu, mrzli trnci prolete one ljude naokolo, mnogi proklinju krvnika, koji tako muči krštenu dušu. Zrinski se trza 57 na onom suknu, pridiže se, glava mu visi, njiše se na sve Strane, krv šiklja iz grozne rane, kosa mu se razvezala, i ona visi, okrva¬ vljena vuče se po suknu, a krvnik, sav izvan sebe, besan, hvata kosu, lovi glavu, da je odreže. Ljudi se zgražaju, neki urliču, mnogi beže s bedema. Krvnik napokon odreže, otpili krvavu glavu, pa odskoči, nasloni se na kladu, zadrhta, grčevito se zguri, prezavo prevrati očima. Sad pohiti k stratištu ono deset okrin- kanih ljudi, svi rastegnu črno sukno, veliko poput največe po¬ njave, omotaju i truplo i glavu, sve ostave onde i povrate se na svoje mesto. Sluga Juraj, prestravljen, zakloni se u kapucinsku crkvu. Ne prode ni četvrt sata, vrata oružnice opet zaškripnu i zacvile. Na trg dovedu kneza Frana sve onako kao i Petra. Malo pred podne sahraniše Zrinskoga i Frankopana u isti grob. Na humak položiše ploču, koja je več više dana bila gotova . . . Na njoj je isklesan krvnički mač, a nad njim dve mrtvačke glave. Latinski natpis kaže, da u grobu počivaju knez Petar Zrinski, ban hrvatski, i markiz Fran Frankopan, zadnji od SVOga roda. Evgenij Kumičic. Tko svoju zemlju ljubi, I tko ne če biti rob, Tomu krvnik glavu rubi, Taj u hladan pada grob. Avgust Harambašic. 52. Mučenici. Stariča nas uči knjiga mudra, Mučenici da su vijek prvaci Bolujučeg čovječanskog roda: Oni svojim mukama ga jače, Oni svojom vldaju ga krvlju. Vladislav Vežic. 53. rocnocBeTCKO nojbe. Ha rocnocBeTCKOM nojby 3aceo je Otoh npecra KopyuiKe nČKpajHHe. ycToM i ieHDe KopyuiKHX BojBO^a Bpiun^o ce obško: Ztea caTa oa Ue^OBpa noA ropoM KpH crajao je KaMeH, na KojeM je ce^eo npnnpocT KMeT. JeAHOM pyKOM Ap*ame 6 hK a, a ApyroM mapeHy Ko6H^y. HeAa^eKO oa n>era, OKpy>KeH n^eMii- 4 58 hmvia h BHTe30BHMa, CTajao je y chbom xanyTy h km6tckhm unne- JiaMa BOjBOAa C nČKpajHHCKOM 3aCTaBOM. KaA 6h ce BojBO.ua cTao npHbjmiKaBaTH KMeTy, yniiTao 6h OBaj : „Tko ce TaMo npH6jiibKaBa?“ HaTO OArČBope cbh: „To je KHe3.“ Kmct nHTa Aajbe: „Xohe jih 6hth npaBeAaH cyAau h nyBap npaBe Bepe?“ JbyAH o^roBope: „JecT, h yBeK he 6hth!“ „ Ko j hm npaBOM," nHTa kmct, „MO)Ke oh MeHe CKHHyTH ca OBora npecTOJba?" „JX o6ht kem me3AeceT cpeSprnana, mapeHora 6nKa, Ko6HJiy, oaSjio, noje HMa KHe3 ca,a,a Ha ce6n, h TBoja he Kyha 6hth onpo- mTeHa nope3a.“ Kmct JiaraHO yAapn KHe3a no JiHH,y, Te ra onoMene Aa 6y^e npaBeAaH cyAau; h, cnmaB c KaMeHa, oAateHe AapOBaHe My jkh- BOTHme. KHe3 CTynn Ha KaMeH, H3Byne Man, 3aMaxHe mHMe Ha CBe neTHpn CTpaHe h 3aBepn ce, Aa he 6hth cbhmb cyAan, no Ayae TypCKe Baporna totobo Ha caMoj rpaHHUH CpdHje; 6 ho caM H3MaKao Ha KOft.y 3a 4 * 60 je^HO no caTa ncnpeA KapaBaHa. CyHpe je ncerjio; o# nphAHKe na jeAHy MHjby oa Bapouin, ja yrJieAax jeAHy infipoKy 6eny Kyjiy rAe ce y3AHAce ycpeA paBHnne, 6jiftcTajyhH ce nao napocKH MpaMop; CTa3a Me je k moj BOAHJia; ja joj npnijeM čjihjkc, h A aBuin jeAHOM TypCKOM AeTeTy bito je n m ji o ca mhom, Mora KOffca Aa ra npnApJKH, ceAOX y x;iaA oa Kyjie Aa Majio orao- MHHeM : Ten bito caM ceo, naA, noAHraBmn ohh Ha cnoMČHHK y nnjeM caMx;iaAy 6 ho, bhacx Aa cy meroBH 3 haobh HanHmeHH oa npaBHJiHHX CAojeBa jbyAČKHx Jiy6aita. Te Jiy6ame n Ta HOBenja ahua, ory- jbeHa n nočejiejia oa KHine n cyHu;a, 66;ienjbeHa c Majio MajiTepa, 66pa30Bajia cy nČTnyHO CAŽBOJiyK, Kojn Me je 3aKJiamao oa cym;a; Ha HČKHMa je jorn ČHJia 3a6crajia Koca h jienpmajia ce Ha Beipy nao jiHLuaj hah MaxoBHHa; jan n cbok noBeTapan, Aysao je c nAaHHHa, h npoAHpyhH y MHoroSpojHe mynjbHHe raaBa, jiHn,a h J iy6ama, H3a3fiBao je y mHMa AcajiocraBHO h TyjKHO 3B0xcAaH>e. Hhkot Hnje 6 hjio Ty Aa mh oSjacHH Taj AHBjbanKH cnoMeHHK; AeTe noje je AP*ajio 3a y3Ay Asa Koma, Hrpajio ce chthhm OT nan,HMa Jiy6ama ihto cy ce pacnaAajie y npax ncnoA KyAe; ja caM 6 ho Tano nocycTao oa yMopa, BpyhnHe h ApeMenm, Aa caM 3acnao h3ca6hhbu]h r;iaBy Ha Taj 3 ha oa OAceneHHX rjiaBa. KaA caM ce npo6yAHO, ja BHAex oko ce6e KapaBaH h BHine TypcKHX KoaaHHKa, ko j h cy aoihah n3 Hnuia Aa Me AonpaTe y Bapoui; ohh mh penouie Aa cy to rjiaBe ohhx Cp6a, Koje je nama no- y6njao y nocjieAmeM cpncKOM ycTaHKy. OBa paBHHi;a 6njia je nonpHiHTe cmpth thx xpa6pnx ycraHHKa, a OBaj cnoMeHHK K>HxoBa rpo6HHH;a. Ja no3ApaBHX okom h cpn,eM octStkc thx jyHaHKHX jbyAH, nnje cy OAceneHe rnaBe nocraAe KaMeH TeMČJbait He33BH- chocth HbHXOBe OTay6HHe. Cpčnja, y Kojy heMO Aa crynHMO, caAa je cAočoAHa, h necMa cjio6oAe h cAaBe oAjeKHBaAa je y Kyjm Cp6a, Kojn cy yMpjm 3a CBojy 3eMJby. ycKopo he h caM Hhih 6hth h>hxob: Hena canyBajy OBaj cnoMeHHK ! Oh he HavHHTH mHX0By Aeuy mTa BpeAH He33BHCHOCT jeAHor HapoAa, noKa3yjyhn hm no Kojy cy je n,eHy h>hxobh opeBH 0TKynHAH. AjkJjoiiu «e JlaMapTHH. 57. Črni dani našega naroda u velikom svetskom ratu. ( 1914 .— 1918 .) Vidovdanski atentat je poslužio Centralnim Silama za povod ratu. Prve granate padaju na Beograd, na žižu Jugoslovenstva i to je prvi jugoslovenski dokaz ovoga rata: ono nekoliko pobi- 61 jenih žena i dece u samoj varoši i ono nekoliko žrtava kod Savskog Mosta. Prestolonaslednik Aleksandar 4. avgusta (1914.), u Kragujevcu izdaje ovu jugoslavensku naredbu vojsci: „Junači! Največi i zakleti neprijatelj naše države i našega naroda iznenada i bez lkakvog razloga nasrnuo je besomučno na našu čast i na naš život. Austrija, taj nenasiti naš severni sused, ved je nagomilala vojsku i učinila više pokušaja, da prede našu severnu granicu, i da porobi našu divnu Otadžbinu. Njoj kao da je bilo malo što smo mi morali godinama da slušamo jauke miliona naše brace, koji su do nas dopirali iz Bosne i Hercegovine, iz Banata i Bačke, iz Hrvatske, Slavonije, Srema i sa našeg mora kršne Dalmacije. Sada je zatražila najviše, traži našu glavu, našu nezavisnost i čast Srbije. Junačil Posle sjajnoga uspeha našega oružja 1912. i 1913. godine i državnih tekovina, koje nam je priznala cela Evropa zaključenim mirom u Bukareštu, Ja sam najiskrenije želeo da se Srbija i moji dragi ratnici u miru odmore i okrepe od silnih ratnih napora užlvajuči u tekovinama svojih pobeda. I zato je bila Srbija gotova da se na miran način objasni i sporazume s Austro-Ugarskom o svima spornim pltanjima. Ali se na žalost odmah uvidelo da Austrija ne ide na to da s nama pregovara, čak i da smo ispunili sve njene zahteve. Ona je bila rešena da nas napadne, da nas ponizi i da nas ubije. Zato su ti sramni zahtevi Austrije morali dobiti dostojan odgovor. Ja sam ih sa prezrenjem odbio, uveren da čete svi vi tu sramotu, koja je unala pasti na nas, baciti u lice onome, koji je pokušao da njome umrlja sjaj i slavu vašega oružja. Stoga sam vas pozvao u ovo radno doba, da pod vašim pobedonosnim zastavama, i ako još umorni od skorašnjih naših pobeda, stanete opet na branik Otadžbine. Saopštenje, koje vam sada činim, jeste objava rata Srbiji. Na oružje, moji dični sokolovi! U boj za slobodu i neza¬ visnost Srpskoga Naroda i Jugoslovenstva." Srbija, izazvana mnogo pre no što je mislila, krvlju svoje najbolje dece, piše, posle balkanskih ratova i drugu stranu ve- likog dela, koje če se, kad se jednom završi, zvati Jugoslavija. Jednovremeno, po svoj Jugoslaviji pod Austro-Ugarskom, na- staje: ubijanje, vešanje, veleizdajnički procesi, progoni . . . Masa ih je po Bosni i Hercegovini, po Banatu, Bačkoj, Dalmaciji, Hrvatskoj i Slovenačkoj, povešano, bačeno u tamnicu i progonjeno. Odmah u početku rata stadoše austro-ugarske 62 vlasti zatvarati sve naše prve i najvidenije ljude. Madžari oteraše naše Seljake iz vlastitih njihovih kuca i naseliše madžarske poro- dice te im pokloniše sve zemlje i kude. Vlada vešanja, pregona, otmica i zaplena produžuje se. Jugosloven je kriv vec samim tim što je Jugosloven. Narodna osecanja krste se rečju vele¬ izdaje" a to vodi na vešala i u tamnicu. Kod izvesnih austro- ugarskih zarobljenlka nadene su fotografije, koje prikazuju vešanja Hercegovaca iz Gackog i okoline izvršena u Avtovcu u martu, aprilu i maju 1916. Jedan podnarednik bolničarski u Avtovcu imao je mnogo fotografija, koje prikazuju sprevode na g-ubilište, vešala i leševe. Trebinjski ratni sud, u prvoj polovini iste godine, osadio je na smrt, bez lkakovih dokaza da su oni pomagali crnogorskoj vojsci, oko 400 Hercegovaca. Umiruci, kidajuci se od bola, okamenjena srca, i kad su umirali, i kad su škrgutali zubima, i kad su nauznako viseli na vešalima, i kad su trunuli u zarobljeničkim logorima, i kad su goli i bosi izbacivani na ciču zimu, i kad su im palili kucna slemena, — oni su znali zašto i za koga ginu, umiru, trpe bol i patnju. Ceo naš Devetnaesti Vek pun ustanaka, pobuna i ratova, stvorio je našega čoveka čovekom, razvio mu najviše i najsvetije osecanje, osecanje slobode, i, kad su došli teški dani robovanja i ugnjetavanja slobode, on je uradio samo ono što je morao da uradi: digao se za slobodu. (1918.) Jedna vojska prekaljenih vitezova iz bajki, puna oznaka iz ranijih krvavih dana, umorna ali još ne ubijena; jedna vojska „jaka kao smrt", tvrda kao granit, — baca se na neprijatelja, krha se i lomi po svetim poljima i krvavim urvinama macedonskim, ponovo krvlju stvara jednu veliku junačku pesmu i, kao očarana, prelece od Bitolja do Beljaka, vezujuci se sa srpskim zaroblje- nlcima, koji hitaju iz zarobljeničkih logora, i jugoslavenskim voj- nlcima 'i komitama, koji napuštaju front pa slaze iz planina, noseči u svojim starim svetim zastavama, prerešetanim u strašnim okrša- jima, nova sunca, nove slobode i nove nade. Branko Lazarevič. 58. Svetao primer. Bilo je to slavne 1815. godine . . . Obesni Čaja paša po naredbi vezlra Sulejmana Skopljaka, pljačkaše plodna i bogata šumadijska sela. Ne naišavši ni na kakav jači otpor na putu, 63 stigne on u Cačak. Miloš se reši da ga napadne s Ljubičskog Brda, na kome se beše ušančio. Započe se ljuti i strahoviti boj. Turska je vojska i mnogo- brojnija i bolje naoružana i odevena nego srpska. Turci imadahu dosta i topova i konjanika. Topot od konja njihovih konjanika, koji jarahu na krasnim arapskim konjima po ravnici oko Čačka, zadavao je neopisani strah. Pa ipak se Srbi držahu junački sve dok im ne poče nestajati džebane. Turci jurišahu sve više i više i najzad zauzeše prvi šanac, koji bejaše na podnožju Ljubičskog Brda. Kada se staše prfmicati drugom šancu, Srbi počeše uzmi- cati. I hrabri Tanasko Rajič pade opominjuči Srbe da ne klonu i da ne puste topove, koje su s teškom mukom stekli. Ali ga več niko ne slušaše. Strah beše ovladao svima. Pa T sam Miloš beše pokoleban. Nije znao šta da radi, kako da stane na put torne neredu. U taj mah pojavi se jedna junačna žena s pogledom punim bola i očajanja. — Kuda čete, nesretnici? vikaše ona beguncima, kojima beše zaslepio razum. Komu ostavljate srpsku nejač i siročad? Zar se tako brani otadžbina? Zašto ne pripašete prežine i ne uzmete preslice u ruke ? Pustite barem nas žene da zadenemo kubure i da s Tur cima megdan delimo! . . . Ta pojava beše strašna i veličanstvena. Ova žena izgledaše kao neka božanska prilika, kao ančteo spasitelj, koji je došao da povrati Izgubljenu hrabrost preplašenim Srbima. Uz to i glas doboša, u koji udaraše sam arhimandrit Vujanski Melentije, vo¬ deči jednu gomilicu Seljaka sa sobom. Tako povrati iznemoglu snagu i odagna strah u srpske vojske, da smesta prestaše be¬ žati i bez ikakva pogovora odlučiše ili tu svi izginuti ili Turke pobediti. Svakom na mah posta jasno, da nema zašta više živeti i svaki s novom snagom jurnu napred. Urnebesni uzvici počeše se razlegati. Na licu svakog junaka rnogaše se čitati takva odlučnost, da se na život nikako i ne pomišljaše! „SIoboda ili smrt" — tako se sad zaori sa sviju strana. Taj trenutak odluči sudbinu oružja. Turci se uzbezeknuše. Počeše izmicati a Srbi za njima — ko brže! Muka je bilo dok povratiše izgubljene šančeve, a posle je sve lakše islo. Na Moravi pogibe i sam zapovednik turski Čaja paša, a siitradan več je bio i Čačak u Miloševim rukama. 64 A znate li koja je bila ta junačka žena, koja se javi u tom srednom času, te reši ne samo sudbinu srpskog oružja toga dana, nego i sudbinu cele zemlje, jer je od toga boja zavisio i uspeh celog iistanka srpskog? — To beše junačka kneginja Ljubica, žena kneza Miloša. Svetao primer! Mih. M. Stanojevič. 59. Osloboclena Jugoslavija. I krvlju smo morali natopiti Drinu i Soču, Vardar i Piavu, prepatiti muke Raspetoga, da jednoga dana zaori krik: oslo- bodeni smo! Vekovima su nas tlačili, vekovima su ispijali krv našu, na naša jaka pleča survaše breme bezakonja, sve u opakoj nadi, da če nas uništiti. A mi smo trpeli, snosili i verovali. Verovali smo u pravdu i ta nam je vera davala snage. I pravda je došla. Stoletni dušmani leže uništeni; nad nasiljem i bezakonjem slavu slave poništeni i uvredeni, u kolo se hvata Srbin, Hrvat i Slo- venac, da gromkim glasom zapevaju himnu svoga davnoga pesnika:* „0 lijepa, o draga, o slatka slobodo, Dar, u kom’ sva blaga višnji nam Bog je do.** Sva srebra, sva zlata, svi ljudski životi Ne mogu bit plata tvoj čistoj Ijepoti." „GIasnik“. 60. Naša zemlja. Zemljo naša, zemljo mila, Slavna majko roda slavna, Ti kolijevko starodavna, Gdje se rada hrabra sila, Od vijekova koja svede Krstu brani svete mede. Gizdava si, ponosita, Zatočnika svojih dikom, A na užas protivnikom Kao groblje glasovita. Do dva svijeta, što se kolju, Mejdan dijele na tvom polju! Po ravnicah i po gora’, Preko šuma zelenica Izmed rijeka srebrnica, Pa od mora sve do mora Ti se stereš divnim sagom, Ti se kitiš svakim blagom! Žarkim suncem, modrim zrakom Smije ti se otac s neba, Imaš vina, imaš hljeba Imaš svega srcu svakom, Kom si mila ti u svemu, Te sve tvoje prija njemu! * Ivan Gundulič (1588.—1638.); ** do = dao. 65 Obiluješ svakim miljem, Milim zvukom gusložica, Milom krvi ljepotica. Cvateš smiljem i koviljem, I na uzor s pjesama se Divnih oriš ii sve glase! Oj sve tvoje krasno Ii je 1 premilo svakom sinu, , Koj’ ne ljubi majku Inu Koj’ pastorkom tebi nije, Vec uz hranu tvojim kruhom I tvojijem diše duhom! Zato sinci zemlje ove, Pričnimo k njojzi bolje! To je naše sveto polje, Na koje nas život zove, Da radimo da tvorimo, Da se na njem proslavimo! Stojmo čvrsto na tlu torne, Stojmo svi u jednom kolu, Svoju zemlju makar golu Sačuvajmo rodu svome, Na njoj život da mu pravi, Tudi korov ne zadavi! Prah pod našim koracima, Prah nam slavnih preda to je, Prah Zrinskoga i Hrvoje I mnogijeh sličnih njima, Bud’mo i mi vrijedni dosti U njem shranit svoje kosti. Petar Preradovič. Napomena: protivnikom mesto protivnicima; d 6 d v a svijeta, to jest katolički i pravoslavni; po ravnicah i po gčrah mesto po ravnicama i po gorama; od mora... do mora, misli se od mora Jadranskoga do Črnoga; kom mesto komu. 61. OcTajTe OBflje! OdajTe OB/ije! . . . CyHue Tyl]er ne6a H e he Bac rpnjaT’ ko ihto obo rpnje; TpKH cy TaMO 3 a;iorajH xjbe6a, Buje CBora HeMa h r/tje čpaTa HHje. O a CBoje Majne, tko he Hahn 6o;by?l A Majna Bama 3eMJba BaM je OBa; BapuTe norjiej, no npiny h nojby, CByAa cy rpoč^a BainHX npa^je/i,oBa. 3a OBy 3eMJby ohh 6jexy /i,hbh, y3opn cBnjerjiH ihto je čpamiT’ 3Hauie. y OBOj 3eMJbH OCTaHHTe H BH, H 3a iby AajTe Bpe.ro npBH Bauie! 66 Ko nycTa rpaHa, KaA jeceiba Kpnjia TprHy joj Jinmhe h nČKOce jišaom, Be3 Bac 6 h MajKa AOMOBHHa 6njia, A Majna njiane 3a CBojnjeM neAOM. H e AajTe cy3H, Aa joj c OKa Jiera, BpaTHTe ce H>oj3H y Hapynja CBeTa; )K0BHTe 3ŠTO, A a MOJKCTe Mp HjeTH Ha fbčHOM nojby, iyije Bac cJiaBa cpeial OB^je Bac CBaKO no3Haje h bojih, A TaMO hhtko no3HaTH Bac hč he; BojbH cy CBOjH H KpmeBH TOJIH Ho uBjeraa nojba, KyA ce Tyl)HH Kpehe. OBAje BaM cbžtko SpaTCKH pyny CTeace, — y TyljeM CBHjeiy 3a Bac nejieH pBjeia; 3a OBe Kprne CBe Bac, cBe Bac Be»ce: HMe h je3HK, 6paTCTBo h KpB CBeTa. OdajTe OB^je ! . . . CyHii;e Ty^er He6a He he Bac rpnjaT’ ko ihto obo rpnje, — TpKH cy TaMO 3aJiorajn xjie6a, Dlje cBora HeMa h rAje čpaTa HHje. A.ieKca IUaHTHh. Svaka ptica svomu jatu leti. HacTpaflHH-xoya ft ABa tjana. Huijih l}aii.H H3 MejTeijia h h3 uiKOJie. TaKo ce cycpeTome jeAHOM MJiaA MycjiHMaH h jeAHO mjmao Cpnne, na ce cnope- HKarne. noSapajiH cBoje Kibnre Ha 3eMjby, Te ce yxBaTe y KOuiTau. Bhah hx HacTpaAHH-xoya, Te hx pacraBH. Joiu hx 3anHTa: „KaKBe cy BaM KibHrej uito Jieine Ty Ha 3eMJbH jeAHa nopeA Apyre?“ — Obo je Moja AHHaMa — OAroBopn npBH. — A obo je Moj KaTHXH3HC — OAroBopn Apyrn.' A HacTpaAHH-xopa hm pene: — He Ah>KHTe Te KH>Hre ca 3eMjbe; Hexa jiexkhhm AyxoM Kpnjene AMaHere mjene. 3waj JoBaH j OB aHOBHh. Hapo^He nocjioBHiie. BpaT je mho, noje Bepe 6 ho, ano SpaTCKH hhhh h nocTyna. Tko He ,ap>KH 6paTa 3a 6paTa, Taj he Tyi)HHa 3a rocnoAapa. CjioniHa Spaha HOBe ABčpe rpa^e, a Hec/iojKHa h crape pa3- rpa}]yjy. Cjiotom pacTy Ma^e creapH, a Hec./iora CBe noKBapn. 64. IlyTHHu,H ft ne«. KacHO yBene Hl]axy ABa nphjaTejba xpo3 ceAo pa3roBapa- jyhn ce Mehy coSom o CBojnM HČBOJbaMa. HajeAaMnyT H3a njiOTa 3aaaja Ha h>hx ncera, 3a h>hm Apyro, — h CKynn hx ce mhoto. JeAaH o a nyTHHiHXOBy HapaB AoSpo no3HajeM, h caMO hem hx rope pa3ApaiKHTH, Te he BHiiie Jiaja™.“ H 3aHCTa, HHcy othihah neTHaecT ao ABaAeceT Kopana, ncH ce noneme yTnmaBaTH na Haj3aA cScbhm npecTame Aaja™. 3aBHAA>HBAH, Ha mToroA norAeAajy, Ha CBe Aajy; a th hah CBojHM nyTeM, ohh he nonaja™ na h npecTara. MbSH A. KpH.TOB. Pitali psa: Zašto mnogo laješ? — Zato što nemam drugog zanata. J65r Opao h jificHua. 3Apy»e ce opao h ahchha, h Aa 6h npHjaTejbCTBO Scrano Tpajno, ohh ce AorČBope Aa jkhbc y cyceACTBy, Aa 6h y noTpeSH jeAaH ApyroM motah noMohm Ohh H3aSepy jeAaH xpacT, Ha n h j hm rpaHaMa opao ceSH hShhhh THe3AO, y KOMe CHece jaja h 69 H3Jie)Ke opnnhe. JlHcnna, oneT, HaraHHna je ce6n nenrauiTe npn KopeHy, y mynnmHH ČBora xpacia, h Ty okoth CBoje nhanrahe. JennoM nncnna, no o6HHajy, H3Ht)e y noB, a opao, HčMa- jyhn Tora naHa niTa na jene h raMe na HaxpaHH CBoje Mane, h BfinehH jiHCHBnhe noneSene, ene™ none, y3Me nx, h onnece y THe3A0. Mano nočne Tora Bpara ce .računa h cna3H y>KacaH npH30p; jom Bpyha KpB Tene H3 mesna, SenHH nHCHrahn nnamo KeBhy, a opao hm HOKTHMa nepe yipo6y h Kn>yHOM hm Bana ohh. Diena- jyhn Ha to ono3no, j|hchuh je 6nno Bpno TeuiKO y cpny. Ha je on Kora npyrora erpanana, a m on npnjaTejba h cycena CBora! HeMoryhn HHuiTa npyro, HHHHna je oho ihto pane cbh cna6n, Kan hm jara yHHH_e HenpaBny: npoKnHmana je h 3Bana He6o Ha 0CBeTy. nočne HenojiHKO naHa nacrapH y no/by nennH cy Meco, a opao yrpa6H on Tora jenaH KOMan, na KOMe ce 3anpahx joiu jkhbhx nynana h nponcnapana, — cbsk to MOJKe naxo noronHTH. nocHTcj 06paaoBHh 66. TiypaK h BpaSau. no nBopHiuTy hypaK mehe, Ba3na nyhKa h 6ne6ehe; TnaBOM BHje, umpH pen, Mhoih: Bonče, an’ caM nen! CBe ce nrapn, CBe ce Mepn, KftH^ypH ce, KononepH I Ann jenHO 3no ra jen«, HIto ra hhko, An’ 6am hhko H He rnenn; n C H npona3e An’ hč xajy; He he na ra Hh 3anajy! CaMO jenaH Bpa6an Knera Ca TapaSe none enem nopen hypna HanyBeHa, J\a My HaTpe non hoc 'peHal none non h>hm CKaKjnra™ na My none nBpKjraTH: „3anyn, erpHHe, nyBam, nšBaml „He H3nyBa, nera HeMarn! „JIemnH j’ coko Hero BpaHa, „JIenmH j’ nayH on hypaHa!“ 70 Tora Bpanpa, iiito ra jeAH . .. OneT nyhKa h 6jie6ehe, JI,HrHe r.naBy, na ce mehe; CBe ce innpH, CBe ce Mepn, KnH^pn ce, Kononepn; A.T da^aBa, Jep ra CBaKO HCMejaBa; A mra j’ peno BpaSau; hhjih, Beh cy n ncn HaynH./m, na caA Jia|y ca cbhx CTpaHa; »JlemiiH j’ nayH oa hypaHa.“ trnca JoBa 3Maj. 67. Lisica i rak. Izišao rak iz potoka da se malo sunča. Dode lisica, pa mu reče: — Hajde, rako, da se utrkujemo: ko ce pre stiči na čistmu iza one šumice. A rak če joj na to: — E, baš da vidimo, teta lijo. — Struži! Lisica opruži repinu i stane trčati, a rak joj se u torne trenutku čvrsto iihvati kleštima za rep. Sad nastade jedna luda utrka, ili, bolje reči, lisičje tfčanje, jer naš rak, koji se pokazao u ovom slučaju prepredeniji od lisice, visio je mirno o lisičinom repu, da to ova nije ni slutila. Lisica, naposletku, sva zaduvana, stiže na čistmu i od- mahnu repom, a rak se neopaženo otpusti sa repa i reče: — Zar ti tek sad? A ja se ovde baš načekao, s ve izgle- dajuči kada češ stiči! 68. Hobck h 3Mnja. 3a KyhoM HČKaKBa noBena, Kojn je HMao jeAHora CHHa, AeTe o a HeKOJiHKO roanHa, 6\uia. noA kaMeHOM y pynn 3Mnja, noja je nemo H3Jia3n^a Te ce npeA pynoM CBojoM cyHnajia. JeAaMnyT chh ČH ora noBeKa y3Me cČKnpy, xe 3Mnjn, noja ce 6nna. Kao yAOMa- hnjia h Hnje ce o a mera hh 66jajia, npeA pynoM OAcene pen; a 3Mnja ce pacpAH Te mera yjeAe h 3aAa My cmpt, na yTene y CBojy pyny n npecraHe BHiue h3ji33hth hš cymre. Pa3JbyTH ce hypaK 7iyAH, na jom BHffle mnpn rpyAn; none KpecTOM KJiHMaTaTH, Kpnji’Ma 6hth — 3anapaTn! A Bpabap ce cšmo CMnje, na My BeTin k’o h npnje: „JIenmn j’ coko Hero BpaHa, »Jlemim j’ nayH oa hypaHa!“ A Ham hypan mTa Aa paA«? CBe ce BehMa roponaA«; n’ oHAa OAe, Aa He raeAn 71 rioiHTO MOBeK CHHa CBora c HajBehoM jKajiocra bhihč Kyhe 3aKona, h nouiTO My BpeMe HKHBe y npHjaTeAjCTBy Kao h npe, AOAajyfcH, Aa ce oho Beh hč MO>Ke noBpaTHTH, ihto je yHHH>eHO. A 3MHja My OAroBopn , H3 pyne: „Mo>KeMO ce iiomhphth, am aok ja naeAaM Moj pen, a th TBora CHHa rpo6, AOTAe npaBora npHjaie*CTBa Mei]y HaMa 6 hth hč Mome." ByK Ct. Kapai;[ih. O 69. Uranak. Sunce granjiva i baca naokolo svoje sjajne trake, da pro- budi sve spavače na širokoj zemlji. Sunčani trak udario o gnezdo ševino. Seva leti u visinu i peva: — Liri, liri, lan. Bit če krasan dan! — Drugi sunčani trak prodr’o u kokošinjak. Kokoši su skočile s motke; traže po dvorištu zrnje i noše jaja. Petao lupnuo krl- lima i zapevao: Sve se iz sna budi: Na rad, na rad, ljudi 1 Tko zorom ustaje, Dve sreče poznaje! Piam je na zrenlku: Ljudi, kukurlku! Treči je sunčani trak pao u pčelinjak. Pčela je izmllela iz košnice i poletela na ružin grm. Zuji okolo cveča i nosi med u košnicu. Četvrti je sunčani trak šmignuo kroz rupicu na prozoru i pao na postelju lenčini Gaši, da ga trgne oda sna. Ali Gašo ne ustaje, nego se okreče na drugu stranu i hrče. Gašo spava, dok svi drugi rade. U sobu je ušla Gašina majka. Budi sina i viče mu: „Ustaj, Gašo! Tko dugo hrče, taj čorbe ne srče 1“ Iz Nazorove čitanke. 70. CyHqa ce. LIpecTaAa je 3HMa, JleA h BeTap kjict, CByA ce TpaBa npHMa M uiapeHH HBHjeT. noA y6aBOM ropoM y aoahhh TOj, BenepoM h 3opoM BpyjH CA3BA>a noj. 72 JbenuiH CBnhy nami, C He6a Sjeacn Mpan, Beh cyHuy hč 6paHH JX a pa3BHja 3paK. Bjrncra cyHue mhjio, Z^HBaH jih My c j a j! CBeTO CBoje kphjio fIpyjKa Ha Hani Kpaj. TaMy roHH nnjejiy Othm3 joj BJiacT; JIhctom khth jejiy H BHCOKH XpaCT. Ox, Kano ce Tjeuie CnpoTaHn can, Ha cyHuy ce CMnjeme, Tonn hm ce jaA. Eto je^an cjeA« y KpnaMa Bac .. . y Ty 3 H h 6 u]tw Harnao je cnac. Becejio ce CMHje Cynne n.eMy cja! 3rpHjeBa ra h rpnje Jby6aB 6oxoija. Y cjia6anKHX rpyAH’, TAje ra thiuth jaA, TaAa My ce 6yAH CnOKOjCTBO h Haj,. He npara ra BHiue BjeTap CTyAeH, KJieT, Cjio6oAHHje AHiue Mii jih j h My CBHjer. Beh H3MO)KAeH HHje, CHary AoSnja, — TBera cyHue rpnje — Jby6aB 66xy Cp6a hš KocoBy.) Tlocjie KocoBa, npHnajy, Aa je Ha IIIap-njiaHHHH jkhbco HČK aKaB haja. Oh ce poaho y cejiy TonojbaHe, y cpe3y ropcnoM, a 3Bao ce CHHaAHH. Kyhy je HMao Ha IIIapH, a y3a CBoje bčjihko ct3ao OBapa boaho je TpiiAeceT naca, nojn cy 6hjih BeoMa 3jih ajm naMeTHH h nocjiyuiHH. Jcahom je noA IHapoM npojia3HO TypcKH nap. ncn ra HanaAHy h CTaHy jiajam Hyje to haja Ch- h3Ahh na CTpna hž nyT h caMO uito oniTpo noKapa jČAHora nca 73 a ocTajiH pa3yMeme to na ce cthpjbhbo yKJiOHnme. CHHapHH npnije papy h noKJioHn My ce po 3eMJbe. A pap pene: „Mope, haja, th HMarn /byTe nce, yMano He ypaBHine MeHe, cy,rraHa n TBora papa . . Chh3phh My nojby6n CKyT h oproBOpn: „Onpo- cth, CBeTJin pape! FIch nao ncn. He 3Hajy ohh hh 3a papa, hhth 3a nora ppyrora. Ohh Bpine CBojy pyxera hč TpajKH HHiuTa ppyro, Hero pa ihto npe nČTypHH CBe Cp6e Ha KocoBy. H ano je 6 ho noTypnČH>aK, CnHaH- narna je 3Hao pa je Cp6HH, h OBa papcna Hapep6a 6euie My Bpno TeuiKa. lla oneT Hnje CMeo He cnyinaTH papa, Hero nomaibe Tenane Ha CBe CTpaHe, Te cTaHy bhk3th : „TypnH ce, 6pe pajo, a ko He he, Taj Beh cyTpa pa HHje BHiue Ha naniHHoj h papcKoj 3eMjbH.“ Hapop ce y n Ji 3 inH h CTaHe TypnnTH no CBeMy KocoBy, a HapoiHTO ce MHoro rioTypHH y cpe3y ropcKOM 6nH3y npH3peHa. OTypa TaMo h paHac Hira Bpno mhoto TypaKa, ann HHjepaH hč 3Ha TypcKor je3HKa, Beh cbh roBope cpncKH. CHHaH-nama Tapa 66opH iTyuiaHOBy ppKBy „Cb. ApaHl)eo“ k op H>eHor KaMeita nopnrHe paMHjy, noja h paHac joui noerojH 5 74 y npH3peHy. Joui npHnČBeAajy A a je AOUHHje cacBHM 3a6opaBHO Aa je cpncKe KpBH, na je 6 ho bžjihkh AyuiMaHHH h KpBonnja. KaA je yMpo, Typu,H ra caxpaHe nonpaj meroBe paivrnje, na Ty noAHniy h Jieny qecMy. Ajih KaA jeAHOM HaAOlje BncTpnpa, OHa pacKona CnHaH-naninH rpo6 h OAHece My Tejio y HeK3KBy pyny, tac cy JbyAH npocnnajin nČMnje h Apyry JbyACKy h ctomhy HenHCTohy. Typu,n ra Hohy iisBa^e OAaHAe n oneT caxpaHe; aan y HapoAy ocTaHe npnna n BepoBame: Aa ra je Bor MpTBor Ka3Hno, uito je OKajbao CBojy npaAeAOBCKy Bepy, Te je Mopao Heno BpeMe OAJieacaTH OHAe, rAe Hecrara jbyAH hh CBoje nce He 3aKonaBajy. C. M. MmiocaBjbeBHh. 72. J\en h yHyn. ys’o AŠAa CBor ymyKa, MeTH’o ra Ha KpH.no, ria y3 rycjie neBao My, uito je HerAa 6 hao. neBao My cpncKy CAaBy, H cpncKe jyHaKe, neBao My jbyTe 6 htkc, Myne CBanojaKe. .UZah oko 3a6.nftcTa.no, na cy3y npojurna, H yHyKy CBOMe pene, ZI,a rycjie u,eAHBa. * /J,e r re rycjie nojby 6 H.no n’ OHAa nHTa jkhbo; „Je jih, AČAa, 3auiT0 caM ja Te rycjie u,eAHBo ?“ „Th hč cxBaTain, Cpnne Majio, Mh CTapHjH 3H3M0! KaA AopacTem, kha pa3MHCJiHiu, Kauifte th ce caMo!“ Hma JoBa 3Maj. Penn: Kani h e = ihx xoahth HanpeA- TjiaBa pene: „Tn hč mokcih Hhn HanpeA, jep y Te6e HeMa 6nnjy hh yniHjy.“ Pen ,he hhto : „A 3aTO je y MeHe CHara, KojoM Te j,n>KeM, Te axo ce OMOTaM oko ApeeTa, th ce h e hem hh MahH c MecTa.“ P/iaBa pene : „Pa3HtjHMO ce AaKJiel* Pen ce ČTprHe oa rjiaBe h OTny3H HanpeA. Hctom uito ce oa- Mane oa r;iaBe, Habaca Ha jaMy h CBajin ce y tby. JlaB Tojidoj. ^f"Psi kod požara. (Dogačtaj iz života.) Mnogo puta se dogada, da u gradovima za požara ostanu deca u kučama i ne mogu se izbaviti zbog toga, što se od straha sakriju i šute, te se ne vide od dima. Radi toga su u Londonu izvežbali pse. Ove pse drže požarnici, i kad se zapali kuča, onda spreme pse da traže i iznose decu. Jedan takav pas spasao je u Londonu dvanaestero dece. Njega su zvali Bob. Jedamput se zapali kuča i kad su prispeli požarnici, dotrči k njima žena, koja je plakala i reče: »Ostala mi je u kuči dvo- godišnja devojčica". Požarnici pošalju Boba. Bob ustrči uz ba- samake i izgubi se u dimu. Malo zatim istrči iz kuče, a u zu- bima je nosio devojčicu, koju je čvrsto držao za košuljicu. Mati je pala pokraj kčeri i plakala od radosti, što joj je ostala živa. Požarnici su milovali psa i pregledavali ga, da se nije opržio, no Bob se trže i opet u kuču. Požarnici pomisliše, da nije još ko živ u kuči i pustiše ga. Pas utrči u kuču i brzo istrči noseči nešto u zubima. Sav svet prsne u smeh videči, gde pas nosi — veliku lutku. Lav Tolstoj. 80. MajMyH. JeAan HOBeK • nolje y myMy, ycene Apno, noAHrae jeAaH Kpaj ApeeTa Ha nait, omcopanH ra h nonHe ra nfuiHTH. 3aTHM 3a6Hje kjihh y pacnHA>eHO MecTO h HacraBH nitJiHTM. Obško je nHAHO h noMHitao kjihh CBe Ay6jbe. To je CBe npoMaTpao MajMyH, kojh je ceAHO Ha ApBeTy. KaA je hobck jierao Aa ce oamoph, MajMyH onKopanH apbo h XTeAe, Aa to hcto paAH. Oh H3BaAH kahh,_ Apso ce CKAonH h npflnenH My pen. MajMyH ce CTaAe ač- para h Tp3aTH penoM. Robck ce npo6yAH, H3MJiaTH MajMyHa h CB ente ra Ha KOHonau,. JlaB Toacioj. 79 81. TbypijeB-,nart. T^pljeB pžHaK — xajpynKH cacTaHaK! riojbaHe, Koje cy HepaBHO 6hto 3acrpTe SeTOM noKpHBaneM op CHera Kao MpTBan- khm nČKpoBOM, noKpuTO Majna npHpopa 3čtohhm noH>aBpeM PBeTHHX JiHBaAa. FajeBH h uiyMe y3JificTajiH, BohitapH 6jificTajy y pbčthom npojieTHOM ypecy. Phnpe neBannpe oneT neBajy mhto necMe CBoje y poMahHM py6paBaMa. MfipHCHH uBCTan ijyp}]Hp peeia no MeijaMa h nrapn cboj' cji3tkh bok> no JiHBapaMa h ra- jeBHMa ncnop rpMJba h niHKapja. rinete 3yje, tkub^r ce TO>Ke, Teopn h jarfbHhn TpHKajy no naniHHpHMa, ljypljeBCKO 6,/iaro cy- Hampe 6jiaro rpeje. Y3pyx je hhct Kao pen j e oko, Kap ce 3aKpecn y HeBHHoj papoc™ npn mhto j nrpn. nčneiappe thxo h 6jiaro ftnrne pbčthhm rpaHaMa CTa6a^a, Kao Kap jby6a3Ha MajKa anine y Hapynajy mhto nepo, pa ra yvby*a y cjiaran caHaK. MnpHCHe rjBHBe l]ypljeBCKe pacTy. BpT je 3acejaH, craHapnpa 6epe TpaBy CBaKojaKy 3a KpaBe My3ape; 6a6e TpaBapnpe 6epy 6n^>e h TpaBe 3a CBaKojaKe TOKOBe ^>ypcKe h MapBeHe. T^p^eBCKe 6nare KHine HaTanajy h on.rol)yjy K>HBe h BpTOBe. Hočam ce papyjy h c oSnjiHe name 3a CBojy MapBy h c Marora ropnuntera po6a, y Koje ce noHHibe Bece^n nacrapCKH jkhbot f nojby. .ZleBOjKe B«jy BeHpe nojbCKora pBeha, y Koje yn;iehy mhjih l)ypljHp. Ope ce no nojbHMa h ^yroBHMa, no JiHBapaMa h BpTOBHMa, no rSjeBHMa h py6paBaMa Beceaie necMe MJiapeJKH, nrpa ce koto Ha tophhh; yMHBajy ce .ropa l)ypijeBCKOM pocoM c pBeha po cyHpa oco6hto Ha Toypl3eB paH. Cb3tko ce jkhbo papyje TOMy paHy Kao 03e6ao japKOMy CyHpy. MajaT CTojaHOBHh 82. Otcto — npoKJieTo! Ha 66poHKy PoMaHHje — Ha cžmothom njiaHpHiuTy njteaine MOMne CTaHHma 3a HBaHCKe OMape Kppo 6e/iHX OBapa. FIop 6pcHaTHM py6oM, Ha 6yKOBOM uiyuiH>y cepn CTaHHiua. ^3e CBppa;iy Te crape napoČHHM 3Byp«Ma — ihtoho Ka>Ky — PH33TH H ppBJbe H KaMeite, Tp3BKy H rOpCKH PBeT3K, — yCT3BHT he nop o6tokom op^a h Ha cKOKy ByKa, caMO He he ropcKora xajpyKa. HajepaMnyT Tpx 3 AH3ame pyne h KOAeHa. y Mora rocnoAapa, y Kora ce HajMHX, h HeMa HHinTa, aoah OBor KpAa, naK Aa AaAeM caMO jeAHy rAaBy, oh 6h Me npoKAeo, y CBeT 6 h Me nporHao! Aah oho je jarme Moje, mchh HajMHAHje; a AaAHe ah AparH Bor, 6 ht he CTapoj Mojoj hčhh xpaHHTČA>Hua . . „He nHTaM Te 3a TBojy HeHy, hh naje jarme rojnin!' 1 pHKHy xajAyK. „y3MH, huto mh je HajMHAHje — y Boxqe th HMe!“ pene CiaHHma naK My cy3HHM ohhmh noTKynH jarme. XajAyx Typn pyxy y HeApa, h3B3ah necy h pene: „Ebo th chhko, Ak h ABe MaAe nyuiKe H3a npnnamaja, c paMeHa CKHHe Ayry mapy, na CBe 6au;H y ryc™ urnSmaK h ČAAynHO pene: „CpeTHO MOMne, th ch h MeHe ycpehHAo; Bor Te mhaob 30 Ha 66aABa CBeTa! . . . Otcto — npoKAeTo! 3aKAHmeM ce je- Ahhhm Bobom, Aa BHme hč fry xajAyKOBara hhth iy\)y CHpoTHmy OTHM3TH! “ HaTO ce cnycTH ropcKH xajAyx HH3 npoAOA cpČTHHjn hctoah je HKaAa 6ho. Oac y poA, Aa My npndaBe onpouiTčme, Kano 6h Morao CAo6oAaH y noniTemy h o CBojoj Myn;H hchbcth ao cyAa Bo>Kjera. hb<-ih J]enymHh4 HapoAHe nčcAOBHue. UIto je c BparoM ereneHo, Bpar h OAHČce. JKhbot o Tyi]HM >KyA>eBHMa HHje npaB hh nomTeH. Be3 nomTčma HeMa cpehe. Hhhh npaBO na ce hč 6oj HHKora. 81 83. ripojiehe. HaeraAO je npoAehe. C He 6 a npftrpeBa TonAHje cyHamue h 6 yAH HapaB Ha hobh jkhbot. Ilpo^HCTa^e rope, a 3ejieHa TpaBa noKpHJia aoahhc. CBexKMypKe . . . koao bhto M firparbe nAaxoBHTO, H nČBafbe 6e3 OAaHKa, H ipnafte 6e3 npecraHka! A KaA y ihh 6 Ay6A>e’3aliy, KAHKiiy, 6ncep ko Aa Hal)y, H 6ecKpajHe cpehe Aenje 3aopH ce rpoMKH jen; „KyKypeK! KyKypeK!“ 82 A rae aoae, rana CfiMa Taa OTBapa npo30p th’o H ceha ce 3aaraor ao6a Kaa je h caM aeTe 6 ho, Tla, pa3AparaH, ayro raean TaMO rope, k aeu,H npaBo: „3apaB0, aeu,o, aočpo Moje! „Oj, llpoaehe, 3jpaBo! 3apaBo!“ BojiicjiaB J. Urah MratjH. 85. flTHHja MOJiSa. IlTHae neBanHpe y Kpaa>eBHHH Cp6a, XpBaia h OiČBeHana caKyn^)£He OBe roaHHe Ha npBOM cbom CKynuiTH#CKOM caeraHKy, peinnae cy aa ynyre cpncKoj, xpB3TCKoj h cjioBenanKoj aen,n OBy MOJi6y: BpaTnae cmo ce H3 aaaeKHx Tyi)Hx 3eMaa>a y Hamy CTapy h MHJiy AOMOBHHy h yce.nHJie ce y CBoje CTape CTŽHOBe no my- MaMa h ayroBHMa, rpaaoBHMa n cejiHMa, na cmo HaMepHe aa OBae oneT 3acHyjeMO CBoje aoMahe oramuTe n aa Ha meMy jkh- bhmo MnpHO h Beceao. I Mn craBjbaMO ce6e n CBoje noTOMCreo noa MohHy 3auiTHTy Hamnx ao6pnx npnjaTejba, ao6pe aepe, n HaaaMO ce, aa he OHa MyBa™ CByaa h Ha CBanoM MecTy Ham jkhbot, aa HaM He he oay3HMara Hamy 3aaray oio6oay, to Hame bmhko 6jiaro.^ HapoHHto mojihmo Hajjby6a3HHje: aa HaM HHKaa He pymnTe rHe3aa, KojcucMO mh carpaanae c TemnoM MyKOM, aa Hama jaja He y3HMaTe, name MJiaačHue aa ocraBHTe, aa hx mh caMe HeryjeMO h 6 H>HMa ce crapaMO h aa c HaMa nocry- naie yBeK Kao Hama aoSpn npnjaTejbH. y HaKHaay 3a to mh BaM o6ehaBaMo: aa heMO BaM hhhhth paaocT h Beccjne CBojHM CKaiHBe 6y6nn,e c apBeha h rpMOBa, ;yceBa h noBpha, noa>a h CTOKe Tano, aa aeno Hanpeayjy h aa 6yay oa kophcth BaMa h BamnM CTapnjHMa myMe h nojba, bptobh h ayroBH, Te aa mh h bh 3ajeaHO caaBHMo 6aarora Bora, TBoppa h Bamer h Hamer h CBera oerajior. HanncaHO y 3eaeHrpaay H3Meljy ycKpca h Tpojniie OBe roaHHe. V HMe rrriraje CKynuiTHHe nyHOMohnHUH: C^aByjHh, Kocnh, IIIeBHh, JlacTHh, MBopKČBHh. 83 Elocjie OBe MOJide nyje ce Aa cy ce peniHJia CBa Aeua y KpajbeBHHH Cp6a, XpBaTa n C/ioBeHaita Aa CTBope ^pyniTBO, Koje he noMaraTH iiTHijaMa y rpai]eiby rHe3Aa, HyBa™ hx oa He- Bajba^e Aeite, Koja rHe3Aa KBape h nraue XBaTajy, 3 hmh hx xpa- hhth, naA HeMajy uiTa Aa je^y. M AOHcra ce ona3HJio, Aa HMa y HeKHM MecTHMa Beh no ApBehy BeuiTanKHX n™njHx rHe3Aa, bh- }jajy ce h nranja xpaHHJiHmTa, r^e Aodpa Aeua H3Hoce nrauaMa MpBa oa xjie6a h Apyre xpaHe. 3aTO ce Ty h pa3Jiexce uBpKyT h necMa nranja h HeMa ihkoajbhbhx h AocaAHHx ryceHHua n 6y6a. Koahko cy Ao6pa yqftHHAa Ta Aeua! H3 »UeiBpTe UiiTaHKe" Up. C UajKOBua. 86. Evo naših lasta. Evo idu, kao zvani, Naši lanjski sukucani, Evo naših lasta mili’, Baš smo vas se zaželili, Hod’te, hod’te, tiče vite, Da s’ od puta odmorite! Hod’te, hod’te, gosti moji, Vaše staro gnezdo stoji, Porušit’ ga nismo dali, Mi smo vam ga sačuvali. Ne idite drugoj strani, Hod’te k nama ko i lani. Pod našim je krovom mirno, Niko nije u vas dirno. Mi pevamo i igramo, Al’ se nikad ne svadamo; Živečemo u radosti, — Dobro došli, naši gosti! Cika Jova Zmaj. 87. Ha JlHnapy. JeCTe AH MH pOA, CHpOBHhH MaJIH? W ji’ cy h Bač mokas ja A« ČTpoBaAH; H jih Bac je, Cjia6e, nporoHno CBeT; — Ida Aoljocre caMO, Aa kaa Jt>yAe 3H3mo, J\a ce h mh Mano yno3HaMO, y ABoneBy Ty>KHOM neBajyhH cčt ? . . . Mh cmo MaAe, Aa’ cmo 3Hajie, Hac He he HhKO XTeTH, 84 Hhko CMera Tško BOJieTH Kao tu . . . — Tiujy hu! Moje raue Jiene, jeuuHu upyrapH, y HČBOMe CTaHy no3HaHuuu ciapu, Cpue BaM je uo6po, necMa BaM je Meji,; Ajih Moje cpue, ajiu Moje rpyuu JleueHOM cy 3 jio6om pa36ujajiu Jbyuu, Ha ce MecTO cpua yxBaTuo Jieu. C 6eJiOM 6y;ioM, Ca 3yM6yjiOM, UJapeH pajeM, PajcKHM MajeM, UBeheM, MupoM, Ca jienupoM, JIČTHMO TU MU Cpua Tonu™ . . . — Trujy hu! Moje Tuue Maue, jauuu cupOTaHu, npouijiu cy Me uaBHO Moju jienu uaHu, J/bcjio je UBehe, ouSero Me Maj, H Ha uymu ocTa, ko CKpxaHa SujbKa, Hji’ ko Ty>KaH Mupuc yBeJior SocujbKa, JeuHa TeuiKa paHa, TeacaK jteuucaj. "Bypa JaKurah. Jlunap ce 30Be OKOJiuua CadaHTe, Mauora cejia y Cp6uju, Koje je o6pac;io caMOM ./iunoM. 88 . Crapau, n ja 6 yKe. Cauuo ciapau ja 6 yKe. Hotko My peue: — A uito he Te6u Te ja6yKe? Ha u>uxob njiou Tpe6a mhoto HeKara, u tu He hem ca u.ux nojec™ HujeuHe ja6yKe. A CTapau pene: — Ako He nojeueM ja, nojemhe upyru, na he mu pehu: xBaua. na HacTaBH uajbe npecaljUBa™ ja 6 yKe. 85 89. KypjaK h OBu,a. npermpao ce je^HOM KypjaK ca obijom. OBua je 6njia y Ao6po 3aTBopeHOM Topy, a KypjaK Hanojby, na ce OBua Morarne 6e3 6oja3HH npennpa™ ca CBojnM kpbhhm HenpnjaTe^eM. „Obd;o!“ — pene KypjaK, — „nyo caM pen: CBaHa OBua, a H3HyTpa KypjaK. To he pehn tojihko, KaHO Aa en th 6aara h KpoTKa — a ja ČKpyTaH h ahbjbh. Idan mh Taj npe3Hp AOAHjao. Aja,e ji,a ce h3mchhmo : th noAHBjbaj, a ja hy Aa ce ynnTOMHM!“ HaTO ce OBn,a HŽCMeje h pene: „0, Moj KpBHHne, ja hhc3m KaApa noAHBJbara, h npe 6h ce th ynHTOMHO Hero jih ja noAHBJbaaa; a jih Bepyj mh, Aa 6h th h OH^a jorn KaHO nHTOM >KeaaH 6ho Moje kpbh.“ Hb3h JIenyniHh. Pitali vuka: Zašto ne živiš medu poštenim lju¬ di m a ? — Nema dan as življenja poštenim ljudima! 90. Ruži. Ružo mila, Ružo mala, Sto si tako Blijedjet stala? Zar te slomi Vihar Ijuti, Te sad moraš Povenuti? . . . A jučer si, Ružo mala, Još mi tako Mirisala . . . Gabrijel Pinter. 91. Ilocjie KHiue. Ox, kško cyHD,e cnja KaA ryc™ odjian npolje! Ox, KaKO 3panaK npnja KaA 6^ara thhim 3 Aotje! JŽMH^He nTHue Ma^e Ca pocHe rpaHe caehy, Ida pocy nncTy xpyHe y HeApa mhjiom uBehy. y 3 nČTOK >KycTap, Majin, LUto ca^a jane CTpyjn, HeSpojHO jaTO nne^a I16neBKy CBojy 3yjn . .. JoBaH Tpmih MivieHKO. 86 92. Ptičja svečanost. Da načine ptice pevice k imendanu svoga kralja što lepšu počast, dogovore se, da Če mu ime proslaviti pesmom. Saku- pilo se ptica, koje svojim pevanjem samoga čoveka ushičuju. Uvečer, uoči imendana otpevaše svome kralju pesmu, a on im se, kako dolikuje kralju, zahvali, ne rekavši ni reči o lepoti njihova pevanja. Svraka, najveda medu pevačima, koja se cenila prvom, ozbiljno upita kralja: „Slavni gospodam! Zaboravio si izreči sud o našem zboru." Nato kralj odgovori: „Krasno bi pevanje bilo, samo da se nije čulo neko ne¬ ugodno kreštanje i drečanje u pesmi." Svraka — kano da je razumela kralja, pokunji se i po- srami. Ne tražimo nikada naumice priznan za naša dela! ja i pohvale Ivan Lepušic. 93. Marapau,. y CTaju ce 3anopeHyo pferoBop. Ma3ra crajia pa decepn c KoiteM h 03;ior.7iaiiiyje po6pohypHora Marappa. OHa je yxR- Bajia y tom, jep ce OHa TodoiKe panyHajia y KČ^eHOBHhe, y KOitCKy nacMHHy . . . CTapa npnna o onaHKy, Kap ce norocnopn. H Ma3ra je Hajpapnje TpaacHJia pa3roBope, KojHMa je Morna noHii- 3hth CTpn^HBora Marappa, uito je y t3mhom KyTy ciaje rpncnao HeuiTO cnaMe. — Ja ce iiohochm, ihto caM th HeuiTO y popy — nporo- Bopn Ma3ra rocnopci-coM BpaHpy. — Th Monceui poncra pa ce Phhhui CBojHM npetjHMa. — Zla — npftxBaTH BpaHap. — Mojn cy npetjH hochjih jyHaKe no cbhm pa36ojHMa, CBarpa cy 6pa;m jioBopHKe, cnoMHifcy hx necMe cbhx Hapopa. npojmcraj noBecT, npHne, ycnoMeHe BacHO- Hora CBera, CBarpe hein cycpecTH caaBHo HMe koib. — y HCTHny npeoiaBHO n^eMe — noTBppn Ma3ra, na he: — Oj, Marapne, rpe je TBoja cnaBa — rpe je TBoja xHCTopHja? — nycTH ra, Hena rpncna c;iaMy — nporoBopn koib Henyp caiKajbHBO. 87 — H npyhe — popade Ma3ra yjeAJbHBO — a jih 6 hx ja Hnan XTeJia MyTH np0qy H>eroBe CJiaBe! Ej, ymoft>o, npo6y,a,H ce, 6paHH ce! — Marapap ce orjiacn: — Mojn crapn HHcy 6pajm jiobo- pHKe Ha KpB3BHM pa36ojHMa, Ha IbHMa HHCy BHTC3H HIHpHJIH pacnn h CMpT ... Ja caM CHpOTa 3a6opaBJbeHa paja. Ha jeAHOMe je o a Mojnx upe^a yHHiuao cžmo Cnac y JepycojiHM c rpan- HHHOM MHpa.- Ma3ra h koh. ymyTHuie 3 acpaMJbeiiH. Prncapa KaiajiHHHh JepetoB. 94. Bo h ny>K. CMejao ce bo ny>xy: „HMam poroBe, na ce hč 3Ham rbHMa 6 paHHTH h HaBa^HTH Ha ^,yiHMaHHHa, Beh hx 6am y n 6 Tpe 6 n noByHem y Kyfcy.“ „E, Moj BOJie, aok ja Moje poroBe canpHBaM npeA AymMa- hhhom, AOTJie caM noHemTO h cftrypaH, ajra KaA 6 h hx Hanepno Ha H>, Bepyj, Aa 6 h Me OHAa 3a poroBe XBaTajiH h Bč3ajiH.“ n 3 mth : KaHO hit o ce b 6 ji o b h 3a poroBe XBaTajy, TaKO ce JbyAH 3a je3HK! Hb3h JIenymnh. 95. Beqe. K’o 3Jia™e Tone KpBjby noKanaHe, JJojie na^a cyHiie 3a ropy, 3a rpaHe. H CBe HeMO hyra, hč MH*ie ce HHiHTa: Ta Haj6ojbH BHTe3 na^e ca dojmuTa! y cpny ce jkhbot 3acrpameHOM Tajn, CaM o BeTap xyjH, to cy y3AHCajn . . . A CJiaByjn thxo y3 necMHH,y *ajie, Hč 6 m jih hm xjiaAHe creHe 3anjiaKajie. HeMO noTOK 6e> kh; Ko 3Ha xyAa tčikh? Mo>KAa rpo6y CBOMe, Mopy xJia^aHOMe? * y cny. CBe y MpTBOM caHy* Mpna noHoh Haije, Cbč je H 3 yMpjio; caA MČcep H 3 ahe, Cmptho 6 jiepa jinpa rope k He6y Jiera, norHHyjm BHTe 3 eHO ce nocBera! . . . Tijrpa JaKiiiHh. 88 96. Kresnice. Gledao sam kresnice u tihoj noči, gde svetle u mraku kao prave zvezdice u zelenoj travi. Gledao sam kresnice, i umiljati lahor u tišini noči pričao mi o njihovom postanku: Za krasne llpanjske noči, kad se zvezde osule nebom, a nije bilo meseca, te se tako krao gajem i baštom prlličan mrak, nekoji ružini pupoljci ne htedoše iisnuti. — Sto je, zašto ne spavate? — upita ih majčica ruža. — Strah nas je — odgovoriše pupoljci skoro u suzama. — Od čega se plašite? — Bojimo se crviča i drugih sitnih, črnih životinjica, koje dolaze, pa nas grizu noči u ponoči. Majčice ružo, ti spavaš i ne vidiš zlikovce. — Moguce — uzdahne rumena ruža, ali što ču ja vama? Ja ne mogu zaprečiti malenim hajducima, da se u grm penju. — Da imademo svecicu, da nam je svetla! hoče pupoljci. Črne se životinjice plaše svetla . . . — Gde mi je svetlo, jadna dečice? — Zamoli ga u Gospoda! On če ti 6 svom milosrčtu za nas dati svečicu malu. Zar te nije on stvorio kraljicom cveča? Zamoli, majko . . . — Molit ču . . . I u mekoj mirisnoj lipanjskoj noči iz nedarca kraljice ruže poleti Gospodu molitvica dražesna. I Gospod, sama Krasota i Dobrota, užeže na milijune malenih telešca kresnica i gajem i baštom i lugom . . . I pupoljci ruža usnuše slatko i nasmejano u mekoj i mirisnoj noči. Rikard Katalinič Jeretov. 97. JleTHo Bene y cjišbohckom cejiy. CyHu,e ce no^e^o HariičaTH Ha^, myMnu,y, a y uejioj npR- poAH 3ane HeKO >KHBaxmije rudaite h cnpeMaite. Ilao je Beh MpaK, a AeraH noBeTapau; pa36^a>KflBao TonjiH 3paK, Kojn je CBe BehMa H3MHRao xji3a6bhtom 3arpjbajy miaBerae, 3BČ3AaHe HohH. Bn^a je JiRnaibCKa Benep, ash yMopaH h cycrao nao Ha noHHHaK, a oa HeAajieKe xpacTOBe myMe Jienpmao x^aAaK ho- cehH ca co6om tcuikh OMaMA>HBH mhphc c 6yjHHX AHBaAa ycnaB- *yjyhH c tt-HMe y CBe to fl,y6jbn caH u,e^y npHpoAy. H Taj mhphc 89 h BenepibH MHp h noje^HHH rjiacoBH, cBe to je Kao npHTajeHO roBopHJio: jtaj mh Aa OTnČHHHeM ; oa paHora jyTpa na ao Mpana naiiHAa Me Temna »era, kocth mh nyn,ajy no CBeMy Tejiy, Aaj, Boaajy ce 3rpaAe ABa nyTa Behe Hero ihto jecy, aok bhth, 6e^n 3bohhk upKBe Kao Aa je noA He6o OTHmao, Te My 3AaTHora KpniKa h hč bhahm. TeK OBAe OHAe 3acjao rAČKojn npo30p, obag ohac npojia3e jom šaKaimbeAH paAHHu,H c noc/ia; Ten npeA rAČKojoM KyhoM ceA« no Asoje Tpoje nejbaAH pa3roBapajyhH ce h neKajyhn, aok 6ojbe 3ax^aAH, Aa ce y cnapHoj co6h jteMorae JiaKine ycHym Jocan Ko3apau. 98. Oluja. Noe je vani slijepa, gluha, Nigdje glasa, več što sipi Rosa sitna, ko da nebo plače. Mrak se gusti, pomrčina gusta Zapodjede ravmeom i gorom, Da ne vidiš pred očima prsta, A kamoli stažu pred sobome. Teško onom, koga sade Stiže u putu nočca črna, A nočišta jadan ne imade! Pognaše se nebom vjetri, A odanle plahe munje Nebeskijem ognjem sjecajuči: Sad ti smrtne bliješte oči, Sad još gušču nego prije Navlače ti na vid tminu. Pak za njima čuj sad grmljavinu, Gdjeno najprije izdaleka tutnji, Pak sve bliže, kriipnije, strašnije Urnebes se gromki goram oril Stoji tutanj neba i ravnine, 6 90 Stoji jeka drage i planine: Sva je zgoda, bit če grada teška. Teško onom, koga sade Stiže u putu nocca črna, A nočišta jadan ne imade! Ivan Mažuranic. 99. Slavonska šuma. Jedva ista u meni može pobuditi toliku pobožnost, kano kad se sam samcat sečem po šumi i nigde se u meni tako ne posestre milinje i slast prirode i pobožnost kano onde u zabitnom, tihom lugu. Kad podnevnoga sunca žar i sjaj probije kroz šumsko zelenilo i svako drvo, svako stablo postane svetnjakom i svaki listak na drvetu svečicom, od kojih prosunjci prosiplju se kano veliki dukati po šumskoj tratini, kako je tad sve zeleno, sve sjajno, sve toplo; sve miriše! Gde li je na tom svetu gradevina tako krasna, kano što je svod grana na visokim stablima, a nad granama žarko sunce i letno, vedro nebo. Gde su rezbarije i graditeljske šare, kano što su lisnate hvoje šumskih stabala, kad se njišu ugodno i titrajuči prilaze sa svetlosti na seriku, s ove na svetlost! Gde je tamjan i miriš kada, kano što je vonjajuči miriš, što se diže iz grmlja, sa cvetnih poljana i livada tik šume! Gde je glazba, kakvo je tiho duvanje i pršanje letnoga, blagog povetarca, što šapče po mreži milijona lisnatih hvojica, i kano što je romon i šiiškanje gorske struge i bistra potočiča, oko koga raste cveče a pevaju ptice pevačice! U takovu hramu stoječi oseti čovek duboko u svomu srcu, kako je malen, ubog i grešan, gotovo reči nevredniji od posled¬ njega suha lista, štono ga vetar obara i baca na zemlju s drveta. Onaj listak, što otpada s drveta, nije otpao po svojoj volji, nego ga je taknuo Božji prst i oborio; ali koliko i koliko puta ot- padne čovek od Boga srušen burom svojih strasti, otpadne po svojoj volji grehom od Boga. Ipak u šumi, u tom veličanstvenom hramu majke prirode pobožna duša skrušivši se i izmolivši „Gospodine pomiluj!“ uznese se i zapeva „Slava Bogu na višini!" i premda je nedo¬ stojna i nevredna, rada je naveščlvati slavu Gospodnju i vese¬ liti se nad slavom, veličinom i krasotom Božjom, kano mala mušica, što lepeče i raduje se na prosunju lepoti. Mijat Stojanovič. 91 100. Kopači. Neskladno i tupo zveče motike, udarajuči u nejednakim, kratkim razmacima o tvrdu, sasušenu zemlju. Vreo i sparan miriš udara u glavu, kroz zasušena usta hvata za grlo i davi, zagušuje. Kllze uglačana držalja iz nažuljenih, znojavih saka. Dug, iskrivudan niz pogurenih težaka, kao mrki karavan preto- varenih konja, lagano se miče, ugiba, ne zastajuči, ne počiva- juči, a iznad zamršenih i naprašenih griva kao rastegnut pramen dima treperi roj mušica i rasipa se po njima. Napred se izdvojio buljubaša, krepko, stasito momče. Po- legutio se malo, povio po držalju i, izmahujuči oštrom motikom, koja zasenjujuči oči odbleskuje prema suncu, kao da se ruga ostalima, draži ih. Uprljana, znojava košulja prionula mu za obla ramena i oko jakih rebara, na mrkim, jedrim mišicama svetle se kaplje znoja. On niti se otire niti othukuje. Samo izmiče, grabi napred, svestan svoje snage i sav sretan, što je i drugima može pokazati . . . Ostali se upinju da mnogo ne izostanu za njim. Sokole sami sebe, upinju se. Razleva se sunce po njima. Peče, prži črne, razgoličene vratove i obnažena prša. Tvrda zemlja odbija im ugrijane mo¬ tike i zapahnjuje ih vrelom Jarom, koja treperi pred očima. A hitra ševa jedna, plivajuči iznad njih u beloj višini kao sitna pega, klikče im, javlja se, pozdravlja. Svetozar Corovič. 101. Žuna šarena (detlic). — Kuc, kuc, kuc! Prijatelju, zar joŠ spavate? Ustajte! Zora rudi, dan se beli, a šuma se budi. Tako je kucala u ranu zoru po kori ogromne bukve du- gačkim, kao dleto šiljastim kljunom, šarena ptica, tako lepa da bi je mogao metnuti na božično drvce, kad bi bila iz šečera. Na glavi i na vratu bila je črna kao ugljen, po ledima i po krilima šarena, na trbuhu žutosiva, a ispod repa crvena kao trešnja. To je bila žuna šarena. Kad je žuna pokucala, čas je prislušklvala, da li se što pod korom miče. Pod korom nešto zašuška. — Zar ste več ustali ? Lepo je to od vas, da se tako rano budite, a sada, molim vas lepo, otvorite mi vrata vašega stana 6 * 92 ili izačtite sami napolje. Nemam vremena, da vas dugo čekam, jer mi se žuri. Gladna sam. Ako mi ne otvorite, ja ču ostrim kljunom prodreti šilom u vaš stan. Žuna se odmah pripravi da probije tvrdu bukvinu koru, pa da izvadi ličinku, što je izgrlzala drvo. Nije joj to bilo teško. Prstima se čvrsto prihvatila za hrapavu koru. Prsti su joj za takovo hvatanje upravo i udešeni, jer su dva okrenuta napred, a dva natrag, te imaju na kraju oštre pandže. Telo je poduprla čvrstim repom, koji je utisnula u hrapavu koru. Kad se tako učvrstila, počela je udarati oštrim kljunom u koru tako žestoko, da su komadi kore vrcali na sve Strane kao iveri od klade. Za čas je probila čvrstu koru. — Izvolite izači, prijatelju! Hočete li ili ne dete ? Dobro! Kad ne dete, ja ču vas šilom izvuci. Ličinka se pod korom stisla u kut i ne miče se. — Više ne čete izgrizati drva, štetočinje! Sto bi bilo od naših šuma kad bi mi dopustile, da vi svako drvo provrtate tako, da se mora mučiti? Žuna Ispjazi dugački jezik, koji je na kraju bio čvrst, rožnat i lepiv, pa ga turi u rupu. Jezikom pretraži sve rupice pod ko¬ rom, dok ne naide na ličinku, a onda je nabode na rožnati vršak jezika onako kako mi nabodemo kobasicu na viljuške. Uzalud se ličinka koprcala, da se izmakne, jer to nije bilo mo- guče: jezik je imao na kraju kvačice. Sada žuna uvuče jezik i za čas se ličinka koprcala u njezinu želucu. — Aha! To je bilo slasno! Možda ima još što. Žuna stane iznova pretražlvati. Našla je još jednoga kukčiča. Njega nije trebala nabosti, jer se on jednostavno prilepio na lepiv jezik onako, kako se muha prilepi na lepak. Žuna je neumorno tražila dalje. S bukve je odletela na hrast, s hrasta na jelu i bor i tako neprestance s drveta na drvo sve do mraka. Leti dodaše dosta slabo, ali to njoj nije to¬ liko ni potrebno kao puzanje. I na zemlji je nespretna, ali je zato vešto trčkala oko debla ceo dan, dok se nije nasitila i po- tamanila veliku množinu llčinaka i kukaca, što čine silnu štetu u našim šumama. Kad se spustila noč, ode žuna na počinak u svoje gnezdo, koje je bilo duboko u duplji visoka drveta. Tu če ona da se otpočine, pa da sutra zorom iznova krene na posao. Zlatko Špoljar. 93 102. Muha pred sudom. Čvorak izvede jednoga dana muhu na sud. Sudnica je bila rupa ispod strehe vrtlarove kuce. Sudila su dva suca: golub i Iastavica. Bumbar se javi muhi za branlča ili odvetnika. Cvorak: Slavni sude! Vi ste mene postavili za redara u vrtu, da pazim dobro na gusenice i puževe. Iz svoje kučice na šljivi virim katkada kroz prozor i u vrtlarov stan, da ne bi koji kukac dosadlvao našemu dobromu gospodam. Jesenas se tamo ušuljala ova muha. Malena je, ali drzovita i gnusna. Mrlja svojom nečistočom slike, sagove, zavese, ogle¬ dala, zidove i stakla. Život je njen ugodan. Za hranu se ne stara m malo; za nju je svagde prostrto. Zabada svoju giibicu u juhu pre nego gospodar sedne za sto. Kod toga ništa ne bira te zabada nos T tamo, gde ga često i oprži. Prava je slika skltnice i uličnjaka, koji se ne brine ni za stan ni za udobnost. Ne poznaje ljubavi ptica, pčela, osa i mravi prema svojim po- tomcima; srce je njeno od kamena. Muha se drži one lude rečenice: „Jedi i pij, a posle smrti bit če što bude!“ Nekorisna je i budalasta; na svakom plamenu opali krila. Evala majstoru pauku, koji u svojoj lepoj predi hvata ludu muhul Ona je kriva svemu zlu u kuči našega vrtlara. Gospoda¬ rica se na nju ljuti, jer da joj leže neke crviče u sir i meso. Ratar kaže, da mu uznemiruje marvu. Ljudi viču na nju, jer da ih peča i da im krv pije. — Osudite zato na smrt ovu skltnicu, koja se ne drži mkakva zakona i seda našemu gospodam bez- obrazno na nos! Lastavica: Muho, obrani se, ako možeš! Ti šutiš. Neka onda govori tvoj branič, gospodin Bumbar. Bumbar: Slavni sude! Svi ljudi proganjaju muhu, a bez pravoga razloga. One crviče u siru leže sirna muha, a ne ova jadnica. Ona ne meče črva u meso, nego tetka njezina, modra mesarica. Marvu bodu obad i štrk, a komarac i buha pecaju ljude i piju im krv. Eto, kako je jadnu kleveču! . . . Muha> je uvek čista. Ako se skvasi ili zamaže u mlačenici, deset puta prede nožicom preko glave i krilaca, liže se i gladi, dok se opet vidi ugladena; ni mačka se tako ne čisti svojim šapama. Ono drugo, što je 94 čvorak o muhi rekao, puka je brbljarija. Budite pravedni! Suče, sedi krivo ali sudi pravo! Golub: Muho, tvoj je najveci greh, što se ni za što ne brineš; neradljiva si i nekorisna za svakoga. Blatiš stanove, dosaduješ ljudima . . . Čvorče, baci je za celi život njen u najcrnju tamnicu. Čvorak (skoči i proguta muhu): Moj je želudac duboka tamnica, iz koje dosada nije ni jedna muha pobegla. Iz Nazorove čitanke. y IUKOJM. HeTBpTaK je nocjinje noAHe. nocjiy>KHHK je noMeo h npo- 3 paHH 0 uikojick}? co6y, oip’o npaiiiHHy Te oramao. Kjiyne jie>Ke HenoMHHHe y peAOBHMa, neh ce x./iaAK, y™ T eJt>eB cto rjieAa c BHCOKa y KJiyne, a BČJiHKa, itpHa nnona pamHpH.ua je iunpoM CBoje TpH Hore h cto j h 036mbHa h Aocroj aHCTBeHa. CBenaH Myx BJia^a y co6n; yMHpmia ce h jeceHCKa Myxa 3yHAapana, Koja je CBe AocaAa 3yjajia h yAapajia iviaBOM o eraKJio. T^yxy THiuHHy npeKHAa HajeAŠMnyT nyAaH, ApseH raac: Kjiyna: ABaj, 60 m HOBe! CBe mh je py6oBe Majin jtepaH JIyu;KO hojkcm H3pe3ypKO. UpHHOHHK : yMpHjeT hy oa ncetje! Majm mh je Mnjo rioKJionau; npedno, ppHHjio npojmo. Cny>KBa: Ha mčhh je TyxcHoj npeKO ctothh’ paHa: CBa caM pa3ApanaHa, 3nt>eHeHa, 3ryxtBaHa. MnTaHKa: Octhbh Me OBAje pacrpeceHH Hhka. CaMa caM 6e3 CBora 6paTa riHCMOBHHKa H MHJie cecTpHpe, MyApe PaqyHHu,e. Be3 rjiaBe caM: HeMaM TpH npBe crpaHHue; ToAa caM: Hmca mh Humyno KopHpe. nepOM h ojiobkom CBy Me HanpHKao . . . Jao MeHH, jao! 3 ha: IIIecTHJiOM mh MapKO ctboph pyny MHory. CBe KJiyne: OcBeTa! OcBeTa! M y x a : 3y, 3y . . . Oj bh KJiyne, THKBČTHHe rayne! TpHpe h KyHHHe! . . . Die, 3ao6hh je Mnjo Oa nantipa kahh mh y 3aAax 3a6no. BojiHJia 6 hx hocht caMap, TČpeT pnjeJiH, 95 y co6h ctojh BHKa h jiyna. Knyne K^onapajy, uphho- hhu;h KHne Kao jiohuh, mecrajio ce /byjba Ha xpoMoj ho3h, ppTajio ckohh y 3paK, ycnpaBHO Kao Konjbe, um6a ce BHjyra h ncHHe, npna jienpuiH, panyHajbKa KJionohe KyiviaMa, BpaTa uiKpHnjby, a Myxa 3yH,a;apaHa Jiera no co6h h 3yjn 6ojoBHy njecMy MaiuyhH nanftpnaTOM 3 acTaBHU,oM Ha upnone 3aTKy. Meienc 96 h BHKa h§ he Aa nonycTH, am H3HeHaj,a Kao Aa je kotihto KOftCKO AynHyAo 6 noA; CBe ce npecTpauin h ymyTKa. njiOHa: FIpecTaHHTe jeAHOM! OKamn-e ce Tora. Hji’ he Bac H3AeM3T Moja Temna Hora. IIlKOJia Hnje KpMMa! JeAHa KAyna: JIaoho, Hama ahko, flpeA to6om ce KAama Majio h bcahko. n eh: Te-ro, He Jbyra ce h Tpnje3H0 npocyAH. y Toj 6op6H th HaM reHepaAOM 6yAH. n a on a: Oj MaTope KAyne, oj nehn naJjaBa, Oj Kpno ApofcaBa, BpaTa uiKpHnyTaBa, TapaBo upHHJio, menaBo ihčcthao, PanjmajbKO, iuh6o, upTaAo h Myxo, CpaM Bac BejbH 6 haoI Ra, h ja 6 hx Mwjy noierjia 3a yxo, A Mapxy h JIyu.Ky onnnaAa Aei]a: 3HaM, Aa cy 3AOHecTH — to h MeHe Bpnjetja. Aa’ to pa3Aor HHje, Aa ce JiyAOCT BpuiH H peA 1HKOACKH KpiHH. . . . IUyraBHx OBaua y cb3kom je Topy, y rop« ByKOBa, HŽMaHH y Mopy; na h CBana mnoAa HeuiTO CBpaSa hmh, Aa’ ce, Bory xBaAa, CBanora hč npHMa. HMa HeMHpHbaKa h o6jememaKa, Aa’ HMa h ao6phx h MapA>HBHx tjana, Cpu;a jyHanKora h CBHjeTAa 66pa3a. Ebo BaM AOKa3a: . . . JAmTejb je jyTpoc Ažjeno npHnoBHjeAO, Kano HHje 3phhckh TypHHHy ce npeAO. Her ce CMjeAO cmpth y AHije 3arAeAO. A KaA pene: »CnreT CBAaAa Bojcna nycTa“, OrajaAa cy Ajeua OTBOpeHHx ycTa, MHorHMa je HemTO y ony 3acjaAo: rčpHAO hm AHu,e h cpue Kyu,aAO. Jlnjene cy hm mhcah TŽAa Ha yM naAe! ZtČMOBHHa He he Aa hm BHiue nAane, KaA hm 6pK HapacTe h o6yny xAane. KaA hx TAeAaM MAaAe, rAeAaM Hame HaAe. 3a Aome He MapHM, Hen hx BOAa hoch! Tko MJiaA AaHe ry6n, y crapocTH npocn 97 npe3peH, Ty>KaH, caM. Pa^H A j epe po6pe npauiTaM AČpaHHCTy; Bh 6yHy AHAceie, CHyjeTe 0CBeTy: Cbhx Bac 6hjio cpaM! Ha Te iMOTOHe pfijeHH KJiyne ce 3rpdHJie h noKyit>n;ie, mn6a ce caKpHJia 3a KorneM, uphhohhhh ce 3aiKa: A ihto heMO ca^a? n ji o h a: JlaH ce Beh cMpnaBa; Haerajio je Ao6a, ^a ce cjiStko cnaBa: y CHy he BaM hšmhp h jbyTHHa npoh’. KpHjenHMO ce cShkom ao pyjHe 3čpHpe. Ko MeAHOM y;iHiHTy nnene paAHjmpe, y uiKOAy he cjyTpa Hama Ajepa Aoh’. Bht he MHpa, paAa, jby6aBH h CKJiaAa BHme Her’ AocaAa . . . . . . H3AaJia Me cana, caH mh ohh CKaana, Bpaho — Aany Hoh! B^ajiHMHp Ha3op. 104. Smešice. Zavredio nagradu. Jurič: Oče, vračajuči se iz škole nehotice sam stao na nogu nekome starome gospodinu. Otac: Nespretnjakoviču jedan! A jesi li ga barem molio za oproštenje? Jurič: Jesam, i onaj mi gospodin zato dade pet para, veleči, da dobro odgojena deca zavrečtuju nagradu. Otac: Dobrog li i plemenitog gospodina! A što si ti nato ? Jurič: Ja — nista. Stao sam mu na drugu nogu i odmah ga umolio za oproštenje misleči, da če mi opet dati pet para. Otac: A on? Jurič: On je digao ruku i prilepio mi čušku. 98 Dobar odgovor. Učitelj: Dakle pred tobom je sever, na levo zapad, desno istok, a iza tebe? Učenik: Iza mene je Vaš sin Ivica. Ima pravo. Otac: Nu, Mato, pišete li več u školi čirilicom? Mato: Ne, mi pišemo još perom. Uoro /tno. ynnTejb: CBe HapaBHe npČH3B0/te /te/iHMo y Tpn npfipo/tHa uapCTBa. KaMO cna/ta mehep? Jypnh: y KaBy. 105. BojiiueSHH Marapau. Tpn b^Ka, MapKo, Mh/iohi h JaKOB /torČBope ce /ta je/tHOM ce/baKy yKpa/iy Marapita, /ta 6h /tom/in /to HOBaita. PeueHo yuH- tfaeHO. /Jok je ce/baK cnaBao, o/tBe®;y Marapita, a Be/Ky JaKOBa 3a y/iap h ČTH/ty. Ce/baK h JaKOB, /toitHHje Mh/ioih h MapKO. CejbaK (TapyhH ohh): Bam Bor /ta npocm! noniTČHO ce HcnaBax. Ca/t mh Ba/ba kjJih. (Cna3H ijaKa). UlTajeTO? Ko Te Ty npiiBe3a? JaKOB: Cy/t6fiHa. Ce/baK: T/te je Moj Marapait? JaKOB: Ja caM. Ce/baK: (cMeje ce): Ma/ie cy th yuiH. JaKOB: TBoje cy Behe. Ce/baK: JJaK/ie, Be/iHiu, th ch Marapait? To je /ieno. Hero r/te je Moj Marapait. JaKOB: Ja caM TBoj Marapait. Ce/baK: C/ia6 ch, npedHhy th /ielja. Hero qy /ih, /teuKO, OB/te caM ja Be3ao je/tHo Marape obhm hcthm y/iapOM ihto je Tebn o BpaTy. Ky/t ce oho /te/io? JaKOB: O, uma, Te6n cy bšhhth nyTOBH Heno3HaTH. OHaj hcth Marapait Kora ch th to/ihko MyuHO h khh>ho, KOMe hhch c/iaMy Ha BpeMe AaBao, Kora ch Ha khihh h cHery ocraB/bao, OHaj hcth Marapau, 6ho caM th ja. Ce/baK: KaKo to? 99 JaKOB: noAHrHH BHCOKe TBoje yuiH h cjiyiuaj Mojy noBecT, na hern o CBeMy čhth H3BeiiiTeH. Ja caM on čnaroponHe (JjaMH- JiHje n H3AaJieKa. OTau mh je 6no Bpjio CTpor, n 3aio ce hh- KaKO HHCMO MOrjIH CJIOJKHTH. HCTHHa HHC3M HH ja HajMHpHHJH 6 ho, a™ ineroBa CTporocT yBennna Moj HecramnyK cT0CTpyK0. JJ,oroAH ce je^HOM na ja, H3 nyror BpeMeHa, CBe nnjinhe c kbohkom 3ajenno je^HHM KOHneM bokcm. iloi^e Kočan;, n onnece h KBOHKy n nnnnhe. Tana ce Moj OTan pacpnH, no3ČBe jennor noBena, Kojn je 6 ho no3HaT Kao BOJimeČHHK, n njiara My CKyno na Me y Ma- rapna npeTBopH. OcaM ronnHa onpenejmo mh je pon, na y BHny Marappa onjiaKyjeM CBojy cynČHHy. H rano, Ha Hecpehy CBojy, ja h no Teče noijeM. Cejban: Xm, xm! UlTa mh H3Ka3HBa! Ajih KaKO ce Monce HOBeK y Marapna npeTBČpHTH ? JaKOB: O, HHna! Th ch npocT! . . . He y Marapna, Hero y 3Maja h y axxem no mchh 3aKJbynHTH kojihko ckot CTpana. Cejban: JecT, čorMe; 3Hain Kan caM th cjiomho pečpo? JaKOB: H Kan mh hhch nao jecra, Kan ch Me TyKao čypoM. A kojihko ch Me nyTa oncoBao? Cejban: Te joui Kano! 3Ham ko n OHe BoneHHne? JaKOB: 3HaM, 3HaM. 3aTO, hhho, ja Te He MČry nycTHTH. Cejban: Hero? JaKOB: Hero na nneMO Ha cyn. Th, MeHe, on čjiaroponne (jjaMHJinje, na 3JiocTaBJbaui! Cejban: CftHOBne, ja hhchm 3Hao na ch th hobck. JaKOB: Can 3Hain, 3aTO xajne Ha cyn! Cejban: npoljH ce cyna, nČBene, ima caM ja KpnB? JaKOB: Ja h hč KanceM na ch th KpHB. To Hena cyn npecynH. Cejban: Ja, hcthh 3, na caM Te TyKao, ajrn caM Te TyKao Kao Marapna, a He Kao noBena. JaKOB: Ajih caM y Marapny čho ja. To he cyn feBHneTH. CejbaK: 3Ham niTa je, neTe! Ra ce mh 6ct3bhmo cyna h K aBre; Hero eBO na ja Teč h naM TpH nyKaTa, na nnH c Bobom. JaKOB: 3a CBe? To He Monce čhth. Cejban: 3ap th je to Majio? JaKOB: nčMHCJin caMO, OHČJiHKe MyKe! ,HpyrH čh onaBHO H3ryČHO rnaBy. 100 CejbaK: To jeere. Ajih hSmhcjih h th kojihko caM Te nyTa ČMH^OBao, kojihko caM th nyTa h KyKypy3 Aasao. A Aa caM XTeo, Morao caM Te nycTHTH Aa upKHern oa rjiaAH. 3a CBe obo BajbAa h ja 3acjiy>KyjeM 6AaroAapHOCT oa Te6e. 3aTO npHMH OBa TpH AyKaTa, na ha« c Botom. JaKOB: Hrnia, th ch Me 6eceAOM CBojoM cacBHM TpoHyo. JJa b h ah in Aa caM h ja hobck, eBo hy npHMHTH elito mh Aajern. (npHMH AynaTe.) CaA c BoroM. Cejban: 36oroM, h onpocTH uito caM Te OHano 3JiocTaB.A>ao. KyKaBne, uito ce hhch Ka3ao! 36or Te6e caM Mor Marapua H3- ry6no h join Tpn AyKaTa. Hnje npaBO Aa h yjiap H3ry6nM; 3aTo, AeuKo, Aaj mh to HaTpar. Ja mhcjihm Aa th hhch ynapa HMao KaA ch MarapueM nocrao. JaKOB: HncaM, HHna; 3aTO eBO th yjiap! Cejban: Ja hacm Aa ce6n nČTpajKHM Apyror Marapua. (OTHAe.) MapKO h Mhjioiu (BOAe Marapua.) MapKo: KynHTe Marapua, nynHTe Marapua! KyKaBau Jama, cau BalbAa oceha, mTO je Marapehn 3Hoj. (JJo^a3H cejbaK.) Cejban: (no3HaBinH Marapua); UJTa, oneTCHHemTo ckphbho? Ej, HecpehHH CHHe, 3ap ch 3a6opaBHO Moje caBeTe h OHe Myne noje ch Mopao noAnocHTH? A™ Heua, KaA ch TaKBe naMera, a th ce MynH Kao Bpar! MapKo: KynH, mma, Marapua? CejbaK: He npeBapn! Mhhoiii: 3amTO? Bhahiu Kauo je Jienl CejbaK: ,H,euo, 3HaTe jih mTa npoAajeTe? Mhaoih: Marapua. CejbaK: Bh ce Bapare, to HHje Marapap Hero hobck. MapKo: Hah, unua, Bor c to6om. Hero KynH ra, AaheMO ra jeBTHHO. CejbaK: BorMe hh 3a ABe nape, jep Me je jeAaMnyr Beh onapno. Mhjioie: y3MH, nuna, Kajahem cel CejbaK: Kajahe ce OHaj, ko j h ra KynH. Ja hacm Aa noTpajKHM Apyrora Marapua, (Marapuy Ha yxo): He he 6hth cb3kh MeuaHor cpua Kao mTO caM ja. 3aTO, 6eAHH CHHe, aKO ce TBoj BOJime6HHK 101 jom jepaMnyT CMHJiyje, y3MH ce y naMeT, a cap y3PHiuH Kap bhphih KaKo ce ppyra nenemeM nacTH, a th Mopam njieBy pa rpHCKam. (Grape.) Map ko: Xa, xa, xa! To My je roča! Ajia je onapeH! (Jj0Jia3H JaKOB.) JaKOB: IJoSepa! Mapno: Jecn jih jpreKao? JaKOB: Jom h TpH pyKaTa po6ho. MapKo: TberoB je roča OBpe 6ho. JaKOB: Ela? MapKo: He he na Kynn Marappa. JaKOB: Xa, xa, xa! Mhjioiu: Kap je TaKo nourreH, TpeSajio 6 h pa My BparaMO Marape, a HaMa je pocia CBaKOM no pyKaT. MapKo: Hnje Hero jom HemTO. Oh je CBora Marappa Bnpeo, na He he pa ra npHMH. Mh BHme hhcmo kphbh. Kymrre Marape! JaKOB: KynHTe Marape, pajeMo jeBTHHO! (iJo^a3n cejbaK.) CejbaK: Mope, pepo, npoljHTe ce MarapeTa! (Cna3n JaKOBa.) UlTa je to? (yxBaTH ra 3a pyKy.) Grami Ma.no, pemHMe, mma? Oh je Ham ppyr! CejbaK: H Mora Marappa 6paT! HpjepHe Bepe! MapKo: Marapap je Ham. Th HeMam c ibHMe HHmTa. CejbaK: Cap hy ja BaMa para! Mhjioui: Th otohh hhch XTeo pa npH3Ham Marappa 3a CBora, je n’? CejbaK: Ha MOjy pymy, pepo, MaHHTe ce bh Tor IjaBOJiCTBa! Marapap je Moj. 102 Cbh: Huje, HHje! Cejban: Ebo My mchiM JaKOB: H ja hm hm jkhi\ CeJbaK: To je Ha Taj HauHH 3 jio. Mhjioih: KynHTe Marapita, KynHTe Marapu,a! CeJbaK: Mora Marapua? To je mhoto. Zleuo, ihto he ra n,pyrH KynHTH? JlajTe ra mchh! Cbh: 3a rnecT nyKaTa, 3a rnecT nyKaTa! CeJbaK: To je mhoto! Cbh: Hnje, HHje! Cejban: na aKO CTe bh 6ecHH, urra caM ja nojiyneo! (TtnrHe 6ypy.) HMaTe TpH ji,yKaTa, to BaM je nocra. Marape mh ocTaBHTe! Cbh: Marapau, je Ham, Marapau; je Haui! CeJbaK: Cajt hy ja BaMa ^ara! (I16jypH hx.) Cbh (deželni): TpH ,nyKaTa, Tpn AyKaTa! (T[66erHy.) Cejban: Tpn n,yKaTa?! Hnurra, mhoth 6 h h BHiue najin 3a norAeKojy CBojy 6yn,ajiaiHTHHy. JoBaH Ct. IlonoBHh. 106. Milutin u gostima. I. Poziv. Trgovac je Dinko Radovič sedio jedne subote popodne u sobi kraj prozora i čitao novine. Uza sto njegov sin Milutin, učenik šeste školske godine, izradlvaše zadaču za lduči pone- deljak. Najednom netko pokuca na vratima. Otac nije odmah čuo, pa ga Milutin opomenu: „Oče, netko kuca.“ — „Napred!“ reče otac. U sobu ude listonoša, pozdravi, preda pismo, ponovno pozdravi i otide. Otac pročita pismo pa če Milutinu: „Sutra u jedan sat pozvani smo nas dvojica u goste gospodinu načelniku." Milutin se torne uvelike obraduje, jer mu je načelnikov sin Mirko najmiliji drug. Znao je, da če se tamo lepo zabavljati. II. Doček. Drugog dana u tri četvrti popodne upute se otac i sin prema stanu gospodina načelnika. Otac idaše s desne, sin s leve Strane. Gde nisu mogli iči uporedo, Milutin pusti oca napred. 103 Tačno u jedan sat dodu u stan gospodina načelnika. Gosto- ljubivi domačin i njegova gospoda dočeklvali su pozvanike veselo i sa svakim se ljubazno razgovarali. Dočekali su radosno i Rado- vičeve, koji pozdrave i rukuju se najpre s gospodom, pa s go- spodinom domačinom. Radovič reče prema gospodinu načelniku: „Milo mi je, što ste me pozvali. Odazvao sam se Vašem dobrostivom pozivu. Po Vašoj sam želji doveo sa sobcm i svoga sina Milutina." Gospodin mu načelnik odgovori, da ga to veseli to više, što je njegov jedlnac Mirko najvoliji drugovati s Milutinom. Došlo na gozbu više gospode. Ubrzo se svi sakupili. III. Za obeda. Kada podvornik javi, da je obed na stolu, reče domačin: „Izvolite, gospodo, u blago valište!" Udoše. Domačin odredi svima mesto. Kad su posedali, reče gazda: „U slast, gospodo!" Svi odgovore: „Hvala — i Vama!" Sedne domačin, sednu tada i gosti. Kraj Milutina sedela je go¬ spoda. Milutin sedne oprezno, da ne bi možda stocem prikva- čio skut na haljini dobre gospode. Razgrne napola ubrusac i pokrije njime koljena, da ne zamrlja svoga odela. Zlicu prfhvati palcem, kažiprstom i srednjakom, kako ga je majka naučila. Dok su srkali juhu, bilo je tiho. Izatoga zametnuše razgovor o žetvi i berbi. Oni u razgovoru, a podvornik donese meso s Omakom i varivom. Na tanjuru bile posebne viljuške, a u zde- lici s umakom žličica. Najpre poslužili gospodina župnika, koji je sedio čelo stola, pa ostale redom dalje. Dode red i na Milu¬ tina. Tanjur bejaše okrenut tako, da je pred njim bio najgori komadič mesa. Ništa nije prebirao, več uze komadič, što bejaše pred njim. Levom rukom držao je viljuške, a desnom nož, kojim je rezao meso na male zalogaje. Mrve jela metne na rub tanjura. So je uzimao čistim rtom noža. Jelo, što mu se hvatalo noža, tr’o je 6 kruh, što bi ga pojeo s komadlčima mesa. Dok je podvornik nosio razne jestvine, gosti su polagano blagovali i razgovarali o lepoti jugoslavenskih narodnih pesama. Najednom Milutin opazi dlaku u jelu, što ga je uzeo na svoj tanjur. Odstrani je, a da toga nije nitko opazio. Znao je on, da bi domačica, premda nedužna, bila u velikoj neprllici. Meso s kosti pojede, koliko se dalo nožem obrezati. Zalogaje 104 prinosio u usta vilicama, a gdegde i koricom kruha, — Jeo, pa mu se nekako uhvatilo prstiju nešto jela. Sto ce? Da otare o rubac? Uto opazi, kako se to isto dogodilo i gospodinu, što je sedio pred njim, koji je otr’o prste o ubrusac. Sada Milutin nije bio više u neprilici. IV. Mala neprilika. Kad Milutin nije imao ništa na tanjuru, ponudi mu njegov prijatelj Mirko, što mu je sedio s leve strane, zdelu s jelom i reče: „Izvoli!“ Milutin prihvati zdelu nespretno, zadene o čašu, koja je bila mal’ da ne na kraju stola, na srecu prazna. Čaša padne i — razbije se. Milutinu navali krv u lice. Okrene se prema domačici i smerno se ispriča: „Molim lepo, dobra go¬ spodo, oprostite, što sam tako nespretan." Gospoda mu odgo¬ vori: „Ništa zato! Ne treba da se izgovaraš." — Podvornik pokupi komade razbijene čaše i donese drugu. Prema koncu obeda donesu na sto palačinke. Milutin ih nije nikada volio. Sto da učini? Da kaže, da mu ne prljaju, to ne bi bilo u redu. Uzme samo malen komadič. Domačica to opazi pa ga ponovno ponudi. — „Hvala, gospodo," reče Mi¬ lutin, „dosta mi je!" Ali eto, dode na sto i jabučnjača. Ha, to je bilo nešto za njegove zubiče! Nego i sada uzme samo malo. Na koncu do¬ nesu crnu kavu. Kako nije bilo posebnih kleštica (hvataljki), uzme šečera žličicom. Iza obeda gosti su se jošte malko razgo- varali. V. Odlazak. Prvi se digne gospodin župnik, a za njim i ostali gosti. Pošto su se lepo zahvalili na gostoprlmstvu i pozdravili, počeše se gosti razilaziti. I gospodin se Radovič spremi na odlazak. Zahvali dobroj gospodi i vrednom domačinu na njihovu gostoljublju i vrati se sa sinom kuči. „Sinko,“ reče tada otac Milutinu, „i ako si razbio onu čašu, držao si mi se skladno i uljudno u onome društvu. Ne ču više kazati, da si još malen, kada te budu i drugi u goste zvali." „Samo tako, mladi gospodine!" nadoda otac i potapka ga po ramenu, a Milutin se zacrveni od ponosa i zadovoljstva. Iz Nazorove čitanke. 105 107. Sve, sve, ali zdravlje, Draga deco, čuvajte svoje zdravlje! Sve se može vremenom steči, ali nikada ono zdravlje, koje se jednom izgubi. Bolesnom se čoveku nista ne mili, i vazda je nezadovoljan. Zdrav čovek lako če svašta podneti, samo ako je postojan. Bolestan je kao ptica kojoj je otkinuto krilo. Ko je zdrav, taj ima svega. On , je, dakle, najbogatiji, pa ma živeo i u najhuctoj kolibici. Da vam pripovedim samo jednu malu pripovetku, pa čete videti da imam pravo, što govorim. Bio siromah čovek, pa išao peške iz jednoga grada u drugi. Bio je zdrav kao od brega odvaljan, ali je put bio dug, pa ga noge izdadu. No nije imao vremena da se odmori, jer se uveliko smrkavalo. Išao je dalje, ali su mu noge popustile i klecale, — tako je bio umoran. Izdaleka opazi jedna lepa kola i u njima nekog bogataša. Konji su besno jurili. Onako umoran, sede ukraj puta i zaplaka se: „0, Bože, kako sam ja nesrečan! Kako se ja mučim i zlopatim, a gle onoga bogataša, kako lepo sedi u kolima, pa ne zna, šta je muka i nevolja." Uto se približi bogati gospodin na lepim kolima i, videvši uplakana siromaha, zaustavi se. — A što plačeš? — upita ga. — Kako da ne plačem? Gle, kako se ti lepo voziš, a ja se mučim i zlopatim kao niko moj. Umorio sam se, pa ne mogu dalje ni mači. Blago tebi, kad imaš tako lepa kola! Na mene je, jadnog, i Bog zaboravio! Bogati se gospodin tužno nasmeja, pa mu reče: — Nemoj srditi Boga, jer si ti mnogo srečniji od mene. Ti si zdrav. Dao ti je Bog snagu i zdrave noge, pa ideš, kuda ti je volja. Nego teško meni, jadnome, koji sam još za života ostao bez nogu! — Tada bogati gospodin raskopča svoju dugu haljinu i po- kaza siromahu svoje noge. Obe su mu bile drvene do kolena, jer je jedamput bio tako oboleo, da su mu ih morali odseči. Kad je to video rasplakani siromah, skoči na noge, i pre- krstivši se, glasno reče: „Hvala ti, Bože, kad su mi samo noge zdrave, ne treba mi ni konja ni kola!“, pa nanovo stade kora- čati putem i još za vida stiže u grad. Eto, vidite, draga deco, kako^ je bogaslvo i sve ovoga sveta ništa, kad je čovek bolestan. Čuvajte, dakle, zdravlje, što ga je Bog dao, te čete biti vazda srečni i zadovoljni. 7 nam 106 HČBeK H MpaBH. Ceo noBen Secnocjrana noKpaj MpaBHH>aKa, na y3Me npy™h n cTaHe nenpKara n MpaBJbe CTaHnue pyniHTH. Tiieflao je MpaBe, ioko Ha CBe crpaHe 6erajy Kao Aa cy noMaMHH, Hocehn jaja h qaxype. Tano pymehn hžbhhhm noiBOTHifcHnaMa MHpHH craH, none MOBen yMOBaTH: „rjie, Tano je n Hapony, Kana j^apn Ha itera HenpHjaTejb. JbyAn ce Bepy h 6erajy, caMO Aa hchbc rjiaBe H3Hecy, a oho HM eTKa, ujto ce AaAe cnacHTH, syKy y ropy h njiaHHHy, as 3a- KJioHe. iJoHcra, to je pKacHo!" „y5KacHo!“ BHKHe jeAaH oa MpaBa, ujto cy čerajiH. „Jl a je ymacHO, to h caM yBHljam, ajm nnan HeMain CMHJioBait>a, Beh HaM pyniHui oho, uito MyKOM carpaAHCMO h ctckocmo .' 1 HBaH JlenyuiHh. 109 . HMaH>e. „HMao caM" — to Huje HMaH>e. „HMao 6 hx“ — to cy npa3He penn. „PaA 6 hx h m a t’ “ — to je xcejbyKaft.e. „HMaTH* hy“ — to Ten nyAHO 3BenH. AjIH „ H M a M “ TO jČAHHO BpeAH. 3aTO, 6pajKO, uito HMam to hitcah ! 3Maj JoBaH JoBaHOBHh. 110 . Mhjihoh h Ohjihoh. Ajia ce Jiano H3TOBapajy Te penn „mhjihoh“ h „6hjihoh“, Kao Aa cy Hene oSHme CBaKHAaite CHTHHiie! na nnan Majio Bac HMa, noju CTe ctckjih hhct h jacaH nojaM 6 THM SpOjeBHMa. Mhjihoh je xnjbaAy nyTa y3eTa XHA>aAa, a 6 hjihoh mh¬ jihoh MHJiHOHa. na h to je jiaKuie Ka3a™ Hero 33 mhcjihth. Pčuhmo, Aa 3a jeAaH MHHyT mojkcmo H36pojaTH CTČTHHy, na KaA 6 hcmo 6pojaJin HenpecTaHO, CBann ash nyHnx 12 čara, Ten 6 hcmo 3a 13 AaHa 10 caTH h 40 MHHyTa H36pojajiH jeAaH mhjihoh. A niTa MHCJiHTe, kojihko 6h BpeMeHa TpeOajio Aa ce H36pojH 6 h ji h o h? KaA 6 h Heno Morao 6pojara 6e3 npeKHAa Aan>y h Hohy, pen,HMO Aa je to 6pojaifce noneo Hani npaoTau AAaM, na Aa je Opojao * HcnpaBHO = hmbt hy. 107 CBe ao Aanac, j o m He 6 h hh 6n.my 6 ho totob, joiu 6 h My Ba./baAo 6jiH3y 12.000 ro^HHa Aa 6pojH, na Aa AoSpojH ao 6 hahoh 3 . CeKyHAa je 6aui BpAO KpaTaK Aeo BpeMeHa, MHHyT HMa 60 ceKyHaAa, a peo ash HMa 86.400 ceiKHBeo CBora Bena! JecT, mhoto, BpAO mhoto, npe>KHBeo je oa npHAHKe Afie h no xha>3A6 mhahoh3. Aah uiTa je to npeMa jeAHOM 6 HAHOHy! To je Kao hckh cnpoMauiaK, Kojn HMa CBera Asa h no AHHapa, npeMa k3kbom 6oraTamy mhaho- Hapy. Tla nnan HMa y CBaKHA'amK>eM jKHBOTy chthhx CTBapn, noje HAy Ha 6 HAHOHe. Y3 mhmo Aa je y jeAHOM KHAorp. nmeHHu,e 30.000 3pHa, OHAa je y TČBapy 3 mhahohh, a y 333 xha>3ag to- Bapa Beh HMa 6 hahoh 3pHa. A toahko, MO>KAa h BHuie, nojeAe ce Ha np. y Cp 6 Hjn 3a roAHHy AaHa. Ha Kpajy Aa BaM KameM, Aa ce xHA>aAa mhahoh 3 30Be MHAHapAa. „HeBeH“. 111. CMpT h H>e3HHH CJiy>K6eHHUH. Cmpt, Ta rpo3Ha KpaA>HU,a H3 papcTBa ceHe, XTeAe H3a6para ceČH npBor MHHHCTpa h to OHora H3Met)y CBojHx cAy>K 6 eHHKa, KojH je 3a H>y cTenao HajBehHx 3SCAyra. no3Ba askac CBe CBOje HaMeuiTeHHKe, Aa Kany creKoiue, KaKO 6 h M orAa H3a6pa™ Haj3acAy>KHHjera. CKynHAo ce oko KpaAMiiie CMpTH mhoihtbo cAy* 6 eHHKa, KO j H cy ce H3TČ3aAH 3a MHHHCTapCKy CTOAHPy. OHa cčijame Ha npecTOJby, yKpaineHOM KOCTypHMa h Ay6a- ft.aMa, a cAy>K 6 eHHH;H cTynaxy jeAaH 3a ApyrnM npeA KpaA.Hiiy h npHnoBčAaxy joj o CBojHM 3acAyraMa. npBa ce jaBH riomaAHHa xBaAehH ce, koahko je A>yAH OTnpeMHAa y KpaA>eBCTBO Cmpth, Te koahko je Kyha paAH it>e čcTaAO nycrax. CpnaHa Kan noKa3a Ha 6 pojHe >KpTBe, noje cy y H3noHy CHare H3HeH3Aa npOMČHHAe cbctom npemaBuiH H3 obot HCHBOT a y KpaAbeBCTBO Cmpth. KocT 66 oA>a ce xb3aha 3 CBojoM cnpeTHomliy ) KojoM je jKHBOTe cKpahHBaAa. C y m h p a, KainA>y- uaBa, cyxa, MpmaBa meHa, Tano CAa 6 a, Aa HHje MorAa hh yera otbophth, HeMO noKa3a Ha xha> 3 ac OoAecHHKa, noHajBHme y 7* 108 MJia^HM roAHHaMa, oa KojHX HHje^aH He fre 03ApaBHTH. „Ja hč TpaacHM CBoje jKpTBe Met)y CTapHMa, Hero Meljy MAaAHMa, “ jeAHHO je to Morjia y CBojy noxBa./iy H3pehn. CTapocT je yBepaBa;ia, a a OHa, HCTHHa, noJiaraHO, &m ycneuiHO y6nja h hhkomc He npaiirra, Ko;iepa h PaT h3hochjih yxcac, ihto ra y peAOBHMa HOBe- HŠHCTBa BHHe cBojnM yHHiHTaBaibeM JbyACKora poAa. PIojaBH ce h r^a^ c iiokjihkom i „JbyACKH poA neMa erpauiHHjer AyuiMa- hhh3 oa MČHe. JbyAH yM«py oa MeHe y HajBehHM MyKaMa.“ npH6^HJKHJia ce npecTO/by h Hecjiora. OHa pene: „Ja umpHM Me^y jbyAHMa Mpxoby h 3Ao6y. ycaljyjeM y K>HXOBa cppa onane acejbe, h ohh ce Me^y co6om KOJby h y6ajajy. Mhcjihm, Aa MeHH npflnaAa MecTO npBor MHHHCTpa. “ H cap ce nonejiH c;iy>K6eHHAH npenHpam CBaKH je no- 6Hjao ueHy pena CBora Apyra, a cfiojy y3BncHBao. HajeAHOM Aonpe po nnx 6yxa, neBaite h noAHKHBatbe. Cbh yMyKHyuie h norjieAame jipeMa BpaTHMa, Ha nojnMa ce nonasa 6oraTO OAe- BČHa h HaKHH^peHa nceHa, pacnyiirreHe Koce, pyMeHHX ahha, OKpy)KeHa npamoM nfljaHHx MJialjHX h CTapnjHX MyuiKapau,a. OHa Hcnpy>Kn pyny npeMa CBojHM ApyrapHu;aMa h nopyra>HBo noBHne: „H3ry6HTe ce bh jaAHHUA, ko j n ce Ty xBajiHTe! He 3HaTe jih, pa caM ja Barna Majna, h oho ihto jecTe, nocra™ CTe caMO no MeHH. HncaM jih ja OHa, noja BaM iuajbe jbyAcne jkhbotc ? •— IlorjieAajTe oko MeHe! MjiaAO h cTapo, phahhk h rocnoAHH, 6oraT h CHpOMax! Cbh mchh cjiyjKe CBojHM nfijaHneBaiteM; Tpyjy cede h CBoje noTOMCTBo; y nHjaHCTBy y6njajy ce6e h cbot npHjaTejba nao h HenpnjaTeA>a; y nHjaHCTBy 3aAo6HBajy CBe Barne 6oAecTH, a rjieAaj hx, bh y6pajaTe CBe to y CBojy 3aoiyry! OneT BaM bcjihm, Aa ja ne hhhhm ycjryre Hauioj KpajbHAH, Bac 6 h abbho HecTajio, j ep hč 6hctc HMajiH nocjia. Ja caM OHa, noja BaM AKyjeiH!“ H HeyMepenocT nocraAe npBHM mhhhctpom KpaA>Hii,e Cmpth. H3 „ L IcTBpTe imamce" Ap C MajKOBua. 109 HapOAHe nocjiOBHiie. nHjaHy ce h bo 3 jtoiafta. Tko MHoro naje, 3a Ayro HHje. Oa paKHje Kyha nponJiaKyje. rinjaHaii hchbh nponajinna. 112. Šaljiva pitanja i odgovori. Ja poslah vola u pečinu bez kože, a on mi se vratio sa kožom; a ja pojeo i vola i kožu. — Sta je to? C^IH) Cime se počinje noč, time se svršava dan? (•u oaojs Koja ce Ana dpaTa hhk 3 a He cacTaHy, a Meljy H>HMa caMO u&mA 6 peacyjbaK CTojn? ( - doh h Hho) Tko HajeAŠMnyT nonHje cto jiHTapa BHHa h oneT HHje nnjaH? •(BHhtjg) Tko 6 e 3 raaBe h je 3 HKa CBe JbyAe pasroBop«? ('bjhhijj) Tko 6 č 3 BaTpe oncence? (-BHHduBu f bhhcIiioh) Tko 6e3 Kpana JieiH ? (-dBiag) Tko 6 č 3 Hory yTene? (’B9Hd) Tko bez očiju vidi, kuda če proči? (' 5 l o: t 0 d) Tko bez ruku tebe i mene drži? (' B3 !I9tS) Tko 6e3 epu, a h Ayme cb3kom npaBO Kance? ('BJBg) LLIto je Ha OBOMe cBeTy Hajdpnce? ('oboh^) Manje od maka, a digne junaka? (’ B H n 9) Haui denooba h MpKon>a JyTpo Bene 6oAy ce; JyTpOM HaAdoAe deJioita, J/Bene MpKOH>a, Te Ha jeAHO MecTO Jiency A MecTO hm ce He no3Haje? ('^oh h hbJ/) Zobi nema, ruku nema, nogu nema, a opet ujeda? (•buiiz) Maleno, zeleno, sav svet zaodelo, sebe ne moglo? 0 B I s l) Be^io nneMe, npHO ceMe MyApa ra r;iaBa no no;by ceje? 110 113. JlaMOH H HHTHja. y rjiaBHOM rpany jenHe upacaBHiie *HBJbaxy y naBHŽHH ABa MJia^fiha: .Hamoh n HHraja. y Toj aphobhuh HacmiHO je BJianao BJiaAap JlHOHHCHje. Jej,HOM npRjiHKOM noKynn ^HHTHja y CMeny roBopy Ha Tpry HacHjbe B^aAapeBO. /lnoHHCHje to nyje, pa 3 Jby™ ce Ha 3>HHTHjy Te ra 6aiiH y TaMHHu;y h ocyAH Ha CMpT. Hecperan OHHraja nopyHH H3 TaMHHue XlHOHHCnjy: „BjiaAapy, yc;mmH MOjy no- cjieAH>y Hkhbh Moja cTapa h SojiecHa MajKa. XlonycTH mh na noijeM k itoj h a a ce npe CMpra c H>OMe onpocTHM. 06ehaBaM Aa hy ce OAMax noBpara™. 11 Xl,HOHHCHje OArČBOpH: „Zlo6po je, ajiH Hena ko j h HHTHjnH npiijaTejb oeraHe MecTO itera y TaMHHU,H. Ako ce y 3opy HČTBpTora jaHa He nČBpa™ y rpaA, Taj he iteroB npHjaTejb H3ry6nTH naaBy MecTO ftefa. 11 OHora hctot AaHa y^e ,fl,aMOH y TaMHHiiy, a HHTHja no- xpjiH k CBojoj MajuH. MwHy jpyrH h Tpehn AaH, a <&HHTHja ce hž Bpaha. „JanHH /laMOHe, H3ry6nT hem ;iyAO r;iaBy 3a HČBepHa npft- jaTeiba, 11 roBopHJiH cy My 3H3 hu,h. „HHuiTa 3aTo,“ OAroBOpH JI aMOH. „Ja HeMaM hh opa hh Majne, a Moj npnjaTejb HMa Aa xpaHH CBojy CTapy MajKy.“ y 3opy HČTpTora AaHa 6ho je rjiaBHH Tpr nyH jbyAH. jjouiao je /I,HOHHCHje Aa bhah, nano he kpbhhk OAcehn rAaBy ZlaMOHy. Cbh cy >na^HJiH Hecperaora MAaAhha. Eto Beh BOAe ZlaMOHa h npeAajy ra KpBHHKy. \ „OraHH!“ 3 any ce HajeAaMnyT noBHK, h OnHraja aotphh hš T pr, KpBaB h npamaH, Te ce 6 auH Ha KOJieHa HcnpeA ZluoHHcnja. „BjiaAapy, hč Aaj, Aa HČAynhh- ™ja njianaxy oa cpehe npeA BJiaAapeM h HapoAOM. 111 114 . Uap h nepBHiu. ITrpano ce uapcKo neTe y Sam™ Kpaj 6yHapa, na cnynajHO nane y 6yHap. Bejame neno, Bpjio neno neTe! JenaH nepBHiu, Kojn je 6ho aMo nornao na npocn, Kan BHne, rne to neno neTe nane y 6yHap, noTpnn h cpeTHo yrpa6n oho neTe hs Bone. Uap CBe to rnename c np030pa on Capaja. Can niTa he? n6man>e 6p30 no nepBHuia, a Kan OBaj noije, pene My: „Moj hšcthth nepBHiny, th ch Mora cima cnacno on cmpth, can Tpanrn on MeHe uiTOron xohem, na th noKnoHHMp UepBHm ce CMepHO noKnoHH iiapy, na My Ka3a: „Moj nape, 3narao cyHiie Moje, cyHn,e cjaje no cbcm CBeTy, a th, nape, no cbom papcTBy! Ja caM CHpoMax Soncjn po6, Te hchbhm o Mfino- cthh>h. He TpajKHM npyro, ochm na ce y tbomc Capajy mojihm Bory 40 naHa. Th hem mchh 3aTO naBa™ MHnocTHmy, npBH naH napy, a no 40. naHa cb3kh hem mh naH MHnocTHit>y yMHO)KaTH (t. j. npBH naH napy 1, npyrn 2, Tpehn 4, 8, 16, 32, 64 HTn.). Uapy ce to yHHHH Bpno Mano h o6eha nepBHmy Kano je 3aflcKao. Kan ce HaBpnmno 40 naHa, 3HaTe nn, kojihko je to h3h6chjio napa? U3HOCHno je 306 OnnHOHa, 877 mhjihoh3, 906 xHJbana h 944 nape. Kojihko je to nimapa? Kan nepBHUi noHece napy OBaj panyH, uap ce Halje y bč- nnKOM nyny, na pene nepBHuiy: „3acan HeMaM CBe nape na th ynnaTHM, ann nonrro ce napcna pen He nopmie, HeKa th nape CTOje Kon MeHe Ha KŠMaTe, non ch xchb. y MOMe hem Capajy KOHanHTH, jec™ h nHTH Kao h ja, Te MO>KeMO h napeBaTH 3ajenHo!“ Eto ihto ypanH Mynpn nepBHm, eTO ihto erene ouiTpo- yMn>eM cBojHM! 3a6e^e>KMa Jejmua BeaoBHh-BepHafl3HKOBCKa. 115 . EjiarnaH h panHH naH. PanHH naH: Uo6po jyrpo, 6paTe! Kano th? BjiarnaH: OnMaKHH! . . . Bomaiu 3eMjbOM, cMpnHm Ha yr\/beH, 3anaBam tptobhhom, 3aynapam ph6om h nyKOM . . . na3H! OMpjbaT hem mh hobo oneno. PanHH naH: nčnaKO, rocn6nHHHhy! . . . J\a He BomaM 3eMjbOM, th hš 6h HMao 3ejba h bhh 3 Ha cBOMe CTony.^Ua He CMpnnM Ha yrn>eH, th ce He 6 h bo3ho naui h oAMapam. Je ah to npaBO? BAarAaH: Tano Mopa Aa 6yAe. Th ch 3a paA, a ja 3a OAMOp. PaAHH a3h: Aa’ch AyKaB, ačhhhho! Cnanao 6 h oa ta aAH, Aa hž paAHM 3a Te6e mecT A&Ha y ceAMHH,H. BAarAaH: He A>y™ ce, pa6oTHHne: Aa ja He 3aTBapaM KaAHKaAa TBoje TBopHHire h AyhaHe h Aa Te hč TepaM H3 TBOjHX HjHBa, TH 6h KAOHyO OA TpyAa. CaOMHO 6h ce H MA3A ocTapno. Ja Te KpenHM h pa3BeceA>yjeM 6AarAaHCKHM oamopom. 3HaAem ah OHy necMy: — Koahko je y cčamhlih AaHa, Cbh cy AaHH oa cpe6pa k6b3hh, A HČAejba oa cyxora 3AaTa! — PaAHH ash : To je CBe hcthh3. Bhahm, Aa je h oamop noTpeČHT. Aah ja caM nnaK BHiiie Hero th, jep je npe paA, a 33THM OAMOp. BAarAaH: He AyAyj! Ako ce hhch npe nourreHO oamopho, He MoaeBa h HBpere iKe ce MeABeA, CBHiba h JiHCHpa na ce AoroBope, Aa opy 3eM^y n pa cnjy nmeHHuy, Aa ce xpaHe. 3annTajy jeAno Apyro, ihto he Kojn paAHTH h nano he ceMe Hahn. CBHiba pene: „ Ja hy aohcth ceMe h cboj'om hy cyp;ioM y3- opaTH,“ a JincHpa: „Ja hy CBojnM penoM noApp>aTH.“ y3opame, nocejame. JJoije >neTBa. CTarne ce AoroBapaTH, nano he Bpehn. CBHita pene: „Ja hy ryMHO HanHHHTH,“ MeABeA: »Ja hy cHonjbe chcth h ja hy BpehH,“ CBHiba onei: „Ja hy npeTpecara h pacTaBHT hy cjiaMy oa nineHHpe,“ a jihchua: „Ja hy CBojHM penoM tphhth njieBy ca nineHHiie," CBHiba: „Ja hy ČBejaTH," a MeAseA HanonoH: „Ja hy jkhto pa3AeJiHTH.“ OBpxoine. MeABeA hchto noAejra, ajiH ra He noAejiH npaBo, jep ra CBHiba 3aMOPH, Te joj AaAe caMO cjiaMy, a nmeHHpy CBy y3e caM h jihchph He AaAe HHinTa. PacpAH ce JiHCHiia na othas Ha Tym6y h name hm, Aa he AOBčcth jeAHora papcnora noBena, noja he jkhto npaBo pa3Ač- jihth. ynjiainH ce CBHiba h MeABeA, na pene MeABeA cbhibh: „3anonaj ce th, cbhh>o, y c.aaMy, a ja hy ce nonera Ha OHy KpyuiKy.“ 3anona ce CBHiba y c,aaMy, a MepeeA ce none Ha KpyniKy. / JlncHpa ČTHAe Te Halje ManKy, na je no3Ba y ApyuiTBo, Aa HAy Ha ryMHO Aa XBaTajy MHine. 3Hajyhn Manna, Aa Ha ryMHy HMa AOCTa MHineBa, noije paAO, na caA h3H3a nyTa, caA ncnoA nyTa Tpnn 3a nTHpaMa. Ona3H je MeABeA c KpyuiKe noH3Aajiena na name cbhibh: „3jio, cbhh,o; ero PHCHpe, rAe boah CTpaniHora 6yM6aniHpa, orpHyo hypan oa nyHe, na h npHJiaTe nrape XBaTa oko nvT a/P^ ./ yTOM ce Manna ynpaAe H3 onnjy na npo3 TpaBy polje Ha ryMHO h Tpamehn MHina CTaHe inymnaTH no c^iaMH. CBHiba no- AHTHe rjiaBy Aa bhah uiTa je, a Manna nČMHCPH oa H>e3HHe cypjie Aa je mhui na ckohh Te CBHH>y manaMa 3a hoc. CBHHba ce ynjiaiuH Te pynHe h ckohh na Hapa y noTon, a Manna ce npenaAHe' oa CBHH,e Te Hapa y3 npyinny. MeABeA noMHCJiH, pa je OHa Beft)cBHiby yAaBHJia, na npe caA na ibera, Te oa CTpaxa napHe c nj^vinne Ha 3eMJby h pa36Hje ce, a phchph ocraHe cBe JKHTO H CPaMa. HapoAHa npnnoBCTKa. 114 117. Komu pripada slava? Išao putem mudrac, umorena tela i pognute glave. Od- jednom se u njegovoj bližini začu nekakva tutnjava i neobično hiiktanje. Mudrac diže glavu i vide, kako pored njega brzo minu dug niz velikih teških kola, ispred kojih se digao gust dim. „Kakva li su to kola?" pomisli on u sebi, jako začuden. „Konja ne vidim, a da se toliki teret vuče, mučno da bi ih i pedeset bilo dovoljno!“ Dokle je tako razmTšljajuči stojao, približi mu se jedna visoka vazdušasta prilika. To je bila para. Ona mu reče: „Vidiš li, kakva je moja snaga! Ja vučem sva ona kola. Ja sam najjača sila na svetu, meni se ništa ne može odupreti." Za vreme tih nadmenih reči približi se druga prilika — voda — i upade pari u reč: Hvalisavice! Sto se razmečeš? Bez mene bi bila niko i ništa; što radiš, to radiš samo mojom pomoču." Još ne beše voda svfšila svoj govor, a kao munja pri¬ skoči treča prilika — vat ra — i viknu: „Sto si se ti rasprtila? Da te ja ne zagrevam, ti bi se smrznula i ne bi mogla pro¬ izvodih paru." Ovaj vatreni govor prekine jedna mala prijava prilika: to beše kameni ugalj. On reče vatri: „A ko tebe hrani? Ta bez mene bi morala umreti!“ Svada se nastavi. Tada pristupi ljudski duh, da bi torne učmio kraj, i povika: „Cutite! Sto se hvalite? Svi ste vi moje sluge. Da vam ja ne pomažem, ne biste se živi pokazali." Ali se iznenada nad njima zahori jedan glas: „Samo je jedan, kome pripada slava! To je stvorac svih stvari. Bog je sve vas sazdao, njim ste postali ono što ste!" Nato se mudrac osvrte i nastavi put, govoreči u sebi: „Od Boga su sve stvari; njemu neka je slava u vekove vekova!" Matija Antun Reljkovic. 118. 3aroHeTKe h niirajiHue. Cetiri sestre uvek se gledaju, a nikad se ne nagledaju. (•9U9} S ) UpHO Mane «3 Kyhe H3Mane. ( - Bdau eh oifflHdfi) Listove ima, a drvo nije; korice ima, a nož nije. (mSiju^) Tpit 6paTa je^Ha Kana. (-3 joh ndx bd tiBiroio) 115 Cetiri uha, dva trbuha. (•B5]BjA3jd i Boiuon;sB[ ‘n>jrqsBj bu BjSn uqsQ) Tko je HajSpiKH oiHKap? (•oirEtfgirjo) Gladno šuti, sito kriči. (' u !IIAl) CByn ca mhom, HHKyn 6e3 MeHe. (-BaBirj) Dva lončica, četiri poklopčica. ('9paA i ioq) Tko >Ke™ caMo jeAHO oko mara? (•tiBuoir}) Sto se ne može viticama jesti? (•Btjnf) LUto je jane oa noBeKa? Oomig) Gde čizmar počne najpre čizmu siti? (•nu3[o:>i Bjsj) KaMO Hj,e neTe Ka,n, My je neT ronHHa? '(Aioarn A ) Tanko kao žica, vitko kao zmija, puca kao puška, grize kao pas. (-oig) 3aiiiT0 MJiHHap HMa 6ejiy Kany? (•ajndnou anioni aa Bjf) Pende visi, pende zja; pende čini ta-na-na, nek se zna, k5 sam ja. ('ouoa^) npyiKH^a ce CKe^ia npeKo CBera ce^a. '(^Ll) Črno mače na sajmu skače, gdegod kleče, pravo reče. (•bSb A ) Tko MO>Ke HaMHHHTH moct 6e3 ftnera? (-EiMHg) Dva brata kolo vode, dve seke uz njih hode. Jedan nas bratac cvecem posiplje, drugi žitom obasiplje. Prva seka vino toči, druga vodu leva. ('buiiz i uasat ‘o}3j ‘aogjojg) Ct3hh MpKa, iKaJiocHa th TpKa, OTpT hy th pen. (■IJOH H Bdog) Tko ulazi kroz staklo u sobu, a ne razbije ga? (psopaAg) TIo neiviy ce 3Ha, na je noAHe? (•XhAk3>k og) Jedna glava voska svemu svetu dosta. ('ooung) y ropn ceK, ceK, a y boah Myh, Myh. Pola od drveta, pola od krmeta. TypaBO npace CBe nojbe nonace. ('nd;}) 119. Derviš i kalučler. Bio derviš u dvoru kod turskoga čara kao neki prorok. Bio je pismen i vešt u svom poslu, ali lukav i prepreden. Čaru je bio osobito u milosti, te bi se s njim po cele dane zabavljao. Sad su govorili o koranu, sad jeli, sad pili kavu, sad pušili lulu, 116 sad šetali po ružičnjaku. Derviš bi uvek rekao: „Cestiti čare, sad prorok ovo ili ono radi u nebu, treba da i mi to radimo," i car ga je slušao. Došlo je napokon vec do toga, da je derviš s carem gospodario, te mu zapovedao. Jedamput se car domisli pitati svoga dervlša: „Kaži ti meni, Huseine, znadu li i drugi hodže, kaluderi i popovi, što rade njihovi sveči u nebu?" — „Jok čare, ne zna mjedan do mene. Kako bi i mogli dauri znati, kad su nevernici." — „Neka je tako," veli car dervišu, „no ja bih ipak rado govoriti 6 tom čudu s kojim kaluderom ili popom. Idi ti, Huseine, pa mi dovedi ovamo jednoga kaludera." Na carevu zapoved lecne se derviš i ode poslušati, bilo mu milo ili mrsko. Dode u manastir medu kaludere. Kad jednoga od njih pozove pred čara, svi se poplaše, ali careva se mora poslušati, makar oči skočile iz glave. Ide jedan kaluder s der- višem k čaru. Na putu mu veli lukavi derviš: „Cu li ti, kalu¬ dere, ne šali se sa svojom bradom i glavom, ne govori mnogo pred silnim carem, nego malakši, osupni, nemoj u zao čas po se zapodeti kakvu besposlicu. Nema šale u čara; znaš, da oči gore čara gledajuči, pak šuti." — „Ne soli mi pamet," odgovori kaluder; „videt ču, šta car od mene traži, pa ču po duši od- govarati što i kako znam." — „Jok, nemoj za živu glavu pred carem mudrovati! To nije za vaše ljude." Dodu pred čara. Car zapita kaludera: „Kaži mi pravo, znaš li, što rade vaši sveči na onom svetu?" — „Uživaju u raju sladosti i slave Boga." — „Ali što rade upravo u ovaj čas?" — „To znati može samo Bog, i oni, koji su kod njega u raju, a nitko drugi." — Car se razljuti i reče kaluderu: „Evo vidiš ovog mog derviša; on zna svaki čas što radi naš svetac Mu- hamed u nebu." Kaluder pogleda popreko derviša, a car kaže dalje: „Pogledaj ga dobro; taj ti to zna." — „Doista znam," progovori bahato derviš. Kaluder uvidi odmah s kim ima posla i domisli se brzo, kako če uvesti u napast derviša. „ Molim, silni čare i gospodaru," veli kaluder, „dopusti mi, da dokažem dervišu pred tobom, da ne zna, što govori. Daj amo donesi zdelu punu mleka i tri ko- madlča kruha." „Neka!“ veli car; „da vidim daursku mudroliju." »Sedimo oko zdele!" veli kaluder. „Daj nam svakome po jedan tanjur." — „Ma šta če to?" upita derviš. „Suti ti, Hu¬ seine!" zapovedi car: „da vidimo tko je od vas dvojice bolji 117 majstor." — „Silni čare!" veli kaluder, „drobi ti svoj komad kruha u svoj tanjur, ja ču svoj u svoj, a derviš neka svoj opet drobi u svoj." — „To je tričarija", veli derviš. — Car mu od- vrati: „Suti Huseine, pak drobi, videt cemo daursku mudroliju!" Kad su svi drobljenje svršili, uzme kaluder jedan tanjur i saspe u zdelu pak drugi i treci. Zatim uzme žlicu i pomeša sve u mleku, te reče: „Dervišu, ako si sveznalica, te znaš, što radi svetac Muhamed u nebu, hajd ovo drobljenje u zdeli razberi i povrati carevo na carev, moje na moj, a svoje na svoj tanjur. Ako to učiniš, verujem ti, da znaš što biva u nebu. Nebo je daleko, a zdela eto pred tobom." Derviš se nasmija i reče: „To nije ništa." - - „Jest, bre,“ veli car: „Daj razbiraj drobljenje ili ne deš više drobiti sa mnom u jednu zdelu." — „Vera moja, silni čare!" veli derviš; „to m sam nečastivi, ni ovaj suludi daur ne može učiniti." — „Ja se nišam ni hvalio, kao što si se ti. Kratke su noge u laži," od¬ govori kaluder. „Uistinu pravo veliš, kaludere!" reče car. „Zdela je pred nama, pak ne možemo razbirati svaki svoje drobljenje, a gde je nebo, pak da zna derviš, što u njemu radi svetac Mu¬ hamed. Sad vidim, da je to laž." Car obdari kaludera, a der- viša potera od sebe kao lažu i varalicu. Narodna pripovetka. 120. ima ljudi. Ima ljudi svakojake boje, Svi jednako opanke ne kroje, Nekim trnjem obrasli su puti, Drugim cvijecem šarnim obasuti, Jedan drugog dostignuti želi, Tudoj smrti drugi se veseli; 1 ta borba traje od vjekova, Od ukletog grijeha Kajinova, I u borbi nejednake želje Raznom cilju putove im svele. Jedan teži da dostigne časti, Drugi hoče gospodstva i vlasti, Treči radi za komadič hljeba — Svaki želi ono, što mu treba! A ti sinko, uči samo zato, Več naukom da ti duša blista 118 Poput zlata i alemlja čista, Da uzgojiš sebe za čovjeka Zdrava srca — poštenoga hreka, Pa češ sretan po bespuču torne Cvjetnom stazom dospjet cilju svome! Uči, sinko, knjiga kči je neba. Svakom treba ko komadic hljeba, Tko s naukom mladu dušu grije, I budučnost taj si ljepšu vije. Ante Jukič. KypjaK ft kohj. Jenan KypjaK cna3n Aobpa KOtta. Oh He CMene a a Ha tt>era yAapn jaBHO, jep ce 6ojao Aa he My yrehH hah aš ra hč he MohH caBflaAaTH, na heimhcah Aa ra npHAobHje npeBapoM. Oh npH^e KOH>y h npHjaTČJbCKH ra 3anHTa 3a 3ApaB^e. A™ koib ce AoceTH ft,eroBy AyKaBCTBy, Te HayMH Aa My Bpa™ hctom MepoM. Oh oArČBOpH KypjaKy Aa je imane Ao6po, a ah Aa My ce y CTpa>KH>y Hory 3a6o TpH, Te ra Hora A>yTO 6 oah. „To je HajAaKuie! 11 peime KypjaK. „Xoah Aa th TpH H3BaAHM 3y6HMa.“ Kotfa CTaHe h nČAHrHe Hory, hah kaa ce KypjaK npftČAHiKH, oh ce piiTHe h Aynn ra hotom y rydHuy, Te My CBe 3y6e pe¬ dnje. 3aTHM nobenie npeno noA>a, a KypjaK čcraHe jaynyhH. FIpeBapa ce caMa cbcth. Jtocmej OčpaaoBHh. 122. CHpoMax h Časa. HeKH cnpoMamaK, itMajyhH y naHKy m3ako MAena, XTeAe y H>era Aocyra boac Aa 6yAe BHine, na ce Harae HaA pexy CaBy, npHTHCHyBuiH naHan c mačkom HaA BOAy, KaKO 6 h yuiAO m3ao BOA e y MAeKO. Aah jnviecTO Aa Tano 6yAe, jypHe boas h HcnyHH caB naHaK, a mačko ce cacBHM H3rybH y peiiH. TaAa he cnpo- MamaK pehn Tyxe Bene, no o6Hnajy, opax ca cocjipe h BpanajyhH, CTaHe Bora moahth obško: „Kao ihto je OBaj opax nyH, Tano Aa 6yAe Kyha nyHa CBanora Aobpa, aMbapn 119 iKHTa, Top OBai;a, nonpyM BHHa h paKHje, na Bor na!“ FIotom pfeSnje opax — a oh npa3am Tana noBen nČBHne JbyTHTO: „He cnymaj, Boayne npfija3H0, Tana ce h ohh npeMa HaMa TaKO B.xanajy. JecMO jih mh npeMa mmvia HenpHja3HH, Heyn.yn,HH h cypoBH, Tana ce hč HanajMo HH MH 6ojbeMy on IbHX. KpCTO UlMHfl. no3Hao caM Manora MapKa. Oran My ce 6aBno nnenapcTBOM y BenHKO h c bčjihkhm BeceibeM. HMa Hemra KyhHn,e non OniTpoM. nnenapH cy o6hhho noSpH n>ynH, n.ynn cpua. /I,6jia3HO caM nemlie k meMy. Cenenn cmo npen nneimmaKOM, menan« h pa3ro- BapanH. Mann Mapno HHje ce 6ojao nnena Hero je ouy noMarao cjaBJbHBaTH nnene, Kan cy ce pojHne, neMy cy ce »ceHe nynHne h nyne roBopnne, na to HHje 6e3 Bpara. PeKOx jenHOM TOMy nnenapy, cBOMe nnenapcKOM yneHHKy, na mh ce MapKHh CBHlja, na na ce HanaM, na he oh 6hth npaBH hobck. „H mchh ce hhhh“, npHXBara ceibaK, „jep Kan ce neua noTyKy, oh je yBen na crpaHH cna6njera. Oh ce neno Bnana npeMa cna6HjeMy, nojera 6 h Morao HCMexHBaxH, H3BpraB3TH pyrny, rypHy™ ra h H3ny- 125. npea 3eMjbH4Ka. 120 nara, a na 3aTO hš 6 h occtho hhk3kbhx 3jihx nocJieAnua, OHAa je xao cftrypHO, m je Majin no CBojoj npiipoAH Ao6ap.“ Bčjihkh MfynaH B. B. y rocnnhy ona3H, rne cejbaK boah CBora CHHnniia npBH nyT y uiKOJiy. Majin cejbannh noA upseH- KanoM Kopana y3 on,a, a y pyiiH My 3eMJbHHKa — totob ao- raljaj y n>eroBy 5KHBOTy. To th je Hani Mapno h iteroB OTau. BejiHKH >KynaH, a jom bcHh opnjaTCJb Aeiie, 3aycraBH Aenana h oua My, na ra 3annTa OHano no HapOAny: „MajiH, 6h jih th MeHH Aao 3eMJbHMKy?“ H Mam My noAa 3eMjbHHKy; 5KynaH pene XBajia, na c h.om y ven h Kance 36ofom, na OAe. Majin ce HHje HHM3JIO H3HeH3AHO H npOMCHHO. CyTpaAaH AOi^e BejiHKH xcynaH y npBH pa3peA, a hhm ona3H Mapna, kojh My AaAe 3e- MJbnnKy, pene Becejio: „Axa, th ch OHaj, ko j n mh AaAe 3eMJbHHKy! A 3aniTO ch th MeHH Aao 3eMJbHHKy?“ Majin OAroBopn: „E, KaA ch 6ho rjiaAaH." HaTO he bcjihkh xcynaH: „A 3Ham jih th, tko caM ja?“ „He 3HaM,“ oAroBopn MajiH. „Ja caM BejiHKH xcynaH.“ „JecH 3ancTa BejiHK! “ >KynaH noApara Majiflma, noxBajiH ra luto My AaAe 3eMJbHHKy h nč30Be ra k ce6n Ha o6eA. MajioMy hž- nyHe h Top6Hii,y, a y uiKOJiy nouiajby AeiiH KOinapy 3eMJbnnaKa. HaBopHH TpcTeitaK. 126. Ljubav domovine. Otkad je sveta i veka, vazda je ljubav domovine i naroda bila povodom i veliku junaštvu i neizmernim žrtvama i brižnu staranju za opči boljak. Kod nekadanjih najslavnijih naroda ušlo je u običaj reci, da je slast i slava za domovinu umreti. Al’ ostanimo kod kuče! Svaka mati ljubi svoje dete, ako je i ne- valjalo. Zar ne vele i naše majke: „Ako je i zlo, moje je. Ako je i zmija, moja je." A blago si ga materinu srcu, kad su deca dobra i poslušna. Ali ne mogu roditelji i deca samotovati na svetu. „Drvo se na drvo oslanja, a čovek na čoveka." Dodu nevolje, bolesti, smrt. Komu če ostati deca? „Teško svomu bez svoga." Po svem našem narodu čut čete u nevolji molitvu: „Ne ostavi, Bože, bez prijatelja." A veli se slično i ovo: „Zlo godište roda ište, a nevolja prijatelja." Koliko je veča nevolja, toliko više treba pomoči i svojštine. Tako valja sused sOsedu, kad je mala nevolja; selo selu, kad je na primer povodnja; valja nam sloga svega naroda, kad je nepri- jatelja odagnati. Potom sused susedu, selo selu, sav narod sva- 121 komu pojedinomu pomaže. Svoji smo, pazimo se, želimo jedan drugome napredak, pomažimo si, a bit čemo jači, ako nas bude više: svaka voda s potočiča jaka. Više če valjati jedan dru- gomu, ako budu pojedini imučniji; bit čemo napredniji svačim, ako nam bratstvo bude bogato i jako. I doista nijedan drugi narod nije toliko vičan toj ljubavi, tomu bratstvu, koliko naš. Mi zovemo svakoga našinca bratom, mi se u zlu i dobru po Bogu bratimo, ma odakle tko biol Ne gleda nitko na veru, te se zaista možemo dlčiti pred celim svetom onom lepom poslo- vicom: Brat mi mio, koje vere bio, kada bratski čini i postupa. Naši junački graničari, kud su god vojevali po belom svetu, svagde su bez razlike vere svoje bratstvo isticali: Dobro jutro, brate! Zdrav, brate! Kamo češ, brate? Pomagaj, brate! Sve brate, te brate, samo nek je on graničar bio. Stoga su Fran- cuzi za prvoga Bonaparte, čujuči toliko puta tu reč „brat“, na- zvali naše graničarske pukovnije brat-pukovnijama. A protivno, tko ne mari za to bratstvo, koji se tudi od svoga naroda, po- stradat če on ili njegova deca. Ima i 6 toj istini lepa narodna poslovica, koju valja pamtiti: „Tko ne drži brata za brata, taj če tudina za gospodara". A pomislite kako je onome, tko mora svoju domovinu ostaviti i po tudem svetu za zaslugom iči. Znate, kako naš narod označuje takovu nesreču? On veli: „U tudini je čovek kao duša izgubljena." Valja dakle ljubiti svoju domo¬ vinu, u njoj je srce puno, a srce nas puno nagoni vršiti dužnost potpunoma. Nije pravo tuditi se od nje; mudro je smišljeno i temelji se na istim razlozima, kad narod govori: „Tud nek ni- kada ne bude, koji svoj biti može!" Ivan Trnski. 127. CpnCKH HHBŠJIHA. HeKa rocnotja ona3H c npo30pa KaKo ce je^aH hhb3jih/i yny™o npaBO K.eHoj Kanajn. rioTpMa My ycycpeT, a™ je oh Beh 6ho ČTHiuao. OHa npe^ane HaMeKbeHH HOBau CBOMe CHHy h pene, ra npe^a MHBa^any, Ka^ ra bhah. BH^ehn a a HHBa^HA H3^a3H H3 je^He Kanuje, aenno noipna 3a h,hm h BHKHy: „rocn6n.HHe, y3MHTe obo, aajia BaM je Moja MaMa. “ Ka^; je HHBa mji Buneo a a ce pen rocnonHH 6am H>era THne, oh ce HacMeja ropno, no3ApaBH Ae^Ka no boJhhhkh, h npHMH ^ap. 8 122 Kan je MaTH qynehH ce ynHTajia CHHa, 3aiuT0 My je Ka 3 ao: rocnonaHe, oh y 6 enJ£>HBO pene: „Bo)Ke, Maivrnue, na oh Hnje npocjan Hero cpncKH HHBa,mn!“ MaTH ra npHByqe k c edn, n6^>y6n h pene : „nomTyj, noinTyj, CHHe Moj, CBanora on h>hx, jep HaM ce Ha hdHXObhm H3ry6n.eHHM HČraMa, pynaMa h 6hhm3 nonnine HOBa, CJiaBHa h jana OTapdHHa." JX ap TiocnhKa. 128. Rodu o jeziku. O jeziku, rode, da ti pojem, O jeziku milom mom i tvojem! * Po njem tebe svijet poznaje živa, Na njem ti se budučnost osniva. * Ljubi si ga, rode, iznad svega, U njem živi, umiri za njega! * Svaka zvijezda svojim svijetlom sijeva, Svaka ptica svojim glasom spjeva, Ti jezikom svojim zbori! * Tud tudinu, tebi tvoj doliči, Tudi poštuj, a svojim se diči! * Od Stambola grada do Kotora, Od Črnoga do Jadranskog mora Njegvu carstvu prostor puče. * Junačkijem glasom u njem poje Junak narod uspomene svoje. * On ti svakoj tuzi i radosti, On ti duše cijeloj nutarnjosti Jedin pravi tumač biva.. * Bez njega si bez imena, Bez djedova, bez unuka, U prošasti sjena puka, U buduče niti sjena! Petar Preradovic. 123 129. Epaha. y paiy 6aJiKaHCKnx cSBe3HHKa npoTHB Typana 6 ho je cpncnn BojHHK Jobo TemKO parnem /lonpeMHme ra y Hhui y BojHHHKy 6o^HHuy. Onpe3ame My necHy Hory. Cbh cy pameHUH 6 mh no6pe BOJbe, iiiamH ce h pa3roBapa,7iH, caMO Jobo je yBeK myrao, a h jienHHKy je cjiafio onroBapao. Hecrajio je 6ojia n HeMa BHine onacHOcra, a.ra Jobo jorn yBeic hcth. CBaKora pameHHKa noxaija poA^HHa h npftjaTejbH, ajm JoBy hhtko. JlesHHK OpanceH, mhjiokpbbh CaoBeHau, Tpynno ce, na pa3- roBopn h jbreuiH JoBy, a Jobo yBen hcth Mp30Bon>au. 3Hao je jienHHK, na JoBy hcuito thuith. JenHora nana ylje Opa>KeH y nsopaHy, rne je Jobo Jieacao, h 3anynH ce. Y3 Jobhh KpeBeT Crojn neceT kpihhhx Jbynn h cbh HMany na rjiaBH B&aHKe my6ape on OBnjera Kp3Ha, a Jobo Jieinao je Ha KpeBeTy h c h>hmh caB npenopoljeH Bece.ro pa3roBapa. y to he JieHHHK caB Beceo: KaKBa je to CKynuiTHHa?! — Hnje HHKaKBa, Hero noijOCMO y noxone 6paTy Jobh; oh je H3 Ha- rnera cejia. My™ cmo, na je pameH, na noijocMO y HMe Harnera cejia, na ra BHnHMO h na My KaaceMO, na je oh Ham 6paT, — pe- Kome Jbynn. — Oh HeMa hh ona hh Majne, hh 6paTa hh cecTpe, na je oh cana Ham 6paT, 6paT HHTaBora cera. Oh Tpnn h 3a Hac je H3ryČHO Hory. Oh je Ham 6paT h HHTaBora Hamer Ha- pona. Mh heMO ra mhjiob3th h na3HTH, na he rano namera h 6e3 HČre. Jlano 3a Hory, caMO nan je ocrana rnaBa. — Jobh je cnao naMeH ca cpua, jep 3Ha, na He he 6 hth npocjan. Ha 6nJiacny nap0Baxy Spaha CBora SpaTa HOBiieM h pe- Korne My: Kan 03npaBHiu, jaBH HaM, na heMO nohn no Te, no 6paTa CBora. Ha BpaTHMa onpeHyo ce jom CBaira h HacMeumo Jobh. H Tano je 6 hjio. Ceno nerio nonena JoBy, CTapeuiHHa npBH ra 3 arpjiH, a 3a h>hm HHTaBO ceno. Bhjio je Mano pe^H, a MHoro cy3a. HnTaBO ceno h Mana nena He 30By ra npyKHnje Hero SpaT Jobo, a Jobo oneT CBanora SpaTOM. flaBopaH TpcreibaK 130. Onha Kyha. npocyno ce bhho h 3 MapnoBe name Te HaM nopyMČHH CBe SperoBe Hame. H y CBano cpne, mTO ce Hame 30Be, yj!H HOBy CHary h nanonne HOBe. 8 * 124 To hč 6hjio bhho h3 MapKOBe Mame, Beh pyMČHa 3opa 6ynn 3eMJbe Hame. ycTajTe, ycTajTe, cbhm3 3opa cBHhe, Cbh Ha noco xajne, cb3kom noo/ia 6Hhe! Ta onha je Kyha, ihto ce cana rpann, HajBehH, HajMamH Hena Ha moj pan«. HeK hč majm hhtko JKHBČTa, HMama, JX a HaM nyha Hama hč 6yne HajMama. Beh na y moj Mory cbh 3ajenno CTara, Cbh Kojeron pon« jenna Hama Mara. Tla HaM Kyha 6yne BČJiHKa h jana, Kao mTO cy Kyhe ocrajiHK jyHana. Ha CBOMe ormHmTy na ce CBaKH rpeje, A He na ce rpMH flcnon Tylje CTpexe. ycTajTe, ycTajTe h crapn h M^anH, Ta onha ce Kyha onhHHCKH h rpann! Jby6oMnp HeHa^OBiih. „CjiaBa TBoje nČMOBHHe mwa 6 hth h TBoja; 3a my th je h caMa ce6e nperopera. CseTa jih th je h HenoBpčnHBa MajKa, jom CBČraja Tpeča na th 6yne noMOBHHa; jep je OHa Majna Majun TBOjoj. “ 131. Radi! Sakovao kovač dva raonika. Oba ih gradio od istog gvožda i tako pojednako, da su ličili kao brat na brata. Jedan od njih proda odmah, a drugi skloni negde u kraj, dok se i njemu kupac ne nacte. Tu je nekoliko meseci ležao, dok najposle ne dode taj isti seljak, da opet traži raonik. Tek onda ga potra- žiše i iz onog budžaka iznesoše. Ali kako se začudi kad vidi razliku! . . . On škrbav — rda ga več nagrizla — a Seljakov jedar i oštar, gladak i sjajan kao ogledalo. Mnogo sjajniji, nego je pre bio . . . U čudu če zapitati onaj raonik, što beše sklonjen, svoga druga: — Sta to bi, da od Boga nadeš? Nekada bejasmo sasvim jednaki kao rodena brača. A gle sada! . . . Reci mi, vere ti, šta te je tako održalo i šta ti je pomoglo? Ja prožlveh ovo vreme ugodno i u miru, pa pogledaj samo, u što se izmetnuh? — To ti je baš i nahudilo, što si se lenio — odgovori mu drug iz mladosti. — A gledaj mene! Ja sam od jutra do mraka radio, zemlju orao i prevrtao, pa me je to i održalo. Zato su mi obrazi vedri i sjajni, zato me rda nije spopala . . . — Pravo veliš — priznade onaj zardali raonik. — I ja bih danas bio svetla obraza, i ja bih se od rde odbranio, da nišam toliko vremena besposlen ležao . . . Ali odsad du drukčije . . . Istina je, dakle, prava je istina što narod veli: „1 naj- bolja sablja o klinu zarda". „Zdravlje“. „Pa^ je HajdojbH ycTyK npOTH ikšjiocth h Sojih, oh je Bpejio 3^;paBJba h SoraTCTBa h nojeAHHita, a n p b h pa3Jior BeJiHHHHH h cpehn Hapo^a." 132. Jevrosima majka opominje svoga sina Kraljeviča Marka da bude pravedan. „Marko, sine jedini u majke! „Ne bila ti moja rana kleta, „Nemoj, sine, govoriti krivo „Ni po babu ni po stričevima, „Več po pravdi Boga istinoga. „Nemoj, sine, izgubiti duše: „Bolje ti je izgubiti glavu, „Nego svoju ogriješiti dušu." Iz narodne pesme „Uroš i Mrnjavčeviči". 133. Zgodna prilika. Ko svoj posao izvede u zgodno doba; ko se koristi naj- podesnijim vremenom, za njega se obično kaže: „Ulučio priliku" ili: „Taj nije propustio priliku". U drugom se svetu još kaže: „Uhvatio priliku za čuperke". Taj je izraz došao otuda, što se u stara vremena predstavljala prilika u obliku žene, čiji je potiljak bio bez kose. Tim su hteli naglasiti, da kad priliku jednom propustiš, ne možeš je više uhvatiti. U jednoj zbirci grčkih starina nalazi se statua, koja pred¬ stavlja priliku, i na njenu podnožju urezan je ovaj razgovor: „Ko si ti?“ — „„Prilika.““ — „Šta znače ova krila na tvojim nogama?" — „„Ona pokazuju, da moj let nadmaša naj- brže vetrove."" — „Zašto je veštak, koji te u kamen izrezao, baš na tvorne čelu načlnio tako bujnu talasastu kosu?" — „„Da 126 bi me mogao uhvatiti prvi od boljih, čim me sretne.““ „A otkuda to, da na potiljku nemaš nimalo kose?“ „„Da me onaj, što me jednom propustio, više u letu ne može uhvatiti, baš i kad bi me mogao stiči.““ — „Zašto te veštak namestio u ovoj dvorani?" — „„Da bi tebe, tiidinče, poiičio.““ 134. Poslovice. Hhtko ce HHje My^ap postno. Kako tko postelj stere, onako i spava. CBy^a je Aodpo, ajiH koa Kyhe Hajdojbe. Kamen do kamena palača, zrno do zrna pogača. JI aHac TOBeK, cjyTpa upHa 3eMJba. Voda sve opere do črna obraza i pogana jezika. He 'aemjbaj ce, i\ae Te He CBpdH. Sva mu pamet na jeziku. PyKa pyKy nepe. Prži i peče, kuha i vari, pak sve pokvari. He rjie^a ce HOBeKy Ha oačjio Hero Ha pjčjio. Bit če gače, ne znam kad če. ilohn he crapocr, naK he nilTa™, rAe je 6n;ia' mjiSaoct. U seljaka črne ruke, ali bela pogača. KpuBO CTeneHo HHje djiarocaoBeHO. Kako došlo, tako prošlo. Pne je p a a, HHje raaA. Čuvaj bele novce za črne dane. 3HaH>e je totob HOBap. Meri, važi, pa onda kaži. He ryjiH Kope, pa He dype rope. Bača bob o stenu. (Govori uzalud.) JepHa Jiacra He hhhh npojieha. Tko leti hladuje, zimi gladuje. Tko pano paHH, pse cpehe rpadn. Ne tera še konj bičem nego zoblju. HeMa 3aHaTa de3 Aodpa a^aia. Nije sve zlato, što se sja. Plja ce 3Aara ne xBaTa. Uvukao rogove kao puž pred skakavcem. (Strašljivac.) Jle™ Kao Myxa de3 niaBe. Prazan klas se u vis diže, a pun se k zemlji savija. 127 135. Naprej. Naprej, zastava slave, na boj, junaška kri! Za blagor očetnjave naj puška govori! Draga mati je prosila, roke okol’ vrata vila, plakala je moja mila: Tu ostani, ljubi moj! Z orožjem in desnico nesimo vragu grom, zapisat v kri pravico, ki terjajo naš dom. Z bogom, mati, ljub’ca, zdrava! Mati mi je očetnjava, ljub’ca moja čast in slava, hajd’mo, hajd’mo zanje v boj! Simon Jenko. 't Pe^HHK. (Penn y PeMHHKy HaBejteHe cy y ČKaBCKOM HapeHjy Te MecTO: dnje/ta, pBftjeT, AČHHje™, njejiHB, /tjeBep ctoj'h: 6e,a;a, ubčt, no- HeTH, u,ejiHB, AeBep.) A, a aKaMOJiH, toliko manj aKO, če ajia, ali knai, -a, orodje ajieM, -a, dragi kamen aMa, ali aMaHeT, -a, talisman, amulet aMdap, -a, žitnica aMeTHpe (aMeTOM), popolnoma žmo, sem, semkaj ancaHa, -e, zapor aTeHTaT, -a, zavratni napad aBeT, -h, pošast a3^nja, -e (KOJiacia), pisan, dolg plašč aiK^šja, -e, drakon, zmaj. E, 6 6a6o, -e, oče 6 šu;hth, -hm, vreči čaHBa, -e, sod čansap, -a, sodar Sa^aBa, zaman, zastonj BajpbaK, -a, dan pred Božičem 6axypa, -e, buba čajiBan, -a, velika greda, de¬ belo bruno 6ap, 6apeM, vsaj 6apa, -e, mlaka SapjaK, -a, zastava dapjaKTap, -a, zastavonoša SacaMaK, -a, stopnica 6anr, ravno, prav 6šiiia, -e, turški poglavar, sta- rejšina, zapovednik 6aima, -e, daiirra, -e, vrt daiHTOBaH, -a, vrtnar darana, -e, palica 6^;eHHje, -a, služba božja, ki se opravlja ponoči 6ehap, -a, vojak, kateri se bo¬ juje za plačo; vandrovec; samec 6eji a, -e, uboštvo, nesreča; obdolžitev 6e;ieM, -a, trdnjavsko obzidje 6er, -a, turški gospod 6erara, -aM, bežati 6&7ie>KHHK, -a, tajnik, notar 6e.roH>a, -e, bel vol 6ep6a, -e, trgatev 6ep6ep, -a, brivec, brijač SeceAHTH, -hm, govoriti SeCKpajHH, brezkončen 6ecoMyHaH, obseden decnocJTHita, -e, brezdelje, po¬ stopanje; postopač 6ecnyke, -a, brezpotje SeCBČCT, -H, nezavest 6e36pojaH, brezštevilen 6e3o6pa3aH, nesramen 6hji0, -a, žilobitje, puls, utrip 6nJbe, -a, rastline 130 Sopara, -aM, izbirati; voliti Sftraa, -e, boj 6hb3TH, aM, biti; postajati; prebivati SjiarnaH, -a, praznik Sjiaro, -a, bogastvo; blago; živina Sjiaroha, -e, blagost SjiarojtapHOCT, -h, hvaležnost Sjiaro/taT, -h, milost SjiaroBaJiHiiiTe, -a, jedilnica SjiaroBara, -ryjeM, uživati, jesti SjiemTera, -iuthm, bleščati SjiHCTara, -CT3M, bleščati 6orMe, pri Bogu SoroAŠH, od Boga dan 6oja, -e, barva dojiecHHK, -a, bolnik Sojiecr, -h, bolezen SoJbaK, -JbKa, blagor; bol SoJbap, -a, veleposestnik, gra¬ ščak SoCHJbaK, -JbKa, bosiljek, ba¬ zilika, prežilika Spauo, -e, bratec Spaha, -e, bratje SpajKO, -a, bratec SphHHH, -a, branitelj Spaurao, -a, moka 6paTyM6A, -a, bratranec Spe!, no 1 le! vzklik za nižjega od sebe (bhac: Mope!) 6pe>KyJbaK, -JbKa, griček Spiira, -e, skrb SpHHyra ce, -eM ce, skrbeti SpoA> -a, ladja SpoAOJiOMap, -Mya, človek, ka¬ teremu se je razbila ladja Spoj, -a, število SpojaH, številen čpojaibe, -a, štetje Spojara, -aM, šteti SjjcHaT, listnat 6pyj, -a, brenčanje 6pyjara, -hm, brenčati SpBHHa, -e, velika brv Sp3ara, -aM, hiteti Sp30, hitro SySHi;a, -e, majhna buba 6yAaji£mraHa, -e, budalost 6yya, -e, debela palica SyyaK, -a, kot ByrapHH, -a, Bolgar SyK, -a, ropot, hrup, šum 6yjia, -e, purpala, roštalica, mak (divji) 6yjby6ama, -e, polkovnik, po¬ veljnik SyMSap, -a, čmrlj 6yM6&mHp, -a, komisar SyHa, -e, upor, nemir SyHap, -a, studenec, vodnjak SyHAa, -e, kožuh 6ypa, -e, burja SypaA, -h, sodje 6ype, -eTa, sod SypMa, -e, prstan iz verižic. U, u yeJiHB, -a, poljub iteJiHBaTH, -aM (-JiyjeM), polju- bovati UeHTpajiHe Cftjie (CpeAHimbe Cčuie), Osrednje Sile (OBAe: Avstrija, Nemčija, Turška, Bolgarska) U&Ha (3HMa), najhujši mraz u;HJbara, -JbaM, meriti UHneJia, -e, črevelj ypHoropHua, -e, iglovje UpBeH, rdeč ppBeHHTH ce, -hm ce, rdeti u.Behe, -a, cvetje UBejbara, -aM, žaliti PBeTaK, -raa, cvetlica ujBeTaH, cvetoč UBpKyT, -a, cvrčanje UBpKyT3TH, -KyheM, cvrčati. H, M H&Sap, -Spa, čeber H3K, celo naMau, -Mita, čoln H^HaK, -HKa, skleda 131 napHH, očarujoč Hac, -a, trenotek, minuta, ča¬ sovna enota HacaK, -CKa, trenotek MacaH, počasen uacTHTH, -hm, gostiti uaBKa, -e, kavka He.no, -a, dete, otrok HenpKaTH, -aM, brskati, broditi necMa, -e, studenec HeCTHT, dober, srečen, slaven neTKa, -e, ščetka Ht3HyTH, -eM, hrepeneti HiiHa, -e, stric hhj'h, čigav hhhhth, -hm, delati, narediti; hhhh mh ce, zdi se mi hhhobhhk, -a, uradnik HHT3B, cel, ves HH3M3, -e, škorenj HH3Map, -a, čevljar HČbaH, -a, pastir Hobanne, -eTa, pastirček H0p6a, -e, juha HOBenžiHCTBO, -a, človeštvo H^naTH, -aM, puliti, trgati nynepaK, -pKa, šop HyB3TH, -aM, varovati HBopaK, -pna, škorec HBopKČBHh, -a, škorček. Ti, h (Č, č) haja, -e, ovčar; namestnik hypaK, -pna, puran hypaK, -pna, kožuh hymKa, -e, klofuta, zaušnica hyTeTH, -HM, molčati. JX, A na, če naicne, torej nšneK, oddaljen na-aČKO, daleč naHan, -hk 3, dan naHaK, -HKa, davek naity, podnevi naBara, -jeM (Bepy), prisezati naBHHHa, -e, v davnih časih ne, daj nen, -a, nena, -e, stari oče nejinja, -e, junak neMČe^Hca™, -jihuicm, lenariti nepaTH, -eM, dreti, trgati nepBHiii, -a, turški menih neceTaK, -TKa, desetina necHTH ce, -hm ce, najti se, biti; dogoditi se neBaTH, -aM, napihovati se neBep, -a (pyHHH), tovariš pri poroki nHH3H, slaven, časten, pristojen nHHHTH, -hm, hvaliti, slaviti, častiti nnnaMa, -e, turški katekizem nnpeK, -a, hlod nnpHyTH, -eM, dotekniti; dir- niti, ganiti nHB, -a, velikan nilBaH, čuden, krasen nHBOTaH, diven nHBCKH, velikanski nH33TH, ->KeM, dvigati, vzdi¬ govati no, do, razen, zraven no6om, -a, boben no6p6hynan, dobrovoljan nobpoCTHB, dobrotljiv noilHHje, kasneje nOBHO, pozno, kasno nohn, -ijCM, priti noneKaTH, -aM, dočakati, spre¬ jeti noneKHBaTH, -KyjeM, pričako¬ vati, sprejemati nonajaTH, -aM, presesti, nave¬ ličati se nonyiue, sicer norafjaj, -a, dogodek noxBaT, -a, doseg noxBaTHTH, -hm, prijeti, doseči nČHCTa, res, zares nojypHTH, -HM, prihiteti noK, dokler nOKO^Hua, -e, prosti čas, oddih AOJiaMa, -e, narodna suknena obleka do kolen z rokavi A0Jia3HTH, -hm, prihajati ,0,0 jih, razen AOJIHHHTH, -hm, pristojati AOJiHKOBaTH ce, -Kyje ce, spo¬ dobiti se AOMaJio, kmalu AOHeTH, -HeceM, donešti AonnpaTH, -eM, dosegati AonjiHBaTH, -aM, priplavati AonpaTHTH, -hm, spremiti AonpeMHTH, -km, prinesti, pri¬ peljati AonpeTH, -eM, doseči AonycTHTH, -hm, dovoliti AonyuiTeit>e, -a, dovoljenje Abca/uni, nadležen AOCaAHTH, -hm, priskutiti, zdol¬ gočasiti AOCaAHO, dolgočasno AOceTHTH, -hm, spomniti AOCneTH, -eM, priti; dozoreti; utegniti A0CT3, dovolj, precej A6crarHyTH, -rneM, doseči, do¬ hiteti AbcyTH, -cneM, doliti AOiujbaK, -a, prišlec AouiyjbaTH ce, -aM ce, privleči se, prikrasti se AOTAeH, do tedaj AOTpnaTH, -hm, prihiteti AOBČCTH, -AeM, pripeljati Apara, -e, dolina, poprečna dolina Apename, -a, drenje, krič ApCMeiK, -a, zaspanost, dre¬ mavica ApxTHyTH, -THeM, zatrepetati ApxTaTH, -HiheM, trepetati ApMaTH, -aM, tresti ApCKOCT, -h, predrznost Apyr, -a, tovariš ApyrapHH,a, -e, tovarišica ApyKHHje, drugače ApyM, -a, cesta ApyuiTB0, -a, društvo, družba ApBehe, -a, drevje ApBJbe, -a, drva ApBO, -eTa, drevo, les AP30BHT, predrzen; gnusen Ay6, -a, hrast, dob Ay6nHa, -e, globočina Ayd0K, globok AyhaH, -a, trgovina Ayra, -e, mavrica AyranaK, dolg AyxaH>e, -a, pihanje AyxaTH, -aM (-rneM), pihati AyiK, vzdolž, kraj, poleg, ob ABfipn, -H, duri, vrata ABojaK, dvojen ABoneB, -a, dvospev ABOpHTH, -hm, streči, služiti ABOCTpyK, dvojnat. 'h, 1) (D, 3) IjaBO, -Aa, vrag i)aK, -a, dijak }jayp, -a, nevernik (turška be¬ seda za kristjana) ijepaM, -pMa, vaga pri vodnjaku ljHrrayTH, -HeM, skočiti ^oraT, -a, belec (konj) ljy6pe, -eTa, gnoj 1byplieB aSh, -a, Jurjevo }jypl]Hu;a, -e, šmarnica. M. y (Dž, dž) paMHja, -e, turška cerkev y6yH -a, grm pedaHa, -e, strelivo peJiaT, -a, krvnik, rabelj pnrepHpa, -e (ppHa), jetra, (deJia), pljuča. 133 E, e eivieHHcaTH, -HHiueM, razgo- varjati se eHO, glej! (kar ni ne meni ne tebi blizu) Epo, -a, Hercegovac eTO, glej 1 (kar je tebi blizu) eBa^a, hvala! dobro! eBO, glej 1 (kar je meni blizu). , 4 > 4>ajzta, -e, korist -a, svetiljka (jiepMaH, -a, pismo turškega sultana (J)ec, -a, rdeča kapa (bosanska) (|)HjyKaTH, -HeM, žvižgati cJ)HineK, -a, naboj, patrona cjlHTHJb, -a, stenj (fjpKaTH, -HeM, zavijati, sukati 4>py./ia, -e, piščal. r, r rahe, -a, hlače ranaH, ostuden, gnusen ratjaTH, -aM, meriti rajTaH, -a, motvoz, vrvca raJieoT, -a, galijaš, galijot, (pri¬ klenjeni sužnji veslači) raBaH, -a, bogatin raBpaH, -a, krokar ra3jta, -e, gospodar r^e, kje, kjer i\n;ei 7 i,e, tu pa tam r^eroA, kjerkoli r^eHO, kjer r^e/iHyTH, -HeM, pogledati rjiyxai<, -a, glušec rjiyB(x), gluh rJiyBH, -Bora, glušec riBŽBHTH, -hm, tlačiti, moriti nteB, -a, jeza, srd roAHHa, -e, leto ro^HiiiH>Hita, -e, obletnica rČAHiHTe, -a, leto, letni čas ro^eM, velik roJiOTHfca, e, golota roMHJia, -e, kup roMHjnma, -e, kopica ropaK, grenak ropona^aH, divji roponaAHTH ce, -hm ce, div¬ jati ropocTacaH, velikanski roča, -e, gospod, gospodar rocnoAapHua, -e, gospodinja rocnolja, -e, gospa roTOBO, skoro, približno ro36a, -e, pojedina rpa/i, -a, toča rpaa, -a, mesto; trdnjava rpa^Hli, -a, mestece rpaAHTH, -hm, delati, zidati rpaACKH, mestni rpšljeBHHa, -e, zgradba rpaHa, -e, veja rpŠHHpa, -e, meja rpaHHHap, -a, prebivalec (vo¬ jaške) granice rpas>HBaTH, -aM, vzhajati rpaHyTH, -eM, iziti rpHHTH ce, -hm ce, krčiti se rpAaH, grd; strašen; zelo velik rpAHTH, -HM, zmerjati, psovati rpeAypHHa, -e, velik, grd hlod rpejara, -jeM, greti rpHCKaTH, -aM, gristi rpx, grenek rpjiHTH, -hm, objemati rpMJbaBHHa, -e, grmenje rpodjbe, -a, pokopališče rpOMaK, doneč, glasen rpya,a, -e, gruda; kepa ry6nna, -e, gobec ry6HAHiuTe, -a, morišče ry6HTH ce, -hm ce, hujšati ryna/io, -a, lok ryja, -e, kača ryMHO, -a, gumnišče, kjer se mlati žito r^H^aTH, -aM, godrnjati rypaB, grbav rypHyTH, -HeM, suniti 134 rycJioiKima, -e, goslina struna rB03AeH, železen raondje, -a, železo. X, x xajaTH, -jeM, marati x&jnyK, -a, četaš; ropar, raz¬ bojnik xajAyKOBaTH, -KyjeM, biti haj¬ duk xŠJbHHa, -e, obleka xapaMHja, razbojnik, tat Xepo, -e, Hercegovec xHJba.ua, -e, tisoč XHTaTH, -aM, hiteti XHTHyTH, -HeM, prijeti; vreči xjiaA, -a, senca xjia^,bBaTH, -AyjeM, hladiti se xjie6, -a, kruh x5ya, -e, turški duhovnik xpŠHHJiHHiTe, -a, hišice kamor se polaga ptičem hrana xpaHHTejbHpa, -e, hraniteljka xpČK, -a, deblo, panj xpK3TH, -neM, smrčati xpjiHTH, -hm, hiteti XTeTH, xohy, hoteti xyn, slab xyjaTH, -HM, bučati, šumeti xyK, -a, šum, vpitje x^KTaibe, bhah : xyn xyM, -a, holm XBoja, -e, veja XBojHua, -e, vejica XBŠJiHcaBHua, -e, kdor sam sebe hvali XB3TaTH, -aM, loviti, prijemati. H, H HKan, le kdaj HKaicaB, le kakšen H JIH, ali HM3H>e, -a, imetje HMeTan, -TKa, bh^h: HMaite HMyhaH, imovit hhh, drugi HHane, drugače, sicer HHan, -a, HH3T, -a, kljubovanje HH3K0, drugače ftnaK, vendar HCKpHHTH, -hm, izruvati, iztrebiti HCKpHByjiaH, izkrivljen HCKynHTH, -hm, zbrati HCKynHTH, -hm, odkupiti HCMejaBaTH, -aM, zasmehovati HcnoA, pod, spodaj HcnpaTHTH, -hm, spremiti HcnpeA, pred HCnpiKeH, izpražen, spečen HCTaKHyTH, -eM, povdariti; — ce, izkazati se; zastavo: iz¬ obesiti HCTHpaTH, -HeM, povdarjati; — ce, izkazati se HCTHHa, -e, resnica hctok, -a, vzhod iiCTOM, samo, šele HCTpnaTH, -hhm, izleteti, izteči HUiHeKHBaTH, -KyjeM, pričako¬ vati HiuHynaTH, -naM, iztrgati HineTaTH, -aM (-uieheM), spre¬ hajati se naproti HiHHČiaTH, -aM, pretepsti HLUTa, le kaj, nekaj HIHTeTHTH, -HM, poškodovati HBaibCKH, čas okoli sv. Janeza Krstnika H3a, po, iz H36šTHHaTH, -aM, iztepsti, pre¬ tepsti H36aBHTH, -hm, rešiti H36p6jaTH, -aM, prešteti H3HyB3TH, -aM (-,ziymeM), izpi¬ hati H3Hhn, -H^eM, iti ven; npen,: stopiti pred H3JiynaTH, -aM, izbiti H3Jby6HTH, -hm, do sitega po¬ lj ubovati H3MŠhH, -KHeM, uiti, pobegniti; odmakniti, naprej hiteti H3MaxHB3TH, -xyjeM, mahati H3Mel)y, izmed 135 H3MeTHyra ce, vreči se H3MHJieTH, -HM, izlesti H3MJIŠTHTH, -hm, premlatiti H3MopeH, utrujen H3M0JKj,eH, izmozgan, izčrpan H3Hajnpe, spočetka H30TKHj,aTH, -aM, odtrgati H3paljHBaTH, -tjyjeM, izdelovati H3BaAHTH, -hm, izvzeti, posneti, izdreti, izpisati, izvleči H3BeCTaH, gotov H3BeCTH, -BeACM, izpeljati; na¬ rediti H3BeiHTeH, obveščen H3BHA6TH, preiskati H3BphH, -BprHeM, izpostaviti; — ce, zvreči se H3ByhH, -HeM, izvleči. J- j ja6yHH>ana, -e, jabolčna giba¬ nica, zvitek jan, -a, nesreča j&AHHiia, -e,, nesrečnica jžmHHK, -a, nesrečnik jan, močan jSKO, takoj j&o, joj! japa, -e, vročina japap, -pua, kozliček japHTH, -hm, kuriti japKH, svetel, topel jžiCTyHHHiia, -e, spodnja pre- vlaka blazine jScxyK, -a, blazina jayK, -a, jok jaBa, -e, resničnost; Ha jaBH, v bdečem stanju jeA&MnyT, enkrat jeaap, jedrnat jČAHTH, -hm, jeziti jea,HaKO, enako; vedno j^AHOM, enkrat, nekoč jeAHOBpeMeHO, istodobno je^peft>aHa, -e, jadrnica je^Ba, komaj jena, -e, odmev . j&ia, -e, jelka jeceHac, to jesen jeBTHH, cen, poceni joK, ne! jom, jouiTe, še jynep, včeraj jypHTH, -hm, hiteti, dirjati jypHyTH, -eM, poteči s silo, zdirjati. K, K Ka6^Hii;a, -e, vedrica, golida Kana, -e, kad Kanap, -a, sodar Kan(a), kadar, ko Kan, -a, kadilnica KaAap, sposoben KanHKan, včasih Kaja™ ce, -jeM ce, kesati se KšKaB, kakšen KaWpMa, -e, kamenita cesta K&JinaK, -a, kosmata kapa K&ayl}ep, -a, redovnik KšMapa, -e, kup (žita), kopa KaMaTe, -a, obresti KaMfiH, kamenit K^MeHH yrajb, -rna, premog KaMČHHpa, -e, kamenje naHO, kakor KaO, Kao ihto, kakor Kšnnja, -e, hišna vrata K^n^T -a, suknja Kaiu-fo^naB, pokašljujoč Kš^apna, -e, jambor KaTHXH3HC, -a, katekizem K&TKan, včasih Kasra, -e, prepir Ka3aTH, ->KeM, reči; — ce, razodeti se Ka3HBaTH, -3yjeM, pripovedo¬ vati Ka3HHTH, -hm, kaznovati K^HCHnpcr, -a, kazalec Keca, -e, mošnja K&BTaTH, -BheM, bevskati, lajati khABTH, -aM, trgati KiiheH, okrašen 136 KHKa, -e, kita KHHtjypnTH ce, -hm ce, našo- periti se KHHjHTH, -hm, trpinčiti, mučiti — ce, truditi se, ubijati se KHUia, -e, dež KHiHHita, -e, mali dež KiiTaH, olepšan KHTHTH, -HM, lepšati KJiaaypHHa, -e, velika, grda klada KJiepaTH, -aM, šibiti se KJieliH, KJieKHeM, poklekniti KJieuiTa, -a, klešče KJieT, proklet KJieBeTa, -e, obrekovanje KJiHKTaTH, -KheM, vriskati KJiHMaTaTH, -aM, kimati KJIH3HTH, -hm, drseti k jih nap a, -e, vrsta žganja kjiohjjth, -eM, oslabeti, ome¬ dleti ko, kdo; ko, kakor ko6, -h, usoda, srečanje Kodau;, -npa, kragulj KčSaH, usoden KOHonepHTH ce, -hm ce, šo¬ piriti se, ježiti se KO/t, pri; — Kyhe, doma KojenaKaB, kakoršen koli, vsakovrsten KojHro/t, katerikoli KOKHpa, -e, piška, kokoška KOKČuiHHjaK, -a, kurnik KOJieHOBHh, -a, potomec KOJieBKa, -e, zibka, zibelka KOJiHdHpa, koča KOMHTa, -e, četaš KOMOpa, -e, čumnata kamra; vozotajstvo KOHap, -HH,a, sukanec, prejica, konec KOHaK, -a, dvor; prenočišče KOHaHHTH, -hm, prenočevati KOH^np, -a, vrč KOnejKa, -e, ruski denar (para) KOiubaHHK, -a, suličar KČnjbe, -a, sulica, kopje Kopa, -e, skorja KopaH, -a, turško sveto pismo KOpHpa, -e, skorja KOpHpe, -a, platnice KopoB, -a, plevelj Koca, -e, kosa; lasje KOCTodojba, -e, revmatizem KOCTyp, -a, okostje KOHiHHua, -e, panj Komyjba, -e, srajca KOTap, -a, okraj KOBHJbe, -a, kovilje, bodalica Kpaj, -a, rob, konec, obrežje KpacTaBap, -Bpa, kumara KpaBa, -e (My3apa), molzna krava KppaT, naložen KpAO, -a, krdelo KpeKeTaft>e, -a, regljanje KpeHyTH, -HeM, geniti, dvigniti; oditi; — ce, napotiti se, iti KpecT, -a, greben KpHJio, -a, krilo; perut KpHOMHap, -a, tihotapec KpHB/ta, -e, krivica KpHBOBHja, -e, (cTa3a), ki se vije, zaide KpMa, -e, zadnji del ladje; krma za živino KpMaua, -e, svinja KpMe, -eTa, prase KpMHJiap, -a, krmar KpoB, -a, streha Kp03, skozi, črez Kjina, -e, cunja; zaplata KjicT, -a, križ Kpm, -h, skala KjjmaH, skalnat; močan KpyHHTH, -hm, otresati KpynaH, debel, močan KpBčnHja, -e, krvolok Ky6ypa, -e, samokres; uboštvo KypaTH, -aM, biti, trkati Kyu;HyTH, -H,HeM, udariti, trkniti Ky/ia, kam, kjer, koder Ky^roA, kjerkoli KyKau;, -Kpa, žužek KyK3TH, -aM, tarnati 137 KyKaBaii, -Bpa, ubožec Ky K ypy3, -a, koruza Ky;ia, -e, stolp; CBerajba, sve¬ tilnik KyM, -a, boter; priča pri poroki KyHjiaK, -a, oglavje, pleče (na puški) KypjaK, -a, volk KBOHKa, -e, kokla KBpraB, grčav. JI, JI JiafjaH, hladen JiaraH, lahek, počasen Jiaxop, -a, vetrič, sapica JiaK, lahek JiaKaT, -KTa, komolec ^aHau, Hiia, veriga ■aaHe, -eTa, srnica jiaCTa, -e, lastavica TiebnuTH, -HM, zibati se, viseti 7iexiHyTH ce, -HeM ce, prepla¬ šiti se jičhhhk, -a, zdravnik Tieheite, -a, letanje jieuHTH ce, -hm ce, ledeneti Tielja, -a, hrbet jieHHHHa, -e, lenuh JieneTaTH, -heM, mahati s pe¬ rutmi Jienfip, -a, metulj TienpmaTH, -hm, frfotati, ma¬ hati s perutmi; 3acraBa, vi¬ hrati Jiern, -a, mrtvo telo; mrhovina jihhhth, -hm, sličen biti jimno, osebno jiHXBap, -a, oderuh MnarfaCKH, junijski JiHCTČHOma, -e, pismonoša Jiorop, -a, tabor JiOMaH, skalnat; truden TlOBČpHTH, -hm, vihrati jio3HHKa, -e, geslo JiyHau, -Hpa, lok 7iyA, neumen, nor .ayA6BaTH, -AyjeM, noreti Jiyr, -a, log JiyK, -a, lok; 7iyK, -a, čebula Jiyxa, -e, pristanišče JiyKaB, zvit, lokav jiyKaBCTBO, -a, pretkanost, zvi¬ tost 7iy7ia, -e, pipa ^iynHTH, -hm, lopniti, udariti JiyTaTH, -aM, tavati, potikati se 7iyTKa, -e, punčka. JI), Jb Jby6a, -e, ljubica; žena jby6aB, -H, ljubezen jby6čBH,a, -e, bhah: Jby6a Jby7baHKa, -e, gugalnica JbyJb2LTH, -aM, zibati Jbyr, jbyTHT, hud, srdit jbyTHTH, -hm, jeziti. M, M m a, ali, koli; -Kojn, marsikateri Mane, eTa, maček Marapaii, -pua, osel M&rape, -eTa, bhah: M&rapau, MaxoBHHa, -e, mahovje M&jMyH, -a, opica MajcTOpHja, -e, premetenost, umetnost, rokodelstvo M^Kap, če tudi M^KHyTH, -HeM, umakniti MajiaKcaTH, -meM, oslabeti M&JiTep, -a, malta, mavta, omet MaMypaH, omoten MaMypJiyK, -a, omotica MŽHa, -e, napaka, slabost MaHacTHp, -a, samostan MŠHyTH ce, -eM ce, izogniti se, nehati M&paMa, -e, robec MapBa, -e, živina MapBeH, živinski M&ca, -e, množica MŠ3ra, -e, mezeg Mel)y, med Q 138 MejAaH, -a, dvoboj; bojišče, boj MejTecj), -a, turška deška šola Mecapima, -e, MOApa, mesarska muha MeTara, MeheM, postavljati, polagati MČTHyTH, -eM, položiti MepMep, -a, mramor M&uaTH, -MeM, premikati MHJifihbe, -a, ljubezen MHJIHTH, -HM, ljubiti MHJiOKpBaH, ljubezniv MHAoeptje, -a, usmiljenost MHJI0B3TH, -JiyjeM, rad imeti, ljubkovati MHJbe, -a, ljubezen MHOMHpHC, -a, prijeten vonj MHpHcaH, dehteč, dišeč MHpHcara, -uieM, dehteti, dišati Miica, -e, maša mhto, -a, podkupščina MJiaheHHita, -e, meteno, pinjeno mleko MtfiaAHfr, -a, mladenič MJiaAČHitH, -Haua, mladeniči Mo6a, -e, kmetje, ki pridejo so¬ sedu brezplačno na pomoč MOJiba, -e, prošnja MOJbap, -jbita, molj MOMaHKH, mladeniški MOMaK, -MKa, mladenič, fant MOMHe, -eTa, fantič MOpe ! vzklik za nižjega od sebe (malo manj kakor 6pe!) MOTKa, -e, kol, drog MpŠBHK>aK, -a, mravljišče MpeTH, MpeM, umirati MpK, temen MpKOH,a, temen vol MpjbaTH, -aM, mazati, blatiti Mp3aK, zopern Mp30B0A>aij;, -Jbpa, čemernež Mp30B0JbaH, čemeren MyApoAHja, -e, premetenost, umetalnost, dovtipnost MyKa, -e, trud Mytt>a, -e, blisk. H, H HaSacaTH, -aM, naleteti Hahn, -tjeM, najti; -ce, naha¬ jati se HaHHHHTH, -hm, narediti Ha^aTH, -aM, pobegniti HaAaTH ce, -aM ce, upati H3Ae>KAa, -e, nada, up HaAMaiHHTH, -hm, preseči HaAMeH, nadut HaAohn, -IjeM, priti H3AyBeH, napihnjen HarHftaTH, -eM, nagibati HarHyTH, -HeM, začeti HaroMHJiaTH, -aM, nakopičiti HaxpynHTH, -hm, navaliti H3xyAHTH, -HM, naškoditi iiahliH, -tjeM, naleteti na koga HajeAaMnyT, HajeAHOM, naen¬ krat HajMHTH, -hm, najeti; — ce, udinjati se Hajnocjie, naposled HajBOJieTH, -hm, najrajše imeti Haj3aA, nazadnje HaKHHfjypeH, okinčan HaKHTHTH, -hm, okrasiti HaKHaAa, -e, nadomestilo H3K33HBaTH, -aM (-3yjeM), pri¬ povedovati H3K0H, po HaKpuaTH, -aM, naložiti HaKynHTH, -hm, nabrati HaMepa, srečanje, naključje, na¬ men; HaMepa HaMepH, slučaj nanese HŽMepaH, namenjen HaMeniTeHHK, -a, nameščenec H3MHCJIHTH, -hm, nameniti HaMpT, podedovan, zapuščen (po smrti) hšmpuithth ce, -thm ce, zmra¬ čiti se naOKO.no, naokrog Haopy>KaH, oborožen HanaCT, -h, nesreča, skušnjava HanepHTH, -hm, nameriti 139 HariOKOH, nazadnje Hanojbe, vun, zunaj HanoH, -a, cvet HanyuiTaTH, -TaM, zapuščati HapeuHTH, -hm, zapovediti HiipOHHTO, nalašč, izrečno Hapynaj, -a, naročje H3py)KHTH, -hm, zmerjati, grditi HacpHyTH, -eM, napasti HŽ.CT3BHTH, -HM, nadaljevati načrpana™, -aM, v nesrečo pasti HacyKara ce, -cvhcm ce, trčiti ob dno HauiHHan;, -Hpa, naš človek HaTanara, -aM, namakati Harepairbe, -a, kosanje, tekma HaTeaara ce, -paM ce (-ueM ce), poganjati se, tekmovati HaTorra™, -hm, namočiti HaTpar, nazaj HaTpra, -TpeM, nastrgati; omesti H&yMHpe, namerno HaBaJiHTH, -hm, napasti HaBeuihHBaTH, -hyjeM, nazna- njevati, oklicati HciBHKa, -e, navada HaBHpa™, -eM, siliti HaBJiauHTH, -hm, prevleči HaBpaTHra, -hm, napeljati, za¬ peljati HaBpuiHTH, -hm, izpolniti Ha3Ba™, -30BeM, imenovati HeHžicTHBH, -ora, vrag HeHHjft, od nekoga HenyBeH, nezaslišan Heneiba, -e naHa, teden HenyHHcaK, -CKa, rezgetanje ibOpHTH, -hm, potapljati se ibyiiiHTH, -hm, vohati fbyiHKa, -e, gobec HDymKaTH, -aM, bhah : tt>yuiHTH. O, o obaMpera, peM, omedleti obapara, -aM, zvračati odacjara, -jaM, obsijati 66acyT, posut očehara, -aM, obljubiti obecTaH, prevzeten o6e36e^HTH, -hm, občuvati, obvarovati o6maH, navaden o6hji33hth, -hm, obiskovati, obhajati 66n;iOBaTH, -JiyjeM, imeti v preobilju obHTaBara, -BaM, stanovati obHaKeH, nag obnoh, ponoči obopHTH, -hm, izvrniti, zrušiti, — ■ rjiaBy: povesiti; Baxpy: ustreliti obpaljHBaTH, -tjyjeM, obdelo¬ vati 66pa30Baft>e, -a, izobraževanje, omika 66pa30BaTH, -3yjeM, upodobiti; omikati obpOHaK, -HKa, reber, strmina onajaibe, -a, obup oneKHBaTH, -KyjeM, pričakovati OAaKJie, odkod oaShač, od tam, od ondot OAaH^e, bhah : OAŠHAe OAaBJie, od tu OAaBHO, davno, dolgo OAbehH, -raeM, pobegniti OAberHyTH, -rHeM, bhah: oa- 6ehn OAb^ecKHBa™, -CKyjeM, odbi¬ jati žarke oač^io, -a, obleka OACBeH, oblečen OAeacAa, -e, obleka OAjeAHOM, naenkrat OAjeKHBaTH, -KyjeM, odmevati OAjeKHyTH, -KHeM, bhah: oa- jeKHBara OA-aaxHyTH, -HeM, odleči OAMax, takoj, precej OAMapara ce, -aM ce, počivati OAMa3Aa, -e, vračilo, plačilo OAMopHTH ce, -hm ce, odpočiti se OAMOTaTH, -aM, odviti OAOJieTH, -HM, upreti se, pre¬ magati OAOHAa, od tedaj 0A03A0, od spodaj OAf»KaTH, -hm, dobiti; držati (besedo) OAcehH, -ceneM, odsekati OAynpera, -eM, upirati OAy3HMaTH, -aM (-M/beM), je¬ mati OABancaH, srčan OABpaTHTH, -hm, odvrniti orji^AiteTH, -ahhm, lačen po¬ stati ojyH3HHTH, -hm, ohrabriti OKaA>aTH, -aM, oblatiti, oskru¬ niti OKHheH, olepšan OKJion, -a, oklep OKJionHHK, -a, kdor nosi oklep oko, okoao, okoli, okrog okojihh, okoliški okomht, navpičen okothth ce, -thm ce, vreči (mlade) OKpeHyT, obrnjen OKpena, -e, okrepčilo, okre¬ pitev OKpeTaTH, -peheM, obračati OKprnaj, boj OKpy>KeH, obkrožen, obdan OKynHTH, -hm, zbrati 141 OKycHTH, -hm, poskusiti o;iyja, -e, nevihta OMapa, -e, sopara OMopHKa, -e, smreka OMpjbaTH, -aM, umazati OH&kS, tako OH^a, tedaj OHnaimtH, tedanji, ondotnji OH^e, tam Ohojihkh, tako velik onan, napačen, hudoben onapHTH, -hm, opaliti; — Ko¬ ra: prevariti, ogoljufati onacaH, nevaren onacHČCT, -h, nevarnost oneT, spet, zopet oruiaKHBaTH, -KyjeM, objokovati oruioljHBaTH, -ljyjeM, oplojevati onoMeHyTH, -eM, svariti, opom¬ niti onpaCHTH ce, -hm ce, obrejiti se (cBHK>a) onpene/iHTH, -hm, določiti onpocTHTH ce, -thm ce, poslo¬ viti se onpoiHTaj, -a, oproščenje, slovo onpy)KHTH, -hm, stegniti onpjKHTH ce, -hm ce, opeči se ony3HyTH, -hcm, izpasti, zlesti opHjarn, -a, velikan, orjak opHTH ce, -HM ce, razlegati se opy)KHHua, -e, orožarna ocehaj, -a, čut, občutek ocehaTH, -aM, čutiti OCeTHTH, -HM, občutiti ochm, razven OCJiaK>aTH ce, -aM ce, zanašati se, zaupati OCJio6al]aTH, -aM, osvobojevati OCJIOBHTH, -iim, nagovoriti 0CMexHBaTH ce, -xyjeM ce, smehljati se OCHHB3TH, -aM, temeljiti oco6hto, zelo OCBHT, -a, 0CBHT3K, -TKa, Svit OCTaTaK, -TKa, ostanek ocTaBHTH, -hm, pustiti, zapustiti OCytjeH, obsojen ocyfjeHHK, -a, obsojenec ocynHy™ ce, -eM ce, prepla¬ šiti se 0CB3HyTH, -eM, napočiti, vstati ocBeTa, -e, maščevanje 0CBpHyTH ce, -eM ce, ozreti se ocBpTaTH ce, -heM ce, ozirati se 6mHHyTH, -eM, mahniti, udariti OTapdHHa, -e, očetnjava, do¬ movina ČTepaTH, -aM, zapoditi OTeTH, otmSm, odvzeti; — ce, uiti, pobegniti, rešiti se 0TXp3HHTH, -HM, vzgojiti 0TxyKHB3TH, -xyKyjeM, težko sopsti OTHhn, -HneM, oditi OTHMaTH, -MaM (-MJbCM), odvze¬ mati, — ce, braniti se ČTKan, od kdaj ČTKa^č, odkod 0TKHH3TH, -aM, trgati dTKHHyTH, -eM, odtrgati OTMHpa, -e, ugrabljenje OTOHH, ravnokar 0m/iHHyTH, -eM, odnesti 0Tny3HTH, -hm, odplaziti ČTpOB, -a, strup OTpTH, OTpeM, obrisati OTyAa, od tam, zato OTBapaTH, -aM, odpirati ČTBOpeH, odprt OTBOpHTH, -hm, odpreti ČBaj, OBa, obo, taj, ta, to OBaMO, sem OB^e, tu, tukaj ČBHjaTH, -aM, vejati OBpehH, OBpineM, omlatiti 036HJb3H, resen 03Jior^acHTH, -hm, opravljati, ob dobro ime pripraviti 03HŠHHTH, -HM, zaznamovati, prisoditi, ukazati, določiti 03HaKa, -e, znak oampčdHTH ce, -hm ce, obrejiti se (ko6H;ia), OXKe>K6M, ožgati dJKHHHiia, -e, žličica. 142 n, n nan, pa n&KJieHH, peklenski naKOCHHK, -a, zlobnež, hu¬ dobnež naKOCT, -h, zloba naMTHTH, -hm, pomniti naife, štor, deblo namaJiyK, -a, področje in čast paše nauiHHCTBO, -a, čast in vlast paše nšnnnaK, -a, pašnik naTan, -TKa, racman naTHTH, -hm, trpeti naTHHK, -a, trpin naTH>a, -e, muka nayK, -a, pajek nayH, -a, pav nnejia, -e, čebela nneJišpcTBO, -a, čebelarstvo nHeJiHKbaK, -a, čebelnjak nepara, -aM, pikati; loviti ribe (na trnek) neHpe, -eTa, nihalo necHHiia, -e, pest nemaHHTH, -hm, peš iti neumne, peš neiao, -raa, petelin neB, -a, spev neBaHHpa, -e, pevka nftjie, -eTa (mh. n&jiaA, -n, h nHJfflhH, -a), pišče nHJiHTH, -hm, žagati nfip, -a, ženitnina nlipHyTH, -eM, zapihati rinpoBaTH, -pyjeM, v svatih biti nncap, -epa, pisatelj nncaHKa, -e, zvezek nHTaTH, -aM, prašati njian, -a, jok njiaxoBHT, nagel n.TaKEiTH, -HCM, jokati njianaTH, -neM, splakovati n^aMheTH, -mthm, plameneti njiaH^HLCTe, -a, kraj, kjer po¬ čiva živina opoldne luiaB, MaBeTaH, moder nJiaBHTH, -hm, modriti njiHHyTH, -eM, poplaviti njiHBara, -aM, plavati njbaHKaTH, -aM, pleniti, ropati no, noJia(K), pol no6apara, -aM, v stran vreči n66e.ua, -e, zmaga nočeAHTH, -hm, zmagati noSepoHOcaH, zmagonosen no6pHHyTH ce, -eM ce, poskr¬ beti no6yAHTH, -hm, zbuditi no6yHa, -e, upor, vstaja no6yHHTH, -hm, spuntati nopHKHBame, -a, ukanje nonacT, -h, čast nohn, -tjeM, iti noneTH, -uhcm, začeti nopajieico, precej daleč nopeSeo, rejen nopecaH, primeren nopejiHTH, -hm, razdeliti noAHhn, -ahfhcm, vzdigniti, vstati nČAnrHyTH, -HeM, bhah: no- AhHh ndAjeAHaKO, na isti način, enako nOAHOCHTH, -hm, pretrpeti nonparaTH, -aM, pobožati noApJbaTH, -aM, branati, po¬ vleči noApMaTH, -aM, potresti noApyM, -a, klet noABHKHyTH, -KHeM, zaukati nOABOpHHK, -a, sluga nčraH, nečist noraHHTH, -hm, onesnažiti norAČKojH, marsikateri nornbao, -6 jih, nevarnost norabaTH, -aM, giniti norHyTH ce, -meM ce, upogniti se noroAHTH, -hm, zadeti, spraviti norpaHHHHH, obmejni norypeH, sključen noxat]aTH, -aM, obiskovati noxapaTH, -aM, uničiti 143 nox6/uiTH, -hm, obiskati nČ)XpJIHTH, -HM, pohiteti noj, -a, petje nojypHTH, -hm, zapoditi v beg noKajaTH ce, -eM ce, pokesati se noKHKa™ ce, -aM ce, eden drugega za kito prijeti noio/iHK, -a, klic nČKJionHHh, -a, pokrovček noKJičnHTH, -hm, pokriti noKOJiedaH, neodločen, omajan noKpaj, poleg nčnpajHHa, -e, dežela noKpeT, -a, gibanje noKpHBeH, pokrit riOKpOB, -a, pokrov; mrtvaški prt noKynaTH, -aM, potrkati noKyj,HTH, -hm, grajati noKyft>aTH, -aM, zadremati noKyEbHTH ce, -hm ce, potuh¬ niti se, glavo pobesiti noKynHTH, -hm, pobrati noKymaj, -a, poskušnja noJišraHO, počasi nojiaKO, bhah: noJi&raHO noJia3HTH, -hm, odhajati; obi¬ skovati no.aeryTHTH ce, -thm ce, sklju- čiti se noJioj, -a, plitvina, plitvo me¬ sto v vodi nOJiyAeTH, -hm, znoreti nOMŠhH, -KHeM, pomakniti noMaMa, -e, divjanje noMaMaH, podivjan noMHiiaTH, -neM, premikovati noMH./iOBatt>e, -a, pomiloščenje noMH^iOBaTH, -jiyjeM, pomilostiti nOMpaHHTH, -hm, zatemniti noMpHHHa, -e, mrak nonajBHiue, večidel noHeuiTO, nekaj ndHHiUTHTH, -uithm, uničiti noHop, -a, prepad, brezdno noHOCHTH ce, -hm ce, pona¬ šati se noibaBa, -e, pogrinjalo noftaiian, -Bna, preproga nonpeico (rjieAaTH), pisano, po strani nčnpHHiTe, -a, pozorišče nonpcKaTH, -aM, poškropiti nonyT, kakor nopeA, zraven nope3, -a, davek nopnnaTH, -B6M, zanikati nopdČHTH, -hm, oropati nopoAHiia, -e, rodovina nopOK, -a, madež; napaka, hiba nopyHHTH, -hm, sporočiti nopyMeHeTH, -hm, pordeti n6cH33TH, -hžkcm, posegati nocjie, po, pozneje nčCJiOBHiia, -e, pregovor noc^y>KHTH, -hm, postreči noc;iy>KHHK, -a, sluga nocMaTp bth, -aM, motriti nocpHyra, -eM, omahniti nocpTaTH, -heM, omahovati nocTH^eH, osramočen noCTojaH, stanoviten, stalen nčcTojdHHa, -e, dom noerpŽAaTH, -aM, v trpljenje, v nesrečo pasti noCTynaTH, -aM, ravnati, delati ndmajiHHa, -e, vročinska bole¬ zen, legar noiHTO, ker, potem ko nČTepaTH, -aM, zapoditi, po¬ gnati nČTHJbaK, -JbKa, tilnik nOTKyHHTH, -HM (janbe), pori¬ niti nČTnyHo(Ma), popolnoma noTpa>KHTH, -hm, poiskati noTpnaTH, -hm, poteči noTypa.no, -a, klatež noTyhn ce, -neM ce, stolči se, stepsti se n6y3A,anbe, -a, zaupanje noBe;iHK, precej velik n6BeHyTH, -HeM, oveneti noBepjbHBO, zaupljivo 144 noBecT, -h, zgodovina noBeTapue, -a, sapica nČBHK, -a, vzklik noBHKaTH, -neM, zavpiti nČBOA, -a, vzrok; konjska vrv noBpaTHTH, -hm, vrniti noBphe, -a, zelenjava no3HaHHK', -a, znanec no3BaHHK, -a, povabljenec no3BaTH, -30BeM, poklicati, povabiti npanenOBCKH, od pradedov npaMap, -Mpa, prednji del ladje npaMeH, -a, čop, koder npacaK, -ena, pok npace, -eTa (mh. npacaA, -h), prašič npacK03čpje, -a, svit, osvitek, zor npauiKa, -e, npaiuaK, -uiKa, prašek npaojTaTH, -aM, oproščati; — ce, slovo jemati ripaTHJian, -ou,a, spremljevalec npama, -e, Spremstvo npaB, raven npaBna, -e, pravica npaBAaTH ce, -aM, opraviče¬ vati se npaBenaH, pravičen npaBHTejbCTByjyiuHH CaBer, -a, ministerstvo npe, prej, pred npeHHTH, -hm, braniti npehH, -IjeM, preiti npeAaH-e, -a, ustno izročilo, predaja, tradicija npenaTH, -aM, izročiti; — ce, oddati, udati se npeljH, -a, predniki nperHyhe, -a, pogumnost nperHyTH, -eM, skleniti; nape¬ njati se nperopera, -hm, preboleti nperoBapaTH, -aM, pogajati se npeKajbeH, preizkušen npeKHA, -a, prekinjenje npeKHAaTH, -aM, prekinjati, pretrgovati npeKjyqep, predvčerajšnjem npeKopHO, očitek učiniti npeKpcTHTH ce, -hm ce, pre¬ križati se npeJia3HTH, -hm, prehajati npeJieTaTH, -heM, preletavati npeMa, proti, po npeMaMHTH, -hm, prevzeti npeM^a, čeravno npeo6pa3HTH, -hm, spremeniti npenacTH ce, -ahcm ce, pre¬ strašiti se npenaTHTH, -hm, pretrpeti npenpe^eH, zvit, prebrisan npecaH, sirov npecTaTH, -HeM, nehati npeerahn, -HrHeM, prehiteti npecTpaBJbeH, prestrašen nperao, debel npeTOBapHTH, -hm, prenato- voriti npeBpahara, -aM, obračati; listati npeBpTaTH, -heM, bhah: npe- BpahaTH npeByhn, -neM, povleči npe3aB, prestrašen npe3peft>e, -a, preziranje, zani¬ čevanje npeacHHa, -e, predpasnik nphčaBHTH, -hm, priskrbeti npnčpaTH ce, -6epeM ce, zbrati se npma, -e, povest npHHaTH, -aM, pripovedovati npHHenHTH, -hm, zagozditi npHnemhHBaTH, -mhyjeM, ob¬ hajati npHHHtbaTH ce, -aM ce, zdeti se, domišljevati se nprtliH, -IjeM, približati se, priti do npHrHyTH, -HeM, upogniti npnrpeBaTH, -aM, greti npHXBaTHTH, -hm, prijeti; be¬ sedo povzeti 145 npHKa3HBaTH, -3yjeM, kazati, igrati (v gledališču) npHKpHJiHTH, -HM, pokriti npHKynHTH, -hm, skupaj spra¬ viti npHKBaHHTH, -hm, pripeti npHJiHHaH, primeren npHJiHKa, -e, podoba, znamenje npHMHuaTH, -neM, dajati; — ce, približevati se npHOHyTH, -eM, prijeti se npiinamaj, -a, pas npHna3HTH, -hm, paziti, čuvati npHneTH ce, -nneM ce, vspeti se, nasloniti se npHCTynanaH, pristopen npHcycTB0B3TH, -TByjeM, na- vzočen biti npHByhH ce, -aeM ce, privleči se, priplaziti npjbaB, zamazan np6u.ec, -a, razprava npou,BaCTH, -BaTeM, razcveteti npohn, -IjeM, preiti; — ce, pu¬ stiti npopoJi, -h, dolina npOAy)KHTH, -HM, nadaljevati, podaljšati nporoH, -a, preganjanje nporoHHTH, -hm, preganjati nporoBapara, -aM, govoriti nporyTaTH, -aM, pogoltniti npoxyjaTH, -hm, probučati, za- šumeti npOKpHOMnapHTH, -hm, vtiho¬ tapiti npoJia3HTH, -hm, prehajati npoJiehe, -a, pomlad npoaeTHH, pomladanski npoJiHCTHTH, -aM, listje pognati npoMŠTpaTH, -aM, ogledovati, razgledovati nponaHyTH, -eM, propasti nponeTH ce, -nHeM ce, vzdig¬ niti se, po koncu se posta¬ viti nponnc, -a, predpis nponhcaTH, -nniueM, predpisati npon;iaKaTH, -neM, razjokati nponyCTHTH, -hm, opustiti npopemeTaTH, -aM, preluknjati; prerešetati npoceBaTH, -aM, presevati npocnnaTH, -aM (-njbeM), raz¬ sipati npocjaK, -a, berač npocHyTai<, -TKa, zora npocT, priprost npodpT, pogrnjen npocyube, -a, osojno, solnčno mesto npocyTH, -cneM, izliti, istresti npocyn>aK, -H>Ka, solnčne lise npoTHiiaTH, -ueM, teči skozi npoTHBHO, nasprotno npČTepaTH, -aM, spoditi, iz¬ gnati npOBa/bHBaTH, -jbyjeM, vdirati npoBHpHBaTH, -pyjeM, kukati skozi npČ3op, -a, okno npČ3Čpje, -a, zora npcHyTH, -CHeM, počiti npmafte, -a (noBeTappa), po¬ igravanje npyhe, -a, šibe, protje npyTHh, -a, paličica npyiKHTH ce, -hm ce, iztegniti se npKHTH, -hm, pražiti ncero, -TeTa, psiček nyu.ft.aBa, -e, pokanje nyhKaTH, -KaM, oglašanje pu¬ rana nyK, -a, narod nyKH, sam nyKftyTH, -hcm, počiti nyn, poln nyH0M6hHHK, -a, pooblašče¬ nec nynoJbaK, -JbKa, popek nycT, prazen, zapuščen nycTOLft, -h, puščava nyuiHTH, -hm, kaditi nyT, -a, pot nyTHHK, -a, popotnik. 146 P, P p£6oTa, -e, delo padoTaTH, -aM, delati P&6 othhk, -a, delavec pan, -a, delo pan,HH, delaven panHTH, -HM, delati panHHK, -a, delavec paAfta, -e, delo pat; ara, -aM, roditi paxaT, ugodno paja, -e, krščanski podložniki turški paKa, -e, grob pŠKHja, -e, žganje paoHHK, -a, črtalo (na plugu) pacan, -ena, razdejanje paCKHBara, -aM, razvreči, raz¬ dirati pacKonnara, -aM. odpeti pacKpmhe, -a, razpotje pacnHJiHTH, -hm, razžagati pacnpoCTpaHHTH, -hm, razširiti pacnprara, -hm, odložiti; vtak¬ niti se pacnycT, -a, velike počitnice pacTaBHTH, -hm, ločiti pacTy>Ken, otožen, potrt paT, -a, vojna paTHUJTe, -a, bojišče parali, vojni paTHHK, -a, bojevnik paTOBara, -TyjeM, bojevati se paBaH, raven, enak pa3a6para, -6epeM, razločiti, izvedeti; — ce, k sebi priti pa36oj, -a, bojišče; statve pa3Aepara, -nepeM, razdreti; — ce, zadreti se pa3roAHheH, razgaljen pa3rpal]HBaTH, -ljyjeM, podirati pa3Jia3HTH ce, -hm ce, razha¬ jati se pa3aor, -a, vzrok, preudarek pa3JbyTHTH, -HM, razjeziti P&3M3K, -a, razdalja pa3pOBaTH, -pyjeM, razriti ptjaB, slab, rjav pen, -h, beseda peneHHua, -e, stavek pena™, -aM, vrstiti pČAOM, po redu, po vrsti penHHa, -e, velik rep peuiHTH ce, -hm, odločiti se pitSapne, -eTa, ribič pHKHyTH, -HeM, zarikati, zarjuti pHTHyTH, -THeM, udariti z nogo po6, -a (mh. po6obh, po6A>e, -a), suženj po6dBaK>e, -a, suženjstvo pon, -a, rod, sorodstvo poAHTejb, -a, oče (poAHTen>H, starši) poMČH, -a, šumljanje, žubo¬ renje pT, -a, konica, ost py6an>, -6jt,a, ruski denar py6HTH, -hm, sekati pyAacT, kodrast pyAeTH, -HM, rdeti pyr, -a, roganje, posmehovanje pyr.ro, -a, zasmehovanje pyroda, -e, grdoba pyjHTH, -hm, rumeneti pyKHyra, -HeM, zarjuti pyKOBaTH ce, -KyjeM ce, roke si podajati pyMeH, rdeč pyna, -e, luknja pynnu;a, -e, luknjica py>KaH, grd py}KHHH>aK, -a, rožni vrt p3aTH, jDJKeM, rezgetati. C, c c, ca, z; zaradi canyBaTH, -aM, ohraniti, obva¬ rovati caA, -a, nasad c&Aa, zdaj, sedaj caApacaTH, -hm, vsebovati car, -a, preproga cajaM, -jMa, semenj caKynHTH, -hm, zbrati 147 caMuaT, sam caMOTOBaTH, -TyjeM, samevati caMOBOJbau, -jbpa, prostovoljec caoHHiie, -a, sani c&onuiTefbe, -a, naznanilo canera, -nHeM, speti, ukleniti capaj, -a, dvor cacekn, -peM, posekati c&CJiymaibe, -a, zaslišanje cacTaja™ ce, -eM ce, shajati se CciCBHM, popolnoma caT, -a, ura cSb, CBci, CBe, ves, vsa, vse caBeT, -a, svet, nasvet caBeraHK, -a, svetovalec ca>KajfaHBO, pomilovaje cepa™, -aM, sekati ceha™ ce, -aM ce, spominjati se c ep, siv cepMHpa, -e, teden cčna, -e, sestra cejio, -a, vas cejbaic, -a, kmet cejbaHKH, kmetiški cejbai-iKa, -e, kmetica ceHa, -e, cčHKa, -e, senca ceHOKoma, -e, senožet ceope, -a, vasica ceTHTH, -hm, spomniti ceBHyTH, -HeM, zabliščati cxop, -a, izhod cxpaHHTH, -hm, spraviti; pokopati cxBahaTH, -haM, cxBaT3TH, -TaM, razumeti dihu, -tjeM, zlesti ciihymaH, droben ciirypaH, varen CHJI33HTH, -HM, iti doli CHHOBap, -Bpa, nečak CHHyTH, -HeM, zasvetiti CHftH, siv CHI1HTH, -HM, pršeti CHpoTHft>a, -e, revščina ciiTaH, droben CHTHHpa, -e, malenkost cjara, cjaM, lesketati, svetiti cjaBJbHBara, cjŠBJbyjeM, kadar čebele pojo CKciKaBap, -Bpa, kobilica CKaKjrafbe, -a, poskakovanje CK3KyTaTH, -yheM, poskakovati CKanara, -n*eM, giniti, pogi¬ njati CKČJia, -e, brod (prevozna ladja) CKHpaTH, -aM, snemati CKiiHyTH, -eM, sneti CKHTHHpa, -e, klatež CKJIČhhth, -eM, nagniti, spraviti CKJidnHTH, -HM, skleniti ckot, -a, žival, zalega CKpahHBaTH,-hyjeM, skrajševati CKpeHyTH, -eM, odvrniti CKpHBHTH, -hm, zagrešiti CKpOBHiUTe, -a, pribežišče CKpymeH, potrt, skesan CKyn, drag CKynHTH, -hm, zbrati CKyT, -a, rob; CKyra, -h, dol¬ nji kraj srajce, suknje; na¬ ročje CKBaCHTH, -hm, premočiti CJiaAHTH ce, tekniti cjihth, rnaJbeM, pošiljati CJiaByj, -a, slavec CJiaByjHh, -a, slavček C7I33HTH, -HM, navzdol iti diehH, -jKeM, -rHeM (paM6HHMa), zgeniti; — ce, privreti CTienoHHpa, -e, senci CJieTaTH, -heM, leteti doli CJIHH3H, podoben CJiOTa, -e, sneženi metež z dežjem CJIČJKHTH ce, -7KHM, Ce, složni postati, zediniti se CTiJOKdeHHK, -a, služabnik CMeo, -Jia, - ji o, srčan CMepHO, ponižno CMČCTH, -TeM, zmešati CMHJbe, -a, smilj, moleč, mol- čevje, imortelka CMHJiOBaH>e, -a, usmiljenje CMpKaBaTH ce, -a ce, mračiti se CMpBHTH, -hm, zdrobiti CH&ra, -e, moč CHauia, -e, snaha 148 CHaacaH, močan chčth, CHeceM, znesti CHeBeceiiHTH ce, -hm ce, uža- lostiti se CH^BHAeTH ce, -hm ce, nedo- pasti se CHHB3TH, -aM, sanjati CHOCHTH, -hm, prenašati, trpeti CHOIHJbHBOCT, -H, potrpljivost CO, COJIH, Sol cocjipa, -e, miza COKOJIHTH, -HM, bodriti cnac, -a, rešitev cnacaBafte, -a, reševanje cnacTH, -hm, rešiti cnšxnja, -e, graščak, velepo¬ sestnik cna3HTH, -hm, opaziti, zagle¬ dati cnoKojaH, miren cnop, počasen cnčpeHKara ce, -aM ce, skre¬ gati se, spričkati se cnpaM, proti cnpaT, nadstropje cnpČMaTH, -aM, pripravljati cnpČBOA, -a, sprevod; pogreb cnpOBOAHflK, -a, sprevodnik cnyTHTH, -THM, privezati cpe6pft,aK, -a, srebrnik CpČAHTH, -hm, urediti cpeAftaK, -a, sredinec cpeTaH, srečen cpe3, -a, okraj cpCH, -H, mravljinci cran, -a, stanovanje CTaHŠpHua, -e, planšarica CTapahhe, -a, skrb CTapaTH ce, -aM ce, skrbeti, brigati se ctbth, -HeM, stati; začeti CTaTya, -e, kip CTŠ3a, -e (KpHBOBHja), steza, ki se vije, zahaja (s pravega pota) CTehn, -neM, dobiti crer, -a, drog crera, -e, red, disciplina CTeH>aTH, -ft>eM, stokati CTepaTH, -eM, postlati; — ce, razprostirati se CTe3aTH, ->kcm, stiskati; prite¬ gniti cthUh, -rHeM, doiti, doseči, priti, dohiteti CTHAeTH ce, -hm ce, sramovati se CTHAJBHB, sramežljiv CTHrHyTH, -HeM, dohiteti, doseči cto, -na, miza CTOnaH, od živine, živinski CTora, zbog tega, vsled, za¬ radi tega CTOKa, -e, domača živina CTOJiHua, -e, stol CTona, -e, stopinja CTOCTpyK, stokraten CTpaASTH, -aM, trpeti CTpaH, tuj CTpaCHa HeAeA>a, -e, veliki te¬ den CTpaTHiHTe, -a, morišče CTpaiKBbH, zadnji CTpnaTH, -hm, prihiteti CTpenHTH, -hm, tresti se, bati se CTpMČH, -h, strmina CTpoBŽuiHTH, -hm, zvaliti CTpuiHTH, -hm, ščetiniti se, mo¬ leti CTpyjaTH, -j h, teči, valiti se, pretakati se, dreti CTpyK, -a, postava; pas CTpy>KitaK, -a, žehtar CTyAeH, mrzel CTyn, -a, steber CTBOpHTH, -hm, ustvariti; usta¬ noviti cy6ama, -e, podpolkovnik, na¬ mestnik paše v vaseh C^A, -a, sodišče, sodnija; sod¬ ba, mnenje; posoda cyA6HHa, -e, usoda CyAHHua, -e, sodnijska dvorana cyKyhaHHH, -a, sostanovalec cyjiyA, prismojen cyMnop, -a, žveplo cyMpanaK, -HKa, mrak 14 CyHyTH -HeM, buhniti cypB3TH ce, -aM ce, zgruditi se cyp.ua, -e, rilec (slonov) cycpecTH, -tCm, srečati cycpeTaTH, -heM, srečevati CyCTaTH, -HeM, opešati cycTaBJbaTH, -aM, zadrževati cyrpa, jutri; — A,a h, drugi dan cy3aH, solzen cbšajbhb, prepirljiv CBalja, -e, prepir CBaljaTH ce, -aM ce, prepirati se CBarAa, zmiraj, vselej, vedno CBarAe, povsod CBaie, -a, bivanje v ječi TaMitaH, -a, kadilo TaHaH, tanek, vitek TŠH>yp, -a, krožnik Tapaša, -e, plot T3B3H, TaMaH, temen TaBaH, -a, podstrešje Te, ter, in Tehn, -HeM, teči; dobivati; tra¬ jati tcivihth, -hm, vleči; tehtati Ter66a, -e, težava TeroTaH, težaven tčk, TČKap, šele, komaj, samo TeKOBHHa, -e, pridobitek TCJiaji, -a, oznanjevalec TeMejbHTH, -hm, utemeljevati Tepara, -aM, gnati, poditi TepeT, -a, breme, tovor TecHau, -a, škripec; ožina TeiHHTH, -hm, tolažiti TeiypaTH ce, -aM ce, opotekati se t&khth, -hm, hrepeneti; tehtati THX3HO, tiho thk, ravno, prav THUiMa, -e, naliv, dež THTpaTH, -aM, migljati tko, ko, kdo TMypaH, mračen T66o>Ke, češ TOKe, -5, srebrne plošče na HOJiaMH TOp, Topa, pletena ograja za živino, tamar Topatb, -pH>a, zvonik, stolp TOpH>Hh, -a, majhen zvonik, stolpič TČBaH, debel, rejen TpaBKa, -e, travica Tpa)KHTH, -HM, iskati, terjati TpnaTH, -hm, dirjati TpHKaTH, -aM, teči TpenčpHTH, -hm, migljati, tre¬ petati TprHyTH, -HeM, vzdramiti, po¬ tegniti, vdreti TpHHŠpnja, -e, čenčarija TpKa, -e, tek, tekanje TpHUH, -Hana, mravljinci TpHHTH, -HHM, Čistiti TpHyTH, -HeM, gasiti TpHyTH, -HeM, otrpevati TpojHiia, -e, Binkošti TpoHyhe, -a, ganjenje TpoHyTH, -eM, ganiti TpČBaTH, TpyjeM, zastrupljevati Tpy6jba, -e, trobenta Tpy^6eHHK, -a, vnet, marljiv človek TpyHyTH, -eM, trohneti TyhH, -neM, tolči xy/[a, tu, tod TynHjep, tukaj Tyl]HTH, -HM, potujčevati TyHa, tu TypHTH, -hm, vtakniti, djati TyT3H>, -iHHba, bobnenje TyTKaTH, -aM, delati kradoma TyTHjHTH, -hm, bobneti TBOpap, -ppa, Stvarnik TBpn, trd TBpAHpa, -e, skopuh. y. y y6aB, lep, ljubek yoe;n i bHB, prepričevalen y6pajaTH, -aM, prištevati y6paTH, y6epeM, utrgati y6pycau, -epa, prtič (servieta) y6p30, hitro, brž ypBeJiHTH, -hm, razžalostiti, v jok pripraviti fha, yi]eM, vstopiti; yhn y Tpar KOMe wm neMy, izslediti, najti ^neHHK, -a, učenec yHHHHTH, -hm, storiti; — ce, pričiniti se, zdeti se ypžCHTH, -hm, narediti; srečati ^PHHHpa, -e, trnek ypy6HTH ce, -hm ce, poglobiti se 151 ce, -hm ce, zadušiti; zamolkniti yra;iHH KaMeH, -a, ogelnik yr^eaaTH ce, -aM ce, za vzgled vzeti yi\jbeH, -a, premog ynteT^BaH, -a, nasilnik, tiran yribeTaBaft>e, -a, zatiranje yxo, -a (mh. ymH), uho yxBaTHTH, -thm, prijeti yjeAapeA, namah, naenkrat yjyTpo, zjutraj yKaeT, zaklet yK.fiOHHTH, -hm, odstraniti yKpaj, na kraj, ob kraju y;iap, -.napa, uzda yjiHHtt>aK, -a, potepuh, postopač yjiyHHTH, -HM, vloviti, prijeti y/by;b3TH, -aM, zazibati yMax, takoj ^Majio, skoro yMapaTH, -aM, utrujati yMHJiaH, yMHJbar, mil yMOp, -a, trudnost yM0B3TH, -MyjeM, sklepati, raz- mišljevati yMpjbaTH, -aM, zamazati yHHiHTaBatt>e, -a, uničevanje yHHHiTaBaTH, -aM, uničevati yOHH, dan pred ynajiHTH ce, -hm ce, vneti se ynHH>aTH ce, -eM ce, upirati se, truditi se ynHT6MHTH, -hm, udomačiti yn^aKaH, objokan ynope,n,o, vzporedno ynpaBHTH, -hm, uravnati ynpaBO, pravkar, prav, ravno ynpjbaTH, -aM, zamazati ynyhHBaTH, -hyjeM, napeljavati, poučevati ynyTHTH, -hm, uvesti, upeljati ypžfl,HTH, -hm, izdelati, narediti ypaHaK, -HKa, rano vstajanje yp3HHTH, -HM, rano vstati ypec, -a, olepšava ypjiHKaTH, -ueM, tuliti ypHe6žc, -a, bobnenje, hrušč ypBHHa, -e, strmina ycal]HBaTH, -i]yjeM, vsajati yce./iHTH ce, -HM ce, priseliti se yceB, -a, setev ycxHTHTH, -HM, vzradostiti, oča¬ rati yCHC3TH, -HiueM, posesati, na- , vzeti se ycKpc, -a, Velika noč ycKpcHyTH, -HeM, vstati, obu¬ diti (od mrtvih) ycHyTH, -HeM, zaspati j/cnoMeHa, -e, spomin ycnpaBHTH ce, -hm ce, po kon¬ cu postaviti, vzravnati se ycnyT, med potjo, gredoč ycpe^, sredi ycxajiacara ce, -aM ce, valoviti ycTaHaK, -HKa, vstaja yCT3HHK, -a, ycTama, -e, upor¬ nik ycro (y3 to) pri tem yCTpuaTH, -Mi-iM, poteči yCTpe6aTH, -aM, trebovati ycTyK, -a, protistrup; Ha ycryK, vkljub ycycpeT, naproti ^maHHHTH ce, -hm ce, utrditi se ymOH>a, -e, osel (ker ima dol¬ ga ušesa) yiHTHHyTH, -HeM, vščipniti yuiyJbaTH ce, -aM ce, priplaziti se, prikrasti se yuiyTeTH, -hm, umolkniti yrehH, -HeM, zbežati Jrepara, -aM, vgnati; tirjati denar ^ tčm, v tem, med tem yrpKHBaTH ce, -KyjeM ce, dir¬ jati za stavo yTpHyTH, -HeM, zatreti jbrpoba, -e, drob yB3Jia, -e, dolina, zaliv (draga) yBeue, zvečer yB§K, vedno yBeJiHHaTH, -aM, povečati, pre¬ tiravati yBe;iHKe, zelo, mnogo 152 yBepaBaTH, -aM, zagotavljati, prepričevati yBepHTH, -hm, zagotoviti, pre¬ pričati yBHtjaTH, -aM, uvidevati yBpe^HTH, -hm, razžaliti y3, y3a, navzgor, zraven, ob y3a^yA, zastonj y36e3eKHyTH, -HeM, osupniti y3AHcaj, -a, zdihljaj y3AH33TH, -HKac, -a, groza, strah y>KacaH, grozovit, strašen y)Kehn, yme>KeM, vžgati, pri¬ žgati y}KHBaH>e, -a, užitek y>KyTeTH, -hm, porumeneti. B, B B3AHTH, -HM, jemati iz česa BajHH, jomnast, žalosten BajbaTH, -aM, veljati; Bajba, treba je BajbaiH, -aM, valiti BŽJbAa, menda, najbrž BaH, vun; razen B3HH, zunaj BaHpeAaH, izreden Banaj, -a, vpitje BžipaK, -pKa, Bapna, -e, golju¬ fija, prevara BapaAHpa, -e, goljuf BapHTH, -hm, kuhati BSpHBO, -a, prikuha Baporn, -h, mesto BapB^pcTBO, -a, barbarstvo B3CH0HH, vesoljni Bžfrpa, -e, ogenj BaTpeH, ognjen, ognjevit BaTporacau, -epa, gasilec Ba3Aa, vedno Ba3AymacT, zračen Beh, že, ali, ampak BehMa, bolj Bene, Benepa; Benep, Benepn, večer BeHHTO, večno Bel] e, -a, obrvi Ben, -a, stoletje; vedno BeKOBibaK, -a, človek, katerega ime vedno živi Bejbii, velik BeHHaHH KyM, -a, priča pri po¬ roki BČHHafbe, poroka BeČMa, vrlo, zelo BepaH, zvest BepaTH ce, ,-eM ce, skrivati se BeuiTamcH, umeten BHhH, BHKHyTH, -KHeM, nava¬ diti se BHH3H, navajen BHA, -a, vid; y BHAy, v podobi BHA3TH, -aM, lečiti, zdraviti BH^aTH ce, -aM ce, videti se BHljeH, ugleden BHXop, -a, Bftjop, -a, vihar BHjopHTH, -hm, vihrati bhjičbht, kakor vile, vilinski BHJbyuiKe, -JbyuiaKa, vilice BHHyTH ce, -HeM ce, zavihteti se BHpHTH, -p hm, kukati bhc, -a, višina Bhluh>h, -era, Bog BHT, BHT3K, vitek BA3AaH>e, -a, vedenje BJiaAaTH ce, -aM ce, vesti se BJiacT, -h, oblast ba&ctht, lasten BShibaK, -a, sadni vrt BOAČHHpa, -e, mlin na vodo 153 B0A03eMKa, -e, žaba, ki živi v vodi in na zemlji (na suhem) BojeBaTH, -jyjeM, bojevati se BOJieTH, -hm, rad imeti BOJmieČHH, čudežni Bpanaifce, -a, vedeževanje, vra¬ čanja, copernija BpanaTH, -aM, vedeževati, ča- rovati Bpar, -a, sovražnik Bpan, črn BpaTHTH, -hm, vrniti Bpebara, -aM, prežati BpehH, BfOKČM, mlatiti BpeAHTH, -hm, veljati, vreden biti Bpejio, -a, vrelec BpeMe, -eHa, čas BprHyTH, -HeM, vreči BpjieTaH, strm Bji>Jio, zelo, izvrstno BpHAaTH, -aM, blebetati, godr¬ njati, presti Bpiviap, -a, vrtnar Byhn, -HeM, vleči ByK, -a, volk. 3 , 3 3&6aBJbaTH, -aM, zabavati; — ce, veseliti se, zabavati se 3a6&7ieTH, -jihm, pobeliti 3a6HTaH, samoten 3a6;iHCTaTH, -TaM, zableščati 3a6opaB, -H, pozabljenost 3a6opaBHTH, -hm, pozabiti aappHHTH, -hm, očrniti 3aupBeHeTH ce, -hm ce, zardeti 3&,n,aha, -e, naloga 3ŠAajaTH, -AajeM, dišati po čemu; povzročiti 3aApXTaTH, -ApiuheM, zatre¬ petati 3^y BaH > zasopljen 3&rp;iHTH, -hm, objeti 3aryAeTH, -hm, zagosti 3aryuiHBaTH, -myjeM, dušiti 3aHCKaTH, -HLUteM, zahtevati 3&HCTa, zares 3aje^HHHKH, skupno 3aje,HH0, skupaj 3aK,/iaii>aTH, -aM, obraniti 3ai«iHKTaTH, -KheM, zavriskati 33KJIOHHTH, -hhm, zakriti, obra¬ niti 3&KJbyHeH, sklenjen 33KpecHTH ce, -ch ce, zaiskreti 3^KyK3TH, -aM, zatarnati, za¬ jokati 3ajiO>KHTH, -HM, založiti; za¬ staviti 3ajiyTaTH, -aM, zaiti 3aMeTHyTH, -HeM, pričeti 3aMieHHHKH, ujetniški 3aceibHBaTH, -hbyjeM, zasenčiti 3ac^enHTH, -hm, oslepiti 3aCJiyra, -e, zaslužek; zasluga 3 ^cpaMJbeH, osramočen 3ŽCT3TH, -TaHeM, postati 10 154 3aCTen>aTH, -eM, zastokati 3&CTpameH, prestrašen 3aTepaTH, -aM, pritirati 3aTHJbaK, -JbKa, tilnik 33THM, potem 3aT0HHHK, -a, branitelj 3aT0H, -a, zaliv 3HTpa)KHTH, -hm, zahtevati 3aTpnaTH, -aM, zamesti 3aTymeTH, -hm, zabobneti 3aTBapaTH, -aM, zapirati 3aTBopHTH, -hm, zapreti 3ay^apaTH, -aM, dišati 3aBepa, -e, prisega, obljuba 3aBepHTH ce, -hm ce, priseči, zakleti se 3aBHHaj, -a, dom, domovina, rojstni kraj 3aB0AHHiia, -e, zapeljevalka 3aBoj, -a, ovinek 3aBpea,HTH, -hm, zaslužiti 3aBpHiUTaTH, -IHTHM, zakričati 3aByhn, -neM, vtakniti 3a3yjaTH, -hm, zabrenčati 36apHTH, -hm, vreči 36HJba, -e, resnica; 36HJba! res, za res 36HBaTH ce, -Ba ce, dogajati se 36or, zaradi 36opHTH, -hm, govoriti 36paTHTH ce, -hm ce, pobratiti se 36yHHTH, -HM, zmešati, v ne¬ red spraviti 3AeJia, -e, skleda 3AeJiHiia, -e, skledica 3e^eHK0, -a, belec (konj) 3eMaH, -a, čas 3roAa, -e, priložnost 3ro^aH, priložen, primeren 3rypKTH ce, -hm ce, zgrbiti se 3HHHH3, -e, zidovje 3.miu,a, -e, hudobnež 3^0Ayx, -a, zli duh 3JiOKo6aH, zlo usoden 3JionaK, hudoben, napačen 3Ji6naTHTH, -hm, stradati, po¬ manjkanje trpeti 3Ji0CTaBJbaTH, -aM, trpinčiti 3MHja, -e, kača 3H3K, -a, znamenje 3H£iMeH, -a, podoba, bilega 3HaHHD;a, -e, znanka 3H0j, 3Hoja, pot 306 , 3o6h, oves 3op, -a, sila 3opaH, silen, jak 30Ba, -e, bezeg 3paHaK, -HKa, zrak 3paKa, -e, žarek 3peHHK, -a, obzorje 3yjaTH, -hm, brenčati 3yM6yji, -a, hijacint 3yHAapana, -e, velika muha 3ypHa, -e, turška piščal 3BaTH, 30BeM, klicati 3BenaTH, -hm, zveneti 3ByK, -a, zvonjenje, glas, zvok >K, >K iKSLJi, -a, obrežje HcajiHTH, -hm, obžalovati ncap, -a, žerjavica; žarenje ac/ipaJi, -a, žerjav iKApajiOBHh, -a, majhen žerjav >K^pe6aA, -h, žrebeta JKApedHpa, -e, žrebe >KehH, HcenceM, žgati jKejbKOBaH, zaželjen }KejbyKatt>e, -a, željenje iKeTeJiaii, -Teoiia, kosec, moški, ki žanje HCHraB, predmet, kateri se vžge udiraiia, -e, vžigalica 1KHTH, -jeM, živeti iKHBan,, -h, perutnina hchbot, -a, življenje >KHBOTHtt>HU,a, -e, živalica 1KH5K3, -e, luč H a k.15 7. *Dva brata bez seke. — Rikard Katalinic Jeretov . 15 8. Budi svoj. — Vekoslav Klaič.16 9. *Na putu. — MijatCrnko .• • 16 10. TaBKa h rampe. — flocniej OSpaflOBnh. 1 7 11. Vrana i rak .17 12. *Rhh. — Bpaaso PajiveBHk.18 13. U čara Trojana kozje uši. — Narodna pripovetka ... 18 14. rayBH. — HapoflHa npnna. . . 20 15. *IIaKocHHK. — 3*aj Job&h JoBaHOBHh .20 16 . IlaTaK h acaCa . .20 17. Majirni ^apniia. — Aiencanflap Vaspan . 21 18. Najbolji savet. — Iz Jovičeve čitanke.21 19. Škola. — Edmondo Amicis .22 20. IlnjaHnna. — 3. J..23 21. Kurjak i pas. — Ivan .Lepušič .25 22. Poštenje. — Davorin Trstenjak .25 23. Moj OTap. — r Bypo J a k. ni h h.28 24. *Majka. — Hugo Badalič .27 25. BpaTcita jby6aB. — Hapopna npuna.28 26. * Iz »Kugine kuče«. —■ Avgust Šenoa .29 27. *Saveti. — Josip MilakO'vic .29 28. MpaBH. —• PHKapu KaTaaHHHh JepeTOB . . . • 30 29. Jače od smrti. — Iz Nazorove čitanke.30 30. Pjesma o Žigici žigavoj i Gredi gredurini. —-Vladimir Nazor 31 31. *Gavanu. — IvanLepušič . • • 33 32. *Suza sirotinje. — Bogumil Toni . . . . • • 33 33. Bypa Ha Mopy. — CieBaH KahiHCKii . . . . • ■ • 34 34. Vatra na brodu. — Iz Nazorove čitanke.34 35. IIo Mopy. — AHTeTpeciihnaBHHHh .35 36. *Mornari. —RikardKatalinič Jeretov . . . . 36 37. CpnKHtta. — JJ a p h h k a Tl o c h h n a.37 10 * 156 CTpaHa 38. Duša srpskog borca. — M. 38 39. Kosovka djevojka. — Narodna pjesma.39 40. Ruski čovek. — Davorin Trstenjak .43 41. Počast ženama. — tlavorin Trstenjak .43 42. *Cmpt Majice JyroBHha. — HapoflHa njecMa ... 44 43. Kozački konj. — M.46 44. *Lijepa naša domovino! — Antun M ih a no vic . . . . 47 45. CaBa. — JjparyTHi Xnpi( .4S 46. *Soča. — Simon Gregorčič .49 47. Prebudit če se lav. — Viktor Car Emin .50 48. Istra zove Marka. — Vladimir Nazor .51 49. *Pjesma o Istri. — Iz Nazorove čitanke.52 50. XajnyK BeJBKO ooro6al)a Rpny Peicy ofl Typana. — B y k C t e b a h K a p a p n h .53 51. Petar Zrinjski i Fran Krsto Frankopan na stratištu. — Evgen K u m i č i č.54 52. ^Mučenici. — VladislavVežič .57 53. rocnocBeicico noa>e.57 54. *Bopan 6opny. — 3Maj Josas JosaiOBils . . . . 58 55. *Pjesma o Vidovdanu. — RikardKataliničJeretov . 58 56. Tene - Kyna. — A n o h 3 n e JI a m a p t h h.69 57. Črni dani našega naroda u velikom svetskom ratu. — Branko Lazarevič .60 58. Svetao primer. — Mihajlo Stanojevič .62 59. Oslobodena Jugoslavija. — »Glasnik«.64 o0. *Naša zemlja. — PetarPreradovič .54 61. ‘OcTajTe OBflje. — Aaesca IUarnHli. . 65 62. IlaoTpaflHH - xoija n uBa Ijaica. — 3Maj J o b a h JoBaHOBiih 66 63. *AjiHja. —'3MajJoBaHJoBaHOBHh .67 64. nyTHHpH n ncn. — H b a h A. KpnjiOB, .68 65. Opao h jiHcniia. — jQ,ocHTej06paflOBHh .6S 66. *TlypaK h Bpafian. — 3Maj JoBan JoBaEOBHh . . . 69 67. Lisica i rak.-70 68. HoBeic n 3MHja. — Byn CTeBan Kap a p h h . . . . 70 69. Uranak. — Iz Nazorove čitanke.71 70. *CyHna ce. — Aji- a k ca TUfuiTiih.71 71. CmiaH nama. — 0. M. MHJiocaBaeBHh .72 72. */l,en n yHyn. — 3Maj JoBan JoBaHOBak . . . . 74 73. Iz »Seljačke bune«. — Avgust Šenoa ..75 74. *Fycjie Moje. — 1 B parne o PannneBHh .76 75. *IIpBH cHer. — BojnciaB Hmii .76 76. JlHCHpa h japap. — /joemej OSpanoBuh .77 77. Gluhak i slepac. — L a v N. T o 1 s t o j.77 78. 3MHjHHa rnaBa h pen. — JlaB. H. Toicto j.78 79. Psi kod požara. — Lav N. Tolstoj .78 80. MajMyH. — JI a b II. T o n c t o'j . . . . ■ ■ • • 78 157 ČrpaHa 81. 'BjrpijeB naH. — M. CTojaHOBHh .79 82. Oreio — npoMeTO. — HBaHJIenymnh .79 83. IlpoJiehe. — J o c n n E b r e h T o m n h.81 84. *IIpojreTHa necMa. — BojncjiaBHjiHhMJi .81 85. IlTiraja MOJifia. — 113 HajKOBveBe UHTaHite.82 86. *Evo naših lasta. — Cika Jova Zmaj .83 87. *Ha jninapy. — 'BypoJaKmnh . 83 88. CTapan; h ja6yice. 84 89. KypjaK h OBn,a. — iBaH Ienymnli .85 90. *Ruži. — Gabrijel Pinter .85 91. *IIocJie Mine. — Josan Fpunh M h ji e h ko . . . . 85 92. Ptičja svečanost. — IvanLepušič .86 93. Marapaip — PaKapfl KaTajiHEHh • JepeioB . . . 86 94. Bo n nyK. — HBaHJIenyranh .37 95. *Bene. — r BypoJaKmnh .87 96. Kresnice. — RikardKataliničJeretov .88 97. JRtho Bene y cjiaBOHCKOM ceny. — JocnnKo3apan,. . . 88 98. *01uja. — Ivan Mažuranic .89 99. Slavonska šuma. — Mijat Stojanovič .90 100. Kopači. — Svetozar Čorovič .91 101. Žuna šarena. — Zlatko Špoljar .91 102. Muha pred sudom. Iz Nazorove čitanke .... 93 103. ByHa y hikojih. — Biajnop Hasop .94 104. Smešice .97 105. BoJimefiHH Marapan;. — Jobuh Ct. HonoBHh . . . . 98 106. Milutin u gostima. — Iz Nazorove čitanke.102 107. Sve, sve, ali zdravlje.105 108. HoBeK h MpaBii. — H b a h JI e n y in n h.106 109. *HMaibe. — 3naj JoBaH JoBanoBHh .10 3 110. Mhjihoh h Chjihoh. — »HeBeH«.106 111. Cmpt h cJiy»6eHnn,H. — 113 HajKOBUOBe ninaiuce . . 107 112. Šaljiva pitanja i odgovori.103 113. RaMOH H d>HHTHja. 110 114. Rap h flepBHHi. — JeJiHna BeJioBnh - BepnasaH- k o b c k a. 111 115. BnarnaH h paflHH flaH. — BiajiiMHp Ha3op . . . . 111 116. Me^Be«, CBnaa h racnua. — Hapo^Ha nprnioBeraa.113 117. Komu pripada slava — Matija A. Reljkovič. . . . Ul 118. 3aroHeTKe n .. 119. Derviš i kaluder. — Narodna pripovetka.115 120. *Ima ljudi. — Ante Jukič . 117 121. KypjaK h KOib. — RocnTej OCpaflOBHh .118 122. CnpoMax n CaBa. — HapoflHa mana.118 123. Bpaname. — HapouHa .. 118 124. Jeka. — Krsto Šmid . 119 125. IIpBa 3eMjbiniKa. — flaBopo TpcTenaK.119 158 OrpaHž 126. Ljubav domovine. — Ivan Trnski .12C 127. CpnciiH HHBaflHfl. — flapiiHsa, locahsa .121 128. *Rodu o jeziku. — PetarPreradovič . . - . . . . 122 129. Bpafca. — /(aBopHH TpcienaK . . . 123 130. *0nha Kyha. — Jby6oMHpHeHanoBnh .123 131. Radi. — »Zdravlje«.124 132. Jevrosima majka opominje sina Kraljeviča Marka da bude pra- vedan. —■ Iz narodne pesme »Uroš i Mrnjavčeviči« .... 125 133. Zgodna prilika.125 134. Poslovice .126 135. Naprej. — Simon Jenko .127 PeUHHK.129 U- \ ^ • \ b ' \0 ^ . / '4-J A Lf UNIUERZITETNA KNJIŽNICA MARIBOR 21098/2.izd. 1923 099803032 Zi ČITALNICO