i

ZaicMki V.iH.zl
TEDNIK
TRBOVLJE, 23. XII. 1964 - ŠT. 52 - LETO XVII - 20 DIN
Pismo Zasavskega tednika
Delovne in družbeno-politične organizacije naj bi ustanovile Pogodbeno skupnost za izdajanje lista »Zasavski tednik«
Vida Tomšič v Trbovljah
(ma) TRBOVLJE — Občinski komite ZKS Trbovlje je pripravil včeraj v Delavskem domu v Trbovljah razgovor z dr. Olgo Škerbic-Kerstein in Ivom Migličem, ki sta zastopala člane ZK iz Trbovelj na
VIII. kongresu ZKJ.
Razgovora se je udeležila tudi predsednica Glavnega odbora SZDL Slovenije in članica CK ZKJ, tovarišica Vida Tomšičeva, ki je sodelovala tudi v razpravi.
PRAZNOVANJE DNEVA JLA
TRBOVLJE — Po vseh naših občinah bodo svečano proslavili 22. december, dan JLA, v spomin, ko je bila na ta dan v majhnem bosanskem mestecu Rudo ustanovljena Prva proletarska brigada. V
Prvi predlogi za kandidate
Obdobje priprav na bližnje skupščinske volitve je v vseh štirih zasavskih občinah prešlo ta mesec v fazo evidentiranja oziroma zbiranja predlogov za kandidate za skupščine.
V	našem tedniku smo doslej že nekajkrat poročali o novem načinu izbiranja kandidatov, vendar velja ponovno poudariti, da je novovpeljan način kandidiranja (predloge dajo lahko sami občani, organizacije SZDL, druge družbeno-politične organizacije, društva itd.) resnično demokratičen, saj omogoča kar najširši javnosti, da sodeluje pri predlaganju kandidatov.
V	Zasavju lahko ugotavljamo, da so se v predvolilno dejavnost doslei najaktivneje vključile organizacije in članstvo SZDL, ki so tudi že predlagali prve kandidate.
Občinska volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL v Trbovljah nas je že obvestila, da so člani SZDL na zadnjih sestankih predlagali za kandidate za odbornike občinske skupščine naslednje: na Trgu revolucije (8. volilna enota) Zdenka Zupana, Mira Tržana, Lada Pospeha, Inž. Rudija Babiča, Jožeta Gruš-kovnjaka, Jožo Turnšek In inž. Franca Cimermana: v Žabjeku (G) Hinka Per-šeta In Petra Maleša; na Opekarni (9) Lada Kranjca in Silvo Plevanč; na Ke-šoto vem (21) Dušana Remica, Jožeta Guno In Dušana Sedeja; na Leninovem trgu dr. Toneta Kastelica in Ivana Sovdata ler v Čečah (29) Joška Jagra, Mirka Jagra, Alojza Jagra, Martina Senčarja, Cirila Kupška, Florijana Matka in Jožeta Jesenška.
občinah Litija, Trbovlje, Zagorje in Hrastnik bodo svečane akademije z bogatim kulturnim programom. Prav tako bodo tudi učenci naših šol dostojno počastili ta praznik.
MLADINA TRSTA OBIŠČE TRBOVLJE
TRBOVLJE - Mladina Slovenskega dijaškega doma iz Trsta bo na novoletnem potovanju po Sloveniji 26. in 27. decembra 1964 obiskala Trbovlje. Ob tej priložnosti si bodo kol gdslje Občinskega komiteja ZMS Trbovlje ogledali znamenitosti vseh treh zasavskih občin in vodili razgovor o nekaterih aktualnih vprašanjih delovne mladine, tako v zamejstvu kot v samem Zasavju.
Pred dnevi je izdajateljski svet »Zasav skega tednika« naslovil na vse delovne, družbeno-politične in druge organizacije v Zasavju in na tiste delovne organizacije, ki imajo v Zasavju poslovne enote, pismo naslednje vsebine:
»Na področju zasavskih občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija izhaja že sedemnajsto leto medobčinsko glasilo SZDL »Zasavski tednik«, ki — bolj ali manj uspešno — opravlja nalogo Informatorja občanov In proizvajalcev o vseh pomembnih dogodkih.
Izdajateljski svet »Zasavskega tednika«, ki ga sestavljajo predsedniki občinskih skupščin, sekretarji občinskih komitejev ZKS in predsedniki občinskih odborov SZDL občin Trbovlje, Hrastnik, Zagorje ob Savi in Litija, je v zadnjem obdobju trikrat razpravljal o nekaterih vprašanjih v zvezi z nadaljnjim razvojem lista. Ugotovljeno je bilo, da je doslej »Zasavski tednik« kljub določenim pomanjkljivostim odigral vlogo pomembnega Informatorja, da pa bo treba v prihodnje zagotoviti boljše pogoje delovanja, da se bo lahko še bolje izpopolnil za nalogo Informatorja občanov in proizvajalcev, saj je znano, da Izhaja potreba po večji informiranosti tako iz zvezne kot iz republiške ustave In občinskih statutov ter statutov delovnih organizacij.	f
Na zadnjih dveh sejah (26. novembra In 11. decembra 1964) je Izdajateljski svel »Zasavskega tednika« po podrobni proučitvi stanja lista sklenil, da se:
1.	zagotovi, da bo v prihodnjem letu izhajal list v obsegu najmanj 16 strani,
2.	letna naročnina na list (720 dinarjev) ne spremeni,
3.	poveča število naročnikov za najmanj 1.500 in
4.	k financiranju lista pritegne vse družbeno-politične organizacije in delovne organizacije.
V zvezi s tem je bilo tudi predlagano, da se s 1. januarjem 1965 ustanovi pogodbena
O prevedbi pokojn n po novem zakonu
ZVEZNI SOCIALNO ZDRAVSTVENI ZBOR JE FRED NEKAJ DNEVI SPREJEL NOVI TEMELJNI ZAKON O POKOJNINSKEM ZAVAROVANJU. KO GA BO POTRDIL SE ZVEZNI ZBOR, BO ZAČEL VELJATI ZAKON, KI BO PRINESEL POMEMBNE SPREMEMBE V POKOJNINSKEM SISTEMU V NASI DRŽAVI IN ZBOLJŠAL POLOŽAJ UPOKOJENCEV.
Nimamo namena, da bi v lem sestavku obravnavali novosti v pokojninskem sistemu in kaj prinaša novi zakon upokojencem. Prilika za to bo pozneje, ko bo zakon objavljen In ko bodo Izdani predpisi, ki jih morajo k zakonu sprejeti republiški organi. Danes bi le informirali upokojence kako so se Komunalni zavod za socialno zavarovanje v Trbovljah in njegovi samoupravni organi pripravili na delo, ki jih čaka v zvezi z novim zakonom.
Največ dela bo vsekakor s prevedbo sedanjih pokojnin. Prevesti bo treba približno 5500 osebnih, družinskih In invalidskih pokojnin. Pri tem bo treba upoštevati različna obdobja, v katerih so bile po-
kojnine odmerjene, pokojninsko dobo v dejanskem in povečanem trajanju, udeležbo v NOV in v I. svetovni vojni, pri upokojencih od leta 1961 dalje tudi osebne dohodke itd., Ud. Poudariti je treba, da bodo sedaj prevedene pokojnine v naslednjih letih avtomatično prilagojevane porastu cen oziroma osebnih dohodkov; sedanja prevedba pokojnin je torej zadnja In |o bo treba zato skrbno opraviti.
Samoupravni organi komunalnega zavoda se zavedajo, da upokojenci, predvsem oni z nizkimi prejemki, komaj čakajo na nove pokojnine, zalo so storili vse, da bi bila prevedba opravljena v člmkraj-šem času. Komunalni zavod predvideva, da bo za vsa
skupnost, katere namen bi bil Izdajanje lista »Zasavski tednik«, »Uradnega vestnika Zasavja«, informativnih biltenov občinskih skupščin in drugih publikacij. Člani pogodbene skupnosti naj bi bili po mnenju Izdajateljskega sveta »Zasavskega tednika« občinske skupščine, občinski odbori SZDL, občinski komiteji ZKS, občinski sindikalni sveti, občinski komiteji ZMS, občinski odbori ZB NOV, vse krajevne skupnosti, vse delovne organizacije iz Zasavja in tudi vse delovne organizacije izven Zasavja, ki imajo v Zasavju svoje poslovne enote.
Izdajateljski svet »Zasavskega tednika« je na zadnji seji obravnaval tudi finančno poslovanje. Sklenil je predlagati, da naj bi vsi člani nove pogodbene skupnosti za izdajo lista »Zasavski tednik« in drugih publikacij, prispevali ustanovni prispevek — pristopnino 10.000 din; redno letno članarino pa v višini, ki jo bo določila skupščina pogodbene skupnosti na podlagi programa dela.«
Ob upoštevanju vseh navedb je predlagal izdajateljski svet »Zasavskega tednika« vsem delovnim organizacijam, družbeno-političnim organizacijam in drugim, ki jim je poslal pismo, da na zasedanjih samoupravnih'organov še v tem letu razpravljajo o pristopu njihove delovne organizacije oziroma družbeno-politične organizacije v članstvo pogodbene skupnosti za izdajo lista »Zasavski tednik« in da svoj sklep sporočijo najkasneje do 30. decembra 1964. Istočasno je predlagal, da člani izvolijo tudi po enega delegata za ustavno skupščino pogodbene skupnosti, in sicer z vsemi potrebnimi pooblastili.
Izdajateljski svet »Zasavskega tednika« pričakuje, da ne bo delovne oziroma družbeno-politične organizacije, ki ne bi postala član nove pogodbene skupnosti za izdajo lista »Zasavski tednik« in drugih publikacij, s čimer bo v veliki meri pripomogla še k boljši obveščenosti občanov in proizvajalcev o vseh vprašanjih, ki jih zanimajo.
TRBOVELJSKA MLADINA PO Vlil. KONGRESU ZKJ
(C. U.) TRBOVLJE - Občinski komite ZMS Trbovlje je na petkovem plenarnem zasedanju razpravljal tudi o nalogi, kako kar najbolj približati članom ZMS kot vsej trboveljski mladini celotno gradivo VIII. kongresa ZKJ. Člani ObK ZMS so menili, da je naloga mladinskih vodstev, da življenjsko obravnavajo kongresno gradivo in ob tem tudi najdejo mesto organizacije ZMS pri naporih članov ZKS in vseh naših delovnih ljudi, da se zaključki kongresa tudi realizirajo.
Občinski komite ZMS Trbovlje bo v januarju organiziral več razgovorov za člane ObK ZMS in za vodstva mladinskih aktivov. Na področnih posvetovanjih, ta bodo v februarju, pa bodo govorili o mestu in vlogi ZMS v našem življenju. Sicer pa bodo šolski komiteji ZMS med mladinskimi urami posvetili vso pozornost gradivom VIII. kongresa ZKS, na mladinske ure pa povabili tudi člane ObK ZKS. Samostojno obravnavo kongresnih gradiv pa bodo pripravili tudi tovarniški komiteji, tako da bo vsa mladina seznanjena z gradivom.
opravila v zvezi s prevedbo potrebnih približno osem tisoč delovnih ur. Določena je že skupina strokovnih NJelavcev zavoda, ki bodo opravili vse ogromno delo deloma v rednem, večinoma pa v Izrednem delovnem času. S prevedbo bodo pričeli v sredini januarja in Jo v glavnem opravili do konca marca prihodnjega leta. Da bi bila prevedba pokojnin končana v postavljenem roku, lahko pripomorejo tudi sami upokojenci s tem, če bodo hodili na zavod le v uradnih dneh, to je te vsak torek In petek, tako da bodo delavci zavoda v drugih dneh lahko nemoteno delali. Komunalni zavod se Je tudi odločil, da bo v sodelovanju s podružnicami društev upokojencev v Zasavju organiziral sestanke, na katerih bodo strokovni delavci zavoda razlagali nov pokojninski zakon, tako da bi upokojencem ne bilo treba hodili po razne informacije na zavod.
Delo volilne kom sije
MLADINA IN NJEN PROGRAM
Na petkovem plenumu ObK ZMS Trbovlje so izvolili nov sekretariat, ki bo v naslednjem obdobju štel 5 članov. Za Volilna komisija pri Občinskem odboru SZDL v Trbov- organizacij ter s komisijo za sekretarja so ponovno izvolili Cirila Ureka, poleg tega pa so Ijah sodi prav gotovo med najdelavnejše tovrstne komisije	volitve in imenovanja	občin-	izvolili tudi	predsednike šestih	komisij.	Predsednik	ideološke
v Trbovljah. Doslej se je sešla na plenarnem zasedanju že	ske skupščine.	komisije je	postal Ivo Gradišek,	kadrovske	Gvido	Knez, ko-
dvakrat, enkrat pa se je sestal tudi sekretariat. Na doseda-	misije za MDB Gusti Jamšek, komisije za izobraževanje Ciril
njih sejah so sprejeli okvirni program dela v zvezi s pripra- Tretja faza priprav, se pravi Vrek, komisije za samoupravo Adolf Matko in komisije za vami na bližnje skupščinske volitve; na razširjeni seji, ki kandidiranje, pa bo marca, ko klub mladih Jože Ostanek, je bila v ponedeljek in na katero so povabili predstavnike .. ,	. „hnrih Shirali
vseh občinskih družbeno političnih organizacij in društev, Doao v01lvcl	Plenum je začrtal program posebno skrb pa bodo posve-
pa so se dogovorili o tem, kako se bodo le-ti vključili v pred- kandidate za skupščino.	dela za začetno obdobje v tili volilni dejavnosti v obči-
volilno dejavnost.	_	. nenoll, „ .v„, - naslednjem letu na osnovi ni s poudarkom na nalogah
Dosedanji uspehi v zvezi zaključkov letne konference ZMS v tem obdobju. Predsedniku občinske volil- v zbor delovnih skupnosti in	evidentiranjem oziroma zbira-	trboveljske	mladine in mate-	..	Hpl,
ne komisije pri ObO SZDL sicer z namenom, da izve za	njem predlogov?	rialov ter	zaključkov VIII.	c£i°9	rili
Trbovlje Stanetu Hodeju, smo predloge občanov za odborni-	_ Prvi uspehi načrtnega kongresa ZKJ in drugih druž-	,c‘a 1 . 0 J	'
zastavili v zvezi z delom ko- ke občinske skupščine. Voliv- dela komisije so že vidni. Na beno-političnih organizacij. ° mert vodstvi mladinskih misije naslednji vprašanji:	ce bomo anketirali na Keše- sestankih Socialistične zveze Komite bo med drugim obrav-	?	. nhf.inskim
Kakšen Je okvirni program	tovem, Vodenski cesti,	2ab-	so npr v Čečah že evidentira-	naval gospodarsko problema- , °*
dela trboveljske volilne komi-	jeku, Bevškem in Čečah-, v	M 5 kandidatov za odbornike	tiko, družbeni razvoj, v sode-	KomneJe •
sije?	•	volilnih enotah za zbor de- občinske skupščine, na Trgu lovanju z delavsko univerzo	programske usmeritve
— Naše delo smo razdelili	lovnih skupnosti pa	bomo	reVolucije 8, v Žabjeku 2,	bo pripravil mladinsko poli-	dela komisij	je	razvidno,	da
v tri faze. V prvi fazi priprav	opravili volitve v taki	enoti,	na Kešetovem 3 itd. (ma)	tično šolo, šolo za življenje,	bodo komisije	usmerile	svoje
................ -*	delo v obravnavanje m analiziranje dejavnosti in proble- . malike ZMS na posameznih
na volitve — evidentiranju kjer bo težko dobiti odborni-oz. zbiranju predlogov, se v kai v volilni enoti, ki jo se-Trbovljah poslužujemo se- stavljata dve delovni organi-stankov SZDL, zborov voliv- zaciji, in v volilni eoti, ki jo cev, zborov delavcev, sestan- sestavlja več delovnih orga-kov sindikalnih podružnic, nizati j.
konferenc krajevnih organi- V Trbovljah bo faza eviden-zacij SZDL, konferenc drugih tiranja trajala do 20. januar-družbeno-političnih organiza- ja j anketo pa bomo opravili cij, občnih zborov društev, sej prve dni januarja, samoupravnih organov in an- Druga faza priprav na skup-kete. Občinska volilna komi- ščinske volitve je vsklajeva-sija v Trbovljah se je namreč nje in obdelava predlogov, odločila, da bo razpisala an- Zbrane predloge bo občinska keto v 5 volilnih enotah za volilna komisija vsklajevala volitve v občinski zbor in v skupaj s kadrovskimi komlsi-3 volilnih enotah za volitve jami vseh družbeno-političnlh
Skupščina DPM
V sredo, 16. decembra, je bila v predavalnici trboveljskega Delavskega doma skupščina Občinske zveze Društva prijateljev mladine.
Po otvoritvi skupščine in pozdravu so izvolili organe skupščine. Nato je sledil referat predsednika Mirka Anžela. Govoril je o vzgoji In varstveni problematiki trboveljske občine In poudaril, da je skrb za mladino eden najvažnejših faktorjev sploh. Vzgoja In prevzgoja moralno ogroženih otrok je 'pereč družbeni problem, s čigar rešitvijo se mora ukvarjati vsa družba, se pravi vsa naša skupnost pa starši, radio, tisk, film ...
SILVESTROVANJE V TRBOVLJAH
Svet za kulturo in prosveto pri Skupščini občine Trbovlje sporoča občanom, da bodo lahko ob prijetnem silvestrovanju dočakali Novo leto 1965.
KAM NA SILVESTROVO
Kulturno prosvetna društva bodo pripravila v Delavskem domu, Svobodi II., Svobodi Zasavje, Dobrni in v Domu Tončke Čečeve na Kleku kar najbolj prijetno praznovanje v pričakovanju Novega leta.
Tudi telesno vzgojne organizacije bodo sodelovale pri organizaciji silvestrovanj Planinci bodo poskrbeli za prijetno razpoloženje v svojih domovih na Mrzlici in Kumu, TVD Partizan pa bo organiziral že tradicionalno silvestrovanje.
Gostinsko podjetje Rudar pa bo vse svoje lokale primerno pripravilo za to praznovanje.
REZERVIRAJTE Sl PROSTORE
V letošnjem letu bodo imeli občani dovolj izbire, kje praznovati, oziroma dočakati Novo leto 1965. Zaradi tako široke izbire in izrednega zanimanja za te prireditve priporočamo občanom, da sl zagotove prostore z rezervacijami, ki jih bodo lahko dobili nekaj dni pred samim praznovanjem
področjih. Rezultate teh analiz bi kasneje obravnaval sam komite.
Izdelan program ObK ZMS Trbovlje je zelo obširen. Zaslediti je, da je trboveljska mladina v tem obdobju izbrala pravilno orientacijo, treba je samo uresničiti vsa programska načela. Upamo, da bo prizadevanje mladinskih aktivistov dalo določene uspehe.
Na plenumu so sprejeli tudi nekaj sklepov, važnejši so: mladinska vodstva naj imajo pred očmi vključevanje in delovanje mladine v SZDL, krajevnih skupnostih in zborih volilcev. Klub mladih prt ObK ZMS naj pretrese vprašanje kulturne zabave v Delavskem domu in analizo posreduje komiteju.
Občinski komite ZMS je tudi sklenil, da bo postal ustanovni In redni član pogodbene skupnosti »Zasavskega tednika«.	(žak)
Ker je večina odraslih storilcev kaznivih dejanj pričela že v mladih letih, je treba pri takšnih mladoletnikih učinkovito ukrepati In Jih že prej, preden postanejo prestopniki, izolirati Iz okolja, ki ranje vpliva kvarno.
Tovariš Anžel Je dejal, da je za pravilno vzgojo In oblikovanje otrokove oziroma mladoletnikove osebnosti, ure-
Trbovlje
Jeno življenje izredno važno. Starši bi morali mnogo bol) paziti na vzgojo svojih otrok in se sploh več ukvarjati z njimi, še posebej v kritičnih letih pubertete. Zelo kvarno vpliva tudi alkoholizem oziroma kriminalno okolje (tam, kjer so starši tudi sami podvrženi tatvinam). Prav tako slabo delujejo stalni prepiri v družini, precej delikventnih mladoletnikov pa izhaja tudi Iz razvezanih družin In tudi Iz družin kjer sta zaposlena mati In oče, otroci pa so prepuščeni v glavnem sami sebi. Celo med družinami, ki so na videz v redu, se najdejo take. kjer je edina napaka površ-
nost pri vzgoji.
Tudi vodstva šol bi se morala s takšnimi vprašanji bolj ukvarjati. Ce na primer stori kaznivo dejanje učenec neke šole, bi se morali tam takoj povezati z Zavodom za socialno delo, da bi skupno ukrepali naprej. Pri tem vprašanju lahko In mora odigrati važno vlogo tudi Občinska zveza DPM pa še mnoge druge organizacije, kot na primer organizacija SZDL, sodišče ...
V otroške varstvene ustanove je treba še posebej vključiti prav tiste otroke, ki so vzgojno zanemarjeni, moralno ogroženi in podhranjeni, vse te otroke mora DPM Imeti v evidenci, biti mora pravočasen slgnalizator določenih pojavov, ki jih je družba dolžna obravnavati.
Pri reševanju vzgojno varstvene problematike bi morale nudili več pomoči tudi krajevne skupnosti.
Treba je spel In spet mislili na to, kako rešiti varstvo dojenčkov in otrok do treh tel starosti.
To in še marsikaj drugega bo treba reševati in sl prizadevati ta čim boljše In uspešnejše varstvo in vzgojo otrok.	N. P.
Zanimiva statistika
Iz poročila o delu Oddelkr za medobčinske inšp
(Nadaljevanje Iz številke 51)
Pod sanitarno nadzorstvo s področja živilske higiene spada 89 raznih živilskih objektov, ki se bavijo s proizvodnjo, prometom In hrambo prehrambnih artiklov. V letu dni je sanitarna inšpekcija pregledala 23 firodajaln živil, 3 pekarne In 19 gostinskih obratov. Pregled gostišč In gostinskih obratov je Inšpekcija opravila še pred pričetkom turistične sezone In sicer v sodelovanju s tržno Inšpekcijo. Za odpravo posameznih hlgensklh pomanjkljivosti je bilo Izdanih 14 ureditvenih odločb z roki. Sanitarna Inšpekcija pa je opravljala tudi organoleptične kontrole posameznih prehrambenih proizvodov.
HRASTNIK: Ob koncu lanskega leta je sanitarna inšpekcija na področju občine Hrastnik med drugim kontrolirala spiske obveznikov za cepljenje proti daviti, tetanusu In oslovskemu kašlju In kozam Ugotovljeno je bilo, da okrog 60 otrok nt bilo polno cepljenih. Večina otrok je neupravičeno Izostala od cepljenja In je morala sanitarna Inšpekcija prijaviti 36 staršev oziroma rejnikov v kaznovanje Zraven tega pa le Inšpekcija v zadnjem letu dni opravila še 10 terenskih pregledov v zvezi z Izvajanjem protlepldemlo-tošklh ukrepov.
Sanitarna inšpekcija je nadzirala na območju občine Hrastnik 16 trgovskih obratov
In prodajaln, 19 gostišč In obratov družbeno prehrane ter 6 živilskih objektov, kjer proizvajajo živilske Izdelke, na obrtni način. V letu dni so kompleksno pregledali vse obrale, kontrolnih pregledov pa je bilo v lem času 39. v 30 primerih je našla sanitarna Inšpekcija pomanjkljivo higiensko stanje, zaradi česar Je tudi Izdala 11 odločb za odrravo pomanjkljivosti oziroma nepravilnosti.
Posebno pozornost je posvetila sanitarna'' Inšpekcija tudi kontroli vodnih objektov In bakteriološkemu nadzorstvu nad pitno vodo. V lanskem In letošnjem letu je bilo odvzetih Iz vodnih virov okrog 100 vzorcev vode, od katerih jih je bilo 26 bakteriološko neprimernih.
Sanitarna Inšpekcija je septembra letos v sodelovanju z referentom za promet in požarno varnost pregledala vse šole na področju hrastnlške občine. Hkrati s pregledi je I: -špekcija nadzirala tudi šolske mlečne kuhinje ter način priprave obrokov. Ugotovljeno je bilo, da so nekatere šole v higiensko zdravstvenem oziru slabo urejene In vzdrževane (Turje, Podkraj).
V zadnjem letu dni so bile s strani sanitarne In delovne Inšpekcije celovito pregledane delovne organizacije »Sijaj«, Komunalno obilno podjetje In Tovarna kemičnih Izdelkov, občasni prčgledl pa so bili opravljeni tudi v Steklarni. V navedenih delovnih orga-
Več z lastnimi silami
S konferencama tovarniškega komiteja ZK v Steklarni (22. decembra) in rudniškega komiteja ZK (23. decembra) bodo na področju hrastnlške občine zaključili z letnimi konferencami osnovnih organizacij ZK.
Na konferencah organizacij ZK na področju hrastnlške občine, za katere je značilna izredno dobra udeležba in razgibana razprava, govorijo največ o nadaljnji vlogi in krepitvi samoupravljanja v delovnih organizacijah, precej razprav pa se je nanašalo tudi na kritično stanje Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. Posebno pozornost so hrast-niški komunisti posvetili še razpravam z VIII. kongresa ZKJ, predvsem tistim, v katerih so jasno nakazane po-
Hrastnik
trebe po čimprejšnjem prenosu materialne baze na same delovne organizacije: menili pa so še, da je treba zdaj čim hitreje uveljaviti zaključke kongresa v našem življenju.
Hrastniškl komunisti so na zadnjih letnih konferencah OO ZK govorili tudi o nadaljnjem razvoju Hrastnika. Povod za to je bila razprava na seji občinskega komiteja ZKS o vlogi ZK pri nadaljnjem razvoju Hrastnika. Komunisti so namreč pričakovali, da se bodo nekatera vprašanja v zvezi z nadaljnjim razvojem hitreje reševala, vendar do tega ni prišlo, ker primanjkuje ustreznih sredstev.
Sicer pa so razprave zadevale tako javnost dela, demokratičnost v ZK, uveljav-
ljanje stališč, lokalistične težnje (ki večkrat škodujejo razvoju) in še nekatera druga vprašanja, med drugim tudi vprašanje večje skrbi vseh družbenih faktorjev za reševanje nalog na področju večanja osebnega in družbenega standarda (kulturni dom, zdravstveni dom, ureditev stanovanj za samce, pospešitev stanovanjske izgradnje itd.).
Podčrtati velja, da iz poročil in razprav na konferencah izhaja, da se komunisti zavedajo težavnega položaja Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik in Rudnika rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik, vendar pa menijo, da bo treba storiti za. odpravo težav še več v samih delovnih organizacijah, tako z boljšo organizacijo dela, z večjo disciplino in drugim, saj težav celovito
ne bo mogoče rešiti samo od zunaj I
Pj končanih konferencah organizacij ZK pa bodo v Hrastniku začeli s pripravami na občinsko konferenco ZK, ki bo predvidoma konec januarja prihodnje letol
(ma)
SEJA SPLOŠNEGA ZBORA V HRASTNIKU
V četrtek, 24. decembra, bo v Hrastniku zasedal prvi splošni zbor hrastniške občine. Na zasedanju, ki bo v kinodvorani pri Kemični, bodo uvodoma razpravljali o aktualni gospodarski in ostali problematiki v občini, v drugi točki dnevnega reda pa poslušali poročilo o oceni dela Skupščine občine Hrastnik in njenih organov ter o pripravah na volitve.
OB OBČNIH ZBORIH SINDIKALNIH PODRUŽNIC
LETOS DELOVNI DOGOVORI
Ker so imeli v sindikalnih organizacijah na področju hrastniške občine spomladi delovne konference, začenjajo z občnimi zbori šele v teh dneh. Najprej jih bodo opravili v sindikalnih podružnicah, sicer pa bodo v Hrastniku občni zbori sindikalnih podružnic, kot računajo, končani do 20. januarja.
Sedanji občni zbori sindi- čaj, pač pa delovni dogovor kalnih podružnic na področju članov Zveze sindikatov, hrastniške občine bodo naj- Kot računajo, bo v središču večji del pozornosti nameni- pozornosti na bližnjih občnih li nekaterim organizacijskim, zborih sindikalnih podružnic vsebinskim in kadrovskim utrjevanje notranjih odnosov, pripravam, pri čemer naj fci tako nadaljnje izpopolnjeva-dosegli, da občni zbori tokrat nje statutov, urejanje pravilne bi imeli manifestativni zna- nikov in ostale notranje za-
Pospešiti delo komisije
Skupščina občine Hrastnik je na svoji zadnji seji, predzadnjo soboto 12. decembra, po izvršitvi pregledov sklepov zadnje seje, razpravljala o predlogu odloka o delovnem področju ln volitvah ter delegiranju članov v posamezne svete občine Hrastnik. Sveti bodo imeli v prihodnje od 7 do 11 članov, od katerih bo največ tri imenovala skupščina, ostale pa delovne in družbeno-polllične organizacije. Predlog odloka je bil z manjšimi spremembami sprejeti v odloku so med drugim navedene tudinaloge; organizacijo svetov pa bo treba prilagoditi novim predpisom v 6 mesecih po uveljavitvi odloka.
Potem, ko je skupščina sprejela odlok o začasnem financiranju proračunskih potreb v prvih treh mesecih prihodnjega leta in sklep o najetju kredita iz posebne 6 •/• proračunske rezerve, se Je razvila živahna razprava o
poročilu o delu sveta za Industrijo in obrt. Razprava je bila razgibana kljub temu, da skoraj na vsaki seji skupščine razpravljajo o posameznih vprašanjih iz delovnega področja tega sveta. Nekateri odborniki so se ob tem pose-
naših inšpektorjev
akcijske službe za Zasavje
nizacijah je inšpekcija pregledovala zdravju škodljiva delovna mesta, organizacijo zdravstvene službe in službe prve pomoči v delovnih prostorih ter druge sanitarne pogoje pri proizvodnem procesu. Po opravljenih pregledih je inšpekcija izdala 3 ureditvene odločbe, ki so že Šile delno realizirane.
ZAGORJE OB SAVI: Podobno kot v Trbovljah In Hrastniku je sanitarna inšpekcija tudi v Zagorju ob Savi nadzirala izvajanje protlepldemtološklh ukrepov v zvezi z zatiranjem In preprečevanjem infekcijskih obolenj. Poostreni nadzor se je izvajal zlasti nad cepljenjem otrok v zadnjem tromesečju lanskega leta, saj je bilo cepljenih le 75 °/o otrok. Zaradi tega je bilo predlaganih v kaznovanje 37 staršev ozlromir rejnikov otrok.
Sanitarna inšpekcija je nadzirala okrog 95 raznih prehrambenih obratov ln sicer 45 trgovin In prodajaln, 18 obratov, ki se ukvarjajo s proizvodnjo živil, 31 gostinskih obratov Itd. Po pregledih je Izdala inšpekcija 17 ureditvenih odločb. Zaradi slabih higienskih pogojev pa Je Inšpekcija v enem primeru izdala odločbo o prepovedi uporabe prostorov za prodajo z živili ln sicer v Kisovcu. Trgovino so preuredili in zdaj ustreza najosnovnejšim sanitarnim pogojem.
Nadzorovana Je bila tudi kvaliteta prehrambenih proizvodov na podlagi določil temeljnega zakona o zdravstvenem nadzorstvu nad živili. Zaradi slabih organoleptičnih last-
nosti je bilo izločenih Iz prodaje v prodajalnah trgovskega podjetja »Potrošnja« okrog 210, kilogramov živil v vrednosti 320.000 dinarjev in sicer največ konzerv, raznih južnih ekstratov, mlevskih izdelkov Itd.
Zaradi kršenja higienskih pogojev pri manipulirani s prehrambenimi proizvodi Je inšpekcija prijavila v kaznovanje tudi 10 uslužbencev, ki so bili vsi upravno kaznovani.	*
Ob koncu lanskega in v letošnjem letu Je bilo pregledanih tudi 8 šolskih ustanov. Ugotovljeno Je bilo, da so higiensko najslabše urejene šole Senožeti, Kolovrat In T. Okro-garja, Toplice, ki jih bo treba popraviti In prilagoditi vsaj najosnovnejšim sanitarnim zahtevam. Pregledane so bile tudi šolske mlečne kphlnje. Iz rezultatov pregledov izhaja, da bo treba kuhinje na šolah v Mlinšah In T. Okrogarja v Toplicah temeljito preurediti, da bo zagotovljena higienska priprava obrokov.
V sodelovanju z inšpektorjem dela so bile pregledane tudi delovne organizacije IGM. »Lisca«, Tovarne elektroporcelana, Komunalno podjetje, Zaščita in Triglav. Izdanih je bilo več ureditvenih odločb za odpravo pomanjkljivosti. V nekaterih delovnih organizacijah so pomanjkljivosti že odpravili, pri tem prednjačita Lisca ln Tovarna elektroporretana Izlake.	>
(Se nadaljuje)
bej zanimali za delo komisije za proučitev možnosti razvoja industrije in obrti, pri čemer so omenili, da je treba pospešiti delo komisije in čimprej zagotoviti možnost zaposlitve žensk in za delo manj zmožnih (invalidnih) oseb. Govorili pa so še o sistemu dela sveta ln o izvajanju priporočil sveta v delovnih organizacijah ter priporočili republiškim organom, da naj bi predloge vseh važ-Viejših odlokov posredovali predhodno v razpravo oziroma vpogled skupščinam.
Ko je razpravljala o poročilu o delu sveta za kmetijstvo In gozdarstvo je Skupščina občine Hrastnik ugotovila, da je doslej premalokrat razpravljala o tej problematiki, zaradi česar bi bilo treba čimprej izdelati program razvoja kmetijstva In po njem tudi ustrezno ukrepati.
Skupščina občine Hrastnik pa je na zadnji seji, in ficer brez razprave potrdila še poročilo o delu sveta za družbeni plan in finance.	(šj
konodaje, utrjevanje samih sindikalnih organizacij, ka drovska politika v sami delov . ni organizaciji (tudi izobraževanje in zaposlovanje stre--kovnih delavcev na ustrezna delovna mesta), sistem delitve dohodka in osebnih dohodkov in sicer s posebnim poudarkom na urejanje najnižjih osebnih dohodkov, in problematika nagrajevanja strokovnih služb, pa še izkoriščanje zmogljivosti in prehod na 42-urni delovni teden. Na Občn-skem sindikalnem svetu v Hrastniku menijo, da bi bilo \napak, če bi na občnih zborih šli v podrobno obravnavo vse problematike, ki se poja^liajo, pač pa samo bistvene. Za razpravo o bistveni problematiki pa naj bi ustrezne strokovne službe v delovnih organizacijah pripravile potrebno gradivo, da bi bila tako obravnava kar najbolj uspešna.
Razumljivo je, da bodo na bližnjih občnih zborih sindikalnih podružnic v hrastniški občini spregovorili še o mestu in vlogi sindikalne organizacije, posebej še spričo dejstva, ker mnogi govorijo, da so sindikalne podružnice ob vse večjem uveljavljanju samoupravnih organov nepotrebne oz da izgubljajo svoj pomen. Vsem tem bodo skušali pojasniti, kakšna sta mesto in vloga sindikalne organizacije, katere člani so.
V pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic namenjajo v Hrastniku vso pozornost kadrovskim pripravam. V sklop teh prizadevanj sodi tudi priporočilo, da naj ne bi v sindikalna vodstva kadrovali člane, ki imajo že več dolžnosti, sploh pa se bodo o kadrovanju dogovarjali s kadrovskimi komisijami, da ne bi prišlo do kopičenja dolžnosti. Zraven obvezne rotacije polovice članov dosedanjih vodstev sindikalnih podružnic pa se zavzemajo tudi za večje vključevanje mladih in že na v vodstva sindikalnih podružnic.	L
Kemična dosegla letni proizvodni plan
HraStniškn Tovarna kemičnih izdelkov je v to-načrt. V primerjavi z lanskim letom je bila doseže-rek, 15. decembra, izpolnila letošnji proizvodni na za 10 % večja proizvodnja; celotne zmogljivosti delovne organizacije pa so bile letos izkoriščene kar s 103 %.	(k)_
Naročam »ZASAVSKI TEDNIK« Pošiljati mi ga začnite takoj —
* dnem_■..... .	1%__
Priimek in ime ___________________________
Pokongresno zborovanje ZK
V četrtek, 17. decembra, je pripravil občinski komite Zveze komunistov Zagorje ob Savi v stekleni dvorani Delavskega doma pokongresno zborovanje komunistov.	i
Uvodoma je o vtisih z VIII. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije govoril
delegat iz Zagorja Stane Dornik, v nadaljevanju pa je sekretar občinskega komiteja ZKS Bogdan Anžun nanizal nekaj najvažnejših nalog, ki izhajajo iz sklepnega dokumenta kongresa — Resolucije Vlil. kongresa Zveze komunistov Jugoslavije.	(ma)
Kraj, ulica, hišna Ifc
Pošto
Lastnoročni podpis
		
		
-H )	!• *j		
; Bc		i « 61 aS §
>	rr		I ff ff |	
f		
S konferencami končujejo
Tudi na področju zagorske vprašanjem sedanjega obdob-občlne v teh dneh končujejo ja.
s konferencami osnovnih or- Vrsta konferenc osnovnih ganizacij ZK; v teku pa so tudi organizacij ZK, predvsem v že prve priprave na občinsko okviru rudniškega komiteja konferenco organizacije Zve- ZK, je bila v času, ko je v ze komunistov zagorske obči- Beogradu zasedal VHI. kon-ne, ki bo ob koncu januarja greš Zveze komunistov Jugo-prihodnje leto.	slavije. Zato je razumljivo, da
. i ,	,	,	so že na teh konferencah spre-
Na letošnje konference _____
bi
aktualnim
Tekmovanje mladih Zagorjanov
N. D.
M. G.
Občni zbor RK Izlake
Prejšnjo nedeljo je bil v Izlakah občni zbor krajevne organizacije Rdečega križa. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da so zadane naloge izvršili. Organizirali so krvodajalsko akcijo, ki je, žal, le delno uspela. Poskrbeli so za letovanje socialno šibkih otrok v Malenški in organizirali akcijo za pomoč
....	.	poplavljencem. V načrtu so
osnovnih oraanizacil ZK so se 9ovor111 0 nekaterih aktual- imeli tudi tečaj prve pomoči, osnovnih organizacij ZK so se	jh Vpra$anjih, o katerih je	vendar iim	teoa	ni usnelo	iz-
na področju zagorske obč ne	govora na kongresu,	'	9	P6l°
skrbno pripravil«; sekretariati hkratiapa sl začrtali „aloge. ki P	.	,
osnovnih organizacij ZK so sl	izhajajo iz kongresnih gradiv.	v prihodnjem letu pa bodo
predvsem prizadevali, da bt	sicer pa si tudi po drugih	poskušali dvigniti število
bile konference kar najbolj	osnovnih organizacijah ZK	članstva, zbrati večje število
vsebinsko pripravljene in da	prizadevajo, da bi na konfe-	krvodajalcev, poživiti delo
bile posvečene nekaterim	rencah spregovorili že o kon-	pocl™ adka na šoli In organi-
a.virs“
gali, da bi se naj na šoli uvedel vsaj 20-urni tečaj, kjer bi obravnavali najnujnejše stvari o osebni higieni, o nekaterih
V petek, 18. decembra, sem bila v Zagorju v Delavskem Za Intermezzo je poskrbel Druga nagrada je znašala nalezljivih bolezni in o nude-domu	na tekmovanju mladih Zagorjanov v prometu, NOB in orkester, nato pa je nastopila	8.000, tretja pa 5.000 dinarjev.	nJu Prve Pomocl Pn nesrečah,
politiki.	mladinska ekipa Tovarne	Četrta, peta in šesta nagrada	Po občnem zboru je bilo,
Tekmovale so ekipe osnovne šole Podkum, osnovne šole	elektroporcelana Izlake". Stir-	so bile žoge, razen tega pa so	kot vsako	leto zdravstveno
Izlake, osnovne šole Zagorje In osnovne Sole Toneta Okro-	je fantje so se pri prometu	podelili še precej velikih čo-	predavanje,	tokrat o alkoho-
garja, v drugi težavnostni stopnji pa ekipa tovarne Elektro-	zbegali, zato so se pa odlično	kolad (ki so po dvorani vzbu-	lizmu. Bilo	je zelo zanimivo
porcelana Izlake in ekipa (ta edina povsem ženska) tovarne	znašli pri vprašanjih iz NOB	dile občudujoč Oh!) za ekipe,	in škoda je,	da se ga je ude-
konfekclje LISCA.	In politike Iste težave so ime- ki so tekmovale že popoldne, ležilo tako malo poslušalcev.
Celotno tekmovanje je bilo	bili najmlajši in najmanjši,	*e tut** deklice iz	Lisce, ki	so
dobro pripravljeno, k prisrč-	tako da	so že zaradi tega	se Prav ta*° dobro znašli še-
nemu vzdušju pa so veliko	vzbujali	simpatije gledalcev,	e .PF* vprašanjih	lz NOB	in
prispevali tudi hvaležni in	ki so jih	z odobravanjem po-	politike.
navdušeni poslušalci, stari zdravljali. Na vsa štiri vpra- Na koncu sta morali tek-večinoma manj kot petnajst šanja so odgovorili brez na-	movati za prvo mesto obe
let.	pake in tako dosegli najvišje	ekipi, ki sta zbrali največ
Za uvod je najprej pel mla- število točk — 20. Ekipa lz	točk, ekipa osnovne šole
dinskl pevski zbor šole Tone-	izlaške šole	Je imela nekoliko	Podkum in osnovne	šole Zeta Okroga rja. Bilo jih je ne	manj sreče;	pri vprašanjih Iz	gorje. Po več vp-ašanjib je
samo lepo poslušati, ampak	prometa so	se nekoliko zmed-	komisija razsodila	— na
tudi pogledati; vsi so imeli	11, zato so pa brezhibno od-	splošno odobravanje gledal-
namreč bele bluze s črnimi	govorili na vprašanja lz NOB.	cev — da je najboljša ekipa
pentljami in črna krila oziro- 20 točk je dobila spet ekipa osnovne šole Podkum, ki je ma hlače.	osnovne šole Zagorje, ki so tudi dobila prvo nagrado —
Dvorana je bila v parterju	sl za vsako vprašanje vzeli	10.000 dinarjev. Na vprašanje,
popolnoma polna in precej	pol minute časa za premislek,	zakaj bodo uporabili ta de-
zasedena tudi na balkonu, vsi	zaradi česar so se gledalci	nar, je najmanjši član ekipe
so komaj čakali na začetek	najprej zabavali, nato pa že	odgovoril: »Igrišče pri šoli bi
tekmovanja.	glasno godrnjali.	, radi spremenili v drsališče,	r- -----■ - —-	—~ r~"
Trije napovedovalci so na- Ekipa šole Toneta Okrogar- zato že nekaj časa zbiramo	osebnimi dohodki. Žara- primerjavi večje za 41 Z«, naj-
javili nastop prve ekipe. Pri- ja je dobila le 18 točk, to pot denar ln bomo dodali tudi te- tega so prizadevanja vseh višji porast zvišanja cen pa šli so na oder, verjetno so je bila temu kriva NOB.	ga.«	pristojnih organov osredoto- Je dosežen pri teletini, ki se
čena na to, da s sistemom je podražila kar za 60•/«. Ob-kontrole cen onemogočijo ne- čutno zvišanje cen Je bilo za-upravlčeno zviševanje cen do- beleženo še tudi pri Industrlj-Na zadnji seji zagorske	trebno, kajti vsi vemo, da so	ne, ker se dobri projekti lz-	ločenim skupinam proizvodov	skem prehrambenem blagu, ki
Občinske skupščine (predzad-	katastrski načrti bili Izdelani	delajo lahko le na dobri In	in da Intenzivno Iščejo mož-	se Je povprečno podražilo za
nji petek) smo slišali tudi po-	že v prvi polovici preteklega	predvsem sodobni geodetski	nosil hitrejšega povečanja	29,3 •/«. Najbolj se je podra-
ročilo medobčinskega zavoda	stoletja. Poleg tega so bili iz-	podlagi. To zamisel oziroma	osebnih dohodkov vseh zapo-	žil riž, ln sicer za 33 •/«, sledita Izmero in kataster zem-	delani predvsem v davčne	zahtevo, so podprli občinski	slenlh, da bi tako dosegli nor-	ta pa sladkor In kruh.
ljišč. Poročilo tega zavoda je	namene in kot taki ne ustre-	odborniki v Zagorju soglasno,	malno stopnjo porasta živ-	Podražila sta se tudi tekstil
obsegalo delo v letu 1964.	zajo v sedanjem času kot ds-	ker je to res zelo, zelo po-	ljenjskega standarda. Zaradi	ln obutev, in sicer obutev za
Omenjeni zavod posluje za	nova za razna projektiranja,	membno vprašanje današnjih	tega je treba posvetiti največ-	26 •/«, tekstil pa za 13,2 •/«.
območje občin Trbovlje, Za-	To velja predvsem za področ-	dni. Drugo poglavje v tem	Jo skrb problemom tržišča Mn	V primerjavi z lanskim le-
gorje in Hrastnik. Odborniki	Ja, kjer se izvaja Intenzivna	problemu pa je vprašanje	problematiki blagovnega pro-	tom so se cene v Zagorju ob
zagorske skupščine so Imel!	komunalna	ln gradbena de-	sredstev za izvedbo	Izdelave	meta nasploh.	Savi	v	povprečju	povečale
priložnost Izvedeti, da je za-	javnost, svoj pomen pa Imajo	načrtov. Ta Izdelava	je nam-	S tem	namenom so za za- skupaj	za	17,5 V«,	kar	Je	prevod glede strokovnega kadra	tudi pri urbanizaciji. Zato je	reč zelo draga, zato bodo mo-	gorsko občino izdelali analizo	cej nad okrajnim povprečjem
v zelo slabem položaju, saj	potrebno čimprej Izvesti Izd e-	rale občinske skupščine sku-	gibanja cen, pri čemer so se	In porastom cen v Ljubljani In
mu predvsem manjkata dva	lavo novih detajlnih katastr-	paj z delovnimi organizacija-	omejili v glavnem na kmetij-	Novem mestu. Glavni vzrok
geodetska strokovnjaka. Na	sko-topografsklh načrtov s	ml o težavah medobčinskega	ske proizvode, industrijsko	za to Je verjetno nerazvitost
seji so podprli zamisel o re-	horizontalno ln vertikalno	zavoda razmišljati In ustrez-	prehrambeno blago ln na tek-	ln majhen obseg poslovanja
viziji katastra. To Je prepo-	predstavo za gradbene rajo-	no tudi ukreniti.	(žak)	stil ter obutev.	trgovine.	(a)
Na dnevnem redu:
problemi potrošnje in blagovnega prometa
Skupščina občine Zagorje ob Savi je na zadnjem zasedanju obravnavala- tudi poročilo sveta za blagovni promet o problemih potrošnje In blagovnega prometa nasploh.
Poročilo ugotavlja, da je bi- Tako so se cene kmetijskih lo v letošnjem letu, zlasti pa Izdelkov v razdobju julij — še v zadnjih štirih mesecih, oktober 1964 — v primerjavi opaziti močan porasl cen ve- z Istim obdobjem lani — po-člne potrošnlh dobrin, kar večale za skoraj 30'/«, največ močno prizadeva standard de- zelje, krompir in jabolka. Po-iavcev, zlasti pa tistih z niz- vprečne cene mesa so v Isti
TEŽAVE ZAVODA ZA IZMERO IN KATASTER ZEMLJIŠČ
Z
Litija praznuje Rotacija ni kazen temveč
Razgovor s predsednikom ObS Stanetom Pungerčarjem
Praznik občine je praznik vseh občanov, ki se ob tej priliki spominjajo borcev, aktivistov in vseh naših ljudi, ki so z veliko požrtvovalnostjo prispevali k zmagi nad okupatorjem. Praznik naj bo spomin na napore povojnega razvoja, istočasno pa pogled v prihodnost, ki bo iskala novih sil mlajše generacije, ki je in bo rastla v naši novi socialistični družbi. Ta generacija pa ne bo smela pozabiti na borbenost in tradicije iz NOV, če bo hotela nadaljevati že doseženo delo.
Naprosili smo tovariša Staneta Pungerčarja, predsednika ObS Litija, da nam pove nekaj misli o pomenu praznika občine Litija oziroma o borbi na Tisju, po kateri imajo občani Litije tudi svoj praznik.
Borba na Tisju ima prav gotovo velik pomen za vašo občino?
»Svetle tradicije osvobodilnega boja, ki smo ga pričeli v letu 1941, so zajele vse svobodoljubne ljudi — delavce, kmete, delovno inteligenco in mladino. Zato je našim občanom prva organizirana borba na Tisju spomin na začetek organiziranega odpora proti okupatorju, na borbo za svobodo, za novo življenje, za socializem in mir in spomin na vse žrtve, ki smo "jim dolžni veliko zahvalo za doseženo zmago.«
Povojno obdobje je terjalo od slehernega člana naše skupnosti ogromne napore.
Pri tem prav gotovo niso Izostali tudi občani vaše občine?
»Tako kot drugje širom naše domovine, smo tudi pri nas
Litija
Program praznovanja občinskega praznika
Litija bo slavila 24. XII 1964 svoj praznik. Že v nedeljo, 20. Klije bil v sindikalni dvorani na stavbah slavnostni koncert orkestra Slovenske filharmonije s solisti. Ker pa je neposredno pred občinskim praznikom tudi dan JLA, je bila včeraj akademija, na kateri so sodelovali godba na pihala, recitatorji ter šolska mladina.
Danes pa bo predava* nje »Slovenija na Kavkazu«, ki bo spremljano z barvnimi diapozitivi. 26. decembra bo svečana seja Skupščine občine Litija, po kateri bo priredil koncert Koroški akademski oktet. 27. decembra pa bo gostovalo v Litiji trboveljsko gledališče z opereto »Pri belem konjičku«. Občani Litije, udeležite se teh prireditev v čim večjem štcvilul (-ec)
po vojni vložili vse napore, da bi čimprej odpravili posledice vojne in dosegli hitrejši in uspešnejši razvoj. Tudi to pot so bili v prvih vrstah borci in aktivisti, ki so odložili orožje in se lotili obnove porušene domovine in izgradnje nove družbe svobodnih ljudi. Bili smo drugi, nič manj težak boj, da bi zgradili novo socialistično družbo in lepše življenje za naše delovne ljudi. Naleteli smo na mnoge težave in ovire, zvesti našim tradicijam in borbenosti pa smo premagali
vse. Rezultati tega prizadevanja so vsakoletni večji dosežki v gospodarstvu — povprečni porast proizvodnje v zadnjih desetih letih znaša 10°/o. Tako smo v desetih letih za 100% povečali gospodarsko moč naše občine. Vzporedno s tem je hitro rasel tudi standard delovnih ljudi.«
Daleč za nami je že sistem administrativnega upravljanja oziroma obdobje, ko smo bili odvisni od direktiv od zgoraj. Zato je prav gotovo očitna težnja občanov Litije k razvoju sistema delavskega samoupravljanja?
»Progresivni razvoj delavskega samoupravljanja vključuje slehernega občana v samoupravni mehanizem, neposredno na zborih volilcev, krajevni skupnosti, v delovnih organizacijah ter posredno preko skupščine in delovnih svetov. Zato je bolj kot kdaj koli prej dana ustava pravic soodločanja in dolžnost aktivnega sodelovanja pri družbenem razvoju občine slehernemu občanu, da se teh pravic in dolžnosti poslužuje. Samo tako bo mogoče nadaljevati progresivni razvoj, ki smo ga začeli že med vojno in nadaljevali po vojni. Ne moremo trditi, da smo v tem času uspeli rešiti vse probleme, ki imajo svoj vpliv na standard občanov. Še vedno je odprta cela vrsta vprašanj. Za reševanje teh problemov bomo morali vsi vložiti maksimalne napore, da jih bo mogoče uspešno rešiti. Za to je odgovorna celotna naša komunalna družbeno-politič-na skupnost.«
L. E.
nujnost
Na volivni konferenci SZDL mesta Litije, ki je bila dne 17. dec. 1964 je bila osrednja točka dnevnega reda poročilo o delu KO SZDL. Iz poročila je bilo razvidno, kako je potekalo delo krajevne organizacije, odnosno kaj vse je ta organizacija naredila v tem letu. Poudarjeno je bilo, da je bila politična aktivnost na nezavidljivi ravni in da se je vse premalo storilo, da bi postala krajevna organizacija tribuna občanov. V poročilu je bilo poudarjeno tudi to, da je KO SZDL kontinuirano spremljala delo občinske skupščine vendar pa se je nudilo premalo pomoči odbornikom predvsem na zborih volivcev. Opaža pa se, da se je neprimerno izboljšal odnos med odborniki in zbori volilcev. Jedro poročila pa je bilo posvečeno pripravam na volitve, kako naj bi potekale glede na povsem nov volilni mehanizem. V zvezi s tem je bilo poudarjeno, da se mora dosledno upoštevati načelo rotacije, ki ni kazen, temveč nujnost in katera omogoča, da postane politika stvar občana. Še bolj je potrebno uvajati načelo, da je kadrovanje stvar občanov samih in da je pri predlaganju kandidatov treba upoštevati predvsem moralnopolitične kvalitete, ne pa predstavništvo.
Razprava po poročilu se je nanašala na delo organizacij in društev tako, da je dobila ta konferenca značaj manifestacije dela društev in organizacij. Največ so se zadržali pri Delavskem prosvetnem društvu Svoboda, ki je v zadnjem času povsem zamrlo, za kar pa je več vzrokov (že tri leta niso imeli občnega zbora). V poročilu o delu tega društva, ki ga je podal predsednik, tov. Jakopič, je poudarjeno, da je društvo v zadnjih sedmih letih le veliko naredilo. Vzroke za slabo delo v zadnjih letih pa gre iskati predvsem v nezainteresiranosti samega članstva, slabi organizaciji in pa v neobjektivni kritiki nekaterih neodgovornih ljudi, ki za tovrstne dejavnosti nimajo pravega posluha. Že samo dejstvo, da se zadnjega občnega zbora, ki je bil pred enim letom, ni udeležil niti en predstavnik družbeno političnih organizacij, nam dovolj jasno pove, da vlada za takšno dejavnost vse manjše zanimanje. Zlasti pereč problem pa je z godbo na pihala Nadalje so bila podana še poročila o delu Turističnega društva, ki je v zadnjem času vedno bolj razgibano, saj je pritok turistov na območje litijske občine vedno večji; pa poročilo o delu Mestnega odbora RK, poročilo o delu lovske družine, poročilo o delu Občinskega odbora zveze za telesno kulturo, poročilo o delu Občinskega strelskega odbora, Ribiške družine ter Planinskega društva.
Ko so bila podana vsa poročila, se je razvila živahna diskusija, ki se ji je pridružil tudi predstavnik OO SZDL in v kateri je naglasil predvsem to, kakšno naj bo delo članov socialistične zveze.	L- E.
Seja skupščine občine Utija
Na seji obeh zborov Skupščine občine Litija dne 18. decembra sta bili osrednji točki dnevnega reda poročilo Sveta za obrt, trgovino, gostinstvo in turizem ter problematika obrti, gostinstva, trgovine in turizma v občini Litija. Po sprejetju novega zakona o zasebnem obrtništvu v začetku letošnjega leta Je zanimanje za odpiranje novih hodkov, doseženih od premo-
V poročilu in razpravi o predosnutku odloka o prispevkih in davkih občanov je bilo poudarjeno, da sta dve obveznosti občanov do svoje osnovne družbeno-politične in teritorialne skupnosti in to v prispevkih, ki jih plačujejo občani od dohodkov, doseženih z osebnim delom ter davke, ki jih plačujejo od do-
ka o začašnem financiranju sklada za socialno varstvo, 8 proračunskih potreb občine, sofinanciranju medobčinskega
sklada ter o razrešitvi pred-
dalje je bila razprava o do-'
meta poslovanja nekaterih de-
delivi nagrad uslužbencem v ]ovnih organizacij.
javnih službah, potrditev .	Erjavec
obrtnih delavnic močno poraslo. To se vidi iz tega, da je bilo v letu 1963 izdanih le šest novih dovoljenj, v letu 1964 pa štirinajst. Novi zakon omogoča tudi opravljanje obril kot postranskega poklica. Namen tega je, da lahko vsak, ki Ima določene pogoje ali želi poleg redne zaposlitve v prostem času opravljati obrt, tudi opravlja to obrt. Ta ukrep pa še ni dosegel svojega namena, ker obrtniki s temi določbami še niso dovolj seznanjeni. Prav tako predstavlja oviro tudi bojazen pred visoko obdavčitvijo.
ženja In premoženjskih pravic in dohodkov, ki so rezultat uporabe tuje delovne sile. To uresničuje tudi ustavno določilo, da vsaka družbeno-po-litična skupnost določa z lastnimi predpisi suverene obveznosti občanov. Ta suverenost pa nikakor ne more biti absolutna v občanih, ki niti z maksimalnimi stopnjami pri obveznostih občanov ne more zagotoviti potrebnih sredstev za financiranje javnih služb, za katere je po ustavi in zakonih temu zavezana.
V nadaljevanju seje je bilo govora tudi o sprejetju odlo-
SKUPŠČINA RK V LITIJI
V torek, 15. decembra, je bila v Litiji letna skupščina krajevne organizacije RK. Iz poročila predsednika krajevne organizacije RK, Tonke Pungerčarjeve, je bilo razvidno, da Je organizacija v preteklem obdobju uspešno delala. Živahna razprava, ki se je razvila po prebranem poročilu, pa je pokazala, da se zanimajo za delo Rdečega križa tudi ostale družbene in politične organizacije, saj so se predstavniki ie-teh skupščine udeležili.
Zaključki skupščine kažejo, da ima organizacija RK precej konkretnih nalog, ki jih bo morala opraviti v prihodnjem obdobju. K še večji prizadevnosti pa bo vse spodbujala tudi nagrada in pohvala, ki jo je urejala organizacija v priznanje za uspešno delo v »Akciji podmladka in mladine RK v krajevni skupnosti«. Pohvalo in nagrado sta izročiti Mira Svetina, predsednica glaV-nega odbora RKS in Ivica Žnideršič, predsednica komisije za PRK in MRK pri glavnem odboru RKS.
M. D.
Proizvodnja iz leto v leto večja
Litijska Predilnica je nastarejša solopredilnica v Sloveniji. Ustanovljena je bila leta 1886 kot last podjetja Švare Zublin. Litija je bila zelo primerna za ustanovitev tovrstne industrije. Južna železnica je omogočala najcenejšo kopensko prometno zvezo za dovoz bombaža in odvoz preje. Bližnji zasavski rudniki pa so zagotavljali dovolj energije. Iz predvojne tovarne z zelo majhnim številom vreten (ob ustanovitvi jih je imela le 3250) se je do danes razvila v veliko podjetje, ki zaposluje preko šeststo delavcev. Zlasti je čutiti močan razvoj od leta 1950, ko so v tem kolektivu izvolili prvi delavski svet in ko je postalo upravljanje njihovo vsakdanje delo. Ta kolektiv iz leta v leto povečuje tako fizični kot tudi finančni obseg proizvodnje. Stalno izpopolnjuje tehnične pripomočke dela, skrbi za standard proizvajalcev itd.
vi za desetmesečno obdobje presežen za 13,6%, proizvodnja pa je v odnosu na lansko leto za petindvajset ton ali za 10% večja.
Ti podatki , nam zgovorno
povedo, da uspehi v litijski predilnici niso majhni.
Ti uspehi, ki gredo na račun celotnega kolektiva, se bodo prav gotovo še posebno lepo manifestirali tudi ob pri-
liki občinskega praznika, saj je v krvavih borbah z okupatorjem padlo šestnajst članov tega kolektiva. Njihova imena bodo za vselej zapisana v zgodovini tega podjetja.
L. Erjavec
V LITIJI
so šc naslednje delovne organizacije:
— Gradbeno podjetje,
— Kmetijska zadruga Litija.
— Komunalno podjetje,
— Zavod za zaposlovanje delavcev,
— Zdravstveni dom,
— Pekarija,
— Pletilja,
— Trgovsko podjetje Gabrovka,
— Kovačnica Šmartno in poslovne enote:
— Državna založba Slovenije, Ljubljana,
— Mercator, Ljubljana,
— Elektro, Ljubljana-okoll-ca*
— Komunalna banka, Ljubljana,
— SAP, Ljubljana,
— Petrol, Ljubljana In — Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Ljubljana, ki pa so odklonili sodelovanje v Številki »Zasavskega tednika« ob praz niku ,.,tlje
Nov žagarski obrat lesne industrije
VSAKO SREDO VAS OBIŠČE* VAŠ
Zasavski
TEDNIK
KDl
ZASAVJA
30. aprila letos |e zvezni poslanec Silvo Hrast slovesno spustil v pogon obrat primarne predelave lesa »Lesne industrije Litija« (na sliki). Dotedanji zastareli žagarski obral je zamenjal nov, lep In s tehničnega vidika dobro opremljen obral, ki je ponos našega Zasavja. Lesna industrija Litija sl vseskozi prizadeva, da s svojimi tremi obrali — turnirskim, mizarskim in žagarskim — dosega že vrslo let prav lepe delovne uspehe. Od skromnega celotnega dohodka v prvem letu (obstoja od 1. januarja 1957) v višini 224,511.000 din je bil v letu 1963 ustvarjen celotni dohodek v višini 688,912.000 din. Za letos pa se predvideva, da bo dosežen v višini 800,000.000 din. In ne samo to. Delovni kolektiv s svojim prizadevanjem uspeva dosegati tudi sredstva za razširjeno reprodukcijo in povečanje življenjskega standarda zaposlenih. Investicija v Zagorici je sicer kolektivu povzročala od časa do časa občutne težave z ozirom na to, da |e delovni kolektiv obnovil obral v celoli z lastnimi sredstvi. Toda tudi te težave
so premagane In pričakuje se, da bo v letu 1964 ponovno dosežen ugoden iinančni rezultat Kot vidimo, proslavlja delovni kolektiv Lesne industrije v Liliji občinski praznik z novimi delovnimi zmagami.	-ze.
Skupna proizvodnja prvih desetih mesecev letošnjega leta znaša 3894 (on preje in je za 700 ton večja, kot je bila dosežena v istem obdobju lanskega leta. V letošnjem oktobru je bilo proizvedenih deset ton flyerskega stenja. Struktura proizvodnje kaže, da je bilo proizvedenih 304 ton bombažne preje ali 86 %, sta-nične preje 70 ton ali 20 %, sintetične preje 10 ton ali 4 %. Produkcija v bazi na maksimalno vretensko uro je bila v oktobru mesecu dosežena v višini , 19,71 gr, v lanskem letu pa le 18,08 gr. Proizvodna enota si>kalnica in previjal-nica pa je dosegla naslednje uspehe: proizvodni plan preje je bil presežen za 20,4 %, do-
čim je proizvodnja previte preje za 31,9% izpod planirane proizvodnje. Močan porast sukane preje gre na račun treh novih sukalnih strojev. Prav tako se je povečala tudi akumulativa in sicer za 2.7 %, v prihodnjih dveh mesecih pa je pričakovati, da se bo ta porast še povečal. V primerjavi z desetmesečnim obdobjem lanskega leta je proizvodnja sukane preje za 375 ton večja. Produkcija v bazi na maksimalno vretensko uro je prav tako kot v predilnici nižja in sicer je bila dosežena v višini 36,36 gr. Stročarna je v oktobru dosegla nižjo proizvodnjo kot v istem obdobju lanskega leta, vendar pa je kljub temu plan v akumulati-
SKUPŠClNA OBČINE LITIJA, OBČINSKI ODBOR SZDL, OBČINSKI KOMITE ZKS, OBČINSKI ODBOR ZZB NOV, OBČINSKI SINDIKALNI SVET IN OBČINSKI KOMITE ZMS
čestitajo
vsem občanom, delovnim organizacijam in društvom za 24. december — PRAZNIK OBČINE LITIJA, želeč jim še nadaljnjih delovnih uspehov.
Čestitkam se pridružujejo tudi delovni kolektivi:
—	PREDILNICA, "Litija,
—	INDUSTRIJA USNJA, KRZNA, KONFEKCIJE IN LAHKE OBUTVE, Šmartno,
—	LESNA INDUSTRIJA, Litija,
—	INDUSTRIJA APNA, Kresnice,
—	GOZDNO GOSPODARSTVO LJUBLJANA, obrat Litija,
—	SKLAD ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HlS, Litija,
—	RUDNIKI SVINCA IN TOPILNICA, MEŽICA, enota Litija,
—	DELAVSKA UNIVERZA, Litija,
—	LEKARNA, Litija,
—	RESTAVRACIJA -»POSTA«, Litija,
—	KRAJEVNA SKUPNOST, Litija,
—	GOSTINSTVO .»MAJOLIKA«, Šmartno,
—	MESARIJA IN PREKAJEVALNICA, Litija.
Za občinski praznik Litije čestita in se priporoča za obisk tudi gostilna »GABRIJEL«, Šmartno.
BBBBBSSBBBSBBBBBBBBBBBBBBBBBBSHBBBBBBBBBSBBBBBBBBBEBEiBBBBBBBBBBBBBBBBBSBBSBBBBBBB!
ODLOMEK IZ KNJIGE JOŽETA ŠTOKA B - KOROTANA	g
B B B B B
Tako je vsklilo seme upora!
SLOVENSKI POROČEVALEC z dne 30. decembra 1964 o boju II. štajerskega bataljona pri Libergl
...Nad Sv. Križem (zdaj Gabrovki — op. uredništva), pri Litiji se |e 24. decembra spopadla partizanska čela s številčno nadmočnlmi nemškimi oddelki. Razvila se je en kilometer dolga" fronta. Padlo je 40 Nemcev. Partizani so imeli 4 mrtve tovariše.
22. decembra je II. štajerski bataljon prestopil nemško mejo pri Litiji, da prepreči preseljevanje na tem področju Nemci so nato skušali preprečiti nadaljnji pohod bataljona. Tako je prišlo do znanih bojey, ki so bili med Libergo In Tišjem (6 km jugovzhodno od Šmartnega pri Litiji). Bataljon se je nato umaknil na Italijansko stran, kjer se je 26 decembra zapletel v borbe z Italijani pri Primskovem.
V spomin na spopad partizanov z Nemci 24. decembra 1941 na Tisjii slavi občina Lilija že vrslo lel svoj občinski praznik!
PRVE SKRIVNE ZVEZE IN AKCIJE
Moj najbližji prijatelj je bil Jože Koprivnikar, po domače Srangarjev Jože z Brega, ki se je učil kovaške obrti v Šmartnem pri Litiji, Njegov mojster je bil pošten možakar in je imel marljivega učenca Jožeta zelo rad. Ta mož je imel dober vir zanimivih novic. Imel je namreč stike s tako imenovanimi tihotapci, ki so z Dolenjske prinašali prve vesti o uporniškem gibanju, O tem je vedel dosti povedati tudi kovaški pomočnik Albin Jesenšek iz Jelše. In tako sem iz Jožetovih Ust prvič, slišal o partizanih; pa že naju je neka mladeniška radovednost vlekla k njim, v njihove vrste.
Več kakor Jože, mi je o uporniškem gibanju vedel povedati Slavko Poglajen z Grbina, ki se je pri našem sosedu Mihi Merniku učil za krojača. Njegov brat Franci je bil namreč med prvimi organizatorji narodnoosvobodilnega gibanja v Litiji in njeni bližnji okolici ...
Franc Poglajen in Franc Gorenc sta delala načrtno. Povezala sta se z naprednimi fanti, dvigala politično zavesi ljudi in jih vzpodbujala k uporniškemu gibanju. Kmalu sla zbrala okrog sebe številne zaupnike in jih povedla v organizirano narodnoosvobodilno gibanje.
Na podlagi prejšnjih sestankov in sprejetih navodil za uporniško delo so se tovariši 18. oktobra 1941 v gostilni Andreja Gorenca na Grbinu pri Litiji zbrali k prvemu, ustanovnemu sestanku Osvobodilne fronte za litijski okraj, kjer so sl porazdelili funkcije In odgovorna področja za delo.
Franc Poglajen je bil izvoljen za predsednika; hkrati mu je bila poverjena odgovornost za vojaški sektor in za delo na področju Šmartnega, Grbina In Zavrstnika; Franc Gorenc je bil odgovoren za gospodarski sektor In delo v Litiji in Gradcu; Viktor Potokar je odgovarjal za Savo in Spodnji Log; Jože Strojan za Breg in Tenetiše; Franc Drofenik za Črni potok tn obmejni pas; Oroslav Zupančič za Jablaniško dolino; Franc Perme pa za Ko-strevnlško dolino.
Tako je vzklilo in so razplamtelo seme upora v naših krajih
PRIPRAVE ZA NAPAD NA LITIJO
Poznega zimskega večera, 23. decembra 1941, sem spet
pripeljal v Pleskovčev mlin koruzo za mletev. Takoj sem opazil, da je mlinar nervozen in da zelo hiti z delom.
Ker mi je že zaupal, me je poklical v vežo in dejal: »Partizani so pri nas na Tisju... Nekaj moram narediti zanjel«
Potem je zamišljen mlinar ustavil dve mlinski kolesi, zaklenil vrata in .izginil v temo proti Jablanici.
Srce me je vleklo do partizanov, zato sem ostal pred mlinom In gledal v temno noč, v smeri, kamor je izginil mlinar. Zamišljen sem se naposled napotil proti-domu. Nenadoma pa je mlinar prisopihal za menoj in razburjen zagodrnjal:
»Strela vražja, skoraj bi bil pozabili« Potem se je ozrl okrog sebe, se ml približal In mi tiho naročil:
»Na vsak način moraš takoj poiskati Sepca. Si razumel?«
»Dal In potem?« sem ga radovedno vprašal.
»Reci mu takole: .Pridite in prinesite!'«
Zdelo se ml je, da gre za nekaj važnega in zato sem tekel k Sepcu, kakor bi me nesla burja. Našel sem ga v njegovi delavnici. Videl sem, da mu ni prav, da sem prišel ta čas.
»Oprosti poba, prav nič časa nimam danesl« mi je dejal in prav nataknjen od$el |z delavnice. Stopil sem za njim in mu zaupljivo zašepetal na uho:
»Mlinar me je poslal z naročilom: .Pridite In prinesite!'«
Kar sapo mu je zaprlol Toda samo za trenutek. Potem me je ošinil z očmi in $e hasmejaL rekoč:
»Ce sl že naš kurir, Pa naj bo...«
»Ta bo dobra,« je menil, jt0 je ogledoval eno izmed štirih pušk, ki jih |e pravkar dobil od Toneta Koprivnikarja.
»Kaj pa tl, ali nimaš puške?« me je pozorno vprašal.
»Dal Imam dve, zaponani!«
»Prinesi ju!« ml je ve'el- Takoj sem stekel po obe. Ko sem ju prinesel, je Izpod kolarske mize potegnil vrečo pušk, vtaknil vanjo *e oiojl tn me prosil, naj mu jih pomagam nesti.	.
»Veš, to Je naše zlato1* je dejal.
Nato Je Sepec odšel 'z delavnice In skrbno pregledal
okolico. Ker ni opazil ničesar sumljivega, mi je pomignil z roko. Potem sem si okomotal težko vrečo in kar počez sva jo mahnila proti Gradiškim Lazam.
Silno me je vleklo k partizanom, zato sem na vsak način hotel do njih. Ko sem nosil težko vrečo, sem premišljeval, kako se bom srečal s partizani. Tuhtal sem, kaj bi jih najprej vprašal in kaj bi jim najprej povedal. In odločil sem se, da ostanem pri njih, če me bodo sprejeli, saj puško že Imam, za partizanskega vojaka pa se bom Izkazal v borbi.
Pred Gradiškimi Lazami pa se je Sepec ustavil in dejal: »Fant, ti moraš domovi Lahko se pripeti kakšna nesreča. Je že tako bolje... Ti imaš dom, starše ...«
Upiral sem se, toda nič ni pomagalo. Možakar je bil trd, vzel je vrečo, mene pa jd poslal nazaj. Obljubil mi je, dav me bo naslednji dan potreboval... On pa je z vrečo pušk odrinil na Gobelo, kjer je bil sestanek s partizanskimi voditelji zaradi predvidene akcije.
Vse to me je bolelo, ni mi šlo v glavo, zakaj'mi stari Sepec ni vsega zaupal. Zakaj vendar? ...
Naslednjega popoldneva sva šla z Jožetom .v Litijo. In ko sem mu pripovedoval, kaj sem doživel ponoči, mu Je bilo žal, da se je tako dolgo v noč zadržal v kovačiji. Ko sva zavila na litijski trg, je pridrvela izza ovinka kolona avtomobilov in izginila proti Smartnemu.
»Kam vraga peljejo te zelence?« sva se spraševala. Vsa- stvar je bila nekam čudna. Zasmrdelo je po smodniku.
Nekaj ni v redul sva menila, se obrnila in krenila naravnost k Sepcu. Sele proti večeru sva ga^našla. Tudi on je bil zaskrbljen. Silila sva vanj in zatrjevala, da poj-deva k mlinarju vprašat, kaj se je zgodilo, on pa je dejal:
»Na Tisju je ropotalo. Izdajstvo!...«
Sele kasneje sem zvedel za podrobnosti. Zgodilo se je takole:
Partizani II. štajerskega bataljona, njegov komandant je bil Franc Rozman-Stane, komisar pa Dušan Kve-der-Tomaž, so prekoračili nemško-ltalijansko mejo, se na Tisju utaborili in se pripravljali, da bi 24. decembra 1941 zvečer napadli nemški postojanki v Litiji in
»JEKLENA PEST«
Šmartnem, nato pa se prebili na Štajersko, kjer bi nadaljevali partizansko poslanstvo.
V ta namen je partizan Peter Stane-Skala odšel v dolino, na Grbin in navezal slik s Francem Poglajenom. On je nato s pomočjo Narodne zaščite po vaseh zbiral orožje, vojaški material in hrano, posameznikom pa določil naloge, ki jih morajo na dan napada izvršiti...
Vse priprave za napad so bile tajne in skrbno organizirane!
Potem sta Franc Poglajen in Franc Gorenc zbrala podatke o sovražnih silah ter izdelala načrt za predviden napad, sedla na motorno kolo in 24. decembra popoldne zdrvela proti Jelši, da bi na sestanku s komandantom bataljona predala zahtevane podatke in načrt. Ko sta prišla v Jelšo k Bučarju, ju je že čakala Stanetova patrulja, ki jo je vodil komandir Slavko Zidanšek, doma z Grbina pri Litiji.
Nenadoma pa so začeli na Tisju lajati nemški mitraljezi. Borba! In ob štirih popoldne je namesto komandanta Staneta prišel v Jelšo kurir s sporočilom, naj se patrulja vrne v bataljon, aktivista pa naj doma počakata nadaljnjih navodil.
Vsa akcija je propadla zaradi izdaje!
Litijski župan, BOrgermeister Ernest Puschmann, je btl po naključju odšel na lov v Reko in od tam na Tišje. Med lovskim pogonom za divjačino je župan izsledil partizane, zapustil lovce in se odpeljal v Litijo, kjer je o tem obvestil Nemec. Nemci so iz bližnjih postojank in daljnih centrov Gorenjske hitro koncentrirali svoje čete in napadli II. štajerski bataljon. Po večurni borbi se je Stanetu posrečilo razbiti nemški napad, prizadejati Švabom občutne izgube, izvleči bataljon iz obroča in se prebiti na Dolenjsko.
In kakšne so bile posledice izdajstva?
Pod vodstvom gestapa je nemška policija požgala Fisensko domačijo in Rudov skedenj, mlinarja in vaščanfe Tišja pa aretirala ter jih odpeljala v Begunje na Gorenjsko, v znane gestapovske zapore, kjer so jih krvavi sadisti mučili in skušali iz njih izvleči- tajnosti o II. štajerskem bataljonu...

Obiščite nove prostore ‘Restavracije1 v Litiji
Šmartno pri Litiji središče krznarske industrije
Šmartno pri Litiji je sorazmerno majhen kraj. Vendar pa dovolj znan poslovnim ljudem ne samo širom po naši domovini, temveč tudi preko naših meja. Brez pretiravanja lahko rečem, da so Izdelki Industrije usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno pri Litiji že svetovno znani (predvsem pa krzno).
Ta delovna organizacija je naredila po vojni velik »korak« v razvoju. S približno šeststo zaposlenimi in s preko tri milijarde din bruto produkta se je uvrstila med največje proizvajalce tovrstnih izdelkov, da ne govorimo o tem. kaj pomeni razvoj industrije v tem kraju. Kam bi šla vsa ta delovna sila, je prav gotovo vprašanje, katerega pa je avtomatično rešil razvoj industrije. Čeprav je zadnja leta usnjarska industrija v krizi, pa je tej delovni organizaciji uspelo obdržati ne samo enostavne reprodukcije, temveč tudi razširjeno, za kar jim gre vsa pohvala.
velike možnosti plasmaja, ne samo na tuzemskem, temveč tudi aa inozemskem tržišču. Z dograditvijo skladišč, kotlovnice in trato postaje bo dobilo podjetje povsem novo podobo, -podobo, ki je lahko ponos ne samo Šmartnega, temveč celotne litijske obči-
IZPOLNITEV PLANSKIH NALOG V TEKOČEM LETU
Proizvodnji plan za tekoče leto je bil planiran za 17,10 °/o več kot v preteklem letu.
Predvideva pa se, da bo podjetje izpolnilo svoje planske naloge v višini 98,5°/«. Finančni plan je predvideval tri milijarde sto milijonov din, dosežen pa bo v višini tri milijarde dvesto milijonov din. To je do sedaj najvišjt dosežen dohodek v obstoju te delovne organizacije.
PERSPEKTIVNI RAZVOJ
V tekočem letu bo končana rekonstrukcija obratov krznene in usnjene konfekcije ter konfekcije obutve. S tem se bo povečal dohodek na ca.
4,5 milijarde din. Nadaljnja Investicijska izgradnja bo usmerjena predvsem v modernizacijo obrata za proizvodnjo zgornjega usnja, ki ima tudi
BBBBBBBBBBBBBBBBBBBB!
NAŠA GLAVNA SKRB ZA VEČJI	$
PRIRASTEK GOZDOV	B
ca in IH H
m m x IH IH
ca
CD IH IH
m ca
H
m ca ca ca m m m
nn
Ko se človek ozre po gozdovih, si ne more niti predstavljati, kako velikega pomena so gozdovi za naše gospodarstvo. Pogled na prelepe barve, ki nam jih posredujejo gozdovi, pomenijo za turista le uživanje, za človeka pa, ki so gozdovi njegov poklic, povsem nekaj drugega.
Pred kratkim smo obiskali Gozdno gospodarstvo Litija — obrat gozdnega gospodarstva Ljubljana. Značilen problem za naše gozdarstvo je prirastek, ki mu posvečajo veliko pozornost. Prav tako kot povsod, tudi Gozdno gospodarstvo Litija kontinuirano skrbi za normalen prirastek. Sicer pa, kakor nam je povedal tovariš Sosič, vodja obrata, sta v gozdarstvu dve možnosti — eksploatacija in pa prirastek. Na področju Gozdnega gospodarstva Litija znaša letni prirastek 120 m* na hektar. Normalni prirastek pa naj bi znašal 200 m’ na hektar. Ta problem rešujejo tako, da pravilno usmerjajo sečnjo (letos se je zmanjšala). Vsaka pretirana eksploatacija gozdov bi zelo negativno vplivala na razvoj našega gozdarstva. V tej zvezi pa se pojavljajo tudi zelo pereča vprašanja — tak primer se je dogodil na Primskovem. Gozdovi okolice Primskovega so sorazmerno že zelo izčrpani, vendar pa ta okoliš potrebuje kurjavo.
Kot nam je še povedal tovariš Sosič, bodo planske naloge v kratkem izpolnjene Te naloge sestojijo v oddaji lesa, pogozdovanju In čiščenju ter negi gozdov. Gozdni obrat rfadaljuje delo Kmetijske zadruge in urejuje plantaže topol ob reki Savi. Možnosti so, da bodo te plantaže sposobne za sečnjo vsakih petnajst let in sicer ca. 15 m3 na hektar.
Dejstvo, da ta kolektiv zaposluje dva inženirja, sedem tehnikov in osemnajst\delovodij (kolektiv šteje skupno sto članov), kaže na to, da je njihova kadrovska politika pravilno usmerjena.	E
ne. Z ozirom na dokončano rekonstrukcijo se bo v bodoče posvečalo več pozornosti družbenemu standardu, ki pa je bil do sedaj relativno zelo zapostavljen. Računajo, da bodo gradili letno deset stanovanj. Veliko pozornost posvečajo tudi kadrom. Podjetje ima svojo poklicno šolo krznarske in usnjene konfekcije, deluje v okviru delavske univerze; v bodoče pa se bo posvečala večja pozornost tudi izobraževanju odraslih.
Ob koncu naj zapišem samo še to, da predvidevajo, da bo ta delovna organizacija v sedemletnem planu dosegla proizvodnjo v višini šestih milijard din. Tudi ta kolektiv bo slavil občinski praznik z novimi delovnimi zmagami, ki pa bodo spodbuda še za nove.	E.
Restavracija »Pošta« v Litiji jo dobila nov sodoben prostor (na siliti). S tem so se povečale kapacitete za približno 25 do 30 od-
stotkov, že s slike je razvidno, da Je ta lokal okusno urejen ln se bodo gostje v njem prav gotovo ugodno počutili. To bo po-
zitivno vplivalo tudi na razvoj turizma, saj Je znano, da Je do sedaj v Litiji primanjkovalo gostinskih prostorov.	(ec)
Delavska univerza
tribuna izobraževanja občanov
»Delavska univerza v Litiji obstaja od leta 1960. Vse od ustanovitve pa do danes je čutiti močan porast dejavnosti. Začetno delo je bilo predvsem v organiziranju raznih tečajev, seminarjev ter ostalih oblik izobraževanja. V šolskem letu 1961/62 pa so že začeli z delom programskega značaja, ki se kontinuirano nadaljuje še danes. V šolskem letu 1962 63 je bila zaključena prva večerna administrativna šola. Uspeh je bil proti pričakovanju slab, saj Jo je od štirideset vpisanih končalo le petindvajset. Verjetno Je vzrok za tak neuspeh predvsem v tem, ker je naš smoter, da slušatelji obvladajo gradivo v popolnosti. Naslednje leto bodo končali prvi absolventi večerne ekonomske šole. Sicer pa program našega dela vsklajujemo s potrebami zainteresiranih delovnih organizacij. Sedanji In bodoči program naše ustanove Je zelo obsežen. Tako delujejo poleg ekonomske tole tudi knjigovodski tečaj, tečaj za priučene delavce, poklicna šola krznarske In usnjarske konfekcije Itd.«
Tako Je začel pogovor di-
rektor DU v Litiji, tovariš Rudi Derenčinl.
»Za šolsko leto 1964/65 pa Imamo sledeče naloge: pristopili smo k Izboljšanju organizacijske in strokovne plati naše ustanove. Ta korak Je potreben vsled tega. ker deluje pri nas tako srednja ekonomska kot tudi srednja tehnična šola strojne stroke. Ker pa Je način štu dija Isti kot na rednih šolah oziroma predelava, za kar se potrebni tudi dobri strokovni kadri.«
Delavska univerza v Litiji pa se je znašla v nezavidljivem položaju. Namreč, nastale so težave vsled pomanj kanja prostorov. Sedanji prostori so pretesni. Se huje pa Je to, da Imajo (prostori so last zasebnika) trimesečni odpovedni rok izselitve. Se vedno so ljudje, ki ne razumejo potreb DU oziroma, ki mislijo, da so prostori potrebni le tistim ustanovam odnosno organizacijam, ki so dobičkonosne. Tl ljudje, ki bi jih lahko Imenovali tudi »lovce na dinarje«, se prav gotovo premalo zavedajo pomembnosti tovrstne ustanove
-ze
Iskanje novih zalog
Poslovna enota Litija Rud-nikov svinca ln topilnica Mežica v prvih desetih mesecih letošnjega leta ni dosegla svojih planskih nalog. Letošnji plan Je bil postavljen na bati svinčene rude. Ker pa so zaloge svinca že precej izčrpane, so prešli tudi na eksploatacijo cinkovega koncentrata. Sicer pa ličijo vzroki za nedoseganje planskih nalog tudi v drugih momentih. Zelo pereč problem je pomanjkanje delovne sile. Eden od problemov je tudi ta, da je v jamskih Izkopaninah že zelo nizek procent svinčene rude. V tej poslovni enoti imajo ekipo, katera stalno, dela na odkrivanju morebitnih novih zalog. Odkrivanje novih za-l log je tudi njihova naloga v
perspektivi. Ta ekipa Je v letošnjem Ielu odkrila nekaj novih zalog, ki pa so sorazmerno majhne. Ena od perspektivnih nalog je tudi fina-lizaclja barlta, ki bi v veliki meri povečala Interes kupcev. Do sedaj je ta poslovna enota zelo malo vlagala v dvig družbenega standarda (kupili so le eno montažno hišo). Sicer pa potrebe po stanovanjih niso tako pereč problem, ker ima večina proizvajalcev svoja lastna stanovanja. Gradnjo stafnovanj Imajo v perspektivnem razvoju, vendar samo v slučaju povoljnih rezultatov glede surovinskih zalog. Več pozornosti pa posvečajo družbeni prehrani, saj imajo v ta namen obrat družbene prehrane.	(ec)
PREKOSILI SO SAMI SEBE Mmm
0 velikem uspehu rokometašev Rudarja v Zvezni rokometni ligi
Jesenski del rokometnega prvenstva Jugoslavije je bil končan že prejšnji mesec. Trboveljski rokometaši so osvojili peto mesto.
Kdo se je nadejal tako velikega uspeha! Bilo je sicer kar dosti navijačev, ki so po petih zaporednih zmagah v začetku govorili: »Borac ni nepremagljiv, čeprav igramo v Banja Luki, z Rabotničkim si bomo popravili razliko v golih, če smo premagali Medveščak, zakaj ne bi še Zagreba... itd. ... itd....« Po vseh že znanih dogodkih so bili proti koncu kar malce razočarani, a so kljub temu objektivno ocenili jesenski uspeh, se malce zamislili in z zadovoljstvom ugotovili: »Saj je Rudar vendar peti, dosegel je torej več, kakor je mogel in kar smo od njega pričakovali.«
Pogled na lestvico po 13. kolu jesenskega dela prvenstva:
1. Zagreb	13	9	1	3	224:160	19
2. Partizan (Bj)	13	9	1	3	215:168	19
3. Crvena zvezda	13	8	i	4	210:187	17
4. Medveščak	13	7	3	3	190:152	17
5. RUDAR	13	8	0	5	204:202	16
Sledijo po vrstnem redu: Bosna (14), Dinamo (12), Mlada Bosna (12), Partizan-Beo-
niti ni bil zanesljiv republiški prvak. Vsekakor pa so se njegove prognoze uresničile, še
grad (11), Borac (11), Rabot- več, Rudar se je s petim me-
_* r	1 nv 'D1 — i	x .... z n v n . 12* a	, maD 1 «1 n n m 17 L m rr a 
nički (10), Železničar (9), Split (8) in Rudar-Plevlja (7).
Spominjam se, ko mi je Rudarjev trener Antun Bašič letos spomladi dejal: »Ce bodo kvalifikacije za zvezno ligo v Trbovljah, se bomo zanesljivo uvrstili v ligo. O plasn>anu v ZRL je sedaj težko govoriti, vendar ob sedanji kvaliteti zveznih ligašev lahko pričakujemo osmo mesto v elitni konkurenci.« To je tov. Bašič dejal še takrat, ko Rudar še
stom pribil v sam vrh jugoslovanskega rokometa!
Po uspešnih kvalifikacijah se je triumfalen pohod Rudarja pravzaprav pričel z »zagrebško« zmago nad lanskim prvakom Medveščakom, kajti zmago v prvem kolu nad povprečnim črnogorskim prvakom je bilo pričakovati. Zanesljiva zmaga proti beograjski Crveni zvezdi, dragoceni točki z vročih sarajevskih tal v borbi z Mlado Bosnb, visoka
»leaii
Danijela
JUGU
Rodil se je 16. julija 1936. leta v Litiji, kjer še zdaj žl-e vl. Sodi v sam »vrh« zasav-* sklh strelcev. Zato smo ga 6 poiskali In mu zastavili nekaj ■ vprašanj za našo rubriko.
Iz kakšnih razlogov sl se posvetil strelstvu?
— Se kot dijak Srednje tehnične šole v Ljubljani sem postal član strelske družine. Nisem pričakoval, da bo sčasoma postal strelski šport nenadomestljiv. Osnovni vzrok, da sem se začel Intenzivneje ukvarjati s športom, pa so dobri rezultati, ki sem Jih dosegel na začetku športne kariere.
Največjl uspeh, ki sl ga dosegel doslej?
— Bilo Je na okrajnem prvenstvu v Ljubljani, kjer sem dobil v streljanju z malokalibrsko puško značko mojstra strelca.
Na katerih pomembnejših tekmovanjih sl že nastopal In kakšne uspehe sl dosegel?
— Zadnja leta redno sodelujem na republiških prvenstvih. Največjl uspeh na teh tekmovanjih pa sem dosegel prav letos. Bil sem sedmi. Predvsem me Je veselilo dejstvo, da so sc na slabša mesta plasirali mnogi znani strelcl-reprezentantl.
Rako sl urejuješ zadeve na relaciji strelec — zasebno življenje?
— Ker moraš biti za vsa tekmovanja fizično ln psihično dobro pripravljen, se je treba odreči marsičemu.
Predvsem ne smeš biti prijatelj »dobre kapljice« pa tudi počitka mora biti dovolj!
Se ukvarjaš mimo strelstva še s kakim drugim športom?
— Tudi strelec mora Imeti dobro vzdržljivost. Zaradi tega večkrat dvigam uteži, ukvarjam pa se še z nekaterimi drugimi športi, ki pridejo Iv poštev za nas strelce.
Zanima nas še, kakšne so možnosti strelske družine, katere član sl, na tekmova-njh prihodnje leto?
— imamo vse možnosti, da se kot ekipa uvrstimo tia vsa republiška tekmovanja. V streljanju s precizno puško pa so vsi lzgledi, da se vsaj dva uvrstita tudi na državno prvenstvo.	-ze.
zmaga nad znancem iz kvalifikacij — niškim Železničarjem — to je bil triumf, to je bilo obenem največje presenečenje leta, to je bilo eno samo navdušenje trboveljske publike, za katero Aco Paster-njak, novinar »Dela« pravi, da je brez primera v jugoslovanskem merilu! Torej, Rudar se je po petih prvenstvenih za-vrtljajih znašel sam na prvem mestu v ZRL!
Žal je takoj za tem sledil hladen tuš: trije zaporedni porazi, sicer nizki, toda od teh eden doma — proti zadnje-plasi ranemu Rabotničkemu. Pričeli smo govoriti in pisati o krizi črno-zetenih. Res je bilo nekaj krize, glavne vzroke pa bi bilo verjetno treba iskati drugje. Oster tempo prvenstva in nato še odsotnost Šparem-bleka in Skrinjarjeva poškodba so dali svoj pečat tudi rezultatom. V tekmi z beograjskim Partizanom, ko je bila »kriza« že mimo, smo lahko videli še nekaj drugega. Namreč, ko so si Trboveljčani že zagotovili zanesljivo zmago, so pričeli podcenjevati nasprotnika, kar bi se jim kmalu maščevalo. Do konca prvenstva je Rudar v štirih tekmah še dvakrat klonil. -To je bilo na tujih igriščih v srečanjih z renomiranimi ekipami. Poraza proti sarajevski Bosni in bjelovarskemu Partizanu sta previsoka, saj je rezultat 14:25 ali 12:27 v rokometnem športu že prava katastrofa.
V zadnji tekmi v Trbovljah smo videli na j razburi ji ve j še srečanje v jesenskem delu. Z zmago nad pančevskim Dinamom je Rudar presegel planirano normo — 12 točk"— za
cele 4 točke in se trdno usidral na petem mestu. Prvak jesenskega dela prvenstva je Zagreb, povsem zasluženo. Bjelovarski Partizan ima sicer enako število točk, vendar s slabšo razliko golov, pa tudi prepričljiv ni bil toliko kot Zagreb. Lanskoletni prvak Medveščak se je znašel šele proti koncu, Crvena zvezda pa je pokazala skozi vse tekme konstantno formo. Za Rudarjem so moštva/ki so za prvimi zaostala, lahko pa bodo spomladi marsikomu nevarna.
Rudar igra v spomladanskem delu težje tekme doma, medtem ko gre v goste k moštvom, ki se bodo prav gotovo ogorčeno borila za obstanek v ligi, saj vemo, da ob koncu izpadejo kar štirje ligaši. Borba spomladi bo zelo težka in prav ta razpored Rudarjevih tekem opozarja, da se mora za ta del prvenstva Rudar temeljito pripraviti, ker je bilo v zadnjih tekmah opaziti njihovo slabo fizično pripravljenost. In še nekaj: po odhodu Špa-rembleka in verjetno tudi Mrežarja ter Škrinjarjev! poškodbi bo treba misliti na nove moči. Td pa zato, ker je doživela pravi debakl »znamenita« izjava Rudarjevega vodstva, ki je po uspešnih kvalifikacijah menilo, da imajo na razpolago dvanajst povsem kvalitetno izenačenih rokometašev in se glede kadra nimajo ničesar bati...
Vsi smo videli, kakšna je bila situacija v zadnjih kolih, ko je vso tekmo nastopala prva postava, ker ustreznih zamenjav ni bilo!	(-a-)
Rokometaši Hraslnika: stoje Kranjc, Žveplan, Pogačnik, Po-tlsek. Kaluša (Cešnovar); čepe Pungaršek, Dušak, Potušek, Sušter in Hafner
HRASTNIK — v nadaljevanju šahovskega prvenstva so bili doseženi naslednji rezultati:
III.	kolo: Kotnik : Prikerž-nik 0:1, Zavrašek : Krajnc remi, Kušar : Repše odloženo, Ojsteršek : Babič odloženo, Sušter : Peršič 1:0, Milen; kovič : Žveplan 1:0, Kovač : Belak 0:1.
IV.	kolo: Prikeržnlk : Belak 0:1, Žveplan : Kovač 1:0, Peršič : Milenkovič odloženo, Babič : Sušter 0:1, Repše : Ojsteršek 1:0, Krajnc : Kušar 1:0, Kotnik : Zavrašek 1:0.
V.	kolo: Zavrašek : Prikerž-nik 1:0, Kušar : Kotnik 0:1, Ojsteršek : Krajnc 0:1, šu-šter : Repše remi, Milenkovič : Babič 1:0, Kovač : Peršič odloženo.
VI.	kolo: Prikeržnlk : Žve-
plan 0:1, Peršič : Belak in Krajnc :	Sušter odloženo,
Babič : Kovač 0:1, Zavrašek : Kušar 0:1, Repše : Milenkovič remi.
Po šestem kolu in po veliko odloženih partijah je vrstni red naslednji: vodita Krajnc in Sušter s 4,5 točke (in I odloženo), sledilo »a Milenkovič in Repše po 4 (1), Kovač 2,5 (1), Peršič 2 Ji, Belak 2 (2), Kotnik, Kušer in Ojsteršek 2 (1), Zavrašek 1,5, Žveplan 1 (2), Prlkeržnik 1 (1), Babič 1.
Mladi Albin Repše je vsekakor največje presenečenje turnirja. S svojo zanesljivo igro je odščipnil prvokategornikoma Sušterju in Milenkoviču po pol točke.
LJUBLJANA — Disciplinsko sodišče ligaškega odbora Nogometne zveze Slovenije je kaznovalo s prepovedjo igranja tekem (kazen bodo prestajali spomladi) šest nogometašev, ki Igrajo za moštva SNL. Med temi nogometaši je tudi nogometaš trboveljskega Rudarja Kordiš, ki ga je sodnik Izključil v zadnjem kolu SNL na tekmi Svobode : Rudar v Ljubljani. Kordiš ne bo smel igrati na štirih tekmah. Prepoved velja za nastope na prvenstvenih ln pokalnih tekmah.
MOSTAR — Iz tega hercegovskega mesta Je poslal v naše uredništvo novoletne čestitke Jernej Stvarnik, znani košarkar zagorskega Proletarca. Poleg čestitk našemu uredništvu izreka tudi najboljše želje vsem ljubiteljem športa v Zasavju Stvarnik, ki služi v Mostarju vojaški rok.
HRASTNIK — Znani radeš-ki rokometaš ln košarkar Janez Simončič namerava v spomladanskem prvenstvu okrepiti vrste hrastniških rokometašev,’ ki so v zasavski rokometni ligi osvojili prvo mesto
RADEČE — Iz tabora radeš-kih rokometašev smo izvedeli nekaj zanimivih novic. Njihov vratar Zahrastnik bo spomladi odšel v JLA, vendar imajo zanj že ustrezno zamenjavo. To Je Sevničan Mirko Pernovšek, ki je nekoč že branil v Radečah, to jesen pa smo ga lahko gledali v vratih Dobrega polja. Iz JLA se bo spomladi vrnil Franc Zupančič, rokometaš Radeč, lz Sevnice pa bo prišel verjetno tudi Božo Zuncc, ki je prej nastopal za krške rokometaše.
Kaj pa ostala moštva
Rokometašice RTtdarja so letošnjo Jesen debutirale v republiški ligi. Prvak v jesenskem delu prvenstva so postale igralke iz Pirana, ki so osvojile 16 točk. Trbovelj-čanke so dosegle zelo lep uspeh: osvojile so sedmo mesto med desetimi ekipami. V
treh tekmah so zmagale, enkrat igrale neodločeno in petkrat Izgubile. Ob goldife-rencl 44:58 so zbrale 7 točk.
Moška ekipa Hrastnika je v zasavski rokometni ligi brez poraza osvojila naslov Jesenskega prvaka. V ligi je sodelovalo sedem moštev,
med njimi tudi rokometaši iz Zagorja, ki so se uvrstili tik za Hrastnikom.
Rokometašice Hrastnika so ob zaključku jesenskega prvenstva v ljubljanski coni padle v nevarno cono in obstaja bojazen, da bodo Izpadle.
gKoledarček g
Sreda, 23.»decembra: VIKTORIJA Četrtek, 24. decembra: EVA Petek, 25. decembra: DARKO Sobota, 26. decembra: STEFAN Nedelja, 27. decembra: JANEZ Ponedeljek, 28. decembra: ŽIVKO Torek, 29. decembra: TOMAŽ Sreda, 30. decembra: BRANIMIR Četrtek, 31. decembra: SILVESTER ______________
K I VO
KINO DELAVSKI DOM V TRBOVLJAH:	24. decembra ma-
džarski barvni film »ZLATI ČLOVEK«; 25. — 28. decembra francoski barvni film »TRIJE MUŠKETIRJI« I. del; 29 — 31. decembra francoski barvni film »TRIJE MUŠKETIRJI« II. del.
KINO SVOBODA — TRBOVLJE II: 25. — 27. decembra avstrijski barvni zabavno-glasbeni film »PRI ČRNEM KONJIČKU«; 28. in 29. decembra jugoslovanski tlim »MOŠKI IZLET«.
KINO SVOBODA — ZASAVJE" V TRBOVLJAH: 26. in 27. decembra francoski cin, film »OKUS NASILJA«; 29. in 30. decembra ruski barvni film »KAMNITI CVET«.
KINO SVOBODA II. V HRASTNIKU: 23. decembra francosko-italljanskt barvni film »OBKOLITEV SIRAKUZE«; 24. decembra sovjetski barvni film »HUSAR-SKA PESEM«; 26. do 28. decembra ameriški barvni film »MORGANOVI GUSARJI«; 30. in 31. decembra ameriški barvni film »FANY«.
KINO DELAVSKI DOM V ZAGORJU: 23. in 24. decembra ameriški film »TRAPER KELY«; 26. In 27. decembra ameriški film »ŠTIRJE APOKALIPTIČNI JEZDECI«; 30. decembra italijanski film »LEPI ANTONIO«.
KINO LITIJA: 25. — 27. decembra ameriški barvni CS vestern film »DVOBOJ NA SONCU«; 29. in 30. decembra angleški film »TIGROV ZALIV«.
KINO ŠMARTNO: 26. in 27. decembra ameriški barvni vestern film »TRAPER KELY«; 30. decembra Italijanski film »ROCCO IN NJEGOVI BRATJE«.
Od srede do srede
TRBOVLJE
Poroke: Dr. Josip Anton Gol-majer, zdravnik, Ljubljana, in dr. Nada Mak, zobozdravnica, Klek 11; Ivan Stanič, delavec, Trbovlje, Opekarna 29, in Jožefa Bokal, gospodinjska pomočnica, Partizanski vrh 7; Janez Strašek, upokojenec, Vodenska 7, in Jožefa Dremelj,, gospodinja, Vodenska 7; Franc Bizjak, upokojenec, Vodenska 9, in Ljudmila Kalan, kub. pomočnica, Vodenska 9; Leopold Lajovic, Keršičeva 18, in Pavla čistilka, Keršičeva 18; Janez Opatio, upokojenec, Cesta Tončke Čečeve 19, in Lucija Tomažič, upokojenka, Kolodvorska 8; Franjo Salamon, absolvent. Pod Ostri vrh 16, in Julija Pavlič, študentka, Ribnik 23.
Smrti: Alojzija Simončič, roj.
rudar,
Alauf,
ZAHVALA Prisrčno se zahvaljujem dr. BORISU MUŠIČU za uspešno opravljeno operacijo, nadalje dr. Antonu Kastelicu, sestram In ostalemu strežnemu osebju ginekološkega oddelka bolnišnice Trbovlje.
Hvaležna pacientka Marija Trselič.
ZAHVALA Ob bridki Izgubi našega ljubega
IVANA KONCILIJA, rud. upokojenca, se Iskreno zahvaljujemol vsem, ki so z nami sočustvovali in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala dr. Strojniku, pevcem ln godbi, sosedom, vsem darovalcem vencev In cvetja ter duhovščini.
Žalujoča rodbina Koncilija
Predikaka, gospodinja, Dobrna 8 — stara 51 let; Matija Prašnikar, upokojenec, Neža 14 — star 76 let; Frančiška Rancinger, gospodinja, Gimnazijska 6	—
stara 71 let. Cirila Prašnikar, roj. Smodič, Majcenova 8	—
stara 57 let; Antonija Hribar, roj. Drnovšek, Trg F. Fakina 23_ — Stara 88 let; Zofija Krajšič, roj. Močivnik, gospodinja. Savinjska 17 — stara 72 let; Ida Žmavc, roj. Pavlič, Partizanska 2 — soc. podpiranka — stara 51 let; Friderik Kajtna, upokojenec. Savinjska 3 a — star 60 let; Katarina Vilčnik, roj. Gobec, upokojenka, Vodenska 53 — stara 77 let; Irena Poflek — stara 3 mesece. Pod Ostrim vrhom 30; Edvard Grum, uslužbenec, Nasipi 42 — star 49 let Amalija Koritnik, roj Bregar, upokojenka, Gimnazijska c. 24 — stara 73 let; Jožefa Frajle, roj. Bregar, gospodinja. Čeče 36 — stara 67 let.
HRASTNIK
Rojstvo: Bernarda Klepej, gospodinja. Krlštandol 5 — dečka.
Porok ni bilo!
-Smrti: Marija Grom, gospodinja, Hrastnik 74 — stara 67 let; Rozalija Santej, roj. Gričar, socialna podpiranka, Krnice 14 — stara 67 let.
LITIJA
Rojstev ln smrti ni bilol
Poroka: Luka Ivančič, mornar, Crlkvenica, ln Jožefa Zgonc, sobarica, Dole pri Litiji.
ZAGORJE
Rojštev ln porok ni bilo!
Smrti: Marija Marn, roj. Jed-lovčnik, gospodinja, Cesta zmage 3 — stara 76 let; Ivan Sker-bec, upokojenec, Mošenlk 1 — star 59 let.
MALI OGLAS 8. decembra je bil na cesti Zagorje—Trojane	izgubljen
kovinski model. Poštenega najditelja prosim za sporočilo na naslov: Karel Kroplvšek, Izlake 88.
CILJ: začeti !
Planske naloge v Kresniški industriji apna so v celoti izvršene. Iz tega sledi, da se je poslovanje v tej delovni or-
Spoprijela ste se
(N. D.) TRBOVLJE — Jože Kmetič in Ignac Vrbič iz Pod-kuma sta bila pred trboveljskim občinskim sodiščem obsojena vsak na 8000 dinarjev denarne kazni, ki jih morata plačati v roku treh mesecev po pravnomočnosti sodbe.
Njivi obeh kmetovalcev mejita namreč ena na drugo (Vrbičeve leže više v hribu. Kmetičeve pa pod njimi).
Maja letos je Kmetič oral s svojimi ljudmi, nenadoma pa, pravi, je opazil, da je Vrbič vrgel med njegove vole in 5-letnega sina mejni kamen. Takoj je šel k njemu in ga povprašal, zakaj je to storil, saj bi lahko prišlo do velike nesreče, če bi mejnik zadel otroka ali pa tudi vole. Vrbič je ravno tedaj urejeval fižolovke, začel ga je zmerjati in ga s fižolovko udaril po obrazu. Nato sta se spoprijela.
Kmetič je Vrbiča podrl na tla In ga udarjal po obrazu, le-ta mu pa tudi ni ostal dolžan.
Vrbič dejanje delno priznava, odločno pa zanika vsako krivdo. Zagovarjal se je, da je udaril v skrajni sili, ker da mu je Kmetič pričel metati fižolovke po tleh.
Oba morata plačati tudi stroške kazenskega postopanja.
i proizvodnjo/
ganizaciji normalno odvijalo. Kot povsod drugod, tako tudi v tej delovni organizaciji ni šlo brez težav. Težave — kot npr. pomanjkanje železniških vagonov, pomanjkanje premoga, urejevanje kamnoloma itd. — so faktorji, ki so onemogočali še večji uspeh podjetja. Podjetje Ima izdelan tudi svoj perspektivni plan, ki so ga že obravnavali in potrdili samoupravni organi. Analize Geološkega zavoda so pokazale, da je možnost eksploatiranja surovinske baze še preko sto let. Ena od glavnih nalog perspektivnega razvoja pa je začeti s proizvodnjo hidriranega apna, kar bi znatno povečalo tudi dohodek podjetja. Da so izdelki Kresniške industrije apna res kvalitetni, nam lahko pove naslednji podatek — to podjetje v celoti oskrbuje vso metalurško industrijo ln le majhen del njihovih izdelkov je namenjen ostalim potrošnikom tovrstnega materiala. Prav tako so velike možnosti plasmaja hidriranega apna. Poseben problem pa je, kako v zadostni meri oskrbeti pro-proizvajalce s sjpnovanji. V Izgradnji je sicer samski dom, vendar pa tudi to ne bo zadostovalo za dejanske potrebe.
Velika želja vseh proizvajalcev pa je, da bi v bodoče občinska skupščina in vsi pristojni organi posvečali večjo pozornost kullurnemu življenju Kresnic, ki ga sedaj še sploh ni.	L. E.
RTV-Ljubljana
Poročila ob 5 15 i.oe. 8 00 io oo noo. 13.00. 14 00 11.00, 18 00. 23 00 In 24 00. Pozor, nimaš prednosti ob 1100 Kmetijski nasveti ob 12.15 Vsak dan za vas ob 16.00. Radijski dnevnik ob 19 30 Oddaja Naši poslušalci če-stltajo ln pozdravljajo - vsako nedeljo ob 9 05 In 12 05 vsak ponedeljek, četrtek in soboto pa ob 14 35
SREDA, 23. DECEMBRA 8.05 Glasbena matineja — spored orkestralne glasbe; 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb: 9.10 Poje ženski zbor KUD France Prešeren iz Kranja; 9.25 Dopoldanski domači pele-mele; 9.45 Pri domačih ln tujih solistih, 10 15 Zabavni zvoki; 10 55 Glasbena medigra; 12.15 Beneški fantje ln ansambel orglic Miška Hočevaria: 12.30 Iz oper maestra Verdija; 7315 Obvestila in zabavna glas ba; 14.05 Radijska šola za srednjo stopnjo — Gibajoča se in mirujoča telesa; 14.35 Kaj in kako pojo mladi pevci pri nas In po sve tu; 15.30 Slovenske narodne v priredbi Franceta Marolta; 16.00 Za ljubitelje popevk. 17.05 Slovenski reproduktivni umetniki v preteklosti In danes — tenorist Anton Dermota; 18.15 iz fonoteke Radia Koper; 19 05 Glasbene raz-y gledniee; 20.00 Poje Akademski' pevski zbor Branko Krsmanovlč tz Beograda; 20 20 Igra ansambel Jožeta Kampiča.
ČETRTEK, 24. DECEMBRA 8.05 Jutranji zabavni zvoki; 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — O slovenski književnosti
po zadnji vojni; 9.25 Glasbeni ve-dež; 9.45 Nekaj domačih za prijetno dopoldne. 10.15 Glasbeni sejem — pisan spored orkestralne, operne ln komorne glasbe; 12.15 Na kmečki peči; 12.30 Moden Musorgski: Slike z razstave (Orkester amsterdamskega koncertnega združenja); 13.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Naš! solisti v popularnih operah; 15.30 igra pihalna godba Ljudske milice; 15 40 Literarni sprehod; ltl.00 Za ljubitelje popevk; 18.15 »Odskočna deska« — mezzosopranistka Jasna Podolšak: 18.45 Jezikovni pogovori. 19.05 Glasbene razglednice, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov; 2100 Literarni večer: Dan kot vsi drugi: 21.40 Glasbeni nokturno.
PETEK, 25. DECEMBRA
8.05 Mala parada Jugoslovanske orkestralne glasbe; 8.35 Za vsakogar nekaj; 9 25 Igra pihalna godba Walter Schacht; 9.35 Pet minut za novo pesmico: Ciciban je brigadir; 10.15 Komorni zbor RTV Ljubljana poje pod vodstvom Slavka Zlstlča; 10.35 No-
leaeeeeeEriniegeeeeeeei
vost na knjižni polici: 10.55 Glasbena medigra; 12 15 Domače viže ln napevi; 12 30 Iz oper starih mojstrov: 18.15 Obvestila ln zabavna glasba; 14.05 Radijska Sola za nižjo stopnjo — Veliki ln mall Filip; 14.35 Beethoven: Variacije na temo iz Erolce v Es-duru, op. 34; 15.30 Poje zbor Tridentinskih alpinistov: 15.45 Novo v znanosti; 16.00 Za ljubitelje popevk;
17.05	Petkov simfonični koncert;
18.15	Revija naših pevcev zabav-ne^glasbe; 20.00 Zvočni mozaik;
21.15	Oddaja o morju in pomorščakih.
SOBOTA, 26. DECEMBRA
8.05	Pojeta mariborski ženski kvintet in moški vokalni kvartet iz Ljubljane; 8.25 V tričetrtinskem taktu z velikimi zabavnimi orkestri; 9.25 Mladi glasbeniki glasbene šole Rakovnik-VIč pred mikrofonom; 9.45 Četrt urefz latinsko ameriškimi melodijami;
10.15	Glasbeni sejem — pisan spored orkestralne, operne in komorne glasbe; 12.15 Cez hrib in dol; 12 30 Med gredicami domače glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba; 14.05 Odlomki iz slovenskih in hrvaških oper; 15 30 Nastopata amaterska zbora Jakob Galus iz Kočevja ln Ura iz Kamnika; 17.05 Gremo v kino; 17.35 Pesmi in plesi Jugoslovanskih narodov; 18.15 Izložbeno okno; 18.45 S knjižnega trga; 19 05 Glasbene razglednice; 20.00 »Modrostni zob« mladinska oddaja; 2100 Zaplešite z nami; 22.10 Oddaja za naše Izseljence.
NEDELJA, 27. DECEMBRA 8.00 Mladinska radijska Igra: Cenček In dedek Mraz; 8.51 Iz
albuma skladb za mladino; 10.00 Se pomnite, tovariši... Rodoljub Colakovlč — Franc Forstnerič: V novoletnem snegu; 10.30 Posnetki partizanskega zbora Srečko Kosovel na »Partizanskem srečanju leta 1953 na Okroglici«; 10.40 Nedeljski koncert lahke glasbe; 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.50 Pred domačo hišo — spored narodne zabavne glasbe; 14.00 —	17 00
Danes popoldne (šport ln glasba) — vmes ob 16.00 Humoreska tega tedna: Zakaj Je morje slano;
17.05	Majhen operni koncert;
17.30	Radijska igra; Solina; 18.40 »Pri kaminu«, koncertni spored za nedeljsko popoldne; 19.05 Glasbene razglednice; 20.00 Naš nedeljski sestanek — pisan glasben! spored za ljubitelje zabavne glasbe; 21.30 Iz slovenske simfonične glasbe;.22.10 Melodije za lahko noč.
PONEDELJEK, 28. DECEMBRA
8.05	Jutranji dlvertimento. 8.55 Za mlade radovedneže: Cvetlice n« razstavi; 9.10 Zaplešimo ln zapojmo (oddaja za cicibane); 9.25 Iz narodne zakladnice; 9.45 Vedri zvoki; 10.15 Pisan orkestralni In-termezzo; 10.35 Naš podlistek: Stric iz Amerike; 10.55 Glasbena medigra; 12.15 Iz slovenskih pokrajin — voščila za novo leto;
12.30	Domače ln tuje virtuoznosti;
13.30	Čestitajo vam za Novo leto;
14.05	Pol ure s francoskimi opernimi pevci, 15.30 Tisoč pisanih taktov — vmes pozdravi ln voščila za Novo leto; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Glasbena križanka St. 6; 18.15 Znane melodije, zna-
ne popevke — vmes pozdravi ln voščila kolektivov za Novo leto;
18.45	Pota sodobne medicine;
19.05	Glasbene razglednice. 20 00 Zvočni razgledi; 20.45 Godalni kvartet Državne visoke šole za glasbo Iz KBlna; 22.10 S popevkami po svetu.
TOREK, 29. DECEMBRA
8.05	Igrajo vam Veseli planšarji in trio Vilija Petriča; 8.25 Od melodije do melodije; 8.55 Radijska šola za srednjo stopnjo: Mladi umetniki — mladim poslušalcem; 9.25 Odlomek iz Gotovčeve opere Ero z onega sveta — Duet Era ln mlinarja Sime ter duet Dule in Era iz 2. dejanja;
9.45	Četrt ure z majhnimi zabavnimi ansambli; 10.15 Glasbeni sejem — Odmevi s kongerta in iz opere; 12.15 V novem letu mnogo sreče — spored domače glasbe z voščili za novo leto. 12 30 Iz koncertov ln simfonij: 13.30 Lepe melodije — Iskrene želje — zabavna glasba z voščili kolektivov za novo leto; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — Glasbena pravljica — Peter In volk; 14.35 Pet minut za novo pesmico ln pozdravi za mlade risarje; 16.00 Za ljubitelje popevk; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 10.15 Predstavljamo vam jugoslovanske ansamble zabavne glasbe; 18.45 Na mednarodnih krlžpotjlh. 19.05 Glasbene razglednice; 20.20 Radijska igrat Voznik pobegfcll: 21.37 Serenadnl večer; 22.10 Zabavni zvoki.
/
Mihael je skoraj zadremal. Nenadoma se Je nekdo dotaknil njegove rame. Prestrašeno je dvignil glavo. Pred njim je stal zdravnik.
»Kaj je?« je planil Mihael pokonci.
»Vaša žena je bila zelo pogumna. Dobili ste sina.« Zdravnik je sočutno opazoval, kako se je Mihaelov zaskrbljeni obraz sprostil, kako se je olajšano oddahnil in pričel sijati od sreče in ponosa.
»Otrok se je predčasno rodil, majhen je ln slaboten.«
»Ali mislite, da ne bo živel?«
»Mi bomo storili vse, da ga ohranimo pri življenju,« je obljubil zdravnik.
»Ali žena že ve, kako je z otrokom? Zelo se
je veselila otroka. Vsi trije smo si zelo želeli fantka.«
Andrea se je pričela premikati v njegovem naročju. Položil je njeno temno glavico na svojo ramo, jo nekoliko pobožal in že je spet spala.
»Bi lahko videl ženo?« je zaprosil.
Zdravnik je obotavljaje odgovoril: »Toda samo za trenutek! Hčerko lahko odnesete v čajno kuhinjo, tam bo dežurna sestra'popazila nanjo.«
Andrea je bila od dnevnih dogodkov tako izmučena, da se ni niti prebudila, ko jo je Mihael položil na posteljo.
Takoj zatem je z zdravnikom stopil v ozko bolniško sobo. Na belih blazinah je ležala Ciska. Bila je tako. spremenjena, da si je Mihael komaj upal stopiti k njeni postelji.
Njen smehljaj mu je pognal solze v oči.
»Fant je, Mihael — tako sem srečna,« je zašepetala.
»Hvala ti...« Glas se mu je udušil v solzah, ki se jih ni sramoval.
»Pojdi povedat Andrei, da ima bratca ...«
Sedaj se je tudi zdravnik oglasil: »Bolnica potrebuje mir.«
»Samo trenutek še!« je zaprosila Ciska. »Mihael, obvesti Mili, da naj takoj pride — in Andija naj pripelje!«
Mihael ji je obljubil, da bo obvestil Mili in ji sporočil njeno željo.
»Hvala ti, ljubi, tako sem veselal Tako si želim, da bi se tudi vidva z Audijem že končno pobotala. Pozdravi Andreo!«
Naslednje jutro je Seppi, kot po navadi, zbudil svojo malo gospodinjo — sedaj je že leto dni stala njegova košarica v Andreini sobi. Andrea se je bliskovito spomnila, da je bila prejšnji večer z očkom, kot je sedaj imenovala Mihaela, v bol-nišniclj kako je le prišla v svojo posteljo? Nato je pričela premišljevati, kako je z njeno ljubljeno mamico. Ciska ji je že pred tedni povedala, da
nosi pod svojim srcem otročička. Da bi mu vsaj mrzla kopel prejšnjega dne ne škodila! Morda pa se bo že kmalu rodil! Bo fantek ali punčka? S pridržanim dihom je prisluškovala, če očka v sosednji sobi še spi. Vstala je ter odšla Seppiju odpret vežna vrata, da je lahko šel ria vrt.
Urno je pripravila zajtrk ter pogrnila mizo. Ko je bilo vse pripravljeno, je odšla zbudit Mihaela. Pred vrati pa si je premislila. Prejšnji večer se je tako čudno obnašal, še njegov glas je bil spremenjen.
Pripravila se je za šolo, potem pa je oblečena v plašč in s šolsko torbo na kolenih sedela na kuhinjskem stolu in upirala uči v kazalca stenske ure. Končno je le zaslišala Mihaelove korake. Že na prvi pogled mu je bilo videti, da ga tarejo hude skrbi. Molče je sedel za mizo.
»Očka, kako je z mamico?« je boječe vprašala.
»Dobro,« je kratko odvrnil.
»Ali se je otročiček že rodil?«
»Da, že...«
Andrea je zavrisnila in skočila k njemu. »Je fantek ali punčka?«
Mihael je dvignil glavo. Andrea je s strahom opazila, da ima čisto rdeče oči.
»Očka, zakaj si tako žalosten?«
»Zaboga, nehaj že enkrat s spraševanjem! Fanta imamo ... sedaj pa me pusti pri miru!«
»Fantka imamo pa nisi nič vesel,« je začudeno vprašala.
»Ne ve se. še, če bo ostal pri življenju.«
»Kaj pa to pomeni?« je boječe vprašala.
Postalo mu je žal poprejšnje grobosti. Potegnil jo je k sebi in jo pogladil po laseh. »Veš, otrok je majhen in slaboten, toda midva ne bova izgubila upanja, kaj ne, Andrea?«
»Kako pa je z mamico?«
(Se nadaljuje)
»
ROMAN • KRIMINALNA ZGODBA • ZANIMIVOSTI • HUMOR • ROMAN KRIMINALNA ZGOC
Iiiiiiiliii!iuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiilllliliiillllllllllllllllllllllllll!0!
RAZBITA
VENERA
Prebral Je članek do konca. Sharon Priče Je Izginila In kljub vsemu trudu Je ni bilo mogoče najti. X njenem stanovanju so našli čevlje, prepojene s krvjo — last Irene Weldove. Razen tega pa Je zdravnik ugotovil, da Je We!dova umrla med osmo ln enajsto uro zvečer.
Policija Je preverila alibije. Doktor George Weld Je bil od sedme ure zvečer, pa skoraj do polnoči s prijatelji: nekim Bowlandom In njegovo hčerko Paule. Bilo pa ni nikogar, ki bi mogel trditi, da Je bila Sharon Priče v času zločina kje drugje, kot pa prav tam.
Po Izjavi doktorja Welda Je Sharon Priče delala pri njem dalj kot eno leto. Bila Je odlična bolničarka In George We!d Je trdil, da se. razen na delu, sploh nista videvala; sploh sl ni mogel misliti, kal Je bilo prikupni bolničarki.
da Je umorila njegovo ženo.
Preden Je vzel v roke naslednjo številko, Je Mike že uganil tisto, kar ni bilo napisano. Doktor Weld Je bil za Sharon Priče prav gotovo več kot samo delodajalec. V naslednjem članku Je bilo to tudi napisano. Priče, sosedjs mlade bolničarke, so to potrdile: zdravnik Je bil večkrat pri njej, mnogokrat so ga celo videli, da Jo Je zapustil šele po sončnem vzhodu. O tem sta govorila tudi mati In oče umorjenke: njuna hči se Jima Je večkrat pritoževala zaradi nezvestobe svojega moža In omenjala pri tem mlado bolničarko. On Je seveda vse zanikal. Je pa le moral priznati, da se Je že dalj časa nameraval ločiti, čemur pa se Je njegova žena odločno upirala.
Neka bolnica Je trdila, da sta se tisto popoldne pred
zločinom Irene Weldova In Sharon Priče ostro sporekla, da pa sta takoj utihnili, ko ju Je prt tem iznenadila.
Natisnjena Je bila tudi slika doktorja Welda, lepega človeka s štirioglato brado, s smehljajočim obrazom in svetlimi lasmi.
V	tej številki Je škandal dosegel višek. Toda tudi v naslednjih dneh se policiji ni posrečilo najti Sharon Priče ln prav tako tudi niso mogli odkriti kakšnih dodatnih podatkov o sentimentalnem življenju doktorja Welda.
V	tem času se je za vso afero Izgubilo zanimanje in kmalu Je Izginila s strani dnevnt-
Ko Je zapustil knjižnico, se Je Mike znašel v žgoči vročini ceste. Počutil sc Je prav nenavadno, vrteti se mu Je pričelo Ruby Je ubila neko žensko ln mu to tudi priznala. To Je bilo torej res. Toda zanj Je ta resnica vsebovala nekaj neverjetnega.
Poskusil sl Je predstavljati Ruby v Weldovem objemu ... pa ni mogel.
Naposled Je to opustil ln se pričel ukvarjati s stvarnejšlm problemom: kaj sedaj storiti?
Precej časa Je stal povsem pri miru, v vročini, kV ga Je omamljala, dokler se ni domislil, da dogodki sami odgovarjajo na vprašanja. Ruby ga hoče zapustiti. V ostalem pa, on JI tega ne more preprečiti.
V. Poglavje
Stemnilo se Je že, ko Je Mike prispel nazaj Bilo Je še zmeraj obupno vroče ln v tej težki, tihi vročini Je visela luna, tudi sama težka, okrogla ln rdeča. Privozil le do hiše. Izstopil In se pretegnil. Iz teme se Je oglasila Ruby:
-	Mike?
-	Da?
— Imaš denar?
— Imam.
Ne da bi se ustavil, Je šel mimo nje v hišo in prižgal luč. S pogledom Je preletel notranjost — velik prostor, ki Je služil za dnevno sobo, jedilni kot in kuhinjo, nato dve sobi, majhen hodnik in kopalnica. V Rubyni sobi Je ležal na postelji odprt kovček, že skoraj napolnjen.
Mike se je približal hladilniku, potegnil Iz njega velik kos ledu ln ga zdrobil. Precej koščkov Je vrgel v kozarec, nalil zraven burbon ln prilil še nekaj čiste vode. Sedel Je k mizi, pokriti z belim povoščenim platnom in pil.
Za njim so se odprla zamrežena vrata ln se spet zaprla, toda Mike se ni obrnil. Rubyn glas Je vprašal:
— Mi ga lahko daš takoj ... denar?
Mike Je stisnil ustnice. Ra-by se Je bala, da ne bi spremenil mnenja. Potegnil je listnico Iz žepa, našel deset bankovcev ln Jih položil na mizo.
— Hvala.
Ruby Je zgrabila denar in odšla v sobo. Kmalu Je spet prišla nazaj ln sedla k mizi, nasproti Miku. Bila je oblečena v ozke rdeče hlače in tanek črn pulover brez rokavov.
Vzdihnila Je:
— Kakšna neznosna vročina!
Mike Je počasi pil.
— Kako to, da sl prišel tako pozno?
— In kaj potem?
Obmolknila Je In nato rekla s prijaznejšim glasom:
— Zelo žal ml Je, da se ločujeva na takšen način.
— NI prav nič važno, kako
- Zelo sem tl hvaležna za vse, kar sl storil zame. Iskreno.
ISe nadaljuje!
humor
BREZ BESED

					
BREZ BESED
NAPOVED HI »KOMETE OROLOSKEGA ZAVODA SRS
VREME
Nekoliko topleje bo, s padavinami. Bistvene ohladitve vremena zaenkrat še ni pričakovati.
Ustanovljen decembra 1917 — Glasilo občinskih odborov SZDI Hrastnik Litija Trbovlje Zagorje ob Savi — Ureja uredniški odbor — Glavni In odgovorni orednlh Marijan I.IPOVSFK
Uspel seminar Odstrelil si je mezinec
(it) BOHINJ — Prejšnji teden so se predsedniki in sekretarji občinskih komitejev ZMS iz vseh štirih zasavskih občin udeležili dvodnevnega akcijskega seminarja, ki ga je pripravil OK ZMS Ljubljana v Bohinju.
Iz razgovorov z udeleženci Izhaja, da je seminar, tako Organizacijsko kot programsko uspel. Na njem so kritično obravnavali težavno stanje .v strokovnem šolstvu In se
zavzeli za uresničitev priporočila ljubljanske Okrajne skupščine o medobčinskem financiranju. Udeleženci seminarja so se dogovorili tudi za oblike študija, gradiva za VIII. kongres ZKJ, kakor tudi o kadrovski politiki v ZMS Udeleženci seminarja pa so — med drugim — opozoriti tudi na nekatere slabosti v delovanju mladinskih vodstev v republiki.
(N. D.) Hrastnik — 17. de
cembra se je ob deveti uri poškodoval med lovom Ivan Hadko, član lovske družine Dol pri Hrastniku. Poškodovani je po poklicu rudar, star 37 let in stanuje na Dolu 46.
Med pogonom v gozdu nad vasjo Suha dol se mu je lovska puška po nesreči sprožila, tako da si Je odstrelil mezinec na levi roki.
Praznovanje Novega leta
Se dober leden nas loči od dneva, ko sl bomo spet veseli vrtce Vosovo igrico »Plešoči In nasmejani podajali roke. Praznovali bomo praznik, ki ga osliček«i v kinu Delavski dom praznujejo vsi narodi sveta — praznovali bomo »Novo leto«, bodo vrteli film »Srečno, Ke-Naši najmlajši bodo najbolj veseli, saj jih bo obiskal in ob- kec«, v kinu Zasavje pa daroval dedek Mraz. Delovni ljudje širom po naši domovini pa »Kamniti cvet*, medtem ko si bodo pregledovali svoje delovne uspehe, ki so jih dosegli v bo v Svobodi II mogoče ogle-preteklem letu. Zopet sl bomo klicali — »Srečno in veselo dati prireditev »Pri črnem ko nbvo leto« — srečno In veselo ob novih delovnih zmagah.
In kako bodo praznovali •voj praznik občani naših štirih Zasavskih občin?
V Zagorju npr. bo v dnevih 27. in 28. decembra obiskal
o dedku Mrazu«. Sprejem dedka Mraza 'pa bo pred Delavskim domom.
V Hrastniku bodo vse šole organizirale proslave. Cen-
njičku«. Na Dobrni, Dobovcu, Čečah, Partizanskem vrhu In Kleku pa bo potujoči kino predvajal film »Srečno, Kekec«.
OBISK DEDKA MRAZA
LITIJA — Občinska zveza DPM v Litiji Je prevzela organizacijo »Dedka Mraza«. V dneh ZS. In ». bo dedek Mraz obiskal
er. «11	£.0. UCLCU1UIU UUlSKUl	-
3edek Mraz vse podružnične tralna proslava pa bo na iole in ob tej priliki obdaril osnovni šoli »Ivana Cankarja«.
paše najmlajše. Na Lokah bo Največ prireditev za naj-fculturna prireditev z igrico mlajše so pripravili Trbovelj-	^lonO.^od^e^n
»Sneguljčica«. Prav tako bodo čani 2e v nedeljo 20 decem- J|h 06 teJ priliki tudi obdaril.
KkadomureNaVeren,»oiab;	?0,l0Val V Trb0V,>ah
ekera domu. Na rep rtoarju češki lutkar s sporedom »Sre- da dobe vse *oie potrebne šport-Kuiturnega programa v Delav- čanje v cirkusu« Od 22 de- ne rekvizite. Prav take imajo na
‘.Sila' Cembra,d,° 26 decembra bodo ^.‘Tosi^Ver"^,^-. te , i^.iegutjčica« ter »Igrica uprizarjali za osnovne šole in obdaritev.	(ze>
Včeraj mi je rekel neki znanec: »Zad- na mrtvi točki) plačal. Drobita ni imel
nc setu nn sknrn i m umrli) m)n V d„	a,a ^ i,	_ • '
-#	••	..wvi um it-v. "rtu tririvi	p viucui. uruoiza ni imel.
njič sem pa skoraj zamudil vlak. Pa ne pa je dal stotak. Ko je čakal, da bo do-ampak še precej drugih tudi. bil drobit nazaj, mu ga sprevodnica ni
F 17/» nn n n č	* #>r* c//»/✓» c/> lil Fi/>/y»F/i Ar.t«	: - 1.1 _. vc. Lj
samo jaz, ampak „„ __, „, „6.„	__
In to niti ne po naši krivdi.« Postala sem hotela dati in je rekla; »Če bi mi dali radovedna, kakšna uganka je to.	500 dinarjev, vam tudi ne bi ničesar vr-
SEBE
ško poslal. Nekje na sredini Trbovelj Prišli na postajo. Vlaka sicer na srečo pa so se pričele komplikacije. Sprevod■ nismo zamudili, ampak to samo zaradi niča je vprašala nekega potnika, če mu tega. ker je imel 15 minut zamude.
VHMiiii
je te dala karto, ker se tega ni sporni njala, nakar je on hitro odgovoril, da je te pokazal, da ima mesečno. Toda sedaj ni hotel pokazati niti te, plačati pa tudi ne. Sprevodnica je ki j tih ogorčenim pro testom ostalih dala avtobus ustaviti in rekla: »Tako, sedaj bomo pa vsi stali zaradi enega.« Ostali so se razburjali, ker so se oali, da bodo zamudili vlak, ta kar se pa ona ni zmenila. Tudi za predlog, da bi ga naj »izkrcali« in hitro pe Ijali naprej, je imela gluha ušesa. Tako »reveiu« ni preostalo nič drugega, kot da je (na pritisk potnikov seveda, ker sicer bi vsa stvar še kar naprej obtičala
spre
dim
Ne mislim napihovati tega dogodka in niti ne mislim zagnati krik in vik čez ’revodnico. Prav tako pa sploh ne trii, da je imel ta, ki je po vsej sili moral plačati karto, prav. Daleč od te ga. Toda prepričana sem, da bi se dalo takšne primere urediti tudi drugače in ne na škodo vseh ostalih, ki niso nič krivi in ki bi tako lahko vselej (kot recimo v tern primeru), zamudili vlak in s tem v zvezi kakšen vafen sestanek, sejo ali kaj podobnega (če vlak ne bi imel zamude), če bi bili prepuščeni takšnemu samovoljnemu ravnanju.
N. D.
RESOLUCIJA VIII. KONGRESA ZKJ
V nedeljo, 13. decembra 1964, končani VIII. kongres Zveze komunistov Jugoslavije je sprejel resolucijo o nadaljnjih nalogah Zveze komunistov Jugoslavije. Resolucija je razdeljena na šest poglavij; prvo poglavje obsega razvoj mednarodnih odnosov in probleme ter naloge ZK v mednarodnem delavskem gibanju in v boju za mir in socializem; drugo poglavje obsega razvoj družbenih odnosov in naloge ZK; v tretjem poglavju so nanizane naloge Zveze komunistov pri izvajanju nacionalne politike; četrto poglavje vsebuje idejno-polilične naloge ZVe-ze komunistov na področju izobraževanja, znanosti in kulture; v petem poglavju 50 zajete nekatere idejnopolitične naloge Zveze komunistov pri delu med mladino; zaključno; šesto, poglavje pa vsebuje naloge Zveze komunistov pri uresničevanju njene vloge v pogojih družbenega samoupravljanja.
V	našem komentarju želimo opozoriti na nekatere ugotovitve iz drugega dela resolucije, in sicer o razvoju družbenih odnosov in nalogah ZK
• • • Razvojna pot naše družbe od prvih delavskih svetov do sedanjih razvitejših^ oblik delavskega In družbenega samoupravljanja na vseh področjih družbene aktivnosti, pomeni veliko revolucionarno pridobitev delavskega razreda In njegovo odločilno zmago v boju za socializem.
V	obdobju samoupravljanja so bili doseženi pomembni rezultati v gospodarskem razvoju, ki se ka-že|o v hitrejšem povečanju .materialne proizvodnje in nacionalnega dohodka, v stalnem povečanju udeležbe družbenega sektorja v skupni proizvodnji. Veliko se je povečala produktivnost dela, velikanske pa so tudi spremembe v ekonomski strukturi dežele. Vsi ti rezultati so omogočili večjo osebno potrošnjo in izboljšanje življenjskega standarda delovnih ljudi.
Razvoj delavskega In družbenega samoupravljanja je naletel tudi na razne težave In probleme. Sistem delitve družbenega proizvoda se ni prilagajal razvoju proizvodnih sil In novih produkcijskih odnosov, kar |e otežavalo enostavno in razširjeno reprodukcijo In manjšalo iniciativo delovnih kolektivov za večjo produktivnost dela In popolnejše izkoriščanje rezerv.
To je povzročilo tudi stalno zaostajanje osebne potrošnje v delitvi nacionalnega dohodka. Administrativno vmešavanje političnih faktorjev v družbeno proizvodnjo, odvzemanje največjega dela sredstev in neučinkovito vlaganje, je pripeljalo do znanih motenj in kolebanj v našem ekonomskem razvoju, do nestabilnosti na tržišču, kar je povzročilo nezadovoljstvo občanov. Najizrazitejši elementi starega administrativnega sistema se kažejo v oblikovanju in režimu cen. v zunanjetrgovinskem in deviznem režimu. Vse to je preprečevalo, da bi pod vplivom svobodnejšega učinkovanja tržišča vzpostavili realnejša razmerja v cenah, s tem pa tudi izenačevali pogoje gospodarjenja. Dosežena stopnja razvoja naše družbe že omogoča, da lahko obvladamo stare odnose in prakso, vsiljuje pa tudi potrebo, da bolj dosledno in odločno izberemo smer pri graditvi In uveljavljanju novega gospodarskega si stema .,.
Za uresničitev z ustavo zajamčenih pravic in vloge neposrednih proizvajalcev razširjeni reprodukciji |e bistvenega pomena uresničevanje odločnejših sprememb v družbeni delitvi. Krepitev materialne osnove delovnih organizacij omogoča delovnim kolektivom, da sami odločajo o pogojih tn sredstvih svojega dela. Na osnovi takšnega samostojnega In svobodnega gospodarjenja, pridobivanja tn neposredne delitve dohodka se bodo delovne organizacije vključevale v enotni sistem gospodarjenja, združevale bodo svoje sile tn organizirale neizogibno delitev dela. Na takšni osnovi se bodo krepili socialistični odnosi /V delovnih organizacijah, kar bo odločilno vplivalo na celotni razvoj družbe In družbenih odnosov, na čedalje večjo povezavo Interesov posameznikov, delovnih kolektivov, komune in skupnosti kot celote.
Dosežena stopnja razvoja gospodarstva In družbenih odnosov terja stabilen in skladen gospodarski razvoj, kar je treba zagotoviti s celotno ekonomsko politiko. .Ta proces je neločljivo povezan s samostojnostjo kolektivov pri odločanju o razširjeni reprodukciji. To bo hkrati ustvarjalo pogoje in omogočalo nadaljnjo hitrejšo rast proizvodnih sil dežele, nacionalnega dohodka In življenjskega standarda ...
• ŽANA V SKI HODNIK* I rhovlje — Uredništvo in Uprava: Trbovlje, Trg revolucije 11/11 — telefon 80-191 poštni predal 82 — žiro račun pri SDK » Trbovljah (100-13-608-1 — Naročnina; posamezna številka 20 dinarjev, mesečna naročnina 60 dinarjev, trimesečna 180 dinarjev, polletna 360 dinarjev In letna 720 dinarjev — Poštnina: plačana v gotovini. Nenaročenih rokopisov In fotografij ne vračamo — Stavek, klišeji in lisk CP »Mariborski tisk« Maribor.
frtnr-i'*"
KNJI?