V Ljubljani, 9. septembra 1910.
Štirinajsti letnik, številka 4.
Bogu na čast,
GASILEC
bližnjemu na pomoč!
Izdaja odbor deželne zveze kranjskih gasilnih društev. — Urejuje tajnik Fran Ks. Trošt na Igu pri Ljubljani. — List izhaja poljubno po potrebi v nedoločenem času, vendar vsaj štirikrat na leto, in ga dobivajo člani zveze brezplačno. Oznanila stanejo cela stran: 37 K 60 h, l/2 strani 18 K
80 h, */4 strani 9 K 40 h, */* strani 4 K 70 h, pri večkratnem natisu primeren popust.
Cesarja Franca Jožefa I. jubilejna ustanova.
Za v službi ponesrečene gasilce, oziroma njihove vdove in sirote. X. izkaz daril: Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, 300 K; cesarski svetnik oče Doberlet 20 K, namesto venca pok. prijatelju Schantelnu; gasilci Domžale 5 K, Dol. Logatec namesto venca Ivan Hodniku 10 K, pri ustanovitvi gasil, društva^v Ponikvah pri Trebnjem nabrano 9 K, tovariš Fran Čuden urar, Ljubljana 10 K, Trošt čisti dohodek gasil, koledarja 300 K; skupaj 654 K. Prej izkazanih 5568 K 61 h, je torej skupaj 6222 K 61 h. Zrno do zrna!
Slovanski gasilski zlet
In praznovanje Štiridesetletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reSevalnega društva.
Povodom praznovanja štiridesetletnice Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v dneh 13., 14. in
15.	avgusta 1910 se je vršil drugi slovanski gasilski zlet v naši beli Ljubljani.
K temu slavju je došlo čez 5000 gasilcev v kroju in veliko prijateljev gasilstva; omenjati je zlasti Častno število čeških dam iz kraljestva, Morave in Šlezije; došli so Hrvatje, Štajerci in Primorci, se v^ v največjem številu naši domači gasilci.
Zvezni poslovodja Trošt je v družbi odposlancev Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, tovarišev dr. Bergmanna in Kalmusa pozdravil prvo došle Moravance na Jesenicah dne 18. ob 4. uri popoludne, in ob 6. uri pa z drugim vlakom došle Cehe. Hrvatje so dospeli večinoma z brzo-vlakom ob pol šestih zvečer.
Ljubljana je bila okrašena z zastavami in ljudstvo se je živo zanimalo za to slavnost, prišlo je v mnogobrojnem številu na južni kolodvor pričakovat dragih nam gostov.
Najprej so prišli bratje Hrvati, ki jih je pričakovala na kolodvoru mnogobrojna množica. Ko je prisopihal vlak, so zadoneli došlecem v pozdrav burni živio-klici, nakar je intonirala „Slovenska Filharmonija“ „Lepo našo domovino“. Nato je goste iz Hrvaške v navdušenem govoru pozdravil načelnik Ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva, g. Ljudevit Š t r i c e 1 j. Za pozdrav se je zahvalil načelnik gasilnega društva v Krapini, gosp. Svoboda. Hrvatov je došlo nekaj nad 200. — Kmalu za Hrvati je poseben vlak pripeljal brate Cehe z Moravske in Šlezije, kakih 350 po številu. Tudi te je presično pozdravil v imenu slovenskih gasilcev in v imenu slovenskega naroda sploh g. L. Štricelj. V imenu (Jehov in češkega gasilstva je odgovoril ces svetnik Karel Vozdb. Nekoliko pred deseto uro je pripeljal poseben vlak brate Cehe iz kraljevine Češke. Pred kolodvorom in na peronu se je zbrala tisočglava množica, ki je nestrpno pričakovala junaških Cehov. Ko je prispel vlak, so zadoneli kakor orkan oglušujoči na zdar- in živio-klici. Ko je godba
odigrala in se je vihar navdušenja nekoliko polegel, je zopet g. L. Štricelj	pozdravil	brate Čehe v	krepkem	nagovoru.
Za tem je	presrčno	in navdušeno	pozdravil	tovariše pod-
načelnik tov. Jos. Turk, nakar se je v krasnih besedah zahvalil v imenu Cehov tovariš Josip Machaček.
Koncert v „Unionu“, ki je bil določen v soboto zvečer ob osmi uri, je postal živahen šele potem, ko so došli tudi Cehi iz kraljevine Češke, ki so dospeli v Ljubljano ob tričetrt na deset. Goste je v presrčnih besedah v imenu Ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva in v imenu napredne Ljubljane pozdravil občinski	svetnik Turk. Na pozdravu se	je zahvalil	za
Hrvate gv D i m	i t r o v i 6,	za moravske	Ceha g.	V o z & b in	za
Cehe iz češke praški podžupan g. Jirousek. Na koncertu je vladalo velikansko navdušenje. Vsi Slovani so se čutili kot eno samo veliko družino.
Slavnostno zborovanje.
Dne 14. je bilo krog devete ure dopoldne slavnostno zborovanje Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva v Mestnem domu. Zborovanje otvori kot častni predsednik imenovanega društva državni poslanec in župan ljubljanski, g. Ivan Hribar. Predstavi magistratnega zastopnika, komisarja g. Semena, nato pa v presrčnih besedah pozdravi zborovalce približno sledeče: Kot častni predsednik Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva, pozdravljam vas vse, ki ste došli, da proslavite 40 letnico tega društva. Pozdravljeni bratje iz vseh slovenskih dežel; pozdravljeni zastopniki naroda češkega, hrvaškega in poljskega! Iskren pozdrav očetu slovenskega gasilstva, g Doberletu, kakor tudi novzočemu podžupanu ljubljanskemu, g. dr. Ivanu Tavčarju! Krepkemu in jedrnatemu pozdravu so sledili burni na zdar- in živio-klici.
Podnačelnik Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva g. Turk se zahvaljuje v imenu društva vsem zborovalcem za tako mnogobrojuo udeležbo. Pozdravlja Cehe, Hrvate, Poljake ter Slovence iz Štajerske in Primorske. Kliče jim krepek na zdar in na pomoč! In dvorana je odmevala odu-ševljenih na zdar in živio-klicev.
Predsednik župan Hribar naznani nato, da je medčasno došel tudi predsednik trgovske in obrtne zbornice, g. Jos. Lenarčič, katerega zborovalci pozdravijo s kropkimi na zdar klici.
K besedi ee oglasi deželni odbornik in podžupan ljubljanski g. dr. Ivan Tavčar. Izvaja približno sledeče: Slavna skupščina!
V	imenu občinskega sveta in v imenu mesta ljubljanskega prinašam iskreno zahvalo društvu, ki ima največ zaslug za naše mesto. Društvo je humanitarno, stremilo je vedno za tem, da pomaga soobčanom. Prevzelo je velika bremena mestne občine, ki bi jih sicer morala sama nositi. Zahvale niste iskali, ampak ste vedno nesebično prihiteli na pomoč, kjer je bila sila in potreba. Zahvaljujem se torej v imenu mestnega zastopa in želim, da bi prijateljstvo med gasilnim društvom in mestno občino ostalo neskaljeno ne samo še 40 let, marveč vedno! Na pomoč! — Po dvorani so zadoneli navdušeni na zdar- in živio-klici.
V imenu češkega gasilstva in češkega naroda pozdravita cesarski svetnik Voz ab in predsednik češke gasilske zveze Mayer. Obema se zahvali župan Hribar, ki izroči Doberletu, Štrielju in Turku zlate svetinje, dar češke gasilske zveze. Obema govornikoma se zahvali župan Hribar v češkem jeziku.
V imenu Hrvatov prinaša pozdrave gosp. Dimi tr o vic, in to tem rajše, ker smo si Slovenci in Hrvati tako blizu, da vidimo takorekoč drug drugemu v srce. Želi, da bi ostalo prijateljstvo med hrvaškim in slovenskim narodom tako presrčno vse čase. Župan Hribar se govorniku v hrvaškem jeziku v imenu gasilnega društva najpresrčneje zahvali.
V imenu poljskega naroda čestita k 40letnemu jubileju Josip Sroka, inštruktor okrajne gasilske zveze v! Lvovu. Za pozdrav se istotako zahvali župan Hribar v poljskem jeziku.
S tem so bili pozdravni govori končani.
Poudariti je treba, da so vsi govorniki izzvali s svojimi kratkimi, toda jedrnatimi govori in pozdravi velikansko navdušenje. Mestni dom še ni videl toliko in tako navdušenih zastopnikov avstrijskega Slovanstva, kakor včeraj dopoldne. Kadar bo večina slovenskega naroda tako navdušena za slovenstvo in za slovanstvo, kakor je napredni češki narod, potem se nam pač ni treba bati za svoj obstanek. Naroda, kakor je češki, ne uniči noben sovražnik in kadar bo tudi slovenski narod tak kot je češki, potem se pač tudi nam ne bo treba nikogar bati.
Nato se župan Hribar v toplih besedah spominja bližajoče se cesarjeve osemdesetletnice ter predlaga, da se odpošlje sledeča brzojavka: Ljubljansko prostovoljno gasilno in reševalno društvo izraža o priliki svoje 40letnice in ob navzočnosti slovanskih gasilcev njegovemu Veličaustvu povodom Njegove osemdesetletnice najvdanejše čestitke ter želi, da ga bog ohrani še dolgo in dolgo vrsto let zdravega in čilega v blagor avstrijskim narodom.
Ob kratkem nagovoru razdeli nato župan Hribar častne svetinje v znak izrednih zaslug na polju gasilstva. Odlikovani so bili načelnik Doberlet, podnačelnik Turk in požarni ravnatelj Štricelj. — Nato pozdravi načelnika Doberleta načelnik Absac iz Karlovca za Hrvate in g. Mayer za Cehe. Načelnik Doberlet se v presrčnih besedah zahvali za odlikovanje, kakor tudi za pozdrave zastopnikov hrvaškega, češkega in poljskega naroda. Nadalje se zahvaljuje za venec, ki mu gaje podarilo Ljubljansko gasilno in reševalno društvo, poudarjajoč, da ni njegova zasluga, marveč zasluga članov, ki so ga vedno z veseljem podpirali. Zahvaljuje se bratom čehora za odlični red, kakor tudi bratom Hrvatom za častno diplomo.
Gosp. župan Hribar poda nato sliko o društvenem delovanju tekom 40 let, navajajoč vse znamenitejše dogodke v društvu. Končno še izjavi, da smatra za posebno čast, da zboruje Slovanska gasilna zveza v slovenski Ljubljani. Želi, da bi gasilna društva čimdalje bolj napredovala!
Podnačelnik in deželni poslanec Turk zahvali županu za spretno vodstvo slavnostnega zborovanja Veseli ga, da je na čelu napredne Ljubljane mož, ki je bil vedno naklonjen gasilstvu. Njemu se ima društvo zahvaliti za Gasilni dom, za reševalno postajo in za neštete druge dobrote in usluge. Teh zaslug gasilno društvo ne more in ne sme prezreti, ampak jih hoče ohraniti v večnem spominu.
Med krepkimi nazdar in na pomoč-klici se je dvorana polagoma izpraznila.
Nastop društev.
Po slavnostnem zborovanju so se vsa društva sešla na Bleiweisovi cesti, odkoder so odkorakala v Zvezdo k maši. Pri nastopu se je šele videlo, kako ogromna je armada gasilcev. V sprevodu je bilo 42 zastav in sicer 20 slovenskih in 22 hrvaških gasilnih društev. Najštevilnejše so bila zastopana, kar je pač ob sebi umevno, kranjska društva. Bilo jih je v sprevodu 115 s približno 5000 člani. Prišla so tudi bratska društva iz Primorske, Štajerške in Noroške. V sprevodu je bilo 11 Poljakov, 814 Cehov iz češke, 351 Čehov iz Moravske in Šlezije, 230 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in krog 5000 Kranjcev.
Pred mašo je bil poklon zastopnikov pri g >sp. deželnem glavarju pl. Šukljeju. Deputacijo, katero je predstavil zvezni tajnik Trošt je gosp. deželni gavar ljubeznjivo vzprejel in zagotovil svojo naklonjenost gasilstvu.
Sveto mašo je v zvezdi daroval g. dr. M. Opeka in so ji prisostovali imenom vlade gg. dvorni svetnik grof Chorinsky in vladni svetnik grof Kiinigl, g. župan Hribar, oče Doberlet in predsedništvo slovanske gasilske zveze. Med sveto mašo so na gradu streljali.
Po maši so vsa društva defilirala pred deželnim dvorcem, kjer so bili navzoči zastopniki vlade in deželnega odbora: glavar pl. Šuklje, dvorni svetnik grof Chorinsky, vladni svetnik grof Künigl, oče Doberlet, g. dr. Opeka ter predsedstvo Slovanske gasilne zveze. Pri nato vršečem se obhodu so bili gasilci priče presrčnih simpatij, ki jih goji za nje napredno ljubljansko meščanstvo. Po vseh ulicah in cestah proti magistratu jih je spremljala nepregledna množica, iz oken pa so sipale narodne dame cvetje in šopke na drage slovanske goste. Najprisrčneje je pa bil sprejet sprevod pred magistratom. Oduševljeni živio- in na zdar-klici so pretresali ozračje iz oken pa se je vsipalo cvetje. Tu je načelnik Štricelj pozdravil mestno zastopstvo, zahvaljujoč se za naklonjenost, ki jo je vedno izkazovalo gasilnemu društvu. Posebno toplo se je zahvaljeval načalniku mestne uprave, gospodu županu Hribarju, kateremu se ima gasilno društvo ljubljansko zahvaliti za ueprecenljive dobrote. V imenu Hrvatov je govoril Dimitrovič. Naglašal je, da je treba delati eden za vse, a vsi za enega. Vimenu čehov je govoril Mayer. Proslavljal je zasluge župana Hribarja, Njegove zasluge za narod slovenski, kakor za celokupni narod slovanski, so neprecenljive. V imenu Poljakov se pokloni g. Sroka iz Lvova. Vsem govornikom je zbrano občinstvo hrupno pritrjevalo. Klici: Živio Hribar in na zdar Hribar! so pretresali ozračje, kakor menda še nikdar pred starodavnim magistratom. Župan Hribar se najprej zahvali na pozdrav načelniku Štrielju. V svojem govoru poudarja velike zasluge ljubljanskega gasilnega društva, ki si jih je steklo za ljubljansko mesto. Ne gasilno društvo mestni občini, marveč mestna občina bi se morala pokloniti gasilnemu društvu. Želi, da bi ostalo razmerje med gasilnim društvom in med občino ljubljansko vednov tako dobro, kot je bilo doslej. Nato pozdravi g. župan brate čehe, Hrvate in Poljake približno sledeče:
Pfedvšim pozdravuji milč bratry češke jenž v poete primo obdivuhodndm dostavili se mezi nas. Statečn^ ntirod češky kračel vždy nejenom v čele civilizace ale i v čel lidskosti. V dobe, v ktere veškerd ostatni Evropa vezela v stredovčkem barbarstvi, jenž vpeholil ve vynalezu norimberskč zdezne pauny vztyčyly „češti bratri“ bilf prapor lidskosti a lasky k bližnemu. A tra-dice tyto z vlasti českych nikdy nevymizely.
Což divu bedy, že novoveke hasičstvi, jehož uspešne pü-sobeni umožnil teprve skvely vyvin technickj-, našel v narode češkem tak znameniteho prozumeni. Vždyt inštituce tata zaklada se na sebopovrbani, na obetavosti a nežistne hisce k bližnemu. Vytejte nam proto statni junači ze staroslavneho kralovstvi čes-keho a z družne Moravy!
Zwlaszcza radnjt; sit; iž mogQ przywitac ogniobroficew polskych uprzejmym: ezobem! Rzadki sq stosunki pomi^dzy Polakew i Slowieficow; dla tego jest tyin wi^kszq radošd nasza, že bracia Polacy poslaly swojych zasttjpcow na nasza uroezytošč.
Spodziewam sitj iž z perwiastkew zobopolnich stosunkow czsasiem rozwynq si^ stosunky codziennie; bo Slowene tejto rzeczypospolitej je»tešmy przedcwszystkiem nawifjzany jeden na drugiego. Ne szukajmy brackiej milošci ni przyjacielskiego uwa-žania u przeciwniköw Sfowiafistwa!
A Tebi, mila mi brado hrvatska, po susjedstvu nam najbliže i po srcu najmilija, moj iskreni „Pomoz bog“. Kako je naša sodbina dosie bila uzko skopčana, pa makar su izmedju nas podizali državopravne granice, da nas time odiela, tako je takodjer razvitak našeg vratogasačtva uzko skopčan sa razvitkom gasilačtva hrvatskoga. Slovenac — naš dični starina Doberlet — bio je prvi promicatelj plemenite ove ideje u Hrvatskoj. Pa zato razumjevam, da kod današnje slave izostati nehtjedoste Al Vi i izostati nemogoste, jerbo Vas je srce vuklo medju braeu Slovence u bjelu Ljubljanu.
Vsem županovim govorom je sledilo burno odobravanje. Klici: Nazdar, Hribar! Živio, Hribar! kar niso hoteli pojenjati.
Nato se je sprevod zopet uvrstil: vsa društva so odkorakala po Cesarja Jožefa trgu, čez Jubilejski most, po Sv. Petra cesti pred Prešernov spomenik, kjer so se razšla. — Med spre-
vodom so izborno igrale „Slovenska Filharmonija“, godba iz Kranja in Domžal.
Zatem se je poklonila deputacija slovanske gasilske zveze, naše zveze in Ljubljanskega gasilnega in reševalnega društva pri gospodu dvornem svetniku grofu Corinsky. Posamezne člane je predstavil tajuik Trošt, nakar je starosta zveze cesarski svetnik Vozäb izrazil vošila in vdanostno zvestobo gasilcev k 80 letnemu rojstnemu dnevu presvetlega vladarja in prosil to na pristojnem mestu sporočiti. Gospod dvorni svetnik je deputacijo zahvalil na lojalnem postopanju gasilcev in zagotovil, da bo vlada vselej rada podpirala gasilstvo.
Popoldne ob 8. uri naznanita dva strela na Gradu, da se prične vaja Ljubljanskega prostovoljnega gasilnega in reševalnega društva na šoli in cerki sv. Jakoba. Za vajo, ki jo je vodil načelnik tovariš Ljudevit Stricelj, je bil določen sledeči vzpored:
Vzrok požara.
V kleti je bil zaboj tlečega pepela, ki je začel goreti in tako se je vžgala tudi vzpenjača, ki se nahaja v šoli.
Alarmiranje.
Hišnik šole pri sv. Jakobu zapazi dim v šoli, ki se čimdalje bolj razširja. Po natančni preiskavi se prepriča, da gori vzpenjača, ki je v šoli in da se požar razširja že proti podstrešju. Hišnik nastali požar takoj naznani stražniku dotičnega okraja in ta takoj telefonično obvesti centralo gasilnega društva v Mestnem domu, obenem naznani požar tudi čuvaj na gradu z dvema streloma. V drugem nadstropju sta poučevala učitelj in učiteljica v dveh razredih.
Delovanje.
Takoj po telefoničnem obvestilu gasilnega društva odpeljeta se dva oddelka k naznanjenemu požaru. Ko prideta oddelka ca lice mesta, je bilo že celo poslopje v dimu in z velikim trudom so prišli gasilci v II. nadstropje, kjer se je še poučevalo. Ko so videli, da je dim vedno gostejši in da ni mogoče rešiti učitelja, učiteljice in otroke po stopuicah, gasilci takoj pripravijo in pritrdijo na drugo nadstropje drsalni prt. V nekaj minutah drče otroci z drugega nadstropja, ter se brez nezgode spravijo v varnost.
Baz š i r j e n j e požara.
Med tem reševalnim delovanjem se razširi požar tudi že na šolsko streho in ostalo gasilstvo je napeljalo dve cevi po lestvi št. III. na ostrešje. Kmalu nato pripeljejo 22 m visoko Magirusovo lestvo in jo postavijo pred cerkev sv. Jakoba z eno cevjo. Ker se je vnelo tudi cerkveno ostrešje vsled močnega vetra in se je bilo bati, da postane celo ostrešje žrtev požara, v to svrho se pokličeta društvi iz c. kr. tobačne tovarne in Šiške, ki se tudi takoj odzoveta pozivu, ter postavita svoje lestve takoj na južno stran cerkve in delata z dvema cevema, ki dobivata vodo iz hidranta v Kožni ulici. Zdaj je bilo vse na delu in v teku pol ure je bila nevarnost odstranjena. Delovalo je pet cev,j ki so veliko množino vode metale na goreča ostrešja.
Vaja je pokazala izurjenost gasilcev in ji je prisostovalo nabito polno občinstva. Tu se je občinstvo prepričalo o koristi in potrebi gasilnih društev.
Po vaji je bila defilacija z vsem orodjem in vozovi.
Sledil je nato občni zbor Zveze gasilnih društev, o katerem poročamo na drugem mestu. Pri občnem zboru se je razdeljeval med zbrane gasilce „Ljesdovi list“, ki prinaša podatke o slovenskem in slovanskem gasilstvu sploh. Opise Ljubljane, Postojne, Bleda, Trsta in drugo. Brošurica je okrašena s podobami (klišeje je posodilo društvo za tujski promet in jamsko predstojništvo v Postojni, za kar naj jima bodi zahvala).
Večerni koncert v Tivoli je bil nad vse zanimiv, žal, da ni bilo dobiti prsotora in so se morali mnogi vrniti v mesto. Precizno je bilo petje Cehov, navdušenje ni hotelo ponehati do ranega jutra.
V pondeljek zjatraj je zborovala najprej tehnična komisija, a ob 11. uri je bila slavnostna odborova seja „Slovanske gasilske zveze“. Starosta cesarski svetuik Voz;ib je pozdravil zbrane tovariše. Pozdravne govore so imeli še tajnik Trošt, tovariš Gudrich in drugi.
Tovariš Trošt je nato poročal o delovanju gasilnih društev izven gasilske službe pri povodnji, potresu, posipu, železničnih nezgodah itd.
Stavil je resolucijo glede popolnitve zakonskih določb v prid podpor članom, ki v taki službi ponesrečijo.
O gasilstvu v narodni šoli in mladinskem naraščaju je poročal tovariš Hubalek; tu je tudi poročal mesto 27. julija 1910 umrlega tovariša Meissnerja o uvedbi normalnih vijakov.
Tovariš Ludwig je poročal o društvenem zakonu. V tem poročilu je izrekel željo, da bi se gasilna društva izločila iz društvenega zakona, ker potrebujejo svobode.
Vse tozadevne resolucije so bile soglasno sprejete, na kar je tovariš cesarski svetnik Vozdb zahvalivši se za udeležbo zaključil slavnostno sejo. V pondeljek zjutraj in popoldne so si tovariši ogledali deželni muzej, ki je bil ta dan z dovoljenjem vis. deželnega odbora brezplačno odprt. Da ni manjkalo obiskovalcev na Gradu in po vseh mestnih krajih, je obsebi umevno. Zvečer je bil koncert v „Narodnem domu“, žal bilo je tudi tukaj premalo prostora za tako velikansko množico. V torek dne
16.	avgusta so se odpeljali mili gosti s posebnim vlakom južne železnice v Postojno. Železnica je tukaj pokazala gostoljubje, da je pripravila 30 vagonov, skoro polovico I. in II. razreda, sploh pravo udobnost. Tudi v Postojni je osobje nadzorovalo zaklenjene vozove, tako da ni bilo pritožbe, da bi komu kaj zmanjkalo med odmorom petih ur.
V	Postojni je pričakoval izletnike g. župan Pikel z mestnima svetovalcema Deklevo in Šobrom. Obsebi je umevno, da je bil tudi načeluik gasilnega društva, podnačelnik zveze naš tovariš Petrič z oddelkom gasilcev in godbo na postaji.
Po pozdravnih govorih so prišleci takoj odkorakali v čudovite podzemske prostore, kjer so se divili krasotam jame. Predsedstvo jamske komisije je dovolilo za poset jame na prizadevanja tovarišev Petriča in Trošta znižano vstopnino. Cesarski svetnik Vozab sa je zato zahvalil g. c. kr. okrajnemu glavarju Pilshoferju, slednji je pa posedi gasilce po obedu v hotelu pri „Kroni“.
Po obedu, ki je bil v več gostilnah, so spremili Postojnci izletnike na postajo, od koder so se ti ob pol dveh odpeljali v Trst in potem v Benetke. Na povratku so si še nekateri ogledali naš Bohinj in Bled. Splošno so bili zletniki zadovoljni, le nekaj malih neprilik je prišlo, kar pa ni čuda pri tako ogromnem številu posetuikov. Tako se je končal v najlepšem redu II. slovanski gasilski shod. Na zdar! Colem! Na pomoči
Občni zbor Zveze prostovoljnih gasilnih društev dne 14. avgusta 1910 v Ljubljani v Mestnem domu.
Prisotni: Cesarski svetnik Karel Voziib starosta slovanske gasilske zveze, Matija Mayger starosta češke gasilne zveze, Bu-dolf Gudrich, starosta šlez. češke gas. zveze, dr. Mieinsky, zastopnik Poljakov, dalje še tovariši severoslovani: B. A. Smekal, Jos. Machaček, Hubalek, Bahr i. t. d., in bratje Hrvati. — Kranjska gasilna zveza je bila zastopana po odposlancih prosto-volnih gasiluih društev: Ljubljana, Dob, Dol, Dolsko, Kamnik, Komenda, Lukovica, Mengeš, Moravče, Motnik, Stob, Trzin, Duplje, Kranj, Poljane, Selce, Staraloka, Škofja Loka, Stražiše, Trata, Železniki; Zgor. Bernik, Dravlje, Gameljni, Ježica, Kašelj, Zalog, Pirniče, Sora, Gor. Šiška, Spod. Šiška, Tacen, Št. Vid pri Ljubljani, Vižmarje, Bled, Boh. Bistrica. Breznica, Blejska Dobrava, Gorje. Hrušica, Leše, Ljubno, Mojstrana, Mošnje, Rateče, Kadovljica, Ribno, Podkoren, Črnomelj, Dobrepolje, Dolenjavas pri Ribnici, Sv. Gregor, Ribnica, Sodražica, Velike Lašče, Velike Poljane, Sušje, Jurjeviča, Št. Jernej, Kostanjevica, Sv. Križ, Mokronog, Škocjan, Višnja gora, Bizavik, Pijava gorica, Studenec-Ig, Škofljica, Šmarje, Štefanja vas, To-mišelj, Veljene, Mirna peč, Šentpeter, Novo mesto, Toplice, Trebnje, Vavta vas, Vel. Loka, Ponikve, Metlika, Borovnica, Vič-Glince, Vrhnika, Bloke, Dobračeva, Cerknica, Idrija, Spod. Idrija, Ledine, Dol. Logatec, Planina, Stari trg, Žiri, Ilirska Bistrica, Postojna, Senožeče, Studeno, Št. Vid nad Vipavo, Zagorje na Pivki, skupno 99 društev.
Zastopnik magistrata je bil mestui komisar g. Jančigaj.
Podnačelnik zveze proglasi sklepčnost in otvori občni zbor s pozdravom na vse navzoče posebno pa na prisotne goste, ki se v vznesenih besedah za pozdrave zahvalijo.
Zvezni odbornik Turk pozdravlja tudi vse mile goste, njegove besede so izzvale frenetično odobravanje.
Nato poda zvezni poslovodja in tajnik Trošt svoje poročilo.
Slavni zbor, dragi tovariši!
Poročati mi je o delovanju odbora o pretekli dveletni dobi. Zadnji občni zbor naše zveze se je vršil dne 15. avgusta 1908 na Vrhniki, o priliki 30 letnice tamošnjega prostovoljnega gasilnega društva. Bil je to slavnostni občni zbor, tudi v proslavo 50 letne vlade presvetlega cesarja.
Današnji občni zbor je bil po odborovem sklepu sklican v Ljubljano, kjer se obenem proslavlja 40 letnica bratskega društva slovesen je tembolj, ker so nas počastili zastopniki drugih zvez in društev, gasilci iz češke, Morave, Šlezije, Galicije, Hrvatske, Štajerske in Primorja, da tudi oni prisostvujejo slavju v bratski slogi in vzajemnosti za prekoristno delo gasilstva v naši mi!i domovini in širni naši očetnjavi. Slava in hvala jim bodi izrečena za to njihovo ljubav in prisotnost. Odbor zveze se je trudil po svojih močeh povzdigniti gasilstvo in njega ugled, ki je pač čedalje bolj viden, le žal, da se marsikateri sloji ne pridružijo vrstam gasilcev, da bi bilo tudi pri nas enako kakor je posebno pri tovariših na severu.
Od zadnjega občnega zbora so se tudi prostovoljna gasilna društva pomnožila v prav znatnem številu. Ustanovilo se je 23 novih gasilnih društev.
Pri zvezi je danes	166 gasilnih	društev s	5124 člani;
izven zveze je 12 gasilnih društev in 3 tovarniška.
Odbor je imel štiri seje, o dotičnih ste brali v „Gasilcu“.
Premembo § 1, zakona z dne 20. decembra 1884, dež. zakonik št. 17, je deželni	zbor kranjski soglasno	sprejel tako,
da naj plačujejo zavarovalnice 3% iz svojih dohodkov za stražno gasilni zaklad. Do danes pa ta prememba še ni dobila Naj višje sankcije, vendar mi je vpliven gospod zatrdil, da so se glede potrditve storili primerni koraki.
Moje tajniško delo	se množi, a	meni je to le v veselje,
ker	vidim v tem zanimanje za gasilstvo. Vabljen	sem od žu-
panstev, da pridem sam k ustanovnemu shodu, kjer mi je naloga bodriti zbororalce za korist gasilstvu in dajati vsa potrebna pojasnila.
Društva delujejo večinoma pridno in marljivo, res so nekatera, ki jih moram opominjati na sestavo imenika in prispevka zvezi, a taka društva postajajo čedalje redkeja in upam, da bo vsakršna mlačnost kmalu popolnoma izginila iz naših društev.
Glede zavarovanja zoper nezgode smo bili ne malo presenečeni, ker se nam niso izpolnile obljube, kakor so se predlagale po zavarovalničnih zastopnikih. Prekinili smo zavarovanje, ki nam ni izpolnilo naših nad. O končnih uspehih bomo poročali, ko se dovrše dotična pogajanja.
Tovariši, resni so časi, vendar nas naj ne strašijo vse politične borbe, ki se vojujejo dan za dnem, hodimo vedno le po svoji začrtani poti, ravnajmo po svojem geslu „Bogu na čast, bližnjemu na pomoč“. Politični boji nas ne smejo razburjati, delajmo vedno v blagor in korist mile domovine, pa si pridobimo čedalje večjo pozornost in spoštovanje za naše človekoljubno delovanje. Na pomoči
Tajnikovo poročilo je brez ugovora sprejeto. Tajnik je med poročilom dodal marsikakšno opazko, posebno je naglašal, da se pri nas inteligenca izogiblje vrst delavnih gasilcev in želi, da bi v tem posnemala Cehe, ki so ponosni, da nosijo gasilski kroj.
Trošt poda tudi računsko poročilo, ki je še dokaj ugodno. Dohodkov je imela zveza 5378 K 60 h, stroškov pa 2681 K 88 h, ostanek je 2696 K 72 h, ki je plodonosno naložen. Se ve, d» treba poravnati še nekatere račune, ki se plačuje letno.
Gasilski koledar“ izkazuje 812 K 64 h dohodkov in 515 K 28 h stroškov, ostanek, to je dobiček, se je pridal „Jubilejski ustanovi“. Na koledarju še nekateri dolgujejo, upati pa je, da dolg v kratkem poravnajo. Gasilci podpirajte koledar, saj stane le prav malo, a vendar nese nekaj prispevka za ustanovo.
„Jubilejna ustanova“ je imela koncem decembra 1909 5543 K 43 h premoženja; upamo, da naraste še do konca letošnjega leta na 6000 K.
Tovariš Barle poroča v imenu pregledovalcev računov (Barle, Maurer in Pavšič), da so vsi računi v najlepšem redu, kakor tudi hranilne knjižice, ter predlaga blagajniku Troštu ab-solutorij. (Soglasno sprejeto.)
Tajnik Trošt poroča o osnovi okrajnih zvez in poda dotična pojasnila v nastopnem:
Po sklepu občnega zbora na Vrhniki mi je poročati o ustanovitvi okrajnih gasilskih zvez.
Glavni namen okrajne zveze je, delovati v prid in po-množenju gasilstva s tem, da se prirejajo gasilski shodi in vaje v posameznih okrajih.
Gasilske okrajne zveze se ustanove po posameznih okrajnih glavarstvih, deloma če je to preobsežno tudi po okrožjih posameznih okrajnih sodnij, in sicer tako, da so društva v eni okrajni zvezi kolikor mogoče v malem okrožju med seboj združena. Vendar niso v to določilne meje okrajnih glavarstev ali sodnij, temveč zemljepisna lega krajev. Okrajna zveza se naj ustanovi, če se združi vsaj šest društev k skupnem delovanju.
Pravila za okrajn zveze bodo, ko jih predodobri politična oblast natisnjena v „Gasilcu“ in napravili se bodo potrebni od-tiski s pripomnjo; da bo puščenega dovolj prostora za eventualne lokalne potrebe posameznih okrajnih zvez.
Glavna stvar je danes določitev in sestava odbora in občnega zbora okrajne zveze.
Na	občni	zbor okrajne zveze pošlje	vsako društvo, za
vsakih 20	članov	svojega zastopnika, odlomki	pod 10 članov se
ne upoštevajo.
če ima društvo 30 — 40 članov pošlje štiri zastopnike itd. Zastopniki morajo imeti pooblastilo svojega društva. Vendar je k	občnem	zboru	dovoljen dostop tudi vsakemu	drugemu gasilcu.
Občni zbor	je sklepčen, če je tretjina zastopnikov navzočih,
ako teh ni, se vrši uro kasneje drugi občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem številu zastopanih društev.
Občni zbor voli za dobo treh let načelnika, namestnika, poslovodjo okrajne zveze, ki je tajnik in blagajnik, in dva odbornika — poleg teh pet še dva namestnika v svrho popolnitve odbora, če kdo izmed voljenih v teku časa odpade. Načelnik okrajue zveze je ob enem nadzornik društev v svojem okraju.
Občni zbor okrajue zveze voli ludi delegate za občni zbor deželne gasilske zveze.
Ko zadobe pravila predodobritev, bo naloga zveznega odbora, da o tem obvesti vsa društva in jih pozove na ustanovitev okrajnih zvez, ki pa morajo biti do konca leta 1911. vse ustanovljene iu tudi že začeti svoje delovanje.
Poslovodja deželne gasilske zveze ima dolžnost v vsem biti v pripomoč okrajnim zvezam in dajati vedno potrebna pojasnila.
Vsi posli zastopnikov v okrajni zvezi so brezplačni, le za posebne slučaje sme odbor dovoliti primerne odškodnine in nagrade.
Vsaka okrajna zveza dobi od deželne zveze polovico članarine, katero so vplačala posamična okrajna društva, tiskovine pa preskrbi deželna gasilska zveza.
Ime okrajni zvezi je določiti po okraju, sedež ji pa je na bivališču dotičnega točasuega načelnika.
Poročilo je bilo soglasno sprejeto. Ker se ustanove okrajue zveze, treba tudi nekaj premenb pri pravilih deželne gasilske zveze. Bistvene premenbe o sestavi odbora, in občnega zbora, ki se bodeta sestavljala sledeče:
Odbor deželne gasilske zveze, ki se shaja vedno vsaj enkrat v letu sestoji iz predsedstva in vseh načelnikov okrajnih zvez; če so ti zadržani pošljejo namestnika.
Ako je načelnik okrajne zveze, obenem v predsedstvu ali ožjem odboru, ima pri odboru le en sam glas,
Odbor izvoli tudi tehnično komisijo zveze, ni pa navezan v to na izvolitev izmed svoje srede, ampak se ima ozirati na strokovnjake v gasilstvu.
Odborniki zveve imajo pravico do povračila voznih stroškov in določijo obenem poslovodji letno nagrado.
Sedež slovenski kranjski deželni gasilski zvezi je Ljubljaua, načelnik je pa lahko tudi izven Ljubljane.
Tudi ta točka je bila soglasno sprejeta,
Posamezni predlogi so došli od tovarišev iz ribniškega in velikolaškega okraja, ki merijo na ustanovitev okrajnih zvez, na pouk gasilcev o prvi pomoči pri nezgodah ; o izdavanju „Gasilca“ iu o pravovarstvu gasilcev.
Ker se je prvi predlog itak odobril že prej, se ta umakne, enako tudi 3. in 4. prelog na pojasnilo tajnika. O drugem predlogu pa naj sklepa odbor.
Tovariš Arhar iz Vižmarjev se pritožuje, kako nekulantno je postopalo vodstvo papirnice Medvodah, pri izplačanju odškodnine pri velikem požaru. Društva so bila telegrafično pozvana imela veliko škode na orodju in obleki, dalje tudi drugih stroškov, da celo gasilci so oboleli, a odškodnina je prav malenkostna — umazana.
Tovariš Lavtižar naglaša, da je imela požarna bramba iz Pirnič povodom gašenja ognja v medvodski papirnici na svojih gasilnih pripravah 3000 K škode, toda papirnica je društvu nakazala samo 320 K. Pripomniti pa je, da sta takrat ponesrečila tudi dva člana imenovanega društva in da je eden še danes za delo nezmožen. Gasilno društvo v Sori je imelo takrat 800 K škode, odškodnine se mu je nakazalo samo 230 K. Ljubljansko gasilno društvo je imelo 560 K škode, odškodnine je dobilo 228 K. Društvo v Tacnu je imelo 100 K škode, odškodnine je dobilo 32 K. Društva s temi odškodninami niso zadovoljna in bodo storila potrebne korake, da pridejo do popolne odškodnine.
Ker ni drugih predlogov, se spominja načelnik oče Doberlet cesarjeve osemdesetletnice, nakar zborovalci navdušeno zapojo cesarsko pesem.
Pri volitvah so bili soglasno, deloma z večino glasov izvoljeni v odbor: Iz celega zbora: načelmk Doberlet; Turk in Mrhar (nov); za Gorenjsko: Debelak, Kus, Toman; za Dolenjsko: Hude (nov) Ogorelec, Tratar; za Notranjsko : Petrič, (podnačelnik) Mayer, Smole; poslovodja zvezi je Trošt.
Ko se oče Doberlet zahvalil odstopivšim odbornikom, zaključi ob 8. uri občni zbor.
Vse okrajne gasilsko zveze skupaj tvorijo slovensko deželno gasilsko zvezo.
Občni zbor:
Za občni zbor voli vsaka okrajna zveza svoje zastopnike in sicer za vsakih 100 članov dva zastopnika, za nadaljnih 50 članov še enega, pod 50 članov se ne upošteva.
Občni zbor deželne zveze se mora tri mesece prej naznaniti vsem okrajnim zvezam, da volijo svoje zastopnike; skliče se občni zbor navadno v Ljubljano.
Občni zbor je sklepčen, če je zastopanih ena tretjina delegatov, če teh ni,.se vrši eno uro pozneje drugi občni zbor, brez ozira na število navzočih. Občni zbor vodi načelnik zveze, oziroma njegov namestnik, če teh ni si voli občni zbor za ta slučaj predsednika.
Občni zbor voli za dobo treh let v ožji odbor načelnika zvezi, namestnika, poslovodjo, ki je obonem tajnik in blagajnik, in štiri odbornike, ter štiri namestnike, ki tvorijo predsedstvo zveze.
Novice.
Najvišje odlikovanje. Povodom 80 letnega jubileja je presvetli cesar odlikoval več oseb, ki delujejo na polju huma-nitete. Na Kranjskem so med drngimi odlikovani: Oče Franc Doberlet z naslovom cesarski svetnik, tovariša Fran Barle, blagajnik ljubljanskega prostovoljnega gasilnega iu reševalnega društva in Ignac Merhar, načelnik prostovoljnega gasilnega društva in odboruik zveze z zlatim zaslužnim križcem. Vsem trem naše presrčne častitke!
Požarni brambi Rateče (Gorenj.) in Podkoren sta imeli v nedeljo 21. avgusta t. 1. popoldan skupno vajo. Vsako društvo je vodil njega načelnik. Situacija je bila ta: Požar na-staue v onem delu Kateč, kjer je Kmetijsko društvo. Brizgalni se postavita ob vaškem vodovodu, plezalci na strehe, cevi od dveh strani. Posreči se ogenj udušiti — a zdaj se vname v sredini vasi. Brambi takoj na kraj novega požara. Po polurni vaji sta društvi pokazali, da bi bili kos svoji nalogi. — Slednjič so tisti plezalci iz Rateč, ki so se udeležili sjovan. gasilskega zleta v Ljubljani in gledali vajo ljubljanskega gasilnega društva,
poskusili se spuščati po vrvi iz drugega nadstropja po načinu kakor so videli v Ljubljani in glej — poizkušnja se je izborno obnesla. Nato so se tudi drugi plezalci tega z lahkoto naučili. Po končaui vaji sta se društvi najpresrčneje poslovili, nakar je Podkorenško društvo odhitelo na svoj dom. Kateče so postavile 25 mož, Podkoren pa 19 mož.
Dom gasilcev v Ratečah (Gorenj.) je skoro dodelau. Blagoslovljenje se vrši bojda meseca septembr i. Več v povabilih pozneje. — Na pomoč !	Z.
Domžalsko gasilno društvo je praznovalo 80 letni rojstni dan presvetlega cesarja Franca Josipa I. na jako slovesen način:
Ob 8. uri zjutraj se je udeležilo sv. maše v farni cerkvi v Domžalah z bratskim društvom iz Stoba in veteranci z zastavo in godbo. Po sv. maši so odkorokala društva z godbo na čelu pred cesarjev spomenik, kjer se je po primernem govoru defiliralo. Društva so se podala h hranišču gasilnega orodja in v jako lepem sprevodu prepeljala gasilno orodje v novi gasilni dom. Gasilni dom je enonadstropna 20 m dolga in 10 m široka stavba s primernim stolpom. Gasilno društvo si je z veliko požrtvovalnostjo zgradilo svoj dom, vendar si je vsled raznih zaprek s pomočjo dobrotnikov in s podporo občine zgradilo krasni dom, ki je ponos društvu in korist občine. Gasilno društvo obstoja že 30 let, ima precejšnje število odlikovancev za 25 letno zvesto službovanje in bo obhajalo v kratkem primerno slavnost, o čemer se bo pravočasno poročalo po časopisih. Udeležilo se je neštetih požarov in tudi delovalo pri jako nevarnem požaru leta 1887. pri c. kr. smodnišniei v Kamniku. Društvo bode izdalo ob 40 letnici izkaz požarov pri, katerih je sodelovalo od leta 1880. do leta 1910.
Načrte za gasilne dome iu stroškovnike izdeluje po nizki ceni Ludovik Štricelj ml. v Ljubljani, Sv. Petra cesta.
Sukno in platno za gasilske kroje v veliki izberi inrazui kakovosti ima tvrdka Feliks Urbanc v Ljubljani, poleg frančiškanske cerkve. Vzorci s cenovnikom in plačilnimi pogoji so na razpolago brezplačno.
J. S. Benedikt
Ljubljana, Prešernove ulice
tvorniška zaloga posamentirnega blaga in raznih potrebščin za gasilna društva.
Naramnice za gasilce docela po postavnem predpisu.
gasilske čepice z medenim ali tudi z zlato-vezenim znakom.
Signalne vrvice, rokavne žno-riee, rokavice, kravate itd.
Dobre konopne cevi, pasovi za moštvo itd.
se tudi vse druge potrebščine za gasilce po najnižjili cenah.
Za gasilna društva olajšalni plačilni pogoji; pri skupnem naročilu enakih vrst primeren popust.
Za jubilejno ustanovo.
Zalepne znamke, ki naj bi jih gasilci prilepljali na svoja pisma, ter s tem doprinašali majhen dar za jubilejsko ustanovo. Te znamke se dobe pri zveznem odboru v polah po 50 komadov. Pojasnila daje in znamke razpošilja zvezni tajnik. Tovariši, rabite pridno te znamke pri vsaki priliki, posebno pri gasilskih prireditvah, za šaljivo pošto itd.
•'j'
t
S
1
A
Ceniki zastonj in poštnine prosti.
POZOR!
Kdor želi imeti dobro uro, naj zahteva z znamko
„UNION“
ker te ure so najbolj trpežne in natančne, dobe se pri
FR. ČUDNU
urar in trgovec, Ljubljana
Delničar in zastopnik Švicarskih tovarn „Union“ v Bielu in Genovi.
Uhani, prstani, briljanti.
8/10-1
Važno za inženirje, stavbne podjetnike, hišne posestnike in hišne upravitelje.
L
n
n
Proti sajam in prahu popolnoma varno zaprt dimnik, kjer je tudi vsaka nevarnost po ognju izključena, omogočujejo samo patentna
dimniška dvojnata vrata
s trojnatim proti ognju varnim zatvorom.
(C. kr. avst. pat. št. 26.175 od 1. junija 1906.)
Konstrukcijo teh dimniških vrat, ki se lahko dajo vstaviti v no.vih ali pa že v starih poslopjih, so strokovnjaki že večkrat preizkusili in splošno pripoznali tem dimniškim vratom prednost pred vsemi drugimi.
Mestni magistrat ljubljanski priporoča ta vratca z razpisom 21. avgusta 1907; deželni glavar kranjski pa z okrožnico z dne 11. maja 1908 vsem županstvom na Kranjskem. — Pojasnila daje
L. Strioel, dimnikarski mojster. Dobivajo se pri Lud. Striclu kakor tudi pri tvrdki Avg. Žabkar.
Ponarejanje patentnih vrat se kaznuje po patent, zakonu.
J. .Situ e #/
Svoji k svojini! ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■ Svoji k svojini!
Prva češka tvornica brizgalnic, sesalk in gasilskih priprav, kovinska livarna.
Priporočena od češke gasilske zveze in prostovoljnih gasilnih društev.
V. J. STRATILEK, Vysoki Myto, Češko.
Priporoča svoje parne, električne in bencinove brizgalnice najnovejšega in najpopolnejšega sestava. Štirikolne in dvokolne brizgalne na zmeteh in brez teh najlepše in dovršeno zložene.
NOVOST. Brizgalnice s 40% pomanjšano silo na obeh straneh sesajoče -----------L	in	brizgajoče.	Ročne,	nosilne	berglaste	brizgalne.	■—
tF
• •
1. vrste konopne cevi, spiralni močni sesalci, normalni vijaki. Vsakovrstne lestve. Gasilske oprave po predpisih.
Jamstvo 5 let. Nizke cene. Ugodni plačilni pogoji. Ceniki zastonj. Odlikovana na 20 razstavah z zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Kot sančna
pp ^rflk
****- V:VSb!;|ii:i), .	'P
flPPiiUiiiiijliP
Strojnotvorniška družba
„UNION“ na Dunaju.
(D. z o. z.)
Pisarna in skladišče: Dunaj VIII/2, Hernalsergürtel.
Tvorni»-«*; Toplice in Sorgental na CJeškeni.
delovai\je! Lahki plačilni pogoji!
Popolna garancijai Nizke cene! Neguspešnejše
Nosilne
premikalne
lestve.
Raztegnjena.	Sklopljena.
Novoustrojena patentovana sančna snemalna brizgalna s prosto se pregibajočo osjo in snemalnim kolesjem, najpripravnejša za hribovit« kraje, En sam gasilec z lahkoto brizgo sname in zopet uredi
brizga.
Dvokolesne in štirikolesne premikalne lestve.
Strešne in kljukaste lestve.
Brizgalnice in vodonoši, dvokolesne in štirikolesne ali nosilne.	Vsakovrstne	osebne	oprave.
0®- Cevi, konopne in lanene, sirove ali gumirane. Normalna spojila
vijakov avstrijske gasilske zveze.
Kot dvokolna vozna brizga.
Ustanovljeno leta l»ŽiO.	Ustanovljeno leta 1H20.
Priporočena tvrdka po češki zvezi gasilnih društev.
C.kr.priv.tvornica brizgalnic, hidroforov, sesalk, lestev, cevi in oprave za gasilce
Praga - Smihov	R.	A.	Smekal Čeh blizu Olomuca
Podružnica v Zagrebu, Frankopanska ulica 9
Prva češko - moravska tkalnica lanenih in konopnih cevi, mehanična delavnica in livarna, odlikovana na
raznih izložbah s 129 zlatimi in srebrnimi kolajnami.
Priporoča vsem c. kr. oblastem, občinam in gasilnim društvom, razne brizgalne, tehnične in gospodarske stroje vsake vrste in veličine, cevine in razne lestve, itd. — Telovadno orodje za šole in društva, motore, acetilinske aparate itd.
Najnovejši izum tvrdke R. A. Smekala so brizgalnice, ld zajemajo in mečejo vodo z desne in leve strani ter imajo lavnotez tako sestavljen, da potrebuje stroj 40% manj delavske moči nego stroji ostalih tvrdk Ta izum je bil leta 1903. odlikovan v Pragi na razstavi z naj večjo nagrado: zlato kolajno in diplomo. Na Kranjskem, Primorskem, Štajerskem in Hrvatskem in ostalih deželah je prodanih teh strojev že nad 100 ter imamo od različnih gasilnih društev zelo laskava izpričevala.
Podružnica v Zagrebu je prodala takih brizgalnic na Kranjskem za kraje: Krško, Kostanjevica, Bohinjska Bistrica, Metlika, Šenčur, Koroška Bela, Zgornja Šiška, Dravlje, Idrija, Predoslje, Sora, Stob, Trzin, Zabnica, Rovte, Velika Loka, Kamna gorica, Stožice, Valtavas in Št. Peter pri Rudolfovem; na Štajerskem: Ojstrškavas, Gomilsko, Okoslavci, Možganjci in Prekopa, na Primorskem: Kobarid, Idrsko in Bovec;
na Hrvaškem: Ravnagora, Delnice, Lipik, Dolnja Stubica, Požega, Kešinci, Samobor, Vrginmost, Lokve, Gradec, Ludina, Vrbovec, Koprivnica, Pakrac, Popovača, Stara Pažova, Dugoselo, Hlebenje in Sv. Ana.
Razen teh strojev izdelujemo zelo praktične male brizgalnice »univerzalke« na dveh ali na štirih kolesih, ki so za prvo pripomoč prav praktične, bodisi za gasilna društva ali pa za občine, ki imajo malo denarnih sredstev.
Dalje izdelujemo vse ostalo gasilno orodje in potrebščine kakor čelade, pasove, sekirice, ročne in mehanične lestve najnovejše vrste. Delavske in paradne obleke, čepice in gasilna znamenja po najnižjih cenah
Občinam in gasilnim društvom olajšalni plačilni pogoji na obroke.	Za	Vse stroje se jamči pet let.
Založil odbor zveze kranjskih gasilnih društev. — Natisnila »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani.