PRIMORSKI dnevnik le začel izhajati v Trstu nL„maia ,945' njegov H" nik PARTIZANSKI Pa 26 novembra 1943 v vasi Zakriž nad cik[nn,'?Va2množen na k'”stl1' Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal tiskarni »Doberdob« v' Oovcu pri Gorenji Trebu-J’ °d ,a; septembra 1944 maja 1945 v tiskarni Dri we"i|a’ pod Vojekim pt' 'drij,. do 8. maja 1945 Pe v osvobojenem Trstu, £L J.® lzSla zadnja števil-. Bil je edini tiskani par-‘zanski DNEVNIK v zamujeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PR 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 128 (13.958) Trst, petek, 12. julija 1991 Da bi na najboljši način izkoristili trimesečni moratorij Intenzivni politični napori Slovenije za mimo in sporazumno reševanje krize Stopnjuje se sistematični napad na slovensko gospodarstvo v drugih republikah RADO GRUDEN s, ^UBLJANA — Po sprejetju brion-s 6 deklaracije v slovenski skupščini tj. *e včeraj že začelo intenzivno poli-raf110 del°vanje, da bi trimesečni most °.ri5 na najboljši način izkoristili in CIQ r* ‘ vse potrebno, da končno pride ble r °9°varjanja o vseh perečih pro-Zo Dll“. ki zadevajo jugoslovansko kri-gjQln_z njo povezano osamosvojitev v.eniie. Sedcerai je zasedalo slovensko predse,. tv°. ki je obravnavalo predvsem Preri današnje9a zasedanja zveznega prj, sedstva in pa zaplete v zvezi s cev °c°m Predhodnice tujih opazoval-pr , Evropske skupnosti. Slovensko dan S.edstvo je bilo začudeno, ker je tVuasnia seja predsedstva SFRJ v bis-bn Proceduralnega značaja in na Up -nem redu sploh ni razgovorov o °čitn 6Vanju brionske deklaracije. To je 0 kaže, da se zvezno predsedstvo šjjjjj6 rtamerava ukvarjati z najvažnej-bf,. Problemi in svoje sile usmerja na Preče' Poodročja. Za Slovenijo je bilo 1 sporno tudi mesto zasedanja. Beograd po mnenju slovenskih politikov ni najbolj primeren in so zato predlagali, naj bo srečanje na Brionih. S tem je povezana tudi udeležba dr. Drnovška na zasedanju. V Beograd slovenski član zveznega predsedstva gotovo ne bo odpotoval, medtem ko je mnogo bolj verjetno njegovo sodelovanje, ko bi bilo zasedanje na Brionih. Slovenija se tudi zavzema, da bi se takoj začeli konkretni pogovori s predsedniki drugih republik o izvajanju brionske deklaracije. Na teh pogovorih naj bi sodeloval tudi predsednik zvezne vlade in člani zveznega predsedstva. Kar pa zadeva tuje opazovalce, so včeraj ves dan potekali tesni stiki med Beogradom in Ljubljano, da bi le dosegli, da letalo z opazovalci pristane na brniškem letališču, ki je še vedno zaprto za civilni promet in bo tako še nekaj dni, ker morajo - tako trdijo zvezne oblasti za civilno letalstvo -opraviti še kalibražo tehničnih naprav na letališču Brnik. Beograd je skušal na vse načine tudi ovirati prihod opa- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predhodnica evropskih opazovalcev se je sestala s slovenskim vodstvom LJUBLJANA — »Zvezna uprava kontrole letenja se nas je naposled usmilila in dovolila pristanek nizozemskega letala«, je na tiskovni konferenci Jelko Kacin najprej pokomentiral obisk skupine predstavnikov dvanajsterice, ki je prišla v Ljubljano, da se dogovori o tehničnih podrobnostih, še zlasti o tem, kdo, kdaj in kje naj bi podpisali brionsko deklaracijo, pa tudi o tem, kdo bo kril stroške opazovalne misije. Slovenska stran, ki sta jo zastopala ministra Dimitrij Rupel in Janez Janša, je ponudila, da krije stroške prehrane, prenočišča in drugega, kar bodo opazovalci potrebovali pri svojem delu. Kdaj bodo evropski opazovalci prispeli v Slovenijo, je odvisno od podpisa brionske deklaracije. Slovenija je tista, ki je takšen način mednarodnega posredovanja zahtevala in vztrajala pri tem, da pride do njega čimprej. Dejstvo, da je bil prihod evropskih gostov do zadnjega v negotovosti, pa so po Kacinovih besedah odposlanci dvanajsterice komentirali z izjavo, da so bili pač zelo vztrajni in da so na koncu svojemu letalu le odprli prosto pot do Brnika. Ker se bodo pogovori še nadaljevali, vodja predhodnice opa- zovalcev Evropske skupnosti nizozemski minister brez listnice Kroner ni bil sinoči pripravljen dajati izjav o uspešnosti dvein-polurnega srečanja z zunanjim ministrom Ruplom, obrambnim ministrom Janšo in ministrom za informiranje Kacinom. Dejal je, da tudi še ni odločeno, ali bo sedež opazovalne misije res v Zagrebu, kot to nekateri vztrajno trdijo, ni pa želel komentirati dejstva, da jugoslovansko predsedstvo še ni razpravljalo o brionskih dokumentih. Zunanji minister Rupel pa je izjavil, da so se s tekstom memoranduma o razumevanju strinjali. S*1*! se tudi vest, da je dogodek tokrat naperejen proti Cossigi Primer Ustica se ponovno odpira Med ostanki letaki tudi raketa? rim____ a» Vrsto vn X A era Ustica se ponovno odpira z dramatično ra. 2,e J)rasanj, na katera doslej še ni bilo pravega odgovo-kraju , ,sredo se je začela širiti vest, da so na dnu morja, na stirni']Jer 50 še ostanki letala, ki je strmoglavilo pred enaj-vito r nasledili ostanke rakete. Včeraj se je vest blisko-Pcihajati m 9 s Porn°čjo sredstev obveščanja in začele so na dnu najrazličnejše izjave o tem, kaj so dejansko našli zlasti, k °r'a’ Dogodek je torej vedno bolj zagoneten, še vojne mr,r S° s takimi raketami opremljene ladje ameriške dal odq0 rnar*ce- Pentagon je zaenkrat tiho, kajti preden bo k0vne nna° , 0 zahteval vpogled v zadnje, najnovejše stro-M P°Qatke. podrohn Štfvdnimi bolj ali manj verjetnimi in absurdnimi yitev, da°Stm*' k' 50 se včeraj širile po Rimu, je tudi ugoto-škodiij n Sr\ a^ero Ustica ponovno odprli z namenom, da bi ie na taka dSedn*^u republike Cossigi. Poslanska zbornica Prav Co«nat°*Cevar9a takoi odgovorila z pojasnilom, da je Zaht6Vai *9a 22. junija lani v pismu predsedniku vlade ^Porabi [, a se Pride aferi do dna in da se v ta namen Vest možna sredstva«. a® komi°fadnP najdbi pa je najbolj presenetila predsednicami, da 6 Za Pok°le Gualtierija, ki med drugim močno -ta!a, dpi«80, ostanki, ki so jih zasledili med razbitinami na neki larrSk° raketno ohišje. Podatke so namreč zbirali ‘elefaksu t ^ Podmorsko sliko pa so menda razmnožili po __ a ° da je zadeva še bolj zapletena. Gualtieri, a ne samo on, se sedaj sprašuje, kako je francosko podjetje Ifremer, kateremu je italijanska vlada zaupala iskanje ostankov letala, opravilo svoje delo. Poleg tega, meni Gualtieri, smo šele pred kratkim zvedeli, da je bil hangar, kjer so hranili razbitine, odprt, ker so »neznanci« pokvarili žabice, nihče pa jih ni nikoli nadomestil z varnejšimi. In še: že leta 1987 je posadka Ifremer zasledila in fotografirala kovinski del, ki je močno spominjal na ohišje rakete, vendar takrat ni nihče naročil natančejše analize fotografije. Vprašanja se torej vznemirljivo vrstijo, ugotavlja Gualtieri in ugiba, ali bo velika skrivnost Ustice ostala taka za vselej ali pa bo zamrla kot je zamrl »vihar Gladio«. Medtem se je oglasila tudi družba Ifremer, ki še hrani kopijo (skoraj) vse dokumentacije o iskanju razbitin nesrečnega letala. Posadka Ifremer je naredila več kot 40 tisoč fotografskih posnetkov, poleg tega naj bi našla eno od dveh črnih škatel, iz katerih bi bilo mogoče razbrati, kaj se je dogajalo na letalu pred strmoglavljenjem oziroma pred njegovo sestrelitvijo. V Ifremerju slednje demantirajo, vendar z dokazi potrjujejo, da so italijanski vladi predlagali, da bi delo na dnu morja nadaljevali takoj, ko bi bila nared sodobnejša iskalna naprava. Iz Italije niso nikoli dobili odgovora. Politični svet zaenkrat še ni reagiral na vest, vendar je mogoče iz raznih izjav razbrati, da je potrebna previdnost pri ocenjevanju dogodkov. Previdni, morda skpetični so tudi svojci žrtev enega od tolikih italijanskih misterijev. Za Vr e)l‘°pske nogometne pokale 2reb naklonjen italijanskim enajstericam D D □ <‘ti nastop p Barceloni "Ogatčeva vse bližja °Umpiadi NA U. STRANI Sen. Postal za takojšnjo dodelitev frekvence TV KP TRENTO - »Ob hudi krizi, ki pretresa Jugoslavijo, in zaradi nujne zaščite italijanske manjšine v Istri bi bilo nujno priznati takoj koprski televiziji frekvenco, da bi lahko odajala tudi na italijanskem ozemlju kot je že oddajala v preteklosti.« Tako je med drugim poudaril demokrščanski senator Giorgio Postal, ki je član vsedržavnega strankinega vodstva. »Rai,« je dodal Postal, »je v preteklosti že pomagala Kopru in sedaj preučuje možnosti trajnejšega tehničnega sodelovanja, za kar se je med drugim zavzel tudi predsednik vlade Furlanije - Julijske krajine Adriano Biasutti.« Postal je dodal, da je tehnično sodelovanje potrebno, da je italijanska manjšina korektno informirana o položaju v Jugoslaviji v sedanji težavni fazi. Toda po senatorjevi oceni koprska TV lahko preživi le, če bo lahko spet oddajala na Italijanskem ozemlju, na katerem lahko zbere dovolj ekonomske propagande, ki ji lahko omogoči preživetje. »Zaradi tega,« je poudaril sen. Postal, »bi bilo takojšnje priznanje frekvence koprski TV odraz solidarnosti s Slovenci in Hrvati, obenem pa bi bilo to dejanje pravičnosti v odnosu do italijanske manjšine.« Zlasti v zadnjih treh tednih, od kar je jugoslovanska kriza z vso silo bruhnila na dan z napadom jugoslovanske armade na Slovenijo, je koprska TV opravila dragoceno informativno vlogo tako za italijansko narodnostno skupnost kot tudi za Italijo, kjer je bil koprski signal viden. Vlada predlagala le skromno podporo Rim nima posluha za Primorski dnevnik RIM - Po večkratni odložitvi je senatna komisija za ustavna vprašanja včeraj spet nadaljevala razpravo o zakonu za podporo založništvu. Na dnevnem redu komisije je popravek k sedaj veljavnemu zakonu. S tem popravkom naj bi glasilom političnih strank podvojili prispevek. Predlagatelji to utemeljujejo z dejstvom, da časopisi političnih strank delujejo v težjih pogojih od ostalih dnevnikov, ker imajo omejen krog bralcev, manjši priliv ekonomske propagande ob tem pa potrebo, da so prisotni na celotnem državnem ozemlju. Sen. Stojan Spetič (pozneje je podoben popravek predložil tudi predstavnik DSL) je pred časom predlagal, naj bi podobne ugodnosti kot časopisi političnih strank uživali tudi manjšinski listi, saj so objektivni pogoji, v katerih delujejo zelo podobni, ker imajo tudi manjšinski časopisi omejeno tržišče in skromen reklamni priliv. Sprva je kazalo, da bo predlog naletel na razumevanje in da bo lahko komisija, ki bi zasedala na zakonodajni ravni, lahko sprejela tako popravljen zakon. Pa se je zataknilo. Po večkratni odložitvi seje je včeraj podtajnik v predsedstvu vlade posl. Nino Cristo-fori v imenu vlade predlagal, naj bi v osnutek za podvojitev prispevkov vnesli popravek, s katerim bi za leto 1991 »una tantum« priznali Primorskemu dnevniku dodatno podporo ene milijarde lir. S tem zneskom naj bi krili vsoto, ki jo za časopis predvideva člen 14 zakona za obmejna območja (slednji pa v tretjem odstavku predvideva, da se za tri leta zviša za 50 odstotkov prispevek, ki je predviden po zakonu o založništvu). Po predlogu vlade naj bi torej Primorskemu dnevniku priznali za eno leto manjšo vsoto od tiste, ki je predvidena po zakonu za obmejna območja. Senator Spetič je vladni predlog ostro napadel, še zlasti ker je bil izoblikovan v dneh, ko je zaradi vojne v Jugoslaviji onemogočena vsakršna komercialna dejavnost za kritje stroškov Primorskega dnevnika. Predlog je ocenil kot dokaz »trde linije« proti Slovencem, ki jo zavzema KD tudi po NADALJEVANJE NA 2. STRANI Ali bi kdo želel da PD utihne? VOJMIR TAVČAR V Rimu .se je spet zataknilo in vse kaže, da za potrebe Primorskega dnevnika pri vladi ni pravega posluha. Pred časom, ko je senator Stojan Spetič med začetkom razprave predlagal, naj bi poleg glasilom političnih strank tudi manjšinskim časopisom -in med njimi Primorskemu dnevniku -podvojili prispevke, ki jih predvideva zakon o založniški dejavnosti, je kazalo, da je predlog naletel na precejšnje razumevanje. Kot glasila političnih strank imajo tudi manjšinski časopisi zelo sorodne probleme: omejeno tržišče, skromen priliv ekonomske propagande in znatne stroške. Z dodatno obremenitvijo, da delajo na predlogah (agencijskih novicah, tiskovnih sporočilih itd), ki so izključno v italijanskem jeziku. In tudi skromna ekonomska propaganda, ki se iz vsedržavnih ali krajevnih ustanov steka na strani Primorskega dnevnika potrebuje dodatno obdelavo, saj jo je treba prevesti in prilagoditi slovenskemu jeziku. Vse to pred-, stavlja za manjšinske liste prav tolikšno, če ne še večjo obremenitev kot za politične časopise. Dohodki prodaje iz objektivnih razlogov ne morejo kriti stroškov, ker tudi majhen manjšinski časopis potrebuje za izhajanje celotno novinarsko in tiskarsko strukturo. Razumevanje za težave, s katerimi se spoprijema Primorski dnevnik, je bilo izraženo tudi ob številnih priložnostih predstavnikom časopisa in založniške hiše. Predstavniki krajevnih ustanov, dežele, vlade in političnih strank so, kot smo v prejšnjih mesecih obširno poročali, poudarjali pomen Primorskega dnevnika za slovensko NADALJEVANJE NA 2. STRANI Tudjrmrt zahteval odstop generalpolkovnika Adžiča in Avramoviča Hrvaška je že v vojni? ZAGREB — Predsinočnjim se je prek hrvaškega radia in televizije z dramatičnim glasom obrnil na someščane poveljnik osiješke obrambe Branimir Glavaš, češ da naj se Osiječani ne zadržujejo v bližini vojašnice, ker vojska čaka samo na namig, da obračuna s Hrvati v slavonski metropoli. Kljub temu je zjutraj prišlo do oboroženih spopadov v okolici osiješkega nogometnega igrišča. Obkoljeni teroristi pa so trdili, da so pripadniki vojaške policije in da se bodo samo njim predali. Hrvaška vlada je medtem posredovala protest državnemu predsedstvu, da nemudoma zaustavi nasilje vojske nad hrvaškimi oboroženimi silami, hrvaški predsednik dr. Franjo Tudjman pa je v drugem pismu na enaki naslov opozoril, kako generalpolkovnika Bla-goje Adžič in Života Avramovič ter drugi ogrožajo brionsko deklaracijo o mirni rešitvi jugoslovanske krize. Ne gre pa samo za vzhodno Slavonijo, kjer so tudi minulo noč iz srbskih vasi streljali po hrvaških in madžarskih vaseh. Spopadi in izzivanje se je iz Slavonije bliskovito razširilo na obalo, predsinoči so teroristi streljali na patruljo policijske postaje Zadar na jadranski magistrali med Zadrom in Po-sedarjem in ubili policista Ivico Juri-co, Mileta Rončeviča in Šimeta Jurjeviča so hudo ranili, četrtega policista Ivico Vanjaka pa lažje. Predvčerajšnjim so vojaška letala v nizkem letu preletavala otok Pag in primorala nekaj deset turistov, da se odpravijo domov, včeraj pa je bil predmet takšnega ustrahovanja otok Hvar. Da imajo vojaški jastrebi edini cilj v vsesplošnem gospodarskem uničenju, da bi tudi tako izzvali vojno, dokazujejo razmere na Plitvicah, kjer še vedno stojijo vojaški tanki, hrvaška policija je pravzaprav blokirana v svoji policijski postaji, v notranjosti parka pa povsem svobodno delujejo teroristi, cestni razbojniki, roparji. Po besedah predsednika Hrvaške gospodarske zbornice dr. Petra Vidakoviča, ki je 17 let vodil nacionalni park Plitvice, je general podpolkovnik Andrija Rašeta že nekajkrat izjavil, da so tanki na Plitvicah potrebni za zaščito »ogroženih« Srbov. Slišati pa je tudi za druge izjave generala, ki je ob drugem poveljeval agresivnemu pohodu vojske na Slovenijo. Kljub temu mu je dr. Vidakovič poslal odprto pismo s pozivom, da s Plitvic umakne tanke, da bi lahko ljudje začeli z reševanjem kolektiva in nacionalnega parka, ki se je tako rekoč spremenil v grobnico hrvaškega turizma in vsega gospodarstva. »Med včerajšnjim pregledom bombardirane, oropane in nato požgane hrvaške vasi Čelije, smo ugotovili, da je ostalo samo pogorišče in da so se četniki posebej znesli nad katoliško cerkev,« je na včerajšnjem pogovoru s časnikarji poudaril osiješki župan dr. Zlatko Kramarič, ki je govoril tudi o sovraštvu, kakršno je v tem letu zavladalo v vzhodni Slavoniji. Po njegovih besedah so bili med roparji uničevalci te hrvaške vasi tudi najbližji sorodniki žrtev iz sosednjih srbskih vasi. Na drugi tiskovni konferenci v Zagrebu pa je pomočnik hrvaškega notranjega ministra Milan Brezak govoril o zadnjih uspehih hrvaških policistov, ki so v vzhodni Slavoniji ujeli dve teroristični skupini, eno iz Vojvodine, drugo pa iz BiH. Ugotovili so tudi, da nekateri srbski rezervisti v rezervi imajo četniška znamenja in naslove njihovih voditeljev, med drugim upokojenega general polkovnika Dušana Pekiča, znanega organizatorja prosrbskih mitingov še v predvolilnem času na Hrvaškem. Vse hrvaške vojašnice so tudi včeraj okrepili rezervisti iz Srbije, samo v karlovško vojašnico v središču mesta je prispelo 40 vojaških special-cev. Medtem ko je prdsinoči podpredsednik hrvaške vlade dr. Milan Ram-Ijak na tiskovni konferenci v Strasbourgu govoril o trpinčenju hrvaških vojakov in častnikov v JA, je tudi včeraj prispelo v zbirne centre hrvaške nacionalne garde več pobeglih vojakov in častnikov. Kot pravi poveljnik osrednjega zbirnega središča Gento Medžugorac, vsi ubežniki ostanejo nekaj dni v centru, nato pa jih po lastni želji prek RK spravijo domov ali pa ostanejo v vrstah nacionalne garde, ki po njegovih besedah sedaj šteje že blizu 280.000 hrvaških borcev. Popoldne se je v odprtem pismu predsedniku osiješke občine dr. Zlatku Kramariču oglasil poveljnik osiješke garnizije polkovnik Boško Ivanovič, v katerem obljublja pomoč vojske pri nastopajoči žetvi, če bodo v polja šli samo kmetje brez policijske ali gardijske zaščite in če se bo hrvaška policija skupaj z gardo umaknila s svojih borbenih položajev v neposredni bližini četniških gnezd. »Gre za eno izmed znanih provokacij, zato bomo skušali žetev opraviti z lastnimi močmi,« je odgovoril dr. Kramarič' PETER POTOČNIK Srbsko časopisje objavlja slike iz Tenja, kjer srbsko prebivalstvo varuje svoje imetje pred »ustaškimi tolpami« (Telefoto AP) Mock in Genscher včeraj zelo pohvalila Ljubljano DUNAJ, BONN — Sprejetje brionske deklaracije v ljubljanskem parlamentu sta včeraj pozdravila tako av-trijski zunanji minister Alois Mock kot šef nemške diplomacije Hans Di-etrich Genscher. Za Mocka predstavlja ta odločitev zelo pozitiven prispevek k rešitvi konflikta, v njegovem posebnem sporočilu pa je tudi rečeno, da gre sedaj za to, da se postavijo pogoji za ponovni začetek dialoga v državi. Avstrijski zunanji minister je pozdravil tudi prihod opazovalcev ES. Sicer pa je avstrijska televizija takoj po zaključku zasedanja slovenske skupščine objavila izjavo premiera Peterleta, ki je ponovil pričakovanja Slovenije za mednarodno priznanje in dodal, da so ji nekateri to tudi obljubili in da bi Slovenci radi tem obljubam verjeli. Poudaril je tudi, da se Slovenija ni odrekla razglasitvi svoje neodvisnosti in da bo naslednje tri mesece izkoristila za pripravo odločitev, s katerimi bi morali urediti odnose z dosedanjimi sestavnimi deli Jugoslavije. Genscher pa je v intervjuju za nemški radio poudaril, da soglasje Slovenije dokazuje, da sta njeno vodstvo in parlament razumela pomen evropskega posredovanja, in izrazil pričakovanje, da bo brionski kompromis sprejelo tudi zvezno predsedstvo, tako da bi se lahko pogajanja začela najkasneje 1. avgusta. Pomoč Evropske skupnosti, vključno z odposlanjem opazovalcev, je Genscher ocenil kot nadaljevanje od vsega začetka zelo jasnega koncepta ES, ki temelji na »dobrih uslugah«, ne pa na pritisku. Ponovil je tudi, da morajo jugoslovanski narodi odločati sami o svoji prihodnosti, pri čemer pa lahko ES - če bo to zaželjeno - poleg nadzora nad premirjem ponudi tudi nasvete in delo, kar pa odločno izključuje kakršnokoli vsiljevanje rešitev. Odgovor zveznega sekretariata za notranje zadeve JLA spoštuje vse dogovore BEOGRAD — »Predsedstvo Republike Slovenije je v pismu, ki ga je 9. julija poslalo zveznemu predsedstvu, izrazilo niz neresnic glede izvajanja skupne deklaracije in njenih spremnih dokumentov z Brionov. To je storilo, da bi prikrilo odnos slovenskih oblasti do obvez iz te deklaracije,« je rečeno v odgovoru zveznega sekretariata za notranje zadeve, ki so ga včeraj razdelili novinarjem na tiskovni konferenci predstavnika sekretariata, polkovnika Milana Gvera. Glede trditev slovenskega predsedstva, da je JLA izvedla agresijo na Republiko Slovenijo in da enote JLA, stacio-nirane na teritoriju SFRJ predstavljajo stalno grožnjo z agresijo, je v odgovoru zveznega sekretariata rečeno, da je »splošno znano, da gre tukaj za klasični primer secesijske vojne, ki jo je Slovenija vsilila državi SFRJ«. V skladu z brionsko deklaracijo -je rečeno v odgovoru - se je bil v vsej Jugoslaviji vzpostavljen enoten nadzor nad zračnim prometom, ki ga izvaja zvezna uprava za kontrolo poletov in ustrezni območni organi. V nobeni točki deklaracije ali spremnih dokumentov namreč ni rečeno, da mora JLA prijavljati polete svojih letal kakemu republiškemu organu, in torej niti organom Slovenije. Zahteve le-te, da naj JLA sporoča podatke o preletih svojih letal in o tovoru, ki ga prevažajo, predstavlja zato za zvezni sekretariat za notranje zadeve »odstopanje od določil deklaracije in nezakonit0 vztrajanje pri suverenosti, ki je Slovenija nima ne po notranjem in niti po mednarodnem pravu«. V odgovoru so nato po vrsti zavrnjene vse trditve Slovenije o nespoštovanju deklaracije in kršenju premirja s strani JLA, helikopterji z oznakami Rdečega križa, ki so prevažali vojaške enote, pa so celo popolna izmišljotina. Zvezni sekretariat nadalje zanika, da bi bila mobilizacija izvajan3 kot grožnja Sloveniji in da JLA iz zraka nadzira Slovenijo-Pač pa dodaja svojo oceno, po kateri slovenska stran preprečuje izvajanje brionske deklaracije in spremnih dokumentov, kar dokazujejo tudi minska polja, ki jih slovensk1 teritorialci še niso odstranili. Minska polja, ki jih je postavila JLA okrog svojih objektov, pa »ne ogrožajo nikogar' razen napadalcev, zato njihove odstranitve ni mogoče zahtevati s sklicevanjem na deklaracijo vse dotlej, dokler obstaja nevarnost napadov«. Medtem ko JLA »energično za' hteva«, da se izpustijo vsi njeni preostali pripadniki, pa j® v odgovoru tudi trditev, da JLA ne zadržuje slovenskih voj3" kov, da le-ti niso v priporu, razen v primeru hudih kaznivih dejanj, in da so deležni enakih pravic in obravnavanja k°: vsi ostali. JLA bodo lahko zapustili takoj, ko jim bo potek®1 z zveznimi zakoni predpisan vojaški rok. • Intenzivni zovalcev, saj je bilo dopoldne rečeno, da so na pristajalni stezi na Brniku luknje in zato letalo ne more pristati, ko je bila ta trditev zanikana, pa je iz jugoslovanske prestolnice prišla trditev, da so na stezi tovornjaki. Po večkratnih zagotovilih iz Ljubljane, da je letališče popolnoma usposobljeno za pristanek letal, so opazovalci zvečer le pristali in se sestali s slovenskim vodstvom. Ob umirjanju položaja v Sloveniji pa se zapleti povečujejo drugod. Na Hrvaškem divja državljanska vojna že leto dni in zdaj govorijo celo o možnosti napada vojske. V vrtinec pa vedno bolj vleče tudi Bosno in Hercegovino. Skupščina BiH je včeraj sprejela brionsko deklaracijo, vendar pa je treba pri tem povedati, da so predstavniki Srbske demokratske stranke zasedanje bojkotirali in izjavili, da se z brionsko deklaracijo ne strinjajo. Zaradi vse bolj napetega položaja - v Bosanski krajini so sicer začeli z demobilizacijo nekaterih enot tamkajšnje teritorialne obrambe (srbske narodnosti) - pa so Hrvati in Muslimani zahtevali internacionalizacijo bosansko-hercegovskega vprašanja. Predsednik BiH Alija Izetbe-govič je tako včeraj od van den Broeka še zahteval, da opazovalci ES pridejo tudi v to jugoslovansko republiko. Na običajni tiskovni konferenci je minister za informiranje Jelko Kacin poročal o dogodkih, ki so se pripetili v noči na četrtek in včeraj dopoldne. Opozoril je predvsem na incident, do katerega je prišlo včeraj zjutraj ob 5.30 na cesti med Ilirsko Bistrico in Reko na mejni točki Jelšane. Tja je iz reške smeri prišlo pet oklepnih vozil, eno od njih pa je zapeljalo na samo mejno točko med Slovenijo in Hrvaško, poveljnik vozila pa je posad- ki na mejni točki zagrozil, da bo ukrepal, če bodo še naprej ustavljali in kontrolirali vojaška vozila. Po približno polurnem pogovoru se je oklepno vozilo umaknilo na hrvaško stran, v popoldanskih urah pa sta ob cesti, nekaj deset metrov od mejne točke na hrvaški strani, še vedno stala dva oklepnika. Promet zaradi tega ni bil posebej oviran in je potekal skoraj povsem normalno, Kacin pa je opozoril tudi na izredno povečano dejavnost vojaške obveščevalne službe predvsem na področju Ljubljane, spregovoril pa je tudi o pravnem varstvu, ki ga Republika Slovenija zagotavlja vojakom ubežnikom, ki jih zdaj išče vojaška policija. Povedal je, da noben državljan Slovenije v skladu s slovensko zakonodajo ne more biti postavljen pred vojaško sodišče in da slovenski organi ubežnikov iz JA nikakor ne bodo predajali vojaški policiji. Glede tistih, ki niso slovenski državljani, pa je Kacin poudaril, da bo Republika Slovenija storila vse, da bodo imeli vso možno varnost, dokler so na slovenskem ozemlju. V vojaških operacijah je bilo skupno angažiranih 35.000 vojakov teritorialne obrambe, vendar pa jih istočasno ni bilo nikoli več kot 25.000. Slovenski minister za informiranje je povedal, da so jih doslej demobilizirali približno deset tisoč in da demobilizacija še vedno precej hitro poteka. Ta je intenzivnejša na tistih področjih Slovenije, kjer bi imeli v primeru potrebe na razpolago več časa za ponovno mobilizacijo. Tako so doslej največ vojakov demobilizirali na Primorskem in Gorenjskem, pospešeno pa demobilizacija poteka tudi v Ljubljani. Posledice škode pa zdaj izredno občutijo tudi v slovenskem gospodarstvu. Vsak dan prinašajo vesti o tem, da v Srbiji in še kje enostavno zaplenijo slovenska podjetja ali trgovine, posledice kao- tičnega položaja pa je čutiti tudi na druge načine. Tako je na primer podjetje Sysen iz Iskrinega sistema imelo v Iranu že dogovornjen posel v vrednosti 2,5 milijona dolarjev, ko so iz Teherana dobili sporočilo, da za zdaj z jugoslovanskimi podjetji sploh več ne poslujejo. Nič niso pomagala razna posredovanja, Iskrinega predstavnika pa v Teheranu sploh niso hoteli sprejeti. Velike težave ima tudi družba Elan Charter, ki ima na nekaterih mestih na Jadranu zasidranih 50 čarterskih jadrnic, ki jih oddaja tujim turistom. Gre za jadrnice, ki jih ima Elan na začasnem uvozu, lastniki jadrnic pa so tujci, ki so Elanu jadrnice odstopili v najem za obdobje petih let. Pred sezono so imeli za ves poletni čas rezervirane praktično vse jadrnice, dobili so že vplačila, zdaj pa so trenutno zasedene le štiri jadrnice. Zaradi vojnih razmer tujci upravičeno zahtevajo vplačan denar nazaj, lahko pa se celo zgodi, da bo Elan ostal brez teh jadrnic, če se bodo njihovi lastniki zaradi nezanesljivih razmer odločili, da jadrnice rajši prepeljejo v varnejše pristanišče. Rdeči križ Slovenije še naprej redno posreduje podatke o številu ujetih vojakov JLA, o ranjenih in mrtvih. Predvsem število ujetnikov stalno narašča, saj vojaki še vedno bežijo iz kasarn. Tako so doslej zajeli 2.984 vojakov JA, 139 pripadnikov zvezne policije, 4 civilne osebe, ranjenih je bilo 163 vojakov zvezne vojske, 105 pripadnikov TO, 28 policistov in 38 civilistov. Podatki o številu mrtvih se že nekaj časa ne spreminjajo, zmanjšalo se je le število mrtvih na strani JA z 39 na 37, ker je bil 1 mrtev pomotoma javljen kot pripadnik JA, ena oseba, ki je bila ranjena, pa je bila pomotoma vodena kot mrtva. TO je imela 7 žrtev, policija 4, med napadom vojske na Slovenijo pa je umrlo tudi 6 civilistov in 10 tujcev. Drugače pa se prekinitev ognja spoštuje. Prišlo je le do dveh nesreč, v katerih je bila najmanj ena oseba ubita. Obe nesreči sta se pripetili že v sredo zvečer. Tako je v vojašnici v Šentvidu po podatkih slovenskega ministrstva za informiranje prišlo do eksplozije večjega oklepnega vozila, kar pa iz krogov JA zanikajo. V vojašnico je pridrvelo tudi več vojaških reševalnih vozil, poleg ranjenih pa naj bi bile tudi smrtne žrtve, kar pa JA zanika. Do druge nesreče pa je prišlo v neki šoli, kjer se je pripadniku TO sprožil metalec protioklepnih raket. Raketa je prebila streho in eskplodirala v zraku, izpušni plini pa so pripadnika TO tako poškodovali, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. • Rim nasvetih iz Trsta in Vidma. Senator Spetič je tudi poudaril, da njegova skupina zaradi vsega tega ne pristaja na skrajšan postopek za sprejetje zakona, o katerem se bo moral zato izreči senat na plenarnem zasedanju. Tam bo skupina komunistične prenove spet vložila popravek za podvojitev prispevka manjšinskim časopisom. V utemeljevanju svojega stališča je slovenski senator obtožil vlado, da oži domet že veljavnega zakona (za mejna področja). Vladni predlog je ocenil kot hud udarec proti slovenski manjšini, obenem pa tudi proti vsem ostalim manjšinam v Italiji. . V tiskovnem poročilu je sen. Spetič pozval slovenske in druge organizacije -občine, pokrajine, sindikate - naj dvignejo svoj glas. Zakon namreč še ni osvojen in vlada bi se po njegovi oceni ob določenem pritisku lahko premislila. V na- sprotnem primeru pa je napovedal ločno nasprotovanje ukrepu, ki ne kaz občutljivosti za potrebe manjšin. • Ali bi kdo narodnostno skupnost, saj je ena od }e meljnih pravic manjšine ta, da je in °,n. mirana v lastnem jeziku. Priznali so vi go, ki jo je časopis opravil kot povet valeč dveh prostorov, slovenskega italijanskega, poudarili njegov prisP^, vek k pluralizaciji tukajšnjega inford1 tivnega prostora. e Iz vseh teh besed pa se je rodilo b° . malo konkretnega. V Rimu se je M^ Z«' prizadevanjem sen. Stojana Spetiča tudi nekaterih vladnih funkcionarjev - * taknilo, v stotinah in stotinah p°sla ,j državnega proračuna je podtajnik P j predsedstvu vlade posl. Nino Cristo1 našel samo skromno milijardo, kot kratni prispevek za reševanje teiav . potreb časopisa. Sliši se skoraj neveh no, a je res:, kaže, da v italijanskem P ^ računu ni nekaj skromnih milijard ^ ki bi omogočili, da bi tudi manjšinsti listom priznali podvojitev prispevkov^ Ob skromnem posluhu vlade pa ,:e. krajevni dejavniki ne dokazujejo ve N ga razumevanja za manjšinski Tako je na primer tržaška pokrajina -----1„----1; svoj 0 <:. javila - seveda proti plačilu - .,fl čun in proračun samo na krajevnih 1 ge jonskih listih in tudi dežela ni st°P>vZliC na pot konkretnih dejstev. In to n° xji razmeram v Jugoslaviji, zaradi ka g je v veliki meri usahnila vsa pridan dejavnost, s katero je doslej Zalozn tržaškega tiska finansiralo izdajan/e morskega dnevnika. žati)e\ Do tu dejstva. Za konec pa vPiaS ;S\ii ali bi kdo želel, da bi bil Rrhh dnevnik prisiljen utihniti? Ji' Po trimesečnem premoru je glavni cilj samostojna državnost Minister Rupel o naporih za mednarodno priznanje zunanji minister Dimitrij Rupel (Foto Križmančič) cija Za L-IANA — »Brionska deklara-Prj n ,f?as pomeni trimesečni premor VajajjjSl" nadaljnjih korakih osamos-šaii d Y. treh mesecih bomo posku-zunan Sefi sPorazum tudi na področju iz ju]e P°litiken in naš cilj je odhod stp6ln^0s^avije. Niti slučajno se ne kol, n° ?Ust*ri pregovoriti o kakršni nas p-s.kupnosti v Jugoslaviji, ki za začel - v°im ni več mogoča,« je nejp dn.as Pogovor o zunanjepolitič-rninlstfe °,vaniu Slovenije njen zunanji jj r Dimitrij Rupel. korake boste naredili za 3 končnega ciija? Ja v p,,? triniesečni dobi za nas priha-vse, ]j te samostojna državnost in tudi isv„ k temu spada. Sem pa sodi Mi Sni nJe mednarodnega priznanja. fr°9last]vfreZne korake že takoj po thje viarf 1 samostojnosti podvzeli, riili in 6 smo z našimi željami sezna-^tt^akui ° tem brionskem sporazumu Počasi tj?10' ha se to, kar smo začeli, fOdti0 n 1 uresniči. Za nas je medna-1(1 mi ,Priznanje najvažnejši element ?’vetu r,n?°.v teh treh mesecih skušali biti, v r,Z oziti' da drugače ne more ieži ra 9°slaviji pa bomo skušali do-Vatlskim 6 ltev Pristojnosti z jugoslo-m Vnanjim ministrstvom.* V Jugoslavijo je že prispela predhodnica tujih opazovalcev in že v sredo najkasneje pa v četrtek bi morali prispeti tudi v Slovenijo. Zdaj, ko se pogovarjava, se še ne ve, če bodo res še danes prišli. Zakaj ti zapleti in kakšna je vloga teh opazovalcev? »Ovirajo jih federalne inštitucije oziroma armada, ki si z vsemi silami prizadeva, da bi pogajanja ne stekla tako, kot si mi želimo in kot si želi tudi Evropa. Po zadnjih informacijah, s katerimi razpolagamo bi. morali prispeti še danes (v četrtek), vendar pa to še vedno ni zanesljivo in položaj se stalno spreminja, druga stran pa si izmišljuje razloge, zaradi katerih prihod opazovalcev ne bi bil možen. Gre za pripravljalno skupino opazovalcev, ki bodo z nami podpisali memorandum, ki bo urejal način njegovega delovanja, vse tehnične podrobnosti in tudi predmet pogajanj. V memorandumu bo tudi opredeljen prihod naslednjih skupin opazovalcev ki bodo prišli šele v naslednjih dneh. Z njimi pa bodo prišli tudi do konkretnih pogovorov v zvezi z izvajanjem sporazuma. Mi bomo storili vse, da določila tega spo- razuma spoštujemo, tuji opazovalci pa naj bi nam pomagali, da za pogajalsko mizo spravimo tudi federacijo, ki se doslej ni hotela pogovarjati.« Nedvomno bo odločilno vlogo pri priznavanju slovenske neodvisnosti odigrala Evropska skupnost. Med temi državami ima pomembno vlogo Italija, ki je dolgo časa veliko več naklonjenosti kazala do Beograda kot pa do slovenske in hrvaške osamosvojitve. Zakaj je temu tako, še posebej če vemo, da je mejna dežela Furlanija-Julijske krajina do slovenskih opredelitev pokazala bistveno večjo naklonjenost? »Del odgovora se skriva že v vprašanju. Kot je Beograd eno in Ljubljana drugo, je najbrž tudi Rim eno in Trst ter FJK nekaj drugega. Treba je pač počakati, da preteče nekaj časa in se stvari tudi v Rimu ustrezno spremenijo. In prvi znaki teh sprememb že prihajajo. Z veseljem lahko pozdravim spremembe v orientaciji italijanske vlade in tudi spremembe v stališčih strank, kjer mislim predvsem na socialistično, demokrščansko in republikansko stranko, ki so že vnesle nekatere nove prvine v svojo politiko. Vse to pa nas utrjuje v prepričanju, da nas bo Italija končno le priznala, saj drugače najbrž tudi ne more biti, ker je Slovenija mejna dežela oziroma njena soseda.« V zadnjem obdobju na zunanjepolitičnem področju zelo aktivno sodeluje tudi dr. Drnovšek. Ali ima on kakšne konkretne zadolžitve na tem področju? »Janez Drnovšek je kot član zveznega predstedstva navezal veliko število mednarodnih stikov, ki jih je ohranil še danes. Te stike zdaj obnavlja in utrjuje in s tem dela slovenski vladi precejšnjo uslugo. S stalnimi stiki širi manevrski prostor Slovenije, tako da je njegova pomoč dobrodošla.« Zahod stalno obravnava Slovenijo in Hrvaško v paketu. Ali to lahko podaljša čas priznavanja Slovenije, saj se bo Hrvaška zaradi znanih težav najbrž mnogo težje ločila od ostalega dela Jugoslavije? »Mi ne moremo narekovati Zahodu, kako naj gleda na naš položaj. Za nas je važno predvsem to, da se na Slovenijo gleda kot na posebno državo, res pa je tudi, da smo bili s Hrvaško v nekaterih stvareh precej povezani in imamo z njo dobre odnose. Kar pa zadeva mednarodnopravno priznanje, se bodo morale drugače države same odločiti, kako bo do tega prišlo. Želim, da bi Hrvaška prav tako kot Slovenija uspela v svojih namerah po samostojnosti, seveda pa je moj osnovni cilj zagovarjanje interesov Slovenije. Če se bo Hrvaška odločila, da resno jemlje to samostojnost, bosta to dve državi oziroma tri, če pa bo njena odločitev drugačna, bo prišlo do dveh držav: Slovenije in Jugoslavije, čeprav najbrž o Jugoslaviji brez Slovenije ni mogoče več govoriti in bo to dejansko povsem neka "tretja" država.« Vprašanja postavil RADO GRUDEN Od včeraj spet delna trajektna zveza z Dalmacijo Črnogorski premier in srbski minister na obisku v Rimu RIM — V Rimu se te dni kar vrstijo obiski jugoslovanskih politikov. Včeraj sta tjakaj ločeno dopotovala srbski zunanji minister Branko Mikasinovič in črnogorski premier Milo Djukano-vič. Nekatere politične in kulturne osebnosti pa so podpisale poziv Jugoslaviji, o zaščiti italijanske manjšine v Istri in Dalmaciji v tem dramatičnem trenutku nove zgodovine. Mikasinoviča, ki je bil v italijanski prestolnici na zasebnem obisku, je sprejel socialistični tajnik Craxi. V daljšem pogovoru mu je gost orisal srbska stališča o jugoslovanskem vprašanju ter predloge za njegovo mirno rešitev. Mikasinovič je povedal, da si Srbi želijo pogajanja na podlagi dogovorov EGS in Konference za varnost in sodelovanje v Evropi, priznavajo načela samodločbe, vendar »pod pogojem, da so ta načela enaka za vse narode«. »Z novonastalimi notranjimi mejami pa ta načela odpadejo. Pogajanja morajo potekati v spoštovanju obstoječe ustave,« je še menil srbski gost, ki je Craxiju izročil dokument, v katerem podrobno analizira srbsko gledanje na vprašanje notranjih mej. »Nove meje nimajo nobene vrednosti, ker so nastale na nezakonit način in jih jugoslovanska ustava ne predvideva,« je novinarjem pojasnil srbski gost. PSI je po obisku izdala tiskovno sporočilo, v katerem med drugim piše, da so italijanski in evropski socialisti zelo zaskrbljeni zaradi zapletov v bliž-ni republiki, ki koreninijo v stari in sodobnejši zgodovini. »Zgodovina ne pozna popustov, centralistična kultura komunizma, pa čeprav na jugoslovanski način, je končala, stiske posamez- nih jugoslovanskih narodov so nepričakovano udarile na dan. V nakjraj-šem času je treba zato ustvariti nove ustavne in mejne oblike, ki bodo zadovoljile tako željo po neodvisnosti kot težnjo po enotnosti,« ugotavlja PSI. Črnogorski premier Djukanovič je v Italiji na tridnevnem delovnem obisku, že včeraj pa se je pogovarjal z Andreottijem in De Michelisom. Tudi on je izrazil potrebo po enotnosti, »vendar je iluzija, če mislimo, da nekdo lahko po sili ostane v skupnosti, prav tako nesprejemljivo pa je, da se nekdo enostransko odcepi v škodo ostalih«. Tudi Djukanovič je pripravljen na pogajanja, za novo ureditev in tržno posodobitev Jugoslavije, toda do tega je mogoče priti postopoma. Kar se reševanja jugoslovanskega vprašanja tiče, pa se mladi črnogorski politik, star je devetindvajset let, ogreva za »švicarski model« konfederacije. Dukanoviča je sprejel tudi minister za prevoze Bernini in z njim proučil sedanji položaj pomorskih in zračnih povezav med državama. Italija je pripravljena na okrepitev predvsem pomorskih in zračnih zvez, vendar je za to potrebna čimprejšnja rešitev jugoslovanske politične krize. Od včeraj pa je tudi vest, da je trajektna družba Adriatica iz Benetk ponovno delno vzpostavila zvezo z Dalmacijo. V Gruž pri Dubrovniku je s trajektom Tiziano že prispelo prvih 62 tujih turistov. Proga Bari-Dubrovnik in Pescara-Dubrovnik bo do konca avgusta delovala dvakrat na teden, po potrebi pa jo bodo okrepili. Srbska vladajoča SPS za samoodločbo narodov BEOGRAD — Socialistična stranka Srbije (SPS) si bo z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago, prizadevala za demokratičen in miren razplet jugoslovanske krize. To je najpomembnejši sklep z včerajšnje seje glavnega odbora SPS. Kot so poudarili na tiskovni konferenci, SPS ni nikoli dvomila o pravici narodov do samoodločbe in odcepitve, meni pa, da jo je treba uveljaviti po mirni in demokratični poti in ne z enostranskimi odločitvami, oziroma brez ustreznega zveznega zakona, ki bi urejal probleme, ki so medsebojne obveznosti, dolgovi, premoženje itd. Po vsem, kar se je zgodilo ob posegu JLA v Sloveniji, kjer so armadi vsilili neusmiljeno in umazano vojno, v kateri je izgubilo življenje več vojakov, tudi po že sklenjenem premirju, so možnosti, da bi Slovenija ostala v jugoslovanski skupnosti minimalne. Tudi o pravici hrvaškega naroda do odcepitve ni dvomil nihče, vendar ne more nihče kratiti niti pravice srbskega naroda do samoodločbe. Srbi pa so se izrekli za to, da bodo ostali v Jugoslaviji. SPS meni, da se morajo Srbi pripraviti na obrambo, če se bo izka- zalo, da demokratične in mirne rešitve niso možne. Zato bi kazalo okrepiti srbsko teritorialno obrambo in v okviru te ustanoviti odrede prostovoljcev. Po odcepitvi Slovenije lahko vsi narodi, ki to želijo, ostanejo v Jugoslaviji. SPS se zavzema za demokratično državno skupnost, v kateri bi bili vsi narodi enakopravni, narodnosti pa bi imele vse pravice narodnih manjšin. Funkcije federacije bi bile minimalne, republike pa kar se da samostojne. Naš interes je, da bi prebivalci Bosne in Hercegovine in Makedonije živeli v eni skupnosti, če pa tega ne želijo, bodo morali dovoliti tudi Srbom v teh republikah, da se bodo izrekli, v kakšni skupnosti želijo živeti. Zvezni organi morajo obstajati še naprej. SPS pa ima nadvse kritično stališče do sklepov zveznega izvršnega sveta. Ta je namreč najprej izdal ukaz o prevzemu meja v Sloveniji, potem pa sklenil ustaviti vse akcije. To je povzročilo internacionalizacijo spopadov v Jugoslaviji in zmanjšalo ugled zveznih organov in JLA. Zato bo SPS prek ustreznih srbskih predstavnikov zahtevala odgovornost zvezne vlade. 'lihimi - Med jugoslovanskimi tra v° izstoD 90c*k* zadnjih dveh tednov prav goto ?ater vfa tu «iisj,/Uyia' ko smo bili vsi zaskrbljeni dQ . v napei/h kako na/ bi pomagali prebival-pr /e ve/m trenutkih, sem po radiu slišala, k)7)VpQprav d n araev' ki so zaskrbljeni, kaj se P°vezaja „9a,a z njihovimi otroki pri voja-‘n se em se z vodstvom občinske skup-Poii,°lično kor>^°VOr‘la’ ^0 ustanovimo odbor, VQti-l6ne narav ° v .^ulturnem domu. Odbor ni g/0P°ma0o.;e' sai sloni le na humanih osno-Prj /lerr! ma,erpV,S,Jskl- V odboru delujemo •• °iQki7). v?6' imamo aH smo imele otrok s,Qršem postavili smo takoj dežurstvo i . OJJIU Lunuj UtiAUI blVU 1 0veriskih vojakov na razpolag Novogoriški KD ponudil gostoljubje odboru staršev vojakov Tuš humanost je kultura vsak dan od 8. do 20. ure. Povezali smo se z Rdečim križem v Sloveniji, na Hrvaškem in v ostalih republikah Jugoslavije. Prav tako smo stopili v kontakt z drugimi odbori staršev, ki že delujejo na republiškem merilu pa tudi s sličnimi odbori na Hrvaškem, kjer so prav tako začeli z raznimi pobudami«. Kaj nudite staršu, ki vas telefonsko zaprosi za vesti o svojem sinu? »Najprej skušamo najti čimveč verodostojnih informacij. Pri tem se poslužujemo najraje raznih prijateljev, kulturnih zvez itd., saj gre predvsem za civilno pobudo. Sicer smo kot odbor sodelovali tudi pri sprejemu staršev iz drugih republik, ko so v prejšnjih dneh obiskali svoje otroke v kasarnah po Sloveniji. Tedaj smo poskrbeli za prenočišča, za prevoze, za informacije itd. Prepričani smo, da vse matere trpijo zaradi istih težav kot naše in zato nismo delali pri tem nobenih razlik. Žal je agresija na Slovenijo strahoten konflikt nerazumevanja na pragu 21. stoletja«. Vendar vaše delovanje ni samo informacijskega značaja. Res je. Prav danes odhaja organiziran avtobusni obisk v Beli Manastir, to je na meji med Hrvaško in Madžarsko. Akcija bo stekla iz Nove Gorice. Avtobus bo nato pobiral starše v Ljubljani, Mariboru, Murski soboti in nekaterih naj-ših zaselkih, nakar bo krenil do madžarske meje in nato po madžarskih tleh do Belega Manastira. Odločili smo se za prevoz po Madžarski, kajti potovanje po Hrvaški zaradi dobro znanih trenj ni najbolj varno. Tu oziroma že na meji z Jugoslavijo bodo avtobuse pričakali predstavniki hrvaškega Rdečega križa, ki nas bodo nato vodili do vojašnice, kjer bodo zbrani vsi slovenski vojaki, ki služijo vojaški rok na tem območju. Teh je 18 (trije so iz Primorske, ostali iz raznih krajev Slovenije). Beli Manastir leži v bližini Osijeka, zato smo prvotno želeli še v vojašnice v Vukovarju, Vinkovcih, vendar nismo uspeli zagotoviti staršem varne poti. Sicer vse naše konkretne akcije sporočamo tudi preko radija, tako da smo v stalnem kontaktu s starši«. Naš pogovor za nekaj minut prekine telefonski klic matere iz Velenja. Takšnih in podobnih klicev pa je verjetno iz dneva v dan vse več. »Starše in tudi nas same zelo skrbi položaj slovenskih vojakov v jugoslovanski armadi. Pred dnevi smo stopili v stik tudi z odborom staršev v Kopru za obisk v Pulju in na Vrhniki, vendar za tja nismo organizirali avtobusa. Starši so šli kar sami na pot. Sicer smo v stalnem kontaktu z odborom strašev Hrvaške, saj nameravamo prirediti še druge organizirane obiske v bolj oddaljene in zaprte kraje. Ko bodo vojaške oblasti sestavile nekak koledar obiskov po kasarnah, nameravamo še v Kninsko krajino, v Zadar, Karlovac in drugam«. Koliko konkretnih primerov ste do sedaj vzeli v pretres tu v Novi Gorici? Nekaj čez 60, pnatančneje 64. Za 40 primerov vemo, da je s fanti vse v redu, z ostalimi pa še nismo uspeli najti stika. Sicer je vse težje priti v kontakt s samimi vojaki. Starši so nam povedali, da po telefonu odgovarjajo nekako na pamet: vse je v redu, z nami ravnajo lepo itd. Vendar sumimo, da so slovenski vojaki pod stalnim nadzorstvom, kajti nekateri so menda že skušali uiti iz kasarn. Vesti, ki prihajajo iz kasarn so preveč uniformirane, zato smo nekoliko zaskrbljeni. Celo Rdeči križ iz Srbije, tak je vsaj moj občutek, ima enak način poročanja kot vojska. Zato smo sklenili, da bomo skušali priti do popolnejših in bolj verodostojnih informacij le po civilni poti. Imam občutek, da so slovenski starši in Rdeči križ naredili ogromno za matere vseh vojakov, in to ne glede na narodnost«. Pogovor smo zaključili tik pred novim telefonskim klicem v upanju, da bomo drugič lahko intervjuvali ravnateljico Kulturnega doma o novi koncertni in gledališki sezoni, torej v znatno mirnejših časih. MARKO ČUBEJ SKGZ pozdravlja odločitev skupščine Republike Slovenije TRST — Ob sprejetju Brionske deklaracije je izvršni odbor SKGZ na ponedeljkovi seji pozdravil odločitev skupščine Republike Slovenije, ki je bila sprejeta v prizadevanjih za ohranitev miru po težki vojni preizkušnji. Slovenijo in njene demokratično izvoljene organe čaka sedaj obdobje težkih in zahtevnih pogajanj o bodočih odnosih v jugoslovanskem prostoru in o konkretnem uresničevanju osamosvojitvenega procesa v okviru prizadevanj za uveljavljanje evropskih integracijskih tokov. V tem trenutku, polnem napetosti in negotovosti, sta potrebna razum in strpnost. Obenem je IO SKGZ izrazil prepričanje, da je ključnega pomena učinkovito sodelovanje in nadzor mednarodne skupnosti. V tem smislu je IO SKGZ naslovil apel na organe italijanske države in evropske dvanajsterice, da izhajajoč iz dramatičnih dogodkov v zadnjih dveh tednih priznajo suverenost in neodvisnost Slovenije ter da se odločno in aktivno zavzamejo za nadaljnje reševanje jugoslovanske krize po poti pogajanja in dogovorov. Glavna pozornost seje je bila osredotočena na dogodke v Sloveniji in na reakcije izven njenih meja, posebej še v okviru naše narodnostne skupnosti. Bila je izražena nujnost, da se skupna akcija solidarnostne humanitarne pomoči nadaljuje v vseh mogočih oblikah, kakor je tudi prišla do izraza potreba po čim temeljitejšem obveščanju slovenske in italijanske javnosti v Zamejstvu. Ob tragičnih dogodkih preteklih dni je namreč občutiti globoko prizadetost in razklanosti med Slovenci v Italiji, ki so se dolga leta . identificirali z bistveno drugačno Jugoslavijo, kakršno kaže slika današnjega dogajanja, in so v njej črpali samozavest in upanje za obstoj. Člani izvršnega odbora so izrazili upanje, da bi nadaljnji razvoj dogodkov vendarle pokazal znake zaustavljanja slepega nacionalizma, ki bi onemogočal mirno in preudarno reševanje sporov. Manjšina si mora na vse načine prizadevati, da razvije tesne vezi z matično Slovenijo, s katero je življenjsko povezana tudi njena bodočnost. Manjšina tudi iz lastne izkušnje življenja ob meji dobro ve, kolikšen napor je potreben za samoohranitev in razvoj ustvarjalnega sožitja med različnimi na podlagi skupnih inte- resov. Dobro pa tudi ve, kako se lahko ta prizadevanja zrušijo z nasiljem in odklanjanjem razumevanja. Izvršni odbor SKGZ je v zvezi z dogajanjem v Sloveniji tudi izrekel priznanje novinarskemu kolektivu Primorskega dnevnika, ki je kljub težkim razmeram v redakciji opravil velik napor, da bi bili bralci o dogajanju čimbolj obveščeni. Izvršni odbor je v nadaljevanju seje izrazil ogorčenje ob vesti, da so člani ožjega odbora senatne komisije, ki se ukvarja z zaščitnim zakonom, dezertirali napovedani sestanek in je poročevalec Guzzetti odstopil. To dejanje je dokaz velikega pomanjkanja občutljivosti do vprašanja naše skupnosti, ravno v trenutku, ko se Slovenija zaradi izjemno težkega položaja nahaja pred očmi svetovne javnosti. Takšno postopanje se v tem trenutku ne more oceniti drugače kot neodgovorno in do naše skupnosti žaljivo. Terja pa tudi skupen odgovor vseh komponent naše skupnosti. Izvršni odbor je nato razpravljal o načrtih za bodoče delo, še posebej kar se tiče priprav na občni zbor, ki bo ob koncu leta. Svetovalec Rossi (ZL) prijavil mejno policijo TRST — Deželni svetovalec Zelene liste Federico Rossi je vložil pri tržaškem glavnem tožilstvu prijavo proti italijanskim mejnim organom. Kakor navaja v tiskovnem sporočilu, so ga v soboto na mejnem prehodu Fusine-Rateče podvrgli poldrugo uro trajajočemu osebnemu pregledu, da zaradi tega ni mogel pravočasno v Ljubljano, kjer je imel zmenek s slovenskim ministrom za znanost. Še ostreje pa ■Rossi kritizira italijansko policijo zaradi tega, ker mu uro pozneje ni dovolila prečkati mejo pri Kokovem. Pred vložitvijo prijave je Rossija sprejel videmski prefekt Sorge. Tudi v Jugoslaviji ”mirovniška fronta66 BEOGRAD — Pred dnevi je bil tu prvi mirovniški forum na temo "Dezintegracija Jugoslavije - integracija Evrope". Priredil ga je Helsinki Citizens' Assembly, vseevropski organizem za spodbujanje dialoga in demokracije ter zavračanje etničnih spopadov. Dejstvo, da pripada eno od dveh predsedniški mest Jugoslovanki Soniji Licht in da je bila udeležba tudi z jugoslovanske strani dobra, kaže, da se tudi znotraj te države razrašča "nenasilna fronta", ki si prizadeva za odložitev orožja, za sprejetje deklaracij o neodvisnosti in za uveljavitev načela o "samoomejevalni samoodločbi". Moja vas - navezanost otrok na domačo grudo ŠPETER SLOVENOV — Tudi letošnja, že 18. izvedba otroškega natečaja Moja vas, ki ga prireja Študijski center Nediža, je potekala v znamenju veselja in razposajenosti. Na županstvu v Špetru se je zbralo nad sto otrok, ki so s spisi in risbami sodelovali na natečaju, s katerim so izpričali navezanost na narečje in na svoje slovenske kraje in navade. Ob nagradah, ki so jih podelili posameznikom, so posebne nagrade izročili tudi osnovni šoli iz Ahtna, dvojezični osnovni šoli in vrtcu iz Špetra ter osnovni šoli iz Barda. Ob tej priložnosti sta slovenske otroke nagovorila podžupan Blasetig in učiteljica Antonella Bucovaz, ki je spored tudi povezovala. (R.P.) Na sliki: med nagrajevanjem otrok na natečaju Moja vas. ŠtL • A'.:?1?-. «8 Salvatore Venosi o utrjevanju narodne zavesti Slovenska kultura, glasba in jezik v Kanalski dolini Salvatore Venosi na svojem domu v Žabnicah ŽABNICE — Sredi vasi v Žabnicah, v Domu Mangart, je te dni veselo in razposajeno: na pobudo dijaškega doma Srečka Kosovela preživlja tam počitnice večja skupina tržaških otrok. Otroška vedrost nas je pozdravila na poti do doma Salvatoreja Venosija, s katerim smo bili domenjeni za pogovor o dejavnosti Slovencev v Kanalski dolini, predvsem kar zadeva tečaj slovenščine in pouk na Glasbeni šoli. »S tečajem slovenščine«, nam je povedal, »smo v Žabnicah začeli že v prvi polovici septembra, da bi se izognili težavam v zimskih mesecih, ko je snega kar precej. Tečaj v Ukvah pa smo začeli januarja letos. Z letošnjo izvedbo tečaja sem dokaj zadovoljen, saj je bilo zanimanje zanj veliko, tedenska prisotnost tečajnikov pa nad povprečna. Ne gre pozabiti, da smo imeli tudi verouk v slovenščini.« Kdo je skrbel za izpeljavo vseh štirih tečajev? »Za to je skrbela etnologinja Irena Šumi, sicer članica Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljubljani, s katero sem pred leti izdali tudi knjigo o izvedbi teh tečajev. Iz podrobne analize zbranega gradiva sva lahko izluščila vrsto podatkov, ki širše zanimajo našo narodnostno skupnost.« Izvedba štirih tečajev je gotovo zahtevala precej truda, upoštevajoč tudi stvarnost kraja? »Tečaje smo pripravili v župnišču v Žabnicah in to enkrat tedensko. Letošnja izkušnja pa kaže, da bomo v novi sezoni imeli tečaje dvakrat tedensko, saj je drugače delo težko uskladiti. Vpisanih tečajnikov je bilo 30, skoraj vsi so tudi zaključili delo. S slovenščino se je ukvarjalo tudi nekaj otrok v Domu šolskih sester.« V Domu šolskih sester se je odvijal pouk Glasbene šole. »Nekaj manj kot 30 otrok je vsak teden obiskovalo tečaje za klavir, harmoniko in kitaro; informacije s tega področja so dobivali izključno v slovenščini. Šola deluje 12 let, dovršilo jo je že 6 mladih glasbenikov, ki so opravili vse predvidene izpite. Profesorski kader je izključno slovenski, dobršen del jih je iz Kranja.« Ob pouku so gojenci imeli priložnost za javne nastope? »Letos smo šli v pravo pustolovščino za naše razmere, ko smo na Trbižu priredili srečanje glasbenih šol Gorenjske, na katerem so nastopili najboljši gojenci sedmih šol. Prireditev -pod pokroviteljstvom občinske uprave - je odjeknila v javnosti, nanjo pa so prišli številni predstavniki javnih uprav z obmejnega območja in sam minister za Slovence po svetu Janez Dular. Sodelovali smo še na koncertu Alpe-Jadran na Opčinah in na srečanju glasbenih šol na Koroškem.« Kako se je ob tem kulturno življenje uveljavilo v Kanalski dolini? »V tem času smo pripravili vrsto pobud, zlasti na zborovskem področjU' Omenil bi srečanje pevskih zborov v Žabnicah, dejavnost moškega pevskega zbora iz Žabnic in Višarskega ženskega kvinteta, ki ga vodi Anna Mis' soni. V okviru kulturnega delovanja velja spomniti tudi na izdajateljsko dejavnost. Mednjo sodi tudi knjiga 0 življenju Ukljanov in Življanov izpod peresa Roberta Municha, ki jo bom0 predstavili oktobra v Domu Mangart' V ta okvir sodi tudi razvejana cerkvena dejavnost za uveljavitev slovenskega jezika. In prav v zvezi s slovenskim bogoslužjem smo v Žabnicah zabeleži; i li afero z zbiranjem podpisov proti maše vanju v slovenščini: zbiratelj1 podpisov so to utemeljili z dejstvo®’ da itak vsi poznamo italijanščino, zat° je slovenščina odveč.« Uveljavitev slovenščine je p°' membna tudi v javnih dokumentih' Pred dnevi je trbiški občinski sv® sprejel statut, ki izrecno omenja težnjo za uveljavljanje slovenskega' furlanskega in nemškega jezika. »Slovenski klub je pred izdelav0 statuta naslovil na Občino dokument' s katerim smo želeli opozoriti na prl' sotnost slovenske narodnostne skup' nosti. Pred nekaj meseci smo v Vid®1* sodelovali na konferenci o Slovenc1 na Videmskem v priredbi škofije. Tu°^ takrat smo dostavili več dokument0 o naši prisotnosti v Kanalski dolini." RUDI PAVŠIČ Počitniški vrvež na Sežanskem SEŽANA — Sežanska Zveza prijateljev mladine je zaradi nastalih razmer pripravila naknadno program počitniških dejavnosti za otroke in mladino, ki je v dopoldanskih urah sama doma in prepuščena cesti. Poleg bogatega programa, ki so ga naslovili "Počitniška vreča, ki preseneča", so tako pripravili še dodatne aktivnosti, ki bodo potekale v času poletnih šolskih počitnic na Sežanskem. Organizirano imajo počitniško varstvo za otroke, ki se je pričelo včeraj v sežanski Kosovelovi knjižnici. Vsak dan, razen sobot in nedelj, se bodo tu otroci zbirali ob 8. uri in do 11. imeli pod vodstvom mentoric razne ustvarjalne in rekreativne dejavnosti v naravi (družabne igrice, likovno in glasbeno ustvarjanje). V odprtem bazenu v Lipici poteka rekreativno plavanje. Otroke vozi avtobus iz Sežane ob 10.45 in jih iz Lipice odpelje ob 14.50. Cena vozne karte znaša 44,00 din, ostali stroški pa 100,00 din; poskrbljeno je tudi za varstvo otrok. Pod vodstvom Polone Šuligoj bo do 19. julija v avditoriju sežanskega kulturnega doma kotalkarski tečaj, ki se odvija od 9. do 11. ure. Za vse, ki bi se radi osvežili in odšli na morje, je organizirano vsak torek in četrtek enodnevno kopanje v Simonovem zalivu (Izola); prijave sprejema Kompas v Sežani. Od 17. do 24. julija pa priredijo letovanje za šolarje na Debelem rtiču; prijave sprejema še danes ZPM Sežana (tel. 72401). Vsak petek ob 18. uri pa se v kulturnem domu v Sežani odvijajo filmske predstave. Danes je za mladino in starejše na vrsti film Indiana Jones III. OLGA KNEZ STOJKOVIČ AAA — prvi mesečnik Alpe-Jadrana CELOVEC — Pred nedavnim je izšel na Koroškem prvi alpejadran-ski mesečnik. Gre za revijo "AAA" (Alpe Adria Aktuell), ki je trojezič-na in želi nagovoriti bralce na Koroškem, v Sloveniji in tudi v Furla-niji-Julijski krajini. Izdajatelj in glavni urednik mesečnika je H. F. Mossmann, po rodu Korošec, katerega cilj je pospešiti idejo o tesnem sodelovanju med regijami in ljudmi v prostoru Alpe-Jadran. Erhard Busek novi predsednik ljudske stranke DUNAJ — Avstrijska ljudska stranka je dobila pred dnevi spet novega predsednika. To je dr. Erhard Busek, bivši dunajski podžupan in minister za znanost v Vranitzkyjevi koalicijski vladi. Erhard Busek je bil izvoljen z več kot 56% oddanih glasov in je tako premagal svojega nasprotnika, uspešnega podjetnika, a političnega novinca Bernharda Gorga, ki je hotel stranko radikalno spremeniti. Z izvolitvijo Buseka v avstrijski zvezni vladi ne bo bistvenih sprememb, v stranke pa se bo moral šele uveljaviti. ■POMOČ SLOVENIJI Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji je včeraj ocenil dosedanji potek nabiralne akcije POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem. V dogovoru z uredništvom Primorskega dnevnika je sklenil, da bodo prvi poimenski seznami prispevkov objavljeni v nedeljski številki dnevnika, posredovani pa bodo tudi drugim časopisom. Danes poteka v okviru dejavnosti solidarnostnega odbora akcija, za katero so dali pobudo mladi. Mladinski odbor Slovenske prosvete, mladinska sekcija Slovenske skupnosti in mladinski odbor SKGZ so se namreč odločili za zbiranje podpisov v podporo svobodni, demokratični in suvereni Republiki Sloveniji, kar vključuje tudi zahtevo po takojšnjem mednarodnem priznanju mlade slovenske države. Stojnici bosta na Borznem trgu in na Portici di Chiozza. Mladi bodo ob tej priložnosti na- šim someščanom delili tudi poziv® solidarnostnega odbora za humanitarno pomoč Sloveniji. Akcija b° trajala od 8. do 20. ure. Solidarnostni odbor Slovencev v Italiji je na včerajšnji seji razpravljal tudi o možnosti, da bi v prihodnjih dneh dal pobudo za vrsto informativnih in debatnih večerov o novonastali situaciji ob osamosvojitvi Slovenije. Tekoči računi za nabiralno solidarnostno akcijo POMOČ SLOVENIJI '91 pri slovenskih denarnih zavodih v Italiji: TRŽAŠKA KREDITNA BANKA (Sedež Trst, Agencija Domj0' Agencija Rojan) — 01.6560/54 HRANILNICA IN POSOJILNICA OPČINE — 9626 HRANILNICA IN POSOJILNICA NABREŽINA (Sedež Nabrežina, F1-liala Sesljan) — 65283-1 KMEČKA BANKA GORICA (•>«' dež Gorica, Filiala Krmin) — 6100 HRANILNICA IN POSOJILNICA DOBERDOB — 1720 HRANILNICA IN POSOJILNICA SOVODNJE — 23/7 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ' Filiala Čedad — 02.200/89 Navajamo še dodatne števil tekočih računov: CASSA Dl RISPARMIO Dl TRl' ESTE — 42568/5 CASSA Dl RISPARMIO Dl G°' RIZIA — 13160/1 , BANCA POPOLARE UDlNE5 — 6986 Sedež solidarnostnega Slovencev v Italiji odgovarja., telefonsko številko SKGZ: 368 fax 368158. Čeprav »cvetenje« morja ni tako hudo kot pred leti Alge v Tržaškem zalivu Zanimiva pobuda revije Gente Money Italijani se vedno bolj odločajo za podjetništvo Alge spet »strašijo« kopalce, turis-ucne delavce in ribiče. Potem ko je že kazalo, da se bomo lahko letošnje po-)etje brezskrbno kopali v kolikor toliko čistem morju, brez nevšečnega že-latinastega objema morskih mikroor-Sanizmov, je v zadnjih dneh to upanje ^ačelo počasi a nezadržno plahneti, f-adnje raziskave spet opozarjajo na akoimenovano »cvetenje« Jadranskega morja, kar pomeni, da smo takore-koč ponovno na pragu biološkega fenomena, ki je v zadnjih treh letih pri-Zadejal veliko škodo poletnemu turiz-ne le v naših krajih, temveč vzdolž Se severne jadranske obale. ^ preteklih letih so izvedenci za gorsko biologijo zatrjevali, da so “ovetenju« morja bistveno botrovale lage zime. Morje je bilo pozimi »pretoplo«, kar je omogočilo bohotenje toikroalg. Letošnja zima je bila — z razliko od Prejšnjih — res ostra in tudi olgotraj-na. Pričakovati je bilo, torej, da bo tofaz pozitivno učinkoval na mikroflo-r°' 1La jo bo — z eno besedo — omejil. Ta pričakovanja so obveljala vse do Prvega toplotnega vala. Z otoplitvijo e je začel najprej na morskem dnu, atem pa pomalem tudi na morski gla-lni obnavljati znani proces »cvete- morja. Fenomen so najprej zabe- nja« hzLi na področju Srednjega Jadrana pncona, Rimini, Riccione), zatem v varnerskem zalivu. Z morskimi toko-i1 s,e je začela želatinasta masa premi-ati proti Tržaškemu zalivu, kjer so v Prejšnjih dneh na gladini že zapazili Posamezne »otočke« bolj ali manj gos-16 Mineštre alg. Ponovna prisotnost alg v našem '°rJU je spravila v pogon protialgov-Q,1 stroj severnojadranskega morskega j Servatorija. Pred tremi dnevi so se .okenci za morsko biologijo spet te Pali na strokovno križarjenje, na ka-sk 6ln Lodo analizirali primerke mor-q 6 v°de in stopnjo »okuženosti« z al-jo ■ delovna skupina, ki jo sestavlja-t‘zvedenci severnojadranskih labora-v ‘tov za morsko biologijo (iz Barko-izJ' Pirana, Rovinja, Benetk), je že Uj elaia poročilo o stanju Jadranskega iki?9, a to poročilo temelji na poda-v P' ki so jih zbrali izvedenci na prhlo ,Fr°kovnem križarjenju, ko se horr mikroorganizmi še niso razbo-slahi sedanje stopnje. Sedanje »po-sre- anie<< je dalo povod za skupno Ce Cahje severnojadranskih izveden-čan' ** Lo v torek, 16. julija, na to sre-ve le Pa sta bila povabljena tudi slo-in hrvaški minister za okolje pblnšek in Nikulič. 0 mnenju izvedencev dosedanje st^enje« ni še doseglo uničujoče ka ^ 6 izPred nekaj let. Glavna vzro-ta j a fenomen sta že omenjena toplo-čnen Pa brezvetrje. Ob brezvetrju za-sika na morskem dnu zmanjkovati ki-fav ' kar še najbolj prizadene morsko biči ° in — posledično — ribištvo. Ri-pot ®enij°. da je za omejitev cvetenja dna ebna dobra prevetritev morskega SevetS- Pa bi bila mogoča, če bi nad pa širo^1 Jadranom zapihala burja ali Po^^hdnjega Jadrana so prav včeraj burka ' ba se je P° nekaj dneh raz-»on ne9a morja bistveno zmanjšalo tilu ,naženje« alg. Bosta tudi Severne-toliv- ranu Pozejdon in Eol namenila Kšn° Pozornost? Čoln za čiščenje morja bo imel kmalu spet polno dela (foto Križmančič) (foto Križmančič) Kot zadnja leta tudi letos alge spet »grozijo« kopalcem Italijani postajajo vse bolj podjet-ni.Po zadnjih uradnih podatkih se je v lanskem letu »postavilo na noge« 280.634 novih podjetij, medtem ko jih je ukinilo svojo dejavnost 116.468. Preživelo jih je torej 164.166, kar je za 4,6 odstotkov več v primerjavi z letom 1989. Ti podatki kažejo, da v Italiji trenutno deluje 3 milijone in 800 tisoč podjetij, od katerih je štiri petine individualnih ali osebnih družb. Gre za mikro-podjetja, ki so največkrat nastala iz želje, da bi se ti podjetniki osamosvojili in delali na lastno roko. Ustanoviti podjetje začenši z minimalnimi možnostmi je v sedanjih časih mogoče. Obstajajo namreč instrumenti, da se lahko ideje spremenijo v podjetja. »Gente Money«, gospodarski mesečnik založniške hiše Rusconi, je zadnjo številko posvetil prav vprašanju o novem podjetništvu. Na prvi strani je objavil sliko Marca Rovede, ki je z yo-gurti in sadnimi sokovi podjetja Fatto-ria Scaldasole v petih letih dosegel 25 milijard lir letnega prometa. To je seveda le en primer. V mesečniku se dajejo navodila, kako in s kom se je treba posvetovati za uresničitev določenega načrta, kako je treba preveriti, da bi se načrt lahko uveljavil na tržišču in predvsem kako prejeti potrebne finančne prispevke. Poleg tega predstavlja tudi številne podjetnike, ki so znali spremeniti lastne ideje v uspešna podjetja. Da bi pomagali vsem tistim, ki želijo samostojno udejstvovati v podjetništvu, je »Gente Money« dala še drugo pobudo: ustanoviti podjetje s podporo revije in nekaterih kvalificiranih sponsorjev. Kdorkoli ima kakšno idejo, jo lahko obrazloži v formularju, ki jo priložen mesečniku. Meseca oktobra bodo zasedanju "Intraprendere '91" v Bielli izbrali deset načrtov, katerim bodo nudili možnost za finansiranje s strani največjih evropskih družb. O vseh teh vprašanjih je bil govor na srečanju v palači Ralli, ki so ga priredili uredništvo revije, BIG in tržaško združenje industrijcev. Po posegu Francesca Zacchigne, poverjenega upravitelja BIG in Enrica Cisnetta, direktorja omenjene revije, je Riccardo Illy pozdravil številne udeležence v imenu tržaških industrijcev in orisal primer družbe Illycaffe, ki se je znala popolnoma prenoviti, pa čeprav je imela za seboj že utrjeno tradicijo. Govorili so še Fabio Carli za podjetje Vectorpharma, Giovanni Fratti za SIAI ter Simonetta Cosimi za Bioallergy, torej predstavniki podjetij, ki so nastala in delujejo v okviru BIG. In prav o vlogi te ustanove, tudi s pomočjo videa, ki ga je realizirala družba Videoest, je Francesco Zac-chigna obširno poročal. Ustanovljen je bil, da bi s svojimi strukturami prišel na pomoč šibkejšim italijanskim območjem, kot je tudi tržaško. In na tem območju, je dodal, obstaja precejšnje zanimanje za ustanovitev novih podjetij. Delovanje BIG iz Trsta vzbuja precejšnje zanimanje na Vzhodu, da bi zaživelo, pa manjkajo nekateri instrumenti. Ob vsem tem je še dodal, da se načrt te družbe vključuje v postopno internacionalizacijo Furlanije-Julijske krajine. S svoje strani pa je odgovorni urednik revije Cisnetto govoril o tej uredniški pobudi in jo podrobneje analiziral. Revija je izvedla obširno anketo predvsem med mladimi in ugotovila, da prav med njimi obstaja velika volja za ustvarjanje nekaj novega. Za uspeh pa so potrebni predvsem tri elementi: potrebna je najprej informacija, poklicno usposabljanje in pa finansiranje vsakršnega projekta. Iz te ankete, ki jo je revija opravila pa predvsem izhaja, kot je zapisano v uvodnem članku, da se nahajamo pred novo kulturo, ko je tudi postati samostojni podjetnik že pravi "status simbol". (as) Na pobudo slovenskih mladinskih organizacij V Trstu bodo zbirali podpise za Slovenijo V okviru dejavnosti solidarnostnega odbora Slovencev v Italiji bo danes potekala akcija, za katero so dale pobudo tri mladinske organizacije. Tako so se Mladinski odbor Slovenske prosvete, mladinska sekcija Slovenske skupnosti in mladinski odbor SKGZ odločili za zbiranje podpisov v podporo svobodni, demokratični in suvereni Republiki Sloveniji, kar vključuje tudi zahtevo po takojšnjem mednarodnem priznanju mlade slovenske države. Stojnici, kjer bodo pripadniki omenjenih organizacij in drugi mladi zbirali podpise, bosta na Borznem trgu in pod Portici di Chiozza. Mladi bodo ob tej priložnosti delili našim someščanom tudi pozive solidarnostnega odbora za humanitarno pomoč Sloveniji. Stojnici bosta "odprti" od 8. do 20. ure. Pobuda mladih sodi v niz akcij, ki so jih priredile organizacije in društva v podporo Sloveniji in njeni osamosvojitvi. Med cilji vseh teh akcij je bil in je tudi ta, da bi italijanske someščane bolje obvestili in jih sensibilizirali o problemih in zahtevah Slovenije. Gre vsekakor za pomembne napore, ker je usmerjenost javnosti izjemno pomembna, saj tudi politične odločitve ne morejo biti gluhe na javno mnenje. Novo vodstvo sindikata FILT-CGIL Prevozniki CGEL o upokojitvah Vprašanje upokojitve in pokojnin so bila v središču pozornosti na seji izvršnega odbora sindikata zaposlenih v prevoznem sektorju FILT-CGIL. Na seji so najprej izvolili novo tajništvo sindikata, ki ga sestavljajo Sergio Slavec, Gianni Buzzi, Giacomo Candotto, Angelo D Adamo, Rodolfo Purich, Ita-lo Romagnoli in Fabio Sanzin. Le tem se bo pridružila članica izvršnega odbora, ki jo bodo v tajništvo imenovale članice FILT. Naj omenimo, da je bil Sergio Slavec že v začetku junija izvoljen za glavnega tajnika sindikata. Vodstvo sindikata prevoznikov je — kot rečeno — razpravljalo o zakonskem osnutku o pokojninski reformi. Tako se je izreklo proti upokojitvi s 65. letom starosti, izneslo pa je tudi veliko pomislekov na račun nekaterih drugih omejitvenih določil pokojninske reforme, o katerih bo izvedlo med članstvom širok posvet. ___________pismo uredništvu____________________ Poziv navdušenega zbiralca raznih značk Sem član organizacije The Scout Association iz Anglije in živim sedaj v Tržiču. Zelo se zanimam za zbiranje skavtskih značk in krojev. Upam, da mi bo uspelo narediti zbirko vseh italijanskih značk. Če ima kdo izmed vaših bralcev karkoli takega, kar bi bilo povezano s skavtizmom, kot so to lahko značke, nalepke, oznake, kroji, stare ali nove knjige, footografije, itd., naj me, prosim, obvesti. Posebej se zanimam za slovensko zamejsko skavtsko organizacijo (S.Z.S.O.) in značke iz Trsta in Gorice. Tistemu, ki mi bo lahko pomagal, lahko ponudim za značke, ki jih potrebujem, druge značke. Vsi rekviziti bodo namenjeni zbirki in moje zanimanje ni pridobitniš-kega značaja. Lahko izposojeno vrnem kadarkoli, obdržim pa samo, če mi bo podarjeno. Ponavljam, da ne gre za pridobitniško dejavnost in da me ne vodi finančni namen. Govorim samo angleško. Hvala in lep pozdrav Peter Symmans Izvirna izkušnja otroškega središča v Sesljanu, kjer so se združili vsi zainteresirani dejavniki Kako s kvalitetnimi posegi uravnovesiti demografsko krizo na šolah toanjšeZneaje razredov na osnovnih šolah in v vrtcih zaradi vse Haš6tn 9a števila rojstev je že dolgo znan in skoro domač pojav na hUjjj oblnočju. O tem se veliko govori in piše kot o nekem Parno i Z*u' Pr°ti kateremu ni uroka in pred katerim lahko ukre-Po Sgj e. tako, da preostale otroke čim bolj smotrno razporedimo Losjtofe kamor pač spadajo. kn ,jernej se je morda premalo govorilo še o nekem drugem učin-kvatjtg °?rafske suše na naše šole: o odzivu tistih dejavnikov, ki so Ukrep: atlvn° krizo vpisov skušali uravnovesiti s kvalitativnimi Ta J °kviru lastnih pristojnosti in možnosti. °d teh a ^' zapis ima namen nekoliko podrobneje opisati enega del0 , Naporov, ki vsekakor ni edini vreden pozornosti. Gre za Sesljg* lrna danes svoje težišče v nekdanji šoli K. Štrekelj v Uiatjk ' L° svoji problematiki pa zadeva celotno šolsko proble-na območju občine Devin-Nabrežina. p 1. RAZMERE V OKOLJU dje )(Uj. opisom samega razvoja, ki je privedel do nastanka današ-Prikaz orne tovarne v sesljanskem središču, je primeren kratek ^°9ajanj aVn’b dejavnikov, ki so bili stalno v ozadju ali v ospredju Levjp^tood temi je nedvomno jezikovna problematika. Občina VeUsko abrežina je bila nekdaj pretežno slovensko območje. Sloji0 vdpjPtoLtvalstvo je tu, sredi šestdesetih let, postalo manjšina in No Vefu tefevizije v vsak dom, tudi najbolj osamljeno naselje ni. }4,lske k 'jarno Pred stalnim, premočnim jezikovnim udarom itali-Ufe jn J1'turne industrije. Na jeziku sloni glavni del narodne kul-Dru„iIbe?ovem pomenu niso potrebne dodatne utemeljitve. ^bčjnay dejavnik, ki ga bomo stalno srečevali v tem opisu, je jjNfrai^1 'ma nekaj pristojnosti tudi na šolskem področju. V zelo 6 Prav-, ranem italijanskem šolskem sistemu imajo krajevne upra-°e9a, av. Prav fe veliko odgovornosti in malo možnosti neposred-vSeLakor°n°mnega prispevanja k šolskemu razvoju, a nekaj tega a ršna j obstaiai zlasti na ravni predšolske vzgoje. Pri Občinah, ° bejstvn ~,ev!nsko-nabrežinska, je umestno poudariti samoumev-' da je odbornik zadolžen za vse šole, večinske in manj- šinske. To ne gre prezreti, čeprav bo v tem opisu govor predvsem o slovenskem šolstvu. Poleg vzdrževanja stavb, oskrbe šol s potrebščinami, s pomožnim osebjem in podobnimi upravnimi posegi, imajo Občine na ravni predšolske vzgoje tudi nekaj didaktičnih pedagoških pristojnosti. Supervizija za to plast delovanja je še vedno zaupana pristojnemu didaktičnemu ravnatelju osnovnih šol, a ta kontrola je zelo pogosto zgolj formalna, še posebno danes, ko ima Občina pravico, da si priskrbi lastnega pedagoškega izvedenca. 2. ZAČETNO ISKANJE POTI Devin-Nabrežina je ena izmed občin na slovenskem naselitvenem pasu v Italiji, ki ima otroške vrtce v lastni oskrbi (ostale so: Milje, Zgonik, Trst - delno in Šeteverjan). Zato je bila od vedno, nujno, aktivna na tem področju. Prvi znaki nekega globljega vsebinskega poseganja pa so se začeli kazati pred približno desetimi leti. Spremembe v normativi glede delovnih pogodb občinskih uslužbencev so leta 1980 postavile Občini konkretni problem, da bi za ohranitev 8-urnega delovanja vrtcev morala podvojiti orga-nik. Leta 1981 je občinski svet izdal uradni sklep v tej smeri, a ker je država dodeljevala vedno manj denarja za redno poslovanje in tudi sicer prepovedovala nameščanje novih uslužbencev, je sklep ostal na papirju. Vrtci so zato še naprej delovali le od 8. do 14. ure. Šolski ravnatelji, občinski odborniki, starši in vsi ostali prizadeti dejavniki so zavzeto preverjali razne možne rešitve. Ena od teh je bila (ustavila se je sicer že pri prvem, notranjem, krogu razprav-ljalcev), da bi vrtec enostavno podržavili. Ta opcija je bila zavrnjena, ker bi v tem primeru bilo zelo verjetno nameščeno novo učno osebje, prejšnje pa bi ostalo v breme Občini, ki bi morala reševati problem njegove prekvalifikacije. Ob vsem tem pa bi se morala Občina odpovedati vsaki možnosti vplivanja na vsebinsko plat pouka in le malo verjetno je bilo, da bi državno vodenje predšolskih ustanov iskazovalo enako pozornost do specifičnih kulturnih značilnosti in potreb občinskega ozemlja. Izpostavljena je bila tudi možnost, da bi se problem rešil s koncentracijo vseh predšolskih enot (slovenskih in ravno tako italijanskih) v en sam sedež. Tako izbiro bi narekovale ravno daljša perspektiva negativnega demografskega razvoja. Tudi sama država bi verjetno šla v to smer, če bi ji bili vrtci zaupani. Nekaj podobnega bi se konec koncev lahko podvzelo tudi za osnovne šole, ki niso delovale v veliko boljših številčnih razmerah. Občinsko šolsko odborništvo je jemalo na znanje in tehtalo vse predloge, pomisleke in dejstva. V tem okviru je bilo zanimivo, da se je tako med slovenskimi kot med italijanskimi starši uveljavilo stališče, da bi se tudi manjše šole ne smele ukinjati, ker tudi v okrnjenem obsegu predstavljajo kulturno središče, ki bogati naselje in utrjuje občutek domačnosti v otrokih. Slovenski starši so tem splošnim ugotovitvam dodajali tudi težo jamstev, ki so zapisana v dodatku Londonskemu memorandumu. Bilo je jasno, da starši doživljajo šolo kot kulturno žarišče, ponekod kot sploh edino preostalo kulturno ustanovo v naselju, ki preko svojega učinkovanja na jezikovnem področju izvaja zelo pomembno funkcijo, čeprav majhno število učencev lahko zavaja s svojo kvantitativno šibkostjo. Morda ni odveč omeniti dejstva, da je že dalj časa odbornik za šolstvo v občini Devin-Nabrežina izbran iz vrst šolnikov. Prav gotovo je tudi to prispevalo k tisti občutljivosti za življenjskost posameznih izobraževlanih problemov, ki uspe presegati upravne in organizacijske okvire občinskih pristojnosti. Iskanje rešitev je trajalo vse tja do šolskega leta 1986/7, ko je dozorel čas, da so se smotrnejše zamisli začele konkretizirati. Rešitev, ali vsaj določena smer reševanje, je postala lažja, med drugim tudi zato, kar se je v dogajanje posredno vključila še ena izvenšol-ska struktura, ki je sicer posvečala svojo skrb kulturnemu področju. Zveza slovenskih kulturnih društev je leta 1985 organizirala svoj drugi, izpopolnjevalni tečaj za oblikovanje profila animatorjev. Občina je v tej strokovni kategoriji našla osebje, ki je lahko s pogodbeno zaposlitvijo za delni delovni čas napolnila vrzel v delovanju otroških vrtcev. Od šolskega leta 1986/7 je pouk v vrtcih stekel od 8. do 16. ure s tem, da so popoldanski čas prevzele animatorke. Njihova specifična strokovna priprava je odpirala nove možnosti za razvijanje novih vsebinskih področij v pedagoški vzgoji. (Se nadaljuje) PAVEL ŠTRANJ Podjetniki so se včeraj na Občini srečali s predstavniki krajevnih uprav Zaskrbljenost gospodarstvenikov za težavno stanje onkraj meje Na pobudo občinske in pokrajinske uprave, ki sta ju zastopali župan Ricchetti in predsednik Crozzoli ter Trgovinske zbornice, ki je bila iz neznanih razlogov odsotna (kot sicer tudi dan prej na podobnem srečanju v Gorici), je bilo včeraj na sedežu občinske uprave srečanje z gospodarskimi operaterji. Na njem je bil govor o jugoslovanski krizi in o posledicah, ki jih dogajanja preko meje imajo na tukajšnje gospodarstvo. Takoj na začetku je treba povedati, da se srečanje ni zaključilo z nobenim konkretnim sklepom. Predstavniki raznih delovnih kategorij so obrazložili svoje probleme. V ospredju sta bili predvsem vprašanji trgovine na drobno in pa uvoza in izvoza. V trgovinskem sektorju je posredno ali neposredno zaposlenih okrog 18.000 uslužbencev, s sedanjo krizo, kot ugotavljajo v teh krogih, bo brez službe ostalo okrog 8-9 tisoč oseb, če bi se tako stanje nadaljevalo. Naj večjo škodo imajo špediterji, ki so v bistvu ostali brez dela. Nobeno podjetje namreč ne tvega, da bi svoje tovornjake poslalo na jugoslovanske ceste. In tudi v tem sektorju se že začenja govoriti o odpustih. Srečanja se je udeležila tudi delegacija Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Poleg direktorja Vojka Kocjančiča so bili v njej še Aleksander Rustja, tajnik zunanjetrgovinske sekcije, Danilo Cunja za obrtniško sekcijo (za prevoznike) in Ivo Sirca, ki je direktot konzorcija Transcar, v katerem so združeni vsi avtoprevozniki, ki delujejo na tovornem postajališču pri Fernetičih in lep del tržaških prevoznikov, ki delajo v konvencionalnem sektorju. Širca je na srečanju spregovoril prav o vprašanju prevozov. V telefonskem pogovoru nam je nanizal še vrsto podatkov, ki razkrivajo dramatičnost stanja v tem sektorju. Napovedal je, da se bodo danes v Gorici predstavniki družbe, ki jo vodi, srečali z goriškimi sogovorniki z upanjem, da bi se kaj premaknilo. Upoštevati je namreč treba, da so prevozniki v teh dveh tednih utrpeli veliko gmotno škodo. Vsak tovornjak, oziroma njegov gospodar, ki je ustavljen, utrpi vsak dan 350 tisoč lir škode, pri čimer ne gre pozabiti, da gre za delavce, ki so delali predvsem z Jugoslavijo. Prevozniki imajo tudi velike izgube zaradi alternativnih poti, ker so morali "obiti" Jugoslavijo in prevoziti veliko več kilometrov, da so blago dostavili naročniku, ki pa jim teh višjih stroškov ne priznava. Nadalje se stopnjuje, kriza glede zelo počasnega plačevanja s strani jugoslovanskih podjetij, ki se je v sedanji situaciji še zaostrila. Vsi ti problemi bodo gotovo privedli do velike stagnacije v blagovnem prometu z Jugoslavijo, kar bodo v prvi osebi v največji meri plačali prav špediterji in avtoprevozniki. Zaskrbljujoče pa je predvsem dejstvo, da onkraj meje ni videti pozitivnih perspektiv. Tudi včeraj so v Brežicah ponovno blokirali cesto. Okrog Slovenske Bistrice, skozi katero poteka velik del prometa, ki zadeva prevoz lesa, so ustavljeni številni tovornjaki. Na tovornem postajališču pri Fernetičih, dodaja Ivo Širca, je skoraj vse ustavljeno. V njem sedaj beležijo okrog 10 odstotkov prometa v primerjavi z normalnim stanjem. Ob vsem tem gre dodati, da so špediterska in prevozniška podjetja utrpela ogromno gmotno škodo zaradi dvajsetdnevne stavke, ki je ohromila promet na mejnih prehodih. Podjetja so ob tej priložnosti izgubila vse rezerve in sedaj jih ta kriza potiska v še večje težave. Govori se že o odpustih. Tukajšnji prevozniki tudi ugotavljajo, da se bo korenito spremenilo tudi prevozništvo v Jugoslaviji. Vprašujejo se, kako bo Beograd razdeljeval dovolilnice, saj do Slovenije, kot smo videli z zadnjimi dramatičnimi dogodki, ni prav najbolj naklonjen. Direktor SDGZ Vojko Kocjančič pa je govoril predvsem o vprašanju uvoza in izvoza. Na tem področju je sedaj vse ustavljeno tudi zaradi tega, ker je tako stanje posledica prejšnjih nerešenih problemov. Tu gre za problem izplačil za izvoženo blago. Jasno je, da zaviranje kreditov z Jugoslavijo zaustavlja uvoz in izvoz s sosednjo državo. Firme, ki delujejo na tem področju, ne morejo delovati brez kreditov. Poleg tega gre še dodati, je dodal Vojko Kocjančič, da je državna zavarovalnica za kredite tujini SACE v tej situaciji blokirala zavarovanja za Jugoslavijo. To seveda ustvarja tudi določeno mnenje do nadaljnjega sodelovanja s to republiko. Ustavljeno je bilo tudi poslovanje po avtonomnih računih in tudi sedaj je izdajanje teh dovolilnic vezano na njihovo finančno efektivno kritje. Ker tega ni, gredo tudi ti posli zelo počasi.(as) O hudih gospodarskih posledicah, ki jih povzroča v Furlaniji-Julijski krajini jugoslovanska kriza, je včeraj tekla beseda tudi na srečanju med podtajnikom predsedstva vlade Cristoiorijem, podtajnikom ministrstva za turizem Rebullo in tržaškim poslancem Colonijem. Srečanje je bilo plodno, saj deželni parlamentarec Rebulla v tiskovni noti sporoča, da je vlada že izdala navodila za popis direktne škode in sprejem ustreznih ukrepov, za katere gre v tej fazi jemati v poštev predvsem odložitev bližnjih davčnih in socialnih dajatev. Pokrajinski svet SSk o Sloveniji in o statutih krajevnih uprav Pred kratkim se je na redni seji sestal tržaški pokrajinski izvršni odbor SSk. Sejo je vodil tajnik Oppelt in na njej je tekla beseda predvsem o razmerah v Sloveniji ter o vprašanju statutov v krajevnih upravah na Tržaškem. Izvršni odbor SSk je sprejel na znanje, da se je položaj v Sloveniji nekoliko pomiril in da so ustvarjeni pogoji za mirno reševanje odprtih vprašanj. V posebni noti SSk poudarjaa, da bo napravila, kot doslej, vse kar je v njeni moči, da bi samostojna in neodvisna država Slovenija dosegla čimprej mednarodno priznanje. Izvršni odbor SSk je podrobno pregledal stanje v zvezi s sprejemanjem statutov v tržaških krajevnih upravah. Zelo pozitivno je ocenil statut občine Dolina, pri katerem je tudi SSk dala svoj bistveni doprinos. Negativno pa je ocenil statut milj-ske uprave. V statutu je namreč le bežno omenjena slovenska manjšina, pravica do rabe slovenskega jezika pa nima priznanja. SSk, piše v tiskovni noti, je pravočasno predstavila ustrezna dopolnila statutu in na vprašanje opozorila samega župana. Posebno pozornost je izvršni odbor SSk namenil vprašanju statuta tržaške občine, ki bo na dnevnem redu na prihodnji seji občinskega sveta. Stranka je, pravi v noti, preko svojega predstavnika vseskozi aktivno sodelovala pri oblikovanju osnutka in predstavila v komisiji vrsto predlogov, ki zadevajo zlasti pravice slovenske narodnostne skupnosti. V predloženem osnutku statuta pa je vse to bilo prezrto s strani večinskih strank, poudarja SSk, ki pa vsekakor namerava nadaljevati s svojimi napori. Po mnenju SSk tudi tržaški statut ne sme vsekakor in v nobenem primeru zmanjšati že doseženo raven zaščite. Poziv sindikatov ob sedanji krizi Posebni ukrepi za gospodarstvo Slovensko-jugoslovanska kriza je kot uničujoči val pljusknila čez mejo na tržaško gospodarstvo. Tega so se že po nekaj dneh zavedli domala vsi tržaški gospodarski dejavniki, ki so zahtevali od pristojnih oblasti takojšne ukrepe za pomoč gospodarskim dejavnostim ob meji. V sklop teh posegov spada tudi včerajšnje pismo, ki so ga pokrajinski tajniki sindikalne zveze CGIL-CISL-UIL Treu, Kakovich in Verlicchi poslali predsedstvu italijanske vlade, zunanjemu ministru, ministru za delo, tržaškim parlamentarcem, tržaškemu županu, predsedniku pokrajine, deželnemu odboru Furlanije-Julijske krajine in vsedržavnim sindikalnim organizacijam. V pismu pišejo, da je jugoslovanska kriza povzročila in še povzroča veliko škodo tržaškemu in goriškemu gospodarstvu, ki temelji predvsem na mednarodni izmenjavi in obmejnih gospodarskih dejavnostih. Najbolj prizadeti so bili trgovina, turizem, prevozi in uvozno-izvozne dejavnosti. V teh sektorjih že beležijo skupinske in posamične odpuste. Zaradi tega sindikati CGIL-CISL-UIL zahtevajo, naj država prizna tem sektorjem status hude gospodarske krize in naj takoj povzame posebne ukrepe, da bi — tudi s posegom Evropske gospodarske skupnosti — prebrodili sedanji težavni položaj. Včeraj objavili izide matur na Prešernu, danes je na vrsti Zois Dve šestdesetici na »realni« Na znanstvenem liceju France Prešeren so včeraj objavili izide letošnjih zrelostnih izpitov. Tudi na tej šoli smo zabeležili dve naj višji možni oceni. Dijaka 5. A razreda Erika Busechian in David Jelerčič sta za svoji pismeni nalogi in ustni izpraševanji dobila šestdesetim. V ostalem so bil izidi na znanstvenem liceju srednje-nizki. Sedem dijakov je prejelo oceno med 50 in 60 šestdesetinkami, 28 med 40 in 50, šest dijakov pa je ocenjevalna komisija dodelila oceno 36. Kot zanimivost naj omenimo, da sta obe najvišji oceni zabeležili v 5. A razredu, v 5. C razredu pa ni nihče od kandidatov prejel oceno nad 50/60. Trije kandidati niso opravili mature. Na znanstvenem liceju so izdelali: 5. A razred: Erika Busechian (60/60), VValter Danieli (45), Valentina Fachin (36), Vesna Iagodic (40), David Jelerčič (60), Corrado Kert (39), Milan Klinc (50), Luca Klobas (40), Dean Leg-hissa (40), Ivan Lesizza (39), Lara Lupine (43), Igor Milic (38), Martina Ravbar (46), Jasmin Rudez (42), Barbara Rudolf (44), Aljoša Saksida (54), Vasco Tinta (40), Davide Vidrih (48), Marko Vitez (53). 5. B razred: Samuela Baldi (38), Alenka Bandi (48), Nataša Canziani (50), Alenka Devetak (42), Lara Gulich (42), Barbara Mauri (52), Eva Mauri (50), Leopold Oblak (48), Istok Pečar (48), Nadia Renzi (42), Aljoša Taučar (44), Tamara Vidali (38), Karin Vitez (39), Kristina Zidarič (44), David Žerjal (38). 5. C razred: Gorazd Bajc (39), Janez Berdon (43), Ivan Blasutto (40), Pamela Cappellini (36), Nastja Colja (49), Ma-rianna Golemac (48), Tjaša Kocman (44), Kata Kozlovič (36), Ai-Ling Maru- celli (40), Dean Oberdan (36), Borut Pertot (36), Jana Radovič (49), Petra Schmidt (37), Alenka Sirk (45), Vesna Škabar (36), Paolo Tanze (42), Tomaš Tenze (48), Marjana Vuga (45). Dva dijaka in privatist niso izdelali. Na sliki (foto Magajna): kandidati so si včeraj ogledali izide matur na znanstvenem liceju France Prešeren. Vzroke prometne nesreče (neprevidno prehitevanje?) karabinjerji še raziskujejo Šest ranjenih v trku na Obalni cesti Od avtomobilov je ostala le pločevina (foto Križmančič) Šest ranjenih in dva avtomobila popolnoma uničena: to je obračun prometne nesreče, ki se je pripetila včeraj okrog 17.30 na Obalni cesti v bližini naravnega predora. Trčenje med citroenom ax in ibizo je bilo čelno, silovito, tako da bi bil obračun lahko veliko hujši. Najhuje je ranjen voznik citroena, Ermanno Donizetti, o katerem so karabinjerji zvečer še iskali točne osebne podatke. Imel naj bi okrog 30 let, stanoval pa v Ul. Puschi 13. Zaradi udarcev v glavo in večkratnih zlomov so ga s pridržano prognozo sprejeli na oddelek za oživljanje katinarske bolnišnice. Z njim se je proti Sesljanu peljal še 35-letni Corrado Imbro iz Ul. della Guardia 44, ki se bo zdravil na ortopedskem oddelku predvidoma 20 dni. V ibizi so se peljali 25-letni voznik Lorenzo Radivo (Ul. D'Alviano 96), 25-letni Dario Zaccaria (Ul. Giusti 12), 27-letni Silvio Berton in 23-letni Paolo Filippini. Radiva, Bertona in Filippini-ja so sprejeli na ortopedski oddelek, okrevali bodo v nekaj dneh (Berton v 40), Zaccario pa so odslovili. Vzroke trčenja karabinjerji še ugotavljajo. Policijski agenti spravili na hladno tn nespretne tatove Tako kot velja za vsak poklic, se tudi tatovi delijo v spretne in nespretne. Med slednje sodijo trije mlajši Tržačani, ki se sedaj hladijo v Coroneu, kar v teh dneh pasje vročine morda ni niti tako zoprno. 27-letnega Alessandra Fattorja iz Stare istrske ceste 17 so agenti prijeli potem, ko ga je neka ženska opazila v Ul. San Francesco, kjer je pridno kradel v trgovini z zidnimi tapetami in oblogami. Vanjo je vdrl s pomočjo izvijača. Da ga s pločnika ne bi »med delom« opazovali, je pred izložbo razpotegnil najlonsko platno, ki pa očitno ni služilo svojemu novemu namenu. Iz železne blagajne si je Fattor vsekakor uspel prisvojiti 300 tisoč lir. 29-letnega Francesca Murra in 33-letnega Marina Sancovicha pa so prijeli predsinočnjim v Mestnem vrtu, kjer sta iz pokrite stojnice izmaknila televizijski aparat. Na opozorilo redarjev so agenti nadalje ugotovili, da sta še prej skušala vdreti v bližnje urade 3. okraja mestnih redarjev. Tajnik Cariglia v Trstu govoril o Jugoslaviji in vlogi PSDI Včeraj je obiskal Trst vsedržavni tajnik Italijanske socialdemokratske stranke Cariglia, ki je imel tudi tiskovno konferenco v hotelu Excelsior. Glavni temi njegovega posega sta bila italijanska notranja politika in pa položaj v Jugoslaviji. Prav glede jugoslovanske krize je Cariglia naglasil, da njegova stranka spoštuje avtonomije, zagovarja pa enotno Jugoslavijo. Tajnik PSDI je dejal, da razume vse različnosti jugoslovanskih regij in razvojne razlike, ki le tam obstojajo, obenem pa je naglasil, da je "Evropa pripravljena na žrtve pod pogojem, da se ohrani Jugoslavija." V primeru par-celizacije in trajanja sporov pa Jugoslavija tvega, da ne bo prejela od Evrope nobene podpore. _L Zapustila nas je naša predraga mama, tašča in nona, učiteljica v I pokoju Justa (Justina) Jurkič por. Petkovšek Pogreb drage pokojnice bo jutri, sobota, 13. julija ob 9.45 iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri sv. Ani. Žalostno vest sporočajo mož Marcel, sinova Ivo in Andrej z družinama. Srčna hvala vsem zdravnikom in osebju prvega zdravniškega oddelka katinarske bolnišnice za skrbno nego in zdravljenje pokojnice. Trst, 12. julija 1991 Žalovanju se pridružujeta Bizjak Justa in Raseni Lidia Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov Union, odbor Ljudskega doma v Podlonjerju in SKD Union izrekatajo svojcem iskreno sožalje ob smrti žene in mame Justine Petkovšek. Ob izgubi drage mame izrekata Ivu in prizadetim svojcem iskreno sožalje Sandi Žgur in družina. Naše nepozabne Luci Maurich - Marega ni več med nami. Žalostno vest sporočajo sorodni/ kom in prijateljem mož Carlo, hči Isabella in sin Diego z Luizo ter Petro. Pogreb bo jutri, 13. t.m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice narav' nost na miljsko pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodel' ne namene. Milje, Trst, 12. julija 1991 Žalovanju se pridružujejo druži®6 Gombach, Strajn in Hočeva* Diegotu, Isabelli in gospodu K3* lotu izrekamo iskreno sožalje. Marija, Boris in N6jka' Sporočamo, da nas je 9. julij3 z3 vedno zapustila v 104. letu starosti Maša Rebek vd. Treo Žalujoči svojci Trst, Munchen, Jesenice, Stutgar 12. julija 1991 Danes, PETEK, 12. julija 1991 MOHOR Sonce vzide ob 5.27 in zatone ob 20.54 - Dolžina dneva 15.27 - Luna vzide ob 6.03 in zatone ob 21.25. Jutri, SOBOTA, 13. julija 1991 HENRIK PLIMOVANJE DANES: ob 4.43 najnižja -72 cm, ob 11.26 najvišja 44 cm, ob 16.55 najnižja -17 cm, ob 22.31 naj višja 48 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 30,2 stopinje, zračni tlak 1020,2 mb ustaljen, veter zahodnik 8 km na uro, vlaga 60-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 24,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Anastasia Barone, Ivo Aničič, Giovanna Rattelli, Ram Bertoja, Alessia Battini, Aliče Petronio, Nicolo Brezza. UMRLI SO: 103 leta stara Maria Rebek, 77-letna Cecilia Pettirosso, 69-letni Luciano Micheli, 78-letni Bogomilo Ro-della, 67-letni Armando Bon, 68-letni Do-menico Velcich, 77-letna Lidia Kozlo-vich, 69-letna Giustina Itirkic, 79-letni Robert Hammer, 92-letna Aliče Danese, 77-letna Albina Starc, 77-letna Vittoria Giorgi. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8., do sobote, 13. julija 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 - 13.00 in 16.00 - 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje). BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Oriani 2, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Trg Cavana 1. BOLJUNEC (tel. 228124) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Trg Cavana 1 (tel. 300940) SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. OSMICO je odprl Ladi Rebula - Bajta. OSMICO ima Mario Žerjal v Dolini. MLADA ZAKONCA iščeta v najem majhno stanovanje v okolici Trsta (Milje, Dolina, Domjo, Boljunec). Tel. 416171. MERCEDES 190 E v dobrem stanju, bele barve, letnik 84, prevoženih 79.000 km, prodam po tržni ceni. Tel. 575145. PRODAM ford transit bele barve, 9 sedežev, prevoženih 17.000 km, v dobrem stanju po tržni ceni. Tel. 040/575145. 20 LETNO DEKLE s končano višjo srednjo šolo in z dobrim znanjem kompju-terskega upravljanja išče zaposlitev kot uradnica. Zainteresirani naj telefonirajo na št. 910142. PRODAM 100 m2 skladišča na področju Ul. Grimani. Telefon 228390. SLAŠČIČARNA Saint Honore na Opčinah obvešča cenjene odjemalce, da je zaprta od 9. do 31. julija zaradi dopusta. CVETLIČARNA »Angela« iz Boljunca obvešča vse svoje stranke, da je zaprta od 20. julija do 24. avgusta zaradi dopusta. IŠČEMO prodajalko ali pomočnico v prodajalni. Telefon 228855. NAKLADNE PANJE prodam po ugodni ceni. Telefonirati na št. 226485. ŠOLSKE knjige za prvi razred učiteljišča »A.M.Slomšek« kupim. Telfonirati ob večernih urah na št. 44018. NUDIM pomoč pri gospodinjskih opravilih nekaj ur tedensko.Telefon 757339. TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI TRST 9.— Japonski jen 9,767 Švicarski frank 858,60 847,— Avstrijski šiling 105,725 104. Norveška krona 190,76 185,— Švedska krona 205,66 200. Portugalski eskudo , 8,583 7,50 Španska peseta 11,856 11,— Avstralski dolar 1037,80 970,— Jugoslov. dinar — 35,— ECU 1529,10 — SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Ruzante MOSCHETA Režija BORIS KOBAL PREDSTAVE NA PROSTEM Premiera jutri, 13. julija, ob 21. uri v TRNOVCI v BAJTI Ponovitvi: v nedeljo, 14. julija, ob 21. uri MAČKOLJE - Borov gozdiček v ponedeljek, 15. julija, ob 21. uri ZABREŽEC - Hribenca OBČINA REPENTABOR vabi na 29. RAZSTAVO TERANA IN POKUŠNJE DOMAČIH BELIH VIN 13. in 14. julija 1991 na razstavnem prostoru pri občinski telovadnici PROGRAM: sobota, 13.t.m. v Kraški hiši ob 18.30 otvoritev vinske razstave z nastopom Logaškega okteta m nagrajevanjem razstavljenih vin; ob 19. uri otvoritev razstave domačih ustvarjalcev Petra Škabarja, Milana Bizjaka in Mirka Guština; od 20.30 do 00.30 ples z ansamblom Lojze Furlan, nedelja, 14.t.m. ob 8. uri mednarodni balinarski turnir v organizaciji bali-narske sekcije «Kraški dom» in pod pokroviteljstvom občine; ob 9 uri ex tempore za otroke iz vrtca ter osnovno in srednješolsko mladino; zbirni center na razstavnem prostoru; ob 17. uri odprtje kioskov; od 20. do 00.30 ples z ansamblom Lojze Furlan. ŠD Primorec - Trebče vabi na ŠPOREKI PRAZNIK v športnem objektu pri Trebčah. od danes do ponedeljka, 15.7. Vsak večer ples z ansamblom HAPPY DAV. Lloyd Adriatico je predstavil svojo novo trofejo Elegantna boginja zmage ali skulptura Uga Caraja mali oglasi a!ll EDI MOBILI Trst - Ul. Baiamonti 3 - Tel. 820766 POHIŠTVO IN OPREMA Danes slavi svoj 90. rojstni dan MARICA PAVLICA - LEG ISA Še dolgo let trdnega zdravja in zadovoljstva ji želijo vsi družinski člani. Skladu »Mitja Čuk« bo v sredo, 17. t.m. ob 20.30 kantav.tor Iztok Mlakar posvetil večer v dobrodelne namene. Za večerjo in družabnost bo poskrbljeno pri »Bibcu- agriturizem« v Križu. Zainteresirani naj telefonirajo Mirandi (040—212119) ali na Sklad (040—212289 v jutranjih urah) najkasneje do ponedeljka, 15. t.m., ker so mesta omejena. Apostolstvo Sv. Cirila in Metoda vabi rojake iz Trsta in Gorice na praznovanje Sv. Cirila in Metoda na Vejni v nedeljo, 14. t.m., ob 17.30 v znamenju nove maše in duhovniških obletnic. Pri somaševanju bodo sodelovali novomaš-nik g. Slavko Rebec, srebrnomašnik g. Alfonz Močnik in zlatomašnik dr. Lojze Škerl; pri petju pa mešana pevska zbora iz Rodika in Novega sv. Antona iz Trsta pod vodstvom Edija Raceta. Zaželjena prisotnost skavtov. Odhod zadnjega avtobusa z Vej ne ob 19.10. Šola Glasbene matice potrjuje vpise lanskih gojencev za novo šolsko leto 1991/92 vsak dan od 9. do 12. ure, razen sobote, do 26. t.m.. Slovenski deželni zavod za poklicno izobraževanje prireja v šolskem letu 1991/92 v Trstu naslednje tečaje:!, za dodeljene uradniškemu delu 1. letnik (1200 ur); 2. za uradnike uvozno—izvoznega podjetja — 2. letnik (1200 ur); 3. za oblikovalce kraško umetnostne obrti (les, kamen, kovina) — 1. letnik (1200 ur); 4. strokovni master za upravljanje podjetij — pogoj za vpis opravljena višja srednja šola ( 500 ur — vključena delovna praksa v podjetijh); 5, strojepisja z videotipka-njem (150 ur); 6. osnovne informatike — MS DOS (60 ur); 7. word processing tečaj urejevanja besedil (60 ur); 8. za uporabo programa Data base (60 ur); 9. začetniški tečaj italijanščine (60 ur); 10. za vzdrževalce parkov, vrtov in zelenih površin (120 ur). Vpisovanje in podrobnejše informacije do 26. julija t.l. na sedežu Zavoda, Ul. Ginnastica 72 tel.577941 vsak dan (razen sobote) od 9. do 13. ure. Bi si rad ogledal lepote Montecarla in Barcelone? SKD Vigred te vabi na veselo potovanje od 16. do 21. avgusta. Za vpisovanje telefonirati od 19. do 21. ure na štev.040/200150 do 20. julija. TUJE VALUTE FIXING — MILAN BANKOVCI TRST 1300,— Ameriški dolar .. 1350,50 Nemška marka .. 743,98 735,— Francoski frank 219,37 215,— Holandski florint .. . 660,70 650 — Belgijski frank 36,134 35,— Funt šterling . 2187,15 2160,— Irski šterling .... . 1989,85 1960,— Danska krona 192,24 187,— Grška drahma 6,812 6,20 Kanadski dolar . 1175,90 1125.— BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Teiei.; s.dei oao/szooi A./ . _ Agencija Domjo 831-131 TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Rojan 411-611 ____________ Filiala Čedad 0432/730-314 BČIKB ll. 7. 1991 menjalnica trofeX dvorani palače Lloyd Adtriatico so v sredo zvečer predstavili novo jT' del° priznanega tržaškega kiparja Uga Caraja. p°Zdralu1Sk0Vni konferenci se je prvi oglasil Claudio Saccari, ki je najprej bo to trf Pnsotnost samega avtorja elegantne skulpture (na sliki) in razložil, da kot na l° i a' k' j° bo Lloyd Adriatico podeljeval za dosežke tako na športnem ke družhA™6171 Področiu- Besedo je prevzel nato eden od kodirektorjev tržaški Sou 6 Gianfranco Viatori, da bi poudaril, kako trofeja predstavlja naročnika Mo(esj XarD njegov imič. Glavno besedo pa je imel umetnostni kritik Sergio MolesP SV°^e misli posvetil avtorJU in seveda novonastalemu delu. U i . “j~ t ivziju xix ocvcuu uuvuiiaaiaieniu utnu. avto,« lesi se je predvsem poglobil v dolg in zapleten ustvarjalni proces, ki je stnisin p°PeIial v grški klasični svet, da bi iz njega črpal. V ekspresionističnem smis(u Pre°blikuje like tako, da priviligira čustvo, nakar v surealističnem Ll°yda POtAbl svojo zamisel- Prijetna skulptura, ki jo je Čara izdelal po naročilu heba V,Predstavlja boginjo, pravzaprav Zmago, ki se z venčkom v rokah spusti z s hrbtne ? roke 50 dvignjene, a mehke, kot razprostrte peruti, če jo pogledamo Prišia meri ll Podobna velikemu ptiču, ki se dotakne zemlje. Bogoinja je 2thacjp •, p nas’ da nam pokloni skupaj z venčkom, ki ga prinaša v roki, gotovost p zadovoljstvo ob doseženem. kljub Cara kljub večkratnemu vabilu očitno ni želel spregovoriti, a se je ‘Zdelavo t v°9lasi1, ko je stekla beseda 0 tehničnem procesu, ki je potreben za ^ključno f i?9a bakrenega. srebrno obarvanega kipca. Njegove besede, čeprav 6legantno - ‘Cne?a znač.aia' 50 še enkrat Polepile poglede vseh prisotnih na gledališča Eschvve. ------, scene in Ponovitve bodo 20.30 četrta ponovite ,aežija fA , Dirigent Alfred kostum, ,nk Bemd Gottschalk, rajale j prgen Aue. Ponovit pr d0 julija. Verdil^St°pnic pri blagaini gledališ-V s 'zaprta ob ponedeljkih). L^dališTuV24; 'uliia' ob 18- uri bo v 1 Pevka JULIETTE GRECO3"3 frMC°S" a Pfi bulSimfonična sezona 1991 Pv>gnete 9,aini gledališča Verdi lahko S. Potrdite abonma za reda A n kl Park ni.8 pStdVe LUč\3tm 22-45 ponovitev 21 3n°novitve si ^ ^yOKI v italijanšči-četr? y angleL, *: sledlJ° vsak torek (ob italjiek (ob 2l 30 ln 22 45 v italijanščini), 224 3nščini) (1° V naniščini in ob 22.45 v 5 v itali/anščinh Sobotah *&**■*- " Milje sip!? TEATRod9!^11 gledališkega testisi: ° RAGAZZI v Miljah je na- del B^rl Heykvii° sv' Frančiška bo redu0b, 17.30 bo * h° Predstavil ' Mornar-dali<, Zgublio« V dvorani Roma na spo-G^U Verdi ”1 °tok"i ob 18.30 bo v gle-t>o°n ardo- oh indstava torinske skupine dri »a!toPiia sk.m- Uri na Tr9u Marconi Al. dvorani n pma lz Nemčije; ob 20. novub 20. Uri °ma bo Filmdance Festi-da, GrdeL 9l®daIišču Verdi bo po-21-30 9nar Tka tržaške La Contra-r°Pa C Melviim Trgu Marconi nastopi , b° nastonii ‘P ob 23. uri v vrtu Eu- ^V^dsotueŠkaSkUPm3- sa(SpL°tografske dl razstave, kot na pri-ljah) dtž letovf4/aZStave Massima Agu-turn| llustracu‘ŠČ^rske ustanove v Mi-(Benpf^uter) ,lovanne Ericani (kul- IBen2ka hisafazstava deželnih slikarjev ka hiša) razstava Z lutko igro koncerti Gledališče Miela Danes, 12. t.m., ob 18. uri bodo v gledališču Miela v sklopu Mednarodnega Festivala operete predvajali videofilm posvečen spominu LILIAN HARVEV. razstave V TK galeriji je na ogled skupinska poletna razstava s posebnimi popusti. V tržaški občinski galeriji (Trg Uni-ta) je na ogled razstava slikarja Maurizia PALCICHA z naslovom "Logica frantu-mata", ki bo odprta do 19. t. m. V galeriji Cartesius je na ogled do 30. t. m., kolektivno razstavo z naslovom RISBA IN BARVA. Na razstavi sodeluje 56 slikarjev. V okviru Festivala TEATRO RAGAZZI v Miljah bo v Beneški hiši do 14. t. m. razstava Z lutko v igro", ki jo pripravlja slovenski občinski vrtec v Miljah. Muzej Revoltella - Galerija moderne umetnosti, Ul Diaz 27, pod pokroviteljstvom Odborništva za kulturo , tržaške občine je odprta razstava z naslovom L'-OTTOCENTO RITROVATO. Do 15. avgusta so na ogled restavrirane slike in skulpture, ki so bile shranjene v muzeju. Urnik: vsak dan od 10. do 13 in od 17. do 20. ure (zaprto ob torkih). V galeriji IL CARSO - Trg Barbacan 4 - je do 19. julija na ogled razstava slikarke Giuliane BALBI. •V razstavni dvorani sedeža letoviš-čarske ustanove v Miljah je do 28. t. m. na ogled razstava salzburškega slikarja Guntherja SCHATZDORFERJA. čestitke Na Križpotu praznuje danes 80 let FRANC SALVI — star gostilničar. Vse najboljše mu želijo Žena, hči, zet in vnuk. Danes slavi MATEJ svoj 18. rojstni dan. Vso srečo mu želijo mama, tata, sestra Irena z Liviotom, nona in nono. razne prireditve izleti Zaradi pomanjkanja krvi v slovenskih bolnišnicah poziva krvodajalska sekcija Devin-Nabrežina vse svoje člane, ki so pripravljeni darovati kri v izolski bolnici, da se čimprej javijo pri članih Mitja Terčon - tel. 299509 in Gigi Coru-bolo - tel. 299141. SKD I. Gruden in ŠD Sokol prirejata 11. poletno središče za otroke od 3. do 11. leta starosti od 15. do 26. julija na društvenem igrišču v Nabrežini. Za informacije tel. na št. 229332 od 13. do 15. ure. Slovenski taborniki v Italiji »Rod modrega vala« obvešča svoje člane, da je zbirališče za odhod na taborenje v ponedeljek, 15. t.m. ob 9.45 na železniški postaji v Trstu, ob 10.15 v Tržiču in ob 10.30 v Gorici. Zveza slovenskih kulturni društev obvešča, da so uradi od 1. julija odprti po poletnem urniku, in sicer od ponedeljka do petka od 8. do 14. ure ter ob torkih in četrtkih tudi popoldne od 16. do 18. ure. Ruščina v verzih. Zveza slovenskih kulturnih društev prireja v juliju in v avgustu šest večerov posvečenih spoznavanju in razširjanju ruščine skozi branje, prevajanje in komentiranje najbolj znanih verzov A.S. Puškina, M.J. Lermontova, A,A. Bloka, S. Jesenina, V.V. Maja-kovskega ter K.M. Simonova. Za podrobnejše informacije lahko telefonirate na 767303 od ponedeljka do petka med 9, in 14. uro. SKD GRAD od Banov zbira denarna sredstva za Slovenijo še danes od 20. dO 21. ure na sedežu. KUD Magnet obvešča, da iz tehničnih razlaogov odpadeta dva večera LUNA'N BLUES, in sicer 12, in 19. t. m. Prihodnji bo na sporedu 26. julija 1991. kino ARENA ARISTON (poletni kino) - 21.30 Pretty VVoman, i. Julia Roberts, Richard G ere. EXCELSIOR - 18.00, 22.15 Fuga dal Pa-radiso. EXCELSIOR AZZURRA - 19.00, 22.00 Al diavolo la morte, r. Claire Qenis, i. Solveig Dommartin, Jean-Calude Bria- iy- NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Predator II., □ NAZIONALE II - 16.30, 22.15 II testimo-ne piu pazzo del mondo. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 I vizi transessuall di Moana, □ □ NAZIONALE IV - 15.45, 21.30 Balla col lupi, r.-i. Kevin Costner. GRATTACIELO - 17.30, 22.15 Mamma, ho perso 1'aereo, i. Joe Pešci. MIGNON - Zaprto. LJUDSKI VRT - 21.15 Le montagne delta Luna. EDEN - 15.30, 22.00 Ragazze e stalloni, pom., □ □ CAPITOL - 17.00, 22.00 Programmato per uccidere. LUMIERE - 20.15, 22.15 Senti chi parla II. ALCIONE - 18.30, 22.00 Attenti al ladro, r. Michael Lindsay-Hogg, i. John Mal-kovich, Andie Mac Dowell. RADIO - 15.30, 21.30 Sogni bagnati di una moglie, porn., □ D Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ razna obvestila šolske vesti včeraj - danes Solidarnostno zborovanje slovenskih in italijanskih žena Govorilo je srce mater in staršev Mir je danes najpomembnejša vrednota Odmevna mednarodna pevska prireditev Seghizzi - danes osrednji tekmovalni del revije "Dne 11. julija 1991 smo se v dvorani pokrajinskega sveta v Gorici zbrale ženske različnega družbenega porekla in političnega prepričanja, italijanske in slovenske narodnosti, da se skupaj upremo tragediji, ki se dogaja tukaj, v osrčju civilizirane Evrope. Ženske odločno zavračamo vsakršno voljo po zatiranju pravice do samostojnosti Slovenije in izražamo upanje, da se bo Evropa končno obvezala, priznati Republiko Slovenijo kot suvereno in neodvisno državo in da se bo trudila za razvoj demokracije v vseh evropskih državah. Ženske menimo, da do bili mladi Slovenci, Hrvati in Srbi, ki so padli kot žrtve v tem brezsmiselnem konfliktu, žrtve nerazumljive blaznosti. Obvezujemo se, da se bomo skupaj borile, da ne bo nihče več nikoli oviral razvoja demokracije. Prosimo vse ženske v Italiji in Sloveniji da sprejmejo ta poziv in z njim seznanijo druge. Od predstavnikov političnih sil pa pričakujemo, da ne bodo zatrli našega upanja". To je skupni dokument, skupni poziv, žena slovenske in italijanske narodnosti, ki so se sinoči, na pobudo Komisije za enakopravnost žensk, ki deluje v okviru goriškega pokrajinskega sveta, zbrale na pokrajini, da potrdijo solidarnost vsem materam, ki v teh dneh žalujejo za mrtvimi ali ranjenimi sinovi ali ki trepetajo za njihovo usodo, ne glede na kateri politični strani se bojujejo. Predstavnice političnih strank, združenj in odborov, članice parlamenta, pokrajinske svetovalke ali samo članice odborov, ki delujejo predvsem na humanitarnem področju so vnovič povedale, kar smo v teh dneh ničkolikokrat slišali in kar bomo morali, tudi v prihodnje, v nedogled, če bo treba, ponavljati, da je v tem trenutku najvažnejši mir in da je mogoče in treba vsakršno vprašanje reševati za pogajalsko mizo, brez nasilja in poseganja po orožju. Ženske so povedale tudi, da je slovenski narod, če bo treba tudi za ceno velikih žrtev ne bo pustil vzeti pravice, da sam odloča o svoji usodi. Sinočna solidarnostna manifestacija na Pokrajini, ki jo je vodila koordinatorka komisije Rosaria Di Dato, spregovorile pa so tudi druge članice komisije, Aleksandra Devetak in Marili-sa Bombi (slednja tudi v imenu predsednika Pokrajine) je bila nekaj po- sebnega. Govorilo je srce mater in žena, pa tudi srce staršev, da ne bi delali krivice sicer redkim prisotnim možem. Svoje občutke so na zborovanju izrekle številne predstavnice raznih strank, gibanj in odborov z novogoriškega območja in z italijanske strani. Poudarile so zlasti to, da je treba nesmiselno in nevarno, nevarno ne samo za Slovenijo in Jugoslavijo, ampak za celotno Evropo, ustaviti tudi z odločnim posegom mater, staršev, civiline družbe. Daljše pismo in pristop k pobudi je posredovala republiška poslanka Isabella Flego, medtem ko je osebno bila prisotna republiška poslanka Lokarjeva. Ob prisotnosti številne publike (domačih poslušalcev sicer ni bilo veliko) se je v sredo zvečer pričel tekmovalni del letošnjega 30. mednarodnega tekmovanja v zborovskem petju C.A. Seghizzi. Ljubitelji tovrstnega petja so lahko prisluhnili izvajanju polifonskih skladb, ki so bile zelo raznolike. Nastopili so slovaški akademski zbor iz Brna, "Cappella Transylvanica" iz Cluja-Napoca (Romunija), komorni zbor "Carmina" iz Kobenhavna, ženski zbor "Bela Bartok" iz Pecsa, "Plovdiv Chambre Choir" iz Plovdiva, zbor "Antonio Illersberg" iz Trsta in zbor "Jauna Muzika" iz Vilniusa. Vsak zbor je predstavil približno dvajsetminutni program, ki je bil oblikovno in vsebinsko celota. Romunski zbor je izvedel mogoče najbolj klasični program, ni manjkalo pa tudi originalnih spremljav (pok balončka pri slovaškem zboru). Danski pevci so nastopili s programom, ki je nosil naslov "Na robu razuma", madžarske pevke pa so predstavile raznolike skladbe. Včeraj dopoldne je potekala v dvorani UGG-ja na Battistijevem trgu slovesna otvoritev tekmovanja. Dobrodošlico je nastopajočim zborom, spremljevalcem in udeležencem strokovnega simpozija izrekel predsednik goriškega društva Seghizzi Ubaldo Agati. Popoldne se je nadaljeval tekmovalni del v kategoriji polifonskega petja. Na vrsti so bili mešani pevski zbori, zvečer pa so tekmovali tudi is-toglasni zbori. Poleg zgoraj omenjenih zborov so popoldne tekmovali še poljski akademski zbor "Politechniki Sloskiej" iz Gliwice, zbor "Lauda" iz Proti vojni, za mir in sodelovanje Na mejnem prehodu v Škabrijelovi ulici — Erjavčevi ulici bo danes ob 18.30 zborovanje v podporo suverenosti Slovenije, za mir in sodelovanje med narodi in posebej v tem našem obmejnem prostoru. Zborovanje pripravljajo sindikalna zveza CGIL/CISL/UIL ter Svobodni sindikati Slovenije. Manifestaciji se bodo pridružili in so svojo udeležbo tudi že potrdili predstavniki in člani tudi drugih sindikalnih organizacij v Sloveniji. Svojo udeležbo je uradno potrdila goriška pokrajinska uprava, prisotni bodo župani številnih občin na Goriškem. Z novogoriške strani bo uradno prisotna Občina, župan Pelhan pa bo na manifestaciji tudj govoril. Udeleženci zborovanja bodo na mejni prehod prišli v dveh ločenih sprevodih: goriški del bo šel ob 18. uri s Travnika, v sprevodu skozi Carduccijevo ulico, na Koren in nato v Škabrijelovo. Decembra leta 1983 je bil na istem mestu velik shod, prav tako v organizaciji sindikatov. Potekal je pod geslom za mir, sožitje, prijateljstvo in razvoj ob meji. Vsi ti cilji ostajajo aktualni tudi danes. Dodati pa je treba še enega: proti orožju in proti uporabi sile. Poziv goriškega odbora Svetovnega slovenskega kongresa Zamejstvo naj še bolj pomaga v pojasnjevanju stanja v Sloveniji Ob dogodkih, ki si v Sloveniji in Jugoslaviji sledijo z bliskovito naglico, postaja vse bolj jasno, da je s stališča celotnega narodnega telesa nujno krepiti politično aktivnost. To smer je nakazala nedavna seja Glavnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa v Ljubljani, še močneje pa dogodki naslednjih dni: učvrstiti je treba internacionalizacijo Slovenije, zaradi česar je bil vzpostavljen Svetovni teden solidarnosti s Slovenijo od 8.7. do 12.7., ko bomo Slovenci povsod po svetu s srečanji, manifestacijami, posveti, okroglimi mizami, dodatno osvetljevali t.i. jugoslovansko problematiko. Da pač v krizi te države ne gre za izbruh "nacionalizmov", pač pa za spopad med demokracijo in diktaturo vojaškega tipa, za spopad med samoodločbo in dogovarjanjem ter unitaristično državnostjo in grobo vojaško silo, ki je v bistvu enonacionalno obarvana. Pobude in akcije se bodo seveda nadaljevale tudi po tem tednu, praktično ves čas, zakaj kriznemu stanju, ki ga nekatere sile hočejo spremeniti v vojno, ni videti konca. V tem smislu je nujno, da Slovenci začutimo dogodke v Sloveniji tudi kot za zamejski prostor usodne dogodke, zakaj eventualna distanciranost ali indiferentnost nas bi lahko dokončno izločila iz toka življenja slovenskega naroda. Res je, da je italijanski prostor posebno v naši deželi zavzel do Slovenije izjemno naklonjena stališča, kar pa ne pomeni, da nam ni treba sprožiti učinkovitejše akcije v smislu zaželenega pojasnjevanja situacije vse tja do zunanjega ministrstva. Tovrstna pobuda se bo odvijala od tega trenutka dalje v vseh državah, kjer živimo Slovenci, na nas pa je, da v svojem prostoru gremo naproti vsem italijanskim demokratičnim pobudam. Z eno besedo: v tem trenutku je nujno naša prizadevanja za pomoč Sloveniji spremeniti v diplomatsko dejavnost. Goriški odbor Svetovnega slovenskega kongresa Novogoriška Skupščina razpravljala o agresiji V Novi Gorici je bila včeraj seja občinske skupščine, ki je bila, razumljivo, v pretežnem delu namenjena razpravi o vojaški agresiji na Slovenijo, oceni dogodkov na novogoriškem območju in ugotavljanju posledic. Razpravljale! ki so si bili edini v oceni, da je šlo za vojaško agresijo na Slovenijo s strani druge države in da jugoslovansko armado ni mogoče smatrati drugače kot okupatorsko armado, so izrekli zahvalo Slovencem v Italiji, prebivalstvu Gorice, predstavnikom institucij in strank za takojšnjo moralno—politično solidarnost in za oblike konkretne pomoči, ki so jo zagotovili in ki še prihaja. Pokrajinski svet doslej odobril prve tri člene osnutka Statuta V pokrajinskem svetu se je v sredo pričela razprava o Statutu. Predvidevanja, da bo razprava o tem pomembnem aktu trajala dolgo, zaradi obilice predlogov za dopolnitev, oziroma spremembo posameznih členov, so se uresničila. Na zadnji seji so "uspeli" odobriti le prve tri člene Statuta. Pokrajinski svet se bo ponovno sestal danes dopoldne in tudi jutri. Kaže pa, da Statuta ne bo mogoče odobriti pred počitnicami. Prvi člen obsega osnovne ugotovitve in smernice. V točki d) je med drugim opredeljena posebna vloga Pokrajine, kot obmejne pokrajine italijanske države, na področju sopdelovanja in izmenjav na vseh področjih. "Pokrajina aktivno sodeluje pri promociji kulture miru, solidarnosti in sodelovanja pri razvoju". Drugi člen Statuta opredeljuje grb oziroma simbole na grbu pokrajine. Tretji člen priznava obstoj različnih stvarnosti na območju pokrajine. Te socio—ekonomske in kulturne stvarnosti opredeljuje v Krminsko—Gradiščanski, Goriški, Tržiški in Gradeški. V tretjem členu Statuta je tudi odstavek, ki govori o zaščiti slovenske manjšine. Pod črko b) je bilo odobreno naslednje besedilo: Ob upoštevanju pristojnosti Države glede zaščite slovenske manjšine, Pokrajina sprejema in uresničuje, v okviru svoje dejavnosti in ob spoštovanju načel ovrednotenja različnih narodnostnih skupnosti, prisotnih na teritoriju, jezikov, kultur in izročila , po- bude ki se nanašajo na ovrednotenje narodnostnih, kulturnih in jezikovnih značilnosti slovenske manjšine. Razprava se, kakor smo uvodoma povedali, nadaljuje danes in jutri. Poziv vladi in oblastem Napetost v sosednjih republikah ne popušča. Iz poziva, ki ga je Združenje industrij cev naslovilo vladi ter deželnim in krajevnim oblastem je mogoče razbrati, da se stanje zopet zaostruje. Sredi vojnih operacij so se v prejšnjih dneh znašli številni avtoprevozniki, ki so se medtem vrnili domov. Negotovost in stopnjevanje napetosti pa ne prinašata veliko elementov za optimizem. Nasprotno. Slišati je novice o novih, prisilnih zastojih do katerih naj bi prišlo na območju Hrvaške. Včeraj je Združenje industrij-cev naslovilo omenjeni poziv vladi in krajevnim oblastem, zato da od slovenskih, hrvaških in zveznih oblasti dosežejo, da bodo takoj poskrbele za nemoten povratek osebja in vozil. Tako ukrepanje je posebej potrebno ob upoštevanju nevarnosti izbruha novih vojaških spopadov. Kolikšna je stopnja onesnaženosti zraka na robu industrijske cone pri Sovodnjah ? Oprema — premični laboratorij za ugotavljanje stopnje onesnaženosti zraka — ki jo je kupila Pokrajina, končno le služi namenu. Premični laboratorij, vgrajen v vozilo, je te dni beležil podatke v zgornjem delu Sovodenj, v bližini industrijske cone. Tu naj bi bilo namreč eno od najbolj onesnaženih območij v pokrajini. Vendar pa nameravajo, kot se zdi, v sodelovanju s KZE, sestaviti točen popis stanja na celotnem območju pokrajine. Ker je laboratorij na kolesih, omogoča pač hitro premikanje in zbiranje podatkov v različnih krajih pokrajinskega teritorija. Ob koncu prve faze tovrstnega odslikavanja stanja, bo na razpolago dovolj zanesljiv dokument o kakovosti zraka. Glede meritev, ki so bile opravljene pri Sovodnjah, smatramo, da sodijo v omenjeni splošni projekt ugotavljanja kakovosti zraka na območju celotne pokrajine. Težko bi bilo namreč razumeti, da bi meritve opravljali takorekoč "ad hoc", da bi bi kasneje dokazovali, da so bili posegi na upepeljevalniku in namestitev elektrofiltrov, kar menda urejajo tačas, uspešni. Vedeti je namreč treba, da je upepeljevalnik ustavljen že od konca lanskega leta. V tem času je torej usahnil močan vir onesnaževanja in je torej kakovost zdraka za nekaj stopenj vo primerjavo, med prejšnjim in novim stanjem, bi morali meritve opraviti dokler je naprava (upepeljevalnik) še delovala po starem. Takih meritev pa, kolikor vemo, takrat ni nihče opravil, kljub zahtevam in kljub obljubam. Javnost pa doslej še ni bila niti seznanjena z zaključki raziskave, ki jo je odredila sodna oblast, čeprav sta od takrat minili že skoraj dve leti. Na sliki (foto Čubej): premična postaja za ugotavljanje kakovosti zraka pri Sovodnjah. Zagrešil naj bi tri tatvine V Tržiču so prijeli 20—letnega C. Marego iz ul. Baiamonti 6. Fant naj bi v sredo, v razmeroma kratkem času, zagrešil kar tri tatinske podvige. Tako naj bi v Ronkah iztrgal torbico 60—letni ženski, kjer pa je bilo le skromnih osemnajst tisoč lir. Kljub šoku je 60—letna E lisa Pelos policijskim organom precej točno opisala žeparja, ki naj bi kmalu zatem zagrešil še dve tatvini, vendar v Tržiču. Menda so ob preiskavi našli pri fantu nekaj predmetov, ki ga neizpodbitno obremenjujejo. Zagovarjati se bo moral zaradi večkratne tatvine. Štirje ranjeni Štiri osebe so bile laže ranjene v prometni nesreči pri Vilešu, kjer sta trčila dostavno vozilo in vojaški tovornjak. Teden dni se bo zdravil voznik dostavnega vozila Mauro Bressan iz Gorice, ul. Abetti 18, sedem, petnajst in deset dni pa 20—letni Andrea Betetta iz okolice Roviga, 29—letni Gae-tano Colapinto iz Gorice in 20—letni Luigino Schiavon iz Padove, ki so bili na vojaškem vozilu. Nesreča se je zgodila na nadvozu nad avtocesto pri Vilešu. Dinamiko ugotavljajo. Latvije in nemški zbor "Chor des Cla-ra Vieck Gymnasiums" iz Zvvickaua, zvečer pa polifonski pevski zbor "Isola Vicentina" iz istoimenskega kraja in madžarski komorni zbor "Canticum" iz Szegeda. Kot smo že v prejšnjih dneh sporočili, zbora "Dom Omladine Zaječat" iz Jugoslavije na tekmovanju ni. Danes ob 15.30 bodo na sporedu pevske skupine in sicer "Vox Hespe-ria" iz Bologne, "Ensemble Hortus Musicus" iz Celovca, "Plovdiv Chambre Choir" iz Plovdiva, "Vokalgruppen Spektrum" iz Stokholma, komorni zbor "Canticum" iz Szegeda, "Ensemble vocale Polivox" iz Trsta in "Jauna Muzika" iz Vilniusa. Drevi od 20.30 dalje pa bo na vrsti nagrajevanje najboljših zborov v polifonskem petju. Nagrajeni zbori bodo seveda ponovno predstavili nekaj skladb. Jutri zvečer se bo 30.mednarodno tekmovanje v zborovskem petju C.A-Seghizzi zaključilo. Predvidena sta dva tekmovalna nastopa, zjutraj in popoldne. Zbori bodo tekmovali v kategoriji narodnih pesmi. Zvečer bo nagrajevanje in nastop nagrajenih zborov. (af) Poletni praznik v Gabrjah Drevi se v Gabrjah začenja tridnevni vaški praznik. Na trgu pred sedežem kulturnega društva Skala bodo postavili kioske, kjer bodo ponujali domačo hrano in pijačo. Pa tudi plesa in zabave ne bo manjkalo. Tako danes kot jutri bodo od 20.30 dalje prišli na svoj račun ljubitelji briškole. Od 21.30 bodo nagradili najboljše ekipe 5. gabrskega turnirja v malem nogometu, ki se bo drevi (ob 18.20 in 19.30) zaključil s finalnima dvobojema v amaterski konkurenci. Jutri od 19. ure dalje bo praznik popestril nastop ansambla Misel, v nedeljo pa bodo igrali člani ansambla Vrtnica iz Nove Gorice. V nedeljo ob 18-uri bo na sporedu tudi tradicionalno tekmovanje v košnji za moške in ženske. Pomerili se bodo tudi župani z Goriškega. razstave V galeriji Exit v Ul. Favetti so na ogled umetniške fotografije Sergia Sca-barja iz Ronk. Razstava bo odprta saffl0 še jutri. Ogled med 17. in 20. uro. razna obvestila SDZPI priredi v šolskem letu 1991/92 na Goriškem naslednje tečaje: tečaj za kuharje s kvalifikacijo (tisoč ur — 2. letnik), tečaj za dodeljene prodaji s kvalifikacijo (tisoč ur — 1. letnik), tečaj angleščine za začetnike (120 ur), tečaj personal computing (90 ur), tečaj italijanščine z® začetnike (60 ur). Prijave in pojasnila do 26. t.m. na sedežu zavoda, ul. della Croce 3 (tel. 81826) vsak delavnik razen sobot, od 10. do 1* ure. Ravnateljstvo nižje srednje šole Iva® Trinko obvešča, da sprejemajo prijav6 za tečaj 150 ur v slovenščini. Rok za prl' jave zapade 15. t.m. Tajništvo je odprt0 vsak delavnik od 10. do 12. ure. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Ghost - fantasma«- VERDI 18.00-22.00 »II mistero von Bu' low«. Igra Glenn Cloose. VITTORIA Zaprto. Tržič EKCELSIOR Zaprto. Nova Gorica SOČA (Kulturni dom) 18.30-20.30 »Indi«' na Jones 1. del«. SVOBODA (Šempeter) 20.30 »Pleše z volkovi«, 23.00 »Ljubezenski stroj«- DESKLE Danes zaprto. Jutri 20.30 »Pl6^6 z volkovi«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Provvidenti — Travnik 34 — 1 531972. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU . Občinska lekarna št. 1 (Comunale — ul. Terenziana 26 — tel. 482787. pogrebi Danes ob 9.10 v Gorici Annaffl®^, Contento vdova Falletti iz splošne B nišnice v Tržič, ob 13.15 Francesco L6' nardon iz splošne bolnišnice v Ronk6, jce 13.15 Carlo Russian iz splošne bolnis v Koprivno. - v . Pogreb Albine Zorke Žerjal bo jm G soboto, 13. t.m. ob 18. uri na Brjah V Braniku. * okviru miljskega mladinskega festivala Prava gledališka večerja v družbi z Grdim račkom nocojšnjimi predstavami je v Vrtovih Evropa ob 23. uri tudi Don Per-limpin s skupino Divadelni Fakulty amu Praha iz Češkoslovaške Festivalske prireditve so kakor veli-Počasna reka, katere glavni tok ne-kl''"k00 pritegne največ pozornosti, lob temu pa očesu ne uidejo rahli tn mci: ^ na gladini pišejo skrivnos-k ® 'vijugasta sporočila, ali pa miren tiček ob bregu, kjer se v senci dre-d?Sa, ?tblje čoln. Takšen je tudi mla-nski gledališki festival v Miljah z » avnim tokom osrednjih predstav na mn m številnimi zanimivimi pobuda-tu in tam, med katerimi naj omeni-r.?, skrivnostni tolmunček z grdim okom in jato labodov. Va^6m n-Z°) P°tekal prvi meddeželni seminar 0r Alpe-Jadran za komorno glasbo v tva j?1Zaciji Glasbenega in kulturnega druš-re;a arra d lsonzo, ki sicer že deseto leto pri-Alperial;e^aje za študij violine v okviru dežel glasb Jadran. Za ta prvi seminar komorne jah), 3nS.e ie prijavilo (po opravljenih avdici-tofjjg U študentov zadnjih letnikov konserva-dipl v ab glasbenih akademij, kakor tudi ne (29?atov 'z dežele Furlanij e-J ulij ske krajinarju ' ^ovenije (4) in Koroške (4). K semi-violoiv° priPuščeni študentje violine, viole in Za Ce^a ter kitare, klarineta in flavte. Vrst ^?c*a^ne kvartete, sestavljene seveda iz prin.^ e*ežencev seminarja, bodo študente Hrvati ]/ali -tudi individualno): prof. Žarko Zom m iv!olina) v sodelovanju s prof. Loren-Pilipči-aSSimbeniiem (vi°la) in prof. Petrom v kvint6™ (violončelo). Za ostale inštrumente pravu,,etnem sestavu pa bodo študente pri-MarCo l- Giuli° Chiandetti (kitara), Giorgio ___ SSl (flavta) in Lino Urban (klarinet). Vsi docenti so že uveljavljeni konservatorijski pedagogi ali mednarodni koncertanti. Program obsega tako individualne kot skupinske priprave za izvajanje 11 skladb iz ustrezne literature za godalni kvartet oz. za godalni kvartet z enim od omenjenih inštrumentov. V drugem delu seminarja bodo na podlagi mnenja komisije, ki jo bodo sestavljali profesorji in umetniški vodja Glasbenega in kulturnega društva Farra dTsonzo, najboljše skupine nastopile na štirih javnih koncertih na Tržaškem. Goriškem in Videmskem, od koder so tudi udeleženci seminarja iz naše dežele. Seminar bo potekal v prostorih glasbene šole v Farri in v dvorani oratorija S. Maria. Glede dokončnega števila udeležencev seminarja je še nekaj negotovosti kar zadeva prisotnost prijavljenih študentov iz Slovenije spričo znanih dramatičnih dogajanj na območju Slovenije, vendar kaže, da se bodo stvari le umirile do začetka seminarja, in da bo njihova prisotnost mogoča, kar bi v tem trenutku bilo še posebno pomembno. Vseka- kor pa bo seminar potekal tudi v primeru njihove morebitne odostnosti. Nameni seminarja so večplastni: dati študentom priložnost za poglobitev muziciranja v komornih sestavih glede na to, da se tej dejavnosti v okviru večine šolskih inštitucij namenja vse premalo pozornosti; poglabljati vezi in solidarnosti med študenti treh obmejnih dežel, ki se razen po jeziku razlikujejo tudi po metodah glasbenega študija; omogočiti izmenjavo informacij o pedagoških prijemih na posameznih glasbenih zavodih, s tem pa opravljati tudi posredovalno vlogo kar zadeva stike med pedagogi in zavodi za izmenjavo tako pedagoških kot programskih in organizacijskih izkušenj na posameznih konservatorijih in glasbenih akademijah. Ob koncu seminarja bodo udeleženci prejeli potrdilo o udeležbi. Izvedbo seminarja, ki po svojem pomenu presega zgolj glasbeni okvir, so organizatorju omogočili poleg goriš-ke pokrajinske uprave in občinske uprave občine Farra d lsonzo, še nekateri denarni zavodi in gospodarske ustanove oz. podjetja. J. K. Grajski večeri v Štanjelu S predstavo Neodvisni teater brez konkurence, ki bo to soboto, 13. julija ob 21. uri na grajskem dvorišču v Štanjelu, se nadaljujejo letošnji poletni »grajski večeri«, ki že šesto leto pritegnejo v to prečudovito grajsko okolje v Štanjelu marsikaterega obiskovalca. V začetku sta kulturno umetniško društvo krajevne skupnosti Klasje in domača krajevna skupnost Štanjel organizirala poletne gledališke in glasbene prireditve, zadnji dve leti pa sta organizacijo prevzela v svoje roke ZKO Sežana in Turistično društvo Štanjel. Na sobotni predstavi se bo ob 40-letnici svojega delovanja predstavil admiral za vice Franc Košir, ki je pripravil košaro novih in svežih vicev. Z njim bodo prišli tudi člani Moped Show kvarteta: Simona Vodopivec, Martin Žvelc, Dušan Uršič, Tone Fornezzi - Tof in Tatjana Košir, Smeha, zabave in dobre volje, ki smo jih v teh težkih dneh pogrešali, gotovo ne bo zmanjkalo. Z Ruzantejevo komedijo Moscheta v režiji Borisa Kobala bo v torek, 16. julija ob 21. uri, gostovalo SSG iz Trsta. Organizatorja se trudita, da bi tudi letošnji Grajski večeri potekali nemoteno in se nadaljevali. Zato bosta poskrbela, da bosta odpadli predstavi - gostovanje bratov Mrštni-kov iz Brna s Senom kresne noči po motivih gospoda Shakespeara in Izsiljena ženitev s Šentjakobskim gledališčem iz Ljubljane - čimprej na programu. OLGA KNEZ-STOJKOVIČ Zbrano delo Edvarda Kocbeka v elitni zbirki že tradir^8 Slovenije je v svoji elitni ir V.6nskih 10na*ni knjižni zbirki zbranih del slo r’ knjicip iSn**tov in pisateljev pravkar izdala šti ho, da j slovenskih klasikov. In ni nepomemb ^vstda vmed njimi prva knjiga zbranega dele vilko I7n °c':>efca- Ta zvezek zbirke nosi že šte sVoj6v 1 toda sam začetek izdajanja dela take ske ne in obenem tako pomembne sloven Je še etniške osebnosti kot je Edvard Kocbek Sahie ,V°m_ernbnejši od častitljive številke ene hi e d Sv ]lzne zbirke. Kot rečeno, sodi Kocbet SOclobnP0]e,Vrstne 311 obenem močno pomembne !*°$tb p 0venske umetniške in kulturne oseb h ta )g. s 1® bil Kocbek tudi politik, ki se je oc a 9ače Pa do nekaj let pred smrtjo tako al a°kl6r vključeval v slovensko javno življenje opleta U tepa niso nasilno onemogočili. Tode valca jTP' umetnika in javnega delavca, priče yehski k y*z'onarja, ustvarja ogromen in v slo 5a. ki ulturi izjemen opus samosvojega člove Etični dosfej nismo poznali v zaokroženi ir Potlieni ^°?°bi- Zlasti velja to za mlajši rod. Zate začetek izdajanja Kocbekovega celotne ga opusa več kot samo začetek izhajanja nekega avtorja v zbirki zbranih del slovenskih klasikov. Urednik Kocbekovega zbranega dela Andrej Inkret, ki pri tem nima, oz. ne bo imel, lahkega dela, je v svojem uvodu v prvo knjigo zbranega dela obrazložil načrt razporeditve gradiva. Glede na to, da se v Kocbekovem delu prepletajo poezija, pripovedništvo, faktografija, avtobiografika, avtorefleksija, eksistencialna izpoved, religiozna in politična razmišljanja, vizionarstvo, pa še kaj, razporeditev gradiva gotovo ni lahka naloga. Urednik pravi, da je po kronološkem razporedu uvrstil na prvo mesto Kocbekovo pesništvo, ki mu bodo sledile knjige s pripovedno, dokumentarno in potopisno prozo, nato eseji, članki, govori in intervjuji, izjave, nato pa dnevniki in na koncu še korespondenca. Jedro posameznih zvezkov bodo samostojne knjige po posameznih zvrsteh, kakor jih je za natis pripravil avtor sam, ki jim bo urednik dodal nezbrano gradivo, to je besedila, ki jih avtor pri knjižnih objavah ni upošteval ali pa sploh niso bila objavljena. Prve tri knjige zbranega dela bodo tako zajele pesmi, četrta zbirko partizanskih novel Strah in pogum in drugo pripovedno prozo. V peti in šesti knjigi zbranega dela bo objavljena dokumentarna proza s partizanskima dnevnikoma. Naslednja knjiga bo obsegala predvojno in novejšo potopisno prozo, osma, deveta in deseta knjiga bodo objavljale Kocbeckovo esejistiko in publicistiko! Sledila bo korespondenca, ki pa ji zdaj še ni mogoče določiti obsega. Pred njo pa bodo objavljeni še Kocbekovi dnevniki, ki bodo objavljeni v obliki, kakor so se ohranili v zapuščini. Gre torej za obsežen načrt za objavo obsežnega gradiva, ki obsega kar 59 arhivskih škatel. Vendar urednik ob koncu svojega uvoda opozarja, da je Kocbek sam izjavljal, da njegov umetniški opus ni obsežen. Zato bodo literarna besedila res zavzemala manjši del zbranega dela. Toda zato pa se uvrščajo med najpoglavitnejša dela slovenske književnosti. Prva, pred nami pričujoča knjiga obsega del Kocbekovih pesmi, ki jih je avtor sicer izdal v treh samostojnih knjigah (Zemlja, Groza, Poroči- lo) in treh zbirkah, zlasti v Zbranih pesmih, izdaji iz leta 1977. Prva knjiga prinaša Kocbekov prvenec zbirko Zemlja, pesniška besedila, objavljena v letih 1929-1940, po tej je sklop pesmi, ki jih urednik naslavlja Mladostne pesmi, objavljene pa so bile pred letom 1929. Na koncu v dodatku so objavljeni priložnostni teksti. Slede običajne opombe. V prvem delu Opomb razodeva urednik svoj koncept ureditve zbranega dela Edvarda Kocbeka, v drugem delu pa so opombe k pesmim, objavljenim v prvi knjigi. Pri tem je pomembno, da urednik piše v uvodu, da se odpoveduje vrednostnim sodbam in subjetivni interpretaciji ter skuša v pozitivističnem smislu izčrpno opisati nastanek posamičnih besedil, njihove objave in recepcijo v času ter prostoru. Urednik se odpoveduje objavi lastnih pogledov na stvari in poskuša doseči, da bi govorili Kocbeckovi spisi sami iz sebe. V nakladi (samo) 1500 izvodov in standardni opremi prihaja torej prva knjiga Kocbekovega zbranega dela na slovenski knjižni trg kot začetek pomembne edicije. si. Ru. Razgiban vikend glasbenih in Skate-board v Lignanu LIGNANO — V lignanski Areni Alpe Adria se je sinoči začel dolg prireditveni vikend. Po naši deželi je predvidenih prav v juliju in avgustu kar precej zanimiv trenutkov, med katerimi nedvomno kraljuje po zasnovi in finančni razpoložljivosti čedajski Mittelfest, a to še ne pomeni, da ne vsebujejo mnogih zanimivosti tudi druge več ali manj turistično usmerjene prireditve. Sinočnji večer je bil rockovsko obarvan s skupino The Blue Point Elephant iz Torviscose, ki je Furlaniji zelo priljubljena, saj jo vabijo kot enega najuglednejših domačih rock skupin celo vrsto prireditev. Alessandro Toši (glas), Ivan Nardini (kitara), Mau-ro Oliva (klaviature), Stefano Buzzolo (bas) in Stefano Toši (bobni) bi bili morali nastopati v torek zvečer, a zaradi slabega vremena je njihov koncert zdrknil na četrtek. Jutrišnji, sobotni večer bo posvečen magiji, vodil pa ga bo Mister Dany, ki bo občinstvo popeljal v svet magije in čarovniških podvigov in ga spremljal med mnogoterimi skrivnostmi. Zajčke, prepelice in perzianske muce bo občinstvu pričaral Lucien, mlad italijanski čarovnik, ki se je pravkar uveljavil tudi v tujini. Svoje partnerice bo rezal na majhne koščke mladi vietnamski umetnik Wu, če pa ne bo dovolj, jih bo še prebodel s sulico. Kralj barv in barvitosti bo prav gotovo Magic Remy, ki bo pričaral cvetje in šale, a tudi »izmaknil« sveče in druge predmete. Višek večera bo občinstvo doživelo verjetno s parom Leonard & Dra-nel, ki se ga marsikdo spomni še iz sedme izvedbe Fantastica- in ki bo prav gotovo poskrbel za smeh in dobro voljo. Nedelja bo jazzovska s skupino Sar-torello Forniture Group, ki se v zadnjih štirih letih stalno spreminja in razvija od nekakšnega električnega jazza, ki ga je predstavila v prvi plošči Musiča e basta, s sprejemanjem elementov funky glasbe do briljantnega fusion, ki se pojavlja v zadnjem albu- mu Alimatha. Plošča je že v distribuciji v 16 državah. Skupina bo nastopala tudi na Cantagiru, ki bo priromal v Jesolo avgusta. Naštete koncerte bo dopolnjevalo nadvse zanimivo tekmovanje v skate-boardu. Kolikokrat smo se zgražali ali smo vsaj osuplo pogledali dečke, ki divjajo po pločnikih ali otokih za pešce na leseni deščici s kolesci, kolikokrat smo zagodrnjali na račun njihove neolike ali zaradi neprijetna ropota. In vendar so tiste deščice, ki jih skoraj vsi že poznamo pod imenom skate-board, postale simbol časa, v katerem živimo, skoraj znak civilizacije in istočasno zahteven šport, ki so ga priznali celo pri CONI. Istočasno je ta šport postal zelo dobičkonosen posel za proizvajalce deščic, v prvi vrsti, nato kolesc, čevljev, obvez za kolena, rokavic, čelad, hlač, majic in še bi lahko naštevali. V naši deželi oboževalcev tega športa ni veliko in tiste, ki se kolikor toliko resno ukvarjajo z divjanjem na deščicah, imajo za čudake. Panoga pa še zdaleč ni tako lahka, kot se lahko na prvi pogled zdi, saj terja veliko spretnosti v lovljenju ravnotežja, dobre reflekse, domiselnost in hitro odločanje. V Lignanu je od danes (12. julija) pa do nedelje predvidena vrsta srečanj in prikazov v tej novi disciplini, ki je že razdeljena na podskupine. V Skate-parku se bodo v petek predstavili profesionalci H-Street: ob 15. uri prikaz Street, ob 17. uri Minirampa, ob 22. uri v Areni pa Halfpipe. V soboto se bodo predstavili profesionalci Real, v nedeljo pa bo v Skateparku druga izvedba Skate Contest. Med profesionalci naj omenimo vsaj nekaj najbolj znanih imen, kot so Danny Way, svetovni prvak Street, Tony Magnusson, bivši prvak Halfpipe in ustanovitelj H-Street, Jason Roger, novi profesionalec Street in Halfpipe, Cris Livingstone, novi profesionalec Halfpipe in Street, Cris Miller, sedanji prvak Halfpipe. drugih prireditev v naši deželi Jazz festival v Centi Četrti jazz festival v Čenti (Tarcen-to), ki je letos v celoti posvečen brazilski glasbi, je v prvih dneh doživel popoln uspeh. Na koncertih Caetana Ve-losa, Gilberta Gila in skupine Pau Brasil se je zbralo več tisoč ljudi, precej obiskovalcev pričakujejo tudi za ostala dva nastopa. Festival Brazil, brazilska glasba se nadaljuje jutri zvečer z nastopom mlade in perspektivne pevke Margharete Menezes. Kot vsi ostali natopajoči na furlanskem festivalu tudi ona prihaja iz Bahie, mesta na severo-vzhodu Brazilije. Margareth je svoj prvi album posnela pred tremi leti, potem ko jo je širša publika spoznala po zaslugi sodelovanja z Djalmo De Oliveira, ki je v svoji domovini zelo priljubljen glasbenik. Na svetovno sceno se je prebila leto kasneje, ko je David Byrne slišal njen drugi album Um Canto Pra Subir in jo povabil s seboj na turnejo. Poslušalce in kritike je s svojo vokalno sposobnostjo kaj kmalu prepričala in njen lanski album Elegibo se je visoko povzpel na top lestvicah številnih držav. Na tej plošči lahko zasledimo globoke korenine afro-brazilske kulture. Moderni zvoki elektronskih inštru- mentov in technopopa se prepričljivo spajajo s tradicionalnimi brazilskimi ritmi samba-reaggeaja, bloca, zouka in afoxeja, posebno bahijsko verzijo bolj znane lambade. Ciklus koncertov brazilske glasbe se bo zaključil v nedeljo zvečer z nastopom svetovno znanega glasbenika Miltona Nascimenta (na sliki). Milton se je rodil v Riu leta 1942, zrasel pa je v pretežno kmečki deželi Minas Gerais, katere korenine in naravne lepote bodo vedno prisotne v njegovih pesmih. Profesionalno je začel nastopati že pri štirinajstih letih. Prvo veliko ploščo je posnel leta 1967, v času ko so se svetovna glasbena industrija, producenti in tudi same glasbene zvezde končno zavedele prisotnosti zanimivih glasbenih virov in glasbenikov izven meja klasičnega glasbenega tržišča. Cela vrsta ameriških pevcev je v vseh teh letih sodelovala z Miltonom Nascimentom, znani kitarist Pat Metheny pa je o njem dejal: »Milton je moj idol, je fantastičen, emocije, ki ti jih njegova glasba nudi, je težko razložiti.« Brazilski glasbenik je večkrat nastopil po celem svetu in tudi na slavnem-jazz festivalu v Montreauxu in v new-jorški Carnegie Hall. Njegovi nastopi so resnično nekaj nepozabnega. Njegova glasba ne pozna meja, njegovi zvočni zakladi so odkrita in pristna sporočila. Vse to lahko dojamemo tudi pri poslušanju njegovega zadnjega dela Taxi, ko nas še enkrat seznani z naravno in kulturno dediščino Amazo-nas in njenih prebivalcev, katerih usoda je v rokah svetovne javnosti. Milton Nascimento bo v Čenti nastopil s petčlansko spremljevalno skupino, ki jo sestavljajo Tulio Pontes (klaviature), Joao Baptista Carvalho (bas), Roberto Silva (bobni), Vanderlei Silva in Ronalde Silva (oba tolkala). Oba nastopa bosta na dvorišču osnovnih šol v drevoredu Matteotti v Čenti z začetkom ob 21.15. ALEŠ VVALTRITSCH pismo uredništvu Vascovi fansi se pritožujejo Prejeli smo in seveda objavljamo pismo oboževalcev Vasca Rossija v zvezi s komentarjem, ki smo ga objavili ob pevčevem koncertu v naši deželi. V kratkem bomo seveda objavili tudi odgovor, a vse ob pravem času. Prednost ima pritožba! Uredništvo Spoštovano uredništvo Primorskega dnevnika! Glede članka Aleša VValtritscha v zvezi s koncertom Vasca Rossija v Vidmu se nam porajajo dvomi, če je pisec ta koncert sploh videl. V članku je namreč napisal več stvari, ki so se po vsej verjetnosti rodile le s pomočjo Waltritscheve domišljije. Sem naj bi spadale pohvale organizaciji (bila je zelo slaba), Vascovo t.i. kričanje, pavze (kdo si jih ne privošči), nenazadnje kritika Vascovim odličnim »poštenim muzikantom«. Hujši, in to nas najbolj moti, je odnos, ki ga VValtritsch ima do Vascove-ga uspeha in njegovih pesmi. Primerjava z drugimi italijanskimi kantavtor-ji se nam zdoi le preveč drzna, če ne že smešna. Bistvo ali bolje razlog za Vascov uspeh so prav besedila: pisec v to dvomi in se nakako postavlja proti vsem tistim, ki obiskujejo Vascove koncerte. Ne pozabimo, da se je novopečeni očka (srečno!) letos močno uveljavil tudi v tujini, kar Dalli, Baglioni-ju, Vendittiju (da omenimo le tiste, ki imajo letos uspeh) še ni uspelo. Obenem sloni Vascova najznačilnejša pesem Siamo solo noi, »ritratto , di una generazione«, izključno na besedilu. Ta Waltritscheva polemika močno diši, ali bolje smrdi po protagonizmu, predvsem njegov zadnji stavek, po katerem sodeč tudi zadnjih dveh odstavkov ne bi smel sploh napisati. Wal-tritsch je obenem prekoračil mejo med ostro kritiko in žalitvijo; raje bi napisal: »(non) e la gelosia, guello che sento dentro«. Lep pozdrav iz prve vrste Sledi 74 podpisov [~7| RAI 1_________________ 7.30 Dok.: Laurel in Hardy 8.50 Koncert: Salvatore Ac-cardo izvaja Mozarta 9.20 Nanizanka: Davinia 10.10 Film: Giocattolo a ore (kom., ZDA 1983, r. Richard Donner, i. Richard Pryor, Jackie Gleason) 11.55 Vreme in Kratke vesti 12.05 Variete: Occhio al bi- glietto estate ' 12.30 Nanizanka: La signora in giallo 13.30 Dnevnik 13.55 Avtomobilizem: VN Velike Britanije v Formuli 1 (iz Silverstona) 15.00 Film: Morire alTalba (dram., ZDA 1939, r. VVilliam Keighley, i. James Cagney) 16.25 Variete: Big Estate 17.50 Danes v Parlamentu 17.55 Sredozemske igre 18.40 Nadaljevanka: 1915 19.40 Almanah in dnevnik 20.40 Film: L'avventura di Martin (dram., Kan. 1985, r. Alan Gibson, i. Richard Harris) 22.45 Nočni dnevnik 23.00 Aktualno: Kuba, vmes dnevnik in vreme 1.05 Danes v Parlamentu ^ RAI 2 7.30 Male in velike zgodbe 10.05 Film: La primula rossa (pust., VB 1982, r. Clive Donner, i. James Villi-ers, Eleanor David) 11.40 Nanizanki: Lassie, 12.10 La clinica della Foresta Nera 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.20 Rubrika o gospodarstvu 13.30 Rubrika o medicini 13.45 Nad.: Ouando si ama, 14.15 Santa Barbara 15.05 Nanizanka: L'asso della Manica - Magia nera 16.00 Rubrika o vrtnarstvu 16.20 Kratke vesti 16.30 Variete: Videocomic 16.30 Film: Fantasmi a Roma (kom., It. 1961, r. Antonio Pietrangeli, i. Mar-cello Mastroianni) 18.30 Dnevnik in šport 18.45 Nanizanka: Hill Street 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Variete: Stasera mi but-to (vodi Pippo Franco) 23.15 Dnevnik in horoskop 23.40 Rock Cafe Magazine 0.30 Konjske dirke 0.35 Sredozemske igre 1.10 Film: VVillard e i topi (srh., ZDA 1972, r. Daniel Mann) ^ RAI 3 | 12.00 Šport: Supermarecross 12.30 Film: Lorenzino De' Medici (zgod., It. 1953, r. Guido Brignone, i. Germana Paolieri) 14.00 Deželne vesti 14.10 Popoldanski dnevnik 14.20 Mit našega stoletja: Glenn Gould 15!00 Pred premiero - Izza kulis: Ermione 15.35 Šport: jadranje, 16.00 Tour de France 16.50 Film: La donna del gior-no (kom., ZDA 1945, r. George Stevens, i. Kat-harine Hepburn, Spencer Tracy) 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik in vreme 19.30 Deželne vesti 19.45 Drobci barvnega radia 19.55 Non e mai troppo tardi 20.20 Aktualno: Chi l'ha visto 20.30 Aktualno: Resnične zgodbe 22.15 Večerni dnevnik 22.20 Rubrika: Fai la TV (vodi Paolo Guzzanti) 22.55 Nočni dnevnik 23.40 Film: Vivere per vivere (kom., Fr. 1968, r. Claude Lelouch, i. Annie Gi-rardot, Yves Montand) [~ TV Slovenija 1 | 8.50 Video strani 9.00 Mozaik (pon.): vmes variete Vroče - hladno, 9.25 Christabel 10.25 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Mozaik: Tednik (pon.) 16.35 Sova (pon.), vmes nanizanki Vi ste pa najbrž njen mož in Twin Peaks 17.55 Poslovne informacije 18.00 Dnevnik 18.05 Mozaik. Marlboro Musič Show (pon.) 18.35 Spored za otroke in mlade: nanizanka Nevarni zaliv 19.05 Risanka 19.20 TV okno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.00 Zrcalo tedna 20.20 Dokumentarca: Festivali sveta, 20.45 Paralaksa 21.15 Nanizanka: V Cityju 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Sova, vmes nanizanka Dragi John, film Legenda o črnuhu Charleyu (dram., ZDA 1972, r. Martin Golkdman, i. Fred VVilliamson), nato Skrivni kabaret 1.00 Video strani TV Koper 17.30 Športni pregled 18.30 Risanke 18.50 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.25 Video agenda 19.30 Otroška oddaja: Lanter-na magica - Nanizanka Matt in Jenny 20.00 Nanizanka: Lucy Show 20.30 Variete: Capodistria per amica... estate 21.00 Dokumentarec: Zgodovina fotografije 21.30 Promotion 22.30 TV dnevnik 22.40 Nad.: Empire Inc. 23.30 Rubrika o športu [~ TV Slovenija 2 17.00 Satelitski programi 18.00 Domači ansambli: Lojze Slak (pon.) 18.30 Regionalni programi TV Slovenija - Studio Maribor: Tele M 19.30 Dnevnik in vreme 20.00 Znanstvena oddaja: Okolje 20.30 Žarišče 21.00 Otvoritev Ohridskega poletja ter balet Carmi-na Burana 22.30 Yutel CAHALE 5_______________ 70.00 Nanizanke: La famiglia Bradford, 8.00 Simon Templar, 9.00 Bonanza 10.00 Film: Club Med (pust., ZDA 1986, r. Bob Giraldi, i. Jack Scala) 12.00 Variete: Rivediamoli 12.30 Nanizanka: I Robinson 12.55 Canale 5 News 13.00 Variete: Estate 5 14.30 Nan.: Top Secret, 15.30 Genitori in blue jeans 16.00 Otroški variete: Bim bum bam in risanke 18.00 Kvizi: O.K. II prezzo e giusto!, 18.55 La verita, 19.35 Cose cose, 20.20 Girogioco, vmes News 20.25 Variete: II Tg delle va-canze 20.35 Film: La finestra della camera da letto (krim., ZDA 1987, r. Curtis Han-son, i. Steve Guttenberg, Elizabeth McGovern) 23.15 Variete: Maurizio Co-stanzo Show 24.00 Canale 5 News 1.20 Variete: 11 Tg delle va-canze 1.30 Nanizanka: Colorado 2.35 Film: Club Med (pon.) 4.00 Nanizanke non stop RETE 4 8.00 Nadaljevanke: Topazio, 8.50 La valle dei pini, 9.40 Senorita Andrea, 10.05 Per E lisa, 10.55 Valeria 12.00 Nanizanka: Riviera (i. Henri Serre) 12.50 Variete: Buon pomerig-gio (vodi Patrizia Rosset- ti) 13.00 Nadaljevanke: Dallas -La diga della discordia, 14.00 Sentieri, 14.55 Pic-cola Cenerentola, 15.25 Senora, 16.05 Stellina, 17.00 La valle dei pini 17.50 Nan.: General Hospital (i. John Reilly) 494 18.45 Nadaljevanke: Feb-bre d'amore: 19.40 Prima-vera, 20.05 Marilena, 20.30 Cristal 22.30 Nan.: California - II ritor-no del passato 23.30 Film: Amori miei (kom., It. 1978, r. Steno, i. Monica Vitti, Johnny Dorelli, Enrico Maria Salerno, Edvige Fenech) 1.35 Nadaljevanka: Dallas 2.35 Nanizanki: Love Boat -La nave dei sogni, 3.25 Quincy - Campione III 4.15 Programi non stop ITALIA1_______________ 7.00 Otroška oddaja 8.30 Odprti studio 9.00 Kviz: Urka! 10.00 Nanizanke: II mio amico Ultraman, 10.45 Riptide 11.45 Odprti studio 12.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 13.30 Glasbena oddaja: Festi-valbar - Zelena cona 13.45 Film: Simone e Matteo, un gioco da ragazzi (kom., It. 1975, r. Giuliano Carmineo, i. Paul Smith) 16.00 Nanizanke: Tarzan, 17.00 Vietnam addio, 18.00 Adam 12, 19.00 I guattro della scuola di polizia, vmes Odprti studio 20.00 Risanke 20.30 Film: II codice del silen-zio (krim,, ZDA 1985, r. Andrew Davis, i. Chuck Norris, Henry Silva) 22.30 Film: D'Annunzio (biog., It. 1986, r. Sergio Nasca, i. Robert Powell, Stefania Sandrelli) 0.40 Odprti studio 0.55 Nan.: Vietnam addio 1.55 Film: Simone e Matteo, un gioco da ragazzi 3.55 Nanizanke non stop OPEON_________________ 13.00 Risanke 14.30 Film: Obiettivo ragazze (kom., It. 1963, r. Mario Mattoli, i. VValter Chiari) 16.00 Film: Ascoltami (dram., It. 1957, r. Carlo Campo-gliani, i. Luciano Tajoli) 17.30 Film: Šansone contro i pirati (pust., 1963, r. Ame-rigo Anton) 19.30 Risanke 20.30 Film: Ouanto e bello mu-rire acciso (zgod., It. 1975, r. Ennio Lorenzini, i. Stefano Satta Flores) 22.00 Avtorske reportaže 22.30 Variete: Emozioni nel blu 23.30 Kabaret: Fiori di zucca 24.00 Rubrika o motorjih TMC 8.30 Risanke: Snack 9.00 Nanizanke: La famiglia Partridge, 9.30 Kingston - Dossier paura, 10.30 Truck Driver 11.30 Rubrika: Ženska TV 13.00 Dnevnik in šport 13.40 Nadaljevanka: Gabriela 15.00 Film: La donna dellanno (kom., ZDA 1976, r. Jud Taylor) 17.00 Film: Alla larga dal mare (kom., ZDA 1957, r. Law-rence VVeingarter, i. Glenn Ford) 19.00 Nanizanka: Matlock 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Aktualnosti: In Onda 21.00 Film: Io tigro, tu tigri, egli tigra (kom., It. 1978, r. Giorgio Capitani, i. Renato Pozzetto) 22.40 Večerni dnevnik 23.10 Nogomet: Brazilija- Urugvaj TELEFRIULI____________ 10.45 Telefriuli non stop 15.30 Nanizanka in risanke 16.00 Nan.: Isole perdute, 18.20 Stazione di servizio, 18.50 Wayne and Shuster 19.20 Dnevnik 19.30 Župan in njegovi ljudje 20.30 Nad.: Doppia indagine 21.30 Film: II cavallo dagli oc-chi blu (kom., ZDA, i. Ernest Borgnine) 22.30 Nočne vesti 23.00 Nanizanka: Shannon 24.00 Rubrika o motorjih TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro p° naše, vmes Koledar; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Naš poletni bric-a-brac (pon.); 8.30 Orkestralna glasba; 9.00 Evergreeni; 9.30 Radijski oder: Zapiski Tine Gramon-tove; 9.45 Orkestralna glasba; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.15 Lahka glasba; 12.00 Nazaj k naravi; 12.20 Potpuri; 12.40 Srečanje oktetov: pevska skupina Štever-jan; 12.50 Orkestri; 13.20 Narodnozabavna glasba; 13.40 Doživljati rojstvo; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Poletni mozaik; 16.00 Slovenski Ikar; 16.20 Znani ansambli; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Klasični album: Čajkovski; 18.00 Kulturni dogodki; 18.30 Jazzovski utrip; 19.20 Zaključek- RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Počitniško popotovanje; 8.30 Pesmice na potepu; 9.05 Glasbena matineja: 9.35 Turistični napotki; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 Petkovo srečanje; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.30 D® štirinajstih; 14.05 Gremo v kino; 14.4° Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Vodomet melodij; 19.35 Lahko noč, otroci-: 19.45 Zabavni ansambli; 20.00 Oddaja za pomorščake; 20.30 Slovencem po svetu; 22.00 Zrcalo dneva; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Nočni program. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19-°^ Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Na današnji dan; 6.10 Vremenska napoved lD prometni servis; 6.30 Jutranjik in cestn® informacije; 7.00 Jutranja kronika; 7.3 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.0 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202; l3-*_ Mladi val Radia Koper; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevni ’ 18.00 JS Digital predstavlja Klasiko; 18-3 Glasbene želje po telefonu; 19.00 PrenO RS; 23.00 Nočni Program. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16-3 q 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.07 Almanah; p Zgodovinski utrinki; 7.00 SimforUJ zvezd; 7.35 Skupaj; 8.00 Pošiljam ti ta glednico; 8.25 Pesem tedna; 8.40 Vse9 po nekaj; 9.00 Ugani; 9.20 Pesem po že J/ 9.45 Edig Galletti; 10.00 Na prvi stra ' 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Prip°v, j 12.00 Glasba po željah; 14.32 Turistu-potopis; 14.40 Pesem tedna; 15.00 Koiu dijant; 16.00 Veselo poletje; 17.00 T® fonski pozivi v živo; 18.30 Souvenir d ly; 19.00 Naj lepše; 20.00 Nočni pro9ra RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matiheu ja; 18.00 Keltska glasba; 19.00 V s fantazije; 20.00 Mix Time. s V Ženevi izžrebali pare 1. kola v evropskih nogometnih pokalih Italijanska moštva zadovoljna POKAL PRVAKOV Union (Luks.) - Oiympique Marseille (Fr.) Brondby (Dan.) - Zaglebie Lublin (Polj.) Honved Budimpešta (Madž.) - Dundalk (Irska) Sparta Praga (CSFR) - Glasgovv Rangers (Škot.) Barcelona (Šp.) - Hansa Rostock (Nem.) Crvena zvezda (Jug.) - Portadovra (S. Irska) Universitatea Cjaiova (Rom.) - Limassol (Ciper) IFK Goteborg (Šve.) - Flamurtari (Alb.) Sampdoria (It.) - Rosenborg Trondheim (Nor.) Hamrun Spartans (Malta) - Benfica (Port.) Arsenal (Angl.) - Austria Dunaj (Av.) Dinamo Kijev (SZ) - HJK Helsinki (Fin.) Besiktas (Tur.) - PSV Eindhoven (Niz.) Fram Reykjavik (Isl.) - Panathinaikos (Gr.) Anderlecht (Bel.) - Grasshoppers (Švi.) Kaiserslautern (Nem.) - Etar Tamovo (Bol.) POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV Predtekmovanje (1.) Odense (Dan.) - Galway United (Irska) (2.) Stockerau (Av.) - Tottenham Hotspur (Angl.) 1. kolo Omonia Nikozija (Ciper) - Brugge (Bel.) Hajduk Split (Jug.) - zmag. 2. predtekmovanja Norrkoping (Šve.) - Jeunesse Esch (Luks.) Glenavor (S.Irska) - Ilves (Fin.) Katovvice (Polj.) - Mothervvell (Škotska) Zmag. 1. predtekmovanja - Banik Ostrava (ČSFR) Swansea City (Wales) - Monaco (Fr.) Sion (Švi.) - Valur Reykjavik (Isl.) Levski Sofija (Bol.) - Ferencvaros (Madž.) Pae Athinaikos (Gr.) - Manchester United (Angl.) Eisenhuttenstadt (Nem.) - Galatasaray (Tur.) Bacau (Rom.) - Werder Bremen (Nem.) La Valletta (Malta) - Porto (Port.) Fyllingen Bergen (Nor.) - Atletico Madrid (Šp.) Partizan Tirana (Alb.) - ,Feyenoord Rotterdam (Niz. CSKA Moskva (SZ) - Roma (It.) POKAL UEFA Cork City (Irska) - Bayern Munchen (Nem.) Vac Izzo (Madž.) - Dinamo Moskva (SZ) Aberdeen (Škotska) - BK 1903 (Dan.) La Gantoise (Bel.) - Lausanne (Švi.) Real Madrid (Šp.) - Slovan Bratislava (ČSFR) Eintracht Frankurt (Nem.) - Spora (Luks.) Sturm G raz (Av.) - Utrecht (Niz.) Cannes (Fr.) - Salgueiros (Por.) Reykjavik (Isl.) - Torino (It.) Stuttgart (Nem.) - Pecsi Munkas (Madž.) Celtic (Škot.) - Ekeren (Bel.) Lion (Fr.) - oster Vaexjoe (Šve.) Auxerre (Fr.) - Ikast (Dan.) Chemie Halle (Nem.) - Torpedo Moskva (SZ) Bangor (S.Irska) - Sigma Olomouc (ČSFR) Liverpool (Angl.) - Kuusysi Lahti (Fin.) Hamburg (Nem.) - Gornik Zabrze (Polj.) Ajax (Niz.) - Orebro (Šve.) Spartak Moskva (SZ) - Mikkelin Palloilijat (Fin.) Tirol (Av.) - Tromso (Nor.) Paok Solun (Gr.) - Malines (Bel.) Steaua Bukarešta (Rom.) - Famagosta (Ciper) CSKA Sofija - Parma (It.) Sporting Gijon (Šp.) - Partizan BG (Jug.) Boavista (Port.) - Inter (It.) Neuchatel_ Xamax (Švi.) - Floriana (Malta) Osasuna (Šp.) - Slavija Sofija (Bol.) Hask Gradjanski (Jug.) - Trabzonspor (Tur.) Sporting Lizbona (Port.) - Dinamo Bukarešta (Rom.) Groningen (Niz.) - Reot Weiss Erfurt (Nem.) Villazania Shkoder (Alb.) - Aek Atene (Gr.) Oviedo (ŠP.) - Genoa (It.) Prve tekme 1. kola bodo 18. septembra, povratne pa 2. oktobra. Lanski zmagovalci - pokal prvakov: Crvena zvezda; pokal pokalnih zmagovalcev: Barcelona; pokal UEFA: Inter Bogatem še za korak bližje 01 Naša jadralka Arlanna Boga-tec je še za korak bližja velikemu cilju, da se kot prva zamejka udeleži olimpijskih iger. Na sedež njenega društva, uarkovljanskega TPK Sirena, je namreč prispelo vabilo jadralne •ederacije FIV za nastop na Predolimpijski regati v Barcelo-ni> ki bo od 20. julija do 4. av-9usta. Od tekmovalk v razredu ®Uropa je poleg Bogatčeve vabi-n Prejela le še svetovna prvakinja Tržičanka Calligarisova. Čeprav ta poziv še ne pomeni, Pa so vse ostale italijanske kan-PfPatke odrezane iz vsakršne kombinacije, pa je na dlani, da s®. krog favoritinj za nastop na olimpijskih igrah čedalje bolj ?Za- Če k temu dodamo še, da je hhela Calligarisova v letošnji ezoni neprimerno slabše rezul-ate od Bogatčeve, upanja naše ^ekmovalke niso brezpredmet- kakorkoli že, je jasno, da je rVeza ne bi poslala preizkušati egatno polje, na katerem se odo prihodnje leto bili boji za »npijske kolajne, če nanjo ne 1 resno računala... ŽENEVA — Ko je v Ženevi žreb v evropskih nogometnih pokalih določil, da se bosta v pokalu prvakov med sabo pomerila Sampdoria in norveški Rosen-berg, je predsednik italijanske nogometne zveze Matarrese dejal predsedniku genovsekga kluba Mantovaniju: »Zdaj se lahko maščujete«, v mislih pa je imel polom »svojih« azzurrov na nedavni kvalifikacijski tekmi za EP. In čeprav je Man-tovani svaril pred podcenjevanjem Norvežanov, je na dlani, da je Sampdoria nesporni favorit. Bilo je to končno dejanje za Italijane zelo ugodnega ženevskega žreba. Čeprav v pokalih letos ne bo takšnih klubov, kakršni so Milan, Juventus in Napoli, smejo namreč upati na prodor brez izgub v drugo kolo. Srečo je na začetku, ko so žrebali pare za pokal UEFA, imel že Torino, ki se je izognil marsejIškemu moštvu 01ympique in škotskemu Celticu, dobil pa je amaterje finskega Reykjavi-ka. V tem moštvu je en sam poklicni igralec, to je Petursson, ki je že igral v Belgiji in na Nizozemskem. Orricov Inter bo igral s portugalskim Boavista, ki ne sodi med boljše ekipe te države, Milančane pa moti to, da se na Portugalskem igra ponzo zvečer. Dobro se je izteklo tudi za oba italijanska debitanta, če vemo, da nista bila nosilca skupin. Parma bo igrala s sofijsko CSKA, ki se sicer lahko ponaša kar s 26 naslovi bolgarskega prvaka, a se je ne kaže bati. Tudi, ko je bila močnejša, v evropskih pokalih ni nikoli šla preko polfinala. Pri Genoii morajo biti s španskim Ovideom nekoliko bolj previdni, vendar pa v tem moštvu, ki igra obrambno, ni nobenega reprezentanta, čeprav je napadalec Carlos eden boljših strelcev v ligi in kandidat za dres »furij«. Najtežjo nalogo ima Roma v pokalu prvakov, kajti igrala bo proti moskovski CSKA, ve pa se, da so sovjetska moštva najbolj nevarna prav na začetku, saj je septembra njihovo prvenstvo v polnem teku.. CSKA ima štiri državne reprezentante, pred kratkim pa je moštvo prizadela tragična smrt vratarja Jeremina. Bil je žrtev prometne nesreče. Roma je sicer vložila priziv v zvezi z diskvalifikacijo Olimpica, vendar odgovora še ni in za zdaj velja, da bo morala domače srečanje z Moskovčani igrati na nevtralnem igrišču. Vsi predstavniki italijanskih moštev v Ženevi pa so izrazili zadovoljstvo nad tem, da jim žreb za nasprotnike ni določil angleških moštev. Veliko težje pa bo za jugoslovanska moštva. Prvak Crvena zvezda bo namreč igral z irskim Portadovvnom. Ni znano še kje (beograjski stadion je diskvalificiran), izbira pa bo med Barijem, Dunajem, Budimpešto in Temišvarom. Kot že lani, bo Partizan v pokalu UEFA, tudi tokrat za uvod igral proti španskemu moštvu, to bo nevarni Real Sociedad. Zagrebški Hašk Gradjanski (bivši Dinamo) pa bi moral relativno zlahka opraviti s turškim Trabzonom. Prava smola pa je v pokalu pokalnih zmagovalcev doletela splitskega Hajduka, ki se bo pomeril z zmagovalcem predtekmovanja med Tottenhamom in avstrijskim moštvom Stockherai. Skoraj zanesljivo bodo Spličani igrali z nevarnimi Angleži. Nekaj bolj značilnih izjav: Bianchi (trener Rome) o nastopu proti CSKA: »Žreb ne bi bil mogel biti bolj neugoden!« Bagnoli (trener Genoe) o Oviedu: »Špansko moštvo je malo znano, a špan- sko prvenstvo je eno najboljših na svetu, torej... Boškov (trener Sampdorie) o Rosen-borgu: »Bolje ne bi moglo biti. Najbolj me skrbi dolgo potovanje.« Popovič (novi trener C. zvezde) o Port-dawnu: »Nasprotnika ne poznam, a vsi Irci igrajo hitro in ostro. Smo favoriti« Mondonico (trener Torina) o Reykja-viku: »Pripravil sem dve varianti telesne priprave. Zdaj se bom opredelil za mehkejšo, da bomo lahko v drugem kolu nastopili spočiti...« Oblekel je rumeno majico po 234 km bega! Marie (Fr.) izreden je bil^ySlVI^ — Francoz Thierry Marie Fr,-ln(,..na 6. etapi kolesarske dirke po Za i ® Protagonist izrednega podviga, ePski ^e9a ie malo manjkalo, da bi bil ttireC p° samih 25 kilometrih se je na-km jJ^0c*al v beg, sam je vozil kar 234 korlcii 1 i® tudi do 22' (!) prednosti, na »lene Pa je po siloviti rekaciji dotlej Posti" ^ avn*ne ohranil »le« T54" pred-°blekei bilo dovolj, da je vnoviči Prol0a PPtoeno majico (imel jo je že po tviCj n ' ne. Pa zato, da bi na skupni les-k*ieqov aVi* mec* sabo in ostale brezno. v Zgori-PPdvig bo vsekakor ostal zapisan bil t0 Vlni toura z zlatimi črkami, saj je 1948 naidaljši samostojni beg od leta PioOfj Pričetkom etape je Američan Lečo, leP° potezo zavrnil rumeno maji-ffariec 1° mu jo ponudili, potem ko je 'Pil, bj orensen po padcu v sredo odstopa j0 h®aza pa je bil Lemond prepričan, di odbin°ble*el P° ciiju' zdaj pa je zara-°k°rism rV' s ktierima sta se v Sprintu Irti. Itai ? KelIy in Abdujaparov, šele če-bil to^ani pa vse bolj tonejo, čeprva je laPad d ®u9no dokaj aktiven, njegov Piorai °eset kilometrov pred ciljem pa je Vrstnileziti sam Lemond. 259 km 1 Jed 6 etape: 1. Marie (Fr.), ki je v 6.38'2^?, Arrasa do Le Havreja prevozil hto; 2 o s Povprečno hitorstjo 39 km na ____' 5tumpf (Nem.) po 1'54"; 3. Abduja- parov (SZ); 4. Kelly (Irska); in vsa glavnina. Skupna lestvica: 1. Marie (Fr.) 26.18'31'i 2. Kelly (Irska) 1’04"; 3. Abdujaparov (SZ) 1'07"; 4. Lemond (ZDA) i.č.; 5. Breukink (Niz.) 1'14"; 6. Dhaenens (Bel.) 1'35"; 7. Cornillet (Fr.) 1'47"; 8. Vermote (Bel.) 1'56"; 10. Alcala (Meh.) 2'04"; 15. Lietti 2'41"; 16. Lelli i.č.; 25. Conti 2'52",- 27. Fondriest 3'04"; 34. Argentin 3T5”; 46. Chiappucci 3’29"; 52. Bugno 3'35" (vsi Italija). Današnja etapa od Le Havreja do Alencona meri 167 km. Argentina odlična SANTIAGO — Na ameriškem nogometnem pokalu se vse bolj uveljavlja Argentina, čeprav igra brez Maradone. V svoji drugi tekmi j_e namreč z 1:0 (0:0) premagala domači Čile, ki na pokalu ne skriva svojih ambicij. Paragvaj pa je kar s 5:0 (2:0) odpravil Venezuelo. Lestvica skupine A: Paragvaj (2 tekmi), Argentina (2) in Čile (3) 4, Peru (2) in Venezuela (3) 0. Vicinijev kamen BRESCIA — Azeglio Vicini je bil včeraj operiran zaradi kamna na jetrih. Poseg je trajal eno uro in je dobro uspel. Vicini naj bi bolnišnico zapustil prihodnjo soboto. Jutri in v nedeljo pri TPK Sirena conske selekcije optimistov Odločilne regate za pot na DP Jutri in v nedeljo bo pred sedežem TPK Sirena druga in zaključna conska selekcijska regata za nastop na državnem prvenstvu v razredu optimist. Do sinoči je bilo prijavljenih že 53 posadk, pričakujejo pa jih 70 do 80. Prva preizkušnja je bila prejšnji teden v Chioggi, kjer so opravili tri regate, tokrat jih bo še tri, vsak tekmovalec pa bo na končnem vrstnem redu lahko odštel naj slabši rezultat. V boju za uvrstitev na DP je tudi več Sireninih jadralcev. Zlasti dober izhodiščni položaj imata Andrej Mo-čilnih (6. v Chioggi) in Nevio Sabadin (10.), a z dobrimi možnostmi nastopata še Aleš in Katja Omari. V soboto bo start 1. regate ob 12. uri, v nedeljo pa se bo tekmovanje začelo ob 10. uri. Prihodnjo nedeljo pa bo to naše društvo priredilo že tradicionalni Pokal Sirena za razreda europa in laser. Jadranje na deski Uspešni nastopi P. Kralja (Čupa) Pred nedavnim se je Čupin jadralec na deski Paolo Kralj udeležil regate »Adriatic Funboard Cup«, ki je bila v Ravenni, kjer so se zbrali vsi najboljši italijanski surfaši - bilo jih je 93. Dobre vremenske razmere so omogočile organizatorjem izvedbo kar petih preizkušenj v kategoriji course-race, eno preizkušnjo v kategoriji free-stile in eno regato long-distance. Pihal je termični veter, ki je v popoldanskih urah dosegel jakost 6-8 m/sek. Zmagal je Andrea Zinali, medtem ko je Paolo Kralj zasedel na končni lestvici 17. mesto in dobro 5. mesto v preizkušnji Long-distance. V mirnih vodah Marine Julije pa je v nedeljo, 23. junija potekala regata v razredu mistral. Znana švicarska firma je namreč dala na razpolago regatan-tom 10 popolnoma enakih jadralnih desk; ob enaki prvovrstni opremi naj bi namreč bolj izstopala sposobnost posameznih deskarjev. Prijavilo se je 18 tekmovalcev, ki so se v skoraj popolnem brezvetrju pomerili na skrajšani progi. Paolo Kralj, član JK Čupa iz Seslja-na, je zasedel 2. mesto. Prvi je bil Laz-zari, tretji pa Moretti. Kot vsako leto se je tudi 4. in zadnja etapa italijanskega prvenstva funbo- ard odvijala v Torbolah na Gardskem jezeru, ki je znano kot eno izmed najbolj vetrovnih krajev v Italiji. Toda letošnje italijansko prvenstvo se očitno ni rodilo pod srečno zvezdo: že 3. etapa, ki je bila organizrana na Elbi, je odpadla zaradi brezvetrja. Na Gardskem jezeru pa je veter presegal jakost predpisanih 6 m/sek šele dan pred zaključkom etape. Vsekakor je veščim organizatorjem uspelo v zadnjih dveh dneh izpeljati 5 preizkušenj v disciplini course-race in dve preizkušnji v disciplini slalom ter tako doseči minimalno število preizkušenj, predvidenih za podelitev naslova italijanskega prvaka. Italijanski prvak 91 v surfanju je postal Gigi Barrella iz Cagliarija, 2. in 3. mesto pa sta zasedla prvaka iz prejšnjih let Antonello Ciabatti in Luca De Pedrini. V ženski konkurenci pa sta si delili zmago Tržačanka Maurizia Lenardon in mlada Alessandra Sensini. Čupin zastopnik Kralj je obdržal lansko uspešno 31. mesto. (P.K.) v® 5. gabrskem turnirju v malem nogometu končana turnirja žensk in mladincev Drevi na vrsti finalni boji amaterjev 9abrski turnir v malem nogometu, .Peti f;l gg v maicui nuy umciu, ^ala, iplrte)a domače kulturno društvo Pattireč n tl* Pred iztekom. Drevi bodo Sed ams,a sP°redu še zaključni dvoboji pabrjah e,9*'. Ob 19.30 bo na igrišču v ta M hnale. Za 1. mesto se bos- a 4:7 odn Va“ Števerjan, ki je v polfinalu Nem™ ^rhovce, in Vipave, ki je v brcem Polfinalnem srečanju nasula Ga-Pfej, 0čar 7 golov (končni izid 7:2). Še Srečala , la-20, se bosta Vrh in Gabrje )ev: za 3. mesto. Izidi ostalih turnir- Za^*a ’ za L mesto: Vrh - Rupa Peč Mlarij’ tnesto: Sovodnje - Gabrje 4:1. p°dtije " za 1. mesto: Doberdob - So-^abrje 4.4 za 3. mesto: Itala S. Marco - ?l-3o, nflbeiji turnirja bodo drevi, ob b°ljše BJ?radih v okviru vaške šagre naj-Na s ‘Pe in Posameznike. 9® finali (Foto Čubej): utrinek ženske- konjske dirke - konjske dirke 1. dirka (Cesena): kaže, da je Lantaka (2) zmožen izničiti začetno penalizacijo. V tej shemi se lahko izkaže tudi močan La Scala (1). Preseneti lahko Likata Effe (X). 2. dirka (Treviso); možna baza s favoritom Lasentalom (1). Od skupine X naj omenimo konja Flyng Fc: številka ni ugodna, a lahko pride na površje. Docte-ur Vb (2) bi lahko bil za vse trd oreh, če bi takoj povedel. 3. dirka (Montecatini): glede na formo in štartno osnovo je favorit Idi Amin Dada (1), glavni tekmec pa pa menda Ira-lea (X). Obema lahko prekiža načrte Ex-tra Toscano (2). 4. dirka (Taranto): nedavni zmagovalec podobne sheme Iblika Mo (X) lahko spet zmaga. Pozor na Focanteja (1), ki nastopa v nižji kategoriji. Zmogljivosti in položaj na štartu narekujeta, da treba računati na Irida Bella (2). 5. dirka (Taranto): če ne bo zagalopiral, bo zmagal Lobo Feroz (X), ki je med udeleženci daleč najboljši. Fuliver (2) je v dobri formi. Gran volo (1) je imel v svojem zadnjem nastopu smolo, a se tokrat lahko oddolži. 6. dirka (Trst): ob povratku na dirkališče lahko preseneti Gatto d'Assia (1). Es-dredone (X) je v zadnjih dirkah vedno dosegel dobre uvrstitve. Zanelsjivo lahko preseneti Effe effe (2). Dirka tris V Grossetu bo nastopilo samo 14 konj: Naši favoriti: št.3 Lean Bidder; št.2 Night cloud; št.9 Sovereing fleet. Za sistemiste: št. 11 So snobish; št.12 Limyra; št.10 Cour-se record. totip 1. — prvi 2 drugi 1 X 2. — prvi 1 drugi X 2 3. — prvi 1 drugi X 2 4. — prvi X drugi 1 2 5. — prvi X drugi 1 2 6. — prvi 1 2 drugi X Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 10.00 din; mesečna naročnina 230.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julij-ske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLI-EST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 -tel. 7796-611. primorski JL dnevnik petek, 12. julija 1991 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 - Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 - Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Riatorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Kanadsko letalo DC8 je bilo iz Savdske Arabije namenjeno v Nigerijo Zaradi eksplozije motoija je v plamenih umrlo vseh 261 potnikov in članov posadke Kabinetni svet odobril pokojninsko reformo Na posnetku vidimo štirimotorno reaktivno letalo Douglas DC 8, kakršno je včeraj zjutraj eksplodiralo med pristajanjem na letališču v Džidi v Savdski Arabiji in pri tem zahtevalo življenja vseh 261 potnikov in članov posadke (Telefoto AP) DŽIDA — Nihče od 261 potnikov in članov posadke letala DC8 kanadske družbe Nationair Canada ni preživel nesreče, do katere je prišlo včeraj zjutraj na pristajalni stezi letališča v Džidi, mestu v zahodnem delu Savdske Arabije. Velika večina potnikov je bilo nigerijskih državljanov, in sicer romarjev, ki so se vračali iz Meke in bili namenjeni v nigerijsko Sokoto. Letalo je okrog 7.30 vzletelo z letališča v Džidi, vendar je moral pilot že po nekaj minutah letalo obrniti in se vrniti proti Džidi, ker se mu je vnel eden od štirih motorjev. Ko je bilo kakih 15 metrov nad pristajalno stezo in so bila kolesa že zunaj, pa se je po pričevanju očividcev letalo nenadoma spremenilo v ognjeno kroglo in z vso silo treščilo na beton. Dokončni obračun smrtnih žrtev je včeraj popoldne objavila savdska uprava za civilno letalstvo: umrlo je 247 nigerijskih državljanov, ki so bili vsi romarji, ki so se vračali iz Meke, in 14 članov posadke, med katerimi je bilo 11 Kanadčanov in po en Irec, Britanec in Francoz. Kot rečeno, je bilo letalo, ki je bilo posebna, podaljšana verzija običajnega DC8, last kanadske kom-panije Nationair Canada, za romanje v Meko pa ga je bila najela nigerijska družba Hold Trade Service. Po prvih ugotovitvah preiskovalcev je nesrečo povzročila eksplozija enega izmed štirih letalskih motorjev. Po 15 minutah letenja se je namreč v motorju iz nepojasnjenih vzrokov razvil požar, ki je pilota prisilil k poskusu zasilnega pristanka na letališču v Džidi. Žal se obupni poskus, da bi preprečil tragedijo,pilotu ni posrečil, saj je med pristajalnim manevrom goreči motor ekplodirai, in to v trenutku, ko se je letalo nahajalo komaj 15 metrov nad pristajalno stezo. RIM — Kabinetni svet je včeraj odobril načrt za reformo pokojninskega sistema ministra za delo Marinija. Podtajnik Cristofori je po koncu več kot enournega sestanka podčrtal pomen tega odloka, še zlasti, ker v Italiji celih 20 let ni bilo mogoče doseči sporazuma za reformo pokojninskega sistema. Marini ima sedaj prosto pot za pogajanja s sindikati in delodajalci, od koder pa je za razliko od političnih krogov že slišati tudi glasna nasprotovanja. Za sindikalno zvezo UIL bodo delavci z Marinijevo reformo kaznovani, medtem ko CGIL vabi Marinija k čimprejšnjemu soočanju s sindikati, če želi uspešno zaključiti svoje težko delo. Sindikat CISL pa je ob reformi, ki jo je predložil' njegov bivši generalni tajnik, izrazil previdno pozitivno mnenje. Pri strmoglavljenju letala v Alabami je izgubilo življenje osemnajst ljudi BIRMINGHAM —' Med silovito nevihto je preteklo noč v bližini Birminghama v ameriški zvezni državi Alabama strmoglavilo dvomotorno letalo »beechcraft 99«, ki je prihajalo iz Mo-bila v isti zvezni državi. Letalo je iz še nepojasnjenih vzrokov treščilo na stanovanjsko območje, pri čemer je umrlo 14 njegovih potnikov in štiri osebe na tleh, rešila pa sta se samo pilot in eden izmed potnikov. Amerška zvezna uprava za civilno letalstvo je nemudoma uvedla preiskavo o vzrokih nesreče, njena glasnica Kathleen Bergen pa je povedala, da kontrolorji poletov niso od beechcrafta prejeli nobenega klica za pomoč ali kakršnokoli drugo obvestilo, ki bi dalo slutiti, da se letalo nahaja v težavah. . Na sliki (telefoto AP) gašenje razbitin dvomotornega beechcrafta, ki je stromoglavil v bližini Birmighama v ameriški državi Alabama. So predsedniku Cossigi res stregli po življenju? RIM — V času svojega obiska na Madžarskem preteklega 7. julija je bil predsednik republike Cossiga tarča atentata. Madžarska policija namreč razpolaga z dokazi in elementi, ki potrjujejo sum, da je nekdo nameraval napasti Cossigo in njegovo spremstvo, ko je bil namenjen na budimpeštan-sko pokopališče, kjer se je poklonil spominu Nagyja in Maleterja. V neposredni bližini pokopališča je madžarska policija našla eksploziv in o tem takoj obvestila italijansko predsednikovo varnostno službo. Po odstranitvi nevarnosti je obisk na pokopališču potekel mirno. Vest so v sredo zvečer prebrali v radijskem dnevniku GR 1, včeraj pa jo je potrdilo tudi notranje ministrstvo, ki je po zakonu odgovorno za predsednikovo varnost. Vesti Kvirinal ni ne potrdil ne demantiral. Nekateri člani spremstva so potrdili le, da je bilo v bližini pokopališča opaziti živahno premikanje varnostnikov, vendar ni nihče pomislil na kaj hujšega; Minister Scotti je na Madžarsko poslal skupino preiskovalcev, ki bodo primer preiskovali z madžarskimi kolegi. Predsednik Cosiga je na vest reagiral mirno, skoraj šaljivo. »Če bi res počilo, bi nam nemara posvetili kako madžarsko ulico,« je dejal. Vsekakor, še meni predsednik, nimam občutka, da bi mi kdo resnično stregel po življenju. Prepričan sem, da je šlo le za demonstrativno dejanje, kajti v sodobni družbi atentati, ki so dobro pripravljeni, vselej uspejo. Cossiga se je zahvalil madžarski policiji in vseh varnostnim silam, ki so. tako učinkovit? posegli, ne da bi pri tem povzroči}1 najmanjši preplah. V pogovoru z novinarji pa je Cossiga še dejal, da bo zadovoljen, če bo preiskava pokazala, da je šlo le za naključje. Pogajanja Baker-Besmertnih Zelena luč za vrh v Moskvi? WASHINGTON — Po krajšem pogovoru z ameriškim prdsednikom Bushem je sovjetski zunanji minister Bes-mertnih včeraj začel pogajanja z ameriškim državnim tajnikom Bakerjem in z drugimi funkcionarji vvashingtonske administracije, tako da bi zgladili še zadnje ovire za podpis sporazuma o omejevanju strateške oborožitve (Start). Prav sklenitev tega sporazuma je ameriški predpogoj za srečanje na vrhu med Bushem in Gorbačovom konec tega meseca v Moskvi. V Besmertnihovi delegaciji je tudi načelnik generalštaba sovjetske armade Mihail Mojsejev, tako da bodo po vsej verjetnosti odpravili še zadnje »tehnične« ovire. Kot je po pogovoru z Bushem navedel Besmertnih, med Moskvo in VVashingtonom ni več poli- tičnih razhajanj, tako da podpis o omejevanju strateških jedrskih raket pogojujeta še dva, ali največ trije »tehnično-vojaški problemi«, ki so v pristojnosti generalov. Te pa naj bi po vsem sodeč v prihodnjih dveh dneh odpravil general Mojsejev. Tudi prdsednik Bush je po sestanku z Besmertnihom optimistično poudaril, da je prepričan v pozitivni konec pogajanj Start, tako da se bo lahko v Moskvi sestal z Gorbačovom in z njim izmenjal mnenje »o številnih drugih vprašanjih«. O nekaterih pa bodo skoraj gotovo spregovorili tudi na prihodnjem londonskem vrhu industrijsko najbolj razvitih držav Zahoda 17. julija, saj bo tudi Gorbačov odpotoval v London, kjer se bo sestal z zahodnimi voditelji. Madžarska vlada bo Cerkvi vrnila zaplenjeno premoženje BUDIMPEŠTA — Madžarski parlament je z večino glasov sklenil, da cerkvenim oblastem vrne vse nepremičnine, ki jih je komunistični režim zaplenil od leta 1948 dalje. Zakon je parlament odobril dober mesec pred papeževim obiskom na Madžarskem. Zakon predvideva vrnitev predvsem poslopij in zemljišč, vendar ne obdelanih površin. Cerkve raznih veroizpovedi bodo dobile nazaj samostane, bolnišnice in šolska poslopja. Pred nacionalizacijo je imela madžarska cerkev skoraj 70-odstotno nadzorstvo nad izobraževanjem. Največ nepremičnin bodo vrnili katoliški cerkvi, ki ima tudi največ vernikov, približno pet milijonov na deset milijonov prebivalcev. Kalvinistov je dva milijona, luterancev in evangeličanov pa je le pol milijona. Tragična otrokova igra NEAPELJ — Draguljar Mariano Vadala gotovo ni mislil, da bo imela njegova neprevidnost tako tragične posledice. V krojačnici Čira Noie si je hotel pomeriti novo obleko, zato je pištolo, ki jo je običajno nosil za pasom, položil na kavč. Orožje je pritegnilo pozornost štiriletnega krojačevega vnučka Čira; pištolo je vzel v roke in cev obrnil proti sebi pri tem pa je pritisnil na petelina. En sam strel je bil za otroka usoden. Vadala je orožje redno kupil in prijavil, kljub temu pa je sodstvo odločilo, da ga prijavi zaradi nepozornosti pri upravljanju orožja. Draguljar je tudi sicer poštenjak, saj ni nikoli imel opravka z oblastjo, v krojaški delavnici Čira Nioe pa je bil redna stranka. CTOOOR® CTO CERTIFICATI DEL TESORO CON OPZIONE • CTO so 6-letne obveznice s koriščenjem 19. 6. 1991 in zapadlostjo 1. 6. 1997. • Lastniki imajo možnost zahtevati predčasno izplačilo obveznic med 19. in 29. julijem 1994 s tem da že med 19. in 29. majem 1994 predhodno vložijo zahtevo pri filiali bančnega zavoda Banca dltalia. S CTO dajejo letno 12% bruto obresti v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih. • CTO bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. • Obveznice lahko varčevalci rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 12. julija. S Obveznice se koristijo s 19. junijem, 1991 in zato je treba ob vplačilu, 17. julija doplačati poleg cene iznešene na dražbi tudi dozorele obresti na kuponu brez kakršnekoli provizije. S Obveznice so v ponudbi v svežnjih po minimum 5 milijonov. Rok rezervacije do 12. julija Minimalna cena dražbe % Rok izplačila Maksimalni letni donos bruto % neto % 98,55 3. leto 12,99 11,33 6. leto 12,73 11,10 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena s tiskovnim sporočilom-