i 1 ) PERTOMERK, d.o.o. I I, eQ I s O POSLOVALNICA AGROSHOP, Brezovci 34 tel.: (069) 45530 UGODNA PRODAJA -TEGOLACANADESE - verige za motorne žage - ves gradbeni material ~ umetna gnojila, krmila - akumulatorji, motorna - olja in armaturne mreže Nissan sunny • V vas čaka VESTNIK Minka Sobota, 14. januarja 1993 • Lato XLV • $i 2 « Cen 70 SIT r- [ Vil -- r, Ni naključje, da nogometu namenjam osrednje mesto v pričujoči Številki časopisa. V tem Času je nogomet nedvomno osrednje podjetje v Prekmurju, ki je deležno največjih kapitalskih vložkov. Najbolj močne injekcije je bil nedvomno deležen beltinski Potrošnik, ki je po minimalnih izračunih, glede na cene igralcev in približno ceno trenerja, potreboval najmanj 200 do 250 tisoč DEM začetnega kapitala za nakupe. Da se v lej Številki, ne motim preveč, sem prepričan, kajti Slo je za nakupe na slovenskem tržišču in cene so bile približno znane. (Prepričan sem tudi, da so bila odstopanja od že znanih cen minimalna.) Nekoliko težje je vložek oceniti pri Muri v tem prestopnem roku, čeprav je potrebno poudariti, da tudi ta klub z jesenskim delom nakupov ne odstopa bistveno od omenjene številke, ampak jo celo presega. S sorazmerno velikimi vložki je začela jesenski del tudi lendavska Nafta, toda ti so bili kljub vsemu manjši. Po grobi oceni so vsi trije naši prvoligaši za prvenstvo 92193 porabili med 500 in 600 tisoč markami zagonskega kapitala v igralski kader, pri tem puščam povsem ob robu vlaganja v infrastrukturo. To, da je nogomet najbolj donosen »postranski« biznis, v katerega se splača vlagati, je že dolgo znano, po drugi strani lahko govorimo tudi o najdonosnejši »industriji« današnjega časa. Če ob tem zanemarimo psihološke in druge dejavnike, je z gospodarskega vidika vlaganje kapitala v nogomet oziroma vrhunske nogometaše glede na odzivnost »potrošnikov« - publike samo po sebi umevno, kajti gre za vlaganje v človeški kapital. Tovrstna vlaganja so nedvomno tržno zanimiva ne samo za klub, ampak tudi za vlagatelje teh vložkov bodisi v klub oziroma posredno v igralce. Poleg ■■ r J V ■rf Kapital se vrti v nogometu h Ufi kapitalskega vložka v človeški kapital pa so za uspeh in 1-. II L* ■■ ■ 1 a' v I Ji' ■a s v g 93 J J ® CS N 2 c O ^OLJOOPSKRBA trgovina MARIBOR »OI-: (062) 303984 "govlna M. SOBOTA tel-: (069) 21048 Ugodni nakupi tudi v januarju! I Ko bodo odhajali tuji delavci Ponudba srednjih sol ze znana 1^ u ni IJ r I I I! L str. 7 donosnost kapitala med igro in po njej (prodaja igralcev) nujni razvita infrastruktura in učinkovito vodenje ter upravljanje. I Nedvomno omenjene proti nogometašev iz središča v provinco, pa tudi igralcev iz nekoč nogometno razvitega juga v prekmurske klube niso brez motiva. O motivu kot psihološkem dejavniku lahko govorimo vsaj pri Muri (preboj v Evropo) in Potrošniku (obstanek v ligi). Nekoliko drugače je, kot kaže, z Nafto, ki je svoj materialni in psihološki motiv očitno izčrpal jeseni. Po drugi strani pa je to za to okolje svojevrsten presedan. Če namreč gledamo na omenjene nakupe in naložbe v igralce ,s širšega regionalnega vidika, se je zgodilo prvič, da je to okolje preseglo negativno kadrovsko selekcijo sprtost, samozadostnost ter neprebojnost. Nedvomno je najbolj radikalno ukrepal Potrošnik, kar glede na jesenski položaj kluba preseneča. Toda očitno je, da je neuspeh moštva v jesenskem delu aktiviral beltinski zasebni sektor, ob učinkoviti novi upravi, ki je uspeta kanalizirati kapitalske interese zasebnikov. Toda to je prvi korak, kajti šele prvenstvo bo pokazalo, ali ima uprava vse niti v svojih rokah in ali so bile naložbe v prej omenjeni Človeški kapital rentabilne. Nekoliko drugače z Muro, ki se čeprav se je prva potego- vala za imeni, ki so pristala pri Potrošniku, le ni odločila za tako velik vložek, tako se zdi, da ji manjka poguma, po drugi pa se te kaže zanesti na kontinuiteto ne mecena, ki stoji za njo in se je s tem prebit na evropsko raven. J. VOTEK Podjeda »brez V duš« in z bremenom v stečaj str. 5 Eureco Q V stečaju str.4 \.J/ < VREME '' Ob koncu tedna bo južno vreme z daljšimi sončnimi obdobji in občasnimi manjšimi padavinami. Vestnikov koledar 14, januar, Četrtek, Srečko 15. januar, petek, Pavel 16. januar, sobota, Marcel 17. januar, nedelja, Anton 18, januar, ponedeljek, Marjeta 19. januar, torek, Arsen 20, januar, sreda, Boštjan Pregovora Če bo na Pavla jasno nebo, dobra letina bo, stari pojo, če Anton z dežjem prihaja, se potem zemlja napaja. stran 2 vestnik, 14. januarja 1993 aktualno okoli nas L PO SLOVENIJI ■ UUBU.ANA - Na krajšem obisku v Sloveniji se je mudil danski zunanji minister Uffe Ellemann-Jensen. Kot je znano, je Danska zdaj na čelu Evropske skupnosti. Obiskal je tudi Hrvaško. ■ IJUBLIANA - Slovenski predsednik Milan Kučan je sprejel znano in vplivno slovensko izseljenko Zorano de Kide, ki živi v ZDA. Ob tej priložnosti mu je gostja izročila posebno spominsko darilo mesta Philadelphia. ■ LJUBLJANA - Slovenski zunanji minister dr. Dimitrij Rupel je sprejel britanskega lorda Nicholasa Williama Berthella, ki seje kot poslanec Evropskega parlamenta mudil v Sloveniji, Je predsednik ljudskih strank v parlamentu, še zlasti pa ga je zanimala begunska problematika pri nas, ■ LJUBLJANA - Republika Slovenija je med prvimi državami priznala novonastali državi: Republiko Češko in Republiko Slovaško, Z obema je vzpostavila diplomatske odnose na ravni veleposlaništev. ■ LJUBLJANA - Dr. Janez Drnovšek je predlagani kandidat za predsednika nove slovenske vlade, O tem je predsednik republike Milan Kučan pisno seznanil predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika. ■ DRAŽGOŠE - Pred spomenikom v tem gorenjskem kraju je bila tradicionalna slovesnost ob 51. obletnici legendarnega boja Cankaijeva bataljona z močnimi nemškimi enotami. V priložnostnem govoru je predsednik Slovenije Milan Kučan ocenil, da Dražgoše še živijo v slovenskem spominu in nam pomagajo iskati spodbude za mnoge sedanje odločitve. »Zdaj ni veČ čas orožja in političnih sporov, ampak čas premislekov, znanja in sodelovanja« . Janša po celem svetu Iz Monoštra piše 100 tisoč podpisov v POSVETU Zadeva o slovenski trgovini z orožjem, kije že povzročila polemiko med časopisom Delo in Ministrstvom za obrambo, si iz posebnega razloga zasluži tudi objavo in komentar v slovenskem panonskem časopisu. Fotografijo obrambnega ministra Janše je velikosti 6 X 4,5 cm objavil nemški časopis »Der Spiegel«. Ob njej je zapisal, da hoče majhna alpska država Slovenija imeti eno od najmočnejših vojska v srednji Evropi, Zaradi Česar da obrambni minister Janez Janša kupuje orožje po vsem svetu, od Grčije do Skupnosti neodvisnih držav, na Bližnjem vzhodu in v Nemčiji. V trgovanje z orožjem naj bi bila vpletena tudi nemška zveza »Landshut«, prek katere naj bi Slovenija med drugim kupila 11X1.000 kalašnikov, bojne helikopterje in lovske bombnike. Spiegel še piše, da je nekdanji mirovnik Janša, ki je nekoč zahteva! demilitarizacijo Balkana, prepričan o nadaljevanju vojne med Hrvaško in Srbijo, Delo je Spieglov člančič, kot piše Ministrstvo za obrambo, »objavilo v skorajda enkrat večjem obsegu«. Zadevno ministrstvo tudi zanika, da bi kupovalo orožje od Landshuta in označuje za absurdno trditev, da kupuje orožje po vsem svetu. In razlog za seznanitev s polemiko v tem panonskem časopisu? Pravzaprav jih je več. Prvi je seveda ta, da se slovenska država omenja samo kot alpska država, kar jo seveda dela Se manjšo, kot je v resnici. Pač po zaslugi slovenskega alpocentrizma, ki državo Slovenijo navzven predstavlja zgolj kot alpsko državo. Nadaljni nagib za objavo je ta, da največji nemški časopis redkokdaj kaj napiše o Sloveniji, ko pa že, nas predstavlja v optiki slovenskih razprtij - iz česar sledi, da je potrebno usodo samostojne države z lastno vojsko že enkrat sprejeti nase, Janša kot obrambni minister seveda ne more biti več pacifist, tako kot pacifisti od včeraj po izkustvu Bosne več ne moremo (morejo) sanjati o nenasilnem odporu. In slednjič, vojska včasih res silno nerodnih in kočljivih zadev ne zna rešiti dovolj parlamentarno, V Soboti bi zdaj na primer vojašnice radi postavili na rodovitni zemlji.,, SiMŠ r lin . >rv'L_’u ■ ADIS .ABEBA - Predstavniki 14 somalskih skupin so na mirovni konferenci sklenili sporazum o nadzorovanj'ii ustavitve ognja in razorožitvi oboroženih skupin. Po tem sporazumu bodo spoštovanje premirja nadzorovale mednarodne sile, pripadniki mirovnih sil, ki sodelujejo v operaciji Vrnimo upanje, pa bodo I imeli vsa pooblastila za razorožitev vseh oboroženih skupin v So- I maliji. ' I r. f ■ LEJANDA - Angolska vlada je sporočila, da je vodja uporniške organizacije Unita Sawimbi po napadu vladnih enot na glavno oporišče upornikov ušel, V napadu je več deset ljudi izgubilo življenje, precej pa je tudi ranjenih, ■ KABUL - Velika afganistanska skupščina je imenovala 267 _________novi afganistanski parlament. Prva in najpomembnejša naloga tega parlamenta je sprejem nove državne ustave. Parlament naj bi potrdil tudi imenovanje premiera in vlade. Velika skupščina pa je že prepovedala vse ncislamske predstavnikov v stranke. ■ SUHUMI - Najmanj 17 ljudi je bilo ubitih Iz Spiegla in še kaj Proti koncu lanskega leta smo kar nekaj tednov zaskrbljeno spremljali, kakšna bo usoda ljudi, ki so z gladovno stavko protestirali zoper načrtovani ukrep finančnega ministrstva, Šlo je namreč za to, da je omenjeno ministrstvo nameravalo uvesti prometni davek tudi za živila. Na madžarskem je bil prometni davek 25 %, toda ni veljal za vsako blago, med drugim tudi za živila ne. Po načrtih ministrstva naj bi se obdavčila tudi živila, četudi ne s petindvajset odstotnim davkom. Na te načrte se je odzvalo t. i. Društvo živečih pod življenjskim minimumom z gladovno stavko. Akcija se je razširila skoraj na vso državo, zanimivo je omeniti, da je bil med stavkajočimi tudi poslanec madžarskega parlamenta. Akcija ni uspela, kajti skupščina je proti koncu lanskega leta sprejela uvedbo prometnega davka in posledice so bile nove cene. Ko je omenjeno društvo ugotovilo, da z gladovno stavko ni doseglo ničesar, je začelo novo akcijo. Začeli so zbirati podpise z namenom, naj se razpiše referendum o tem, ali naj se razpusti madžarska skupščina in se razpišejo predčasne volitve. Predstavniki društva trdijo, da bi morala skupščina zaradi sto tisoč podpisov razpisati referendum. Pred koncem lanskega leta so imeli že skoraj devetdeset tisoč podpisov. Stranke v parlamentu sicer dvomijo ali je akcija zakonita in ali se lahko z referendumom razformira skupščina. O tem bo odločalo ustavno sodišče, predstavniki društva so se pa trdno odločili, da bodo zbrali tudi dvesto tisoč podpisov, če bo potrebno. Akcija je ali zakonita ali ne, na nekaj pa vseeno opozarja. Na to namreč, da živi čedalje večji del družbe iz dneva v dan težje, in da je nezadovoljen z vlado m skupščino, To dokazuje sto tisoč podpisov. In da nam ne bo lažje tudi v letu 1993, lahko razberemo iz novoletnih izjav vodij poslanskih klubov in nekaterih drugih politikov, čeprav je novoletni pogovor s predsednikom vlade izvenel kar optimistično. Po njegovem (in vlad-jiem) mnenju se bodo začeli progresivni procesi v madžarski družbi in pozitivne spremembe v gospodarskem življenju. Vse stranke pa se dobro zavedajo, da se bo zaostril politični boj med^njimi, sploh pa v drugi polovici leta l| ,1 I bojih, ki so se z bližajočimi se volitvami. MARIJANA SUKIČ obnovili v Abhaziji, območju, ki se je samovoljno odcepilo od nekdanje sovjetske republike Gruzije. Abhazijske sile so znova s topništvom obstreljevale glavno mesto območja Suhumi, ki je sicer v rokah gruzinskih enot. ■ TAŠKENT - Tu so zasedali voditelji petih srednjeazijskih republik nekdanje Sovjetske zveze; Uzbekistana, Kirgizije, Turkmenije, Tadžikistana in Kazahstana, Sprejeli so skupno izjavo o političnih in gospodarskih razmerah v Skupnosti neodvisnih držav ter podpisali več meddržavnih sporazumov. ■ W.ASH1NGTON - Z zadnjim potovanjem ameriškega predsednika Busha so v ZDA izredno zadovoljni. S podpisom daleč najpomembnejšega razorožit ve n ega sporazuma doslej je namreč predsednik Bush tik pred odhodom iz Bele hiše dosegel enega od svojih naj večji h zunanjepolitičnih uspehov. Novi sporazum o omejitvi strateških jedrskih orožij določa, da bodo ZDA in štiri bivše sovjetske republike do leta 2003 za približno dve tretjini zmanjšale število svojih, daleč najbolj nevarnih orožij. ■ ŽENEVA - V palači narodov je bila mirovna konferenca o nekdanji Jugoslaviji. Na ločenih sejah so predstavniki vseh treh sprtih strani v BiH-u ter delegaciji iz Hrvaške in ZRJ razpravljali o prihodnji ureditvi BiH-a. Proučevali so zlasti zemljevid, ki sta ga predlagala Vanče in Owen. Predlagala sta oblikovanje osrednje vlade in razdelitev BiH-a na 10 avtonomnih območij, ■ MARSEILLE - Ameriška letalonosilka Kennedy, ki je bila zasidrana v tem francoskem pristanišču, je cnlplula na šestmesečno plovbo po Sredozemlju. Na letalonosilki je 6 tisoč mož ter 80 letal in helikopteijev. Več virov navaja, da se bo letalonosilka približala obalam nekdanje Jugoslavije, da bi v primeru morebitnega mednarodnega posredovanja sodelovala v vojaških operacijah. ■ NAIROBI - Predsednik kenijske volilne komisije je za predsednika republike v prihodnjem petletnem obdobju tudi uradno razglasil dosedanjega predsednika Daniela Arapa Moia. Ta je tudi takoj slovesno prisegel. Opozicija pa Še vedno zavrača rezultate volitev in trdi, da so ponarejeni. ■ KIJEV - Ukrajina zavrača statut Skupnosti neodvisnih držav, o katerem naj bi članice te skupnosti odločale 22. januarja. Statut naj bi urejal pravice in dolžnosti teh držav. Po besedah ukrajinskega predsednika Kravčuka je ta statut v nasprotju z zakoni in interesi Ukrajine ter ga zato ne more, podpreti. ■ TIRANA - Tu se je začelo sojenje vdovi bivšega albanskega predsednika Enverja Ho>:he. 71-letna Nexhmlje Hoxha je obtožena genocida, sokrivde pri umorih in poneverjanja državnega denarja. ■ BONN - Z odstopom gospodarskega ministra Juergena Moel-lemanna je vlada kanclerja Kohla doživela hud udarec. Moelle-mann je namreč že četrti gospodarski minister, ki je po letu 1982 zapustil vladno ekipo. Vzrok je vpletenost v škandal. ■ SOFIA - Bolgarski predsednik Želev se je sešel z vodilnimi državnimi in vojaškimi funkcionarji, da bi skupaj proučili razmere na Balkanu in dogodke ob zahodni bolgarski meji. Na srečanju so potrdili načelno politiko ne vmešavanja v dogodke v razpadli Jugoslaviji. Bolgarija je zavrnila zahtevo Turčije o posebnem vojaškem koridoiju prek bolgarskega ozemlja, če bi se Ankara odločila za vojaški napad na Srbijo. ■ BEOGRAD - Milan Panič je sprejel ponudbo jugoslovanskega predsednika Dobriče Cosiča, naj bi postal stalni in potujoči jugoslovanski veleposlanik miru. ■ SARAJEVO - Uboj namestnika premiera BiH-a Kakije Tu-rajliča, ki so ga ubili pripadniki srbskih sil, ko se je pod zaščito Unproforja vračal s sarajevskega letališča, je naletel na veliko ogorčenje svetovne javnosti, ki si prizadeva za mir v BiH-u. Trnova pot do Evrope štirih svobod Sporazum iz Maastrichta se - kljub nasprotovanjem po ekonomski in politični združitvi zahodnega dela stare celine - po »kompromisnem« zasedanju vodij držav članic Evropske skupnosti v škotski prestolnici Edinbourgh ter njegovi ratifikaciji v večini nacionalnih parlamentov (i^emi sta zaenkrat le Še Danska in Velika Britanija), bliža tudi svoji dejanski udejanitvi. Od štirih »ekonomskih svobod«, kot so prosti pretok blaga, storitev, delavne sile in kapitala, za nastop vsaj prvih treh v letu 1993 naj ne bi bilo več nobenih ovir. Sanje o evropski denarni uniji, o enotni evropski valuti lami članicami Skupnosti že dozorel za izvajanje v praksi. in potemtakem najverjetneje tudi o enotnem izdajalcu in Uskladitev davčnih stopenj upravlja) c u skupnega evrop- skega denarja . Večina držav članic Skupno-{centralni jtj je že začela z harmonizacijo banki), ki naj bi postale stvar- nacionalnih davčnih stopenj nosi Se v tem tisočletju pa so poslale po pretresih na z tistimi, ki bodo veljale v vsej Skupnosti, Na splošno strokov- skupnega evropskega trga je predstavljalo vztrajanje Bonna po obdavčenju kmetijskih proizvodov z zgolj polovično mero sedanjega davka na presežno vrednost. Zvišanje davka na presežno vrednost pri kmetijskih, proizvodih predstavlja nasploh posebno poglavje v nastajajoči ekonomski politiki Skupnosti; po eni strani gre namreč več kot 60% proračuna ES rta račun kmetijskih subvencij {po novem v glavnem v obliki direktnih plačil), ki predstavljajo glavno oviro za uspešen splošni sporazum o trgovini (OATT), po drugi strani pa večina dežel Članic navija za I :i evropskih finančnih trgih letoš- njaki, ki so si novi sistem sploh njo jesen - zgolj pobožne želje umislili, pričakujejo, da bo pri-(predvsem nemških in franco- slo z njegovim praktičnim ures-skih) politikov ter ekonomskih ničevanjem do hitrega zniževa-futorologov. Vzrokov, da do nja sedaj (pre)visokih davčnih prostega pretoka kapitala med stopenj. Tukaj so mišljene državami članicami Še ne bo predvsem države z davkom na prišlo tako hitro, je sicer več. presežno vrednost, ki je nad vendar sta politekonomski al- povprečjem ES; Danska (25 truizem nemške zvezne vlade odstotkov), Belgija (19,5 od-in finančno-ekonomski ego- stotka) in Italija (19 odstot-izem nemške centralne banke kov). Španija, Luxemburg in (v tem primeru tudi edini eko- ZRN, dežele z dosedaj najnižjo nomsko racionalen pristop) si- stopnjo davka na presežno cer nasprotujoča si, a hkrati vrednost, so ta davek že zvišale dva bistvena, Nemci pač potre- ali pa so sklenile, da ga bodo bujejo denar, veliko denarja, v najkrajšem času. za obnovo svojega vzhodnega Z začetkom naslednjega leta dela, katerega pogoj je (tudi) tako odpadejo kontrole za pro-kapitat prebivalstva, shranjen rnet blaga na mejah znotraj deV bankah. Denar v bankah je žel članic ES, Kontrolno funk-bil namreč zmerom dosti var- cijo pri prometu blaga naj bi nejši kot kakršnakoli naložba prevzel računalniški sistem priV ekonomsko tudi dosti bolj javljanja uvoznih in izvoznih urejenih področjih, kot je re- podjetij. Obdavčevanje pa bo cimo nekdanja Vzhodna Nem- se vsaj do leta 1996 po načelu Čija. kra)a namembnosu (Bestim- mungslandprinzip). kar pO" Zaenkrat predstavlja le pro- meni, da bodo izvozniki plače- sti pretok blaga in storitev dej- vali celotni davek v deželi uvoznici, medtem ko jim bo ta stvo, ki smo mu priče z nasto- . pom novega leta. Čeprav le davek vrnjen doma. Po letu majhno število posvečenih do 1996 namerava ES preiti na ob-potankosti obvlada sisteme iz- davčevanje blaga po drugače vajanja prostosti premikanja običajnem načelu kraja izvora blaga in storitev, pa je dogovor (Ursprungsprinzip). o načinu pobiranja in višine davkov v trgovini med deže- Zadnjo večjo oviro na poti do poenotenja davkov v okviru sorazmerno visoko stopnjo davka na dodatno vrednost, kar bo konkurenčnost evropskega kmetijstva postavilo v svetovnem merilu nasproti ameriški, avstralski in novozelandski konkurenci v Se slabši položaj. Kljub vsemu pa je nemška vlada popustila, in sicer pod pogojem, da lahko manjši davek na presežno vrednost ohrani do leta 1994, ko naj bi celotno zadevo Še enkrat obravnaval ministrski svet Skupnosti. Francija je s svojo željo po uvedbi minimalnega davka na vino na območju vse Skupnosti pogorela že v pripravah na zasedanje ministrskega sveta. Kar pet je držav članic Skupnosti, ki davka na vino nimajo in ga tudi po letu 1994 ne nameravajo uvajati. Le 15 odstotkov na dodatno vrednost Sedaj že dokončno sprejet davčni paket obsega osem različnih smernic, ki so jih bili parlamenti držav članic dolžni sprejeti do konca leta, ko naj bi nastopilo tudi njihovo polnomočje. S tem bodo pravno obvezni: I5-odstotna minimalna stopnja davka na dodano vrednost, pa tudi dve znižani stopnji, ki pa ne smeta biti nižji od 5 odstotkov. Dežele, kot je to recimo Velika Britanija, kjer velja za določene proizvode ničelna stopnja, pa lahko zaenkrat takšno stop- njo Se obdržijo. Za sedaj pa je za uvedbo novega sistema slišati obilico kritik. Po- . djetja se pritožujejo predvsem nad j pretiranim birokratiziranju, ki naj bi ga prinašal novi sistem, pa tudi , več prevar naj bi omogočal. Zasebniki bodo tako lahko v prihodnosti nakupovali v davčno ugodnejših sosednjih državah, ne da bi doma ■ zato morah plačevati višje davke. ' Izjeme predvideva nov sistem ob ' nakupu avtomobilov ter prodaji ' podjetij, ki svoje proizvode proda- | jajo po pošti (Versandhandel). ' Protiutež Japoncem in Američanom Tudi pri obdavčevanju alkoholnih in tobačnih izdelkov, pa tudi ' pri obdavčevanju proizvodov mineralnih olj (gorivo) bodo znotraj ES nastopale obvezujoče mini- malhe davčne stopnje. Pri cigaretah naj bi davčna stopnja - Se brez davka na presežno vrednost - zna- i Sala najmanj 57 odstotkov pro- | dajne cene in pri destiliranih alko- | holnih pijačah obsega minimalni ' znesek 550 ecujev na hektoliter, ; 1000 litrov neosvinčenega bencina bo moralo biti obdavčenih z vsaj 287 ecuji, ista količina bencina z vsebnostjo svinca bo obdavčena z najmanj 50 dodatnimi ecuji in hektoliter dizelskega goriva bo minimalno obdavčen z 245 ecuji. Vidimo, da predvsem velika volja po ekonomsko in politično stabilni Evropi, ki bi naj v skladu z znamenitim Cecchinijevim poroČilom o ekonomskih prednostih po i uveljavitvi vseh štirih »svobod«, objavljenim v prvi polovici osem- j desetih let, omogočala uspešno i protiutež tako japonski kot tudi t 1" ameriški ekonomski ekpansivnosti, ; pelje projekt, imenovan »Zdru- 1 žena Evropa«, kljub vsem težavam j naprej. Tako imenovani »referen- j dumski« pretresi v zadnjem letu jj dni pa vseeno dajejo upanje, da si j ponosni, tudi neposredne demo- S k racije vajeni Evropejci ne bodo ( dovolili centralistične ureditve, kot | jo je do edinbourSkega vrha ustvar- i jala bruseljska »Evropa regij«. birokracija. ki sicer nikoli m izgubila svoje aktualnosti, pa po- f časi postaja politično dejstvo v tudi T tako vase zagletienib glavah, kot je ,j to v prirneru ministrov Evropske skupnosti Andrej Horvat 1 vestnik, 14. januarja 1993 stran 3 I [ aktualno doma Ko bodo odhajali tuji delavci KOMENTAR V lendavski občini (na Zavod za zaposlovanje so s te občine dobili 760 vlog za delovna dovoljenja) imajo skoraj v vsakem podjetju zaposlenega delavca iz sosednje Hrvaške. Večina se vozi na delo, torej so dnevni migranti, in zakon o zaposlovanju tujcev, ki je začel veljati 18. oktobra, je zanje prav gotovo manj ugoden kot za tuje delavce, ie posebej tiste, ki dlje Časa živijo in delajo pri nas. Največ tujih delavcev je zaposlenih v Nafti, 247, v Grad- I pusicnin v iNaiti, 24/, v urad* ' beniku 155, Elektromaterialu 44, Gidosu 39, Varisu 28, Leku 26, Imolu in Muri po 22, v Integralu 16, v drugih podjetjih pa imajo zaposlenih po manj kot sedem delavcev. Ker bodo po zakonu o tujcih le-ti (se pravi dnevni delovni migranti, ki imajo delovno dovoljenje za leto dni) morali Čez leto zapustiti delovna mesta - Če bodo seveda na Zavodu za zaposlovanje, kjer izdajajo delovna dovoljenja, ugotovili, da je na seznamu brezposelnih pri-mema oseba in naš državljan, ki bi lahko zasedel to delovno mesto je zanimivo vprašanje, koliko delovnih mest naj bi potem izpraznili tuji delavci. Na koliko delovnih mestih bi potemtakem lahko prišlo do zamenjave zaposlenega delavca ali koliko naših nezaposlenih bi tako dobilo delo. Na to vprašanje je seveda mogoče odgovoriti le približno, najprej zaradi časovnega prehitevanja, pa tudi število zaposlenih se spreminja. Kljub vsemu je zanimiva že primerjava med pri nas zaposlenimi tujci in prijavljenimi na zavodu po stopnji izobrazbe. Iz tega je namreč mogoče ugotoviti tudi, koliko nezaposlenih bi vendar lahko zamenjalo tuje delavce. Nafta Lendava predvideva, da delovnih mest, s katerih bodo odšli delavci iz sosednje države, ne bodo zapolnili, kar pomeni, da bodo na tak način rešili vprašanje presežnih delavcev. Na delovnih mestih z zahtevano prvo, drugo in tretjo izobrazbeno stopnjo je v lendavskih podjetjih zaposlenih 80 tujcev, na seznamu brezposelnih-pa jih je 839. S tretjo stopnjo izobrazbe je zaposlenih 232 tujcev, na zavodu pa jih je prijavljenih 297. Vodenflc prevzel oUast Na delovnih mestih z zahtevano peto stopnjo izobrazbe je zaposlenih 58 tujcev, čakajočih na delo pa je 176. Kar 25 tujcev, zaposlenih v lendavskih podjetjih in zavodih, zaseda delovno mesto z zahtevano višjo stopnjo izobrazbe. na delo pa jih čaka 12. Na delovnih mestih, kjer se zahteva sedma ali višja stopnja izobrazbe, je v lendavskih podjetjih in zavodih zaposlenih 10 tujcev, na zavodu za zaposlovanje pa čakata na delo dva nezaposlena z diplomo. Ob tem ko primerjalno ugotavljamo Število zaposlenih tujcev in nezaposlenih na zavodu po stopnji izobrazbe, je treba videti še poklic, ki ga opravljalo. Prav v prvi skupini bi lahko prišlo do številčnejše zamenjave delavcev na delovnih mestih, če bi seveda nezaposleni opravili krajša izobraževanja ali priučevanja. Delo, ki ga sedaj opravljajo tujci, bi lahko dobilo še 16 strojnikov, 3 ključavničarji, 13 oblikovalcev kovin in prodajalec. Med nezaposlenimi pa nimamo kvalificiranih izolaterjev (delo opravlja 18 tujcev), ste-klaijev (2 tuja delavca), žerja-varjev (5), tesarjev, mizarjev (22), zidarjev (16), keramičar- jev (S), gradbenih preddelavcev (v lendavskih podjetjih je zaposlenih 9 tujih delavcev). Delo pa bi izgubili tudi vsi tuji delavci, ki so strojni, ekonomski in medicinski tehniki (58), saj jih je med nezaposlenimi 176 z ustrezno izobrazbo. Drugače pa je z zaposlitvami 2 višjo in visoko izobrazbo. Prav slednji podatki potrjujejo že znano ugotovitev, da je bila zaradi »bega možganov« in kadrovske šibkosti občina odprta in zanimiva za strokovnjake in vodilne delavce iz sosednje države, le-ti so potem tudi zasedli predvsem pomembna vodstvena delovna mesta. Lahko je zbrati podatke, narediti primerjavo in potem sklepati, kaj naj bi se zgodilo čez leto ali koliko naših nezaposlenih bi na delovnem mestu zamenjalo tujce. Toda tako lahko in gladko takrat, ko bo prišel čas, prav gotovo ne bo šlo. Pričakujemo lahko, da bodo tujci Se naprej iskali možnosti in zakonske luknje, da bi obdržali zaposlitev. In ker tudi nemalo vodilnih delovnim mest v lendavskih podjetjih zasedajo tujci, lahko domnevamo, da jim bodo pri tem »pomagali«. MAJDA HORVAT I i I II Drnovšek - veliki VhtrehsusevhatvMihemštevibMtsbaiporiudgbraleradgtm-tu sicer ob U. nri zbor hztjevuai ritupuosti, ob 11-39 zbor zdrožimeu 4^ la ob 12. v«t zbori ritafrno. Na skupna sesedanju so poslanci prejeli na klopi ^iremetnbo ^vitega reda - torkovo skupinsko zasedanje bi namreč moralo wi že 1, decembra, vendar je takrat župan samovoljno preklical. Ta sprememba pa je ttovoljevaJa razpravo o predlogo manda-za scatavo nove vlade, tako da so se za govorniškim odrom skoraj vsi poslanci Slovenskih krščanskih demokratov, Soven^ Ijc^ke stranke in Narodnih demokratov. KeoCno je š^tsdatted razum ia na Dušana Zagraca je bHo zasedanje Pb starem dnevnem redu. Čeprav so posamezni razpravljalei poskušali diskvaiificuah prav vsega predlaganega dana tevtiaega sveta (Ba,sptotjiike na te najbolj laotUo. da bi večina članov delo- (na.sptotnike pa je najbolj i ‘vala aeprcdesioaaino), predsednik skupščine pa je po svoje ko-intMrtiral razpravo vsakega poslanca, ki je govoril v prid Vodenika, so na koncu vseeno morali priznati, da majo poslanci v«o p^co, da sami odtočijo, če re s predlaganim izvršnini svetom strinjajo ati «9- (n končno: zakaj bi že vnaprej obsojali IjutS, ki še niso prevzeti hmkcijc; zaradi obtožb je moral odstopiti simi izvršni svet, torej bi moral biti na zatožni klopi ta, Na tajnem glasovanju so vri predla-gani iSab) izvršnega sveta dobili zadostno število glasov: predsednik Miha Vodenik 32 (profesionalno), odgovoren za gospodarstvo Andnbt -M \ ----— — k—...... Andrej Kraner 38 (profesionalno), odgovorna za šolatvo, kulturo m telesno kulturo 'Terezija Šegula 34 (neprofesionalno),, odgovorit za malo gospodarstvo ia obrt Ivo Vii 34 (neprofesionalno), odgovoren za zdravstvo in socialno varstvo dr. Franc Antolič 33 ^^profesitMialnoj, o^ovotcd 2a ciniasero, gostinstvo in trgovino (iicpK)ft!sionalno> ter podpredsednik in odgovoren Martin SieS 34 (neprofesionalno) ter podpredsednik in od^ ta kmetijstvo Janko Slavič kar 42 glasov {neprofesionalno). _ BERNARDA B. PEČEK Pitanje z izgubo Živinorejcen se ne pišejo najboljši časi, saj kriza traja že predolgo, v zadnjih mesecih pa se je še bolj zaostrila. Na živinorejce je naprej pritisnila suša, saj so morali zaradi pomanjkanja krme del črede prodali, nato pa še vlada, kije z odpravo uvoznih kontingentov in z neustreznimi prelevmani še bolj pritisnila na cene živine. Znižale so se odkupne cene govedi in prašičev, ki že dotlej niso pokrivale stroškov pitanja. Rejci in organizatoiji prireje zatrjujejo, da se razkorak med stroški prireje in odkupnimi cenami še povečujejo, dodatni problem pa je v tem« da prih^ do zastojev tudi pri prodaji. Po podatkih, ki smo jih dobili v Kmetijski zadrug) Panonka, čaka ta čas na odkup okoli 1.000 bekonov in 300 krav, nemoteno poteka le odkup mladega pitanega goveda, po katerem povprašujejo predvsem izvozniki. Čeprav je prireja za kmete Čedalje manj zanimiva, pujske Še vedno uhlevljajo, z njimi napolnijo mesečno okoli 1.000 stojišč, tako da je trenutno polnih vseh'5.000 stojišč za bekone. Na voljo je tudi dovolj telet, saj se kmetje le s težavo odločajo za nove priveze. Storitvenega pitanja namreč ni več in morajo zato kmetje uhlevljati govedo na svoj račun. Da se rejci le s težavo odločajo za uhlevljanje, najbolj zgovorno potrjujejo podatki o odkupnih cenah in stroških pitanja. Za kilogram žive teže mladega pitanega goveda ekstra kakovosti dobijo rejci 145,60 tolarja, za kravo 81 tolarjev in za prvesnice 106 tolarjev. Prašiči iz prostega odkupa so po 150 tolarjev za kilogram, teleta po 2W oz. 255 tolaijev za kilogram, kilogram pujska za pitanje pa je po 230 tolarjev. V primerjavi s temi cenami pa so v kmetijski zadrugi izračunali, da znašajo stroški pitanja lOO-kilogramskega prašiča okoli 196 tolarjev za kilogram žive teže, za bika, ki so ga uhlevili konec lanskega leta, pa bi morali kmetje ob prodaji (ko doseže 530 kilogramov) dobili 256,60 tolarja za kilogram žive teže, polna tehnolog vladanja Posbmei državnega zbora so se na zasedanja v torek« ob sprejeinaiqB zakona o vladi hi voKtvi nandataiju. posedli samo po rtdieh skai^čittskih klopi. Gotovo so torej že slišali glas ljudstva, ki pravi, da novi slovenski parlament« čeprav samo z enim zakonodajnim zborom in potemtakem čisto evropski, ni videti tako slavnostno kot prejšuji. Gručica tjndi, ki sedi v preveliki dvorani, naokrog pa prazne klopi. Da bi zameglili ta vtis, so s« poslanci razvrstili po vsem skupščinskem prostoru. Potem so glasovali. Tudi to, drugo od osnovnih dejavnosti parlamenta, je bilo videti bolj bogo. Ugotovimo navzočnost, glasujmo, kdo je za, kdo proti, kdo se je vzdržal, Hvala) Na vrsti je amandma k temu in temu členu. In potem ponovitev glasovalne monotonije. Predsedniku skupščine Rigelniku se je od dolgoveznosti že začelo zatikati. Kajti prve osnovne dejavnosti parlamenta, diskusij, pretresanja mnenj je bilo komaj kaj. Procedura je kraljica demokracije. Saj. Toda kraljica je lahko tudi lažna, če ima na sebi samo kraljičino opravo. Pod njo pa so veliki kombrnatorji, pridvorni spletkarji in sive eminence, ki so se o vsem že zmenile. V primeru republike so to razna strankarska in skupščinska telesa, sicer pa to sploh ni slabo, takšna oblika vladanja je navsezadnje učinkovitejša kot tista, ki se ves čas trapi z nekakšno bazično demokracijo. Na končuje tudi losamo še populizem. Od tega pa je ie boljša kraljica, pa Čeprav lažna. Ljudstvo namreč ne zna vladati. Zato si pusti vladati in hoče, da se mu vlada. Če ima le količkaj samoohranitvenega nagona. Potrebuje pa videz. Videz učinkovitosti, spreminjanja in boljše, lažne vzore. Z razmestitvijo po vsej skupščinski dvorani in z drseče gladkim sprejemanjem amandmajev je bil ta videz ustvarjen. Pn določanju števila ministrstev je visoki dom to očitno pozabil. Če prejšnji predsednik skupščine France Bučar pravi, da je bil Zakon o vladi pisan za obstoječe razmere, za Drnovškove namene pri sestavljanju vlade, ima načelno seveda prav. Ministrstev je petnajst plus dva ministra brez listnice, s predsednikom vlade Drnovškom bo ptrelej osemnajst članov vladnega kabineta. To je sicer za devet manj kot v prejšnji vladi, toda za ustvarjanje vtisa o zmanjševanju prenabuhle birokracije še vedno preveč. Začeti bi se moralo pri glavi. Sicer pa (e Drnovšek res doktor, doktor za mentaliteto slovenskega volivstva. Če je ravnal tako, bo tako že prav. Ugotovil je. zaradi česa je bilo volivstvo najbolj nezadovoljno z načinom dela prejšnjega parlamenta: s spretno demagogijo so ga prepričali, da je verbalno loputanje škodljivo. (Kakor da naj bi parlament delal kaj drugega.) Prepričani pa smo, da bo Drnovšek, ta veliki molčeči kombinator, znal delati tudi drugače, ko bo ljudstvo začelo pogrešati besednih spoprijemov. Za zdaj ima tega dovolj, Zatoje ministrstva razdelil že pred glasovanjem o zakonu o vladi. Ker jih je toliko potreboval, jih je toliko razdelil, bi zal« voMvcem niti svojega programa ni predstavil. »Dostavil« ga je samo poslancem. Tako je edinole pravilno - država mora enkrat dobiti svoj eksplicitni vladajoči sloj. Janez Drnovšek je za zdaj nesporno kralj v tej branži. ŠTEFAN SMEJ lastna cena kilograma prirastka pa je 174 tolarjev. L. KOVAČ f^azmere v Mesni industriji Pomurka se se naprej zaostrujejo Boj za preživele Puteni ku sta Mesna industrija Pomurka in Sklad za pre-stnikturiranje in razvoj podpisala pogodbo o sanaciji« se v lem podjetju razmer« niso bistveno spremenile. Vsekakor se niso spremenile na bolje, saj je od podpisa poteklo že več kot mesec dni, razen enega neformalnega pogovora v Ljubljani pa do prejšnjega tedna ni bilo nobenih drugih aktivnosti. V Mesni industriji so zato pripravili razgovor s predstavniki sklada, na katerega so povabili še ministrstva za kmetijstvo, za trg in cene ter za industrijo in gradbeništvo, republiško in območno gospodarsko zbornico, vse večje upnike in predstavnike lokalne oblasti. Tudi na tem sestanku se niso dogovorili o konkretnih aktivnostih pri reševanju nastalih težav, pač pa so predvsem opozorili na prepočasno vključevanje sklada v reševanje težav. v lanskem letu proizvodne zmogljivosti še zdaleč niso bile izkoriščene, saj je bila v klavnici izkoriščenost med 25 in 30 odstotki, v obratu Predelava pa so izkoristili le nekaj več kot polovico (56 odstotkov) proizvodnih Z cvrata D^j-lz^KniL' Uil č... Pirnat je upal, da Se ni konec sveta, Podobnik ni bil nič sluzast. Pučnik je po tihem robantil. Ribičič se hahljal, Rupla pa smo videli Sele čez teden dni in to z očitno daljšim nosom. Nekako takšna je bila prva povolilna podoba naših pač malce krivih,.. velikih kombinatorjev in moderatorjev demokracije. I In kakšno zvezo ima vse to',' Pod iliohiiogledom videno tole; sceno na j domačem predvolilnem in volilnem odru smo videli v vseh njenih postavitvah, z vsemi nastopajočimi, dometi njihovega blindiranega ali ostrega j besednega orožja, z vsemi Žanri, od skoraj tragičnega do burkastega.. 3 V drugem primeru bi se rahlo zgroženi lahko vprašali samo tole: Kaj neki ' bi počeli, če bi se iz Kolodvorske preselili v Pentagon?! J, M. k siran 4 vestnik, 14. januarja 1993 gospodarstvo ■ Upravni odbor mešanega podjetja I I podprl nemškega lastnika Eureco v stečaju! To, kar se je že nekaj časa šušljalo in so napovedovali največji pesimisti, seje žal tudi uresničilo: murskosoboško mešano podjetje Eureco Pomurskega tiska se je znašlo v stečaju. Takšna je namreč končna odločitev upravnega odbora na čelu z večinskim lastnikom Hermannom Kitteijem iz Darmstadta v Nemčiji. Ta s; je minuli teden mudil na večdnevnem obisku v Murski Soboti, udeležil pa se je tudi seje upravnega odbora podjetja ARM v Šempetru pri Celju, kjer ima nemški partner ptav tako svoj delež. . Kot je znano, so delavci murskosoboškega Eureca že dalj časa opozarjali na položaj v podjetju, ki se je zaradi ogromnih izgub znašlo v slepi ulici, pa tudi o odnosih s firmo ARM, kjer ima svoj delež tudi njihov direktor Bojan ŽuniČ, Ker se zadeve kljub opozorilom niso premaknile z mrtve točke, so delavci murskosoboškega Eureca ob jxjdpori konfederacije sindikata Pergam že : pred meseci poslali pismo gospodu Ritterju, v katerem so zahtevali odgovore na nekatera vprašanja. Zaradi zdravstvenih razlogov pa jim Hermann Ritter ni mogel odgovoriti takoj. Tako se je šele na začetku letošnjega leta sestal upravni odbor mešanega podjetja Eureco v Murski Soboti, na katerega pa, kar Je milo rečeno čudno, niso vabili nobenega predstavnika sindikata, vrata pa so bila zaprla tudi za novinarje. Pri tem je pokazal skrajno ' arogantno obnašanje do predstavnikov sedme sile tudi dosedanji direktor Bojan Žunič. ki ni hotel dati nobenih izjav, ampak je celo grozil s sodiščem. Kakorkoli že, do nekaterih informacij smo se vendarle uspeh dokopati. Predsednik sindikata v murskosoboškem Eurecu. predsednik zbora delavcev in izmenovodja Franjo Škarabot, ki so ga le posredno seznanili z zaključki sestanka, pravi takole; »Njihov pogovor je trajal skoraj tri ure, Nad rezultati nisem bil presenečen, ker sem dobro vedel, kakšno je stanje v podjetju. Zadolžitev je bila previsoka, da bi se lahko dejansko izmazali. Rezultat tega je. da gre Eureco v stečaj. To pomeni, da Eureca več ne bo. ampak bo izvozno poslovanje potekalo prek ARM-a. Dokler ne bo prišlo do uvedbe stečajnega postopka in imamo delovne naloge, bomo izpolnjevali svoje obveznosti. Nastalo bo novo podjetje, ne več v sedanji sestavi Karl Hermann Ritter in Pomurski tisk, ampak bo nemški lastnik vključil italijanskega partnerja Maria Cbeclia, ki bo vložil svoj delež. Zaenkrat naj bi ostalo le 15 od zdajšnjih 56 delavcev Ukinjena bo režija, direktorja ne bomo imeli, ostal pa bo edinole Bojan Zunič, ki bo nekakšen vodja. Drugi delavci bodo žal morali iti na zavod za zaposlovanje. V Murski Soboti bo tako začasno delovala puslovma enota ARM-a. dokler se ne bo ustanovila nova Brina. Gospod Hermann Ritter je tudi obljubil, da je ; optimist glede delovanja nove firme, ki naj bi v prihodnje zaposlo-: ‘vala do 50 delavcev, sprva pa le 15, ker zaenkrat ni drugih ■ možnosti.« V murskosoboškem Eurecu je ob neprijetni resnici, da je njihovo podjetje zašlo v stečaj, sledila velika razočaranost zaposlenih. I Največ je bilo seveda govora o nadaljnji usodi slehernega posameznika, saj si bo večina med njimi morala poiskati drugo delovno mesto ali pa čakati na boljše Čase. Kako dolgo bo to trajalo, pa za Kmetijstvo v novi vladi vendarle ne bo ostalo brez ministra Potrebujemo poenoteno kmetijsko politiko? Kmetijstvo je gospodarska panoga, katere pomen mnogi vidijo izključno le v pridelavi hrane. Pridelava hrane je resda ena osnovnih funckij kmetijstva, vendar je njegov pomen veliko širši. Ob skrbi za zagotavljanje zadostnih količin hrane opravlja kmetijstvo tudi druge pomembne funkcije, saj skrbi za ohranjanje kulturne krajine, vzdržuje ravnovesje v naravnem okolju, podeželskem prebivalstvu zagotavlja vir dohodka, posredno pa tudi velikemu delu gospodarstva zagotavlja možnosti za obstoj. Zal pa smo se pomena vseh teh funkcij kmetijstva pri nas v preteklosti premalo zavedali in temu ustrezen je tudi položaj, v kakršnem je tačas slovensko kmetijstvo. Po letu 1970, ko je bil izdelan Koncept dolgoročnega razvoja kmetijstva in živilske industrije, vzporedno z njim pa tudi Srednjeročni plan razvoja kmetijstva, v Sloveniji nismo dobili pomembnejšega kmetijsega razvojnega dokumenta. Ob kmetijski politiki, ki smo jo vodili na zvezni ravni, je Slovenija sicer vodila tudi svojo kmetijsko politiko, ki pa se je v glavnem omejevala le na intervencije za posamezna področja. smo realni, je potrebno tudi zapisati, da skorajda nobena od političnih strank v svojih programih nima celostnega kmetijskega programa. Morda je na tem področju Se najdlje Slovenska ljudska stranka, vendar je premalo, če bo razvoj kmetijstva podpirala le ena stranka. Mag, Jože Protner, ki do izvolitve nove vlade Še opravlja funkcijo kmetijskega ministra v Drnovškovi vladi, je zaskrbljen nad sprejemom Strategije razvoja kmetijstva, saj je bila nekaj časa negotova celo usoda zdaj nihče ne ve. MILAN JERŠE ' Pozabljeni radenski y>osamelcb< bodo v letu 1993 končno obnovljeni Obljube večje od možnosti ie nekaj let novinaiji na tiskomih konferencah postavljamo tudi vprašanja: Kdaj boste končno uredili Stekleno dvorano? Kdaj bo v Radencih poskrbljeno za zabavo? Ati se na sramujete propadajočega Kapelskega duma nasproti Ljubljanskega? In kakor že nekaj let ob koncu vsake tiskovne konference .postavljamo enaka vprašanja, tako že nekaj let poslušamo obljube: načrti so že narejeni, začeli bomo konec (ali v začetku) leta; izbrati moramo najboljšega ponudnika in po- dobno Resda so v minulem letu oddali v najem restavracijo Park in obnovili muzej Radenske, kljub temu pa najbolj bodejo v oči opuščena kavarna Park, propadajoči Kapelski dom lu Steklena dvorana, ki je postala v času obnove dveh nadstropij hotela Radin skladišče, če že ne odlagališče odpadkov. Zato ni čudno, da se je svelovno znani in cenjeni zdraviliško-turr-stični kraj Radenci pri lanskem ocenjevanju in izbiranju najlepše urejenih krajev Slovenije odrezal sramotno slabo. Kakšen Sok! Po večkratnih zmagah, ki so si jih izmenično delili z Bledom in Rogaško Slatino, so Radenci pristali precej nižje kot minula leta. Tako je - za lepoto in pnjaznost kraja je potrebno tudi kaj storiti. Tukaj ne pomagajo spomini (včasih so bile to občudovanja vredne zgradbe) in obljube, kot: Saj jih bomo kmalu obnovili, boste videli. Tudi na zadnji tiskovni konferenci smo ponovno slišali obljube: »Načrtujemo obnovo tn revitalizacijo Steklene dvorane, za katero so projekti že končani, naložba bo stekla v začetku prihodnjega leta (1993), vrednost naložbe pa je 17 milijonov tolarjev. Ob Stekleni dvorani še načrtujejo prizidek hotela Radin med Stekleno dvorano in hotelom, kjer bodo našli svoje naesio butiki, tiha obrt m druga trgovska ponudba Lepših časov pa si po napovedih odgovornih lahko v naslednjem (1993) letu obetajo še Kapelski dom in kavarna Park.« Precej novih površin so dobili s porušitvijo starih delavnic za Radenskim obratom, veliko novih možnosti pa se kaže tudi z vrtanjem nove vrtine za termalno vodo. Načrtov bo torej veliko, nekoliko težje pa jih bo vse uresničiti. bbp S slovensko osamosvojitvijo smo ostali brez državne kmetijske politike, zato so vedno bolj prihajale v ospredje zahteve kmetij cev po sprejetju ustreznega dokumenta, ki bo opredelil osnovne smeri nadalj- skim sporazumom in ta je predvidel tudi skupni sklad za financiranje kmetijske politike. Evropski kmetijski usmerjevalni in garancijski sklad je tako od ustanovitve dalje najobsežnejša postavka proračuna Evropske skupnosti. Čeprav predstavlja kmetijstvo le 3,5 odstotka bruto proizvoda v Evropski skupnosti, mu namenjajo dobro polovico vseh poračunskih sredstev, letna sredstva, s katerimi razpolaga sklad, pa so običajno večja kot celotni proračuni posameznih manjših članic Evropske skupnosti. V Sloveniji predstavlja kmetijstvo 5 odstotkov bruto * !?- ja-: ■ .'[i, njega razvoja slovenskega I I *?• kmetijstva in na osnovi kate- rega bi lahko začeli z ustrezno kmetijsko politiko. Ustrezna kmetijska politika je namreč ključnega pomena za razvoj te gospodarske panoge, saj kmetijstvo ne prenese nenadzorovanega delovanja tržnih zakonitosti, S spremembo družbenega sistema in s prehodom na tržno gospodarstvo smo namreč pri nas kmetijstvo preveč prepustili tržišču, kar je že v zelo kratkem času imelo zelo neugodne posledice, To je še posebno čutiti v zadnjih dveh letih, saj podatki kažejo, da je še v letih od 1985 do 1990 obseg intervencij v kmetijstvo rasel, lani in predlani pa se je močno zmanjšal. z ustreznimi ukrepi do kakovostne pridelave S splošnim družbenim in gospodarskim razvojem se relativni pomen kmetijstva zmanjšuje, ne zmanjšuje pa se njegov absolutni pomen, saj mora relativno majhen delež kmečkega prebivalstva zagotavljati % 1, h.J ' proizvoda, pa vseeno skušamo trg hrane liberalizirati veliko ii bolj kot, denimo, v Nemčiji, kjer prestavlja le 1,5 odstotka j bruto proizvoda. : Argumentov o nercntabilno- I sti kmetijske pridelave v Slove-[ (liji je lahko veliko, vendar sO I takšna gledanja in razmišljanja zelo kratkovidna. Kratkoročno se trenutno morda res splača ! uvoziti cenejšo hrano iz dr-j žave, kjer so pridelovalni pogoji ugodnejši in kjer je večja pripravljenost za podporo j kmetijstvu, dolgoročno pa si II ,1 'I preskrbo s hrano, hkrati pa tudi negovpti in vzdrževati kulturno krajino. Hrano namreč prideluje samo kmetijstvo, ta pa je nepogrešljiva za obstoj človeštva, in če bi pridelava padla pod globalno raven povpraševanja, bi to pomenilo lakoto, V vseh razvitih tržnih go- kmetijskega ministrstva v novi vladi. v predlogu zakona spodarstvih zato pridelavo hrane uravnava država oziroma vlada. Ob tem pa se je potrebno zavedati, da v ospredje nc postavljajo več cenenosti in količine, pač pa druge vrednote, kot so kakovost, zdrava hrana, enostavnost pridelave in dostopnost. Tega se bodo morali zavedati tudi načrtovalci slovenske kmetijske politike, ki bo morala vsebovati V razvitem svetovnem gospodarstvu tako rekoč ni primera, kjer v vladi ne bt imeli samostojnega kmetijskega resorja. Da si kaj takega ne bi smeli privoSŽti tudi prt nas, nas opozarjajo domače izkušnje iz preteklosti. Leta 1962 je namreč bilo ukinjeno kmetijsko rnintstrstvo in do leta 1972, ko smo ga ponovno uvedli, je kmetijstvo precej nazadovalo. Zadnje vesti o tem, da nov zakon o vladi ne predvideva kmetijskega ministrstva, so zato še posebej vznemirile kmetijce in kaže, da, bo (o ministrstvo vendarle ostalo- Dokončno odločitev o tem bodo seveda sprejeli poslanci državnega zbora, ostaja pa bojazen, da bo kljub temu potrebnih še veliko prepričevanj, da se bo spremenil tudi odnos do kmetijstva. Plače ostajajo se naprej sporne Na začetku teta je pu sklepu Go.spudarske zhiirnice Slovenije nehal veljati del kolektivne pogodbe za guspudarstvii, in sicer tisti del, ki določa izhodiščne plače in revaturizadjo. Celotna kolektivna pogodba pa naj bi nehala veljati 1, marca letos. V trimesečnem obdobju naj hi se oba podpisnika pogodbe, tako gospodarska zbornica kot sindikat, sporazumela o novi pogodbi za gospodarstvo. Dejstvo Je, da denatja, ki bi ga morali dobiti delavci po pogodbi, namreč nikjer nimajo. Odpoved pogodbe tako ne preseneča, saj so se razmere od podpisa pred dvema letoma in pot občutno spremenile. Med drugim smo izgubili tudi velik del južnega tržišča. Tako je želja Gospodarske zbornice Slovenije, da bi dobili novo kolektivno pogodbo, razumljiva. Zbornica predlaga, da bi bila odslej izhodiščna, torej najnižja plača za 20 odstotkov nižja, kot je določeno v pogodbi. Ta zahteva je posledica razmer v gospodarstvu, saj le-to plač po pogodbi ne more deliti, razumljive pa so tudi težnje sindikata, in sicer, da je treba najprej poskrbeti za preživetje delavca. Po mnenju sindikata gospodarstva pač ni mogoče rešiti na ramenih zaposlenih. Navsezadnje je strošek plač v podjetjih le 11-odstoten Najbrž je v sporu treh najbolj kriv tretji. To pa je obupno draga država, ki se ni pripravljena odreči kakemu tolarju ter podjetja in posameznike privija z visokimi davki m prispevki. Vsekakor se bosta morala zbornica in sindikat pogoditi o novi kolektivni pogodbi Se pred 1. marcem, drugače bodo zaposleni v gospodarstvu prepuščeni samovolji menedžerjev. MILAN JERSE ukrepe, ki bodo spodbujali tovrstno pridelavo. v V Sloveniji je prav zdaj razpravi Strategija razvoja kmetijstva, ki je neke vrste delovno gradivo in bo moralo dobiti verifikacijo v parlamentu. Sestavljale! strategije so med tremi razvojnimi scenariji že opredelili tudi ciljni scenarjj, vendar v razpravi sprejemajo tudi drugačne predloge. Če bo strategija sprejeta, to še ne pomeni, da bodo odpravljeni vsi tekoči in nakopičeni problemi v kmetijstvu, saj strategija nakazuje le smeri in poti do ciljev. Nerealno je seveda pričakovati, da bo sprejemanje Strategije razvoja kmetijstva v Sloveniji potekalo gladko in brez vseh težav. Na to že zdaj opozarja razpoloženje v sloven- o vladi, ki je prišel v javnost pred iztekom lanskega leta, namreč ni bilo predvidenega ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo, kar dovolj zgovorno potrjuje odnos do slovenskega kmetijstva. Mag. Jože Protner sicer zatrjuje, da predlog o organiziranosti nove vlade ni nastal v sedanji vladi, vendar je dejstvo, da tudi ta vlada nima ustreznega odnosa do kmetijstva. Nekatere odločitve, ki jih je sprejela v zadnjem času, to zgovorno potrjujejo. najbolj očitna med njimi pa je ukinitev uvoznih kontingentov za meso in živino. Tudi s prejemom novih prelevmanov za uvoz mesa vlada zavlačuje. posledice pa nosijo seveda živinorejci. Odnos do kmetijstva pa dovolj zgovorno potrjujejo tudi izjave posameznih ministrov, ki bi slovensko kmetijstvo kar enostavno likvidirali. Med njimi gotovo izstopa minister Kračun, ki zatrjuje, da je za Slovenijo pametneje hrano uvažati, kot jo pridelovati doma. In če prihajajo takšne izjave iz ust najodgovornejših predstavnikov vlade, po- ■ tem ne preseneča, da je odnos do kmetijstva takšen, kakršen je- Po zadnjih informacijah bo kmetijstvo v vladi vendarle dobilo svoje ministrstvo. V sedanjem kmetijskem ministrstvu namreč pravijo, da v razvitem svetovnem gospodarstvu ni pomembnejšega primera, kjer bi si izvršilno oblast zamislili brez Intervencije, ki jih v državah OECD namenjajo kmetijstvu. znašajo v povprečju okoli 45 odstotkov vrednosti finalne kmetijske pridelave, V Sloveniji intervencije v kmetijstvo dosegajo 250 dolarjev na hektar kmetijske zemlje, v EGS, Avstriji in Švedski so za 4- do 5-krat višje, v Švici, Finski in Norveški pa so večje celo za 10- do 15-krat. I takšnih odločitev -ne bi smelj dovoliti. Takšna politika vodi do uničenja domačega kmetij' stva in lahko privede do posle' dic, ki jih že Čutijo nekatere vzhodnoevropske države. Lep zgled je Madžarska, ki ima zeD dobre naravne možnosti za pri' delavo hrane, je pa zaradi libC' talnega odnosa do trga s hrane prisiljena uvažati nekatera Žr vila, in to celo iz držav, k imajo težje pridelovalne raž' mere, vendar ustrezen odno* do svojega kmetijstva. Delež sredstev za hrano je v slovenskem družinskem prm računu resda večji od polovice in odločilno vpliva na življenj' ski standard, vendar tega n’| krivo kmetijstvo in ne mot^ skem političnem prostoru. Sprejem strategije lerja nacionalni konsenz, kar pomeni, da se morajo o njej sporazumeti in jo podpreti vse politične stranke. V predvolilnih aktivnostih jc bilo sicer veliko obljub, ki pa jih tisti, ki so obljubljali, kaj hitro pozabijo, Ce kmetijskega resorja. Na- sprotno, temu resorju so vedno in povsod zaupane vse funkcije in pristojnosti, ki mu zagotavljajo uspešno uresničevanje namena in zastavljenih ciljev, Samo oblikovanje kmetijskega ministrstva pa je seveda premalo, saj so za uresničevanje vseh nalog v kmetijstvu potrebna sredstva, torej stabilen finančni kmetijski sklad. Zmotne so namreč trditve ti-siih, ki zagovarjajo stališče, da je delež kmetijstva v družbe- prevzemati bremen za ohranja' nje standarda, Z ustrezno km^; tijsko politiko, s primernim! ukrepi in spodbudami bi iiMi(' rala država prispevati k cenejl* pridelavi, s tem pa tudi k c^' nejSi hrani doma in večji kof' kurenčnosti na tujih tržiščih. Trg kmetijskih pridelkov iC živil je del celotnega trga proi^' vodov, kmetijstvo pa je tu^^ del celotnega gospodarstva' vendar je kmetijska dejavno** specifična in kot taka ne pr^" nese nenadzorovanega dclovs' nja tržnih zakonitosti. Zato j* potrebno zagotoviti določen^ zaščito glede na druge seš' torje, v geografskem smislu primerno zaščito pred tu]*’ konkurenco, saj bo le v tak^’ opredeljenih okvirih lahko sim venska kmetijska proizvodm^ cenovno in kakovostno konkt*' nem proizvodu prenizek. m zato ne upravičuje, da bi vanj vlagali večja sredstva. Da ovržemo njihove trditve, so spet potrebne primerjave timi gospodarstvi. z razvi-Skupna renčna. Za dosego teh ciljev P* bodo v prihodnje potrcbii* precej večja sredstva, saj z deležem intervencij, ki jih jemo za proizvodnjo liran^' močno zaostajamo za drž^ kmetijska politika Evropske skupnosti se je začela z Rim- tako rad' primerjamo. > LUDVIK KOVA*^ vami, s katerimi se J 1 yj vestnik, 14. januarja 1993 stran 5 gospodarstvo Podjetja »brez duš« in z bremenom v stečaj je za :e. ie-je la- a-'c- le da la-eh na ga :ot lih 'P* Ija ito no ko iji, ka Slovenska posebnost je tudi, da imamo podjetja ,brez duš’. Tudi na našem koncu hi jih lahko našteli tam do štiristo, ki ne zaposlujejo nikogar in sploh še niso zagospodarila. So le podjetja na papirju in taka tudi nikomur ne Škodijo niti ne koristijo. Imamo pa še drugo skupino .brezdušnih’ podjetij, ki pa ... čeprav nimajo nikogar zaposle- SO, •lega, vendar zagospodarila, toda pridelala izgubo in jim je SDK blokirala žiroračun. Prav za taka podjetja je slovenska vlada, kljub še veljavnemu moratoriju na stečaje, pripravila sklep ali navodilo službi družbenega knjigovodstva, da jih predlagajo za stečaj. Navodilo je začelo veljati 22. oktobra, za stečaj pa so predlagali ali še oodo tista podjetja, ki imajo po zakonu določen čas blokiran nike sporen, ker nima zakonske podlage. Služba družbenega knjigovodstva ga izvaja tudi v Pomurju in v stečaj so predlagali Šestnajst podjetij. Prva ugotovitev ob pogledu nanje je, da so to v večini zasebna podjetja, družbe z omejeno odgovornostjo, kar pomeni, da tudi ob stečaju podjetja ne morejo posegati v osebno lastnino ustanoviteljev. da bi z njo poplačali upnike. Zato se bodo morali nekateri kljub stečaju podjetja za f ■ Služba družbenega knjigovodstve je predlagtda v stečaj podjetja Turizem, transport m trgovina, d.o.o,, Puconci, dejavnost gostinstvo in turizem, ustanovitelja Miro Simonič, Matjan Cerpnjak. Prvič je bil stečajni postopek na predlog stečajnega dolžnika uveden septembra, vendar novembra zavržen zaradi neplačila stečajnih stroškov. V decembru ponovno predlog za stečaj, znesek btolcadje na žirora- čunu pa je 1.652 milijona tolaijev. Paiialp, d.o. o., M Sobota, za proizvodnjo sveč, ustanovitelja Boris Barač in Franc Kralj, znesek blokacije na Žiroračunu pa je žiroračun in nimajo nikogar zaposlenega, se pravi, da se v podjetju ni samozaposlil niti ustanovitelj podjetja ali direktor. Zakaj se vlada ni hkrati lotila vseh mrtvih podjetij? V og-re-J je namreč predlagani zakon o gospodarskih družbah, ki lO- so ija no ča Ir-10-^ja 10 si predvideva, da se bodo podjetja morala v ustanovnem Kapitalu dokapitalizirati tudi za nazaj (torej tudi tista, ki so že ustanovljena). Če bo zakon sprejet s takim besedilom, bo 'J; k i I to pomenilo tudi odpadanje FK^jetij. saj prav vsi ustanovitelji ne bodo imeli denarj. uokapitalizacijo. Stečaji 'udi niso zastonj in pri tistih Podjetjih, ki nimajo niti toliko premoženja, da bi plačali vsaj stroške stečaja ( kaj šele, da bi Izplačale upnike), morajo plačati iz proračuna. Se pravi, da stečaji neuspešnih in ,rev-nih podjetij, družb z omejeno Odgovornostjo družbeni strošek. ia za pa Vlada se je torej odločila na-tediti red najprej pri podjetjih »rez zaposlenih in z zgubo, če-s sklepom, ki je za prav- 3,216 milijona tolarjev, Varpos, d.o,d,, Beltii^ii, podjetje za posredništvo in varstvo, ustanovitelj Jožef KoMČ, znesek blokacije je 689 tisoč tolarjev. Papirna embalaža, d,o.o,, Turnišče, ustanovitelja Marjan Zver in Slavica Zver, znesek blokacije je 279 tisoč tolarjev. Vizing, d.0.0,, Lendava, podjetje za storitve, svetovanje in trgovino, ustanovitelja Jože Vida in Zlata Vida, znesek blokacije je 102 tisoč tolarjev. Gajšek, d. o. o,, Turnišče, stečajni postopek ustavljen. I^ikanutn, d.o.o., Lendava, trgovinam proizvodnja, ui^anoviteljt Ivan Koncut, Štefan Seršen, Velimir Horvalič, znesek Mokadje manj kot tri tisoč tolarjev. Stečajni postopek seje začel In takoj sklenil, kar pomeni, da je plačnik stroškov proračun. DAB, d. 0,0., Murska S<^ta. u^aoovitelj Martin ^užek, znesek Nokadje pa je 2,910 mUjjona tolarjev. Vogel pumpen & ^K, d.o.oi., M.Sobota, podjetje za finančne, tehnične in jroslovne storitve, nstanovitelji PumpenfaMk Ernest Vogel Oeselsehaft M.B.H, EEK^^dem.dir^tor Ludvik Rajbar, Znesek blokacije je 12 tisoč tolarjev, Technoecos espott-impori., d.ojj, M. Sobota, podjede za nizko gradnjo in hidro^attojo, n^novit^a I^anc Belinger in Vito Cali-anno, wresek Mokacije je 11 tisoč tokiijev, Viktoria, d.o.o., Negova, ustanovitelja Viktor Jagarinec. Sotija Jagarinec, znesek blokacije je 3,486 milijona tolarjev. 8 & Travel agen<9. d. o, o., Zldgovd, podjetje za trgovino, ustanovitelj Matko Borec, znesek Uokac^ 667 tisoč tolarjev, postopek uveden in takoj končan. Veha, d,o.o., M.Sobota, ustanovitetj Viktor Riiuper. znesek blokacije 630 tisoč tolaijev. MC Trade, d.O, o„ Stročja vas, ustanovitelj Matjan Carovič, znesek blokat^e 4,661 mStijona itrfarjev. Trimes, d,o,o,, Babinci, ustanovitelja Edo Etominko In Stanko Belec, znesek blokacije 197 tisoč tO^ev. Zagavcc, d,o. o., Banovd, podjetje za mednarodni turizem in trgovino, ustanoviteljici Zt^ Mlakar, Marija Valerija MežnariČ, znesek Nokacije 6.954 milijona ttdaijev. svojo terjatev obrisati pod nosom. Sicer pa so zneski na blokiranih računih različni, na nekaterih je znesek zanemarljiv, medtem ko so drugi ,pridelali’ tudi nekajmilijonski primanjkljaj. K tem na zunaj vidnim značilnostim pa seveda lahko postavimo domneve ali vprašanja. Domnevamo, da so bili podjetniki ali ustanovitelji podjetja. če niso zaposleni v lastnem podjetju, v službah drugje (npr. v družbenem podjetju) ali pa so brez zaposlitve. Lahko, da so si celo plačevali pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, ne da bi bili prijavljeni kot zaposleni. S kakšnim namenom so ustanovili podje^e So verjeli, da bodo uspeli .pa se je potem izkazalo, da biti podjetnik le ni tako preprosto in da le ne teče vse tako gladko? Ali je to ,prvo’ podjetje, ki so ga zaradi blokiranega žiro-računa zapustili in nemoteno nadaljujejo s poslovanjem pod novim imenom in s čistim računom v .drugem’ podjetju? Kakšno težo imajo ta podjetja v verižni mreži medsebojne zadolženosti med podjetji, koliko je stečaj podjetja ugoden za njihove dolžnike? Bolj po občutku bi laho sodili, da je večina podjetij, ki jih SDK predlaga v stečaj, takih, za katere bi dejali, da jim podjetništvo ni Slo od rok; kaj drugega dodati ali odgovoriti na vprašanja pa ni mogoče zaradi pomanjkanja uradnih informacij ter molčečnosti nekaterih uradnih informatorjev. MAJDA HORVAT ;li di ij' C' te le ri* e-10 fi- 1.1 dS 0" fli rfJ a- tli e' r in (ji a< sl £' 3' j« 10 t'. TŠ P ■fi Z j' U' 31 1l .31 3" e-3 i železniških postaj zaprtih za blagovni promet Varčevanje na železnici Slovenske železnice liodo Ota le še nataČno »prečistitL, , J® organizacijo dela in po-bodo hotele rešiti koce in investicijsko vzdrže-"J*; Tudi upravni odbor Slo-^n^ih železnic, ki je v novi ^tavi zafel delovati sredi lan-» se strinja, da je P »treboo najprej v domači hiši rešiti tekoče vzdrževanje, I« za večje naložbe pa se morajo zagotoviti potrebna sredstva s posebnim zakonom ter šele nato s tujimi pitsojili. Na zadnji decembrski seji Je upravni odbor (katerega član je tudi Koloman Cigut) razpravljal tudi o raci ona lizacij-skih (varčevalnih) ukrepih in sklenil, da bo promet kosovnih pošiljk v prihodnje omejil na Sest večjih železniških postaj ter hkrati za blagovni promet postopoma zaprl 32 postaj. Železniški avtoprevoz bo potrebno organizirati tako, da bo posloval z lastnim računom, številu zaposlenih pa v letu 1993 zmanjšati za 20 odstotkov (1400 zaposlen ih >, Z vsemi temi ukrepi naj bi privarčevali 2,6 milijarde tolarjev. Osnovna Opekama Dolga vas zaprtih vrat čaka na kupca ustavljenimi stn>ji, izključeno kur- upnico. Vendar ta ni obve- J®*® '*> brez delavcev čaka na kupca. Vrata tovarne, ki je Ijala.. laj je podjetje že bilo rzavnih rokah ali jo upravlja sklad, so zaprta že od IS. pod državno taktirko in vod-nrm n***"^* s« delavce poslali domov ter jim rekli, da ttuj itvom sklada. Direktor je to. ^''^ejona delo spet po praznikih, četrtega januarja. Hrlavd so da jic nameraval ustaviti pro-lii b delati niso začeli. Proizvodi^a Je bila ustavljcma. izvodnjo, trinajstega decem-vena Strhad jih je pošiljal domov na dopust, bra še zanikal, toda zgodilo dar tovarne niso hoteli zapustiti, dokler od go.spoda Humra se je prav to. Sedaj seveda “pravnega odbora podjetja iz Ljubljane, niso popolnoma jasno pod vod-uohih zagotovila, da dobijo potrebne papirje ter plačo za šivom upravnega organa, ki o v ember. Osmega januaria so potem plačo res tudi dobili. ga je imenoval sklad, katc- V ^mber. Osmega januarja so potem plačo res tudi dobili. Delavci pustu do , so na prisilnem do* osemnajstega janu- “da. tako da Kogar, r““ _ ^PtaSanje pa je, ali bodo delom V tovarni ni ni- tazen dveh vratarjev. tes začeli osemnaj- ^ga. čeprav bo 17. januarja za prodajo Za n 1™*^ interesenti Zna ' opekarne morda že remu je direktor prepustil vo- o ustavljanju proizvodnje (Jenje podjetja, pa čeprav so v opekarni je bilo govora žc imeli takrat le okoli 22 milijo-V decembru, V soboto ob ^ov tolarjev dolga. Nekateri dveh popoldne je direktor de- ,1 občine so takrat menili, da lavcem predlogah ali znižanje j.;, tiJo treba predati v republi-tovarne. Delavci, ki so itak roke in upravljanje repu-prejemali manjše plače, kot piiSkemu skladu, predlagali določa kolektivna pogodba, celo, da se pocL?dba razve-takega predloga niso sprejeli |javi. ’ in so direktorju izrekli neza- MH zahteva upravnega odbora je torej racionalizacija dela na železnici, poslovanje tovornega prometa brez izgube in subvencioniranje za zaboj n iški in oprtni promet. Prav tako pa se obeta ponovno osiromaSenja potniškega prometa, namesto da bi skupaj z odgovornim v vladi za promet in zveze naredili vse potrebno za povečanje potniških vlakov in potnikov. Sicer pa bo letos deležen nekaj pozitivnih sprememb tudi putniški promet. Vozovnico, rezervacijo sedeža, vozovnico za spalnik, ležalnik in prevoz avtomobila bo poslej mogoče . kupiti dva meseca pred potovanjem. Enosmerne vozovnice do 200 ali povratne do 100 kilometrov bodo veljale en dan, enosmerne nad 200 in povratne nad 100 kilometrov pa 15 dni. Potnik, ki bo stopi! na vlak brez vozovnice na postaji, kjer bi jo lahko kupil, bo po novem dobil le enosmerno vozovnico, doplačati pa bo moral Se dodatek. Otroci do 6. leta starosti se lahko vozijo z vlakom brez- : plačno, mladi od 6. do 15, leta pa imajo za vožnjo z vlakom 1 50-odstotni popust. Upokojenci in osebe, starejše od 60 let, lahko z odrezkom pokojnine ali osebnim dokumentom kupijo na postaji izkaznico, s katero bodo pri nakupu vozovnic skupaj 2 zakonci uveljavili 30-odstotni popust. Enak popust bodo imele manjše skupine (družine) od treh do šestih oseb. bbp Nekaj drugega z Razkrizja Obeta se črpalka Ze dolgo je, odkar z Razkrizja ni bilo drugih novic kot tiste, ki so bile povezane s prizadevanji faranov za slovensko bogoslu^e v njihovi župniji. Toda potrebno je misliti tudi na razvojna vprašanja, na reševanje vsakdanjih krajevnih potreb in problemov. Novi predsednik sveta krajevne skupnosti IVO KOLENKO bo moral najprej najti način, kako odpraviti dokaj hudo finančno stisko. »Stanje v naši blagajni je obupno. Ni denarja za plačevanje javne razsvetljave in nimamo ga niti toliko, da bi lahko kupili papir za razmoževanje vabil in drugega gradiva. Delovanje sveta je torej skoraj ohromljeno. Potrebno bi bilo sprejeti krajevni samoprispevek, največ 1- do 2-odstotni. tako da bi imeli vsaj neki vir. da bi lahko kaj postorili in imeli lasten delež, če želimo, da bi nam pomagala tudi občina oziroma država. Sedaj ni možno plužiti cest, kupili niti ene žarnice, urejati stvari na pokopališču idr. Če pustimo stanje, kot je sedaj, bo vse skupaj Se bolj uničeno in bo kasneje za Škodo treba dati Se enkrat več H« Osnutek referendumskega programa je že pripravljen. Ne gre za kakšne velike načrte, ker ne bo denarja. Skrbeti pa bo treba za redno vzdrževanje cest, mostov in drugih komunalnih objektov ter za redno delo zimske službe, financiranje javne razsvetljave, vzdrževanje pokopališča in ureditev ograje. Poleg tega bi bilo potrebno postaviti čakalnice na avtobusnih postajališčih in popravili streho na domu kulture. Morda bi namenili del denaija tudi za zazidalni načrt krajevne skupnosti, tako da bi lahko ljudje na svojih zemljiščih gradili ali prodali, ne da bi bilo treba plačati visoke prispevke. Nekaj pa si obetajo tudi od širše družbene skupnosti, kot smo rekli nekoč. Še posebej se veselijo bencinske črpalke, če jo bodo res zgradili. Kot jim je povedal predsednik izvršnega sveta SO Ljutomer LUDVIK BRATUŠA, so v občini predvidene tri črpalke in njihova naj bi bila prva na vrsti. Ob črpalki bo tudi najbrž kakšna delavnica ali kaj drugega. Tečejo tudi priprave na ustanovitev samostojne kmetijske zadruge s sedežem na Razkrižju, ki bo skrbela za razvoj kmetijstva, še posebno pa za to. da bodo kmetje lahko prodajali svoje presežke. Obstajajo tudi večje možnosti za razvoj gost insko-t uri stične dejavnosti in morda bo razkriška cerkev v prihodnosti tudi cilj romarjev. Po vseh dogajanjih bi si to celo .zaslužila’. JOŽE GR?V !"■■ F • : I I Na Razkrugu so tudi drugi problemi in potrebe. Ker denaija ne zbirajo več s samoprispevkom, je finančno stanje krajevne skupnosti skrb zbujajoče. Potrebno pa je skrbeti za marsikaj. Mnogi si že dolgo želijo, da bi postavili pokrite čakalnice na avtobusnih postajališčih. Zdaj morajo stati na prostem v slabem in lepem vremenu. GERHARD ULRICH EICHFELDERSTRASE 20 8480 MURECK AVSTRIJA teh 9943 34 72/24 34 Motorne žage STIHI, nove in rabljene Motorne vrtne kosilnice ALKO in SIGMA UGODNE CENE dober servis -1-letna garancija - rezervni deli Uprava za inšpekcijske službe občin G. Radgwia, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota PONOVNO RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1, Tržnega inšpektorja za enoto Gornja Radgona 2. Strokovnega sodelavca tržnega inšpektorja za enoto G. Radgona 3. Inšpektorja za Javne ceste in cestni promet za območje vseh pomurskih občin Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje: K št. 1 Visoka izobrazba pravne, ekonomske ali Komercialne smeri, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj. K št. 2 Visoka izobrazba pravne, ekonomske ali komercialne smeri, opravljen pripravniški staž. K št. 3 Visoka izobrazba - smer gradbeništvo, arhitektura ali geodezija, strokovni izpit in 5 let delovnih izkušenj. Delovno razmerje za razpisana delovna mesta se sklene za nedoločen čas a polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh po objavi razpisa Upravi za inšpekcijske službe občin G. Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota v Murski Soboti. K lastnoročni napisani prijavi je potrebno priložiti dokazilo o izpolnjevanju razpisnih pogojev in življenjepis. Kandidati bodo o izbiri pisno obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. stran 6 vestnik, 14, januarja 1993 stanovanjski sklad Državni stanovanjski sklad za streho nad glavo Za financiranje nacionalnega stanovanjskega programa oziroma spodbujanje stanovanjske gradnje , prenove in vzdrževanja stanovanj in stanovanjskih hiš se ustanovi Stanovanjski sklad Republike Slovenije. Sklad je javna pravna oseba s pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, določenimi s tem zakonom. Sklad posluje v svojem imenu in za svoj račun. Tako se glasi določilo stanovanjskega zakona, 13. novembra 1991 pa je Sklad tudi začel delati. V dobrem letu delovanja je razdelil stanovanjska posojila v treh razpisih ali skupaj za nekaj manj kot štiri milijarde tolaijev. Stanovanjskemu skladu direktoruje Edvard Oven, kije odgovoril na nekaj vprašanj. Komercialni zapisi - uvertura v obveznice stanovanjskega sklada — Gospod Oven - citiram - zahvaljujemo se vsem, ki ste nam zaupali in omogočili uspešno prodajo komercialnih zapisov. Verjamem, da je bila to prava odločitev za bogato leto 9J. S temi besedami ste Javno sporočili, da ste komercialne zapise v skupni vrednosti 3,659 milijonov mark prodali. Pravite, dobra odločitev za bogato leto, za koga? Odločitev je bila dobra za oba, za tiste, ki so vložili v vrednostne papirje in za izdajatelja. Trg vrednostnih papiqev je novi trg, ki se šele uveljavlja v slovenskem prostoru, je izredno občutljiv in nanj je treba prihajati z občutkom. Stanovanjski sklad je na trgu vrednostnih papirjev nepoznan, razen v transakcijah, vezanih na banko SKB, in poplačilom neugodnih stanovanjskih posojil z obveznicami Republike Slovenije, - Presenetljivo hitro ste jih prodali. Praktično v dveh urah. Tudi sam sem bil nad tem presenečen in nerodno je bilo odgovarjati investitorjem, ki so želeli vpisati blagajniške zapise v milijonih mark, da je zadeva končana. To kaže na dvoje, da je bila akcija dobro pripravljena in da je zaupanje v stanovanjski sklad, da so naložbe vanj varne. - Po tem lahko sklepamo, kaj menijo o vas v finančnih krogih. Je tudi napoved za uspešno pot i’ finančni prostor? Stanovanjski sklad bo dal poseben poudarek finančnemu delovanju in na slovenskem finančnem prostoru moramo biti stabilen in dober gospodar. In to je bil naš namen s komercialnimi zapisi, uverturo v dolgoročne vrednostne papirje, obveznice Stanovanjskega sklada republike Slovenije, s katerimi želimo dolgoročno pridobiti sredstva za naložbeno politiko. - Kaj menite o vplačnikih, kupcih vrednostnih papirjev, kaj bi lahko povedali o njih? So dobri poznavalci vrednostnih papirjev in se hitro odločajo. Tisti, ki so si vzeli čas za premislek, so bili prepozni. S tega vidika bi rekel, da so dobri kupci. - fn računajo na dobro ceno na borzi vrednostnih papirjev. Predvidevam, da bi z današnjim dnem ( 6. januar,op.p. ) morali kotirati na ljubljanski borzi vrednostnih papirjev. OBČINA MURSKA SOBOTA štev, prosilcev 166 Zaprošeni zf»sek1^^,05i Znesdt Odobrato l;^ Število Odobreno 11/93 Števila Znesek Odobreno 111/93 J 2907.230 I t.BOO.OO 1 ■ ’ Znesek aiiiTOnoiV® Stavilo Znesek Odobreno VS2 Število Zneak Odobreno Vi® ŠleMto Zneseš Skupat bdctiRfn ŠteMto Siesrt 0 0 24 13.124.160 e 0 23 ^1.S)0 51 26.425J}eG Šimi pogoji, kot so bančni. In tu pridemo do tistega, ko bančniki pravijo - saj ne boste dolgo vzdržali. V bankah ne moremo dajati ugodneje, kot že dajemo. Od kod vam razlika? Država pa iz proračuna ni dala Še niti tolarja. - Banka SKB ima slogan Dokazujemo, kar zmoremo. S čim dokazujete ali boste dokazovali, kaj zmorete vi? Mi imamo prednost, saj za nazaj nismo o breme njeni z zgrešenimi naložbami in nobeno hipoteko. Smo popoi- noma čisti. Zame je po- membno, da smo. kar smo javno obljubili, tudi izpolnili, razen ene. Govorili smo, da nam bo vlada priskočila na pomoč. Predsednika vlade smo seznanili s problematiko zadnjega razpisa in pričakovali smo, da bo za to imela razumevanje. Predsednik pa je pooblastila prenesel na finančnega ministra, ki pa je odklonil pogovor s Stanovanjskim skla-' dom z izgovorom, da nima denarja. Posojila ugodnejša kot v banki - Vkaterosmerseborazvijal sklad. Magister Rop Je na posvetu v Radencih rekel, da bi Z občinami v vezani trgovini - Rotemstenaslovilipozivna občine. Je bil odziv z njihove strani, ste sploh pričakovali, da bodo občine dajale stanovanjska posojila tistim, ki so izpadli pri skladu, ko jim je vendar ostala stanovanjska sociala? Mi nismo hoteli izsiljevati. Povedali smo le, da smo zbrali določene podatke o prosilcih iz posameznih občin in jih obdelali, in ker smo vedeli, da na občinah so sredstva in so se posamezne že pripravljale na razpise. Zato smo hoteli akcijo uskladiti, da bi si čim več ljudi rešilo stanovanjski problem. Moram reči, da je odziv skromen. - Občine pričakujejo, da bi za reševanje stanovanjskih lahko postal prva neprofitna problemov in gradnjo social-stanovanjska posoJUnica nih stanovanj pomoč dobile iz v Sloveniji. Ljubljane, Ali so njihova pri- Neprofitno seveda razu- čakovanja realna? posojilnica razu- mem, da se ustvarjeni presežki ne porabijo navznoter, ampak na primer za ugodna stanovanjska posojila. Profit se socializira in to je zame neprofitno. Dejstvo je, da delamo kot dobri gospodarji posle in naložbe z željo, da prinesejo pozitivno razliko, s katero bomo povečevali maso za posojila, ki jih bomo delili pod ugodnej- Upanje je relano, vprašljivo je edino časovno. Če govorite o dodatnih sredstvih, potem DA, da pa bi sklad prispeval denar brez občinskega denarja, pa je utopija. Vezana trgovina je tukaj zaželjena. Zakaj sem rekel, da je časovna komponenta vprašljiva? Stanovanjski sklad je dobil približno 4 milijarde tolarjev denarja in skoraj vsega smo že razdelili za posojila. Kako bo z novim denarjem, pa je vprašanje. - Koliko je neizterjanega denarja od prodaje stanovanj, ki bi ga morali prodajalci stanovanj nakazati skladu? Menimo, da 2,5 milijarde. Izterjava dolga je izredno težka naloga in končno smo dobili dokumentacijo o prodajah, s katero si bomo lahko pomagali. Eno je pomanjkanje sredstev, drugo pa je nacionalni program, ki ga še nimamo. Sedaj se zelo težko pogovarjamo o sistemskem usklajenem reševanju stanovanjskih problemov. — Koliko bo sklad pri reševanju stanovanjskih problemov upošteval demografski kriterij? Rekli smo, da bo demografski faktor pomembnejši pri načrtni delitvi sredstev stanovanjskega sklada. Toda moram OBČINA LENDAVA število prosilcev 52 Zapfošefii zneaek 68^54.475 Od in dodatne ne potrebujejo. Do-1 bili so jo s sklada in na podlagi te so se sklepale pogodbe, ■ V popust banke ni mogel prisiliti nihče, to je nesporno, ponudili so ga sami, sedaj pa ga - Razsodb šeni, todamedpo- _ , , . „ sojilojemalci in banko SKB je umikajo. Zveza potrošnikov ■ “ ■ banke ne more tožiti zaradi po- nastal nov spor. Banka je namreč posojilojemalcem, ki litike. ki jo vodijo. Prijavili smo jo pri združenju bank za- so se zadolžili pri skladu in ji . . . je ta delno ali v celoti poplačal kršenja bančnega njihova neugodna posojila, dala r podpis pobotnice ali deksa. - Je vaša ko- navzočnost z njimi pogojevala obljubljeni v upravnem odboru Stano- 0 0 0 0 0 ,0 1- 544.320 8 4.596.460 1 1.068.640 6 2.9S2M! 16 5tlS?.6*3 stanovanjskega sklada. Od i tega je odvisno, kdaj bo iia- I slednji razpis za nova posojila. Ko bodo materialne možnosti, ni nobenih ovir, da ne bi razpisali posojila, čeprav bo manj, vsaj po mojem mnenju, v njem socialnih elementov, To je seveda odvisno od upravnega odbora, kako bo odločil. - Vendar so bile že na tretji razpis pripombe, da je premalo upošteval socialne kriterije. Solidamostnih občinskih stanovanjskih sredstev, ki so se zbirala s prispevno stopnjo, ni več in tu Je nastala praznina. Z druge strani pa smo imeli popust. »Najprej je treba reči, da ja takrat, ko smo vložili tožbe, z njihove strani prišla pobuda, da bi našli sporazumno rešitev. Začeli smo se pogovarjati. Ko pa je bilo jasno, da bodo od sklada dobili denar za poplačilo posojil, se več niso bili pripravljeni pogovarjati. Pripravljeni so bili dati en, dva odstotka popusta, kar je smešno. Pogajanja z nami so bila prekinjena, saj so seveda čakali, kaj se bo izcimilo na skladu, ker je bil razpis določen z zakonom. Pogajanja so tekla med skladom in banko, da bi sklad do- vanjskega sklada zagotovilo za potrošnike, ki so si najeti stanovanjska posojila pri skladu, tla ne bo sporov in nepravilnosti, da so zaščiteni? Da je civilna družba v uprtiv- neni odboru sklada, je velik korak naprej, saj omogočaj bil določen popust. Toda številne očitke, predvsem 1Z 40,9% 15,2% vanjskih posojil. Med banko SKB in nekaterimi posojilojemalci pa Je ob tem nastal spor, ko je banka zahtevala, da posojilojemalci podpišejo pobotnico. Kaj bi rekli na to? Odnos med SKB-jem in stanovanjskim skladom je v smislu poplačila Čist, Če bi gledal samo na ta odnos, potem ni nobenega komentarja. Kar jim lahko očitam, pa je to, da bi morali vse pogoje, ki jih postavljajo, morali povedati, preden so sklepali po- krogov izobražencev, intelektualcev in raziskovalcev! da se pozornost namenja socialno perečim problemom, ne pa na družbeno upravičenim do rešitve stanovanjskega problema, ki so se materialno zmožni toliko zadolžiti. Tu zmeraj prihajamo do tistega nihanja, razmerja se tehtajo in po moje, če pogledam nazaj, je bil ves denar do sedaj razdeljen pretežno po socialnih kriterijih. Res pa je, da je bilo upravičenih vlog v tretjem razpisu za skoraj sedem milijard, imeli pa smo milijardo 600 milijonov. : banka je rekla, da bo popusta ne bo dala skladu, ampak svo-, jim komitentom, vsakemu posamezniku. In če sedaj preidemo na ta famozni popust. Banka ni nikjer, razen v javnosti, definirala, na kakšen način bo dala tisti 25-odstotni popust, Sklenjena ni Lila nobena vplivanje pri upravljanju, ki pa^ vendar ni edino. Imeli pa snio| zelo velik vpliv na kriterije za S delitev posojil, ki so jih obliko-| vali pri skladu. Je pa tu druga | nesreča, da sklad ni v celoti s dobil tistega denarja, ki bi gaj moral, saj bi že samo povišanje razpisane kvote z ene na trifl milijarde veliko pomenilo in bi D bil položaj čisto drugačen. Šel tako lepa načela in sistem sol zaman, če je denarja toliko J premalo. - Pa so vendar imeli na posvetu v Radencih pripombe tudi na kriterije same, na pri- mer na to, da so imeli prednost tisti, ki si prvič rešujejo slano- vanjsko vprašanje, ali ob novogradnji samo tisti, ki imajo pogodba, ampak so samo _ , . javno najavili popust. Vi pa ve- godbeno dovoljenje pridoh- ste, da se to da interpretirati tako in drugače. Ubrali so tako taktiko, da so dali 25-odstotni IJeno v devetdesetih letih. SKB v pravdi godbe o poplačilu. Takoj bi - . , morati povedati, da zahtevajo s posojuojemala Na predlog odbora za varstvo lo, to in to in ne, da s pobot- . „ nico povezujejo popust. To je potrošnikov republiške skupŠ-' čine se je Zveza potrošnikov Z moje strani minus za banko, da vseh pogojev poplačila ni objavila vnaprej. O odnosu SKB-ja in sklada bi rekel, če zanemarim nekorektnost glede protokola, ko smo jim posojilo poplačali 2 vrednostnimi papirji in so poskušali stvar negirati, da je bi! pose! opravljen korektno. Kako pa se sedaj obnašajo do svojih nekdanjih ali še naprej delnih komitentov, pa je problem njihove poslovne morale. začela konec leta ukvarjati z analizo neugodnih stanovanjskih posojil, ki jih posojilojemalci niso več mogli odplačevati. Zveza potrošnikov je odkrila nepravilnosti in nekateri posojilojemalci so vložili tožbo zoper banko SKB. Kmalu naj bi bila končana ena od pravd na temeljnem sodišču, o samih nepravilnostih, kijih Zveza potrošnikov Slovenije očita banki SKB, pa je spregovorila Breda OBdNA LJUTOMER 49 7D.2t7.7S8 CKobfenoSKž šte^ Znsš^ j Števto Znee«6 Odobreno M® Števao Zressk Odobreno 16® šte^ OdobraratIV® ŠlHid Znesek OtoenaV® ■ Odobri Vt® J Število Zitesek Šlipaj odobreno šie^ 2 3J614,«0 2 3346.160 0 0 1 1.140.120 n 6.151.660 2 l34e.W0 10 33^.360 38 16321320 77,1 Kriteriji so lahko vedno arbitrarni. Jaz pa mislim, da na kriterije za delitev posojil le ni bilo tako veliko pripomb, čeprav je res, da so pokazali dO' ločeno politiko, stališče posameznika pa je lahko vedno drugačno. Osnovni kriterij je bil, da se podpira mlade družine in njim se je dala popolna prednost. Starejši so namreč v preteklosti C imeli možnost rešiti si stano-J vanjsko vprašanje, saj se je toj dalo bistveno bolje kot danes- I Glede gradbenega dovolje-f nja pa je tako, da so bila pred letom 90 na voljo občinska soli' darnostna sredstva stanovanj' skih skupnosti in prednost pri posojilu naj bi imeli tisti, ki možnosti, pridobiti si ugodno posojilo, še niso imeli. če pogledam z mojega zor- nega kota, je bilo pri slednjentl razpisu premalo pozornosti na-l menjene obnovam ali vzdrŽC", ,65%J vanju stanovainj. 23,2% MAJDA HORVATJ I '31 vestnik, 14, januarja 1993 stran 7 I sociala, šolstvo, zdravstvo Zakon o varstvu potrošnikov spada med »pravila igre« »Ombudsman« mora imeti oh-je 1. Zavest potrošnika širSa in učinkovita pooblastila pri nadzoru tržne discipline od prepovedi nadaljnjih kršitev do predlaganja postopkov pred pristojnim sodiščem in mož- iiost vpogleda v el ■ Prevečkrat govorimo o demokraciji v političnem smislu, premalo pa o demokratizaciji normalnega življenja, kar bi z drugimi I 9*sedami pomenilo, da lahko davkoplačevalci od države tudi 2-1 zahtevajo določena »pravila igre«, kamor spadajo tudi takšni predpisi in zakoni, ki .ščitijo kakovost življenja potrošnika, nje-i” varovanje okolja. V nekaterih evropskih državah lahko slabi testni rezultati (kijih opravljajo neodvisne inšstifucije ah združeni;! V Ldkracl V linojiti) nrrsrinirk iTrlulL-fk .n. '-J >1 j-' la la :a la n a ii i-I-ii i-4 1- a' a j 1 I k I 1 I I J I I I potrošnikov ter sodelovanje osumljene pravne osebe. poslovanje z neodvisnimi potrošniškimi Naj večja pomanjkljivost Velike potrebe po osnovnem šolstvu občine M. Sobota Dedek Mraz ne združenja v korist kupcev) prodajo izdelka povsem ustavijo, ri nas pa je žal tako, da se potrošniki sploh ne zavedamo, kakšne pravice imamo in kaj lahko zahtevamo. Ena prvih nalog novega slovenskega parlamenta bo obravnava in spreiem predloga parlamenta zakona . O varstvu potrošnika, Ki je sicer moderen in evropsko naravnan, po menju Zveze po-'toSnikov Slovenije pa mu Se vedno manjkajo nekatere rešitve, ki so pomembne za njegovo učinkovitost: vključitev potroSni- organizaeij v sistem var- stva in dostopnost sodnega varstva. Zveza nasprotuje ustanavljanju zavoda za varstvo potrošnikov kot javne, državne inštitucije (ki se lahko kaj hitro zbirokratizira), ampak je za urad za varstvo potrošnikov, katerega glavna naloga bo usklajevanje dela državnega apa- organizacijami. Da bi bile potrošniške organizacije neodvisne v svojem delovanju in varne pred kakršnimi koli pritiski, je nujno z zakonom zagotoviti določeno financiranje iz proračuna. Ključ za dodeljevanje sredstev bi moral biti podoben kot za politične stranke - število registriranih članov. Tako kot predlog zakona o varstvu okolja, tudi predlog zakona o varstvu potrošnikov predvideva v parlamentu »om-budsmana« ali varuha potrošnikov. Žal pa so njegovo funk- predlaganega zakona jc. da so izpuščene vse določbe, ki bi urejale postopek na sodišču. Sedanji pravni postopek ne ustreza naravi sporov; kršitelji se predobro zavedajo, da so sodni mlini prepočasni in da večina tožiteljev ne bo tožila za nekaj tisoč tolarjev, ki bi jih dobila Čez dve leti. Zato zahte- vajo za potrošniške spore rata, nadzorovanje izvajanja nacionalnega programa varstva Senja cijo v predlogu zakona zožili na »častno« vlogo brez možnosti učinkovitega preprečevanja kr- pravic potrošnikov. uvedbo posebnega postopka, sodelovanje potrošniških organizacij in uvedbo kolektivne tožbe v imenu vseh prizadetih. Vsi ti predlogi bi morali biti sprejeti, če hočemo, da bo zaščita potrošnikov zares učinkovita. Če je to seveda v interesu države? BERNARDA B. PEČEK Ponudba srednjih v sol že znana a Sredrje šole (njihovi sveti) so že morale sprejeti _ premogu vpisov za šolsko lelo 1993/94. Kakšna naj bi btb sklepe ponudba pomurskih srednješolskih zavodov? Osnovna ugotovitev je, da ne bo bistvenih sprememb v prtmetjav! s tem šolskim letom, kar pomeni, da bo klopeh prostora za okrog 1,500 novincev in da otxlo programi skoraj enaki. Kot novost v razpisu naj bi bil I “ viiaA.1. ivu« iivruot * tJkOj M* UJk preden program elektrikar elektronik, za katerega se bo " naprej potegovala Srednja tehniška in poklicna Sola M. Pobota, Več kot polovica oddelkov (26) bo na voljo za 4detne Ptograme V, zahtevnostne stopnje, kar je Se kar ugtMlno ta^eije. Tako bo namreč tudi dovolj kandidatov za nadaljnje izobraževanje. To se nekako tucU ujema s pokiic-tJinii namerami osmošolcev, med katerirbi jih namerava nadaljevati šolanje na V, zahtevnostni stopnji 842, 617 se Jm namerava vpisati v 3detne srednje Šole, okrog 40 pa žaenkrat razmišlja o 2-letnlh skrajšanih programih. Slednjih bo kasneje najbrž več. Takšna je bila vsaj dosedanja ptaksa. Seveda se ne bodo vsi vpisali samo na srednje Sole v Romurju. kjer niti ni dovolj pestre ponudbe, nekateri (ptedv^m radgonska občina) pa nadaljujejo šolanje zunaj iz drugih razlogov. Če se jih bo vpisalo drugje čez 30 ^stoikov, kot so to pokazale namere, pa bo to vseeno previsoka Številka, nad katero bi se kazalo zamisliti. JOŽE GRAJ V državni upravi niso povsem zadovoljni S plačami ne kaže pretiravati Predloga o spremembah zakonu o delavcih v državni upravi in zakona o fimkcionarjih v državni upravi sta končno ugledala luč sveta. Spomnimo se samo, da se je o teh dveh pomembnih aktih za nemoteno delovanje državne uprave govorilo že dalj časa. Kot je znano, uslužbenci v državnih organih niso povsem zadovoljni s svojim zdajšnjim položajem, kar velja zlasti za izplačila mesečnih osebnih dohodkov, ki menda zaostajajo za določili iz sprejetih kolektivnih pogodb. hodi dvakrat Bolem ko je bilo občinski vladi v Murski Sobolj očitano, da dokaj redno skrbi za načriovanje nalog v eestno-komunalni dejavnosti, draga področja, predvsem šolstvu, pa zanemarja, je zdaj že pripravljen tudi osnutek srednjeročnega programa naložb v osnovnem šolstvu v letih 1993 - 1996, Prejšnji četrtek su ta program obravnavali na seji izvršnega sveta in sklenili, da ga bodo posredovali v obravnavo in sprejem vsem trem zborom občinske skupščine. Potrebe so dokaj velike. Kar na 10 Šolah nimajo zagotovljenih normalnih prostorskih razmer za nemoteno učno-vzgojno delo. Tako v Baku vel h zelo pogrešajo telovadnico, garderobe in še nekatere druge prostore. V Bugujini si prav tako že dolga leta zaman prizadevajo, da bi dobili telovadnico in garderobe, poleg tega pa je potrebno urediti tudi novo kuhinjo in zgraditi večnamenski prostor. V Cankovi so potrebe po novi kuhinji, jedilnici, knjižnici, 4 učilnicah, kabinetih in telovadnici. OŠ Fokovci so lani sicer dogradili in obnovili staro poslopje, ostali pa so brez telovadnice. Pri Gradu je prav tako potrebno zgraditi novo telovadnico, jedilnico in manjkajoče učilnice. OŠ II Murska Sobota manjkajo učilnice, kabineti, ustrezna kuhinja, jedilnica, knjižnica in telovadnica OŠ I Murska Sobota bi potrebovala novo telovadnico z vzporednimi prostori in jedilnico. Brez telovadnice je Se vedno tudi OŠ Sveti Jurij m tamkajšnjo šolsko stavbo bi kazalo temeljito obnoviti. Tudi v Salovcih načrtujejo obnovo šolske stavbe ter dograditev manjkajočih specializiranih učilnic, kuhinje in jedilnice. Premalo učilnic imajo tudi na Tišini, kjer si želijo tudi boljšo kuhinjo m jedilnico. Seveda so eno potrebe (želje), drugo pa možnosti. Izvršni svet je ocenil, da bi morale imeti prednost osemletke II v Murski Soboti, Bogojini, pri Gradu, v Cankovi in Svetem Juriju. V skladu z nate- čajem za pridobitev sredstev za sofinanciranje naložb v osnovno- Šolski prostor na demografsko ogroženih območjih _______ Sloveniji je izvršni svet že prijavil niimstrstvu za šolstvo in šport slednje 4 štiri šole (Murska Sobota ni na demografsko ogroženem V Republiki Razumljivo je, da zato najnovejše spremembe zakona o delavcih in funkcionarjih v državni upravi zadevajo le njihove plače. Če sc bo namreč s tem strinjal tudi državni zbor, bodo izhodiščne plače v vsej državni upravi pri nas enake izhodiščnim plačam v družbenih dejavnostih. To pomeni, da bodo imeli januarja enake plače, kot sojih imeli lanskega decembra. Aktualne postajajo tudi plače sodnikov, kajti tudi ti so- Žr ž prvi dio, po novem letu 7993 *’ blodnem zimskem vetru *mzoikrm pokopališču posto-Prijaielja Kolomana Bez- J dijo v okvir omenjenih zako- nov. Naposled mora tudi zanje veljati, da bodo imeli takšne plače kot decembra. Vendar pa za sodnike pripravljajo poseben zakon o njihovih plačah. Hkrati pa bo treba [jod robne je pregledati in pretuhtati tudi zakon o poslancih, če naj bi plače na vseh ravneh uokvirili v resnične razmere v Sloveniji. To namreč terjajo že na vseh ravneh, kajti odstopanja pri izplačilu osebnih dohodkov med posameznimi poklici z enako strokovno izobrazbo niso najbolj sprejemljiva. Ob upoSte- vanju zdajšnjega standarda ■ ik ou P^^premdi Kalmanu Beznecu v spomin območju), tako da pričakuje 50-odstotni delež pri financiranju teh naložb. V Murski Soboti pa naj bi sprejeti mestni samoprispevek. Na vprašanje enega od članov izvršnega sveta, kaj bo z dograditvijo telovadnice pri OS Fokovci, je predsednik izvršnega sveta Ivan Obal odgovoril, da so lani iz občinske blagajne vložili tamkaj okrog 54 milijonov tolarjev; namesto polovičnega deleža iz republike pa so dobili zaenkrat samo Se 16 milijonov tolarjev. Občinski dedek Mraz pa ne hodi 2-krat letno. Zato nikakor ne bodo pristali, da bi se ta dolg republike štel za letos in zavračajo tudi razmišljanja, naj bi iz sredstev za demografsko ogrožena območja v vsaki občini sofinacirali po en Šolski objekt. Občina Murska Sobota je namreč med tistimi občinami v Sloveniji, ki imajo največ demografsko ogroženih območij, m to naj bo osnovni kriterij. JOŽE GRAJ Kaj Čaka dijake ob koncu pouka - Zaenkrat samo zaključni izpit, leta 1995 pa tudi matura Spet primerljivi kriteriji znanja Najbrž nekateri profesorji ali profesorice že ,strašijo’ dijake zadnjih letnikov (uradno učence), naj se vendar več učijo, ker jih spomladi čaka matura. Sramote si vendar ne smejo delati! Dejstvo pa je, da je matura napovedana šele ob koncu šolskega leta 1994/ 95, letos pa bo treba opraviti ,samo’ zaključni izpit, ki je bil uveden pred 2 letoma, s čimer dijaki končajo srednješolsko izobraževanje. Prej se je to zgodilo šele po pripravništvu (6-mesečni zaposlitvi v enem od podjetij, zavodov ali lye drugje). Za vpis na fakulteto ali v kak drug visokošolski zavod bo torej Se dve leti dovolj spričevalo o uspešno opravljenem zaključnem izpitu. Če bo kdo hotel nadaljevati študij, ne da bi konča! 4-letno srednjo Solo, pa bo moral opravili poseben diferencialni izpit, V nekaterih programih pa so za vse kandidate obvezni preskusi nadarjenosti (umetnost, arhitektura) ali posebnih sposobnosti (športni program). Ob omejitvi vpisa zaradi prevelikega Števila kandidatov pa so običajno tudi sprejemni izpiti. Kako naj bi bilo po novem? Dijaki bodo lahko končali 4-letno srednjo šolo na dva načina - ali z uspešno opravljenim zaključnim izpitom ali z maturo. V prvem primeru se bodo lahko vpisali le v višješolski program, matura pa bo podlaga za univerzitetni študij in z njo bo v večini primerov odpadla potreba po sprejemnih in diferencialnih izpitih. Če bo kandidatov preveč, bodo imeli prednost tisti z boljšim uspehom pri maturi in v srednji šoli. Kot je znano, smo v Sloveniji odpravili maturo pred 12 leti, ko je bil sprejet zakon o usmerjenem izobraževanju. Tako smo se nekako izključili iz sistema zunanjega preverjanja znanja ob koncu srednje Sole, kakršnega pozna večina evropskih držav. S tem je bila prav gotovo storjena napaka. Svoje znanje je vendar treba primerjati z drugimi. Če naj veš, kje si. Matura je vsekakor velik projekt, ki ga je potrebno dobro pripraviti in izvesti. Zaenkrat je že sprejeta odločitev, da bo sestavljena iz skupnega dela, ki bo vseboval materinščino, matematiko in tuji jezik, poleg tega pa se bo treba odločiti Se za izbirne predmete, ki bodo praviloma v vsebinski zvezi z nameravanim študijem. Očitna je tudi težnja, da bi uvedli dve ravni zahtevnosti ali lažjo in težjo maturo, vendar morajo to strokovnjaki Se temeljito pretehtati. Najti bo treba predvsem odgovor, kateri oziroma koliko predmetov naj bo na višji stopnji zahtevnosti. Vse to seveda zelo zanima tudi blizu 3.500 srednješolcev iz Pomurja. Predlani, ko jc morala prva generacija zadnjih letnikov opravljati zaključni izpit, so se temu - podobno kot drugod po Sloveniji - zaperstavljali celo s stavko. Nekatere njihove pripombe so bile delno uptavičene (podvajanje s sprejemnimi izpiti idr,). Ko jim je ministrstvo za šolstvo in šport delno popustilo, so se strasti nekako umirile. Upajmo, da sc ne bodo razplamtele spet pred maturo. ljudi in velikem številu brezposelnih ne kaže pretiravati s plačami niti v državnih organih, ker bi bilo to voda na mlin vsem tistim, ki jim je zaenkrat kaj malo mar za sindikalne zahteve po doslednejšem uresničevanju sprejetih kolektivnih pogodb. potopen je. Nikoli ni bil materialist, pa čeprav bi lahko marsikatero sliko takoj prodal. Noben denar ga ni omehčal. Vsakemu je rekel, da dela le za svoje notranje potrebe in užitke, vse, kar bo naslikal, pa bo dedi.fčina za njegove otroke. na zemlji, pravilno vrednotenje domačih običajev in folklore. V svojih delih je za vedno ohrani! čudovito podobo neokrnjene prekmurske narave - pokrajine in menega vztrajnega m garaškega človeka. Vseh teh dogodkov ni in ni hotel izpustiti iz svojih slikarskih zapisov na platnu. Vztrajno in dosledno delo v LlKOS-u je bila njegova glavna odlika. Njegovo pionirsko delo v društvu že od samega začetka leta 1962 pa ie nekaj časa po njegovi upokojitvi je jasno povezovalo člane in omogočalo kolektivno delo. Nesebično in z vsem srcem se je ves čas predaja! društvenemu delu, velikokrat tudi na škodo svoje družine. Bil je gonilna sita vsega dogajanja g dru-ilvu LIKOS in pobudnik mnogih meddruiivenih srečanj tn razstav. Za vsako razstavo se je veliko Žrtvoval, ni mu bito Žal nobenega napora. Vse le delovne vrline so ga obdržale najdalj časa na nehvaležnem predsedniškem mestu druitva slikarjev amaterjev LIKOS. Veliko pozornosti in skrbi je namenjat tudi meddruštvenim razstavam in srečanjem z vsemi društvi po Sloveniji, Še posebno s krškim, trboveljskim in jeseniškim ter z vsemi drugimi, ki so bili člani Združenja likovnih skupin .Slovenije, he posebno se (e veselil vseh prvih republiških izobraževalnih slikarskih kolonij združenja v galeriji Domačija 1’ .Setiščih. kjer so bila tudi za Kalinanii nepozabna srečanja. Za organizacijo vsake razstave je žrtvoval veliko svojega prostega časa In energije. Odločno se je p Po upokojitvi je manj delal druitvti, ampak se je posvetil gradnji lastne hiJice v rojstni vasi Mačkovci. V to delo je vloiil vse svoje amatersko zidarsko in mizarsko znanje. Od temeljev do strehe je bilo vse njegovo delo, • (totem vse stavbno pobiJtvo in tudi pohiftvo za opremo stanovanjskih prostorov. Nobeno delo MILAN JERŠE r Je bil Benko nedolžen? 'Na zahtevo Edite Benko, vnukinje nekdanjega siam minljivega. Bolno — I motivov je napo lepem ravninskem delu Dn ..... *:ena 7"^'’ ^"'bovitega Ltorič-mdi v .sosednii Prlekiji. m , '' '' roseami “I ži' Njo do (konuse zern//e po/JU, i4l ''dani/. dela na kmelijali. nek,^', ' mlinih iiii .Muri. ''stf n,r'-'^ klikah prav mi •on.--. do '‘^'. svojo Ijube- P do ■CKa (:><’'-“ka. n,v- _ •■■''■'/[a dvht m čivljenia hort/ prtft! vserti lakintr ki so čakali na najprtrnernejir čas. prihiteti v razstavni 'prostor, st poiskali najboljši razstavni prostor in tam razobesili svoja likovna dela. Povsod je znal poskr- btVf prijetno m sproSeeno rar,- V Mačkovcih se je popolnoma predal naravi in njenim dobrinam. Obdelava vrta in gobarjenje sta mu bita v največji užitek. Katmanova odsotnost iz drii-Stva se je vsak dan bolj negativno poznala . pri druStvenem delu v LlKOS-u. Bolj in bolj smo spoznavah njegovo minuto delo v druSivii in ga Sete sedaj začeti pravdno vrednotiti. Sele takrat, ko nekaj izgubimo, znamo to tudi pril v dno ceniti. Čas prihaja in odhaja kot nevidna materija, s seboj pa odnaSa i’je, Čemur preteče odmerjeni čas. Tudi prijatelju Kabnanu se je iztekel Ul življenjski čas. Za zaznamovanje lega časa pa so ostala njegova Pletilna likovna dela, ki bodo živela Je naprej z nami in Je dalje i' prihodnji čas Kolesa časa so neizprosna, vzamejo lil. vzamejo lam, mkjer pa za tem delanjem m opravičila, le grozeča lema praznine se naseli 1' naia oropana srca za razmi-Uja-loč obračun in opomin. Ctf. ki poznamo Kabiui/iovo delo, mu bomo ostah vedno hvaležni in ga bomo ohraniti ie dolgo I' naiih snih. Hvala mu za vse.' L. V. nepremičnin tl1 premičnin. Višje vojaško sodišče Slovenije pa je 12, 6. 1945 izreklo Se hujšo kazen; smrt z ustrelitvijo. Sodbo so izvršili nekaj dni pozneje: 15 . 6. 1945. Spremenjena obsodba prvostopenjskega sodišča z 12 ict zapora na smrtno kazen je takrat zelo razburila javnost. Pa ne le Prekmurce! Seveda pa je 'omajala tudi vero v pravičnost nove ljudske oblasti, kar se je videlo na prvih volitvah jeseni 1945. leta v zvezno skupščino. Š. KUHAR J JOŽE GRAJ stran 8 vestnik, 14. januarja 1993 nasveti S Dogajanja na Ljubljanski borzi Borzni sestanek 7. 1. 1993 je potekal v znamenju rahlega naraščanja tečajev vseh obveznic, razen obveznice RSL 1, ki je ostala na istem nivoju, kot na predhodnem borznem sestanku, torej 116,4, prometa z njo pa je bilo za 1388 lotov. Za 0,4 odstotne točke je porasla obveznica RSL 2. tako da je njen enotni tečaj pristal na 90,4, posli pa so se sklepali po ocenah od 90.0 do 90,9, lastnika je tako zamenjalo 382 lotov teh obveznic. Po 24. 12. 1992 je tokrat zamenjalo lastnika tudi 10 obveznic Mesto Ljubljana, ki je narasla za 1,8 odstotne točke, njen tečaj je tako 90,5- V primeru, da bi se s to obveznico trgovalo na vseh borznih sestankih po 24. 12. 1992, bi njen tečaj v povprečju narasel za približno 0,6 odstotne točke. Enotni tečaj obveznice Gorenje je narasel na 96,1 (-1-0,3 odstotne točke), prometa z njo pa je bilo za 360 lotov. Naj Še enkrat opozorim, da zapadejo kuponi tej obveznici 15. 1. Obveznica PTT Ljubljana, katere kupon je zapade! 1. 1., njen tečaj pa je po vnovčenju kupona padel za 7,4 odstotne točke, je že na tem sestanku ponovno zabeležila porast tečaja za kar 1,1 odstotne točke in tako pristala na 98,4, prometa z njo pa je bilo za 160 lotov. Za 0,6 odstotne točke je porasla tudi obveznica Občina Zagorje (enotni tečaj 80,4), kateri je prav tako kot obveznici PTT Ljubljana zapadel kupon 1. 1. ter je po zapadlosti kupona padla za 7,5 odstotne točke. Prometa s to obveznico pa je bilo kar za 1218 lotov. Trgovalo se je še z obveznico Rogaška 1, katere tečaj je porasel za 0,5 odstotne točke (84,5). prometa z le to je bilo za 596 lotov in z obveznico Občina Laškol s katero pa je bilo za 530 lotov prometa, njen tečaj pa je narasel na 81,8 (-1-0,2 odstotne točke). 7, 1, 1993 je na borzi začela kotirati v prostem trgu tudi obveznica PTT Nova Gorica (PTT GO). Njen začetni tečaj je bil 100 odstotkov nominalne vrednosti. Sklenjenih poslov s to obveznico je bilo za 100 lotov, prodajala pa se je po tečajih od 85,0 do 88,1, tako da se je njen enotni tečaj izoblikoval na 87,3. Nekoliko pestrejši je bil tokrat tudi promet z delnicami, le da so bile tokrat bolj v znamenju padanja, kakor naraščanja. Tako je najbolj padel tečaj delnici MK Založba in sicer za dovoljenih 10 odstotkov. kaže pa, da bi padel še bolj, če ne bi bilo omejitve, o kateri sem že večkrat pisala (promet 60 lotov). Tudi dej ni ta Rogaška prednostna je precej padla (7,7 odstotka) in sicer na 2-4.00, prometa z njo pa je bilo za 20 lotov. Za le nekaj več kot odstotek pa je padla delnica Dadas in pristala na tečaju 17286 prt prometu 14 lotov. Favorit zadnjih trideset dni pa je prednostna delnica SKB banke, katere tečaj je ponovno narasel za dovoljenih 10 odstotkov in je tako njen tečaj sedaj 14278, Tečaj te delnice je bil 8. 12. 1992 60042. zamenjana pa je bila za deset novih delnic, tako da bi lahko prišli do njene vrednosti, če bi tedanjo delnico delili z 10. V tem primeru je ta delnica zrasla iz 6004 na 142'53. kar predstavlja 137 odstotno povišanje. Za nekaj več kot 1 odstotek je narasla tudi delnica NIKA, katere enotni tečaj se je izoblikoval na 30781. Tokrat se je po daljšem času trgovalo z deviznimi deli takoimeno-vanih »dvojčkov« Banke Slovenije po tečaju 121,00 in sicer s 160 malimi loti in z 20 velikimi loti. Se vedno pa se ni trgovalo z blagajniškimi zapisi Banke Slovenije in z opcijami. Borzni posredniki morajo od 11. 1, 1993 prijavljati na borzi tudi posle opravljene zunaj borze na tako imenovanem OTC trgu (over the counter market), tako, da bo borza objavljala tečaj vsakodnevno. S tem naj bi se dobila realnejša slika tečajev vrednostnih papirjev in se zaščitili investitorji, saj se mimo borze opravi po nekaterih izračunih kar 80% vseh transakcij z vrednostnimi papirji. ■ o g t M o FOŽitoBHJkA H I Ž jA CnU prvih bprcvv H. Brotlc« SBSSO «O6oe fis-sa«. Tcfcf«ka: POSLOVAUtfCA Slovcmka cista S4. l4wbU>na eiOOO «061 I3M55. TikfBkr 064 Qf-347 ROMmOlCA cvM a-5. 62000 Maribor «062 29 <160 Totcfaki: 062 29-^460 Enotni tečaji, ki bodo objavljeni po borznem sestanku bodo izoblikovani glede na skupen promet na borzi in izven borze, pravtako pa bo promet izražen v lotih, skupen. Tako je bil skupen promet 12. 1. 1993 z obveznicami RSL 1 6847 lotov, njen enotni tečaj pa se Je izoblikoval na 116,3, kar predstavlja padec tečaja za 0,1 odstotno točko, glede na predhodni borzni sestanek, ali porast za 0,2 odstotne točke, glede na enotni tečaj prijavljenih poslov 11. L 93, ko je bilo s to obveznico kar za 11725 lotov prometa. Padel Je tudi enotni tečaj obveznice RSL 2 in sicer za 0,4 odstotne točke, skupnega prometa pa je bilo za 1167 lotov. Glede na prijavljene posle 11. 1. pa je tečaj ostal nespremenjen, prijavljenih pa je bilo za 360 lotov prometa. Obveznica Mesto Ljubljana je po prijavljenih poslih 11. 1. narasla za 0,5 odstotne točke, 12. L pa rahlo padla za 0,2 odstotne točke, tako da se je njen enotni tečaj izoblikoval na 90,8. prometa z njo pa Je bilo v ponedeljek 348 lotov, v torek pa 145 lotov. Obveznica Gorenje je padla za 0,3 odstotne točke in sicer po prijavljenih poslih v ponedeljek za 0,2, v torek pa po skupnem prometu na borzi in izven nje še za 0,1 odstotne točke, skupni promet obeh dni pa je 1039 lotov, Največji porast enotnega tečaja beležimo pri obveznici Metalna, s katero se je trgovalo 22. 12. 1992, odtlej pa je narasla za 4,1 odstotno točko, tako da se je njen tečaj izoblikoval na 88.7. prometa pa je bito za 43 lotov. Porasla je tudi obveznica Rogaška 1 in sicer za 1,2 odstotne točke (85,7), prometa z njo pa je bilo za 353 lotov. Največji padec enotnega tečaja beležimo pri obveznici Lek 2, katere tečaj je padel iz 99,7 (17. 12. zadnji promet) na 98,00 pri 56 lotih prometa. Padli sta tudi obe občinski obveznici in sicer Občina Zagorje za 0,1 odstotne točke (80,3), občina Laško pa za 0,3 odstotne točke (81,5), glede na prijavljene posle s predhodnega dne pa sta obe rahlo narasli. Padla pa je tudi obveznica Rogaška 2 in sicer za 0,7 odstotne točke (njen enotni tečaj se Je izoblikoval na 48,3) glede na zadnji sklenjen posel 17. 12. 1992. Na borznem sestanku 12. 1. 1993 se je nekoliko povečal promet z delnicami. Delnica Dadas, s katero je bilo za 5 lotov prometa, Je glede na objavo prejšnjega dne nekoliko padla in sicer iz 17550 na 17457, glede na zadnji borzni sestanek pa kljub temu narasla, saj je bil njen tečaj 7. 1. 93 17286. Močno je padla delnica MK Založba in sicer obakrat za deset procentov, najprej iz 2187 na 1968, nato pa na 1771, torej obakrat za dovoljeno spremembo tečaja, prometa pa je bilo z njo 128 lotov v ponedeljek in 464 lotov v torek. Tečaji pa so narasli delnicam Rogaška prednostna in sicer za 5 odstotkov iz 2400 na 2519 (330 lotov prometa), NIKA iz 30000 na 32142 (kar predstavlja 7 odstotno povečanje) pri prometu 110 lotov ter SKB prednostna, ki je porasla najprej iz 14278 na 15699 v ponedeljek, da bi v torek ponovno porasla na 17183, kar predstavlja obakrat nekaj manj kot 10 odstotno povečanje, skupen promet obeh dni pa je bil 591 lotov. Trgovalo se je Se s kompleti dvojčkov in sicer v ponedeljek za 6 lotov, v torek pa za 4 lote obakrat po tečaju 118,8, 12. 1. pa še z deviznimi deli dvojčkov po ceni 121,1 pri prometu 6 lotov ter z dvema lotoma blagajniških zapisov Banke Slovenije (90-dnevni) po tečaju 61,7. . TONČKA BOŽINOVIČ Odhod k Zdravniku Ifc ,, ..aIItCiapi Ul I m_ urf tjot..-. li rt rttIrtrtl_ V celoti. Toda vseh zdravil ni- Zavarovanci, ki so plačali pre- majo zastonj. Še naprej velja, da morajo zdravila, ki so uvrSčena zdravstveno zavarovali, nasled- . . na negativno listo tudi za otroke, mijo za prostovoljno zdravstveno šolarje in študente, v lekarnah zavatovanje, so dobili posebne plačati v celoti. Prav tako morajo izkaznice. Nekateri pa jih zaradi plačati polovično vrednost pred-takih ali drugačnih vzrokov, ko ........... so potrebovali zdravniško pomoč, še niso imeti pri sebi. V zdravstvenih ustanovah so morali plačati doplačilo zdravstvenih storitev, ki jim ga bodo na Zavodu za zdravstveno zavarovanje povrnili. S sabo morajo prinesti račun u plačilu zdravstvene storitve in seveda izkaznico o ptostovoljnero zdravstvenem zavarovanju. Izkaznica tudi upokojencem in njihovim družinskim članom Kaže, da bodo tudi upokojenci pisanega zdravila, ki je uvrščeno na vmesno listo. Tisti zavarovanci, ki pa so prostovoljno zdravstveno zavarovani za popolno zdravstveno zavarovanje, v celoti plačujejo zdravila z negativne liste, medtem ko za tista z vmesne liste ne doplačujejo ničesar več. Prav tako ne doplačujejo za druga zdravila na recept, ki so s pozitivne liste zdravil. Zdravil z negativne liste v lekarnah ne plačujejo le tisti zavarovanci, ki so si plačali za paket nadstandard. njim zavarovancem: - Invalidom, ki jim je priznana pomoč druge osebe za opravljanje večine ali vseh življenjskih funkcij po posebnih predpisih. Invalidi morajo imeti zdravstveno izkaznico in odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, da je zavarovani osebi priznana pomoč druge osebe za opravljanje večine ali vseh življenjskih funkcij. ( I Zdravila, tudi tista s pozitivne liste, pa morajo doplačevati zavarovanci, ki se niso prosto- in njihovi družinski člani, za ka- . tere bodo upokojenci plačevali voljno zdravstveno zavarovali premijo za prostovoljno zdravstveno zavarovanje od pokojnine, dobili izkaznico o prostovoljnem zavarovanju in ne bodo imeli zaznamka na odrezku od pokojnine, kot so najprej predvidevali. Toda kar nekaj časa bo trajalo, da bodo tudi zanje pripravili izkaznice, ne samo zaradi številčnosti, ampak zaradi nepravilno izpolnjenih izjav. Na območne enote Zavoda za zdravstveno zavarovanje namreč vračajo številne nepravilno, nepopolno ali nejasno izpolnjene prijavnice, ki so jih upokojenci prejeli na dom in jih potem po pošti vračali v Ljubljano. Dokler pa Kdo ne doplačuje zdravstvenih storitev Otroci, dijaki in študentje imajo torej vse zdravstvene storitve zastonj oziroma zanje ne doplačujejo. Prav tako zdravstvenih storitev ne doplačujejo (z izjemo zdravil z negativne in vmesne liste) tudi naslednje skupine zavarovancev, čeprav niso plačali prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja: Zavarovane osebe, ki so pred osemnajstim letom postale popolnoma ali trajno nezmožne za delo (dokazati se morajo z zdravstveno izkaznico in - Invalidom z najmanj 70-od-stotno telesno okvaro po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Poleg izkaznice morajo imeti še odločbo pokojninskega zavoda. - Osebam, starim 75 let in več. V zdravstveni izkaznici morajo imeti zapisane rojstne podatke. - Osebam, ki izpolnjujejo dohodkovni pogoj za pridobitev dajatev s področja socialnega varstva. Do konca februarja jim Še velja potrdilo o oprostitvi plačila participacije. Zdravstvena izkaznica mora biti potrjena, saj ob nepotrjeni izkaznici tudi ne velja izkaznica o prostovoljnem zavarovanju in mora bolnik storitev plačati v celoti. Sedaj, ko začnejo veljati novosti v zdravstvu, namreč ugotavljajo, da številni zavarovanci nimajo urejenih zdravstvenih izkaznic in ne obveznega zdravstvenega zavarovanja. r upokojenci in njihovi dnJŽinski kategorizacijsko odločbo, ki jo člani izkaznic ne bodo imeli, - - bodo v zdravstvenih ustanovah dokazovali zavarovanje z odrezkom od pokojnine. Izkaznice naj bi dobili v drugem trimesečju. Za koga v lekarnah doplačila zdravil Otroke, dijake in Študente ni bilo treba prostovoljno zdrav- izda Ministrstvo za zdravstvo, družino in socialno varstvo). - Vojaški invalidi in civilni invalidi vojne, zanje doplačilo zdravstvenih storitev poravnava republiški proračun. vanci Zavaro- morajo imeti potrdilo o lastnosti vojaškega ali civilnega invalida vojne, ki ga izda občinski upravni odbor. Le izjemoma, kadar gre za stveno zavarovati, saj zanje velja nujno zdravljenje oseb, je v celoti obvezno zdravstveno zavarovanje za vse zdravstvene storitve in zagotovljeno plačilo zdravstvenih storitev, čeprav se niso dodatno Osebnega zdravnika si lahko izberemo tudi ob drugem obisku Zavarovana oseba si mora praviloma izbrati osebnega zdravnika pri prvem zdravljenju v zavodu. To pomeni, da si osebnega zdravnika lahko izberemo tudi, ko drugič obiščemo ambulanto. Bolnika, ki išče zdravniško pomoč zaradi bolezni ali nujno medicinsko pomoč, v ambulanti morajo sprejeti, pa čeprav Se nima izbranega zdravnika in se v tistem trenutku zanj ne more odločiti, To velja tudi za otroške zdravnike. MH 1 I Berite Vestnik SKB BANKA D.D. L • • Neodvisnost sodne funkcije Obrestne mere deviznega varčevanja za: - devizna sredstva obConov, - devizne depozite na vpo^ed« - aenimensko vezane devizne depozite in - nenamensko vezane devizne depotne i odpovednim rokom Veljavnost od 1. 1. 1993 do spremembe Seminar Sveta Evrope o neodvisnosti sodne funkcije je bil v Ljubljani (Slovenija) od 14. do 16. decembra 1992. Udeležilo se ga je prek 150 strokovnjakov s tega področja. Na koncu tega seminaija so udeleženci sprejeli naslednje sklepe in soglašali, naj se nanje opozori vse ustrezne osebe, še posebej parlament in medije. Neodvisnost sodstva 1. Neodvisno sodstvo pomeni v demokratični državi jamstvo za ustrezno varstvo posameznikovih pravic. 2. Da bi zavarovali to neodvisnost: a) mora biti sodstvo neodvisno od izvršilne in zakonodajne oblasti, b) morajo biti sproženi kazenski postopki proti vsakomur, ki poskuša na nepravilen način vplivati na sodnika (npr. ’d) postavljena naj bodo pravilna merila za - volitve sodnikov. - ocenjevanje kov. sodni* postopki zaradi žalitve dišča). SO- 3. Da bi zagotovili neodvisno sodstvo: a) naj bodo za sodnike izvoljeni le zelo sposobni in primerni pravniki, b) naj izvršilni ali zakonodajni organi izbirajo sodnike na podlagi poklicnih zaslug in ne iz političnih razlogov, c) vloga sodnega sveta, ki jo določa 131. člen ustave, naj bo - napredovanje sodnikov, - imenovanje predsednikov različnih sodišč. Delovne razmete v sodstvu 4. Zagotovitev ustreznih delovnih razmer, posebno primernih plač, izobraževanja in načina napredovanja, ima poglavitno vlogo pri: a) zaposlovanju v močnem in neodvisnem sodstvu, ki naj varuje pravice posameznika, še posebno v novi demokraciji, b) preprečevanju odhajanja sposobnih sodnikov iz sodstva in njihovem zaposlovanju v zasebni pravni praksi. 5. V ta membno: namen je po- opredeljena in okrepljena. večji pomen pa naj dobijo njegovi predlogi, še posebno za volitve sodnikov, a) zaposliti dovolj sodnikov, da bi lahko pospešili delo sodišč, b) čimprej bistveno izboljšati sistem plač sodnikov, c) zagotoviti povišanje plač (npr. tako, da se plače avtomatično povečajo, če se povečajo druge plače), d) upoštevati pri določanju sodniških plač potrebo po zagotovitvi primernega sistema poklicnega napredovanja in Se posebej potrebo po določitvi takih plač na višjih sodiščih, ki bodo dovolj privlačne, da bodo sodniki vztrajali v svojem poklicu in si prizadevali za napredovanje. 6. Sodniki naj bi imeli možnost ustreznega izobraževanja pred izvolitvijo in med opravljanjem funkcije. 7. Sodniki morajo imeti vsa potrebna sredstva, ki jim omogočajo učinkovito opravljanje njihovega dela (npr. dovolj osebja, primerna sodna poslopja in opremo, tudi računalnike). 8. Zaradi neprimernega ravnanja naj se proti sodnikom sprožijo disciplinski postopki. V skladu z določili 132. člena ustave o odvzemu funkcije naj zadevo rešuje disciplinski organ, ki zagotavlja neodvisnost sodnikov (npr, organ, ki ga določijo sodniki). 9. Da bi se zmanjšala naraščajoča delovna obremenitev sodnikov. je potrebno upoštevati naslednje: a) uvesti enostavnejše postopke za reševanje določenih vrst civilnih zadev (npr. spori majhne vrednosti, sodbe zaradi izostanka). b) uvajanje posebnih ukrepov za reševanje manj pomembnih kazenskih zadev in prekrškov {npr, kaznovanje na kraju samem, dekriminaliza-cija). Ustavno sodišče 10, Da bi uresničili določila ustave o ustavnem sodišču, je potrebno storiti naslednje: a) da bi lahko zagotovili učinkovito sodno varstvo zakonitosti in ustavnosti v skladu s predlogi ustavnega sodišča vladi, mora biti čimprej sprejet zakon o ustavnem sodišču. Ta zakon mora tudi zagotoviti finančno neodvisnost sodišča, take da bo sodišče dajalo svoje predloge neposredno parlamentu, V prehodnem času do sprejema zakona pa se mora zagotoviti dovolj sredstev, da bo sodišče lahko izvrševalo svoje naloge, b) tri nezasedena sodniška mesta na ustavnem sodišču, ki tačas deluje v sestavi šestih sodnikov, morajo biti takoj zapolnjena, v procesu predlaganja in izvolitve pa je potrebno zagotoviti uravnoteženo sestavo sodnikov. Valuta Letne obrestne mere na deviina sredstva v % Avstralski dolar 036 Avstrijski Šiling 040 Belgijski frank 056 Kanadski dolar 124 Danska krona 2C8 Francoski frank 250 NemSka marka 280 Julijanska lira 3S0 ŠvicLska krona 752 Švicarski frank 756 Angleški funt 826 Ameriški dolar 840 Ostale valute A UD ATS BEP CAD DKK FRF DEM itC” SEK CHF GBP usd’ na vpogled 3,50 5,00 6,00 Tz? 9,00 7.50 5.00 6.50 9,00 4,00 4,00 Too" 3,00 vegana nad l ni«s« 3,56 6,75 B,12 3.31 9.7S 8,00 7,00 Bi25 -VtT 5,85 5,75 2,50 3,25 vejana nad 3 nad 6 mesece mesecev 3,63 Too Tis' 3,37 9,83 8,30 "7(20 "šiša 9,85 6,05 6.00 Tso 3,50 3.69 7.35 8,25 Ki? "10,1Q 8,40 7,35 3,75 10,10 6,15 6,25 2,70 3,75 veiuič nad I IčlO “4,00 7,50 "8,35 4,00 1.0,10 8,90 7.70 TŠO 10,10 6,25 6,50 2,90 3,85 Nujniariiti vezave je DEM 500.00 aii procivrednoaii druge valule. Pri vezavi deviznih sreduev: - nad 20.000 DEM do 50.000 DEM se obreslna meta paveie za 0.13 odslomih to(h. - nad 50.000 DEM do 100 000 DEM se obresina mera poveča za 0.25 odstotnih ločh. - nad 100.000 DEM se obrestna mera poveča za 0,30 odstotnih ločk. Obresina mera za deporite. vezane nad I letom, je gibljiva; za vezave nad 1, 3 in 6 mesecev pa fiksna. Navedene obrestne mere se uporabljajo tudi za tuje fizične osebe. Pregitd letnik in meseinik nbrestnik mer tntanklk sredstev nbHannv SKB DANKA d.d. od l. 1. 1993 da(ie obrestuje Inlarska sredstva občanov z naslednjimi obrestnimi merami: Žitu tačuni obcantiv Hnnilne vloge občanov - vpogledne - vezane nad 1 mesec - vezane nad 3 mesece - vezane nad 6 mesecev - vezave nad 12 mesecev Tekoči raČBiii občanov - pozitivno stanje * dovoljena prekoračitev “ dovoljen« Opombe: i ir a* b a b] LETNE OBRESTNE MERE 10,87% 10.87% 20.57% 21,14% 21.71% 22,85% 23.98% 25,12% R + 12% 10,87% 38,77% MESEČNE OBRESTME MERE 0.88% 0.88% 1,60% 1,64% 1,68% 1,76% 1,84% 1,92% 0,86% 2,82% R - revalorizacija (rast cen na drobno v tekočem mesecu) a = za zneske do 103.000,00 SIT b = za znesek ino.ooo,«! SIT in več L. I« 3 I vestnik 14. januarja 1993 stran 9 I I 4 ri I kmetijska panorama čigavem interesu je razselitev prašičje farme v Podgradu? z odpravo ekološkega se bodo porodili drugi problemi Bodo prašiče $ farme v Podgradu razselili do koUca leta 1993 in tako razrešili .. enega večjih ekoloških problemov, ki povzroča preglavice predvsem sosedom na avstrijski strani? To vprašanje so Sl postaviti na zadnji seji radgonskega izvršnega sveta, vedno bolj pa se zastavlja tistim, ki poznajo vse dosedanje aktivnosti pri ^sevanju tega problema. Čeprav domala vse velike slovenske P^®šičerejske farme onesnažujejo okolje, ne vemo, da bi katero nd njih zaprli, pa četudi z ekološko sanacijo vzrokov za smrad niso ' celoti odpravili, Z ekološko sanacijo so poskušali tudi na farmi y ''odgradu, vendar neuspešno in razmere so se zaostrile, tako da J® prišla zahteva do zaprtja oziroma razselitve farme. »Zasluge« za to je pripisati predvsem Avstrijcem, ki so v strahu za svoj ^■riieui t sosednjem radgonskem zdravilišču pritisnili na državo m sprožili tako rekoč meddržavni spor. tovljeni vsi pogoji za razselitev farme, saj bo potrebno zgraditi Se silose in drugo potrebno infrastrukturo, za kar bi morala pod enakimi pogoji kot za stojišča nepovratna sredstva zagotoviti republika. Kmetom, ki bodo prevzeli prašiče s farme, pa bo potrebno zagotoviti tudi dodatna zemljišča za pridelavo krme. Če ne bo prišlo do nepredvi- Zadnja obljuba, da bodo farmo v Podgradu razselili do konca tega leta, je bila Avstrijcem dana v lanskem letu, ko se S tem problemom že nekaj č3sa ukvarjala posebna komisija , ki so jo imenovali v občinskem izvršnem svetu, Vendar zadeve niso bistveno napredo-čeprav ne bi mogli trditi, °a komisija v tem času ni delala. Občinska vlada krivdo za to pripisuje komisiji, v komisiji pa se izgovarjajo na neaktivno-sh y občinski in republiški saj se v obeh ukvarjajo s kadrovskimi spremembami, in to problematiko puščajo ob strani. Ne bomo razsojali, kje je krivda za zastoje, do katerih je prišlo, dejstvo pa je, da so prizadeti predvsem tisti, ki so se odločili za gradnjo novih pi-tališč in zaradi nekaterih nerešenih vprašanj še niso dobili nepovratnih sredstev, ki jih v republiki dajejo za te namene. V radgonski občini je takšnih zahtev za skoraj 3 tisoč stojišč, v občinskem izvršnem svetu pa pravijo, da so iz republike že dobili zagotovilo za dodelitev teh sredstev. S stojišči pa še ne bodo zago- Komisija, ki jo je imenoval občinski izvršni svet, je v radgonski občini izbrala 432 kmetij, ki bi lahko prevzele prašiče s farme v Podgradu. Že takoj na začetku so izločili 9 vasi, v katerih gradnja minifarm ne bi bila primerna, tako je ostalo 250 kmetij, ki bi bile primerne za razselitev. Med temi so zdaj že izbrali morebitne farmarje, v novih farmah pa bo v SO odstotkih tehnologija z globokim rtast lije m, saj ne Želijo, da bi z rešitvijo enega ekološkega problema povzročili veliko novih, čeprav manjših ekoloških problemov. ' detlih zapletov, je pričakovati, da bodo morda že do konca tega leta, najkasneje pa do polovice prihodnjega leta, usposobljeni vsi objekti za preselitev pitancev, saj za to potrebujejo 12 tisoč stojišč, v Podgradu pa bo Se naprej ostal selekcijski in reprodukcijski center, ki ga' bodo skušali ustrezno sanirati. Za dokončno sanacijo tega ekološkega problema pa bo potrebno tudi večje sodelovanje države, saj Se vedno ni potrjen meddržavni sporazum med Avstrijo in Slovenijo, po katerem naj bi avstrijska stran zagotovila 30 milijonov Šilingov posojila za reSitev problemov v Podgradu. Imamo pa občutek, da v tem primeru ne rešujemo farme, pač pa popuščamo avstrijskim pritiskom, saj rešujemo le probleme s smradom, v farmi pa se bodo gotovo odprli nekateri novi problemi. Farma, ki je trenutno ena najbolj akumulativnih podjetij v radgonskem gospodarstvu, bo z razselitvijo pred novimi težavami, kaže pa, da je tako Avstrijcem kot tudi slovenski državi za to kaj tnalo mar. LUDVIK KOVAČ Do zdravega sadja Zlata parmena je zelo stara angleška sorta, šibke rasti, posebno v času rodnosti, veje rastejo zelo pokončno, rodni brsti so kratki. Proti plesni in zimskemu mrazu je odporna, vendar precej občutljiva za krvavo uš in raka. Rodi izmenično. Obiramo jo v septembru, zdrži do decembra. Potrebno je redčenje, sicer so plodovi predrobni, koničasti, zelenkasto rumene barve, pokriti z rdečimi progami. Meso je sončno, zelo prijetnega okusa, sodi med najkakovostnejša namizna jabolka. ■* Pisani kardinal je stara evropska sorta, verjetno iz Nemčije, je zelo odporna proti boleznim, zimskemu mrazu in spomladanskim pozebam, rodi dobro. Plodovi so zreli v začetku septembra, uporabni do konca decembra, so debeli, nepravilne oblike. Osnovna barva je zelenkasta z rdečimi progami (prižami). Meso je sočno, vendar brez posebne arome, bolj za predelavo. Sorta je primerna za nizke (rfirzle kraje) lege ter suha in slabo rodovitna tla. Harbertova reneta je stara nemška sorta, raste bujno in je odporna proti Škrlupu, plesni in zimski pozebi. Kot vse triploidne sorte je občutljiva na spomladanske pozebe. Zori sredi septembra in zdrži do marca. Plodovi so debeli, pravilne oblike, nekoliko sploščeni. zelenkasto rumene barve. Na sončni Strani je plod prekrit z rdečimi progami, meso je sočno, kiselkastega okusa, in primeren za svežo uporabo ali predelavo. Dolenjska voščenka je domača stara sorta, bujno raste s povešenimi vejami. Občutljiva je za škrlup, proti zimski pozebi je odporna. Zori sredi septembra, v shrambi zdrži do februaqa. Plodovi so srednje debeli svetlo zeleni, v shrambi postanejo voš- I čeno-rumeni. Okrog pecljeve jame se pojavi rjava prevleka Soboški čebelarji opozaijajo Občni zbor soboških čebelarjev ni bil ravno najbolje obiskan, saj ga je udeležila le dobra polovica članov, To kaže tudi na položaj, ki ga ima ta dejavnost pri nas, saj so se razmere v zadnjih letih močno poslabšale. Vsi ukrepi, ki so bili sprejeti, delujejo proti čebelarstvu in čebelarjem, zato tudi ne preseneča podatek, ua se zanimanje za Čebelarjenje zmanjšuje. Čebelarji so v svojih prizadevanjih ostali osamljeni, s sprejemom nove davčne zakono-Uaje pa j;, (g dejavnost tudi obdavčena. Prav na lo je bilo veliko Pfipomb čebelarjev na občnem zboru, saj skorajda nikjer v svetu, Jer se zavzemajo za razvoj čebelarstva, tega ne obdavčujejo. da Y lanskem letu pa čebelarjem ni bila naklonjena tudi narava, saj ™ JC suša močno poznala na čebeljih pridelkih, pa tudi kmetijci ^strokovnim ravnanjem neugodno vplivajo na razvoj čebelarstva KrjtcuJstj pridelava in čebelarjenje bi se morah dopolnjevati, ver^af kmetijci Se niso doumeli, kakšne koristi imajo lahko od Ce se bo takšen odnos do čebelarstva nadaljeval, bodo ‘■CMiorjEnjf opustili še listi, ki se z njim ukvarjajo že desetletja, so opozarjali na občnem zboru, med mladimi pa tako ni več pravega zanimanja za to dejavnsot. Bomo ukrepali Šele takrat, ko bo že Ptepoino? ♦ Š. Sapač 1*» IB Nm s® soboški čehvlaiji spomnili tudi Evgena veiiL^i^’ ''•"»si pomurskih čebelarjev, ki je te dni dopolnil K7 let, ivbm p življenja pa je posvetil čebelam, ki jim je še vedno levit 'v je izpred 20 let, na njej pa je Evgen Kuštor (na družbi s čebelatjcm Kološem. Bela omela ogroža sadovnjake Bela omela je rastlinski zajedalec, ki ogroža nekatere drevesne vrste, in Če pride do hujšega napada, drevo lahko tudi propade. Napada listnato drevje, predvsem jablane in akacijo, v zadnjem času pa se je tudi v nekaterih naših krajih močno razširila. Ta zajedalec je predvsem v ekstenzivnih kmečkih nasadih, tam, kjer zatiranju bete omele niso posvečali prave pozornosti, pa so številna drevesa že propadla. Napadena drevesa je zlahka opaziti, zlasti ko odpade listje, saj je bela omela zelena tudi pozimi. v obliki zvezde. Plod je sočen, vinsko sladko kiselkastega okusa s prijetno aromo - je ena najokusnejših sort. Lepocvetka (Bellefleur) Najdemo jo v Severni Ameriki leta 1800, V začetku raste bujno, potem pa se umiri. Ima najlepSi cvet od vseh jablan (od tu ime), velik bel z roza odtenkom. Je odporna proti zimskemu mrazu, jablanovi plesni, slabo odporna proti škrlupu. Zarodi pozno, potem pa rodi redno vsako leto. Zori konec septembra, zdrži do aprila. Plodovi so srednje debeli do debeli, proti muhi zožani, koža zlatorumena. na sončni strani rdečkasta. Je kakovostna namizna sorta, z odlično aromo. , Močan napad bele omele je opaziti na nekaterih sadjarskih območjih na Goričkem in na obronkih goric v lendavski občini, vendar pozivi posameznikov za njeno zatiranje doslej niso naleteli na pravo razumevanje, Kaže, da so zdaj najdlje prišli v lendavski občini, kjer so z odlokom uzakonili zatiranje tega rastlinskega zajedalca. Na pobudo skupine poslancev lendavske občinske skupščine so v zato inšpekcijske službe sodelovanju z gozdarskimi strokovnjaki pripravile odlok o obveznem zatiranju bele omele. Odlok je bil sprejet na decembrskem zasedanju, vsem lasinikom napadenih dreves pa nalaga, da uničijo (sežgejo) na, padene dele dreves. V primerih, ko je drevo močneje prizadeto, ga je lastnik dolžan posekati in ravnati z njim po navodilih gozdarske službe. Za tiste, ki odloka ne bodo spoštovali, so predvidene tudi denarne kazni. Osnovni namen odloka ni v tem, da bi posameznike kazensko preganjali, pač pa želijo z njim predvsem opozoriti na nevarnosti, ki jih povzroča ta zajedalec, in preprečiti njegovo Sirjenje. Ce bi namreč dovolili njegovo nenadzorovano širjenje, bi lahko prišlo do popolnega uničenja nekaterih drevesnih vrst in s tem do velike gospodarske škode. Navsezdnje ob tem tudi ni odveč omeniti možnosti nabiranja bele omele v komercialne namene, saj jo v farmacevtski industriji uporabljajo za izdelovanje zdravil proti visokemu krvnemu tlaku, Ker je bela omela zimzelena rastlina, jo ponekod uporabljajo tudi kot zelenilo. Z njenim nabiranjem bi tako lahko dosegli dvojno korist, saj bi na eni strani zavarovali drevesa pred propadom, na drugi pa bi lahko prišli tudi, do dodatnega dohodka. Torej tudi bela omela Čaka na primernega podjetnika, ki jo bo znal spraviti v denar.' Kanadka Natančnega izvora ni, najdena je v Franciji leta 1771. V začetku raste bujno, pozneje se rast umiri - krošnja je široka. Proti Škrlupu tn plesni je, srednje odporna, ni odporna proti gnilobi in krvavi uši, Cveti pozno in dolgo, zato je odporna proti spomladanski pozebi. Zori konec septembra, v dobri shrambi vzdrži do maja. Plodovi so debeli do zelo debeli, ploščati in rebrasti. Koža je hrapava z rjavimi pikicami - zvezdicami na zeleno rumeni barvi. Je odličnega okusa - sladko kiselkastega, z zelo prijetno aromo. Kanadka je bila pred leti najbolj cenjeno jabolko. Boskovi kbsmač je stara nizozemska sorta zelo bujne rasti, odporna proti Škrlupu, zarodi pozno. Sorta zahteva visoko zračno in zmerno talno vlažnost. Zori konec septembra, zdrži do februarja. Plodovi so debeli, tudi zelo debeli, okroglasto ploščati, nepravilne oblike, s kratkim pecljem. Koža je hrapava, rjasta, sicer zelenkasta, na sončni strani rdečkasta. Meso je čvrsto, sočno, prijetnega kiselkastega okusa s fino aromo. Je zelo kvalitetna sorta, ni občutljiva na prevoz in obiranje. Imamo pa tudi nove tipe - rdeče. Vlado Smodiš, inž. agr. Kdaj spet sejem? s pojavom kuge v Sloveniji so začasno zaprti tudi sejem I pujskov v Turnišču. Z 20. decembrom je prepoved prometa I s prašiči odpravljena, vendar od inšpekcijskih služb, ki so | sejem prepovedale, v Turnišče Še niso dobili obvestila o pre- h klicu te prepovedi. Prodajalci in kupci torej Se Čakajo na I usmiljenje inšpekcijskih služb. | ITajcenejša ekološka rešitev farme v Podgradu je, da prašiče ekološka pošljemo Čez mejo, mesarji pa ~^iih kupujejo pri Avstrijcih, saj so tam cenejši. Drugi pretok vina Prazniki so za nami, kar se verjetno pozna tudi v sodih, v nekaterih bolj v drugih manj, zato je zdaj čas za dolivanje sodov, predvsem listih, kjer je primankljaj vina manjši. Dolivamo z zdravim in podobnim vinom, seveda če imamo možnost, drugače pa lahko k sortnim vinom dolijemo tudi do 20% druge nevtralne sorte, ki ne vpliva na sortne značilnosti. Odločimo pa se lahko tudi za drugi pretok vina, posebej še, če smo prvič pretočili Še motno vino, ali pa če nimamo vina za dolivanje. Ob drugem pretoku mora biti vino popolnoma Cisto, tako da lahko odstranimo usedlino (droži), ki kvarno vpliva na kakovost vina. Z drugim pretokom odstranimo iz vina tudi del beljakovin in vinskega kamna, ki se seseda na dno oziroma stene soda. Če smo svetovali, da prvi pretok lahko opravimo tudi zračno zaradi boljšega učinka na samooCiSčenja vina, naj bo drugi brezračen, razen v primerih boekserja (vonja po gnilih jajcih), vleCljivosti vina in raznih priokusih vina. Oh drugem pretoku pretočimo vino iz večjih sodov v manjše in s tem st določimo tudi vrstni »red« pitja. Vino, ki ga bomo najprej uporabili, žveplamo s pol do enim žveplenim listom na hi, vino za spomladanske mesece pa tudi z enim listom in pol, posebej še, če ima vino preostanek sladkorja in smo se odločili, da ga bomo v vinu ohranili. V nasprotnem pa lahko Žveplamo manj in tako vino bo spomladi z dvigom temperatur v kleti ponovno začelo vreti in s tem se bo zmanjšal tudi preostanek nepovretega sladkorja, ki ga je Se v marsikaterem vinu preveč. Drugi pretok lahko vinogradniki, ki stekleničijo, kombinirajo s čiščenjem vina s čistili in stabilizacijo beljakovin v vinu, prav tako lahko vse to združimo z grobo filtracijo vina. Kmetijska svetovalna služba ERNEST NOVAK, dipl, inž, agr. stran 10 vestnik, 14. januarja 1993 I TELETEKSTOV za TV GORENJE Osnovna šota Kuzma, mVuli in komponent. SATELITSKIH antenskih Informacije; TRAJBAR, Cankova tel. 40099 od 8.00 do 15.00, v soboto od 8.00 do 13.00. Vsak četrtek Vestnik Murska Sobota taooo Utnia SoAsM. JlOoMt e S» poUnimltUI MMbn jUBT 91-S30 p. a MMMi. m) tJ^3SS AMl. »^19 Hronlvt-M9OO-eOtllH9 NAGRADNO ŽREBANJE 08 40. OBLETNICI AGROSERVISA, p. o., MURSKA SOBOTA Ob jubileju smo pripravili nagradno žrebanje za kupce osebnih avtomobilov. Praktične nagrade bodo prejeli: 1. avtoradio - Jože Cor, Kovačevci 30 2, avtomobilske prevleke - Karel Bočkorec, Krpiiv-nik 27, Hodoš 3. paket presenečenja - Milan Kozar, Hercegovš-čak 190, Gornja Radgona ČESTITAMO! Vabljeni v prodajni salon Renault, kjer prodajajo R5 Campus in TOP FUN. Dobava takoj. Ugodni prodajni pogoji: brezplačni tehnični pregled, okvirji tablic in montaža, dodatna oprema. Možnost nakupa na posojilo. AGROSERVIS JE VEČ KOT DOBER SERVIS! ODSEKI MLADOSn Leto '92 v minulem letu je bilo mnogo rekordnih stvari. Bilo je najbolj snšno, a tudi najbolj mokro. Divjala je najbolj grozna vojna, bile so najbolj pravljične poroke in najbolj napete volitve z najbolj trapastimi politiki, naj ... Vsekakor bomo svojini vnukom imeli kaj povedati o letu 1992. V zgodovini človeštva bo zapisano kot naj... leto po dobrih stvareh, za druge pa - bolje, da ga ne bi bilo. Zame je bilo to leto še kar dobro. A bolj vesela bi bila, če bi bilo bolj normabio - z zmernim poletjem, s snežno zimo in razumnejšimi ljudmi. SONJA LEPOŠA OŠ Šalovci Skrb za ptice Prišla je zima. V gozdu je odpadlo Ustje. Večkrat sneži. Ptice, ki niso odletele v tople kraje, pestita lakota in mraz. Dedek mi je nekega dne povedal, da je našel na njivi mrtvo ptico. Z bratrancem Edijem sva takoj naredila ptičjo krmilnico. Obesila sva jo pred okno in pedala, kdaj bo priletela kakšna ptica. Ni je bilo. Zjutraj pa mi je babica povedala, da jo je videla v krmilnici. In res. Ko sva nekaj časa opazovala, je naenkrat priletela ptička. Ko se je najedla, je veselo odletela. Takrat sem spoznat, da moramo pozimi skrbeti za ptice. MARJAN GIDER, 5 b OŠ Sveti Jurij O babici Moja babica je doma v Stročji vasi. Velikokrat grem k njej, Tam se lahko igram s psičkom Čapijem in muco Taco. Vedno ko pridem k njej, mi da sladoled ali bonbone. Mislim, da me ima zelo rada. Tudi jaz jo imam rad in ji želim, da bi bila Še veliko let zdrava in vesela. ROBERT GOLOB, 2.b OŠ Ljutomer Rada jem maslo Ko mi mama maže kruh z maslom, se mi že cedijo sline. Maslo pa uporablja tudi za peko raznih potic, ton in peciva. Takrat prijetno diši. Maslo je belo in se lepo sveti, V njem je precej maščobe, zato ga ne smemo jesti preveč, ker redi. KSENIJA in NATALIJA FISTER. 4. a OŠ Bakovci Kuzma 20, razpisuje prosto de-1 lovno mesto ■ —------------- de- - socialnega lavca, za nedoločen čas in Osnovna šola Bogojina, Bogojina 134, razpisuje prosto delovno mesto s 50% delovno obvezo, 50% . delovne obveze pa je možno dopolnjevati s tajniškim delom Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. - Šolskega valnega delavca - pada- sveto- Osnovna šola CANKOVA, Cankova 27, razpisuje prosto delovno mesto - Šolskega delavca peda- valnega sveto- goga ali psihologa za nedoločen čas in s 65% delovno obvezo. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na gornji naslov. O izbiri t>odo kandidati obveščeni v 15 dneh. goga ali psihologa za nedoločen čas z 80% delovno obvezo (možnost dopolnjevanja obveze z drugim pedagoškim delom). Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa na gornji naslov. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh. BLISK LIVARNA IN PROIZVODNJA, d.O.O. P1g5C 9 69000 MURSKA SOBOTA RAZPISUJE po sklepu upravnega odbora podjetja prosto delovno mesto s posebnimi pooblastili In odgovornostmi DIREKTORJA PODJETJA upravni odbor SKZ Klas Križevci ponovno razpisuje prosto delovno mesto RAČUNOVODJE Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: visoka ali višja šola ekonomske smeri in 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj s finančnega področja. Kandidat bo sprejet za dobo 3 let {ni reelekcija). ' Prijave sprejema UO SKZ Klas Križevci, v 15 dneh po objavi. ZAGAVEC VELKO SPOMLADANSKO ZNIŽANJE CEN VSEH IZDELKOV DO 50% - zabavna elektronika - računalniki - avtoradii in pribor - računalniki in rač. oprema - ure za vsakogar - parlumski izdatki Še dodamo 20% znižanje GOSPO- DINJSKIH PRIPOMOČKOV (mešalniki, el. noži, sušilniki za lase...) Plačilo s tolarji ali čeki slovenskih bank. PARFUMERIJA-ELEKTRONIKA delovno razmerje se sklene za nedoločen čas. POGOJI: - visoka ali višješolska izobrazba (VII. ali VI. stopnja) ekonomske, pravne smeri. tehniške ali ZAGAVEC, BAD BUHG, LANGGASSE RADKER5- Ugodna prodaja! Turistično kmetijsko in trgovsko podjetje d.o.o. KLJUČAROVCI 19, 69242 Križevci pri Ljutomeru - SLO, tol, fax; 069/87-731 - enoosna prikolica ETK 452 z vzmetmi, nosilnost 4.500 kg - trosilnik hlevskega gnoja TG 42 VK, nosilnost 4.200 kg - enoosna prikolica ETK 452, nosilnost 4,500 kg z dvojno gumo, 6,50x 16, in vzmetmi - žitne sejalnice, 2,5 m - koruzne sejalnice BECKER, Stiriredne - tračni obračalniki - krožne brane, 20 diskov - stiskalnice za slamo, seno 215.880 SIT 311.000 SIT 243.500 SIT 210.000 SIT 200.000 SIT 51.500 SIT 76.000 SIT 445.000 SIT PO ZELO UGODNIH CENAH PLUGI BATUJE, BRANE, ROTACIJSKE KOSILNICE, TRAKTORJI ZETOR IN DRUGA KMETIJSKA MEHANIZACIJA, GRADBENI MATERIAL, ZAŠČITNA SREDSTVA IN GNOJILA. Ali veste? (Nagrajuje Knjigama in papirnica Dobra knjiga M, Sobota) Ko je kakšno lažje vprašanje, je odgovorov toliko, da jih komaj pregledamo. Tudi tokrat je bilo tako. Nagrado pa bomo poslali Kseniji Erdela v Lešane, ker je imela največ sreče pri žrebanju. Čestitamo! KUPON št. 20 Ali veste, kaj imajo skupnega naslednje besede: junec, savana, Smirna, smreka in vodopivka? Odgovore pošljite najkasneje do 20. januarja na naslov: Uredništvo Vestnika, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota, in pripišite »Ali veste«. Kako so trpela moja ušesa Bila je silvestrska noč. Novo leto sem pričakoval v družbi starejših in se lepo zabaval. Kaj Sele je bilo ob polnoči? Stiskali smo si roke. Čestitali, želeli vse najboljše in si nazdravljali s kozarci v rokah. Potem pa je btlo kmalu kot na kakšni fronti. Svetleče se rakete so Švigale sem ter tja v temni, hladni noči in pokale so petarde, da je bilo joj. Slišalo se je kot nedokončana pesem: bum, tram, bum, vzššš... To je bila res razburljiva noč. Za trenutek sem pozabil na temo in mraz, kasneje pa mi je vse to Se dolgo bobnelo v ušesih. GORAZD KRAMPAČ, 7.f Dvojezična OŠ 1 Lendava Ples komarjev in muh Nekega dne je prišlo vabilo za ples muh in komarjev. Tega so se muhe zelo razveselile. Pa tudi komarji so bili veseli, ker bodo lahko plesali z muhami. Bližala se je noč, ko se je začel ples. Komarji so Že nestrpno čakali,, da bodo prišle muhe in da bodo lahko plesali. Naenkrat prileti Se neka debela muha in si izbere zelo drobnega komada. Najprej ni hotel plesati. vendar ga je prisilila. Komar ji je rekel, da bo plesal samo malo. Toda plesala sta že tri melodije in muha ni hotela odnehati. Ko je bila ura že čez polnoč, sta Se vedno plesala. Vsi so že odhajali domov, muha pa se ni mogla ločiti od komarji-Njemu pa je bilo tega dovolj in jo je porinil vstran. Muha ga je vprašata. Če bo na naslednjem plesu tudi plesal z njo. Komar ji je odvrnil; »Ne!« Muha je bila zelo žalostna. Sklenila je. da ne bo več toliko jedla, in takrat jo bodo imeli vsi komarji radi. ANITA KURBOS, 4.b OŠ Križevci pri Ljutomeru - 5 let delovnih izkušenj. - znanje nemškega ali angleškega jezika, K prijavi je potrebno priložiti dokazila o izpolnjevanju pogojev in program nadaljnjega razvaja podjetja. Delovno razmerje je možno skleniti takoj po izbiri, vendar najpozneje do 1, 3, 1993 ROK ZA PRIJAVO JE 15 DNI OD DNEVA OBJAVE, Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku razpisa. UGODNO! Kmetijska mehanizacija OLT (možnost plačila na 3 obroke brez obresti) TORNAR, d.O.O. Juša Kramaga 33, Crenšovci telefon: 70762 Q metalko TačičiVi*' Včasih mi vse preseda Ta dan sem preživljal med počitnicami pri babici. Bila je sobota. Zjutraj sem se zbudil in nenadoma zaslišal ropot pod posteljo. Nataknil sem si levo copato, desne pa ni bilo. Končno sem jo našel skrito pod stolom. Bila je docela razcefrana. Med premišljevanjem se je zopet oglasil ropot pod posteljo. Pogledal sem in videl, kako je Floki, moj pes, cefral kos copate. Malce sem ga okregal in se odpravil k zajtrku. Dan se ni nadaljeval nič bolje, kot se je začel. Pri zajtrku sem polil kakav in razbil kozarec. Naprtil sem si Se bolečine v trebuhu. Po katastrofalnem zajtrku sem se oblekel in odpeljal v trgovino. Pri vožnji domov mi je počila zadnja guma. Skoraj bi padel, a sem se z veliko težavo srečno pripeljal do doma. Nato sem nakrmil zajce in Flokija, S stricem smo se odpeljali po travo. Pripeljali smo je poln voz, nakar sem opazil, da so mi tačas zajci uničili korenje in solato na vrtu. Za to sem bil seveda okregan jaz? Hvala bogu, da se je medtem zvečerilo. Ves vesel sem hitro povečeijal, se preoblekel v pižamo in smuknil v posteljo, da bi v miru užival ob televizijskem programu. A ^ej, smolal Televizor je bil pokvarjen. Tako mi ni preostalo nič drugega, kol da grem spat. Niti predstavljati si ne morete, kako sem bil vesel, da seje ta nesrečni dan končno iztekel. IGOR POTISK, 6.a Osnovna šola U M. Sobota Moj dom Moj dom je na Stari Gori. Tam je naša hiša s hlevom, drvarnico in garažo. Imamo majhno njivo, vrt in brajde. V hlevu imamo samo kure. Okrog hiše raste sadno drevje: slive, jablane, hruške, orehi in češnje. Naše stanovanje obsega kuhinjo, dve sobi, shrambo, kopalnico, predsobo, stranišče in klet. V njem živimo babica, pradedek, mama, sestra Špela in jaz. Imamo veliko rož in tudi muco, ki ji je ime Mica. DAVID PETRAŠ, 2. b OŠ Videm ob Ščavnici Srnice Usodno za mlade srnice je, Če izgubijo mater. Taki dve je našla moja teta, ko sta sredi vročega poletja ubogi in lačni ležali na travniku. Bili sta rjavi z belimi pikicami ! in lepimi temnimi očmi. Pripeljala ju je domov in jima vsak i dan dajala mleko. Eno smo začeli klicati Pikica, drugo pa Bambi. Pridno sta rasli in se počasi navadili na nas. Kmalu se I je pri teti oglasil lovec, ki je doma imel srnjaka. Odpeljal je srnici. En mesec sta bdi pri njem. Spomladi sta obe imeli mladičke. Toda Pikičina mladička sta kmalu poginila. Ostala Sta le Se dva. Ni bilo dolgo, ko je poginila še srnica, ki smo jo klicali Bambi, Ostali so Pikica in dva mladička. Vsi trije veselo skakljajo po dvorišču in se radi igrajo z otroki. Vse imam zelo rada in se tudi sama kdaj poigram z njimi, JANJA JEREBIC, 7. a OŠ Miška Kranjca Velika Polana I I I vestnik, 14. januarja 1993 stran 11 li _ I kulturna obzorja I f i Nova knjiga škofa Smeja Knjiga z globino »Pesem, boginja, zapoj..takole začenja svoje speve v Iliadi Homer - »Dajte mi liro Homeijevo brez okrvavljenih strun,« takole pa, v starogrščini, začenja mariborski škof dr. Smej prvo poglavje v svoji naj novejši knjigi z naslovom Psalmi vaškega župnika - Knjiga, kije izšla pri celjski Mohoijevi družbi, v redni Knjižni zbirki za leto 1992, pripoveduje o bogojinskem'župmku Ivanu Baši (1875-1931) - Izredno dragocena knjiga. denim verzom, je Čez štirideset. Nekatere zgodbe iz življenja bogojinskega župnika Ivana Baše so ljubezenske. Tiste, v katerih nastopa hči beltin- zgodbami, najduhovitejSimi, kar jih poznamo iz literature, To so tiste, ki opisujejo Baševo dijaško življenje, njegovo spoprijemanje s klavirjem in grščino ter njegovo radoživost Za zeleni jezik (25) Le česa ni v tej knjigi? Začenja se kot roman, s pesniškim opisom drsečih sani, ki jih ho- merski zapisovalec opazuje bogojinskega griča Vršiča. Opis ni pesniški zaradi vzucsc-njh besed ali pripovednega ritma, marveč zaradi pesniške jasnine. Celotno besedilo 2 Celotno knjige sije v tej jasnini. »Med brskanjem in prhanjem konj pozvanjajo kraguljCki kakor zvonci v rokah ministrantov pri ledeumu«. Na saneh sedi lendavski župnik in novoimeno- ''ani dekan Ivan Jerič, ki pelje na nekakšno zapuščinsko razpravo po pokojnem bogo-Pnskem župniku Ivanu Baši, dekanijsko čast je prejel po umrlem Baši. Sani zavijejo na dvorišče ' se nišča. bogojinskega žup- Takoj v nadaljevanju pisatelj ua romaneskno-veCerniŠki na-obravnava domnevno pomanjkljivost v sicer izredno uspešnem Baševem župnij-^keni upravljanju. Markant-uega župnika so po smrti dol.' ’ - te govorice Se vedno trajajo, vse do današnjih dni - da zidanju bogojinske Plečnikove cerkve s cerkvenim de- J^^rjem zida! v Beltincih tudi sk .^™1™ domačim. Župnija kuharica, tako pripoveduje Usatelj dr. Smej, je z nesrečno OKO podkurila v peči s potrdili o plačanih računih za dela pri PPrVij v r . . .. U i| fulcanih raCij .1 cerkvi. Vendar ■ ._ —“*■ je bila na žup- * »4 dstih dneh tudi skrbna I* -■‘Ji.iii UJICII LUUI 1 * agdalena Smej, sestra cerk- '' ''enega odbornika „ odbornika Jožefa I meja, ki je nekaj papirjev po: jupnjka' i rublji v peči. ■ tht ' ^^rpuikovi papirji so lite-■ datk° faktografske po-I JJgj. boBoiTniikem žiinnilfii obvarovala od bogojinskem župniku Okrog nemara vsakega reh podatkov je pisatelj s; . ijuuoinov je pisaieij I ^mej spletel zanimivo zgodbo, Eih ° I včasih traktati, vča- ■ esf,- dialogi, včasih J'- Vedno pa so bleščeče na- I 1 pisane. Knjiga Psalmi vaškega župnika je mnogo v enem. Je literarno, etnološko, teološko, filozofsko, zgodovinsko, pedagoško, pesniško besedilo. Vsaka zgodba je kratko poglavje. Vsako poglavje se začenja s krajšim grškim citatom, ki S pl _ odraslih letih. Taka je recimo skega grofa Avgusta Zichyja mji zgodba o tem, kako je be-Manja Ifigenija, Ko Je videla deniSki župnikFaflik bril mari-mlade novomašnike, je rekla: ■ ■ ■ v borskega Škofa Karlina in ga »Prelepi so, da bi bili vse življe- porezal. nje pribiti na oltar, se pravi na križ.* Zgodba v poglavju 16 pripoveduje, kako je Marija Zichy novomašniku Ivanu BaSi, ki mu je njen oče za da- Kdor hoče uživati kakor ob branju knjig znanega italijanskega pisatelja Umberta Ecea. na primer njegove knjige Ime rože, v kateri opisuje ostroumni sholastični disput, naj bere poglavja, ki govorijo o te- ■■ H. Met dr. Jože Smej T Vi i' J '>A je takoj v nadaljevanju preveden. Citat jc nekak moto oziroma nauk zgodbe. Poglavja se končujejo s psalmi, vseh psalmov, ki se večinoma začenjajo z latinskim in prav tako preve- Ocvrti zeleni paradižniki 'i* i •i not ‘^^P^rlurjo Evelyn mori vsakodnevna gospodinjska mo-Cvrf^'^ ^'^Lanje, pospravljanje, kulianfe. pLiSpravljanje. dolivanje m potem pi-iini'ianjc posode. ' starejša gospa pripoveduje zgodbo o gostišču, ga lam nekje v Alabami. ZDA. na neki železniški ............ Rulli. Ocvrti zeleni paradižniki SC m I' ki □oei.j - . iieiiie v . L ‘idgie in nma rusn ____ Crn^^ ^edno posrečili. Povrhu pa st- Se stregli Eiudi _ kar uidrii '7PiA ni rfivnn iHiOOroil il i^Ch. Tfl ^Sodba ^yn, i ’ Lar na jugu ZDA ni ravno pnportrfliivo. Ta po svojih čudnih poteh predrami giispodinjo Eve- iuž ^‘‘Loine gosjiodinje sc spremeni v samozavestno in pciriosno žensko. Od svojega moža začenja zahte- ^^.Pozornost., Avn JsaradiJjnki (IctO ružisetja Stu-^^^' Latcrem igrajo Kaiy Dates, Jesica Tandy. Mary it ‘“''f/dasterson. Marv Louis Paikcr, jc nn ogkd v kinu od 14. do IT januarja vsak dan ob 17. m 19. uri. rti zeleni paradiJjnki (leto 1^2) ruJiM;fja Jtma o loški h in filozofskih rečeh. Kako je modri bogoslovec Sa-kovič, poznejši turniSki župnik, v sombotelskem semenišču odgovarjal na tekmovanju iz bogoslovnega znanja, na vprašanje, kaj je v Bogu ena, dve, tri, štiri in pet. Kako je študent Baša prav tam pobijal Darwino teorijo. In kako sta se o razlaganju zakonov in grehov pogovarjala pronicljvi župnik Sako-vič in boječi kaplan Kuhar. Kdor hoče videti, kako sta si dandanes evangeličanska in katoliška vera pravzprav narazen, čeprav se toliko govori o ekumenizmu, in kako je bilo včasih drugače, naj bere poglavja o tem, kako so nekdaj v bogojinsko cerkev hodili tudi evangeličani, in o tem. kako je Baša dal pristanek na poroko svoje sestre z evangeličanom. V knjigi se lahko bere o Baševi zvijačnosti, pogumu in modrosti ter o pogumu in modrosti drugih slovenskih pro-svetiteljev, ki so budili ter ohranjali nacionalno zavest, o Ivancyju na primer; o prežit- ' kih predkrščanskega animistič- nega verovanja v Prekmurju, o tem, kako so vaščani Ižako- i vee darovali device reki Muri; o tem, kako je župnik BaSa ! zidal bogojinsko Plečnikovo rilo kupil novomašiiiški plašč in kelih, v ta kelih položila napisano ljubezensko izpoved. V ta žanr bi lahko šteli tudi zgodbo o Baševem narodnobuditeljskem sodelovanju s kra-marovsko učiteljico Šarloto. Redkokdaj je mogoče brati tako sublimno opisano erotiko, tako vzvišeno pripovedovanje o ljubezni, kot je zapisano v tej knjigi Škofa Smeja, knjigi z naslovom Psalmi vaškega župnika. Sicer pa jc znano, da so J cerkev in kako je pripravljal moške do tega, da med mašo ne bi stali zunaj pod lipo; o tem, kakšne težave pri zidanju je imel s farani, ki jim nista bila po volji oblika cerkvenega stolpa ter lesen strop z lončenimi skledami; o Baševi nagnjenosti do kajenja, ki je razvidna tudi z dveh priobčenih fotografij v knjigi. Fotografije so iz arhiva Baševega nečaka, zdaj upokojenega univerzitetnega profesorja Vilka Novaka. Knjiga Psalmi vaškega župnika je iskrivo prepletena s po' Po izidu 24, zapisa, v katerem smo odprli vprašanje jezika na predvolilnih letakih nekaterih slovenskih političnih strank, je podpisanega ob sicer zasebni priložnosti nagovoril ne ravno nepomemben član ene od v rubriki »obravnavanih« strank. Na kratko povzemamo bistvo njegovega dolgega, politično vznesenega in s potrebno retorično gestikulacijo pospremljenega nagovora: gospod je najprej z naklonjenostjo pozdravil jezikovna prizadevanja v rubriki Za zeleni jezik, nato pa ji je (rubriki namreč) v nadaljevanju odrekel pravico do obravnave (četudi samo jezikovne) političnega področja, ker da je le-to »sedaj avtonomna sfera družbenega življenja«. Namignil je tudi, kako da je končno že čas, da »se onemogoči poseganje nepoklicanih v politiko«. Povedano drugače: prav je, da v rubriki obravnavamo vprašanje rabe slovenskega knjižnega jezika na vseh družbenih ravneh, le politiko je treba po mnenju vnetega strankarskega pripadnika pustiti pri miru. Seveda sc ne moremo strinjati s tem mnenjem, ki si politiko očitno predstavlja kot obdelovanje zasebnega vrta, in vsaj iz dveh razlogov nadaljujemo z obravnavp napovedane teme. Prvič zato, ker smo prepričani, da so posamezne »sfere družbenega življenja« (npr, umetnost, gospodarstvo; politika, znanost...) avtonomne le do določene mere - recimo temu tako: na interni ravni, ki zadeva res njihove specifične zakonitosti, pravila igre, tudi specifični jezik itn., ne pa na globalni družbeni ravni, kjer stopajo v drugačne, predvsem soodvisnostne medsebojne odnose. Tako tudi podro^c politike ne more biti avtonomno v lar-purlatističnem smislu, saj je odvisno od volje volilcev. podrejeno načelu javnosti in torej zavezano tudi strokovni jezikovni presoji svojega početja. Drugič pa zato, ker je slovenski knjižni jezik za nas po svoji zgodovinski teži in i siceršnjem pomenu nad neko trenutno, štiri leta ali še krajši čas trajajočo politiko. Zaradi tega - kot rečeno - nadaljujemo s predvolilnimi letačnimi besedili. Pri njihovem branju smo tokrat bili pozorni predvsem na iočila/interpunkcije. Socialdemokratska stranka Slovenije je svojega lokalnega kandidata prof, Vladimirja Kolmaniča predstavila z dvema gesloma, od katerih je eno ustrezno zaključeno s končnim ločilom (v tem primeru s klicajem), drugo pa je kljub stavčni strukturi ostalo brez njega. (Sploh je odsotnost končnih ločil značilna tudi za stavčno strukturirana volilna gesla večine strank.) Besedilo na drugi strani letaka, ki je predstavilo politično usmeritev SDSS, pa je interpunk-cijsko ustrezno. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je predstavitev svojega kandidata za državni svet zasnovala izrazito stavčno, vendar je pri tem neustrezno skoraj povsem opustila ločila. Geslo V skupičino- ne pred njo bi sestavi) alci lahko zaključili s klicajem, pa tudi ponesrečeni vezaj bi moral biti pomišljaj. Napoved To je nai kandidat na vaii-rvah v državni svet bi lahko zaključili z dvopičjem ali pomiSljajem, pa tudi za Jože Turki bi morala biti vejica, saj sledi dvočlenski pristavek predstavnik Svobodnih sindikatov Pomurja / zaposlen v podjetju Mura. Tudi člena tega pristavka bi morala razmejevati vejica. Slogan ZA /pravico do dela, kruha, socialne in i pravne varnosti bi se moral zaključiti s končnim ločilom, najbolje s klicajem. Besedilo na drugi strani, ki je predstavilo politične cilje ZSSS, je interpunkcijsko ustrezno, zataknilo se je spet pri pozivu ; Volimo naie ljudi in pri vabilu Mi v Svobodnih sindikatih | vam jih ponujamo, vi volilci jih izberite za svoje predstav- ; nike: v prvem primeru manjka končno ločilo, v drugem bi f moral biti ogovor »volilci« od ostalega besedila z obeh f strani ločen z vejico. (Se nadaljuje) ; I psalmi najboljSe besedno izpo- žlahtnjeno ljudsko modrostjo. vedno sredstvo za ljubezen. Nekatere zgodbe se lahko odkritostjo. mirno merijo z najboljšimi pobalinskimi oziroma šaljivimi I Pisana je s klasično veščino ter pravzprav zelo smelo, To je knjiga z globino. ŠTEFAN SMEJ Lutke, lutke... .«. bitja, ki najdejo pot do duše in srca... ..je zapisala Mojca Kreft, umetniški vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. ' To je Ic eno od slovenskih lutkovnih gledališč, s katerimi smo pri ZKO Murska Sobota navezali stike, ko smo lani spomladi začeli načrtovati Lutkovni abonma. Namen jc bil jasen in preprost. Z obnovljeno grajsko dvorano je Sobota dobila prav za lutkovne pr^lstave najbolj primeren prostor. Torej je prišel Čas, ko lahko otrokom, v tem našem od vseh kulturnih središč Sc vedno odrezanem prostoru, ponudimo stalen stik z njim najbližjim svetom gledališča, torej svetom lutk, ker otroci to preprosto tudi morajo imeti. Odločitev je bila prava. Prve predstave novembra iatii niso mogli videti vsi, ki so to Žele!!, saj so bili mariborski »Kozlički« razprodani. Decembra, ko so pri nas gostovali ljubljanski lutkarji, smo povečali število predstav io tako imamo sedaj tri abonmajske predstave in eno predstavo za izven, _ Januarja prihaja k nam Gledališče Papilu iz Ankarana s predstavo Potep, ki je sodelovalo na mednarodnem lutkovnem festivalu UNIMA 92 v Cankaijevem domu... in tako bo vse do meseca marca 93. Skratka, lutke v Soboti so. ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ FRANCI JUST kulturni koledar RAZSTAVE MURSKA SOBOTA: V ga leriji razstavljajo člani društva likovnih umetnikov Pomurja in Prlekije. Razstava bo odprta do IS. januarja. MURSKA SOBOTA: V pokrajinskem muzeju sta na ogled stalna zbirka in stalna likovna razstava. Razstava je odprta vsak dan razen nedelje od 10. do 12. ure. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled razstava Srednjeveški razvoj Lendave. Pripravila sta jo Pokrajinski arhiv iz Maribora in županijski arhiv iz Zalaegerszega. Razstava bo odprta do konca januarja. LENDAVA: V lendavskem gradu je na ogled spominska soba slikarja in kiparja Uydr-gya Zale. RADENCI: V galeriji hotela Ajda je na ogled razstava akademskega slikarja Štefana Ha-uka. KNJIŽNICE MURSKA SOBOTA: Pokrajinska in Studijska knjižnica je odprta vsak dan razen nedelje cmI 8. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 12, ure. LENDAVA: Knjižnica je odprta v ponedeljek, sredo m petek od 8. do 18. ure. ob sobotah pa od S. do 12. ure. Čitalnica je odprta vsak dan od 7. do 18. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. lJUTOMEH: Knjižnica je odprta v ponedeljek, torek in Četrtek od 8. do 17. ure. v petek in soboto pa od 8. do 15. ure. PRIREDITVE v Lutkovna predstava POTEP izvedbi gledališča Papilu iz |: USPEŠNICE v knjigarni Dohra knjiga I vam za ta teden priporočajo: 1 Slovenski Lunin koledar 1993, Kmečki glas Dr. M. Scott Pečk: Ljubezen in duševna rast. Mladinska knjiga Mateja Repa: Grega in Jakec, Harlekin ' Ankarana: 20. jan. ob 17. uri v grajski dvorani za popoldanski abonma; 21. jan. ob 9. m 10. uri za dopoldanski abonma. L in II. ob 17. uri za izven Organizator ZKO. stran 12 vestnik, 14. januarja 1993 ne zgodi se vsak dan Največje letalo (pravzaprav gre za hidro-plan) na svetu, oznaka velja seveda za čas, ko je bilo zgrajeno, bo odslej v muzeju ameriške zvezne države Oregon, Letalo, ki ga je zgradil milijonar Howard Hughes, so poimenovali Lesena gos. poletelo pa je enkrat samkrat in Še to Ic za krajši Čas, Nenavadna zračna ptica ■ j je dobro vzdrževana in ohranjena počivala na vodni gladini pred Long Beachom skoraj petdeset let. Da bi letalo lahko prestavili v muzej, so ga morali najprej razrezati na osemin- Vse za rekord Starejši bralci se gotovo Se spominjajo »udarniških« akcij, med njimi je bila tudi akcija jugoslovanskih strojevodij leta 1950, ko so med seboj tekmo-viili, kdo bo s svojo lokomotivo prepeljal več in težjo kompozicijo. Dosegli so res zavidljive rekorde, so se pa lokomotive kvarile vse po vrsti, tako da je bilo od akcije več škode kot koristi. ! I Nckaj podobnega si je privoščil tudi Francoz Michel Fi-narelo, vendar s kamionom. Za svoj vlačilec znamke Rena-' uit je na letališču v Toulouseu pripel šestinštirideset prikolic. ■ Kompozicija je bila dolga 3741 metrov in težka 120 ton, z njo j pa je prišel v Guinnessovo I knigo rekordov. L trideset delov, ki jih bodo v muzeju spet sestali vili. Satelit posnel razpoke J škofovsko pokrivalo za ka- tero so sprva mislili, da je iz .. V posrebrenega bakra, je '. v resnici vredno 1,5 mili' jarde levov (62 milijonov dolarjev). Bolgarski strokovnjaki, ki so ga restavrirali in očistili, so ugotovili, I da je iz zlata, v katerega je vdelanih 360 dragih^ kamnov. 11. Satelitski posnetki kažejo spremembe vzdolž Emersonove prelomnice v Kalifornijski puščavi prod potresom 28, junija in po njem. Zgornji sliki sta bili posneti eno leto pred potresom (leva) in mesec dni po njem (desna) in pokrivata območje s premerom 2,56 kilometra. Spodnji sta dvakratni povečavi osrednjega dela zgornjih. Razpoke, ki jih je povzročil potres, potekajo od levega kota zgoraj do desnega spodaj. h. 1, 1993 i E&če Be Je nan± nej na razkado napis. Srečno novo J.993, televi 2 ij Bk i že so ekranaj I sveti dobro kralDvje prnesli veselo vest, ka de trbelo davčno napoved, Toga se ne veseli samo Bela, Spunjavati liki ešče mnogi drljjgi. Za ne4t&rne je tou prava u2 ivare ij a." Skoro novoletno darilo. Ci pa k torni kcoj , oblast prikBli seznamaj, kakši naopdčen podatek, kak te je pa tou pravi trening za tivce- Tak volilni je Belekof pajdaš, pij^e se Gyorek, doubo lani dvojezične pol&, pa tildi dvojezičen £ek pa dalešnje pokolenje nataj Lin , ne j pa dvDjezičnon območji', niti nišCe od fa^^inije živelo nj egovo nej na btiv po rodi nikdar drdjgp, kak Slovenec. Ci pa oblast nema drlijgi podatko^, ka utora, po priimki vgunjavati, či J e niiieTyIer = manofthe moon-r e.m. ■ WNnySAY YOU WILL-Alannah Myles 2. 3. i FP'JLD’VEBEEN ME-Billy RavCvrus ’■ S’MFLE LIFE-Elton John '■KKDLogI: ' CIGAR -Thomas Dulby ‘ ”HJFTAWAY-Michael Bnihm W1TH Y()U - Firebouse 2. 3. 7 slovenske zabavne glasbe na murskem valu ^veličastnih ? DAN - Avtomobili 3' pesem-DuSan Uršič d NISI SAM - Aleksander Mežek nAx^^*^^’PC>lJUB~Magnel e ^OT PREJŠNJIH STO-Ri>yal Flash 7 Tm^LESiVA v SOJU MESECiNE-Alfi Nipič 'U JEMOJ DOM-Faraoni 5 L 3. HHAy-Ax.------ ““'lera -SODNI nAN-SiAidi - Zosavci S ' narodno zabavne glaske «'LAK0n, cekron pa z mareloe J-'I'CIKUJJ. k ViREM NA POT - Ans GaSparji Jožeta Srnnaha D - Modra kronika 5 6. 1 Dobri znanci "?;lkcvetja - Ans. Slavka Pluta Tciitp Verderberju PLANINE - Slovenski muzikantje ^^^DLOgI: 2^ ples je za SLOVENCA - Ans. Lipi 3. Na v/J? ' k m i a m Ni |)ič i n njegovi mii/ilfii n ti c.l)RAVH'L ZAhONE- Ans. Pranca Plereta liU|Hi|iL- pošljite dn četrt km 21 ■ jnntinrjH 1993» na n»Khiv Murski vhL '*1»691HNI Murskd Sohoia, zn glasbene lestvice. I ClRl ^upon št. 2 I * lLia_._______________________ za skladbo: I • __________________ * “'‘Fotlnozabavna__ ' Ihte priimek ter naslov I J Kontaktne leče , povzročajo me^a Slabovidni ljudje, ki cele dneve nosijo mehke leče, imajo pogostejše okužbe, kot tisti, ki uporabljajo običajne leče. Skozi zareze v roženici prodirajo bakterije, ki se razmnožijo na ne dovolj očiščenih mehkih lečah. Ameriški strokovnjaki poročajo, daje nevarnost vnetij in razjed na očesni roženici štirinajstkrat večje pri tistih, ki nosijo trajne leče, kot pa pri uporabi drugih leč. Zdravniki priporočajo, naj bi po vsaki uporabi kontaktne leče razkužili. Mrzla voda za srce Skoraj vsakdo pozna neprijeten občutek, ko začne srce nenadoma divje utripati. Kdor ima večkrat takšne težave, naj gre nujno k zdravniku, saj gre lahko za resnejše obolenje. Občasno divjanje srca pa je lahko povsem nedolžno. V takšnem primeru lahko srce kaj hitro umirimo, če spijemo kozarec ledeno mrzle vode. Pomaga tudi, da si v grlo potisnemo prst in poščegetamo jeziček, da nam gre na bruhanje. Srce nam bo počasneje utripalo tudi. Če sklonimo glavo. Najzanesljiveje pa bomo ustavili divjanje srca, če bomo napolnili lavor z mr-■ zlo vodo in vanjo dali nekaj kock ledu. Obraz potopimo v vodo in ga držimo v njej 30 sekund. DaljSe namakanje obraza v mrzli vodi ni učinkovitejše. povidl - Češka gosta češpljeva marmelada praline - čokoladni bomboni z različnimi polnjenji punč - topla pijača iz ruma, sladkorja in začimb ragu - juha iz drobovine in razne zelenjave rollmops - slani slanik v kisu romadur - vrsta kozjega in ovčjega pikantnega sira roquefort - polnomasten ovčji sir. prepleten z plesnijo Tosthif - goveja pečenka rulada - vrsta zavitka z različnim nadevom rumpsteak - pečena ali dušena rezina govedine sago - moka iz palmovega stržena sake - japonsko vino iz riža salamander - posebna pečica s plamenom od zgoraj savarin - vrsta pogače iz kvašenega testa sekt - prvotno suho vino, danes peneče se vino sir chester - trds masten sir sir ementalski - trd polnomasten sir z velikimi luknjicami sir limhurški - mehak sir z rdečo skorjo škampi - vrsta sredozemskih rakov souflie - narastek steak - vrsta zrezka tabasco - vrsta ostre začimbne omake farana - vrsta testenin Kuhajte z nami Potrebujemo: 1.5kg svinjskega stegna ali plečeta, ki mu izluščimo kost, 10dag slanine, sol, korenino korenčka, korenino peter- ' Silja, ko.šček zelene, eno debelo ah dve drobnejši čebuli, 15 do 20 zrn popra, lovorjev list, timijan, 5 stolčenih brinovih jagod, limonin sok za okisanje omake, kostno Juho ali vodo za zalivanje, 1 del kisle smetane in 2dag gladke moke za podmet. Z mesa porežemo mastno tkivo in kožice. lOdag slanine narežemo na drobne koščke Meso v kosu osolimo. Na kocke narezani slanini popražimo skrbno očiščeno in na kolobarje narezano kore-niCie ter čebulo. K temu dodamo vse naštete začimbe in meso v kosu. Zalijemo z vročo vodo ali juho in dobro pokrito počasi dušimo približno 2 uri. Vmes meso obrnemo in zelenjavo premešamo Včasih kozico potresemo, da se sestavine ne primejo dna. Ko je meso mehko, ga denemo na toplo. Zelenjavo z omako pretlačimo, poprova zrna odstranimo, Smetani prilijemo 1 del vode, dodamo moko in dobro zmešamo podmet, ki ga prilijemo k pretlačeni omaki. Dobro prevremo in na koncu po okusu okisamo z limonina sokom Meso narežemo na primerne kose, ga zložimo na pogret servirni krožnik in prelijemo z vročo omakol Takoj postrežemo. Za prilogo izberemo testenine, cmoke ali krompir. Poleg ponudimo še sezonsko solato. ,1 ll Aspirin preprečuje infarkt? Ameriški zdravnik Robert Goldstein, ki je dve leti opazoval 936 srčnih bolnikov, je ugotovil, da vsakdanji odmerek poceni acetilsalicilne kisline, znane pod imenom aspirin, veliko učinkoviteje jjreprečuje infarkt, kot so znanstveniki doslej domnevali. Štirje od petih bolnikov so vsak dan vzeli 250 do 325 miligramov aspirina. Po dveh letih jih je od 936 za infarktom umrlo 22. Deset od njih je bilo iz skupine 185 poskusnih oseb, ki niso jemale aspirina, V istem časov- nem obdobju pa jih je iz štirikrat večje skupine, ki preventivno jemali zdravilo, za infarktom umrlo le 12. Mišja nadloga so Posebno zdaj, ko si živali iščejo zimska prebivališča, se lahko zgodi, da se bodo v vašo hišo zatekle miši. Zato zadelajte vse odprtine, skozi katere bi lahko prišle, zlasti v shrambi in v omaricah pod pomivalnimi koriti. Hrano imejte v kovinskih ali steklenih posodah, da se je miši ne bodo mogle lotiti, če bodo že prišle v hišo, Miši lahko uspešno odvračate z vejicami mente ali vratiča (gosje trave), ki jih obesite na police. Lovite jih lahko z miSoIov-kami, ki jih morate redno pregledovati, ali jim nastavite zastrupljeno vabo. Pri tem se morate skrbno držati navodil in vztrajati več tednov. Morda je še najpreprosteje imeti doma mačko, saj že vonj po njej odganja miši. Če pa v bližini hiše zagledate podgano, pokličite sanitarno inšpekcijo, saj te živali prenašajo nevarne bolezni. Papagaj si ruva peresa Puljenje peres je pri pticah dokaj pogost pojav, pa tudi težava njihovih lastnikov. Vzrokov za to tudi veterinarji povsem ne poznajo, domnevajo pa. da so vzrok psihične težave. dolgčas zaradi osamljenosti. premajhen igralni prostor., oziroma kletka, kar bi krajše lahko imenovali utesnjenost, ljubosumnost in žalost zaradi ločitve od prejšnjega lastnika, Res. da so to le dom- ne ve, kajti česa podobnega v naravi niso mogli nikoli opazovati, saj se kaj takšnega pri pticah, ki živijo v naravi, sploh ne dogaja. Takšna ptičica potrebuje torej več vaše pozornosti, Lahko pa je vzrok tudi to, da je zrak v sobi, kjer imate kletko, presuh. Ovlažite ga, V zraku mora biti kar okoli 60 odstotkov vlage. Takšno jc namreč naravno okolje, v katerem živijo papagaji. Orehi za zdravo srce Uživanje orehov, lešnikov, mandljev in podobnih sadežev dobro dene srcu. Raziskava, ki jo je objavila ameriška zdravstvena revija Medicine, govon o tem, da se pogostost srčnih napadov zmanjša za petdeset odstotkov, če uživamo te sadeže več kot ptetkrat na teden. Raziskava je zajela več kot 30,000 predstavnikov krščanske ločine adventistov, ki so znani po tem, da živijo izredno zdravo življenje. Zdravilni učinek povzroča sestavina nenasičenih maščob in vitamina E, ki lahko omeji nastanek arterioskleroznc obloge v žilah. Med preventivnimi ukrepi pa na prvem mestu še vedno ostaja zmanjšanje teže in opustitev kajenja. Popolnoma je zgrešeno mnenje, da primerna količina suhega sadja zadostuje za zmanjšanje tveganj, ne da bi spremenili prehrano in druge dejavnike. SESTAVIL MARKO NAPAST MASA MAJV1ŠJA GORA - JUMKIKJA AMERIŠKI RLOZOF (RALPH WALP0) AVTOMO-RILSKA OZNAKA ŠVEDSKE iHAJVEČJA KOPENSKA ŽIVAL DEPARTMA IN REKA V VZHODNI FRANCUl LIU N0W OOSTO-PINE AFRIŠKA DRŽAVA (PREJ EVAZI) JEZERO v ČADU ROŽEVIHA BIBLUSKI VELIKANI GRŠKO, IMEU SOLUN ROUULOV bRAT ANGLEŠKI VOJSKOVODJA V17, STOL IBMŠKI IGRALEC IVANtŠE VIČ [del , 11 iKHJKit ' lUJ ' TVF ZVEZKA VETRNI JOPtČ S KAPUCO SOUVANA-DUEVE KISLINE h iair"r IPOMCfllL ŠVED. Pl-EATEUICA ALAIN PELON, - IZUMRLI GIAVONOZC P| VALNI- i 1 I •f" ■ izraelska LUKA ^A HIŠICA TOHA aroPHJA tiskar- ■mea-K I t I 1 IGRALKA flINA AKADEM- SKI KLUB f i I i 1 AMERIŠKA KUKAVICA I X i r I n REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE - Vodoravno: izdatki, Niagara, admiral, VA, I.avu, grbe, OM, USA, ksi, rt, klet, aval, SA, Corot, L Erato, Jukatan, anatema. stran 14 vestnik, 14. januarja 1993 podlistki PISMA 7 MNENdA, ffifflafifta... Na sledi pisma javnosti Ko/ predsednik sindikalne podružnice Beltinke in po navedbah direktorja Fete Ismajloviča eden od glavnih krivcev za razmere kakršne so v obratu Beltinka, podpisani čutim dolžnost, da širši javnosti, ki ji je gospod direktor že poslal okrožnico, opišem razmere v tem obratu- Takšne kakršne dejansko so. Pisanje g, Fete /smajloviča je žal tako nekorektno, da je OF pod vodstvom Pogan Ludvika, s katerim pa smo imeli stalne stike, v tem odboru pa Ti nisi bil' ODVETNICA TANJA KORAČIN-BOHAR V preblago, če rečem, da je rt/tfrti nekatere stvari napak navajal ali morda potvoril. Nekatere stvari si je preprosto izmislil, zatorej je napisal nekaj go/ih laži. To lahko dokažem z dokumenti. Sindikat nikoli ni predlagal, kaj šele postavljal novega vodstva v obratu Belrinka. ker to ni v pristojnosti sindikata. Izrekanje kazni zaradi disciplinskih prekrškov je v pristojnosti direktorja. Če g. /smajlbvič tega ne ve, si naj prebere o pooblastilih direktorja obrata Beltinka, članski sestanek o katerem govori g. Ismajlovič je bil organiziran na željo delavcev Beltinkc. O tem sva se z direktorjem pogovarjala, se posvetovala in dogovorila, da bo na njem on na kratko opisal spremembe na trgu, potem pa se bomo osredotočili na vprašanja, ki so jih delavci p pisni obliki postavili že dva redna pred člatukim sestankom in na katera direktor v prav tako pisni obliki ni hotel odgovoriti. Takšen je bit rudi sklep izvršnega sveta sindikata. S tem sklepom je bil g. Ismajlovič seznanjen- Na izvršnem svetu sindikata o zaupnici oziroma nezaupnici direktorju nismo govorili. Kdo bi torej vedet, od kod gospodu direktorju novica, da obstaja sk/ep izvršnega sveta o tovrstnem glasovanju, ki ji povrhu na vrže še tisto, da smo na njegovo mesto predlagali delavko, ki v obratu niti ni veČ zaposlena. To osebo je predlagal on sam, । posmeh delavcem, ki se ; nadurnim delom in marljivostjo trudijo, da bi zaslužili za dostojno Življenje in za obstoj obrata, ki je organizacijsko verjetno na najnižji točki svojega obstoja in ki ga vodi g, Feta Ismajlo-vič^ Če bi bil direktor iskren, bi moral priznati, da so si, tako sam osebno, kot tudi oba imenovana, g, SipoŠ Danilo in g. Smodiš, prizadevali, da do glasovanja o zaupnici ne bi prišlo. Tudi sam sem ga nekajkrat opomni/, naj ne dolgovezi s kronološkim prikazovanjem razvoja obrata, marveč naj začne čimprej odgovarjati na zastavljena vprašanja. Tako so zahtevali tudi navzoči delavci. Ker se direktor na vse te namige in prigovarjanja ni oriral, naj se ne čudi nadaljnjemu razp/etu dogodkov, Vse to lahko pripiše sebi, brez obsodb in primerjanj našega sestanka z Miloševičevimi mitingi- Kar pa se stalinističnih metod tiče, jih delavci poznajo iz izkustev, ki so jih meli z njim. Prav tako kot Stalin, tudi gospod /smajlo-vič ne prenese nobene konkurence- Sestanek se je potem dejansko končal z glasovanjem, ker delavci z odgovori niso bili zadovoljrii in se niso hoteli raziti dokler niso gloso va/i o zaupnici. Direktor je prav dobro vedel, kdo je bil zapisničar na sestanku, saj ga je dva dni poznaje nadiral in so se ljudje zgražali nad takšnim početjem. Še toliko bolj se zgražajo, ko berejo, da se ta isti direktor p javnem pisanju sklicuje na kulturo in primerno obnašanje. Navsezadnje ča je vseeno, kdo je zapisničar. resnica je resnica, nazadnje pride na dan, pa naj je še tako boleča. To, kot izgleda, zdaj spoznava in priznava tudi g, Ismajlovič. BENJAMIN SfPOS Odprto pismo - k dopolnilu Štefana Kuhaija z dne 26.11.1992 Za pisanje Te je najbrž vspodbudi/o, kar ni bilo v > F^ir-rtj7:u< reakcije na Odprto pismo Tarča Franca z dne 17. 9. 1992. F pojasnilo le toliko.^ Za isto klevetanje, žalitve in pisanje neresnic, je bil Tarča že sodno kaznovan pri Temeljnem sodišču M. Sobota, Enota M. Sobota dne 29. 6. 1982 pod štev. K-114/89-15, sodbo pa je na njegovo pritožbo potrdilo vaje sodače 1* Mariboru pod Jiev. KP.773IS2'3 4 dne 10. 12. 1982- Tožba je ponovno vložena, ker sem mnenja, da se take obtožbe rešujejo na sodišču in ne po časopisih, K/ Fe5frt//i:<^ da bi videl, kakšna reva si bit v poznavanju organizacije NOG, in vendar sedaj tako velik funkcionar, /n potem se začne Tvoje znanje rapidno dvigovati in sicer do te mere, da soliš pamet vsem po vrsti in imaš za norca svoje rojake Prekmurce, ki jih Ti lijuliraš s kvazi aktivisti itd. Ko pišeš o /1)9 dnevni vrzeli, ki jo tako izrabljaš pa sledeče: Brumen /ožko, član odbora OP od marca /944, je dne 29- septembra /956 v izjavi na Zapisnik pri Okrajnem sodišču v AA pod štev, 95-/NV-/5/5//1'19 podal sledečo izjavo: Na mojem domu se je Bojan zadrževal v »presledkih^ /9J dni. Vsekakor pa tudi to n/ pravilen podatek. Ko je bil ustanovljen OP odbor za M. Soboto, je bita pri Brumnovih postavljena tudi postojanka za druge aktiviste OP. Izjava bi zato morala zajeli vse aktiviste, ki so koristili to postojanko od marca do oktobra, to pa je 299 dni in ne samo 103 dni. iz Tarčovega odprtega pisma ponavljaš o dvomljivih borcih in akrivistih, S tem se tudi jaz strinjam, kajti posebej je dvomljivo pri tistih, ki so se prej imeli za aktiviste OF, pozneje pa so se prijavili v okupatorsko vojsko m nagovarjali še v imenu neke neobstoječe org. NOG druge k temu. Pri takih bi upravičeno rekli, da marsikaj ni izključeno. Med dokumentacijo imam tudi več Tvojih konceptov, kako naj bi napisa/ izjave za Tebe, Tvoje sorodnike in Tvoje »sode-/avce^ iz Budimpešte. Mogoče bi bj/o zanimivo katero objaviti! Če bi jaz pisal izjave po Tvojem naroči/u, ali po naročilu nekaterih drugih, potem bi me dali v zlat okvir s Tro/o parolo: roka roko umije! na Dolenisko, CerviH Bojanu naročil, naj Prekmurju poiiie Stefan Kukara. ki ga je poznat iz predvojne. Červič je na pori do Puconec s svojo skupino ustanovd firenške ofganizaeije in posro/ank^ OP itd- V fe Bojan pri/ei 76- aprila 1944. Tu je Stefan Kuharja seznani/ z nafo^o. kj jo je dobi/ od ivana Nemca*yojka. J seboj je prinese/ tud/ nekaj literature... To kar si tukaj napisa/, je tudi res! Da pa pi/e/, da si pred mojim prihodom k Prekmurje dobival pošto Z rt/ resi Pošta in propa^ gandni materija/ je za^e/a prihajati po mojem prihodu in nič prej. Zakaj se nismo mogli v pičlih 26. dnevih s Teboj večkrat sestati, pa ni bi/a moja krivda- Pišeš tudi o nekakš^ nem Tvojem vodstvu. /. Nobenega vodstva NOG v Prekmurju do mojega prihoda ni biio, F rtjejfc« mrtrctt prt je bil postavljen odbor Ko povdarjaš. da je moje pisanje o akcijah, reorganizacijah in raznih dogodkih pol neresnic in da po Tvojem pri vsem tem ne bi mogel biti prisoten, da so mi pri pisanju spominov neke /09 dnevne vrzeli pomagati zapo/nitt »dvomljivi borci in aktivisti, pa tole: Smatram, da delaš hudo krivico vsem tistim, ki so kakor koti bili povezani z osvobodilnim gibanjem v Prekmurju, biti po, zaporih in dati največ kar so imeli, tudi življenja, ter s tem prispevali neprecenljiv delež za osvoboditev. Sigurno sodiš to po sebi in svojih »/tvazi sotunaših^r v Budimpešti in drugih madžarskih mestih, kjer so se šli osvobodilno gibanje po kasarnah, v madžarski vojski, madžarskih službah in univerzi, nekateri pa rudi po bunkerjih in lagodno preživeli okupacijo iz katere so prišli 1945 feta kot aktivni sodelavci NOG, nekateri pa so celo na konju prijahali v ^ato svobodo. Ko Te spomin še ni tako zelo zapustil, kakor sedaj si pisal tudi take pripombe in sicer dne 39. 5.1979. zadnji odstavek: Bojan je nam aktivistom v Prekmurju s svojim prihodom bi/ v veliko oporo, saj je priše/ z določenimi izkušnjami-F delu je partizan prevagal aktivista. Zato je bit drzen, celo predrzen. Morda si je prav zaradi tega v zelo kratkem Času od prihoda v Prekmurje do prihoda skupin Mirana in /uša z nekaterimi akcijami v Prekmurju pridobil sloves legendarne osebnosd. Prvi in zadnji v Prekmurju po Stefanu Kovaču- Ali pa: Pripombe k zapisniku mladinskih voditeljev z dne 19.1.1959.' tz tega se vidi, kaj je pomenita ena sama skupina partizanov v Prekmurju, zlasti Bojanova, važno pa je rudi, da je bil Bojan aktiven celo teto, t.j. do njegove aretacije 29. okt- 1944 na Vanečt. Pišeš tudi o spravi. Mene to ne mori, če Želi kdo spravo posebej, če ima zato svoje razloge. Jaz jih namreč nimam. Drugi pa, ki so tako po vojni zased/i taka delovna mesta, da so imeti veliko možnosti delati ljudem krivice, recimo ob občutljivi kmetijski politiki, ali pa kot sodnik/ narodne Časti, naj se kar spravljajo, če so kaj zgrešili- Naša družina je prišfa iz lagerja zelo pozzto, s popolnoma skrahiranim zdravjem in smo Šele po 6 mesecih zrtčeli opravljati iažja dela, Seveda pa tudi služb nismo dobili, kajti »tobi^ iznajdljivih »soluna-šev^, so zasedli že vsa boljša mesta. Na koncu Še pripominjam, da ne nameravam veČ po časopisih odgovarjati na nobene komentarje in napade, zato je pač sodišče, kjer se vse lepo in prav uredi. ČERVIČ STANE-BOJAN CENJENE STRANKE! Obveščam vas, da imam spremenjeno TEL. ŠT. 069/32-049. 5^ - 3^1 F j 17 JANEZ BALAŽIČ 4Jnliamtes Ob nedvomno zanimivih in za raziskovalce še ne docela pojasnjenih vprašanjih o stavb- nezgodovinski problematiki I Stare turniške cerkve, največ I pozornosti pritegujejo same I stenske slikarije, Le-te zastav- H I Ijajo številna vpraSanja, Se zla- H [ sti zaradi večih plasti posli- H kave, ki ne da samo pripadajo RH različnim rokam, temveč tudi H različnim slogovnim obdob- H Dosedanje raziskave so pokazale, da gre v prezbiteriju za Rji trioz. Stiri^ plasti slikarij. Tako |B naj bi po prvi tezi veljalo, da je ^R prva plast nastala £e za časa RR I romanike, drugo plast naj bi predstavljale slikarije na oboku in podločjih le-tega, tretjo pa apostoli in dopolnitvene partije v apsidi, ki naj bi pripadate po [K času nastanka v leto 1383, Drugo tezo, daje v prezbiteriju potrebno računati s štirimi plastmi poslikave je zagovarjal France Stele, ki je bil mnenja, da četrto predstavljajo prešli-kave v kaloti apside, te pa naj i bi časovno nastale leta 1393 in | sicer pod roko Janeza Akvile,-’ J Ob temeljiti analizi se vendarle I kaže, da je v prezbiteriju turni- I Ske cerkve le troje plasti slika- | rij- I Pri obravnavi slikarij v prezbiteriju je potrebno omeniti. 1*3 *7, ■ ■ I ■dl s P-r. ir?- ; v 5'.n i k da je na severni steni bila vse Turnišče, severna stena prezbiterija, apostola, Janez Akvila 13tt3 . do leta 1928 t.i. votivna po- doba dolnjelendavske rodbine njegova dva sinčka Sigi. Bžnffy, ki sta jo takrat skušala . . .. I sneti starosta slovenskih kon- -I servatorjev dr. 'Stelč in resta-I vrator Matej Sternen, sicer bolj I znan kot eden od četverice slo- venskih impresionistov. Pri I snemanju izjemno dragocene I slikarije, ki je merila približno I 250cm v širino in 160cm v vi-I Sino, se jima je primerilo, da se I je le-ta pred njima sesula na I tla, K sreči je Stelč slikarijo I poprej fotografiral in tako vsaj I delno pripomogel k ohranitvi I njene izvirne vizuelne podobe,* I Pri opredelitvi donatorske I slike oz. votivne podobe dru-f žine Binffy, se je madžarski umetnostni zgodovinar Tamžs I Bogyay zavzel za termin »su-: plikacijska slika«. Pri tem je izhajal iz ugotovitve, da slika smunda (takrat starega 10 oz. 11 let) in v virih neimenovanega, morda zgodaj umrlega brata. Oba starejša člana rodbine sta spremljala njuna pa-trona, sv. Nikolaj in sv. Ladislav, vsi skupaj pa so se priporočali Mariji z Jezuščkom v naročju. Slikarija v globjem vsebinskem oziru ne kaže zgolj molitveno priproSnjo-suplikadjo, temveč zahvalno-votivno podobo rodbine Ladislava L Bdnffjja. Tako tezo podpira ugotovitev, da je prav Nikolajev sin Ladislav postal naslednik oz.'posestnik območja tur-niSke pražupnije ob delitvi posesti Nikolajevih sinov leta 1381 in je zato dal Janezu Ak-vili naslikati zahvalno-votivno podobo. Donatorsko podobo tumozgodo vinskem pogledu razkriva turhiška votivna podoba »izraziti primer plemiškega ozračja«^, ki so ga v Prekmurju negovali tudi na dol nje lendavskem gradu, gotovo pa je podobno vzdušje mamilo plemiče v Slovenski krajini. (nadaljevanje prihodnjič) • . ,,, , zatorej kaže razumeti v simbol- kaže premalo znakov zaobljub- votivnem smislu, kot zna- I nega akta, temveč bolj pona- I zarja »prošnjo molitev (suppli- 1 catio)«,® I Navkljub dejstvu, da gre za menje zahvale Ladislava L BSnffyja za podedovano posest in nasledstvo. , .. - u Po formalnih karakteristikah upodobitve figur v značilnih p^jpada leta 1928 uničena sli- molitvenih držah, se zdi ikono- , karija tretji plasti poslikave in f grafska atribucija slike kot su- mogoče datirati v leto ' plikacijske nekolikanj proble- ijgj Navkljub nasprotujočim matična. Na upodobitvi je stališčem vendarle vzdrži, da su- namreč bil upodobljen tudi ta- jg t,j|H donatorska votivna po-krat že pokojni ban Nikolaj joba lastnoročno delo mojstra (um, leta 1356), ki pa je bil Zanimivo je, daje pri v podobo vključen v zaobljub- upodobitvi Slo za »v sred-nem smislu. njeveSkem gradivu enega red- Bogyay je torej na sami sliki kih zgodnjih primerov upodo-prepoznal pokojnega bana Ni- bit ve donatorjev s težnjo po in-kolaja, ob njem sina Ladislava dividualizirani podobi«.* v kul- ‘ Takšno tezo zagovarjajo predvsem madžarski raziskovalci. Janos Včgh, Ungarische Aquila-Forsc-hungen, v: Johannes Aquila und die Wandmalerei des 14. Jahrhun-derts. Budimpešta 1989 (zbornik razprav), 57-60; Dčnes Radocsay: Wandgemalde im mittelalterlichen Ungarn, Budimpešta 1977,27; MS-ria Prokopp; Italian Trecento Influence on Murals in East Central Europe pariiculary Hungary. Budimpešta [983, 141. ■ France Stele: Monumenta Artis Stovenicae 1, Srednjeveško stensko slikarstvo, Ljubljana 1935, 13-14; Franeč Stele: Slikarstvo v Sloveniji od 12, do srede 16. stoletja, Ljubljana 1969, 159-160. ’ Prav tam. ' France Steič, Donatorska slika ir I. 1383 v Turnišču, Zbornik za umetnostno zgodovino, N.v. I, Ljubljana 1951, 119 ss, reproduk- i' cije 23-26, ’ Tarnaš Bogyay, Koga kažejo podobe donatorjev na turniSki sliki?. Zbornik za umetnostno zgodovino. N.v. 1, Ljubljana 1951, [29 ss. Nav. delo (opomba 4), 124-12Ji. Prav tam. stran 15 vestnik, 14. januarja 1993 3 I 1 kronika Iz župnijskih kronik: Apače Cerkveni oče^e na prižnici v ljutomerski dekaniji, ki I obsega ljutomersko in radgon- I sko občino, imajo le eno cer- I kev, posvečeno Mariji vnebov- I Kti, in sicer v Apačah. Lani I 15. avgusta so imeli tam veliko slovesnost, o kateri smo poro-Sali tudi v našem časopisu. Že takrat smo postali pozorni na mogočno cerkveno poslopje in pravilno smo domnevali, da je staro več stoletij. Danes bomo T* pomoči zgodovinskih virov in pogovora z župnikom gospodom Janezom Ošlajem zapisali nekaj informacij, ki utegnejo i^nittiati naše bralce. Cerkev iz lete 1440? V Apačah ne pišejo župnijske kronike od začetka, zato slonijo nekatere informacije na nstnen izročilu. Župnik Janez aSis? 11 k i O Dosegah* so visoko starost Gospod Janez Ošlaj nam je postregel z zanimivim podatkom iz matičnih knjig. Nekda- so bili tudi nji župniki, ki uradni matičarji, v matično Eksplozija v stranišču kateri je bila obešena infra žarnica, ki je ogrevala pujske. Anton 1. s Spodnje Ščavnice si KolCSarka 16 Žal nrivnii^il nes ano Salo; odšel J je privoščil neslano šalo; odšel je v sanitarne prostore okre- limfla pčevalnice na Spodnji Ščavnici, v katerih je že bil Alfred K. z Aženskega vrha, in vrgel petardo. Le-ta Alfreda ni le pre- ^^laj je povedal, da so Apače in še vrsta drugih krajev dolgo ^asa spadali v pražupnijo Rad-ketsburg, V krajevnem leksikonu Slovenije pa so profesorji Jan Šedvy, Vladimir Bračič in Jože Koropec zapisali tole: I. '*Apaška Marijina cerkev je bila župna že leta 1445. Letnica I ; 1446 in stilni znaki dokazujejo. I I knjigo umrlih niso vpisovali datuma smrti, ampak starost umrlega, na primer; 70 let, 3 mesece, 15 dni. Druga zanimivost je zgodnji krst otrok; župnik je ob navzočnosti babice (porodničarke) in botre krstil otroka še isti dan, ko se je rodil Pri obredu tedaj mati najbrž (zaradi onemoglosti) Se ni mogla biti. Je bil vzrok zgodnjega krsta strah, da bi novorojenec umrl brez zakramenta? Kadar so kužne bolezni na veliko pobirale žrtve, je že moralo biti tako, drugače pa je ' bilo v drugih obdobjih. Tedaj so ljudje dokaj dolgo živeli in po besedah našega sogovornika je bila povprečna starost umrlih višja od zdajšnje, ko imamo dokaj razvito zdravstvo. Vsi pa vemo, kaj kvari j sedanje povprečje: zahrbtne I bolezni in prometne nesreče. ’ i i je nastala okoli leta 1440. Imela je sedanjo glavno ladjo ; s fasadnim zvonikom in raven ! Strop v višini sedanjih sten, i Četa 1517 so postavili pozno- gotski prezbiterij, leta 1538 pri-■ ridali severno ladjo, leta 1644 I pa med prezbiterijem in razširjano ladjo zgradili sedanji zvo-3 nik. Baročni oboki v obeh la- djah in pevska empora so iz prve polovice 18. stoletja. Naj- ,__________________ kasnejši prizidek je vhodna do današnjih dni. Narodil pa se v zvonico oz. zakristijo. -------------------.™v: RAoniini ki ie Prezbiterij pokriva poznogotski obok zvezdastega tipa, či- Enako kot oltarji in tri freske (angel varuh, sveta brata Ciril in Metod ter sveta Peter in Pavel) je likovno zelo bogata tudi prižnica, ki ima tudi oljne slike evangelistov Mateja, Marka in Janeza. ki pobirajo mlada življenja. Pa se vrnimo Se za hip k apa-Ski župniji, ki je bila dolga leta tudi cilj vernikov - romarjev. Cerkev je imela tja do 1^4. leta Štiri zvonove, potem pa so Nemci tri sneli in jih pretopili v topovske krogle, tako da je ostal le Jožefov zvon. Leta 1962 so kupili v Zagrebu prvi nadomestni zvon in ga poime- I I II E, postal in ostal dušni pastir vse novali po Jezusu, 1990. leta so dobili tretji zvon in ga blago- je v prekmurski Bogojini, ki je to 'Ko■ < dala veliko duhovnikov m tudi v Sombotelu. Morda zdaj laže dobili tretji zvon in ga blago-razumemo, zakaj mora poteči sloviti v čast Marije, predlani toliko Časa, da bo razkriSka pa je »priromal« še Četrti zvon, I končno priključena posvečen sv. Trojici. Leta 1980 pa je »priromal« Se Četrti zvon, škofa. rebra počivajo deloma na okroglih služnikih. deloma pa Jja geometričnih konzolah. Re- se stikajo brez sklepnikov izrinjena ro oblikujejo temensko kito ^azito dekorativnega značaja. Glavni oltar, delo graške smeri •z druge polovice 18. stoletja, dobro prilagaja koncu prez- biterija, Stranska oltarja sta iz Slovenščina je bila Hkrati z nastankom župnije bogoslužje niso Apače pa v bogoslužje niso uvedli slovenskega jezika. Pred prvo svetovno vojno je bilo to območje v Avstro-Ogrski, po vojni, ko je nastala Jugoslavija, pa nemški (?) duhovniki Se . postbaro&n. vztrajali z nemščino. Šele leta 1930 je kaplan Lah uspel »prepričati« tedanjega nemškega župnika Potzingeija, da mu je »dovolil« imeti mašo v sloven- KOnUlIV ------- mariborski škofiji. je veliko neurje razkrilo cerk- Stevilo prebivalcev Apaške veno streho in prekrili so jo doline se ie po drugi svetovni z dvema tretjinama nove opeke. Na novo so namestili križ na stolpu cerkve, le-tega pa so prekrili z novo pločevino, Lani so v škofijski delavnici v Hočah dali prenoviti 120 let doline se je po drugi svetovni vojni skrčilo za najmanj tretjino, kajti Nemci so se morali izseliti. Postopoma so začeli prihajati ljudje »iz vseh ve-. kot se je v prispodobi sedanji župnik Janez stare orgle. Vedno boli na ' ■' -----««w.v;i; trov«, ivv, izrazil sedanji župnik ‘ Janez stare orgle. Vedno bolj pa se Ošlaj. V mislih ni imel le Pri- povečuje obisk verskih obre-„1, ,.,a, nn,rdila rudi zadnia tretje četrtine 18. stoletja. Križev , Glavni oltar ima kamnit gotski ^^rijin kip iz okoli 1470. leta, “pgato izdelana prižnica ima ®hke cerkvenih očetov in evan- gelistov. Župnišče je iz okoli leta 1850.« Marija v trnju Apaška cerkev ima pet ol-*nrjev. Na glavnem je slika Ma-vnebovzete, na Štirih stranskih oltarjih pa so kipi Marije '' trnju, brezmadežne Marije, ^lostne Matere božje in lurSke katere božje. Ustno izročilo pravi, daje Marijin kamniti kip našel neki kmet v trnju ob ^nri, potem so kip prenesli * cerkev, ga položili na stranski oltar in poimenovali Marija v trnju. Sicer pa so vsi oltarji v baročnem likovnem umetniškem slogu, za katerega je značilna silovita razgibanost linije tako v tlorisu kot ostenju, kjer je Čutnost odeta v sijaj, Nad glavnimi vrati cerkve je gotska 4oža’ iz kamna in naj ji ne bi buo enake ne v Sloveniji in ne * delu Avstrije. Na severni strani zunaj cerkve je kužno znamenje. Tja do pred 200 leti jc bilo okrog cerkve pokopa-tiSče. Tam je bila tudi skupna pobnice čez sto umrlih zaradi Nrm v spomin so posta-Znamenje. Ko pa so pokopališče okrog cerkve opustili, kužno znamenje prenesli na ^'lerno stran cerkve. Na južni ^Tapi cerkve pri srednjih vratih l* ohranil tako imenovani sramotilni steber, h kateremu Se :~ skem jeziku. Najbrž pa v vsej dotedanji zgodovini apaSke cerkve niso bili le nemški duhovniki. kajti v stari župnijski knjižici imajo ne le matične knjige vse od leta 1600, ampak tudi nekaj starih knjig v slovenskem jeziku. Domnevajo, da jih je bral nekdanji slovaški župnik Polaček. Postopoma se je uveljavljal ta jezik in končno je nemščina izginila iz cerkve, vendar je apaška župnija formalno spadala pod Škofijo Gradec v Avstriji vse do 1960. leta, dejansko pa jo je upray-Ijala mariborska škofija. To je dokaz, da vatikanski »mlini« meljejo počasi. To trditev pa smo že podkrepili tudi z informacijami o prekmurskih župnijah, ki so vse tja do 1960. leta spadale pod madžarsko škofijo NINM 8 srei'■ 1 nekoč postaviti Ci ga je na tako kazen i der^' ° vaško javno sodišče, nja ^radi prešuStvova-dal '* ic med drugim pove-sogovornik in go- '' a(s Ošlaj, ki je priSe! 11 žunijo kot kaplan po treh letih pa je Komajsmostoplili vnovoJeto, smrtna prometna nesreča. V soboški bolnici je namreč -------- , ' . . / umrla Marija Horvat z Dolnje čila poškodbe na očeh.zato je Bistrice. Omagala je zaradi po-moral v bolnišnico. škodb, ki jih je dobila 7, janu- arja ob 13.40 uri. Peljala se je po lokalni cesti na Dolnji Bistrici, nakar je pripeljal osebni strašila, ampak mu je popvzro- Neznanec je streljal v žice električne napeljave na javnem omrežju v Paričnjaku. Posle- dice: krajani so ostali za dobro uro brez električne energije, popravilo pa je stalo 50.000 tolarjev. Premoženje v plamenih avto, ki ga je vozil Matjan Korošec z Dolnje Bistrice. Avto je zaradi neprilagojene hitrosti v ovinku zaneslo in je trčil v kolesarko. Vlom Voznik Franc Plečko je parki- y okrCDCCVdllUCO ral avtobus na avtobusni po- " Skoraj ne mi ne teden, da nebi staji v Ljutomeru, kmalu zatem pa je opazil ogenj. Z gasilnim bilo vloma v gostinske lokale, aparatom ga je skušal pogasiti. Storilci ponavadi ne povzročijo a je bil nemočen. Na pomoč so večje Škode, saj denarja ne naj- pritekli ljutomerski gasilci; dejo, zaloga pijač in cigaret pa kljub njihovemu posredovanju tudi ni velika. Tako je bilo tudi pa je zgorel zadnji del avto- v MoSčancih, kjer je nepridi-busa. Domnevajo, da je požar prav vlomil v okrepčevalnico nastal zaradi kratkega^stika na trgovskega podjetja Potrošnik, saj so pijače in cigarete, ki jih je odnesel, vredne le 10,000 to- Storilci ponavadi ne povzročijo večje Škode, saj denaga ne naj- pa je zgorel zadnji del avtobusa. Domnevajo, da je požar električni inštalaciji. Škoda je ogromna; 2.000.000 tolaijev! Pred nekaj dnevi je zagorelo iarjev. stanovanju Ane P. iz Ljuto- mera. Tudi tam naj bi ogenj povzročil kratek stik na elek- Ells Stfl IIR trični napeljavi, in sicer v leseni omarici na hodniku stanovanja. Od tam seje ogenj razširil, zaradi ogljikovega monoksida pa se je Ana P. zastrupila in umrla. Našli so jo na tleh na v hodniku. Ogenj se je pojavil v kletnih prostorih stanovanjske hiše Stefana P. v Rakičanu. Vnel se je namreč premog, nasut ob peči centralnega ogrevanja. Posredovali so rakičanski gasilci, škoda pa k sreči ni (pre- jvelika. Kmetiji Tiborja Š. v Do-manjševcih se je prejšnji četrtek zgodila huda nesreča: z ogljikovim monoksidom se je zastrupilo 5 krav. I tele in 13 hladnem Le ndavsk i poli cisti sopridržah do iztrezhitve J. V. iz Dolnjega Lakoša, ker se je vinjen prepirat z delovodjem in sodelavci v Opekarni v Dolgi vasi, povrh pa je Se razbijal inventar. Posredovali so tudi policisti iz Gornje Radgone. V soboto, 9. januarja, ob 20. uri so na Kapeli zaustavili V, F. iz Hrastja-Mote. ki naj bi vinjen vozil avto, zato so mu nadaljnjo vožnjo »prepovedali«, česar pa očitno ni upošteval, kajti ob 22.35 so ga spet odkrili za volanom. Takrat naj bi polid- (lildjiz* XXI iiiiv- morčev in drugih, ampak tudi dov, Lar je potrdila tudi zadnja Prekmurce, ki pa so se naselje- polnočnica. vali na tem območju tudi Že prej - med obema vojnama. ŠTEFAN SOBOČAN auupiiv -■ M..., , stom grozil. Ker so utemeljeno prašičev, tako da znaša skupna pričakovali, da bo s kršitvami ..... —1—nadaljeval, so ga odpeljali na policijo in pridržali do iztrezni- škoda 1.200,000 tolarjev. Do gorenja je prišlo v hlevu, kjer je svinja prevrnila desko, na tve. prodaja vozil! Stare tablice do leta 1994 Večina slovenskih avtomobilistov od letošnjega januarja, odkar imamo nove registrske tablice, seveda še ni uspela zamenjati starih z novimi. Zato pa je marsikdo rta uradno policisti pri pre^edlh zamenjati starih z novimi. Zato pa vrfiavni tablici orelepil zvezdo, kar veljavni tablici prelepil zvezdo veljavni lavum ____ »spregledajo«. In kako je z veljavno^ atanh tablic. Do 25. junija 1994, leta bodo motala imeri vsa vozila slovenske tablice in slovenska prometna in vozniška dovoljenja, tei ker po naših c^tčdi vozijo vozita z najrazličnejšimi oima-kami na novih tablicah. Še nekaj besed o tem, kstj te oznake pomenijo. Po oznaki kraja je pet znakov: Črka ra štiri številke. Predvidene so Še nove kombinacije črk in Številk (dve črki in tri številke,.,). Zelene registrske tablice so ob večinskih belih najpogostejše. Namenjene so tujcem v Slovetiiji m pomenijo začasno re^traeijo. Črne tablice z rumenimi znaki imajo tuja predstavništva v Sloveniji, znaki RAZPIS DELOVNIH MEST!!! ■ ■■■«■ H K Sm0 zasebno podjetje, ki že tri leta uspešno nastopa na zabteoaem tr^u računalniške opreme in storitev. Specializirani smo za računalniške mreže, komunikacije in izvedbe projektov na ključ. Vtem času smo pridobili številne reference v uglednih družbenih in zasebnih podjetjih. Zaradi načrtovane širitve in preselitve v nove poslovne prostore iščemo nove sodelavce, in sicer: L SERVISERJA PROGRAMSKE OPREME, 2. VEČ ZUNANJIH SODELAVCEV - PROGRAMERJEV. Pogoji: 1. najmanj srednja šola, pasivno znanje angleščine, vozniško dovoljenje B-kategorije, osnovno poznavanje relacijskih baz podatkov in operacijskega sistema DOS, starost do 30 let X) IC«. Programerske izkušnje (FosBase ali Clipper). Če ste samozavestni in Vam je uravnilovka zoprna, želite plačilo po doseženih uspehih, delo s sodobno opremo, v majhnem dinamičnem kolektivu, se čimprej osebno oglasite na sedežu podjetja MINICOM d.o.o,, v Vegovi ulici 13 v M. Soboti. Začetek dela takoj!*! Poprej se naiavite po telefonu, številki sta 23895 ali 31 954. 2. najavite po o o L Pokličete nas lahko vsak dan po 17. uri, ob sobotah in nedeljah ves dan, telefonska številka je 45513. tzredrK) ugodi« rx)VofetTW prodaja voza PEUGB5T: • PEUGEOT 405 GLXi z dodatno opremo - do registradje - samo 25.900 DEM • PEUGEOT 309 GLX 1,4 2 dodatno opremo - do registracije - samo 21.500 DEM Hi BANKA UBK UNIVERZALNA BANKA Van kot eksikuivnj tianka s sodobnim pristopom da klieiti v svoji poslovni enoti v Murski Soboti zagotavlja vame in donosne bančne posle. zaobCane in obrtnike hranilne vloge hranilne vloge na odfcvedni rok depoziti žiro računi obrtnikov menjalniški pr^i devizni depoziti prilivi in nakazila v tujino vnovčevanie čekov kratkoročni in dolgoročni krediti ZABAVNE OSEBE vodenje Žiro računov depozitno poslovanje kreditno (»slovanie poslovanje s tujino (aetoring ' tolarske in devizne garancije vodenje nerezideninih računov UBK UNIVERZALNA BANKA d,d. LjuHiana Pt Murska Sobota Slončkova 23.69000 Muria Sobota tel.: 069/31 810,32 801,32 BOO, f»C 069/22 838 UBK UNIVERZAINA BANKA - VAŠA TRDNA OPORA V POSLOVNEM SVETU I 1 stran 16 vestnik, 14. januarja 1993 Smučarski klub Radgona I. SOL — moški šport Enodnevni izleti na Pohoije Smučarski klub Gornja Radgona že vrsto let uspešno deluje, vendar se iz leta v leto izjavljajo težave zaradi pomanjkanja snega. Tako tudi v lanskem letu niso v celoti uresničili zastavljenega programa. Odpadel je tečaj za predšolske otroke na terenih v Radgoni in Radencih. S pomočjo gasilcev pa so lansko zimo uspeli v Radgoni urediti drsališče v športnem parku, kjer so opravili veliko prostovoljnega dela. Zaradi slabih snežnih razmer so uspeli organizirati te dva izleta. Zelo dobro pa je bil obiskan sejem zimske Športne opreme, kar velja tudi za letos. Člani smučarskega kluba so obiskovalcem sejma strokovno pomagali pri ocenjevanju opreme ter dajali informacije o tečajih in izletih. Veliko zanimanje je bilo lansko zimo za smučarski tečaj, kt so ga organizirali v Mežici za predšolske in šolske otroke ter odrasle. Tečaj je obiskovalo 78 tečajnikov pod vodstvom 7 vaditeljev. Za smučarski tečaj je tudi letos veliko zanimanja tako med Šolarji kot odraslimi. Med počitnicami bodo organizirali tečaj na Ruški koči na Pohorju. Žal pa je na voljo premalo prostih mest. S šolami se je klub tudi dogovoril, da bodo skupno organizirali enodnevne izlete na Pohorje. Ti izleti bodo pod strokovnim vodstvom vaditeljev smučanja. Med drugimi ponudbami omogočajo tudi enodnevne izlete na bližnja urejena smučišča, zlasti na Pohorje. Člani kluba imajo cenejše možnosti smučanja kot drugi (prevoz in karta 1.500 SIT). Prijave zbirajo v bifeju OAZA, 'Panonska ulica. Gornja Radgona. (BK) Smučarski avtobus na Areh športna zveza in Društvo Partizan iz Ljutomera organizirala med šolshimi počitnicami, to je od 25. do 29. janoaija, avtobusni prevoz na .Areh. Iz Ljutomera bo avtobus odpeljal vsak dan ob 7. uri z avtobusne postaje. Cene prevoza so ugodne, sq stane karta s prevozom in kosilcem 1.700 SIT za odrasle, za otroke do 10 let pa 1.300 SIT dnevno. Za večdnevno smučanje pa je cena še ugodnejša, vendar je potrebna fotografija. Med počitnicami bo tudi začetni in nadaljevaini smučarski tečaj. Dodatna cena za odrasle je 1.000, za otroke pa 800 SIT. Prijave zbira Tone Ficko, tel. 81671, najpoznqe do 22. januaija. I------------------------------------------ Poraz Vigrosa v prvem spomladanskem kolu prvenstva v prvi državni moški odbojkarski ligi je Kamnik Novi Graniti 'po pričakovanju premagal Vi-gros Pomurje iz Murske Sobote s 3:0 (15:7. 15:6. 15:13). Sobočani so najbolje zaigrali v tretjem nizu, ko so rezultat izenačili na 13:13. Sicer pa so imeli gostitelji pobudo in zasluženo zmagali. Vigros Pomurje: Ratkai. Belec, Gobec. Josi-povič, Marič, Novak, Poredoš. Prša, Vnuk, Žalik, V prihodnjem kolu igra Vigros Pomurje v Murski Soboti z ekipo Fuzinarja z Raven na Koroškem. IL SKL — moški Radgona premagala Rudaija v petnajstem kolu prvenstva v drugi državni moški košarkarski ligi je Radgona premagala Ipoz Rudarja iz Trbovelj s 83:72 (47:37). Gostitelji so si vodstvo zagotovili v končnici prvega polčasa, vendar v nadaljevanju popustili, kar so izkoristili gostje in celo povedli s Šestimi točkami prednosti. V končnici tekme so se gostitelji zopet razigrali in zasluženo zmagali. Strelci za Radgono; Cigut 27, Gomboc 20, Bratkovič 12, Banič 9, Ulaga 9 in Karlo 6. (BD) Viktor Ketler - predsednik NK Potrošnik »Zaradi navijačev moramo ostati v ligi« Med tistimi, ki so se v mini prestopnem roku nogometašev najbolj okrepili, je vsekakor beltinski Potrošnik, zadnje uvrščeno moštvo v prvi državni nogometni ligi. Ti so tudi prvi pripravili tiskovno konferenco pred začetkom priprav za drugi del prvenstva. Na tiskovni konferenci so bili med drugimi tudi novinci: Ivan Džalma Markovič, trener, ter igralci Miloševič, Jančič, Stankovič, Šarkezi in Črnko, manjkala sta le DžafiČ, ki je Še v vojski, in Krapec, upravičeno, Mi pa smo izkoristili to priložnost za pogovor s predsednikom kluba Viktorjem Ketlerjem. - Javnost je presenečena, da ste se odločili za angažiranje novega trenerja in sedmih novih igralcev. Motiv je najbrž jasen. Obstanek v prvi državni ligi, Ali vidite reži- številne druge pokrovitelje iz vrst obrtnikov. Slednji so bili pripravljeni prispevati denar za okrepitve. Vsi ti igralci, ki so prišli v naš klub, pa tudi drugi so enako stimulirani za obstanek v ligi, S tem so se vsi strinjali. Menimo, da lahko z dobrimi igrami pritegnejo ob pomembnejših tekmah na igrišče v beltinskem parku tudi do 2.500 gledalcev, kar je za kljub velika materialna podpora, hkrati pa v zadovoljstvo ljubiteljev nogometa, ki jih nikakor ne smemo razočarati. Upamo, da je okrepljeno moštvo sposobno prikazati kakovosten nogomet, to pa si gledalci najbolj želijo.« tev? »V upravnem odboru /H/H/ »tSTHIK nnnnis MG IL SKL — ženske Sobočanke Strelstvo boljše od Videm, Ljutomer, Turnišče in Pomurka v petem kolu prvenstva v prvi slovenski strelski ligi je Kamnik premagal SD Koloman Flisar Tišina s 1698:1692 krogi. Najboljši pri Tišini je bil Branko Bukovec s 573 krogi pred Dragom Pertocijem, 569, in Simonom Flegarjem, 550 krogov. V petem kolu prvenstva v drugi slovenski strelski ligi je ekipa SD Jovo Jurkovič iz Vidma premagala Impol iz Slovenske Bistrice s 1623:1551 krogi. Posamezno: Gorazd Kocbek 559, Anton Kocbek 554 in Janko Strgar 510 krogov. Ljutomer je premagal SD FLV iz Hotinje vasi s 1643:1639 krogi. Posamezno: Dušan Špindler 562, Rajko Robnik 554 in Darko Horvat^ 527 krogov. SD Štefana Kovača Turnišče je premagala Kovinarja iz Štor s 1683:1569 krogi. Posamezno: Robi Markoja 581. Božidar Draškovič 565 in Avgust Maučec 537 krogov, SD Večer iz Maribora je premagala Elrad iz Gornje Radgone s 1638:1593 krogi. Posamezno: Milan Svetec 544, Branko Horvat 530 in Davorin Slanič 519 krogov. S D Pomurka iz Murske Sobote pa je premagala I. Pohorski bataljon s 1617:1490 krogi. Posamezno: Boris Skedelj 549, Sebastjan Vajda 539 in Milan Kreft 529 krogov, V petem kolu prvenstva v tretji slovenski strelski ligi je Ormož Premagal SCT iz Murske Sobote s 1279:1267 krogi. Posamezno: Janezu Gomboc 337. Janko Kuzma 317, Janez Horvat 314 in Jože Benko 299 krogov, (av, fk. ds, B) - Cimosa v predzadnjem kolu prvenstva v drugi državni ženski košarkarski lig! je Pomurje v Murski Soboti premagalo Cimos iz Sežane s 75:59 (44:16). Sobočanke so bile boljši tekmec in zasluženo zmagale. Ib je bila zadnja tekma Sobočank, ki so v zadnjem kolu proste. Strelke za Pomurje: Broder 18 (4:7), Lalič 5. (1:3), Brezič 8 (2:2), Drožina 30, Lutar 2, Gerič 4 (0:1). Kar 8 (4:10), (ZT) Namizni tenis Tišina in Pomnrka v Murski Soboti je bilo prvo kolo občinske strelske lige Murska Sobota za pionirje in Člane. Med pionirji, kjer so sodelovale štiri ekipe, je zmagalo Pomurje s 4 točkami pred Graničarjem Cankova 3, Tišino 2 in Bakovci 1 točka. Posamezno; 1. Kerčmar 171, 2. Balaško 163 in 3. Seme (vsi Pomurka) 160 krogov. V konkurenci članov je med 16 ekipami zmagala SD Koloman Flisar Tišina s 16 točkami pred Noršinci 15, Sebeborci 14, Pomurko 13 in Gederovci 12 točk. Posamezno: 1. Makari (Pom) ,369, 2. Gider (TiŠ.) 368, 3. Števanec (TiS.) 364, 4. Flegar (TiS.) 363 in 5. BalaSko (Nor.) 363 krogov. (FŠ> Občinska liga Ljutomer športna zveza Ljutomer je razpisala tekmovanje v občinski namiznoteniški ligi Ljutomer. Prvi turnir bo že v nedeljo. 17. januarja 1993, ob 9. uri v telovadnici Partizana Ljutomer, bodo izžrebali pare. Pred tekmovanjem Hazena - rokomet Vodi Turnišče v četrtem kolu občinske strelske lige Lendava je zmagala SD Štefan Kovač Turnišče s 1391 krogi pred Dolino 1366, in Crenšovci. 1346 krogov. Najboljši posamezniki: J. Maučec 357, Gruškovnjak (oba Tur.) 352 in Režonja (Dol.) 351 krogov. Po četrtem kolu vodi Turnišče s 16 točkami pred Crenšovci, 11, in Dolino, 9 točk. Pri posameznikih pa je na prvem mestu Gruškovnjak s 1423 krogi pred J, Maučecem. 1410, in Režonjo, 1402 kroga, (fk) Izšla je knjiga Ferija Maučeca HAZENA-ROKOMET, ,Alinanah pomurskega rokometa. Knjiga je v prodaji v soboški knjigarni, blagovnicah In Moravskih Toplicah. Možno pa jo je kupili tudi v naročniškem oddelku Vestnika. Cena 550 SIT. L SRL - moški Začetek drugega dela prvenstva v soboto se začenja drugi det prvenstva v prvi državni moški rokometni ligi. Pomurka iz Bakovec igra pomembni tekmo v boju za obstanek v ligi s Presadom iz Litije, BakovČani, ki igrajo v zadnjem času dobro, se nadejajo zmage. Pri tem pa tudi računajo na pomoč ljubiteljev rokometa. Tekma bo v Športni dvorani tretje osnovne šole v Murski Soboti. Zimsko veselje na ledu v Lukavčih. Foto; ANDREJA PIRHER kluba smo se po oceni stanja odločili, da moramo zaradi velikega interesa ljubiteljev nogometa v Beltincih in okolici storiti vse, da Potrošnik ostane v prvi državni ligi. To je sicer zahtevna naloga, vendar menimo, da z novimi okrepitvami in dobrim strokovnim delom to lahko dosežemo. Zato smo se odločili že na koncu jesenskega dela prvenstva za novega trenerja, izkušenega Markoviča, ki ima za seboj bogato strokovno delo, ter za nekatere dobre igralce, ki jih v moštvu najbolj potrebujemo. Načrt smo uspeli uresničiti.« - Pridobili ste nekatere igralce z zvenečimi imeni, za katere so se potegovali najboljši klubi. Kaj je bilo pri tem odločilno. Oenar ali kaj drugega? »Brez denarja ne gre, vendar ta ni bil edini odločujoči. Z igralci smo se pogovarjali dva meseca, v teh pogovorih bili odkriti in konkretni. Ponudili smo jim tisto, kar smo sposobni. Prvi vtisi so pokazali, da so igralci zadovoljni, da so prišli v naš klub, četudi smo zadnji na lestvici, in da pri tem vidijo tudi izziv zase, da lahko pridejo Se bolj do izraza kot v boljših moštvih.« - Mnogi ljubitelji nogometa in tudi drugi se sprašujejo, odkod denar za nakup igralcev? »Nogometni klub Potrošnik iz Beltince ima glavnega pokrovitelja, to je soboški Potrošnik, poteg tega pa še I. SOL - moški Salonit Kamnik Pionir Olimpija VIGROS Fužinar Bled PROM Granit Šempeter 9 9 0 27:2 10 9 1 27:8 10 8 2 25:8 9 6 3 20:11 18 18 16 12 Nogomet 10 5 5 17:20 10 9 4 5 15:16 9 2 7 10 2 8 10 2 8 10 1 9 13:23 9:25 9:26 5:28 8 4 4 4 2 lUIKL - mladinci RADGONA Slivnica POMURJE Ruše Happy day Ptuj (t21 10 10 o 961:699 20 10 10 10 10 10 7 3 931:744 17 7 3 683:663 17 3 7 665:846 13 2 8 674:765 12 1 9 519:707 9 t h Izbiramo športnika 92 v petek, 15, januarja 1993, ob 17. uri bo v domu fculrtire v Gornji Radgoni 8. tratSici-onalna športna prireditev Izbiramo Trtnika 92. Na'prireditvi bodo razglariii tia^oljše Športnike, ekip« .ter najboljše Spofhiike posaroeznih šoldtih ^rtnih dtoštev. Podelili bodo tudi poselMia ptiznanja. Kot običajno, pa bodo ofetskovaJci ugibab d driitetn gostu. Kegljanje Lendava tretja v Mariboru in Radencih je bilo kvalifikacijsko tekmovanje za vstop v I, A podravsko kegljaško ligo. Med 12 ekipami je sodelovala tudi lendavska Nafta in zasedla tretje mesto ter se uvrstila v I. A podravsko ligo. Najboljši igralec na tekmovanju je bil Dušan Peric s povprečjem 858 podrtih kegljev. Milan Žalik pa je imel povpreček 835 kegljev in zasedel deseto mesto. (MZ) - Večina klubov namenja skrb le članskim ekipam, marsikje pa zanemarjajo nii^e selekcije, ker zanje ni denarja. Kako je to pri vas? »S prihodom novega tre- neija Markoviča smo se v klubu dogovorili tudi za načrtno in kakovostno delo z drugimi selekcijami. Zato bomo med 22 igralcev članskega moštva v priprave vključili (udi Štiri mladince, ki so perspektivni, saj je eden od njih tudi član kadetske reprezentance. Mi računamo, da bodo ti lahko kmalu oblekli dres prvega moStva. Nekatere mlade in obetavne igralce pa smo tudi posodili sosednjim klubom, da st pridobivajo določene izkušnje. V prihodnje računamo tudi na te.« FERI MAUČEC Nafta in Potrošnik trenirata Prvi med pomurskimi nogometnimi prvoligaši je začel s pripravami na spomladanski del prvenstva beltinski Potrošnik, 6. januarja. Pod strokovnim vodstvom trenerja Ivana Džalme Markoviča trenirajo vsak dan na Igrišču v parku. Dogovorili so se že tudi za prijateljske tekme. V pripravljalnem obdobju naj bi odigrali 12 tekem z Bogojino, Radgono, Nafto. Muro, Publikumom. Slovanom in Zalaegerszegom iz Madžarske. Načrtujejo fO-dnevne priprave na morju, kjer bodo prav tako odigrali nekaj , prijateljskih tekem. S pripravami na druga prvenstva v prvi državni ligi so 12. januarja začeli tudi nogometaši lendavske Nafte pod vodstvom novega trenerja Marjana Dominka. Vadijo pet dni zaporedoma, ob sredah in sobotah pa dvakrat dnevno. V pripravljalnem obdobju bodo odigrali 16 tekem, med drugim z Muro, Potrt^nikom. Koprom, Izolo. Mlajem in drugimi. Ob koncu tedna bodo dvakraf potovali na morje, kjer bodo odigrali štiri tekme. Za 31. januar je dogovorjena prijateljska tekma med Nafto in Potrošnikom, ki bo v Lendavi. Soboška Mura bo začefa s pripravami za drugi del prvenstva jutri, 15, januarja, Judo_________________________________________ Uspeh Sobočanov v Slovenski Bistrici je bilo 24. mednarodno tekmovanje v judu Prvi Pohorski bataljon. Med 245 tekmovalci iz treh držav: Avstrije, Italije in Slovenije, so sodelovali tudi mladi judoisti iz Murske Sobote in se lepo izkazali, V skupni uvrstitvi namreč vodijo z 31 točkami (starejši pionirji 20 in kadeti 11 točk). Prihodnjo soboto bodo tekmovali Se Člani. Pri kadetih sta bila najboljša Pavlič (65kg) in Kerec (78kg), ki sta zmagala, D. Verhab (60 kg) pa je bil tretji. Med starejšimi pionirji so se odrezali Žilavec (38 kg), Hašat (42 kg) in Cuk (55 kg), saj so zasedli prva mesta. Horvat (46 kg) je bil drugi, El niša (46 kg) in Lazar (65 kg) tretja, Bobič (42 kg) pa sedmi. V tekmovanju mlajših pionirjev sta Rančigaj (38 kg) in L. Cikajlo (46 kg) zasedla tretji, Lesjak (38 kg) pa sedmo mesto. (TK) Šah Radosavljevič in D« Haii v šestem kolu odprtega prvenstva Šahovskega društva Radenske Pomurja iz Murske Sobote so bili doseženi naslednji izidi; A. Kos : D, Hari 0:1. Gabor: B. Hari remi. A, Marič : Radosavljevič0: L Režonja : Kovač 1:0, HavaSi ; Glavač 1:0 Ružič : K, Marič 1:0, Vučko : T. Marič 1:0, LanjSčak ; Cvetko 0:1 in Štrokl : Šarkanj 0:1. Vodita Radosavljevič in D. Hari s 4,5 točke pred A. Kosom, Režonjo, B. Harijeni in Gaborjem, po ' 4 točke. Turnir v Ljutomeru v nedeljo, 17. januarja 1993, od 9. uri bo v hotelu Jeruzalem v Ljutomeru tradicionalni Šahovski turnir. Organizatorji vabijo čimveč Sahistov. I vestnik, 14. januarja 1993 stran 17 i I I Brodarsko društvo Mura iz Kroga Ena najuspešnejših tekmovalnih sezon Lansko leto je bilo za Brodarsko društvo Mura iz Kroga eno najuspešnejših, saj so se njihovi tekmovalci uveljavili na tekmovanjih doma in v tujini. Največji uspeh je dosegel Iztok Horvat, ki je na svetovnem mla-dinskerh prvenstvu na Norveškem v moštveni vožnji 3 X C-1 skupaj z bratoma Hočevar osvojil zlato kolajno, med posamezniki pa je bil izvrsten četrti. Poleg njega sta dosegla lep uspeh Simon Kuzmič, ki je postal državni prvak v maratonu, in Simon Kovačič, ki je bil na istem tekmovanju drugi. Med pionirji je bil najuspešnejši Borut Horvat s tremi državnimi naslovi (spust, slalom, moštvena vožnja). Uspešna pa sta bila tudi Anton Škraban, ki je zmagal na tekmovanju za pokal Slovenije v spustu in mo-* Štveni vožnji, ter Darjan Borovič, ki je osvojil naslov državnega prvaka v moštveni vožnji. Lanskoletne uspehe želijo tekmovalci Kroga ponorih tudi letos, zato so začeli s pripravami že sredi oktobra pod vodstvom trenerja m izkušenega tekmovalca, nekdanjega državnega prvaka Štefana Varge. Na voljo ima 15 tekmovalcev, ki ''adijo sedemkrat tedensko na vodi in trikrat na suhem. V odsotnosti Iztoka Horvata pa načrtujejo od 23. do 31. januarja skupne priprave v Strunjanu, V tem kraju bodo februarja pripravili Se skupne priprave Za kandidate državne repre-^ntance (Kuzmič, Vereš, Kovačič, B. Horvat, Škra-oan). Med pripravami so so nekateri tekmovalci BD Mura iz Kroga udeležili tradicionalnega novoletnega spusta po reki Savi od Pod-suseda do Zagreba in dose-gli lep uspeh. To še posebej Velja za Simona Kuzmiča, Šport Judo klub Murska Sobota ki je zmagal v absolutni kategoriji, izkazali pa so se tudi Kovačič, VereS in B. Horvat, saj so dosegli solidne uvrstitve, V aprilu se bodo začela izbirna tekmovanja za sestavo državne reprezentance, ki bo sodelovala na svetovnem pokalu. Tekmovanja bodo na reki Idrijci, Savi Bohinjki in Savi I I 1 1 .1 Dolinki. Od treh tekem se bosta upoštevala dva najboljša rezultata. Lepe možnosti za uvrstitev v državno reprezentanco imajo Kuzmič, VereS, Kovačič in B. Horvat. PrVa tekma ža svetovni pokal bo 8. maja na reki Savi Bohinjki. Brodarsko društvo Mura iz Kroga, ki nenehno skrbi za lastne tekmovalce, bo tudi letos organizirano kajakaško šolo, za katero je med mladimi veliko zanimanje. Sola bo od 17. do 24. julija. Tradicionalna vsakoletna prireditev na reki Muri pri kro-Skem brodu pa bo 24. in 25. julija. Tekmovanje pionirjev bo Stelo za pokal Slovenije. Kot nam je povedal trener Štefan Varga, si letos želijo, da bi se vsaj eden od tekmovalcev uvrstil v državno člansko reprezentanco. Pričakujejo pa tudi kakšno medaljo na letošnjih državnih prvenstvih. Razpored tekem I. SRL kolo-16.1.93 ROMURKA 9- Rudar ^Jadran "Vpvarna C. ’ Dobova Duka : Presad : Velenje ■ K. Slovan N. oprema : Drava : Ribnica Duka Ribnica Drava N. oprema F. M. : O. Rudar : Presad : Velenje : K. Slovan XVIII. kolo-27. 2. 93 JJItl. kolo-23.1.93 Duka Ribnica ^ava J)' oprema Slovan molenje kolo ROMURKa Presad 2' Rudar i dadran ^^maC k Dobova Itolo !■ Dobova Duka Ribnica Drava oprema ”■ Slovan : POMURKA : I. Dobova : Pivovarna C. : A. Jadran : 0. Rudar ■ Presad -30.1.93 ; Velenje ; K. Slovan ; N. oprema Pa'■ v9''^DRKa jelenje 7' Rudar pj^ran ^'''u^arnac : Drava : Ribnica : Duka -6,2.93 : POMURKA : Pivovarna C : A. Jadran : 0, Rudar : Presad : Velenje -13. 2.93 : K. Slovan : N. oprema : Drava ; Ribnica : Duka : I. Dobova idss; “ ■ A. Jadran POMURKA K. Slovan Velenje Presad 0. Rudar A. Jadran XIX. kolo A. Jadran : N. oprema : Drava : Ribnica : Duka : I, Dobova : Pivovarna C. -6. 3.93 : POMURKA Pivovarna C. : 0. Rudar I. Dobova Duka Ribnica Drava : Presad : Velenje : K. Slovan : N, oprema XX. kolo-13. 3.93 POMURKA : Drava N. oprema K. Slovan Velenje Presad XXI. kolo 0. Rudar A. Jadran : Ribnica : Duka ; I, Dobova ; pivovarna C. -20. 3. 93 POMURKA : Presad Pivovarna c. : Velenje I. Dobova Duka Ribnica : K. Slovan : N, oprema : Drava XXII. kolo POMURKA Drava N. oprema K. Slovan Velenje Presad -27. 3. 93 : Ribnica : Duka : I. Dobova :. Pivovarna C. : A. Jadran : 0. Rudar Številni pokali in medalje v lanskem letu Soboški judo klub je v lanskem letu dosegel zavidanja vredne rezultate, o čemer pričajo številni pokali in medalje. Skupno so osvojili 184 medalj, od tega 89 zlatih, 53 srebrnih m 62 bronastih ter 23 pokalov. Na mednarodnem prizorišču pa so dobili 13 pokalov, 29 zlatih. 16 srebrnih in 22 bronastih plaket. To je bilanca lanskega leta, na katero so lahko ponosni, zlasti Se, ker so se srečevali s finančnimi težavami. Tenis in kmečki turizem V njihovih vrstah je 6 državnih prvakov: Hašaj, Lazar in Čuk pri pionirjih, T. Cikajlo pri kadetih in Kos pri mladincih in Študentih. Na mednarodnem tekmovanju Alpe-Panonija so na treh tekmovanjih zbrali 262 točk ter v konkurenci pionirjev, kadetov in mladincev postali zmagovalci. Na pokalnih tekmovanjih Sobote, Bežigrada, Golovca in Nagaoke so poslali ekipni zmagovalci. Lep uspeh je dosegel tudi Zoran Kos na evropskem mladinskem prvenstvu v Izraelu. Kos je bil tudi izbran za najboljšega pomurskega judoista v letu 1992, predsednik Tonček Kos kluba narodnem tekmovanju Alpe-Panonija ter pokalnih in državnih prvenstvih za vse kategorije. Letos najboljši judoist Zoran Kos se bo udeležil štirih mednarodnih kakovostnih turnirjev v članski konkurenci. Sicer pa bodo soboški judoisti sodelovali tudi na številnih mednarodnih tekmovanjih v Avstriji, Madžarski, Italiji in Nemčiji. Kmalu bomo tudi raz- f V F A r (h 'J ' ril ti' J' Soboški judoisti — znugoTald pokala Nagaoke 92, saj je zbral 912 točk. Po besedah predsednika soboškega judo kluba Tončka Kosa gre poleg tekmovalcev zahvala za dosežene uspehe tudi staršem tekmovalcev ter pokroviteljem, ki so jih materialno podpirali . Od 24 slovenskih klubov je soboški klub zasedel izvrstno peto mesto z 2.916 točkami. Pri judo klubu Murska Sobota tudi za letos načrtujejo številna tekmovanja in prireditve. Sodelovali bodo na med- pisali tečaj za nove tekmovalce. Poseben poudarek pa bodo letos namenili ženski populaciji, saj brez tekmovalk ne morejo konkurirati na nekaterih tekmovanjih drugim klubom. Soboški judoisti, ki so lani osvojili pokal Judo zveze Slovenije so hvaležni vsem, ki so jim pomagali v lanskem letu, take pomoči pa si želijo tudi letos iri zagotavljajo, da jih z rezultat] ne bodo razočarali. F. M. Rokomet Solidna igra Kroga v povratni pokalni rokometni tekmi je prvoligaš Gorenje iz Velenja v Morski Soboti po pričakovanju premagal Krog s 26:22. (13:11). Gostitelji so se s solidno igro na začetku gostom primerno upirali, v začetku drugega polčasa pa rezultat celo izenačili na 15:15. Gostje so si zmago zagotovili v končnici tekme. Strelci za Krog; D. Kolmanko 7, Varga-3, Babič 2, A. Kolmanko. Lukač. Hegeduš. Meolic, Kovačič in Titan po enega. Sodila sta Skubic iz Ljubljane in Tomič iz Celja. Jubilejna tekma v okviru praznovanja S-letnicc delovanja RK Razkrižje je bila v dvorani v Ljutomeru prijateljska mednarodna rokometna tekma med Zrinskim iz Čakovca in Razkrtžjem. Po vodstvu gostiteljev s 16:15 v prvem polčasu so zmagali gostje s 35:29. Najboljši strelci pri Razkrižju: Bedekovič 7, RozmariČ 6, Meolic 6. Sodila sta Gerič iz Žiškov in Hodnik iz Bistrice. Ob tej priložnosti so predstavniki KS Razkrižje domači ekipi podelili priznanje. (NŠ) Prijateljske tekme v prvi državni ligi so V pripravah za spomladanski del prvenstva rokometaši Pomurke iz Bakovee odigrali nekaj prijateljskih tekem Izidi - Pomurka: Krog 33:22 (Džepo 5. Skraban S in Kušter 6 za Pomurko ter Šernek 5 in Meolic 4 za Krog). Pomurka : Drava 23:19 (Bedekovič 9), Ormož : Pomurka 12:24 (Džapo 6) in Velika Nedelja ; Pomurka 18:14 (KuSter 4), Bakovci četrti v Varaždinu je bil mednarodni rokometni turnir za pionirke z naslovom Otroci mira. Med Šestimi ekipami je sodelovala tudi ekipa Bakovee in zasedla četrto mesto. Najboljši strelki v ekipi Bakovee sta bili Kuharjeva (17) in Smodiševa (10). Turnir bo odslej tradicionalen. »Gospa, obrnite se s hrbtom proti hrvaški meji, da vam sonce ne bo sijalo v oči, nekoliko bolj se razkoračite, lopar primite z obema rokama in potem udarite žogico, ki prileti čez mrežo, Jožko, ti pa stopi in povej mami, da imam tukaj še pol ure dela. Naj bodo pripravljeni, da gremo potem po krmo za živino. Samo stuširam se Se prej«. J. H. v beli teniški opravi je potem stopil h gospe Attnamariji IV. ia ji pozorno nastavil roke na pravo mesto na držalu loparja. Potem ji je stopil za hrbet, jo učiteljsko objel ter z njo nekajkrat zanihal, kakor to pač počnejo igralci tenisa, ko pričakujejo nasprotnikov udarec. Prizor je seveda izmišljen. Dogajal pa bi se lahko kjerkoli na tej ali oni strani Mure. Naši kmečki fantje, predvsem listi, ki imajo bolj malo zemlje, možnosti za zaposlitev pa tako ali tako vsak dan še manj, bodo morali postati začimba slovenskega kopenskega turizma. Morali se bodo odtrgati od točilne mize ter začeti trenirati tenis. Športno panogo v belem. Turizma danes ni več brez raznih Športnih tečajev, v katere se najraje vključujejo Ženske. Tako tiste v letih, ko se kilogrami neustavljivo nalagajo, kakor one, ki iščejo počitniške pustolovščine z dobro raščenimi mladci. Letos je leto turizma blablabla, letos je leto turizma blablabla. Mi govoričimo, naši kmečki fantje pa tožijo, ker nobena noče na kmetijo. Avstrijski in spodnjenemški fantje pa pozimi zamenjajo gumijaste škornje za hlev s smučarskimi čevlji. In Angležinje, Svedinje ter Američanke učijo smučanja. V obojestransko zadovoljstvo. Brez turizma kot dodatne kmetijske dejavnosti ne bo šlo. Zaradi višje sile pa bo moralo iti brez smučanja. Vsaj pri nas ob Muri. Preostane nam tenis, ki tačas doživlja manjšo krizo. Zato ker se namesto tehničnih fines v igri uveljavlja moč udarcev. Jimmy Connors je zadnjič izjavil, da se tenis »razvija nazaj v embrionalno stanje«. je mehansko, brez intuicije,« je rekel Avstralec Ron Laver, ki je nekdaj zmagal na enajstih turnirjih grand-stam. Zato pozori Naši kmečki fantje so znani po krepkih prijemih. Ne sicer v tenisu, če pa ne bomo izredno taktni, se lahko zgodi, da se bo trdoročna navada zanesla tudi vanj. Učinkovitejše antireklame za naš turizem si ne morete misliiil Posebno Nemci so začeli hlastno razkrinkavati degeneracijo športa, ki je nekoč slovel po »prefinjenosti, intuiciji in taktičnih sposobnostih«, zdaj pa se je sprevrgel v robotsko športno zvrst. Nekaj počno to seveda tudi zato, ker njihov Boris Becker ni več v svetovnem vrhu. Ivana Lendla, ki je njihovega Borisa že nekajkrat premagal, opisujejo kot »juristovega sina upadlih lic,« za katerega naj bi veljalo, da je vse, kar je dosegel, prigaral s trdim delom. Nobenega posebnega talenta torej, nič daru. Vsekakor značilno. Tak očitek spominja na začetke turistične vojne. Kajti za brezčutne, dobro s trenirane stroje veljajo nemški športniki. Slovan Ivan Lendl in slovenski kmečki fantje, ki so se začeli dodatno zaposlovati kot teniški učitelji! Po prvih nerodnih udarcih in korakih, takoj ko bo brenčanje leteče žogice nekoliko glasnejše, se bo v turistični branži izvedelo, da prekmurski učitelji tenisa niso na ravni sodobnih zahtev. Pa še nekaj, vrhunska teniška tekma je dandanes v glavnem nanizana iz premorov. »Vpokalni tekmi za grand-slam v Munchnu sta bila Čeha Ivan Lendl in Jakob Hlasek, ki igra za Švico, na igrišču skoraj poldrugo uro, dejanski igralni Čas pa je znesel komajda devet minut.« Tako Nemci. Tudi po Lendlovem mnenju je dandanes teniška igra sestavljena takole: »Nasprotnik štirikrat servira, potem si štirikrat na vrsti ti, potem zopet v odmoru sediš na klopi.« Veselje do izmenjavanja močnih udarcev se kaže tudi v tehnični opremi igre. V zadnjik dvajsetih letih se je vse podrejalo moči, dinamiki in hitrosti, od talnih oblog na igrišču do loparjev, ki so postali teniške gorjače. Časi, ko je Bjdrn Borg dosegel zmage z navadnim lesenim loparjem, naj bi bili mimo. Pomanjkljivi občutek za žogo se nadomešča s tako imenovanimi »udrihali Z veliko bučo«. Izbrani materiali pa prispevajo k hitrosti Žogice. Samo imena loparjev poglejte! »Black Povver« (črna sila), »Spe-edmaster« (mojster hitrosti)! Obstajajo že loparji, pri katerih se okvir ob močnem udarcu naglo napne in da tako od sebe večjo silo. Zaradi nenehnega »bliskanja« žogice Čez mrežo gledalci nimajo veliko od teniške igre. Zato je izdajatelj ameriškega strokovnega časopisa Tennis IVeek od ameriških znanstvenikov zahteval, naj kar najhitreje iznajdejo žogico, ki jo bodo gledalci videli. Hitrost Žogice dandanes merijo z radarji. Rekord imata Hrvat Goran Ivaniševič in Američan Derrick Rostagno, ki poganjata »fdcasto klobko« s hitrostjo 203 km!h. V tenisu kot dodatni dejavnosti za privabljanje turistki tov) je potemtakem potrebno početi nasprotno od modernističnih trendov. Naši kmečki »dečki« naj se opremijo z lesenimi loparji. Najbolj zanimivo bo, če si jih bodo pozimi celo izdelovali sami. Kot nadaljevanje nekdanjih zimskih obrtnih dejavnosti, ko so njihovi očetje krivili lesene vite in pletli košarice iz slame. Udarjati je treba •romantično«, to je poglavitno.' Če pa smo resni, je naposled res. da je letošnje leto leto turizma. Na poletni kmečki turizem je potrebno misliti Že pozimi. Na turizem kot na dodatno dejavnost - da ne bi samo Se naprej Čakali, kakSna bo cena pšenice, sladkorne pese in krompirja. In le naprej govorili, da je krave potrebno krmiti z ureo. ker bo sicer liter mleka Še dražji- Kmečki rod mora znova postati podjeten, kot je venomer bil. Dokler se ni zgodilo, da mlade nočejo več na kmetije. Zakaj pa nočejo več? To se je potrebno vprašati. Zato nočejo, ker na kmetijah ni več nobenih dodatnih dejavnosti. Samo monokulturni dolgčas. Štefan Smej i vi J H' ,• ■* -a 1i s JL Ji Nogometaši Bralonec. Stojijo od leve: M. VbroS (predsedniki, b. Vinkovič, S. Marič, A. Mlinarič, Lnk, Balažič, Kozar, Jerič (trener), čepijo: Šarkezi, B. Mlinarič, D, Viiroš, S. Marič, J. Vinkovič, Sraka in Klemenčič. Foto: F. M. I; |! stran 18 vestnik, 14, januarja 1993 1 iz naših krajev i: I Na sledi za izgubljenim zakladom V kaj se je spremenilo letalo? Ko sem sc po klancu pripeljal do Kajdičevih ali »Bogečovih I J ■ RADGONSKI GRAD - Te dni so odstranili gradbene odre in radgonski grad se je pokazal v svoji lepši podobi. Za silo so uredili tudi okolico: le kaj bo z notranjostjo? Pesimizem pa je odveč, kajti grad je v lasti poslovneža Milana Hercoga, ki bo poskrbel, da bo čez čas drugačna tudi notranjost. Fotografija: L. K. --v U«, uv nojUJVCTlU ^|| v |||^^ kot nekateri še vedno imenujejo domačijo na vrhu pobočja v ČreŠ-njevcih, se mi je odprl pogled na belo prostranstvo, Dan je bil hladen in ni se bilo ravno prijetno izpostavljati vetru, kajti ušesa so začela kmalu cveteti. Smuknil sem v toplo kuhinjo, kjer je brž stekel živahen pogovor z gospodinjo Justino Kajdič, katere dekliški priimek je bil Kolarič. Tako se je seveda pisal tudi njen oče Ivan, daleč naokrog znan mizar in graditelj mlina na veter. i«. upreti. Tako je bilo tudi z mlinom; veter je poškodoval vetrnice, slišali smo grmenje in vsi smo se hudo prestrašili. Dele mlina smo potem, ko se je neurje poleglo, našli v okolici do- mačije. Nekatere sestavine smo še nekaj časa ohranjali, sčasoma pa so se porazgubile.« V pogovor se je vključil Justi m n mož Jože Kajdič, Tudi on je vedel nekaj malega povedati o mlinu, predvsem pa se je trudil, da bi našel neki ostanek mlina, a ni imel sreče. Je pa pohvalil ženino nazorno pripovedovanje, Upam, da sem ga zapisal verodostojno in morda navdušil koga, da bo naredil namesto klopotca (četudi velikana, kot ga imajo v Železnih Dverih) pravi mlin na veter. Strokovnjak za varstvo okolja mi je dejal, da izraba naravnih danosti (v tem primeru vetra) ni ekološko sporna. Naredimo torej mlin na veter! S, SOBOČAN Bo lendavska tržnica spet oživela? Zgodba o lendavski tržnici je zelo stara, menda so jo imeli že pred sto letG ko so se na njej oskrbovali lendavski petičneži. Pravijo, da je bito na njej dokaj živahno tudi po drugi vojni. Še zlasti pa v šestdesetih letih, ko v lendavskih trgovinah Se niso prodajali sadja in zelenjave. Takrat je bila tržnica odprta dvakrat tedensko ob sredah iii sobotah. V tisto obdobje spada tudi prizidek, ki ga je zgradilo takratno komunalno podjetje, pa tudi betonske police na odprtem delu tržnice. Z razvojem trgovske mreže, predvsem pa s posodobitvijo trgovin je postala lendavska trlica Čedalje bolj zapuščena in manj obiskovana. Nekaj let je bila namenjena avtobusni postaji, vse dokler niso zgradili nove. Danes je tržnica opuščena, le ob sobotah ponuja nekaj prodajalcev svoje pridelke, jajčka, fižol, zelenjavo, sir in sadje. Krajevna skupnost si prizadeva, da bi tržnico oživila. Pripravlja se že idejni načrt, po katerem naj bi bil del tržnice pokril. Ker se v bližini Lendave s pridelovanjem 1 zelenjave ukvarja vedno več kmetovalcev, bi bilo prav in koristno, da bi svoje pridelke ponudili na tržnici. Se zlasti tiste, ki so btoloSko neoporečni. JD ■ Obnova sakralnih objektov in znamenj - Dolga leta je bila gradnja novih cerkva in kapelic če ne že prepovedana vsaj hudo onemogočena. Tudi sakralna dediščina je bila zanemarjena, marsikateri objekt je načel zob časa. Šele pred dvema letoma se je tudi na tem področju nekaj premaknilo, in to na bolje. Na tem področju so najbolj pozorni v tumiški župniji, kjer skrbno obnavljajo verska in kulturna znamenja. Obnovili so več kapelic in križev. V kobiljanski fari se lahko pohvalijo z novo kapelico na hribu sv. Martina, v lendavski župnijski fari pa so obnovili kapelico pri sv. Trojici, lendavska cerkev je dobila novo zunanjo podobo, gradi se kapelica v PetiSovcih, Tudi v drugih župnijah je podobno. Tokrat cerkvi pomaga tudi posvetna oblast, zlasti pa občani s prispevki. Tudi notranjost cerkva posodabljajo. Ponekod so uredili centralno kurjavo, ozvočitev, postavili nove, udobnejše klopi in stole. Nekatere cerkve so tudi ponoči osvetljene. V lendavski občini so poskrbeli tudi za obnovo mrliških vežic na pokopališčih, ponekod pa so zgradili nove vežice. Kljub vsemu pa je nekaj verskih znamenj Se vedno zapuščenih. Prav bi bilo, da bi jih obnovili v letošnjem letu, saj kvarijo podobo kraja, kjer so. JD s ■ I / -■S c K ■ ■ Zadravčevi v Lipi so bili pred nekaj tedni močno presenečeni, ko je svinja povrgla kar deset pujskov. Se bolj presenečeni, tokrat neprijetno, pa so bili, ko so videli, da mladičev ni marala, zato jih je šest postopoma umrlo. No, rešiti so hoteli vsaj ostale, zato jih je gospodinja Francka hranila z mlekom iz steklenice, na katero je nataknila otroško dudo. Naporni zaman, saj lepo rastejo. Posnetek: J, Ž. s*" ^3* ■ J I ■ PESNIK - Ludvik Rudolf iz Male Nedelje je po po-O klicu kmet, ki pa ima nenavad-I#] nega konjička: pisanje vaške kronike in pesmi, Te dni smo ga nj poslikali pri izviru vode v Kr® sovščaku, kjer naj bi sveta brata Bi Ciril in Metod krščevala. Pre-© bral pa nam je tudi nekaj verzov pesmi o svoji vasi. Zadnja kitica ® vabi: Prijatelj, / k Moli Nedelji J le pridi, / postoj in poglej: / le-jS pote se našega kraja / odkrile ti g bodo povsod! Foto: Š, S, »Očeta žal ni več, saj je umrl. Se pa sama še dobro spominjam, kako je prišlo do izdelave mlina na veter. Zanjo seje oče odločil kmalu potem, ko je zbral nekatere dele motorja od vojaškega bombnika, ki je proti koncu druge svetovne vojne strmoglavil tu nekje v bližini. Uporabil je predvsem ležaje, razne zobnike.... ne pa propelerja (elipse), kajti za pogon mlina je bilo treba narediti prave vetrnice. Če se prav spominjam, so bile Štiri. Dale so se nastaviti tako, da je bilo mo- g< joče kar najbolj izrabiti veter, ki je na našem hribu pogost. Prednost očetove zamisli in izvedbe je bila tudi v tem, da so se vse štiri vetrnice samodejno obračale proti vetru, pa je bilo tako mogoče izrabiti tako severne kot južne vetrove.« Pozna se, da je bila Justina konstruktorjeva hči, saj je zelo nazorno opisala očetov mlin na veter, Ta pa ni stal na samem, ampak je »zraste!« nad ostrešje gospodarskega poslopja. Stolp, ki je nosil vodoravno os, na kateri so bile vetrnice, je meril V premeru približno dva metra. K vrhu so peljale lesene lestve. Vodoravno os je z valjčnim mlinom, ki je bil na tleh, povezovala navpična os in poganjala valjčni mlin, ki pa je bil v glavnem iz lesa, valji pa so že bili »železni«. Pa ne v celoti, ampak le njihov obod. Vse to si je zdaj, ko smo tudi na podeželje pripeljali vsemogočo tehniko, težko predstavljati. Tudi sam skorajda nisem mogel verjeti, sem se pa prepričal, ko sem v kotu gospodarskega dela stavbe »odkril« na pol leseni mlin, ki pa ni ostanek nekda- njega mlina na veter, ampak J, 4 •| /i- :4i<. Si: novejša izvedba priprave za m lin tir* ?iti^ nftihr^ 7a nrinrnvn ■ '1 mletje žita, najbrž za pripravo živinske krme. »Vetrnice na očetovem it /o .1 mlinu so se vrtele do 1950, leta. Poganjale niso le valjčnega mlina, ampak po potrebi Malo VemO O tem tudi žago cirkularko. V petdesetih letih pa smo dobili elektriko. Morda bi oče Še naprej ohranil pogon na veter, toda zgodila se je nesreča: nekega dne je pihal tako močan veter, da se mu marsikaj ni moglo Smo in delamo za človeka a Da bi Karitas noglo lil 1 -I lahko pomagala v kratkem času pridobljen ugled s pomočjo vsem, ki so v gmotni in duševni stiski - Ne bi bilo narobe, če bi naleteli na večje razumevanje v Soboti in med Sobočani, saj bi prišla s tem j aktivnost te humanitarne organizacije do večjega izraza. Minili so božični in novoletni prazniki z vsem bliščem in bedo, ki jo taki prazniki povlečejo za seboj. Bedo zato, ker ni več blišča v notranjosti ljudi, ki so ga nosili nekoč v sebi na sveti večer, ko so prihajali k polnočnemu bogoslugu. Ne more biti sijaja božje noči in ne bo več, če bo Še naprej pokalo okrog cerkva, pa tudi čez cerkveni prag. Pokanje petard vceplja v ljudi strah, o katerem berejo v časopisih in gledajo na televiziji. Mladi šolarji nam povzročajo ta strah, sami pa kot da ga ne čutijo in nočejo vedeti zai^. Pogumni mladi ljudje, napolnjeni z nasiljem, vendar pa prazni brez vere in Boga. Ali pa vendar ti mladi ljudje nosijo v sebi vero, ideale za boljši jutri, dobroto v srcih? Pogumne mlade ljudi z vero in dobroto v srcu potrebujemo za delovanje vsega dobrega v KARITAS, Vrste takih, ki so pripravljeni podariti ljubezen do bližnjega, se krčijo, K sodelovanju pa vabimo zlasti mlade, ki so zaradi svoje mladosti polni življenja in idej za uresničevanje potreb do bližnjega. Delo za KARITAS bo tudi v novem letu. Naše delo in trud nista zaman, ko so ljudje s prijaznostjo sprejeli lep kulturni večer ob materinskem dnevu. Oblikovali in ponudili smo vizitke KARITAS ob veliki noči in božiču, izkupiček pa smo namenili v dobrodelne namene. V lanskem aprilu smo se predstavili z »Nedeljo Karitas«, Uspešno smo sodelovali v vseslovenski dobrodelni akciji KLIC DOBROTE, Begunci in njihove družine, ki prebivajo v Veržeju ter v okolici občine Ljutomer, so bili nenehno deležni naše pozornosti in dobrote. Za miklavževo smo sodelovali pri obdaritvi otrok. Pred božičnimi prazniki smo obiskali oskrbovance v domu ostarelih v Lukavcih in Rakičanu, ob tem smo jih tudi primerno obdarili. Prav tako smo obiskali in obdarili otroke v OŠ s prilagojenim programom v Ljutomeru. Bolni in prizadeti otroci z velikim Čutom sprejemajo dobroto in pozornost bližnjega, Bog daj, da bi tudi zdravim otrokom ta čut ne zamrl do kraja. Obiski so potekali tudi na domovih pri ostarelih in bolnih po mestu in vaseh ljutomerske fare. Vsepovsod so bili nad našimi obiski navdušeni in veseli, saj smo jim za nekaj minut polepšali dolg vsakdan, Z obleko in prehrano smo nenehno pomagali, kolikor je bilo v naši moči, ljudem na Hrvaškem in v Bosni. Ob tem dobro sodelujemo z RK in socialno službo in tako želimo tudi vnaprej. Drobne pozornosti. Žrtve in delo naših vztrajnih sodelavcev sestavlja mozaik božje ljubezni, ki jo želimo v KARITAS dati bližnjemu v stiski duševni ali materialni. Obiščite nas lahko ob naših dežurstvih vsako sredo od 9. do 11. ure in petkih od 16, do 18. ure, v prostorih »stare« mežnarije ob ljutomerski cerkvi. M. K. Julija letos je bilo v Murski Soboti pri tukajšnji župniji ustanovljeno dobrodelno društvo Karitas. V ta namen so prejeli takrat začetna denarna sredstva. To je - skupaj s prizadevanji za pomoč velikemu Šte- vilu pregnancev iz BiH-a - spodbudilo uradno in for- malno organiziranje karita- tivne dejavnosti v Soboti, torej akcije, ki so ena temeljnih vrednot krščanskega načina življenja. V Beltincih je bila tovrstna dejavnost že uresničena z ustanovitvijo Karitas, ki je - o čemer smo že pisali - dosegla izjemne rezultate pri vsestranski oskrbi bosansko-hercegovskih beguncev v svojem okolju. Tudi soboška Karitas je kmalu dosegla ugled dobrodelne organizacije, ki ponuja n pomoč mnogim socialno ogroženim v M. Soboti, pa ne le žrtvam vojne iz BiH-a, temveč tudi Sobočanom. Soboško Karitas vodi Anica Gregor, finančna knjigovodki-nja v Pomurskih mlekarnah, zanjo pa je mogoče reči, da je prava oseba na pravem mestu. Pobožna in tiha je, skoraj neopazna, vendar vztrajna, zato energično in ljubeznivo opravlja dolžnost, ki ji jo jc ponudil župnik Franc Režonja. »Veseli me ta posel. Velika vrednota vseh nas je, da poma- ;amo tistim, ki so nesrečni. c: iovek ne sme živeti sam zase. Mora pomagati drugim. Radi bi se približali vsem ki so v stiski, Pri tem nam lahko pomagajo vsi someščani, samo da nas obvcsttjo o tistih, ki so potrebni pomoči. Vsak sosed pozna težave svojega soseda. Naj obvestijo o tem tudi nas. pa bomo po- skušali porazdeliti nesrečo. s tem da jo zmanjšamo,« pravi Anica Gregor, Tudi ta zapis je priložnost, da pošljemo poziv bralcem j Vestnika za pomoč Karitasu v M, Soboti, Najbrž bo dovolj že to, da se izve za obstoj tega društva, ob ugotovitvi, da ima težave, pa se bodo ljudje odzivali sami, Karitas je potrebna j pomoč na enak način, kot sam i, pomaga ljudem v nesreči - po- 5 sebno z denarnimi prispevki, J s hrano, z zbiranjem obleke in 1 obutve, ] Dejavnost Karitas se je razši- j rila zlasti po obvestilu na Mur- 1 skem valu in izobešenih lepa- j kih, da je pač ustanovljena. Že to je bilo dovolj, da se ljudje odzivajo. Podporo daje tudi Veletrgovina Potrošnik, ki je v svoji Blagovnici in v Šopingu V M. Soboti dovolila postavitev košare, v katero meščani prostovoljno odlagajo blago, ki so ga nameravali kupiti za lastno uporabo. Enako je tudi v prodajalni Panonke, pričakovati pe je, da bodo pri Potrošniku dovolili povečanje števila prodajaln s tovrstno košarico. »Denar smo porabili za po- F moč družinam pri nakupu kur- 1 jave. Upamo, da bomo ob de- J cembrskih praznikih lahko obiskali vse starejše Sobočane in )■ jim poleg gmotne pomoči pri- j nesli tudi prisrčno toplino, zna- s čilno za srečanja med ljudmi, a Obiskali bomo prijatelje v raki- g čanskem domu. Imamo torej * veliko načrtov. To so le naši I začetki, a upamo, da bomo I uspeli z našimi smernicami,« ■ pravi Anica Gregor, ■ Ob njej pa so aktivne po-1 sebno Sc Valentina Kukci, j Zinka Lukač, c Perezi ja Luk. Marija Farkaš, Dominika Ti-b:iui in Marija Lapoši. Karitasovi prostori pa so v soboSkertt župnijskem domu. P. ASik 11 iir\, I "T. jgi rucii ici I stran 19 iz naših krajev »Sporna« cesta samoprispevka za to naložbo. | ^7^2 Nihče takrat ni govoril, s kakš- | ni mi sredstvi je bila zgrajena. Kako je dolga? Verjetno ne več kot tri kilometre od prve Številke v Rodmošcih do hiše dr. Antona Trstenjaka in še odcep do IvanjSevee. Prvič sem sc vozila po njej 1978, leta. Bila je najslabša cesta, po kateri sem se sploh kdaj vozila v radgonski občini. Na nekaterih mestih je bila Se do nedavnega tako ozka, da se dva osebna avtomobila nista mogla srečati. Bila jc razrita od traktoijev, ki so vozili v vinograde, pa še s kmečko mehanizacijo je bila obremenjena. Zadnja leta sojo dokaj redno vzdrževali, vendar so nalivi štaj hitro odnesli na vozen kamen. Skoraj ni bilo hiše v Radmošdti, da vsaj eden član družine ne bi hodil v službo v Radgono ali Radence, največkrat s kolesom. Pretežni del ceste v Rodmošcih je niorai prepešačiti, saj po razritem kamenju ni bilo mogoče voziti. Mar je potem čudno, da so si domačini in prišleki nadvse želeli asfaltno cesto. Vem, da si jo je tudi zelo želel dr, Anton Trstenjak, domačin iz Rodmo- šec, častni občan radgonske občine, človek, ki je ime Slovc- nije ponesel v mnoge države sveta. Mnoge pomembne osebnosti so se vozile po tej nepre- vozni cesti na njegovo domačijo. Njegova biserna maša bi morala biti konec junija ali v začetku jujija, pa je to preprečila vojna. Že takrat smo vaščani slišali, da naj bi se cesta v Rod-moScih asfaltirala. Še sam nam je ob neki priliki dejal, da naj se potegujemo za to, da bo tudi on svoje povedal na pristojnem mestu. Zaradi vojne se je vse preneslo na jesenski čas. Otvoritev asfaltirane ceste so mnogi pozdravili menda konec novembra. Vaščani smo bili presrečni in radi smo dali določen znesek Bila je potrebna. Vedeli pa smo, da smo jo dobili predvsem zaradi dr, Antona Trstenjaka, V časopisnih člankih in prek internega TV kanala pa smo izvedeli, da jc tudi naša cesta »sporna«, da do nje nismo bili upravičeni, ker med vojno po njej niso vozili tanki itd, 0i morali Čakati na novo vojno, ki naj bi divjala tudi po Rodmošcih, da bi končno prišli do ceste, do vodovoda, do razumevanja za probleme vasice, ki je »bogu za hrbtom«, čeprav samo šest kilometrov oddaljena od Radgone. Skromni in delovni vaščani Rodmošec to težko razumejo. CILKA DIMEC-ŽERDIN * MURSKA SOBOTA je bogatejša še za eno večjo trgovino oziroma razstavno-prodajni salon zasebnega podjetja Ist inte-rier iz Ljubljane, ki so ga uredili v blagovno-transportne m centru. • Kot nam je povedal direktor Ist interiera Roland Vodušek (pn'i z leve), so cene njihovih izdelkov (pohištvo in bela tehnika znamke Candy) za 20 odstotkov nižje kot drugje. Fotografija: J, G. V Trnju bodo dobili ulično razsvetljavo Črenšovci postajajo iz leta v leto vedno bolj urejen center, v katerem lahko prebivalci okoliških vasi uredijo marsikatero zadevo, ne da bi morali za to v Lendavo ali M. Soboto. Toda tudi okoliške vasi se ne dajo. Tudi v njih se je življenje prebudilo in skušajo po svojih najboljših močeh Itar najbolj razviti vasi. Med take sodi tudi vas Friije. Podobo svoje va.ši so zarisali v petletni referendumski program, ki ga dosledno ure,sničujejo, Lani so zgradili most i^r potok Črnec, ki je še vedno med najbolj čistimi potoki v lendavski občini. Letos pa jih čakajo nove naloge. Urediti namreč Želijo ulično razsvetljavo, zgraditi prizidek k mrliški vežici in obnoviti vaški vodovod, V zadružnem domu naj bi dobili večjo trgovino, ne bodo pa pozabili tudi na vzdrževanje vaških poti. Koliko tega b^o uresničili, jc seveda odvisno od sredstev, vendar pa jim dobre volje ne bo Zmanjkalo, kot jim je tudi doslej nikoli ni. _ Pri najstarejšem domačinu v Šalovcih Ne more brez dela Življenje je velika neznanka. Nekateri opešajo v najlepših letih, drugi dočakajo normalno starost, nekateri pa se ne dajo in ne dajo. Med slednjimi je tudi najstarejši domačin Šalovec, 92-letni ŠTEFAN SVETEC. JD r— •’ A. S * r -i t v. h'- fj Najbrž je bilo to moje prvo srečanje z njim. Preden sem potrkal na kuhinjska vrata njegove domačije, sem vedel o njem le to, daje najstarejši in da je Še kar živahen. Ravno tedaj je sedel z domačimi pri mizi in s krožnika zadovoljno pospravljal ,retaSe’. »To je ena njegovih najljubših jedi,« mi je takoj dejala 62-letna hčerka Albina, on pa se je le zadovoljno smehljal. Rekli so mi, da že nekoliko slabše sliši, zato moram govoriti glasneje, če ga hočem kaj vprašati. In najprej me je zanimalo, kakšen je njegov recept za dolgo življenje. Ni odgovoril neposredno, ampak jc začel pripovedovati, da je vedno rad delal na kmetiji, in Če seje le dalo, je stopal v korak s časom. Tako so bili pri hiši najprej konji, potem popravljati tudi čevlje, kot da bi bil izučen čevljar. Brez dela torej ne more. Kaj pa prehrana, pijača in druge navade? Pri hrani ni izbirčen. Vse mu tekne, le da mora biti po navadi poleg domači kis. Pripravljajo ga iz »loških« jabolk, če je le dovolj sadežev. Vsak dan mora biti na mizi mlečna kava, rad ima tudi ■ ''eseli upokojenci - Pri društvu upokojencev meril imnin fnlVlni-nrs tbursiiirt l-t rua dnma v Ejuto- folklorno skupino, ki nastopa ne le doma, ampak tujini, denimo na Madžarskem in Hrvaškem. Folklori- jj' . - ■ ■ kujiiji. uvjiJilu ijo JvitJuz^ajbruiJi j j j j ii vaaNVJi. j t svojo glasbeno spremljavo; na bas, kitaro in harmo- 'iiKO igra trojica, ki je prav tako že med upokojenci. Sicer pa plujeta pri društvu upokojencev Se ženski in moški pevski zbor, priča, da se ljudje, ki so se upokojili, ne zadržujejo ob :m ognjišču, ampak so še naprej radi med ljudmi - celo Središču pozornosti. Posnetek: J. ZERDlN Vse to domače V zelje in jabolčne »retaSe«, Vsak dan popije tudi nekaj kozarčkov šmarnice, zjutraj pa zvrne šileč ,šnopsa’. Pri vsem ima mero. Pretiraval ni skoraj nikoli. Po njegovem živi tako dolgo tudi zato, ker ni kadilec. Pri hiši jih je 7 in nihče ne mara tobaka. Kdaj mu je bilo najlepše v življenju? Najprej se je zasmejal in odgovoril, da je bilo to takrat, ko je bil star 20 let. Pozneje pa se je najbolj veselil iiove hiše, traktorja, kom- ?*- 6. — ». f Kdaj ne bodo več pokale petarde? ISf Božič in novoletni prazniki so že za ko . naprej pokajo petarde. Ni še pa ]e v silvestrski noči počila le kakšna veliko Raja kanonada noč In dan. Odkod l^laga petard in drugih eksplozivnih sredstev. j Avstrije. Ptlhaja iz sosednje Hrvaške pa Madžars zaležejo, Opozorila, d so petarde lahko tudi nevarne, ne zale ] turi; 1.,.. - ■ . Se kar sosednje Hrvaške pa Madžarske in Avstrije. tnH‘i ' petaroe lanko tuoi nevarne, ne zaiczcju, ’ letos je bilo nekaj mladih poškodovanih, kljub [cmu pa ATHr\Tv\ 4n KT H Eetardomanija« Širi in vznemiqa mirne ohč-Jtic. Na M A Sin m vznemiqa mirne ontant. j'«« le t !velikim kaznim za prodajalce petard -’e lahko dobil kar na sejmih in stojnicah na Hrvaškem pa se lahko kupi tudi kakšno resnejše *» Kaj novega nam je prinesla letošnja tri Petarde ne pokajo samo na Silvestrovo. ’ - ne v decembru. Petarde pokajo . j- ^gnnarle za takšno početje, če pa / v domovc-^tožijo, jih »petardisti« kaj hitro Lsetimi leti Se Odkod ta pojav, ki ga. vsaj v Lendav-^^^pred des^imi^e 'R bilo? Mar s tem. ko mečemo drugimi njihovem poku, ah pa se delamo hrab e pitnimi ljudmi, ali pa morda na na Ha kulturo, ki da smo jo pridofcili ■' ne bi počeli denimo v drugi Štefan Svetec iz Šalovec je star že 92 let, pa dela skoraj vse, Te dni ima največ opravka z metlami in košarami. " In kaj ledne zmeni Odkod 2^Jbrž bo držalo ____________i v F.ifopi. Dvomim pa, da -....- . drugih državah (razen Balkana), da gre za pojav objestnosti m sanKuJnka- Z(\ ■ Ud glC za pujdv UUJOUlUOVt lil .... . •niru^j^ prav, le druge ljudi naj bi poslih pri JD traktor, nato pa skoraj vsi drug! najnujnejši kmetijski stroji in pripomočki. On sam pa nikoli ni opustil nekaterih domačih opravil, kot so izdelovanje brezovih metel, pletenje košar ... Tudi dandanes ne more brez tega. Poleg lega je zelo navezan na živino. Njegovo delo pa je tudi sekanje drv. Komaj čaka, da je nekoliko topleje in da lahko začne s lem opravilom. Pozimi pa je najraje v svoji ,delavnici’, kjer popravlja ali plete košare ter izdeluje metle. Včasih je znal bajna, trosilnika za gnoj. zgrabljalnika za seno in vsega drugega, kar so uspeli kupiti za delo na kmetiji. In njegove novoletne želje? Nič drugega si ne želi, kot da bi bil Še naprej zdrav. Drugo ima vse. Skoraj nič ne potrebuje. Od starostne pokojnine, ki jo dobiva, ne potroši niti tolarja. Če kaj potrebuje, mu kupijo domači. Jesen življenja najstarejSega Šalovčana jc torej Se kar pri- jeina. JOŽE GRAJ ■ VOGRIČEVCI- Gasilsko društvo v Vogričevcih ima kar 120 članov iz te vasi in iz sosednjih Vidanovec in Zgornjega Kamenščaka. Društvo je dobro opremljeno, ima pa tudi lep gasilski dom, ki se ponaša s sliko sv. Florijana - zaščitnika gasilcev. Letos na vogričevskem območju ni bilo požarov, paČ pa so gasilci v obdobju poletne suše pripeljali v domačo in sosednje vasi s svojo 3000-litrsko cisterno najmanj osemdesetkrat vodo za potrebe gospodinjstev in napajanje živine. Vodnjaki so namreč presahnili. Zdaj leče v Vogričevcih akcija, da bi se tudi ta kraj priključil na »ljutomersko« vodovodno omrežje, ki je sicer speljano do bližnjih Branoslavcev. Fotografija: Š. S. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 155-Članski kolektiv Križevskih opekarn bo letos obogatil ponudbo svojih izdelkov. Tako se bo opečni kritini bobrovec. modularnemu bloku, modularnim poiovičkam, stropnim polnilom, tuljavam in navadnim zidakom pridružila še enozarezna kritina. Vodja komercialnega sektorja Jože Štrakl je povedal, da je širitev asortimana opečnih izdelkov posledica tržnih potreb, saj jc po njihovih izdelkih veliko povpraševanje, (G. G,) ■ LENART - Po načrtu arhitekta Antona Lešnika so v Lenartu obnovili več kot 60 let staro lekarno, hkrati pa so uredili Še okolico in dovoz za invalide na vozičkih. Vsa deta so stala II milijonov tolarjev, (M. T.) ■ KOG - Na Kogu, ki je izrazito vinogradniško naselje in stoji na dveh slemenih, je veliko naravnih možnostih za razvoj turizma, zato so te dni ustanovili turistično društvo. Zanesenjakov, ki so pripravljeni delati, ne manjka, zato lahko pričakujemo še lepšo ureditev naselja, urejene vinotoče, zanimiva pa je tudi vaška cerkev, (Š. S.) LIPA - V Lipi so v zadnjih nekaj letih obnovili vaški dom in nekdanjo šolo, ustrezno so vzdrževali vaški vodovov, zgradili so mrliško vežico in naredili še kaj, kar je v korist vseh vaščanov. Vas Lipa pa Se vednp nima ulične razsvetljave, ki jo premorejo v vseh okoliških krajih. Bo Lipa še n^rej v temi? Prav bi bilo, ko bi se podvizali in zbrali denar še za to naložbo’ Ulično razsvetljavo pogrešajo zlasti delavci, ki gredo zgodaj zjutraj na delo ali pa se vračajo ponoči, dobrodošla pa bi bila tudi za kmete, ki zgodaj zjutraj nosijo mleko v vaško zbiralnico. (J. Ž.) MORAVSKE TOPLICE - V zdravilišču Moravske Toplice bodo imeli tudi letos več naložb. Ena od njih je nova vrtina, ki sojo poimenovali MT-7 in bo »dirigirana in reinjekcirana«, To bo prva tovrstna vrtina v Sloveniji, Predračunska vrednost vrtanja in postavitve opreme znaša 80,000,000 tolarjev. Vrtali bodo lenadav- s ki naftarji. Sicer pa bodo letos Moravskih Toplicah razširili kamp, zgradili še nekaj športnih objektov, v dolgoročnem načrtu pa je tudi ureditev igralnice. (G. G.) ■ DOLINA - Na vaškem pašniku v Dolini pri Lendavi, ki pa je že močno zarasel, so delavci v okviru javnih del obžagaii jelše, topole, vrbe in akacije, očistili odvodni jarek in naredili vodno pregrado. S pašnika so odpeljali tudi 15 kubičnih metrov smeti in raznega železja. Delalo je 10 delavcev, in to 5.621 ur. Pozneje pa so pristojni ugotovili, da bi bila dobrodošla pomoč gozdarjev. Tudi z ustreznejšim delovnim orodjem bi bili lažje kos omenjenim posegom na nekdanjem pašniku. (J. Ž.) ■ PUŠČA - V tem romskem naselju blizu Murske Sobote uspešno deluje kulturno-umetniSko društvo, kateremu predseduje Oto Baranja, V društvu, ki ima za zdaj 20 članov, negujejo predvsem romsko plesno in pevsko kulturo, uspela pa je tudi predstava drame Legenda, ki jo je po ljudski predlogi napisal in režiral mentor kulturnega društva Jožek Horvat-Muc. S tem delom so nastopili ne le v domačem zaselku, ampak tudi na Linhartovem srečanju v Medijskih Toplicah, (G, G,) ■ MOSTJE - Krajevna skupnost Mostje-Banuta se ponaša z asfaltiranimi vaškimi ulicami, ulično razsvetljavo in novim telefonskim omrežjem. V Banuti so uredili še vaški zvonik, v Mostju pa pokopališče in mrliško vežico. Marsikaj od tega so dobili s pomočjo krajevnega samoprispevka. Tega pa tačas nimajo, zato zaenkrat ne napredujejo več tako hitro. Potreb pa je Se nekaj: obnovitev st are šole, vzdrževanje vaških poti in tako naprej. Spet bi kazalo uvesti samoprispevek, saj denar, ki ga dobijo od občine, zadošča komajda za krajevno administracijo. (J. Ž.) stran 20 vestnik, 14. januarja 1993 CAcSINO i' I J 'M MARIBOR vabi k sodelovanju kandidate za opravljanje del krupjeja Od kandidatov pričakujemo srednješolsko izobrazbo V. zahtevnostne stopnje, državljanstvo republike Slovenije, znanje nemškega jezika — zaželjeno pa je tudi znanje angleškega, francoskega ali italijanskega jezika. Zaradi specifičnosti dejavnosti bodo imeli pri izbiri prednost moški med 24, in 28. letom starosti. S prijavljenimi kandidati bomo opravili pogovor, preverili njihovo znanje tujih jezikov in z ustreznimi testi preiskusili njihove sposobnosti za opravljanje del krupjeja. Z izbranimi kandidati bomo sklenili delovno razmerje. Vabimo Vas, da ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev in življenjepis pošljete na naslov: Turistično gostinsko podjetje Pohorje, p.o., Maribor, Splošno pravna in kadrovska služba, Grajski trg 5, Maribor, s pripisom za Casino, do 22. 1. 1993. ■ '_jw; s % t i k t —L:..:. Brezplačen prevoz Organizirana montaža Obročno odplačevanje ---------------------- -f SgJELOVICA Lasna industrija Škofja Loka. IbL; 064/631-241, fax: 064/63Ž-261 MURSKA SOBOTA, Cankarjeva 25, tel.: 069/ 22921 DISKONT UNIVERZAL Križevci/Ljutomer, tel.: I 81160 >K ž: J J Vestnik - Vestnik - Vestnik , Higienska molža - kakovostno pridobivanje mleka: MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE LEKOVI IZDELKI ZA UPORABO V ŽIVINOREJI MINERALNO-VITAMINSKE MEŠANICE PRILAGOJENE NAČINU PREHRANE KRAVIMIN® za krave molznice NUTRIL^ -Se, vodotopni prah z vitarnini, aminokislinami in selenorii za perutnino, pujske, teleta in druge domače živali BLINAL^, razkužilo za uporabo pri molži VITA-REDIN za vse domače živali BIOFOS® za krave in telice; vsebuje več fosforja U lek LEKASEPTAL®, mazilo za vime in roke PRAVIMIN' za prašiče veterina LONGISEPT ®, pasta za preprečevanje in zdravljenje drisk pri pujskih, teletih in drugih domačih živalih KALMIN® za govedo ORV/r za krave in telice med pozno brejostjo 'H r-AGM k L£ j 11.0,0. I i I Sokolska 19, 62000 MARIBOR Tel, + Fax: 062/104764 Tel. 069/21 818 RUSKI TRAKTORJI NA TRŽIŠČU Spoštovani kupci, ponovno se vam ponuja priložnost, da kupite ruske traktorje tip LTZ 55 in T40, ki so narejeni za ameriško, kanadsko in finsko tržišče. Ponujamo vam: J f J [1 H J ll ENOLETNA GARANCIJA IN PRVI SERVIS ZASTONJ. tip T 40: moč motorja 40,5 KVV (55 KM), zračno hlajenje, po licenci narejen dizlov Deutzev motor, hidra- |V I '■I viični volan, dvojni pogon. S. CENA s prometnim dav-55 kom 9.900,00 DEM tip LTZ 55: moč motorja 40,5 KW (55 KM), zračno hlajenje, po licenci narejen dizlov Deutzev motor, hidra- viični volan, dvojni pogon. CENA s prometnim davkom 13.900,00DEM SERVIS IN REZERVNI DELI ZAGOTOVLJENI. r Pokličite in prepričali se boste, da gre L za traktorje, ki imajo dolgo življenjsko L dobo, in naložbo, ki se vam bo hitro povrnila. DOBAVA TAKOJ! i * 6J vestnik, 14. januarja 1993 stran 21 ra ,_' O p P ra o o :> •! 'PdXA i rt iO c s « ■§ ci n 2 I ■> ° radijski in televizijski spored od 15. do 21. januaija • s Bi €O S n !2.3 ec ss ir X Ul §UJ lE ■I ££ 3UJ ^2 UJ 3 XUJ V!raO>»CA|X| >-d P^ N^o; ■5.S s g^liJ^CD '2'0 agi^Db- E F^.^o-.-b SSa?.M g 2.2 ra.B Q P 15 r'1-bU ^31 ra ra p ,« ^EbtAC d:5(J ^dn > TBiU 2^ z—_t2® E ra^ ti p G gai3“ a 2 g-a -3 o ,-= o z o is s s “ ■ !3 s .30 o <7; ■- -n < o p. o.; p K) 2 g 2 p gjp čL^ .. i££gcJg;^£^ g u ^ ' ' -2 O 7 " S „ ^■ G Su^bJ i 5 E E I " G-£.:3Si?£«s^.B I Vo-.J»3£7Ž3-j; ., „ K' :Ss^73SSQiS*'Bg _ _ 5?8S'E|l2>'5^S7^®°££S‘^'?i5S£§5E°SSoS5«(t5gSig S.g.5 « g }* M .■S§j£*SSg?h;^!="“^ ' *°£r^GSS|3:^S3 2| S=g6.::g^5^ g2|^^ Kll,«HMiji!c5qpS.G-| I ,.„2.4- P — ra d n ta -J p s ra 12 "■■ A- Šjo -rt g = G ag *t g I g fn u. o ^00 rt ra ”* pTiEi^^, d£CnE^-^0ClP 'qq :"-5.7c5 3 sta ra .li,.rt O P-57 O SoS'=2'^2^ ta vra^B m rt>j Hi rt 6 !2 2 J2 gtr, I 4> n 2 rs ■•C* d 'b=',i2 ri — X) 23 S“'^S E i£= . ,70, - VI --Le ra Ul S' ? c " : Eu -* CQ 3=5 s.® S. , Z ■=■ c* 'Č — .B ”JSa3 "SoS5O2ic?< — d E P — o rt 'O I c o ( 5 Zl 3 c e' <4 ” 75 a n 'd £ v xS « Ij m CQ ■: -^2 - £ ra' O ra Sl ra :3 ti =3 > v — gSo‘^g”o5š ' s.' ' jGQ, I ;°‘ggSs-S2S.: ' r ra lip JA “> iS E S I H'5Q'^*rtl2^*'®2'S E.Sdocu ■— — o «> rt rt I I E rt O ' ' Szfi- .5. B Ji o. 3 rt " <=^ rt Cb 00,2 sga^^Jfig Sge I I- v p p jS b ■ “ 7*, 3 23 ' c = *-,. E t o 2 * 2 3m Ul o B ss-s ' '758s5 -u Ir- - E“^1^L2p rngF-a, I .- •' - lEi a>,šs2 2-®_-g§«” o 2 • ■ p B ti ®7 1 rt \O U I 2. s « 4^ ii -S ^■ g fSS^,£ iS ■” -gs -* rt I Pfi U rt O O ti ra d B C B CA O Ja: Vf7£’iS o « rt _ 5 E^ <=3 d \ r ■ ' s d 7 § ' S ■ElggssaPs^.s^s ^<55 -H"” X js ( p ■- 2S ® I t - ra G - o S 2. 2» d 7= 2 rt ž- sj;:?s 'SoSodrts3“-xj csTl^^-^CDta^-OoS:^ -č!, c^Z^S +^P^o^o -- _ „ss’ssi igSi^^g.i7 7iRSR>'S«i3's||Si|g AAtnlcE^d&iifOi (£-^|(Znn-iAifa,o»CpNi 1 |S._Z;- “ jra c ■■ -i E ' S E « _ e|=2 2.bo ^biSbtjo^^pMa r c »v G. ra 7> • M - 3 o « Sbg p _ »N n -p v b Ul o ti — rt Sl rB ra 4^ '> 10 'Jj ■So^ ag O bZ .---- ■s KJ o > d c •T. v 'U > n B "~ o rt S" co — S ES 1 S", u 1» ■'—I rt ■! Ž § 5 2r P C -J-; n ra rt E O M 5 , I d TJ o kj Ort c -o ra-.P 2 p "SSss " ■ n E ssUš, rt H Ki O g.s-s^^ss.: 'J o fe _ cx 00 2 'i ra .s p O P lA P - 2 B č4i .i> £ G « »M m « E-g ■ E ■■ ' -J N £ ' rt a N QO rt I O B tl lU V ■B rt m O 9 ^ ’ ■£ 2 sfsS^ ra ni O id — - O, B ”8 17= ‘ U — ra ?r'o tj ■" .' 13 grc S-3 -^ca 3, ■g 8 sH777^ra^ ■a 2:5 . ra tB I P ra rt* > *> BI — 1 _ 2 S"« i" o rt CA £ &1!« E So ' o o 7 t; 'š':^e S3S s o 5: 3 I h rn 1 _ ■b’00 F K =“Tl 5^ I .£ ' r: n.«X ra d* I 6 rt I O ” =1' S •bFJ ' £ ii 15 £ ' r,! C> E F; “is! 2 < ■Z UJ > o 40 > < UJ > o CA > < z Ul > o Vi < X UJ > o CA > Z UJ > 0 Vi > z UJ > o GA e z lU o CA rt O , j; «.£2 I ^ziSsS ■ g:„ _ cnH 00 o 44 rt J in rt e p d 3 tiT >,Srt _ *r-^ Pta Ptart44 E e rt ra ■» 5 ' CiSci g ' s g -9 o 2 5 z-^5;;y;3 u s! ti ra in V .. JA .X ~ -77;s Sč T E U rt Ja: B o a- ■ « '8 “56 C ' ra — *3 n o lA ,u JA 1:f rvi ra , Xi g. c S§ CM rt ti 13'8' 5 s Ss - ■ rt '■^0^.5 — ” o 0 bp ra q “ ojjrt J O JA CA I ;■” , ! “ v 2 »n 'd ri .2.2.-^ ,3 - „., ??^rt £ c "5 ■' I =7, asi^s^s^.; S.2£7»7.“ i R .g £ rt v ' ■ ro j£ Pm ,-1 I r4 ,d U ' VI ;2 d v v „ -S> ipj 5?'" 2 C rt r C > I 0 EiS-S s 'sžu: ' g>l 9 d S g. :>y fn ■'rt «0 Z’ -<''SiJ>|l,JiQ " I =«.5 £ H “ 1 - u i!^5 tCt 'c «i . F N e “= S ra E o ra CM S 8 ■c' § p- 1.S Od'“^S^rt*^A a- I 1 m2O Zb., vji ,—. J ' B 1*1 rt ra S.8j8c32<^^s£ s j;^ rt rt T3 e ra ■ -N ra 'jm; ra rt i«=7' £ 3 5 2; id s- B p ra^ C Ki rt fbj 0rj ti 1 I ■ "1 ' "'7 d I L -J d 'C c OD 1 2 b O t> rt c I E — CA "a ra 'M [ B O\ B rt Mi B o z3? rt »n O O rt rt I- — ■ ^ 5 ri rt (n "S d Jij £ d 2 <13 o A rt kri -i-i C T3 rt « n) rt > - - d ,P £ T d ■ B rt ■■7 g'O I o.' Miš 2 S 6f = >,3L e" i S® = 5S.2s"g "Si«O5 ^pvP.EE te« rtDcra;*iyra ?SŽS I g 00^1 Š.N U rt .2 £ g M rt' O x> d X v W .’ J;D^z3 i 4» E d O zl 2> i525'£d^X I 3 B cBTi a «17 I I DQ> Ji B u .- 2 - _3 u in M <3 '> „ ti rt t) m -£ - 3 Li ” I rt jtihisJ’ • S ra ti_m -2-sc5 Gg I ■a^^ ’ s o £ c u t> ti - BZ* > L- 01 ra (A .<> S> ».£,9 E2:H,= ._ J ra ? ra o . 'V r-- ’ Bd^l d in ra d p a. o grad ’ -p ra . ra ;► _g Oi u I E „ - ; 5 tbj. I op, cjg d JC M I ,op,iK| U - 7 6 Ž E 7 I m “ c I c Ul — ® £ 1!S „ 5 . d „- 9 OO B ti > ‘B' 5: t »- S F g F S S ti < %*- s s ra s uiiN O I CA CLd. Q Xi v ’= I.! v 1.4 B CL, co c ™™irtS-S -.A e >- I X oojrtjmH V ra C O , rt rt^ M XI O*'(3jSS o> e‘Ao 2> S r *- • «-, LB X, mi B * CA D rt :: rt clh i 2 ra p ™ 'P I 0= M- b: ss ( OXE|^1 I afair c s s ^7 Ti I I -vi c ™£>o I " d n > JA ! 5 E s -i K I ts i rt rt A* s t-S Qur7-™— — raS ■p E 2bS o rt ^.3 fcr B £1 ccAcAujn n €i '.ACtiLZ O N O ’y r rt d p 9 d B ra ^"3S(2ir95S£'rb’i5o f " ■ b. r- - s „ « 1 ' ' E B a rt ,1-1 B (A Ul '* gss SSJt^ « 'i rt qS t j C P * o — 4*, — Co d M. o “ rt OJA I 2 o rB SJ B rt 4; < -J .i f'-. - £.S-u ® A S S H G -s ra.^ 0,0 “ oO ® €» f B .-^ =1 (J 'rt ■ gKU bU B O s. ? _ i?F rt rt fli > B -sd := B £.S^ - .P-o — o ■ ■■ --G JiO, 0:4,2 S.sLii ;St;2“-i2 — rt Lt •B5 rt CQ c S E c: « S o .5 ■= o ? — ,if- rt m « " c g. “S o c E 5 < (A X < »N O < S rt c k I G> > ' $ g M- , ta :c JA 3*0 p c 'ii s 7; E ra d Q rt C 7S 4i C ra _ ES _3 n B-cr £ N 1- ti u B c c ti. .« rt o ra I-.iL. IM ra O . n I ti Qo .0 •" "I 2^ ' :p. - ■o I B > *> O u 2 -■ Z JZ CL ra N <00 V KJ OP ^ — ■= I ® ' .§' _ E ■^ £ ^ ' 7 ' I . s3.S2 go i Uf. I _O^C>P iioi.rtbtiU — g -. Ita ©Š □ - ic rt - i- I G t g" 5 OLE " 63 bigiSo 1 SN^iS S c-358 J I G= s 2 ra Sbi- 00 ' L: w — - ^ ■ " ■ N s p I -B.*« rt ' O lU B * I*’ I 2.'". g i ra ram ' _ 1 >ki “ •" .S 4i O I s®-s,g s O rt 9 -* rt ti 1/1 cc I B (3 G u - E"^Gs ii:3C'32E;“-3!= 1 1) ® I i G “ c o a “■“^■8^0-sgs ' 6 S;g2 §"isg o - as* * T3»<_> I I N I JS I ' G ' d rt -7 ._ * g rt S “■2 8 I £ii rt Si u> , ., -. o — .^ o£rt*-raUim — rt flT) ?? d rt rn _ Ei-^^ ■4^5“ m -m ra nj Cz jrt S‘S s - rt ’^Q Cib-icr — > _! rsj 1» rt "2N-b.S 2?i>S-5^ '2fj , 10 M ogPnjOranP® Od^ “»■«-& '30-S < > rt* I 4> ._ *Jo =5 = a E ra 'K ' Eiž s fl' Cm N 'C 'j? BO"ra^< -rt 2p'-"aSio^s^i-E M sc-J 7Se g^ra;„ . „u= »■ . g B—S s?— Tn ° 5- g4. 2 ' “hg. o- ""S , o ■- ^ '’' "■ 3 ' fera =■§ ' ■p '.1 2 rt .p .M J- V “S ' ' < S o id. rt c c* O 2 e ^1^3° Q ' 1 ' ^8 g n S r^b CL, P . _ - • i 7Z) qQJO p o J rt c B O .! S-n v K B T? }2 p > o Č Ji 5 .s « t? S; o 1 „ :;z= « rt J & o S 'Si^ £3 -c — *_■— rt * P Q -■ rra q>b|JL,o iCaOcAiZP I v> 2.EBgS:i'Sra3G'5S5’H = H ra o n s -G s - ra JZ «1 ou^ !? ■g E I p 00 ■ s 2 a.._. X s rt 2-, S E§.' •> f ■=? <* 'E' 5^ 2 ll ra d 3rig,,'^-Srtgp2 d.." ' o o 1^ JJ _ 0.2 .2.37'^ ' t£ _______o O va -. n su 00 qr, P v 08. n u m o E ran rt i-i ra rt ■ — r N ,, p ta _ > ' bZ CA < ta E ' 2 raO_ o S rt rt c ta rt rt ir M p-^ B B 'U o N ta J5 ;j-2 o CTJ MJ rt ra rt la E-Sii 5 gz Vti>.M-brt-'^i; ',u<=^ra ■«rM -J >■ .. « 3 "■ > . . *t d 111 t£ d -1 i o 5 d i? 2 ,- 3'«^ " ■ - - 2 z: - M b-o -J £ 6 rt R > £ ,■9 s _ y ® ' > rt xj hi -I 9 - £-s< o-y,i "■u“'zn = 5z-ir 2i ' ■4 3 rt at E ir I C B -3 hj PP44O ra rartjAm = *J ou-z: Jt F '2 -, '^£ g “ 3 T S c >£j S"" ” "if /g I §2 Bi* - sa?2 s «"? ril c: E I£? .d ■-.■ f > '■ ■* ES ‘ 2-r: _ oA.a I CA « — > iHA o 5 ' ra H i (N O L * . E rt ' ,2 rt §is“'pgs^£-,--, 'rt cl rt *i i, p G o s G J = □.£ Q -p G£i^ e2 g KnS.§-SS |■!i£2E.a. I B.. O Žb ' ta I r c ■, 3 ‘»2B|xra-SSJEin J ra»raOi-i_tlraE . '£ S I rt o «■> g rt ™ r ■E' 3 rt c u JiPv^m ^Crt J 72 B<| rt B 5 A B S s " = CmK •□ rt & z 1-'’^ E CK o Ort g > — Ld — -^l - n — nb I M I 1 B ii-i Q—I,-« ss ' -^ r ' ' - ~ , S S “' fli 'si gi .S b S C — o - >0 ti B jiSti*-. — -^i n r I — ti *' t: B 4i < (A X P,K '5 o i ra .on* 2 s s j2 ■ -go* g 8 .SE-NS^" iS^"^J,j i2 'C s M, . o;? ™ 06 e ■£ ^ ‘t s brt ra ta, I „ .=>_. g > U> 9 5 'JT ra 1 p VI rt 5"^'^ ^S2 g ' "2 g o 5 c > .ra -o m s Si -2 , JC ou 2^;= ulo p ra rt , m I S g52S 1 ,P 'F O 35 C rt ^ ., rt S rt 75i7 'C *N □ < S > s B i I2 I 2 -i^ > ra A I ■ I 6 iSj " d ■-sO“ 4£^1S*=^E 2S2^a « SfS ' o o -a e S -1^ o 02=aa.!;2c.^>MCpo3.El “ "=7 IsgT.S’:« '-5..^ <' vi2;5^-_>j-^2a.E -^I.*!® rra «'_L B ■= ._p> c rt ra n ?: I o . - s Vi > < > c^ g n rt OC —I Cii rt I jti 505 C -ti I I "il ■ JT, v, ■— s K u* s '""J 3 Ji ' 5 - n o« c - - — "‘ -’------------- d .----2 ?! i E 2 I p r- b .Ul - i c 'H _q’—I 'raoC- -r. rt rM rt M) >/t c O 2 ra ___= V! ___ _. . rt ra ita O o _ Tf J ibStlv^a g ^^'^rti^Tf I—.tadhlo-a ootaiCrt gSra-jAgra-=2 I '—; —' ,1 ,-L •■— cu kb* ra 3 ».^ HkI ' ra ?4 ra;: n. “ ■ fb-^-i ^■2 i; i — c »t . S < J? O d rt ri< - rt tl « 'A ubOiX/> cm S ra Ci oT^ m I .§«'■ Lo-'" " " ± “ 2 i s* ci, i Jr t:: i cl i b rt T— ■5 J' IJfta tc.E'; "" rt '5 ?rt ra'^P ob^ti 3ra£ rs g G g p^ I 9 00"O 1 "O cx.S D d*C N -E — rt ■ P'c^2^rt3d £SS^ = .it’S£ES?L-._ -■“-■cgosc-tEa^^ ^^-Eibj* P .i' n b I *r ti (-J 73 ra * Sm SHkoPiJ p. :. -1-1 — ii ■sO E 91 tin -otfS- S>g = J •* " H ti I Ul rt L d n r 3 i B ra O > rt ra d-, ti ti *■-« > .D « „„'i§8 ti P s= « 5K«s s B — rt H io n ?; 5 3 s VJ n B p ra CA ip i u o S CA — 4; 52 .9 n" m ( 4, cA CA 8 m I O7Sx.2 51 —' O I- B 'C o rr n, 8 c^ m -7 S I rS ■ ■ (£ ra i i 7g 6 s * s o.^ "O ■£ " ? Š 5 - u J3 3 K S 7 o o P J I- 3 •?» rt tT-. N O rt B Š , p -u — , ra o ' I < §''^^.1 rt ■■ O t: i'? (A X ■A<5H8e «<*> izr ri_rt P. ti ,c B .X - -i ._: B C3 B J ti ra ul c “ ■. N E 2 P ti;; S-ij^ ra^>^ 4 _; O -J g p c d ti ra d 'A 5i B S «e o p v - 1= = s BS rt ■ Čt ra o “Tr , o 'ta' 3 o b I Clp5vj’<’P SjAra^ ' 2 jT’^e-.oo‘pg >> 9'x; ra rtb^rd-Mi-i- t! raS^B^dori;«7 u ‘“ 5 tt- o ■“ s 2 '■ 7 -, i fe 7 iš fcli^s^g ?< s ' 3 ' ' "S £R3^ .-I a Sn3--0 ltO;3,S'g? g G-5^ rt iSJ ti ra ; HM r, t- 'Ci . rt —' 3 i-i d 2« = ;z; ra Š ti B ti O. ra ;77 3 I g o5 c 5 5 s , Oi I i '’■' 5 ra rt is BI — - ■ ^ Sl B ' r-. rf b rt ti tk s 6 55 ,2 Tj = S S5 - ’ ■‘- I E rt in ” -a = Jrt - I=3.2ius_-A& g^^^p^EO -S =^c^:E,:2 -o ffS■; „ £7.ii£Ss.GS g2 g 1 “ rt J r5* r O^Ses 0^.7? cc-S S iP§7 g.Epooo-E ■ E. G .F~ ■^■'^ b J* I g taPdrtO ,-p— tairtj. -“ 1 s,3 s I 2: o N B B S =■ O (0 > > -lil II □ ' — ,13 d id*" 'JA m S z ™ ^■'S g|8.2£ S । ^D^ncn g4--2.S=’.E2 £ gS □odA I I I J ,E > I 9 O,7Z Cl.Sii>(M 2 (ll^C a-2Č"'S2 7 'S = £ .”5^ 6 N z. u ■J g s "S I ^oSc§ = 0,2“^ F So r.;'.C . s "4 'ka b o O O n d 'O o J « B :S,IL, I I D o rt ti o 'O , rt I t -iS rt 2;i T ra - .K °ig 3 g CC 3 I s zi|'isS‘7;T>l,j5S '^ iCJrtrt-'^-— Jj" O .B ------------ -- :=s^ .. o .9 c {7^ 1 i g Srt ._ rt y d 'ST S," c< IX, O I j4 K H l>i g ' 4i £ ,' '■ ra S .2, rt ■ J - -so o rt ™ y 75 B ■ š -g c = _ & b ti Čip"' ,3 -S I. O " 18^ S.l! 2=r-. ~,0O s a-§6;”“ šOos ; n> rt^t>— ■* * ,P^ ra S", rt S 1 Cl:Ai O < «2 D * c <>75 3^ O SJ-:^ ^rS-O^ ' W5 M ■1^ X Ul til ' " ,2 :B. rt ra u; J S bOO tj rt E I-I c >sJ . '■■'11 <^ .£ ■ - o * «1^ A — c 2x1 rtjP?5pP i ’ * S rt «« 9 B B B tL B ,1 d '. ■"rt,'VltjQJii^^y^JjJ 'b I "B M Mi*J WQ = 3 mj^ ra . liSii-s 4, m era ra Jip A [j6 jUo ra S-S ^J<;rtc^i=rd . □ - ra Sr ti LZ:.'B ™ op ’> > ^ ra E £ ra St CL rt ti d SJ c 'C rt ti 3 H s I .■^fi E B - ra X ti fr ' .2 m.i H Eh L ta 3 rt I/-L J c n ^44 “.E--^-«Bg rt 2; G ■*■'£-z _. 2= M ;5o'o I “ o 3 I 5 r.SS SS 1 51^ >,fr Sj; K G_.g o 2Sg:S.2S SgS -l; £ B i"’^ rao^> ■J Mi p c5 oi P 00 I It T □=- -I t.? S -*Š -5 - " =■,7, s Fgni .- i-S^SSi ig6£ ? o g- -■Si4 gS g G ts ‘SJ J ra (X00 5 B ra u «2 H C ? Tl O m 8 S St 7 o -g .2 Vi a. < tA KJ < ■e" S c ra ■5 ■ E rt rt 5 C3 iC o co _' ra -■ X o 53® g -.^i-EJ S2^ 67 £ «£524!-=«- I Ss"8m 2«.2ZS.PEC r« s _s^ -------- 5d M »Ij ta! ... CJi I-I c p rt o Q - > I .E * ■’ lij c -=.£ 5 I ti o t£ j 3 5 2 o ^OS ' ‘zSag 'd^rt rt -hA £ ti ra e ra «" O E n I c a N C p ' 9 ™q ra H « ti s !!a'g 2 > L,'' :s^ 'Ši ' S -3 šra!>G'"sSj<.s g ^.ci, .?-? ^|2»r r^rt“€« s.š§.Gti?33 I":? c ra ' ž.e-j Hyl ra ~ £ I B 1S5 y-B .rt^Ui T^ o; o , .b;*-Cira—rtral !^O ■ b-2o" p T? o D) ■'-'•■rtJAOlOrt db5*’p i^-g^F:.77-"o ■JSiO V X ra rt- J2 X 7 I I 2 'OSI I 2o.og|G'E'C'2“i^i .^3S‘So 7^-" pžs gSS 7 ra ra rt fl i-r lA B I Km ti O .P S s "S s s p .j^ c rt—»rt £4 i ’Sj ^,^ R_et - Uiti Sl I 5 ' £ I I I.- & ^>■5 fe^,E:^fxiraC ^‘a'a'r>’yr>’® ? E di o. t/rt mCa i^.dH ,’:!r 7 .?lh w; id -5 i *A rt K S a n E O b p I -a '£ ' rM ti rt ™ t2 s> . * ČA ra £ 1 2 ra ra -- OJ 'C NX/J _ l^Eo-g^-« 7^ g ° -S « “ F "c S G I L I n - O ri-b ti ‘^'29rt*^l rtbVLj^ GiEr^a^S^a ' - ' " ^.o T 2 “ 1 ■■‘.3-'Ž® 1 5-3 o “n-. ? b-b> rt -^b ng:s E to > tu. ’■' S P i 2 □‘rt p — •-3 ra I lA ra CA N Xi I J ^1 — rt KI Wb / ; S 'S O .st, - I-U <>■. l ■“ "a I H _ . . ■ = c ri CA I I vi 7> » O rn TU v. „ -o ■ Ld 4' 51 £ 7 S,"- g =, p I S I (TS I č B „ I o t “'i'’■'= S S 2ft;'5S..,Sc> — -O rt B ti -^^7^0 tt'c .p- ■P 2 “f U -J5isi g cs ' 8 ' S2o rt ti I ta d. n g---------------- „1 m H' . S rt A rt dl .. c p -i^i ra I tA T I ■■ -o S m I >. •iMO !i 6.^ S p - ta -.ra »v R Jf rt : p Lr -.3 r O O B Mirt d - Q ti ■' '152 d I .E, rt J. d d ra ' ■ •mrzi- li O I P* DO ii^ ‘S ._ '^ . ^4 d ’ n fc V3 B ,_ iz eg S ra j rt (A "o ' ' ““g B B P I o £ z o. ti CA ' O E O .- p ta Ci- E 7 (A .0 r I W O. g-== b. E-i J? ■ Ei SS^IsEBSJ E ' :j. d -* Hrfl T <5 t 8 rt -C-^ ' 7^ c^-o p d E 27-- S B'- s ""t iO,gO^SiOt!vi3> Q - 5 £3 ra jra 45 :: p, > c d 4, c rt o rt ,*> rt li* 3^ c rt B a O g E G ;ga giM I 0^3 6 G S*^a“«c8G° “ I i iit-.-iJ rt " Jt 3 s ' T > v J rt 's' zr _ „ O B C ra rt izi g t- - = ;i1 . .2= ?. ti T3 ra H r ra 2 O ' a > ra ti O i-^ Irt JA ra E rt > £ 'rt ta I o e ra Ld^o VI 'Pf 44 rt 'S’=|> Ul rt rt (5 6 17S5'^-j*S':;E|„ ' t- I sžn d ti a Mirt -'p^ j3 "■ -S 'g ” = gz-S-^"-6 S 5 2 ¥ o s S gg'a:^ ra n! ra < 3 X oC = “ Ita N r* r*1 ia “ SiTl i^S " =■0 = ■“ Ds ' E _ Sm 5 Xi ta rt bSi a 15 u 5 Cer Brtfcrt tj/s-o c g Qoi S t £ T] EO^^iiM rt OA" B — rt V ra rt . C K c . ' 3 JiJ = zS-« s ra A ■-7’^ra2o>tn'™ fOSsas-žbž = C1* J- , rt E i=-igi;ij£ • po •' "p ■i’- .9 E ci ri d TJ B O m. fG &.-= «»n , 2 MII — .. 3 ' ?:og 1-0 rti I JA « Lfl - b - ta c p C I K ti B IZI •• Sii O “ Ji ra L"^IO^ E-IG g g'-' p bi tcZ.IZ.S''"-- ,g G ;xss -So =|s B G 2;<(0 giE .. I O ra JB _i ta ’ rt U rt N rt > .»i-railiPra . coXScAQ-O-i>CiB l-dQ Irt ■gs S:S;2,g ;?:g G o '—'■£,£— 0 2'> irrati..^ o ra ŠSs! Si Ph9-9 ra*^'^ rt CiTip^ -o p c o S ■'■ z H S7 d 'n rt B b~i V 't g & S e S ” B- ■u' E- > O rt rt 7 z EiiF ^■B . I '63 .^uSfjG^ :Ss£-FiBBG ^““Efogš > s. ■a'" b), g . O fQ 1x5 a ra .»CA P d ra m r- I CA ’t 2 .rtj.°? I, d, s *i I CA I > ■“ O s O 2 N i:: -d p O XI bOj*^ bra ra IS 4=» ra rt rt .,'3 ra <_J t—I i> M m N prt ■^ - - rt ._ ■ - . . ra rt X* ra £E o ra ■; ■5 d — rtrtrt-m' »"g “riL:S2 n C o ti S s rt ■= s ■ ' I E ra -T 20 ■“ " c iH ra oi - e,3xj.g" 8S-§ d 9> ta taC 9 > Sra _ __ T? O ,rt oi Ul OC N I rt S;^7 rt G OpS 5i “ d - !9 O, ra o “ <*» ra rt ., > ra = ■5 - t J5 “ rt 5 o 3 I "d < I *> - čbSs iS 5£ - b.§E=o;' t, .u.C I lA race ,5..., ' _ =► . ir W I ra -!S’ ul O E m' 2. £ 2 I TJ X I UJ si U I I > < ’ /I “-F 2 —-CJ rt S S E i E-t^ Ei J ^8 c b ? c !3i S” — E-; ti p ,n -r- S — ra •t tl — ' SJ 7 p-r, idi I I I E I rtiCj ra Q t> c Fi-n<^ -■ o r I ocj; 2'2 t fr; BScil G- = ": 1 i S'^ B -F -G ± I „ — Ci<>E r^5---------------•< _ <1 3.:^; B ra O Ki g ra . v »A c E o :iz (A X < »N O < S > rb:aa2ri&17iš& ^,2-i^-n I P^S E £CiH,c"o-,c=ti-'b~, ''^■a 5.^ J 3 g ci ti .?; *-D“ P« r - E iP-l^'. T- £,2 g - e * ?>*£'? A fe X <* n rt A I ti JC C g'C o ra I r ra O ra£ § ra ■* o o o I o-S'-- -ff *>, I d I —.^ ■ -LJ ■a^ rtJS3i*i* rtj^ra — jrari— — I E 7 g 2' ' ’ “ ■ (A -E rt p d Tl ra rt 'Č B lil pC “-33f'h7-§"j' 2.-7sJo7~ »N , 2.1 iSGo^^Š.pg a-p*^ Z..S2FSxi.-'5o5“-£S G 3 I S o. g S -S? = -■ c S E -G- 53 6aa'.i'^5ci™..=-“^ 'aL!?'CiM5 2 SSv^^-s^.žsšlisg^giSE ■tiPcrauic.p'd'obh' idbS^lP 7"'m7:= 2 j-;- ; ;<■ -. ri> i s-'g ' g So; g ' ,<.3^ is?i-—.OtaP^Ot,^^ ' f ■= rt — 1 > 1 5!£i Sh 1 ** '^■ 8 ■■ S E I iV .. I 9 CQ ti ra ™ 7=1 cC ti O ?= Cl cc ra • ti P d ra t^ Bcd '^ _ . rt ra ■V ': rt cj ra rt ra 7^ lA s n 1-’^5 “ O ti ? ■ 3 A ' i £5' ' " I «■“ S,S E s ™ £ ■■I o 43 .E. = !! i' ' 2 r: R J ra bt >1CA ra ti tiJ C rS ti u 'er* ■■ r I ti o e X A ,73 "Sb _y _ » ,1 IV ta i'b .J .•, ‘•'i IM lU ra ■>/J .J_. o ” -= "S 1= 'ra' ta d o ® 5 5^.e 5Z-.S33 ~ SS,^2^7 1 «-!i K S.a^g-I §.■£:§ ; b J.z 3^9^rttiPta‘-'^2^ u ' 92dk-^•^03 = S GO G-^; g 05.^ E-K'Brarara'‘^ta O — ..^ ^^-■^.-■■■rr .dBT^ ,raN._:E-ta I ■ ta ..li . —I-— .bta^ HJ ,«6 7 = E B .' K » o rt 1,. ' 3 c _ 5 “ i? I ox.e-8 ' ' o- „-2s Egj^ ais:^ = i ^SeS^^^SoS^Sg^cs-HZ« ■Sw.Š5.1 E — rt (U ® 3 ti ti lo '3 bSi .i ti 'N Lfl 'O d X ri ,L fi'r“ b "^ B o 5-^ u I igm o -i ' ra s rt rt ra Vi S N cB ra Ji b........ r^id^OOii^-p'”^ 9 i, ., .C^ti.? b^ -'C^^^JAdPp 3 rL I i, s i N'? 6 brt_b>ta Kjra^^j; _'—' Vi X ra c -• ■ 12 3 3 X KI rt B E '■ 9 sT I I loG ti 5 2 . ra I N B- t E ' - Sr I ,■= e 3= rt o rt 5^ Cjra N d /ta L E >c>:gJ^£‘V^Qra-'u® ,-S g o e ■B p ■ ■^'t o ^b i7. .9 'n co .NI rt «L ..- ' _'*rtLriri I 00 "Z .— v ra _ I — fA z i-j ti ti — ^ -- p ,* cti KI *- !5 lil > ti — or .S 2 s^o« > _ E 0:^:3 v. S > Vi > S 5 , 0^0 O EbJ2 c X es " = S - = cx.^ ' _ ' ta J d ra z g iiXi S E č 5 V_______________- o ra Li Jz h ul •^ .. t — — ■ B d Rf "rtj Ji « 'i rt ra dl ra Ji d "oii-^ ' B . _ (A v S ‘ ra C d rt P g > * S c ČTi P S ,. B . G OM5 :£I7o7Žj e ti o 6 J ra 'J" d t ■ 00 o £ FH > S ■»U B - c -Gč L ^"■^ -^O-d-. .b^^JAd I 8 ti ® ooO PO,^—J,z, ra T^ip. rt .h:5 6 SzS • F "t-? , V -3 tS .rt 3. ® xj 'btj Z. ' ' 'o OP^gi-iOrtBl", Ji £5 , 4A ci rt 6 J g 1 I =irF i! ■ P ° 11 _ oz = « ■"■■ rt X “fs ? Š™n,eE^ rt __ - K ■— ^ rt -— lU m racC—p.Si^gEsira ' ?5O € 9'Sj"" ■= ra * - - • -— rt K O ,5 “ s S 5 , I c E i ' ' ■ • ' <. o .d ra -B _ E S = 5 l-t rt w !-SSF:3S£i 2 rt 5.„:;-Si g;:;« g g SS g S~i gssas 5 I = S'E tŠ a:: s ti ti iu rt ra 2 S ti -S d ■ td lODcAd-kJraCActf ra r2 Vi ’□ O C P"" «.E - 5 ^-n-^ -g-g I ' I c° 'x,Svij’oQ °5._i»3r<-s.23g_5! 17 ra c* rt ra -t — ■="1" s. E O - G g ' « 8 P C ■ ■• «i5r<-SrtHd^Ui M. t< Ld ra .rt .5.^ ra *> o , o ra ,ta - _ ra>cj rt I m/} > , 2 > iZ I ,2 0 J ; . w ' rt o a o rt ?: ^'S ■3 - " N I ra s:£ ■ ra I o o ' i*l £ E '~ I- o i-o g«£2 ^883“ ■■ O I _ “Al n ' * • “ “'—:zPE-"i JI -M □ _ »A n o A — U i g B 2 š ■ •—' • o “ ra ^■” > t ' s ^'p' -p i.i — rt P3rt-^73raQB ,rt B Mi B ® ■= "0 -^ --' ,S? L p.E y'*'i^'rt44^ rt 5.-*7^b.,; 5 ":-3^Sp^£g§^^=;jč;; £jg2j :s-S e-tO^ .e.15;^ 1 oS^.8 2-^ " £8 'o-^ I = .' ± , en o ■ J* ' -SUaz- . o , S-Srb^g^.^ g P J4 • 1^ »v * >1^:^ I li'.!:! KbO rt d o c tl UJ i; c E ra " = ? ^ P o -o fc-rt '-!-,> 4J p J o C rt — 6 : u d c A P p ,3 S I 2 .R t|g ', = ■ t ' 21 s T* £ o -d'? 23? ■3^ = vTi ra rt b O B Dt ' 7^g^7 - Srt. = ■- * ,2 « o LB € o^f^,2 .1 B . _ fd -O d rr . "3 S7 n,L ti " {/) > < > ra «. S 7 ^.■Ji — c ti ti - ■ S-b^ - e « z2zS-s.s-i 2g8še--: I 'o S. = 'j; F- 2 G ^n5o-^=’‘'7';c'?-"G 'b in ra .rt [ lA O T’*''' ULT, •O-? s I N g d ,> ^> JA — r-Ljbtalt eftSi^ g m X rt U Ji 7 u^.E.E 2 1 gS 2 p " " d 7 rt - « O L■ -■rt L,,^ ■j' -■ •f5 o raxL: B > ■ rt o - rt MM 1-^ ? I "I ,-u ti - “ p I ra 05* p £iui>Ol, . _ .y’ iSgsg^g ’! "t srssb,.^' -s^GpG esi . Ji E 6 3 m, 1 *• t ■£ « 'ral-Q a I £ t: e . Qq£ ra " a -"'“■^i"’S Idi . I 5 r r £ -•-.iira^i-iO 'nrati^^i^^ .-,d ii^ u T ;i£ '^■^Sorim iora u^o Tr^drMrtct F r^3ra ui k o I b^b Q I I < .-b d ' M -• rt ;d' <* rt iC. — '“I ti ‘ii ™ LB 72 lil u s CA 2 rt r-,ČL-i=J^!Qs' g.2,E |;2 I« « ■ 5 ti U „ C ?ii ‘I* Lu jt Q I Q -o^JhLi ( ML, I I IV S '' ^ Xtiji- p-J’jra. '^"■5=. 0.2 2«g F'G' SO X Z-dir-ra” j -1 A '\ ? “. It I =-^ ' ra s.^ a'''^! ’; o A -z: c; • — [-I-,:^ B r.| [ŽQ U>| O. 2 I > 'sl Q I I "' d rt Xb 7^ oClUB -O o I - - i£ ^3 — W * O „ " O g8S t; 5 ti I O '^ _ ti — M, s. □ V., ml bo tl C d E I Ss .2. li' I » . 5 .W = F . .2 X > ?ci ra u S I t: JH = ^ d O1 u £ 03 stran 22 vestnik, 14. januarja 1993 motorna vozila ZASTAVO 191. letnik 1982, dobro ohranjeno- registrirano do marca 1993. prodam. Tel.: 26 349. m343 JUGO KORAL 55. letnik 1989 ali ZASTAVO 128, letnik 1987. prodam. Prosenjakovci 87. «799 GOLF, letnik 1982, 4.000 DEM in ZASTAVO 101, letnik 1984, prodam. Tel.: -ut 635. m£27 VW HROŠČ, letnik 1975, v dobrem stanju, garažiran. prodam. Informacije po 15. uri na te!.: 70 530. m809 FORD CAPRI, letnik 1978, registriran do decembra 1993, prodam, 'Tel,: 41 273. ni819 RENAULT 4 GTL letnik 1989. regi-suiran do decembra, prodam. Tel.: 63 lis. in3438 GOLF DIZEL letnik 1936. prevoženih 79.000 kilomeltrov. prodam. Tel.: 61 STO. tn3445 TOVORNI AVTO MAN, Tip 36281. letnik 1980. prekucni, v odličnem stanju. naprodaj. Tel.: 0608 Sl 272. m315 MOPED AVTOMATIC prodam. Le-metje 1. 01796 CITROEN GA, letnik 1982. ugodno prodam. PoStrak, Lendavska 25 b, M. Sobota. tn%5 LADO SAMARO 130«. staro 5 let. ugodno prodam. Cvetkova 45. M. So-b«a. m773 MALE PUJSKE prodam. MarkiSavci 21, m3Q5 KRAVO, 3 mesecev brejo, prodam, Dokležovje 41 a. ro797 BREZPLA CPril MAL! OGLAS! 062/25-795 carinsko deklaracijo ter tiskalnik Epson LQ 400, prodam. Možnost obročnega odplačevanja. Jelen Rado, tel,: 87 428. m785 FORMIRANA VRATA, 85cm in posesti 75 cm. v dobrem stanju in tri aluminijasta platišča, orginal. za BMW, naprodaj, Tel.: 42 494. m777 kmetijska mehanizacija NOV ELEKTRIČNI LUSCiLEC, enofazni. za koruzo, tip MIO -(Osijek, usodno prodam. Tel.: 33 414. Kupšinci 36, tirTSO traktor DEUTZ. 60 KS. prodam. Tel.: 51 372. m816 TRAKTOR TD 6006 prodam. Stru-kovci 51, Bodonci. ib820 TRAKTOR STEVR, 30 KM. s koso, prodam. Jože Rit lop, Smolinct 90, 62 236 Cerkvenjak, D1798 ELEKTRIČNI LUŠČILEC, enofazni, za koruzo, tip MIO Osijek, ugodno prodam. Tel.: 32 414. Kupšinci 36. m750 KOMBAJN ZMAJ 141. z adapterjetn koruzo ali brez in 4-redno frezo. poli-sttoj, prodam. Tek: 46 443. m8O7 KOSILNICO BCS in žetveno napravo kupim. Lahko je tudi nevozna. Silvo Klub. Statnik 23. 61310 Ribnica. m433 živali MLADO KRAVO prodam. Dobrovnik 253. m787 PSASNA proda nemškega ovčarja z rodovnikom. starega 2 mesca. Lukač. Kioska 79, M, Sobota. mS26 KR.AVO. staro 4 J leta, s teletom, prodam. Pozvek, Lutverci 80, p. Apače, m3442 DVE KRAVI s teletoma zaradi smrti lastnika prodam. Tešanovci 21. tel. 48 382. M766 PUJSKE prodam. Krajna 63. tel.: 46 642. ■ tnTTl ■ BREJE SVINJE prodam. SaiahovEi 33. tel.: 26 051. mSOl DVE KRAVI, breji, prodam. Saiahovci 56, Jel.: 26 445. mS02 VESTNIK SOBO oddam v najem v Murski Soboti. Trstenjakova 38. m767 V POMURJU ugodno prodamo več starejših hiš. kmečkih hiš. gradbenih parcel in stanovanj in iščemo nove. Dill d o. . 23 666. «1818 GARSONJERO ali enosobno stanovanje v Murski Soboti kupim. Tel.: 31 111 ali 26 266. mSll GOZD NA GORIČKEM v Otoveili, 53 arov, prodam. Tel.: 25 270, 24 742 ali 51 429. m812 PARCELO v FikSincih, z lokacijskim dovoljenjem, prodamo. Tel.: 48 077. m803 GORICE v Dolini pri Lendavi prodam. Tel.: 76 611 ali Stefan Šimonka. Kajuhova 6, Lendava. m4522 PROSTOR za mirno obrt v Murski So-boli vzamem v najem. Tel.: 26 790. po 16. uri. m 776 DOBITE GA VKtOSKtH PLOHE. 8cm. suhe, 3m', prodam. Marjan Ficko, Vidonci 100. tn800 ŠIVALNI STROJ SINGER in dva krznena pla^a, prodam. Stročja vas 24, Alojz Kaučič. m2431 RAČUNALNIK COMODORE 1Ž8 z disketnikom, kasetnikom, 4 kose gum mishelinike MXL 175/70-13, prtljažnik za smuči na ključ, ugodno prodam. Tel.: 46 420. m782 PREKLIC! Preklicujem hranilno knjižico številko 567636. izdano pri HKS Panonka M, Sobota. Jože Zver. Panonska 63. Beltinci. m815 RAČUNALNIK AMIGA S»0 z vso dodatno opremo, barvnim monitorjem in razno Pri ZAHVALI za pokojno Barbaro Magdič iz delo SPREJMEMO POMOČNICO ALI POMOČNIKA, ki ima veselje za delo v cvetličarni ah vrtnariji. Tel.: 61 552 alt osebno v Vrtnarstvu Kurbus G, Radgona. Ob progi 8. m3439 storitve Truplo tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mirno spii, boleiin več ne trpiš, dom je prazen in otoien, ker te več med nami ni. V SPOMIN 27. januarja 1993 mineva 10 let, odkar Je utihnilo plemenito srce našega moža, očeta, tasta in dedka Stefana Prelca Hodoš - Murska Sobota PREKLIC! Preklicujem veljavnost zaključnega spričevala o končani OŠ v Šalovcih. Sarolta Abraham, Hodoš 18. m 771 96-BASNO HARMONIKO WELT-MAJSTER pprodam. Zelo dobro ohranjena, cena po dogovoru. Stanjevci 61 a. m822 IGRAČE, AVTOMOBILČKI, DALJINSKI, že za 500 SIT. pajaci, dojenčki. punčke, ki jokajo, hodijo, plezajo. govorijo, in igrajo od 1200 SIT naprej, video igrice - priklop na TV, zelo ugodno, otroški čeveljčki in športni copati za 10.000 SIT, zelo ugodno. Trgovina. Svečatstvo in roletarstvo Rugelj, Gederovska 11, Čemelavci, tel,: 32 920, mS23 SPALNICO ter opremo za otroško oziroma mladinsko sobo prodam. Tel.: 65 093. m-pp KUHINJSKO POHIŠTVO ugodno prodam. Tel.; 32 937. m3023 ŠTEDILNIK, KOMBINIRANI, elektrika. plin, prodam, šarika Horvat. Zelena 10, tel.: 23 710. m803 MOTORNO ŽAGAO STIMLL »34. stara 3 mesece, z enoletno garancijo, prodam. Lemerje 10. ni304 j Renkovec je prišlo do na- I naVA PrftviTnn pake. Pravilno besedilo se glasi: žalujoči: sin Štefan z dru-! žino- sin Franc z ženo, se-1 stra Marija z družino in ROLETE!!! Izdelujemo, montiramo in popravljamo po zelo ugodni cent. Rugelj, Cemelavci. Gederovska 11. tel.: 32 920. mSlO EMAJLIRAMO OBRABLJENE KOPALNE KADI v vseh niansah. Garancija, Tel.: 69 152, m774 POPRAVLJAM vsa osebna vozila, motoma kolesa in traktorje; delam tudi v sodelovanju z zavarovalnico. Večja popravila možno poravnati v dveh obrokih. Avtomehanika - avtokleparstvo - avtoličarsivo Milan Kolmanič, Rožički vrh 84, 69244 Videm ob Ščavnici. m817 UGODNE CENE - FRIZERSTVO PICOLO! Trajna 1500 SIT, vodna 300 in fen frizura 400 SIT. Prež. Voranca 5, te!.: 24 652. mg24 CENJENE STRANKE OBVEŠ- ČAMO , da Frizerski salon Mira Žabkar STRANKE ŠTIRIDELNO OMARO ZA DNEVNO SOBO, usnjeno kotno garnituro in repih, prodam. Trgovina Poko-KoloSa, Marija Zrim. m790 DVE NOVI SEDEŽNI GARNITURI, ena kotna, zelo ugodno prodam. Lahko tudi na obroke. Gomboc, Pečarovci 42, tel.: 51 455, m793 JEKLENE DELE za lastno izdelavo lesenih poviškov za tehnostrojeve eno-osrte prikolice in navodila s skicami ter dvoosne prikolice 6,5 t. ugodno prodamo. Tel : 82 580, m-pf ENOOSNO PRIKOLICO, prekucne, prodam ali zamenjam za prašiče. Boris Marin, Žerovinci 40. m3432 S.ATING! Satelitski sistemi že od 645 DEM naprej. Montaža in servis zagotovljena. Slave Klavore 1, M. Sobota, tel,: 23 433. m817 VEČJO KOLIČINO SENA, silažno in koruzni Šrot, prodam. Šinwnka. Ga-beije 71. m45 29 JEDILNI KOT in štiri zimske gume za mazdo 626, ugodno prodam. Tel.: 61 938. m-gr Izdaja podjetje za informiranje Murska Sobota časopisni svet: dr. Jože Bedernjak, Štefan CIgut, Zlatko Erlih, mag. Dalibor Geder, Cilka Jakelj, Rajko Stupar, dr. Aleksander Šiftar Uredništvo: trma Benko (direktorica in glavna urednica). Janez Votek (odgovorni urednik), Ludvik Kovač (namestnik odgovornega urednika), Bernarda Balažic-Peček. Jani Dominko, Jože Graj, Majda Horvat, Milan JerŠe, Feri Maučec, Stefan Smej, Stefan Sobočan (novinarji), Ksenija Somen (tehnična urednica), Nataša Johnov (fotografinja), Nevenka Emri (lektorica). Naslov uredništva In uprave: Murska Sobota. Slovenska 41. Telefoni: novinarji in odgovorni urednik 21-383, 21-064 in 33-019, glavna urednica in direktorica 22-403, računovodstvo in tajništvo 21-383 in 21-064, GPS (trženje) 22-403, telefaks 22-419. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Naročnina za 4. trimesečje 1992 je 850,00 SIT, za podjetja 1.500,00 SIT, za naročnike v tujini 80 DEM letno. Tekoči račun pri SDK Murska Sot»ta: 51900-603-30005. Devizni račun pri Abanki Ljubljana 50100-620-00112-5049512. Tisk: Tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje ŠL 16/IB z dne 30. 1. 1992 se šteje tednik Vestnik med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. agencija za trženje s Vodja agencije: Renata Sakan - Ficko \ Propagandisti: Nataša Praprotnih, Franček Stefanec. Ro. beri Perš / Oblikovalec: Erglre Gonter š Dejavnost: svetovanje, stiki z javnostjo In publiciteta (izdelava vseh vrst informacij za javne medije, tiskovne konference, pokroviteljstva, protokol), oglaševanje v me- dijih (oglasi v tiskanih medijih, radijski in televizijski spoti in telopi, plakati, lepaki, letaki), publikacije (izdelava vseh vrst prospektov, oblikovanje, lektoriranje in prevajanje), grafično oblikovanje (oblikovanje celostnih podob in posameznih komunikacijskih sporočil), fotografiranje, organiziranje prireditev Naslov agencije: Slovenska 41, M. Sobota Teleforri: 21 383, 21 064, 22403 Telefaks: 22419 ■ drugo sorodstvo t v Krogu ponovno posluje z polnim delovnim Časom, razen v ponedeljek. Se priporočamo. 776 Hvala vem, ki postojite ob njegovem grobu, mu poklonite trenutek svoje misli, prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njegovi 1 • ZAHVALA j V 95. letu starosti nas je zapustila ! naša draga mama, tašča, babica in prababica Klara Farkaš iz Kobilja 48 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, jo pospremili na njeni zadnji poti ter ji darovali vence, cvetje in za sv. maše. Hvala tudi vsem za ustna in pisna sožalja. Iskrena hvala g. župniku za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govorniku KS za ganljive besede slovesa. Vsem Še enkrat - iskrena hvala! t I J i Oh, ta usoda kruta, da sedaj v preranem hladnem grobu spii. Tvoje plemenito srce več ne bije. Nam pa ialostno srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otočen, ker tebe več med nami ni. ZAHVALA Mnogo prezgodaj nas je v 35. letu za vedno zapustil naš dragi sin. brat in stric Ivan Horvat iz Bratonec Ob boleči izgubi sc iskmeo zahvaljujemo vsem sorodnikom, botnni. sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih kakorkoli pomagali, nam izreki: sožalje, darovali cvetje in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poli. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in pevcem za odpete Žalostinke. Posebno zahvalo izrekamo gasilcem Gasilskega društva Bratonci, Hvala govornikom gasilcev, tovarni močnih krmil Lipovci in Krajevni skupnosti za ganljive besede ob odprtem grobu. Zahvaljujemo se tudi sodelavcem TMK, Tovarni Mura 119. in 219. brigade. Vsem Se enkrat - iskrena hvala. mamav sestri Milka in Jožka z družinoiiio Ne jokajte ob mojem grobu. te tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpet sem. in veini mir mi zaietite. zahvala v 31. letu Življenja je dotrpei naš dragi sin, brat, stric, nečak, bratranec in svak Andrej Skraban iz Murslte Sobote Iskreno se zahviajujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem. ki so ga v tako velikem Številu spremljali na njegovi prerani zadnji poti. Zahvaljujemo se vsem za izražena sožalja, darovano cvetje in sv. maše. Iskreni Bog plačaj vsem, kislega v času njegove bolezni obiskovali v bolnici m mu s tem lajšali trpljenje. Posebna zahvala dr. Tobijevi in osebju tntettzivne nege internega oddelka soboške bolnišnice. Hvala g. Ružiču za ganljive besede. Hvala gospodu župniku in pevcem za pogrebni ' obred. Vsem še enkrat - Bog plačaj. Žalujoči vs1 njegovi V SPOMIN 18. januarja mineva leto dni globoke žalosti in bolečine, odkar ni več med nami dragega Jožefa Gederja iz Cankove Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče. Žalujoči vsi njegovi Žahijofi vsi njeni, ki smo jo imeli radi ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage sestre, tete in sestrične Dragomire Pušenjak iz Ljutomera se zahvaljujemo vsem, ki so ji kakorkoli pomagali v najtežjih trenutkih njenega življenja. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki sojo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti ter darovali vence, cvetje in za svete maše. Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete pesmi ter gospodu Lebarju za ganljive poslovilne besede. Žalujoči vsi njeni Oh, kako je hiša prazna, odkar te. mama, v njej vef ni, prej bita tako prijazna, zdaj pusta sama tam stoji. ZAHVALA V77. letu starosti je zavedno utihnilo srce naše drage mame, babice, tašče in sestre Vilme Kuhar $ Tišine 46 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam v težkih trenutkih pomagli in sočustvovali z nami, nam izrekli sožalje, pokojnici' darovali cvetje in za svete maše ter jo v tako velikem številu pospremili k njenemu zadnjemu počitku. Zahvalo izrekamo tudi g. kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku za izrečene poslovilne besede ler pevskemu zboru St. Kovača. Posebno se : ' ................ —- . zahvaljujemo kolekitvom ZD Brežice. Karlo- naže M. Sobota. Iskrinega servisa M. Sobota in AR Con ta G, Radgona. Vsem se enkrat - iskrena hvala. Vst njeni 4 L t t t t J, h j il ZAHVALA Ob nenadni, prerani in nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata Jožefa Gruškovnjaka iz Gornje Bistrice 151 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sodelavcem, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami, nam ustno ali pisno izrazili sožalje, darovali številne vence, šopke in za sv. maše ter vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala kolektivu Agromerkurja iz M. Sobote za izkazano pomoč, g. župniku za opravljen pogrebni obred, vsem pevcem za odpete žalostinke, govornikoma za izrečene ganljive poslovilne besede in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagli. Vsem še enkrat - iskrena hvala, - Vsi njegovi l 1 vestnik, 14. januarja 1993 stran 23 Nekje v tebi je bila bolečina, a zamahnil si z roko. čeS zmogel bom, močnejši sem, vendar ni bilo lako. “1 ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega ^4^ I ZAHVALA V 66. letu starosti nas je po težki in kratki bolezni zapustil dragi mož. oče. tast, dedi, brat in sorodnik Rudolf Maček iz Beznovec 6 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali cvetje, sočustvovali z nami ter ga v velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala g. duhovniku, pevcem, gasilcem, borcem in govorniku za besede slovesa. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Žalujoči: žena Marija, sin Stanko z ženo, vnuka Andrej in Goran ter drugo sorodstvo V 74. letu starosti nas je po dolgi in težki bolezni zapustil naš dragi mož, oče, tast, dedek, pradedek in brat Jože Kutoš iz Krajne Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ham v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence, Sopke ter za svete maše, izrekli sožalje in ga v tako velikem številu posprmcili k zadnjemu počitku. Posebna hvala dr, M urn h u za lajšanje bolečin med njegovo boleznijo, Iskrena hvala g. kaplanu za lep pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke ter govornici KS g. Šadln, Zahvaljujemo se tudi delavkam 129. brigade lahkih oblačil v Muri, Vsem Se enkrat - iskrena hvala. žalujoči vsi, ki smo ga imeli rad) Nedolgo smo zrli še v tvoj obraz, a zdaj nikjer več te ni, zaman le iščejo naše oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče zdaj v grobu spi, nam pa rosijo se solzne oči. ZAHVAI.A V 63. letu starosti nas je po kratki bolezni zavedno zapustil naš dragi mož in oče Jože Kuronja iz Križevec v Prckmuiju T. I I žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, znancem, prijaieljem in vsem, ki sle nam v najtežjih trenutkih kakorkoli b“'hagali, nam izrekli sožalja, darovali vence in cvetje ter ga v tako Številu pospremili na njegov zadnji počitek. Posebna hvala za ^“išnjo pomoč dr. Kiršiieiju kot tudi zdravniškemu osebju Internega "™etta bolnice Rakičan, gospodu duhovniku za pogrebni obred, pev- pa za odpete žalosti n ke, LD Križevci in Cankova, LD Kompas, GD t^nževci ■ — koi celotni sektor. KS Križevci, sodelavcem in upokojencem ®siie industrije M, Sobota. Hvala tudi družini Gorenji in Zlati Smodiš. Vsem 4e enkrat - iskrena hvala. žatujuči; žena Ibolka. sin Zdenko z Ztalb« in drtqeo surodslvo Oh, kako je hiša prazna, odkar te, mama, v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta sama tam stoji. So, ZAHVALA letu nas je zapustila naša droga mama, tašča, babica, prababica in sestra Veronika Glavač iz Beltince boleči '“vrini. izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom. p in vsem, ki ste jo v tako velikem številu ['''■: ni!li na njeni zadnji poii, darovali venec, šopke, za maše Po5„? dobrodelne namene, nam pa izrekli sožalje. * inn-Z*® ^“hvala dr. Zadravcu za dolgoletno zdravljenje, g. C^fniku L____________________ ________________ ABc '“'“U-II - Nove banke, ABC Pomurke - skupine podjetij, “omurke - računalniški inženiring in gasilskemu društvu iui ' pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. Za besede slovesa, kolektivu Rašice - Beltinke, ^»aii Beltinci, Vsem še enkrat - iskrena hvala. Fran*!** Isnez z družino, hčerktt Micka, 'linika, Trezika, ^*a in Verica z družinami, sin Anton in sestro MarlSka Kolomana Bezneca se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijate- Ijem in znancem za osebno in pisno izražena sožalja, za darovano cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se osebju oddelka za reanimacijo Splošne bolnišnice M. Sobota, Iskrena zahvala tudi gospodu duhovniku za opravljen obred. Še enkrat - hvala vsem, ki ste ga imeli radi. M. Sobota, 2. januarja 1993 Vsi njegovi Kot ranjena ptica bi klicala v nebo, v srcu boli, boli, ker tebe, ljubi moi, ni. Nebo naj čuva zvezdico tvojo, ali jaz intim tiho ialost svojo. V SPOMIN 10. januarja mineva pet let bridke Žalosti, bolečine in praznine, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustil dragi mož in oi» Karel Krpič iz Dol, Slaveč Hvala vsem, ki se spominjate njegovega preranega groba. Žalujoča: žena Frida in sin Miran Oh, kako je hiia prazna, odkar le mama v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj pusta sama tam stoji. _ ZAHVALA V 85. letu starosti nas je zapustila dobra mama Terezija Jankovič iz Dolenec 17 Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, darovali vence. Šopke ter svete maše, izrekli sožalje in jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala g. župniku in pevcem za pogrebni obred. Vsem še enkrat - iskrena hvala. Žalujoči vsi, ki smo le imel! radi Teika bila je iotitev, tepla nekoč bo zdruiitev. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in dobrega očeta Kolomana Šiftarja iz Zenkovec se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste prišli v tako velikem Številu k slovesu, darovali cvetje in nam izrekli sožalje. Hvala g. duhovniku, pevcem, godbi na pihala in govorniku ob odprtem grobu. V globoki Žalosti njegova žena z otroki I ZAHVALA Ob smrti očeta in dedka Freda Rajnarja iz Rakičana se iskreno zahvkijujemo dežurnemu zdravniku dr. Radiču in dežurni kirurSkt ekipi bolnice Murska Sobota na dan 2. 1. 1993 za požrtvovalno nudenje medicinske pomoči. Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom in znancem za pomoč, izrečeno sožalje, cvetje, petje in spremstvo na zadnji poti. Zahvaljujemo se tudi katoliški cerkvi za opravljen obred, Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. V Morski Soboti, 4, 1, 1993 Žalujoči sin Milan z družino v SPOMIN BoJeč in žalosten je spomin na L8, januar, komi neva ta dve leti ža losi i. odkar nas je za vedno zapustila naša draga Helena Vidovič - Vogler iz Cankove Žalostni in potrti obiskujemo tvoje počivališče - dom miru, hvaležni smo ti za vse, kar nam je dalo tvoje dobro srce. Prisrčna hvala 'sem. ki jo obiskujete, ji prinašate cvetje in prižigate sveče. Vsi njeni t 'S I Ne jokajte ob mojem grobu, le liho it njemu pristopite, spomnile se, kako trpet sem, in večni mir mi zaželite. v SPOMIN 14. januarja mineva leto žalosti, odkar nas je zavedno zapustil Štefan Gašpar s Tišine Žalostni in potrti boskujemo tvoj grob, vendar ponosni in hvaležni za vse. kar nam je dalo tvoje srce. Hvala vsem, ki kakorkoli počastite spomin nanj. Žalujoča žena Katarina s sinom, hčerko, vnokcem in sestre lil Niti nisi rekel, niti roke stisni/ nam^ smr/ ie pze/kj /e prerano, a v ZAHVALA 23. 12, 1992 je v 69. letu za vedno prenehalo bili srce našega moža, očeta in dedija Kolomana Antolina iz Murske Sobote Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v najtežjih trenutkih stali ob strani. Iskrena hvala g. kaplanu za pogrebni obred in besede slovesa, hvala tudi pevcem za odpete žalostinke. govornikoma ob odprtem grobu, darovalcem cvetja, vencev, sveč in svetih maš. Vsem Se enkrat - iskrena hvala' Tvoji najdra^ Oh, kako boli, ko ljubo mamo izgubiš. Skrb, delo in trpljenje, tvoje je bilo življenje, bolečine si prestala, zdaj boš v grobu mirno spala. ZAHVALA Ob boleči izgubi predrage mame, stare mame, tašče in babice vsem Gizele Rumič iz Moravskih Toplic se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki ste bili z nami vnajtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Hvala duhovniku in pevcem za odpete žalostinke. Žalujoči vsi njeni najdragi Nekje je v tebi bol bila, a zamahnil si z roko, češ zmagat bom, močnejši sem, a ni bilo takol ZAHVALA V 54. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož in brat Alojz Hedl iz Rakovec Ob boleči izgubi se iskrno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki sle nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje, za svete maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala g. župniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala tudi govumi-cama ga, Gomboc iti ga. VereŠ za besede slovesa. Posebej se zahvaljujemo kolektivu kiturSkega oddelka Splošne bolnice v Rakičanu. Vsem iskrena hvala! žalujoči: žena Apolonija, sestra Iranka in ostalo sonidstr o 21 NI Nissan sunny je resničnost Izjava enega od vodilnih funkcionarjev NK Potrošnik iz ■ Beltinee: i,Ni res, da naši nogometaši 7, januarja, na dan ko pravoslavni slavijo božič, niso trenirali zato, ker je Vladimir Miloševič, ljubitelj markovske (i-boltinskeitj ženske lepote, pravoslavne veroizpovedi. Vladimir, katerega vzdevek je Paslo, je namreč v beltinski farni cerkvi prestopil v katoliško vero. Naš klub je tako v celoti katoliški, v nasprotju z NK Mura, ki je luteranski. Dezinformacijo so razširili soboški lulerani, da bi vnesli nemir v naše strnjene papinske vrste. - Kakor lahko z gotovostjo pričakujete, bodo na prvem prekmurskem derbiju med Potrošnikom in Muro pokale golenice in Žvrgolele sodniške piščali. Bomo videti, čigave kosti so bolj ode, pa naj njihov grad stoji še tako trdo. Mi imamo j trdega tudi še kaj drugegatfr * * * Novica v zvezi z gornjo izjavo: Izvedelo se je, da so Po- , trošnikovi nogometaši v tek prvih januarskih dneh obiskali soboške Ženske frizerske salone. Obisk je potekal v ekumenskem duhul Na topla ženska srca šefic so naleteli tako pri luterankah kol pri papinkah in si tako lepo povečali število sponzorjev(-k). Zaradi zgoraj omenjene akcije NK Potrošnik tudi Prezidij nima več natančnih podatkov, : koliko mark so Marki dah za Miloševiča. Do obiska v soboških. ženskih salonih je bil račun preprost.' vsak zidarski mojster tipa Franc Matko iz Gančan iz markovske interesne sfere je dat po deset tisoč mark, vsak last- nik gostinskega lokala tipa vin Škafar iz iste interesne sfere Er- prav toliko, big boss Viktor Ketller po dvakrat toliko. A" remu je potrebno prišteti še prispevek beltinskega trojanskega konja v Soboti, veletrgovino Potrošnik, ki je plačata petnajst tisoč mark — m omenjeno neznano vsoto utro^an-skih kobiir. * + + Šele sedaj se je izvedelo, da pristanku balona pri Beltincih ne bo spisan roman. Milan Vin-cetič ga je čakal na Ženavljah. o I * * + Smilja Baranja po prvem obisku pri svojem osebnem spovedniku: »Nisem vedela, da so spovedniki tudi psihoanalitiki. Imajo tudi kavče.« * * + Ni naključje, da MI Pomurka propada sorazmerno z naraščanjem reklame za »poskušanje prleške prašičerejske tradicije«, ki si jo plačuje prvoborec za slovensko neodvisnost in neporočen mlad prleški kmei Milan P us. * * A Scenart} za naslednje zasedanje soboške občinske skupščine je že napisan. Državni svetnik Evgen Sapač bo odstranjeval kmetijskega ministra SZflvka Horvata, ministra za okolje Silvija Podleska bo od zunaj, ekološkega lobija, spodnaša! Slavko Svenda, Herman preko Kisilak, ki ne bo hotel zaostajati, bo pa rušil kar celo Oba-lovo vlado, ker noče .socialdemokratskega nadomestka za poslanca Draga .Šiftarja. .Nadaljevanje: Obal nasledi v Pomurski banki upokojenega Hajdinjaka, Gerenčer se vrne in prevzame vlado, Farkaš postane njegov notranji minister. + * + Petrovski policist Miran Kramberger je Vestnikovemu novinarju Štefanu Sobočanu že dvakrat rekel: »Hop, Štef te že imam,« enkrat zaradi rezervnih Žarnic, drugič, ker ni bil pripei, zalo Sobočan na Goričko noče več, kljub dolgoletnim prijatelj- skim vezem, ki jih ima s to go- || ralo deželo. j KESEtfltfl KOKJ I Navdušili smo vas za sodelovanje v naši nagradni igri Nissan sunny niso sanje, ampak resničnost! Da bi vas kar najbolje obdarili, smo priskrbeli še boljši avto, kot smo ga obljubili. Srečnež bo v marcu dobil nissan sunny sedan s štirimi vrati. To pa ni navaden avtomobilček, ampak limuzina visokega razreda, ki kombinira udobje z enkratnimi voznimi lastnostmi. Vreden je 27.000 mark. K sodelovanju v nagradni igri vabimo vse naše naročnike, kajti morda bo sreča tokrat obiskala prav vas! Izpolnjujte torej kupone. ki jih objavljamo v vsaki številki Vestnika. Če ne boste izžrebani za tedensko nagrado, bo vaša dopisnica počakala na žrebanje avta. Velika ff Vestnikova nagradna igra zavarovalnica triglavd n. območna enota M. Sobota NISSAN Kupon št. 4 Katere storitve, poleg prodaje avtomobilov nissan, še ponuja AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA, d.o.o., Mikloša Kuzmiča 19: 1. kleparske in ličarske storitve, menjava stekel, prodaja dodatne opreme, balansiranje gum... 2. gostinske storitve, 3. trgovina na veliko AVTOHIŠA MURSKA SOBOTA (1.0.0. ■ < Z ž UBK UNIVERZALNA BANKA d.d. Iz prekmurske zgodovine Topla prekmurska misel. ki prekmurski zavesti vedno, ko se ta v katerem od političnih sistemov čuti nesrečno, ponudi toplo zavetje, v teh dneh praznuje visoko obletnico. 19. januarja 1919 so namreč bogo-jinski župnik Ivan Baša, । urednik Novin Jožef Klekl, । črenSovski župnik Jožef Čačič, beltinski Župnik Štefan Kuhar, tumiSki Jožef Sako-viC, ČrenSovski kaplan Jožef Hauko in beltinski kaplan Štefan Lej k o sprejeli in podpisali narčt za avtonomijo Slovenske krajine. Ta misel je še vedno živa na območju vse nekdanje Slovenske krajine, torej tudi za mejami današnjega Prekmurja. Živa je, pa čeprav samo kot zgodovinska Šala! smS Lendavski pereči \l torek smo izžrebali kupon številka 3 Pravilen odgovor na vprašanje, kakšna banka je UBK banka, je: univerzalna. Žreb je tokrat namenil nagrado - sušilnik za perilo, vreden 40,0CM tolarjev, naročnici Jožici Štrumpf Iz Razkrižja 61, 69240 Ljutomer, - Nagrado dobi na naši upravi. Postavljamo pa že naslednje vprašanje, na katerega čakamo odgovor do torka, 19 decembra 1993, Kupon z zaokroženo številko odgovora pošljite na naslov: Uprava Vestnika, Slovenska 41, 69000 Murska Sobota. Čim več kuponov boste poslali, tem večje bo upanje na tedensko nagrado oziroma priljubljeni nissan. v zadnjem tednu sem za eno izkušnjo bogatejši! Prejšnjič sem, kot se spomnite, pozval vse, ki ne bi bili radi omenjani v tej rubriki, da to sporoče Vestniku. V ponedeljek sem Sel v Soboto po nakupih, pa sem stopil še na uredništvo, da bi vzel pisma. Pa ni bilo nobenega. Po tem sklepam, da moji soobčani nimate nič proti, če se o vas kaj (zalpise; Četudi ne slavospevov, glavno je, da se piše. Gradiva mi po vsem tem ne bo primanjkovalo, seveda če bom še naprej tiščal nos tja, kamor bi ga (po mnenju nekaterih) ne smeh Je pa hudič, da se je treba za kako trditev oborožiti z otipljivimi dokazi. O tem priča tudi izkušnja mojega nekdanjega strankarskega kolega Leona, ki ga je zanimalo, koliko tisoč mark je dobil (ne)znanec, ki da je Var-stroju pripomogel priti do večjega kupčka denarcev iz republiškega sklada. Ker ni vedel povedati ne vsote ne srečneža, ga je direktor Stanislav z lahkoto (za)bil. To je storil na zasedanju občinske skupščine. Mrtvih ni! V lendavski občini je veliko zidarjevi Nekaj jih je hodilo v šole in vedo brati načrte, večina pa se jih je usposobila ob mešalcu za beton. Še preden bo uradna zima proč, bodo zidarji iskani, saj imam občutek, da se počasi vračajo časi, ko bomo več zidali na novo, predelovali in obnavljali staro. Kako pa bo z opeko? Zavrtel sem telefonsko Številko 75 171 in oglasila se mi je tovarišica iz vzgojno ampak telefona dolgovaške I opekarne nihče ni dvignil. Mar ' spet stavkajo, sem pomislil, ) Pozneje sem zvedel, da so za i nedoločen Čas podaljšali (po- I Jnovoletno praznovanje in da i je policija odpeljala le enega i delavca, ki je v družbi z alkoho- i lom razbijal premoženje, k J opekarniškega dimnika se več J ne kadi. Če bodo za vedno zaprli ope- karno, ne Jaz in najbrž Se kdo ;| ne bi ostali brez opeke, kajti če jo je znal delati moj dedek, bom najbrž tudi jaz (vnuk) znal mesiti blato m pleve. Tudi »oslico« jo bomo znali zložiti. varstvenega zavoda. Veste, v odprtinah pa bomo kurili s štiri metre dolgimi butarami vejevja, seveda če nas ne bo bolel hrbet, da bi se pripognili, ga nabrali in povezali. Največ vej bomo lahko naložili v »mc-1 kah« ob Muri, pa še medpar-celske meje bomo videli, saj so jih Hrvatje lepo zakoličili. Naj se ve, do kod seže »lepa naša-To pa je daleč čez Muro. L«. »I z duma pripravljeno in ■ožarčeno« opeko pa bi lahko zazidali Še eno okno na lendavski »posebni« soli. Dve sta Že. Na tako pridobljenem mestu bi lahko bil še en relief glave kakega veljaka. Doslej sta dva Madžara z druge strani meje, ' zdaj pa je že Čas, da »pribijejo« 1 Smrtna nesreča V Murski Soboti V ponedeljek, 11. januarja vočasno ustaviti avtomobila, 1992 ob 20.10 se je zgodila Pešec Štefan LainSček je umrl v Murski Soboti na Cankarjevi med prevozom v bolnico, ulici huda prometna nesreča, ____________________________ saj je terjala življenje 53-let- I nega Štefana LainSčeka iz Murske Sobote. V bližini gasil- j skega doma je prečkal cesto 1 zunaj prehoda za pešce, ko je ! pripeljal z domnevno preveliko , hitrostjo osebni avto, ki ga je j vozil po svojem voznem pasu a Cene sadja l in zelenjave VRSTA TRŽNICA Tomaž Coklin iz Gornje Rad- -—-- gone. Peljal se je iz Rakičan j proti Gornji Radgoni. Njegovo “ i Pomaranče vozilo je zadelo pešca, ki j c ! Banane nato obležal na nasprotnem J L..,.,, voznem pasu. Nekaj sekund l potem se je iz nasprotne smeri ' j; Limone pripeljal z osebnim avtom Bo- i gdan Benko iz Brezovec, ki je ! Čebula zapeljal na ponesrečenčeve j noge, saj zaradi domnevno prevelike hitrosti ni mogel pra- Kadruj 1 icu' uh Zelje 60.00 140,00 150,00 00,00 150,00 150.00 200,00 60,00 200,00 60,00 100,00 - 13,00 I Oteh.ledrca 1200,00 ZELENJAVA POMURKA 70,1» 140,50 100,50 100,50 150,00 175-00 300,00 45,00 270,00 66,00 80,00 12,00 1200.00 i iiTrrčki Spet gre vse po normalni poti; prazniki so mimo, stare kosti od mraza popokale ampak je vreme spet so tu vsakdanji problemi in zapleti- Največji so zahtevalo tudi žrtve: avtomobili zjutraj niso vžigali, ta čas prav gotovo glede zdravstvenega zavorava- če pa že so, se je marsikateri sredi poti kar ustavil, nja. Ondan sato sosedo zdelali vremenska spre- In to ne samo tisti slabi! Ob itostah so stali tudi golfi. memba in polna luna. Šla je v ambulanto, da bi ji Ja, ja proti naravi ne moreš nič. pa če imaš še tako napisali recept. In tu se je vse začelo: gneča, izpol- dober avto. In po vremenu še politika! Na Zahodu njevanje formularjev, razburjanje tistih, ki opozoril nič novega, je rekel Heminngwey. V Gornji Rad-o obveznem zavarovanju niso vzeli zares... verje- gom nič novega, bom rekel jaz. Morebiti pa bo kaj mite mi, da je po nekaj urah Čakanja obupala in drugače po torkovi skupščini. Dam se presenetiti, prišla domov še bolj bolna, kolje šla tja Pa ne zato. Nekaj pa bi vseeno predlagal novemu (bodočemu) ker se je naveličala čakati, ampak se enostavno ni predsedniku vlade: nikar ne pozabite, da vlada brez mogla odločiti, s katerim zdravnikom naj podpiše žensk ni nobena vlada! Poglejte Clintona, koliko pogodbo. » Ja kak pa te jaz ven, keri jc dober. Če pa žensk je vključil v svojo vlado, na kako pomembne jih ne jMJznan,« se je jezila doma ob vročem Čajčku položaje jih je dal, pa kakšen uspeh ima. Se preden in Šno^ku. Nazadnje bomo spoznali, da so recepti je prevzel oblast! Ni čudno, da Drnovšek ne more naših prednikov najboljši pa še najmanj stanejo. sestaviti nove vlade in končno začeti z delom. Čeprav sta minila šele dva tedna novega leta, pa Mi smo majhne ribe. Nas lahko vsak oguljufa, pa smo v tem času preizkusili vse mogoče. Najprej ^a to ne odgovarja. Še vedno imam pred očmi dolge vreme. Prazničnemu vetru, ki je bril skozi vse špra- vrste na radgonskem sejmu, ko so ljudje Čakali na nje voknih in vratih, je sledila bela snežna odeja, tej vplačilo denarja za nakup Fiatovega avta pri pa nizke temperature; tudi do minus dvajset stopinj Trendu. Ostali so brez denarja in brez avta. Kamen so nekateri namerili. Tem nizkim temperaturam sta se jim je odvalil od srca, ko so z zaprli Sandija potem sledili nenadna otoplitev m polna luna. Žani- Grubeliča. Prav mu bodi, so rekli vsi. In zdaj, ko so mivo. kajne. Vse te spremembe so se zelo poznale izvedeli, da Sandi ni kriv ničesar, je marsikoga tudi na cestah. Ne le da so bile ceste na gornjerad- skoraj kap. So za to ugotovitev potrebovali dve leti? gonskem območju najslabše očiščene - kakor sem Tu mi nekaj smrdi, vendar je dovolj smrdečega tudi slišal po radiu, ven namreč v tistih dneh nisem kaj doma, zato naj te državne zadeve rešujejo drugi, preveč zahajal, saj sem se bal, da mi bodo moje »Radgončan I« vzgojiteljice niso gospodične in gospe, ampak (Še vedno) »,,,Sice,« Pojasnila mi je, naj zavrti n 76 171, Ubogal sem. domačina. Sam nimam predloga, zato pa bodo dobrodošli (na)sveti mojih bralcev. K sodelovanju vabim neznano Len-davčanko, ki je pisala sredi lanskega leta, češ ja je navdušena nad mojimi umotvori. Vem pa, da s pismom ne bo nič, če sc je odpovedala pohotnosti in odšla med redovnice. Tem so namreč vrnili »stari vrtec«, zato me njeno ravnanje ne bi presenetilo. Hvaljen Jezus Kristus! NACi I Cene rabljenih avtomobilov I Na sejmu rabljenih avtumubilov pri Agro servisu v Murski Soboti s< prodajalci prodali le Z od 34 vozil. Zastava lUl, letnik 1989, s prevožCi _•__• rtavrt _______•_ -a-l- r AAA ■'kVTUk«. »_ A f l-A-iu. nimi 34. Pomurska banka d.d.i< Vaša domača banka . r- Menjalniški tečaj Pomurske banke z dne 12. januarja 1993, tečaji veljajo oJ E J 13. L 1993 od 00.(10 Srednji tečaj Banke Slovenije velja od 12. januarja 1993 od 00.00 Država Avstrija Francija Nemčija Italija Švica ZDA Enota 100 100 100 1W) KM) 1 Danka .Slovenije 870,0977 1,801,0465 6.t21,8439 6.6912 6.700,3581 11X1,0615 Nakup 860,00 1,744,00 6.110,00 6,35 6.610,(10 96,9(1 Prndaja HHS.IHI 1.826,1X1 6.275,00 6,00 6.860,00 102,40 iv is i ti c« Iv jl'. IV tudi v r^^omurju .It. - ker je plačevanje s kartico AKTIVA prepro'' sto in sodobno; na vseh prodajnih mestih, ozn3'* Čenih z nalepko ACTIVA, prodajalcu predložit^ kartico ACTIVA in s podpisom overite račun; - ker pomeni plačevanje s kartico ACTIVA časovni odlog plačila ter možnost kreditiranja s pomočjo dovoljenega negativnega stanja. Smo vas prepričati? Potem izpolnite pristopni izjavo za kartico ACTIVA in jo oddajte eno^! Pomurske banke, d.d., pri kateri imate teko^’' račun! R