Ste v. 1.
V Ljubljani, 15. januarja 1915.7y f fa a,-
■^^mmmmmmma^mmm^immmmmmi^m^—mmmm —————n————^ ■•■■»—» ..wm»m1nnwy ■».• .a-.,» -^mmmmmrmmammmJmmmj^mm^tMmi^mmflfm^fimmmm
LIV. leto.
—r-
1
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, Izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10'— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne števili^ po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h
...... dvakrat. . 12 „
„ „ „ trikrat . . 10 „ za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (teleton št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativni stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 29. jjanuarja 1915.
V smislu sklepa upravnega sveta z dne 6. januarja 1915 sklicujemo • i • a v •
Učiteljske tiskarne v Ljubljani,
registrovane zadruge z omejeno zavezo, na dan
— 2. februarja 1915 —
ob '/211. uri dopoldne v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6.
Dnevni red:
I. Sprememba pravil. II. Slučajnosti. Ljubljana, 7. januarja 1915 Predsednik:	Član upravnega sveta:
Juraj Režek, s. r.	Kristijan Engelman, s. r.

Naš list stopa z današnjo številko v svoj petinpetdeseti letnik. Koliko je bilo napora, dela in žrtev v tej dolgi dobi — to ve le tisti, kdor je bil z nami dlje časa v kakršnikoli zvezi. Težka so bila vsa ta leta. najtežji časi so prišli sedaj. Ali nad usodo Slovenskega šolstva in učiiteljstva nismo obupavali nikoli in ne obupujemo niti sedaj. Ko minejo grozote sedanje vojne, kii trpi pod nje vehementno silo vsa naša domovina, tedaj zavladajo zopet normalne razmere, tedaj pride doba mirnega kulturnega in gospodarskega dela, ki zaceli rane ter prinese duševnim silam svobodo razvoja in tekmovanja na kulturnem polju.
Ker smo v sedanji dobi ob žrtvah vsi enako udeleženi1, mora tudi pozneje v dobi miru vladati načelo enakosti. Nihče ne stoj nad drugim in ne živi na škodo drugega — ampak na temelju enakopravnosti uveljavljaj drug poleg drugega svoje kulturne in gospodarske potrebe in zahteve!
Šolo čakajo v bodočnosti velike naloge. Treba bo poprijeti za delo s podvojeno silo, da nadomestimo preprečeinio in zamujeno. Zmaga orožja je le tedaj popolna, ako in kadar padejo vsi meči in nožnice, se zasvetijo lemeži v oplojeni zemlji in se odpro širom vrata šol: orožje kulturnega dela se bliska v solncu svobode!
Zato pa ne omahujmo, ampak stojmo trdno in glejmo navzgor in naprej!
Da bo mogoče tudi nam vršiti svojo nalogo, ki je v tem času toliko težja in odgovornejša, moramo imeti zadostne podpore tako od naročnikov kakor od sotrud-nikov. Vsak mora delati in žrtvovati za dva druga. Prijatelje prosimo, naj skrbe, da se naš list razširi. Rabimo plačujočih naročnikov, ker nimamo nobenih zakladov, da bi zajemali iz njih. Vse, kar smo in kar imamo, smo si dali sami. Uverjeni smo, da nihče ne odpade sedaj, ko gore nad našo zemljo silni plameni, ki se v njih izkuša prijateljstvo in zvestoba!
Vojna.
JUNAKOV GROB.
Fran Kuhar.
Oj, ta sold&ški boben, ta bo meni vel'ki zvon. Oj, ta mi bo zazvonil, kadar jaz umrl bom.
Kadarkoli smo peli to staro našo narodno, a Tebi toli priljubljeno pesem, tedaj pač ni domnevali nihče izmed nas, da se bodo besede njene tako kmalu obisti-nile nad Teboj. Ko sva se letos meseca maja skupno udeležila tečaja za šolske vrte v Zalogu in si mi na Marijinem trgu v Ljubljani zadnjikrat podal desnico, pač nisem slutil, da Ti bom v nekaj mesecih pisal te vrstice v spomin.
Poslušen pozivu sivolasega vladarja, je odšel tovariš Fran Kuhar koncem julija t. 1. k svojemu vojaškemu krdelu,* ki je bil z njim poslan na južno bojišče. Tam ga je dne 27. novembra t. 1. zjutraj dohitela smrt. Padel je na 802 m visokem srbskem hribu Suvobor na črti Valjevo-Gornji Milanovac. Ranjen je bil že v levo nogo pod kolenom, imel je že prestreljeno roko, a še ni hotel iti nazaj med ranjence. Tovariši-častniki so ga svarili in mu prigovarjali, naj ostane zadaj, ker se je že komaj premikal naprej, a ni jih hotel slu-šati, nakar je dobil strel naravnost v srce in bili takoj mrtev.
Rodil se1 je pokojnik dne 3. januarja 1880. leta pri D. M. v Polju. Oče mu je bil ondotni nadučitelj Blaž Kuhar, ki se je leta 1883. v Ljubljani ponesrečil in še isto leto umrl. Po dovršenih študijah je nastopil Fran Kuhar svojo prvo učiteljsko službo v Kapelah pri Brežicah, odkoder je odšel k Sv. Antonu nad Rajhenbur-gom. Pozneje se je preselil na Kranjsko, kjer je služboval v Št. Gotardu pri Trojanah, Domžalah in nazadnje v Pirničah pri Medvodah. Bil je izvrsten učitelj ter je v šoli dosezal izborne uspehe. Živo se še spominjam, s kakim veseljem in ponosom, mi je kazal pismene izdelke' svojih učencev, ko sem ga nekoč med šolskim letom posetil v Št. Gotardu. Nisem se mogel načuditi, da je mogel doseči toliko na gorski enorazrednici, kjer se je morai poleg velikega števila šolskih otrok tudi zaradi razsežnosti šolskega okoliša in neugodnih terenskih razmer predvsem bo^ riti s slabim šolskim obiskom. In vendar mi je pozneje večkrat zatrjeval, da je baš v Št. Gotardu preživel najlepše čase. Služboval je tu skup z župnikom-pesnikom Antonom Hribarjem, tu si je tudi izbral iz znane rodovine Novakove na Trojanah družico življenja, Marico. Iz tega zakona je izšlo petero otrok, od katerih danes še štirje žive.	,
A kratko sijale so zvezde prijazne, v sanjah prijetnih ga zibali je up.
Ljubezniva soproga mu je jela bolehati na bolezni, ki jo še danes priklepa na bolniško posteljo, in pokojnik je moral v podvojeni meri okušati grenkost ubranega kruha, ki ga jemo slovenski učitelji!
Kot vojak je bil Fran Kuhar enoletni prostovoljec pri Belgijcih v Ljubljani, pozneje je bil kot poročnik prestavljen k 47. pehotnemu polku v Gorico, sedaj pa je bil pri črnovojniškem pohodnem bataljonu
štev. 2/29. Kako ljutih bojev se je udeleževal na čelu svojega vojaškega oddelka, izpričuje zadnja dopisnica, ki jo je pisal dne 16. novembra 1914 svojemu bratu Antonu, učitelju v Trbovljah. Tam mu poroča, da so ostali od 2. stotnije nazadnje še sam častnik in štirje možje. Nekaj dni pozneje je tudi on prelil svojo srčno kri za cesarja in domovino. V vasici Plani-nica, oddaljeni dve uri od Valjeva, so ga pokopali z vsemi vojaškimi častmi.
Ko pa so ga njegovi bojni tovariši položili v prerani grob, tedaj je v daljni slovenski zemlji zaplakala bolna njegova soproga, zaplakalo je čvetero nedolžnih sirot, preko srbskih poljan pa so zaveli ledeno-mrzli vetrovi, ki so prinašali od slovenskih gora zadnji refren njemu toli priljubljene pesmi:
Oj, ti gorenjski fantje bodo pokopali me. Vsi bodo me spremili na zelene travnike.
V miru počivaj, slovenski učitelj-junak!	Pograjec.
Padli slovenski učitelji.
PADLI UCITELSKI TOVARIŠ.
Tovariš Andrej Čok, učitelj v Trstu, ki je sedaj v srbskem ujetništvu, objavlja z datumom 24. decembra pret. 1. v »Edinosti« z dne 4. t. m., št. 4, z južnega bojišča med drugimi vestmi tudi to:
Imel sem prijatelja, Leonowatzse je imenoval in je bil ravnatelj meščanske šole v malem mestu zapadne Galicije. Ze v Pulju se je veselil, da ni v Galiciji in da je bolje vendarle v Srbiji.
»Domovina moja je težko izkušana«, mi je rekel in za ženo se je bal, da se ji kaj ne zgodi. Še bolj vesel je bil, ko je v Srbiji postal »ordonanc«, prenašalec povelj in ukazov. Siromak, morda je to bila njegova nesreča. Po čisto odprtem polju je moral do poveljnika bližnjega polka. Krogla ga je zadela ravno v srce. Naj bi mu bila lahka vroča balkanska tla, na katerih je večkrat sanjal o srečni bodočnosti svoje domovine Poljske! —
Tovarišu F u r 1 a n u iz Studenega pri Postojni se je tudi zdelo, da je manj nevarno biti »ordonanc«, kot se boriti. Padel je, izvršujoč vestno povelje, ki mu je bilo dano. Nedaleč od Zupanjca ob Ljigu, pritoku Kolubare, počiva na koruznem polju.
Poljaku in Slovencu ob strani omenjam tudi Budkoviča, hrvatskega učitelja iz Istre. Mlad, poln nad in idealov — saj smo o njih govorili v kraljevskih toplicah Koviljači — je padel na nekem griču blizu Arangjelovca. Tovariš Š e s t a n, tudi istrski učitelj, mi je prinesel vse, kar je dobil v pokojnikovih žepih. Pogledal je v stran, ko mi je izročil listnico, v kateri je bila slika pokojnikove zaročenke.Bal se je, da bi opazil solze v njegovih očeh. Sestane! Morda si opazil, da sem se ozrl jaz v nasprotno stran...
Tako tovariš Čok. — Mi dostavljamo tem besedam: Bodi vam, vrli junaškS fo-variši-vojniki in dragi naši bratje, počitek sladak v daljni žemljici f Dali ste domovini svojo najdražjo last — svoje življenje! Slava vašemu spominu!
AVSTRIJSKI UČITELJI V VOJNI.
»Deutsch-österreichische Lehrer-Zeitung« pravi v svoji 1. letošnji številki z dne 1. t. m., da smemo po uradni statistiki število avstrijskega ljudskošolskega in meš-čanskošolskega učiteljstva računati okroglo na 100.000. Od tega števila odpade na ženske učne osebe 20.000, toretj ostane 80.000 moških učnih oseb. — Kolikor kažejo izkazi iz posameznih dežel, je v vojni 25% učiteljev, to je 20.000 mož. To je primeroma visoko število, ker so drugi stanovi dali mnogo manj vojakov. Vzrok temu je dejstvo, da mora vsak, ki se hoče posvetiti učiteljskemu stanu, takoj ob vstopu na učiteljišče dokazati z zdravniškim izpri-čevalom svojo telesno usposobljenost. — Od avstrijskih učiteljev-vojakov jih je doslej padlo okroglo 800, število ranjencev je pa veliko večje.
DRŽAVNI PRORAČUN.
Državni proračun bo v kratkem objavljen potom cesarske odredbe. In sicer bo le provizoričen proračun, ki bo obse*-gal dobo od 1. jan. do 30. junija 1. 1915. Kakih novih posojil v tem proračunu ne bo. Ravno tako ne bo proračun to pot sestavljen v podrobnostih, ampak te v okroglih vsotah, ki bodo krile glavne postojanke.
*
KOLIKO ČASA BO TRAJALA VOJNA?,
Iz Budimpešte pišejo dunajski »Zeit« :i Neki tukajšnji tednik je več ogrskih osebnosti vprašal: »Koliko časa bo še trajala vojna?« Odgovori so dovolj zanimivi. Višji župan Barczy sodi, da se mora končati vojna še pred prvim polletjem 1915. Bančni ravnatelj tajni svetnik Lanczy trdi, da ni dovolj moder, da odgovori na! vprašanje, a resen je dovolj, da na vprašanje ne more odgovoriti. Vsekakor izjavlja, Avstro-Ogrska se more več časa vojskovati, kakor druge države, ker se o naši sposobnosti ne more dvomiti. Bivši pravosodni minister Polonyi zaupa Hin-denburgu, ki ga ne smatra le za najboljšega vojskovodjo sedanjosti, marveč za največjega vojskovodjo vseh časov. Izvaja: »Zaupajoč Hindenburgovemu geniju, upam na hiter in zmagovit konec. — Tudi na Dunaju znani stari gledalski igralec Ujhazy sodi jako skeptično: »Ta vojna se sploh ne bo končala. Kdo vraga bo zahteval mir? Nobena država ni do-
WOÜ UOV/UI/« ,
r
volj srčna, da odkrito prizna, da ]e že sita vojne.« Najbolj veselo je odgovoril pisatelj Marton, ki ni, kakor večina, odgovoril na vprašanje s protivprašanjem: »Sem li prerok?« marveč je jasno in odločno izrazil: »Ta vojna more trajati najdlje še dva meseca — ker dlje časa ne vzdrže več moje finančne razmere.«
ASTRIJSKA RDEČA KN.JIGA.
Z Dunaja poročajo: Zunanje ministrstvo pripravlja zbirko diplomatičnih dokumentov, ki pojasnjujejo stališče in vlogo monarhije pri sedanjem evropskem konfliktu. Publikacija izide kot »rdeča knjiga«.
BREZPLAČNO PREVAŽANJE DARIL ZA »RDEČI KRIŽ«.
S takojšnjo veljavnostjo do preklica, najdalje pa do 1. februarja 1915 se dovoli na vseh, v obratu c. kr. avstrijskih državnih železnic stoječih normalno in ozkotirnih progah za darila, ki se oddajo za »Rdeči križ« kot brzovozno ali vozno blago, brezplačno prevažanje pod naslednjimi pogoji: 1. Olajšava velja za blago, ki je pripravno za osebno uporabo ranjenih ali bolnih vojakov in za potrebščine v bolnicah. Vse predmete, ki očivid-no nimajo teh lastnosti, izključijo odpo-šilne postaje od te olajšave. 2. Kot prejemnika pošiljatev morata biti napisana v voznih listih Avstrijska družba »Rdečega križa« na Dunaju ali društvo avstrijske družbe »Rdečega križa«. Društva se nazivljajo: Deželno pomožno društvo Rdečega križa, Gospejno pomočno društvo Rdečega križa. Deželno in gospejno pomožno društvo Rdečega križa, itd. 3. Označbi vsebine v voznih listih mora biti že pri oddaji pripisan pristavek: »Prostovoljna darila za Rdeči križ«. 4. Predujmi in povzetja po dohodu so izključena pri posluževanju te olajšave. Podrobna pojasnila dajejo postaje.
OPROSTITEV OD ČRNOVOJNIŠKE SLUŽBE NA OGRSKEM.
Listi poročajo: Poljedelski minister baron Ghillany je izdal naredbo, ki je pozvala oblasti, da predlože do 5. januarja 1915 imena vseh onih črnovojnikov, rojenih v letih 1873. do 1890., ki so nujno potrebni v gospodarskih in poljedelskih
institucijah, da se oproste vojaške službe. *
VOLITVE V OBČINSKE ZASTOPE ODLOŽENE.
Kor. urad poroča: Zaradii) obvezne aktivne vojaške službe ne more mnogo moških, ki so upravičeni, udeležiti se volitev v občinske zastope, izvrševati te svoje volilne pravice, dokler so vpoklicani pod orožje. Ker je s tem izključeno od volitev tako znatno število volilcev, bi to utegnilo vplivati na izid volitev ter provzroöi'ti u-spehe, ki bi nikakor ne odgovarjali pravi sestavi volilstva. Vrhutega pa aktivno službujoče vojaške osebe tudi nimajo pasivne volilne pravice, tako da bi mnogo občinskih odbornikov, ki so že delovali na polju občinske uprave, ne moglo biti iz-nova poklicanih na svoja prejšnja mesta. Ta položaj je vlado spodbudil, da je v soglasju z mnogimi tozadevnimi željami, ki so ji došle od prebivalstva samega, deželnim oblastvom, ki pridejo pri tem vpo-štev, poslala primerna navodila glede odložitve volitev v občinske zastope, ki bi se po določbah občinskih redov morda imele vršiti.
*
TRAGIKA OBMEJNIH POKRAJIN.
»Kölnische Volkszeitung« poroča iz Alzacije-Lotaringije: Slučaji, da si stoje v krvavi borbi na zapadni fronti prijatelji in sorodniki nasproti, so v Alzaciji-Lota-ringiji jako številni. Ni je skoro starejše rodovine, ki bi ne imela tam in tu sorodnikov in znancev, in sicer pogosto jako bližnje pripadnike ožjega in širšega rodo-vinskega kroga. Tako mi je še pred kratkim tožila mati nekega mladega lotarin-škega učitelja, ki se nahaja ißtotako v vojni, da je ne muči samo skrb za njenega edinega sina, ampak predvsem strašna misel, da bi se mogla kdaj srečati v boju njena oba brata, od katerih se nahaja eden v nemški, drugi pa v francoski armadi in sta oba pustila doma ženo in otroke. Da si stoje nasproti bratranci, to se smatra v Alzaciji že kot nekaj samo ob sebi um-ljivega. Pred kratkim je prišla mimo neke vojaške železniške čuvajnice četa francoskih ujetnikov. Straža je obstojala večinoma iz samih lotarinških črnovojnikov. Neki vojak iz Lamberga je zaklical glasno: »Ali ni nobenih lotarinških bratov!« — »Da!« mu je odgovoril nekdo, »iaz
sem sin posestnika A. V. iz Lamberga.« Slučaj je nanesel, da se je med stražo čuvajnice nahajal ravno njegov bratranec. Snidenje je bito seveda silno iskreno in presrčno. Če bi preiskavaLi, bi videli v tej vojni še na stotine in tisoče takih slučajev.
MEDNARODNA MIROVNA KONFERENCA V KOPENHAGNU.
Korespondenčni urad poroča: V Kopenhagen sklicana mednarodna mirovna konferenca je določena za 17. in 18. januarja 1915. Časopisje in občinstvo je izključeno od posvetovanj. — V zvezi s konferenco se vrši velika javna manifestacija za mir.
OGRSKI UČITELJI V VOJNI.
Po neki privatni statistiki se inahaja 4906 ogrskih učiteljev na bojiščih. Od teh jih je bilo 206 že ranjenih, 41 jih je padlo.
DELO SLOVENSKEGA UČITELJSTVA ZA »RDEČI KRIŽ«.
Šolsko vodstvo v Vipolžih v Brdih 40 K; šola v Ormožu-okolici 154 K + 19 K 67 vin. = 173 K 67 vin.; učiteljstvo obeh ljudskih šol v Spodnji Šiški 15 K; šolska prireditev vGorenjem Logatcu 145 K 24 v; prireditev v Dolenjem Logatcu s sodelovanjem šolske mladine 800 K; šola v Velikih Laščah 800 K; učiteljstvo C. M. šol v Trstu 10 K; učiteljica Ana Somrakova zbirko »Zaveze učiteljev« v Velikih Laščah 12 K; Josip Terčak, šol. voditelj v Ksaveriju, nabral 212 K 95 vin..; učiteljstvo v Ksaveriju nabralo 76 K 40 vin.; učiteljice dekliške šole v Hrastniku namesto cvetk na krsto gospe Umbergerjeve 10 K; nekatere slovenske ljudske šole v Istri (glej notico z Brega med istrskimi vestmi v današnji številki!) 403 K 33 vim.; šolska mladina v Plaveh pri Gorici 52 K 22 vin.; skupaj 2750 K 81 vin.
V zadnji številki izkazanih . K 12634:42 Danes izkazanih.....K 2750:81
Doslej nabranih.....K 15385:23
Prosimo nadaljnih obvestil, oziroma iz popolnil dosedanjih izkazov!
Dvajseti oii ii „Društva za zgiai lito iiita".
Dne 28. decembra 1914 1. je imelo Društvo za zgradbo Učiteljskega konvik-ta svoj redni letni občni zbor v načel-stveni sobi Učiteljske tiskarne. Zborovanje je otvoril društveni predsednik tov. Jakob Furlan s prijaznim pozdravom na prisotne. Ko omenja uspešno delovanje društva, poda besedo društvenemu tajniku tov. Juraju Režku, ki izvaja sledeče:
Slavni občni zbor!
Na današnji dan, v dan nedolžnih otročičev, se je bilo pred 20. leti ustanovilo naše društvo s preblagim namenom, postaviti dom, ki bodi zavetišče osiroteli deci naših tovarišev. Obhajamo torej dvajsetletnico- svojega društvenega obstanka. To svojo 201etnico smo hoteli bolj slovesno obhajati in prirediti po krajevnih razmerah tuintam koncerte in veselice, s čigar dohodki naj bi se dvignil naš zgradbeni kapital. Toda mi smo obračali, dogodki časa pa so obrnili vse drugače.
Prišli so žalostni in težki časi za vse avstrijske narode in stanove. Zlobna morilčeva roka je1 uničila dvoje najblažjih src, našega prestolonaslednika in njegovo soprogo, ki sta bila ponos, up in nada vse širne naše Avstrije. Da ob takem položaju ni bilo časa za koncerte in veselice, je pač umevno, s tem pa so nam tudi izostali mnogi dohodki.
Kmalu potem je izbruhnila vojna, in pozabiti smo morali zopet nase, pa misliti, delati in zbirati za hrabre naše vojake. V podporo tem vrlim našim bojevnikom je z ostalimi našimi društvi tudi naše društvo takoj med prvimi prispevalo z zneskom 350 K za »Rdeči križ«.
Pa navzlic vsem tem težkim razmeram smo delali in storili za društvene namene, kakor boste čuli iz blagajnikovega poročila, da se je tudi v tem letu izdatno dvignil naš zgradbeni kapital. K temu pa so nam pripomogli naši stari zavedni člani izmed učiteljstva in naši dobri prijatelji-podporniki. Res je število članov glede na skupno število slovenskega učiteljstva še vedno jako majhno in bi ob nekoliko večji stanovski zavednosti bilo lahko mnogo
boljše, zato pa izrekamo toliko* iskrenejšo zahvalo tem zvestim svojim članom.
Med mnogimi dobrotniki svojimi se moramo v prvi vrsti prehvaležno spomniti svojega preblagega vladarja, ki je z Najvišjim sklepom z dne 10. julija 1914 milostno odrediti blagovolil, da se iz dohodkov dobrodelne državne loterije našemu društvu izplača znesek 3468 K 65 v. (Slava mu!)
Drugi veliki naš dobrotnik je vele-slavni občinski zastop ljubljanski, ki je bil v svoji javni seji dne 31. decembra 1904 sklenil, da se v podporo našemu društvu skozi 10 let izplača po 500 K, in smo letos izplačana prejeli zadnja dva obroka 1000 K.
Pozabile pa nas niso tudi v tem letu mnoge naše posojilnice in hranilnice, da, celo dve sodni poravnavi po 50 K sta se izvršili našemu društvu v korist.
Lep dohodek nam je prinesel zopet naš »gospodarski program«, le žal, da se ga navzlic vsakoletnim priporočilom tako malo držimo. Tvrdka Grubbauer nas je podprla z lepo vspto 700 K; njej so se pridružile s precejšnjimi doneski tvrdke: Janko Češnik, Gričar in Mejač, Fr. Ks. Souvan in Marija Tičar. Vse te naše dobrotnike in podpornike kar najtopleje priporočamo našemu učiteljstvu, ker roka umiva roko.
Preskrbeli smo naši mladini tudi letos za duševno hrano dobro berivo, ker smo založili in izdali Ivo Troštove zbrane spise »Moja setev« I. zvezek, v tisku pa je že tudi njegov II. zvezek in A. Rapetov
IV.	in V. zvezek. Naši krajni šolski sveti in šolska vodstva pa naj poskrbe, da pridejo ti spisi naši mladini v roke v čim večjem številu. Natisniti smo dali v 10.000 izvodih tudi Janko Zirovnikove »Narodne pesmi« III. zvezek, ki jih naša šolska in odrasla mladina tako rada prebira in prepeva.
Razpisali smo tudi z ozirom na sedanje vojne dogodke dvoje pisateljskih nagrad po 150 K in 100 K z namenom, zbujati v slovenski mladini patriotiški čut ter ljubezen do cesarja in domovine, poveličevati junaštvo naših vojakov, navduševati za stalno slogo med avstrijskimi narodi. Prejeli smo 7 tekmovalnih spisov, ki se bodo dali v presojo za to odbranemu odseku.
Na lanskem občnem zboru odobreno
V.	mesto »Cesarja Franca Jožefa I. jubi-lejske ustanove za učiteljske sirote na Kranjskem« smo izmed dveh priglašenih prosilcev oddali Kazimirju Pretnarju, dijaku VI. gimn. razreda. Ob cesarjevem 661etnem vladarskem jubileju je bilo torej obdarovanih pet učiteljskih sirot po 80 K.
Ako še povem, da je društvene posle vodil in opravljal dosedanji odbor, je s tem moje skromno poročilo pri kraju.
Naše društvo šteje letos 63 pokroviteljev, 220 pravih članov in 105 podpornikov.
Končno izrekamo vsem dobrim in blagim dobrotnikom in podpornikom še na tem mestu svojo najsrčnejšo zahvalo. Da nam jih Bog poživi! (Splošno odobravanje.«
Ko se je vzelo tajniško poročilo brez debate in odobruje na znanje, je dobil
besedo društveni blagajnik tov. Jakob Dimnik, ki je poročal tako-le:
Slavni občni zbor!
Od zore do mraka sred trdega dela za blagor človeštva živeli vse dni!
»Uč. T.« 1913.
Danes praznuje naše društvo dvajsetletnico svojega obstanka in z društvom praznujemo ta dvajsetletni jubilej tudi trije odborniki, in sicer: tov. Režek, Furlan in jaz. Tov. Režek in moja malenkost sva vseh teh 20 let društvena funkcionarja, in sicer tov. Juraj Režek tajnik in jaz pa blagajnik. Tov. Jakob Furlan je bil do leta 1904. odbornik, 1. 1904. drugi podpredsednik in od leta 1905. je pa predsednik. Odbor za I. upravno teto je bil pa sledeči:
Zumer Andrej, predsednik;
Raktelj Fran, podpredsednik;
Keceij Alojzij, II. podpredsednik;
Režek Juraj, tajnik;
Dimnik Jakob, blagajnik;
Cepuder Josip, Furlan Jakob, Janežič Janko in Likar Janko, odborniki.
Izvzemši prvega društvenega leta je ves čas v odboru tudi tov. E n g e 1 b e r t G an g I.
Prvi društveni predsednik je bil pokojni Andrej Zumer. in sicer do leta 1902. Tega leta je bil izvoljen predsednikom tov. Frančišek Gaberšek. Na občnem zboru leta 1903. je tov. Gaberšek odložil to častno mesto. Namesto nje< je prevzel predsedniško mesto I. podpredsednik tov. Josip Cepuder, ki se je pa kmalu po občnem zboru odpovedal; zato je vodil društvene posle 1. 1904. II. podpredsednik tov. Jakob Furlan, ki je bili naslednje leto izvoljen predsednikom. Od leta 1905. dalje je tov. Jakob Furlan predsednik, tov. Luka Jelene I. podpredsednik in tov. Ignacij Križman pa II. podpredsednik.
Posel pregledovalca računov pa o-pravlja najdlje in tudi kar najbolj vestno tov. Alojzij Keceij, in sicer od 1901 dalje.
Prva leta sta bila prav delavna društvena odbornika tudi tovariš Fran Č r-n a g o j in J a n k o L i k a r , ki sta se pa leta 1905., ko smo razširili društveni delokrog tudi na Primorsko in Štajersko, prostovoljno umaknila na ljubo dvema tovarišema iz naših sosednih slovenskih dežel.
Po tem uvodu prihajam k blagajniškemu poročilu za tekoče leto. Podrobnosti ne bom navajal, ker sta to vse natančno pregledala pregledovalca računov in bosta tudi poročala, v kakšnem stanju se nahajajo računi. Omejil se bom — kakor lansko leto — na glavne podatke.
Lansko leto ob tem času je znašalo naše imetje brez zaloge knjig K 85.723:27, letos pa — brez zaloge knjig — 92.741:47 kron; napredovali smo torej za K 7018:20. Zaloga knjig je pa vredna po 35% odbitku K 15.000. Vse naše imetje znaša ob dvajsetletnem jubileju K 107.741:47. Ru-bikon je prekoračen; podvizati se moramo, da čimprej izpopolnimo tudi drugi stotisoeak. In v to pomozi Bog!
Blagajnik tov. Jakob Dimnik poroča:
Računski zaključek za XX. upravno leto. Letošnji promet.
Št.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
Prejemki
Saldo 1. 1913.................
Dividenda H. in P. U. K. za 1. 1913......
Dividenda Učiteljske tiskarne.........
Letnina in darila...............
Dvignjene obresti iz Mestne hranilnice Ljubljanske Dvig iz Kmetske posojilnice Ljubljanske okolice .
Kuponi dveh srečk..............
Kuponi dveh obligacij.............
Plačane obresti................
Št.
Izdatki
1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
K
897 17 165 5718 471 350 14 12 2391
21 50
15 27
10.036 13
V	Kmetsko posojilnico vložil........• . . . .
V	Hranilnico in Posojilnico Učiteljskega Konvikta vložil
Upravni stroški...................
Učiteljski Tovariš za 1. 1914.............
Davek .......................
Avstrijski „Rdeči križ"...............
Inserat v U. T....................
Ces. F. J. I. jub. ustanova.............
Promet:
Prejemki.....K 10.036-13
Izdatki .... • • „ 5.374-80 K 15.410-93 Saldo 1. 1914 ... K 466133
K
2900 888 50 645 10
130 350 50 400
5.374
80 08 22
20
80
H.	Cesarja Franca Jožeia I. jubileja ustnova za učiteljske sirote na Kranjskem
znaša koncem tekočega leta K 10.757:57. Ta vsota daje po 5% na leto K 537:87 obresti; zato naj se že 1. 1915 ustanovi novo in sicer sestomestopoSOKnaleto. C. F. J. I. jub. ustanovo uživajo:
I.	mesto: Marija Osana, gojeiika L 1. .c. kr. učiteljišča v Ljubljani
IL mesto: Vinko Pegan, dijak I. real. razreda v Ljubljani
III.	mesto: Dragotin Tratnik, dijak IL real. razreda v Idriji.
IV.	mesto: Srečko Razpotnik, gojenec IV. i c. kr. učit. v Ljubljani.
V.	mesto: Kazimir Pretnar, dijak VI. gimn. razreda v Ljubljani.
1IL Obračun za zalogo knjig.
»Učiteljska tiskarna« ima proti 25% ix>ptt$ta v komisiji zalogo knjig S ki jih izdaje naše 4rušivo. Obračun, ki ga je podala tiskarna dne 16. nov. t. L, je sledeči:
Št.
1.
3. 4 5.
2. 9. 10.
Prejemki
Saldo 1. jan. 1914..........
1328 komadov prodanih mladinskih spisov 25 70 popnsia Učiteljski tiskarni .... 1560 komadov prodanih Nar. pesmi . . 25 °/a popusta Učiteljski tiskarni ....
• tj- : i Izdatki
Vezava Spisom Mišjakovega Julčka HI. • „ Ivo Trost: Moja setev J. . . > .
Tisk 2Q00 izvodov „ „ I.....
„ 10.000 izvodov Narodne pesmi HI- -
Saldo dne 16. nov. t. 1.........
Promet; Prejemki.....K 1.701*24
K
1882 345 ""ÏÏ12
Izdatki . . - . . . „ 1.395*60 -K! «.84
Saldo (prebitek) ... K 305 24
165 135 .365 730
—
305
1701
h
K
430 1036 234
60
TET
64
24
17ÎÏÏ
h
74 50
24
K 24065 — „ 8422--
„ 15643'-— „ 643'-
K 15ÔÔ0-
K
D -V
71687-85 10757-57 3476-61 858:11 1100--200'— 4661-33
Prodalo se je torej do 16. nov. 1.1. 1382 kom. mhtdin. spisov za K 1382 in pa 1560 komadov Janko Žirovnikovih Narodnih pesmi za 312 K. To znaša skupaj 1694 K. Če odštejemo od te vsote 25% popust Učit. tiskarni, ki znaša skupaj K 423:50, vidimo, da smo prejeli za naše knjige letos čistih K 1270:50.
TV. Vrednost zaloge še ne prodanih knjig.
1.	Vrednost zaloge brez odbitka.......
2.	35% odbitek znaša . . .
3.	Vrednost zaloge s 35°/o odbitkom......
4.	Če odtegnemo še • • .
5.	Je zaloga knjig vredna najmanj. - - . . .. .
V. Bilanca.
1.	Naloženo po 4 f/i 43U in
........
2.	C. F. J. I. jub. ustanova .
3.	V zadolžnicah ....
4.	V srečkah in obligacijah .
5.	Zadružni deleži Učit. tisk.
6.	Inventar ......
7.	Saldo 31. dec. 1914 . . _
Skupaj brez zaloge knjig K 92.741'47
8.	Zaloga knjig.....„ 15.000'-
Skupaj K 107.741'47
Ta vsota, ki dela čast vsem nam, je uspeh naših delavnih sil, ki so oprte in ko-reninijo v idealni stanovski zavesti m ljubezni. Vsi, kar je nas, se čutimo, da smo ljudje in bratje drug drugemu; vsi smo eno — in vsak je vse! Zato le po tem potu naprej, da čimpreje dosežemo svoj cilj i» smoter!
Zborovale i so pazno sledili točno sestavljenemu poročilu ter ga vzeli z odobravanjem in pritrjevanjem na .znanje.
V	imenu pregladovalcev računov poroča tov. Alojzij Kec e 1 j, da so računi v vzornem redu, teT predlaga odboru absolutorij, kar je bilo z odobravanjem sprejeto. Poleg tega predlaga tudi, da se izreče blagajniku za vzorni red v blagajniški knjigi in na njega zaslužnem delovanju za društvo še posebej zahvala in priznanje. (Sprejeto z odobravanjem.)
V	odbor za leto 1915. so bili izvoljeni vsi dosedanji odborniki, in sicer ti-le tovariši :
Jakob Tur Lan, predsednik; Luka Jelene, I. podpredsednik; Ignacij Križ. man, II. podpredsednik; Juraj Reže k, tajnik; Jakob Dimnik, blagajnik; En-gelbert Gangl, Anton Gnus, Julij S1 a p š a k in Andrej Rape, odborniki
Pregledovalci računov so postali t< variši: Alojzij Kece 1 j, Ivan Petrič, in Vendelin Sad a r.
Predlogi: Ustanovi se nanovo VI. mesto Cesarja Franca Jožeia I. jubilejske
ustanove za učiteljske sirote na -Kranjskem. (Sprejeto.)
Razpiše naj se v teku leta 1915. tudi IV. mesto te ustanove, ker bo Srečko Razpotnik končal svoje študije. (Sprejeto.)
Ko se izvoli še »jury« za presojo tekmovalnih.mladinskih spisov, zaključi predsednik lepo uspelo zborovanje.
Miitt občni M Jok. iii itiiga društva.
Ker občni zbor zaradi slabe železniške zveze in zaradi sedanjih neugodnih razmer ni bil sklepčen, sta na željo navzočih tovariša tajnik in blagajnik preči-tala vsak svoje poročilo.
Tajnikovo poročilo.
Tajnik tovariš Josip A 01 b r o ž i č poroča.:
Slavni zbor!
Med dopisi, ki-so došli društvu imam razglednico, na kateri stoji med drugim: »Regulacija učiteljskih plač ni v zadnji vrsti odvisna od naše agilnosti.«
Dasiravno je minilo leto dni od zadnjega občnega zbora našega društva, korakamo vendar še vedno po trnjevi poti nasproti končnemu smotru svojih zahtev, t. j. regulacija učiteljskih plač. Kakor so kazale razmere, -bi se bito' to že zgodilo; toda prehiteli so nas svetovno važni dogodki.
Društvo je tudi letošnje leto vršilo dolžnosti, -ki jih ima nasproti svojim članom. Deputacija pod vodstvom tovariša Juraja Režka je bila dvakrat pri eksce-lenci gospodu baronu Schwarzu. Odšla je z vtiskom, da 4e vlada regulaciji naših plač bolj naklonjena kakor kdaj prej.
Kakor stoji slovensko učitelstvo sedaj na straži s puško v roki za blagor domovine, tako bo v miru čvrsto na delu za svoje pravice. Slovensko deželno učiteljsko- društvo je vedno in bo vselej storilo .0 pravem času korake, ki jih naše zahteve opravičujejo.
V boju za ugled in gmotno stanje nismo bili tudi letos osamljeni. Za zgled naj navedem imena tovariških organizacij, ki so bile potom brošure »Dejanja govore« obveščena o pravnih in gmotnih razmerah učiteljstva v vojvodjnji Kranjski: Nemško dež. učit. društvo na Češkem, nemško-moravska učit. zveza, nemško dež. učit. društvo v Sleziji, gornjeavstrij-sko dež. učit. .društvo, nižjeavstrijsko dež. j**.it. društvo, saleburško dež. učit. dru-'/0, koroško nemško učit. društvo, zve-1 nemških učiteljev in učiteljic na -Šta-
1 Tako tudi knjigotfžec Schwentner, ki ho ps
1 eb«iun š«le po noveli letu. Poročevalec.
jerskea». imenovani» društvom se za prijavno -naklonjenost najlepše zahvaljujemo. Vsem organizacijam smo namreč poslali brošur c v več izvodih. Razpečali smo jih tako, da nismo m.ogli bit.i nekaterim na žfopeino uslugo. »Dejanis govore« so se tedaj čitala v nemškem in čsškem prevodu, Zanimanje ga brošure je bik» večje, kakor smo sami mislili. Neko društvo je odgovorilo, da hoče1 naše razmere opisati v svojem časopisju, Posebno delavno je bilo nemško učitelj, društvo v Kočevju. Vedno nas je informiralo, kako naj nadaljujemo in kai naj storimo. To društvo ima na razpolago poslance, .ki imajo v deželi velik vpliv. Brošure so se poslale vsem državnim poslancem ter raznim ae-učiteljskim organizacijam. Dobre informacije i® potrebna navodila so nam dajali
a&ši poslanci Oangl, Ravnihar, Reis-»er. Zato najlepša hvate!
Drusty© je ¡bilo vedno v stiku m samo s čJgHpj,	s prijatelji flaše&a stanu.
Siavui «bor! Ladie, s Jsfttero se yo-wm po razburkanem «»»ju. ne zapustimo. Qd zahtev, J. i reg. učite&skjfc plač, »e odnehamo, dokler pe orikfRiiar-isfte v varno in svobodno pri stanjša. Ta boi mora icaeti m nm	md,
Končujem svojg kratko poročilo z upanjem, da se do prihod?i?ga občega sbora uresničijo besede;
Plačajte naše d.d?e! tulimo domovini, m kdo ie več;!
PlagajoikOvo poročilo.
Raëunski zaključek za XXXXVI. upravno leto.
št
1. 2. 3.
Št.
1. 2.
3.
4.
5.
6.
Prejemki
K
Saldo 81. d«e<*Hbra 1913 ................
Dvignjene obresti...................
Drasrtvenina.....................
Skupaj
11
227 38
277
55 69
24
Izdatki
K
Upravni stroški . . .. ....... . ^	.
časopisi, publikacije, tiskovine . , , . ^ . . . ^ . .	> , . .
Zavezi.................... . . ^ ,	, . . ..
Davek......................... .
J. Pretnarjev spomenik .............. . . .
Avstrijski „Rdeei križ"................ . ,
Skupaj
72 02 20 12 20 50
287
Promet:
Prejemki Izdatki .
K 277-24 „ 237'69
Saldo
K 514-93 K 39-55
BH arte a:
1.	.Saldo 3L dee. 1913 K 39 55 I
2.	J. Travnova zap.	„ 5113" 70
3.	Vloga v a i. P.	, 3'91
4.	Delež „	, 52-50
5.	Učiteljski sklad	„ 63'45
Skupaj K 5271-11
49
88 10 22
69
Ma Šol Matica.
Do današnjega dne je pobralo članari». no 43 poverjenikov, na dolgu jih je pa še 17, in sicer: a) na Kranjskem 3; b) na Štajerskem 6; c) na Goriškem 3; č) v Istri 3 in d) v Trstu z-okolico pa 2. Knjige S. S. M. se pridno tiskajo, zato prosimo p. n. poverjenike, da blagovolijo čimprej pobrati članarino. G. poverjenik Ljubljanske okolice je odšel iz okraja; zato prosimo p. n. uči-teljstvo tega okraja, da pošlje članarino kar naravnost na naslov Slovenske Šolske Matice v Ljubljano,Kdor je zamudil plačati članarino svojemu poverjeniku, naj pošlje 4 K kar naravnost v Ljubljano, da ne bo imel dotični poverjenik nepotrebnih stroškov. Za Marenberški okrajje prevzela poverjen ištv o gospa Ana Hrenova, učiteljica na Muti, ker je njen soprog mobiliziran. Za Vranski okraj je prevzel poverjeništvo tov. Ivan Kramar, nadučitelj na Vranskem. U-čiteljstvo sodnega okraja Komen naj pošlje članarino g . okr. šol. nadzorniku M. Kantetu v Sežano, ker je tov. Al. Macarol mobiliziran. Tako je tudi s tovaršem M. Kalainom iz Bovca; če se nihče prostovoljno ne oglasi, da bi pobral članarino za Bovški okraj, naj jo pa pošlje vsak zase v Ljubljano. Tako svetujemo sploh vsem tistim, ki slučajno nimajo poverjenika v do-tičnem okraju. Odbor S. S. M. bo potem že poskrbel, da bo vsak član prejel svoje knjige za 1. 1915.
Jakob Dimnik,
t. č. blagajnik.
Srednješolske vesti.
Srednješolske vesti.
Ravnate!jske Izpremembe na hrvatskih gimnazijah. Na lastno prošnjo sta u-pokojena ravnatelj I. zagrebške realne gimnazije Gustav Pexider-Srica to ravnatelj realne gimnazije na Sušaku Matija Marušič. Dosedanji ravnatelj realne gimnazije v Senju, Ernest Pacher, je imenovan za ravnatelja na sušaški realni gimnaziji.
V Pazinu so pri črnovojniškem pregledovanju potrdili za vojake vse profesorje omdotne hrvatske gimnazije z edino izjemo profesorja Saše Šantla. Ako vse a-sentirane profesorje pokličejo pod zastavo, bo jih na zavodu ostalo samo kakih pet, zaradi česar je jako dvomljivo, da bi
-se mogel v B. tečaju na gimnaziji vršiti pouk.
Dijaške čepice v Dalmaciji. Dijaki na srednjih zavodih v Dalmaciji so ^prisiljeni, kakor -smo že poročali, da nosijo predpisane čepice. Čepice so podobne onim, ki jih nosijo pomorski častniki. V zlatem o-kroglem obrobku se nahaja znak, kateremu zavodu pripada dotični dijak. Ako dijak poseča gimnazijo, ima v obrobku črko »G.«, ako obiskuje realko, ima črko »R.«, ako pa poseča navttčtto šolo, pa črko »N.« Dijaki morajo te*čepice nositi tako -med šolskim letom, kakor tudi v počitnicah.
Profesorja dr. Serko ta Anten Lovše iz Novega mesta, nadporečnika v rezervi, se zdaj nahajata v bolniščnici v Sarajevu kot maroderja zaradi naporov na srbskem bojišču.
Iz naše organizacije.
Kranjske.
Kranjska okrajna učiteljska društva
morajo plačati »Slovenskemu deželnemu učiteljskemu društvu v Ljubljani vsako leto 3 krone članarine. Za leto 191-4. so še na dolgu ta-te društva: črnomaljsko, kamniško, krško, logaško, postojnsko in radovljiško. Da bo red, zato prosimo tovariše predsednike in blagajnike teh društev, da store svojo -dolžnost.
Pedagoški in znanstven list „Popotnik" bode izhajal, dokler traja svetovna vojna-, vsak dragi mesec, tako da feodete izšli po dve številki skupaj, da ne bodo na škodi fitaieiji. Prva številka izide 20. t. m.
VODSTVO ZAVEZE.
Književnost.
»Popotnik« objavlja v 12. št. XXXV. letnika to vsebino: 1. Pav. Flerč. Svetovna vojska v ljudski šoli. 2. Miro Šijanec, Maribor: Dušni boji. 3, Dragotin Hi.mek: Pouk v geometriji in geometrijskem risanju na meščanski šoli zozirom na vsakdanje življenje. (Konec.) 4- Književno poročilo. 5. Razgled: Pedagoški paberki — Šolske in učiteljske-vesti. — -Razne ves,ti-6. Ob sklepu XXXV. letnika.
»Zvonček« ima v 1. št. XVI. letnika to lepo in zanimivo vsebino: 1. Andrej Rapč: Pod božičnim drevescem. I esem.
2.	Fran Zgur: Na bojnem polju. Pesem.
3.	Cvetinomirski: Krožnik breskev. Povest. 4. Tinče Ravljen: Milko in solnček. Pesem. 5. t Sebastijan Krotky. Podoba. 6. Fran Zgur: Molitev. Pesem. 7. Stric Tone: Citati — dobro, poizkusiti — bolje! Poučni spis. 8. Davorinov: Prošnja. Pesem. 9. Janko Leban: Tolažba. Pesem. 10. t Herman Rudež. Podoba. 11. L. M. Šikoljski: K stricu. Povest. 12. t Valentin Lavbič. Podoba, 13. Davorinov: Stotni-kovo pismo. Pesem. 14. Fr. Roječ: Vzdih. Pesem. 15. Fran Zgur: Obljuba Gospodu. Pesem. 16. Pouk in zabava: Zastavica v podobah. — Zimski večer. Pesem. — Slovenski učitelji — junaki. — Star kmet na bojišču. — Kotiček g Doropoljskega. — Kaj naj pišem g. Doropoljskemu? Podoba. 17. V šestnajsto leto.
Kranjske vesti.
Anton Cirman.
V Št. Vidu nad Ljubljano je umrl tovariš Anton Cirman, nadučitelj v pokoju in hišni posestnik, v 66. letu svoje dobe. — Iz VI. gimn. razreda je prestopil na učiteljišče, saj so v letih 1872. in 1873. učiteljstvu obetafi zlate gradove. — Ves čas svojega učiteljevanja je bil zaveden član našega tožnega in težkega stanu, ki je njega križe in nadloge lažje prenašal ob svoji prirojeni dovtipnosti in ob veselju do petja, ki ga je kot dober pevec-basist vedno rad gojil. Bil je blagega značaja in neomajno naprednega mišljenja, spoštovan in cenjen med znanci in prijatelji. Bodi mu ohranjen časten spomin! Njegovi rodovini iskreno sožalje!
—r— Na šentjakobski šoli v Ljubljani so bili na Silvestrov večer pogoščeni vsi ranjenci in strežniki z gnatjo, kruhom, pecivom, z vinom, jabolki, s čajem in obdarovani s cigaretami in z razglednicami. Za to pogostitev so prispevale v prvi vrsti učenke šentjakobske šole, dalje učitelj-stvo te šole, deželni odbor kranjski in razne ljubljanske tvrdke. Bodi izrečena vsem iskrena zahvala. — Učenke šentjakobske šole so tudi neumorne v tem, da pletejo že od meseca septembra za naše vojake. Izdelale so že nad 500 kosov. Mladim našim delavkam srčna hvala!
—r— Iz Iftidskošolske službe. C. kr. deželni šolski svet za Kranjsko je vzel v vednost, da se je izprašana učiteljica Ana Kotnikova kot brezplačna preizkusna kan-didatinja sprejela na dvorazrednico na Brdu; izprašana učiteljica Katarina Me-gličeva pa kot brezplačna poizkusna kan-didatinja na trirazrednico v Komendi; nadalje, da sta učiteljici s. Kerubina Rihar in s. Pija Garantini izstopili, absolvirani učiteljski kandidatin/ji s. Gracijana Koršič in s. Irnalda Koncilja pa vstopili na uršulin-ski osemrazrednici v Mekinah. — Začasni učitej na petrazredni ljudski šoli v Št. Petru na Krasu je postal izprašani učiteljski kandidat Franc R a n t.
—r— Iz Gorenjega Logatca nam pišejo: Pri tukajšnji šolski prireditvi v korist nabave tople obleke našim vojakom je bilo dohodkov 145 K 24 h; za ta denar se je kupilo volne ter so učenke napravile 8 parov gamaš, 1 par nogavic, 2 para za-pestnikov, 20 komadov šerp, 50 komadov avb in 60 parov volnenih krajcev za na noge. Razentega je tuk. šolska mladina sodelovala tudi pri prireditvi gospa obeh Logatcev v korist »Rd.križu«; pri tej prireditvi je bilo dohodkov 800 kron.
—r— Za begunce iz Galicije, poslano c. kr. deželnemu predsedstvu: učiteljica Avgusta Matanovičeva v Ljubljani 5 K; Fran Klinar, vpok. učitelj v Ljubljani 4 K.
—r— Tovariš Vekoslav Lilija, nadučitelj na Polšniku, je že dlje časa v srbskem ujetništvu v Nišu. Bil je ranjen od šrapnela in ujet.
—r— Umrla je dne 28. decembra 1. 1. v Gornjem Tustanu pri Moravčah po dolgi in mučni bolezni Marijana Pirnatova, rojena Resnikova, v 72. letu svoje starosti. V sredo, dne 30. decembra 1. 1., dopoldne pa smo shranili njene posmrtne ostanke pri Sv. Martinu v Moravčah k večnemu počitku. Pokojnica je bila svojim otrokom predobra mati, sosedom dobrohotna pomočnica in modra svetovalka, vsem siromakom od blizu in daleč pa usmiljena do-brotmica. To zlato kmetiško srce naj sladko počiva v ljubi zemlji domači! Umrla je bila mati profesorja Makso Pirnata v Kranju, ki mu izrekamo ob smrti ljubljene matere iskreno sožalje!
—r—Na Uncu pri Rakeku je umrl na svojem posestvu g. Lovro š e b e n i-kar, poštar v pok., mnogoletni občinski odbornik, bivši preds. krajnega šolskega sveta na Rakeku, kakor tudi večletni
predsednik okraj, cestnega odbora. Rajnki je bil vrl narodnjak in iskren prijatelj, slovenskega šolstva in učiteljstva. Naj mu bo lahka zemja slovenska, ki jo je ljubil od vsega srca!
—r— Tovariš Ivan Kocijančič, nadučitelj v Bušeči vasi pri Krškem, ki se že od začetka vojne nahaja v bojnih vrstah na južnem bojišču — najprej ob črnogorski, sedaj pa ob srbski meji — je povišan za nadporočnika. Čestitamo!
—r— V Zagorju ob Savi je tudi vojaška rekonvalescentna bolniščnica »Rdečega križa«. V njej je stalno 30 vojakov-ranjencev, oziroma bolnikov, ki jim strežejo domače dame z veliko požrtvovalnostjo pod skrbnim vodstvom ljudomilega našega zdravnika dr. Toma Zarili^ Ob sebi umljivo je, da je pri tem patriotičnem delu tudi naše učiteljstvo na svojem mestu, saj je bolniščnica nastanjena v ljudski šoli v Toplicah. Učiteljstvo oskrbuje, bolnike s primernim čtivom in sodeluje pri vsakem poslovanju z največjim navdušenjem. Čast in hvala mu!
—r— Seja deželnega šolskega sveta za Kranjsko dne 12. t. m. Reši se več disciplinarnih slučajev. — Naučnemu ministrstvu se predlaga, da podeli nekemu nadučitelju naslov »ravnatelj«. — Suplen-toma Francu Stoparju in Francu Dolža-nu v Rudolfovem se prizna starostna do-klada. — Pravi učitelj Josip Malnar na državni gimnaziji v Kranju se stalno namesti in dobi naslov »profesor«. — Več državnih ustanov dobe gojenci in gojenke c. kr. učiteljišča v Ljubljani.
Družba Sv. Cirila in Metoda silno občuti današnjo krizo. Ob zaključku 1. 1914. se je pokazalo, da so prispevki podružnic zaostali za 37.750 K za letom 1913. Tudi drugi njeni viri so se močno skrčili, ako niso popolnoma usahnili. Nasprotno pa so družbeni izdatki vedno enaki, kei; zdr-žuje vse svoje zavode. Kaj nam obeta leto 1915?!
Štajerske vesti.
Ivan Ličar.
O rajnem^ tovarišu Ivanu Ličarju smo prejeli še te vrstice:
Kakor mnogo drugih slovenskih uči-r teljev, tako se je tudi tovariš Ivan Ličar nemudoma odzval cesarjevemu pozivu ter odhitel pod zastave. Poslan na južno bojišče, si je tam nakopal zavratno bolezen — legar. Prepeljali so ga v garnizijsko bolnico, kjer je pa dne 16. grudna m. 1. končal mlado življenje jedva v 25. letu starosti. Pogreb se je vršil dne 18. grudna v Buda-Pešti. — Pokojnik, rodom Trbovelj-čan, je dovršil ljubljansko učiteljišče, nakar je služboval v brežiškem politiškem okraju kot okrajni pomožni učitelj. Ker je bil simpatična osebnost in poleg tega iz-boren godbenik, je bil povsod, kjerkoli je deloval, jako priljubljen. Posebno mojstrsko je obvladal klavir, in slast je bila poslušati ga, kadar so tekali njegovi spretni prsti po tipkah tega instrumenta. Tik pred odhodom na bojišče se je poročil z gospico Jožico Bračičevo iz ugledne učiteljske ro-dovine Bračičeve v Št. Vidu pri Planini. Zapušča torej mlado vdovo. Bodi ohranjen ljubeznivemu tovarišu-junaku trajen spomin in naj mu bo daljna ogrska zemlja lahka!	G.
—š— Kletarski tečaj se vrši na deželni sadjarski šoli v Mariboru od 18. do 23. januarja. Pogoji za obisk so običajni. Javiti se je treba ravnateljstvu.
—š— Deželno žensko učiteljišče v Mariboru je bilo zopet otvorjeno dne 4. januarja 1915.
—š— Odlikovanje. Naučni minister je podelil celjskemu okrajnemu šolskemu nadzorniku Jožefu Supanku za njegovo zaslužno delovanje v šolstvu naslov ravnatelja. — Čestitamo!
—š— Učiteljstvo za »Rdeči križ«.
Voditelj šole v Ksaveiiju, tovariš Josip Terčak, je nabral za »Rdeči križ« 212 K 95 h v denarju, 152 komadov perila, prodal 100 kom. razglednic, nabral 3 velike zaboje suhega sadja ter 2 velika zaboja jabolk. Učenke te šole so pod vodstvom u-čiteljice Agneze Pirčeve napletle za vojake naslednje pletenine: 34 parov nogavic, 33 parov zapestnikov, 31 komadov čepic in 1 komad pokriv. kolen. Denar za ta material v znesku K 76:40 je nabralo učiteljstvo.
—š— Iz Ljutomera pišejo: V Rado-slavcih je umrl v starosti 77 let posestnik Anton Božič. V mladih svojih letih je doživel znamenite slovenske tabore in ostal navdušen narodnjak do smrti. Dopisoval si je mnogo z raznimi starejšimi slovenskimi voditelji; ta korespondenca je ohranjena in se bo iz nje priobčilo vse, kar je spomina vredno. Pokojni Božič je užival
veliko zaupanje svojih rojakov; bil je dolgo vrsto let župan v domači vasi, načelnik malonedeljskega krajnega šolskega sveta, član ljutom. okr. zastopa, član na-čelstva ljutom. okrajne posojilnice itd., še na stara leta se je izredno živahno zanimal za naše domače politiško življenje. Naj bo staremu taboritu in prijatelju narodnega šolstva žemljica lahka!
—š— Zahvala. G. dr. Jakob Rajh, odvetnik v Gradcu, je blagovolil o priliki smrti svojega brata g. pravnika Juro Raj-ha podariti ubožnkn učencem tukajšnje šole vsoto 20 K. Za ta velikodušni dar izreka v imenu obdarovanih najtoplejšo zahvalo vodstvo deške in dekliške šole.
Št. Jur ob Juž. žel., 24. dec. 1914.
—š— Štajerski deželni šolski svet je imenoval Angelo Lebarjevo za definitivno učiteljico na Polenšaku in Regino Gob-čevo za definitivno učiteljico pri Sv. Lovrencu nad Mariborom. — Začasno je vpo-kojena definitivna učiteljica na slovenski šoli v Vitanju Marija Lindtnerjeva. — De-finitivni učiteljici v Trbovljah Eleonori Vo-duškovi in definitivnemu učitelju v Šmar-jeti pri R. T. Karlu Drofeniku se je dovolilo zamenjati službeni mesti.
—š— Dva brata odlikovana. V »Edinosti« čitamo: Mariborski bogoslovec St. Jurko, ki se ni odpovedal vojaški službi in je moral zaradi tega v vojno, je v 24 u-rah trikrat avanziral. Jurko se je pred nekaj tedni vrnil s severnega bojišča ranjen v Maribor. Ko je ozdravil, je prejšnji teden bil od torka na sredo najprvo povišan za narednika, potem takoj za kadet-aspiran-ta in nazadnje za kadeta. Jurko je bil še povrhtega zaradfi- svojega hrabrega zadržanja pred sovražnikom odlikovan z veliko srebrno hrabrostno svetinjo. — Brat g. Jurka, učitelj Vitko Jurko, je bil zaradi hrabrosti pred sovražnikom odlikovan z zlato hrabrostno svetinjo. Oba odlikovan-ca sta sinova tovariša Blaža Jurka, učitelj Jurko je tudi zet tovariša Antona Gnusa. — Vsem čestitamo!
—g— Šolski svetnik Albert Gauby je umrl v 78. letu. Bil je v Gradcu in na Štajerskem sploh dobro znan kot pedagog.
—š— Iz ormoške okolice nam pišejo: V noči od 8. na 9. januarja t. L so neznani uzmoviči udrli v šol. poslopju na Humu skozi okno v stansko sobo naduč. Porekarja Ant. ter mu odnesli obleke ;n nekaj denarja v vrednosti nad 300 K. Od • nesli bi še več, pa se je nadučitelj zbudil v drugi sobi ter jih splašil. Streljal je za njimi, a ni jih dosegel. Pomiljujemo tovariša, ki se v svojem službenem kraju že 27. let trudi in sedaj v težavah na stari leta samotari, medtem ko ima že 3. leto soprogo s 4 otroki v Mariboru, da so zadnji v šolah, in sedaj sina na severnem bojišču.
—š— Nova podružnica »Schulverei-
na«. Pred kratkim so ustanovili na Gro-belnem novo podružnico nemš. »Schul-vereina«.
—š— Sklicanje štajerskega deželnega zbora? »Grazer Volksblatt« piše, da so štajerske deželne finance v takem stanju, da je postalo zvišanje rednih deželnih dohodkov neizogibno: Zato ne preostaja ničesar drugega, kakor SKlicar.je deželnega zbora, da se omogoči ustavna rešitev tega perečega vprašanja. — Kolikor je vobče znano, stoji vlada na stališču, da v vojnem času tudi deželni zbori ne morejo uspešno delovati. To bo veljalo pač tudi za štajerski deželni zbor.
—š— Šolstvo v Mariboru. Dne 4. t. m. se je pričel pouk na obeh nižjih letnikih c. kr. moškega učiteljišča in na vseh štirih letnikih deželnega ženskega učiteljišča, s 7. t. m. pa se je pričel tudi pouk na c. kr. vadnici moškega učiteljišča. S tem se je pouk pričel na vseh naših učnih zavodih, in mesto dobiva zopet nekoliko starega lica. Na c. kr. moškem učiteljišču so letos božične počitnice odpadle. Prosto je bilo samo čez praznike. Moško učiteljišče je bil edini zavod brez božičnih počitnic.
Goriške vesti.
—g— Otlica. Kakor poročajo s severnega bojišča, je bil tamkaj ranjen tovariš MihaVrčon, voditelj ljudske šole na Otlici.
—g— Emil Komel, učitelj glasbe v Gorici, leži med obolelimi vojaki v Gradcu.
—g— Dol-Otlica. V stalni pokoj je stopil tovariš Edmund Čibej, nadučitelj na Dolu. Okolo 25 let je poučeval gorski šolski drobiž in se ni zbal ne burje ne mraza. Vsem mlajšim in tudi starejšim občanom ostane v trajnem spominu.
—g— Božičnica na zavodih društva »Šolski Dom« se je vršila tudi letos kakor po navadi. Tudi v tem nemirnem in skrbi polnem času so naši rodoljubi čutečega srca odprli svojo radodarno roko za našo ljubljeno deco. Brez leska in bleska so bili
obdarovani otroci kar v šolskih sobah. — Obdarovanih je bilo 15 razredov, in sicer: 3 otroški vrtci, 4 razredi v »Malem Domu« in 4 deški ter 4 dekliški v »Šolskem Domu«. Ubožnejši so dobili oblačilo ali črev-lje, ostali pa kolače, škatlice, svinčnike, peresa, ročnike, zvezke in celo jaslice za izrezavanje. V vsem je bilo obdarovanih 374 otrok. Razdelilo se je med nje 84 parov črevljev, 194 oblek, 5 jopičev, 8 parov hlač, 1 havelok, 8 klobukov, 27 predpasnikov, 8 šerp za na glavo, 3 ženski klobuki, 20 parov nogavic, 8 parov rokavic in 9 klobučkov za punčke.
—g— Iz Furlanije pišejo »Soči«: Vojaško sodišče v Gorici je obsodilo učitelja Rizzatta iz Furlanije zaradi pospeševanja beguncev čez mejo. Prepeljali so ga z vojaško eskorto v Ljubljano.
—g— Tovariš Pavel Toroš, učitelj v Vedrinjanu, je služil v 97. pehotnem polku. 1. stotnija. Bojeval se je v Galiciji, a od 9. oktobra pret. leta dalje ni o njem nobenega glasu več.
—g— Plave pri Gorici. Pišejo nam: Po iniciativi tukajšnjega vodstva se je nabral med šolsko mladežjo v prid našim vojakom znesek K 52:22. —• Razentega so nabrali učenci veliko vrečo robidinega listja, ki smo ga poslali na pristojno mesto.
Tržaške vesti.
—t— Učiteljstvo C. M. šol v Trstu je
v mesecu grudnu pret. 1. od svoje plače darovalo: mobiliziranemu tovarišu 20 K, za učne potrebščine učencem, katerih o-četje so na bojišču, K9:23, za »Rdeči križ« 10 K. Skupaj K 39:23.
—t-- V vojnem ujetništvu je tovariš Andrej Čok, učitelj v Trstu. Ujet je bil na južnem bojišču ter se nahaja med onimi našimi vojaki, ki jih je morala Srbija izročiti Grški. Tovariš Čok bo torej čas u-jetništva preživel na otoku Syrosu.
—t— Jubilej slovenskega časnikarja. Koncem preteklega leta je obhajal gosp. Makso C o t i č, glavni urednik »Edinosti« petindvajsetletni jubilej, odkar deluje v uredništvu imenovanega lista. Petindvajset let dela v slovenskem časnikarstvu
—	to je dolga doba neumornosti, vztrajnosti, potrpežljivosti in samozatajevanja. A delo g. Cotiča je bilo uspešno, to moramo odkrito priznati. V veliki meri gre »Edinosti« in njenemu glavnemu uredniku zasluga, da se je Slovenstvo v Trstu tako mogočno dvignilo, zakaj dobilo je svoje korenine v tržaškem slovenskem šolstvu, ki mu je zopet »Edinost« navdušena po-speševalka, bodreč tržaške Slovence k požrtvovalnosti v korist narodnega šolstva. Ta požrtvovalnost je naravnost brezprimerna, imponujoča in sijajna! Dokler bijejo> srca tržaških Slovencev v tako veličastnih plamenih ljubezni in žrtvovanja do naših kulturih vprašanj, toliko časa je zagotovljen našemu narodu ob Adri-ji obstoj, in sicer trdnejši od kraških ska-lin! — Že z ozirom na napredek in bla-gotvorno delovanje našega narodnega šolstva na tržaškem ozemlju in v Trstu samem, ki ima ob tem veselem dejstvu tudi skromni glavni urednik »Edinosti« svoj pošteni delež, se njegovega časnikarskega jubileja tudi mi kot glasniki in pro-pagatorji koristi in interesov slovenskega učiteljstva in šolstva od srca veselimo in mu iskreno čestitamo! Na zdar, ljubi tovariš Makso! — K Cotičevemu jubileju nam pišejo iz tržaških učiteljskih krogov: Novega leta dan je praznoval glavni urednik »Edinosti«, g. Makso Cotič 25-letnico urejevanja našega tista. Za nas je pomemben ta jubilej, ker teče delo časnikarstva in delo učiteljstva nekako vzporedno in se ta dva poklica nekako izpolnjujeta, zakaj učiteljstvo daje narodu elementarno vzgojo in izobrazbo, ki jo časnikarstvo razširja in izpopolnjuje. Sta si pa ta dva stanova precej tesno v zvezi, ker se drug drugega često pri dosegi smotrov neobhodno potrebujeta. Učiteljstvo — kot poedinci ali tudi v celoti
—	se več ali manj peča s časnikarstvom, ako prestrogo ne vzamemo pomena te besede. — Toda danes ni čas razprave, temveč se nam je pečati z jubilantom samim. Delo njegovo na politiškem in s tem časnikarskem polju so ocenili drugi, vendar ne od te strani, ki se nam zdi jako značilna in potrebna priznanja pri g. Co-tiču. Kot vzgojevalcem se nam je pečati z vzgojo! G. Cotič je namreč eden onih značajev, ki svoj demokratizem in narodno prepričanje uveljavlja na onem mestu, kjer ga človek najbolj pozitivno uve<-ljavlja in lahko najbolj pokaže: na vzgoji svojih otrok! G. Cotič se je namreč vedno zavedali svoje narodne dolžnosti in je svoje otroke tudi pod najtežjimi okoliščinami za otroke pošiljal v slovensko šolo, kar sicer ni navada in je velika hiba
-----.-.„a—aMmmaMMMMMMmaiaa»»-..-«^»-»^
Pri nakupu različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	O
A. & E. Skaberne
Ljubljana,. Mestni trg 10
S9	obstoji od leta 1883.
Vzorci poštnine prosto1	Izredno nizke cene!
marsikaterega tržaškega slovenskega in-teligenta, ki je sicer poln rodoljubja, a na vzgoji otrok greši s tako hibo — seveda, s sto in sto izgovori — da skoraj ni vreden, da ga slovenska družba trpi na onem odličnem mestu, na katerem se nahaja; g. Cotič je eden onih slovenskih inteligentov, ki se ni sramoval1 tega, da njegov otrok sedi v šolski klopi poleg delavčevega otroka. In vendar je g. Cotič danes lahko ponosen na svoje otroke, ki so mu vedno v čast. To nam dviga njega posebno, in kot dosleden in neizprosen značaj zasluži priznanje in tem iskrenejše čestitke ob jubileju!
—t— Otroško veselico učencev in učenk C. M. šol so zopet ponovili preteklo nedeljo popoldne v gledališki dvorani »Narodnega doma«.
Istrske vesti.
-^-i— Z Brega poročajo: Za naše vojake. Šole v Bregu, Borštu, Dolini in Ric-manjih so odposlale potom okrajnega podpornega pododbora v Dolini 27. decembra 1914 na okrajni podporni odbor zaboj volnenih pletenin, vsebujoč za Bo-ljunec: 5 parov kolenic, 17 parov nogavic, 11 parov rokavic, 5 parov gamaš, 24 parov zapestnikov. 22 čepic, 1 majo in 7 K 65 v kot preostanek od nabranih darov 133 K 93 v; Boršt: 3 pare zapestnikov, 11 parov nogavic, 1 par kolenic, 1 majo od nabranih K 52; Dolina in okolica: 7 parov zapestnikov, 10 parov rokavic, 2 para nogavic, 10 parov kolenic, 7 parov gamaš, 13 avbic in preostanek darov 96 K, ki so bili nabrani tako-le: V Prebenegu po Val. Šviligoju in Ivanu Bandi 60 K, Kroglje 2K 40 v, Kastelec 13 K 40 v, Socerb 10 kron 30 v, Mačkolje 18 K 50 v, Ulica 5 K 70 v. Dolina 85 kron 50 v, Osp 21 K 60 v; Ricmanje: 6 parov nogavic, 6 avbic, 7 parov kolenic, 8 parov zapestnikov; Osp: Iz Ospa so se izdelani predmeti poslali posebe na okr. podporni odbor. 2e omenjenima Šfiligoju in Bandiju ter nabirateljicam: Emi Lenarčičevi, Do-rici Kanzlerjevi, Avgusti Resovi, Milki Kraljičevi, Emiliji Turkovi, g. Cehovi in Mariji Novakovi izreka vodstvo pododbora iskreno zahvalo za trud pri nabiranju darov ob neprijetnem in slabem vremenu ter za trudapolno in vztrajno nadzorovanje pri izdelovanju označenega blaga!
Splošni vestnik.
Ultraradium. V sredni Aziji, hi sicer v Ferghanski pokrajini so zasledili novo kovino, podobno radiju, s svojimi učinki pa jako presega radij. Učenjak, ki ga je odkril, ga je poslal v kemični laboratorij v Moskvi. Novo kovino so nazvali ultraradium. Spojen s kiselino razvija veliko stopinjo mraza. Blago, ki pride s to kovino v zvezo, izgubi velik del svoje teže. Pravijo, da je naravnost »čudežna kovina«.
Koliko donašajo tujci Italiji? »Gior-nale d' Italia« trdi, da izgubi Italija letos zaradi vojine 500 milijonov lir, ker ni tujcev. — Koliko milijonov pa zaslužijo vsako leto italijanski delavci po vsem svetu, ki so letos doma? Tudi ta vsota milijonov bi bila velika!
Nadvojvoda Karel Franc Jožef Avstrija d' Este. Glasom cesarske odredbe z dne 31. oktobra t. 1. je prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef upravičen, da sme zase in za svoje enakorodne naslednike združiti ime in grb rodovine Este s svojim lastnim imenom in grbom. Pod-
§
Nihče ne : more ponarejati :
Kathreinerleve Kneippowe sladne kavel
Vendarle se mnoaokrat. varljivo sliino posnema; povsod znana zavoinina< s sliko lupnlka Kneippa.
¥

Vse drnoo ko« Kathreiner, zlasti «d**®, odtaMano Mage, le, te Se tako ceno, večinoma mnogo predrMo plažano.
laga tej cesarski odredbi tvori testamen-tarična odločba nadvojvode Frana Ferdinanda z dne 3. junitja 1907. — Nadvojvoda Fran Ferdinand je po smrti vojv. Franca V. Modenskega dne 20. novembra 1875 podedoval z modensko zapuščino obenem tudi naslov Este in se je od tedaj imenoval s cesarskim dovoljenjem Franc Ferdinand Avstrija d'Esté. Šele ko je glede prestolonasledstva prišel na prvo mesto, se je odpovedal, četudi ne formalno, naslovu Este. Nadvojvoda Franc Ferdinand je svoj čas podedoval po vojvodi Moden-skem 80 milijonov goldinarjev z obveznostjo, da sprejme in nosi ime Este, ki bi sicer s smrtjo vojvode Franca V. ugasnilo. Princa prétendent don Karlos i(n don Al-fonso, sta dobila vsak po en milijon v gotovini, posledmji razentega grad Chlumec na Češkem. Po tragični smrti nadvojvode Franca Ferdinanda ni bio jasno, v koliko je cela zapuščina obremenjena z moden-sko substitucijsko obveznostjo, posebno glede posestev Konopišt in Chlumec, ki sta bili kupljeni z denarjem iz modenske zapuščine.
Novi bosenski deželni načelnik pod-maršal pl. Sarkotič je prišel že v Sarajevo in prevzel svojo službo. Korešpondenca »Wilhelm« poroča, da je bil imenovan tudi že tajnim svetnikom. — Novi načelnik je po rodu in mišljenju Hrvat. — Sploh je zadnji čas bilo povišanih do Visokih stopinj več Hrvatov.
Enokronski bankovci in polkronski novci. Pred kratkim so izdelali za manj nego 20 milijonov kron enokronskih bankovcev. Kdaj jih bodo izdali,- še ni določeno. Izdati nameravajo tudi nikelnaste pol-kronske novce.
Naše pomorsko ribarstvo. Ravnokar so došli uradni statistični podatki o našem pomorskem ribarstvu v 1. 1912 in 1913. (t. j. za čas od aprila 1912 do maja 1913). Skupna vrednost v tem času nalovljenih morskih rib znaša 11,101.937 kron, in sicer za 709.261 K več kot predhodnje leto. Sar-del so nalovli 4,289.315 kg; škombfov 1,481.774 kg; tonine 132.015 kg; jegulj 204.576 kg itd. Na ribolovu je bilo zaposlenih skupno v imenovanem poslovnem letu 17.566 domačih ribičev s 5137 čolni. Vrednost čolnov, mrež in drugega potrebnega ribiškega orodja znaša okolo 7 milijonov kron.
Pojasnilo. Kakor znano, je c. kr. železniško ministrstvo dovolilo sorodnikom, ki žele obiskati svoje v vojni ranjene ali obolele sorodnike, 50% popusta. K tej na-redbi je pripomniti, da velja to le za one ranjence in obolele avstrijske bojevnike, ki se zdravijo v teritoriju avstrijske ah"! nemške države. To velja tudi za sorodnike, ki bi se hoteli udeležiti v teh državah pogreba svojcev. K sorodnikom so uštete tudi zaročenke (neveste) obolelih ranjenih in umrlih vojaških oseb. Istotako imajo pravico do 50% popusta vožnje vse one ženske, ki dokažejo, da nameravajo kakega obolelega ali ranjenega avstrijskega vojaka obiskati z namenom, da se tam naglo poroče.
Ženske v sovražni ogleduški službi. Z merodajne strani razglašajo: Javnost se opozarja, da uporablja sovražno inozemstvo pogosto za ogleduško službo na železnicah brez spremstva potujoče, navidezno popolnoma nesumljive ženske. Take ogleduhinje, večkrat mlade, lepe in e-legantno oblečene, se pririnejo med vožnjo po železnici do vojaških krdel, poizkušajo dognati, od kod prihajajo in kam so namenjena, h katerim oddelkom spadajo in v koliko je nadomestno moštvo izurjeno, skratka, poizkušajo nabrati raznovrstne vojaške informacije, ki njih izdanje more imeti za lastno vojsko najškodlji-vejše posledice. Poudarja se, da je podajanje katerihkoli si bodi vojaških informacij nepoklicanim prepovedano, da se pred neprevidnim govorjenjem v pričo neznancev svari in da je brezpogojna dolžnost vsakega, naj bo vojak ali ne, sumljive o-sebe takoj ovaditi (poveljstvu železniške postaje, železniškemu osobju, policijskim organom), oziroma tem osebam — če bi hotele pobegniti — beg zabraniti ter najbližji civilni ali vojaški oblasti izročiti.
Radirke bodo dražje. Tvornice naznanjajo trgovcem z okrožnico, da bodo z novim letom radirke celih 35% dražje. Pravijo celo, da cene še poskočijo1. Vzrok je ta, da so prihajale sirovine iz inozemstva, v glavnem iz Anglije, zdaj pa je dovoz nemogoč- ker so celo nevtralne države prevoz prepovedale, zakaj ta material se smatra za vojno kontrebando.
— Sijajen zgled rodoljubja — na bojišču. Na severnem bojišču je padel te dni enoletni prostovoliec, absolvirani inženir I. R. Riegerl iz Mlade Boleslave na Češkem. V svojem testamentu je sijajno dokumentiral svoje češko' rodoljubje, spom-nivši se važnih narodnih institucij: Osrednje Šolske Matice z 20.000 K, »Severo-
češke Jednote« z 10.000 K in ženskih in dekliških društev v Mladi Bolieslavi (z lokalnimi dobrodelnimi nameni vred) z 10.000 kronami.
Razpust srednješolskih dijaških društev na Hrvatskem. Hrvatska Vlada je razpustila z dekretom z dne 27. decembra 1914, št. 32.742, vsa dijaška literarna, glasbena in druga društva na srednješolskih zavodih. Izvzeta so le udruženja skoutov. Na hrvatskih srednjih šolah so bila dijaška društva vzgojevalnega značaja dosedaj dovoljena.
Denuncianta zadela zaslužena kazen. Po »Edinosti« z dne 5. t. m., št. 5, posnemamo: Pred sodiščem v Splitu se je vršila te dni razprava protli Matiji Turiču, ki je svoj čas denunciral profesorja Buzuliča in Gruiča zaradi nelojalnih činov, vsled česar sta bila aretirana. Izkazala se je njiju nedolžnost in sta bila izpuščena na svobodo, na kar sta tožila Turiča zaradi obrekovanja.
Razgled.
—	Kaj je s Sienkiewiczem? Poročali smo, da je ruska akademija znanosti izvolila Sienkiewicza za svojega člana. »Riječ« z dne 11. decembra 1914 pa piše tem povodom: »Sienkiew«icz ni samo pesnik Poljakov, marveč pesnik vsega slovanstva. Pe-terburška akademija je Sienkiewicza dvignila v vrste ruskih klasikov. V njegovih delih bo ljubezen do materne ruske zemlje in kar iz tega sledi, vseslovansko čuvstvo, še bolj kot dozdaj izraženo.«
—	Knjigotržec Holder umrl. Kakor poročajo z Dunaja, je tamkaj umrl znani knjigotržec in založnik komercialni svetnik Alfred vitez Holder. Dosegel je visoko starost 90 let.
—	Oton Herman. Iz Budimpešte javljajo z dne 27. pret. m., da je umrl Oton Herman, znani prirodoslovec in bivši poslanec.
—	Zaprt ruski učenjak. Ruske oblasti so zaprle v neko trdnjavo znanega ruskega učenjaka Baudoina de Courtenai, profesorja na petrograjskem vseučilišču. »Soča« piše o njem: Učeni starček je dobro znan tudi v naši dežel®, kjer je živel prvič leta 1871. več časa in se je pozneje večkrat vračal, da je proučaval naša narečja. Pisal je izvrstno slovenski'. Tudi v »Soči« je priobčil več podlistkov. Govoril je n. pr. solkanski, cerkljanski dialekt kakor vsak domačin. .— Izvrstno je govoril rezijanščino. Zanimivo je, da je on prvi spisal malo re-zijansko slovnico in majhen rezijanski katekizem. — Bili je po rodu Poljak, kar ga je najbrže spravilo v zapor.
—	Hrvatski učenjak umrl. Na svojem posestvu pri Jakinu (Anconi v Italiji je u-mrl odlični hrvatski učenjak Pero Bud-mani. Pokojnik se je rodil dne 28. oktobra 1835 v Dubrovniku, kot sin ugledne du-brovniške rodovine. Njegov oče je bil pomorski kapetan. Ljudsko in srednjo šolo je končal v svojem rodnem mestu. Kot dijak se je poleg laščine in latinščine še naučil francoskega, nemškega in angleškega je-
zika. Ko mu je bilo 17 let, mu je umrl stric ter mu zapustil svoje posestvo pri Jakinu. Leta 1853. je odšel na Dunaj, kjer je štiri leta kasneje končal svoje juridične študije. Poleg teh študij se je bavil tudi z matematiko, jezikoslovjem in godbo. Leta 1858. mu je umrl oče. Za svojega bivanja v Jakinu leta 1859. je naletel na Vukovo zbirko narodnih pesmi, ki so ga tako navdušile, da se je popolnoma posvetil proučavanju hrvatskega jezika. Kot plod tega prouča-vanja je leta 1867. izdal na Dunaju v italijanskem jeziku svojo gramatiko »Gram-matica della lingua serbo-croata (ilirica)«. Leta 1869. je bil imenovan za suplenta na dubrovniški gimnaziji. Leto kasneje je napravil izpit iz slovanskih iin klasičnih jezikov, nakar je bil imenovan za profesorja. Leta 1870. je bil izvoljen za poslanca v dalmatinskem deželnem zboru, ki ga je dvakrat poslal v dunajski parlament. Budmani je napisal celo vrsto znanstvenih razprav. Navajamo samo nekatere: »Dubrovački dijalekat, kako se sada govori«, »O postanku slova »z» u slavjanskim jezicima«, »Pogled na historiju naše gramatike« itd. Leta 1887. je napisal »Praktično gramatiko ruskega jezika«. Po smrti Daničiča je bil Budmani leta 1883. poklican v Zagreb za urednika akademičnega besednjaka hrvatskega ali srbskega jezika. Od črke »d« je z največjim uspehom uredil 14 zvezkov, s čimer se je ovekovečil v narodu. Budmani je bil pravi član Jugoslovanske akademije v Zagrebu, dopisujoči član ruske akademije v Petrogradu, član srbske akademije v Belgradu in častni član »Matice Srbske« v Novem Sadu. Leta 1884. je stopil v stalni pokoj, leta 1906. pa se je stalno preselil na posestvo v Jakin, kjer je sedaj tudi umrl. Slava njegovemu spominu!
— Angleški dijaki in vojna. Noben kraj vAngliji ni doživel take izpremembe kakor Oxford in Cambridge. Komaj je vojna izbruhnila, je bili glavni stan kar preplavljen z dijaki. Neštevilno mladih ljudi je odhitelo, kakor poročajo »Times«, iz gimnazije namesto na vseučilišče kar direktno na fronto. Rezultat je bil ta, da je število dijakov na imenovanih vseučiliščih padlo na polovico. In število pada še vedno. Cambridge je izgubil tekom zadnjega semestra 230 dijakov. Mnogo jih je odšlo na bojišče tekom božičnih praznikov, in za prihodnji semester računajo v Cambridge samo še s 50 slušalci, v Oxfordu pa s 25. Oni, ki ostanejo, se omejujejo večinoma na vojaške vaje in čakajo na imenovanja. V študijskih namenih se mude le še dijaki nevtralnih držav in pa Indijci. Razentega še dijaki, ki so prišli v Oxford in Cambridge zato, ker so jim vrata nemških vseučlišč zaprta, in pa medicinci, ki jim je bilo priporočeno, maj dokončajo svoje študije, ker morejo tako najbolje služiti armadi in domovini. Vsa mladina Anglije je pohitela pod orožje, a nikjer ni opaziti tega tako jako, kakor v Oxfordu in Cambridgu. Ceste niso več polne mladih dijakov, ki hite na vseučilišče. Motorna kolesa so bila odposlana na fronto, igrališča izpremerojena v vojaška vež-bališča. Nogometna tekma vsak teden enkrat, to je že jako velik dogodek. K izpi- " tom prihajajo dijaki v uniformah, in morda prvikrat, odkar obstojita imenovani dve vseučilišči, zahajajo slušatelji k predavanjem v vojaških oblekah.
LISTNICA UPRAVNIŠTVA.
Današnji št. so priložene ček. položnice, za katere naj c. naročniki nakažejo tudi 5 v — saj še vedno prihranijo 7 v. Oni, ki so za 1.1. že plačali, nimajo položnice, ampak na naslovnem pasu zelen križec. — Vsa plačila za list naj se naslovijo le na upravništvo, ker se s tem olajšuje poslovanje, in naj se navede vedno tek. štev. naročnika, ki je na naslovnem pasu.
Za leto 1914 še mnogo c. naročnikov ni plačalo naročnine. Vljudno prosimo, da se kmalu odzovejo, ker mora tudi upravništvo poravnati tiskarni vse račune. Tudi stari dolžniki naj se odzovejo oz. nadaljujejo s pričetimi odplačili, ker račune in položnice so prejeli že minulo leto.
Pridobivajte novih naročnikov!
Upravništvo.
i Ozirajte se na tvrdke, ki I objavljajo svoje oglase B v Učiteljskem Tovariša«
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Agitirajte, pridobivajte novih naročnikov za naše liste, ki so:
Učiteljski Tovariš----
---Popotnik, Zvonček.
Iznova pozivamo vsa okrajna učiteljska društva, naj store svojo dolžnost v polnem obsegu! Vsi na delo!
Knjigoveznica
Anton Janežič
Hjj-mTo^o^i^La,
rFlorijsmelsa "ulica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom In gg. učiteljem za Izvrševanje vseh vknjl-goveško stroko spadajočlli
dnhiiummiihiiiimk del. .................ull
Pri večjih naročilih 10*/0 popusta.
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
i-azpošiija na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za neugajajoče ss vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim,
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v LJubljani.
ref!istro»i>M »adruga t omejenim ¡»mstvom.
Promet do 30. novembra K 161.523'59.
Uradne ure: Vsak četrtek od 1l%i.—'/»3. popoldne in vsako soboto od 6.—7. svečer.
Orgle, harmonije piana in planina
dobavi c. kr. dvorni dobavitelj
Jan Tucek
Kutna Hora, Češko.
«SefcBMft«^ Pošilja cenike brezplačno Ustanovljeno leta 1869	in franko.
Anton Krušič
9
krojaški mojster In ftrgoVec
-v O-oricI
Tržaška "uJLIca, šte^r. ±<3
v lastni hiši in Tekališče Fran Jožefa št. 39.
Moja delavnica se nahaja v bližini slov. kmetiške šole.
Opozarja se gg. odjemalce, da je došla ravnokar velika množina raznovrstnega blaga najrazličnejših kakovosti iz avstrijskih in angleških tov aren
za vsak stan.
Posebno se priporočana cenjenim gg. učiteljem v mestu in na deželi. ^
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
px©J IFrano Scuvan slan I iuhlinna Mestni trg 22
L,JUU Ja a» nasproti lekarne.
Posebno bogata zaloga
enbns 23 moška II
OUttlKa oblačila ■■
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp
i
os
!
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri sifoni, platuid,
kotenine in drugo belo blago.
Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana, Stari trg št. 9
- Izprašani optik.

Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev 1.1 d.
Očala in ščipalniki natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Busch, Oecrz, Zeiss i.t.d.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
O
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd.
Strogo solidna tvrdkal!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolag«. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej
!
Staršem, mladinoijubom, šolskim vodstvom, krajnim šolskim svetom ih cenj. knjižnicam
priporoča „Učiteljska tiskarna * v Ljubljani sledeče
„Mladinske spise"
1.	Mišjakovega Julčka zbrani spisi I., II., III., IV., V. in
VI. zvezek................a K	1"—
2.	A. Rape: Mladini, I., II. in III. zvezek....... „	1'—
3.	E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. in III. zvezek ..•>„„	1"—
4.	A. Rape: Dane..............„ „	T—
5.	J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom........ „	120
6.	Jos. Ribičič: Kraljestvo čebel.........„ „	—-80
7; Jos. Ribičič: Vsem dobrim..........„ „	1'—
8.	Pav. Flere: Babica pripoveduje........„	„	—'60
9.	Pav. Flere: F. Palnakovi spisi, I. in II. zvezek . .	„	„	1"— 10. I^o Trošt: Moja setev, I. zvezek........„	„	I'll. Janko Žirovnik: Narodne pesmi za mladino, I., II. in
III. zvezek................. „ —"20
r> Nogavice in druge pletenine, dalje perilo, ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v špecijalni trgovini
A. Sc E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
©
Velika izbira!	Solidna postrežba/

Zaloga pjhi-štva in tapetniškega blaga
j J. Pogačnik j
mizarstvo.
Ljubljana, Ma-
■
rije Terezije c. | št. 11 (Kolizej)
■
Zaloga spalnih ter je- 5	Zaloga otomanov, di-
dilnih sob v različnih \	: c vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. : \	in otroških vozičkov.
i K 350 -
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker je trpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa: 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nožni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik.

mllm In posojilnica JšitelJskecp iktar. z. z e. j. v Ljubljani.
• ■• •	Čekovni	šte-v. S®"313.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejm» načelstvo. Delež 50 K, se mora tako) polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5°/».
^ Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5 o/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsaeega mesec«.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po jako ugodnih pobojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mestcu. Zadruga plačuje na željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
')	Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo si lahko izbert nači» vračila po svoji
osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.	^
mesečnih rokih	rokov					rok	4 K 73 h
A v 12 in sicer	11	à	9 K	—	h,	12.	
B „ 18	17	•	6 .	—	■ » *	18.	3 „ 56 „
C . 24	23	»	4 .	50	m	24.	A ' ~ *
D „ 38	37	9	3 ,	—	„	38.	- . 66 .
E . 46	45		2 ,	50	r>	46.	1 , 81 „
F , 60	59		2 .	—		60.	- . 70 ,
G . 70 H , 85	69 84	» »	1 , 1 ,	75 50	» •	70. 85.	1 . 42 . 1 . 26 ,
informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Uradne ure za stranke so izvzemši praznikov vsak četrtek od l/22- do '/s3- ure popoldne 'i vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.	^	r
fi
Ali ste že pridobili našemu listu novega
naročnika?
• • • • • •
• •• • ••