9/2017 letnik CXIX 229 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE sate, ki so še medeni od lanskega točenja, drugo so satnice. Mlade čebele hitro najdejo satnice za graditi, kar jih tudi privabi v medišče. Če uporabljamo DB plodiščno naklado, potem med plodišče in medišče ne smemo dodati matič­ ne rešetke, sicer čebele ne preidejo v medišče. Čebele raje pridejo v medišče, če po zadnjem točenju satov ne damo v popravilo čebelam, ampak v skladišče pospravimo še slad­ ke, tako jih spomladi v medišče privabi »nepopravljeno« in sladko satje. V primeru slabe paše spomladi oz. ohladitve je čebele včasih težje ohraniti v medišču, kot jih spraviti vanj. Med, ki je pridobljen v nakladnem panju, ima več vode kot v AŽ­panju, tako da se je treba sprijazniti, da bomo redko pridelali med, ki bo vseboval manj kot 17 % vode. Že samo dejstvo, da je AŽ­panj zložen v skladovnice na suhem v čebelnjaku, znižuje vsebnost vode. Ko dodajamo naklade na nakladni panj, npr. četrte naklade nikoli ne podklada­ mo pod tretjo, ampak jo nakladamo na prejšnjo. Satje iz panja pobiramo zgodaj zjutraj. Pri točenju odstranjujemo robna sata, če nista povsem pokrita, saj ta med praviloma vsebuje zelo veliko vode. Če bomo imeli v 10­satnem panju manj satov, bomo vsebnost vode v medu še povečali. Tudi g. Hrastelj je prepričan, da sta akacijev med in točenje medu iz deviških satov naša prihodnost. Ko je hodil po tujini, je videl, da je pridelava medu samo iz deviških satov mogoča. Želja po izboljšavi svojega čebelarstva ga je prepričala, da je tudi sam poskusil. Če zmorejo drugi, zmore tudi on. Točenja medu samo iz deviških satov sicer trenutno ne zahteva nobena zakonodaja, je pa to vsekakor usmeritev so­ dobnega čebelarstva. Marsikateri izkušeni čebelar je skep­ tičen do takšnega načina čebelarjenja. Pogosto slišimo, da se deviških satov ne da točiti, da čebele satnic v medišču ne gradijo, da niti v medišče ne pridejo, če gor ne prestaviš zalege, ampak na strokovni razpravi smo iz praktičnih iz­ kušenj videli, da so ti argumenti neupravičeni. Predlagam, da poskusite tudi sami, napredek slovenskega čebelarstva bo tako še večji. Zahvaljujem se vsem obiskovalcem razpra­ ve, velika udeležba je vsekakor dala vedeti, da si napredka želimo. Posebej pa hvala g. Kobetu in g. Hrastelju za prikaz njunega načina čebelarjenja. Mag. Andreja Kandolf Borovšak Svetovalka JSSČ za zagotavljanje varne hrane andreja.kandolf@czs.si Prvi poskusi na polju v Sloveniji V okviru projekta BICOPOLL smo v letih 2013 in 2014 izvedli poljska poskusa za zaščito jagod pred sivo plesnijo z biokon­ trolo. Siva plesen je glivična bolezen, ki povzroča veliko gospo­ darsko škodo in ne napada samo jagod. Najpogostejši način zaščite je kemična kontrola s fungicidi, mogoče pa je tudi bi­ otično zatiranje. Za ta namen uporabljajo različna mikrobio­ tična sredstva, npr. glivo Gliocladium catenulatum, ki deluje kot antagonist, to pa pomeni, da s svojo prisotnostjo preprečuje razvoj sive plesni. Spore te glive je vseboval tudi pripravek Pre­ stop Mix (PM), ki smo ga uporabili v našem poskusu. Ob začetku cvetenja jagod smo v nasad pripeljali naseljen panj z razdelilnikom ter ga vsako jutro napolnili biotičnim sredstvom. Med cvetenjem jagod smo spremljali obiskovanje cvetov, na koncu pa smo vzorčili pridelek in preverili obole­ lost plodov. Vzeli smo tudi vzorce cvetov, čebel, medu in cve­ tnega prahu za analizo vsebnosti organizma za biotično za­ tiranje v okolju in morebitnih ostankov v čebeljih pridelkih. Čebele so bile najbolj dejavne popoldne, vendar se je nji­ hova dejavnost od dneva do dneva precej razlikovala. To Vse večja poraba hrane in konkurenca pridelo- valce silita v intenzivno kmetijstvo, to pa vklju- čuje tudi uporabo fitofarmacevtskih sredstev. Ta povzročajo določeno tveganje tako za kme- tovalce in okolje kot tudi za potrošnike, zato v zadnjem času vedno več pozornosti namenjajo ekološki pridelavi hrane. Zaradi omejene upo- rabe pesticidov so ena večjih težav tovrstne pri- delave bolezni in škodljivci. Proti njim se je mo- goče bojevati na način, ki je prijazen do narave, z biotičnim zatiranjem ali biokontrolo. Čebele kot »mali leteči zdravniki« (II. del) Čebelja družina v nasadu jagod Fo to : D an ilo B ev k 9/2017 letnik CXIX230 IZ ZNANOSTI IN PRAKSE lahko razložimo kot posledico različnih vremenskih razmer in dostopnosti alternativnih pašnih virov. Najdejavnejše so bile ob toplem in sončnem vremenu, nasprotno pa je bila njihova dejavnost precej manjša ob hladnem in vetrovnem vremenu. Poleg čebel smo na cvetovih jagod opazili tudi druge opraševalce. Največ je bilo muh trepetavk, ki so bile najštevilčnejše ob začetku cvetenja, opazili pa smo tudi po­ samezne čmrlje ter druge divje čebele in hrošče. Učinkovitost metode Metoda nanosa organizmov za biotično zatiranje s če­ belami je bila leta 2013 zelo uspešna, saj je bil delež zdravih plodov pri rastlinah, pri katerih je bilo zatiranje izvedeno, približno za polovico večji kot pri kontrolni skupini. Leta 2014 je bila učinkovitost tega načina veliko manjša. Delež zdravih plodov rastlin, pri katerih je bilo zatiranje izvedeno, je bil v primerjavi s kontrolo le za malenkost večji. Razlaga za slabšo učinkovitost metode bi lahko bile vremenske raz­ mere tako v obdobju cvetenja kot v obdobju zorenja, saj so bile te leta 2014 boljše za razvoj sive plesni, sredstvo za bi­ otično zatiranje pa je bilo morda zaradi tega neučinkovito. Rezultati poskusa na polju so pokazali, da je uporaba me­ donosne čebele za nanos PM lahko tudi v razmerah sloven­ ske pridelave učinkovita, vendar ne vedno zanesljiva metoda za zaščito jagod pred sivo plesnijo. Ena izmed njenih po­ manjkljivosti je lahko odvisnost raznosa biotičnega sredstva od dejavnosti čebel, saj lahko ta ob slabem vremenu odpove. Ker so v Sloveniji nasadi razmeroma majhni, lahko povzro­ čajo težavo tudi privlačnejši alternativni pašni viri, zaradi česar čebele lahko opustijo obiskovanje cvetov ciljne kulture. Zaradi obeh razlogov je pri uporabi čebel za raznos bio­ tičnih sredstev nujno redno spremljanje obiskovanja cve­ tov. Čebele bi sicer k obiskovanju jagod lahko spodbujali z dražilnim krmljenjem s sladkorno raztopino z vonjem ja­ godnih cvetov. Kot alternativo čebeli bi lahko uporabili čmrlje, ki so de­ javni tudi ob slabem vremenu, letajo na krajše razdalje in so se že izkazali kot uspešni opraševalci jagod. Zaradi ne­ varnosti genskega onesnaženja in vnosa novih bolezni pa bi bila uporaba čmrljev okoljsko sprejemljiva le, če bi šlo za domorodne, v Sloveniji vzrejene vrste. Varnost za čebele Poglavitna naloga Nacionalnega inštituta za biologijo v projektu je bilo ugotoviti, kako PM vpliva na čebele. Ve­ denje čebel v razdelilniku smo opazovali z dvema mikro­ kamerama. Opazovanja so pokazala, da pripravek precej vpliva na vedenje čebel. Takoj po izpostavitvi sredstvu so postale nemirne, po približno 30 minutah pa so se umirile. Na podlagi naših opazovanj so partnerji izdelali novo razli­ čico razdelilnika. Predelu, v katerega vsujemo PM, so doda­ li ščetinasto ploščo, ki preprečuje, da bi bile čebele nenado­ ma izpostavljene zelo velikim količi­ nam sredstva. Opa­ zovanja so pokazala, da je vpliv tega pri­ pravka na vedenje čebel v novem raz­ delilniku manjši. Testirali smo tudi vpliv sredstva na sposobnost vračanja čebel v panj in na njihovo učenje. Čebele, ki so mu bile iz­ postavljene, so za vračanje porabile več časa kot kontrolna skupina, vpliva na učenje pa nismo zaznali. Zanimalo nas je tudi, kako kratkotrajna oz. dolgotrajna kontaktna izpo­ stavljenost PM vpliva na preživetje čebel (v kletkah). Njiho­ va smrtnost je bila sicer večja, vendar domnevno ne zaradi kemične toksičnosti, temveč zaradi zamašitve trahej. Pri interpretaciji rezultatov je treba upoštevati, da so bile čebe­ le izpostavljene zelo visokim odmerkom, na kakršne večina čebel ne naleti nikoli. Testirali smo tudi vpliv oralne izpostavljenosti PM na preživetje. Čebele smo hranili z medom, ki je vseboval PM. Čeprav so bile izpostavljene odmerkom, ki so občutno pre­ segali realno potencialno izpostavljenost, povečane smr­ tnosti nismo zaznali. Po naših izkušnjah lahko zaradi uporabe PM vsak dan pričakujemo smrt do desetih čebel na družino, večina čebel pa naleti na zelo majhne odmerke, ki ne vplivajo na njihovo preživetje. Uporabljene družine so tudi uspešno prezimile. Menim, da je tovrstna nadzorovana uporaba za čebeljo po­ pulacijo in okolje manjše tveganje kot škropljenje s fungicidi, ki lahko prizadene večje število čebeljih družin, poleg tega pa še številne druge organizme. Seveda to velja le, če uporabljen organizem za biotično zatiranje ni škodljiv za okolje. Preverjali smo tudi vsebnost sredstva v čebeljih pridelkih in ga potrdili tako v medu kot tudi v cvetnem prahu. Sred­ stvo za ljudi ni toksično, tako da na Finskem, kjer je že re­ gistrirano, med, pridelan v tovrstnih čebeljih družinah, lah­ ko uporabljajo za prehrano ljudi. Kljub temu menim, da v skladu z dobro čebelarsko prakso, ki potrošniku zagotavlja, da je med povsem naraven pridelek čebel in da mu ni nič dodano (ali odvzeto), teh družin ne bi smeli uporabljati za pridelavo čebeljih pridelkov, temveč bi morale biti name­ njene samo za raznos biotičnega sredstva in opraševanje. Rezultati projekta so pokazali, da je metoda lahko perspek­ tivna tudi v razmerah slovenske pridelave. V prihodnje bi jo lahko uporabljali še za zaščito drugih rastlin, s tem pa bi lahko pripomogla k razvoju ekološkega kmetijstva v Sloveniji. Zdrav pridelek jagod tudi po zaslugi čebel Dr. Danilo Bevk Nacionalni inštitut za biologijo danilo.bevk@nib.si Fo to : D an ilo B ev k