99« tabela. Nckatcri Ijndje zbirajo star denar, drugi stikajo 7.a. znamkami. Nikoli tiisem mogel razumeti ti?h Ijubiteljev mrtvih starin. Ali odfkar sem sam zašel v njih družbo. razumem niihovo vncmo in ljubezcn. Postal 'sem nam= reč nabiratclj uradniških tabel. Kdaj sem za= čel s tcm sportom ne vcm, vem le to, da tistikrat, 'ko scm prvo spravil za spomin, še ni= sem bil plešast. niti najmanj ne — danes, ko je moja zbirka »tabel« že dosegla lepo število 99, pa sem žc. Ali ni mi žal, četudi so morda ravno te tabele sokrive. da ne potrebujem več gostega gl'avnika. Zaka.i presanjal sem z ta* bclami toliko lepih sanj, da bi im bilo dolg* čas, če bi prenehale. Ze prva. ki sem jo v . svoji neplešasti dobi prinesel domov, nam je prinesla toliko neskaljenega in pristnega veselja, da obujava z ženo kaj rada spomine nanjo, fie dobro sc spominjam, kako sem zma= oonosnn stopil s tabelo v roki v sobo in zavpil: »Henreka!« Potem sva sedla z ženo za mizo in računal!a po tabcli nove dohodke. Čim dlje sva računala, tem več jih je bilo dohodkov. In sva zače!a dohodke razdeljevati. V-"mislih so se polnile omare, frčalo je staro pohištvo na cesto, stopalo novo, najmodernejšc na njih mcsto — f,ploh: eleganca se je usidrala v na= jin dom. Ta tabela se je sicer izkazala za ne= pravo in pretirano, ali na njcno mesto je pri? šla druga, sicer nekoliko dkrnjena, ali vendar tako malo. da bi se z njo lahko uresničila polovica najinega programa. Tudi vsa vrsta naslednjih tabel se je vse* binsVo krčila in se približevala čudcžno hitro scdanjim mojim dohodknm, vendar so bile še vse take, da se je izplačalo govoriti o njih. Devetindcvetdcset različnih tabel hranim in pregledujem ter primcrjam dan za dnem. Ljubim jih, ker so v njih zakopana moja naj^ lcpša leta in pa tudi zato, ker je v njih lep življenski princip. Tanamreč: če srečaš člo^ veka, 'ki upa, ne jemlji mu upa hkrati, tem* več počasi, po dozah, sicer ga Iahko zadene — kap. Pa še zaradi tega so se mi prikupile tabele, ker sem zanje precej žrtvoval. Kadarkoli mi je kdo »strogo zaupno« daroval »najnovejšo« tabelo, sem ga povabiil na sendvič in polič vina. Sicer sem izdatek vedno skušal popraviti >s tem, da sem še isti dan »strogo zaupno« po* kazal tabelo prvemu znancu, ki sem ga srečal z upanjem, da mi on vrne sendvič in polič, ali mi ej vsak odgovoril, da tabelo že strogo zaupno pozna. No, nič ne de — popolno zbir* ko pa imam le jaz in upam, da postanem s tem ustanovitelj pragmatikofilatelistike. Seveda, če bi za vsako žrtvoval toliko kot za zadnjo — devetindevetdeseto — bi me že rubili. Šušljali so namreč nekaj o nekem pet« najstem v mesecu. Pa sem si mislil: »kar v Bcograd sp peljem po novo listo. Tam bodo že vedeli.« Res se odpeljem. Ali tam niso vedeli ofi= cielno ničesar. Pač pa so vedeli v »kafanah« inpoulicah. Zapišem kar slišim in, nova tabela se odpeljc z menoj v Ljubljano. In stopim v brivnico, da se nekoliko olepšam. Brivec mi govori nekaj o novi tabeli. Nekaj časa mol^ čim, nato pa dem: »Ali najnovejšo imam pa le jaz! Ta drži!« In mii pnkažem On pofjleda in mi jo vrne: »Usk! Ta je včerajšnja in predzadnja. Med tem ji je r-sledilo še troje. Zadnja je ta! Ali prosim vas, strogo za^ upno!« • Da -mi zadnjo, !ki se zdaj z njo zabavava z ženo. Veliko vesclja imava s tabelami in najina radostz njimi'bi bila popolna, k<> bi ¦¦ mogla izvedcti, kdn jih fabricira in kcdaj jih bo konec. J. Ribičič.