glasilo delavcev sozd iskra
Številka 10 - Leto XVIII - 3. marec 1979

V^V\Z‘VX/\yX/X/'-Z*W/XZ\/'VXAW'V'v,"V^-Z'v'✓
Delegati
s
Ce na eni strani ugotavlja- ^ mo, da delegatski sistem v prak- ^ si še ni zaživel v celoti tako kot ^ je bilo zamišljeno, je za to vse- s kakor treba iskati pomanjklji- ^ yosti tudi pri samih sebi. Kajti < še zdaleč ni dovolj, da delegate s izvolimo ali delegiramo, mo- s tamo jim nuditi hkrati tudi vse Potrebne informacije in napoti-
s s s
la za njihovo odgovorno delo.
Le tako se bomo namreč izognili dokaj pogostim očitkom, da delegati pač pridejo na seje zborov (občinskih, skupščinskih in drugih), vendar ne sodelujejo niti v razpravah in ko je treba odločati ali sprejemati ^ določene odločitve, samo glasu- . jejo in menijo, da je s tem nji- ^ hova delegatska dolžnost oprav- ^ Ijena.	i;
V Iskri si zato zelo prizade- ^ varno, da bi naše številne dele- > 9ate, ki sodelujejo skoraj v Polovici slovenskih občin in v najrazličnejših samoupravnih interesnih skupnostih na vseh [avneh tja do republiške skupščine, zato čim bolje informirali in pripravili na seje in njihove dolžnosti, ko bodo morali š odločati tako v interesu Iskre in s združenega dela kot širše druž- s bene skupnosti.
Kako je to potrebno je pokazal nedavni sestanek s skupi- s no Iskrinih delegatov, ki delegirajo delegate v zbor občin ali v zbor združenega dela skupščine s SRS. Tako so bili delegati po- ^ drobneje informirani o osnutku I; zakona o usmerjenem izobraže- > vanju, dalje o poročilu odbora udeležencev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slove- ^ nije za obdobje 1976—1980 o s delu odbora in pripravi predloga sprememb in dopolnitev pre- s dloga in o predlogu sprememb in dopolnitev dogovora o te- s meljih družbenega plana SR Slovenije za obodbje s 1976—1980. Na sestanku so s dalje naši delegati dobili tudi s informacijo o uresničevanju stališč, priporočil in sklepov o s raziskovalni dejavnosti kot sestavini združenega dela in končno so razpravljali tudi o Predlogu za izdajo zakona o ^ raziskovalni dejavnosti in raz-iskovalnih skupnostih.
Če torej samo bežno pogle-damo obravnavane teme, i; vidimo, da je to materija, ki še kako zadeva združeno delo, s Iskro pa še posebej, saj gre pri ^ tem končno za ključna vpra- s šanja razvoja Iskre, ki temelji na čim ustreznejših kadrih. Le ti Pa naj bi se po novem oblikovali z usmerjenim izobraževanjem in delegati bodo prav ob tem primeru lahko argumenti- \ rano in utemeljeno spregovorili s •n terjali takšne profile kadrov, kot jih potrebuje Iskra in združeno delo. Podobno velja tudi za znanstveno raziskovalno dejavnost, saj prav na njej te-rnelji nadaljnji Iskrin razvoj in s š tem tudi perspektive elektro- ^ nike in računalništva kot dveh ^ temeljnih strateških usmeritev Iskre v prihodnje.
Takšno in podobno delo z delegati, njihovo dobro informi- : ranje, dogovarjanje o jasnih sta- s liščih in ne navsezadnje poglobljena razprava na takšnih in s Podobnih sestankih z delegati bo pripomoglo, da bodo delegati Iskre na vseh ravneh lahko s Polno odgovornostjo in obveščenostjo sodelovali v delegatskem sistemu in tako tudi pravilno in odgovorno odločali v ^ niem.	D.Ž. s
35 LET LEGENDARNEGA POHODA
Gostje m proslavi 35-letnice legendarnega pohoda XIV. divizije.
r'
Minuli teden je vsa Slovenija, posebej pa severovzhodna Slovenija z Mariborom na čelu živela v znamenju 35-obletnice znamenitega in legendarnega pohoda 14. divizije. Vrsto prireditev je zaključila osrednja proslava, ki je bila v soboto, 24. februaija v dvorani Jeklotehne v Bohovi, na kateri je govoril sekretar predsedstva CK ZKJ Stane Dolanc.
Potem, ko je podrobneje govoril o legendi pohoda 14. divizije na Štajersko ter o tem, kako je s povezovanjem marksistične teorije z revolucionarno prakso Edvard Kardelj intenzivno sodeloval pri oblikovanju revolucionarne vojaške teorije, je Dolanc v nadaljevanju svojega govora poudaril, kako so v oboroženi revoluciji delovni ljudje, ljudske množice in narodi sami prevzeli odgovornost za svojo prihodnost, za svojo svobodo. Podrobneje je govoril tudi o tem, da je zveza združenj borcev resnična politična sila naše družbe in pomemben steber našega političnega sistema ter o tem, da moramo nenehno ustvarjati pogoje, v katerih bo mladina prevzela nase odgovornost za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja.
Nato je Stane Dolanc prešel na sedanji položaj v svetu in dejal:
„Globoko smo zaskrbljeni, ker je v zadnjem času prišlo do novih oboroženih spopadov in do razširitve vojnega požara na širšem območju Jugovzhodne Azije. Upamo in pričakujemo, da bodo vse miroljubne sile sveta, predvsem pa vse prizadete strani, storile vse, kar morejo, da se vojna vihra ne bo razširila dalje in, da bodo ustvarjeni neobhodni pogoji za vrnitev miru v ta del sveta in, da bodo vsem narodom zagotovljene resnična neodvisnost, ozemeljska celovitost, miren razvoj ter vse druge pravice, ki izvirajo iz načel ustanovne listine Združenih narodov. Kot prvi korak za normalizacijo stanja pa je potrebno, da oboroženi boji prenehajo in da se vse vojaške enote umaknejo s tujih ozemelj. Trdno verujemo, da je mogoče uspešno reševati mednarodne spore le ob spoštovanju načel miroljubnega sožitja in po mirni poti.
V delavskem in progresivnem gibanju sveta smo aktivno angažirani v boju za razvoj in zmago nove vsebine internacionalistične solidarnosti, ki izhaja že iz znanih principov enakopravnosti, neodvisnosti, suverenosti in odgovornosti vsake partije pred svojim delavskim razredom in narodom.
Nekaterim ni všeč, ker tako odkrito in načelno ocenjujemo in govorimo o problemih sodobnega sveta in delavskega gibanja. Vendar smo to dolžni storiti, ne samo zato, ker smo bili in smo načelni in dosledni borci za mir in resnične demokratične odnose v svetu, temveč tudi zato, ker smo odgovorni za integriteto, neodvisnost, za miren socialni in nacionalni razvoj, za prihodnost Jugoslavije. Mi v Jugoslaviji zelo dobro poznamo oblike poskusov vmešavanja in pritiskov na nas. Od odkritega terorizma, ki so mu in
mu ponekod še zdaj nudijo zatočišča za njegovo zločinsko dejavnost, do širjenja alarmantnih vesti o Jugoslaviji, njenem gospodarstvu, ljudeh in še posebej komunistih, od organiziranja novih komunističnih partij Jugoslavije pa vse do zanikanja obstoja nekaterih naših narodov. Vsemu temu smo priče tako mi kot svetovna javnost že dolga leta. Vendar naši delovni ljudje niso naivni. Ni jim več mogoče prodati mačka v Žaklju. Vsi mi že dolgo znamo jasno ločevati prijatelje od sovražnikov, politiko pritiskov od resnične politike medsebojnega spoštovanja in enakopravnega sodelovanja. Iskreno pripadamo gibanju neuvrščenih, ki ima za cilj mir, nove mednarodne ekonomske odnose in resnično demokratična razmerja med državami in narodi. To gibanje zajema danes več
kot dve tretjini svetovnega prebivalstva in ima svojo politično oporo v velikem številu političnih organizacij po vsem svetu. Mi nismo sami, za načela politike neuvrščenosti se bori ogromna večina človeštva.
Vse naše sile bomo usmerili v to, da se gibanje neuvrščenih še bolj okrepi in poenoti. V tem smislu visoko cenimo tudi rezultate poti tovariša Tita v Kuvajt, Irak, Sirijo in Jordanijo. Te in še mnoge druge države izražajo pripravljenost in odločnost, da skupaj z nami onemogočijo poskuse delitve gibanja neuvrščenih in storijo vse, da bo na konferenci neuvrščenih na vrhu, ki bo letos jeseni, mogoče sprejeti sklepe, ki bodo pomenili novo afirmacijo in razvoj gibanja in njegovih načel,“ je zaključil svoja izvajanja Stane ^Dolanc.
V petek, 23. februarja pa je bila v Mariboru, tudi v okviru proslav XIV. divizije tiskovna konferenca, ki jo je priredila založba ..Partizanska knjiga" iz Ljubljane ob drugem natisu knjige Lada Ambrožiča-Novljana „Pohod štirinajste".
Kot je na začetku konference
poudaril direktor in glavni urednik ..Partizanske knjige" Brane Grabeljšek predstavlja druga izdaja knjige generala Ambrožiča o XIV. diviziji nekoliko dopolnjeno, razširjeno in popravljeno izdajo iste knjige, kije izšla 1967. leta v Knjižnici NOV in POS. Delo je bilo že takrat kmalu po izidu razprodano in zaradi velikega povpraševanja po njem se je založba odločila za ponatis prav letos zato, ker praznujemo 35. obletnico tega zgodovinskega pohoda. Kljub temu, da „Pohod štirinajste" nosi podnaslov „Vojno-zgodovinska študija o pohodu XIV. divizije NOV in POJ iz Suhorja v Beli krajini skozi Hrvaško na Štajersko in o njenih bojih od 6. L do 26. II. 1944." presega delo samo podnaslov tako po svoji vsebini kot tehtnosti. Ne govori namreč samo o težavah in hudih bojih divizije, temveč opredeljuje in globlje sega z analizo v politični pomen tega pohoda. Tudi po stilistični plati je knjiga, po njegovih besedah, pregledna in slikovito napisana in tako ni dostopna samo zgodovinarjem in vsem, ki se
(Nadaljevanje na 2. strani)
Do maja nova DO posebnega pomena
Formiranje Iskrine nove delovne organizacije posebnega pomena je v polnem teku. Do kod smo prišli in kje smo v tem trenutku, je bila naša osnovna misel, ko smo obiskali predsednika komisije za formiranje Iskrine nove delovne organizacije Živojina Abramoviča.
V
Na prvo vprašanje, naj nam podrobneje pove o delu komisije, do kam smo ta hip prišli z oblikovanjem nove delovne organizacije, nam je Ži-vojin Abramovič odgovoril:
„Namen nove komisije, ki jo je formirala SOZD Iskra z ozirom na pravni status sedanjega stanja po referendumu 27. decembra lani, je konstituiranje novih osmih TOZD iz sedanjih treh in s tem formiranje nove Iskrine delov-ne organizacije posebnega pomena .Komisij a je bila ustanovljena januarja in je zadolžena poleg dela na organiziranju do konstituiranja novih T OZD in DO tudi za izvajanje določenih nalog in ukrepov za spremljanje in realizacijo tekočih planov proizvodnje.
Komisija je postavila strokovne teame za vsako novoTOZD.Strokovni teami za posamezne tozd so zadolženi poleg formiranja DO tudi še za iste ukrepe v tozdih. Razen tega so bili januarja, skupaj z akcijami družbenopolitičnih organizacij kakor tudi ostalih komisij posameznih strokovnih teamov, zbori delavcev po vseh tozdih, na katerih so bili izvoljeni pooblaščenci za predza-znambo in zaznambo posameznih tozdov na sodišču. Izvoljene so tudi komisije za samoupravne akte posameznih tozdov, to pa pomeni za samoupravni sporazum, o združitvi dela v TOZD in za statute T OZE*
Poleg tega so izvolili člana iz vsakega tozda, ki bo deloval v skupni komisiji za izdelavo samoupravnega sporazuma o združitvi v novo delovno organizacijo. Na omenjenih zborih so izvolili predstavnike TOZD in parcialnih delov TOZD v komisije za delitev premoženja. Ta akcija je bila pravtako opravljena januarja letos. Da pa bi lahko komisije za izdelavo samoupravnih aktov hitrejše in usklajeno delovale, je naša komisija formirala skupino sestavljeno iz strokovnjakov, kot so to pravniki, organizatorji .ekonomisti in drugi za izdelavo temeljnega (Nadaljevanje na 2. strani)
Zivojin A bramovič.
Letošnje XVII. zimsko-športne igre Iskre: pokale najboljšim trem ekipam: Elek-tromehanike, Avtomatike in Široke potrošnje je v imenu poslovodnega kolegija SOZD Iskra izročil vodjem ekip Vladimir Klavs.
A
DNEVNI RED 5. ZASEDANJA DELAVSKEGA SVET A SOZD ISKRA, KI BO 6. MARCA OB 12.
1.	Letni program SOZD ISKRA za leto 1979 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz Samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD ISKRA za srednjeročno obdobje 1976—1980, s povzetki iz poročil o porabi sredstev za leto 1978 ter programi za leto 1979, ki so jih predložili koristniki sredstev
Poročevalec: Bukinis Anton, Šavli Janko
2.	Obvezno tolmačenje določil Samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD ISKRA glede načina ugotavljanja osnov za združevanje sredstev za združene dejavnosti v SOZD ISKRA
Poročevalec: Bukinis Anton, Mermolja Pavel
3.	Sklepanje o pripravi srednjeročnega plana 1981-1985 in dolgoročnega plana 1986—1995
Poročevalec: Šavli Janko
4.	Predlog sprememb in dopolnitev dogovora o temeljih družbenega plana SR Slovenije za obdobje 1976-1980
Poročevalec: Šavli Janko
5.	Sklepanje o postopku obravnavanja Samoupravnega sporazuma o skupnem urejanju izrabe sklada letnega delovnega časa Poročevalec: Pavlica Miloš
6.	Pristop k samoupravnemu sporazumu proizvajalcev in uporabnikov sistemov MTK (mrežnih tonskih komand)
Poročevalec: Kobe Miloš
7.	Imenovanje direktoija Šolskega centra ISKRA KRANJ Poročevalec: predsednik komisije za razpis in imenovanje
8.	Predlogi sindikata SOZD ISKRA za:
-	imenovanje delegata ISKRE v svet IEVT Ljubljana
9.	Informacija o sprejetju samoupravnih splošnih aktov:
-	samoupravni sporazum o interni banki
-	samoupravni sporazum o organizaciji, delu in poslovanju notranje arbitraže v SOZD ISKRA
-	statut SOZD ISKRA
35 LET LEGENDARNEGA POHODA
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
JT
(Nadaljevanje s 1. strani)
tako ali drugače ukvarjajo z našim bojem, temveč je zaradi svoje berljivosti dostopna in privlačna za najširši krog bralcev.
Za njim je spregovoril avtor dela, general Ambrožič, ki je na kratko evociral vzroke, za vzpodbudo in nastanek tega dela. Ko je bil namreč septembra 1944 naš avtor v štabu IX. korpusa, je prišel k njim za političnega komisarja Viktor Avbelj. Naš pisec ga je takrat začel spraševati o pohodu XIV., saj v štabu IX. korpusa o tem niso kaj dosti vedeli. Po končani vojni pa ga je snov začela zanimati zlasti še zato, ker se niso odprli takrat samo domači dokumentacijski viri. temveč tudi sovražnikovi viri. Šele takrat seje pred našim piscem v vsej svoji objektivnosti in veličini prikazala podoba tega pohoda. Po njegovem je bila to ena najtežjih epopej našega narodnoosvobodilnega boja, saj je takrat vladala surova zima. partizani so bili brez pravega zaledja, sovražnik pa je imel očitno premoč. In prav s tega stališča je bil pohod, po generalovih besedah, izredno zanimiv in pomemben. Epopeja XIV. divizije je slovenska Sutjeska. General Ambrožič je potem še povedal, da je objektivno prikazal v svojem delu tudi vse napake našega glavnega štaba in tovarišev, ki so pohod-vodili. Kajti iz knjig in pravilnikov se ne da naučiti vodenja med konkretnim bojem. Zdaj, ko imamo teritorialno obrambo in splošni ljudski odpor lahko prav izkušnje XIV. divizi-
je pomagajo pri uspešnem vodenju in samostojnem odločanju, zlasti kadar ni prave povezave z višjimi poveljstvi. V takšnih razmerah se je namreč zelo' težko odločati in še težje je konkretno voditi, knjiga o štirinajsti pa lahko zato tudi danes nudi mlademu komandnemu kadru in sploh rodu, kako se je treba bojevati in voditi boj v takšnih razmerah. In prav dobra vojaška dela so tista, ki pričajo o vojaški misli takrat in o vsem, kar se je bilo zgodilo.
Posebej pa je general Ambrožič poudaril, da skuša njegovo delo vsem nam posredovati dejstvo, da so takrat prav vsi, od zadnjega borca do vrhovnega komandanta, v celoti in popolnoma izpolnili svojo moralno-politično dolžnost.
Zato je ob koncu opozoril, da bi potrebovali več tovrstnih študij in znanstvenih razprav iz našega boja, ker je prepričan, da bodo takšna dela vsi radi brali, ne samo tisti, ki vodijo danes naš splošni ljudski odpor, temveč prav vsi in zlasti mladina. Nato je na kratko ob koncu spregovoril še o manj bistvenih popravkih in dopolnilih, ki jih v prvi izdaji njegove knjige ni.
Ob koncu tiskovne konference je spregovoril še urednik Knjižnice NOV in POS Zdravko Klanjšček, ki je povedal, da je v tej zbirki doslej izšlo 45 knjig, in, da predstavlja „Pohod štiri-najste“ prvi ponatis iz te zbirke, v kateri je izšlo 17 monografij o naših partizanskih brigadah in odredih, osta-
le pa obravnavajo druga problemska področja iz . časov NOB. Pri tem je omenil tudi znamenito monografijo ..Narodnoosvobodilni boj na Slovenskem 1941-1945“, ki zdaj doživlja že svojo tretjo izdajo. Govoril je tudi o tem, da bo potrebno nekatera dela iz te zbirke tudi ponatisniti, zlasti pa je še opozoril na idejo, da bi na kratko, v obsegu kakih 100 tipkanih strani, izdali več skrajšanilt izdaj iz te zbirke v obliki brošur, ki bi bile,dostopne in na prodaj na vseh zgodovinskih krajih in ob spomenikih ter obeležjih našega narodnoosvobodilnega boja. Tako je tudi v tem smislu že v pripravi kratek pregled ..Narodnoosvobodilnega boja na Slovenskem." Tik pred izidom pa je brošura o Šercerjev! brigadi, ki seje prav tako borila v sestavu XIV. divizije.
Seveda pa Knjižnica NOV in POS ne zajema samo monografij o vojaških formacijah partizanske vojske, temveč obravnava tudi delo OF na terenu med vojno in tako je tik pred izidom knjiga, ki govori o organizaciji NOB med železničarji v tako imenovani Ljubljanski pokrajini. Dalje je urednik Klanjšček povedal tudi to, da je v tisku delo dr. Toneta Ferenca „Naci-stična raznarodovalna politika," ki bo izšla tudi v srbohrvaščini, v srbohrvaščini pa nameravajo izdati monografijo o Narodnoosvobodilnem boju na Slovenskem 1941-1945“, ker, žal, naši narodi in narodnosti še vse premalo poznajo osvobodilni boj slovenskega naroda.	n 7
Do maja nova DO posebnega pomena
(Nadaljevanje s 1. strani)
materiala, za samoupravne akte TOZ D, kot pomoč komisijam po posameznih tozdih. To so s pravnega, ekonomskega in organizacijskega dela izdelani osnutki samoupravnih sporazumov o združitvi dela v tozd in statutov tozd. Komisije posameznih T OZD so v te osnutke vgradile vsaka svoje specifično sti,od dejavnosti,naslova,sedeža firme, itd .Ista delovna skupina,pravzaprav dve pa sta izdelali osnutek samoupravnega .sporazuma za združitev v delovno orga nizacijo,kot pomoč skupni,na zborih delavcev izvoljeni komisiji. Vsi ti akti so bili izdelani do 22.januaijaJco je na širšem sestanku vseh članov komisije, članov strokovnih teamov,pooblaščen cev,družbenopolitičnih organizacij,itd. začela javna razprava o teh aktih.
Takrat smo se tudi dogovorili za akcijski program dela do referenduma, za izglasovanje,oz .za sprejetje samou pravnih aktov.Ta referendum naj bi bil 29.marca.Šele po izidu referenduma,to se pravi po sprejetju samoupravnih ak tov bomo začeli kandidiranje za delav ske svete in samoupravne organe in de lavsko kontrolo ter ostale samoupravne komisije in odbore,ki jih predvidevajo statuti posamezne TOZD. Isto velja tudi za delovno organizacijo posebnega pomena.Ves ta proces formiranja do volitev v samoupravne organe Ja naj bi bile 29.aprila (volitve v samoupravne organe TOZD in DO) si zamišljamo ta ko,da bi po 4.maju že imeli vršilce dol žnosti.t.j. v.d .individualnih poslovod n ih organov in objavili razpise za iz pol nitev teh delovnih mest. S tem Pa nekako poskušamo ujeti čas tako, da bi do sredine letošnjega leta opravili registracijo, zaznambo, odpiranje žiro računov, kar seveda pomeni ureditev pravnega statusa poslovanja novih tozdov, in delovne organizacije, v ka tero se bodo ti tozdi združili.“
Lahko torej pričakujemo, da bo nova delovna organizacija za posebne namene začela z delom sredi letošnjega leta. Kakšni so pravzaprav cilji in nameni nove organiziranosti v Iskri, s posebnim ozirom na naše obrambne potrebe in potrebe JLA, se je glasilo naše drugo vprašanje. ,.Kar zadeva tržne funkcije ali nastope do armade, kot tudi zahteve kupca kot takšnega in enoten nastop do armade in armade do celega kompleksa, je proces, ki traja že več kot dve leti. Cilji so jasni: o tem je bilo govora tudi v časopisih in našem glasilu. Če zadevo pogledamo podrobneje, vidimo, da je odstotek, ki ga Iskra, oziroma Slovenija (in največji delež. 90 '7c te realizacije
2
uresničuje Iskra) prispeva k oborožitvi naše armade, torej pri izdelavi opreme za oborožene sile, več kot kritičen. Ta odstotek bi se moral praktično, z ozirom na zmogljivost Iskre, na njene možnosti in programe, samo z organiziranostjo finalistov, vsaj podvojiti. Slovenija kot republika nima večjih rudnih bogastev in je zato njen največji interes najbolj v prodaji znanja. Ni boljše panoge,kjer bi bil v izdelke vključen večji odstotek znanja,kot je prav elektronika,zlasti pa z njenim na daljnjim razvojem.Z razvojem elektroni ke v zadnjih letih odstotek znanja v iz delkih še naprej naglo raste.Če hoče mo to doseči - prodajati svoje znanje, ne samo kot delovna organizacijami se formira,ampak mislim na celotni kom pleks Iskre .seveda moramo organizirati tiste,ki bodo dosežke in izdelke elek tronike in znanja celotne Iskre vgradili v naprave,kot finalne izdelke,namenje ne našim oboroženim silam .Na primer prav zdaj razpravljamo in dokončuje mo model,oz.prototip naprave,ki nam bo dala posel v nadaljnjih petih letih v vrednosti nad 2 milijardi dinarjev. Od tega posla praktično odpade tretji na na mikroelektroniko,tretjina bo pri padla elementom,ali drugim Iskrinim tovarnam,tretja tretjina pa bo praktič no ostala v finalizaciji nove delovne organizacije.Rad bi namreč povedal,da so interesi za formiranje delovne orga nizacije namenske proizvodnje interesi širše skupnosti Iskre kot celote, saj gre tu za plasiranje kompleksnih izdelkov in dosežkov iz ostalih delovnih organi zacij Iskre”.
Kako pa naša armada in sploh naša širša družbena skupnost gleda na formiranje, oziroma delovanje nove Iskrine delovne organizacije posebnega pomena, je bilo naše zadnje vprašanje.
..Armada že nekaj let postavlja vprašanje enega samega telesa, s katerim bi imela direktne kontakte, to je formiranje nove delovne organizacije. Armada hoče imeti stike z enim samim finalistom. Drugič pa Iskre ne more gledati kot celote - pozna jo, vendar hoče organiziranega finalista, s katerim bi sklepala pogodbe za večje serije. Armada je dalje pripravljena financirati investicije v instrumentarij in v opremo. Zagotavlja veliko večje dolgoročne proizvode pa tudi določen izvoz preko svoje direkcije za izvoz vojaške opreme v prijateljske države. Zdaj imamo, na primer v Iskri en sam tozd, ki izvaža preko te armadne direkcije in glede na nekaj odstotkov
Pogledi armade so jasni. Tako kot želimo biti v politiki neodvisni, tako želi tudi armada, da je bojna pripravljenost oziroma oborožitev neodvisna od uvoza. Rezultati naše zunanje politike nam omogočajo, da izdelke glede na možni plasman v prijateljske dežele proizvajamo v večjih, bolj ekonom-
skih in rentabilnejših količinah. Zato je armada prevzela pobudo delitve programa in specializacije domače industrije, formirana so združenja proizvajalcev vojaške opreme in podobno. Napeta politična dogajanja pa terjajo od naše armade stalno borbeno pripravljenost in sodobno opremljenost.
S tem v zvezi pa niso zadovoljni tako z deležem Iskre v tem programu, kakor tudi z izpolnjevanjem nalog, ki jih prevzemamo. Tako smo praktično na zadnjem mestu tako v deležu kakor tudi pri izpolnjevanju obveznosti pri tem. S takšnim položajem ne more biti zadovoljna širša družbena skupnost, pa tudi mi sami ne.
Zainteresiranost vseh akterjev je, da se to stanje spremeni na bolje, kar pomeni tudi določeno pripravljenost za pridobitev potrebnih finančnih sredstev za investicijsko izgradnjo, vlaganje v opremo in tehnologijo, tako od SOZD Iskra, kot od družbenopolitične skupnosti in armade.
Sedaj je samo na nas, in prva poteza je, da se organiziramo kot takšna proizvodnja, konstituiramo in poskusimo zamujeno popraviti. Zaradi tega še zdaj hitimo, da bi čimprej prišli do pravnega statusa, ker praktično zdaj nismo niti na nebu niti na zemlji, kot večkrat rad omenjam. Tako širša družbena skupnost kot vodstvo SOZD se zavedata, da moramo manjkajočo delovno organizacijo formirati, da moramo v njo vlagati, da imamo že pripravljena določena sredstva za investicije, ki so garancija, da bomo določena sredstva dobili tudi od banke. Pri tem da sploh ne govorimo o tistih sredstvih, ki bi jih z boljšo organizacijo dobili od oboroženih sil. Toda zdaj praktično še nimamo pravnega statusa niti kot delovna organizacija niti kot tozd, da bi lahko začeli omenjena sredstva izkoriščati.
Mi moramo biti v SOZD kot v vodstvu poslovodnih organov, verjetno bo o tem govora tudi 6. marca na delavskem svetu SOZD, pripravljeni dati tudi določena obratna sredstva za normalno poslovanje naše nove delovne organizacije.
Ob koncu bi dejal, da imamo še določena napačna gledanja in tolmačenja referenduma, ki bo 29. aprila, češ da bo to spet referendum o odločanju o novi organizaciji. Referendum 29. april- praktično pomeni sprejemanje samoupravnih aktov za medsebojne odnose in združitev dela po posameznih tozdih ter za medsebojne odnose med tozd in med novo delovno organizacijo. Poti nazaj nimamo. Gre namreč za to, da se čimprej formiramo in začnemo z delom," je končal naš pogovor Živojin Abramovič.
D.Ž.
Finančno stanje
razčiščeno
F
V Avtomatiki se je z leti nakopičilo mnogo problemov. Ti so bili med seboj vzročno tesno povezani. Zaradi tega so bili odnosi zelo zapleteni, reševanje problemov pa zelo otežkočeno. V letu 1978 smo reševali v glavnem tri vrste problemov:
—	organizacijske,
—	kadrovske,
—	knjigovodsko-finančne.
Ugled delavcev Avtomatike je trpel tudi zaradi neurejenega in nerazčiščenega knjigovodsko-finančnega stanja preteklih let. Ob reorganizaciji ISKRE leta 1974 so delavci ustanovili delovno organizacijo Avtomatika. Na žalost. so prinesli v to integracijo še nekaj neusklajenega finančnega stanja iz prejšnjih let. pa še ob takratni ,,delitvi premoženja" se niso dokončno. sporazumeli. Na začetku integracije leta
1975	so sicer izdelali neki koncept dela finančno-računovodskega sektorja,- vendar ne dovolj dobrega. Še huje pa je bilo, da se tega koncepta pri vsakodnevnem delu niso dosledno držali.
Po tem konceptu so se vsa finanč-no-računovodska opravila izvajala na enem mestu. Vendar za ta opravila ni bilo dovolj delavcev. Pogrešali pa so predvsem vestne delavce, da bi z vso dokumentacijo pravilno ravnali. Dodatno (vendar pomembno) napako so storili, da niso uporabljali računalniških zmogljivosti. V olajšavo vsem odgovornim delavcem pa je treba šteti dejstvo, da je takrat naša družba šele iskala formulo, da mora vsak TOZD imeti svoj žiro račun.
Avtomatika je takrat imela en žiro račun, na katerem so se zbirali vsi prihodki vseh TOZD in vsi avansi. S tega računa so se plačevali tudi vsi dobavitelji.
In ravno ta en žiro račun in nedosledno delo računovodskih delavcev sta omogočila nekontrolirano prelivanje sredstev. To je v letih 1975,
1976	in 1977 zelo zameglilo pregled nad poslovanjem. Ni se več vedelo „kdo pije, kdo plača". Razumljivo, to je vplivalo tudi na medsebojne odnose. Ti so se zaostrili najprej med vodilnimi delavci, spori pa so se prenašali tudi v strukture delegatov in političnih aktivistov.
Končno (febmarja 1977), čeprav nekoliko prepozno se je vmešala Služ-
ba družbenega knjigovodstva (SDK)-SDK je najprej zahtevala, da se po; novno knjižijo vsi poslovni dogodki od 1.1. 1975. K realizaciji tega sklepa se . je pristopilo z omahovanjem ii' končno ni bil sprejet. Odgovorni delavci in delegati najbrž niso verjeli, da se v knjigovodstvu skrivajo velike napake. Sami računovodski delavci so se pa najbrž izogibali temu, da bi ponovno pregledali 250.000 dokumentov in še skrbeti za ažurnost tekočega poslovanja. Zunanje institucije (občinske, bančne, SDK) pa so se čudile, kako je to mogoče, da se kaj takega dogaja v Iskri, ki slovi po številnem in dobrem kadru. Domnevali so, da so v Avtomatiki hoteli prikriti izgubo.
Zaradi neizvajanja sklepov SDK je le-ta sprožila postopek proti nekaterim delavcem. Ob koncu leta 1977 je odstopilo tudi nekaj vodilnih delavcev Avtomatike.
Ob koncu leta 1977 in v začetku leta 1978 je bilo nekaj poizkusov, da bi razrešili to nerazčiščeno finančno situacijo. Angažiranih je bilo nekaj zunanjih sodelavcev, vendar so drug za drugim odnehali. Odnehali so zaradi težavnosti naloge in zaradi velike politične neenotnosti. Ravno nerazčiščeno finančno stanje je razblinilo med-
sebojno zaupanje, po-4rugistran' Pa vzpodbudilo tiste nenasitnesrterki so
iz „skupnega Žaklja" hoteli potegniti čimveč. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, da so takšno situacijo spretno izkoriščale tudi razne dema-goške sile za raznorazne namene.
Predvsem pa je treba poudariti, da je to nerazčiščeno finančno stanje zelo hromilo proces konsolidacije Avtomatike, ki se je začel marca 1978.
Razčiščevanje finančnega stanja se je resno začelo šele z nastopom novega finančnega direktorja magistra Florijana Malija. Pod njegovim vodstvom so se računovodski delavci (iz vseh TOZD in delovne skupnosti) združili v en kolektiv ter v nekaj mesecih razvozlali vse bistvene finančne odnose v letih 1975, 1.976 in 1977. (V letu 1978 je imel vsak TOZD svoj žiro račun in svoje računovodstvo). Na osnovi dokumentov so računovodje TOZD ugotovili, da imajo TOZD naslednje medsebojne obveznosti in terjatve:
mi
od
tOi
spi
VZl
vse
no
fi
se
pl;
Po
Zeli
ni
nj<
m<
Pa
vo
rit
dr
iti
st<
SV'
Us
dc
m
za
n:
gr
m
sk
izi
so
dc
m
nc
ČE
iz-
ja:
TELA
ELA
NAPAJANJA
SVN
TIO
ORODJA
INŽENIRINGI
PCT
DSSS
Terjatve
3,657,137,80
89,984.871,93
2,074.135,50
95.716.145,23
Obveznosti
24,119.314,65
27,948.393,36
6,072.213,82
37,873.941,13
2,900.000,00
358.857,26 . 99,272.720,22 1
Te številke so rezultat popisa vseh virov in njihovih sredstev v vseh TOZD po stanju 31. 12. 1977. Povedo marsikaj. Med drugim pa tudi povedo, da v Avtomatiki ni bilo skrite izgube.
Ves proces konsolidacije Avtomatike v letu 1978 smo vodih tako, da smo hkrati reševali več različnih problemov. Pri tem smo obljubili delavcem, da bo finančno stanje razčiščeno na dan 31. 12. 1978 in da bodo ugotovitve upoštevane v bilancah za leto 1978. Zdaj lahko ugotovimo, da smo to zaupanje delavcev opravičili. V februarju 1979 smo sklicali 27 delnih
zborov delavcev Avtomatike, kjer smo pojasnili tako vzroke teh problemov, način razčiščevanja tega finančnega kaosa in rezultate ter njihov pomen za poslovanje posameznih TOZD. Delavci so postavljali vrsto vprašanj (tudi glede osebne odgovornosti), tako da so bili zbori delavcev in dolgi in živahni. Tu in tam je bilo nekaj razočaranja, kajti pričakovali so drugačne številke (bolj ugodne za svoj TOZD). Vendar je na koncu nastopilo veliko olajšanje.
Finančno stanje je torej razčišče- ! n°!	(Nadaljevanje na 3. strani)
nc
d£
P<
er
ve
Pi
nj
si:
te
ni
ve
te
P'
ni
in
0:
n
n
NA ROB POSVETOVANJU V PORE ČU
Morda hi pomembno, a vendar... h
Srečanje vseh sindikalnih, mladinskih, vodilnih in vodstvenih delavcev v soboto in nedeljo v Poreču je imelo več namenov, skladno s smotri in cilji sklicatelja. Eden od teh je bila tudi problematika letovanja in rekreacije delavcev ISKRE, o katerem je tekla razprava v nedeljo dopoldne.
Čeprav je bila dvorana dobro zasedena, pa med sodelujočimi ni bilo zaslediti niti enega direktorja delovne organizacije izvzemši direktorja DO ISKRA ISE, ki je imel uvodni referat.
Čast celotne vodilne in poslovodne strukture v ISKRI so s svojo prisotnostjo reševali generalni direktor tov. Hujs, generalni sekretar Pavle Gantar ter tovariša Bukinis in Klešnik.
Ali je bilo to zgolj naključje, ali pa se v tem zrcali tudi odnos do problematike letovanja lastnih delavcev. Na takem primeru gotovo ne gre dajati presplošnih ocen, vendar pa sije težko predstavljati izpeljavo sprejetih sklepov, ki jih je predlagal generalni direktor, brez ustrezne podpore vodilnih in vodstvenih delavcev v delovnih organizacijah in TOZD.
Vzemimo, da je bila neprisotnost na problemski konferenci le zgolj slučaj in da bo izpeljava investicijskih vložkov v to dejavnost v bodoče naletela na vso podporo vodilnega in vodstvenega kadra v ISKRI.
S. M.
h ! S P 6 l n
P
ž
n
n
c
\
r
t
1
^ F A	A 3 ” O A S =i A j, ” Q -3 o i, « “ “ «	» P F »L N ^ .S y 3» O m U A c \	3 W xp P) CA o
INDUSTRIJA ZA AVTOMATIKO, LJUBLJANA
Finančno stanje razčiščeno
(Nadaljevanje z 2. strani)
Za nazaj je pospravljeno, glejmo naprej.
To spoznanje in ta življenjski optimizem se je pokazal tudi pri procesu 0(iločanja. Delavci so glasovali o po-r°čilu in ga praktično stoodstotno sPrejeli za svojega (le 12 proti, 5 Vzdržanih). To je svojevrstna pohvala Vsem tistim, ki so razčistili to finanč-00 stanje.
V mesecu marcu in aprilu bodo klavci razpravljali o tem, kako urediti
medsebojne obveznosti (ta denar je v obliki obratnih sredstev angažiran v zalogah). Pripravljajo se predlogi delno za združevanje sredstev, delno za medsebojno kreditiranje.
Po enoletnem prizadevanju lahko ugotovimo, da smo razrešili organizacijske, kadrovske in knjigovodsko-finančne probleme. Zdaj se pripravljamo na to, kako uresničiti začrtano programsko usmeritev (to je povezano z investicijami) in kako izboljšati produktivnost in kvaliteto dela.
Predsednik poslovodnega odbora: Stane Preskar, dipl. ing.
Razvojna dejavnost v Avtomatiki
Delovna organizacija Avtomatika
je že v temeljih srednjeročnega Plana odločila, da bo postala nosilec Proizvodnje ,,Sistemov za avtomati-zacijo11 v SOZD Iskra in da bo pretež-n! del procesa preusmerila v proizvod-j1!0 „sistemov“ za promet, energetiko, lndustrijo in za druge gospodarske Panoge ter da bo za ta področja zado-v°ljevala tržne in družbene potrebe.
. Za uresničitev te programske usnie-jjdve in navedenega smotra je med drugim potrebno v čim krajšem času ln°virati obstoječe in razviti nove si-steme za avtomatizacijo, ki bodo po Sv°ji kompleksnosti in integralnosti ^rezali najzahtevnejšim trenutnim in °lgoročnim potrebam trga. Pri tem Moramo pri uvajanju novih sistemov Ugotoviti, da bodo iz novih sistemov nastajali tudi novi proizvodni pro-8rami elementov in naprav DO Avto-^tika oziroma Iskre. Lastno inovacij-sko dejavnost na področju razvoja •zdelkov in tehnologij moramo usposobiti do take stopnje, da bo pretežni dol proizvodnega programa osnovan ,la lastnem znanju in da bomo vsak a°v program osvojili v čim krajšem casu. S tako usmeritvijo se bomo !z°gnili tržnim omejitvam in zaosta-janjem v tehnologiji.
Ce naj raziskovalno-razvojna sfera 'edi ciljem in programski usmeritvi Avtomatika ter prične inovacijski Proces v to smer, so zanjo konkretne naloge:
~ organizacijsko povezati posamez-
razvojne enote v kompakten, ven-ar elastičen sistem,
-	okrepiti delovne in strokovne Povezave med raziskovalno-razvojnimi dotami,
~ planirati RR delo na daljša — Večletna obdobja,
~~ dati prednost lastnemu RR delu pred licenčnimi ponudbami,
. - osvojiti koncept modularne 'grad-nJe pri razvoju elementov, naprav in Slstemov,
-	pospeševati uvajanje sodobne ehnike, med drugim Iskrine računal-niške opreme in mikroelektronskih
Vezij;
-	ustvariti potencial za obvladanje ehnične programske opreme,
-	uvesti RR delo po delovnem Poslovniku in zaostriti borbo za ažur-nost zaključevanja RR nalog,
-	skoncentrirati in dopolniti drago °Premo posebej‘za laboratorijsko delo ln posebej za pripravo programske °Preme (software),
-	opremiti delovna mesta z moderno priročno merilno in delovno opre-
-	ustvariti prototipno dejavnost
Predavanje v TOZD Orodja
, Odbor za ljudsko obrambo in družbo samozaščito TOZD ORODJA, tegne 15, je organiziral predavanje s Področja LO in DZ. Predavanje je bilo ■ februarja v dvorani TOZD TEN. udeležba na predavanju je bila prese-netljivo velika, saj je vzbudila posebno Pozornost predavatelja Hinka Brato-Za-Okija, ki je skoraj v triurni razlagi nakazal toliko teoretičnih in praktič-nih stvari, da je lahko vsak udeleženec 0(lšel s predavanja obogaten z mnogo Večjo samozavestjo, kako je treba favnati in čuvati družbeno lasntnino 111 kako varovati pridobitve ljudske
Evolucije.
. Po končanem predavanju so ude-,eženci izrazili željo da jih tov. Bratož Se obišče.
INDUStRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
Z 9. SEJE DELAVSKEGA SVETA ELEKTROMEHAN1KE
OCENA POSLOVANJA
Delavski svet Iskre Elektromehanike je na zadnji seji, 9. februarja sprejel informacijo o oceni poslovanja v delovni organizaciji v letu 1978. O tem je spregovoril Vito Osojnik, član kolegijskega poslovodnega odbora za področje ekonomike in financ.
zaradi skrajšanja cikla uvajanja novega izdelka,
—	prirediti organizacijo razvojnega instituta za teamsko delo in matrični sistem dela na RR projektih,
—	zbrati in zaokrožiti krog sodelavcev zlasti na strateških razvojno-raz-iskovalnih ciljih za enotne nastope pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in banki za pridobitev zunanjih virov za financiranje oz. kreditiranje RR nalog, — uresničiti trajnejšo povezavo in sodelovanje zunanjih inštitutov in fakultet pri RR delu in še mnoge druge naloge.
Z uresničitvijo tega je možno doseči nivo RR dejavnosti, ki bi s svojim znanjem, poslovnostjo, odzivom na novosti v tehničnem svetu lahko izpolnila pričakovanje proizvodnih TOZD-ov in bila obenem združevalni element DO Avtomatike.
Posebno pozornost bomo usmerili na oblikovanje dohodkovnih odnosov, s katerimi. bodo delavci Razvojnega inštituta postavljeni enakopravno z delavci drugih TOZD DO Avtomatike v verigo inovacijskega procesa. Razvojna dejavnost ne more biti „preži-vljana" ampak predstavlja svojo vrednost pri skupnem pridobivanju dohodka.
Raziskovalni inštitut ima po osnutku predloga statuta, ki je pravkar v javni obravnavi, kolektivni poslovodni organ. Sestavljajo ga predsednik in trije člani. Da bi se zagotovil enakovreden razvoj vseh panog, naj bi bili, člani strokovnjaki za elemente, naprave in sisteme za področja avtomatizacije in vodenja v prometu, energetiki in industriji. Poleg splošne službe, ki opravlja plansko analitske in druge splošne funkcije, je po navedenem predlogu statuta organiziranih enajst sektorjev. To so razvojni sektorji za
—	elemente,
—	avtomatizacijo v el. energetiki,
—	avtomatizacijo v industriji,
—	avtomatizacijo cestnega prometa,
—	avtomatizacijo železniškega prometa,
—	varilno tehniko,
—	fluidno tehniko,
—	vodenje procesov,
—	napajalne naprave in sisteme,
—	prototipno dejavnost
in sektor za splošno-tehnično dejavnost, kjer so združena strokovna opravila za področje standardizacije, INDOK službe, zaščite industrijske lastnine, zanesljivosti in kvalitete.
Taka organiziranost delavcev Razvojnega inštituta je deloma posledica dosedanjih oblik organizacije razvojnega dela, deloma pa je že pogojena s ciljem enotnega delovanja nekaterih funkcij razvojnega dela. Pomembna pa je projektna orientiranost razvojnega dela, pri kateri je potrebno deliti in združevati delo delavcev posameznih sektorjev pri realizaciji zahtevnejših razvojnih nalog. Projektne organizacije razvojnega dela ni mogoče vpeljati čez noč za vse razvojne naloge. Za začetek bomo tako organizirali delo na strateških razvojnih nalogah. Pri tem bodo projektno organizirane ne le razvojne funkcije, temveč tudi funk-, cije trženja in proizvodnje, da bo s projektom zajeta celotna inovacijska veriga.
Z novim načinom dela in z novo organizacijo bo mogoče bblj uspešno kot doslej doseči tehnološko enotnost razvojnega dela, uvesti tipizirane rešitve in module in moderno tehnologijo v razvoju in proizvodnjo ter skrajšati čas razvoja in uvajanja v proizvodnjo novih izdelkov.
dr. Bruno Štiglic, dipl. ing.
Ocene kažejo, da bo poslovni uspeh za leto 1978 relativno dober, saj so se v tretjem četrtletju pokazali nepričakovani rezultati. Ko bodo zbrani vsi podatki, boste o njih razpravljali v tozdih. Z doseženimi rezultati ne smemo biti preveč zadovoljni, ker imamo velike obveznosti pri plačevanju anuitet, to bo trajalo še dve do treh let. Seveda pa daje ugodno poslovanje trdnejšo osnovo za uresničitev programa investicijskih vlaganj.
Aleksander Mihev, predsednik poslovodnega organa Elektromehanike je informacijo dopolnil in seznanil delegate delavskega sveta s potekom ocenjevanja 12 investicijskih elaboratov, ki smo jih lani avgusta predložili Ljubljanski banki. Potrebne so nekatere spremembe, v program Tovarne števcev so že vnešene.
Izpolnjevanje celotnega programa vlaganj bo zaradi težav pri pridobivanju posojil potekalo štiri do pet let. Glede na združevanje lastnih sredstev bo treba določiti prednost pri vlaganjih in iskati nove sovlagatelje.
Poglejmo na kratko gibanje posameznih elementov poslovanja v letu 1978 (po oceni, ki jo je sprejel DS).
Eksterna proizvodnja
Dinamični plan eksterne proizvodnje po tekočih cenah za leto 1979 je delovna organizacija presegla za 1 %,
po stalnih cenah pa za 2 %. Proizvodnja po stalnih cenah je v primerjavi z letom 1977 večja za 30 %, po tekočih pa za 29 %. Letnega plana proizvodnje niso izpolnile: ATC, TEN, TEI Horjul ih Tovarna računalnikov.
Število zaposlenih
Lani je bilo v DO v poprečju zaposlenih 10.741 delavcev, kar je za 4 % več kot v letu 1977 in 99,6 %od planiranega povečanja. Povečanje števila zaposlenih se nanaša predvsem na Računalnike, MSO in Elektrooptiko.
Osebni dohodki
Poprečni mesečni NOD na zaposlenega (vključno z izplačili za nadure) je bil lani 5.725 din, ali 23 %več kot leto poprej in 7 % več kot smo načrtovali, ker v planu ni bila upoštevana stimulacija, ki so jo tozdi uvajali v letu 1978. Podobno se je lani gibala tudi masa BOD in NOD.
Ocena obratnih sredstev
Po oceni naj bi se stanje obratnih sredstev vrednostno povečalo za 7 %. Sem štejemo: kupce, zaloge materiala in drobnega inventarja, zaloge nedokončane proizvodnje ter zaloge gotovih izdelkov in trgovskega blaga.
VARNOSTNI INŽENIRJI V T EMELJNIH ORGANIZAC IJAH
Po treh letih prizadevanj za postavitev in uveljavitev pooblaščenih delavcev za varstvo pri delu v temeljnih organizacijah Elektromehanike danes lahko ocenimo, da smo uspeli. Prve varnostne inženirje imamo. Skupaj z drugimi pooblaščenimi delavci za varstvo pri delu — tako s tistimi, ki predpisanih pogojev še ne izpolnjujejo, kot tudi onimi, ki poleg svoje osnovne zadolžitve opravljajo tudi strokovne naloge varstva pri delu
—	so začeli uspešno in strokovno razreševati varnostne probleme. Teh tudi v naših temeljnih organizacijah ni malo.
S tem smo začeli uresničevati širši družbeni interes, ki na tem področju zahteva pospešeno delovanje. Delovanje varnostnih inženirjev v temeljnih organizacijah predstavlja pomemben pogoj za pospeševanje in izvajanje varstva pri delu tam, kjer se riziki kažejo najbolj neposredno in kjer se neposredno izražajo interesi delavcev.
Seveda pa ocena zadnjega obdobja ne vsebuje le pozitivnih elementov. Še vedno ugotavljamo motnje pri uresničevanju postavljenih ciljev.
Najbolj negativno odmevajo takale stališča posameznih vodstvenih delavcev: „Ne morem razumeti, da se moramo še kar naprej toliko ukvarjati z varstvom pri delu, ko pa imamo vendar varnostne inženirje, in da še kar naprej le mi odgovarjamo za varnost." Sprejeti logiko takega razmišljanja bi pomenilo stopiti korak nazaj, saj je splošno znano, da za „svoje" naloge odgovarja vsak sam. Splošno znan pa je tudi sistem v naši družbi, ki obvezuje slehernega delavca, da v okviru svojega dela in nalog opravlja tudi naloge varstva pri delu. Varnostni inženir dodatno, ob nalogah vseh drugih delavcev, prevzema posebne strokovne naloge. Mednje sodijo kot najpomembnejše: naloge svetovanja, naloge operativnega kontroliranja stanja delovnih pogojev, ravnanja in obnašanja, nadalje naloge operativnega ukrepanja ob ugotovljenih rizikih (za> največje rizike je pooblaščen tudi za ustavitev dela), vrsta nalog v okviru postavljenih podsistemov (funkcionalno izobraževanje, periodično pregledovanje in preizkušanje, predhodni postopek ipd.). Ni treba posebej poudarjati, da je za take naloge tudi polno odgovoren.
Negativno in celo škodljivo odmevajo stališča, ki pa so precej redka: ..Tendenca varnostnih inženirjev k fluktuaciji je dokaz, da so bile previsoko postavljene zahteve in da bi za večino temeljnih organizacij zadoščala srednja strokovna stopnja." Taka ,,sklepanja" dobivajo oporo v enostranskih ocenah, da imamo le malo rizičnih del, ki bi zahtevala posebne varnostne ukrepe. In v ocenah, da ne gre za neka zahtevnejša opravila, ki bi opravičevala višjo stimulacijo.
Dejstva zahtevajo prav obratna stališča. Naj omenim le tri izmed pomembnejših: prvič, v varstvu pri delu je združenih več raznorodnih strokovnih področij kot v katerikoli drugi dejavnosti ali pa so take dejavnosti zelo redke. Drugič, varnostni inženir komunicira z delavci na vseh organizacijskih ravneh v TOZD, kar predstavlja posebno težavnost. Tretjič, zahtevani strokovni izpit kaže velik interes širše družbe, da se strokovne naloge pravilno opravljajo in podobno.
Če resnično hočemo izboljšati rezultate dejavnosti varstva pri delu v temeljnih organizacijah, je treba varnostnemu inženirju dati več možnosti. Pred letom dni je skupna strokovna služba dala mnenje, da je treba težiti k izpolnitvi naslednjih pogojev:
—	sistemizirajo naj se dela in naloge varnostnega inženirja
—	varnostni inženir naj bo samostojna funkcija pri individualnemu poslovodnemu organu v TOZD
—	varnostni inženir naj bo formalno in dejansko uvrščen med delavce s posebnimi pooblastili in odgovornostjo
—	dela in naloge varnostnega inženirja naj se vrednotijo tako, da bo dosegal vsaj najnižje vrednotene naloge med vsemi delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostjo.
Taka orientacija prav gotovo ni prenapeta, ker je pač le orientacija. Delavci v tistih temeljnih organizacijah, kjer je še vedno veliko nalog, povezanih z večjimi nevarnostmi in škodljivostmi, se bodo za izpolnitev navedenih pogojev prej odločili, delavci v drugih temeljnih organizacijah pa kasneje. Proces poteka vzporedno s spoznanjem, da delavci sami oblikujejo pogoje svojega dela — kot to omogoča zakon o združenem delu.
P. P.
Izvoz
V letu 1978 smo v Elektromehani-ki izvozili za 56,9 milijona dolarjev, kar je 11 % več od planirane vrednosti. Od izvoza v letu 1977 je lanski izvoz večji za 29 %, torej smo bili pri tem uspešni. Razen VEGE so vse TOZD dosegle oziroma presegle plan izvoza. V celotni SOZD predstavlja delež Elektromehanike v izvozu več kot 58 %.
Uvoz
Uvoz se je povečal za 18 % in je znašal 37,8 milijona dolarjev. Imamo precej večji izvoz, za 19 milijonov dolarjev, in izpolnjujemo zahteve, naj se z izvozom pokriva uvoz.
Prodaja na domačem trgu
Prodaja na domačem trgu z neupoštevanjem TOZD Računalniki je večja za 10 %od planirane.
Prodaja za DO kot celoto pa je bila večja za 2 %, in napram letu 1977 za 28 %. Pri vseh TOZD, razen pri TEN (63 %), Elektronika Horjul (83 %) in Računalniki (12,6 %), je plan prodaje na domačem trgu dosežen ali presežen.
Vlaganja v osnovna sredstva
Po oceni bo vrednost vlaganj v investicije za osnovna sredstva večja 30 %, kar je malo glede na srednjeročni plan. Vse investicije v letu 1978 se v glavnem nanašajo na opremo in manj na gradnje proizvodnih prostorov.
Ocena celotnega prihodka in njegove delitve
Po oceni bo znašal — za celotno DO — celotni prihodek 6 milijard din oziroma 22 % več kot v letu 1977. Porabljena sredstva se indeksno povečajo za 11 %, kar je posledica spremenjenih predpisov. V letu 1977 so se delovna skupnost in nekateri drugi stroški izdvajali iz materialnih stroškov. Zato ugotavljamo močan porast dohodka, istočasno so večje tudi obveznosti iz dohodka. Dogovorjene obveznosti so se močno povečale, ker se iz tega naslova v letošnjem letu delovna skupnost in nekatere druge obveznosti izdvajajo iz dohodka in ne več iz materialnih stroškov. Podobno je pri prispevkih in davkih, kjer se spreminjajo na eni strani, prispevne stopnje, na drugi pa osnova, ki je odvisna predvsem od boljšega poslovanja. Za čisti dohodek predvidevamo povečanje za 33 "%, za del ČD za sklade pa 47 %. Nadaljnja delitev na sklade se tudi različno povečuje, in sicer predvidoma: SSP za 80 %, rezerve 42 % in poslovni sklad 33 %.
Taka delitev — da se največ povečuje SSP — izhaja iz tega, ker smo v letu 1977 oblikovali premalo ter sredstev in so jih TOZD morale združevati za najnujnejše potrebe. To je povzročilo, da so izplačevale regres za topli obrok iz tekočega dohodka. Prav zato moramo oblikovati vsaj tisti del SSP, ki je potreben za pokritje vseh vrst porabe iz SSP.
Po oceni bo DO poslovala z delom ČD namenjenega za sklade, ki bo predstavljal 4,9 % od celotnega prihodka, oziroma okrog 291 milijonov din. Kljub temu je po TOZD poslovanje različno, saj so nekatere TOZD na meji rentabilnosti ali bodo celo imele izgubo. Zato je v TOZD potrebna natančnejša obravnava poslovanja.
(Nadaljevanje na 4. strani)
obisk Švedskih ŠTUDENTOV
Prejšnji teden je Iskrini tovarni na Laborah v Kranju obiskala skupina švedskih študentov. Po ogledu proizvodnje smo jim zavrteli film o Iskri. Predstavniki tovarne ATC, kadrovske službe in oddelka za družbene zadeve so švedske goste seznanili z organiziranostjo proizvodnega procesa telekomunikacij. Študente je še posebej zanimalo, kako skrbimo za delovne pogoje, kako so nagrajevani delavci po normi, kako rešujemo vprašanja bolezenske odsotnosti naših delavcev itd. V pogovoru so načeli še številna druga vprašanja s področja socialnega varstva in kadrovske politike v Iskri.
A. Boc

INDUSTRIJA ZA TELEKOMUNIKACIJE
OCENA POSLOVANJA
socialni varnosti zaposlenih invalidov v DO ter ojačati kadrovsko sestavo dela aktiva invalidov.
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
I
(Nadaljevanje s 3. strani) Ocena kazalcev poslovanja
INVAUDI PO POTEH AVNOJ
Izvršni odbor je okvirno potrdil
1.	Doliodek na delavca
2.	Doh. v primer, s popreč. uporablj. sredstvi
3.	Čisti dohodek na delavca
4.	Akumulacija v primerjavi z dohodkom
5.	Akum. v prim. s ČD
6.	Akum. v primeru z upor. sr.
7.	Oseb. doh. in SSP na delavca
8.	Čisti OD na delavca
Dejansko 77	Ocena 78	Indeks
141.999	203.810	143
0,380	0,475	125
103.264	132.318	128
0,100	0,090	90
0,137	0,138	101
0,038	0,041	108
89.139	114.554	128
4.654	5.725	123
tudi program letošnjih izletov. Člani aktiva bodo tako imeli možnost kopanja 24. 3. 1979 v pokritem bazenu z morsko vodo v domu VVI v Strunjanu. V počastitev 60-letnice ZKJ in rojstnega dneva predsednika Tita se bomo 19. in 20. 5. 79 odpravili po poteh AVNOJ — Banja Luka, Kozara, Jajce in Jasenovac. Za ta izlet se člani Al že zdaj zanimajo, zato je izvršni odbor aktiva pismeno zaprosil vse osnovne organizacije sindikata za fi-
Razprava o številnih vprašanjih
Sredi minulega tedna je bila v Ljubljani 12. redna seja skupnega
im oncnnHat-cbo	—I__:__________,__, i'* . ^ r °	1
ZALOGE
RANA
bora za gospodarske zadeve in medsebojna razmerja v Iskri Commerce okviru obsežnega dnevnega reda so na njej obravnavali številna vprašanj3 med njimi zaključni račun o poslovanju Iskre Commerce v minulem le*1 nadalje poročilo o poslovanju IC v letošnjih prvih dveh mesecih, članih se seznanili tudi z izdelavo srednjeročnega načrta od leta 1981 do 19^' ter ob zaključku zasedanja imenovali novega predsednika odbora.
IN TERJATVE - RAK ne rezultate, ki jih je dosegla IG »j
domačem in tujem tržišču, prav t^1
nančno pomoč, da bi lahko omogočili	n——j-	JC .m
večini članov ogled legendarnih krajev ^J1 Odbora poročal elan kolegijskega i? NDR nn m'7ii	J poslovodnega organa IC za ekono-
O zaključnem računu o- lanskoletnem poslovanju Iskre Commerce je na
DS je obravnaval poročilo komisije za organiziranje DO za namensko proizvodnjo in izid referenduma, ki ni uspel le v Elektrooptiki. Priprave na ustanovitev omenjene delovne organizacije se nadaljujejo. O tem smo že pisali v prejšnjih številkah glasila.
Ena pomembnejših točk dnevnega reda na zadnji seji DS Elektromeha-nike je bila tudi obravnava osnutka samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornosti med tozdi in delovno skupnostjo skupnih služb, ki ga je
obrazložil Nace Pavlin, vodja DS SS. Po sklepu DS DO bo, osnutek tega sporazuma v razpravi do 10. marca. V tem času bo DS SS pripravila tudi načrt dela za letošnje leto.
Osnutek omenjenega samoupravnega sporazuma vsebuje: osnove sporazumevanja, opredelitev pravnega in samoupravnega položaja DSSS, organizacijo in opravljanje dela v DSSS (po novi zasnovi), strukturo delavcev DSSS, družbenoekonomski položaj delovne skupnosti idr.
Alojz Boc
iz NOB po nižji ceni.
Tradicionalni piknik, ki ga aktiv Elektromehanike pripravlja v okviru sodelovanja z invalidi Elektrokovine iz Maribora bo v septembru na Pokljuki. V mesecu oktobru si bomo ogledali Steklarno v Hrastniku, popoldne bo kopanje v Laških Toplicah.
K. Pavli
poslovodnega organa _______________
miko, plan in finance Fabio Škopac. Poudaril je, da so ti rezultati, če jih primerjamo s poslovanjem v drugih Iskrinih kolektivih. kar dobri, ,,kljub temu pa z njimi ne moremo biti zadovoljni, ko jih primerjamo z delom nam sorodnih drugih tržnih organizacij. “
V nadaljevanju je opozoril na ugod-
Seminar v Bohinju
AKTIV INVALIDOV ELEKTROMEHANIKE
Program dela — spreminjanje odnosov
Na zadnji seji izvršnega odbora aktiva invalidov Elektromehanike so dokaj ugodno in kritično obenem ocenili izvajanje programa dela aktiva v preteklem letu ter sprejeli smernice dela za leto 1979.
Iz realizacije programa sledi, da je bilo od obiskov na domu pri težjih invalidih, reševanje medsebojnih odnosov, nudenja raznih nasvetov in informacij članom, še najbolj uspešno opravljanje nalog socialne komisije aktiva.
Izletniška rehabilitacija je postala ena od nalog programa, ki jo invalidi—udeleženci ugodno ocenjujejo. Organizirali smo vrsto izletov, združenih z ogledi kulturnih znamenitosti, socialnih zavodov, topliškim kopanjem in zabavnimi prireditvami, ki so jih udeleženci teh srečanj sami pripravili.
Izvršni odbor v svojem programu poudarja, da bo potrebno še v marsikateri TOZD spremeniti odnos do invalidnih oseb in zagotoviti takšne medsebojne odnose, da bi lahko pozitivno vplivali na ustvarjanje dohodka. Žal aktiv še nima podatkov o vključevanju invalidov v samoupravne organe v TOZD, zdi se nam, da bi prav s sodelovanjem invalidov lahko odpravili celo vrsto težav, s tem, da bi v samoupravnih aktih opredelili opravila in naloge, ki so primerne za invalide, urejali nekatere nujne oblike posebnega varstva itd. in tako končno odpravljali slab odnos TOZD do prezaposlitve in zaposlovanja invalidov. Enako -pomembno je sodelovanje in vključevanje invalidov in sindikalne organizacije, saj je problematika invalidov, tako glede varstva pri delu, izboljševanja delovnih razmer, kot glede položaja zaposlenih invalidov in zaposlovanja invalidov v sindikalnih akcijah na vseh ravneh premalo prisotna.
Da bi se razmere na tem področju vsaj delno izboljšale, bo aktiv že v
mesecu marcu pripravil določene teze, k razpravi in uresničevanju pa pozval tako družbenopolitične organizacije, samoupravne organe kot strokovne službe.
Na področju dejavnosti, za katere so organizirane samoupravne interesne skupnosti, je vključevanje invalidov iz DO bolj zadovoljivo (vključenih je 22 invalidov), saj se v teh skupnostih že sliši glas o zahtevi po večjem odločanju o oblikah družbenega varstva invalidov.
Člani v izvršnem odboru so se dogovorili, da bo redni volilni občni zbor aktiva konec letošnjega leta. Do takrat je potrebno pripraviti oceno o
Občinska konferenca ZSMS Kranj je 11. in 12. februarja v Mladinskem domu v Bohinju izvedla seminar za mlade nosilce kulture v kranjski občini. Prisostvovalo je trinajst predstavnikov osnovnih organizacij ZSM (predvsem iz krajevnih skupnosti in organizacij združenega dela), seminarja so se udeležili tudi posamezniki, ki sicer ne delajo organizirano, so pa pomembni animatorji in ustvarjalci kulture v svojem družbenem okolju.
V splošnih temah so bili mladi seznanjeni s sistemom informiranja v naši družbi. Miro Erzin, vodja kranjskega COP ( Center za obveščanje in propagando) je slušatelje poleg splošnih načel o informiranju seznanil tudi z razveseljivim dogodkom: izdajo prve številke ,,Naprej", novorojenega in okusno pripravljenega glasila OK ZSMS Kranj. Seminaristi so bili ob tej temi mnenja, da je informiranje (prav tako kot povsod) tudi v kulturi zelo pomemben dejavnik in bi moralo delo COP in kranjskih mladih kulturnikov potekati še bolj sinhrono.
Pod točko „Ljudska obramba in • družbena samozaščita" so bili mladi
seznanjeni s trenutnim političnim položajem v svetu. Poudarjeno je bilo, da tudi v teh odnosih igra pomembno vlogo kultura, ki v nekaterih primerih pomeni tudi provokacijo sovražnih sil in je nevarno zlorabljena. Zato je pomembno krepiti zavest nosilcev kulture. Na kakšen način to doseči, je prikazala tema pod naslovom „Sistem družbenopolitičnega usposabljanja".
Mladi so bili nadalje seznanjeni, da je v vsaki dejavnosti, prav tako tudi v kulturi, pomembno že samo vodenje sestankov. Uspešen dogovor pomeni pomembno osnovo za uspešno realizacijo vsake kulturne (ali druge) akci-
pa tudi na področju zastopništvi servisiranja in marketinške dejavnos11 „Celoten prihodek Iskre Comn16' ce je bil lani za okoli 30 % večji, leto poprej, in skoraj za 23 % večj! kot smo načrtovali. Medtem pa 'drv$ indeksi niso tako ugodni. Pri tem zH sti izstopa dohodek, ki je glede l1 plan le za 2 % večji, čisti dohodek za 4 % in to pri že omenjenem 23 večjem celotnem prihodku. To tor£ pomeni, da smo za ta celoten prl hodek porabili veliko več sredste' kot smo načrtovali, in da je bila na3; ekonomičnost daleč pod planiranO' V nadaljevanju je Fabio Skop3' spregovoril o izredno visoki rasti da' kov in prispevkov iz osebnega da hodka, zlasti pa se je dotaknil delih1 čistega prihodka v Iskri Commerrt Le-to bodo morali v tem kolekti^ opraviti na škodo akumulacije, tort bo ogrožena nadaljnja reprodukcija) Iskri Commerce, medtem ko o raz31' ritvi poslovanja z lanskoletnim ostal1; kom dohodka sploh ni moč govori® in bo zato kolektiv IC ponovno pr' siljen poseči po tujih virih.	;
Med najhujše probleme, ki so vpl> vali na slabše poslovanje te delovrt organizacije, je tov. Škopac uvrsti poleg nedorečene organiziranosti i® slabega informacijskega sistema tud' izredno visoko vezavo sredstev v z® logah in terjatvah. Morda nekaj št£
je.	mgan m rerjatvan. Morda nekaj s1"
Ob zaključku prvega dne seminarja vilk. Poprečne zaloge so bile v TOZf so obravnavali možne oblike in načine Domači trg za 30 % večje od načrte
Zadovoljiv uspeli na Tehniški šoli
Ob zaključku prvega polletja je bilo na tehniški šoli 397 učencev. V prvem letniku je 129 učencev, od tega jih je izdelalo 62 ali 48,06 %. V drugem letniku je 101 učenec, izdelalo je 51 učencev ali 50,50 %, v tretjem letniku 95 učencev, izdelalo je 49 učencev ali 51,58 % in v četrtem letniku 72 učencev, izdelalo je 43 učencev ali 59,72 %. Uspeh se je v prvem letniku v primerjavi s prvo konferenco popravil za 15 %, v drugem za 1 %, v tretjem za 18 % in v četrtem letniku za 21 %.
nih definicij, ki so potrebne za reševanje nalog
- učenci nimajo dovolj zanimanja za splošne in strokovne predmete in imajo slabe delovne navade.
Učenci so imeli v prvem polletju
(konkretne) različnih proslav ob državnih praznikih. Tu smo bili priče razgibani, skoraj žolčni debati, kajti nemogoče je bilo uskladiti različna mnenja in izkušnje, saj se prav vsak mlad kulturnik v praksi spoprijema s problemi, ki so povsem specifični glede na kraj in možnosti delovanja. Vsi pa so si bili edini, da „klasična“ proslava ne pritegne dovolj občinstva in jo je potrebno popestriti s sodobno vizualno in audio komunikacijo. To pa seveda zahteva precejšnja finančna sredstva in zato v vseh primerih še ne pomeni rešitve.
Sredi prvega delovnega dne je se-minariste pretresla vest o smrti tov. Edvarda Kardelja. Prisotni so njegov spomin počastili z enominutnim molkom.
Naslednji dan so bili v oceni delavnosti kranjskih mladih kulturnikov v
vanih, v Servisu za 38 %, v Zunaflj1 trgovini za 41 % itd. Materialne zaloS6 so dosegle vrednost preko 400 mil*' jonov dinarjev, medtem ko je, samozl primerjavo, imeli celotna Iskra le*a 1974 le za 360 milijonov dinarje' zalog.
Nič manj pereče niso terjatve d0 kupcev. Na domačem tržišču odpad£ največ dolgov na potrošnika posojil3' terjatve pa se povečujejo tudi 113 tujem trgu, pri čemer je treba poud3' riti, da je Iskra Commerce vse t£ terjatve našim proizvodnim organiz3' cijam plačala ali zavarovala, in sicer *( lastnih ali pa najetih sredstev. „To je gotovo eden najhujših udarcev na nas° likvidnost," je dejal član kolegijskega poslovodnega organa IC.
Ob zaključku je obširneje spreg0 .voril o predlogu za razporeditev čist6' ga dohodka ter o pomoči temelja)
Ucenci so imeli v prvem polletju	nosti kranjskih mladih kulturnikov v	Sa dohodka ter o pomoči temelja)
pet oddelčnih konferenc, kjer so tudi	preteklem letu seminaristi mnenja, da	organizacije Domači trg našim servi'
sami ugotovili, da se premalo učijo,	ni bila zadovoljiva. Precej sklepov	serjem v njihov sklad skupne porab6
Učitelji so za najbolj kritične pred- lanskega seminarja ni bilo izvršenih iz Odbor je zaključno poročilo pci
takšnih ali drugačnih razlogov. Veliko
Najslabši učni uspeh smo imeli v prvem razredu elektro-jaki tok, kjer je izdelalo 7 učencev ali 21,87 %. Razredni učiteljski zbor je razpravljal o vzrokih za tako slab uspeh v tem razredu tudi na izredni konferenci v decembru in ugotovil sledeče:
—	veliko učencev je bilo sprejetih z dobrim uspehom iz osnovne šole (18 ali 56,25 % učencev v razredu)
—	učenci se ne naučijo niti osnov-
mete pripravljeni organizirati dopolnilni pouk.
Od skupnega števila učencev tehniške šole 397, je razred izdelalo 205 učencev ali 51,54 %. Le 19 učencev ima štiri in več nezadostnih ocen. Uspeh v prvem polletju je enak povprečju zadnjih let.
Učiteljski zbor tehniške šole je na polletni redovalni konferenci za prizadevnost pri učenju in pravilen odnos do šolskega dela pohvalil 32 učencev.	Franc Lebar
ISKRA
Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA MEHANIZMOV LIPNICA objavlja
prosta dela in naloge:
1.	VIŠJEGA KONTROLNEGA TEHNOLOGA V TEHNIČNI KONTROLI
2.	VODJA PLANIRANJA V GPR ODDELKU
3.	SAMOSTOJNEGA PLANERJA II. V GPP ODDELKU
4.	MOJSTRA III. V PRODUKCIJI
5.	VEČ DELAVK IN DELAVCEV ZA OPRAVLJANJE DEL IN NALOG V PRODUKCIJI IN MONTAŽAH
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev, še naslednje pogoje:
Pod tč. 1.: — dokončana višja šola strojne ali elektro smeri, 3 leta delovnih izkušenj, po možnosti v tehnični kontroli, pasivno znanje enega svetovnega jezika.
Pod tč. 2.: — dokončana višja šola strojne, ekonomske ali organizacijske smeri, 4 leta delovnih izkušenj na področju planiranja, pasivno znanje enega tujega jezika. Pod tč. 3.: — dokončana srednja tehnična šola ali srednja ekonomska šola. 3 leta delovnih izkušenj.
Pod tč. 4.: — dokončana 3-letna poklicr« šola, kovinarska stroka, 6 let delovne dobe.
Pod tč. 5.: — dokončanih 6 razredov osnovne šole.
Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: ISKRA ELEKTROMEHAN IKA KRANJ, Kadrovska služba, Savska loka 4, 64000 Kranj. Kandidati bodo o sklepu komisije obveščeni v roku 30 dni po zaključku prijavnega roka.
ZAHVALA
Ob odhodu v pokoj se zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem na traku trifaznega števca in umerjevalnice za prejeto darilo in jim želim še mnogo delovnih uspehov.
TONČKA BAJŽELJ
je pri vsem kriva prav nedomiselnost mladih, velja pa upoštevati tudi, da so delovni pogoji v nekaterih osnovnih organizacijah ZSM še vedno nemogoči. Mladi so v neprestanih težavah s prostori za delo, manjka finančnih sredstev, težave so z vodstvom, problemi s članstvom.
V preteklem letu je bilo še najbolj plodno delovanje kranjskega kluba ljubiteljev glasbe, manj razveseljiv pa je položaj kluba literatov.
Kljub nekaterim turobnim ugotovitvam, lahko mimo zapišemo, da polet mladih kulturnikov vsekakor ne bo ugasnil. Potrebno bo le več samo-iniciative, razčistiti situacijo in angažirano poprijeti za delo, zraven pa oblikovati nove ideje. Za vse to pa so lepe priložnosti v akcijah „Naš klub 79“ in „Naša beseda 79", na katere so se mladi v nekaterih OO ZSM že začeli pripravljati.	Kazimir Mohar
razpravi potrdil.
UGODNO V FEBRUARJU
Na seji Odbora za gospodarske z31
ISKRA
Industrija za telekomunikacije elektroniko in elektromehaniko KRANJ, n.sol.o.
Kranj, 21. 2. 1979
Komisija za delovna razmerja in osebne dohodke TOZD TOVARNA TELEFONSKIH ELEMENTOV IN APARATOV KRANJ objavlja
prosta dela in najoge
VODJE TEHNIČNE PRIPRAVE PONUDB IN NAROČIL V GOSPODARSKI PRIPRAVI PROIZVODNJE
Kandidati morajo izpolnjevati poleg splošnih, z zakonom določenih pogojev še naslednje pogoje:
—	visokošolska izobrazba ekonomske aii elektrotehniške smeri,
—	4-letne delovne izkušnje na enakem ali podobnem delu,
—	znanje angleškega ali nemškega jezika.
Vse dodatne informacije o delu lahko kandidati dobijo v tajništvu TOZD TEA. Kandidati naj pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ISKRA E LEKTROMEH AN IKA, Kadrovska služba Savska loka 4, 64000 Kranj.
deve in medsebojna razmerja je v n3' daljevanju govoril predsednik kolegij' skega poslovodnega organa IC lij3 Medič, in sicer o poslovanju v leto3' njem februarju. Poudaril je, da so vs£ temeljne organizacije po prvih ocen3!* dosegale in presegali zastavljene n3' črte, skupna mesečna vrednost pt°' meta, storitev in prodaje bo predvi' doma znašala okoli 560 milijonov di' narjev.	.	*
„Nekoliko pod planom je le izvoz, ki je bil zlasti slab v januarju, kar pa j6 vsekakor posledica decembrskih f*3' porov za čimboljši zaključek leta,“ jc poudaril tov. Medič.
Stroški prodaje se v prvih dveh m6; secili tega leta niso kaj bistveno zma1*] šali, eden najhujših problemov, k* trenutno pesti delavce tega kolektiv3 pa je pomanjkanje deviznih uvozni!* pravic.
NOVI PREDSEDNIK ODBORA
Ker je bil dosedanji predsednik g°' spodarskega odbora Andrej Polenec imenovan za direktorja izvozne direkcije v TOZD ZT, je moral odbor imenovati novega predsednika. Na predlog osnovnih organizacij sindikata v K je na ta položaj imenoval dosedanjeg3 člana odbora Andreja Vrhovca.
Še pred tem imenovanjem so 36 člani Odbora seznanili z izdelavo srednjeročnega načrta za delo IC v obdobju od leta 1981 do 1985,očcnier pa bomo v našem tedniku obširne]6 poročali v eni prihodnjih številk.
Lado Drobeč

INDUSTRIJA AVTOELEKTRIČNIH IZDELKOV
Uspelo srečanje mladih
-i
ce.’
ianja
letu
inis!
198?
[C »j taK ištvij nos*1, ime,i
i,
večji dru!: izH le 6] ;kp; 23 f tore
pfl
Iste'1
naš-
mo-
Op3'
dav
do
erce
itif
tore)
:ija!
azši'
stai1:
'Oti«
pri'
: do
jade
ijila.
na
uda-
, te iiza-»riz1 o je iašo reg1
Prejšnjo soboto in nedeljo so bili v Avtoelektriki Nova Gorica mladinci in mladinke iz DO Kondenzatorji Semič. Približno 30 mladih iz Bele krajine so sprejeli mladi iz Avtoelektrike ter se pomudili z njimi v dvodnevnem nadvse plodnem skupnem srečanju. Njihov obisk je sovpadal v okvir skupnih prizadevanj za čimboljše medsebojno sodelovanje in spoznavanje.
Po predstavitvi DO — Avtoelektri-ka, o tem je govoril vodja kadrovske službe Karel Brenčič, so si mladi ogledali proizvodne TOZD Avtoelektrike, ki so locirane v Novi Gorici, zvečer pa s° priredili spoznavni večer, kjer so izmenjali stališča in mnenja o nadalj-njem medsebojnem sodelovanju in o delovanju ZSMS v obeh delovnih orga-aizacijah. Ugotovili so, da imajo vse ^aožnosti za še bolj poglobljeno sodelovanje ter se domenili, da bodo mladi lz Avtoelektrike že to jesen vrnili obisk. Kaj so menili nekateri udeleženci tega srečanja, pa bomo izvedeli lz te kratke ankete, ki smo jo napravili °b koncu sobotnega spoznavnega večera.
in ljudje so nam zelo všeč, zato prav danes ponovno ugotavljamo, da bi morala biti taka srečanja pogostejša. Prav zato smo povabili mlade iz vaše DO, naj nam obisk vrnejo v jeseni, da bomo tudi mi vašim mladinkam in mladincem pokazali, kako delamo in živimo v Beli krajini.
T ZVONE VIDMAR, predsednik KSOO ZSMS v DO Kondenzatorji. Taka srečanja, kot je naše moram vsekakor oceniti kot zelo koristna, saj so na njih idealne možnosti za ocenitev stanja v delovanju naše organizacije.
O tem obisku smo se dogovorili že lani na srečanju mladih SOZD Iskra v Crmošnjicah, povod zanj pa pa smo dobili že leta 1971, ko smo že bili v Avtoelektriki. Že takrat, posebno pa še danes, smo bili lepo sprejeti. Kraji
MARINA ŠTALCAR: Kot predsednica ZSMS v TOZD Energetski Kondenzatorji sem seveda še bolj kot drugi nestrpno pričakovala to srečanje, ki ga z eno besedo lahko ocenim kot zelo uspelo. Izmenjali smo si mnenja in stališča o delovanju naše in vaše mladinske organizacije. Odveč bi bilo poudarjati, da je to srečanje še bolj pripomoglo k našemu nadaljnjemu sodelovanju, ki bo vsekakor še bolj poglobljeno, stkane vezi prijateljstva pa se bodo bolj kot kdaj prej nadaljevale. Najvažnejši zaključek tega dvodnevnega srečanja pa je vsekakor dogovor o ponovnem srečanju jeseni pri nas v Semiču.
VOJKO VELIKONJA: Naše vrstnike iz DO Kondenzatorji smo sprejeli v soboto dopoldne, ter jim po prisrčnem prijateljskem pozdravu razka-
ISKRA COMMERCE, LJUBLJANA
Nagrada za koledar
?g°i
istf:
IjflC
:rvi'
ibe.
po
za-
na-
igii'
lija
toT
vse
rial1
na-
iro-1 vidi-
OZ'
Ue
na-
-je
ne-
ranj'
ki
iva
nit1
go-
iec
ek-
ne-
-d-
IC
se
re-
)b-
iet
eje
ež
Poslovna skupnost Grafoimpex iz Magreba je pred dnevi organizirala prvi uatečaj za najboljši jugoslovanski sten-ski koledar. Na natečaj se je prijavilo 26 grafičnih organizacij s 110 stenskimi koledarji. 20-članska žirija — med njimi je bil iz Slovenije samo en predstavnik — je med 5 najuspešnejših jugoslovanskih koledarjev v tem letu uvrstila tudi Iskrin koledar, torej tistega, ki je v nekaterih naših kolektivih dvignil precej prahu. Lahko torej ugotavljamo, da z našim okusom ali Pa vsaj z okusom nekaterih izmed nas, le ni vse tako, kot bi moralo biti.
Žirija je za najboljši letošnji koledar izbrala stvaritev zagrebškega Centra za industrijsko oblikovanje in kranjskega Gorenjskega tiska. Ta koledar je izdelan na temo „Mediteran-ske športne igre ’ 79“.
Ob zaključku natečaja je poslovna skupnost Grafoimpex organizirala v zagrebškem hotelu Intercontinental tudi razstavo nagrajenih koledarjev, seveda pa so si lahko obiskovalci ogledali tudi tiste, ki žiriji niso bili všeč, oziroma je bila konkurenca zanje prehuda.
Obisk na razstavi smo izkoristili tudi za krajše pogovore z nekaterimi oblikovalci in udeleženci na razstavi, ter jih zaprosili za njihovo mnenje o uašem koledarju.
Direktor poslovne skupnosti grafičnih organizacij Jugoslavije Duško
Marjan Knoll iz Marketinga sprejema Priznanje.
Cekič, ki je razstavo tudi odprl ter podelil priznanja, je priznal, da je slišal nekatere „govorice“ o našem koledarju, torej koledarju, ki pa ga je on ocenil kot enega najboljših, „zato ni čudno, da je strokovna žirija uvrstila vaš koledar med pet najboljših."
Za mnenje smo zaprosili tudi oblikovalca prvonagrajenega koledarja Borislava Ljubičiča iz Centra za industrijsko oblikovanje v Zagrebu.
Tole so njegove besede: „Gledano profesionalno, so vaši oblikovalci opravili izredno delo.“
Kot že rečeno, je prvonagrajeni koledar MIS '19 tiskal kranjski Gorenjski tisk. Nagrado je v imenu tega kolektiva prejel tehnolog Anton Jenko. O Iskrinem koledarju je dejal: ,,Vaš letošnji koledarje fantastična pogrunta-cija, res pa je, da ta koledar ni za široke množice. Tem so bolj všeč različne smrečice, podobe iz narave, rožice, ptički, potočki itd. Gotovo pa bo prišel čaš, ko bodo takšni koledarji všeč tudi širšemu krogu. V Gorenjskem tisku smo koledar izredno pohvalili, seveda pa je tudi pri nas nekaj takšnih, ki so jim bolj všeč smrečice . ..“
Za naš letošnji koledar, torej za tistega, ki je moral dosti prenesti in ki se je ponekod ..bohotil" od stranišč pa do smetišč, smo torej dobili priznanje na prvem jugoslovanskem natečaju za najboljše jugoslovanske stenske koledarje. Nihče ne pričakuje, da bo zdaj v Kranju ali še kje zacvetela črna borza s tem našim koledarjem, kot na dlani pa je, da bi se morali verjetno kdaj pa kdaj le spomniti na Prešerna in na njegovo: „Le čevlje sodi naj kopitar . .
Pa še tole: prihodnje leto bomo imeli v Iskri 2 koledarja - popularnega s smrečicami, drugi koledar pa bo takšen, kakršen je všeč oblikovalcem iz Marketinga v Iskri Commerce.
Letošnji nagrajeni koledarje tiskala tiskarna Zrinjski iz Čakovca.
Lado Drobež
zali delovne prostore in predstavili našo DO od nastanka do danes. Srečanje ocenjujem kot zelo uspelo, saj je potekalo po predhodnem načrtu in je doseglo svoj cilj, ki je bil predvsem v tem da si izmenjamo mnenja in se pogovorimo o aktivnostih v naši in njihovi ZSMS. Vsekakor pa je to lep primer medsebojnega sodelovanja kljub kilometrski razdalji, ki loči Avtoelektriko od Kondenzatorjev. Seveda pa ta obisk ni bil zadnji.
FRANC ŠPRAJCER: Ta obisk pri vas smo načrtovali že zelo dolgo, zato sem res vesel, da je do njega prišlo in seveda, da je v celoti uspel. Po mojem mnenju je to velik korak, da se mladi iz dveh različnih DO in tako oddaljenih krajev zbližajo in skupaj kujejo načrte o nadaljnjem delu. Mene osebno je zelo zanimala proizvodnja Avtoelektrike in seveda delovanje vaše mladinske organizacije, saj sem o njej slišal veliko pohvajnega, o vsem tem pa sem se prav danes,' tudi sam prepričal. Seveda je sedaj skrb naše organizacije, da vas povabimo in da vas tudi mi do podrobnosti seznanimo, kako živimo v našem kraju.
DANICA KOCJAN: Današnje srečanje, na katerega smo se vsi pripravljali že zelo dolgo, smo res težko pričakovali, saj je snidenje z vrstniki iz sončne Primorske (čeprav v času našega obiska sonca nismo videli) vedno prijetno, vedno enkratno, svojevrstno doživetje. Prav na tem srečanju smo naše sodelovanje še podkrepili in ga bomo tudi v nadalje še bolj gojili. Ponovno smo namreč ugotovili, da nas vežejo skupni interesi, da so naša hotenja usmerjena k istemu cilju in da je dobro medsebojno sodelovanje pogoj za premagovanje vseh ovir, ki tarejo mlade.
Skupščina sindikata TOZD AET
Na redni letni skupščini so se prejšnjo soboto sestali člani 00 sindikata tovarne AET Tolmin. Pregledali so dosedanje delo 00 in izvršnega odbora 00 ter sprejeli program dela za letošnje leto. Zbrani delegati so obravnavali tudi poročila samoupravnih organov in sicer poročilo delavskega sveta, komisije za delovna razmerja, izvršilnega odbora delavskega sveta in odbora samoupravne delavske kontrole.
Na tem rednem letnem zboru je bil dan poseben poudarek na uresniče-
vanju določil zakona o združenem delu glede svobodne menjave dela in dohodkovnih odnosov.
Konkretno je bila izražena kritika na sedanje odnose med TOZD v DO, prav tako pa tudi na odnose med TOZD in interesnimi skupnostmi, ki želijo še vedno pridobivati dohodek preveč proračunsko in ne po dejanski vrednosti izvršenega dela.
Na zboru so tudi ugotovili, da delegati svojih nalog in obvez še ne izvršujejo tako, kot bi morali, čutiti pa
Jugel izbral Iskro
Pri gradnji visokonapetostnega omrežja sodeluje Iskra z relejno zaščito in statičnimi števci
Skupnost jugoslovanskega elektrogospodarstva v Beogradu, ki združuje elektrogospodarstva iz vseh republik, je nedavno razpisala mednarodno licitacijo za opremo kompletne zaščite vodov in transformatorjev, hkrati pa tudi za naprave, s katerimi bodo merili in registrirali električno energijo. -V množici ponudb, kjer so bila zastopana malone vsa evropska elektrotehnična podjetja, je JUGEL izbral Iskro skupno z njenim koope-
rantom švedsko firmo ASE A.
Že nekaj let potekajo dela za napeljavo visokonapetostnega električnega omrežja, ki nosi ime našega elektrotehničnega genija Nikole Tesle. S tem 400 in 110-kilovoltnim omrežjem bomo v naši državi povezali med seboj vse energetske vire hkrati s potrošniškim nizkonapetostnim omrežjem, kar bo pravzaprav osnova za boljšo energetsko izrabo in možnost nenehnega prelivanja energije iz kraja v kraj glede na potrebe.
Sedaj poteka druga stopnja gradnje visokonapetostnega omrežja Nikole Tesla. Program zajema tudi zaščito daljnovodov in transformatorjev, ločeno od tega pa profesionalne merilnike oziroma registratorje električne energije tako imenovane statične števce. Oboje bo sedaj po pogodbi oskrbela Iskra.
Osrednja konzorcijska ponudba na podlagi tenderja za kompletno zaščito je slonela na kooperaciji Iskre s švedsko firmo ASE A iz Vastrasa. Le-ta bo izdelala distančne releje, Iskra pa bo skupaj s svojo opremo kompletirala vse sestavne dele v omarah, ki predstavljajo celotno zaščito. Iskrin delež bo izdelala TOZD TE LA v ljubljanski delovni organizaciji Avtomatika.
Drugi del sega v področje kranjske Elektromehanike oziroma njenega tozda Števci. TOZD bo izdelal kombinirane elektronske ali kakor jih drugače imenujejo statične števce v panelnem ohišju za vgradnjo v omare. To so profesionalni števci izdelani na temelju mikroelektronske tehnologije s tako imenovanimi čipi in razreda 0,2. Vsi ti števci veljajo za najbolj natančne iz vrst registriranih elektronskih naprav v svetu. Zaradi njihovih izjemnih tehničnih karakteristik vlada zanje precejšnje zanimanje v tujini. Zanje so se odločili tudi pri gradnji jedrske elektrarne v Krškem. Ti števci so tudi patentirani. Njihove prednosti so nesporno vplivale na odločitev lici-
v__________________V
KARMEN PETROVČIČ, SONJA STREHAR: cilj današnjega srečanja, medsebojno spoznavanje, ustvarjanje novih vezi, novih poznanstev in vpogled v delovanje mladinske organizacije v DO Kondenzatorji je bil vsekakor dosežen. Po najinem mnenju in po mnenju drugih je to snidenje uspelo, saj smo se do potankosti seznanili, kako delamo mi v Avtoelektriki in naši vrstniki v Kondenzatorjih. Vsekakor pa smo srečni, da smo se domenili za obisk njihove DO v Semiču, saj so taka srečanja v obojestransko korist, ker je le tako možno spoznati vse tiste interese, ki jih imamo mladi.
Marko Rakušček
je tudi potrebo po reorganizaciji samoupravnih delovnih skupin. Sedaj so namreč te skupine preštevilčne in prav zato je informiranje in odločanje dokaj zavrto.
Tu moramo omeniti tudi ugotovitev prisotnih članov sindikata na skupščini, da so že nastopile realne možnosti za višjo stopnjo organiziranja TOZD oziroma DO, vendar to v sedanjerp trenutku še ne bi bilo umestno, predvsem zaradi delovnih rezultatov, ki so jih dosegli. Po drugi strani pa je eden glavnih vzrokov za višjo stopnjo organiziranosti TOZD tudi dejstvo, da je osnovna organizaci-. ja za uspešno in učinkovito delo res že preštevilčna.
Sicer pa je skupščina OOS izzvenela dokaj delovno in zavzeto iz česar je čutiti vso resnost, s katero člani kolektiva sprejemajo in opravljajo svoje delovne in samoupravne naloge.
Ob tej prihki je republiški odbor rdečega križa odlikoval osnovno organizacijo sindikata te TOZD za 25-let-no uspešno delo na področju organizacije Rdečega križa, predvsem na področju krvodajalstva.
Priznanja za ta humana dejanja pa je prejelo tudi prek 20 članov tega
kolektiva.	.. „
M.R.
tacijske komisije, da se je odločila tudi pri dobavah števcev za Iskro.
Pogodba za projekt, proizvodnjo in dobavo vse te opreme je bila podpisana med JUGEL in organizacijama Avtomatiko in Elektromehaniko v Beogradu. Skupna vrednost opreme je 43 milijonov dinarjev z začetkom dobav v letošnjem drugem trimesečju in končnim dobavnim rokom v sredini 1980. leta.
Marjan Kralj
r	n
SOZD ISKRA Delovna skupnost Skupnih služb
objavlja prosta dela in naloge
NOVINARJA-REDAKTORJA za delo v osrednjem uredništvu glasila Iskra — ~’
za nedoločen čas.
Pogoji:
1.	Končana Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo
—	1 leto prakse
2.	Višja ali visoka izobrazba
—	5 let prakse v novinarstvu. Kandidati naj bodo usposobljeni za dela v ožjem delokrogu v uredništvu v skladu s programsko zasnovo glasila.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: Delovna skupnost Skupnih služb SOZD ISKRA - Odbor za medsebojna razmerja, Ljubljana, Trg revolucije 3.
Kandidate bomo o dokončni odločitvi obvestili v 30 dneh po končanem razpisu.
k __________________________________J
INDUSTRIJA ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO, LJUB LJANA
Ustanavljajo raziskovalno enoto
r---------;----------------------:------------\
V Industriji elementov načrtujejo ustanovitev Raziskovalne enote do konca februarja. Zaradi boljšega uspeha strokovnjakov, ki delajo v razvojnih službah, bodo vse razvojne delavce povezali v eno enoto, ki bo uspešneje delala in tudi navzven nastopala enotno. Tako bodo lahko delali načrtneje, saj se bodo lahko združeni strokovni delavci lotili tudi mnogo več perspektivnih nalog.
_____________________________________________v
Ideja o ustanovitvi Raziskovalne enote, ki bi vse sedanje razvojne oddelke povezala v enoto ni nova. Že dlje so čutili potrebo po večji povezanosti pri delu in nastopanju navzven. Sicer je to delal razvojni sektor v DS SS IEZE, vendar zaradi pomanjkanja kadrov je bila to bolj konzularna in usklajevalna funkcija, ni pa bilo konkretnega razvojnega dela.
Sicer so bile razvojne službe po TOZD in v DS SS polne pobud. To je videti že iz jasno začrtanega proizvodnega programa in perspektivnih investicijskih programov. Vendar še niso bili v celoti zadovoljni z delom razvojev, saj so bili ti bolj „gasilci“, ki so se ukvarjali z operativnim razvojem, premalo pa z aplikacijami in predvsem raziskavami perspektivnega programa.
Zato je prišlo do časovnih zaostankov za razvitejšimi, kar je vplivalo tudi na izvoz, kjer se zahteva najnovejše in to takoj.
Razvojna enota bo predvsem imela kader in združena sredstva za raziskave in razvoj perspektivnih artiklov s področja elementov za elektroniko in nekaterih sklopov, kar doslej sploh ni bilo mogoče. Take raziskave bo Raziskovalna enota lahko naročila tudi v zunanjih institucijah, ker ne bo tako zaostrenega vprašanja, kdo bo raziskavo financiral. Doslej namreč na ravni delovne organizacije namenskega denarja za raziskavo in razvoj ni bilo. V proceduri iskanja financerja pa je bilo marsikaj zamujenega.
Seveda pa se bodo razvojni oddelki ukvarjali tudi z obstoječim programom. Predvsem so si v srednjeročni načrt zapisali, da se bodo prizadevali za večjo avtomatizacijo in mehanizacijo proizvodnje, za visoko kvaliteto izdelkov in najboljše možne karakte
ristike, da bi tako dosegli profesionalno kvalitetno raven.
Raziskovalna enota DO ISKRA IEZE (tak bo uraden naziv) bo le telo za sinhronizirano delo, strokovnjaki pa bodo ostali na delu v svojih TOZD in tam bodo prejemali osebne dohodke. Imela pa bo enotno vodstvo in določena sredstva za raziskave skupnega pomena, oz. večje raziskave, ki bodo potem služile določeni TOZD in ta jih bo končno tudi financirala. Tekoče raziskovalne in razvojne naloge, za katere bo bodoči porabnik znan, to se pravi za naloge za določene TOZD, pa bo ta tovarna sama financirala.
Kaj v IEZE pričakujejo od novoustanovljene raziskovalne enote? Naj naštejem le nekaj nalog: raziskava vsega obstoječega proizvodnega programa IEZE, skrb za dopolnilno izobraževanje strokovnega kadra, registracijo pri Zvezi raziskovalnih organizacij Slovenije, skupen nastop pri bankah. Trgovinski zbornici in pri Raziskovalni skupnosti Slovenije in skupen nastop pri uvozu zahtevnejše opreme in instrumentarija v primerih restrikcij.
Poleg tega bo enota skupno nastopala pri naročilih projektov v zunanjih inštitutih, fakultetah in drugih razi-' skovalnih institucijah. Skrbela bo tudi za sprejemanje enotnih letnih načrtov, kar je posebno važno za usklajen letni, kratkoročni in dolgoročni načrt usmeritve celotne delovne organizacije.
Ena izmed nalog Raziskovalne enote pa bo tudi tekoče kontaktiranje s porabniki elementov, tako s kupci doma in v inozemstvu, z JLA in drugimi.
F.Kotar
TOZD KERAMIKA VIŽMARJE
0 lanskem gospodarjenju
TOZD Keramika v Vižmarjih je lani naredila velik korak naprej. Spremenili so, oz. bolje rečeno posodobili tehnologijo materialov. Z uvedbo novih mas pa je prišlo do večjih zastojev v proizvodnji. Vsak začetek je težak, zato so tudi poslovno leto zaključili z malenkostno izgubo. O vsem tem so razpravljali na zboru delovnih ljudi v sredo 21. februarja.
Javno razpravo o poslovanju v letu 1978 je organizirala osnovna organizacija sindikata. Direktor TOZD Rudi Lepša je najprej delavcem razložil_težave ob uvedbi nove tehnologije. Številke pravijo, da so imeli 41.900 milijonov dinarjev celotnega dohodka, s čimer so izpolnili 84 % letnega načrta. Dohodek so dosegli s 84 % in čisti dohodek z 89. Ob vsem tem so praktično pokrili vse poslovanje, majhno „iz-gubo“, ki pa je bolj računovodska pa so pokrili z lastnimi rezervnimi sredstvi.
Formirali so stanovanjski sklad, ker imajo precej potreb po stanovanjih. Nekaterih obveznosti za SIS pa niso mogli pokriti, zaradi pomanjkanja sredstev.
Rudi Lepša j<‘ poslovanje, podatke in komentar podal kolektivu razumljivo tako, da so njegovim izvajanjem zlahka vsi sledili. Med razpravo, ki je prišla nekajkrat skoraj do vrelišča, so razčistili vrsto problemov. Tako na primer podatek, da je bilo lani .bolniških “ kar 16 %, kar seje poznalo tudi na doseganju proizvodnih načrtov.
Letos bodo vrednostno proizvodnjo podvojili. Zato so v razpravi nekateri delavci opozorili, da bo ta naloga zahtevala velike napore vseh zaposlenih. da bi dosegli zastavljeno povečanje proizvodnje.
Imajo že pripravljen elaborat za gradnjo nove tovarne. Ta gradnja je nujna, saj je v Vižmarjih, v sedanjih
prostorih res težko delati, zlasti ker stavba ni grajena namensko in je ni mogoče prilagoditi težkim pogojem dela keramičarjev. Zato je mnogo prahu, ropota in drugih nevšečnosti. Najhujše pa je, da pri vsem manjka prostora.
V novi tovarni, ki bo služila delavcem Keramike in sedanje delovne enote VF Keramika, bodo delali vsi na eni lokaciji, uvedli bodo novo tehnologijo dela in tako okronali dosežene rezultate z novimi kvalitetami brez-alkalne keramike.
KF
TOZD ORODJARNA
Dobro delo sindikata v novih pogojih
Kongresi ZK in sindikatov so dali osnovnim organizacijam sindikata nove naloge, nove pristojnosti in predvsem vodilno vlogo pri uresničevanju zakona o združenem delu. V letošnjem
letu se je sindikalna osnovna organizacija v TOZD Orodjarna v Stegnah energično lotila svojega novega delokroga. Predvsem pa je poskušala prenesti težišče dela iz „forumov“ v lastno osnovno organizacijo.
Težišče našega delaje bilo pri organizaciji javnih razprav in usklajevalnih postopkih ob sprejemanju vrste samoupravnih aktov. Pripomb in predlogov je bilo precej. Vse smo posredovali centralni komisiji in ta jih je, če so bili dovolj tehtni in sprejemljivi, vnesla v sporazume, oz. še prej v osnutke. Tega dela ni bilo malo. Sprejeli smo statuta TOZD in DO, Samoupravni sporazum o združitvi v DO IEZE, pravilnik o dolžnostih in odgovornostih in druge.
Pri svojem delu smo tesno sodelovali z občinskim sindikalnim svetom, ki je naše delo z zanimanjem spremljal. Delovanje je bilo živahno in zato smo dobili tudi priznanje občinskega sindikalnega sveta občine Šiška.
Poleg skrbi za notranje samoupravno dogovarjanje pa smo mnogo dela posvetili tudi širši skupnosti. Tako smo tekoče spremljali delo naših delegacij in s tem delo na področju občine, krajevnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. Ni nam pač vseeno, kaj in kako se dogaja
Lambo Lambrovski pri delu v Orodjarni.
okoli nas v prostoru, v katerem živimo. Sicer pa smo z vsemi temi samoupravnimi "skupnostmi življenjsko povezani že z našimi prispevki, ki jih na podlagi samoupravnih sporazumov prispevamo za njihovo delo.
Kljub temu, da smo delo kar živahno organizirali, z delom naše osnovne organizacije sindikata še ne moremo biti v celoti zadovoljni. Še vedno smo na primer premalo spremljali poslovanje in delo naše TOZD, premalo smo se aktivno udeleževali razprav okrog gospodarjenja. Sicer nimamo negativnega finančnega rezultata, vendar nam še vedno manjka sredstev za mnoge dejavnosti. Tako manjka denarja že za drobne dejavnosti, ki bi jih kolektiv rad organiziral izven delovnega časa. Stanovanja so pri tem problem zase, a ne manjka še drugih.
Naj omenim samo pereč problem našega delovnega prostora. Prostor je bil namenjen za manj delavcev, za manj tehnične opreme in dmgih tehnologij. Predvsem pa so naši delovni prostori prenizki in posledica je slab zrak, poleti pa v njih' neznosna vročina. Tako bo treba ze zaradi delovnih pogojev misliti na novogradnjo ustreznih in sodobnih delovnih prostorov. Projekt že obravnavajo strokovne službe in upamo, da bomo od napisanih in izgovoijenih besed kmalu prišli do zidave.
Za konec pa še misel, ki me pogostokrat vznemirja, a je skoraj nikjer ne slišim. Sindikat je poklican, da čimbolj požitivno vpliva na tovariške in dobre odnose ter s tem prispeva velik delež k dobremu počutju kolektiva. dobremu delovnemu uspehu in s tem h poglavitni sestavini naše družbe - dobremu, konkretnemu sporazumevanju.	Marjan Trtnik
Med javno razpravo o lanski bilanci v TOZD Keramika.
Na obisku v Ljubljani sta bila te dni vodilna predstavnika ameriške firme ES$ Ray-0- Vac - njen podpredsednik g. Nalle in podpredsednik baterijske indw strije v tej firmi g. Lawson. S predstavniki delovne organizacije Zmaj sta # pogovarjala o možnostih poslovno-tehničnega sodelovanja, zlasti na področju miniaturnih „srebro-cinkovih“ baterij, ki se uporabljajo npr. v slušnih aparatih urah, majhnih kalkulatorjih itd. Iskrin Zmaj takšnih baterij doslej še ni prod' vajal, se pa vsekakor zanima za razširitev proizvodnje tudi na tem področju-Ugledna gosta je med obiskom sprejel tudi član poslovodnega kolegijskega organa SOZD Iskra Anton Stipanič.
C
cij<
ter
9o:
var
jek
del
bet
me
ko
Pa
do
zac
zdi
Usi
sp<
Po
inž
ral
to;
mi
ra;
tre
Po
rai
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI ŽUŽEMBERK
Kolektiv skrbi tudi zase
„Ugoden poslovni rezultat je oskrbel sredstva tudi za družbeni in osebni standard," so mi zagotovili v Žužemberku. Po zaključnem računu bodo formirali vse potrebne sklade in oddvojili najmanj obvezni del denarja za stanovanjsko gradnjo. Letos bodo zgradili za Iskraše tudi 12 stanovanj v bloku.
Že dlje so načrtovali primernejše prostore za menzo. Letos se bodo z obratom družbene prehrane maja meseca preselili v nove sodobne prostore v prizidku nove tovarne. Tople obroke kuhajo sami in vsak dan tudi prodajo najmanj 25 kosil, po 18 din. Zaradi prostorov so imeli sanitarni inšpektorji mnogo pripomb, no zdaj bo to rešeno. Poleg lepih prostorov za jedilnico in kuhinjo pa bodo dobili možnost za pripravljanje boljših malic; izbirali bodo lahko med dvema toplima obrokoma. Tudi kuharice bodo lažje delale z novo kuhinjsko mehanizacijo.
Delavcem bodo tudi precej pomagali s posojili pri individualnih gradnjah in adaptacijah. Letos bodo v Žužemberku zgradili tudi nov dvanajst stanovanjski blok. Šest stanovanj bodo kupili Iskraši, ostalih šest pa bodo po večini dobili tudi zaposleni v Iskri iz solidarnostnega sklada.
Zanimivo je, da v TOZD Keramični kondenzatorji odobrijo vsakomur celotno zaprošeno vsoto za stanovanjski kredit, če je prošnja v razumnih mejah. Krediti so okrog 10.000 din in več, kar je kar primeren start za za-
sebno gradnjo, za nakupe etažnih stanovanj pa sežejo še globlje v sklad-Seveda imajo prednostno listo, saj za f vse potrebe ni mogoče naenkrat najt' sredstev.
Skrbijo pa tudi sicer za standard delovnem mestu. V novi tovarni imajo -zelo urejeno proizvodnjo, z vsem1 potrebnimi odsesovalnimi napravami; . s sodobnim zračenjem in delno s tem1 napravami tudi urejajo temperaturo. Gretje je sodobno in s te strani ni težav.
V starem delu tovarne so nenamenski prostori sicer slabši, vendar načrtujejo v doglednem času večja vlaganjav nove prostore in tako bodo v celot1 tovarno zaokrožili na enem mestu, kjer bodo čisto sodobni pogoji dela in tudi potov bo‘ manj, ker bodo vsi delavci na enem mestu.
Po lanskih dopustih so opravih anketo, kako je kdo letoval in kako b' želel letovati. Ugotovili so, da 25 7» 1 delavcev želi letovati na morju, 10 %v planinah, ostali pa doma — s počitkom in delom na kmetiji. Lani je letovalo izven domačega kraja 10 % delavcev, ostali pa so delali na kmetijah, ki jih ima večina Iskrašev iz Žužemberka.
Zanimivo je, da so vsi delavci, ki so letovali na morju letovali v lastni režiji, ker pri Počitniški skupnosti niso dobili nič primernega v času kolektivnih dopustov. Zato zdaj pripravlja krajevna skupnost Žužemberk adaptacijo Doma Suhe krajine v Poreču, kjef bo lahko tudi Iskra dobila pri 20 ležiščih svoj delež.
F. Kotar
ve,
Pr
m;
na
bu
en
rei
dv
sej
sp
nii
9o
Pc
ob
na
Pr
Pa
za
us
iz\
Le
jo
Ri
jo
d
P
te
te
se
ai
n
Čl
P1
dr
V.
INDUSTRUA IZDELKOV ZA ŠIROKO POTROŠNJO
Uspešen izvoz
86 isk sodah 8:1 izr POlHO
Izredno ugodno povečevanje izvoza v letu 1978 se v TOZD TV—PRŽAN nadaljuje tudi v tem letu. To je še posebej razveseljivo, ker vemo, da gre za izdelke za katere so zunanja tržišča izredno zasičena in velja zato zanje hud konkurenčni boj. Vendar kot rečeno, v Pržanu so vse
bolj uspešni. O lanskoletnih rezultatih, kakor tudi o načrtih za letos je Zoja Bizovičar, dipl. oec. in vodja uvozno izvoznega oddelka v TV PRŽANU povedala naslednje:
V letu 1978 je bil storjen bistven premik k povečanju izvoza v naši TOZD.
j6 isk S:ei ATC
sPrerr
	Konvertibilno	SEV	Skupaj		
Leto	področje v 000 din ‘	v 000 din	v 000 din	Verižni indeks	
1976	—	- —	46.715		
1977	—	. —	42.380	91.0	
1978	29.274	30.832	60.106	141,8	
1979	62.210	31.790	94.000	156,4	j* is |;ont '*raž
Medtem, ko je bil izvoz, v letu 1977 v primerjavi z letom 1976 manjši, je v lanskem letu narastel kar za 41,82 %. Po predvidevanjih pa bo letošnji izvoz še za 56,4 % večji. Plan v vrednosti 44.500.000 din za leto 1978 smo presegli za 34.11 %.
Prav tako se spreminja vrednost izvoza po valutnih področjih. Lani smo izvozili za okrog 5 % več v vzhodne države, za leto 1979 pa planiramo, da bo izvoz na konvertibilno področje v primerjavi s SEV kar za 95 % večji.
Tolikšen porast vrednosti in sprememba po valutnih področjih gre na račun sklenjene pogodbe za izvoz pre-
nosnega TV sprejemnika „Kekec“ v Irak. Devize, ki jih bomo pridobili s tem poslom, so nujno potrebne, saj smo imeli že v lanskem letu nič koliko težav pri oskrbi uvoza z deviznimi sredstvi. Naša TOZD je bila v primerjavi z ostalimi v SOZD Iskra v času od 1. 1. — 31. 12. 1978 po uvozu najmočnejša. saj je presegla celo uvoz TOZD Električnih ročnih orodij lZ Kranja.
V prihodnje si bomo prizadevali, da bi se naš izvoz še nadalje povečeval, najmanj kar računamo pa je, da bo plan za letošnje leto dosežen."
Boris Čerin
r
Časopisne novice
Zagrebški „Vjesnik" poroča v članku ..Sodelovanje med SR Slovenijo in Dalmacijo", da so dosedanji poslovni odnosi med Slovenijo in Dalmacijo potekali na temelju trgovinskega poslovanja. Lanski obisk grupe splitskih in sploh dalmatinskih gospodarstvenikov v Sloveniji pa bo pripomogel k razširitvi sodelovanja in povezo-yanja na temelju dohodkovnih odnosov. Pri tem je na vidiku deset skupnih projektov, od katerih je posebno naglašeno povezovanje kranjske ..Iskre" in splitske delovne organizacije elektronske in telekomunikacijske industrije ..Etasa".
Beograjske ..Večernje novosti" so objavile kratko vest, da je ..Iskra" poslala na beograjsko tržišče 5.000 dvotarifnih števcev. Približno 300 jih bodo razdelili zunaj htesta, pretežni del pa bo ostal v Beogradu — tako je izjavil Nikola Šimbovski, glavni komercialist ..Iskrinega" predstavništva v Beogradu.
Mestu je trenutno potrebno kar 190.000 dvotarifnih števcev, omenjena pošiljka Pa pomeni pri tem manj kot kapljo v morju. Tako bodo le redki srečneži lahko dobili napravo za merjenje cenejših kilovatov — zaključujejo ..Večernje novosti".
..Politika ekspres" poroča iz Prištine, da se niso izpolnila pred tremi leti dana zagotovila, da se pospeši gospodarski razvoj na Kosovem. Samo nekaj organizacij združenega dela iz Slovenije in Srbije se je združilo s kosovskimi tozdi. Največji dspeh je bil dosežen s Slovenijo glede zaposlovanja nezaposlenih delavcev. Po tem sporazumu dobi vsako leto 10 tisoč prebivalcev Kosova zaposlitev.
Najmlajše mesto republike Bosne in Hercegovine Novi Travnik se naglo razvija. Posebno pozornost posvečajo fizični kulturi. Tako so pred dnevi naročili v ..Iskri — inženiringu" štiristezno avtomatsko kegljišče — poroča sarajevski ..Zadrugar".
Mariborski ..Večer" poroča v kratkem članku z naslovom ..Elektronika v ba-raki" o razvoju tozda mariborske ..Elektrokovine". Piše, da razvoj elektronike v tem tozdu naglo napreduje, čeprav delajo v obupnih razmerah. Letos načrtujejo 90 milijonsko proizvodnjo, ki jo bo ustvarilo 160 zaposlenih, od katerih jih dela 40 v tozvojnem sektorju. Ob pomoči ..Iskre" (sporazum z ..Elkom") se nadejajo še hi-1 rejšega razvoja.
Elektronska industrija iz Niša in elektronska industrija v Bukarešti sta podpisali Pogodbo o sodelovanju za proizvodnjo slikovnih televizijskih cevi, polprevodnikov, točunalnikov in elektronskih elementov.
„Novi list" iz Rijeke kritizira odnos proizvodnje in servisov do kupcev, ker ni vedno na voljo dovolj rezervnih delov za popravila gospodinjskih in drugih aparatov. pti tem se huduje zlasti na tiste proizvajalce, ki sploh ne prodajajo rezervnih delov, toarveč jih samo vgrajujejo pri servisnih posegih.
Zagrebški ..Večernji list" spet pogreva problematiko dvotarifnih števcev, ki jih ni na tržišču. Pojasnjuje, da jih državljani celo nosijo iz Trsta, vendar jih elektrodistri-bucijs ne priznava.
Ob koncu kratkega članka dobesedno navaja tole: ..Dejstvo je, da je električna energija iz leta v leto dražja. Zato je povpraševanje naglo porastlo. Ro vsem sodeč je tešitev blizu. Zvedeli smo, da namerava niška ..Elektroindustrija" ob sodelovanju z dvema domačima podjetjema začeti proizvodnjo iskanih števcev."
Več kot 200 delovnih organizacij bo sredi aprila razstavljalo svoje proizvode na sejmu v Pekingu. Celotno gradivo za jugoslovansko gospodarsko razstavo je že prispelo na Kitajsko. Blago in opremo za jugoslovanski paviljon so v kitajskem prista-ližču Hsingkangu že izkrcali in ga jeli prevažati v Peking. Delež jugoslovanskega 9ospodarstva bo prikazan v Pekingu na površini 12 tisoč mz, od tega 9.800 m2 Pokrite površine.
Vzporedno z razstavo bodo tudi številni strokovni poslovni razgovori. Med njimi ie prijavila tudi naša ..Iskra" temo iz področja telekomunikacij, za katero se Kitajci 'ztedno zanimajo.
..Primorske novice" iz Kopra poročajo, da je tovarna radijskih sprejemnikov -.Iskra" v Sežani po srednjeročnem programu nosilec industrijskega razvoja v občini. Letos naj bi investirala v osnovna sredstva 320 milijonov dinarjev tako, da naj bi v novih prostorih s 15 odstotki več zaposlenih ustvarila za 70 odstotkov večjo Proizvodnjo. Čeprav se zdi, da je obljubljeno združevanje sredstev v okviru sozda Padlo v vodo, v sežanski ..Iskri" še vedno računajo, da bodo z investicijo letos le začeli. Direktor sežanske ..Iskre" inž. Stane Lombar meni, da bodo kljub vsemu uspeli dobiti denar. Proizvodnja naj bi stekla v novih prostorih leta 1981.
Gorenjski ..Glas" poroča o izvoznih rezultatih ..Iskre" lani in načrtovanem 'Zvozu letos. Pri tem se omejuje na rezultate delovne organizacije Široka potrošnja. Le-ta načrtuje letos izvoz za 18 milijonov dolarjev. Od tega Elektromotorji 7 milijonov, TV Pržan 5 milijonov. Montaža iz Spodnje Idrije 2,5 milijona, TGA ..Iskra"-Reteče toliko kot lani, to je poldrug milijon dolarjev in drugi tozdi skupaj 2 milijona dolarjev.
Beograjska ..Ekonomska politika" obravnava panogo razvoja računalništva v državi in pri tem omenja nujno združevanje sredstev in dela med posameznimi Proizvajalci. Tako omenja tudi razgovore in skupna vlaganja med El-Niš, ..Elektro-tehno" in ..Iskro" glede proizvodnje opreme, ki naj bo omejena na inteligentne terminale, naprave za prenos podatkov in proizvodnjo računalnikov manjših razsežnosti ter manjših procesorjev, kakor tudi za proizvodnjo specialnih digitalnih, analognih in hibridnih računalnikov za znanstveno raziskovalna dela ter uporabo pri narodni obrambi in družbeni samozaščiti.
Splitska ..Slobodna Dalmacija" poroča, da je bilo v januarju in začetku februarja čutiti na tržišču močno pomanjkanje televizorjev obeh vrst. Ko pa so se oboji Podražili, so trgovci privlekli iz skritih skladišč televizorje in sedaj jih je povsod dovolj na razpolago.	Zbral in uredil Marjan Kralj
NAŠE ZALOŽBE V LETOŠNJEM LETU
Kaj pripravlja Mladinska knjiga
v.
ZAHVALA
Ob izgubi dragega očeta
ANTONA TORNARJA
* iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem in ^delavkam skupne delavnice TOZD TSD, g izraze sožalja, podarjeno cvetje, denarno - 6°nioč in spremstvo na njegovi zadnji poti.
hčerka Marija Kavčič z družino.
ZAHVALA Ob smrti moje drage mame
ANGELE KRAJNIK
l iskreno zahvaljujem sodelavkam in sode-»toem iz obrata Posebna naročila TOZD iC za izraze sožalja, denarno pomoč in | ^r6rnstvo na njeni zadnji poti
hčerka Poldka Zavašnik z družino
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame
TEREZIJE VUK
j* iskreno zahvaljujeva sodelavcem TSD v .dntroli, livarni in duroplastih Števcev za raženo sožalje in denarno pomoč
sin Franci Vuk in hči Marija Bajželj
ZAHVALA
ob boleči izgubi moje drage mame
VIKTORIJE KODRIČ
se iskreno zahvaljujem sodelavcem in sodelavkam iz TOZD RELEJI Makole-Poljčane za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. Sindikalni organizaciji pa hvala za podarjeni venec
.	hčerka Vida z možem
Dežom in otroka.
Zelo pomembna panorama tekoče slovenske ustvarjalnosti je zajeta v zbirki Nova slovenska knjiga, ki za letos predvideva trinajst knjig. V tej zbirki izhajajo literarna dela (proza, poezija, dramatika, esejistika) že uveljavljenih domačih ustvarjalcev in je izbor del naravnan tako, da predstavlja zbirka iz leta v leto resničen odsev najrazličnejših literarnih tokov in prizadevanj v sodobni slovenski književnosti. Tako bodo tudi v letošnjem letu v tej zbirki predstavljeni avtorji, pripadniki različnih generacij, idejnih in estetskih usmeritev, slogovnih in oblikovnih prijemov. Avtorji letošnjega letnika te zbirke so Marjan Rožanc (Ljubezen), Mate Dolenc (Vampir z Gorjancev), Janez Kajzer (Prava moška družba), Marko Švabič (Ljubavne povesti), Dimitrij Rupel (Prijazno življenje), Pavel Zidar (Metajezik), Beno Zupančič (Rdeče jadro), Valentin Cundrič (Vrči, zajetje luči in teme), France Pibernik (Odzvok), Andrej Brvar (osemnajst pesmi plus dodatek), Milan Dekleva (Nagovarjanja), Tone Kuntner (V lesu ogenj) in Veno Taufer (So-netje).
V zbirki Kultura, ki jo založnica uvršča med svoje elitne zbirke, izhajajo tista domača in prevedena dela, ki imajo za naš narod večji kulturni pomen. Posamezna dela v tej zbirki se dotikajo različnih področij, prav tako nimajo enakega formata oziroma opreme, skupno pa jim je to, da gre domala v vseh primerih za strokovna dela naših najvidnejših znanstvenikov in publicistov. Letos bosta v tej zbirki izšli dve domači deli, in sicer Milka Matičetova „Ob izvirih bajanja" in Andreja Inkreta „Novi spomini na branje".
Vsekakor sodi med zelo zanimive zbirke naše založnice tudi zbirka Tokovi, ki prinaša nekatera pomembnejša domača in prevedena teoretska dela s področja tako imenovanih humanističnih ved (filozofija, sociologija, psihologija, literarna teorija itn.). Zbirka je sicer namenjena predvsem študentom, hkrati pa tudi seveda vsem drugim bralcem, ki se poglobljeno ukvarjajo z vprašanji, ki jih obravnavajo humanistične vede. Letos bo v tej zbirki izšlo pet knjig, in sicer Predraga Vranickega ..Zgodovina marksizma", zbornik pod naslovom ..Filozofija in sodobna biologija" v uredništvu L T. Frolova, Valentina Kalana ..Aristotel", A. Čarnija ..Teorija formacij družbe" in zbornik avtorjev frankfurtske šole pod naslovom ..Kritična teorija družbe".
Most med književnostmi jugoslovanskih narodov in narodnosti je vsekakor zbirka Beseda sodobnih jugoslovanskih pisateljev, v kateri je v štirih letih izšlo že več kot 40 knjig z deli pisateljev, pesnikov in dramatikov, ki so vsak zase pojem v sodobnih jugoslovanskih književnostih. Letos bo v tej zbirki izšlo šest knjig, in sicer: Peter Še-gedin ...Otroci božji", Aleksander Tišma ..Uporaba človeka", „Pesmi" Maka Dizdar-ja, Izeta Sarajčiča, Nenada Radanoviča in Andjelka Vuletiča. Tudi četrta knjiga je zbornik pesmi naših albanskih pesnikov kot so to Enver Gjergeku, Azem Shkreli, Rahman Dedaj in Ali Podrimja. Peta knjiga je delo Andreja Hienga ..Človek na meji", medtem ko bo zadnja knjiga letošnjega letnika oblegala izbor iz sodobnih jugoslovanskih esejev.
Zbirka Levstikov hram je dovolj znana in že priljubljena med bralci, saj prinaša vsako leto dober izbor iz domačih in tujih del, starih in novih. Pet knjig bo letos izšlo v Levstikovem hramu, in sicer Ivana Tavčarja „lzza kongresa", Ernesta Sabate „Nad grobovi in junaki", Johna Fovvlesa ..Ženska francoskega poročnika", Dina Buzzatija ..Tatarska puščava" in Nemetha Laszla ..Pregreha".
Naslednja zbirka Krog pa v primerjavi z Levstikovim hramom prinaša lažja dela, tako rekoč za ..široko potrošnjo", vendar kvalitetno, ustrezno poslanstvu založbe same. Zato je zbirka pisana in ne samo čisto leposlovna, v določenih stvareh zelo
sodobna, vendar tudi odprta tradiciji. Šest knjig bo izšlo v tej zbirki, in sicer „Spre-minjanja" Liv Ullmann, ..Pokopljite moje srce pri ranjenem kolenu", Lee Brovvna, ..Koncert v črnem" Dina Nogara, ..Družin-ske zgodbe" Ephraima Kishona, ..General-ske afere" Hellmuta Kirsta in „Smrt v Rimu" Wolfganga Koeppena.
Tudi letos bo izšla v zbirki Lirika vrsta pesniških imen, ki bodo lepo dopolnila že doslej zelo bogat slovenski izbor vrhunske poezije v enotni knjižni opremi, ki do zdaj obsega že šestintrideset knjig. Letos bodo izšli v tej zbirki Pindar, Victor Hugo, W. B. Veats in Wordsworth, medtem ko se uredniški odbor zbirke še ni odločil za nadaljnji dve deli.
Med svojevrstne zbirke Mladinske knjige sodi tudi zbirka Petdeset najlepših po izboru bralcev. V zadnjih letih je namreč založba anketirala veliko odraslih bralcev po vsej Sloveniji, obenem pa je tudi na podlagi ankete zvedela za mnenje knjižničarjev, ki so urednikom povedali, kakšne knjige ljudje najrajši bero. Tako so v založbi oblikovali novo zbirko Petdeset najlepših — po izboru bralcev. Zbirka naj bi v celoti izšla v treh letih, 1978, 1979 in 1980. leta. V prvih dveh letih naj bi izšlo po petnajst knjig, v tretjem letu, to je 1980, pa dvajset naslovov, skupaj torej petdeset naslovov. V letošnjem, drugem letniku te zbirke bo izšlo naslednjih petnajst knjig po izboru bralcev: Josip Jurčič ..Deseti brat", Josip Jurčič
r~
VABILO
Vabimo vse štipendiste na Istno skupščino Kluba štipendistov Iskra, ki bo 6. marca 1979 ob 19. uri v predavalnici 1, Fakultete za elektrotehniko. Tržaška 25, Ljubljana.
Vabljeni!	IOKŠI
..Domen", Josip Jurčič ..Sosedov sin", Ivan Tavčar ..Cvetje v jeseni", Prežihov Voranc ..Doberdob", Miško Kranjec ..Povest o dobrih ljudeh", Beno Zupančič „Sedmi-na", Ivan Potrč „Na kmetih", Anton Ingolič ..Gimnazijka", Ivo Andric ..Travniška kronika". Lev Tolstoj „Vojna in mir", Jack London ..Dolina meseca", Honore Balzac „Teta Liza", Archibald Cronin ..Španski vrtnar" in Mario Puzo „Boter":
Potrebno bi bilo govoriti še o drugih zbirkah kot Žepna knjiga. Vezi, Potopisi, o faksimilu rokopisa Prežihovega Voranca Ljubezen na odoru v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum, do zbirke Narava, v kateri bo izšlo Živalstvo Evrope. Tu so potem še veliki priročniki, med njimi Družinski zdravstveni leksikon. Vse o šivanju. Aduti dobre kuhinje. Oprema stanovanja in Ročna dela.
Tu so potem še mali priročniki kot Slovenski ptiči, Fotografirajmo, snemajmo, Paket gospodinjskih priročnikov (gimnastika, dietna kuhinja, ekspresna kuhinja), pa zdravstvene knjige in priročniki kot Išias in bolečine. Infarkt, Migrena in bolečine v glavi, Kvantitavni aspekti delovanja zdravil na organizem pa mladinske enciklopedije kot Knjiga o življenju pa spet zbirka Okno v svet, kjer so predvidena tri dela in sicer Čudovita Jugoslavija, Lipica in Planica do Sveta tehnike in številnih učbenikov, delovnih zvezkov in priročnikov za osnovne, srednje, poklicne, tehnične in druge šole tja do učbenikov za naše otroke v tujini.
Zelo obsežen seznam za leto 1979, skoraj tristo knjig!
Dušan Željeznov
--------------------------------------------------------------^
Ubrali so novo pot
Kranjska mladina je z novim letom napravila uspešen korak na področju obveščanja. V januarju je izšla prva številka glasila Občinske konference ZSMS Kranj „NAPREJ“. Izdajatelj novega glasila je Center za obveščanje in propagando pri OK ZSMS Kranj. Mladi so poiskali tiskarno, ki jim je kljub skromnim sredstvom, ki so namenjena za obveščanje mladih v kranjski občini, pripravljena tiskati glasilo. Tisk seveda ni edina novost, glasilu so dali novo ime in povečali naklado z lanskih 150 na 1000 izvodov. Osnovni namen glasila „Naprej“ je vsestransko, objektivno in celovito obveščanje mladih v kranjski občini o celotni mladinski dejavnosti in drugih dogajanjih, ki so pomembna za vzgojo in oblikovanje mlade osebnosti in njihovo odločanje v vseh sredinah. Z novim glasilom se bodo vsaj delno približali cilju, da bo to res glasilo mladih in ne le čtivo vodstev osnovnih organizacij ZSMS.
Glasilo bo izhajalo mesečno, tako bodo bolj aktualni, objavljali bodo lahko tudi članke, ki so prav zato, ker so bili zanimivi le kratek čas, romali v koš. Glasilo bo še naprej pisan mozaik dela in življenja mladih na vseh področjih. Večji poudarek bodo skušali dati sodelovanju z osnovnimi organizacijami v KS, delovnih organizacijah, šolah in delu mladih v družbenih organizacijah in društvih.
Lahko zapišemo, da mladi v Kranju še nikoli niso imeli takega glasila kot je'„Naprej“. Pri Centru za obveščanje menijo, da bi bilo treba glasilo še izboljšati, v prihodnje pričakujejo predvsem več novih sodelavcev. Upamo, da bodo mladi pri COP uspešno nadaljevali začeto delo, saj bodo mladi v Kranju s tem, ko bodo bolje obveščeni, lahko bolj aktivno in ustvarjalno sodelovali na vseh področjih družbenega in političnega življenja v občini.
A. Boc•
C
V počastitev slovenskega kulturnega praznika 8. februarja, so v temeljni organizaciji novogoriške Avtoelektrike v AET Tolmin pripravili zanimivo razstavo del slikarjev - amaterjev občine' Tolmin. To je bita prva tovrstna razstava v tem delovnem kolektivu, med zaposlenimi pa je vzbudila izredno veliko zanimanje. Načrtovali so, da bi bila razstava odprta teden dni, vendar so morali prav na željo kolektiva podaljšati ta rok še za sedem dni. Pobudniki razstave so bili slikarji — amaterji sami, ki so že prej razstavljali svoja dela v drugih kolektivih tolminske občine.
To gesto razstavljalcev je treba vsekakor oceniti kot zelo pohvalno, saj na ta način najlepše preverjajo svoje umetniške storitve pred direktnimi neposrednimi proizvajalci, še posebej zato, ker so take kulturne prireditve v tolminski občini razmeroma redke. Posluh za take prireditve pa imata knjižnica Tolmin in podružnica Mladinske knjige Tolmin.
Prebrali smo za vas
Angleški zgodovinar in pisec Frederick William Deakin je pri nas znan na eni strani kot pisec, saj smo že lani dobili v prevodu njegovo memoarsko delo „Gora trdnjava" na drugi strani pa kot prvi vodja britanske vojaške misije pri maršalu Titu med našim narodnoosvobodilnim bojem. Kot izredno objektiven zgodovinar in človek, naklonjen našemu narodnoosvobodilnemu boju, saj je bil skupaj ranjen z našim maršalom, je napisal med svojimi številnimi zgodovinsko znanstvenimi deli tudi že omenjeno delo „Gora trdnjava", v katerem obuja spomine na svpje delo in misijo pri nas med narodnoosvobodilnim bojem. Zdaj je Državna založba Slovenije, ki je izdala tudi že omenjeno Deakinovo delo, natisnila v svoji zbirki Biografije izredno zanimivo knjigo istega pisca pod naslovom „Mussolini-jevih šeststo dni." Knjiga predstavlja sicer zadnji, morda res najbolj zanimivi del obsežnega zgodovinskega Deakinovega dela pod naslovom „Surovo prijateljstvo". To obsežno delo bo namreč še za dolgo ostalo standardna zgodovina tako imenovane italijanske socialne republike Salo, ki jo je v bistvu ustanovil Hitler na razvalinah Italije po njeni kapitulaciji in rešitvi Mussolinija iz rok Badoglieve vlade.
In o teh poslednjih Mussolinijevih šeststotih dneh pripoveduje naš avtor izredno zanimivo, napeto, hladno, a objektivno, pripoveduje o zadnjem razdobju „surovega prijateljstva" med Hitlerjem in Mussolinijem ter o njunem sodelovanju v zadnjih mesecih vojne. Deakin analizira nastanek in propad tako imenovane salojske republike, začasnega, klavrnega ostanka imperialistične Italije na severu dežele. Analiza se konča z Mussolinijevo smrtjo. Vendar pa sta tako pristop kot Deakinovo podajanje zelo daleč od običajnih senzacionalističnih, navidezno zgodovinskih del, saj je avtor kot strog znanstvenik in zgodovinar ostroselekcioniral pomembno gradivo od senzacionalističnega gradiva. Zato je v njegovi knjigi podan prikaz nemško-italijanskih odnosov v novi luči in je prav zaradi tega neprimerno točnejši in stvarnejši kot pa v marsikaterih dosedanjih publicističnih pa tudi zgodovinskih delih na isto temo.
K slovenski izdaji pa je avtor napisal poseben predgovor, v katerem je med drugim zapisal: „To delo je zadnji del prvotne izdaje, Surovo prijateljstvo: Mussolini, Hitler in padec italijanskega fašizma. Vsebuje v sebi zaključeno analizo razvpite neofašistične salojske republike v severni Italiji ki so jo ustanovili Nemci pod nominalnim vodstvom Benita Mussolinija, ko so ga rešili iz zapora, kamor ga je vtaknil Badoglio, in ko je ta septembra 1943 podpisal italijansko premirje z zavezniki. Ta študija se končuje z ducejevo smrtjo, ki ga je doletela iz rok italijanskih partizanov aprila 1945 in s katero se je sklenil krog več kot dvajsetletne fašistične vladavine v Italiji.
Zgodovinske dogodke pod kruto okupacijo sil osi je doživel tudi slovenski narod in prav tako je občutil zlohotni poseg italijanskega republikanskega fašizma v njegovih smrtnih krčih."
K temu nimamo kaj dodati kot samo še to, da je delo prevedel Jože Stabej, zapisek o piscu je prispeval Dušan Biber, knjigo je opremil Karel Hrovatin, izdala pa jo je kot smo že omenili, Državna založba Slovenije.
D.Ž.
Uspele XVII. Zimsko športne igre
S soncem razkošno obsijana in s snegom še vedno dobro založena Kranjska gora je 23. in 24. februarja spet gostila blizi 580 smučark in smučarjev delovnih organizacij SOZD Iskra. V petek popoldne so se na tekaški progi v Gozd Martuljku pomerili v teku — ženske in starejši moški na 5 km, mlajši pa na 10 km, v soboto dopoldne pa na Podlesu v veleslalomu. Ob ugodnih snežnih razmerah, odlični organizaciji in veliki borbenosti izbranih tekmovalcev iz naših delovnih organizacij so letošnje igre prav gotovo dobro uspele, žal pa jim v današnji številki zaradi preobilnega drugega gradiva, ne moremo posvetiti kaj več prostora. „Greh“ bomo skušali popraviti prihodnjič.
V________________________________________________________—^
TEHNIČNI REZULTATI
TEKI - ŽENSKE A: 1.) Bešter (EM) 20:15,16, 2.) Pavlin (AV) 21:44,94, 3.) Černič (IEZE) 24:27,11, 4.) Pogačnik (SM) 29:27,70,	5.) Peerovšek UC-ISE)
31:17,39, 6.) Fister (EM), 7.) Orel, 8.) Marolt (obe Instit.), 9.) Teran, 10.) Jelovčan, 11.) Sitar (vse EM), 12.) Šraj (ŠP), 13.) Trojer (AV), 14.) Adamič (IC-ISE), 15.) Drobež, 16.) Brezovec (ŠP); ŽENSKE B:
1.	) Jančar (AV), 24:28,24, 2.) Krampi
24:38,10, 3.) Erzetič 29:19,44, 4.) Hafnar (vse EM) 29:49,32, 5.) Cenčič (AV) 31:32,84, 6.) Vraber (IC-ISE), 7.) Bajič (Instit.) 38:15,18 8.) Borštnar (AV), 9.) Guzelj (ŠP); MOŠKI B:	1.) Grašič
17:46,39, 2.) Baloh 19:53,17, 3.) Drinovec (vsi EM) 20:17,39,	4.) Marn (AV)
22:49,40, 5.) Zupan (EM) 23:54,89, 6.) Aleš (AV), 7.) Komac (AE), 8.) Betroncelj, 9.) Hafner (ŠP), 10.) Nasič (IC-ISE), 11.) Lotrič (ŠP), 12.) Lazar (AV), 13.) Ivanuša (ŠP), 14.) Drobež (IC—ISE), 15.) Jeromen ('V), 16.) Ošabnik (IC-ISE) 17.) Meden
J-ISE), 18.) Kavalar (Inštit.), 19.) Štrukelj (EM), 20.) Dolinar (ŠP); MOŠKI A. 1.) Maks Jelenc (ŠP) 30:42,16, 2.) Šolar (EM) 33:16,32, 3.) Miha Jelenc (ŠP) 34:27,90,
4.) Bešter (EM) 35:01,59, 5.) Simčič 35:26,77, 6.) Zupanc, 7.) Kavčič (vsi ŠP), 8.) Pogačnik, 9.) Rakovec, 10.) Pajk, 11.) V. Šparovec, 12.) Grašič (vsi EM), 13.) Šraj (ŠP), 14.) F. Šparovec, 15.) Kert, 16.) Benegalija, 17.) Terlikar, 18.) Vegelnik, 19.) Šolar, 20.) Kožar, 21.) Šeruga (vsi EM), 22.) Reja (Inštit.), 23.) Aleš (AV),
24.) Bergant (SP), 25.) Tepina, 26.) Sajovic (oba EM), 27. Šebenik (ŠP), 28.) Kuhar (AV), 29.) Sršen (ŠP), 30.) Koželj (EM), 31.) Jesenovec (ŠP), 32.) Zornada (Inštit.), 33.) Meti ja k, (AV), 34.) Gosar, 35.) Velkavrh (oba ŠP), 36.) Bernik, 37.) Škorjak, 38.) Grčar (vsi AV), 39.) Kogovšek (EM),
40.) Rupnik, 41.) Fajgelj, (oba ŠP), 42.) Srše (AV), 43.) Belič (IEZE), 44.) Durjava (IC-ISE) 45.) Krivic, 46.) Šerjak (oba AV), 47.) Peršin (Inštit.), 48.) Šubelj (AV). 49.) Tomšič (IEZE), 50.) Šole (Inštit.) 51.) Pregelj (IC-ISE), 52.) Gulin (AV), 53.) Markelj (ŠP), 54.) Vidmar (IEZE); VELESLALOM: ŽENSKE C: 1.) Pirc (Inštit.), 47,00,
2.	) Finžgar 47,85, 3.) Šparovec (obe EM)
48,60, 4.) Mihalič (IC-ISE) 49,49, 5.) Tabar (EM) 53,08, 6.) Štancar (AV), 7.) Poredoš (EM), 8.) Hribar (Inštit.), 9.) Jančar (AV), 10.) Knez (IEZE), 11.) Kolenc (ŠP); ŽENSKE B:	1.) Verdnik
(IC-ISE) 39,73, 2.) Keše (EM) 42,22, 3.) Prelovšek (IEZE) 42,92, 4.) Prašnikar (Inštituti) 48,08, 5.) Jaklič (ŠCI) 50,90, 6.) Frajer (AV), 7.) Bohinc, 8.) Žagar (obe EM), 9.) Berginc (AE),	10.) Brelih
(IC-ISE), 11.) Čampa, 12.) Markelj (obe EM), 13.) Zadravec, 14.) Japelj, 15.) Lenar-šič, 16.) Artič (vse AV), 17.) Rutar (AE), 18.) Kotar (ŠP); ŽENSKE A: 1.) Prešeren (AM), 39,96, 2.) Hafner (IC-ISE) 40,25,
3.	) Pretnar (AE) 44,26, 4.) Možina (EM) 44,47, 5.) Vertelj (AE) 44,85, 6.) D rol (ŠP), 7.) Zorč (AE), 8.) Ovsenik (EM), 9.) Kregar (ŠP), 10.) Težak (EM), 11.) Juras (IC—ISE), 12.) Marolt (Instit.), 13.) Turen-šek (EM), 14.) Turk (AV). 15.) Bogataj (ŠP), 16.) Černič (IEZE), 17.) Udovč (AE), 18.) Suhadolc, 19.) Iskra (obe AV), 20.) Poljšak (ŠP), 21.) Brulc (AV), 22.) Kuret, 23.) Tarfila (obe ŠP), 24.) Kališčar (AV),
Vedno več žensk na tekih.
25.) Jambrovič (IEZE), 26.) Bertoncelj (ŠP), 27.) Femec (IEZE); MOŠKI F: 1.) Bernik (IEZE) 37,65, 2.) Mija (AV) 41,86,
3.) Hafner 42,11, 4.) Peharc (oba EM) 42,29, 5.) Bašelj (ŠCI) 42,70, 6.) Omahen (EM), 7.) Pogačnik (Inštit.), 8.) Bobnar (EM), 9.) Pirc (IEZE), 10.) Dermota (EM), 11.) Dolničar (IEZE), 12.) Pintar (EM), 13.) Polajnar (IEZE), 14.) Bratina (AE), 15.) Pretnar (ŠP), 16.) Škofič, 17.) Kavalar (Inštit.) 18.) Borštnar, 19.) Primožič (oba ŠP), 20.) Grohar, 21.) Smole (oba EM), 22.) Aleš (AV), 23.) Rakovec (ŠP), 24.) Jenko (IC-ISE), 25.) Košir (AV), 26.) Vidic (EM), 27.) Wedam (Inštit.), 28.) Novak, 29.) Kalan, 30.) Lužar (vsi AV),
31.	) Pernar (EM), 32.) Šiler (IEZE), 33.) Korunovski, 34.) Munda (oba AV), 35.) Lampe (instit.), 36.) Rutar (AE); MOŠKI E: 1.) Benedik (EM), 39,96, 2.) Lušnic (AV) 40,16, 3.) Stritih (EM) 40,22, 4.) Jaklič (ŠCI) 41,60, 5.) Juvančič 42,32, 6.) Škorjanc, 7.) Treven, 8.) Rozman, 9.) Tomažič, 10.) VVanch (vsi EM), 11.) Gartner (ŠP), 12.) Šmuc (Inštit.), 13.) Faganel (EM), 14.) Zorko (IC-ISE), 15.) Fink (AV), 16.) Simonič (Instit.), 17.) Knoll (IC-ISE), 18.) Bezek, 19.) M. Škerjanc, 20.) Porenta, 21.) Petrovšek (vsi AV), 22. Hmeljak (AE), 23.) Stojanovič (ŠP), 24.) Velkavrh (IC—ISE), 25.) Kodele (IC—ISE),
26.	) Radosavljevič, 27.) Ivančič, (oba AE), 28.) Kavčič (EM), 29.) Čapelj (AV), 30. Majcen (IEZE), 31.) Pavlin (Kondenz.),
32.	) Sever (IEZE), 33.) Lazar (AV); MOŠKI D: 1.) Žakelj (EM) 40,08, 2.) Gartner (ŠP), 40,09, 3.) Mlekuž (AE) 41,20, 4.) Humar (EM) 41,51, 5.) Mak (IEZE) 42,58, 6.) Krampi (EM), 7.) Tolar (ŠP), 8.) Čelik, 9.) Bernar, 10.) Hrvat, 11.) Dagarin (vsi EM), 12.) Durjava (IC-ISE), 13.) Vukelj (EM), 14.) Šmid (AV), 15.) Vidovič (ŠP), 16.) Ivančič (AE), 17.) Koruza (IC-ISE), 18. Kisovec (ŠP), 19.) Sever 20.) Kovačič (oba IEZE), 21.) Dolinar (ŠP), 22.) Peitl (IEZE), 23.) Trpin (Kondenz.), 24.) Jerman (AC), 25.) Soukal (IC-ISE), 26.) Podlesnik, 27.) Fajdiga (oba AV).
28.) Girandon (EM), 29.) Brančič, 30.) Čarman (oba AV), 31.) Medic (EM), 32. Sedej (Instit.), 33.) Uršič <AE),34.) Kastelic (AV), 35.) Ivanuša (ŠP), 36.) Meden (IC-ISE), 37.) Pirtovšek (IEZE); moški C: 1.) Mohorič (ŠP) 41,37, 2.) Logonder 41,62, 3.) Udovč 42,44, 4.) Ribič 43.15,
5.) Štendler (vsi EM), 6.) Osterc, 7.) Kemperle (oba ŠP), 8.) Trkman (AE), 9.) Prevc (AV),	10.) Novinc (ŠP), 11.) Hafner
(IC-ISE), 12.) Meglič (EM), 13.) Mraz (IEZE), 14.) Krive (AV), 15.) Bizjak (AE), 16.) Zornada (Instit.), 17.) Vidic (EM), 18.) Šerjak (AV), 19.) Tominc (IEZE), 20.) Čopi (AE), 21.1 Reja (Instit.), 22.) Sršen (ŠP), 23.) Marinko (AV), 24.) Fajgelj (ŠP), 25.) Peršin (Instit.), 26.) Hacin (IEZE),
27.	) Habjan (ŠP),28.) Likar (IC-ISE), 29.) Lesizza (AE), 30.) Dobnikar (Instit.), 31.) Cvrk (AE), 32.) Krušič (AV), 33.) Zalaznik (IEZE), 34.) Ramšak (EM), 35.) Logar (Instit.), 36.) Kodrič (EM), 37.) Pavlin (IC-ISE), 38.) Planker (EM), 39.) Malnarič (Kondenz.), 40.) Razinger (ŠP), 41.) Marinšek, 42.) Šole (oba Inst.), 43.) L. Dolinar (AV), 44.) Sedmak, 45.) Polutnik (oba IEZE(, 46.) Mazi (Zmaj) 47.) Kramar, 48.) Kacjan (oba Instit.), 49.) Lavrin (Kondenz.), 50.) Jereb (EM); MOŠKI B: 1.) Kalan 40,88, 2.) Parte 43,50, 3.) Plešec 43,60, 4.) Grosar 44,70, 5.) Gašperin 44,95, 6.) Marjek (vsi EM). 7.) Merljak (AE), 8. Janša (EM), 9.) Tarfila (ŠP), 10.) Kavs (AE), 11.) Deželak (ŠP), 12.) Mlekuž (AE), 13.) Rupnik (ŠP), 14.) Kristan (EM), 15.) Košca (AE), 16.) Adlešič (AV), 17.) Kosem (ŠP). 18. Vrhove (AV), 19.) Zdešar, 20.) Šarabon (oba EM), 21.) Fajfar, 22.) M. Jelenc (oba ŠP) 23.) Kotar (IEZE) 24.) Čarman (Instit.), 25.) Cvek (IC—ISE), 26.) Lukač (AV) 27.) Tevž (IEZE), 28.) Drnovšek (ŠP), 29.) Ličer (EM), 30.) Ž. Kavs (AE), 31.) Erman (AV), 32.) Piletič (Instit.), 33.) Roglič (Zmaj). 34.) Arh (EM), 35.) Lovišček, 36.) Repše (oba AV), 37.) Mole (EM), 38.) Kokove (AE), 39.) Prešeren (Instit.), 40.) Kodrič (IC—ISE),
SPOMLADANSKI SEJEM V LEIPZIGU
Zaradi velikega zanimanja vam posredujemo ponudbo organiziranega potovanja na spomladanski sejem v LEIPZIGU.
1.	dan: Odhod iz Ljubljane s Trga osvoboditve (pri Univerzi) ob 08.00 uri.
12.	3. Prevoz z avtobusom na letališče Brnik. PoletletalaDC-9 proti Leipzigu ob 08.00 uri. Prihod v Leipzig ob 09.15 uri. Prevoz skupine do mesta in nastanitev v študentskem domu. Prosto za udeležbo na Spomladanskem sejmu. Večerja in prenočevanje.
2.	dan: LEIPZIG - zajtrk- večerja - prenočevanje
13.	3. Prosto za udeležbo na Spomladanskem sejmu.
3.	dan: LEIPZIG
Po zajtrku prosto za udeležbo na Spomladanskem sejmu. Ob 17.00 uri prevoz z avtobusom od hotela na letališče. Polet letala proti Ljubljani ob 19.35 uri. Prihod na letališče Brnik ob 20.50 uri. Prevoz z avtobusom v Ljubljano.
Cena za osebo je 3.900 din.
V ceno je vračunano:
prevoz z letalom DC-9 na relaciji Ljubljana-Leipzig-Ljubljana, gostinske storitve po programu (polpenzioni, v študentskem domu v dvoposteljnih sobah bo pa namestitev),
2. dan: LEIPZIG - zajtrk — večerja — prenočevanje Doplačilo za enoposteljno sobo je din 250,00 za dve noči.
Prijave sprejemamo do 25. februarja 1979 oz. do zasedbe mest v letalu.
Ob prijavi nam prosimo pošljite tudi naročilnico s seznanom oseb.
Individualni prijavljene! pa plačajo akontacijo din 1.500,00.
Prijave in informacije: Iskra Invest servis	Dejavnost za rekreacijo in letovanje
61000 Ljubljana, Ilirska 27 Telefon: 325-587, 325-589.
Eden iz B razreda brzi k cilju.
41.) Janša (EM), 42.) Kokalj (IEZE), 43.) Zupanc, 44.) Tertnik (oba ŠP), 45.) Toman, 46.) Vidergar, 47.) Slapšak (vsi IEZE), 48.) Furič, 49.) Lozej (oba IC-ISE), 50.) Kopač (EM), 51.) Koren (ŠP), 52.) Podgoršek (Instit.), 53.) Šinkovec (EM), 54.) Velušček (IC-ISE); MOŠKI A: 1.) Novak (AV), 41,42, 2.) Švab (EM) 42,45, 3.) Černuta (AE) 43,09, 4.) Terlikar (EM) 43,14, 5.) Kogoj (AE) 43,31,6.) Brelih (ŠP), 7.) Omerzel (EM), 8.) Cirman (IC-ISE), 9.) Črnčič (ŠP), 10.) Marin (IC-ISE), 11.) Stegnar, 12.) Keržič (oba EM), 13.) Logar (ŠP), 14.) Šparovec, 15.) Pleščec (oba EM), 16.) Babič, 17.) Mihalič (oba IC-ISE), 18.) Vozlič (Inštit.), 19.) D. Mlekuž, 20.) E. Mlekuž (oba AE), 21.) Ilc, 22.) Hribar (oba AV), 23.) Ogrin (EM), 24.) Perko (ŠP), 25.) Pajič (IEZE), 26.) Meršol (Instit.), 27.) Sovdat (AE), 28.) Vodnik (EM), 29.) Koren (AE), 30.) Ladiha (IC-ISE), 31.) Narodni (ŠP), 32.) Strnad (IEZE), 33.) Petrovčič (ŠP), 34.) Kravanja (AE), 35.) Hajdič (Kondenz.), 36.) Kozan (IC-ISE), 37.) Slabe (Inštit.), 38.) Goričar (AV), 39.) Leskovec (EM), 40.) Burjak (AV), 41.) Hudoklin (IEZE),
42.) Nardin (Instit.), 43.) Kolarič (IEZE), 44.) Gorenc (ŠP); EKIPNI VRSTNI RED: 1.) Elektromehanika, 2.) Avtomatika, 3.) Široka potrošnja, 4.) IC—ISE, 5.) Inštituti,
6.) IEZE), 7.) Avtoelektrika, 8.) Konden-zatorji, 9.) ŠC Iskra, 10.) Zmaj.
KLJUB MEGLI, VETRU IN SNEŽENJU
Več kot sedemdeset smučarjev se je v petek, 16. februarja, udeležilo na krvavških smučiščih zimskih športnih iger kolektivov Iskre Commerce, Iskre Invest servisa in Centra za avtomatsko obdelavo podatkov. Ta številka pa bi bila še dosti višja, če jo organizatorjem ne bi zagodlo vreme z meglo, vetrom in sneženjem in če bi se odločili za kak drug dan, kajti ravno takrat je potekala na Bledu tradicionalna Iskrina zunanje trgovinska konferenca. Kakor koli že: v temeljni organizaciji zunanji trg se mnogi jezijo nad organizatorji iz domačega trga, saj se zaradi konference tekmovanja niso mogli udeležiti, v domačem trgu pa pravijo, da v zunanjem trgu niso še nikoli ničesar organizirali.
Še preden pogledamo rezultate veleslaloma, naj povemo, da je bila razglasitev in podelitev odlikovanj v gostišču „Pri Rozki" na Krvavcu, izgubljene kalorije pa so tekmovalci nadomestili pozneje v dolini — v gostilni v Lahovčah.
Smučarji tekači iz PPC.
Rezultati:
ŽENSKE: TEKMOVALNI RAZREDA: Hafner 23,94, Perko 37,51, Smole 38,82, Juras, Gumilar, Jamar in Pivčevič. TEKMOVALNI RAZRED B: Verdnik 24,10, Lavrenčič 30,44, Frelih 33,93, Mlinar, Jerina, Bečejac, Stegu, Vrbinc, Kos. TEKMOVALNI RAZRED C: Mihalič 35,91, Trontelj 46,26. MOŠKI—TEKMOVALNI RAZRED A: Marin 23,40, Cirman 24,99, Mihalič 26,07, VVeber, Kozan, Zupan, Debevec, Ladiha, Ocepek, Pičulin, Šavrič, Kuzma-novič, Kavčič, Cerkovnik, Žitnik; TEKMOVALNI RAZRED B: Perčič 29,07, Cvek 29,30, Bitenc 30,43, Krohne, Janež, Cvetek, Lozej, Volk, Kodrič, Velušček, Gartner, Sonnenvvald, Fortuna, Pivk, Furlič, Flerin, Čimžar, Lendero; TEKMOVALNI RAZRED C: Hafner 25,64, Likar 28,45, Durjava 30,08, Podstudenšek, Schaffer, Remškar, Kavšek, Rednak, Voljč, Kovačič; TEKMOVALNI RAZRED D:	Koruza,
30,10, Kavčič 30,27, Nasič 36,88, Šoukal, Darino, Peterca, Meden, Tisak; TEKMOVALNI RAZRED E: Zorko 28,84, Knoll 32,45; TEKMOVALNI RAZRED F: Te-kavec 28,90, Jenko 34,88, Udir 38,03 Andrej Pehar.
/ \ ISKRA — glasilo delovnega, kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elektroniko, telekomunikacije, elektromehansko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
V.d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Željez-nov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dirtrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avtoelektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov: Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int. 48 — Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno plačila temeljnega davka od prometa proizvodov.
V__________________________________/
STROKOVNA EKSKURZIJA NA MEDNARODNO RAZSTAVO ELEKTRONSKIH SESTAVNIH DELOV
PARIZU
Mednarodna razstava elektronskih sestavnih delov v Parizu od 2. do 7. 4. 1979, je najstarejša in ena najpomembnejših specializiranih razstav elektronskih sestavnih delov v svetu.
PROGRAM POTOVANJA:
1. dan, 2. 4.:
Zbor udeležencev na letališču BRNIK ob 19.45 uri. Po obmejnih in carinskih formalnostih polet letala ob 21.00 uri. Med poletom običajni obrok — po pristanku na letališču C. de Gaulle, ob 22.45 uri avtobusni transfer do hotela. Nastanitev v hotelu A S T O R I A (B. kat. — vse sobe WC, tuš oz. kopalnica), 42 rue de Moscou, Pariz, št. telefona 2936353. Prenočišče.
2. dan, 3. 4.:
Po zajtrku, odhod z metrojem do razstavišč nega prostora Zvečer povratek z metrojem, večerja in prenočišče.
celodnevni ogled.
glas
3. dan, 4. 4.:
Po zajtrku, odhod z metrojem do razstavišč nega prostora- celodnevni ogled. Zvečer povratek z metrojem, večerja in prenočišče.
4. dan, 5. 4.:
Po zajtrku, odhod z metrojem dorazstaviščnegaprostora — celodnevni ogled. Zvečer povratek z metrojem, večerja ob cca 20.00 uri, zatem transfer na letališče C. de Gaulle. Po obmejnih formalnostih polet letala IAA ob 00.15 uri. Prihod na letališče Brnik ob 02.00 in nato še prevoz do Ljubljane.
CENA POTOVANJA ZA OSEBO: DIN 4.550,00 V ceno je vračunano:
— charter letalo LJUB—PARIZ—LJUB
—	gostinske usluge navedene v programu
—	Transfer Letališče Pariz—hotel—letališče
Transfer BRNIK-LJUB metro (10 voženj)
Katalog
strokovno vodstvo SSESD. stroški in organizacija potovanja
PRIJAVE SPREJEMA:
-	INEX—PA, Titova 25 (tel. 312-955) Ljubljana do vključno 10. 3. 1979
-	NAROČILNICO PODJETJA ali ustanove.
VELESLALOM INDUSTRIJE ELEMENTOV
V soboto, 10. februarja so se smučarji iz vseh TOZD in DSSSS Industrije elementov, razen Šentjerneja, pomerili v veleslalomu. Tekmovanje so organizirali in tehnično vodili sodelavci iz trboveljskih Polprevodnikov. Organizacijo je treba posebej pohvaliti, saj je vse teklo nemoteno, hitro in točno in to od prvega štarta do razglasitve rezultatov.
Tekmovanje je potekalo v okviru 15-let-nice TOZD Polprevodniki in so ga prvotno načrtovali na Vrh eh nad Trbovljami, zaradi pomanjkanja snega pa so tekmovali na Krvavcu. Vreme je bilo zelo neugodno, saj je ves čas padal moker sneg, vmes dež, proga je bila v megli in pihal je mrzel veter. Vendar je bila proga dobro pripravljena in je tekmovanje potekalo nemoteno, razen da mnogo prijavljenih zaradi dežja ni prišlo. Prijavljenih je bilo 108 tekmovalcev, po
Zmagovita ekipa Skupnih služb s trofej0
progi med vratca pa se jih je spustilo le 54.
^e upoštevamo slabo vreme in moker sneg, so rezultati dobri, tako pri ekipnih kakor tudi posameznih uvrstitvah.
Ekipno so zmagale Skupne službe, drugo mesto je zasedla ekipa TOZD Feriti, tretje pa TOŽD Polprevodniki iz Trbovelj. Ostali:
4.	Elektroliti Mokronog, 5. Keramični kondenzatorji Žužemberk, 6. Specialni elementi Ljubljana, 7. Magneti Ljubljana, 8. Orodjarna Ljubljana in 9. Mikroelektronika Ljubljana.
Posamezniki pa so se uvrstili takole:
3) Peitl (vsi Polprevodniki) 32,96, 4) P'-rtovšek (DSSS) 53,55, 5) Mlinar (F er it'' 1:29,61, 6) Smavc (Elektroliti) 1:31,1".' moški C: 1) Mraz (Polprevodniki) 28,04, < Čokan (DSSS) 31,83, 3) Hacin (Polprevodniki) 31,93, 4) Tominc (DSSS) 32,51, Polutnik (Polprevodniki) 35,78, 6) Blai' (Magneti) 41,17, 7) Zalaznik (Feriti) 41,2=' 8) Slavič (Keko) 59,34, 9) Košir (SEM
,ški 1
Rezultati IEZE:
Ženske: 1) Prelovšek 31,83, 2) Femec (obe DSSS) 45,54; moški F: 1) Dolničar (Feriti) 32,5, 2) Pirc (Mikroelektronika) 32,56, 3) Pivk (Elektroliti) 46,61,4) Strniša (SEM) 47,35; moški E: 1) Sladič (Polprevodniki) 31,60, 2) Sever (Feriti) 45,10, 3) Majcen 46,27, 4) Pompe (DSSS) 59,43; moški D: 1) Mak 30,37, 2) Kovačič 31,91,
1:01,17, 10) Hariš (Feriti) 1:04,34; mo:
B: 1) Tevž (DSS) 30,40, 2) Kotar (Polprevodniki) 30,62, 3) Belič (Feriti) 31,49,« Vidergar (SEM) 31,76, 5) Vlepič (DSSS 33,20, 6) Toman (SEM) 34,36, 7) Kokalj (Feriti) 34,99, 8) Milatovič (Mikroelektronika) 35,51, 9) Slapšak (Polprevodnik1 35,98, 10) Košak (Orodjarna) 38,79, V' Sore (Polprevodniki) 39,26, 12) Filip'1? (KeKo), 13) Vencelj (Elektroliti), Sovdat (SEM), 15) Mrak (Feriti); moški A-1) Deželak (Polprevodniki) 32,17, 2) Cera (Magneti) 32,21, 3) Raič (DSSS) 35,07, «'
Stupar (KEKO) 38,47, 5) Knez (Elektroliti) 41,77, 6) Hočevar (Feriti) 43,32, ''
Gliha (KEKO) 46,00, 8) Kralj (Elektrolit1? 46,22, 9) Konda (KEKO) 48,13, 10) Goto? (Elektroliti) 52,76, 11) Vojnič 1:15,79'
12)	Horvat (Magneti).	^ ^
ŠPORTNO SREČANJE DELAVCEV TOZD ERO
Vsi prisotni so menili, da tovrstne sprošče-
ne oblike rekreacije pomenijo pomembej’
Osnovna organizacija sindikata ERO je v soboto, 3. februarja organizirala že tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, popestreno z novo atraktivno disciplino — vožnjo na avtomobilski zračnici. V čudovitem sončnem vremenu se je na Zelenici zbrala skoraj tretjina delavcev tovarne. Udeležba je presegla vsa pričakovanja, samo v veleslalomu je sodelovalo 83 tekmovalcev.
Vzdušje na progi in ob njej je bilo izredno. Start, cilj in vratca so bila okrašena s popularnimi zastavicami „KLIP-KLAP", vsi sodelujoči pa so dobili posebne kapice z oznako „ISKRE“ in TOŽD ERO, tako da se je že od zunaj opazila pripadnost ISKRI, oziroma Tovarni električnega ročnega orodja. V veleslalomu so v posebni kategoriji sodelovali otroci delavcev ERO, ki so pokazali, prav tako kot vsi ostali nastopajoči, veliko športnega duha in smučarskega znanja.
Zelo zanimiva in predvsem za gledalce zabavna pa je bila vožnja na avtomobilskih zračnicah za prehodno trofejo najboljšega stroškovnega mesta. Za to izvirno disciplino je bil izreden odziv, saj se je po zasneženih strminah na zračnicah spustilo kar 16 tričlanskih ekip v konkurenci in 9 izven konkurence. Ob tem velja pohvaliti predvsem žene, ki so prav tako kot moški pogumno in uspešno vijugale med vratci.
Posebno prijetno je bilo po uspešno izpeljani tekmi na uradni razglasitvi rezultatov, žrebanju nagrad in srečanju, ki je bilo organizirano v restavraciji na Ljubelju.
prispevek k dograjevanju medsebojnih nosov, kar bo pozitivno vplivalo na vsakdanje delo in reševanje skupnih problem°v v temeljni organizaciji.
Po posameznih kategorijah so bili doseženi naslednji rezultati:
REZULTATI ERO:
S tekmovanja smučarjev TOZD ERO.
Otroci: 1) R. Teran 29,5, 2) R. Keš«
30.0,	3) Košir 30,8, 4) L. Ropret 31,5, 61 Sajovic 32,6, 6) Frelih 33,8, 7) D. NagHc
34.0,	8) do 9) Benedik in P. Frelih 35,1'
10)	S. Zupan 35,8, 11) J. Zupan, 12) He-gler, 13) Slatnar, 14) M. Teran, 15) Gr0$' 16) M. Naglič 17) P. Keše, 18) J. Benedik-19) Lavtar; Ženske: 1) Možina 31,2, 21 Cvet 35,6, 3) Rodvajn 43,5, 4) Ropret 44,4, 5) Brankovič 47,0, 6) Dolinšek 5V-moški C: 1) Pintar 29,7, 2) Keše 30,2, 31 Grohar 30,9, 4) Zupan 31,1, 5) Mikič 34,9-6) Slatnar 42,5; moški B: Udovč 26,4, 21 Ivanuša 29,0, 3) Zupan 29,9, 4) Križnar 30,2, 5) Meglič 31,4, 6) Štilec 31,9, 7) P'<rC.
32.1,	8) Teran 32,2, 9) Ferenčak 32,9,1°' Tomaševič 35,3, 11) Preisinger, 12) Burgan
13)	Jošt, 14) Benedik, 15) Hegler, 16) P1-rjevec, 17) Naglič, 18) A. Pirc; moški A: Gros 27,6, 2) Krmelj 27,9, 3) Debeljak |
29.1,	4) Mikič 29,3, 5) Suhadolnik 30,4, 61 do 7) Brešar in Sušnik, 30,7, 8) Vrhovnik 30,9, 9) do 10) V. Sajovic in Šturm 31,0-
11)	do 12) Polanšek in Trček, 13) Jeglič;
14)	Kuhar, 15) Peternelj, 16) do 17) Prežel) - Vesel, 18) Perčič, 19) Ivančič, 20) Jenko, 21) Draksler, 22) Potočnik, 23) Lesjak, 24) do 25) Janc in Cankar, 26) Kerstem-27) Grozelj, 28) Mežek, 29) Novak, 30 Cimprič, 31) Pretnar, 32) Nasastran, 331 Eršte, 34) M. Sajovic; na blazinah: moške, ženske in mešane ekipe: 1) Rozman " Mikič — Peternelj 22,1, 2) Križnar — Debeljak — Pohleven 26,8, 3) Lesjak — Sušnik ' Sever 27,4, 4) Kerstein — Prezelj — Pi^ 27,8, 5) Sturm — Jenko — Pretnar 27,9, 61 Medved — Eršte — Osterman 28,8, 7) Meglič — Jeglič — Cen kar 29,7, 8) Eržen " Klemenc — Žan 30,7, 9) V. Sajovic — M-Sajovic — Draksler 30,8, 10) F. Naglič — D-Naglič — M. Naglič 33,5, 11) Vrhovnik " Vesel — Nastran, 12) Perčič — Pirjevec -Preisinger, 13) Bohinc — Brankovič — V«" var, 14) Gaberšček — Brezar — Možina, 15' Pavič — Štancar — Resnik, 16) Zmrzlikar" Mars — Janc.