RIKOSS logo RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida številka 1 / 2022 KOLOFON RIKOSS Poljudnoznanstvena revija s podrocja ljudi z okvaro vida avtoportret slika C:\Users\Marino\OneDrive - Univerza v Ljubljani\IKT delo\RIKOSS\delovnamiza\Rikoss clanki delovna\mar2022\popotniski fotke\Zima.JPG letnik 21, številka 1 / 2022 C:\Users\Marino\OneDrive - Univerza v Ljubljani\IKT delo\RIKOSS\delovnamiza\Rikoss clanki delovna\mar2022\popotniski fotke\Yakutsk, pogled z okna.JPG ISSN 1854-4096 C:\Users\Marino\OneDrive - Univerza v Ljubljani\IKT delo\RIKOSS\delovnamiza\Rikoss clanki delovna\mar2022\popotniski fotke\Oce in sin.JPG Izhaja 4-krat letno v elektronski in zvocni obliki in je brezplacna. Spletna stran: http://www.zveza-slepih.si/rikoss/ Izdaja: Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije Glavni, odgovorni in tehnicni urednik: Marino Kacic Uredniški odbor / sodelavci: Anja Uršic, Brane But, Metka Pavšic, Miha Srebrnjak, Sabina Dermota, Safet Baltic Lektoriranje: Vida Crnivec V reviji se objavlja priporocila in izsledke testiranj nove specialne IKT opreme, strokovne clanke o spoznanjih z relevantnih podrocij, možnostih za izobraževanje, delo in prosti cas, o izkušnjah v povezanosti/vkljucenosti, o osebnih življenjskih in delovnih izkušnjah ljudi z okvaro vida, njihovih svojcev in strokovnjakov vseh podpornih služb ter drugo. Vsi prispevki so avtorizirani, avtenticni in se nanašajo na podrocje "ljudje z okvaro vida". ================================================================ Avtorske pravice za prispevke, sprejete v objavo, pripadajo reviji Rikoss. Uredništvo si pridržuje pravico preurediti ali spremeniti dele besedila, ce tako zahtevata jasnost in razumljivost, ne da bi o tem prej obvestilo avtorja. Avtorji prispevkov so odgovorni za avtenticnost besedila in svoja stališca. © Revija Rikoss (ime, oblika in vsebina) je zašcitena z zakonom o avtorskih pravicah. Revija ali katerikoli njen del ne smeta biti razmnožena ali spremenjena v kakršni koli obliki (elektronski, zvocni, tiskani ali drugi obliki) brez predhodnega pisnega dovoljenja lastnikov avtorskih pravic: © Revija RIKOSS in Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije. Domov Uredništvo Narocite brezplacen Rikoss ================================================================ KAZALO UVODNIK: Poslanica ob svetovnem dnevu brajice in 140-letnici rojstva Minke Skaberne AVTOPORTRET: Danijela Cizel Zelo rada se udeležujem Karitasovih taborov POPOTNIŠKI UTRINKI: Potovanje na sever Finske in v daljno Sibirijo Ema Brelih INTEGRACIJA: eUprava – servis za državljane (1. del) mag. Tatjana Mizori Zupan INVALIDSKO VARSTVO: Zakon o dolgotrajni oskrbi in dodatek za pomoc in postrežbo (1. del) Brane But DOBRO JE VEDETI: Antologija slepih in slabovidnih literatov in likovnikov Slavica Bukovec Zupanic PAMETNI TELEFONI: Predstavitev aplikacije Microsoft Office 365 Safet Baltic NAMIGI IN NASVETI: Kaj storiti, ko se racunalnik ne zažene, Kako izbrati pravi zunanji trdi disk (1. del) Brane But NOVICKE: Evropska kartica ugodnosti za invalide Marino Kacic MEDNARODNE NOVICKE: Zaposlovanje – kljuc do inkluzije, Odziv EBU na medijski razpis 2022, Pravica do kulture in športa, Holmanova nagrada 2022, Porocilo EDF Anja Uršic UVODNIK: Poslanica ob svetovnem dnevu brajice in 140-letnici rojstva Minke Skaberne V mesecu januarju smo obeleževali dva pomembna dogodka za slepe in slabovidne. 4. januarja leta 1809 se je rodil izumitelj brajeve pisave Louis Braille, zato je ta dan Generalna skupšcina združenih narodov s sprejetjem resolucije razglasila za svetovni dan brajeve pisave. Za slepe in slabovidne na Slovenskem je še kako pomembno delo Minke Skaberne, ki je z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico omogocila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes. Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882. Letos tako obeležujemo 140-letnico njenega rojstva. SVETOVNI DAN BRAJICE Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije dajemo poudarek na pomenu dostopnosti informacij slepim in slabovidnim. Eden od nacinov dostopa do njih je brajeva pisava, ki slepim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja, kulture, glasbe in ostalih podrocij življenja. Brajeva pisava je pisava slepih, ki jo zaradi reliefnega tiska slepi berejo s blazinicami prstov. Osnovni element brajice je brajeva celica standardne velikosti, v kateri se nahaja šest (v racunalniški brajici osem) pik, ki so razporejene v pravokotnik tako, da sta vodoravno najvec dve in navpicno najvec 3 (v racunalniški brajici štiri) pike. Razlicne kombinacije razlicnega števila pik ustvarjajo crke, locila in simbole. Tako kot na vsa podrocja življenja razvoj tehnologije vpliva tudi na branje in pisanje brajeve pisave. Od samih zacetkov, ko so brajico pisali s šilom in posebej za to oblikovano tablico, smo danes na stopnji razvoja, ko lahko gradivo v brajevi pisavi pišemo s pomocjo brajevega pisalnega stroja ali natisnemo s pomocjo racunalniške opreme in brajevega tiskalnika. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se z izumom elektro-mehanskega brajevega modula, ki je omogocal prikaz in izbris brajevega znaka, izpolnili pogoji za izum brajevih zaslonov in brajevih vrstic, ki slepim omogocajo dostop do digitalnih vsebin preko racunalnika. Gre za tipkovnici podobno elektronsko napravo, na kateri se besedilo iz racunalniškega ekrana pretvarja v brajevo pisavo. Na drugi strani sodobna tehnologija omogoca branje informacij in gradiv s pomocjo programske opreme, imenovane bralnik zaslonske slike, ki skupaj s govorno sintezo besedilo na racunalniškem ekranu pretvarja v zvok. Takšen nacin branja in pisanja izpodriva brajevo pisavo, zato se znižuje pismenost slepih oseb. Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije si tako prizadevamo, da s promocijskimi aktivnostmi, z dogodki in rednim tiskanjem casopisov, ucbenikov in leposlovnih del v brajevo pisavo prispevamo k boljši pismenosti slepih. Številni namrec radi povedo, da brajeve knjige v fizicni obliki ne more nic nadomestiti. 140-LETNICA ROJSTVA MINKE SKABERNE Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882 v Kranju kot cetrti otrok Francu Ksaverju in Viktoriji Skaberne. Po osnovni in mešcanski šoli leta 1901 je zakljucila študij na ljubljanskem uciteljišcu. Nekaj let je poucevala po razlicnih ljubljanskih šolah in si tako pridobila osnovno prakso ter pogoje za poklicni izpit, ki ji je odprl pot do stalnega mesta v dekliškem uciteljišcu. To mesto je dobila leta 1909, ko ji je bilo 27 let. Dve leti pozneje je opravila tecaj za pouk slepih na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je delovala v društvu Dobrodelnost, v okviru katerega se je leta 1917 odpravila v graški zavod za slepe. Tu se je prvic seznanila z delom s slepimi in slabovidnimi. Obiskala je oslepele slovenske vojake in si ogledala, kako je bila organizirana tamkajšnja Braillova knjižnica. Po vrnitvi iz Gradca je imela javno predavanje o skrbi za slepe na uciteljišcu v Ljubljani. Na njem je razvila zamisel o ustanovitvi Braillove knjižnice v Ljubljani na podlagi prepisovanja knjig v brajevo pisavo, kar bi bilo mogoce storiti s pomocjo dobrodelne dejavnosti prostovoljk. Na šesttedenski tecaj za pisanje in branje Braillove pisave se je prijavilo sto prostovoljk, ki so delale na svojih domovih pod Minkinim nadzorstvom. V enem letu so prepisale 60 del slovenskih pisateljev. Temelji slovenske knjižnice slepih so bili postavljeni. Na vrh AVTOPORTRET: Danijela Cizel Zelo rada se udeležujem Karitasovih taborov V tokratnem avtoportretu se nam predstavlja Danijela Cizel. Spoznamo njeno življenjsko pot, stanje vida, dejavnosti, ki ji zapolnjujejo dneve, ukvarjanje s športnimi aktivnostmi, tehnicne pripomocke, ki ji lajšajo vsakdan, ter sodelovanje na Karitasovih taborih. Spoznamo tudi njene želje za prihodnost in življenjski moto. Rodila sem se v juniju 1984 v porodnišnici Brežice. Ob rojstvu sem tehtala le 980 g – sem nedonošencek. Sem slepa, z desnim ocesom vidim le pol odstotka. Slepoto sem sprejela zelo dobro. Nikoli pa nisem razmišljala, kako bi bilo v primeru, ce bi videla. Doma sem iz Podvinja pri Brežicah, kjer živim na majhni kmetiji. Sem edinka. Prijateljev v svoji okolici nimam, saj se nisem šolala v domacem kraju. Osnovno šolo sem obiskovala v Zavodu za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani (v zdajšnjem Centru Iris). Tako na osnovno kot srednjo šolo, ki sem jo obiskovala v centru slepih v Škofji Loki, imam kar lepe spomine. Tudi z vsemi ucitelji sem se dobro razumela; za nobenega izmed njih nimam slabe besede. Po šoli sem bila leto dni doma, nato sem dve leti delala v invalidskem podjetju Iris v Brežicah, kjer sem kopirala in vezala knjige. S sodelavci smo se izredno lepo razumeli. Sedaj pa sem že nekaj let v invalidskem pokoju. V prostem casu rada uporabljam racunalnik. Najrajši si dopisujem s prijatelji po elektronski pošti, brskam po spletu ali poslušam zvocni casopis Obzorje, v katerem vedno izvem kaj novega. Tudi revija Rikoss mi je všec. Poleg tega rada gledam televizijo, prebiram casopise, v veselje pa mi je tudi pomoc pri domacih gospodinjskih opravilih kot so sesanje, pomivanje posode, brisanje tal, zlaganje perila. Dneve zelo rada preživljam tudi s svojo zlato prinašalko, ki pa sicer ni pes vodic. S starši gremo veckrat na morje v Izolo, pozimi in poleti pa se rada udeležujem enotedenskih Karitasovih taborov, na katerih se imamo zelo lepo. Tabori so zelo zanimivi in vedno polni razlicnih doživetij: obišcejo nas zanimivi gostje, organizirani so razlicni ogledi, cas izkoristimo tudi za sprostitev v kakšnih termah, ali pa se povzpnemo na zanimiv hrib ali goro. Letošnji tabor je bil med 10. in 15. avgustom v Moravcah. Bivali smo v domu zraven cerkve Svetega Mohorja. Tabor bi priporocila tudi drugim, ker je res lepo, tudi super družba smo. Posvetimo se razlicnim temam, npr. gobarjenju, pivovarstvu, imamo pa tudi razlicne ustvarjalne delavnice kot so na primer likovna, plesna, zgodovinska, izdelovanje izdelkov iz plastelina, volne in še marsikaj drugega. Tabore organizira Škofijska Karitas Ljubljana. Porocila o taborih objavljam v casopisu Moj prijatelj. Imam tudi kar nekaj prilagojenih tehnicnih pripomockov, kot so prenosni racunalnik, brajev zaslon, govoreci telefon, govoreca osebna tehtnica in govoreca ura, ki me opozori tudi na razlicne polne lune. Zvocnih knjig pa ne poslušam, raje berem brajeve casopise kot sta Moj Prijatelj in Obzornik za ženo in družino. Ukvarjati sem se zacela tudi s športom. Pred tremi leti sem v novembru pricela igrati namizni tenis za slepe (showdown) in govoreci pikado, ukvarjam se tudi z vrtnim kegljanjem. Udeležujem se tudi tekmovanj in moram priznati, da sem v vseh od naštetih športov kar uspešna. Želim si, da bi bila še naprej tako uspešna v športu in da bi mi vid, kolikor ga imam, še dolgo služil. Aha, in še to si želim: da bi se še naprej lepo razumela z domacimi. Nad seboj nikoli ne obupam. Rada sem vztrajna. Bodite tudi vi! Na vrh POPOTNIŠKI UTRINKI: Potovanje na sever Finske in v daljno Sibirijo (1.del) Avtorica: Ema Brelih Urednica rubrike: Metka Pavšic Pot na sever Finske in v Sibirijo je bila nekaj posebnega. V prvem delu potopisa opišem izkušnje zime na severu Finske in 2000 km dolgo pot po Sibiriji. Na poti sem bila v februarju in obicajna temperatura je bila okoli - 45 °C, ponoci pa še nekaj stopinj manj. To je bila nova, neprecenljiva izkušnja soocanja z mrazom, naravo in domacini. Pripovedujem z mislijo, da jo cim bolje »ugledate« tudi tisti bralci, ki imate težave z vidom. Tudi o tem pišem v uvodnem delu tega prispevka. Sopotnica in spremljevalka Vsakdo se v življenju znajde v številnih vlogah. Z Metko, urednico te rubrike, sva se spoznali na zacetku najinih službenih poti. Od takrat sva veliko skupaj, kot sodelavki, prijateljici, sopotnici. Imava seveda vsaka svoje življenje, razlicno družbo, nekaj skupnih in kar nekaj razlicnih interesov, talentov … Pred njo nisem poznala nikogar, ki bi imel vecje težave z vidom. Ce pomislim nazaj, na cas, ko sva se prvic, drugic, desetic srecali, mi nikoli ne pride na misel, da sem se kaj posebej ukvarjala z njenimi težavami z vidom. Nekako normalno je bilo, da se me prime pod roko, ce sva sami, da poškilim, kje je, ce sva se v družbi razšli. Z Metko sva skupaj tudi potovali. Dopust. S prijatelji, z družbo. Najbolj eksoticna destinacija je bila Kenija; a tudi druge poti so bile super: z vlakom v dobri družbi do Makedonije in tam naokoli, z avtom do Baltika, na Irsko, po Franciji, Švici, Bosni. Ker naju povezuje tudi gledališce, sva kot delovni tim izpeljali veliko gostovanj po Sloveniji, zamejstvu, na Hrvaškem na Ceškem. Vsaka s svojimi zadolžitvami in obveznostmi, in ce sva bili na poti sami, sem bila tudi v vlogi spremljevalke. Slepota, kakršnakoli invalidnost, prikrajšava, drugacnost, odstopanje od osebnih in splošnih meril za normalnost, povprecnost, sprejemljivost, je v družbi, v okolju seveda vedno razlog za dramatiziranje. Ce pa izhajamo iz tega, da nihce ni popoln in da ima vsak nekaj viškov in nekaj mankov, se sprejemanje drugacnosti precej poenostavi. Metka rada sedi na zadnjih sedežih v avtu. To pomeni, da se lahko razkomoti, malo zadremlje, poskrbi za tiste, ki so na sprednjem sedežu tako, da poda vodo, piškote, ima na skrbi vrecko za odpadke … Ko postane dolgcas, zapoje, sfrizira ali zmasira tistega na prednjem sedežu ali naredi intervju s sopotniki. Tako izve stvari, ki jo zanimajo. In seveda, z vidika slepote bi Metka prav tako lahko prepotovala Sibirijo, kot sem jo jaz, tako pa me je hudomušno prosila, naj za Popotniške utrinke predstavim to posebno deželo na nacin, kot bi mi na poti ves cas sledila in me spraševala. Idilicna Laponska Odkar pomnim, sem rada hodila naokoli. Potovanja v moji mladosti niso bila samoumevna, a sem nekako zvrtala cas in denar, da sem šla kam bolj dalec. Kasneje in še danes so taka in drugacna potovanja moj nacin preživljanja prostega casa. Pred leti še pomislila ne bi, da bi potovala v zimske kraje. »Pozimi smo doma, ali pa gremo v tople kraje,« smo si rekli. Prijateljica pa mi je navdušeno pripovedovala o Laponski in pred leti sem se februarja znašla na severu. V februarju se v Rovaniemiju ni vec trlo otrok, ki v decembru trumoma obiskujejo Božickov dom. Mestece je bilo sila obicajno, z luckami okrašena smreka sredi mestnega trga je spominjala na zagotovo bolj živahne in praznicne decembrske dneve. Že naslednje jutro je bilo cisto drugacno. Foto: Zima na Laponskem Z avtom grem proti severu, po beli, poledeneli cesti. Te vožnje ne bom nikoli pozabila. Tanki soncni žarki so sijali skozi drevesa. Z belih dreves so se na cesto vsipale snežinke, kristalcki; ta nežna, prosojna svetlikajoca se zavesa se je razprostirala do bele ceste pred mano. Avto je potiho drsel naprej. Pravljicno. In ko stopiš na belo, gladko, tiho poljano, narediš gaz ali stopaš po že uhojeni poti, slišiš zgolj škripanje suhega snega pod nogami. Vsi ostali glasovi utonejo v belino in mraz. Spokojno. Da bi videla severni sij, sem se morala sredi noci toplo, res toplo obleci in obuti, ter se sprehoditi do majhne jase. A splacalo se je. Ni moc opisati, ne naslikati, ne fotografirati tega, kar na nebu zazna oko. Tako, kot je fotografija mavrice le približek tega, kar vidim z ocesom. Metki bi severni sij na jasi opisala nekako takole: na vzhodu, tik na obzorjem je rumenkasta meglica, cisto prosojna je … spreminja se in nastaja nekoliko svetlejši pas … obrnem se na drugo stran … nad obzorjem so se pojavili rdeckasti jeziki … to ni kriceca rdeca barva, ampak zelo nežen, prosojen plamen, vec plamenov, ki valovijo, se prepletajo … prejšnja rumenkasto bela odejica se vrtinci, spreminja barvo in obliko, zdaj se svetlobni žarki zvijajo v osmico … in tako naprej. Barvne meglice se pojavijo enkrat na tem, drugic na drugem koncu, se razvijejo v mocan vrtinec in pocasi izginjajo, spreminjajo barvo. Morda se zdi, da idealiziram. Ne, tocno tako sem zaznala naravo, z vsemi cuti. Da, lahko se zgodi tudi slabo vreme, nizka oblacnost, megla, snežni, ledeni viharji in še marsikaj, kar ni nic nenavadnega za zimske razmere. Domacini so me spomnili na to, da se ni treba takoj zviti v dve gubi in javkati zaradi mraza. Kako naravno jim je, da jih tudi zebe, da popiha po stanovanju, a spoštujejo naravo in mraz in sobivajo z njo. Še veliko bi lahko napisala o Finski, a treba je naprej, v Sibirijo. Sibirija v zimskem casu V drugem delu potopisa bom napisala nekaj vec o tem, kako sem sploh dobila idejo za to pot. Jakutija je najvecja ruska republika in se razprostira na daljnem vzhodu Sibirije. Med Moskvo in Jakutskom je 9 ur razlike, kar prica o razsežnosti Rusije. Dejstvo je, da mi je pri brskanjem po internetu padla v oci sibirska turisticna agencija, pravzaprav njen turisticni program. Agencija ima sedež v Jakutsku, lastniki so domacini in med drugim organizirajo potovanja po Kolimski cesti oz. »cesti kosti« od Jakutska do Magadana ob Ohotskem morju. Na 2000 km dolgo pot se gre v zimskem casu. To bi bilo nekaj zame. Vec muh na en mah: Sibirija, zima, Jakutsk, domacini. Tako potovanje je nekaj posebnega predvsem zardi nizkih temperatur, redkih naselji in že sama Sibirija je nekaj posebnega. Kljub zaupanju v agencijo sem imela pred odhodom kar malo treme. Med potjo sem seveda ugotovila, da so bile moje skrbi posledica predsodkov in nepoznavanja. Zacetek je bil nervozen zaradi letalskega prevoza in zamud. Ko vcasih premišljujem o mojih poteh, se mi zdi, da so letališca kraj, kjer se, ce se kaj zatakne, pocutim najbolj nemocna. Kup uradnikov, za katere si zgolj to, kar piše na boarding pass-u, kartici, ki ti omogoca vstop na letalo. Ce tega nimaš, te ni. Dobro je imeti s seboj mobilni telefon in polnilec (nikoli ne veš, koliko casa boš moral preživeti na letališcu) ter kreditno kartico. Ta, se zdi, da reši, kar se rešiti da. V Moskvi bi se morala usesti na avion za Jakutsk, a sem ga zamudila. Še vedno trdim, da ne po moji krivdi. Seveda mi tega ne uradniki na letališcu niso priznali in morala sem izvleci kreditno kartico in kupiti novo letalsko karto. Taki zapleti niti niso tako redki. Poleg dodatnih stroškov sem bila zaradi zamude prikrajšana za ogled mesta sredi Sibirije. Ko sem dan kasneje, zvecer, koncno prispela v Jakutsk, se mi je zdelo, da sem na luni. Nisem vec navajena snega na cesti, na stopnicah, led vsepovsod, mraz, vse megleno in zarošeno. Dvakrat sem mimogrede padla. Potem se je, ocitno, telo spomnilo, kako se hodi po spolzkih tleh. V hotelu me je pricakala topla, kaj topla, vroca soba. A nisem zdržala, da kljub vecerni uri ne bi odšla malo ven. Škoda, ker je bil hotel nekoliko iz centra. Lepa cetrt z visokimi bloki, vsa pritlicja, v katerih so trgovine, bari, uradi, so par stopnic dvignjena od ulice. Zanimivo. Takoj sem pomislila, kako je težko za tiste, ki imajo težave s koleni, kaj šele, ce so na invalidskih vozickih. Stopila sem v nekaj trgovin, se kmalu navelicala - pet stopnic gor, pet stopnic dol - in šla na pico, popila še caj in se odpravila spat. V primerjavi z anglešcino, francošcino, nemšcino, je meni rušcina nekako domac jezik, ceprav znam zgolj nekaj besed. A to je dovolj, da smo se z natakarji in receptorkami pogovarjali »po naše«. Obcutek domacnosti je neprecenljiv, ko si sam na poti. Mesto je sicer veliko in moderno, a žal ga skorajda nisem videla, ker smo že zjutraj nadaljevali pot. Aleksej, tako je bilo ime šoferju, vodicu in sopotniku, je že navsezgodaj potrkal na vrata in mi odnesel prtljago do kombija. Kako prijazno. Nasploh so bili naši šoferji pravi profesionalci in dobri ljudje. So domacini, jakuti. Poznajo svojo deželo, poznajo tudi razmere pozimi. Tile šoferji so tudi malo avanturisticne sorte, radi napenjajo mišice tako, da pripovedujejo skorajda neverjetne zgodbe o prigodah na vožnjah po neskoncni sibirski zemlji. Za nas so lepo skrbeli, ne le med vožnjo. Skupaj smo bili ob vecerih, na ogledih, povsod. Pred hotelskimi vrati je cakalo vozilo, zavito v gosto meglo. Foto: Jakutsk, pogled z okna Nihce na ulici ne ugasne avtomobila, ampak jih pustijo na ulici prižgane, medtem, ko gredo po opravkih v trgovino, na pijaco … Vozili smo se v dveh kombijih, za katera sta skrbela šoferja, z nami pa je bil še vodic. Najprej smo izkusili zimsko cesto. To je zamrznjena reka, po kateri pozimi poteka promet. Spomladi in poleti se morajo posluževati obvozov in redkih mostov. Do pred kratkim je »cesta smrti« veljala za eno nevarnejših cest na svetu. V zadnjih letih so jo temeljito rekonstruirali, tako da je zdaj vecinoma v dobrem stanju. V kombiju je bilo prijetno toplo, za ven pa so nam posodili topla oblacila: kucmo, podložene rokavice, bundo in hlace, obuti pa smo bili v valenke, to so posebni škornji iz filca – zelo preprosti, udobni za nošenje in nikoli ne zebe v njih. Tudi vse sobe, v katerih smo prespali so bile tople, vroce. V stanovanjih so težki železni radiatorji, ki so vroci, da kar puhti od njih, in se jih ne da regulirati. Ce je bilo prevroce, sem enostavno za trenutek odprla okno, res samo trenutek, saj je mrzel zrak sobo takoj shladil. Stranišca so v vaseh vecinoma na štrbunk, zato je treba hitro opraviti. Smrdi pa nic ne in tudi ni treba paziti, da bi stopil na kakšno nesnago. Vse je zmrznjeno. Ena od stvari, ki zelo vplivajo na razpoloženje na poti, je hrana. V obcestnih gostilnah, v katerih se ustavljajo šoferji velikih kamionov in le malo drugih potnikov, postrežejo z dobro hrano »na žlico«. Razlicne juhe, v katerih je meso, zelenjava in krompir, so zelo okusne. Poleg se prileže razlicno cvrtje, podobno našim flancatom. Za žejo in posladek sem si najveckrat privošcila kompot, navadno iz suhega sadja, krhljev. To je hrana, ki je zelo preprosta, ampak meni je bila všec. Nima industrijskega okusa, spominja me na hrano, ki jo jem doma. Ustavili smo se v Ojmjakonu, kjer so izmerili do sedaj najnižjo temperaturo naseljenega kraja na Zemlji in dobili certifikat. Trudijo se, da bi svoj kraj naredili zanimiv za turiste. V kulturni dvorani so zvecer pripravili zelo dober in zanimiv program njihovih pesmi, tradicionalnih iger in tudi nekaj modernejših skladb. Da smo vsaj malo zacutili, kaj pomeni pravi mraz, smo šli z ribicem na jezero, kjer celo zimo po malem lovi ribe, in na kmetijo, kjer se ukvarjajo z rejo sibirskih konjev. Pozimi se prav tako pasejo zunaj in po potrebi jih dohranjujejo. Lastniku kmetije se je na obrazu videlo zadovoljstvo in ponos, da je lahko izrocil posestvo in credo nasledniku, sinu, ki bo nadaljeval s tradicijo. Foto: Oce in sin Na poti se je potrebno soociti tudi z žalostno zgodovino gulagov. Barake so še dobro ohranjene in nepredstavljivo je, kako so tu živeli in umirali ljudje. Cesta kosti je dobila tak naziv zato, ker trupel delavcev, zapornikov, ki so dobesedno umrli z lopato v roki, niti niso odstranili in dostojno pokopali, pac pa so jih enostavno prekrili z materialom, tako da so ostali zakopani v cestni trasi. Ja, po pol ure sprehajanja po mrazu že zacnejo skeleti nepokriti deli kože, na trepalnicah se zacne nabirati srež, brki postanejo beli. Kako bi bilo po dveh urah …? Pravijo, da odsvetujejo nošenje ocal, saj se lahko prilepijo, primrznejo na kožo. Imamo privilegij, da nam tega ni treba izkusiti. Mimogrede, pouk v šolah je prekinjen šele, ko je temperatura pod -45 stopinj. Kako pa se lahko prepricaš, da je v resnici mraz? Pustiš banano eno uro na hišnem pragu in ko jo pobereš, je trda kot kamen, opereš majico, jo obesiš na vrv in v dobrih petnajstih minutah je popolnoma trda … Seveda smo se vozili tudi na saneh, z jelencki. Za credo skrbijo nomadi, ki živijo v šotorih. Eden od njih nas je vabil v svojo družbo, pod odejo. Pravijo, da so to najtoplejše odeje, dvojna jelenova koža je v notranjosti. Uf. Poleg caja so nam ponudili pecena jetrca. Preprosto, okusno. Celo pot nas je spremljalo sonce in modro nebo, kar je tudi svojevrstna sreca. Zdi se mi, da poti po odmaknjenih krajih med preprostimi ljudmi širijo obzorja in odpirajo oci. Na vrh INTEGRACIJA: eUprava – servis za državljane (1. del) Avtor: mag. Tatjana Mizori Zupan (vodja projekta in glavni urednik portala eUprava: Ministrstvo za javno upravo, direktorat za informatiko, urad za razvoj digitalnih rešitev) Urednica rubrike: Sabina Dermota V prispevku so prikazani osnovni pojmi digitalizacije in dva prakticna primera za dostop do javne e-uprave, tudi za slepe in slabovidne. V skladu z direktivo EU o dostopnosti je v veljavi zakon o dostopnosti javnih spletišc in mobilnih aplikacij, ki nalaga, da so spletne strani in orodja prilagojeni, da vsem uporabnikom omogocajo zaznavanje, razumevanje, navigacijo in samostojno uporabo. V javni e-upravi vam želimo približati naše e-storitve. S tem namenom zacenjamo serijo clankov, ki bodo predstavili kljucne storitve in osnovne korake za dostop. Poenoten državni portal eUprava Državni portal eUprava https://e-uprava.gov.si/ je centralni portal države za elektronsko poslovanje fizicnih oseb z državo. Ni sicer edino državno spletišce, saj obstaja še nekaj drugih, specificnih za posamezna podrocja življenja in delovanja, ki so se zaradi razlicnih razlogov v preteklosti razvila kot samostojna. Še posebej znana takšna specificna spletišca so: eDavki, zVEM, spletišce ZPIZ, ZZZS in še nekatera druga. Ta spletišca pokrivajo posamezno vsebinsko podrocje, portal eUprava pa želi uporabnikom ponuditi kar najširši nabor storitev; od državne oziroma javne uprave, pa vse do posameznih institucij javnega sektorja lokalne samouprave. Za državni portal eUprava tehnološko in organizacijsko skrbi Ministrstvo za javno upravo, za posamezne vsebine pa vsebinsko pristojna ministrstva. Ekipa, ki skrbi za dostopnost vsebin vsem uporabnikom je majhna, a predana svojemu poslanstvu. Skrbi, da so vsebine in storitve na portalu pripravljene kar se da jasno, enostavno in dostopno razlicnim uporabnikom. Portal je namenjen vsem državljanom, predvsem pa ga obišcejo tako mladi, ki želijo tehnološko sodobno spletišce, s storitvami, ki jih je mogoce kar najhitreje opraviti, kot tudi tisti, ki želijo najprej preuciti vse informacije in potem v varnem zavetju doma na racunalniku v miru opraviti storitve in (za slepe in slabovidne zelo pomembno), tisti, ki imajo posebne potrebe in potrebujejo za opravljanje e-storitev dodatna znanja, opremo, napore in posledicno tudi storitve, ki so jim prilagojene. Vsem tem razlicnim uporabnikom mora biti torej na voljo vsaka posamezna storitev, kar pomeni poseben napor pri pripravi posamezne storitve, saj je pri tem potrebno upoštevati pravno podlago, postopke na organu, ki to storitev nudi in tehnološke možnosti, ki jih imamo. Storitve na portalu eUprava lahko razdelimo v pet glavnih sklopov: 1. Informacije o upravnih in drugih storitvah, ki jih državljani opravljamo z državo na razlicnih nivojih; 2. Elektronske vloge, ki nam omogocajo popolno elektronsko poslovanje z državo; 3. Vpogled v lastne osebne podatke, ki so shranjeni v razlicnih uradnih registrih, evidencah in drugih bazah podatkov; 4. Vpogled v javne podatke v razlicnih uradnih registrih, evidencah in drugih bazah podatkov; 5. Ogromno drugih aktualnih informacij, ki se objavljajo na oglasni deski: prireditve in shodi, terminski plan izpitov za avtomobile in ne nazadnje eDemokracija, kar pomeni možnost sodelovanja pri pripravi predpisov. Digitalna identiteta Za vecino teh storitev uporabniki potrebujemo le racunalnik, tablico ali pametni telefon in dostop v svetovni splet. Za vpogled v lastne osebne podatke ali oddajo elektronskih vlog pa uporabniki potrebujemo še svojo digitalno identiteto. Ce to primerjamo s fizicnim svetom, lahko recemo, da je to kot elektronska osebna izkaznica, torej izkazuje našo identiteto v digitalnem svetu. Kot je za pridobitev osebne izkaznice potrebno fizicno obiskati Upravno enoto, kjer oddamo vlogo za izdajo osebne izkaznice in nas pri tem uradna oseba identificira, da smo to res mi, je potrebno tudi vlogo za pridobitev digitalne identitete oddati fizicno na Upravni enoti (v casu epidemije tudi nekaterih drugih mestih). Pri tem imamo dve možnosti in sicer lahko zaprosimo za pridobitev digitalnega potrdila ali smsPASS potrdila. Osnovna razlika med njima je, da moramo prvega namestiti na svoj racunalnik, drugi pa je vezan na naš mobilni telefon. Prvega tako lahko uporabljamo le na racunalniku, na katerega smo namestili digitalno potrdilo, drugega pa lahko uporabljamo na katerikoli napravi, ki je povezana v svetovni splet. Vec informacij o tem lahko najdete na spletni strani državnega centra za storitve zaupanja SI-TRUST, na povezavi: https://www.si-trust.gov.si/sl/. Ne glede na to, katero digitalno identiteto ste pridobili, jo je na spletni strani državnega centra za storitve zaupanja, potrebno registrirati in sicer na povezavi: https://www.si-trust.gov.si/sl/si-pass/. Na isti strani si po registraciji uredite še elektronsko podpisovanje, da vam kasneje ne bo potrebno na racunalnik namešcati podpisne komponente in da boste lahko dokumente in vloge podpisovali tudi na katerikoli drugi mobilni napravi. Varen elektronski predal (izbirna možnost) Ko ste si uspešno pridobili svojo digitalno identiteto in elektronski podpis, se lahko podate v svet elektronskega poslovanja z državo in drugimi poslovnimi subjekti. Priporocamo vam še korak, da si na portalu eUprava uredite varen elektronski predal, v katerega vam bodo državni organi in druge institucije lahko elektronsko vrocale dokumente, sklepe, odlocbe in druge uradne dopise, ki so se doslej vrocali osebno preko fizicnega kontakta in je bil za prevzem obvezen lastnorocni fizicni podpis. To storite tako, da se prijavite na portal eUprava. Ob prijavi boste dobili v potrditev pogoje uporabe, za katere vam priporocamo, da jih temeljito preberete in se tako seznanite z nacinom uporabe portala. Priporocamo vam, da na vaši napravi izberete možnost avtomatskega shranjevanja oddanih vlog, ker vam bo to omogocalo, da boste spremljali, kaj se bo z vašimi vlogami dogajalo. Potem pa si nastavite še svoj varni predal za vrocanje v eUpravo. To vam bo omogocalo, da boste lahko v ta predal dobili dokumente, ki jih morajo razlicni organi osebno vrociti. O vrocitvi boste obvešceni s strani portala, nacin obvešcanja pa je odvisen od tega, kako si boste to nastavili v nastavitvah v profilu. V profil lahko vstopite tako, da zgoraj desno, kjer sta vidna vaše ime in priimek, kliknete na trikotnik, da se vam pokaže nabor treh možnosti in sicer: - Moja eUprava - Nastavitve - Oddaja Tu izberete možnost »Nastavitve«. Odpre se vam osnovna stran vašega profila, v desnem zgornjem delu pa se pojavita dve dodatni možnosti in sicer: - Uporabniški profil in - Nastavitve obvešcanja. Najprej si pregledate svoj profil kjer so navedene nastavitve shranjevanja vlog in varnega predala, potem pa izberete še vpogled v »Nastavitve obvešcanja«, kjer si uredite kdaj in na kakšen nacin želite biti obvešceni o razlicnih spremembah kot sta na primer status oddane vloge ali pa potek nekega osebnega dokumenta. Nastavitve lahko seveda veckrat spreminjate, le naslova varnega predala ne morete spreminjati, kar je zapisano tudi ob aktiviranju predala. Po vseh teh posegih je tudi vaš status na portalu eUprava pripravljen in lahko portal uporabljate v celoti, z vsemi funkcionalnostmi, ki so na voljo. Dva primera uporabe eUprave Kot receno, je Glavni del portala je oddaja elektronskih vlog. V tem casu sta aktualni dve vlogi in sicer prva s podrocja podajanja podpore za referendum, druga pa s podrocja volitev. Primer 1 v zadnjem casu je razpisanih precej zbiranj podpor volivcem razlicnim pobudam, kot na primer za sprejem zakona, spremembo ustave ali razpis referenduma. Podpore, ki jih volivci oddajo elektronsko prek eUprave, upravne enote po potrditvi posredujejo predlagateljem. Ce volivec odda podporo osebno na upravni enoti, pa mora za pošiljanje potrjenega obrazca pobudniku poskrbeti sam. To pomeni, da je elektronski postopek za uporabnika, ki oddaja podporo, hitrejši in enostavnejši. https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/volitve-referendumi/podpora.html Primer 2 Letos je v Sloveniji tudi pomembno volilno leto, saj bomo imeli troje volitev. 14.2.2022 so se zacela volilna opravila za volitve poslancev in poslank v Državni zbor, zato je na portalu eUprava na voljo vloga, s katero Državni volilni komisiji sporocite, kako in kje želite voliti, ce na dan volitev ne boste na naslovu stalnega prebivališca. https://e-uprava.gov.si/podrocja/drzava-druzba/volitve-referendumi/posebne-oblike-glasovanja.html Obe vlogi oziroma storitvi sta zelo koristni za vse državljane, saj nam v elektronski obliki omogocata res široko uporabo, dosežeta namrec tudi tiste, ki jim je fizicni obisk pristojnega organa iz razlicnih vzrokov otežen ali celo onemogocen. Na portalu eUprava je še veliko drugih zanimivih vsebin in storitev, a opisani dve sta trenutno aktualni. Vabimo pa vas, da si ogledate in uporabite tudi druge storitve in sami izkoristite priložnost elektronskega poslovanja. V naslednji številki revije Rikoss bomo nadaljevali s predstavitvijo eUprave. Na vrh INVALIDSKO VARSTVO: Zakon o dolgotrajni oskrbi in dodatek za pomoc in postrežbo (1. del) Avtor in sodelavec: Brane But Po dvajsetih letih prizadevanj je Državni zbor dne 9. 12. 2021 sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk), objavljen je v Uradnem listu RS, št. 196/21, dne 17. 12. 2021. Zakon je zacel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu, torej 18. 12. 2021, uporabljati pa se je zacel en mesec po objavi, torej 18. 1. 2022. Podrobneje si bomo ogledali spremembe in novosti, ki jih prinaša ta zakon na podrocju dodatka za pomoc in postrežbo in so precejšnje glede na sedanjo ureditev. Najprej si oglejmo dolocila Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki posegajo v druge zakone in dolocajo prenehanje veljavnosti in uporabe njihovih dolocil glede DPP: 157. clen Zakona o dolgotrajni oskrbi doloca prenehanja veljavnosti in uporabe dolocil o dodatku za pomoc in postrežbo v drugih zakonih. Tako z 31. julijem 2024 prenehajo veljati: - 99. clen ZPIZ-2, - 6. clen Zakona o socialnem vkljucevanju invalidov, - 32. clen Zakona o socialno varstvenih prejemkih. V Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju dne 31. julija 2024 preneha veljati in se uporabljati: 99. clen (upravicenci) Pravico do DPP imajo uživalci starostne, predcasne, invalidske, vdovske ali družinske pokojnine s stalnim prebivališcem v Republiki Sloveniji, ki jim je za osnovne življenjske potrebe nujna stalna pomoc in postrežba drugega. V Zakonu o socialnem vkljucevanju invalidov dne 31. julija 2024 preneha veljati in se uporabljati: 6. clen (dodatek za pomoc in postrežbo) (1) Invalid, ki zaradi invalidnosti potrebuje pomoc in postrežbo druge osebe za opravljanje osnovnih življenjskih potreb, ima poleg pravice do nadomestila, pravico do dodatka za pomoc in postrežbo, ce nima pravice do dodatka za isti namen po drugih predpisih. (2) Višina dodatka za pomoc in postrežbo je odvisna od tega, koliko pomoci druge osebe invalid potrebuje. (3) Izvedenski organ po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, na zaprosilo pristojnega centra za socialno delo poda mnenje o potrebni pomoci druge osebe. (4) V primeru pritožbe poda mnenje organ druge stopnje, po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. (5) Višina dodatka za pomoc in postrežbo se odmeri po zakonu, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V Zakonu o socialno varstvenih prejemkih dne 31. julija 2024 preneha veljati in se uporabljati: 32. clen (1) Upravicencu do denarne socialne pomoci, ki mu je zaradi starosti, bolezni ali invalidnosti za opravljanje osnovnih življenjskih potreb nujna pomoc druge osebe in ne prejema dodatka za tujo nego in pomoc po drugih predpisih, se denarna socialna pomoc poveca za dodatek za pomoc in postrežbo. (2) Potrebo po nujni pomoci druge osebe ugotavlja invalidska komisija po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (3) Višina dodatka za pomoc in postrežbo se doloci v višini dodatka za pomoc in postrežbo, ki bi upravicencu pripadal, ce bi bil do njega upravicen po predpisih o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. (4) Center za socialno delo lahko invalidski komisiji iz drugega odstavka tega clena poda predlog za ponovno ugotavljanje potrebe po nujni pomoci druge osebe upravicencu do dodatka za pomoc in postrežbo po tem zakonu, ce oceni, da se mu je zdravstveno stanje izboljšalo v taki meri, da je upravicen do nižjega dodatka za pomoc in postrežbo ali ga ne potrebuje vec. Zakon o dolgotrajni oskrbi omogoca zacasno ohranitev že pridobljenih pravic na podlagi drugih predpisov. 141. clen tega zakona glede zacasne ohranitve dodatka za pomoc in postrežbo doloca: Osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona pridobile pravico do dodatka za pomoc in postrežbo na podlagi predpisov o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, do dodatka za pomoc in postrežbo na podlagi predpisov o vojnih veteranih, pravico na podlagi predpisov o socialnovarstvenih storitvah ali na podlagi predpisov, ki urejajo socialno vkljucevanje invalidov, obdržijo te pravice do izdaje novih odlocb o odobritvi pravic iz DO v skladu z 39. clenom tega zakona, po katerem ima pravico odlocanja do DO Zavod za zdravstveno zavarovanje. 18. clen Zakona o dolgotrajni oskrbi doloca, pravico do denarnega prejemka: (1) Upravicenec lahko pravico do dolgotrajne oskrbe koristi v obliki denarnega prejemka. O pravicah do dodatka za pomoc in postrežbo, ki se iz dosedanjih sistemov prenašajo v dolgotrajno oskrbo, bo Zavod za zdravstveno zavarovanje ponovno odlocal. 139. clen zakona doloca: (1) Osebe, ki so na dan uveljavitve tega zakona upravicene do dodatka za pomoc in postrežbo v skladu z 99. clenom Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ter predpisih s podrocja vojnih veteranov, socialnega varstva in podrocja socialnega vkljucevanja invalidov se te pravice izplacujejo do izdaje nove odlocbe o pravicah iz tega zakona. Odlocba iz prejšnjega stavka, ki jo po uradni dolžnosti izda ZZZS, se izda najkasneje do 30. junija 2024. Glede prenosa dodatka za pomoc in postrežbo iz dosedanjih sistemov v dolgotrajno oskrbo Zakon o dolgotrajni oskrbi doloca eno izjemo in sicer glede pravice dodatka za pomoc in postrežbo na podlagi prepisov o vojnih invalidih. 135. clen doloca: Vojni invalidi, ki so pred uveljavitvijo tega zakona, kot je doloceno v prvem odstavku 158. clena tega zakona, pridobili pravico do dodatka za pomoc in postrežbo na podlagi predpisov o vojnih invalidih, lahko to pravico obdržijo. Pravica iz prejšnjega stavka se izkljucuje s pravicami iz tega zakona. O višini denarnega prejemka v Zakonu o dolgotrajni oskrbi in podrobneje o dodatku za pomoc in postrežbo, ki ostane v Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, preberite v prihodnjem prispevku. Vir: https://www.uradni-list.si/ Na vrh DOBRO JE VEDETI: Antologija slepih in slabovidnih literatov in likovnikov Nov pogled na ustvarjalnost ljudi z okvaro vida Avtor: Slavica Bukovec Zupanic Ce pravimo, da je umetnost hrana za dušo in da posameznik z njo izraža odnos do okolice in družbe, potem ne preseneca, da je ta mocno prisotna tudi med ljudmi z okvaro vida. Prav iz tega razloga so se v lanskem letu pri Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije odlocili za izdajo zbornika z naslovom Kipi v nas hrepenenje. O zbiranju gradiva, o kriterijih pri izboru, pa še kaj je zapisano v nadaljevanju prispevka. Predsednik ZDSSS Matej Žnuderl je antologijo slepih in slabovidnih literatov in likovnikov pospremil na pot z naslednjimi besedami: »Ustvarjalnost med slepimi in slabovidnimi narašca in išce vedno vec poti, tudi tiste neznane, ki jih je treba na novo uhoditi. Ponosen sem na vse ustvarjalce, tako na tiste, ki vam je vid mocno opešal, kot tudi na tiste, ki vam je povsem ugasnil ali pa ga nikoli niste imeli. Umetniško ustvarjanje se osmisli, ko se rezultate predstavi drugim. Antologija Kipi v nas hrepenenje predstavlja literarne in likovne ustvarjalce medobcinskih društev slepih in slabovidnih, še posebej v luci stoletnega organiziranja slepih in slabovidnih na Slovenskem. Bralcem želim veliko užitkov ob njenem prebiranju, predstavljenim ustvarjalcem pa mnogo navdiha in poguma da bodo svoja dela predstavljali širši publiki tudi v prihodnje.« Antologijo je uredil uredniški odbor v sestavi: Liu Zakrajšek, Živa Borak ter Dušan Brešar Mlakar. Slednja dva bosta skozi pogovor nanizala utrinke iz uredniškega dela. Za uvod v pogovor nam prosim razkrijta, po kakšnem kljucu je bil sestavljen uredniški odbor? Dušan BM: Založba Beletrina, ki je nudila tehnicno podporo pri izdaji antologije, je za urednico predlagala njihovo sodelavko, urednico in prevajalko Živo Borak, ki je že sodelovala pri vec založniških koprodukcijah in posebnih izdajah, in je z menoj tudi koordinirala nastajanje te antologije. Kot tretjo urednico so na založbi predlagali Liu Zakrajšek, ki je literarna kriticarka, pesnica, pisateljica in prevajalka mlajše generacije, sicer pa študentka primerjalne književnosti in filozofije. Uredniški odbor je bil tako vecgeneracijski. Sam sem bil vkljucen po službeni dolžnosti, ker skrbim za kulturno dejavnost med slepimi in slabovidnimi. Vendar sem nalogo ali dolžnost ponotranjil in sem tudi prosti cas namenil raziskovanju in zbiranju gradiva. Brskal in iskal sem informacije po vseh mogocih arhivih in revijah. Od kod ideja, povod za nastanek antologije? Dušan BM: Obletnice so obicajno povod za pregled dela. Tudi pri nas je bilo tako. V letu 2020 smo praznovali 100 let samoorganiziranja slepih in slabovidnih na Slovenskem. Ideja je prišla od predsednika Zveze Mateja Žnuderla, ki je velik podpornik kulture med slepimi in slabovidnimi. Navezal je stike z založbo Beletrina, ter jih prosil za tehnicno podporo. Kot sem že napisal je na željo Zveze Beletrina dodala še zunanjega urednika in literarnega kritika. Kar ni bilo slabo. Prosim za nekaj osnovnih podatkov o zborniku. Dušan BM: Knjiga ima 300 strani. Velikost je približno A4 oziroma 28,5 x 22,5 cm. Vezava je trda in šivana s polkrožnim hrbtom. Naklada je 500 izvodov. Naslovnica je v modro beli barvi, s sencami letecih ptic, ki jih je dodal oblikovalec Luka Mancini. Za osnovo smo vzeli cudovito sliko Nebo nad Okroglim avtorice Rosane Lorbek, clanice MDSS Maribor. Napis Kipi v nas hrepenenje je na naslovnici postavljen tako, da tvori s pticami lepo zracno kompozicijo in poteka od levega zgornjega kota do sredine naslovnice. Prostorocna pisava izraža rokopis hrepenecega pesnika. Koliko ustvarjalcev je zajetih v antologiji in kakšne kriterije ste upoštevali pri izboru? Je igrala vlogo tudi umetniška vrednost izdelka? Živa B: V antologijo je vkljucenih 75 literarnih in likovnih avtorjev. Nekateri med njimi so vkljuceni tako z literarnimi kot tudi z likovnimi prispevki. Pri izboru literarnih prispevkov so bili upoštevani razlicni kriteriji; eden od teh je gotovo bil "pogled" slepih in slabovidnih na svet in življenje ter na slepoto samo, na odnose med ljudmi, na to, kako oni "vidijo" stvari, kar se je zlasti obcutilo v poeziji s specificnimi oziroma drugacnimi metaforami; pri kratkih zgodbah pa na primer s hudomušnostjo, da se znajo tudi ponorcevati iz lastne slepote. Nekateri prispevki predstavljajo tudi sam proces izgube vida. Ni pa bil "slepi" pogled glavni kriterij. Pri nekaterih prispevkih je pretehtala umetniška vrednost, pri drugih "pogled", pri tretjih vsebina, ki se je tako ali drugace dotaknila urednikov. Pri nekaterih avtorjih pa zaradi pomanjkanja objav oziroma gradiva izbire sploh ni bilo, tako so na primer nekateri vkljuceni z enim samim (predhodno objavljenim) prispevkom. Slike in fotografije so vzete s potujoce razstave Onstran svetlobe. Katere vire pa ste uporabili za literarne tekste? Živa B: Literarni odlomki so bili zbrani iz zbornikov Drugo sonce, revij in iz objavljenih pesniških zbirk, romanov, zbirk kratke proze itd.; torej avtorskih izdaj. Pri pokojnih avtorjih, ki niso imeli nobenih objav ali pa so bile te zelo redke, so gradivo priskrbeli sorodniki, nekaj takega gradiva je imela tudi vaša knjižnica. Nekateri avtorji so za ta namen prispevali še neobjavljene pesmi itd. Dušan BM: K Živinemu odgovoru naj pripišem, da sem dodal tudi avtorje, ki niso nikoli objavljali v Biserih Savinje, ampak sem našel njihove objave v razlicnih revijah kot so: Problemi, Sodobnost, Mentor, Dialogi in tudi v Novi reviji. Z raziskovanjem in poizvedovanjem sem dodal še nekaj manj znanih avtorjev, ki še nikoli niso objavljali ali pa so objavljali zgolj v lokalnih casopisih. Eden od njih je objavljal celo pod psevdonimom. In z Živo sva morala uporabiti veliko detektivsko povecevalno lupo. Upam, da mi sourednici nista zamerili, ko sem kar nekajkrat poslal Živi Borak mail, ki se je zacenjal nekako takole: »Dejmo notri še tega pesnika/pesnico. Ta je zadnji/zadnja.« Tik pred postavitvijo antologije mi je v roke prišla drobna pozabljena knjižica Naše pesmi, ki jo je leta 1973 izdal Republiški odbor zveze slepih Slovenije. V njej je 12 slepih in slabovidnih objavilo svoje pesmi. Odkritje pesniške zbirke je pomenilo 10 novih avtorjev za antologijo. Najstarejša med njimi je Veronika Žižek, rojena 1895. S tem odkritjem naša antologija obsega literarno ustvarjanje slepih in slabovidnih avtorjev, rojenih od 19. do 21. stoletja. Romanca Škorjanc, Štefanija Losching, Marija Kranjc so v zborniku brez biografij. To pomeni, da bom nadaljeval z raziskovanjem. Upam, da bo antologija dobila nadaljevanje. Preprican sem, da slepi in slabovidni, rojeni po letu 2000, tudi pišejo. Antologija Kipi v nas hrepenenje je dokaz, da slepi in slabovidni ustvarjajo tudi v vizualnih umetniških zvrsteh. Zagotovo bo to dejstvo naredilo premik v razmišljanju polnocutnih. Dušan BM: Ce umetnost delimo na vidno (kiparstvo, slikarstvo, film) in slušno (glasba in pesništvo) ter prostorsko (koreografija in drama), sta po tej definiciji slepim dostopna glasba in pesništvo. Vendar, kot si napisala: antologija je dokaz, da tudi slepi in slabovidni ustvarjajo vizualne umetniške zvrsti. Je dokaz, da se lahko kosajo z videcimi. Osebno menim, da je ta knjiga zacimba, ki paše k mocnim in slastnim jedem. Antologija nosi pomembno sporocilo. Je dokaz, da so slepi in slabovidni izvrstni slikarji, pesniki, pisatelji. Preprican sem, da bo ta Antologija naredila premik v razmišljanju med videcimi bralci. S predstavitvami po javnih knjižnicah pa jim bomo poskušali to mišljenje še utrditi. Urednikoma Živi Borak in Dušanu Brešarju Mlakarju se v imenu uredništva RIKOSS iskreno zahvaljujem za pogovor. Antologija Kipi v nas hrepenenje je v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne dostopna tudi v zvocni obliki. Namenjena je tako bralcem z okvaro vida kot tistim s težavami pri branju in razumevanju besedil. Na vrh PAMETNI TELEFONI: Predstavitev aplikacije Microsoft Office 365 Avtor in sodelavec: Safet Baltic Tokrat opisujemo Microsoftovo aplikacijo Office 365 za pametne naprave, kot je Iphone ali pa Ipad. Aplikacija ni namenjena zgolj slepim in slabovidnim osebam, temvec je zelo uporabna tudi za tiste, ki potrebujejo v eni aplikaciji vec razlicnih storitev za obdelavo svojih dokumentov. Z uporabo bralnika zaslona Voice Over je popolnoma dostopna za delo tudi slepim in slabovidnim. Office 365 je aplikacija, v kateri lahko na enem mestu pregledujete ter ustvarjate wordove, excelove, power pointove ter PDF datoteke. Ce nameravate uporabljati aplikacijo kot brezplacno verzijo, si morate v prvi vrsti na Microsoftovi spletni strani ustvariti Microsoftov racun. Brez tega boste v aplikaciji lahko zgolj pregledovali dokumente. V brezplacni verziji z uporabniškim racunom boste tako dobili možnost enostavnega oblikovanja dokumentov ter 5 GB prostora v oblacni storitvi Microsofta po imenu OneDrive. V primeru, da ste vplacali narocnino na storitev Microsoft Office 365 Personal ali Family, pa pridobite tako imenovane premium storitve in možnosti v aplikaciji. Razlika med Personal in Family je v tem, da je Personal namenjen 1 osebi, Family pa 6 osebam. Z narocnino pa lahko uporabljate Office 365 na 5-ih napravah, vse od namiznega racunalnika pa do vašega pametnega telefona. Poleg tega z narocnino na storitev pridobite tudi 1 TB prostora v oblaku OneDrive. Letna narocnina Office 365 Personal znaša 69 €, mesecna pa 7 €, Family pa letna 99 € in mesecna 10 €. Možnosti, ki jih ponuja Office 365 Premium. Ko odpremo aplikacijo, nam ta na dnu zaslona ponudi 2 glavna zavihka: prvi je Home (dom), drugi pa Actions (dejanja). Ce oznacimo prvi zavihek po imenu Home (dom), se nam na zaslonu prikažejo naslednji predmeti po vrsti: 1. Account (racun); pod tem gumbom se nam prikažejo naslednje možnosti: Vpis v aplikacijo z našim Microsoftovim racunom; v primeru da ga še nimate, vam ponudi možnost, da ga ustvarite. 2. Storage accounts (racuni za shranjevanje), kjer lahko uporabljate vec oblacnih storitev shranjevanja, pod okriljem vašega prostora v oblaku ali pa službenih, ce imate tudi službeni Office racun. 3. Help & feedback (pomoc in ocena), kjer lahko najdemo pomoc za delo z aplikacijo, ali pa podamo našo oceno o aplikaciji. 4. Microsoft Apps (microsoftove aplikacije); tukaj se prikaže seznam vseh Microsoftovih aplikacij, ki se nahajajo v App Store in jih lahko uporabljamo na naši napravi. 5. Settings (nastavitve); tukaj si lahko ponastavljamo delovanje aplikacije. 6. Filter (filter); tukaj nastavimo, katere vrste datotek prepozna aplikacija. Najboljša možnost je, da oznacimo gumb All (vse), ker nam ta nacin omogoca odpiranje in urejanje vseh datotek. 7. Open (odpri); tukaj se ponudi možnost odpiranja shranjenih datotek, tako v oblaku kot tistih, ki so shranjene na telefonu. 8. Search (išci); to je polje za iskanje datotek. Trije podzavihki se prikažejo zgolj, ce je oznacen glavni zavihek Home, in sicer: Recent (nedavne); ko ga oznacimo, nam aplikacija prikaže nedavno odprte ali pa shranjene datoteke. Shared with me (podeljeno z mano); tukaj se prikažejo datoteke, ki so jih z vami delili drugi uporabniki, bodisi da je to službeni prostor za shranjevanje ali pa ste svoj racun dodelili drugi osebi. Pinned (Pripeto), kjer se vam prikažejo pripete datoteke v vašem oblaku. Za seznamom datotek pa se prikaže še zadnji gumb ali možnost pod glavnim zavihkom Home in sicer: 1. Create (ustvari); ko tapnemo ta gumb, nam aplikacija ponudi naslednje možnosti: 2. Notes (beležke); tukaj lahko ustvarimo kratke beležnice in jih tudi oblikujemo po naši želji. 3. Scan (skeniraj); ta možnost nam omogoca skeniranje dokumenta s pomocjo kamere; zatem ga lahko shranimo v slikovni ali v wordovi obliki. 4. Voice (glas); ta gumb pa nam ponuja zajetje pogovora v glasovni obliki, iz katerega aplikacija avtomaticno ustvarja tekstovno transkripcijo. Na žalost pa je ta možnost dostopna zgolj v angleškem jeziku. 5. Nato imamo možnost ustvarjanja po vrsti word, excel ali power point datotek. Ce na dnu zaslona oznacimo drugi glavni zavihek - Actions (dejanja), pa nam aplikacija ponudi naslednje možnosti: 1. Sign a PDF (podpiši PDF datoteko); ko tapnemo to možnost, nam aplikacija ponudi brskanje, pri cemer izberemo PDF datoteko, ki jo želimo podpisati. Ko jo oznacimo in odpremo, izberemo lokacijo v datoteki, kjer jo podpišemo tako, da dvakrat tapnemo po zaslonu in zadržimo prst, ter z drsanjem po zaslonu ustvarimo naš podpis. Zatem se ponudita še dve možnosti: izbira barve podpisa ter shranjevanje podpisa za kasnejšo uporabo. 2. Scan to PDF (skeniraj v PDF); s to možnostjo z kamero zajamemo tekst na listu papirja, ter ustvarimo PDF datoteko. 3. Pictures to PDF (slike v PDF); tukaj izberemo slikovno datoteko, ki jo želimo pretvoriti v PDF obliko. 4. Documents to PDF (dokumenti v PDF); s tem gumbom izberemo datoteko (wordovo, txt, excelovo ali power pointovo), ki nam jo aplikacija pretvori v PDF. 5. PDF to Word (PDF v wordovo obliko); s to možnostjo pretvorimo PDF v wordovo obliko in sicer aplikacija pretvori tudi neberljive PDF v nam dostopno obliko. 6. Images to text (slike v tekst); tukaj pa s pomocjo OCR možnosti izvlecemo tekst iz slik, ponovno v nam berljivo obliko. 7. Image to table (slika v tabele); v primeru, da imate na papirju natisnjene tabele, jih lahko s to možnostjo preskenirate, ter jih shranite bodisi v wordovi ali pa v excelovi obliki. 8. Scan QR codes (skeniraj QR kodo); ta možnost nam ponuja skeniranje QR kod, s cimer dostopamo do podatkov v njih. 9. Create form (ustvari obrazec); s to možnostjo si lahko ustvarite spletno anketo. Ko tapnete to možnost, si sledijo naslednji koraki za spletno anketo: - Untitled form title (naslov ankete); tukaj odprete polje za vnos teksta, vpišete naslov spletne ankete in na koncu tapnete gumb Done (storjeno). - Add your first question (dodaj prvo vprašanje); v tem koraku dodate v anketo vprašanja ter druge možnosti, kot so: - Choice (izbira); tu vpišete vprašanja in odgovore, na katere anketiranec odgovarja z da ali ne. - Text (tekst); tukaj vpišete vprašanja, ki zahtevajo tekstovne odgovore. - Rating (ocena); tukaj nastavite možnost ocenjevanja vašega vprašanja z razponom od 1 do 10. - Date (datum); tukaj nastavite možnost dodajanja datumov v vaši anketi. Nato imate možnost pošiljanja ankete na e-poštne naslove ali pa povezavo do ankete skopirate in jo prilepite kamor želite. Do odgovorov na anketo dostopate tako, da oznacite zavihek Home (dom) in zatem oznacite zavihek Recent (nedavno), kjer se prikaže vaša anketa z odgovori. Opomba: pomembno je poudariti, da je tako ustvarjena anketa dostopna slepim in slabovidnim z uporabo bralnika zaslona, ne zgolj na pametnih napravah, temvec tudi na naših namiznih in prenosnih racunalnikih. 10. Transfer files (prenesi datoteke); to omogoca prenos datotek med našim telefonom in racunalnikom. 11. Create (ustvari); tukaj lahko ustvarjamo svoje datoteke. Aplikacija je zelo uporabna že zaradi same možnosti ustvarjanja in oblikovanja tako wordovih, excelovih, power pointovih in PDF datotek. Še posebej je uporabna pri pretvorbi slikovnih PDF v nam berljivo obliko. Poleg tega pa s pomocjo kamere ustvari identicno kopijo dokumenta tudi iz oblikovnega vidika, tako da ga ni potrebno dodatno oblikovati. Sam uporabljam Microsoft Office 365 Premium, vam pa priporocam, da si pred odlocitvijo o nakupu licence ustvarite Microsoft racun in preizkusite aplikacijo v njeni brezplacni verziji. Na vrh NAMIGI IN NASVETI: Kaj storiti, ko se racunalnik ne zažene, Kako izbrati pravi zunanji trdi disk (1. del) Avtor in sodelavec: Brane But 145. Kaj storiti, ko se racunalnik ne zažene (1. del) Ce se racunalnik ne zažene, nikar ne zganjajte panike. V vecini primerov je napaka ocitna in popravljiva. Cetudi nas ob zagonu racunalnika pricaka popolna tema ali moder zaslon smrti, je lahko napaka povsem enostavna in hitro popravljiva. Takšne napake se lahko pojavijo predvsem pri zagonu novega racunalnika. Kako odpravimo težave, ko se racunalnik ne zažene? Popolna tema Ce se racunalnik sploh ne vklopi – ventilatorji ne delujejo, lucke ne utripajo, zaslon ostane crn, potem imate verjetno težave z napajalnikom. Racunalnik izkljucite iz elektricnega omrežja in ga prikljucite neposredno v vticnico, za katero veste, da deluje, in ne v podaljšek. Prepricajte se, da je stikalo za napajanje na zadnji strani napajalnika vklopljeno. Preverite tudi, ali je vklopljeno stikalo na vticnici. Ce uporabljate prenosni racunalnik, preverite, ali je polnilnik pravilno prikljucen. Le dolocena USB vrata hkrati podpirajo prenos podatkov in možnost polnjenja baterije. Okvarjen napajalnik je pogost krivec za težave z zagonom, tudi ce opazite, da se nekatere komponente, kot so ventilatorji ali RGB luci, vklopijo. Napaka se lahko skriva v zaslonu Slišite znacilne zvoke zagona racunalnika, vendar na zaslonu ne vidite nicesar? V tistem zacetnem vznemirjenju pogosto naredimo zacetniško napako in narobe povežemo kable. Najprej preverite, ali uporabljate integrirano ali loceno graficno kartico. Ce uporabljate integrirano graficno kartico, potem boste pravi prikljucek našli na osnovni plošci. Drugace pa se prikljucek skriva malo nižje, ob odprtini za namensko graficno kartico. Hkrati tako kot pri zgornjem koraku preverite, ce težava slucajno tici v vticnici oziroma v elektricnem omrežju. Ce prej omenjeni popravki ne pomagajo, poskusite racunalnik prikljuciti na drug monitor ali televizor in preverite, ali sploh pridete do namizja. V tem primeru gre za okvarjen monitor, ki ga morate poslati v popravilo. Racunalnik vam pošilja skrita sporocila Osnovna plošca je središce, kjer se izmenjujejo vse informacije med strojnimi komponentami. Nekatere plošce imajo tudi kar nekaj funkcij, s katerimi uporabnike opozarjajo na dolocene napake. Preverite, ali ima osnovna plošca na zadnji strani majhen LCD diagnosticni zaslon. Na cenovno bolj ugodnih plošcah tega ne boste opazili. LCD zaslon bo med poskusom zagona prikazal kode napak, ki jih lahko poišcete v prirocniku osnovne plošce ali na spletnem mestu proizvajalca. Vaša plošca ima lahko tudi diagnosticne LED lucke, ki doloceno napako prikažejo z zaporedjem luck. Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ 146. Kako izbrati pravi zunanji trdi disk (1. del) Kljub vedno vecji popularnosti shranjevanja podatkov v oblaku, se veliko ljudi odloca še za dodatno varnostno kopijo v obliki zunanjih diskov. Pri nakupu teh moramo paziti na vec dejavnikov, od prenosljivosti, kapacitete prostora, hitrosti prenosa podatkov, do trpežnosti in drugih lastnosti. Kako torej zbrati pravega? O tem, da je shranjevanje podatkov v oblaku prirocno, ni nobenega dvoma. Vsekakor pa je dobro imeti tudi eno varnostno kopijo vseh pomembnih podatkov, datotek in dokumentov na zunanjem trdem disku. Varnostno kopijo je dobro imeti, da si zagotovimo, da so vse naše najpomembnejše informacije varne, ne glede na to kaj se zgodi z našimi napravami ali internetno povezavo. Zelo pogosta in pametna praksa je, da imamo prej omenjene podatke na zunanjem trdem disku in oblak uporabljamo kot sekundarni vir shranjevanja. Poglejmo si nekaj nasvetov, kako izbrati zunanji trdi disk, da bodo vsi naši podatki na varnem. Kapaciteta prostora za shranjevanje Brez dvoma je najbolj pomembna lastnost, na katero moramo biti pozorni, ko izbiramo zunanji trdi disk, kapaciteta prostora za shranjevanje. Vsekakor ni smiselno kupiti “high-end” naprave s šifriranjem in dostopom na daljavo, ce ta nima dovolj prostora. Po drugi strani pa zagotovo ne želimo zapravljati denarja za disk, katerega nikoli niti približno ne bomo mogli napolniti. Kakšna pa je potem optimalna velikost? Vse je odvisno od potreb posameznika. Ce želimo napravo, ki je dobra za prenašanje dokumentov, fotografij, ali ostalih vsebin iz ene naprave na drugo, ali pa preprosto želimo razširiti pomnilniški prostor našega ne prevec vrhunskega prenosnika ali tablice, potem je srednje cenovni trdi disk prava izbira. Medtem ko najvecji med trdimi diski lahko dosežejo velikost do 2 TB, znajo biti precej dragi in nepotrebno veliki za prenašanje. Namesto tega prihranite denar in kupite disk s 64 GB prostora, ki lahko stane manj kot 20 evrov. Dandanes lahko dobimo tudi dvakrat vecje diske, ki ne stanejo toliko vec. Ce pa vas zanima shranjevanje veliko vec informacij in vsebine na dolgi rok, boste zagotovo želeli kaj bolj ucinkovitega. Po navadi so 1 TB diski tisti, ki zadostijo potrebam vecine povprecnih uporabnikov. Ce pa seveda razmišljate, da bi shranili na trdi disk zbirko filmov ali glasbenih posnetkov, ali pa si preprosto želite zagotoviti, da vam nikoli ne bo zmanjkalo kapacitete, obstajajo diski, ki nudijo vec terabajtov prostora. Seagate Backup Plus na primer ponuja od 1 TB do 5 TB kapacitete za shranjevanje. Cena pa se giblje vse od 75 evrov pa do 140 evrov. Vir: https://www.racunalniske-novice.com/ Na vrh NOVICKE: Evropska kartica ugodnosti za invalide Avtor: Marino Kacic Prispevek opisuje, kako so leta 2021 urbanisti ocenili fizicno dostopnost vec kot 40 objektov v Sloveniji, vkljucenih v projekt EU kartica ugodnosti za invalide. V nadaljevanju je še navajamo, kdo so ponudniki in koliko ljudi v Sloveniji je potencialno možnih uporabnikov EU kartice ugodnosti za invalide. Sodobna družba stremi k temu, da bi bili vsi javni objekti za vse uporabnike dostopni brez ovir. Dostopnost objektov in storitev ni pomembna samo za invalide, saj smo lahko prav vsi v dolocenem življenjskem obdobju funkcionalno ovirani. S problematiko fizicne dostopnosti javnih objektov in javnih prostorov v Sloveniji se že vec kot 15 let intenzivno ukvarja Urbanisticni inštitut Republike Slovenije (UIRS), ki je partner projekta Izboljšanje dostopnosti blaga in storitev za invalide z EU kartico ugodnosti za invalide, nosilec projekta pa je Nacionalni svet invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). UIRS izvaja terensko ocenjevanje dostopnosti javnih objektov, v katerih svoje storitve opravljajo ponudniki ugodnosti za imetnike EU kartice ugodnosti za invalide. Popis opravljajo terenski popisovalci, med katerimi so invalidi in posebej v ta namen izobraženi strokovnjaki s podrocja urbanizma in arhitekture. Med ponudnike EU kartice ugodnosti za invalide je doslej vkljucenih okoli 220 ponudnikov; leta 2021 so urbanisti izbrali in ocenili fizicno dostopnost približno 40 objektov v Ljubljani, Celju, Novem mestu, Ajdovšcini, Bohinju, Izoli, Piranu, Novi Gorici, Domžalah, Idriji, Kopru, Mariboru, Radovljici, Lescah, Žirovnici in na Jesenicah. Letos nacrtujejo ocenjevanje fizicne dostopnosti dodatnih 80 objektov po vsej Sloveniji. Rezultate analiz fizicne dostopnosti objektov, kjer so za posamezen objekt ocenjeni vsi zakonsko zahtevani kriteriji, lahko najdete v spletnem vodniku javnih objektov. Vodnik imetnikom kartice omogoca, da pridobijo informacije o dostopnosti, preden objekt dejansko obišcejo. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije je na svetu 650 milijonov invalidnih ljudi. Podoben trend pojavnosti invalidnosti je tudi v Sloveniji, kjer ima status invalida od 160.000 do 170.000 ljudi, kar je okoli 8,5 % vseh prebivalcev. Povedano drugace, vsak dvanajsti slovenski državljan je invalid. Še višji je delež funkcionalno oviranih ljudi, kamor ne sodijo le invalidi. Ocenjujejo, da je funkcionalno oviranih od 15 do 20 % dejavnih prebivalcev oziroma 20 do 25 % vseh prebivalcev Evropske unije. Cilj projekta je povecati število ponudnikov ugodnosti kot tudi imetnikov Evropske kartice ugodnosti za invalide, ki je brezplacna in jo invalidi dobijo na katerikoli od upravnih enot. Brezposelni imetniki EU kartice ugodnosti so med drugim upraviceni tudi do brezplacnega prevoza v medkrajevnem linijskem prevozu potnikov v notranjem cestnem in železniškem prometu. Vec na spletni strani EU kartica ugodnosti za invalide: https://www.invalidska-kartica.si/ Vir: https://nsios.si/ Na vrh MEDNARODNE NOVICKE: Zaposlovanje – kljuc do inkluzije, Odziv EBU na medijski razpis 2022, Pravica do kulture in športa, Holmanova nagrada 2022, Porocilo EDF Avtor: Anja Uršic Prevod: Jure Škerl Zaposlitev je kljuc do inkluzije Pod tem naslovom sta Evropska zveza slepih in Zveza slepih Srbije priredili letno konferenco v Beogradu, na kateri je sodelovalo 150 predstavnikov iz Evrope. Glavna tema so bili izzivi, ovire in možnosti za izboljšave na podrocju zaposlovanja. Ob zakljucku konference so sodelujoci sprejeli tudi skupno izjavo, Beograjsko deklaracijo, v kateri so poudarili, da zaposlitev posamezniku prinese veliko vec kot samo denar, to pa je vkljucenost v družbo! A kako je danes videti situacija na podrocju zaposlovanja slepih in slabovidnih oseb v Evropi? V nadaljevanju objavljamo izsek iz govora izvršnega direktorja EBU Larsa Bosselmanna: »Na žalost obstajajo podatki, ki jasno kažejo, da so slepe in slabovidne osebe še vedno izpostavljene vecjemu tveganju za brezposelnost ali prekarno zaposlitev v primerjavi s svojimi videcimi kolegi. To tveganje se še poveca, ko se pridružijo še drugi dejavniki, kot so druge vrste posebnih potreb, spol ali etnicno poreklo. Ker pa gre zgolj za splošne trende in podatke, se pojavlja vprašanje, kako dobro sploh poznamo resnicno situacijo? Že vec desetletij je znana težava, da nam primanjkuje uradnih, zanesljivih podatkov, ki bi kazali celostno sliko podrocja zaposlovanja slepih in slabovidnih oseb in na podlagi katerih bi lahko delali primerjave po državah, sektorjih, starostnih skupinah ipd. Izdelava takšne podatkovne baze je ambiciozen cilj, ki pa bi ga bilo nujno izpolniti, preden lahko zacnemo sprejemati ucinkovite politike in ukrepe za izboljšanje zaposlovanja slepih in slabovidnih oseb. Bojim se, da na tej konferenci ne bomo rešili vprašanja, kako vzpostaviti sistem zbiranja teh tako potrebnih podatkov. So pa njeni udeleženci pripravili številne zanimive clanke in predstavitve, v katerih bomo lahko slišali marsikatero odlicno idejo za nadaljevanje naših prizadevanj, da bi cimvec slepih in slabovidnih oseb dobilo zaposlitev. Zelo zanimiva je npr. raziskava naših srbskih kolegov, ki so lastnorocno izdelali bazo relevantnih podatkov o zaposlitvah slepih in slabovidnih oseb. Predstavljen bo tudi spodbuden clanek Evropskega statisticnega urada, ki opisuje, kako nameravajo zbirati podatke o osebah s posebnimi potrebami. Še vedno pa ostaja odprto vprašanje, kako iz Eurostatovih podatkov, ki bodo merili le invalidnost v širšem smislu, izlušciti zgolj osebe, ki so bodisi slepe bodisi slabovidne. V branje vam priporocam še clanek iz Estonije o naglih spremembah na podrocju zaposlovanja, ki so posledica tehnološkega razvoja, ter kaj to pomeni za iskalce zaposlitve. Na tokratni konferenci se bomo skratka osredotocili na le nekaj od kljucnih vidikov zaposlovanja v naši skupnosti. Ta tema pa bo predmet naših naporov tudi še v prihodnosti.« Kot že omenjeno, so udeleženci konference ob zakljucku objavili dokument, poimenovan Beograjska deklaracija 2021. Vec o tem si lahko preberete na naslednji povezavi: https://www.euroblind.org/newsletter/ebu-focus-english/2022/january/en Vir: http://www.euroblind.org/ EBU razocarana nad prvim pozivom za zbiranje predlogov v okviru programa MEDIA 2022 Evropska komisija je 3. februarja objavila prvi poziv za zbiranje predlogov za podporo avdiovizualne industrije v okviru programa MEDIA 2022. Evropska zveza slepih izraža razocaranje nad pomanjkanjem programske perspektive, ki bi izdelke filmske industrije skušala narediti bolj dostopne osebam s posebnimi potrebami. Še posebej so razocarani nad dejstvom, da poziv izrecno ne spodbuja opremljanja medijskih vsebin z zvocnimi opisi in zvocnimi podnapisi. Decembra 2020 je bila sprejeta regulativa za Kreativno Evropo za obdobje 2021-2030, ki vsebuje splošno dolocilo, naj se programski cilji zasledujejo na nacin, da spodbujajo inkluzijo in osebam s posebnimi potrebami in drugim marginaliziranim družbenim skupinam omogocajo vecji dostop do kulture. To dolocilo je bilo upoštevano v najzgodnejših pozivih za zbiranje predlogov v letu 2021, v katerih je bilo zapisano, da »bodo prednost imeli predlogi, ki vsebujejo primerne strategije za doseganje enakopravnosti med spoloma, inkluzivnosti, raznolikosti in zastopanosti razlicnih družbenih skupin«. Izpolnjevanje tega kriterija naj bi prineslo pet odstotkov tock v koncni oceni prijavljenih projektov. Kasneje je Evropska komisija objavila tudi precej spodbudno Strategijo za pravice oseb s posebnimi potrebami 2021-2030, kjer je v poglavju o »izboljšanju dostopnosti umetnosti, kulture, rekreativnih dejavnosti, športa in turizma« zapisano, da se bo komisija trudila »narediti kulturno in umetniško dedišcino bolj dostopno in inkluzivno za osebe s posebnimi potrebami ter da bo za ta cilj namenila sredstva iz programov, kot je Kreativna Evropa«. EBU poziva Evropsko komisijo, naj da v prihodnjih pozivih vecji poudarek opremljanju avdiovizualnih vsebin z zvocnimi opisi in zvocnimi podnapisi. Napredek na tem podrocju bodo še naprej pozorno spremljali. Vec o tej temi si lahko preberete na povezavi: https://www.euroblind.org/ebu-disappointed-first-media-calls-proposals-2022 Vir: http://www.euroblind.org/ Pravice oseb z okvarami vida do udeležbe v kulturnih in športnih dejavnostih EBU je objavila nov kratek video za ozavešcanje o pravicah slepih in slabovidnih do kulturnih in športnih dejavnosti, ki so zapisane v 30. clenu Konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb. Gre za peti filmcek od desetih nacrtovanih. Vec informacij in preostale filmcke lahko najdete na spletni strani vseevropske kampanje, ki jo vodi EBU, natancneje deset njenih clanic, financno pa jo je podprla tudi Evropska komisija. Cilj kampanje je povecati ozavešcenost politikov in širše javnosti o pravicah slepih in slabovidnih oseb. Video je dostopen na: https://www.euroblind.org/new-video-right-culture-and-sport Vir: http://www.euroblind.org/ Holmanova nagrada 2022 Organizacija LightHouse for the Blind and Visually Impaired iz San Francisca je objavila natecaj za letošnjo nagrado za ambiciozne slepe ali slabovidne posameznike. Podeljene bodo tri nagrade v višini 25.000 dolarjev za osebe, ki si želijo doseci nekaj izjemnega na podrocju osebne rasti in premagovanja ovir zaradi slepote ali slabovidnosti. Nagrada je poimenovana po Jamesu Holmanu, slepemu raziskovalcu iz 19. stoletja, ki je potoval in odkrival neznane koticke sveta v casu, ko še ni bilo na voljo modernih nacinov transporta. Pogoji za prijavo na natecaj so, da imate status slepe osebe, da boste 1. oktobra 2022 starejši od 18 let in da se lahko sporazumevate v anglešcini. Prijave že sprejemajo, vse kar morate narediti, pa je, da posnamete minuto in pol dolg video, v katerem opišete svojo idejo za izjemen osebni podvig, ga naložite na YouTube in izpolnite prijavni obrazec na spletni strani Holmanove nagrade (https://holman.lighthouse-sf.org/apply/). Prijave sprejemajo do polnoci 20. marca po pacifiškem casu (21. marca ob 8:00 po slovenskem casu). Glede ideje za vaš podvig ne postavljajo posebnih omejitev, dokler je vaša lastna in jo boste tudi sami izvedli. Lahko je s podrocja tehnologije, umetnosti, brajice, dostopnosti, transporta, potovanja, skupnosti, ucenja novih vešcin, poucevanja skupnosti, ustanovitve podjetja itd. Organizatorji natecaja vas želijo spodbuditi, da presežete svoje meje. Mimogrede, morda se vam ne splaca cakati do zadnje minute za objavo filmcka – oseba, ki bo do 20. marca namrec zbrala najvec všeckov na YouTubu, bo avtomaticno uvršcena v polfinale. In naj pandemicne okolišcine ne prirežejo krila vaši domišljiji! Za navdih pri iskanju ideje pa lahko preverite tudi seznam predvajanja s finalisti iz leta 2020 na YouTubu. Vir: https://worldblindunion.org/ Porocilo Evropskega foruma hendikepiranih oseb o napredku EU Ta mesec bo Odbor ZN za pravice hendikepiranih oseb zacel s sestavljanjem drugega porocila o ukrepih Evropske unije za izboljšave na tem podrocju. Predvsem se bodo posvetili vprašanju, kako EU napreduje pri implementaciji dolocil Konvencije ZN o pravicah invalidnih oseb. Odbor je zadnje porocilo izdelal leta 2015, tokrat pa so svoje delo zaceli s seznamom vprašanj, s katerimi bodo preverili, kako EU izpolnjuje dolocila vsakega posameznega clena Konvencije o pravicah invalidnih oseb. Evropski forum hendikepiranih oseb pa je v pomoc odboru že izdal alternativno porocilo, v katerem predlaga svoj nabor pomembnih vprašanj. Povzetek porocila je zaenkrat na voljo v francošcini, kmalu pa bo izdan tudi v španšcini in poenostavljeni anglešcini. Vir: https://www.edf-feph.org/ Na vrh © 2002-2022 Vizitka RIKOSS Uredništvo, Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije