Leto 1888,
47
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele v državnem zboru zastopane.
Kos VIII. — Izdan in razposlan dne 16. marcija 1888.
S 5.
Ukaz ministerstva za pravosodje od 23. februvarja 1888,
kdaj začni uradovati Fiinfhausko okrajno sodišče v Dolnji Avstriji.
Novo okrajno sodišče v Fiinfhausu, ki se ima ustanoviti vsled ukaza pravosodnega ministerstva od 20. decembra 1882 (Drž. zak. št. 170), naj začne svoje uradno poslovanje s 1. dnem junija meseca 1888.
Pražtik s. r.
2«.
Razglas ministerstva za finance od 3. marcija 1888,
o oblasti dani Libavski c. kr. veliki colniji II. raz" reda na wozu odpravljati mašine (stroje) colno-tarifnih številk 284 a) in b), po tem 284 bis.
G. kr. veliki colniji 11. razreda v Libavi daje se v porazumu s c. kr. ministerStvom za trgovino oblast, na wozu zacolovati mašine številk 284 a) ln b), po tem 284 bis občne čolne tarife, na tanko držeč se ukaza od 2 I. maja 1887 (Drž. zak. št. 58) o tem, kako glede cola postopati z mašinami in aparati.
Duiuijewski s. r.
2Ï.
Ukaz ministerstva za finance od 3. marcija 1888,
s katerim se razteza področje c. kr. osrednjega urada za odredbine in odmero pristojbin na Dunaji.
Fo Najvišji odloki od 28. februvarja 1888 razteza se področje (delokrog) c. kr. osrednjega urada za odredbine (takse) in odmero pristojbin v to mer, da mu se počenši od 1. dne aprila 1888 preod-kažejo niže označeni, pod okrog cesarstva glavnega in prestolnega mesta Dunaja spadajoči pristoj-binski poslovi, namreč:
1.	Uradna dela, ki se tičejo uradnih najdenj, in nakazovanje deležev popadnikom, ki jim zakonito pristojé na njih podlogi;
2.	dohodarstveno-kazenski postopek v kol-kovnih rečeh znotraj področja pristoječega c. kr. finančnim okrajnim ravnateljstvom, in
il. sistemalne pregledbe (revizije) kolkovne pri javnih oblastvih. uradih in uradnih osobali.
Dalje se
4. podružnica (ekspozitura) c. kr. finančnega okrajnega ravnateljstva v mestu, gosposkih ulicah št. 23, vtelovljuje v zvezo omenjenega urada.
Od gori imenovane dobe počenši treba bode torej vsa uradna najdenja, odnosno ovadbe o kol-kovno-dohodarstvenih prestopkih, ki se tičejo slra-nek stanujočih v cesarstva glavnem in prestolnem Dunajskem mestu, odpravljati na Dunajski c. kr. osrednji urad za odredbine in odmero pristojbin.
Duinijewski s. r.
(SloTeniioh.)
12
28.
Ukaz ministrstva za finance od 12. marcija 1888,
o vvedenji takö imenovanih normalnih saharo-metrov“ v ovedbo, koliko ima po pivovarnicah ječmenovka izlečka v sebi.
V	poraznimi s kraljevskim ogerskim minister-stvom za finance ukazuje se naslednje z odnosom na §§a 1 in 8 razpisa finančnega ministerstva od 26. decembra 1854 (Drž. zak. od 1. 1855 št. 1), po tem na razpis finančnega ministerstva od 14. oktobra 1858 (Drž. zak. št. 238) in z odnosom na določila, ki jih v oziru na saharometre (cukro-mere) obseza z ukazom trgovinskega ministerstva od 9. decembra 1872 (Drž. zak. št. 171) razglašeni meroizkusrii red.
V	ovedbo, koliko izlečka (ekstrakta) ima v sebi davku podvržena ječmenovka v pivovarnicah, smejo se, kadar ta vsebina izlečka ne stojf pod 9 in ne nad 20 saharometrovih stopinj, počenši od 1. dne maja 1888, uporabljati samo tako imenovani „normalni saharometri“, ki jih je c. kr. prvomerska komisija na Dunaji po posebnem navodilu naredila in preskusila, sè svojim meroizkus-nim belegom (pečatom) opravila in s potrdnico overovila.
Z ozirom na razhod (prostor), znotraj katerega se ječmenovke v oziru na vsebino izlečka svobodno giblje, napravljajo se dvoji normalni saharometri; pri enih začenja se lestvica s 7-5 stopinjami in gre do 16 stopinj, pri drugih se začenja lestvica s 15 stopinjami in završuje z 21 • 5 stopinjami.
Razdalja med posameznimi stopinjami, ki so z delilnimi črtami in številkami po lestvici normalnih saharometrov označene, iznaša blizu dvajset milimetrov ter vsaka stopinja je zopet razdeljena z delilnimi črtami na deset delov (desetin ene stopinje). Odstop naznamb, popravljenih s pomočjo popravnih tablic (tablice 1, II in lil), ki se pridajö vsakemu teh orodij, od dolžnih naznamb normalnega saharometra vsegdar je manjši nego desetina ene stopinje.
V vsakem normalnem saharometru za prigled davka od piva vtaljen je toplomer po Rčainurn. s katerim se poizveda toplina ječmenovke. Vsakemu takemu normalnemu saharometru pridodan je dalje poseben toplomer za ovedbo topline, ki jo ima zrak v opazovalnici.
Poleg meroizkusnega belega vrezana je na vsakem normalnem saharometru z jedko vodo nje-
gova teža, izvagana v srednje-gostem zraku z vtežrm iz žolte medi (mesinka).
Ako bi se normalen saharometer potopil v tekočino, katere toplina kaže 4Ü ali več stopinj, razpočil bi se.
Vsakemu normalnemu saharometru pridodana potrdnica obseza razven številke in teže tega orodja še tudi pouk, kako ga je rabiti, in pa dotične tri popravne tablice.
Od teh tablic ima tablica I popravo naznamb v odstotkih, kakor se na ravnost čitajo z vretenca, tablica II popravo naznamb, kakor se na ravnost čitajo z vtaljenega toplomera, in tablica III redukcijo dozdevne (prividne) vsebine na resnično vsebino pri 14 stopinjah normalne topline po Ré am urn.
V takih variliščih, v katerih se napravljajo ječmenovke pod devet stopinj, in pa v variliščih, katerim bi se bilo izimno dopustilo napravljati ječmenovko imajočo več nego 20 saharometrovih stopinj, naj se še dalje uporabljajo dozdanji saharometri v ovedbo, koliko izlečka ima ječmenovka v sebi.
Ako bi se pokazal kak pomislek proti uradnemu normalnemu saharometru, da ni pravičen, tei' bi se pomislek opiral na opazbo, da ta normalni saharometer v primeri s kakim drugim kaže za desetino ali za več nego desetino stopinje na več ali na manj, dolžni so finančni organi precej uradoma poistiniti z največjo natančnostjo, kako kažeta oba saharometra, vzeti < sumili normalni saharometer s pristojstvom vrçd in sicer, kadar bi se moralo misliti, da je sumen saharometer, katerega ima stranka, vzeti ga — potrdivši prejem — ter po fmančnostražnem prigledno-okrajnem voditeljstvu na ravnost poslati c. kr. prvomerski komisiji na Dunaji v popreskus.
Dokler se ne izve posledek popreskusa, — in la posledek je edino merodajen za dokončno konstatacijo izlečka, ki ga dotična ječmenovka ima resnično v sebi,, — vzeti je začasno, da normalni saharometer, ki ga ima finančne straže oddelek v rokah, pravično kaže.
Kadar finančni organi dadd popreskusiti orodje, dolžna je potrošnini podvržena stranka samo tedaj plačati I roške tega preskusa, kadar se v čisto dene, da normalni saharometer, ki ga ona ima, za več nego desetino kaže preveč ali premalo, nego bi imel kazati. Kadar se orodje popreskuša na zahtev stranke pivo vareče, tedaj je ona v vsakem slučaji dolžna nositi troške.
Dmiajewski s. r.
4-9
2».
Ukaz skupnega ministerstva od 15. marcija 1888,
s katerim se v porazumu s kraljevsko ogersko vlado razglaša zvršitev dogovora v končnem zapisniku k trgovinski in plovstveni pogodbi z Italijo od 7. decembra 1887 pod IV k tarifama A in B pridržanega ter ukrepajo ukazila potrebna za to zvršitev.
Na podlogi zakona od Iti. decembra 1887 (Drž. zak. št. 1 44), s katerim se je vlada pooblastila, trgovinske odnošaje z Italijo do dne 30. junija 1888 najdalje začasno uredili, razglašuje se s tem, da vsled domembe ukrenene s kraljevsko italijansko vlado v zmislu določila pod IV, k tarifama A in B končnega zapisnika k trgovinski in plovstveni pogodbi z Italijo od 7. decembra 1887 (Drž. zak. št. 148), počenši od 16. marcija 1888 za ves čas, dokler traja pogodba, stopijo v moč v omenjenem določilu končnega zapisnika v misel vzeta čolna določila za lanene preje in laneno blago v Italiji z ene strani in za gladko blago iz same svile in za samosvilene armure, kakor tudi za konopne preje na Avstro-Ogerskem z druge strani.
Zvršujoč ta določila pogodbe treba je v uradnem abecednem kazalu raznovrstnega blaga k čolni tarifi, izdanem po razglasu od 21. maja 1887 (Drž. zak. št. 55) izvesti v naslednjem povedane premene, namreč:
Pag. 314 in 315.
Svila in svileno blago.
V opomnji 12, 4. vrsti izbrisati je besedo: j,dünne“ in za besedo „undichte“ vvrstiti besede: „mit Steh- und Drehfaden gewebte“.
Prve 3 vrste na str. 315 naj se izbrišejo.
Opomnja 13 doslej, naj se izbriše; slove naj po novem besedilu:
13. Za čas, dokler traja pogodba z Italijo (od 7- decembra 1887), treba je po dogovorjenem (konvencionalnem) postavko od 200 gl. za gladke tkanine in armure šteti ono samočisto svileno blago iz pogodbenih držav, ki kaže enotno pravilno Površje, kakor je napravljeno samo in edino z enostavnim križanjem osnovnih ali votkovih niti, katero se po nekem omenjenem številu niti vsegdar ponavlja. Take tkanine se za to utegnejo z istodobno uporabo več pleti narejati, namreč tafti in
vse armure, kakor: satins (atlas), serges in surahs, merveilleux, ottomanes, marquises, gros de Suez, failles françaises, levantines, reps, gros de Tours, armures-piquets itd.
Vse tkanine, ki ne kažejo enotno pravilne površine, nego sestoji; iz zveze dveh ali več odločenih armur, naj bodo osnovni efekti (kakor so pekins), ali votkovni efekti (kakor pri vseli barrés [prečnih progah]), poleg teh vse karirane, in prečno progaste tkanine, kažoče efekte, ki izvirajo od različnih votkov, po tem moarirane, gofrirane in vse pisane (tiskane) tkanine (naj bodo pisane samo v osnutku ali v izgotovljenem tkanji), smatrajo se za fasonirane tkanine ter ne uživajo ugodnosti po pogodbi. Isto veljil za one tkanine, katerih površina ima in predočuje kak očitek, napravljen po najrazličnejših kombinacijah neomejenega števila osnovnih in votkovnih niti, in katere se delajo z Žakardovo (Jaquard-) mašino.
Da se bodo ta določila prav in po enakem zvrševala, sestavljeni so in razrejeni vzorci (muštri) najnavadnejših in za dotični namen značajnih svilenim Take zbirke (kolekcije) dale so se naslednjim colnijam:
1.	Po kraljevinah in deželah zastopanih v državnem zboru:
Dunajski,	Tržaški,
Praški.	Linski,
Goriški,	Brnski,
Salcburški,	Ljubljanski,
Opavski,	Inspruški,
Graški,	Levovski,
Celovški, Črnoviški.	Zadrski,
2.	Po deželah ogerske krone:
Budim-Peštanski,	Zagrebški,
Reški,	Temišvarski.
Braševski.
3.	V Bosni in Hercegovini:
Sarajevski.
Odprava čisto svilenih tkanin po coin od 200 gl. omejena jc zaprav na prej imenovane col-nije. Druge colnije, od katerih se želi, da bi tako blago z 200 gl. odpravile v obsegu, za katerega so pristojne, naj odvzamejo vzorcev (kosov na ogled) ter pošljejo v kraljevinah in deželah zastopanih na državnem zboru, po tem v Bosni in Hercegovini Dunajski veliki colniji, po deželah ogerske krone veliki colniji v Budim-Pešti; dokler ne dojde naj-
denje imenovanih velikih colnij, ki dotično colnijo veže, ne more so blago drugače pustiti, da dalje gre, nego če sc zavaruje občni čolni postavek.
v
Zamoti in žametasta svilenimi (pliši, enoviti in dvojnati, bolj gladki ali bolj kosmati, pliši za klobuke), po tem trakovi (trakarsko blago), naposled gazi (glej o tem opomnjo 12) podvrženi so vscgdar določilom občne tarife.
Glej tudi opomnjo pri blagu tkanem in na stanu pletenem, oblačilih itd.
Pag. 386.
Tkano in na stanu pleteno blago.
Za opomnjo 1 vzprijeti je :
Pristavek k 3 in 4. Načela obsežena v zgornjih 2 opomnjah uporabljajo se na vse tkano blago izimši blago iz same svile.
Glede blaga poslednjič v misel vzetega veljajo za čas konvencijonalnega cola, ustanovljenega po pogodbi z Italijo od 7. decembra 1887, po 200 gl. za gladke tkanine in armure na to stran posebej ukrenena določila. Glej o tem opomnjo 13 k svilenemu blagu. Ta določila so z.avezna, kadar se kako blago zacoluje po konvencijonalnem coin za 200 gl. Torej tudi ni dopuščeno, v takih točkah, kjer bi uporaba načel v gori omejenih opomnjah 3 in 4 za vvažalca morebiti bila ugodnejša (n. pr. gledé samočistih svilenim ki so karirane, pisane, moarirane ali desinovane), poprijeti se teh.
Taaffe s. r.	ZicmiaJPkowski s. r.
Falkenhayn s. r. Pražak s. r.
Welsersheimb s. r. Dunajcwski s. r.
Gautsch s. r.	Bacquchcm s. r.