91 Ocene Igramo se flavto – novi uc ˇbenik za najmlajše flavtiste Ane Kavc ˇic ˇ Pucihar Branka Rotar Pance Univerza v Ljubljani, Akademija za glasbo branka.rotar-pance@ag.uni-lj.si Začetno poučevanje prečne flavte se zaradi razvoja inštrumen- tarija in zanimanja otrok za igranje flavte pomika v zgodnej- še starostno obdobje. V Sloveniji se delu z najmlajšimi učenci flavte intenzivno posveča Ana Kavčič Pucihar. V svoji večletni pedagoški praksi v Glasbeni šoli Škofja Loka je razvila alter- nativne učne metode zgodnjega poučevanja flavte ter številne didaktične pripomočke, s katerimi skozi igro uvaja najmlajše učence v osnove igranja na glasbilo. Znanja na tem področju je poglobila tudi v času svojega znanstvenega magistrskega študi- ja na ljubljanski akademiji za glasbo, ki ga je končala leta 2011 z nalogo Celostno poučevanje osnov igranja flavte za 7-letne učence. Zanimanje in pozitivni odzivi domače in mednarodne strokovne javnosti ter želja po predstavitvi in širitvi preizku- šenih metod zgodnjega učenja flavte sta Ano Kavčič Pucihar vodili k snovanju in izdaji učbenika z elementi delovnega zvez- ka Igramo se flavto (2013). Priloženi sta mu dve zgoščenki, ki učencem omogočata domače delo tako z vidika poslušanja izvedene vaje/skladbe ob spremljavi, vadenja – igranja vaj/ skladb ob posneti spremljavi ali pa za morebitni nastop mlade- ga flavtista v družinskem krogu in drugje, kjer ni možnosti za spremljanje »v živo«. Vse spremljave je napisal in skupaj z Ano Kavčič Pucihar posnel njen soprog, pianist in skladatelj Blaž Pucihar. Aranžmaji so napisani za različne zasedbe, vključuje- jo tako akustična kot elektronska glasbila ter zvoke iz narave. 92 stavi sistematiko obravnave snovi. Pri tem izpostavi rubrike, ki se kot rdeča nit vrstijo skozi sklope Malih vaj, in jih naslovi z izvirnimi duhovitimi naslovi Pišuka!, Skrinjica odličnega tona, Ušesni detektiv, Minutke za note, Prstni skokci, Češnja na torti, Male vaje za bistre glave. Izvirni niso le naslovi, temveč tudi pristop k obravnavi posamezne enote. V Malih vajah (1–10) sistematično niza primere, s katerimi učenci usvajajo igranje novih tonov in njihovih kombinacij, pri čemer večkrat spod- buja njihovo domišljijo tudi z vsebinskimi (»programskimi«) naslovi (npr. Arabela in princ, S kitaro na ples, Vitezove sanje, Hrepenenje, Uspavanka, Tobogan fantazije, Bonbon za lepši ton). Pišuka! je zasnovana kot časopis za radovedne flavtiste, ki prinaša novosti z glasbenoteoretičnega in oblikovnega podro- čja, povezane z elementarnim glasbenim opismenjevanjem pri učenju flavte, ter razne glasbene zanimivosti. Skrinjica odlične- ga tona vključuje tonske vaje, ki jih učenec lahko izvaja sam ali ob spremljavi. Pri Ušesnem detektivu učenec po posluhu ponavlja kratke motive, oblikovane iz že naučenih tonov. Z Minutkami za note avtorica uvaja nove tone in jih povezuje v zanimive kombinacije z že prej obravnavanimi toni, njiho- vo nadgradnjo pa pomenijo Prstni skokci, s katerimi avtorica uvaja in razvija tehnične prvine. V Češnji na torti so nanizane skladbe, ki tako z glasbeno vsebino in oblikovanjem kot tudi s samim naslovom vzbujajo željo po igranju in tvorijo bogat re- pertoar za nastope učencev. Številne med njimi je napisal Blaž Pucihar. Zelo bogata in raznolika je tudi rubrika Male vaje za bistre glave, s katero avtorica znova dokazuje svoje poznavanje interesov, znanj in sposobnosti otrok, njim privlačnih nalog ter medpredmetnega povezovanja. V glasbenih prilagoditvah iger (premetanke, labirinti, sestavljanke, križanke, pobarvanke, be- sedne mreže) in nalog (povezovanje, izbiranje, razvrščanje) ter v glasbenih ugankah in zankah pokaže svojo ustvarjalno do- mišljijo ter spodbuja učenca k raznosmernemu razmišljanju, ponavljanju in uporabi znanj v zanimivih, igrivih kontekstih. Posebnost avtoričinega metodičnega pristopa je tudi v tem, da učence takoj uvaja v komorno igro. Že v prve učne enote vklju- čuje igranje v duetu, kasneje pa komorno igro razširi na trio in kvartet, v katerem (lahko) igra poleg učencev tudi učitelj. Pred vsakim zvočnim primerom je podan metrični utrip, da učenec dobi občutek za tempo, v katerem bo igral ob posneti spremljavi. Učbenik z elementi delovnega zvezka Igramo se flavto je dvo- delen. V prvem delu so po uvodni predstavitvi glasbila naniza- ne dihalne vaje in pripravljalne vaje za nastavek. V njih je raz- vidno avtoričino upoštevanje razvojne stopnje otrok, saj so vse vaje predstavljene in obravnavane z njim razumljivimi primeri in asociacijami oziroma so vključene v didaktične igre. Nazor- nost in hkrati privlačnost predstavitve podkrepijo ilustracije Polone Lovšin ter fotografije učencev pri različnih dejavnostih učenja flavte. Koncept je razviden tudi v pripravljalnih vajah za ton »s pihalnikom«, vajah za ton na glavo flavte in vajah za lah- kotno menjavanje nizkih in visokih tonov. Alternativnost in iz- virnost metodičnega pristopa je razvidna v avtoričinih vajah za artikulacijo (poleg enojnega takoj vključuje tudi dvojni in troj- ni jezik), v vajah za vibrato in zgodnjem vključevanju frulata, s katerimi presega cilje in standarde aktualnega učnega načrta za flavto v prvem razredu glasbene šole. Predstavitvi igranja na celo flavto in vajam za njeno pravilno držo sledi uvajanje v »branje« skice flavte. Usvajanje prvih prijemov in igranje tonov na različne načine je povezano z učenjem prvih glasbenoteore- tičnih znanj. V tem delu avtorica pokaže novo odliko s svojim poznavanjem in vključevanjem medpredmetnega povezova- nja. Usvajanje vsakega novega prijema in igranje novega tona na različne načine poveže z nalogami, sorodnimi začetnemu splošnemu opismenjevanju otrok v osnovni šoli. Drugi del z naslovom Male vaje je obsežnejši, zato ima na za- četku tudi nekakšno notranje kazalo, v katerem avtorica pred- Igramo se flavto – novi uc ˇbenik za najmlajše flavtiste Ane Kavc ˇic ˇ Pucihar strokovnemu premisleku o metodah zgodnjega učenja prečne flavte ter posledično k posodobitvam učnega načrta za flavto. Prepričana sem, da bodo učitelji in učenci radi posegali po njem; v kakšnem času ga bodo predelali, pa je po avtoričinih besedah odvisno od starosti učencev in njihovega veselja do igranja flavte. Vsekakor je v učbeniku razvidno, da ga je Ana Kavčič Pucihar pripravila z veseljem in ljubeznijo do pouče- vanja flavte. Komorne skladbe vključujejo tako njena avtorska dela (Zimska radost, Mali piščančki, Kitajska plesalka, Puhajoča lokomotiva) kot tudi priredbe slovenskih ljudskih pesmi Blaža Puciharja (npr. Adlešičko kolo, Pojte, pojte, drobne ptice, Zagorski zvonovi, Spejvaj nama, Katica) in njegove avtorske skladbe (npr. Kralji- čina ogrlica, Bugi vugi). Učbenik z elementi delovnega zvezka Igramo se flavto je z glas- benodidaktičnega vidika odlično delo, ki spodbuja k širšemu 93 Ocene