KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO X. letnik Ljubljana 1962 2. zvezek Vsebina drugega zvezka: T. Svetina: Blejska kotlina v ognju narodnoosvobodilnega boja — Stran 65 D. Kermavner: Drugi slovenski socialnodemokratski list — Stran 80 F. Gestrin: Oris razvoja pomorstva v Slovenskem Primorju — Stran 90 J. Jenko: Med Zidanim mostom in Siskom vozijo vlaki že 100 let — Stran 94 F. G o r i š i č : Slovensko ljudsko pravdno pravo — Stran 106 J. Sasel : Ljubljanski grud v starem veku — Stran 112 V. Valenčič: Ljubljanski protinemški odmevi turnarskib dogodkov — Stran 117 R. O g r i n : Robov glavni oltar pri frančiškanih v Ljubljani — Stran 125 ZGODOVINSKO BRANJE: J. S o r n : Kamniški zbornik, VII — Stran 127 , J. Sora: Dolenjski zbornik 1961 — Stran 127 J. Š o r n : Ljubljana v ilegali, I — Stran 127 J. Sorn: Ljubljana v ilegali, 11 — Stran 128 J. Sorn: Dragotin Cvetko, Academia philharmonicorum labacensis — Stran 128 J. Sorn: Knez-Petru-Skaler, Municipium Flavium Latobicorum Nevio- dunum — Stran 128 J. Š o r n : Dr. M. Zadnikar, Hrastovlje — Stran 128 Na ovitku: Jakob Savinšek, Spomenik NOB v Celju (Foto >Fotolik«, Celje) Ureja uredniški odbor Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič Izdaja in zalaga Zgodovinsko društvo za Slovenijo, sekcija za lirajevno zgodovino — Predstavnik dr. Jože Sorn — Tiska tiskarna >Toncta Tomšiča< v Ljubljani — Uredništvo in uprava v Ljubljani, Mestni trg 2/II — Tekoči račun pri Narodna banki št. 500-14-3-625 (Ljubljana, Miklošičeva 8) — Letna naročnina 400 din, posamezna številka 150 dinarjev ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZC ODO VI NO KRONIKA LETNIK X. LJUBLJANA 1962 Z V E Z E K 2 BLEJSKA KOTLINA V OGNJU NARODNOOSVOBODILNEGA BOJA TONE SVETINA ZLOM Prvi dan vojne na Bledu, 6. april 1941, je bil tih, miren in sončen. Še zasnežene gore so se lesketaje zrcalile v mirni jezerski gla- dini. Šele popoldne je nekaj nemških vojnih letal visoko preletelo nebo. V naslednjih dneh se je razkrojila občinska oblast. Vse, kar se je gnilega nabralo v protiljudskih re- žimih zadnjih 20 let, se je sedaj pokazalo v vsej svoji goloti in krizi. Ljudje so si iz občinskih skladišč sami razdeljevali skrom- ne zaloge hrane in plenili, kar je vojska pu- stila. V teh dneh je nastopilo brezvladje. Špekulanti so si polnili kašče. Planinske enote vojske iz Bohinjske Bele so odšle na položaje, potem pa so se začele umikati proti Dolenjski. Z meja so prihajale vznemirljive novice o prvih zmagovitih patrolnih spo- padih graničarjev z Italijani in Nemci. Po- tem so prišle vesti o porazih naše vojske na severnih mejah. Tiste dni so se umaknili zad- nji oddelki in pustili drage utrdbe brez boja. Detonacije so naznanjale, da so porušili nekaj mostov za seboj. Saboterstvo petokolo- našev je začelo delovati. Demoralizacija sla- bega vodstva je vodila vojsko v razkroj. Ne- kateri oficirji so prepustili svoje enote usodi in tavali sami, ne da bi vedeli kam, uhajali, odmetavali orožje in se razočarani vračali na svoje domove. Na Bledu sta vojska in žandarmerija, še preden sta odšli, zmetali mnogo orožja in municije iz skladišč v je- zero. Ljudstvo je ostalo samo, goloroko, pre- puščeno na milost in nemilost okupatorju. Šele 12. aprila 1941 so enote nemških in italijanskih okupatorjev vkorakale na Bled, ko ni bilo nobenega sledu več o jugoslovan- ski vojski. Zasedle so vse hotele, razpostavile so straže in namestile strojnice po križiščih. Ulice so bile kot izumrle. Prebivavstvo Bleda je okupatorja sprejelo hladno, s prezirom in zaničevanjem. Potem so Italijani odšli. Hitler in Mussolini sta se sporazumela. Sovražniki so raztrgali našo zemljo in si jo razdelili. Šele ko je bilo vse varno, so za vojsko pri- drli v avtomobilih šefi Geslapa, NSDAP in drugih glasovitih fašističnih organizacij. Ti so se na Bledu takoj povezali s precej red- kimi narodnimi izdajavci, člani Kulturbtinda, petokolonaši in folksdojčerji, ki so že pred vojno zahrbtno delovali v prid fašizma, iz- dajali vojaške tajne in se povezovali z nem- škimi »turisti«, ki so kaj radi obiskovali Bled. OKUPATOR 1. maja 1941 je bila na Bledu vzpostav- ljena nemška civilna uprava. Bled je postal središče za poveljstva različnih fašističnih formacij za vso Gorenjsko. Tu je deloval štab policije, Gestapa, obveščevalni center za jadransko obalo in še mnogo drugih nem- ških organizacij. Prvi šef civilne uprave je bil zloglasni hitlerjevski krvnik gaulajter Kutschera, ki ga je pravična kazen doletela na Poljskem. Nastanil se je v reprezentativ- nem hotelu Toplice. Kmalu za njim so se pojavili še drugi njemu podobni vojni zlo- činci: Vrhovni vodja SS in Gestapa, general- lajtnant Rösener, bestialni podpisovavec ne- štetih smrtnih obsodb za streljanje talcev in ujetih pristašev partizanskega gibanja, dr. Hans Bauer, kriminalistični komisar in še drugi manjši krvniki, ki jih je prebivavstvo Bleda in Gorenjske v dolgi dobi okupacije dobro spoznalo. Na Bledu se je nastanilo po- veljstvo, ki naj bi izpolnilo osebno Hitlerjevo povelje, da se ta prelepi kos slovenske zem- lje za vsako ceno ponemči in spremeni za vedno v del velike Nemčije. Tako je nemški Herrenvolk obsodil mali slovenski narod, ki se je stoletja upiral germanizaciji, na nacio- nalno smrt in uničenje. Začela se je do vseh podrobnosti predvidena bestialna izvedba velikega izselitvenega načrta, ki naj bi se opravil v etapah. Prvi udarec je veljal inte- ligenci. Že okoli 1. maja so Nemci opravili prve aretacije in deportacijo 50 oseb v ta- borišče Begunje in Št. Vid pri Ljubljani. Najprej so se hoteli iznebiti naprednjakov in vseh ljudi, ki so bili količkaj sumljivi, da bi bili sposobni za odpor. Od tod so nekatere 65 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO preselili v Srbijo. S tem ukrepom so Nemci iiameravali oliromiti upornost ljudstva, ki bi se po njihovih račiiiiili brez vodstva vdalo v svojo usodo. Seveda pa si niso bili na jasnem, kdo in kje je resnično vodst^o podvrženega naroda. Za tem ukrepom so se lotili uničevanja vsega, kar bi služilo slovenstvu: slovenske šole v blejski kotlini so bile ukinjene in uvedle so se nemške. Knjižnice so požgali in nemški napisi povsod po javnih lokalih so vzbujali videz, da si v nemški pokrajini. Za- čele so delovati raznarodovalne komisije. Ne- pričakovano hitro jc stekel birokratski stroj fašistične strahovlade in brezdušnosti. Vse prebivavstvo je bilo evidentirano, slikano in neštetokrat vpisano v kartonih slepe, pre- cizne državne administracije. Slehernega člo- veka so si ogledali, ga opisali in preverjali nekaj rodov nazaj, če ni od jjrednikov ostalo v njem kaj judovske krvi; kdor pa je vsaj malo dišal po nemštvu, je brž dobil oznako »folksdojčer« in dobil privilegij v »velikem Rajhu«. PARTIJA Komunistična partija Jugoslavije, ki je v kapitalistični Jugoslaviji vodila delavski razred v borbi proti izkoriščevalski buržoa- ziji in protiljudskim režimom, se je v najtež- jih pogojih ilegalnega boja ohranila in sedaj stopila na čelo oboroženega upora. Tudi v blejski kotlini je delovalo komunistično giba- nje. Zato je prav, da pogledamo, preden začnemo z razlago narodnega upora, delo komunistov v borbi s protiljudskim režimom stare Jugoslavije. Brez njihovih žrtev in re- volucionarnih izkušenj bi se tudi v gorenj- skem kotu težko postavili v bran nadmoč- nemu in do zob oboroženemu sovražniku. Bled je pred vojno predstavljal svetovno znano letovišče. Tam je imel svojo letno re- zidenco kralj Aleksander s svojim dvorom, mnogo veljakov in finančnih mogotcev pa je na Bledu imelo svoje vile. Tudi domača in mednarodna buržoazija je v dragih blejskih hotelih zapravljala od žuljev delavskega razreda ustvarjeni in nje- mu oropani denar. Na drugi strani pa se je iz blejske okolice v jeseniško železarno vo- zilo na delo mnogo delavcev in polproletar- cev, ki so se v tovarni navzeli naprednih in upornih delavskih idej in jih prenašali na vas. Bled je bil v tem obdobju glede na pestro - socialno strukturo posebno v sezoni majhno, vendar jasno zrcalo evropske situacije, ki se je vsebolj pogrezala s svojimi korumpirani- mi in gnilimi buržoaznimi vladami v neraz- rešljiva razredna protislovja, ki so omogo- čala fašizmu zmagovit pohod. Ljudje so to gnilobo čutili, videli in vzbu- jala jim je odpor in stud. Vendar je bilo ko- munistično delovanje v centru Bleda otežko- čeno. Krdelo tajne kraljeve policije z značil- nimi slamniki in obvezno »Politiko« v žepu ter s prekrižanimi rokami na hrbtu je posto- palo okc-li jezera in vohljalo ter brskalo po drobovju slehernega blejskega prebivavca. Iskali so znakov komunistične okuženosti. Zato pa se je komunistično delovanje moč- neje razvilo predvsem na blejski periferiji. Žarišče razrednega in komunističnega gi- banja na Gorenjskem so bile proletarske Jesenice. Iz železarne na Jesenicah, kjer je bilo močno sindikalno in partijsko delovanje, so se vesti o borbi delavskega razreda za boljše življenjske pogoje in svobodno življe- nje širile po Gorenjskem in tudi odločilno vplivale na pridobivanje komunistov v blej- ski okolici. Prve znake komunističnega delovanja za- sledimo že takoj po končani prvi svetovni vojni, ko je zavladala spontana revolucio- narnost. Iz ruskega ujetništva se je vrnilo nekaj vojakov, ki so začeli aktivno politično delovati pod vplivom idej sovjetske sociali- stične revolucije. Naj omenimo le komunista Jakoba Urha iz Zasipa, ki je zaradi sodelo- vanja v stavki železničarjev na Zaloški cesti v Ljubljani izgubil službo in se zaposlil v Vintgarju. Na njegovo pobudo in pobudo nekaterih simpatizerjev se je 1921 ustanovila sindikalna organizacija in še isto leto izvedla uspešno stavko. Kratek čas je deloval v Gorjah tudi kas- nejši voditelj gorenjskega partizanskega gibanja Stane Žagar, ki ga je režim kot učitelja premestil iz Leskovca pri Krškem. Znanemu revolucionarju so poslali pozdrave jeseniški delavci takoj po prihodu. Brž se je povezal z delovnimi ljudmi in začel poli- tično delovati. Oblast, ki ga je. imela za ne- varnega komunista in ki ga je sumila za pobudnika stavke lesnih delavcev, ga ni mogla trpeti v neposredni bližini Bleda in Jesenic. Zato so ga spet premestili v Dobravo pri Kropi. Že leta 1923 se je na pobudo komunistov z Jesenic organiziralo društvo »Svoboda« v Zg. Gorjah. To društvo je s svojim obstojem vse do okupacije opravilo pomembno pro- svetno in revolucionarno delo. s tem da je vzgojilo mnogo naprednih ljudi, ki so takoj v začetku ljudske revolucije zgrabili za pu- ško. 17 članov tega društva je že leta 1941 odšlo v partizane, 14 drugih članov pa nekaj kasneje. 66 ČASOPIS ZA SLOVENSKO^KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Leta 1927 se je tudi v kulturnoprosvetnem društvu v Zasipu začel izvajati napredni program pod vodstvom komunistov. To je bila zasluga Vinka Ambrožiča z Jesenic, ki je kot pevovodja držal to društvo pokonci ter budil socialno in nacionalno zavest. Leta 1934 je znani proletarski pisatelj Tone Čufar z Jesenic skupaj z Jožetom Janom z Rečice organiziral partijsko celico na Rečici. Ta celica je uspešno delovala s širšim kro- gom simpatizerjev. V Sp. Gorjah je delovala članica KP Ma- rija Žumer. Policijski agenti so jo izsledili in jo zaprli. Po prihodu iz zapora je napisala znano brošuro »20 dni v Glavnjači«, v kateri je razkrinkala surove metode policije pri ravnanju s političnimi priporniki. Opisala je svoja doživetja v zaporu, v katerem je prestala nečloveško nasilje in psihološki pri- tisk. Bila je mučena in pretepana, pa kljub temu ni ničesar priznala, za kar so jo bili osumili. Leta 1936 je formirala partijsko ce- lico v Sp. Gorjah. Istega leta je bil orga- niziran Okrožni komite KPS za jeseniško okrožje, katerega prvi sekretar je bil Stane Žagar, drugi pa Slavko Federle. Leta 1938 je prevzela posle sekretarja okrožnega ko- miteja jeseniškega okrožja Marija Žumer. Herojsko delovanje komunistke Marije Žu- mer je eden izrednih primerov požrtvoval- nosti in predanosti delavskemu razredu. Ta žena predstavlja svetel lik komunistke, borke za pravice zatiranih in je za svojo idejo žrtvovala 'tudi življenje, ki je ugasnilo v nemškem koncentracijskem taborišču. Leta 1938 se je preselila na Poljšico Marija Mohorič-Olga, članica KP, in organizirala celico. Tesno je sodelovala s komunisti jese- niškega komiteja. Postala je voditeljica na- prednih sil v Zg. Gorjah. Bila je ena izmed najaktivnejših pri razkrinkavanju fašistične nevarnosti, v začetku okupacije pa ena naj- bolj revolucionarnih aktivistk pri organizira- nju oboroženega upora. Tudi ona je žrtvo- vala svoje življenje. Posebej je treba omeniti delovanje komu- nista Matevža Volfa iz Slamnikov nad Boh. Belo. Ta je bil najprej povezan na Jesenicah, kasneje pa v samostojni organizaciji v No- menju. Zaselek Slamniki leži slabo uro hoda nad Boh. Belo, kjer se nekaj kmetij s svojimi njivami in pašniki zajeda v strma pobočja gozdnate Pokljuke. Ta kraj je s svojo od- maknjenostjo nudil naravnost idealno zavet- je komunistom organizatorjem, ki jim je bila policija na Jesenicah kaj rada na sledu. Vol- fova domačija je postala varno zavetje in shajališče najvidnejših komunistov gorenj- skega kota. Pri njem so se shajali tovariši: pisatelj Tone Čufar, bohinjski revolucionar Tomaž Godec, španski borec Franc Potoč- nik, sekretarka okrožnega komiteja Marija Žumer, Jože Jan iz Rečice, Andrej Prešeren iz Grabna, Karel Preželj z Jesenic in še mnogi drugi komunisti. Po strateškem na- črtu so predvidevali, da bi postali Slamniki v primeru vojne izhodiščna točka za pri- prave in organizacijo oboroženega boja. To predvidevanje se je tudi uresničilo. Tone Gufar je nekaj časa pred svojim odhodom v Ljubljano imel namero, da bi pri Volfu v bunkerju uredil ilegalno tiskarno, toda te svoje zamisli zaradi posebnih razmer, ki so nastopile, ni mogel izvesti. To je samo delni, nepopolni prikaz delo- vanja partijske organizacije na blejskem področju, ki naj nam ilustrira situacijo v pripravah za veliki spopad. Osnovne par- tijske organizacije so takrat delovale zelo konspirativno, v globoki ilegali. Vsak član je vzdrževal zveze s skupino simpatizerjev, jih vzgajal v marksističnem duhu in jih pri- pravljal na borbo z razrednim sovražnikom. Organizacijska struktura partije se je širila po sistemu mreže in trojk, tako da se vsi člani med seboj niti niso poznali, kar je v primeru izdaje policiji onemogočilo učinko- vito akcijo. V letih pred vojno je partija v blejski ko- tlini dobivala vse močnejši vpliv na množice. Sirila je marksistično literaturo, delovala v društvih in krožkih. Njena politična akcija se je povečala ob vsakokratnih državnih volitvah. Leta 1935 so samo 3 volivci na Bledu volili opozicijo, medtem ko se je leta 1938 po zaslugi komunistov situacija spre- menila. Partija je pričela organizirati ljud- sko fronto kot protiutež porajajočemu se fašizmu. Pri volitvah je postavila listo delov- nega ljudstva, ki je šla z združeno opozicijo. Predstavnika liste sta bila dr. Miha Potoč- nik in Stanovnik z Jesenic. Pri teh volitvah je dobila opozicija precejšnje število glasov. V taborišču minerskega voda na Pokljuki 67 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Takrat je partija s svojim vplivom in agita- cijskim delom začela razdvajati vrste So- kola, tako da se je močno okrepilo levo krilo, ki je simpatiziralo s komunisti. Nazadnjaški in reakcionarni vršiček kleri- kalne organizacije, ki je bil na Bledu precej močan, je že v tem času zaviral s protikomu- nistično propagando razvoj narodnega upora. Posledica tega delovanja je marsikaterega pripeljala kasneje na pot imrodnega izdaj- stva. Saj je bil npr. blejski župnik Franc Zabret, veliki vatikanski in kapitalistični pobornik ter aktivni sovražnik napredne, posebej še komunistične miselnosti, v svojem cerkvenem listu javno ožigosal napredne mladince kot protiverske in protidržavne ele- mente. Po letu 1938 je bila glavna naloga razkrin- kovanje fašizma in peie kolone. Partija je organizirala Društvo prijateljev SZ. Vpliv partije na množice se kaže tudi v tem, da je samo Matevž Jan iz Rečice zbral preko 300 podpisov za omenjeno društvo. Na Bledu so v tem času delovali še komunisti: Alojz Oce- pek, Edo Gnilšek, Ivo Gorjup, vsi Trbovelj- čani, zaposleni pri soboslikarju Jemen, ter Jože Bernard iz Koritnega. 5. maja 1940 je bila partijska konferenca na pobočju Jelovice pod Jastrebovceni. Se- kretar okrožnega komiteja je ostala Marija Zumer, prisostvovali pa so ji tudi Boris Kraigher. Stane Žagar, Slavko Federle, Ivan Bertoncelj, Jože Ažman in drugi. Tako je partija v blejskem kotu v najtež- jih dneh pripravljala ljudstvo na odločilni spopad, ko je zgodovina postavila pred naš narod usodno vprašanje >biti ali ne biti« in ko so vse meščanske stranke pokazale ne- moč in so sramotno razpadle. UPOR Nemci so mislili, da se je vojna v Jugo- slaviji zanje zmagovito končala, toda pre- varili so se. Tedaj se je vojna šele začela. Proglasu CK KP Jugoslavije, dne 22. junija 1941 ob napadu na Sovjetsko zvezo, ki je pozval vse druge centralne in pokrajinske komiteje, da spodbudijo ljudstvo na oboro- žen boj in na splošno vstajo, je prisluhnila tudi Gorenjska: »Vi, ki ječite pod okupatorsko peto, vi vsi,, ki ljubite svobodo in neodvisnost, ki nočete; fašističnega suženjstva, vedite, da je prišla ura borbe za vaše osvobojenje izpod fašistič- nega osvajalca.« Nemški okupator se je nenadoma znašel na vročih tleh. O uporniškem duhu, ki so ga komunisti netili že dolga leta v narodu, niso dosti vedeli in verjetno tudi ne računali nanj. Komunisti gorenjskega kota so nemški vdor pričakali pripravljeni. Že 14 dni po napadu na Jugoslavijo je 20. aprila 1941 bilo posvetovanje komunistov z Jesenic, Bleda in Bohinja pri Volfu na Slamnikih. Španski borec Franc Potočnik je na tem sestanku razložil zbranim smisel strategije in taktike gverilskega bojevanja, ker je ta oblika voj- skovanja predstavljala edino možnost uspeš- nega boja proti tehnično in vojaško močnej- šemu sovražniku. Zbrani komunisti so si po- stavili za glavno nalogo zbiranje orožja in sredstev za borbo in netenje uporniškega duha. Kmalu po tem zborovanju so Nemci are- tirali na Jesenicah več komunistov in dru- gih naprednjakov. Začeli so tudi z izselje- vanjem ljudi s terorjem in nasiljem na vsem področju. Kljub nevarnosti in terorju je dobro za- snovana akcija za zbiranje orožja uspešno napredovala. Zbirališče je bilo v neki grapi nad Slamniki. Največ so pripomogli pri zbiranju orožja prcbivavci vasi Slamnikov. Komunist Matevž Volf, Anton Zorč, Matič- kova fanta, Jože in Tone Klavora, Janez Stare in tudi drugi so izkoristili izpraznitev kasarne na Bohinjski Beli ter so z vozovi odvažali orožje in opremo v gozdove ih skri- vališča. Tudi blejski mladinci so zbirali orožje. Izvlačili so ga iz jezera, kamor ga je odvrgla stara jugoslovanska vojska ter ga odpremljali v skrivališča. Takoj po okupaciji so se odzvali pozivu GK KP Jugoslavije in CK KP Slovenije naj- bolj zavedni aktivisti Jaka Bernard, Franc Grilc, Gabrijel Ferjan iz Ribnega in Korit- nega, Jože Mandeljc iz Bohinjske Bele, Franc Rozman z Rečice in drugi ter pričeli organi- zirati oboroženo borbo. Iniciativo za oborožen upor na Gorenj- skem je prevzel Vojnorevolucionarni komite za Gorenjsko, ki ga je organiziral CK KPS v mesecu juniju 1941. Sestavljali so ga pre- kaljeni revolucionarji Stane Žagar, Lojze Kebe in Tomo Brejc. Priprave za vstajo v blejski kotlini pa je vodil okrožni vojnorevolucionarni svet na Jesenicah, ki so ga vodili Jože Gregorčič, delavec z Jesenic, Polde Stražišar, delavec z Jesenic, Ivan Bertoncelj, delavec z Dobra- ve pri Kropi, Alojz Hrovat, delavec iz Be- gunj, in Jože Ažman, mali kmet iz Bohinja. Na ukrepe okupatorja je Bled že v me- secu juniju reagiral. Prve dni junija sta od- šla v gozdove Jaka Bernard, gradbeni tehnik z Bleda (narodni heroj) in Oskar Pogačnik, 68 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Šofer iz hotela »Toplice«. Na pobudo Tomaža Vernika z Jesenic je Jaka Bernard začel s širokimi organizacijskimi pripravami in ak- cijami. Začel je sklicevati blejske mladince na sestanke na Gmajni, Koritnem, Jaršah in Homu. 17. julija 1941 je Jaka Bernard vodil se- stanek z blejskimi mladinci v kiiiiinolomu za Stražo. Tega sestanka so se udeležili: Janko Rus, Jože Ulčar, Ludvik Bern, Boris Beni, Stanko Knaflič, Alojz Knafiič, Tone Erman, Stanko Vrhunc, Tone Kunčič, Janez Vidic, Alojz Fintar in Božo Benedik. Skle- nili so, da presenetijo Nemce v njihovem gnezdu z veliko propagandno in nai)isno ak- cijo. Razdelili so si naloge in z nočjo odšli na vse strani Bleda. Akcija je brez posebnih motenj uspela. Drugo jutro sta na skakalnem stolpu v Grajskem kopališču in pred lekarno prvič na Bledu viseli zastavi nove dobe z zvezdo. Po vsem Bledu so bili razobešeni plakati s pozivi na oborožen upor. Celo na hotelu »Toplice«, centrali Civilne uprave, in štabu gestapa, je bil prilepljen lepak. As- _ f^ltna cesta od Bleda do Lesc pa je bila popisana z revolucionarnimi gesli in narisa- nimi simboli boja s srpom in kladivom. Raz- tresenih je bilo nešteto letakov, vsi peto- kolonaši pa so dobili opomine z mrtvaško glavo. Gestapovci so, nemočni spričo te ne- pričakovane predrznosti, besneli. V prebi- vavstvu se je prebudila iskra upora in upa v mračnih dneh. Izdajavci so se ustrašili svo- jega delovanja. Šele čez 4 mesece intenziv- nega iskanja se je gestapu posrečilo izslediti, aretirati in zapreti v Begunje izvrševavce te presenetljive akcije. Julija 1941 so se vrstili še mnogi drugi važni dogodki. V Slamnikih so se pri Volfu ponovno zbrali organizatorji upora. Med drugimi so bili prisotni člani okrožnega voj- nega komiteja Stražišar z Jesenic, Franc Po- točnik in Tomaž Godec iz Bohinja ter drugi. Uspeh tega večdnevnega posvetovanja je bil sklep, da se j^ostavijo po vseh vaseh trojke kot priprava za formiranje poznejših OF odborov. Te trojke so imele nalogo razviti široko akcijo priprav za vstajo. 28. julija 1941 je bila ustanovljena na Obranci na Mežakli Cankarjeva četa iz vrst jeseniških komunistov. Ceto je formiral Jože Gregorčič, komandir čete je postal^Pok! - Stražišar, komisar pa Franc Potočnik. IV: četa se je oborožila z orožjem, zbranim v Slamnikih, la čas so se na Pokljuki zbiral' ilegalci iz Gori j. 1. avgusta je četa doživela ognjeni krst. Po borbi se je umaknila im Gače in se tam zadrževala nekaj dni. Tu so se četi pridružili prvi partizani Gorjanci: Stanko Kocjančič, Janez Kocjančič, brata Franc Ambrožič-Biton in Anton Ambrožič- Božo ter Andrej Žvan (narodni heroj). ] Ceto je v začetku avgusta poklical Vojni i komite na Jelovico. 4. avgusta 1941 se je na! planini Vodice sestala z Jelovško četo, kjer j je bil 5. avgusta 1941 ustanovljen Cankarjev bataljon. 29. jidija 1941 je bila ustanovljena Jelov- ška četa na Gradišču, lega dne je tudi za- prisegla. Sestavljena je bila iz ilegalcev s | področja Dobrave. Otoč, Krope, Črnivca, Begnuj. Lesc in Bleda. Blejsko skupino, ki se je nekaj časa zadrževala okoli Oblakove planine na Jelovici, je vodil Jaka Bernard Po vključitvi v četo je postal njen komandir. Komisar pa je postal Jože Kranjc-Žakelj, jeseniški železar. Cankarjev bataljon je krenil na Partizan- ski vrh. Vodil ga je konmndant, španski bo- rec Jože Gregorčič, narodni heroj, komisar pa je bil Ivan Bertoncelj z Dobrave. Tu se je bataljon utaboril, 8. avgusta pa so Nemci organizirali prvo večjo ofenzivo. Pri napadu na Partizanski-vrh in že prej na Mežaklo in Pokljuko so sodelovale vse elitne policij- ske enote z Bleda. Nemci so privlekli na Bled svoje prve mrliče iz gozdov in jih prepeljali v Kranj na skupno pokopališče. Prvi voja- ški uspehi partizanov so v blejski kotlini omajali vero v nepremagljivost nemške voj- ske in duh upora se je naglo širil med ljud- stvom. Volfova hiša v Slamnikih in kmetija Ma- tičkovih sta v tistih dneh postali javke in zveza za vse, ki so odhajali v partizane. Med drugimi je prišel tudi Franc Konobelj-Slo- venko in Beguš z Jesenic. V Slamnikih so zbirali orožje, hrano, obleko in medicinski material, vse, kar so oskrbeli aktivisti po drugih vaseh. Priprave za vstajo so se uspeš- no razvijale. Organizatorji upora, imrodni heroji Jože Gregorčič, i omaž Vernik, Ton- Blcj-ski partizani na Pokljuki 69 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ček Dežinan iz Lesc, Jaka Bernard, Andrej Žvan so znali voditi in usmerjati upor. Ne- ustrašeno so žrtvovali vse za zmago in so s svojim osebnim zgledom pridobili veliko po- pularnost med ljudmi in v partizane so za- čeli vstopati novi borci. Že takoj v začetku so nekateri izdajavci začeli zavirati gibanje. Likvidacija nekaterih izmed njih je ohromila njihovo sodelovanje z Nemci. Okupatorjeva reakcija na narodno- osvobodilni boj je bilo najbolj nečloveško nasilje. Zapori v Begunjah so se začeli pol- niti. Aretacij in deportacij sorodnikov bor- cev in aktivistov v nemška taborišča je bilo vedno več. Kot povračilo za partizanske akcije je okupator streljal talce. Najprej so bili ustreljeni talci v Lescah, potem pa v Zg. Gorjah. Da bi oplašili ljudstvo, so Nemci k streljanju prisilno prignali civilno prebivav- stvo, ki je gledalo usmrtitev talcev, priveza- nih ob koleh. Da bi Nemci lahko opravičili te svoje drakonske ukrepe proti ljudstvu, ki niso imeli ničesar skupnega z vojnim pra- vom, so proglasili partizane za bandite, na- rodnoosvobodilni vojski pa niso priznali zna- čaja regularne vojske. Svojo nemoč proti uspešni taktiki gveril- skega bojevanja in diverzij so Nemci poka- zali v tem, da je gaulajter Kutschera že ju- lija 1941 odredil policijsko uro od 10. ure zvečer do 4. ure zjutraj. Lokali so morali biti prazni že ob 21. uri. Okupator se ni počutil več varnega že v prvih mesecih okupacije niti v svojih, z vojsko obdanih in zavarova- nih središčih. Po borbi na Partizanskem vrhu, ki jo je vodil Cankarjev bataljon, se je Cankarjeva četa vrnila na sektor blejske kotline. Raz- delila se je na manjše skupine, ki so se za- drževale na Homu nad Vintgarjem, na Po- kljuki, na Mežakli in Merci nad Jesenicami. V tem času so se tem skupinam pridruževali novi borci. Meseca septembra je bila napa- dena skupina, ki jo je vodil Andrej Žvan na Kleku, na obrobju Pokljuke. Skupina se je uspešno umaknila nemški obkolitvi. V tem spopadu je padel pod Klekom v Meji dolini gorjanski komunist ter vzorni kulturni in sindikalni delavec, železar Andrej Prešeren. Ranjenega so ujeli policijski psi. Nemci so ga privlekli na planino, ga zverinsko ubili in vrgli v mlako. Oktobra 1941 so se te skupine razrastle v 3 vode, ki so tvorili četo. Na poziv štaba bataljona se je četa premaknila preko Jelo- vice na Mohor. V tem času so Nemci inten- zivno vohljali za partizani, vendar niso bili kos partizanskim skupinam, ki jih je vse- stransko podpiralo ljudstvo. DECEMBRSKA VSTAJA 1941 Konec novembra 1941 je štab Cankarje- vega bataljona na Jelovici poslal 6 borcev organizatorjev na Pokljuko z nalogo, da for- mirajo nove vojaške enote in začnejo s pri- pravami na vstajo. Prišli so: jeseniški železar Stane Bokal, Franci Beniger in domačini z blejskega kota: Andrej Žvan, Stanko Koc- jančič, Alojz Knaflič ter Franc Grilc. Usta- vili so se na Slamnikih, od koder so odhajali na zveze v Gorje, Bled in Gorjuše. Pridobili so mnogo novih Iju'di in začeli pripravljati decembrsko vstajo. V tem obdobju sta se na področju blejske kotline oblikovali 2 središči narodnega od- pora. Prvo, močnejše središče je delovalo v Gorjah in je bilo povezano z gozdnim pod- ročjem triglavskega predgorja, predvsem s Pokljuko — Mežaklo in Jesenicami. Drugo središče pa se je oblikovalo na Ribnem in Koritnem, kjer je bil doma Jaka Bernard. Tu je deloval komunist Jakob Torkar, dela- vec v železarni. Po Bernardovem odhodu v partizane so se v vaseh ob Savi formirale trojke, ki so vzdrževale zvezo s skupinami na Jelovici. Na Koritnem je delovala trojka Ivan Bernard, Franc Torkar, zidar in Ivan Zupan-Nestor, nadalje Miha Torkar in Jaka Zupan, kmet. Fe skupine so bile povezane z Jakom Bernardom in Antonom Dežma- nom-Tončkom (nar. herojem), ki sta se naj- več držala na Jelovici. V Ribnem so delovali Gabrijel Ferjan-Škorc, Jože Gracelj in bra- ta Janez in Franc Janša. Na Mlinem pa je največ delala družina Kunčičevih in Grab- narjevih, v Bodeščah Anton Toman, na Selu pa družina Poljanec. Vse te skupine so bile povezane ne samo s partizanskimi enotami, temveč tudi z Jesenicami, ker so nekateri delavci še vedno hodili v železarno in pove- zovali celotno organizacijo. Dne 10. decembra 1941 je skupina, ki jo je poslal štab Cankarjevega bataljona in jo je vodil Stane Bokal, sklicala širši sestanek na Slamnikih pri Volfu. Poleg omenjenih bor- cev se je tega sestanka udeležil tudi bohinj- ski revolucionar Tomaž Godec. Proučili so situacijo in ugotovili, da obstajajo pogoji za splošno ljudsko vstajo na Gorenjskem, ki sta jo pripravila Stane Žagar, vodja Vojno- revolucionarnega komiteja za Gorenjsko, in Jože Gregorčič, vodja okrožnega vojno- revolucionarnega komiteja, la ljudska vstaja naj bi bila protiukrep nemškim načrtom. Zvedelo se je, da so Nemci predvideli izseli- tev Gorenjske v najkrajšem času. Nemci so bili tako vzhičeiii nad lepoto Bleda z okolico in Gorenjske sploh, da so sklenili, da mora 70 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA te kraje v kratkem preplaviti nemški živelj. V tem obdobju so celo izdali poštno znamko s sliko Bleda in napisom: Veldes deutsch für immer! To parolo so ponavljali ob vsaki pri- liki in govorilo se je, da je za Gorenjce že odrejeno mesto nekje v Ukrajini, kamor jih bodo preselili. Za komandanta štaba vstaje za osvoboditev bohinjske in pozneje blejske kotline je bil imenovan kovinar Stane Bokal. Takrat so ugotovili, da bi z nenadnim na- padom v prvi etapi najprej osvobodili Bo- hinj. Tomaž Godec je dobil nalogo, da organi- zira zbiranje prostovoljcev in napad v bo- hinjski dolini. 13. decembra je bilo zborovanje v Belci, v bližini Slamnikov, kjer se je zbralo 200 pristašev narodnoosvobodilnega gibanja. Te- ga sestanka se je udeležila tudi Marija Mo- liorič, ena glavnih organizatork oboroženega odpora. Na tem zborovanju je komandant Bokal imel ognjevit govor, ki je navdušil vse prisotne. Napovedano je bilo, da bo drugi dan ponovno zbor vseh tistih, ki so voljni pridružiti se oboroženi vstaji. Takrat je vla- dalo mnenje, da bo ruska zima prisilila Nemce h kapitulaciji in da je prišel pri- meren čas, udariti po okupatorju. 14. decembra se je zbralo v Belci 150 pro- stovoljcev. Tem je bil razložen načrt vstaje. Naslednjega dne se je izvedla mobilizacija v Gorjah, Gorjušah in drugih okoliških vaseh. Andrej Žvan in Stanko Kocjančič sta for- mirala gorjansko skupino, ki se je na doma- čem območju oskrbela z orožjem in okrepila z ljudmi. Četa Andreja Žvana se je vračala na Gorjuše preko Pokljuke. Na Mrzlem stu- dencu se ji je priključilo 30 gozdnih delav- cev. Takrat so obiskali tudi gozdarja Hanz- lovskega, da bi mu odvzeli orožje. Ta je bil že takrat povezan z Nemci in je izdajal. Hanzlovskega partizani niso dobili, ker se je skril. Kasneje je pristopil k specialnemu po- licijskemu oddelku in mnogo škodoval parti- zanskemu gibanju. Ob 1 uri ponoči je četa krenila proti Gor- jušam. Borili so se z globokim snegom, ki ga je na platoju Pokljuke zapadlo do 2 metra. Na Gorjušah je bil pri Korošiču miting. Tu se je formiral bataljon 350 prostovoljcev. Štab je sklenil, da še tisto noč začne z vstajo in to z napadom na Nomenj. Okoli 3. ure zjutraj se je bataljon spustil po strmi- nah proti Nomen ju. Z organizatorji vstaje je bilo dogovorjeno, da se bo istočasno začela vstaja v Gornje- savski dolini. Ce vlak iz Bohinja ne bi pri- peljal na Jesenice, bi pomenilo, da je vstaja v bohinjski kotlini uspela. Izdajavec s Ko- privnika pa je preprečil partizanski načrt. Nemci, ki so izvedeli za partizanski namen, so na postaji v Nomen ju ojačili straže in pripravili močne oddelke za intervencijo. Zato je bila četa, ki je napadla postajo, od- bita. Nemci z oklopninii avtomobili pa so napravili izpad iz Bohinjske Bistrice. Se med borbo je jutranji vlak odpeljal proti Jesenicam in s tem je bil preprečen načrt splošne vstaje. Zaradi premoči sovražnika je komandant Bokal dal povelje za umik na Gorjuše. Ta nastop je kljub nekaterim slabostim imel ogromen pomen za nadaljnji razvoj borbe na tem sektorju. Uspel ni zaradi iz- daje in slabe oborožitve. Večji del borcev, ki so se priključili vstaji, je odšel na svoje domove, jedro pa je ostalo in tvorilo Poklju- ško četo, ki je hrabro vzdržala vse napade sovražnika. Šef preseljevanja, Maier Kai- bitsch, je zaradi dobro organiziranega odpora moral odrediti, da se bo izselitev Gorenjcev izvedla po vojni. Tudi gaulajter Kutschera je bil odpoklican in je odšel na Poljsko, nje- govo mesto pa je v prav nič zavidljivih oko- liščinah prevzel gaulajter Reiner, ki pa se ni dosti razlikoval od krvnika, ki mu je sledil. Nemci so bili prisiljeni spremeniti svojo taktiko. Prišli so do zaključka, da samo s silo vstaje ne bodo zatrli. Z razglasi so se začeli obračati na partizane, naj opustijo boj, naj ne nasedajo komunistični propa- gandi, vsem »zapeljanim« pa so obljubljali velikodušno pomilostitev. NEUKLONLJIVI Vojna se je z neizprosno krutostjo nadalje- vala na življenje in smrt. Močno je odjeknila po vsej Gorenjski in tudi na Bledu slavna MiiuTski vod na Ratitovcu 71 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO dražgoška bitka 9. januarja 1942. Te bitke se je kot komandir čete udeležil tudi Blejčan Jaka Bernard, Božo Ambrožič iii še nekateri drugi. Tri dni je veter nosil izza ])obočij za- snežene Jelovice bobnenje topov in odmev dolgih rafalov mitraljezov. Nemci so doži- veli prvi veliki poraz in enega največjih po- razov v borbi s partizani v Sloveniji. Cez mesec dni po dražgoški bitki je 9. fe- bruarja na Stirpniku v Selški dolini, na za- četku svojega vzpona, padel Jaka Bernard (narodni heroj), komandir II. čete Cankarje- vega bataljona. Bil je zelo priljubljen med borci in komandanti. Veljal je za izreden vojaški talent. Zaradi njegove hrabrosti in predrznosti so Nemci razpisali na njegovo glavo 50.000 mark nagrade. Blejci se dobro spominjajo njegovih podvigov iz prvega voj- nega leta, kako je večkrat ukanil Nemce, npr. z akcijo na moko v Zapužah, ko so par- tizani s kamionom, preoblečeni v nemške uniforme, mimo zased pripeljali" moko do vznožja Jelovice. Tudi napad na policijsko patrolo v Rovtah, kjer je padlo 46 policistov, je bil izveden pod njegovim vodstvom. S svo- jo smrtjo je potrdil slavo neustrašenega borca. Ko se je prebijal z Demšarjem iz Škofje Loke skozi nemški obroč iz obkoljene hiše v globokem snegu, so ga Nemci ranili. V grapi je v zametih snega omagal. Nemci so ga hoteli dobiti živega. Preden so ga dosegli, se je ustrelil sam. Vzor njegovega junaštva in borbenosti pa je živel naprej v borcih, ki so prihajali. Da bi okupator uničil prve partizanske enote, je z vso silo navalil na predele Po- kljuke. Iz Gorjuš se je Pokljuška četa umak- nila v vas Zatrnik. Četa je nameravala pre- prečiti izselitve v Gorjah. Prišle so vesti, da bosta dve nemški diviziji prišli hajkat na Pokljuko. Klerikalni voditelji so izvajali propagando in pozivali borce, naj gredo na domove. Nekaj borcev je nasedlo tem govori- cam, 24 partizanov pa je ostalo trdno od- ločenih, da v težki zimi nadaljujejo borbo na življenje in smrt. Konec decembra 1941 so Nemci navalili proti Zatrniku. Četa se je umaknila na grebene Barjance. Tokrat so Nemci udarili v prazno, ker se je znašel neki pastir in zabrisal sled z glavne ceste v hosto. Na Silvestrov večer je četa vdrla na Bled. porezala žice in požagala nekaj drogov elek- trične napeljave, tako da so Nemci imeli alarm za Novo leto in so ga praznovali v temi. 3. januarja 1942 je 600 mož močna nemška kolona napadla četo na grebenih Barjance. Četa je uspešno odbila napade v globokem snegu, vendar je po težki dvourni borbi do- živela presenečenje. Izdajavec gozdar Hanz- lovski je pripeljal nemške smučarske od- delke za hrbet in četa se je v zadnjih tre- nutkih umaknila, preden so Nemci sklenili obroč. Po tej borbi je četa odšla v Slamnike in nekaj dni počivala. Tu so jo aktivisti opre- mili s hrano in smučmi. Potem se je četa podala čez zasneženo Pokljuko na planino Lipanco, 1630 metrov visoko v področje meje zadnjega drevja, snega in skalovja. 18. februarja 1942 so Nemci četo, ki so jo zvohali verjetno zaradi gazi v snegu, z izvid- niškim avionom in s pomočjo izdajavcev skoraj obkolili. V tej akciji je v zasedali, ob- koljevalnem manevru in v napadu sodelo- valo vse razpoložljivo nemško vojaštvo. Bor- ba se je vodila ves dan. Napad na četo so izvedli specialni policijski smučarski oddelki z Bleda. Temperatura je ta dan padla na —30" C. V Lipanci je bilo preko 2 metra snega. Komandant Stane Bokal se je odločil, da bo branil levi greben vse do 2000 metrov visokega Lipanskega vrha. Četa je v borbi vzdržala na položajih do mraka. Jedro se je borilo pod stenami Lipanskega vrha in mu Nemci niso mogli do živega, kljub temu da so prodrli na vrh. Komandant Stane Bokal je bil smrtno ranjen in je omahnil s police čez steno Lipanskega vrha v Krmo. Prav ta- ko je strmoglavil odredni kurir Kraus z Je- senic, Knaflič in Jakopič pa sta bila v borbi ubita. Borba v Lipanci, ki je bila ena redkih zimskih visokogorskih borb, je presenetila Nemce in njihove štabe. Partizani so poka-, zali višek človeške vzdržljivosti in manevr- ske sposobnosti: v stenah in snegu so se borili vse do noči in se v mraku prebili Nemci so nato požgali pastirske stanove, na Bledu pa so razglasili, da so uničili Poklju- ško četo. Po tej borbi se je četa umaknila v Slam- nike. Pri Matičku in pri Volfu se je 14 dni zdravilo zaradi ozeblin 8 partizanov; Franc Smrekar, kateremu so zmrznile noge, pa je ostal pri Matičku skoraj 2 leti. Brez posebnih izgub je četa preživela zimo. Na poletje jc prišlo mnogo novih borcev v partizane. Zato je bil ustanovljen junija 1942 na Pokljuki Prešernov bataljon, ki je bil razdeljen na dve četi. Za komandanta bata- ljona je bil postavljen Andrej Žvan-Boris, za komisarja je bil postavljen Jože Kranjc- Žakelj, za intendanta pa Anton Ambrožič- Božo. Komandirja čet sta bila Iztok in Anton Dežman-Tonček, komisarja pa Janez Zvan- Dravski in Tone Matoh. Poleti 1942 je enota tega bataljona doživela spopad z Nemci na Voklem. Ob tej priliki je 72 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA padel prvoborec Oskar Pogačnik, šofer iz hotela Toplice z Bleda. Na četo je udarila močna kolona policistov. Oskar, ki je kril umik svoje enote, se je v zaščitnici potem, ko je bil ranjen, boril do poslednjega diha in naboja. O njegovi junaški smrti so Nemci dolgo govorili po Bledu. BORBA ZALEDJA Vojaški uspehi partizanskih enot ter žrtve zaledja so vztrajno votlili in izpodkopavali varnost in moč okupatorja. Skupaj z nara- ščanjem NOV in PO J se je krepila in gra- dila razsežnost OF in naše nove oblasti. Ved- no manj je bilo ljudi, na katere bi se Nemci lahko oprli, še manj pa zanesli. Tudi drobna buržoazija, ki se je svojčas navduševala nad nemško gospodarsko močjo, je začela Nem- cem obračati hrbet. Le nekaj moralnih iz- prijencev je šlo po poti narodnega izdajstva ter sodelovalo z okupatorjem pri njegovih zločinih, ovajalo pristaše Osvobodilne fronte in izsiljevalo naše ljudi. Prebivavstvo se še danes z gnusom spominja njihovih dejanj in imen, kakor so bili: župan Franc Par, Ma- rolt, Urban, Plemelj, Kovača, Franc Potočnik, Franc Kos, Metod Tome, Filip Jamnik, Miha Koh, Franc Svetina in še nekaj drugih so- delavcev gestapa, ki so skoraj vsi prejeli plačilo. Kljub vse večjemu pritisku in nasilju oku- patorja se je ljudstvo strnilo enotno okoli OF in Partije. Brez dobre povezave z zaledjem borci v gozdovih ne bi mogli obstati. Imamo partizanske vasi Kuplenik, Slamniki, Boh. Bela ter vasi na sektorju Ribna, kjer so vsi prebivavci razen redkih izjem v celoti pod- pirali partizansko vojsko. Poznamo družine, ki so od začetka do konca vojne žrtvovale vse, tudi zadnji košček kruha, za naše borce. Zato nikdar ne bomo pozabili imen družin, kot so: Volfova in Matičkova na Slamnikih, Primoškova in Oblakova na Kupleniku, Ba- rončeva in Golčeva na Rečici, Mašišnikova na Mlinem in še mnoge druge, ki so ne glede na žrtve in nevarnost postale zavetje ranje- nih partizanov posebno v prvih letih in so v najtežjih pogojih prehranjevale naše borce. V aprilu 1942 je skupina v Ribnem dobila zvezo z Jelovško četo in prejela nalogo, da likvidira izdajavca Janeza Koselja in Stanka Muleja. Skupina je ugotovila, da navedena vzdržujeta zveze z županom komisarjem Klajnbergerjem. Ugotovljeno je bilo, da je ta sodeloval z gestapom na Bledu. Zaradi tega je Jelovška četa skupno z aktivisti 13. junija 1942 napadla podnevi občino. Komi-j sarju Klajnbergerju je uspelo pobegniti, eno- ta pa je razbila in uničila občino. Po tej akciji so glavni aktivisti Gabrijel Ferjan, Joža Gracelj, brata Janša in skupno z njimi 13 fantov odšli v partizane. Jeseni leta 1942 je štab Prešernovega ba- taljona na Pokljuki poslal na teren Antona Ambrožiča-Boža z nalogo, organizacijsko po- vezati v odbore vse aktiviste OF. V kratkem času je bilo organiziranih na sektorju blejske kotline 13 odborov terenskih OF organizacij z 80 člani. Vse te terenske organizacije so imele šifrirana imena. Večina članov teh prvih odborov so bili komunisti. Sčasoma so ti odbori OF obstajali v sle- herni vasi. S prevzemom določenih nalog so začeli predstavljati hrbtenico moči narodno- osvobodilnega gibanja. Funkcionirali so kot neposredni nosivci in izvrševavci ljudske ob- lasti ter so se v teku boja v svojem delu in pomenu vse bolj izpopolnjevali. V mesecu avgustu 1942 so Nemci z močni- mi silami hajkali Pokljuko in obrobja Tri- glavskega pogorja. Prodrli so vse do Kreda- rice in Triglava. Vznemirjale so jih akcije, ki so jih partizanske enote uprizarjale na bohinjsko progo in so jih ovirale pri njihovih načrtih. Tako je po zaslugi izdajavca neka nemška enota obkoljevala partizansko tabo- rišče na Jezercu pod Višelnikom na gozdni meji, skoraj v goličavi. V taborišču so pre- senetili ne da bi vedeli štab Gorenjskega odreda, ki so ga sestavljali Polde Stražišar, France Potočnik, Ernest Zajder-Iztok in kurir Ivan Bernard. Nemci so z bombami in rafali pokosili vse, ujeli so pa ranjenega Franceta Potočnika, ki je kasneje podlegel v nemškem taborišču v Mauthausenu. V bor- bi na Višelniku je v tej hajki padel tudi neki nemški major. Partizanske čete odreda, ki se je zadrževal tedaj na Pokljuki, pa Nemci niso uspeli iztakniti. Ta dan je bil tudi patrolni spopad na Kredarici. Minerski vod na Pokljuki 73 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Po smrti komandanta Gorenjskega odreda Poldeta Stražišarja je prevzel funkcijo ko- mandanta Gorenjskega odreda Andrej Zvan- Boris. Napori Nemcev, da bi zajezili narod- noosvobodilno gibanje, so bili zaman. Do spomladi leta 1943 so se organizacijsko utr- dile tudi partijske celice. Tako so na primer celice štele: na Rečici 6 članov, na Boli. Beli 18 članov, na Mlinem 6 članov, v Ribnem 16 članov, v Gradu 10 članov, v Zagoricali 5 članov, tako da je narastlo število članov Partije od prvih 7 na 61 članov. Sporedno z razvojem Partije in OF pa so se razvijale tudi množične organizacije: AFŽ, mladinska organizacija, SKOJ, gospodarske komisije, tako da se je baza sodelovanja v gibanju narodnoosvobodilnega odpora neprestano ši- rila. Posebno mladinci skojevci so se izkazali v pomoči narodnoosvobodilni vojski; kot obveščevavci, kurirji, vodiči, so sodelovali v vseh akcijah in tudi množično odhajali v partizane. LETO 1943 Narodnoosvobodilna borba se je v letu 1943 razplamtela do obsega, ki je okupatorja prisilil držati na sektorju blejske kotline vse močnejše vojaške sile. Vsi hoteli, vile, bivše dvorske garaže. Blejski grad, kasarne na Boh. Beli, itd. so bile polne vojaštva, policije in gestapa. Na Bledu je bila tudi enota divizije Brandenburg, specialni lovci na ljudi, ki so imeli posebna pooblastila — proste roke za vse zločine. V bivših dvorskih garažah na Mlinem je imela policija šolo za policijske pse. Vso dobo okupacije je bilo na Bledu povprečno 800 mož stalne vojske. V hotelu Central in Petran pa je bila nasta- njena specialna policijska enota za partizan- sko bojevanje. K temu moramo prišteti še civilne sodelavce okupatorja, ki jih je bilo na Rečici 28, v Gradu 38, na vsem Bledu pa je bilo 120 članov NSDAP, večinoma Nem- cev z uradov. Nadalje je bilo 11 članov pete kolone, 27 izrazitih domačih nasprotnikov in 7 aktivnih domačih gestapovcev. Poleg teh stalnih okupatorjevih sil je okupatorski štab ob vsaki ofenzivi na Jelovico ali Pokljuko pritegnil posebne enote v pomoč iz drugih garnizonov Gorenjske, porabljali pa so tudi enote, ki so odhajale na fronto. Vsi ti sovraž- nikovi vojaški in policijski potenciali, ki so v posameznih akcijah šteli tudi do 10.000 mož, podprtih z velikim propagandnim apa- ratom, pa niso mogli zavreti nadaljnjega po- rasta naše vojske. Množičnost dela v OF je v letu 1943 dosegla zavidljiv uspeh. Upor se je razširil in zajel najširše sloje ljudi. Za okupatorja ni bilo več mirnih noči. Eksplo- zije in drdranje strojnic je vse pogosteje od- mevalo v noč. Bilo je vse več saboiažnih akcij na železnici, obračuni z narodnimi izdajavci in pogostejši so bili napadi na nemške pa- trulje. V NOV in POJ je odšlo v letu 1943 136 borcev, med njimi največ mladine. V letu 1943 so delovali v območju blejske kotline na Pokljuki in Jelovici bataljoni Go- renjskega odreda, ki ga je vodil Andrej Zvan- Boris. Bil je vključen v 3. alpsko cono. Par- tizanske enote so v ofenzivah v letu 1942 imele precej žrtev, vendar so številčno naglo naraščale. Landwache ali vaške straže se Nemcem v blejskem kotu niso obnesle. Tudi na Gorenjskem se je pokazala po- treba po večjih partizanskih enotah, posebno glede na nemške neuspehe na italijanski fronti. 13. julija 1943 je bila v Davči usta- novljena VII. SNOlJB gorenjska brigada Franceta Prešerna, v katero so se vključile tudi nekatere enote, ki so delovale na pod- ročju blejske kotline. L'stanovitev omenjamo zato, ker so bataljoni te brigade večkrat pro- drli na blejsko območje v okviru XXXI. di- vizije. Blejska mladina je sestavila na Pokljuki v sklopu 1. bataljona Gorenjskega odreda svoj udarni vod s komandirjem Jankom Ru- som na čelu. Ta voti je opravil mnoge drzne akcije in sabotaže. Jeseni leta 1943 pa je blejski udarni vod ponesel iskro narodnega upora na zasužnjeno slovensko Koroško. Kasneje se je z dotokom novih borcev ta vod formiral v Koroški bataljon, ki je v mejah nemškega Rajha zadajal Nemcem težke udarce. V letu 1943 se je proti koncu organizirala varnostna obveščevalna služba, ki je imela en center na Jelovici pod šifro »Straža«, en center pa na Pokljuki. Bled sta si ti dve sku- pini glede na svoje delovanje razdelili po terenskih razmerah na polovico. Kasneje je bila v letu 1944 ustanovljena OZNA in VDV enota. Naloge VOS so bile organizacije ob- veščevalne službe, obračun z izdajavci in iz- vajanje diverzantskih akcij. Na blejskem področju je VOS dobro deloval, saj je s svojo mrežo in obveščevavci segel celo v nemške vrste ter je imel poročevavce tudi iz vrst orožnikov, enega celo v štabu žandarmerije za Gorenjsko na Bledu. Celo tolmač zloglas- nega gestapovca Rosumecka je prišel osebno na vezo in dal nekaj koristnih podatkov. Nemški polom pri Stalingradu, udarci za- veznikov na vseh drugih frontah ter krepi- tev NOV so Nemce prisilili mobilizirati go- renjske fante v Arbeitsdienst in zatem v nemško vojsko. Mnogo jih je odšlo namesto 74 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA k Nemcem v partizane, mnogo pa jih je ka-; sneje dezertiralo in se vključilo v enote NO A'; in POJ. Okupator je v svoji nemoči v letu? 1943 najbolj besnel ter se poslužil podlih me-j tod nasilja. Streljal je talce, zapiral v Begu- ^ njah, deponiral v taborišča smrti, tako da je j z Bleda izselil 70 ljudi. j IZDAJAVCI NA DEIIJ Poleti 1943 je bila Lipanca drugič prizo- rišče spopada z Nemci. V gozdu pod planino je taborila četa Gorenjskega odreda. Po za- slugi izdajavca jo je Nemcem uspelo še po- noči obkoliti in udariti nanjo v jutranjem somraku. Z nenadnim ognjem iz avtomat- skega orožja so presenetili partizane. Kljub veliki premoči in gostim zasedam se je ne- katerim posrečilo prebiti. 13 borcev in bork je žrtvovalo življenje, 22 pa so jih Nemci ujeli. Od 45 borcev jih je ostalo 10. Med dru- gimi so v tej borbi padli: Anton Torkar. Kunčič z Mlinega, Zemva in Volf iz Gorij, Darko Pere z Bleda. Od ujetih so jih Nemci nekaj v Begunjah postrelili, nekatere pa po- slali v taborišče. V mesecu decembru so enote Prešernove brigade prodrle na področje blejske kotline. 3. bataljon, ki je prišel iz Bohinja, se je na- stanil v Lovčevem hotelu in letoviščarskih hišicah na Goreleku. 17. decembra 1943 so bataljon, v katerem je bilo tudi nekaj blej- skih fantov, po zaslugi podlega izdajavca Obada z Gorjuš, ki je po sledi bataljona na- tresel rdeče soli, Nemci obkolili. Komandant bataljona je bil Anton Rozman-Dren iz Bo- hinja. Nemci so ubili stražarje in udarili po partizanih, ki so utrujeni od nočnega po- hoda počivali. Vnela se je borba, ki je tra- jala 5 ur. Nemški ogenj je bil strahovit. Le redkim borcem se je posrečilo prebiti iz ho- tela. Zaman je skušal štab bataljona in del borcev, ki so ostali izven obroča, prebiti obroč in rešiti obkoljene tovariše. Tako ob- koljenemu delu bataljona ni preostalo dru- gega kakor borba ali vdaja. Izbrali so boj in se borili do zadnjega. Dokler so mogli, so odbijali nemške juriše. Nemci so napadali z močjo 500 mož ter so bili oboroženi s težki- mi minometi in mnogimi strojnicami. Z mi- nami so zažgali hotel. V gorečem poslopju so se borci borili do zadnjega. Šele, ko je bil hotel ves v plamenih in dimu in je fantom zmanjkalo municije, je Nemcem juris uspel. Nemci so postrelili ranjene partizane, ki so obležali ob poskusu preboja. V tej borbi je padlo 79 borcev skupaj s tistimi, ki so zgo- reli v plamenih hotela. Po poročilih štaba so, imeli Nemci 20 do 25 mrtvih, kot pa se je kasneje izvedelo iz nemških virov, so imeli 74 mrtvih, med njimi 3 oficirje. Neki major, ki je bil huje ranjen, je kasneje umrl v bol- nišnici. Sredi decembra so bile enote Prešernove brigade na Rovtarici. Ostanki III. bataljona so se združili z brigado. 25. decembra je I. bataljon napravil rekvi- zicijo pri nemškem priseljencu na Koritnem. Nemec je hišo, iz katere so že izselili naše ljudi, utrdil. Ob poskusu, vdreti v hišo, je bil ranjen en borec. Akcija je uspela, pri- seljencu so zaplenili živino in orožje. 27. dec. je IV. bataljon Prešernove bri- gade demonstrativno napadel nemško vojaš- nico na Boh. Beli. Napad je bil izveden s l/odročja Babjega zoba. Ko so se Nemci po- strojili k zboru, jih je začel bataljon obstre- ljevati z niinometom in strojnicami. Nemci niso intervenirali z izpadom iz vojašnice. Bataljon se je umaknil brez izgub. DELO ODBOROV OF ; Ze v letu 1943, posebej pa še v letu 1944 so ; odbori OF dobili vedno večji ugled in raz- j mah ter se razvili na čelu ljudske oblasti. ; Njihova uveljavitev in delovanje je pred- i stavljalo dejansko državo v državi. Odbori ] OF so organizirali zaledje in vsestransko po- \ moč za potrebe vojske. Iz okoliških vasi] Bleda so kmetje vozili hrano za naše enote] na Jelovico in Pokljuko. Iz vasi Ribno pa so j kmetje vozili hrano daleč preko Jelovice. J celo v Selško dolino. O povezanosti odborov OF z vojsko nam ^ kaže lep primer uspešne akcije; to je parti-j zanska enota napravila s sodelovanjem in pri- I pravami, ki jih je opravil OF odbor, na vilo i Maric v centru Bleda. V tej vili je bilo ge- j stapovsko gnezdo. Partizani so zaplenili vseJ orožje, municijo in opremo. i Iz dobe okupacije nam je ohranjen zelo' dober arhiv odbora OF Bled-Grad, iz kate-1 rega je zelo razvidna metoda in dejavnost ! vseh drugih odborov OF. Ta odbor je imel š šifro »Sojna 2«. Od leta 1943 do osvoboditve. ga je vodil Franc Jarc, z imenom Marjan. ' Da bi dobili vtis pomembnosti in težavnosti j funkcioniranja naše porajajoče se ljudske] oblasti, bi navedli nekaj primerov iz tega j dobro ohranjenega arhiva. Sekretar Marjan \ je bil uslužben na občini ter je imel veliko '¦ možnost dobivati podatke o okupatorju in ^ tudi vse druge podatke, ki so jih potrebovale \ vojaške enote in višji odbor OF. Zanimivo i je, da je gestapo vse do osvoboditve pre-j 75 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO iskoval in sumil, da nekdo z občine izdaja važne podatke. Zloglasni in zviti gestapovec Rosumeck se je zaklel, da ga bo dobil. Na srečo se njegova napoved ni uresničila. OF odbor »Sojna 2« je kot vsi drugi odbori v blejski kotlini dobival navodila od okrajnega odbora in pokrajinskega poverjeništva OF za Gorenjsko, pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko in gospodarskih komisij. Ka- sneje je sodeloval s komando mesta Bled, s štabom Jeseniško-bohinjskega odreda, z voj- no oblastjo IX. korpusa, s komando jjodročja za Gorenjsko in drugimi forumi. Povezava in organizacija je bila kljub gestapovski kon- troli odlična. Odbori OF so imeli nalogo širi- ti partizansko časopisje: »Partizanski dnev- nik«, »Ljudsko pravico«, »Slovenski poroče- valec« ter različne brošure. Prav tako so morali odbori slediti in nenehno razkrinka- vati škodljivo nemško propagando, ki jo je trosil močan aparat nemškega urada za agi- tacijo in propagando. Arhiv tega odbora nam je ohranil skoraj vse plakate in letake, na- slovljene na prebivavstvo. Kulturno stopnjo nemških nadljudi naj nam ilustrirajo samo nekateri naslovi, ki se jih marsikdo še dobro spominja: »Od rokovnjačev zapeljani, vrnite se«, »Ukrep zoper svojat«, »Banditi so vaša ne- sreča«, »Samo Nemčija urejena država«, »Cilj banditov — boljševiška svoboda«, »Tež- ko zadeti Gregorčič ubit na Jelovici«, »Uda- rec drži, 120 banditov ubitih«, »2 politkomi- sarja ustreljena«, »Broz Tito ponovno na begu«, »Kmetov odgovor«, »Papež govori«, »Zakaj so bile rodbine domačinov odseljene«, »Boljševiška morilska kuga na Gorenjskem«, »Kdor se zadnji smeji« in »Ura obračuna je prišla«. Poleg teh in še nekaterih drugih propa- gandnih letakov in brošur hrani arhiv tudi 13 letakov o smrtnih obsodbah. Odbori OF so redno pošiljali poročila okrajnim odborom. Obveščali so jih o giba- nju sovražnika, o uspehih prehranjevalnih akcij, urejali so mobilizacijske zadeve, po- pisovali sredstva za vojsko. Poleg tega so pošiljali važne podatke obveščevalnega zna- čaja. V ilustracijo situacije v letu 1944 naj navedemo nekaj podatkov iz poročila okraj- nemu odboru Gorje-Bled. »O gibanju vojaštva se poroča, da se na- haja na blejskem gradu 180 Rusov, v vili »NADA« posebni odred SS 16 mož, v hotelu »ASTORIA« protitankovski oddelek s 4 to- povi. V Zdraviliškem domu skladišče muni- cije. Pred Zdraviliškim domom se gradi bunker, obrnjen proti hotelu »JEKLER«, v hotelu »JEKLER« je nastanjen samo gesta- po, v »SPLENDIDU« policijsko okrevališče, v hotelu »MON PLAISIR« SS okrevališče, v Park hotelu pa komanda gestapa. V Zele- čali 26 vojakov bele garde. Poroča se, da vojaštvo ponoči patruljira proti Bledu in strelja vsepovprek, da nemški vojaki kra- dejo, kar jim pride pod roko, posebno sadje na vrtovih in krompir po njivah.« Nadalje govori poročilo o delovanju na- slednjih gestapovskili zločincev in njihovi nastanitvi na Bledu: »Ruks Karel, podpolkovnik, v štabu ge- stapa, stanujoč v hotelu »Jekler«, Rosumek Helmut, štab gestapa (odredbodajavec za aretacije in zapore v Begunjah), Paher Franc, sturmbanfiihrer, Klement Valter, ma- jor gestapa, stanuje v vili »Dobrota«, Šlifer Rudolf, eden od šefov gestapa v Ljubljani, stanujoč na Bledu. Gestapovci — zasliše- vavci: Laske Hilmar, Ligel in drugi. Na Bledu je bival dr. Mesiner Kurt, sodni svet- nik, vila »Zlatorog«, glavni sodnik pri smrt- nih obsodbah v Begunjah, oziroma v Park hotelu, kjer so se procesi opravljali. Kasneje odšel v Ljubljano. Za dr. Bauerjem je prišel za glavnega komandanta gestapa SS oficir Fogt. Omeniti je tudi Kratky Karla, vodjo žandarmerije, velikega nasprotnika naših ljudi, ki se je pokazal posebno surovega pri mučenju blejskega prebivavstva.« Tu je omenjeno le nekaj glavnih vojnih zločincev, ki so v dobi okupacije pili kri gorenjskemu prebivavstvu. O vseh teh so vodili račun naši OF odbori. Poleg naštetih nalog je bila zelo pomemb- na gospodarska funkcija OF odborov. Iz ar- hiva je razvidno, da je samo OF odbor Grad poslal od sredine leta 1943 partizanom 3200 kilogramov hrane in 6000 kosov obleke in drugih potrebščin. IZNENADEN VDOR NA MLINEM 1944 Od OF odborov je bil odbor na Mlinem zelo delaven. Večino prebivavstva so že leta 1943 vključile OF, AFŽ in mladinske organi- zacije. Dobro je delovala tudi partijska ce- lica. Odbor se je sestajal v vili »AK«, le ne- kaj minut oddaljeni od nemških postojank. Tja so prihajali na sestanke politični delavci in obveščevavci, ki so prihajali preko Save z Jelovice ali s Pokljuke. Ta odbor je vestno izvajal vse naloge kot drugi odbori. Delo odbora je bilo precej otežkočeno, ker so bile na sektorju glavne policijske enote in je delovalo na njem tudi nekaj izdajavcev. Ta- ko sta se po zaslugi izdaje, ki še danes ni po- vsem razjasnjena, izvedla največji vdor in 76 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA znane aretacije na Bledn, 19. julija 1944 so Nemci aretirali 3 člane OF. 22. julija pa se je znašlo 36 članov OF z Mlinega v zaporih ¦ v Begunjah. Ob tej izdaji je interesantno, da je imel gestapo podatke za sestanke sko- raj po datumih ter je vedel za večino ilegal- nih imen, ki so jih imeli odborniki. Zasliše- vanje v Begunjah je trajalo nekaj tednov. Zapornike so strahotno mučili. Vendar od glavnih voditeljev niso dobili niti podatkov niti priznanja. Meseca avgusta in septembra so Nemci odpeljali v koncentracijska tabo- rišča Ravvensbriick, Dachau in Buchenwald 13 najbolj obremenjenih. Nekaj jih je bilo poslanih na prisilno delo za nekaj mesecev v Nemčijo, druge pa so spustili domov. Iz koncentracijskih taborišč se je vrnilo 8 ljudi. 5 mož, naprej obsojenih na smrt, pa je ostalo v Buchenvvaldu. To so bili v glavnem vodi- telji fronte in Partije, in sicer: Franc Sever, Janez Heberle, Miha Mandeljc, Andrej Vovk in Avgust Kocjančič. Tudi ta udarec ni zavrl dela OF. V letu 1944 in do osvoboditve so odšli v partizane nadaljnji novi borci. Večji del bremena organizacijskega dela so prevzele žene in mladina. S preziranjem nevarnosti so žene in mladinci izpeljali tudi najtežje naloge. Opravljali so kurirsko službo mimo nemških zased in patrol ter so se posebno izkazali v času ofenziv na sektorjih Ribna in Boh. Bele, kjer so tekle glavne kurirske relejne linije čez progo in Savo. Imena: Spelea, Krista, Polonca, Minka, in vrsta drugih so bila splošno znana v vrstah našega gibanja. Šele v letu 1944 je skušal okupator zasejati seme razdora tudi v blejski kotlini in vzpo- staviti belo gardo. Obstajal pa je samo štab, ki sta mu načelovala dva tujezemca. Ko- mandir Henrik Göpert in neki Omer Murgič, Ta dva sta imela le nekaj izprijencev od drugod pod seboj. Odpor prebivavstva je delo teh narodnih izrodkov popolnoma one- mogočil. XXXI. DIVIZIJA V NAPADU V letu 1944 ni bilo večjih partizanskih enot na Gorenjskem, posebno ne v blejski kotlini. Manjše enote so bile spričo nemške nadmoči defenzivne. Zato je udar XXXI. divizije na ta sektor v mesecu maju vojaško in politično toliko bolj pomemben. Silovita napadalna akcija po Gorenjskem in Primorskem pro- slavljenih udarnih brigad Franceta Prešerna, Janka Premrla-Vojka in Ivana Gradnika je sovražnika presenetila in potisnila v defen- zivo. Brigade so prodrle na Jelovico, v Bo- hinj in na Pokljuko nad Bledom. Napadi bataljonov so veljali komunikacijam, cestam, progi in postojankam. 18. maja je bataljon Gradnikove brigade porušil cesto Bled— —Gorje—Mrzli Studenec. Ker so hoteli Nemci preprečiti akcijo bataljona, je prišlo do spopada. V dveurni borbi s kolono 300 Nemcev so se morali le-ti umakniti, imeli so 35 mrtvih in 28 ranjenih. V noči od 22. na 23. maj se je rušila proga, 26. maja je I. bataljon Prešernove brigade napadel nemško postojanko v Ribnem pri Bledu, II. bataljon pa postojanko v Korit- nem. Postojanki sta bili minirani in zažgani. Skupno je Prešernova brigada v postojankah in v avtokoloiii, ki je prišla Nemcem na po- moč iz Radovljice, zadala izgubo 30 mrtvih. V isti noči je Gradnikova brigada napadla postojanko v Zgornjih in Spodnjih Gorjah. Postojanki sta bili močno poškodovani. Eno- ta iste brigade je napadla električno cen- tralo v Sp. Radovni, jo minirala in uničila. 8 Nemcev je bilo ubitih, 6 ujetih, zaplenjeno je bilo mnogo orožja, municije in opreme. Z miniranjem električne centrale je bila nemški vojski napravljena milijonska škoda. V isti noči je bil porušen most na cesti proti Jesenicam in minirana proga pri Podhomu na 4 mestih. Po zaključku ofenzivnih akcij, ki so pri- nesle velik preplah v nemške štabe na Bledu, se je divizija umaknila. Za zaključek je eno- ta Gradnikove brigade z Mežakle demon- strativno z minometi napadla Jesenice. Pri vseh teh akcijah divizije so naši vojski pomagali blejski aktivisti kot vodiči in pre- skrbovavci prehrane. V centru Bleda so bile izvršene sabotažne akcije. V juniju 1944 se je divizija ponovno vrnila na področje Jelovice. 18. junija je Prešer- nova brigada zavzela položaje blizu Rovta- rice in je imela spopade z nemškimi patro- lami. 19- junija se je I. bataljon, ki se je Prevoz hrane preko Jelovice na osvobojeno ozemlje Primorske pozimi 1944 77 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO pomikal proti Selški planini, zapletel v bor- bo z Nemci. V triurni borbi je bataljon Nemce vrgel s položaja in jih prisilil k umiku proti vasi Knpljenik nad Bledom. Nad Rov- tarico in nad Selško planino pa so ostale močne nemške sile, na katere je naletel II. in III. bataljon s štabom brigade. Partizanska kolona je padla v zasedo in imela nekaj mrtvih in ranjenih. Brigada se je po prese- nečenju uredila in z jurišem pregnala Nemce z grebenov nad Selško dolino. V jurišu je padel komandant III. bataljona Anton Roz- man-Dren. Partizani so gonili Nemce vse do Soteske. V napadu na enote XXXI. divizije na Jelovici so sodelovale vse nemške enote iz Bohinja, z Bleda, iz Radovljice in Kranja. Mostovi na Savi pa so bili vseskozi v zase- dah, tako da je bilo bataljone zelo težko oskrbovati s hrano. 19. in 20. julija 1944 je Prešernova brigada v svojem celotnem sestavu zadnjikrat pro- drla na sektor blejske kotline. Zadržala se je na področju Pokljuke in Mežakle, od ko- der se je izvedel napad na Jesenice. Brigada je mobilizirala na Jesenicah okoli 300 delav- cev, ki so delali Nemcem, in se je srečno iz- ognila nemški obkolitvi, se prebila preko Radovne na Pokljuko in od tod na Jelovico. Vsem Blejcem je živo v spominu grozoten zločin podivjanih okupatorskih vojakov v Radovni. Prebivavci vasi Radovna so vso vojno sodelovali s partizanskimi enotami, posebno pa so bile redke domačije, raztrese- ne po slikoviti dolini med Pokljuko in Me- žaklo, kjer teče bistra gorska rečica Radovna, v pomoč kurirjem, ki so vzdrževali od tod naprej zvezo vse do Koroške. Proti koncu leta 1944 so domači izdajavci-raztrganci ova- jali prebivavce Radovne tako dolgo, da je enota regimenta Brandenburg, ki je imela posebna pooblastila, napravila kazensko eks- pedicijo. Ker v vasi niso našli partizanov, so pobili 17 civilistov, tudi žene in otroke, za- žgali hiše in pometali ljudi v ogenj. O tem dogodku poroča sekretar OF odbora, da je bil zaradi velikega ogorčenja ljudstva ko- mandant regimenta Brandenburg, major Von Gören klican na odgovornost. Ta zločin je pričel raziskovati neki nemški polkovnik.. To dokazuje, da se je celo Nemcem ogabnost tega zločina zdela pretirana. Vendar ni imel rezultat preiskave nobene veljave, ker so enote regimenta Brandenburg — lovci na ljudi, imeli posebna pooblastila in so še na- prej opravljali zločine. Kako globoko je prodrla akcija obvešče- vavcev partizanskih enot, nam dokazuje di- verzija na štab gestapa v Park hotelu. Ob- veščevavci so dostavili razstrelivo »plastic« skojevkam, ki so ga vtihotapile na Bled. Ak- tivistka OF. uslužbenka v Park hotelu, pa je peklenski stroj z razstrelivom odnesla v hotel. Kljub temu, da eksplozija ni dcjstvo- vala v preračunanem času, je napravila ogro- men preplah v gestapovskem štabu. Zdaj se Nemci nikjer več niso počutili varne. Jeseni 1944 je začel delovati Jeseniško- boliinjski odred s svojimi bataljoni in kas- neje tudi komanda mesta Bled, katere zadnji komandant je bil Niko Fabjan. Odbori OF so z vsemi vojaškimi enotami tesno sodelo- vali in jim omogočili vrsto napadov na oku- patorja. Jeseniško-bohinjski odred, katerega prvi komandant je bil Milče, zadnji pa Ivan Leban, je uresničil težnje organizatorjev decembrske vstaje 1941 ter v Bohinjski dolini ustvaril osvobojeno ozemlje. Odred je posto- poma kontroliral tudi predele okoli Bleda in držal Nemce v postojankah. V nadaljnjem razvoju jugoslovanske arma- de in ljudske oblasti se je OF razvijala v višje oblike. Delegati blejskih odborov so prisostvovali pokrajinski konferenci OF 13. decembra 1944 v Bohinju, ki jo je vodil tov. Miha Marinko. Na tej konferenci so osvo- jili sklepe za zadnje organizacijske priprave glede prevzema oblasti. ZADNJI BOJI Vojna se je bližala koncu. Boji so bili vse ostrejši. Nemci so ob podpori mednarodne reakcije napravili zadnjo težko ofenzivo na IX. korpus z namenom, da bi naše enote od- vrnili od Trsta. V teh borbah je padlo pre- cej prostovoljcev in mobilizirancev iz blej- skega okoliša, posebno tisti, ki so proti koncu vstopili v partizane. Nekaj delov razbitih enot iz brigad IX. korpusa se je umaknilo tudi na blejski sektor. Da bi olajšali težki položaj enotam okoli Trsta, so bataljoni Je- seniško-bohinjskega odreda in komande me- sta Bled prešli v ofenzivo. Meseca aprila je komanda mesta Bled pod poveljstvom Ivana Fabjana-Nika napadla nemško postojanko v Zg. Gorjah. Postojanka je bila obdana z žič- nimi ovirami in močno utrjena. S pomočjo spoznavnega gesla so partizani vdrli v zgrad- bo, potem ko so likvidirali stražarja in z ju- rišem — z bombami od sobe do sobe — za- vzemali postojanko. Postojanka je bila razrušena in požgana, Nemci ubiti. Ta ne- nadni napad, ki se je končal s sijajno zmago, v kateri so partizani imeli le 2 ranjena, je vnesel precejšen preplah v nemške posto- janke, v katerih je bila vojska že tako pre- cej demoralizirana. -. 78 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA V zadnji ofenzivi je na pragu svobode — 24. marca 1945 — ob 9. uri zjutraj na Poreznu junaško omahnil smrtno zadet narodni heroj Andrej Žvan-Boris, namestnik komandanta Gorenjskega vojnega področja. Boris se je rodil 21. IX. 1915 v Gorjah kot sin delavske družine. Tudi sam je bil delavec v jeseniški železarni. Gorenjska se ga spominja kot iz- redno hrabrega, drznega in sposobnega vo- jaškega voditelja. Vodil je svojo enoto na juris v preboju skupno z borci Kosovelove brigade proti vrhu Porezna, obkoljenega z neštetimi nemškimi enotami. Ko se je dvi- gnila megla, so se Boris in njegovi znašli v peklenskem strojničnem ognju. Smrtno je bil zadet, ko je prišel čas, da bi lahko užival težko priborjeno svobodo. j PRISPEVEK BLEJSKE KOTLINE V NOB V obdobju 1941—1945 je aktivno organi- zirano sodelovalo v borbi proti okupatorju 1018 še danes živih borcev, članov ZB, ki so se proti fašizmu borili kot borci ali sodelavci v dolini. V NOB — našo ljudsko revolucijo so se vključile vse generacije od osivelih starcev, mož, žena in otrok-pionirjev. Saj je od skupnih pripadnikov gibanja sodelovalo 414 žena in 604 moških. Z orožjem v rokah se je v partizanskih eno- tah NOV in POJ bordo 637 borcev, od ka- terih jih je 106 žrtvovalo življenje za domo- vino ali 15*/o (oziroma vsak šesti). Značilno za razvoj narodnoosvobodilne borbe v blejski kotlini je, da je bil kljub velikemu terorju in močnim sovražnikovim potencialom narodni odpor že leta 1941 iz- redno močan in je naraščal vse do kapitula- cije Italije, tako da so bile sile v revoluciji v glavnem že zdiferencirane pred polomom Italije. V letu 1941 je pričelo sodelovati 313 ljudi, 1942 — 237, 1943 — 324, 1944 — 129, in 1945 — 25. v NOV in POJ so prebili: 6 borcev - , iS mesecev 6 borcev . . 42 mesecev 11 borcev . . 56 mesecev 16 borcev . . 30 mesecev 56 borcev . . 24 mesecev 77 borcev . . 18 mesecev 147 borcev . . 12 mesecev 112 borcev . . 6 mesecev V zalednih organizacijah je aktivno sodelovalo: 83 aktivistov . . 48 mesecev 72 aktivistov . . 42 mesecev 91 aktivistov . . 36 mesecev 129 aktivistov . . 30 mesecev 139 aktivistov . . 24 mesecev 135 aktivistov . . 18 mesecev 89 aktivistov . . 12 mesecev 89 aktivistov . . 6 mesecev Navedeni podatki nam kažejo, da je imela i partizanska vojska v zaledju močno in ne-] zlomljivo oporo aktivistov, ki so zagotovili- borcem podporo vsega ljudstva. . Da bi okupator zlomil odpor ljudstva, je; izvajal surov teror. Tako so pristaši narodno-: osvobodilnega gibanja prebili v zaporih in internacijah: 1 ...... 48 mesecev 8 ...... 42 mesecev 25 ...... 36 mesecev 18 ...... 30 mesecev 19 ...... 24 mesecev 27 ...... 18 mesecev 35 ¦...... 12 mesecev 83 ...... 6 mesecev Skupno je bilo mučenih v zaporih in inter- nacijah 216 pripadnikov oboroženega odpora. V vojnem ujetništvu je okupator pridržal 8 pripadnikov stare jugoslovanske vojske, 164 oseb pa je bilo izseljenih. Različne odgovorne položaje ter oficirski in podoficirski čin je v NOB pridobilo 158 tovarišev, za hrabrost in zasluge za narod pa je bilo odlikovanih 347 tovarišev. 80 bor- cev je bilo enkrat ranjenih, 16 borcev 2-krat, K) 3-krat in 1 večkrat. Skupno je bilo 107 borcev ranjenih, od teh pa je postalo 31 in- validov. Tudi v blejski kotlini je delavski razred v ljudski revoluciji imel vodilno vlogo. Od članov oboroženega odpora je sodelovalo po socialnem sestavu: 540 .......... delavcev 59.......... kmetov 38.......... obrtnikov 48.......... uslužbencev 32.......... dijakov in vajencev 19.......... študentov 186.......... gospodinj 197.......... neopredeljenih Poleg navedenih žrtev je v taboriščih umrlo 24 pripadnikov gibanja. 12 je bilo ustreljenih kot talci. Skupno je 142 pripad- nikov NOV in POJ in aktivistov žrtvovalo življenje. Enote NOV ob osvoboditvi Bleda 1943 79 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO DRUGI SLOVENSKI SOCIALNODEMOKRATSKI LIST DUŠAN KERMAVNER I. Pred šestimi leti smo v »Kroniki« zaklju- čili sestavek o prvem slovenskem socialno- demokratskem listu »Novem času« z ne- kakšno napovedjo »nove zgodbe« o ustanav- ljanju drugega takšnega lista devet mesecev pozneje.^ »Novi čas« je »izšel« — samo za politično policijo in državno pravdništvo! — dne 7. novembra 1889 in tri dni pozneje sta izdajatelj Karel Kordelič in urednik Ivan Brozovič pod pritiskom nekih policijskih pretenj izjavila, da odbor za izdajo sloven- skega delavskega lista ne bo več deloval. Prvi dokument o novi akciji za list je pismo Ludvika Zadnika v Trst Andreju Kle- menčiču z dne 4. julija 1890, kjer beremo: »Zaradi slovenskega delavskega časnika imam nalogo na tvoje pisanje odgovoriti, ker sem tudi prevzel nalogo, da bodem kot od- govorni urednik lista, kateri bode, ako ne bo posebnih zaprek, izšel v prvi polovici meseca avgusta 1.1. — Stvar bo seveda zelo težka, ker imamo malo moči, še manj pa denarja; nekaj je še od pred ostalo, ali ne veliko, dobro bi bilo, ako bi bilo mogoče pri vas v Terstu kaj skupaj spraviti, potrebovali bomo na vsak način še precej; vender se ne ustra- šim in mislim, da, ako se na ta pravim koncu začne, se bo že izpeljalo in slovenski delav- ski list je neobhodno potreben, kajti brez njega ne bo mogoče delavce k gibanju pri- dobiti. — Torej pogum in upanje! Mi bomo na vse moči delovali, treba je le, da nas tudi drugi podpirate.« To pismo, katerega druga polovica nas tu ne zanima, se je ohranilo v arhivu tržaške policije,^ ki ga je zaplenila ob hišni preiskavi pri Klemenčiču dne 11. julija 1890. Čeprav je imel Zadnik načrt za list gotov že šest tednov vnaprej, pa je premišljeno čakal še več ko mesec dni in med tem pri- pravljal prvo številko, preden je njen izid prijavil »Visoki c. in kr. deželni vladi v Ljubljani« dne 6. avgusta 1890 z naslednjo vlogo: »Udano podpisani si usoja ponižno nazna- njati, da hoče izdajati slovenski delavski list, kateri bi zastopal interese delavskega ljud- stva v političnem kakor v gospodarstvenem ozirn po — v avstrijski državi od visoke vlade nezadržanih — social-demokratičnih nazorih. Temu naznanilu priloženi so dokazi o zmožnosti za izdajo lista po tiskovni postavi. List se bode imenoval: ,Delavski list', časo- pis za interese slovenskega delavskega ljud- stva. Geslo: Zložnost daje moč, veda krep- kost. Izhajal bode vsak mesec dvakrat, in sicer drugi in četrti četrtek, prvikrat 14. av- gusta 1890 mej uradnimi urami popoldan. Program: I. List bode prinašal social-demo- kratične in socialno-znanstvene članke; II. bode podučeval in razsvetljeval delavce pri naporih za zboljšanje njilinjega stanja, da ne zaidejo na zločinske pota in da bodejo znali čislati postave; III. feuileton za pripo- vedke iz delavskega in socialnega življenja; IIII. politični razgled za poročila političnih dogodkov po raznih deželah; V. domače stvari za poročila splošnih lokalnih stvari, se tikajočih delavstva; VI. razne stvari za vsakovrstna poročila', n. pr. o iznajdbah, ne- zgodah, kakor drugih delavce zanimajočih' reči; VIL dopisi za poročila društva o sho- dih, veselicah in t. d., ali poročila posamnih delavcev o dogodkih in razmerah v raznih krajih. VIII. Prevzela se bodo tudi poročila za obrtnega nadzornika o prestopkih postav in mu tako pomagalo pri izvrševanju njego- vega posla. IX. Izjavila (= objavila) se bodo naznanila društev za shode in veselice in druge enake reči. X. List bode pisan v slo- venskem jeziku, posluževal se bode tudi po- samnih tujih citatov. Naposled nabiral bode tudi podporo za ponesrečene delavce ali njih družine, ako so zadnjim reditelji na kakošen način odvzeti, in sploh podpiral delavce, ka- dar so v sili, kateri niso sami krivi. Odgovorni izdajatelj ali urednik lista bode Ludvig Zadnik, izdajatelj Anton Grablovitz. Tiska Narodna tiskarna v Ljubljani.« Pred Zadnikovim podpisom in datumom ter krajem sta še Zadnikov naslov kot naslov uredništva in Grablovčev kot naslov uprav- ništva.a Zadnik je bržčas menil, da bo s tako krat- kim »rokom« spravil deželno predsedstvo v časovno zadrego, da ne bo utegnilo najti pretvez, ki bi mu omogočale, da prepreči izid prve številke »Delavskega lista«. Grab- lovčeva prijava v nemščini, »da bo začel 14. t. m. z izdajo časnika ,Delavski list', ki ga bo urejal Ludvik Zadnik«, ima celo datum 8. avgusta^ in je morala biti vložena pred Zad- nikovo vlogo s programom lista, čeprav je le-ta datirana s 6. avgustom; v nasprotnem primeru bi nujno imela višjo številko v pro- tokolu sprejetih vlog, ne pa nižjo. Ta okol- nost po naši sodbi skorajda izključuje drugo, 80 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA nasploh nekoliko manj verjetno domnevo, da bi bilo deželno predsedstvo opozorilo Zad- nika, naj ga izdajatelj prej prijavi za ured- nika, potem šele bo lahko predložil program lista; takšna domneva pa bi bila v skladu z obema datumoma vloge in prijave. Uradna zabeležka na Grablovčevi prijavi pove, da jo je deželno predsedstvo takoj poslalo »mestnemu magistratu, da poroča o prejš- njem življenju krojaškega pomočnika Lud- vika Zadnika, kakor tudi o njegovi sposob- nosti za urejanje slovenskega časnika, ki iz prilog ni razvidna«. Magistrat pa do 13. av- gusta ni odgovoril in je zato tega dne prejel kratko in malo nalog, da zadevo v teku naslednjega dopoldneva reši! To je kajpada storil in še istega dne, 15. avgusta, s podpisom županovega namestnika Vončine sporočil »Visokemu c. kr. deželnemu predsedstvu« o Zadniku, da je »eden najbolj aktivnih članov tukajšnjega delavskega izobraževalnega dru- štva in socialnodemokratske stranke« ter da »razen druge mestne deške štirirazrednice ni obiskoval nobene druge šole in si tudi z za- sebnim poukom ni pridobil višje izobrazbe, spričo česar bo komaj imel za urejanje lista potrebno sposobnost«. Naslednji dan je imela iziti prva številka »Delavskega lista«. Ne moremo dvomiti o tem, da je bila že stavljena in pripravljena za tiskarski stroj, torej nared, da bodo »mej uradnimi urami« popoldne dotiskane prve izvode odnesli državnemu pravdništvu, na- daljnje pa domnevno organizirani odnašalci sproti odnašali iz tiskarne. A prav tisti dan, 14. avgusta — vsekakor dopoldne — je pre- jel Grablovic s tem datumom datirano od- ločbo deželnega predsedstva: »Priloge vaše- ga naznanila o immeravanem izdajanji slo- vanskega lista ,Delavski list' se vam vračajo z opazko, da spričala gospoda Ludovika Zadnika ne zadostujejo, da bi se ž njimi do- kazala njegova sposobnost za uredovanje periodičnega lista. Omenjeni list se torej ne sme izdajati, dokler se ne postavi zanj spo- soben urednik.«-* Prejšnji dan je bil graški socialnodemo- kratski list »Arbeiterwille« (= Delavska vo- lja) objavil sporočilo iz Ljubljane: »Ljub- ljanski sodrugi so se lotili izdajanja sloven- skega delavskega lista. To podjetje veselo pozdravljamo in prosimo sodruge. zlasti po- litične, da ga krepko podpirajo. Dopise itd. je pošiljati L. Sadniku .. .«* V naslednji šte- vilki pa je list to sporočilo dopolnilno po- pravil tako, da »so sodrugi, ki so prevzeli izdajanje slovenskega delavskega lista, pri- javili njegovo izhajanje oblasti, a so od te prejeli odlok,« ki ga je na tem mestu časnik v celoti z opravilno številko in s podpisom C. kr. deželnega predsednika Winklerja ob- javil v nemškem prevodu s pripombo: »K takšnemu dekretu nimamo dodati ničesar, a vsak bravec lahko prebere tiskovni zakon in si ustvari sodbo.«' Zadnik je že drugi dan po prepovedi izida lista — 16. avgusta — pismeno povprašal pri deželni vladi: »Udano podpisani si iisoja visoki C. kr. deželni vladi naznanjati, da bi prosil za pojasnilo, po katerej postavi ali zakonu da je utemeljena razsodba (= odlok) od 14. avgusta 1890 št. 2388 o naznanilu, ulo- ženega (!) 6. avgusta 1890 za izdajanje slo- venskega lista ,Delav"ski list', in kakošnih spričal še potrebuje, da dokaže sposobnost za uredovanje periodičnega lista, ker to iz zakona za tiskovino (!) od 17. decembra 1862 ni razvidno.«* Na to vprašanje Zadnik očitno ni prejel nobenega odgovora, ko je pet dni nato — 21. avgusta — predložil istemu ob- lastvn pritožbo zoper njegovo odločbo z dne 14. avgusta in ga prosil, naj bi jo čim hitreje odposlalo notranjemu ministrstvu.^ Po sedmih dneh je prejel odgovor, da so odlok o Grab- lovčevi prijavi »Delavskega lista« vročili le- Ludvik Zadnik 81 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO temu kot »stranki« in da gre samo njemu pravica do pritožbe, spričo česar mu njegovo pritožbo z dne 21. avgusta vračajo. Če je bil rok za pritožbo dva tedna — kakor do- mnevamo — je bila pritožna pot prav na dan tega odgovora, 28. avgusta, zaključena! Tu se moramo vrniti k dnevu, ko je Zad- nik vložil pritožbo, za katero mu je manjkala legitimacija »stranke«; prav tisti dan je namreč prijavil deželni vladi tudi, »da je prevzel zalogo lista (!) ,Osemurni delavni čas', prevod iz nemškega, na Dunaji izhaja- jočega lista (!) ,Der achtstündige Arbeits- tag'«.'" Šlo je za iztise na Dunaju natisnje- nega slovenskega prevoda knjižice, ki je izšla že marca 18W in ki jo je bržčas na- pisal dr. Adler.12 Na zadnji, tj. osmi strani slovenske knjižice spodaj beremo: »Verlag von L. Sadnik, Laibach« (= Založba L. Zad- nika, Ljubljana) in tvrdko dunajske tiskarne. Deželno predsedstvo je poslalo Zadnikovo prijavo magistratu, ki je bil po čl. 3 tiskov- nega zakona za kolportažo pristojno policij- sko oblastvo. Ista številka graškega delav- skega lista, ki je objavila Winklerjevo pre- poved »Delavskega lista«, je prinesla tudi slovenski oglas : »,Osemurni delavmi čas' (Der Achtstundentag). Resna beseda onim, ki te- ga še ne vedo. Izvod po tri krajcarje se dobi pri sodrugu L. Sadniku ...« Oglas najdemo tudi še v naslednji številki prav tako s ti- skovno napako v prvi besedi podnaslova: »Besna ...« namesto »Resna ...«! Knjižice, ki vsebuje poljudno, ravni docela nepoučenega delavca prilagojeno razlago socialnodemo- kratskega programa, ni omenil noben slo- venski list. Prav tisti dan, ko je Zadnik iz odgovora deželnega predsedstva razbral, da je potekel rok za Grablovčevo pritožbo na notranje mi- nistrstvo zoper odklonitev dovoljenja za iz- dajo »Delavskega lista« pod njegovim uredni- štvom, dne 28. avgusta, je prijavil za 31. av- gust javen shod z dnevnim redom: »1. Letoš- nje delavsko gibanje v Ljubljani in poročilo odbora za nameravano izdajanje slovenskega delavskega lista kakor tudi o uporabi v to namenjenega denarja; 2. Zahteve delavcev in sredstva za njihovo dosego; 3. Predlogi in interpelacije.«!' Po jjoročilu policijskega ko- misarja Ivana Robide se je zbralo le 25 oseb in je sklicatelj zaradi tako majhne udeležbe shod preložil na 8. september,''' »Slovenski Narod« pa je prinesel naslednjo notico: »Delavski shod, ki ga je včeraj ob deveti uri dopoldne sklical delavec g. Zadnik v pivarne Schreinerjeve salon, odložil se je zaradi pre- pičle udeležbe na ponedeljek dne 8. septem- bra (Mali Šmaren). Na dnevnem redu bode razprava o položaji delavskega stanu in o iz- daji slovenskega delavskega lista. Slovenski delavci pripravili so že vse, da bi imeli svoje glasilo, a vlada ne vzprejme naznanjenega odgovornega urednika, češ da po svoji omiki za ta posel ni sposoben.«'^ Shoda dne 8. septembra, ki ga je prijavil Zadnik z istim dnevnim redom, se je po Ro- bidovem poročilu udeležilo 38 oseb. Za pred- sednika so izvolili Brozoviča, za podpredsed- nika Grablovca, za zapisnikarja pa Zadnika, ki je bil tudi edini govornik. Pri prvi točki »je razpravljal o bednem položaju delavcev, obžaloval, da še vedno ni nobenih (pač: so- cialističnih) slovenskih tiskov (Literatur), da se domači delavci v materinščini ne morejo (pač: socialistično) izobraziti, grajal je ne- edinost med delavci, ki ne izpolnjujejo 1. ma- ja odobrenih in v delavski program sprejetih pogojev ter nočejo obiskovati shodov«. Tudi v nadaljnjem prevajamo Robidovo nemško poročilo o Zadnikovem govoru: »Dalje je omenil, da je visoka vlada prepovedala iz- dajanje delavskega lista zaradi pomanjk- ljive kvalifikacije izdajatelja. — Pozival je prisotne, naj zahtevajo svoje pravice le po zakonitem potu in naj vztrajajo v boju za svobodo. Nadalje je navedel, da so v Hain- feldu sklenili izdajati delavski sindikalen (?) list v slovenščini v Ljubljani. Tam zbrani so v ta namen že prispevali (zugesandt) neki denarni znesek. Nato je poročal o sprejetem denarju in o njegovi porabi, in sicer je prišlo v celem 165 goldinarjev in 83 krajcarjev, ta- ko da je po odbitku celotnih stroškov za prvomajsko manifestacijo in za list preostalo gotovine le (?) še 10 goldinarjev 51 krajcar- jev.« Nato navaja poročilo v slovenščini re- solucijo, ki jo je predložil Zadnik in ki jo je shod tudi odobril. Resolucija je izrekala za- upanje odboru za izdajanje slovenskega delavskega lista tudi glede »uporabe v to namenjenega denarja«, je poudarjala neob- hodno potrebo takšnega lista in se je zaklju- čevala tako, »da je dolžnost delavcev, pod- jetje za ustanovitev tacega lista z vsemi sred- stvi podpirati, in to tudi, ako se ustanovi kje drugod nego v Ljubljani, ter da se imajo vsi za to namenjeni denarji neobhodno določe- nemu odboru oddati, toda s tem pogojem, da so izdajatelji (tega lista) izključno de- lavci.«'" Po odobritvi resolucije je shod iz- volil tričlanski odbor — Sedlaka, Gostinčarja in Jeršeta — z nalogo, »da pregleda denarno poslovanje«. Robidovo poročilo nadaljuje: >Pri drugi točki dnevnega reda ... je govoril spet Zadnik in sicer o delavskem vprašanju v Nemčiji, kjer so izvolili v državni zbor več socialnih demokratov. Poudaril je, da so 82 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA (predstavniki držav) na evropskem kongresu priznali delavske zahteve za upravičene, a da si jih morejo delavci le počasi priboriti. — Pozval je prisotne k enotnosti in vztraj- nosti ter pripomnil, da bodo prišli delavci do svojih pravic s tako imenovanimi sindi- kati. — Pri tretji točki... je predložil mizar Sedlak, naj se odpošlje danes na Dunaju zborujočima sindikatoma čevljarjev in mi- zarjev pozdravni brzojav v tem smislu, da tukaj zbrani pritrjujejo tamkajšnjim skle- pom.« Po Robidi se je shod začel ob četrt čez deveto in je trajal do pol dvanajstih.'^ »Slovenski Narod« je prinesel prav kratko poročilo, ki se nekoliko razlikuje od urad- nega, zlasti v znesku preostalega denarja: »Včerajšnji ljudski shod v Schreinerjevi pi- varni obiskalo je 38 oseb. O vseh točkah go- voril je delavec g. Zadnik. Sklenila se je resolucija, da se delavski list v slovenskem jeziku, katerega je vlada dne 14. avgusta za- plenila, zopet začne izdajati, pa kje drugje, ne v Ljubljani. Računi kažejo, da je bilo doneskov 165 goldinarjev 83 krajcarjev za izdajanje lista, pa preostalo (je) 45 goldinar- jev 84 krajcarjev, ker se je drugo porabilo za praznovanje 1. maja in za štrajke. Izvolil se je odbor treh mož (Sedlak, Gostinčar, Jerše), ki imajo pregledati račune. Zborova- nje je trajalo jedno (?) uro.«'^ »Slovenec«, klerikalno glasilo, je o vsem dosledno molčal; ne moremo se izogniti misli, da je bil dobro informiran o dogovoru — ki ga samo domnevamo, vendar o njem ne dvo- mimo — z deželnim predsednikom baronom Winklerjem, da socialnim demokratom slo- venskega lista ne bo dovolil. II. Morda na shodu 8. septembra Zadnik ni omenil Trsta kot kraj, kjer naj bi »izključno delavci« izdajali v Ljubljani onemogočeni list, a o tem ne moremo dvomiti, da je spre- jeta resolucija predstavljala njegov »potni list« za potovanje v Trst in pooblastilo za nadaljevanje ljubljanske akcije v tem dru- gem središču slovenskega delavskega giba- nja, kjer so tudi že delavski shodi pretresali vprašanje slovenskega delavskega lista. Prvi takšen shod in hkrati prvi slovenski socialnodemokratski shod v Trstu sploh je bil v Skednju 13. julija 1890. Dopisnik »Slo- venskega Naroda« ga je prikazal takole: »Shod otvoril je kurjač g. M. Samec, poudar- jajoč vzbujanje med slovenskimi delavci. Dal je potem besedo mlademu govorniku krojaču Andreju Klemenčiču, ki je kritikoval neslogo mej delavci in obširno in dobro razpravljal težnje delavcev, ki hočejo postavnim potom doseči svoje pravice. Delavski shod, ki se je vseskozi vršil v slovenskem jeziku in lepem redu, vzprejel je naposled soglasno resolu- cijo, po kateri bi bilo odraslim delavcem delati normalno le osem ur na dan in bi se delavcem morala dati tudi volilna pravica. Na predlog delavca Krečiča sklenilo se je tudi: Odbor naj skrbi, da se ustanovi list, ki bi izključno branil delavske koristi in iz- hajal dvakrat na mesec.«'' Po obširnejšem poročilu »Edinosti« je Krečič predložil »da odbor delavskega shoda (!?) na to dela, da prične v Trstu po dvakrat na mesec izhajati slovenski delavski list«.^" Krečič in shod sta mislila na odbor slovenske sekcije »Delavske zveze« ali »La Confederazione operaia«, ki je obstajala že od leta 1888. Takšno sklepa- nje škedenjskega shoda je kajpada spodbu- jalo Zadnika v njegovi ljubljanski akciji, saj ni mogel izključiti možnosti, da bi ga Klemenčič v Trstu z ustanovitvijo lista pre- hitel! Sledili so še drugi alarmni signali! Nekaj tednov po škedenjskem shodu je prinesla »Edinost« naslednji »Poziv delav- cem! Podpisani odbor pozivlje vse tržaške slovanske delavce, da pridejo k izvenredne- mu shodu, katerega priredi slovenski oddelek .Delavske zveze' (Confederazione operaia) dne 10. avgusta... Obravnavalo se bode zgolj v slovenskem jeziku. — Vsi slovanski delavci so naprošeni, da se mnogobrojno udeleže tega shoda, pri katerem bode govor o naslednjih, jako važnih zadevah: 1. Osnova slovenskega delavskega lista, 2. o načinu, kako bi mogel slovenski oddelek ,Delavske zveze' samostalen postati, 3. volitev šestih odbornikov v centralni odbor in 4. posamez- ni predlogi... Odbor.«^! Kako je potekel ta »shod«, ne vemo prav tako ničesar, kakor tudi ne o poteku »izven- rednega zbora ,Delavske zveze'« dne 8. sep- tembra, tj. prav tisti dan, ko je bil obrav- navani shod v Ljubljani! Zanj je prinesla »Edinost« naslednje »Vabilo«, ki ga je ne- okrajšanega prinesel tudi »Slovenski Narod« tri dni za »Edinostjo«: »Vabljeni so vsi udje in sploh slovenski delavci, da se (ga) gotovo in mnogobrojno udeleže, kajti na dnevnem redu so važne stvari: 1. Obravnave radi slo- venskega lista, 2. razpravljanje o slovanske j knjižnici, 3. volitev načelništva slovanskega oddelka in dveh odbornikov v glavni odbor in 4. posamezni predlogi... Pokažite, da se zanimate tudi za delavski stan; jiaši na- sprotniki naj se prepričajo, da Slovan ne za- ostaje za druzimi narodi. — Slovenski od- delek.«22 83 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Preden je minilo 14 dni od tega izrednega zbora slovenske sekcije »Delavske zveze«, je prišel v Trst iz Ljubljane Ludvik Zadnik z najtrdnejšo voljo in za silo zadostujočimi sredstvi, da izda tam »Delavski list«, ki mu ga v Ljubljani oblast ni dovolila. Dne 23. septembra 1890 je prijavil tržaški policijski direkciji (in kajpada tudi tam- kajšnjemu državnemu pravdništvu), da bo izdajal časnik s tem naslovom. Na vprašanje, od kdaj je v Trstu in od kod je prišel tja. je moral povedati, da je šele pravkar prispel tja iz Ljubljane, kjer je preživel zadnja tri leta. Zato je tržaška policija vprašala ljub- ljanski magistrat, »ali se je v teh treh letih kakor koli zameril oblastem«.^' Preden je prejela nam neznan, a v protokolu tržaške policijske direkcije 7. oktobra vpisani od- govor z dne 4. oktobra, je minilo že pet dni od izida prve številke »Delavskega lista«. Tej številki je sledilo še dvanajst nadalj- njih, toda za zdaj si nikjer nobene ne more- mo ogledati. Morebiti so nekatere bodisi ne- zaplenjene ali pa zaplenjene oziroma oboje v kakšnem »depoju« v Trstu ali na Dunaju, kjer jih utegnejo nekega dne odkriti. Mi pa si moremo sestavljati sliko o tem listu le iz njegovih »odmevov«. »Popolna« je samo zgodba o njegovi predzgodovini, o njegovih zaplembah in o njegovem koncu. O izidu »Delavskega lista« je najprej po- ročala 4. oktobra 1890 »Edinost« silno krat- ko: »Predvčerajšnjim izšla je v Dolenčeve j tiskarni prva številka ,Delavskega lista'.«^* Nekoliko obširneje s pravim »kazalom« vse- bine in s pohvalo je poročal »Slovenski Na- rod« dva dni za »Edinostjo«: »,Delavski list', kateremu so se v Ljubljani stavile razno- vrstne ovire, zagledal je sedaj v Trstu luč sveta. Prva števdlka z dne 2. oktobra ima nastopno vsebino: Delavci, sodrugi! — De- lavsko gibanje. — Časnikarstvo in delavsko vprašanje. — Žrtve revščine (Listek). — De- lavcem! — O strokovnjaškili (= sindikalnih) shodih. — Politični pregled. — Razne vesti. — Prva številka je dobro in zmerno pisana, zato jej želimo najboljšega uspeha, saj de- lavci, kakor sploh vsak stan. potrebujejo po- uka in organizacije. ,Delavski list', časopis za interese slovenskega delavskega ljudstva, izhaja prvi in tretji četrtek v meseci in stoji za vse leto le 1 goldinar 20 krajcarjev.«^^ Graški »Arbeiterwille« od istega dne je prinesel med oglasi slovensko obvestilo, da »v Trstu izhaja od 2. oktobra ,Delavski list' (Arbeiterblatt), časopis za interese sloven- skega delavskega ljudstva«, z naslovom ured- ništva in upravništva ter s podatki o izhaja- nju in ceni, kakor v »Slovenskem Narodu«, le še z dodatkom, da »velja ... za četrt leta 30 krajcarjev, posamezna številka 4 kr.«-" V naslednji številki pa je objavil v dopisu iz Trsta naslednjo »predzgodovino« lista, ki ga je hkrati pozdravil: »Slovenski delavski list, ki naj bi bil prvotno izšel v Ljubljani, a oblast sodruga Sadnika, ki je bil določen za urednika, ni pripoznala za sposobnega, izhaja sedaj v Trstu. Kot urednik je označen sodrug Sadnik, ki se je tja preselil iz Ljub- ljane. Zastavlja se nam vprašanje: Ce trža- ška oblast meni, da je sodrug Sadnik dovolj sposoben za urejanje lista, ali se ni potem ljubljanska oblast nad nečim spotikala, do česar ni imela nobene pravice? Doslednosti v tem ne vidimo nobene. Najradostneje po- zdravljamo novega soborca in upamo, da se bodo slovenski in nemški proletarci potru- dili, da podpro novega borca. Kajti to je njihova dolžnost.«-^ V nasprotju s temi pozdravi s severa, ki jih je z nekolikšno zamudo pomnožila tudi dunajska »Arbeiterzeitung« (= Delavski čas- nik), kakor bomo videli, pa je »bratska« trža- ška »La Confederazione operaia«, glasilo »Delavske zveze«, ki je imela tudi slovensko sekcijo, ob izidu slovenskega socialističnega »soborca« v Trstu izrazila neko pridržanost, ki prav neprijetno veje iz njene notice »Slo- venski delavski list«: »Pretekle dni je izšel slovenski časnik z naslovom ,Delavski list' (Gazetta operaia). — Ob pregledu programa vidimo, da je v skladu s socialnodemokrat- skimi idejami, ki dandanes živo zanimajo tudi državnike in učenjake, ker objemajo vso človeško družino nad vsakim egoistič- nim čustvom (omejenim na področje okrog) domačega zvonika, nad vsakim političnim (v smislu meščanske strankarske politike) vprašanjem. — Upajmo, da bodo novi de- lavski slovenski list urejali poglavitno v smotru, da bo poučeval in vzgajal slovenske množice, ki se z našega ozemlja razprostirajo tja gori proti Kranjski. Tam je podobno gla- silo dejansko potrebno in celo nujno. — Upati hočemo, da se bo ,Delavski list' vedno vzdržal na višini programa in da nikoli ne bo nudil zavetja izbruhom nizkih (!) malen- kostnih (!) strasti, kakršne prepogosto vodijo neke znane nam Slovence, da imajo vedno v žepu tako imenovani narodnostni prapor in da (z njim) pokrivajo zelo skvarjeno blago (merce molto avareata). Ce pa bo ,Delavski list' vendarle zvest začrtani poti in bo z orožjem propagande pobijal zlobnosti (catti- verie) in vraže, ga bomo podpirali, ker smo prepričani, da bo lahko storil nekaj dobrega na (kraški) planoti (nell'altipiano) in na Kranjskem. Ce pa bi nekega dne k nesreči 84 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA zdrsnil, tisti dan lahko pobere šila in kopita (potrebbe apparechiare i! bagaglio).«^^ Trža- ško italijansko socialistično glasilo se je iz- kazalo tako zelo pod pritiskom laškega na- cionalizma, ki v Trstu ni priznaval pravice do obstoja nobenemu slovenstvu, da je slo- venskemu listu odreklo vsakršen pomen za Trst, kamor se je resda zatekel s Kranjskega, iz Ljubljane, a je vendarle s tem ustregel tudi slovenski sekciji tržaške »Delavske zveze«, ki je prav tako klicala po sloven- skem delavskem listu! .Slovensko narodnja- štvo, ki je res bilo konservativno in avstrija- kantsko, je obsojal tako, da je bil poleg njega italijanski radikalni liberalni nacio- nalizem videti — nedolžen in priporočljiv! A spričo tega, da »Delavski list« ni imel prav nobenega namena, da bi kakor koli po- udarjal poleg socializma preko svoje slo- venščine tudi slovenstvo, ti pridržki italijan- skih sodrugov bržčas niso vzbudili hude krvi Dri krogu izdajateljev »Delavskega lista«. Nimamo prav nobenih podatkov niti o de- javnosti slovenske sekcije »Delavske zveze« v zimi 1890—1891 niti o odnosih med slo- venskimi in italijanskimi socialnimi demo- krati v tem času, a v zgodnji spomladi 1891 jih najdemo v strnjeni enotni fronti, o ka- teri si komaj lahko zamislimo, da bi bila sledila poprejšnjim ostrejšim trenjem med obema življema, italijanskim in slovenskim, v tržaški socialni demokraciji. Sele po natisu druge številke »Delavskega lista«, ki pa je bila zaplenjena, je novi list pozdravila dunajska »Arbeiterzeitung« v ne- koliko daljši notici: »Končno se je posrečilo ustanoviti delavski list v slovenščini. Od 2. oktobra izhaja v Trstu ,Delavski list' (Arbei- terzeitung); odgovorni urednik mu je Lud- wig Sadnik, izdajatelj Thomas Torkar (sledi naslov s podatki o naročnini oziroma ceni). Že drugo številko so zaplenili, in sicer — značilno — zaradi prevoda članka K. Kaut- skega »Premogovniki in njihovi delavci«, ob katerega se pri objav'i na Dunaju v .Sozial- demokratische Monatsschrift' (= Socialno- demokratski mesečnik) cenzurno oblastvo ni spotaknilo. Druge izdaje, kjer bi izpustili inkriminirana mesta, niso dovolili, čeprav to sicer v vsej Avstriji dopuščajo. Očitno hočejo postaviti naše slovenske sodruge pod prav hud pritisk nekakega izjemnega stanja. Saj so dvakratni poskus, izdajati list v Ljub- ljani, preprečili tako, da je oblast proglasila sodruga Sadnika za nesposobnega, da bi vo- dil uredništvo, čeprav v tiskovnem zakonu ni nobene besede o kakšnem ,dokazilu uspo- sobljenosti'. Slovenskim sodrugom bo potreb- na vsa energija in žilavost, da bodo prodrli in dosegli, da se bo tudi njim nasproti upo- rabljal zakon. Upati je, da se ne bodo na- veličali napora, ki ga zahteva poučevanje tam pristojnih krogov o mejah njihove ob- lasti. ,Delavski list' je izpolnil davno ob- čuteno vrzel v delavskem tisku. Naj prispeva k prebujenju slovenskega proletariata. Naj- krepkejša podpora vseh sodrugov mu je za- gotovljena.«-' Od socialističnih pozdravov iz soseščine prehajamo k domačim odmevom, ki kajpada novega lista niso pozdravljali. O njem je zapisal dr. Anton Mahnič v »Rimskem kato- liku«: »Mi nismo sicer doslej dobili pred oči nego eno številko, a že iz te smo spoznali, da se hoče s tem listom v slovenskem ljudstvu vgnezditi social-demokracija. Delavska in- ternacionala je tu vmes. O krščanstvu ni duha ni sluha. Vera je privatna zadeva — popolnoma soglasno s programom nemških in drugih socialistov. Ne poznajo se nego le — človeške pravice. Klerikalci metajo se skup z liberalci — kot nasprotniki delav- skega stanu. Duhoven se psuje s .kecermoj- strom' (»Ketzernieister« so Nemci imenovali papeške inkvizitorje-dominikance že v sred- njem veku), pometa se s špansko inkvizicijo itd. List zna tudi hvaliti ,velikodušnost Ži- dov', a očitati ,vmazanost' — škofom. Social- demokracija se očitno proslavlja; katere vrste social-demokracija pa, se razvidi že iz tega, kako podučuje naš list slovensko delavstvo, da se zamore kaj doseči le na mejnarodnem polji. In da nihče ne dvomi o namerah lista, naj bere v ,listku' (= feljtonu), kjer se Slo- vencem prelagajo nauki znanega nemškega socialista Marxa. Sicer celo stališče ,Delav- skega lista' ni toliko narodno, ampak više, internacionalno. — Vse to nekaj pomeni, da, pomeni veliko. Trst je glavno mesto sloven- skih delavcev in težakov; v Trst zahajajo tudi z dežele daleč okrog iskat si dela, ka- teri se navadno po nekoliko mesecih vračajo na dom. Ni pač na Slovenskem primernej- šega mesta, do koder bi se moglo seme so- cializma hitrejše zasejati mej preprosti na- rod.«'" V nadaljevanju je Mahnič napadel slovenske liberalce in pri tem izhajal iz okolnosti, da je »Delavski list« tiskala trža- ška slovenska tiskarna hkrati z »Edinostjo« in »Slovanskim svetom«; menil je, da lahko ta svoj napad začne takole: »Zdi se nam, da naši liberalci vedno bolj zapuščajo narodno stališče in se pomikajo na tla mejnarodnega antikristijanstva. Po oknih' svojih prodajav- nic razstavljajo sicer narodne barve, a to le zato, da skrivajo za njimi svoje radikalstvo.« Tu se je Mahnič maščeval za tisti očitek »brezdomovinstva«, ki so ga liberalci pri- 85 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lepljali njegovemu klerikalizmu, in hkrati mu je sploh kazalo, da je tako pretiraval »radikalne« poteze slovenskega liberalstva, ki pa si jih je moral izmišljevati! Tisto, kar je spravilo »Edinost« iz vloge mirnega opazovavca novega slovenskega de- lavskega lista, ki ga je tiskala ista tiskarna, je bilo — brezverstvo »Delavskega lista«. Ze v naslovu svoje polemične notice po njegovi tretji številki je vzkliknila »Tako daleč pa še vendar nismo!« in v njej pribila: »Vi za- htevate ,brezverski poduk na vseh ljudskih šolah' in proglašen je vere kot (= za) pri- vatno reč'. Gospodje, ste-li pomislili, kaj ste napisali? ... Po robu se hočemo postaviti vsakemu, kdor bi hotel širiti take pogubne nauke...«'' To notico je brž prevzel »Slo- venec« v celoti kot »vse pohvale vredne be- sede« V nadaljnji polemiki, ki jo je »Edi- nost« vodila silno dolgovezno, je načelno branila izročeno verstvo na vsej črti proti vdoru svobodomiselstva iz pregrešnega novo- dobnega mestnega sveta v patriarhalizem domače vasi; v njenih očeh je bilo svobodo- miselstvo nekaj že po sebi nerodoljubnega, protislovenskega, češ: kdor ga je sprejel, se je že idejno zbližal z laškimi in nemškimi liberalci-svobodomiselci, oholo vzvišenimi nad zdaj bolj prezira zdaj bolj sovraštva vrednim zaostalim slovenstvom, ki ga je ne- govala predvsem duhovščina! Tako je prav- zaprav narodnjaštvo — ne vernost — zahte- valo od »Edinosti«, da nastopi proti »brez- verskim« naukom »Delavskega lista«! Kako je Zadnik ali kateri drugi sodelavec tega lista zavračal »Edinost«, ne vemo. Peto številko so spet zaplenili zaradi neznanega nam članka »Po petju se spoznajo ptiči«.^' Od šestih številk v letu 1890 sta bili torej za- plenjeni dve. Sredi decembra 1890 je name- sto Tomaža Torkarja postal izdajatelj lista Jožef Šimnovec,'* ne da bi si mogli kaj misli- ti, zakaj je prišlo do te spremembe. V istem času izvemo iz obeh socialističnih listov v Gradcu in na Dunaju, da je neki Adolf Klose (Kloße) prevzel v Celovcu zbrane pri- spevke za »Delavski list«, a da jih je odnesel na Dunaj;'' kljub pretečima pozivoma pre- vzemniku, naj znesek odda tja, kamor je bil namenjen, je nemara ta med koroškimi de- lavci nabrani denar šel po vodi. Tudi prvo številko »Delavskega lista« v novem letu 1891, ki pa jo je izdajatelj štel kot sedmo od začetka izhajanja, so zaplenili, in sicer zaradi članka »Leto 1890«.'' V novo- letnem uvodniku je »Arbeiterzeitung« »po- sebej poudarila, da se prvi slovenski delavski list, ki se ga je končno posrečilo ustanoviti po večletnih bojih, že lahko ponaša s prav presenetljivimi uspehi«. Gotovo je že toliko tednov trajajoči »Delavski list« povezal slo- venske socialne demokrate v raznih krajih z nevidnimi vezmi med seboj in jih mobiliziral za stopnjevano agitacijo, toda v čem je osred- nje glasilo avstrijske socialne demokracije videlo njegove »presenetljive uspehe« in ka- ko so se morebiti le-ti v njem zrcalili, tega si ne moremo prav zamisliti. Po dveh nezaplenjenih številkah »Delav- skega lista« so spet zaplenili deseto zaradi neznanega nam dopisa »Iz Istre«." Po še eni iiezaplenjeni številki je izdajatelj prijavil, da podaljšuje naslov časnika v »De- lavski list Zora«.38 Obe številki, ki sta izšli pod tem naslovom — 12. in 13. od začetka iz- hajanja »Delavskega lista« — so zaplenili. V ti dve zaplembi imamo nekaj vpogleda, ker sta o njih poročala dunajski in graški socialistični list. »Arbeiterzeitung« je v član- ku »Pravosodni minister in svoboda tiska«" poleg nekaterih drugih primerov takole ob- ravnavala našega: »V Trstu izhaja ,Delavski list' kot edini slovenski list za delavce. V prvo aprilsko številko je uvrstil odlomek iz Bellamyjevega ,Pogleda nazaj' (tj. iz sociali- stičnega utopičnega romana »Looking back- ward 2000—1887« = »Pogled nazaj iz leta 2000 v leto 1887«, ki ga je napisal Američan Edward Bellamy in ki je izšel leta 1888), torej iz zelo razširjene in v celoti nekonfisci- rane knjige; vrh tega je ta odlomek kratek čas pred tem ponatisnil graški ,Arbeiter- wille' (v podlistku pod naslovom »Kritika današnje družbe«*") brez spotikljaja; ne gle- de na to so ,Delavski list' prav zaradi tega odlomka zaplenili, tiskarski stavek zapeča- tili itd. in končno tudi zaplenjeni del ozna- čili, ostalo vsebino pa prepustili na voljo za novo uporabo. A ko je urednik sestavil drugo izdajo, pri čemer je izpustil zaplenjeni del, so list v drugo zaplenili, toda ne zaradi ka- kega novega vrinka, o ne, marveč tokrat so zaplenil sestavek ,Delavci in delavke na Slovenskem!' (po slovensko in po nemško!), ob katerega se prvikrat državni pravdnik ni bil spotaknil in ki ga je urednik prevzel iz dunajske ,Volkspresse' ( = Ljudski časnik).« V »Arbeiterwille« pa je dopisnik iz Trsta — bržčas Zadnik sam — zgodbo podal ta- kole: »Dne 24. aprila je izšla tu 12. številka slovenskega delavskega lista z novim imenom ,Zora' (slovensko in nemško!), ki je zapadla konfiskaciji, in sicer zaradi sestavka, ki ga je prinesla 10. številka .Delavskega lista' brez spotikljaja. Ta sestavek je prevod iz- vlečka iz Bellamyjevega .Pogleda nazaj iz leta 2000', izvlečka, ki je izšel v ,Arbeiter- willu'. Državno pravdništvo in policijo je 86 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA urednik naprosil, naj bi dala na voljo za novo uporabo nezaplenjeni del (tiskarski sta- vek) lista, in je pripravil drugo izdajo. A kaj se mu primeri? Drugo izdajo so spet zaple- nili, in sicer zaradi članka, ki mu v prvi iz- daji cenzor ni nič ugovarjal. Menimo, da je nadaljnji komentar odveč.«*' Videti je, kakor da bi bilo šlo za dvakratno zaplembo 12. št. »Delavskega lista Zore«; toda po nadaljnjem raziskovanju smo morali presoditi, da sta tu prikazani zaplembi 12. in 13. št. tega lista. V protokolu predsedstvenili spisov tržaške policijske direkcije je zabeležena zaplemba 12. št. z dne 24. aprila, nato pa zaplemba 13. št. z dne 29. aprila, potem ko je uredni- štvo najprej sporočilo, da bo izšla ta — 13. — številka že 29. aprila namesto šele 13. ma- ja.*^ Uradni časnik »L'Osservatore triestino« (= Tržaški opazovalec) je prinesel »razso- dilo« z dne 5. maja 1891, ki je potrjevalo za- plembo 13. št. »Delavskega lista Zore« za- radi sestavka »Delavci in delavke na Sloven- skem«.*3 Navedena prikaza sta potemtakem 13. številko predstavila kot drugo izdajo 12. številke, kar pa je bila le po gradivu, ne pa tudi hkrati po številki! Ce bi namreč ne bilo tako, potem bi našli v omenjenem protokolu prav tako dva vpisa o 12. št., kakor jih naj- demo o 7. št., ki so jo dejansko zaplenili dva- krat, namreč: 2. januarja, ko je izšla prvič, in 7. januarja, ko je izšla njena druga iz- daja.« Komaj mesec dni po zaplembi poslednje — 13. — številke »Delavskega lista Zore« in dva tedna po prijavi njegovega urednika Zadnika, da »za nedoločen čas ustavlja iz- hajanje lista«,*5 je tržaška policijska direk- cija sporočila celjskemu okrajnemu glavarju, da »je izšlo 13 številk ,Delavskega lista', ki je z 12. številko spremenil svoj naslov v ,De- lavski list Zora'«, in da »so bile sodno pre- povedane številke 2, 5, 7, 10, 12 in 13«.*« Prav iste številke je navedla kot zaplenjene tržaška policija tudi v odgovoru celjskemu okrožnemu sodišču, ki je želelo 13. junija 1891 podatke o tem listu zaradi tega, ker so ob hišni preiskavi pri Zadniku v Trbovljah zaplenili med drugim več posameznih šte- vilk »Delavskega lista« in več izvodov 13. št. »Delavskega lista Zore«. O prenehanju njegovega izhajanja je tržaška policija pi- sala takole: »Časnik ,Delavski list' oziroma ,Delavski list Zora' je od vsega začetka bor- no životaril iu se je imel za svoj obstoj za- hvaliti v glavnem podporam (naročninam in »prostovoljnim prispevkom«), ki so dotekale iz štajerskih in kranjskih delavskih krogov. Kajpada ni mogoče zanikati, da ne bi bile pogoste zaplembe, ki pa jih je zakrivil na- silni ton (gewalttätige Sprache) lista, prispe- vale k njegovemu propadu. Zadnik sam je dejal v vlogi, s katero je odgodil nadaljnje izhajanje lista, da je razlog temu koraku neznosno postopanje državnega pravdništva pri zaplembah lista. Poglavitni razlog, da je podjetje propadlo, pa je bil Zadnik sam, ki je docela zanemaril svoj poklic in je hotel ] živeti samo z dohodki lista oziroma z zanj zbranimi denarnimi prispevki.«'" III. Dobrih pet let pozneje je Rok Drofenik, ki je očitno imel v rokah vsaj nezaplenjene šte- vilke »Delavskega lista«, objavil natančne podatke o številu publiciranih številk, nam- reč da je »Delavskega lista« — »izšlo 11 šte- vilk, četiri od teh so bile zaplenjene«, in da »ste za tem izšli dve številki ,Zore' (!)«.*^ Drofenik je Zadnikov en in isti »Delavski list« z dvema zapovrstnima naslovoma, ka- terih drugi je bil samo podaljšan prvi na- slov, že razcepil v dva lista! Prav to razcepi- tev pa opazimo prvič v oklicu za drugi kon- gres avstrijske socialnodemokratske stranke na Dunaju 28.—30. junija 1891; kongres so formalno sklicevala uredništva socialnode- mokratskih listov, ki jih je navedla »Arbei- terzeitung« mesec dni prej 16 po abecednem redu, in sicer »Delavski list« na šestem mestu kot edinega brez navedbe kraja izhajanja, »Zoro« pa na šestnajstem mestu z navedbo Trsta.*' Očitno je sestavljavca seznama za- vedel podatek »Delavski list Zora, Trst«, ker ga ni nihče opozoril na ta nenavadni primer dvojnega naslova! Dr. Viktor Adler je v svo- jem poročilu o dejavnosti stranke od hain- feldskega kongresa dalje na drugem kon- gresu navedel, da je stranka 1. maja 1891 imela 15 listov nasproti le sedmim dne 1. ja- nuarja 1889, in sicer sedem nemških nasproti trem, pet čeških nasproti trem, dva poljska nasproti enemu, in po enega italijanskega in slovenskega;5» pri tem je poudaril, da ome- nja »s posebnim zadovoljstvom slovenski list, ki pa trenutno ne izhaja — a ne po uredni- kovi krivdi, marveč po krivdi državnega pravdnika, kakor si lahko mislite«.5' Napako, ki jo je bil zagrešil sestavitelj seznama pod oklicem za drugi kongres v »Arbeiterzei- tung«, so popravili v seznamu uredništev, ka- kor je bil natisnjen v zapisniku o kongresu, s spojitvijo obeh naslovov v enega, vendar v naslednji obliki: »,Zora', Delavski list, Trst«.ä2 Vsekakor so sestavitelja prvega se- znama na kongresu opozorili na napako in mu skušali reč razložiti, pri čemer pa je po 87 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO logiki sprejel »Delavski list« za podnaslov k »Zori«, medtem ko je po Zadnikovi pri- javi o spremembi — prav: podaljšanju! — naslova in po vseh uradnih omembah pri- stopilo novo ime »Zora« kot dodatno k prejš- njemu naslovu! Tudi nas je do konfrontacije vseh dosedaj dostopnih virov motila prav ta — logično sprejemljiva, a samo na tem mestu podana — oblika drugega imena »Delavske- ga lista«. V seznamu uredništev socialnodemokrat- skih listov kot sklicateljev drugega kongresa pa pri drugih objavah — razen one v »Ar- beiterzeitung« — manjka slovenski list sploh! V »Arbeiterwillu«, kjer je izšel oklic teden dni za onim v »Arbeiterzeitung«, so pač brž odkrili napako, a so nato prečrtali slovenski list na obeh mestih, ker so v isti številki po- ročali iz Trsta, da »je moral slovenski delav- ski časnik ,Delavski list" prenehati izhajati zaradi pogostih zaplemb in zaradi majhne podpore s strani slovenskih delavcev«; pri- pomnili so še, da »je to tem bolj obžalovati, ker slovenski delavci nimajo nobenega dru- gega časnika, ki bi zastopal njihove koristi«, in napovedali, da »bodo namesto časnika iz- hajale v nerednih rokih slovenske knjižice z raznimi razpravami o položaju delavcev«.'' V dveh čeških časnikih, tj. v brnski »Kov- nosti« in v dunajskem z naslovom »Delnicke listy« pod oklicem za drugi kongres ni bilo niti slovenskega niti italijanskega lista (nam- reč »Avantija«, ki je bil stopil na mesto gla- sila »La Confederazione operaia«). Iz seznama listov, kakor je bil natisnjen v zapisniku drugega kongresa avstrijske so- cialne demokracije, je sprejela naša kleri- kalna publicistika ime »Zora« za prvi slo- venski socialistični list- v Trstu, torej tudi za »Delavski list«, preden se je bil še dodatno poimenoval »Zora«. Dr. Janez Ev. Krek je navedel najprej v »Socialnih pomenkih« leta J89954 i,) J,alo leta 1901 v njihovem ponatisu v knjigi »Socializem«,'' da je pred drugim kongresom »samo malo časa« izhajala v Trstu slovenska socialnodemokratična »Zora«; šele pri položaju ob četrtem kongresu av- strijske socialne demokracije leta 1894, ko je izhajal že »Delavec«, je Krek na obeh na- vedenih mestih omenil »Delavski list«, ka- kor da bi bilo šlo tudi za časovno od »Zore« docela ločen pojav: »V Trstu je ustanovil Zadnik ,Delavski list", ki je pa izhajal le malo časa.«'" Prvi podatek je prevzel v deset let poznejšo »Sociologijo« dr. Aleš Uše- ničnik v obliki, da je po prvem kongresu avstrijske socialne demokracije »začel izha- jati v Trstu socialnodemokratični list ,Zora', ki je pa kmalu prenehal«, medtem ko »De- lavskega lista« ni omenil." Y pozivu Antona Kristana na zbiranje sta- rih socialističnih listov iz leta 1912'* je bila »Zora« v skladu s Krekom in Ušeničnikom še tržaški list, a — tudi tržaški — »Delavski list« je bil v nasprotju s Krekom časovno uvrščen pred »Zoro« s čudno nemogočo let- nico 1880. Prav takrat pa je Janez Kocmur v »Spominih«, ki so bili videti Cobalovi,'* »Zoro« krivo prenesel v Ljubljano, tržaški Zadnikov »Delavski list« pa predstavil kot vzporeden sočasen pojav. Ko je leta 1914 prvič o tem pisal Ivan Prijatelj, se je opri- jel Kocmur-Cobalovih »Spominov«: »Do ti- stega časa (tj. do izida »Delavca« jeseni 1893) slovenski socialistični delavci niso imeli sre- če. ,Zore' je izšlo samo par pobeljenih (?!) številk, tržaškega ,Delavskega lista' devet (?).«"" H krivi Prijateljevi predstavi »pobe- ljene ,Zore'« moramo pripomniti, da takrat po nekem ministrskem ukazu iz leta 1884 v Avstriji sploh ni bilo dopustno, da bi zaple- njene odstavke puščali prazne in omenjena mesta označevali kot zaplenjena, marveč so morali v drugi izdaji »ves prostor izpolniti s primernim tekstom«, kar seveda ni bilo »izraz posebne naklonjenosti nasproti časni- karstvu«."' Ko je leta 1894 neki graški me- ščanski dnevnik v drugi izdaji pustil bele lise, je »Arbeiterwille« opozoril na ta mini- strski ukaz."2 Na drugem kongresu avstrijske socialno- demokratske stranke konec junija 1891 je Zadnik o slovenski socialnodemokratski ak- ciji v času od ustanovitve »Delavskega lista« dalje poročal takole: »V Trstu pa se nam je posrečilo ustanoviti list, a tudi tam so bile hude težave. Ljubljanska oblast, ki je (za nas) tajno uvedla neke vrste izjemno stanje, je (sčasoma) povzročila, da nam je tudi trža- ška oblast gledala na prste bolj ko prej; list so pozneje zelo pogosto zaplenili in sploh otežkočali vse redakcijsko delo. V slovenskih deželah je zaradi tega sovražnega stališča oblasti do nas nastala marsikje v delavskih vrstah bojazen, da bi se nam priključili. — Kljub temu se nam je s tem listom posrečilo pridobiti znatno število pristašev med slo- venskimi delavci. Čeprav smo imeli le 400 naročnikov, je list bralo vendar mnogo več ljudi. — Lahko gojimo veselo upanje, da bo slovensko delavstvo kmalu stopilo z večjo silo v delavsko gibanje. Uporabili bomo vse sile in upamo, da smo našli v Irstu ugoden kraj, kjer se bo v bližnjem času ustvarilo gibanje, ki bo morda večje kakor marsika- tero velemestno delavsko gibanje. ( lu je za- pisnikar zabeležil odobravanje zborovavcev). 88 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Slovensko delavstvo spričo splošnega gospo- darskega pritiska ne bo našlo drugega sred- stva, kakor da se priključi nam, da bi si resnično priborilo zboljšanja.««' Niti v tem poročilu niti pri obeh drugih nastopih na kongresu Zadnik ni izrecno povedal — kar pa je storil, kakor smo videli, dr. Adler v svojem referatu — da slovenski delavski list v Trstu »trenutno ne izhaja«, tj. da je dejan- sko prenehal izhajati, toda v obeh nadalj- njih izjavah, zlasti v zadnji je močno ape- liral na kongres, da je v tem jjogledu sloven- ska socialna demokracija podjjore potrebna: »Nastopali smo za slovenski list, ker ne sme- mo opustiti, da ne bi med prebivalstvo, ki šteje dva in pol milijona(!), zanesli naše ideje. Cenjeni sodrugi! Nastopite z nami skupaj za obstoj slovenskega delavskega li- sta, kajti pri nas je naravnost nemogoče agi- tirati z drugimi sredstvi. Ne smemo pozabiti tolikšne delavske množice, kakor je naša. Dodatno predlagam, naj se slovenski tisk kot važno in brez dvoma hvaležno agitacij- .sko sredstvo kolikor le mogoče podpira.«"* Pri prejšnjem nastopu pa je izvajal: »Sicer hočem opozoriti na to, da se bodo slovenski delavci šele tedaj bolj zanimali za gibanje, ko bodo imeli svoj tisk, ki jih bo izobraževal. To ne velja samo za Ljubljano in Trst (tj. za tisti dve mesti, na kateri je bila dotlej slo- venska socialna demokracija jiravzaprav omejena), ampak za vso Kranjsko, Koroško, Štajersko, Goriško in Istro. Ni točno, da so v Trstu večinoma (pač v smislu, da niso v tako zelo pretežni večini!) italijanski de- lavci. Sčasoma se bo tam gibanje uveljavilo tudi med slovenskim delavstvom.«"^ Tri leta pozneje je Zadnik spet kot tržaški delegat v poročilu za četrti kongres avstrij- ske socialne demokracije konec marca 1894 podal zgodovinski pregled socialnodemokrat- skega gibanja v Trstu od ustanovitve »De- lavske zveze« dalje in je v njem takole ome- nil svoj list: »Slovenski ,Delavski list' je iz- hajal nekaj časa v Trstu, a so ga uničile za- plembe in druge šikane.« Prav od tod je za- šel podatek o tem listu v krivi časovni okvir pri Kreku. A iz poročila za četrti kongres izvemo še nekaj: »Urednik sodrug Zadnik je bil obsojen na štiri tedne zapora, ker je oči- tal državnemu pravdniku ,neznosno posto- panje'.« *" V protokolu tržaške policijske di- rekcije je ob vpisu prijave uredništva »De- lavskega lista«, da list preneha izhajati za nedoločen čas, zabeležka, da »so urednika Zadnika zaradi tega, ker je v svoji vlogi raz- žalil oblastvo, naznanili državnemu pravdni- štvu«. Tiste štiri tedne, na katere so ga zaradi te »razžalitve« obsodili, pa je Zadnik odsedel šele po dveh letih, v juniju 1893.«' Le najdba vsaj nekaterih, če že ne vseh številk »Delavskega lista«, ki so morebiti vendarle še kje zakopane in ne za vselej izgubljene, bo omogočila bistveno dopolnitev te slike o njem, ki smo jo sestavili iz vseh dostopnih orientacijskih podatkov. Koliko truda nas je zbiranje teh podatkov stalo, bo komaj mogel oceniti, kdor še ni imel opravka s podobnim delom. Opomba: Tudi sprednji pregled podatkov o drugem slovenskem socialiiodemokratskem listu je prav tako kakor pregled podatkov o prvem takšnem listu, ki ga je prinesla »Kromika« pred šestimi leti, okrajšan odlomek iz večje študije o »Začetkih slovenske socialne demokracije v desetletju 1885—1894«, ki Je že gotova in izide pri »Cankarjevi založbi«. OPOMBE 1. Kronika IV/1956, str. 131. — 2. Archivio di Stato v Trstu, predsedstveni spisi policijske di- rekcije, št. 1642 iz 1890. — 3. Državni arhiv Slo- venije, predsedstveni spisi kranjske deželne vla- de, št. 2388 iz 1890. — 4. Prav tam št. 2270 iz 1890. — 5. Prav tam št. 2388 iz 1890. — 6. Arbei- terwille št. 3 z dne 13. VIII. 1890. — 7. Prav tam št. 4 z dne 27. VI11. 1890. — 8. Arhiv (Slov.) št. 2412 iz 1890. — 9. Prav tam št. 2470 iz 1890. — 10. Prav tam št. 2445 iz 1890. — 11. Arbeiterzei- tung št. 12 z dne 21. III. 1890. — 12. Ludwig Brügel: Geschichte der österreichischen Sozial- demokratie IV, Str. 108. — 1). Arhiv (Slov) št. 2530 iz 1890. — 14. Prav tam št. 2631 iz 1890. — 15. Slovenski Narod št. 200 z dne 1. IX. 1890. — 16. Celotno besedilo resolucije je objavil R. Go- louh v članku »O prvem slovenskem delavskem listu« in tam je tudi faksimile Zadnikovega za- pisa resolucije, izvirajočega iz Mestnega arhiva ljubljanskega (Kronika IV/1956, str. 58/59). — 17. Arhiv (Slov.) št. 2813 iz 1890. — 18. Slovenski Narod št. 206 z dne 9. IX. 1890. — 19. Prav tam št. 167 z dne 23. VII. 1890. — 20. Edinost št. 59 z dne 23. Vil. 1890. — 21. Edinost št. 63 z dne 6. VIII. 1890. — 22. Edinost št. 71 z dne 3. IX. in Slovenski Narod št. 205 z dne 6. IX. 1890. — 23. Mestni arhiv v Ljubljani Reg. I, fase. 954, št. 17566. — 24. Edinost št. 80 z dne 4. X. 1890. — 25. Slovenski Narod št. 229 z dne 6. X. 1890. — 26. Arbeiterwille št. 7 z dne 8. X. 1890. — 27. Prav tam št. 8 z dne 22. X. 1890. — 28. La Con- federazione operaia št. 40 z dne 10. X. 1890. — 29. Arbeiterzeitung št. 45 z dne 24. X. 1890. — 30. Rimski katolik in/1891, str. 46—47. — 3/. Edinost št. 91 z dne 12. XI. 1890. — 32. Slovenec št. 263 z dne 15. XI. 1890. — 33. L'Osservatore triestino št. 292 z dne 20. XII. 1890. — 34. Proto- kol predsedstvenih spisov policijske direkcije v Trstu št. 2816, zapis z dne 18. XII. 1890. — 35. Arbeiterzeitung št. 51 z dne 19. XII. in Arbeiter- wille št. 12 z dne 24. XII. 1890. — 36. L'Osser- vatore triestino št. 21 z dne 27. I. 1891. — 37. 89 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Prav tam št. 53 z dne 6. III. 1891. — 38. Protokol tržaške policijske direkcije št. 1002, zapis z dne 21. IV. 1891. — 39. Arbeiterzeitung št. 19 z dne 8. V. 1891. — 40. Arbeiterwille št. 11 z dne 10. XII. 1890. — 41. Prav tam št. 9 z dne 6. V. 1891. — 42. Protokol tržaške policijske direkcije 1033, 1068 in 1088 iz 1891. — 43. L'Osservatore triestino št. 106 z dne 12. V. 1891. — 44. Protokol tržaške policijske direkcije št. 23 in 71 iz 1891. — 43. Prav tam št. 1272 iz 1891. — 46. Arhiv (Slov.) št. 1418 in arhiv (Trst) št. 1405 iz 1891. — 47. Ar- hiv (Trst) št. 1544 iz 1891. — 48. -f- (= R. Dro- fenik): »Kakov list je bil ,Ljudski glas'?« v »Svo- bodi« I, št. 6 z dne 23. XI. XI. 1896. — 49. Arbei- terzeitang št. 22 z dne 29. V. 1891. — 50. Prav tam št. 27 z dne 3. VIL 1891. ~ 31. Verhandlun- gen des zweiten österreichischen sozialdemokra- tischen Parteitages ... zu Wien am 28.—30. VI. 1891, st. 23. ~ 52. Prav tam str. VIII. — 53. Ar- beiterwille št. 11 z dne 5. VI. 1891. — 54. J. Ev. Krek: »Socialni pomenki« v »Dom in svetu« Xri/1899, str. 756. — 55. J. Ev. Krek: Socializem. Ljubljana 1901, str. 509—510. — 56. J. Ev. Krek: Socialni pomenki, ibid. str. 757 in J. Ev. Krek: Socializem, 1901, str. 512. — 57. A. Ušeničnik: Sociologija, Ljubljana 1910, str. 324. — 58. »So- drugom po Slovenskem« v »Zarji« št. 390 z dne 23. IX., v »Rudarju« št. 27 z dne 27. IX. in v »Železničarju« št. 19 z dne 1. X. 1912. — 59. Dfmitar] M[ihičl (= Janez Kocmur): »Spomini. Odlomki iz predavanja sodruga M. Cubala ...« v »Družinskem koledarju« za leto 1913, str. 113. — 60. 1. Prijatelj. Janko Kersnik in njegova doba II-III, Ljubljana 1914, str. 591. — 61. Slovenski Narod št. 96 z dne 26. IV. 1884. — 62. Arbeiter- wille št. 4 z dne 21. II. 1894. — 63. Verhandlun- gen des zweiten ... Parteitages ... 1891, str. 43. — 64. Prav tam str. 157. — 65. Prav tam str. 95. — 66. Verhandlungen des vierten österreichischen sozialdemokratischen Parteitages ... zu Wien vom 25. bis 31. III. 1894, str. 13. — 67. Arhiv (Trst) št. 1995 iz 1893. s ORIS RAZVOJA POMORSTVA V SLOVENSKEM PRIMORJU FERDO GESTRIN V zgodovini pomorstva Slovenskega Pri- morja moremo do danes razlikovati šest dob: prvo do okoli zadnje četrtine XIII. stoletja, drugo do prve polovice XVII. stoletja, tretjo do konca beneškega pomorskega monopola oziroma do propada Republike, četrto do razpada avstro-ogrske monarhije, nato dobo med obema vojnama in končno šesto, ki se začenja po priključitvi Slovenskega Pri- morja k Jugoslaviji. Gospodarski razvoj, ki je od začetka X. stoletja dalje pripeljal do nastanka mest, je usmerjal mesta Slovenskega Primorja: Ko- per, Izolo, Piran ter Milje in Trst tudi v po- morstvo. Kljub naraščajoči moči Benetk, ki so ponovno sklepale trgovske in druge, tudi vojaške pogodbe z njimi,' se je vendar po- morstvo v teh mestih vso to dobo vsaj delo- ma še svobodno razvijalo. O tem pričajo tudi trgovske pogodbe, ki so jih vsaj posa- mezna mesta sklepala z dalmatinskimi in istrskimi (npr. Piran z Dubrovnikom, Spli- tom, Rovinjem in Benetkami).^ Pomorska de- javnost je v tem obdobju poleg istrske in dalmatinske obale zajela tudi že vso zahodno obalo Jadranskega morja od Benetk do Taranta.ä Proti koncu XIII. stoletja so morala me- sta Koper, Izola in Piran priznati beneško nadoblast, poldrugo stoletje pozneje pa tudi Milje (1420). S tem se je za dolga stoletja utrdilo posestno stanje ob morju: omenjena mesta sp bila beneška do propada Republike» a Trst je politično — z nekaj krajšimi časov- nimi presledki — pripadal političnim silam v zaledju. Poleg beneškega pomorskega mo- nopola na Jadranskem morju, ki je bilo vse do začetka XVIII. stoletja pravzaprav do- minij Beneške republike,* je prav to dejstvo odločilno vplivalo na razvoj pomorstva v omenjenih mestih. Kakor drugje so tudi v njih Benečani, bodisi neposredno s svojo po- litično oblastjo, bodisi z nadzorstvom na morju zavirali razvoj pomorstva in morna- rice, a preprečevali tudi gradnjo večjih ladij v njih. Vlogo teh mest kot središč pomorstva so omejili na najmanjšo mero, čeprav je imel Trst v primerjavi z beneškimi istrskimi me- sti vendar nekoliko svojstven razvoj. Zaradi tega se v mestih Tržaškega zaliva ni mogla razvijati večja trgovska mornarica. Vendar se npr. v Piranu v letih 1325—1355 omenja 65 bark, med njimi 12 bark istrskega (barcha istriana) in 5 bark gondolskega tipa (barcha gondola), dalje še 12 marcilian in 1 ladja, mor- da tipa nave; vsega skupaj pa ok. 80 plovnih enot. Največja nosilnost teh ladij, kolikor se le-ta sploh omenja, je bila 20 amfor (t. j. okoli 20—401).' Prav tako pa tudi ne večja po- morska dejavnost, kar je bilo povsem v na- sprotju z vlogo, ki so jo imela v trgovini z zaledjem. Saj je dosegel promet med notra- njostjo in temi lukami ob viških v XV. in XVI. stoletju tudi do 200.000 in več tovorov blaga v obeh smereh. A na sam Koper je v istem času odpadlo tudi do polovico vsega 90 ČASOPIS, ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA blaga." Seveda pa lahko .sledimo v vsem ob- dobju poskusom teh mest, da bi se v danih okoli.ščinah afirmirala tudi v pomorski de- javnosti. Pri tem je imel Trst nekoliko pred- nosti pred mesti slovenske Istre pod beneško oblastjo. Ugodnejše je bilo zanj že dejstvo, da Benečani v njem niso mogli izvajati nadzor- stva kakor v svojih pristaniščih. Poleg tega je Trst v^ svojih stremljenjih po pomorski dejavnosti proti koncu XV. stoletja dobil oporo svojih gospodov Habsburžanov. Po- morske zveze omenjenih mest so zajele v tem obdobju obe obali Jadranskega morja, a Trst, ki je imel vsaj občasno svoje konzule v An- coni in Bariju, pa je segel z njimi celo do Patrasa v Grčiji.' Ze od druge polovice XIV. stoletja pa lah- ko zasledujemo v vsem tem obdobju tudi prizadevanje slovenskega zaledja, da bi se vključilo v pomorsko trgovino in pomorstvo sploh. Vendar je ostajalo vse to v glavnem le pri poskusih, ki beneškega monopola niso mogli prebiti.^ V pomorstvu in pomorski trgovini se od XIV. stoletja dalje, potem ko so ohranjeni viri že številni, v teh mestih pojavljajo v tehniki poslovanja v^se oblike, kakor jih po- znamo v drugih obmorskih mestih v Sredo- zemlju (komenda, kolegancija, družbe, za- ložništvo v pomorski trgovini, havarija, ladij- ski deleži — kari itd.). Prav tako pa so v ve- čini teh mest v vsem obdobju obstajale tudi ladjedelnice, a je bila njihova dejavnost ome- jena, v beneških celo s predpisi, — na grad- njo manjših in popravilo svojih ladij." Od prve polovice XVII. stoletja, ko je pri- silna tržaška pot speljala že večji del po- klicne trgovine čez Trst, so se vedno bolj zaostrovali odnosi med Benečani in Habs- buržani in se ustvarjali pogoji za dokončni zlom beneške dominacije na Jadranu. Že 1. 1701 je v okviru svoje merkantilne politike cesar Leopold I. prepovedal natovarjati v Trstu blago na tuje ladje, če so bile na raz- polago tržaške.'" Dobro poldrugo desetletje pozneje je Karel VI. najprej proglasil svo- bodno plovbo po Jadranu (1717), a dve leti pozneje tudi Trst in Reko za svobodni luki (1719). S proglasitvijo Trsta za svobodno luko, kar so podrobneje določili še 1. 1725, so bila vsa druga bližnja pristanišča obso- jena, da ostanejo majhna in nepomembna. Poslej se je stanje pomorstva v Tržaškem zalivu hitro spreminjalo v korist Avstrije in Trsta, ki je bil izbran za poglavitni em- porij habsburške monarhije, a moč Benetk na morju je naglo padala. Promet se je v Trstu v letih 1753—1780 dvignil od 22.500 na okoli 80.000 ton, a vrednost od 4 milijone na 15 milijonov goldinarjev, kar je predstav- ljalo četrtino vse zunanje trgovine habsbur- ške monarhije." Nad polovico tega prometa (55 "/o) je odpadlo na Kranjsko, Koroško, Šta- jersko. Mesto, ki je po štetju 1. 1735 imelo 3865 prebivavcev, celotna občina pa 7250, je konec stoletja imelo okoli 28.000 prebivavcev. Ob takem razvoju se je pomorstvo v Trža- škem zalivu vedno bolj razvijalo v škodo mest slovenske Istre pod beneško oblastjo. Čeprav so monopolne pravice Benetk na Jadranu vedno bolj slabile, se ta mesta kljub temu niso mogla dvigniti po pomenu kot po- morska središča, četudi so propadanje Re- publike izrabila za povečano tihotapsko po- morsko trgovino. Niso pa mogla več izrabiti položaja, ki je nastal po 1. 1717, ko je bilo beneškega monopola konec, a Avstrija še ni bila tako močna, da bi obvladala pomorstvo na vzhodni obali Jadrana. Izgubila so nam- reč tedaj, ko se je trgovina iz zaledja pre- nesla na Trst, gospodarsko osnovo za vsako večjo aktivizacijo v pomorstvu in pomorski trgovini in se niso mogla razviti v večja sre- dišča pomorstva niti po propadu Republike in politični priključitvi zaledju. Že v tem obdobju so dobila lokalni značaj, ki so ga obdržala do neposredne preteklosti. Po šte- vilu prebivavstva stagnirajo in že od tedaj so se gospodarsko vse bolj vezala na Trst in njegovo tržišče. Tako je torej gospostvo Benetk, ki so sicer ob višku svoje moči znale pritegniti trgovino iz zaledja v svoja mesta slovenske Istre, vzrok ne le za relativno slabo razvito pomor- stvo teh mest vse do njenega propada, tem- več tudi za skoraj popolno stagnacijo v na- slednjem času do druge svetovne vojne, ko ob Trstu ni bilo več pogojev za rast novih pomorskih središč v njegovi bližini. Tudi avstrijske oblasti, potem ko je bil Trst že iz- bran za luko zaledja, zanje niso v tem po- gledu storile ničesar. V naslednjem obdobju do propada habs- burške monarhije se je Trst vzporedno z go- spodarsko rastjo zaledja in s podporo držav- nih oblasti naglo razvijal v eno največjih luk Sredozemlja, a tudi v veliko industrijsko središče.'2 Edini večji zastoj v tem razvoju je bil čas Ilirskih provinc. Pred prvo sve- tovno vojno je bilo v Trstu registriranih okoli 700.000 BRT ladij oziroma V% celotne to- naže trgovske flote avstrijske polovice mo- narhije.'^ Celoten (pomorski in železniški) promet je 1. 1913 dosegel 6,147.000 ton (v dvajsetih letih XIX. stoletja je znašal 300.000 ton).'* Ta razvoj se kaže tudi v demografski rasti Trsta: 1. 1849 je bilo na ozemlju tržaške občine 82.180 ljudi, a 1910 je imel Trst 229.510 91 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO prebivavcev. Večina je živela od prometa in trgovine (39,59 «/o) ter industrije in obrti (33,55 «/o).'' Pri rasti Trsta v velemesto in luko evrop- skega in svetovnega pomena je pripadla ve- lika vloga tudi njegovemu neposrednemu za- ledju oziroma ljudem jugoslovanskega po- rekla. Po uradni statistiki je bilo 1. 1910 v Trstu 56.916 Slovencev, a v resnici jih je bilo še več; vseh Jugoslovanov pa je bilo v mestu tedaj okoli 80.000, ki so bistveno pripomogli k veličini tržaškega pomorstva te dobe. Trst je pritegnil veliko pomorskih podjetnikov in pomorščakov iz Lstre in Dalmacije zlasti po krizi jadrnic dolge plovbe. Od vseh v Trstu registriranih ladij pred prvo svetovno vojno je odpadlo na ljudi jugoslovanskega izvora nad 200/0 kapitala (italijanski 19,08 Vo). Slo- venski in hrvatski bančni kapital v mestu pa je ob istem času dosegel skoraj polovično višino kapitala italijanskih tržaških bank.'* Povsem drugačna je bila usoda mest Slo- venskega Primorja od Milj do Pirana. Ostala so zgolj malo pomembna lokalna pristanišča brez večje industrije. Razvijala so se v senci Trsta, zaostajala za njim in se gospodarsko vedno bolj vezala nanj. Njihova pomorska dejavnost je bila omejena na ozko območje, predvsem Istre, in je bila od srede stoletja zlasti povezana s potrebami lastnega gospo- darstva. Pred prvo svetovno vojno je v Kopru delovala le ena pomorska družba za obalno plovbo s štirimi parniki in 770 BRT. A od vsega prometa v Istri, ki je pred vojno do- segel okoli 885.000 ton, je odpadlo na ome- njena mesta le okoli 100.000 ton na leto.'^ Prav tako stanje jc bilo z ladjedelništvom v teh mestih, medtem ko se je v Trstu naglo razvijalo in vključilo vanj še Milje in Tržič. Ladjedelnice od Kopra do Pirana, ki so V vsem obdobju gradile le lesene ladje, je pri- zadel zlasti prehod od jadrnic im parnike. Ostale so ves ta čas v manjših okvirih in delale predvsem za potrebe lesene flote na tem območju.'* Temu ustrezen je bil demo- grafski razvoj. Medtem ko se je Trst dvignil v velemesto, so omenjena mesta ostala majh- na in do začetka XX. stoletja so se le soraz- meroma malo dvignila nad nekdanji sred- njeveški nivo. L. 1910 je imel Koper 8.993, Piran 7.379, Izola 6.101 in Milje 5.434 pre- bivavcev." V času med obema vojnama, ko sta po raz- padu habsburške monarhije Slovensko Pri- morje in Istra pripadla Italiji, so se bistveno spremenili pogoji za razvoj pomorstva v me- stih Tržaškega zaliva. Posledice novega po- litično-geografskega stanja je občutil pred- vsem Trst, ki je bil z novo mejo ločen od večjega dela nekdanjega svojega naravnega zaledja. V vsem tem obdobju Trst ni do- segel višine pomorskega oziroma celotnega prometa, ki ga je zaznamoval 1. 1913 ob svo- jem višku.-" Padala je tudi tonaža v njem registriranih ladij trgovske mornarice, ki je po letih 1940/41 znašala le še 375.734 BRT.^' Tega stanja ni mogla popraviti naraščajoča industrija, podpirana od italijanskih oblasti, da bi umetno pomagali mestu — luki, ki je izgubilo del svoje poglavitne funkcije: biti Inka svojega naravnega zaledja. Pomorstvo in z njim povezana dejavnost v mestih ob slovenski istrski obali v taki situa- ciji seveda nista mogla bistveno porasti. Vsa skupaj — od Milj do Pirana — niso dosegla več kakor 120.000 ton pomorskega prometa na leto. Pač pa je zelo porasel potniški pro- met iz teh pristanišč, ki se je usmerjal pred- vsem v Trst in nazaj, kjer je mnogo ljudi iz območij teh mest dobilo zaposlitev.^* Po drugi svetovni vojni, oziroma pol. 1954, ko se je Jugoslaviji priključil večji del Slo- venskega Primorja in je Trst z najožjo oko- lico ostal v Italiji, je razvoj pomorstva dobil bistveno drugačno smer.^' Tedaj je na mesta od Kopra do Pirana prešla naloga, da pre- vzamejo funkcije Trsta, kateremu je z novo mejo ostalo od naravnega zaledja v glavnem le staro municipalno ozemlje, ki sega največ do 5 km daleč od morja v notranjost. Ali točneje, Kopru, ki ima v svoji pokrajinski legi najboljše naravne pogoje, je pripadla vloga, da postane Inka slovenskega in še širšega jugoslovanskega zaledja, a hkrati tudi tranzitna luka. Z Izolo vred naj postane Koper tudi območje industrije. Ta bo zapo- slila višek prebivavstva, kateremu je v prejš- njem obdobju dajal to možnost Trst s svojimi industrijskimi kapacitetami. Piranu z oko- lico je tudi po tradiciji pripadla vloga sre- dišča pomorskih podjetij in institucij ter ladjedelništva. V Piranu je 1. 1954 začelo — po predhodnih manjših — poslovati pomorsko podjetje Splošna plovba, s katero je poslej povezana rast in afirmacija slovenskega pomorstva. Ob ustanovitvi je imela vsega skupaj tri ladje z 12.147, a konec 1. 1961 že 16 ladij s 156.466 tonami nosilnosti. Dejavnost je Sploš na plovba od obalne in tramperske plovbe razširila že tudi na linijsko plovbo (linija Jadran—ZDA—Jadran in linijo okoli sveta v vzhodni smeri) in je v letu 1961 prepe- ljala že blizu 900.000 ton tovora oziroma opravila 4,200.000 tonskih milj."^* V novih po- gojih je močno napredovalo tudi ladjedelni- štvo, ki se je sedaj skoncentriralo v Piranu. Iz prejšnje majhne ladjedelnice, ki je gradila le 92 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA majhne, večinoma lesene ladje, se je razvilo podjetje s 450 zaposlenimi, ki je usposobljeno za gradnjo železnih ladij vseh vrst do 3000 ton nosilnosti in si je pridobilo naročnike tudi v inozemstvu (Indonezija. Danska, Gvineja).^'^ Z rastjo pomorstva je bil tesno povezan tudi nastanek pomorskega šolstva in je v Piranu srednja ter višja pomorska šola. Gospodarska rast slovenskega in jugoslo- vanskega zaledja, ki gravitira proti Tržaške- mu zalivu, in razvoj pomorstva sta že sama po sebi zahtevala gradnjo luke ob slovenski obali, ki bi laldco sprejemala tudi večje ladje dolge plovbe. To je narekovalo še posebej dejstvo, da je reška luka že dosegla višek svoje zmogljivosti in da narašča tranzitni promet čez severne jugoslovanske luke. Za- ledje je torej v novi geografsko-politični situ- aciji zopet prisiljeno graditi novo luko, če- prav si jo je v prejšnjih dobrih dveh stoletjih že postavilo. L. 1957 je bilo ustanovljeno se-* danje podjetje Luka Koper, ki mu je pri- padla hkrati z vsem luki pripadajočim po- slovanjem tudi naloga, da organizira in izvaja gradnjo nove luke. Še istega leta so začeli graditi prvo vez nove luke za ocean- ske ladje in konec leta 1958 je bil prvi del luke že izročen prometu. Doslej so zgradili že tudi novo vez in v 1. 1962 bo sledila še tretja, tako da bo imela luka že okoli 400 metrov operativne obale in nad 100.000 m^ pokritih in odprtih skladišč. Z gradnjo te koprske luke, specializirane po svojih uslugah, je bil storjen še nov, važen korak v razvoju našega pomorskega gospo- darstva. Promet, ki ga je bilo 1. 1958 za 53.021 ton, se je dvigal tudi po več kakor 100«/o na leto in je 1. 1961 dosegel že 211.243 ton ter naj po planu doseže 400.000 ton v 1965. letu. Nadaljnji dvig luke bo od tedaj dalje močno vezan tudi na predvideno grad- njo železniške zveze Kopra z obstoječim omrežjem.^« Še pred nekaj leti je bil Koper nepomemb- \ no pristanišče, danes pa se tako naglo raz- \ vija, da je že na vidnem mestu med jugoslo- | vanskimi lukami. Z uvedbo linij Splošne ; plovbe z izhodiščem v Kopru je luka dobila j tudi prve redne čezoceanske zveze in se je \ njeno ime pojavilo na spisku svetovnih pri- \ stanišč. V manj kot osmih letih se je torej i stanje ob slovenskem Primorju bistveno spre- menilo: sedaj je tu močno brodovje, je luka, i ki so jo tudi po svetu začeli označevati kot luko bodočnosti, ladjedelnica in vse druge institucije, ki so potrebne pomorski dejav- nosti, i OPOMBE Kratice: Atti e memorie — Atti e memorie della Societa istriana di archeologia e storia pa- tria; PA — V. k. — Mestni arhiv Piran, vice- domske knjige. P. Kandier, C D I — 932 14. Jan.; 977 12. Okt.; 1145 dec? F. Kos, Gradivo 2. str. 289 si., 357 si.; Gradivo 4, str. 119 si. Za Trst: M. Kos, Gradivo 5, str. 20 si., 285 si., L. Gorlato, Sguardo sulle relazioni commerciali tra l'Istria e Venezia dal X» e XIII» secolo. Pagine istriane 10 (1959), str. 43 si. — 2. Prim. V. Foretič, Nekoliko po- gleda na pomorska trgovinu Dubrovnika u sred- njem veku. V »Dubrovačko pomorstvo« 1952, str. 118, 126; P A — V. k. 1325/6 f 84', 101', 114. 127, 132; ibidem 1328/9 f 7', 62 63', 156'; ibidem 1535/6 f 74; P. Kandier, o. c. — 1270 17. jul.; Kos, Gra- divo 4, str. 396 si., 5 str. 74; L'Istria 7 (1852), str. 70 si.; A. Marsich, Effemeridi della citta e terri- torio di Pirano, 1871; P. Kandier, Pirano. Mono- grafia storica, 1879, str. 35 si.; L. Morteani, No- tizie storiche della citta Pirano, 1886, str. 104 op. 11. — 3. Prim. 1202 okt. 27, 1202 konec okt. in 1233 avg. 24 — P. Kandier, GDI; Kos, Gra- divo 5, str. 20 si., 25 si., 285 si; L'Istria 7 (1852), str. 70 si.; L. Gorlato, o. e, str. 47 si. — 4, Prim. H. Kretschmayr, Geschichte von Venedig 2 (1920), str. 29 si. — 5. Glej P A — V. k. v letih 1325 do 1355. — 6. F. Gestrin, Trgovina slovenskega za- ledja s primorskimi mesti od 13. do konca 16. sto- letja. Inavguralna disertacija (rokopis), 1960. — 7. Prim. L Cavalli, Commercio e vita privata di Trieste nel 1400, 1910, str. 182 si.. 233, 256, 268, 301 si., 317, 329, 347, 551; Atti e memorie 45 (1933), str. 309 si., 46 (1934), str. 84, 47 (1935), str. 166 si.; P. Kandier, Emporio e Portofranco, 20, 23 si. — 8. J. Cavalli, o. e, str. 86, 289 si. in 340 si.; 1510 maj 4 — Hofkammerarchiv, cit. po kartoteki v MA Lj.; J. Zontar, Zgodovina mesta Kranja, 1959, str. 444; 152? sept., 5 — dec. 31 — DAS F/I 74, štiri- desetninska knjiga 1615; okt. 6 — DAS F 293/c. — 9. Prim. PA 2, zaboj listin — 1441 febr. 9. — 10. Sul commercio di Trieste prima dell'apertura del Porto franco, L'Istria 5 (1850) str. 159 si., 167 si., 175 si.; P. Kandier, Emporio, str. 66. —- 11. Triester Welt-Korrespondent, 1781 — po L'Istria 2 (1847), str. 206. — 12. Prim. Il Lloyd Triestino, 1836—1936, 1938. G. Roletto, Il por- to di Trieste, 1941; G. Gerolami, Navi e ser- vizi del Lloyd Triestino, 1949; isti, L'Arsenale Triestino, 1953; Oko Trsta, ured. V. Novak in F. Zwitter, 1945. — /3. G. Roletto, Porti, cantieri e navi d'Italia, 1934, str. 467 si., 535 si.; isti, o.e., str. 26 si.; Oko Trsta, str. 88 si.: Istra i Slovensko Primorje, 1952, str. 105 si. — 14. Il Lloyd Tri- estino, str. 7 si.; G. Roletto, Il porto, tabele; L. Berce, Buducnost Trsta u svetlu njegove pros- tosti, 1946, str. 12. — 15. L'Istria 4 (1849), str. 192; Oko Trsta, str. 123; Istra i Primorje, str. 109. — 16. Annuario marittimo 1859 in 1875, Trieste Lloyd; G. Roletto, Porti, str. 467 si., 489 si., 509 sl., 518; isti, II porto, str. 57 si.; L. Berce, o. c., str. 12, si.; Pomorska enciklopedija 4, str. 56; Istra i Primorje, str. 108. — 17. G. Roletto, 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Porti, str. 108 si.; Istra i Primorje, str. 104; Po- morska enciklopedija 4, str. 57. — 18. L'Unione. Cronaca Capodistriana bimensile 3, št. 12 — 1877 marec 25; Zemljiška knjiga Koper — vi. št. 406 k. o. Koper z. t. 1—11 in vi. št. 637 k. o. Koper. — 19. L'Istria 1 (1846), str. 16; Oko Trsta, str. 129. — 20. G. Roletto, II porto, str. 86, 92 in tabele: isti, Trieste ed i sui problemi, 1952, str. 51 si.; Oko Trsta, str. 82; L. Berce, o. c. str. 20 si, 25 si.; A. Melik, Slovensko Primorje, 1960, str. 108 si. — 21. Oko Trsta, str. 87. — 22. G. Roletto, Porti, str. 108 si. — 25. Prim, za Trst G. Barbieri, I porti d'Italia. Memorie di geografia economica,^ 20, 1959, str. 190 si., 260 si. — 24. Prim, za vse Arliiv Splošne plovbe — št. 100/62; ibid. — Inve- sticijski načrt; M. Sober, Jugoslavija — pomor- ska država. Slovenski izseljenski koledar 1962, str. 29 si. — 25. Arhiv Ladjedelnice Piran — pri- kaz z dne 26. dec. I960; podatki zaključka in sta- nja za leto 1961. Prim. Ladjedelnica Piran — Delo z dne 29. nov. 1961 ter Iz piranske ladje- delnice — Delo z dne 25. jan. 1962. — 26. Buten OLO Koper, št. 4 z dne sept. I960 — Razvoj in problemi koprske tovorne luke; V. Mornik, Raz- voj pomorstva v Kopru. Jadranski koledar 1962, str. 151 si. MED ZIDANIM MOSTOM IN SISKOM VOZIJO VLAKI ŽE 100 LET J02E JENKO BRODARJENJE NA SAVI IN KOLPI V rodovitnem Sremu, ki so ga Rimljani imenovali »Deliciae Romanorum«, je rodilo polje že od nekdaj kljub preprosti obdelavi zemlje dovolj poljskih pridelkov, posebno žita. Vse te pridelke so prevažali po treh rekah: Donavi, Dravi in Savi v razne pokra- jine, mesta in luke vse dotlej, dokler ni bila zgrajena železnica od Zemuna do Zidanega mosta. Prvi del proge, t. j. med Zemunom in Siskom so dogotovili od 1882 do 1891 v osmih etapah, medtem ko so dovršili progo Sisak— Zagreb—Zidani most istočasno že 1862. leta.' Po prvotnem projektu je bila trasa položena od Zemuna preko Rume, Vinkovcev, Dja- kova, Požege in Siska, kjer zapusti savski tok ter preide v dolino, oz. strugo reke Kolpe do Karlovca. Od tod je bila nakazana smer na Reko in Senj preko Ogulina. Na omenje- nem poteku so predvideli tri odcepne po- staje: Rumo za smer Novi Sad, Vinkovci za smer Osijek in Djakovo za smer Brod. Avstrijski cesar je potrdil traso po grofu Villermontu reprezentirani družbi in dovolil opraviti trasiranje, ki je bilo v poldrugo- letnem delu v oktobru 1864 gotovo. Takoj nato je vladna komisija pregledala začrtano pot, ki je merila z odcepnimi progami 91.789 milj. Kot izhodna točka obsavske železnice je bil kot glavno zbirno mesto poljedelskih produktov poleg Velike Kikinde, Bečeja, Ve- likega Bečkereka in Pančeva najvažnejši Zemun. Od tod so prevažali žito po Savi na- vzgor do Siska in deloma pri ugodnem vod- nem stanju po Kolpi celo do Karlovca. To direktno in najkrajšo prevozno pot iz Ba- nata do Siska je prevzela 1. 1862 novo zgra- jena železnica Sisak—Zagreb—Zidani most in v nadaljevanju po takrat že obstoječi dvo- tirni magistrali v Ljubljano in Trst. Od Ljub- ljane dalje so vozili blago po cesti deloma v severne deloma v druge sosedne pokrajine." Brodarjenje je bilo po Savi naporno in tudi nevarno. Sicer od Zemuna do Siska ni bilo pogubnih čeri, tolmunov in vrtincev v taki meri kakor npr. pri Belem slapu, v Prusniku in Renkah v gornjem teku, v savski soteski. V navedenih odsekih je vlekel pri srednjem vodnem stanju eno ladjo po en vlak oz. tudi po trije, t. j. 21 parov volov. Na drugih delih, t. j. od Zagorja do Aršlina pa so vlačili ladje po ozki stezi na desnem savskem bregu vlačivci-vlačugarji, 27 po šte- vilu, pri močno narasli reki pa tudi do 50 mož. Spričo tega so naši trgovci in tudi vo- jaška uprava prosili, da se z regulacijo sav- ske struge in s čiščenjem obrežij za vlačilne steze poveča plovnost na hrvaško-ogrskem teritoriju. Zato je vlada 1799. leta dala po- treben denar. Tako so med Siskom in Zagre- bom natovarjali ladje do tisoč starih stolov in kasneje so tak tovor vozili do obmejnih Jesenic na kranjsko-lirvaški meji. Iz Banata po Savi došle ladje so morale v Sisku tovor, t. j. žito in hrastovino raztovoriti in pretežno deponirati v tamkajšnjih skladiščih, ker so kranjske ladje nosile največ 5—6 tisoč cen- tov, ki so jih s konji vlačili do naselja Ru- govice med Siskom in Zagrebom. Tu so blago razložili in do 1000 centov, t. j. 2000 mernikov žita preložili v nove ladje do prej omenjenih Jesenic. Od tod dalje so vlekli kranjske »dombase« z 280 centov teže do Zaloga. Iz vinorodnih slovenskih krajev pa so izvozili dokaj vina.' . 94 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Naši brodarji so se naučili brodariti pri Banačanih. Slovenci-brodarji so bili v stalni nevarnosti pred elementarnimi nezgodami. V odseku Trbovlje—Zagorje se je sprožil 26. oktobra 1737 plaz, ki je zasul strugo v dolžini petih kilometrov ter je bila reka 14 dni neuporabna za plovbo kljub temu, da je pospravljalo kamenje in debla 150 ljudi iz daljne in bližnje okolice.* Po- dobno nezgodo popisujejo viri, ki je na- stala npr. 1849. leta. Takrat so zasule Savo pri Korenu-Beli mački ogromne količine ka- menja v dolžini petih sežnjev. Pri posprav- ljanju je bilo zaposlenih od 31. maja do 3. ju- lija 160 delavcev. V tem času so odstranili z napornim delom in razstreljevanjem le to- liko ovire, da so dosegli do metra globoko prosto vodno pot. Po tem začasnem kanalu so spravili 32 ladij. Vsako posamezno barko je moralo vleči 30 parov volov. Teže nalo- žene ladje so morali razložiti, jih spraviti prazne skozi začasni prekop ter jih onkraj plazu zopet naložiti. Poročilo pravi, da za- radi teh inanipulacijskih zamud živila niso pravočasno prispela v namembni kraj, kar je povzročilo nemire. Z opisanimi težavami je bila plovba ovirana 19 dni.s Tudi na poti vzhodno od Siska so imeli brodarji nevšeč- nosti. Med neobljudenimi bregovi so jih na- padali tatovi in rojjarji v tolikem obsegu, da je vlada odredila posebne vojaške straže.* Pri takih okoliščinah se ne smemo čuditi, če je trajal prevoz od Siska do Zidanega mosta 16 do 20 dni, pri neugodnih razmerah pa celo do štiri tedne. ŽIVAHEN PROMET NA SAVI Po statističnih podatkih so zbrali v zbirni postaji Zemunu letno povprečno do 1,450.000 starih centov žita. Poleg tega so omembe vredne količine dog, ladijskega lesa, cunj, prediva in oljnatih semen. Vse to našteto blago je prišlo po Savi in Kolpi v Karlovac in so ga prepeljali z vozovi po Lujizini cesti na Reko, od tod pa izvozili po morju v Ita- lijo in Belgijo. Žita je prihajalo iz Novega Bečeja do 300.000, iz Temešvara in Bečke- reka do 400.000 in iz Pančeva do 750.000 cen- tov. Tej množini se je pridružilo med potjo iz sremskih žitorodnih krajev v Mitrovici 150.000 centov. Skoraj moremo trditi, da se je vse lo žito razdelilo med rečnima lukama v Sisku in Karlovcu. V Sisak so mogle dospeti ladje, ki so pripeljale hkrati do 10.000 mernikov žita. Tako velike in tako obremenjene barke so plule pri ugodnem vodnem stanju naravnost^ v Karlovac. Tudi pri odkladanju preteže je bilo tu ugodno, ker so bila zgrajena skladišča neposredno na obali sotočja obeh rek. Ce pa ni bilo kupcev, potem je žito ostalo v dobro zgrajenih in zaprtih ladjah brez škode in strahu pred pokvarjenjem. Poleg tega so se v Sisku cepile na vse strani dobro vzdrže- vane ceste, po katerih so razvažali od dru- god dospelo blago v mesta, kamor niso dovo- lile prevažati naravne rečne poti. Sisak je dobavljal slovenski metropoli letno 400 do 500 tisoč mernikov raznega žita. Poleg tega je prevzemal tudi Zagreb do 100 tisoč, enako Reka, medtem ko je razpečal do 200.000 mer- nikov v lokalnem prometu. Tudi mesto Karlovac je imelo po svoji na- ravni legi vse trgovske možnosti in ugodnosti, kakor sosedno trgovišče Sisak. Od dobavlje- nih, oziroma prejetih 800.000 centov so pora- bili doma in v okolici okoli 500.000, v Reko pa izvozili okoli 300.000 centov. V Karlovac so prišle ladje do skladišč na bregu Kolpe, naložene z 6000 do 8000, pri srednjem vod- nem stanju pa 4 do 6000 mernikov. Ugodne in dobro vzdrževane ceste, t. j. Lujizina, Jo- žefova in Karolinška cesta za Reko oz. Senj preko Like so dobro služile trgovini. Na teh je vlekel par konj 40 do 50 centov. V Liki so bili vozniki doma. Prevoz enega centa na razdalji 18 milj do Reke je stal 30 do 36 krajcarjev konvencijskega denarja, t. j. en goldinar dunajske veljave.' V dobi 1786 do 1809 je bil izvoz žita na višku. Takrat so bile odprte za trgovino vse italijanske, španske in francoske luke. Do- bavitelji so bogateli in takrat je bila znana krilatica: Oddaj v Španiji ladjo banaške pšenice, potem se boš vrnil z enako težo kol- matov-tolarjev. Do leta 1810 je znašal izvoz banaškega žita do tri milijone mernikov let- no. Toda po tej dobi je nastopilo nevarno tekmovanje ruskega izvoza. Ta narod je bil tako podjeten in iznajdljiv, da je konkuriral v vseh lukali Sredozemskega in Jadranskega morja, da celo v avstrijskih pristaniščih. Ba- naške trgovce so Rusi izpodrinili na vseh tržiščih. Doma pa so uredili črnomorske luke, predvsem v Odesi. Samo od tam so pripe- ljali 10 do 12 milijonov mernikov žita po morju in ga razprodali do 2,000.000 v avstrij- skih tržiščih. Tekmovanje jim je uspelo leto za letom z znižanjem prevoznih stroškov, do- ma pa so jih podražili.* Iz Banata in sosednjih pokrajin pa so do- mačini prevažali žito in drugo hrano po Savi do Siska na cenen način, t. j. od Zemuna do Siska po 22 krajcarjev prevoznine in 3 kraj- carje pretovornine in drugih stroškov. Cenej- šega prevoza ni bilo mogoče doseči, saj je 95 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO trajala vožnja dolgo in ne brez nevarnosti. Zboljšali so prevoz tudi s transportnimi la- djami na parni pogon in vpregli tudi vlačivce tako, da so se prevozni časi dokaj zboljšali. Toda skrbeti je bilo treba za nadaljnji pre- voz proti Jadranu in proti Sloveniji. Ključ za rešitev tega vprašanja je bila: zgraditev železnice v Bakar in Reko ter priključitev nove trase li gradeči se progi Dunaj—Trst v Zidanem mostu.' PRIZADEVANJE HRVATOV ZA DOSEGO ŽELEZNIŠKIH PROG V gradnji železnic sta Avstrija in z njo v zvezi Madžarska v primerjavi z drugimi evropskimi državami zelo zaostali. Čeprav je ta zamuda v pokrajinah na desnem bregu Donave spričo zemeljske oblikovanosti ne- kam opravičljiva, se moramo čuditi, da se železniško omrežje na ugodnem madžarskem terenu ni moglo razviti. Sicer pa je znano, da se je avstrijski cesar osebno protivil, da bi južna železnica stekla preko madžarskega teritorija že takrat, ko ni bilo zaradi pomanj- kanja primernih strojev mogoče predvideti položitev nove proge preko Seineringa. Ogr- ska državna in deželna uprava sta nepre- stano stremeli za tem, da se zgradi železnica iz srednje ogrske nižine do Jadrana in izpol- ni željo ustvariti v Reki svetovno pristanišče. Toda to namero je v deželnem odboru dalma- tinski guverner 1843 ostro napadel. Že na- slednje leto je bilo sklenjeno, da se gradi proga iz Vukovarja in dalje ob Savi preko Siska v Reko. Toda spletkarjenje tržaškega Lloyda obenem z nekim tržaškim konzorci- jem je ta načrt podrlo; vendar se je budim- peštanska vlada odločila s 5*/o deželno ga- rancijo realizirati to zamisel. Leta 1845 so ustanovili poseben odbor, v katerem sreča- mo tudi ogrskega revolucionarja Košuta. Konzorcij so krstili Zedinjena železniška družba Vukovar—Reka.'" Izhodna točka je bil Vukovar. Trasa je nadaljevala pot mimo naselij: Vinkovci, Djakovo, Podgorac, Ple- ternica, Požega, Pakrac, Kukunjevac, Sisak, Petrinja, Selnica, Karlovac, Ogulin, Kriviput, Ladenica z odcepom v Senj, Crikvenico, Kra- ljeviče s končno postajo Reko. Počenši z Vinkovci so predvideli inačico v Osijek in od tod zopetno priključitev v Podgorcu v prvotno traso." Seveda je upravni odbor predvideval še druge proge. Zamišljeno omrežje naj bi povezalo pokrajine na levem in desnem bregu glavne prometne žile — Donave, kjer naj bi vozile najnujnejše želez- nice s konjsko vprego. Toda načrti so se raz- blinili. V avgustu 1846 je deželno namestni- štvo izdelalo nov program železniških zvez tako, da naj bi postala Budimpešta središče kulturnega in gospodarskega življenja. Od tod naj bi se vse važnejše prometne zveze cepile in združevale. Po splošni želji naj bi se gradila predvsem i)roga Budimpešta— Reka z geslom: do morja, Madžar! Uspeh trdne volje ni izostal. Do 1848. leta so zgra- dili 242.5 km prog. Toda v načrtu predvideno železnico v smeri zahoda proti Reki niso še začeli. Krivdo moramo iskati v revolucio- narnih dogodkih v letu 1848 in spričo nji- hovih posledic tudi v naslednji dobi. Vendar tudi v teh dveh letih komunikacijski mini- ster ni miroval, spopolnil je obstoječo omrež- je s šestimi novimi progami. Na osnovi XXX. člena zakona je bila odrejena zgraditev več glavnih prog prvega in drugega reda ter do- kaj stranskih železnic. V celotnem omrežju pa ne najdemo načrta za našo jubilantko. Šele 1850. leta, ko so padle carinske zapor- nice med obema polovicama, med Avstrijo in Ogrsko, je nastala do potankosti izdelana železniška mreža. Za našo obravnavo so važne proge: Kaniža—Zagreb, Zagreb—Pe- čuh, zveza Budimpešta Stuhlvveissenburg— Kaniža, ki naj bi se priključila že prvo na- vedeni progi. Obstajalo pa je še drugo omrež- je, ki je imelo osrednjo točko v Zagrebu s podaljškom proti Zidanemu mostu k že de- lujoči dunajski magistrali. V neposredni južni strani Zagreba se zidanmoška proga razdeli proti zahod.u na Karlovac, v vzhodni smeri pa na Sisak. Tako naj bi bila vzpostav- ljena zveza s prometom na Savi v Sisku in z jadranskimi lukami v Senju, Bakru in Reki,iz Karlovca po obstoječih cestah.'^ V sredini desetletja 1840—1850 so hrvaški posestniki ustanovili konzorcij z namenom zgraditi železnico Sisak—Zagreb in Zagreb— Karlovac. Toda ta namera konzorcija s pri- vatnim kapitalom ni uspela. Zato so zaup- niki te družbe 1850. leta prosili bana Jela- čiča, da bi zgradila država to progo na svoje stroške kot konjsko železnico. Naslednjega leta je bila trasa proglašena za bodočo držav- no progo, lakoj nato je bilo odrejeno trasi- ranje in s tem je bila dosežena normalnotirna zveza z glavno progo Dunaj—Trst v Zidanem mostu.'' Ko je bilo to dovoljenje izdano, so začeli progo tudi trasirati. Poudariti mora- mo, da je ukrep pomiril še razjarjene du- hove iz revolucionarne dobe. Usmeril jih je k pametnim podvigom in stvarnosti, čeprav so nezadovoljneži sejali med ljudstvom mrž- njo proti državni politiki.'* 96 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA TRASIRANJE IN IZGRADNJA Skozi stoletja obstoječa brodarska pot je dala naši jubilejni železnici današnjo smer. Trasiraiije na levem bregu Save sta izvršila poleti 1850. leta inženirja Bosetti in Canella z dodeljenima pomočnikoma Pelzem in Klimpingerjem.''' V tem smislu beremo tudi drugod enak podatek.'« Vsekakor pa moramo ugotoviti, da odločitev za levi breg ni bila pripravna ker so mnogi drugi važni momenti govorili za izgradnjo ravno na nasprotnem bregu, posebno v korist Dolenjske, ki ni imela še nobenih zvez. Leva in desna stran sta bili povezani v Radečah, Sevnici, Rajlienburgu in Krškem le z brodovi. Veliko let po otvoritvi zagrebške proge so postavili v Radečah (1894) železen, v Sevnici (1879) in Krškem (1866) lesena mostova.'^ Vse drugačno je bilo razpoloženje naših sosedov Hrvatov. Prej omenjeno pomirjenje se je razburkalo, ko se je razširila vest o položitvi trase im levem savskem bregu od Zagreba do Broda. Gospodarstveniki so trdili, da na novo izbrana postaja Brod ni primerna za izvoz na Jadran namesto Siska. Potrtast posameznikov je narastla, ko so že začeli tra- sirati progo v tej smeri. Mnenja pa so se delila in prizadeti posamezniki so ustanovili dve stranki, kar je bilo predvsem v Zagrebu razburljivo. Okoličani so bili egoisti in so trdili, da bi zagrebški trgovci v primeru gra- ditve proge na levem bregu prevzeli odločil- no vlogo Karlovca, kajti ravno to mesto je bilo trgovsko najbolj razgibano. Zakaj zvez- na proga med Karlovcem in Zagrebom bi iz- padla, kar bi bilo zadnjemu v korist. Med- tem je bila druga skupina prepričana, da bi bila proga na desnem bregu velika škoda za razvoj Hrvaške in za splošne državne inte- rese. Spričo najkrajše in najbolj naravne zveze bi bila izvozna trgovina Ogrske in po- sebno Banata proti morju ogrožena in se zveza z Reko in novo projektirano železnico ne sme opustiti. Ruski trgovci so že na evrop- skem trgu z žitaricami, ki jih vozijo iz Odese po Črnem in Sredozemskem morju. Predvi- deva se, da se bo prebivavstvo v Banatu, Bački in Sremu podvojilo in da bo s tem tudi proizvodnja dvakrat večja od sedanje. Tudi iz severovzhodnega dela Galicije pri- haja nov tekmec. Proti temu je mogoče na- stopiti le z izboljšanjem domačih zvez.'* Omenili bi Se, da naj bi se gradila proga Zagreb—Zidani most kot priključna proga na vukovarsko železnico. To je bilo okoli leta 1840, ko so trasirali progo Dunaj—Trst. Toda spričo položitve glavne dvotirne proge skozi Štajersko namesto preko Madžarske je ogrski državni zbor odklonil zvezo vukovar- ske železnice od Zagreba proti Zidanemu, mostu. Ko pa je bila podreditev vseh zvez v državi zaupana le enemu ministrstvu, so se užaljeni Hrvati pomirili in niso bili več pre- vroči nasprotniki te železnice, češ da je po- vezanost med posameznimi pokrajinami po- trebna. Ta zavest je rodila željo, da se trasira tudi proga Zagreb, Karlovac in Sisak, ko so inženirji določevali progo proti Sloveniji.'* Še eno razpravo prinašajo viri o trasiranju imše jubilantke. Ti pravijo: za zboljšanje prometnih zvez je neka visoka oseba leta 1844 pri Geroldu izdala brošuro z naslovom »Naj- nujnejše ceste in prekopi na Ogrskem«. Neka privatna družba je v prid prebivavstva isto- časno izdala železniški projekt Sisak—Za- greb—Karlovac. Ta načrt predvideva progo na desnem bregu Save, ki je izrednega po- mena zaradi že od davnine obstoječega pro- meta. Od takega projekta morejo imeti tudi železnice svoje koristi. Kajti pokrajine na levem savskem bregu so brez življenja. Te morejo graditi in upati im boljšo bodočnost šele tedaj, ko dobijo zvezo s katero koli točko ob Donavi. Železnica na desnem bregu s po- vezavo Siska, Zagreba in Karlovca ne bi bila koristna samo euemu delu, marveč tudi Voj- vodini, južni Ogrski ter glavnim trgovskim mestom in pristaniščem. Važna bi bila zveza s konjsko železnico v Reko in Senj.^" Z graditvijo nove proge so začeli že v letu 1850, potem ko je bilo v pozni jeseni prejš- njega leta že pripravljenih 2050 drogov za brzojavni vod med Zidanim mostom in Za- grebom, ki je začel delovati 15. septembra.2'• Zanimiva je ugotovitev, da je gradila država najprvo spodnji ustroj za dvotirno progo med Rajhenburgom in Vidmom-Krškim. V tem odseku naj bi se zgradila na prošnjo naselja Sedlarsko istoimenska postaja.^^ Tak izredni Pokrita peronska streiia v Sisku, zgrajena leta 1862. Samo ' Madžari so gradili pokrite perone, vendar le v najvažnejšili '\ priključnih postajah. Podobna lopa je bila pri nas le na i Pragerskem ' 97 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO poseg V gradnji, t. j. nekako v gornjem dein je treba tolmačiti tako, da bi morala biti prvotna proga Zidani most—Sisak del orien- talske oz. Franca Jožefa železnice in bi tekla tudi nekaj kilometrov v tej dolini.^' Splošno je bila proga Zidani most—Videm-Krško naj- bolj neugodna za gradbenika na vsem po- teku; vendar so pripravili spodnji ustroj za dvotirno progo prav v tem delu. Takrat je bilo nekako pravilo, da so predvidevali skoraj vse proge kot dvotirne. Toda država je prišla v finančne težave. Ustavila je delo. Le deloma dograjeni objekti, 3 viadukti, 190 mostov in mostičev, propustov in obširni oporni zidovi so začeli razpadati.^* Do tega časa je porabila država za delno zgraditev spodnjega ustroja v odseku Zidani most— Rajhenburg 2,5 milijona goldinarjev.^' Težko je bilo definitivno odločiti prostor za zagrebški kolodvor. Prvotno so namera- vali zgraditi postajne naprave med Petrinj- sko in Sadjarsko (Obstgasse) ulico v nepo- sredni bližini hiše gospodarja Cernyja. Toda postajni planum so odmikali vedno bolj proti vzhodu. Višji inženir Balzano mu je določil mesto na skrajnem koncu pri Cernomercu, inženir Bolze pa ga je hotel imeti tostran erarične smodnišnice med Savsko cesto in Spodnjo llico, medtem ko so predlagali sta- novavci okoli Jelačicevega trga, da naj bodo postajne naprave vzhodno od Savske ceste, t. j. med to cesto in Tömörjevo usnjarno. Te štiri inačice in še druge so zasledovale mož- nost, da bi čim več železniških prog združili na enem osrednjem mestu in tako ustvarili nekak centralni kolodvor. Tu bi se odcepile, oz. zbirale zamišljene proge za smer Zidani most, Karlovac, Sisak (les v Turopolju), Brod ob Savi, Velika Kaniža z dvema odcepoma. Zagrebčani so se predvsem potegovali za zvezo s Karlovcem, od koder so dobivali naj- boljšo moko. Preko Save je vodil iz mesta slab lesen most. Želeli so, da bi gradili sku- pen most za železnico in pešce.^' Zaradi izrednih finančnih in gospodarskih transakcij, ki jih bomo pojasnili v nasled- njem odstavku, pa so se gradbena dela za- vlekla do 1855. leta. To nam nedvomno doka- zuje v opornem zidu tovornega kolodvora v Zidanem mostu vklesana letnica, Nad cesto, ki vodi iz Zidanega mosta v Radeče, lahko najdeš pod kretniško postojanko št. 2 ta spominski dokaz. Nepobitno je. da so bila težavna in naporna dela pri pripravljanju planuma za tovorni kolodvor. Obstoječo pre- kladalno rampo prispelega in odpravljenega blaga, ki so ga naložili in razložili brodarji, so uporabili za položitev tirov tovornega ko- lodvora. »Pod skalami« so pripravili svet za premikalne, uvozne in izvozne tire, kar je za takratne razmere zadostovalo. V nekate- rih medpotnili odsekih so se pojavile po- dobne ovire. Od Vidma dalje, tja do Zagreba ni bilo gradbenih težav. Zato smo mogli v dnevnikih citati, da dela v odseku Zidani most—Zagreb hitro napredujejo in se pomi- kajo delovne skupine že proti Sisku.^^ Največji objekt na 125.5 km dolgi progi je bil železniški most v Zagrebu preko Save, ki je za tisto dobo nekaj izrednega. Zato ga po- ročevavci takole opisujejo: most je 240 me- trov dolg; nosita ga dva obrežna mostna in 7 v vodi stoječih opornikov. Vse opore so zgrajene iz rezanega kamna. Izredne pri- prave za začetek dela in dovršitev mosta samega so stali 50.000 goldinarjev. Most je služil svojemu namenu do 3. januarja 1939, ko so zgradili novega.^* POD NOVIM GOSPODARJEM Dne 10. novembra 1854 je uradni list raz- glasil novo sestavljeno železniško omrežje v dolžini 10.000 km, ki naj bi ga zgradila drža- va. Toda ta sklep je stal zaradi finančnih polomov na trhlih tleh. Vlada ni le prigovar- jala privatnikom, naj bi gradili proge, mar- več je bila celo primorana, da je svoje držav- ne železnice začela prodajati akcijskim druž- bam v času od 1855 do 23. septembra 1858 v treh etapah in skupinah. Pogoje in ceno je vlada držala v strogi tajnosti. Zakaj nihče ni mogel razumeti, da se je državni erar zadovoljil s ceno sto milijonov goldinarjev v srebru za že dograjene in gradeče se južno- železniške proge, kar je pomenilo po sploš- nih cenitvah izgubo 60*/o investiranega ka- pitala. Koncesionarji so se pogodili, da niso plačali pogojene cene naenkrat. Država je pristala tudi na to, čeprav je denar pri ne- ugodnem stanju svojih financ nujno potre- bovala. Ves gospodarski svet je bil iznenaden zaradi tako neugodnih pogojev.^' Kot eno glavnih točk moramo med drugim za našo temo šteti odločbo, da je državni erar prepustil komisionarjem poleg več drugih, tudi koncesionirano železnico Zidani most— Sisak z odcepom v Karlovac. Kakor smo že ugotovili, je bil spodnji ustroj za dva tira na odseku Zidani most—Videm-Krško že dogra- jen. Ob prevzemu bivše državiio-južne želez- nice so morali koncesionarji za izdelane načrte in priprave grofu Szcezenu, kot predstavniku gradbene družbe izplačati v go- tovini 60.000 goldinarjev.'" Nova družba je pohitela z obnovitvijo napol razpadlih ob- jektov na terenu in z dogotovitvijo proge na 98 ČASOPIS ZA SLOVEN"3KO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA desnem savskem bregu do Siska v ugodnih gradbenih pogojih z največjimi nagibi do 5 %o in polmeri do 300 m.**' Sicer pa se je z dograditvijo mudilo, ker so bili koncesio- narji obvezani, da jo izročijo javnemu pro- metu še v letu 1861.'2 Toda viri opravičujejo skoraj enoletno zamudo z »neprijetnimi« do- godki. Prvi vlak oz. otvoritev javnega pro- meta je zabeležena dne 1. oktobra 1862.3' Gradbeni stroški so znašali 11,450.000 goldi- narjev.'^ PROGA ZAGREB-KARLOVAC V vsem dosedanjem razpravljanju smo bili že od začetka povezani s Karlovcem. To me- sto je bilo takrat najživalinejše trgovsko me- sto na Hrvaškem. Semkaj so vozili po Savi in Kolpi iz Slavonije in Banata žito, razne vrste lesa, tobak in jioljske pridelke. Večino tega blaga so zvozili po dobro vzdrževani Lujizini cesti v Bakar in Reko. Toda promet- na živahnost je pojenjavala, ko je bila 1. ju- nija 1865 z večletno zamudo železnica izro- čena splošnemu prometu. S tem datumom je prevzela ves tovorni promet nova družba južne železnice in ga vozila preko Zidanega mosta v Trst. Po zgraditvi obsavske proge so takoj začeli pripravljati projekt proti Kar- lovcu. Proga se je odcepila na delu proge Za- greb—Sisak pri bivši čuvajnici št. 1, odda- ljena 3258 m od sredine postaje bivše južne železnice na desnem bregu onkrat savskega mosta. Dolžina je znašala 49,2 km. Na vsem poteku ni bilo večjih in važnejših gradbenih objektov.'" Toda med gradbenimi delavci družbe in okoliškimi kmeti je prišlo takoj v začetku pripravljanja trase do zlobnih na- padov. Ko so posestniki naselja Stupnik opa- zili, da sekajo delavci v njihovih gozdovih, so bili prepričani, da jim nameravajo raz- lastiti gozdove brez odškodnine. V boju je bilo ranjenih in celo pobitih nekaj delavcev. Mrzla in dolgotrajna zima 1867/1868 in težave pri ekspropriaciji so ovirale napredek dela." Ko je po pogodbi 1867/1868 prevzela Ma- džarska oblast v hrvaških pokrajinah, se je ogrska državna polovica zavzela za to, da se izvaža blago iz njej pripadajočega ozem- lja v Reko in ne v Trst. Prav zato je bilo treba pridobiti zase progo Zagreb—Karlovac in jo nadaljevati proti Jadranu. Toda ta železnica leži v neugodnem hribovitem in skalnatem ozemlju in jo je treba smatrati za težko gorsko progo. Vendar budimpeštan- ska vlada ni siedila z denarjem. Pogodila se je z upravo južne železnice glede odkupa delnice Zagreb—Karlovac ter gradila več let liško progo do Reke, ki je stala 26,573.7571 goldinarjev. Odprta pa je bila 23. oktobra ! 1873.3' i i ) NEKAJ SPOMINOV NA POSTAJO ZAGREB | JUŽNI KOLODVOR ; ! S pravkar omenjenimi podvigi je dobila i Budimpešta preko Zagreba direktno zvezo do Jadrana. Vendar je obstajala na postaji ¦ Zagreb — takrat še edini — velika ovira, ker so morali vlaki iz smeri Križevci uvoziti ! od 5. januarja 1870 dalje na postajo južne j železnice, od koder so nadaljevali pot preko' savskega mosta proti Karlovcu. Tako pove- ' čanega vlakovnega prometa pa niso prenesle \ postajne naprave na južnem kolodvoru. Tu i je bilo vsega 6 tirov po 600 metrov uporab- ' ne dolžine. V jesenskem prometu in izvozu i iz Madžarske na Reko in v tranzitu niso bile tirne naprave ustrezne. Spričo tega so mo- rali vlaki iz smeri Križevcev čakati po več ur pred zagrebškim ščitnim signalom. Spre- jem čakajočih vlakov pa zaradi premika, predvsem sestave tovora za razne smeri ni : bil mogoč. Razvijanje potniškega prometa je j bilo nekaj povoljnejše. Madžarska železniška ^ uprava se je odločila za zgraditev zvezne: proge — nazivali so jo odgranak —, ki naj po- ; srednje zakanjski progi za žensko kaznilnico j na Savski cesti direktno zvezo s progo Za- i greb—Sisak in nadaljevanje preko savskega i mosta, kjer je bil na koncu tega v ediniči Savski most odcep proti Karlovcu. Tako je nastal na levem savskem bregu trikot, ki je \ posredoval vlakovni promet na južni kolo- j dvor, na novo postajo Zagreb glavni kolo- ] dvor in v smeri Karlovac. Po prvi svetovni >. vojni so zgradili še drugi trikot, po katerem ; so vozili direktni vlaki v smeri Sisak—Kar- j lovac in obratno na desnem savskem bregu. | Leta 1891 je bilo prvo posvetovanje za zgra- ] ditev posebnega kolodvora za državne ; M. A. V. železnice. Na sedanjem mestu so do- j gradili leto pozneje nekaj tirov, kjer so depo- nirali do 1894 vlake, namenjene za južni ko- lodvor, oziroma za Reko. Istočasno so zgoto- vili zvezno progo med novim državnim kolo- ] dvorom in progo južne železnice na Savski I cesti v profilu 792 krat 987. S tem je nastala i direktna zveza proti Reki. Časovno vzpored- 1 no se je s tem razvijala oziroma gradila da- i našnja postaja Zagreb glavni kolodvor, ki je \ bila dne 1. srpana 1892 predana prometu. Stroški so znašali 1,200.000 goldinarjev. Sem- kaj so takoj začeli voziti potniški vlaki juž- \ ne železnice. Po razpoložljivih virih se datu- ; mi dokaj razlikujejo.'* -i 99 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO PROMETNE SPREMEMBE rO OTVORITVI JUBILEJNE PROGE Na odseku Zidani most—Zalog je brodar- jenje prenehalo dne 13. julija 1853, torej šele štiri leta po dnevu, ko je vozil prvi vlak skozi savsko sotesko." Nasprotno je brodar- sko življenje med Zidanim mostom in Siskom zamrlo že v letu 1862. Ladje, konje in vozove so prodali brodnikom na Donavi. Blaginja je naglo padala. Promet preko Save so vzdr- ževali z brodovi razen že v prej naštetih kra- jih v Loki, Kompoljah, Brodu, Logu in Blanci.« Do otvoritve naše jubilantke so uporabljali potniki poštne prevoze. In te le bogataši, ker je bila prevozna tarifa dokaj visoka. Znano je, da so nameravali vzpostaviti redne prevoze z ladjami po Savi. Toda do tega ni prišlo. Kolikor so uporabljali potniki vodna prevozna sredstva, so se vozili na svojo od- govornost. Stroški pa so bili le manjši. Iz Ljubljane v Zagreb in obratno so imeli od leta 1839 dvakrat tedensko poštne prevoze. Tudi za druge kraje v Sloveniji so obstajale redn( zveze npr. v Zidani most in Poljčane. V Maribor in Race na Štajerskem so vozili Zagrebčane privatni varaždinski prevozniki prav posebno po letu 1846, ko so vozili že vlaki iz Celja proti Dunaju. Tovorne pošte so vezale Zagreb s Siskom, Reko, Gospičem in Osijekom; v Zadar, Zemun ter v nekatera prej citirana mesta je vodila jezdna pošta. Ko so sopihali potniški vlaki proti Zidanemu mostu, so opustili nekatere obstoječe tovorne pošte, medtem ko so uvajali poštne zveze drugam in pomnoževali dnevno jezdne pošte npr. v Zidani most in celo v Poljčane. Na od- seku Zidani most—Zagreb so mogli uporab- ljati poštni voz le trije potniki. Vožnja je trajala deset ur, v obratni smeri pa celo 10 ur in 45 minut. Leta 1862 je vozil na progi Zagreb—Zidani most le en par potniških vlakov. Vozni čas je trajal 3 ure 55 minut, v obratni smeri 3 ure 10 minut. Sčasoma sta vozila po dva para. Tako redek promet je trajal do leta 1886. Po tem letu so število vlakov pomnožili tako, da je bilo do prve svetovne vojne v prometu 12 potniških in en mešani vlak, en par tovor- nih in en par nabiralnih vlakov. Med vojno 1914—1918 so skrčili število potniških vla- kov zopet na osem.*^ VAŽNOST PROGE PO ZEDINJENJU Ze od nekdaj je bil princip, da je bila večina prog usmerjena proti glavnemu mestu države. Tako je bilo tudi v Avstro-Ogrski. S padcem glavnih centrov so zgubile želez- nice, usmerjene proti njim, svojo vrednost. Tako se je obrnilo tudi z nastankom novega kraljestva S. H. S. Proge, dotlej podrejenega značaja, so morale prevzeti vlogo glavnih prog, ker se je promet preusmeril proti novo nastalemu središču — Beogradu, ^ako so po- stale v posameznih odsekih zgrajene želez- nice ob reki Savi počenši od Zidanega mosta, Zagreba, Siska, Novske, Bosanskega Broda, Vinkovcev in Rume do glavnega mesta Beo- grada magistrale železniškega prometa. Kdor je imel uradni posel z našimi progami takoj v prvih letih združenja jugoslovanskih na- rodov, ve, s kakšno težavo se je razvijal pri nas promet. Varnostne naprave, kolikor jih je pač bilo, so bile za staro železo. Postajni razmaki npr. Brežice—Zaprešič niso dovolili hitrejšega razvoja vlakovnega prometa. Mla- do, neizkušeno železniško osebje in še razni drugi nedostatki so ogrožali varnost prometa. Tako npr. sta bili zavarovani postaji Sevnica in Rajhenburg šele 10. aprila 1920 s prednji- mi in uvoznimi signali, medtem ko so bili v drugih edinicah samo ščitni signali.*' Za- radi pomanjkanja tirnih naprav za carinsko manipulacijo v Zagrebu južni kolodvor in za odpravo tovora proti jugu je čakalo v postaji Tezno na stotine natovorjenih voz. Tudi v drugih postajah proge Maribor— Ljubljana je stalo nešteto vozovnih pošiljk vse dotlej, dokler niso dovolile zatrpane po- staje odpošiljanja deponiranih vozovnih na- kladov.** Važnost celotne magistrale Beograd—Zi- dani most se je pokazala z uvedbo prvega novega voznega reda dne 1. oktobra 1920. S tem datumom je začelo obratovati več med- narodnih brzovlakov, med njimi tudi sim- plon-orient ekspres v obeh smereh.'" Z na- predkom gospodarstva v poljedeljstvu, živi- noreji, gozdarstvu, rudarstvu in industriji v notranjosti države, z izpopolnitvijo primer- nih železniških zvez z morjem, z ureditvijo nakladalnih in skladiščnih naprav v prista- niščih in z ugodnimi trgovskimi zvezami s prekoinorskinii državami se je promet v smeri proti morju in od morja izdatno pove- čal. Statistike kažejo, da je bil enotirni od- sek Zagreb—Zidani most s 7,4 in posebno na delni progi Zagreb—Zaprešič z 8,2 milijona brutotonskih kilometrov daleč pred mnogimi dvotirnimi odseki magistrale Beograd—Zi- dani most. Gostota in teža vlakov med Zagrebom in Zidanim mostom je bila tolikšna, da se ta dva nista mogla dodatno obremenjevati. Za- radi gostega prometa, mnogih križanj in pre- hitevanj so nastale občutne vlakovne za- 100 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA mude in druge nevšečnosti ter nerednosti. Poleg tega ni bilo mogoče vpeljati še kakšne . lokalne vlake za potniški promet, ki je v neposredni bližini dveh glavnih provincial- nih mest Ljubljane in Zagreba s podeželjem zelo močno razvit. Nedvomno moremo go- voriti o preobremenjenosti enotirne proge Zagreb—Zidani most. Ta prometna cesta je najvažnejši del glavne žile Balkan—Srednja Evropa. Na njej je obratovalo 6 parov brzih, do 10 parov potniških in še 10 in tudi več parov tovornih vlakov, s katerimi se je pre- važalo mnogo krajevnega in mednarodnega tovora in potnikov."* V pojasnilo razmer na naši jubilejni progi podajamo izvleček članka, ki ga je napisal šef postaje v Rajhenburgu. Pisec temeljito pozna razmere in pravi: V voznoredni dobi 1. 1937/1938 vozi na naši progi, če ne upošte- vamo treh vlakov, ki vozijo dnevno redno med Zagrebom in Brežicami ter vlakov na delni progi Zagreb—Zaprešič (10 vlakov dnevno redno, 3 ob določenih dneh in 1 se- zonski), 10 brzih, 10 potniških, 9 brzotovornih, 7 tovornih, 2 sezonska, dnevno vozeča brza vlaka, 2 sezonska brza vlaka in 4 sezonski potniški vlaki, ki vozijo ob določenih dne- vih; skupaj 44 dnevno rednih, brez sezonskih vlakov pa 36. Kot primer točne slike o jakosti prometa naj služi pregled faktičnega prometa v času od 16. julija do 15. avgusta 1937. V tem raz- dobju je vozilo 411 ekspresnih in brzih vla- kov, 331 potniških, 309 brzotovornih, 266 to- vornih in 25 strojnih vlakov. Povprečna skupna vsota vseh vlakovnih zamud je zna- šala 40.265 minut tako, da odpade na vsak vlak 30 minut zamude; od navedenega šte- vila vlakov je vozilo voznoredno brez za- mud samo 138 vlakov. Povprečno je bilo odpravljenih v 24 urah 43 vlakov."' REŠITEV PROBLEMA EXOTIRNE PROGE ZAGREB—ZIDAM MOST Pod takimi okolnostini trpi varnost pro- i meta. Marsikaterim nevarnostim in neprijet- ' nostim je bilo izpostavljeno potujoče občin-j stvo, ki je bilo upravičeno nezadovoljno. Zato ; je tudi raje uporabljalo druga prevozna sred- ; stva. In kljub temu je železniška uprava ma- ; cehovsko zanemarjala progo. Vsi predlogi; železniške direkcije v Ljubljani za sanacijo ¦ razmer so ostali v Beogradu nerešeni. Kako \ torej rešiti to vprašanje? Odgovor se glasi: ; povečati propustno moč proge s tem, da se j zgradijo med obstoječimi prometnimi edini-5 cami nova izogibališča in se tako zmanjšajo ¦ postajni razmaki. Zakaj ob prevratu leta 1918 je bilo na progi Zidani most—Zagreb sedem postaj, v nadaljevanju proti Sisku pa komaj tri, ki so mogle sprejemati vlake. Re- šitev samo z graditvijo vmesnih odpravnih edinic in s tem zmanjšanje medsebojnih raz- makov pa ni pravilna, ker strokovnjaki me- nijo, da naj bodo nova izogibališča oddaljena drugo od drugega najmanj 7 km. Ce so raz- dalje manjše, tedaj stroj ne doseže predpi- sane brzine, oziroma prevozi s tako doseženo brzino le kratek del proge in ne more zdržati odrejenega voznega časa. Vlak ne more takoj pri izj^eljavi iz postaje voziti s tisto brzino, ki jo doseže na sredini pota. Tudi pri pribli- ževanju postaji mora strojevodja zmanjšati brzino, če hoče, varno uvoziti v prometni tir in predpisno ustaviti v postajnih napravah. Spričo tega je potrebnih na progi Zagreb— Zidani most šest novih prometnih edinic s skupnimi izdatki 18 milijonov dinarjev, na ostalem poteku do Siska pa tri s polovičnimi stroški. Razdalje so znašale med posamez- nimi prometnimi edinicaini 8,8 do 6,6 km, z zgradbo novih pa bi se skrajšale na polo- vico. Ta razmak pa ne ustreza pogojem za vzdrževanje brzin in voznih časov. Samo s takimi novotarijami pa ne bi pospešili raz- voja prometa, torej bi na ta način ne zvišali kapacitete, t. j. propustne moči proge. Terenske razmere, loki in razne tehnične ovire ne dopuščajo tistih brzin, ki so za raz- voj prometa potrebne. Železniški predpisi vsebujejo za zaviranje in ustavljanje vlakov določene brzine, ki jih ne smemo prekoračiti. Tudi vozni redi morajo biti sestavljeni v duhu teh odredb. Na našem odseku je bila dovoljena na posameznih mestih največja osnovna brzina do 80 km/h. Pri tovornih vla- kih z obremenitvijo 1000 ton pa se je morala brzina znižati do 40km, zaradi zanesljivega ustavljanja vlakov pa največ 60 km/h. Ker Padiranje peronske lope v Sisku 1. 1924 101 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO bi se pri zvišanju brzine zmanjšala obreme- nitev, bi bilo treba pomnožiti število vlakov, kar pa ne dopušča propustna moč proge. Eventualna ustanovitev vlakovnih javilnic bi pospešila promet istosmernih vlakov, ni- kakor pa ne celotnega prometa zaradi kri- žanja nasprotnih vlakov. Z do sedaj opisanimi ukrepi ne bi rešili po- spešenega razvoja prometa. Zato preostane le še zgraditev drugega tira na odseku Za- greb—Zidani most. Medtem ko je bil na progi Beograd—Novska zgrajen v letih 1928/1929 drugi tir, so pa na progi Novska—Dugoselo— Zagreb drž. kol. uspešno rešili obstoječe zveze. Po obeh progah Novska—lonjepoljska proga—Banova Jaruga—Dugoselo—Sesvete— Zagreb in Novska—Sisak—Zagreb so razde- lili vlake tako, da je vozila polovica vlakov po eni, druga polovica pa po drugi progi. S tem je bil cilj v razvijanju prometa idealno in le z majhnimi stroški rešen.** Nasprotno pa je generalna direkcija zavlačevala pro- blem gradnje dvotirne proge med Zagrebom in Zidanim mostom, čeprav sta zagrebška in ljubljanska direkcija sporazumno tako rekoč bombardirali uadrejeno ustanovo, da prista- ne na rešitev tega važnega gospodarskega vprašanja. Potrebni drugi tir na tem odseku so predvidevali inženirji osnovnih načrtov. Spodnji ustroj za drugi tir so dovršili že pred sto leti. Položitev drugega tira z vsemi pre- delavami postajnih naprav (kretnice, var- nostne naprave itd.) bi stala po takratnih cenah 80 do 100 milijonov. V primerjavi z izdatki 360 milijonov za izvršeno zvezo med Beogradom in Pančevim in za most preko Donave bi bili izdatki za vzpostavitev 78 km dolge proge Zagreb—Zidani most za prvoraz- redni mednarodni promet malenkostni. Tu gre za korist vseh balkanskih in srednje- evropskih držav, medtem ko ima pančev- ski most le ožji krajevni pomen za povezavo Šumadijc z Banatom.*' Končno je tudi generalna direkcija uvidela nujnost in potrebo, da se sanirajo prometna vprašanja in izboljšajo varnostne razmere na tem delu magistrale. Z odredbo železni- škega sveta omenjene ustanove državnih železnic v Beogradu je bila določena z aktom br. 1862/39 komisija, obstoječa iz petih ime- novanih članov in dveh dodeljenih sodelav- cev kot izvedencev za prometne razmere na tej progi. V tej komisiji, ki je proučevala v podrobnostih vse težave in nerednosti, je sodeloval tudi pisec tega članka in so mu vse ugotovitve do potankosti znane. Preveč obširen bi bil opis večtedenskega dela na terenu in pri zeleni mizi, če bi se hotel spu- ščati v detajle. Ugotovitve so zbrane v treh poročilih, tipkanih na 46 straneh L zvezka, s prilogami in načrti še v zvezku II. in III. s potrebnimi proračuni. Komisijski člani so uporabili pri proučevanju propustne moči vodilne misli knjige ruskega strokovnjaka V. N. Ščeglovitova. Razprava oziroma knjiga ima v srbskem jeziku naslov »Najprobitač- nija propustna moč želczničkih pruga«. Morda bo zanimalo tudi bravca-laika, kako se ugotavlja kapaciteta proge. Pod pojmom propustne moči ali kapacitete je razumeti število vseh vlakov na vsej progi v teku enega dneva in noči, t. j. od 0.01 do 24.00 ure iz ene in druge smeri. Za določitev kapa- citete proge moramo znati razdalje dveh med seboj najoddaljenejših prometnih edinic, kjer je križanje in prehitevanje vlakov mogoče. Ker je verjetno in tudi resnično, da vozi vlak v tem odseku uajdelj, izračunamo, koliko časa potrebujeta dva najpočasnejša nasprot- na vlaka, da izvršita svojo pot tako, da se križata v eni izmed dveh, na najdaljšem koncu odsekov ležečih edinicah. Vzemimo primer, da vozita nasprotna vlaka od postaje A do postaje B po 30 minut. Po tem znaša propustna moč, računajoč 24 ur krat 60 mi- nut = 1140 minut in vožnja obeh vlakov 30 -!- + 30 minut nič manj kakor 1440 : 60 = 24 parov vlakov. Ker pa zahteva varnost pro- meta razne ukrepe, ki zadržujejo takojšnji odhod vlaka po prihodu nasprotnega vlaka, pribijemo po obstoječih normah še po 5 mi- nut k odpravi vsakega vlaka = 30 -|- 5 + 30 4- 5 = 70 minut. Zato izračunamo po prejšnji formuli: 1440:70 = 20.5 parov vla- kov. Iz teh računov sledi pravilo: Cim oddalje- nejši so razmaki med postajami oziroma iz- ogibališči in čim daljši so vozni časi, tem manj parov vlakov more voziti na udeleženi progi oziroma odseku ali kratko: propustna moč je vedno nmnjša. Po gornjih formulah, upoštevajoč vse ostale, v tej razpravi manj važne nenaštete ovire, je možno odločno reči: propustna moč proge Zagreb—Zidani most je premajhna, ker more voziti po veljavnih predpisih največ 32 parov vlakov oziroma 64 vlakov v teku enega dneva. Dejansko pa je vozilo v najmočnejši izvozni sezoni tudi 70 vlakov in tudi še več v 24 urah. Komisija je tehnično in prometno pretre- sala vprašanje, da se enoHrim proga obdrži, prometna moč pa poveča s 6 novimi izogiba- lišči. Ta bi se zgradila v km 443.850 med Zaprešičem in Savskim Marofom po imenu Brdovac, med Savskim Marofom in Dobovo v km 453.273 z nazivom Sutla, med Brežica- mi v km 463.354 in Vidmom-Krškim brez ime- na, med Blanco in Sevnico v km 481.488 102 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA brez imena, v km 489.962 med Sevnico in Bregom ter v km 497.150 med Bregom in Zi- danim mostom, kjer se razširi obstoječe po- stajališče Loka v izogibališče. Stroški za nove edinice s preračunavanjem pripravljal- nih del, nakup potrebnega zemljišča, nabave spodnjega in zgornjega ustroja, gradnje vi- sokih stavb, nabave varnostnih naprav zna- šajo 87 milijonov, torej ravno toliko, kolikor so predvideni gradbeni stroški za drugi tir na vsem poteku. Ker bi bila nova izogiba- lišča največ do 4 km oddaljena od sosednje prometne edinice, se vozna brzina ne bi mo- gla razviti, kar zopet zadržuje kapaciteto. Komisija je zaključila referat, da je najidc- alnejša rešitev za povečanje propustne moči: dootirna proga.^" , PREVENTIVNE MERE ŽELEZNIŠKE UPRAVE ZA ZBOLJŠANJE PROMETA OD LETA 1918-1941 Železniška uprava bivše južne železnice se je zavedala izredne važnosti proge Zagreb —Zidani most, ko je ob priložnosti razmer začel živahen promet in ko je postala prejš- nja proga IL reda del nove magistrale Beo- grad—Zagreb—Zidani most—Postojna. Če je uprava hotela promet vzdržati na zadovoljivi višini, je morala skrbeti, da je poverila vod- stvo prometnih edinic najbolj sposobnim uslužbencem in najskrbnejšim šefom po- staj. Tudi je direkcija morala dodeljevati prvovrstne in res zmožne prometnike in druge eksekutivne nameščence. Praksa je po- kazala, da ni vsak železničar v enaki meri dorasel službi na tej najbolj obremenjeni progi. Tudi nekatere točke prometnih pred- pisov je bilo treba poostriti, kar je zavaro- valo prometno varnost. Vendar so prometniki v medsebojnem sporazumu segali po nedovo- ljenih olajšavah, da je mogel pri tolikšni gostoti potekati in se razvijati vlakovni pro- met. Kolikor so bile postaje z manjšim prome- tom zavarovane z električnimi napravami, je uprava odredila njihovo demontiranje ter jih dala prenesti na to progo. Tako pridob- ljene naprave s postaj Bistrica in Ruše na koroški progi so montirali v Vidmu-Krškem in Sevnici. Pri prometnem oddelku ljubljanske direk- cije so bili izdelani faktični dnevni grafi- koni. Te risbe so bile verna slika o profi- predpisnih vlakovnih vožnjah na vsem po- teku, največ pa na progi proti Sisku. Po grafikonu so se križali vlaki največkrat na odprti progi, medtem ko so se faktično sre- čali predpisno v postajah. To je bilo mogoče. le pri neupoštevanju predpisov pri odpravi in brzini. Porast prometa takoj po zedinjenju je za- hteval pomnožitev števila prometnih edinic. V teku prvih let je zgradila bivša uprava južne železnice na progi Zagreb—Sava—Zi- dani most nova izogibališča: Breg, Bianca, Dobova, Savski Marof, Podsused tvoru ica in Cernomerec tik Zagreba. Od Zagreba dalje proti koncu proge pa so nastala nova izogi- bališča v Sv. Klari, Turopolju in Gredi. Le provizorične naprave, predvsem postajna po- slopja, prav gotovo niso bila v okras in čast železniški upravi.^' Ne bilo bi prav, če bi prezrli v Zidanem mostu še železobetonski most, ki so ga zgra- dili v letih 1929/1930. Ta nova zveza je brezdvomno mnogo pripomogla k hitrejšemu razvoju prometa in povečanju kapacitete proge. Do dograditve mostu so prestavljali vse vlake obeh smeri za Zagreb in obratno najprvo na tovorni kolodvor s premikalnimi vožnjami na' potniškega in obratno. Taka prestava je trajala pri potniških vlakih tudi od 20 do 30 minut. Most je gradilo domače gradbeno podjetje Slavec iz Kranja in je prvi te vrste pri nas. Ta zveza je bila pro- jektirana že med prvo svetovno vojno. Toda ogrska vlada je preprečila zgraditev iz bo- jazni, da bi se promet Budimpešta—Zagreb —Reka usmeril čez Zidani most. Najbrž bi bila južna železnica kljub temu most zgra- dila. Delo je zavrl oziroma preprečil pre- obrat v 1. 1918. Železobetonski most je zgrajen na štirih opornikih, ki stoje na živi skali. Tudi tu je Savinja zavirala dograditev in kar trikrat odnesla že dogotovljene opaže za stebre. Pod- jetju se je posrečilo na svojstven način spo- jiti podpornike z oboki. Spomladi 1930 je bil most dograjen. Za postavitev tega važ- nega objekta so porabili 250.000 delovnih ur, 64.000 kg najboljšega cementa, 180 ton železa, 18.000 m' gramoza, 960 m' lesa, kar pred- stavlja 2400 vagonov ali 60 vlakov materiala. Stroški za most brez priključkov so znašali 5 milijonov dinarjev.*^ GRADNJA DVOTIRNE PROGE ZAGREB ] ZAHODNI KOLODVOR-ZlDANt MOST V L. 1941-1945 i i i Za nadaljevanje bivše glavne proge, magi- ¦ strale Dunaj—Trst od Celja dalje proti jugu i so gradbeni inženirji razmotrivali dve ina- ] čici. Prva varianta je bila predvidena od^ Celja ob Savinji navzgor in dalje vzporedno 3 ob glavni državni cesti proti bivši štajersko- i kranjski meji, kjer naj bi proga prekoračila j 103 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO razvodnico Savinje in Save pod Št. Gotar- dom ter prišla na Ljubljansko polje, od ko- der bi nadaljevala pot v južni smeri proti Jadranu. Druga varianta naj bi se usmerila ob Savinji do izliva v Savo v Zidanem mostu, čeprav je bila terensko težja, posebno v na- daljevanju v savski soteski. Toda predvidena gradnja proge Zidani most—Zagreb, močan prekladalni promet — letno do enega mili- jona starih stotov — ter gradbene težave pod Savinjskimi planinami so bili odločilni faktorji za drugo inačico.'' Kakor bivša jugoslovanska vlada ni imela volje zgraditi prepotrebni drugi tir na naši jubilantki, tako so se lotili Nemci-okupatorji ostvaritve načrtov in gradnje takoj po pre- vzemu oblasti. Ta je uvidela nujnost in po- trebo, pojačiti propustno moč proge iz voja- ških in gospodarskih vidikov. Takrat je že gospodaril del Hitlerjeve vojske v Grčiji ter moral biti oprezen spričo eventualne invazije zaveznikov od juga na kateri koli točki Bal- kanskega polotoka. Armadno nemško povelj- stvo je moralo skrbeti za nemoten in krepak prevoz čet in vojnega materiala v svoja opo- rišča, ki so bila neprestano ogrožena po par- tizanskih enotah na vsakem poteku. Prav zato je odredil nemški šef zidanoinoške sek- cije po višjem nalogu, da je treba pripraviti vse potrebno za gradnjo drugega tira. Ta pripravljalna dela so Nemci povsem prepu- stili slovenskim inženirjem, ki so sestavljali poseben urad z nazivom »Ncnbauamt« — urad za novogradnje. Le pri komisijskih ogle- dih so sodelovali Nemci in določevali spora- zumno pot drugega tira, ki je bil od Zidanega mosta do postaje Videm-Krško že odrejen in pripravljen od začetka obstoja proge. V septembru 1941 se je doselilo z Dunaja gradbeno podjetje Spiller, ki je najelo pi- sarne v Brežicah; te so bile nekako v sredini gradbenega sektorja Videm-Krško—Sutla. Ugotoviti moramo, da so drugi tir gradili od Zagreba proti slovenski meji zagrebški pod- jetniki. Nasipni material za drugi tir so pri- dobivali na dveh mestih, t. j. na dokajšnji ježi v bližini Brežic in ob progi neposredno v bližini Dobove. Že konec oktobra so pre- stali spričo pomanjkanja delovnih moči z dovažanjem zemlje in obnovitvijo objektov. V tem času je okupator začel splošno izse- ljevati domačine-Slovence; med njimi tudi delovne moške, zaposlene v nemško-avstrij- skem podjetju. Tudi vodilne osebe nastanje- ne firme so kritizirale to nečloveško početje ter deloma niso hotele, deloma niso mogle nadaljevati prevzete naloge. Tudi pogonskih sredstev je zmanjkalo. Okoli 20. decembra 1941 so gradbena dela povsem prestala. Šele spomladi naslednjega leta so nadaljevali s' pripravljalnimi deli s polno paro. Na odseku Zidani most—Sutla so obstajalo i tri gradbene sekcije. Delovno področje prve i je segalo od začetne točke do Loke, druga od i tod do Rajhenburga in tretja do Brežic. Med : Brežicami in hrvaško mejo je hitela sosedna i uprava in dogotovila poleg svoje naloge na J svojem teritoriju tudi nekaj kilometrov im ' slovenskem zasedenem ozemlju. Da bi pospešili delo, so si Nemci izposodili i že poprej izdelane gradbene načrte pri ljub- j Ijanski železniški direkciji. Vendar projekti^ niso povsem ustrezali okupatorjevim zaini- \ slim. Zaradi tega so napravili nove, pred-j vsem glede razširjenja razmaka med obema^ tirnima osema. V postajališčih so zgradili pol dva perona, za vsak tir posebej. Na vsem ] poteku so zamenjali tračnice s sistemom XVI ; po 41 kg težine na tekočem metru. \ Za dovoz tolčenca so uporabljali tri delov-; ne vlake. Vsaka kompozicija je imela po 22 \ do 25 specialnih vagonov. Na vsakem vozu I je bilo naloženega ca. 25 m' materiala. De-j lovni vlaki so bili dodeljeni Sevnici, Rajhen- ; burgu in Brežicam. Tolčenec so nakladali na.; postaji St. Lorenz pri Judenburgu na Gor- ; njem Štajerskem. Kljub toliki oddaljenosti j so prihajali vlaki vsak dan po voznem redu ; v jutranjih urah v namembne postaje. Naša partizanska vojska pa je bila budna in je redno motila napredek dela. Posebno j aktivni so bili naši borci v maju 1943. Ovi- ] rali so gradnje, minirali kretnice, razstrelje- [ vali tirnice, požigali barake in jemali s se- \ boj delavce za dodelitev v brigade. Pomanj- ; kanje delovne sile je bilo občutiti prav po- i sebno meseca septembra omenjenega leta. j Spričo tega je prenehalo delo samo po sebi. j Ne smemo se čuditi, da se je polaganje ] drugega tira zavleklo tja v leto 1944. Medtem - ko so Hrvati desni tir od Zagreba zahodni j kolodvor do bivše deželne meje pri Dobovi i že 13. julija 1943 zgotovili, je bilo delo na I progi Sevnica—Zidani most končano 9. maja, med Dobovo in Sevnico pa dva meseca po- zneje, t. j. 26. julija 1944.'* i OPOMBE i i; 1. Sto godina železnica Jugoslavije 1940, str. ; 81/82. — 2. Das Donau — Adria Bahnnetz, Wien j 1865. — 3. Josip Mal: Zgodovina slovenskega na-? roda, str. 552. — 4. Argo, 1899, št. VIII. — 5. Drž. { arhiv Slovenije, fase, 28/3a, spis 12023/1849. — ; 6. Glej zap. št. 4. — ?. Aussichten über zweck-, massige Richtung einer Eisenbahn zur Beför- i derung Produktenausfulir aus dem Banat an das i adriatische Meer,,str. 12—17. — S, Die Semlin^J 104 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Fiiimaner Eisenbahn. Studien über deren Wich- tigkeit und Rentabilität als ein Teil der künf- tigen Welthandelstrasse zwischen dem Schwarzen und Adriatischen Meere. Von E. A. J. (Ivanelli) Wien 1863. — 9. Kakor pod 7, str. 12—17. — 10. Geschichte der österr. Eisenbahn, Wien 1898, str. 208—210. — 11. tJbersichtkarte der kroatisch-sla- vonischen und Südungarns Eisenbahnnetzes 1865. — 12. Kakor pod zap. št. 10, str. 210—212 in str. 307—309. — 13. Glej zap. št. 10, str. 511. — 14. Systematische Anleitung zum Trasieren der Ei- senbahnen. Leipzig 1860, vom E. J. Heider. — 15. Laibacher Zeitung št. 30 z dne 6. II. 1830. — 16. Novice, tečaj Vili, dne lo. IV. 1850. — 17. Nekdanje brodarstvo na Savi, Carniolia N. V., letnik V - 1914. — 18. Die kroatische Eisenbahn- frage mit besonderem Hinblick auf allgemeine Verhältnisse österr. Ausfuhrhandels an die Adria. Leipzig 1860, vom E. L Heider. — 19. Gl. zap. št. 14 in Einige Dokumente, welche auf die croatische Eisenbahnfrage Bezug haben str. 74. — 20. Gl. t. 14 kot dodatek: Adresse des Sisseker Handelsstandes an Handelministerium dne 18. XII. 1851, str. 85/86. — 21. Laibacher Zeitung št. 62 dne 15. marca 1850 in št. 30 dne 6. istega meseca 1851. — 22. DAS, fase. 22/14, spis 2094 dne 29. oktobra 1855. — 23. Prometna politika u obče i Madjarska (Ugerska) prometna politika u Hrvat- skoj napok. H. S. Brdovaški (psevdonim), Za- greb 1907, stran 58 in 59. — 24. Laibacher Zei- tung št. 30/1850. Rückblick auf das Eisenbahn- wesen. — 25. Gl. op. 10, Str. 511. — 26. Gl. op. 18. — 27. Laibacher Zeitung št. 162/1857. — 28. Prostost grada Zagreba, prof. dr. R. Horvat, Za- greb 1942, str. 450. — 29. Op. 10, stran 321—337 in op. 30, stran 168; Sammlung der Urkunden št. 7, § 15, stran 34. — 30. Jos. Gorničič-Brdo- vački: Priv. južna železnica, str. 167—168 in op. 29, str. 337. — 31. Anhang zu den Fahrordnungen sämmtlicher Linien, letnik 1915. — 32. Op. 10, str. 339. — 33. Ibidem, str. 410—411. — 34. Fiume und seine Eisenbahnfrage von J. C.(iotta) 1864. — 35. Josip Gorničič-Brdovački: Razvitak železnica u Hrvatskoj do 1918 godine, str. 9. — 36. Op. 10, str. 411. — 37. Op. 28. — 38. Op. 30, str. 155. - 39. DAS, fase. 22/19 gub. arhiv spis 8216/1853. - 40. Op. 17. — 41. Glej zap. št. 28 stran 450. — 42. Josip Gorničič-Brdovački: Južna železnica: Vozni red, stran 161 in Jutro št. 52/1940. — 43. Uradni list južne železnice letnik 1919/1920. — 44. Jutro št. 52 leto 1940. — 45. Službeni list uprave južne železnice letnik 1921/1922. — 46. Jugoslovanske železnice v sliki, številki in besedi — Udruženje jug. nar. železničarjev in brodarjev. Oblastna uprava Ljubljana 1939. — 47. Glasnik žel. činov- nika, glasilo Udruženja žel. činovnika kraljevine Jugoslavije letnik XX št. 10 — 1937. — 48. Glej zap. št. 44. — 49. Glej zap. št. 46 str. U. — 50. fzveštaj II o proučevanju propusne moči pruge Zagreb glavni kol.—Zidani most. — 51. Osebni zapiski avtorja. — 52. Kronika osnovne šole v Zidanem mostu. — 53. Kakor pod 10 I. zvezek I. del str. 254 in »Die Staatsbahn von Wien bis Triest«: August Mandl Wien 1856 str. 211. — 54. Podatke o gradnji drugega tira mi je po svojih zapiskih blagohotno prepustil inž. Planinšek ter se mu na tem mestu najlepše zahvaljujem. Pri nas teh uradnih podatkov ni, ker jih je okupator leta 1945 odnesel s seboj. 105 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO SLOVENSKO LJUDSKO PRAVDNO PRAVO* TRANCE GORŠIC Primerjahio pravoznanstvo uči, da je pravdno pravo v vsakem narodu najstarejše postavljeno pravo, ker se izoblikujejo pravd- ni običaji v postavljene norme prej ko tvar- nopravna pravila, pa najsi so ta nastala zdavnaj pred onimi. Razen te starostne pred- nosti ima slovensko ljudsko pravdno pravo še dve daljni znamenitosti. Po svoji dolgo- trajni veljavnosti in neprenehnosti prekaša raba pravdnih norm v praksi ljudskih sodišč pomembnost rabe prvobitnih norm tvarnega prava, ki so pod tujim gospostvom mnogo hitreje pominjale in zato v listinstvu zapu- stile le slabe sledove. Po obilici ohranjenih izročil pa nam nudi gradivo pravdopravnega značaja dovolj trdno podstat, na kateri se dajo regresivno izgraditi sklepi, kakšen je bil pravni red pri Slovencih ob času, ko so iz- gubili svojo državnost. Gradivo nikakor ne govori v prid podmeni, da so izgubili Slovenci lastno pravosodje, z njim pa tudi vse svoje prvobitno pravdno pravo že kar pri priči, ko so zabredli s svo- jim bavarskim suverenom vred pod vlado Frankov". To krivo mnenje je nastalo zaradi tega, ker raziskovavci niso ločili velikega državnega sodstva od ljudskega ali »nižjega« sodstva, kakor mu pravijo Nemci. Le krvno sodstvo (causae maiores) je bilo vladarjeva prerogativa ter je postalo sčasoma predmet decentralizacije na deželne gospode; le v tem področju je nastajalo državno in deželno pravo, zapovedano iz enega zakonodajnega središča; le takšno pravo sta mogla vladar ali deželni knez natvesti množicam kot po- stavo. Nihče med nemškimi kralji pa ni hi- poma presekal davnih izročil domačega (na- danjega) narodnega pravosodja im sloven- skem ozemlju v področju nekrvnih pravnih učinov in zadev, temveč je bilo nekrvno ali malo sodstvo (causae minores) prepuščeno drugim silnicam, na katere je vplival vladar zgolj posredno na ta način, da je državno (kronsko) zemljo podeljeval v fevd takim svojim privržencem iz plemstva, ki jim je zaupal, da se bodo obnesli kot organizatorji novega zemljiškega pravnega reda. Tezo, da je Karel Veliki zatrl sleherno slovensko na- rodno pravosodje, je treba nadomestiti z re- alnim zgodovinskim spoznanjem, da narodno sodstvo Slovencev ni propadlo takoj in na- enkrat, ko so Franki zasedli njihovo ozemlje. * Pričujoča izvajanja so vzeta iz obširnega; analitičnega spisa »Gorsko pravdno pravo«, ki i je še v rokopisu. 1 temveč da se je, skrčeno na malo sodno pri- stojnost, začelo postopno preobražati po družbenopravnem razvitku v mejah novo nastajajočih gospoščin, ki jih je podeljeval kralj po fevdnem pravu veljakom z nem- škega zahoda, izredno pa tudi tistim sloven- skim imenitnikom, ki so kralja prosili milosti, da sinejo zanaprej imeti svoje očevine kot fevde, podeljene jim zdaj znova za vdaniško službo, ki jo obetajo zvesto izpolnjevati. Novi gospodarji so uvajali na teh svojih ozemljih novo ljudsko sodstvo na ta način, da so stare domače (nadanje) sodne ustanove, ki so jih našli v novih krajih, kar najbolje skušali prilagoditi oblikam germanskih ljudskih sodišč, kakršna so obstajala v starih krajih, od koder so se preselili med Slovence in s seboj dovedli tudi večje ali manjše število svojih nemških podložnikov. Ce po njihovi sodbi domače pravo ni imelo dovolj fevdno- pravnih prvin v sebi, jim nihče ni branil, dodati mu zaradi boljšega jamstva tudi še nadalje take elemente. Spojitev trojnih prav- nih prvin v novo zliti ljudskosodni ustanovi je preobrazila podobo stare véce, katere pri- stojnost se je zdaj ujemala z okolišem go- spoščinskega obgradja. Te malosodske refor- me si zlasti v Karantaniji ne smemo zamiš- ljati kot delo kratkega obdobja, temveč pri- rodni razvitek govori sam ob sebi, isto izpri- čujejo pa tudi listinski dokazi, da je še mno- ga stoletja po podjarmljenju krepko obsta- jalo narodno sodstvo prvotne večevne oblike, sprva zelo kompaktno, kasneje čedalje bolj samoterno, kakor so pač potujčujoči se do- mači velikaši bolj ali manj dopuščali, da se stare vece pretvoré v novo večo take oblike, kakršno so v soseščini uvedli nemški do- šleci na svojih fevdih. Dobro se nam je zave- dati tudi dejstva, da ljudstvo, za katero se je uvajalo novo večeviio pravdno pravo, ni bilo razdeljeno na več slojev, med katerimi bi bili »slovensko govoreči kmetje« tvorili glavni sloj, temveč da je bilo celotno sloven- sko ljudstvo enovit in enoplasten sloj kme- tov, v katerem so se maloštevilni svobodniki čedalje bolj redčili, ne da bi postajali za- metek novo nastajajočim družbenim razre- dom. Zgodovina Slovencev srednjega in no- vega veka je zgodovina kmetstva, ki je bilo edini predstavnik pokorjenega naroda na slovenskih tleh. Slovensko ljudsko pravdno pravo ni bilo čisto germansko pravo, ki bi ga bili baje za- gospodovavci vsilili s križem in mečem pod- 106 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNOZGODOVINO KRONIKA jarmljenim Slovencem po svoji neomejeni oblasti zmagovavca, temveč jc v svoji osnovi prvobitno nadanje pravdno pravo, katerega neprenelinost je historična realnost, saj so ga novi gospodarji le toliko povezali delno z elementi fevdnega prava, delno pa z ele- menti germanskega ljudskega prava, koli- kor je bilo to potrebno, da bi si zajamčili podoben pravni položaj samodržcev, kakršen je bil pravni položaj vladarja, ki jih je bil investiral v podeljeni fevd. Cisto ločeno od državne ureditve je nastajalo to ljudsko pravo (die niedere Volksgerichtsbarkeit) v mirnem družbenem razvitku brez ukrepov osrednjih oblastev tako, da so se mestoma mogla držati stara narodna sodišča vse dotlej, dokler niso bili domači velikaši do kraja fevdalizirani. Kakor povsod v Srednji Evro- pi, se je tudi med Karantanci novo ljudsko sodstvo bolj razmahovalo, bolj ko se je več in več svobodnih kmetov vdajalo zaščiti cer- kvenih in svetnih gospoščin, ker jim iz go- spodarskih in družbenih razlogov ni bilo več mogoče biti brez zaščite mogočnikov. Tudi kmetje, ki so se odrekali svobode, so svoje stare očevine zdaj »prejemali iz rok« gospoda ali njegovega za to pooblaščenega organa v dedni zakup, gubeč s svobodnim stanom hkrati svojo podsodnost pri ograjiiem sodi- šču kot forumom svobodnih ljudi. Tudi na Slovencih se je uresničil primer, ki je znan še iz sužnjeposestniške zgodovin- ske dobe, da so ustanove prvobitnega prava pod tujo vlado prisiljene umakniti se prej ali slej iz novega političnega življenja, da bi se nato še dolgo obdržale v ljudskem sodstvu podjarmljenih množic, v našem primeru v kinetskem sodstvu večevne oblike, ki mu slo- vensko oznamenilo ni samo dalje ostalo, pač pa si je kot »Wötschengericht« celo izvoje- valo sprejem v imenoslovje nemške gospode, pač v dokaz, da ga gospoda ni prinesla s se- boj iz tujine. Prenavljanje več se je odigra- valo brez spopada s plemiškim redom, ker so se došleci čutili v novem kraju prisiljene spo- štovati ljudsko pravosodje, ko pa so tako krvavo potrebovali vseh delovnih sil pokor- jenega ljudstva, če so sploh hoteli računati na uspešno gospodarjenje v novem okolju in na dosego blaginje, katero so jim njihovi fevdi obetali. Na tej osnovi temelji kmetsko vdajno razmerje na pol fevdnega značaja, ki ga tako jasno karakterizira ona patriar- halnost, izvirajoča iz verske resnice brato- Ijubja. Podmena o suženjskem zatiranju kmetica od prvega začetka, ko je bil »vko- van« v nemški pravni red, je popolnoma nerealna pripovest za večji del srednjega veka vse do druge polovice XV. stoletja. Slo- venski kmetic je tudi pod nemško vlado dol- ga stoletja živel mirno in zadovoljno v tisti očaški patriarhalnosti, ki jo je ukazovala srednjevečna zavestna aksioma ljubezni in poštenosti (Treu und Glauben). Ko je začel graščak izmozgavati svoje kme- tice, da bi z odiranjem dosegel sredstva, ki so mu postala potrebna za podraženi, a tudi povečani standard življenja, kakršnega je od njega terjalo denarno gospodarstvo, se tudi pri Slovencih brž pojavijo kmečke vstaje. Kmetic je zgrabil za orožje, da bi se, ker mu ni hotel nihče pomagati, sam rešil iz obupnega stanja, v katero je brez lastne krivde zabredel. Dialektična povezava vzro- kov in učinkov teh vstaj podložnih kmetov skozi dve stoletji, a sama ob sebi tudi že kmetska parola Stara pravda, ki se v nem- škem prevodu pogostokrat glasi »Vertrag, Vertrag«, zlasti pa legenda o koroškem kra- lju Matjažu iz XV. stoletja in mučiteljsko- kronanje »kralja« Gubca, vodje upora iz leta 1573, osvetljujejo vse te upore slovenskega človeka zoper gosposko oblast, ki mu je bila natvezena, kot revolucionarne pokrete, ki so bili na to namerjeni, da bi se krivično zapo- vedani pravdni red nasilno odpravil in spet nadomestil s starim patriarhalnim pravdnim redom, ki mu je bil obstanek njega dni za- varovan z ljudskim sodstvom večevne oblike. Poraza kmečkega orožja v letih 1515/16 in 1573 sta nujno povzročila in pospešila raz- sulo kinetskega večevnega sodstva. Propada- nje več se je začelo že kar po prvem porazu leta 1516 tako naglo, da so zgodovinarji pri- pisovali nekaj časa preminek kmetskih več državnemu nasilju kralja Ferdinanda L, pre- den se ni do kraja dognalo, da je bila v go- spoščinah, ki so imele pravo krvnega sodstva, nižja sodna oblast prenesena od grajskih in županskih več na patriinonialna ali gospo- ščinska sodišča le s postopnimi akcijami zemljiških gospodov samih, torej v istem okolju, le na obraten način, kakor se je bilo to ljudsko sodstvo začelo. Ni li že samo to dejstvo dovolj močan dokazni moment za nevzdržljivost teze, da je bila v odpravo več vmešana osrednja državna oblast? Razsulo večevnega sodstva spričo istočas- nega vzpoim pravdanskega sodstva nas živo spominja dialektičnega zakona o borbi po- larno nasprotnih silnic, ki razgibavajo raz- vojni proces. Doklej sega postanek pravdan- skega sodstva Slovencev nazaj v starino, je zdaj še nerešeno vprašanje, ki nam za nje- govo povoljno rešitev še manjka raziskav, toda listinsko je dognano, da so obstajale pod imenom piacila gorske pravde v obdobju Xn. in Xin. stoletja, ko se je vinogradstvo 107 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Srednjega Štajerja, opnstošeno od pobeglili Madžarov, rekoloniziralo v velikem slogu z naseljevanjem slovenskih kuietičev s Koro- škega. To je hkrati čas, ko je gorščina pred- mejaške dobe, zvana pragorščina, ki jo je upravljal gorski odbor, znan pod imenom gorniki mn., začela prehajati v novoveško sogorščino z gornikom (gorškom) edn. kot organom gorskega gospoda na čelu, se pravi, v gorščino kasnega tipa, ki jo je Ferdinand L legaliziral v Gorskih bukvah iz leta 1543. Preden odgovorimo na vprašanje, kaj je bilo pravi vzrok viličenja (bifurkacije) slo- venskega ljud.skega sodstva, moramo pred- hodno ugotoviti, da ista se kinetski ljudski sodišči obeh oblik, i veča i pravda, popol- noma spodabljali drugo na drugo. Oblast sojenja jima je obema izvirala iz pooblašče- nja zemljiškega kot sodnega gospoda, oprav- ljala pa se je istolično preko dveh tipiziranih pravdopravnih ustanov, izmed katerih je bil nemškopravni plenum ali thing (Ding) pristojen za razpravljanje zadev skupnosti, slovenskopravna porota dvanajstih sodovcev iz ljudstva pa za obravnavanje ostalih prav- nih zadev. Ista podstat in osnutek govorita za verjetnost podmene, da se je gorska prav- da izcimila iz vece sekundarno kot posebna zvrst kmetskega ljudskega sodstva. Glavni vzrok, da je zemljiška gospoda pi- sano gledala sestanke kmetskih več že konec srednjega veka, je bil v tem, da so plenumi kmetskih več postali pravo leglo kmečke upornosti, saj ga ni bilo bolj aktualnega raz- pravnega predmeta za zbrane kmetice od za- hteve, naj se že vendar spet vzpostavi stari pravni red, ki ga samovoljno vse bolj in bolj odpravljajo. Da bi preprečili zborovanja kmetov, so nekateri zemljiški gospodje za- čeli klicati na letne sodne dneve samo župane svojega obgradja. Tako je postala županska veča s svojim zborom županov kot predstav- nikov podložnega kmetstva tista prehodna oblika grajanske vece, ki je vedla k tretje- mu in končnemu liku, k tako imenovani kva- trni veci, ki sploh ni imela nobenega zbora več, temveč le še poroto, katero so tvorili odrejeni predsednik kot sodnik in dvanaj- sterica sodovcev kot miza prisednikov (Bey- sitzertafel, assessorium). V tej končni obliki se je veča obdržala ponekod še mnogo deset- letij zlasti v ljudomilih samostanskih gospo- ščinah. Tu in tam je celo znova oživela preko gorskih pravd (poferdinandska veča). Zna- čilno za vse tri oblike več, ne izvzemši niti poferdinandske, je prvič to, da je imel pod- ložni kmet pri veci svojo redno občno pod- sodnost, drugič to, da je bila veča krajevno pristojna za ves okoliš gospoščinskega ob- gradja, in naposled to, da je bila stvarno pri- stojna za razsojo vseh pravnih zadev, ki niso bile izrecno pridržane razsoji zemljiškega gospoda samega oziroma o kasnejšem času, toda Se v srednjem veku, kakšnemu poseb- nemu izključnemu ljudskemu sodišču (gorski pravdi, polharski pravdi, nepristranskemu sodišču ipd.). Značilna vrsta pravdanskega sodnega se- stava je gorska pravda, ki ni bila zapisana propasti večevnega sodnega sestava, tem- več ji je bilo usojeno, da se bo v novem veku šele prav razvila v glavno usta- novo posebnega rednega kmetskega sodstva. Na gorski pravdi bi se bil lahko do kraja obnesel dialektični princip negacije, če bi bilo kmetom uspelo, priboriti ji tudi še gori navedene prerogative občnega rednega kmet- skega sodišča. Razmah gorske pravde izvira iz gospodarsko-družbene osnove gorske orga- nizacije, ki je kot gorska skupnost podložnih vinogradarjev dobila ime sogorščina. Dasi so tvorili tudi to tako imenovano gorščino mlajše oblike zgolj podložni kmetje, ki so imeli vinograde v gospoščinski gori, vendar je način obdelovanja v gorskem kmetijstvu kategorično terjal, da izvzame lastnik gore to skupnost sogornikov kot posebno enoto iz svoje gosposke oblasti, ker se pri obdelavi gore v grajski režiji nikoli ne bi mogel za- nesti, da bo težko vinogradsko delo pravo- časno in tako storjeno, da bo dalo dober go- spodarski uspeh. Gospodarskemu impera- tivu so se uklonile najprej samostanske, za njimi druge cerkvene, naposled pa tudi svet- ne gospoščine, čeprav se je izvzetje gorske podložniške organizacije iz gorskega impe- rija upiralo duhu časa, v katerem je pri- ganjalo plemstvo k zatoru slehernega kmet- skega ljudskega sodstva. Skratka, gorske skupnosti podložnih kmetov so še dosti ne- okrnjene ohranile pravice svoje stare nada- nje organizacije, gorski gospodje pa so se zadovoljili tudi še ves novi vek s tem, da so delno sami osebno, delno po pooblaščenih delegatih, vodili kot predsedniki plenume in porote na gorskih pravnih dnevih, ki so se opravljali na običajnih krajih ob običaj- nem času, kakor se je glasilo prastaro izro- čilo. Šele pod kraj XVIII. stoletja je uspelo organom gorskih gospoščin, da so s pozivom na jožefinske reskripte in ob potuhi gorskih gospodov prisvojili sebi prerogative gorskega sojenja. Stoji, da je na prelomnici srednjega in novega veka velikanski gospodarski uspeh kletarstva v samostanskih gospoščinah pre- pričal vse lastnike gora na Srednjem in Spodnjem Štajerskem, da je obstanek gor- 108. ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA skih skupnosti podložnih kmetov neogibno potreben, ker se gorska zemlja nikakor ne more s pridom uživati, če je organsko tesno povezana z drugim graščinskim kmetijstvom, temveč le tako, da se upravlja ločeno od gra- ščinskega režima po svojih posebnih pra- vilih. S tem da je bil obstanek kmečke gor- ske skupnosti tudi zanaprej zagotovljen, je bila hkrati ustvarjena možnost, da se gorska pravda kot posebno kmetsko ljudsko sodišče ohrani z obema svojima pravdopravnima ustanovama vred, tako s plenumom vseh sogornikov, kakor tudi s poroto tradicional- nih dvanajstih sodovcev, tvorečih tako ime- novano prisedniško mizo. Trije momenti so, ki označujejo to gorsko pravdo in jo hkrati ločijo od vece katerega koli tipa: prvič, da je imel podložni kmet pri gorski pravdi svojo izključno posebno podsodnost v gorskih za- devah, kar je po odpravi več pomenilo iz- vzetje iz stvarne pristojnosti gospoščinskega (patrimonialnega) sodstva; drugič, da je bila gorska pravda krajevno pristojna za okoliš svoje gore v gospoščini; naposled, da je bila gorski pravdi podeljena stvarna pristojnost za razsojo vseh pravnih stvari, ki so zadevale goro (gorščino). Doba prvega razmaha gorske pravde kot posebnega rednega kmetskega ljudskega so- dišča prve stopnje sta bili XIIL in XIV. sto- letje. To je bil čas, ko se je zelo izrazito po- javila ustanova mejaštva na Štajerskem, od koder je kmalu, dasi manj izrazito, prešla na Kranjsko. V obeh teh dveh glavnih pokra- jinah slovenskega ozemlja, v katerih so go- jili trto po metodi kóljenja, je bila organiza- cija gorskih skupnosti v njih novejši obliki tako imenovanih sogorščin do kraja izvedena še pred koncem XIV. stoletja. Okoliščina, da je krenil razvoj po družbeni liniji v raz- nih gospoščinah po svojih posebnih poteh, je že kar v začetku povzročila neenoten raz- vitek gorskega pravdnega prava. Ko so za- čeli gorski gospodje na Štajerskem izdajati posebne pravilnike za vsako svojo goro, se je pravna neenotnost sčasoma izrodila v pravno razcepljenost. V prvi polovici XVI. stoletja, ko je prišlo do skupne zakonodajne akcije štajerskih deželnih stanov prelatov, gospode in plemstva, se je gorsko pravdno pravo odlikovalo že s tako partikularno pe- strostjo pravdnih običajev, da je bil klic po izenačenju teh predpisov vseobči. Pustimo vnemar, ali se je to pravo nekdaj res osla- njalo na neke Gorske bukve, izdane že več stoletij poprej, gotovo je vendarle, da je bil ta izvor prava ob času Ferdinandove kodi- fikacije že popolnoma zabrisan in celo po- zabljen, živa pa je bila zavest, da izvirajo pravdne norme štajerskih gora iz starih po- godb, ki so jih bile gorske skupnosti v starini sklepale s svojimi gosiJoščinami. Želja šta- jerskih stanov je bila, da se enakomerno uredi pravni odnošaj gorskega mejaša zlasti glede pravice dedovanja in dolžnosti plače- vanja davščin in pristojbin, da se končno utrdi, katere dolžnosti zadevajo zgolj sogor- nike, katere pa sogornike in mejaše, ter da se v trdne in kontrole sposobne meje vklene tisti nevarni duh kmečke upornosti, ki se je še vesil nad hrami in zidanicami štajerskih gora, odkar so bila prevratna gibanja kme- tičev s krvjo zatrta. Poslej je večevno kmetsko sodstvo le še bed- no životarilo vštric bujno se razcvetajočega pravdanskega sodstva. Kolikor je to prisko- čilo onemu na pomoč in ga skušalo oživiti, gre za problem, ki sodi v raziskavo večev- nega pravdnega prava. Omenimo samo to, da so se sčasoma opravljali gorski pravni dnevi hkrati kot kvatrne vece, da so jim včasih I^redsedovali sodniki, ki se imenujejo kvatr- ui sodniki (Quatemberrichter) ter da se je pripetilo celo to, da je tožil gornik kmeta zavoljo razžaljenja gorskih sodovcev kar na kvatrni veci. Pravdanski postopek je domi- niral tudi v večevnem pravosodju ter zbujal vdis, ko da se zlivata ljudski sodišči obeh vrst drugo v drugo. Vse to je bilo mogoče samo zato, ker sta bili v gospoščinah z lastno krvno oblastjo tako kvatrna veča kot tudi gorska pravda ustanovi istega gospoščinskega oblastvenega pristroja, torej ustanovi brez lastne avtonomnosti bodisi sodne bodisi po- litične. Vštric gorske pravde se je ponekod izobra- zil še stranski lik pravdanskega sodstva, ki ga označujemo s terminom polharska pravda. Dobra izkustva z gorsko pravdo kot poseb- nim ljudskim sodiščem podložnih vinogra- darjev so navedla nekatere gospoščine, ki so imele obširne hrastove in bukove gozdove (Kostanjevica, Pleterje, Žužemberk, Soteska, Kočevje), da so iz fiskalnopolitičnih razlo- gov izvzele iz svojega zemljiškogosposkega imperija tudi družbe svojih polharskih za- kupnikov, ki so gospoščini dajali lovarino v naravi (polšetino) ali pa v denarju (polha- rino). Polharske zadeve so se obravimvale včasih kar na kvatrni veci (Kostanjevica), včasih pa na posebnem polharskem pravnem dnevu (Pleterje), zmerom in povsodi pa po gorskem pravdnem pravu, ki mu je bila po polharščinah priznana vloga matičnega pra- va. Polharskim lovskim skupnostim, ki bi jih mogli imenovati polharščine, ne pritiče v pravdanskem sodstvTi isti pomen kakor gorskim skupnostim ne le zato, ker so izpri- 109- KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Cane le za sorazmerno malo ozemlje Dolenj- ske, pač pa v glavnem zato, ker se glede gospodarske važnosti polharščine nikakor ne morejo meriti s sogorščinami. Nepristransko sodišče (unparteiisch Ce- ding) prvotno ni bilo ljudsko sodišče, marveč iz germanskega prava prevzeto razsodišče, ki so ga kdaj pa kdaj ad hoc sestavili, da razsodi konkreten pravni spor. Obstajalo je iz nepristranskega sodnika iu dodeljene mu mize prisednikov, katerih število ni bilo stal- no, vendar pa se je večinoma gibalo pod maksimalnim številom 12. Gradivo, ki je do- sihdob znano, dovoljuje sklep, da je bilo ve- čevno sodstvo večja domena nepristranskega pravosodja ko pravdansko sodstvo. Podoba je, da je bilo nepristransko sojenje v gorskih gospoščinah omejeno le na tiste gore, ki so imele mejaše, a to so bile le bolj gore, ki niso bile preveč oddaljene od sedeža gospoščin. V dalje odleglih in zakotnih gorščinah se ne- pristranski sodniki domala nikoli ne ome- njajo. Tamkaj ni bilo pravdnih strank, ki niso pripadale članstvu gorske skupnosti. Seveda če je bil tožen ugleden vnanjik me- jaš ali celo sam gorski gospod, se je moralo sestaviti nepristransko sodišče. Lahko se reče, da je bilo nepristransko pravosodje koncesija stanovsko privilegiranim pravdnim strankam. V gorskem pravdnem pravu, najsi bo kodifi- cirano ali le običajno pravo, nikjer ne pri- haja do izraza neka prednost stanov, a znan je primer iz judikature, ko nepristransko sodišče sploh ni upoštevalo razloga, da gre plemiču prednost pred neplemičem, čeprav je tožnik izrecno poudarjal, da ima po dežel- nem običaju prednost plemič, kadar gre za utežno pravo (ius retractus). Gotovo je, da skupnostim sogornikov nepristransko pravo- sodje ni bilo ljubo, saj so gorski gospodje skušali odtezati gorskim pravdam celo take nemejaške pravne spore, ki so se jim iz kate- rega koli vzroka zdeli posebno važni, a zlasti tiste, do katerih izida jim je bilo mnogo zato, ker je bila od njega odvisna neka njihova lastna korist. V borbi, ki je nastala zavoljo takih izjem ponekod med gorskim gospodom in posameznimi sogorščinami, so se včasih polastili ustanove nepristranskega sodišča sodovci gore kot starešinstvo in organ gorske pravde, tako da je ostalo nepristranskemu sodišču golo ime, medtem ko je bila ustanova preoblikovana v navadno gorsko poroto z istimi 12 prisedniki, včasih še s posebnim ad hoc delegiranim, včasih pa že z istim sodni- kom, ki je vodil gorski pravni dan. Postopek se je od gorskega pravdnega postopka raz- likoval samo v tem, da so pravdne stranke posebno vabili na to »nepristransko sojenje«. Tako se je izredna gorska pravda stopila z nepristranskim sodiščem v eno ustanovo, saj je bil le način sestave različen, vse drugo pa je bilo isto. Zdaj se je dogodilo kdaj tudi to, da je na rednem gorskem pravnem dnevu razsodil kak mejaški pravni spor ad hoc delegirani sodnik kot nepristranski sodnik, nato pa je predsedstvo spet prevzel redni gorski sodnik, da bi ob sodelovanju istih 12 prisednikov razsodil še vse druge pravne spore. Tako preobraženo nepristransko sodi- šče sodi v red kmetskih ljudskih sodišč, ker je istovetno z izredno ali celo z redno gorsko pravdo. Tuja pravna ustanova je postala po preobrazbi ustanova običajnega ljudskega pravnega prava. V sodnoorganizacijskem pogledu sta ljud- skemu sodstvu bistveno lastna samo dva znaka: da je sojenje zaupano poroti, sestoječi iz sodnika in prisedniške mize ljudskih so- dovcev, ter da izvaja ta porota zaupano ji sodno oblast v imenu sodnega gospoda kot nosivca nekrvne sodne oblasti v gospoščini. Ta dva bistvena znaka sta odločilna za vsa kmetska ljudska sodišča na slovenskem ozemlju. Vsi drugi znaki, ki se navajajo v definicijah posameznih zvrsti ljudskih sodišč kot dozdevni, za značaj ljudskega pravosodja bistveni znaki, sodijo med znake pravdo- pravnega, ne pa organizacijskega značaja, tako zlasti vprašanje, ali se je opravljalo so- jenje tudi v plenumu članov oziroma skup- nosti. Enako so pravdopravnega pomena vsi oni v našem knjištvu za bistvo ljudskega pravosodja oglašeni znaki, da se je pravni dan po stari navadi opravljal na običajnem kraju in ob običajnem času, o čemer govori tudi člen 1 Gorskih bukev. Zakonito sodišče (echtes Ding) ni ime ljudskemu sodišču kot organizirani ustanovi, marveč je le ime nje- govemu zakonito izvedenemu pravnemu dne- vu, se pravi zasedanju ali naroku. Red postopanja na ustnih razpravah prve stopnje je bil v praksi vseh gori navedenih ljudskih sodišč zelo podoben. Na edinem na- roku je sledil ustni tožbi usten odgovor, nato je bilo dokazovanje, dokazovanju pa je ne- posredno sledil završek v obliki poravnave ali pa soglasne odločbe, ki ni bila zmeraj meritorna sodba, temveč dostikrat le začasna vmesna sodba, cesto v pogojni obliki. Po- dobnost je bila še večja, ker so se pozivali sodniki v svojih sodbah in vmesnih sodbah na člene Gorskih bukev tudi v primerih, ka- dar niso razsojali o pravnem sporu, ki se je nanašal na goro (gorščino). Gorske bukve so pač bile edino postavljeno pravo ljudskih sodišč. Ta pojav je bil vzrok, da je bila v na- šem knjištvu postavljena teza o enotnosti ce- ilO ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA lotnega pravdnega prava ljudskih sodišč na Slovenskem, češ, vsa kmetska ljudska sodišča so se ravnala zgolj po predpisih, kakor so bili kodificirani v Gorskih bukvah iz 1.1543. Toda dejansko je naravnost neznatno šte- vilo pravdopravnih predpisov, ki so bili spre- jeti v Gorske bukve. Kodifikatorji so prepu- stili vprav nepregledno dolgo vrsto pravdo- pravnih vprašanj zgolj sodni praksi ter teh problemov niso v besedilu gorskih členov niti omenili. Pravdno pravo vinskih gora je te- meljilo tudi po izvršeni kodifikaciji po veliki večini na izročilih običajnega prava, kakor je to bilo še prej, ko je bilo prišlo do uzako- nitve gorskih členov. Ustna izročila se odsvi- tajo iz zapisnikov, ki so nam ohranjeni v sodnih knjigah gorskih gospoščin. Kolikor se ujemajo z ustnimi izročili, vsebujejo gorski členi uzakonjeno običajno pravdno pravo, kolikor so pa ustnim izročilom nasprotni, gre za novosti, ki jih je zakonodajavec natvezel gorskim skupnostim na škodo starih pravic in svoboščin. Gorske skupnosti se takim no- votarijam niso uklonile kar povsod in vselej. Zapisniki sodnih knjig govore mnogokrat o tem, da so gorske skupnosti vztrajale pri za- htevi, naj se ohrani stari pravni običaj kljub protivnemu določilu v Gorskih bukvah. Pri- zadevanje gorskih pravd ima včasih videz, ko da je kak nov gorski člen dejansko za- trpel derogacijo po sodni praksi, brž ko se je pravno vprašanje pojavilo pred ljudskimi sodniki. Stvarno pa le postavljena norma ni dobila veljave v sodni praksi, ker bi dero- girala pravni običaj, od katerega ni hotelo popustiti ljudstvo niti za las. Zavoljo takih neuspelih poetavljenih norm kodifikatorji Gorskih bukev niso dosegli tiste enotnosti v gorskem pravdnem pravu, ki so jo bili za- mislili. Vzrok je v tem, da so se ognili dolž- nosti, urediti problem v celoti, zadovoljujoč se le z vrzelastim delnim urejevanjem neka- terih posameznih zastavkov brez medsebojne sistematične povezave. Za duha, ki preveva vse staro gorsko pravdno pravo, je značilna patriarhalnost, ki temelji na zavestnem načelu poštenja in ljubezni. Kakor vobče vse družbene organi- zacije srednjega veka, tako izvira tudi gor- ska skupnost iz moralne osnove bratske edi- nosti vseh ljudi na zemlji. Medsebojna po- štenost in ljubezen sta izražena v dvostrani patriarhalni zavesti, namreč v zavesti gor- skega gospoda, da je dolžan nuditi podlož- nemu vinogradarju vso svojo pravno zaščito ter v zavesti kmetica vinogradarja, da je po močnem gospodu zavarovan zoper krivice, ki mu prete od zunaj. Patriarhalnost podeljuje vsem ustanovam gorskega prava značaj blage pravičnosti, ki se v terminologiji gorskega prava nazivlje — tako pravi Andrej Recelj — spodobščina. Gorsko pravo je ins aequum, die Billigkeit, blagopravnost, v nasprotju k Občnemu pravu, das Gemeine Recht, ki je ius strictum. Te prizanesljive pravice ni de- ležen le član gorske skupnosti, kadar je tožen ali kadar toži, pač pa se po načelih blago- pravja postopa z vsakomer, kdor ima zemljo v gori ali kak pravni opravek le-tam. Od tod izhaja tista široka splošnost pravila, ki govori »o vseh rečeh, ki zadevajo goro (gor- ščino).« Na prelomnici srednjega in novega veka se jame načelo patriarhalnosti močno krhati. Čedalje bolj se umika jačjemu nasprotniku: fiskalizmu. S tem izrazom označujemo fis- kalno politiko zemljiške gospode, ki se je izrodila v izkoriščevanje ljudstva brez ozira na racionalni namen kapitalistične zemljiške lastnine in na gospodarske nasledke prizade- tih posameznikov, v nekakšno izkoriščevanje zaradi izkoriščevanja samega, samo da bi se dosegel kar najbolj povoljen denarni uspeh grajske blagajne. V gospoščinah zgodnjega novega veka dobiva ta neizprosni sovražnik patriarhalnega blagozakonja čedalje večjo premoč, ker se kmetici ne smatrajo več za člane nekih gospodarsko-družbenih enot, ustanovljenih zaradi izpolnitve skupnih na- log in ciljev, temveč le še za podvržene, ne- svobodne, brezpravne davkoplačevavce. Sle- herno ljudsko sodišče, ki še posluje v ob- gradju gospoščine, ni organ zaščite ljudskih pravic, temveč zgolj še vir gospoščinskih do- hodkov, ki se plačujejo v obliki pristojbin za sodna opravila ter v obliki glob, kazni in zaplemb. Bolj ko se draže pogoji življenja sredi denarnega gospodarstva, bolj trdi go- spoda, da davščina ni izdatek zaradi lastne koristi ali odkupnina v lastni prid, temveč zgolj tribut gosposki, ki je od boga postav- ljena. Res je, da v to ideologijo posedujočih ne sodijo gorske skupnosti in njih stara izro- čila, toda fiskalizem trpi tudi nje le, ker donašajo gospodi zdaleč večje finančne ko- risti, ko pa eksploatacija vinskih gora v last- ni režiji, in to ne le večje dohodke v pristoj- binah, globah, kaznih in zapadih, temveč tudi v brezprimerno večji gorni bodisi v naravi, bodisi v denarju. Ce poprej nismo mogli doumeti uganke, zakaj so se kljub ne- naklonjenosti gospode proti združevanju podložnikov našle vendarle take gospoščine, ki so za ceno izvzetja lovcev na polhe iz go- sposke oblasti uvedle polharščine in polhar- ska sodišča, je zdaj rešitev jasna in se glasi, da bi na ta najbolj izdatni način izkoristile svoj polšji lovski regal. Ill KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO LJUBLJANSKI GRAD V STAREM VEKU JARO SASEL Strmo pada 80 m visoki poslednji skalni izrastek Zasavskega in Dolenjskega hribovja — Ljubljanski grad — v koleno Ljubljanice, onstran katere se neposredno pričenjajo vse višji izrastki Polhograjskih Dolomitov, ki se skupno z gorenjskimi visokimi planotami in Notranjskim Krasom pno v Julijske Alpe. Viden je od kraških robov nad Vrhniko, od robov Bloško-rakitniške planote preko vrhov Zasavskega in Dolenjskega hribovja, od Kamniških Alp, Karavank — pogled s Kranjskega polja zapira Šmarna gora — in od Polhovega Gradca. Barje in Ljubljansko polje sta z njega pregledna kot reliefna karta. Mesto, ki tesno zapira edini zložnejši pre- hod od Panonije preko kraških planot v se- verno Italijo,' je brez gradu obrambno moč- no okrnjeno. S prostim očesom je ob pri- merni signalni organizaciji z njega mogoče kontrolirati vse pristope k temu vozlišču. , Preseneča dejstvo, da je o zgodovini hriba i ill o najdeninah z njega ljudem komajda I kaj znano.2 Na prvi pogled kaže, kot da bi ! bila peščenčeva skala nad Ljubljano v dav- j nini neposeljena, zgolj geografska tvorba, \ nebistveno povezana z življenjem in organi-1 zacijo spodaj. Da ni bilo tako, kažejo že pra- i zgodovinske in antične najdbe, ki so doku- j mentirane po vsem njegovem vznožju.' Ven-' dar je smotrno zbrati in pregledati gradivo, 1 ki je doslej znano, strniti komaj opazno svet- i likanje, ob katerem bi jeli slutiti historični i obris hriba v starem veku. i Nelokalizirano je z gradu znano: i 1. Glinast oblep od primitivnih koč, morda i v gradišču (J. Pečnik, IMK 14, 1904, 129). j 2. Kosi prazgodovinskih posod (S. Rutar, I LMS 1891, 184. Id., MZK 17, 1891, 139: cL P. i Hitzinger, MHK 16, 1861, 46). Oba podatka j Sl. 1. Ljubljanski grad. Lego vodnjaka in osrednje vzpetine ob njem oznažujeta puščici 112 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KftONlKA sta edini dokument o obstoju življenja v prazgodovinski dobi na gradu. 3. Tri srednjeveške puščične osti iz železa (Landesmuseum im Herzogthume Krain 1836—1837, Laibach 1838, 26). 4. Dva nedoločena bronasta predmeta (Landesmuseum im Herzogthume Krain, 2. Jahresbericht 1838, Laibach 1859, 25). Območje osrednje vzpetine na grajski planoti. Ob planiranju te vzpetine in starih utrdb (F. Richter, Chronik von aus- gegrabenen Alterthümern zu Laibach, IB 1820, 155 s.; cf. id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1821, 136 ter LT 1869 Nr. 67 z dne 24. marca) so leta 1820 našli: 5. Novce od Avgusta do Teodozija (F. Richter, IB 1820, 155 s. Id., Archiv für Geo- graphie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1821, 136. P. Hitzinger, Alterthümliche Funde, MHK 9, 1854, ki piše le o več rimskih novcih, podobno kot v sestavku Pläne römischer Städte in Krain, MHK 16, 1861, 46 s. GL tudi LT 1869 Nr. 67 z dne 29. marca), med njimi prejkone eden z napisom dIDUs Augustus pa- ter, ki ga hrani Narodni muzej. 6. Bazo iz belega apnenca (12 X 15 cm), hranjeno v Narodnem muzeju z napisom C. Aemilius \ Felix Aecur(nae) \ v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). Votivno bazo, po- svečeno boštvu Aequorna, objavljajo: F. Richter, IB 1820, 155, Id., Archiv für Geogra- phie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1821, 136. Id., ib. 20, 1829, 245. P. Kandier, Esplorazioni di antichita nella citta e nell' agro Tergestino nr. 6 lui. 1842 p. 4. Id., LTstria 1851, 146. Henzen 5869. J.Richter, Archiv für die Landesgeschichte des Herzog- thumes Krain 2-3, 1854, 147. Petruzzi, MHK 19, 1864, 72. LT 1869 Nr. 67. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 187. Th. Mommsen, SL 2. Votivna baza SL 5. Votivna kapelica CIL III 3831. H. Dessau, ILS 4875 a. V. Hof- filler-B. Saria, AI J 148. 7. Edikulo z nišo iz belega apnenca, vel. 43 X 16 cm, hranjeno v Narodnem muzeju. Napis: C. Cl(audius) Pri | am(us) Aec(ornae) \ v(otum) s(olvit) l(ibens) m(erito). Votivno ka- pelico, posvečeno boštvu Aequorna, objav- ljajo: F. Richter, IB 1820, 155. Id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegs- kunst 12, 1821, 136. Id., ib. 20, 1829, 245. P. Kandier, Esplorazioni di antichita nella citta e nell'agro Tergestino nr. 6 lui. 1842 p. 4. Id., L'Istria 1851, 146. Henzen 5868. J. Richter, Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthumes Krain 2—3, 1854, 147. Pe- truzzi, MHK 19, 1864, 72. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 189. Th. Mommsen, CIL III 3833. LT 1869 Nr. 67. H. Dessau, ILS 4875 c. V. Hoffiller-B. Saria, AI J 150. 8. Aro iz belega apnenca (18.5 X 11.5 cm), hranjeno v Narodnem muzeju. Napis: Auctus \Aecornae\v(otum) s(olvit) l(ibens). Minia- turno votivno aro, posvečeno boštvu Aequor- na, objavljajo: F.Richter, IB 1820, 155. Id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst, 12, 1821, 136. Id., ib. 20, 1829, 264. P. Kandier, Esplorazioni di antichita nella citta e nell'agro Tergestino nr. 6 lui. 1842 p. 4. Id., L'Istria 1851, 146. Henzen 5870., 113 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Sl. 4. A'ofLvna ara F. Richter, Archiv für die Landesgeschichte des Herzogthumes Krain 2—5, 1854, 147. Pe- truzzi, MHK 19, 1864, 72. LT 1869 nr. 67. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 188. Th. Mommsen, CIL III 3832. H. Dessau, ILS 4875 b. V. Hof filler-B. Saria, AI J 149. 9. Kose stebra iz — verjetno — škofjelo- škega konglomerata z ostanki veznega železja v moznicah (F.Richter, IB 1820, 155 s. Id., Archiv für Geographie, Historie, Staats- und Kriegskunst 12, 1824, 136. LT 1869 Nr. 67). 10. Veliki kameni plošči — verjetno bazi stebra — s sledmi ognja (ista lit. kot pod št. 9). U. Pepelnico iz sivega apnenca z rumen- kasto oljenko ter črepinjo rdeče skodelice z Inskastim ustjem (lit. ista kot pod št. 9). 12. Železno orožje, sulične osti in podobno (lit. ista kot pod št. 9). 13. Vodnjak pred gradom na grajski planoti je bil odkrit in delno očiščen pri ure- janju vrta leta 1830 (A. Müllner, Emona, Lai- bach 1879 p. 60; cL tudi SN 1910 nr. 58), do dna očiščen pa leta 1849 (J. Rus, J 1929 št. 76 z dne 30. marca). Venec vodnjaka je bil pod sipom, notranjost do vrha zasuta. Sestavljen je iz rezanih, skrbno zloženih kosov podpe- škega apnenca, globok 65 m. Pri čiščenju sipa, ki je vodnjak prekrival, in pri praznje- nju vrhnjih metrov zasipine v njem so prišli na dan: 14. Rimski srebrnik familije Fannia (C. Deschmann, Führer durch das Rudolphinum in Laibach 1888, 103 n. 7). 15. Glava in udje marmornega kipa (A. Müllner, Emona, Laibach 1879 p. 60. J. Rus, Rimski vodnjak na Ljubljanskem gradu, J 1929 nr. 76 z dne 30. marca). 16. Kamen z arabeskami^ (P. Hitzinger, Alterthümliche Funde, MHK 9, 1854, 93). 17. Ara iz nioravškega peščenjaka, spodnja polovica odlomljena (40 X 26 cm), hranjena v Narodnem muzeju. Napis; Aurelii j Seuthii | [—]. Žrtvenik objavljajo: P. Kandier, LTstria 1851, 148. P. Hitzinger, MHK 9, 1854, 93. Id., ib. 11, 1856, 4. Petruzzi, ib. 19, 1864, 71. A. Müllner, Emona, Laibach 1879 nr. 209. Th. Mommsen, CIL III 3854. V. Hof f Üler-B. Saria, AI J 182. 18. Bronaste kleščice (lit. kot pod št. 14). 19. Bronasta pinceta (C. Deschmann, Füh- rer durch das Rudolphinum in Laibach 1888, 112 n. 2. Inventar Narodnega muzeja, R. 2201). 20. Poliedrična belo, rdeče in modro v cik- caku okrašena glinasta jagoda (lit. kot pod št. 14). , Vzidani v grajskem poslopju — ne da j bi bilo ugotovljeno, od kdaj — in porabljeni ; kot zidni material so naslednji rimski kameni i spomeniki: 21. Nagrobnik iz apnenca (90 X 58 X 27 cm) z rozeto v zatrepu in delfinoma v zaklinkih; odkrit pri obnovitvenih delih v letu 1940. Na- pis: D(is) m(anibus) I Antoniae I Ma.vimillae I SI. 5. Votivna ara 114 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA I Laberius \ Priscus \ nur(u)i dign(i)s(simae) \ \b(ene) m(erenti). Objavlja B. Saria, GMS 22, 1941, 133 (k čitanju imena v 4. vrstici cf. A. Mócsy, Die Bevölkerung von Pannonien, Budapest 1959 p. 202 n. 35). 22. Nagrobnik iz apnenca, odlomek (28 X X 22 cm), vzidan v zahodni grajski steni. Od napisa ohranjeno: C(aius) Z[.....] \ Cla(udia tribu) [.....1 I d[—. Objavil B. Saria, GMS 22, 1941, 36 n. 1. 23. Del spomenika s fragmentirano ohra- njeno navedbo velikosti grobne parcele: In fr(onte), vzidan v peterokotnem stolpu. CIL III 13401. 24. Odlomek terminalnega napisa z na- grobnika iz svetlosivega apnenca (25 X 50cm), vzidan v višini oken prvega nadstropja vzhodne stene peterokotnega južnega stolpa. Od napisa ohranjeno le [locus] mon(umenti) [—. J. Šašel, Arheološki vestnik 11-12, 1960 do 1961, 201 št. 17. 25. Odlomek prejkone terminalnega na- pisa iz apnenca, vidno le N F; objavil B. Sa- rta, GMS 22, 1941, 36 n. 2. 26. Odlomek napisa (ohranjena le črka R) iz svetlosivega apnenca, vzidan v višini oken prvega nadstropja v južni fronti stolpa, ki je prvi zahodno od peterokotnega grajskega stolpa. Prim. J. Šašel, Arheološki vestnik 11-12, 1960—1961, 201 ŠL 19. 27. V ljubljanskem gradu je vzidanih mno- go obdelanih blokov, prvenstveno iz apnenca in grajskega peščenjaka, profiliranih frag- mentov plošč, kamnov z moznicami, ki spa- dajo v antično obdobje. Prim. B. Saria, GMS 22, 1941, 133 ter J. Šašel, Arheološki vestnik 11-12, 1960—1961, 201 št. 19. Dobrih kronoloških elementov za sklepa- nje o poselitvi gradu v prazgodovini ni. Raz- vidno je — brez podrobnosti —, da je bil po- seljen; po drugih prazgodovinskih najdeni- nah iz Ljubljane sodeč, od konca mlajše ka- mene dobe dalje.' Drobnarije kot novci, kleščice, pincete po- trjujejo tudi v rimski antiki obstoj stalne po- selitve," ki si jo je možno ponazoriti na razne načine. Za kamene nagrobne spomenike — pretež- no so iz I. in II. stoletja po n. št. — je treba, dokler se drugače ne dokaže, zastopati sta- lišče, da so prispeli na grad kot stavbno gra- divo. Možno, da že v antiki;' verjetneje pa so bili pripeljani v visokem srednjem veku z ene od emonskih nekropol.* Tem prej, ker so vsi doslej s hriba znani nagrobni spome- niki porabljeni v zidovih grajskega poslopja. Načelno bi bilo treba isto domnevati za votivne spomenike. Vendar pri njih temu mnenju nasprotuje dejstvo, da so bili vsi najdeni v območju vodnjaka na grajski pla- noti in da gre — v treh primerih od štirih — za miniaturna ex vota boštvu Aequorna, ki kot gradbeni od daleč navoženi material ne pridejo v poštev. Poleg tega so ti spome- niki izraz predrimskega, avtohtonega kulta, Aczanega na prostor med Nauportom in Emono. Verjetno je kult v organski zvezi z barskim svetom, saj spada Aequorna v sklop vodnih boštev.' Med sloji prebivavcev, ki so imeli z Barjem ali na Barju kakršenkoli opravek — tovorniki, ribiči, prekupčevavci — jc bila zelo v čislih.'" Kultni prostor takega boštva pa ima ravno na Gradu, ki pregledno obvladuje Barje, izreden položaj.'' V ta krog bi lahko spadali tudi ostanki stebra, pod- nožja in kipa, ki so bili odkriti na istem pro- storu. Odgovor na vprašanje, iz katere dobe bi bil vodnjak, je odvisen od sklepanja. Dej- stvo je, da ga doslej znano srednjeveško li- stinsko gradivo ne omenja. Ker je bil tudi Valvasorju neznan — težko je dvomiti, da bi ga ne bil omenil, če bi ga bil videl —, je čas njegovega zasutja starejši od njegovega dela. Celotna grajska planota je bila vklju- čena v obrambo šele v XVI. stoletju, ko so bile Šance dograjene.'^ Dotlej je bila obramba omejena na grajsko poslopje z obrambnim jarkom, dvižnim mostom in zidom, ki je ve- zal grad s 1 rančo.'^ Vodnjak sam je bil pred obrambnim sklopom. Utemeljeno je torej sklepati, da ga tedanji branivci niso izko- pali, ker bi pri obleganju koristil napadav- cem, posebno ne, ker so imeli na grajskem dvorišču drug vodnjak, v času pred njim pa so si mogli pomagati s cisterno, ki je sedaj ugotovljena.'* Torej utegne biti zgradnja vodnjaka, starejša od visokega srednjega veka, ko je bil po vsej priliki res že zasut. Ker zgodnji srednji vek za taka arhitekton- ska dela v tem prostoru ne pride v poštev, preostaja kot čas nastanka — do neke meje prepričevalno — antično obdobje." Najdba rimske pepelnice s pridevki nad- vse preseneča. Vendar je možno računati s posamičnimi grobovi na gradu. Iz katerega časa? Po opisu — predmeti niso ohranjeni — iz III. ali IV. stoletja. Tudi na Ptujskem gradu je dokumentiran grob iz IV. do V. stoletja.'" To je doba, ki strogi red cvetoče antike razblinja, doba propada in obleganj; pokop kjerkoli postaja vsakdanji pojav. Da bi v IL, predvsem pa v vseh nadalj- njih stoletjih na gradu ne bilo opazovalne postaje, je nemogoče, čeprav — razen nekaj kosov orožja — ni za tako sklepanje tvarne opore. Kot kažejo številne analogije — tudi 115 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ptujski grad''' —, je obstajal na njem vsaj opazovalni, obzidani stolp, burgus, z mož- nostjo signaliziranja.'^ Na njem so mogli biti prestreženi, oziroma oddani, znaki od vzhod- nih obronkov nad Barjem ali od trojanskega hribovja pa do utrdb pri Nauportu, na Po- kojišču, Rakitni in Robu nad Turjakom. Od zahodnih robov Panonije — to je, na primer, v Poetovioni, prvi večji strateško pomembni postojanki — so optični signali preko Trojan, Ljubljane, Logatca, Hrušice in Ajdovščine lahko prišli do štabne trdnjave Aquileia v eni do dveh urah. Obrambne enote, ki so se po alarmu od tam napotile na položaje po vzhodnih robovih Krasa, so jih mogle doseči v 2 dneh. Nekako 2 dni pa je potreboval tudi sovražni sunek od Poetovione do vznožja kraških planot pri Nauportu. Razen omenjene jagode z ogrlice, ki jo ne- kateri pripisujejo Frankom'« — kar je nego- tovo, vsekakor pa spada v obdobje preselje- vanja — ter časovno težko opredeljivega orožja, manjkajo elementi za sklepanja o živ- ljenju v zgodnjem srednjem veku. Po po- bočjih Gradu je najti keramične fragmente, ki spadajo v X. do XIIL stoletje, torej v čas, ko se je arhitektonski zametek današnjega grajskega poslopja že razvijal.^" Še enkrat na kratko. Življenje, ki je na Gradu izpričano v prazgodovinskih obdob- jih, je na osnovi najdenin šele za antiko mož- no rahlo skicirati. Poleg stražne postaje — posebno v kasni antiki aktualne — in vod- njaka je bila na planoti tudi kultna stavba boštva Aequorna. Logično je, da je odredila nanj opazovavce vsaka enota, ki je za pre- seljevanja stremela v Italijo. Končno ga je poselil neki slovenski rod, čigar veljaki so sčasoma na antičnih temeljih ustvarili zame- tek kasnejšega mogočnega spanheimovskega gradu. OPOMBE 1. Sodili bi, da je takih prehodov več ali da bi jih vsaj z lahkoto zgradili. To pa ni tako. Vzhod- no od Ljubljane ne otežuje poti proti Italiji le Zasavsko in Dolenjsko hribovje, ampak tudi sav- sko korito s svetogorskim hribovjem; z Dolenjske prihajajoče poti se morajo ogniti Barju — torej skozi Ljubljano — ali pa se pod neugodnimi geo- grafskimi pogoji dvigniti na Kras in ga po nje- govi dolžini preiti. Zahodno od Ljubljane so ovire , še večje. Prim, delno tudi L. Hauptman, Italija i srednja Evropa, Split 1928. — 2. Zadostuje po- gled v Zgodovino Ljubljane I 1955. Prim, tudi F. Stele, Ljubljanski grad — slovenska akropola, Celje 1932 ter id., Problem Ljubljanskega gradu. Kronika 1, 1934, 106 ss. — 3. Prim. Zgodovino Ljubljane pass. Dalje, F. Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani, Ljubljana 1954, posebno 115 ss. S. Rutar, LMS 1891, 184 ter IMK 9, 1899. 41. J. Pečnik, IMK 14, 1904, 129. — 4. Možno, da je kamen z arabeskami, ki ni ohranjen, kolikor vemo, identičen s kamnom, ki ga navajam pod št. 17. To bi lahko sledilo iz notic, ki jih prina- šata P. Hitzinger, MHK 9, 1854, 93 ter Petruzzi, ib. 19, 1864, 71. — 5. J. Korošec, v delu Zgodovi- na Ljubljane I 1955, 243 ss. Prim, lit., ki jo na- vajam v op. 3. ~ 6. Prim, tudi C. Deschmann, Führer durch das Rudolphinum in Laibach 1888. 103 in 112 ter P. Hitzinger, MHK 16, 1861, 46 s. — 7. J. Rus, Rimski vodnjak na Ljubljanskem gra- du, J. 1929 št. 76 z dne 30. marca, se nagiba k temu mnenju. — S. Tako že B. Saria, GMS 22, 1941, 133. — 9. Glede tega skladnega mnenja — čeprav izvor kulta različno interpretirajo — so . Th. Mommsen, CIL P 2285 = III 3776; Roscher, ML s. V. Aecorna; Wissowa, RE s. v. Aecorna: H. Krähe, Lexikon altillyrischer Personennamen, Heidelberg 1929, 3. — 10. To sledi predvsem iz spomenika, najdenega v bližini mesta Savaria, z naslednjim besedilom: Aecornae \ Aug(ustae) sa- c(rum) I Emonienses j qui \ consistunt \ finibus \ Saoar(iae) j v(otum) s(olverunt) l(ibentes) m(e- rito). Nedvomno gre za trgovsko zaposlene ljudi iz Emone, kot je dokazal B. Saria, Eine emonen- ses Landsmannschaft in Savaria, Pannonia-Köniv- tär 8, 1935, ki podrobneje obravnava tudi kult boštva Aequorna. — 11. B. Saria, GMS 22, 1941, 133. — 12. M. Kos, Srednjeveška Ljubljana, 1955, 33 ss. — 13. M. Kos, 1. c. — 14. P. Petru, Kronika 9, 1961, 182 s. — 15. Petruzzi, MHK 19, 1864, 71 in A. Müllner, Emona, Laibach 1879, 60 sta pre- pričana v isto. — 16. J. Klemene, Ptujski grad v kasni antiki, Ljubljana 1950, 29. — 17. J. Kle- mene, o. c. ter J. Šašel, Kronika 9, 1961, 126. — 18. To je bilo jasno že P. Hitzingerju, MHK 16, 1861, 46 s. K obsežni literaturi za burgus naj na- vedem le eno študijo: A. Alf oidi. Die latrunculi der Bauinschriften der unter Commodus gebau- ten burgi et praesidia, Archaeologiai ertesitö ser. 3, vol. 2, 1941, 40 SS. — 19. Na primer, B. Grafen- auer, Ustoličevanje koroških vojvod in država karantanskih Slovencev, Ljubljana 1952, 415. — 20. M. Kos, K 800-letnici prve omembe Ljubljane v zgodovini, GMS 25—26, 1944—1945, 85 ss. Prim, tudi id.. Pečat in grb mesta Ljubljane, ZUZ 19, 1943, 38 ss. Id., Starejša in mlajša naselja okoli Ljubljane, GV 23, 1951, 157 ss. J. Rus, Organske osnove v začetkih ljubljanskega mesta, GV 14, 1938, 22 ss. 116 ČASOPIS ZASLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA LJUBLJANSKI PROTINEMŠKI ODMEVI TURNARSKIH DOGODKOV VLADO VALENCIC Poraz Avstrije v avstrijsko-pruski vojni leta 1866 je ponovno postavil na dnevni red vprašanje ustavne ureditve habsburške mo- narhije. Z ustavnimi vprašanji združeni na- rodni in politični boji so močno razgibali politično življenje med Slovenci. Slovenska narodna zavest se je okrepila, kar se je leta 1867 pokazalo v uspehih pri deželnozborskih volitvah. Spodnja Štajerska je prvič izvolila v slovenskih kmečkih okrajih same slovenske kandidate, na Goriškem so Slovenci število svojih poslancev podvojili, celo na Koroškem so dobili slovenski kandidati znatno število glasov, v Velikovcu in Beljaku le nekaj manj kot nemški kandidati. Najbolj so pa uspele volitve na Kranjskem, v kmečkih volilnih okrajih in v mestih in trgih so prodrli sami Slovenci.' Kranjski deželni zbor je bil sicer kmalu razpuščen, ker je izražal pomisleke glede pristojnosti državnega zbora za sklepanje o ustavnih spremembah, ki jih je vlada pri- pravljala. Toda tudi pri novih volitvah ne- kaj tednov pozneje so se Slovenci kljub hu- demu vladnemu pritisku dobro odrezali; Nemci so jim odvzeli le Kočevje in zastop- stvo Ljubljane.^ Te zaporedne volitve so Slo- vence zlasti v Ljubljani krepko razgibale, poživila se je narodna zavest in razširilo se je protinemško razpoloženje. Razpust deželnega zbora in ponovne vo- litve pod pritiskom vlade so zbujale ljudsko nevoljo, ki si je iskala duška tudi navzven. Na dan volitev v Ljubljani, 27. marca 1867, je deželni predsednik obvestil župana dr. Go- sto, da je zaupno izvedel o pripravah za buč- ne demonstracije na Novem trgu zaradi izida volitev. Pripravljajo jih nekateri rogovileži, katerim se bo pridružila vsake vrste sodrga. Pozval je župana, ki je bil šef lokalne poli- cije, naj ukrene potrebno, da se prepreči vsako motenje miru in demonstriranje. Za- upne informacije deželnega predsednika so brez dvoma pretiravale, poročilo mestne po- licije ve povedati le o dveh aretacijah zaradi kal jen ja nočnega miru v Gosposki ulici; gruča mladih ljudi, ki je ta dva motivca miru spremljala, se je na poziv stražnikov mirno razšla. Pač pa so neznanci v isti noči vrgli dva kamna in razbili okna hiše v Prečni ulici 6 pri stanovanju Karla Dežmana, po rodu sicer Slovenca, toda enega izmed tedaj zagrizenih političnih voditeljev kranjskih Nemcev.* Močneje so bili duhovi razburjeni ob vo- litvah v ljubljanski mestni svet konec maja. Bile so v znaku naraščajoče nemške agresiv- nosti, ki je od ponovnih deželnozborskih vo- litev sistematično delovala proti Slovencem. Z močno agitacijo in organizacijo so si Nemci priborili zmago v prvem in drugem volilnem razredu in dobili v občinskem svetu 13 od skupno 30 članov."" To je dalo priložnost za slovenske demonstracije. Pred hišo deželnega poslanca in občinskega svetnika Karla Dež- mana se je zbrala množica in mu priredila mačjo godbo ter metala kamne proti oknom, ki pa so bili zaščiteni z žaluzijami. Potem je množica odšla pred hišo posestnika in mi- zarja Hansla, propadlega nemškega kandi- data v tretjem volilnem razredu, ki je stano- val v Kolodvorski ulici, in mu pobila okna. Deželni predsednik je te demonstracije, ki so bile — tudi sam jih je tako opisal — po svojem obsegu in učinku precej nepomemb- ne, označil kot hude nemire, pri katerih sta bila ogrožena in prizadeta osebna varnost in premoženje častivrednih meščanov. Zahteval je, naj magistrat ugotovi in javi imena raz- grajačev. Demonstracije pred Dežmanovim stanovanjem so se še ponovile.' Že ob teh izbruhih nevolje je bilo od Nemcev slišati očitke, da mestna policija ni dovolj vestna pri opravljanju svojih nalog. Nedolžne demonstracije proti Dežmanu so vznemirile tudi dunajsko vlado, ko je o njih izvedela iz »Laibacher Zeitung«. List se ni omejil na poročilo o dogodku, temveč je tudi trdil, da so pri teh zločinskih atentatih na nočni mir in varnost organi komunalne poli- cije popolnoma pasivni, zato se nad tem zgraža vse dobromisleče prebivavstvo. Poli- cijski oddelek ministrskega predsedstva je v dopisu na deželno vlado izrazil upanje, da so bili napravljeni koraki za ugotovitev krivcev in njihovo kaznovanje. Deželnemu predsedniku je tudi naročil, naj z odločnostjo ukrene potrebno, da se taki izgredi ne bi ponavljali. Mestnemu županu, ki vodi lokal- no varnostno policijo, naj da primerna na- vodila. Deželni predsednik je v svojem od- govoru zagotavljal ministrsko predsedstvo, da je poskrbel za potrebne ukrepe. Za kazno- vanje krivcev — menil je, da so bile pri teh dogodkih udeležene približno štiri osebe — je pooblastil okrajni urad Ljubljana okolica. Osebno je opozoril župana, da bi ponovitev izgredov moral pripisati pomanjkljivemu iz- vajanju varnostne policije, ki je v takem pri- meru ne bo več mogoče prepustiti mestu. 117 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO temveč jo bo treba poveriti drugemu organu. Trenutno ni bilo razloga, da bi imel pasivno zadržanje policije za dokazano. Časopisno poročilo je v tem pogledu le izraz strankar- ske psihoze, povzročene po volilni borbi.' Bojazen, da si ne bi razpoloženje prebi- vavstva pciisikailo odlliočnejše izraze, kaže tiidi opozorilo deželnega predsednika županu, naj poskrbi, da ne bo kršen red in mir ob obisku okrog 300 Hrvatov, ko so se 9. junija 1867 ustavili v Ljubljani na poti v Postojno k jamski veselici. Na programu je bilo skupno kosilo in večerja v čitalniški restavraciji ter beseda in umetni ogenj na čitalniškem vrtu, kar je bila lepa priložnost za govore in petje, pri katerih je narodno navdušenje moglo pri- kipeti preko mere, ki jo je vlada imela še za dopustno.' Večje politične in druge posledice za pri- zadete so imeli šele incidenti med člani » Juž- nega Sokola« in Ijubljan-skega telovadnega društva, katerega člani So bili Nemci in neni- škutarji. Po češkem vzoru so v Ljubljani že sredi leta 1862 pričeli s pripravami za usta- novitev telovadnega društva. Določen je bil pripravljalni odbor, ki je sestavil pravila — za osnutek so mu služila pravila nemških te- lovadnih društev — in jih je 22. decembra 1862 predložil deželni vladi v odobritev. Ta se je zavlekla z dvakratno zahtevo po spre- membah. Medtem so za priprave zvedeli ljubljanski Nemci in so pohiteli z ustano- vitvijo svojega telovadnega društva pod na- zivom »Laibacher Turnverein«. Pravila obeh društev so bila nato odobrena istočasno 25. septembra 1863, kar kaže, da je bilo za- vlačevanje odobritve slovenskega telovadne- ga društva namerno. V začetku so bili odno- sa ji med obema društvoma normalni. »Južni Sokol« je ob svoji ustanovitvi poslal pozdrave tudi ljubljanskemu in graškemu »Turnverei- nu«, ki sta na pozdrave prijazno odgovorila.^ Ob času prvega občnega zbora, 1. oktobra 1863, je slovensko telovadno društvo, ki mu je tedaj bil dan naziv » Južni Sokol«, imelo že okrog 100 članov, a štiri leta pozneje je društvo štelo 199 članov. »Laibacher Turn- verein« je po številu članstva zaostajal, leta 1868 jih je imel 150.' Razmerje med sokoli in turnarji, tako so imenovali člane nemške- ga telovadnega društva, je pričelo postajati napeto med avstrijsko-prusko vojno. Tur- narji so bili udeleženi pri sprejemanju in oskrbi ranjencev, ki so z bojišč prihajali v Ljubljano, ter so odrivali sokole, ko so tudi hoteli sodelovati pri človekoljubnem delu bolniške pomoči.'" Politične razmere po kon- čani vojni, ustavne borbe, širjenje slovenske narodne zavesti na eni strani ter prizadeva- nje za centralistično ureditev države, zdru- žena s težnjami germanizacije nenemških narodov na drugi strani so zaostrile nasprotja med telovadnima društvoma, katerih člani so stali v političnem boju na nasprotnih straneh. Prvi incident je zabeležen v mestnem po- licijskem raportu od 22. julija 1867. Trije člani »Turnvereina« : zlatarski pomočnik Va- lentin Tambornino, trgovski pomočnik Schwendner in fotografski pomočnik Vorneg so prijavili mestni policiji rokavičarskega pomočnika Ivana Alta, da je na Dunajski cesti (današnji Titovi) v družbi dveh tovari- šev prepeval refren za turnarje sramotilne pesmi, ki se je glasil: »Hali-halo, želodov več ne bo«, ter da je sinu trgovca Miihleisna plju- nil v obraz. Alt je pri zasliševanju dogodek drugače opisal. Ko je s svojima tovarišema stopil iz čitalnice, so neki neznanci, stoječi pred kazinskim poslopjem, izrekli besede: »rohe slawische Bengel« (surovi slovanski pa- glavci), nakar je izzvan po teh besedah zapel omenjeni refren. Zanikal je, da bi kogarkoli opljuval. Policijski komisar je spraševal Alta, kaj pomeni pesem, ki jo je prepeval, ali je refren in del daljše pesmi, čigava je, ali je izšla v tisku in ali se kje javno poje. Alt mu na ta vprašanja ni vedel odgovoriti, izgovarjal se je, da so mu znane le posamez- ne besede." Ta sam po sebi nepomembni dogodek je bil nekaka predigra incidentu z večjimi po- sledicami, ki se je dogodil v noči med 23. in 24. julijem. Dne 23. julija popoldne je bil pogreb poštnega oficiala Germeka, priljub- ljenega člana »Južnega Sokola«; tovariši pod vodstvom društvenega načelnika, takratnega ljubljanskega župana dr. Goste, so ga spre- mili na zadnji poti. Po pogrebu so v raznih ljubljanskih gostilnah pili v »njegovo opom- bo«, pogrebščina se je zavlekla v nočne ure. Ko so sokoli zapuščali gostilne, se je čez Mestni trg vračal domov že znani turnar Tambornino z dvema svojima tovarišema. Sokoli — navajam po poročilu policijskega komisarja Viditza deželnemu predsedniku —, med katerimi je bil tudi dr. Gosta, so jih obkolili in Tamborninovemu spremljevavcü je eden izmed sokolov z nožem odrezal želod na klobuku in ga pri tem celo ranil. Sin ro- kavičarja Horaka, občinskega svetnika in znanega predstavnika slovenske stranke, je sokole opozoril na Tambornina, češ ta je pred nekaj dnevi tiral Alta na policijo. Pri- tisnili so za njim, Tambornino se je umaknil v hišo in na pomoč mu je prišel s senenimi vilami hlapec trgovca Schantla. Sledil je pretep, vendar za prizadete ni imel hujših telesnih posledic. Med pretepom so Tambor- nina zmerjali za izdajavca — verjetno se je to nanašalo na njegovo prijavo Alta policiji 118 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA — on pa je očitek zavrnil, češ da ni nikoli prepeval ruske himne.'- Namigovanje na petje ruske himne ni bilo neupravičeno, demonstrativno prepevanje se je tedaj zelo razširilo kot protest zoper po- litiko zatiranja narodnih teženj avstrijskih Slovanov. Slovenci so se v tistem času še borili proti uvedbi dnalizma, ki je habsbur- ško monarhijo razdelil v dve državi, avstrij- sko, v kateri so oblast imeli v rokah Nemci, in ogrsko z madžarsko hegemonijo nad ne- madžarskimi narodi. Odpor proti dualizinu in strah pred naraščajočo močjo nemštva je povzročil, da so nekateri, zlasti med mlaj- šim razumništvom, iskali rešitve slovenstva v političnem panslavizmu in pričakovali zanj zasloinbe in pomoči pri carski Rusiji. Rusko himno so prepevali sokoli pri svojih prireditvah, peli so jo v čitalnici, gostilnah in javnih krajih. Pevski zbor ljubljanske či- talnice je pričel v juliju 1867 izdajati lito- grafično razmnožene note. Prvi dve poli sta poleg drugih pesmi prinesli rusko himno. Teden kasneje je ljubljanski knjigarnar J. Giontini oglasil v »Novicah«, da se pri njem dobi ruska himna za petje in klavir.'' Policijski komisar Viditz je incident med člani » Južnega Sokola« in turnarji enostran- sko opisal, krivdo je zvalil na sokole, nji- hovega načelnika župana Costo je omenil kot udeleženca pri izgredu. Še bolj enostranske vesti o tem dogodku je prineslo nemško na- cionalistično časopisje; zlasti graško in trža- ško je bilo polno pretiravanj. Napihnilo je incident, pri katerem je bilo udeleženih naj- več dva ducata ljudi, kot da Nemci v Ljub- ljani ne bi bili več varni življenja zaradi slo- venske surovosti in kršenja oblasti po občin- skem predstojniku. Zahtevalo je razpust »So- kola« in čitalnice.'"' Vlada je posegla vmes z ukrepi, ki niso bili v pravem razmerju z značajem inci- denta. Nepomemben dogodek je hotela poli- tično do skrajnosti izkoristiti na škodo Slo- vencev in v korist nemštva. Deželni predsed- nik C-onrad je takoj ustavil delovanje » Juž- nega Sokola«, nekaj pozneje pa ga je raz- pustil, istočasno je prepovedal petje ruske himne. Ko je o tem poročal notranjemu mi- nistru grofu Taafeju, je deželni predsednik napovedal, da bodo najbrž potrebni še drugi ukrepi. Mislil je na odstranitev župana dr. Coste in odvzem varnostne policije mestu. Notranji minister je sicer odobril storjene ukrepe in zagotovil svojo podporo deželni vladi, vendar ni soglašal s predlogom, da bi se lokalna policija odvzela občini in prenesla na državni organ. Menil je, da ni mogoče občinskemu zastopstvu kot celoti niti nje- nim policijskim organom pripisati krivde za to, kar se je dogodilo, kvečjemu bi kazalo poveriti vodstvo občine zanesljivejši in raz- sodnejši osebi." Na možnost odstranitve dr. Coste kot župana je minister Taafe torej takoj pristal. Da je deželni predsednik Con- rad zadevo obravnaval predvsem kot poli- tično, kaže njegova pripomba v poročilu na notranjega ministra glede političnega polo- žaja v deželi. Opozarja, da pripada dr. Co- sta stranki, ki ima večino v ljubljanskem občinskem svetu in v deželnem zboru ter ima premoč v deželi po duhovščini, ki je skoraj vsa prevzeta od nacionalne c it: ice (Natio- nalschvvindel).'" Dasi so ljubljanski Nemci žf!eli čimprej odstraniti dr. Costo z županske^va mesta in je deželni predsednik Conrad hotel odtegniti policijo magistratu, kjer je bila ood vplivom župana in policijskega komisarja Luke Svet- ca, državnega poslanca in enega izmed vodil- nih politikov slovenske stranke, se vlada dva meseca ni mogla odločiti za županovo suspenzijo. Šele ko je kazenska preiskava pri deželnem sodišču toliko napredovala, da je bilo mogoče po rezultatih zasliševanj do- mnevati dr. Costovo zapletenost v incident s Tamborninom, je deželni predsednik 25. sep- tembra 1867 suspendiral župana, vodstvo mestne policije pa je izročil okrajnemu gla- varju Pajku." Kljub prizadevanjem vlade in nemških po- litičnih nasprotnikov je dr. Costi uspelo, da je sodišče ustavilo proti njemu naperjeno kazensko preiskavo, ker ni bilo kaznivega dejanja (wegen Mangel an Tatbestand). Sploh je bil obseg incidenta na Mestnem trgu v kazenskem postopku znatno zreduciran; zapletenih je bilo od začetka v preiskavo 30 do 40 sokolov, končno je bilo obsojenih le 5 članov »Sokola« in dva, ki nista bila sokola.'^ Osebni uspeh Coste ni mogel preprečiti, da ne bi Slovenci v poslabšanih političnih raz- merah in zaradi lastnih političnih napak iz- gubili za skoraj poldrugo desetletje politično vodstvo v Ljubljani. Incident od 23. julija 1867 ni bil sicer edini vzrok tega razvoja, brez dvoma pa ga je sprožil in pospešil." II. »Južni Sokol« se je zoper razpust pritožil, • toda še preden je bila pritožba zavrnjena, ' je bilo iz kroga njegovega članstva ustanov- J Ijeno novo telovadno društvo »Sokol«. Pra- j vila novega društva je deželna vlada potr- i dila 30. januarja 1868.2« Sodeč po tej nagli ustanovitvi novega sokolskega društva, » Juž-"^ ni Sokol« ni pričakoval ugodne rešitve svoje • pritožbe, na drugi strani pa je najbrž vlada ; 119 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO toliko lažje potrdila njegov razpust, ko je novi »Sokol« pričel z delovanjem. Delo »So- kola« je bilo .seveda pod paznim nadzor- stvom državnih oblasti, ki so mu hotele vča- sih postaviti ožje meje, kot jih je dopuščal zakon. Ko je spomladi leta 1868 »Sokol« va- bil na svoj prvi »izgred« — tako so nazivali društvene izlete — iz Ljubljane čez Šiško, Dravlje in Šujico do Hruševega, nato čez Do- brovo na Vič, kjer naj bi bilo skupno kosilo in splošno razveseljevanje, je ta izlet pri- javil mestnemu magistratu. Za nameravani izlet je zvedel tudi okrajni glavar Pajk. Ker se mu je zdelo, da bi mogli društveni izleti v ljubljansko okolico imeti resne posledice za zadržanje ljudstva — taki izleti so bili po- membne manifestacije slovenstva in so pri- pomogli k utrjevanju narodne zavesti —, je menil, da bi jih društvo moralo prijaviti tudi okrajnemu uradu, na področje katerega je izlet usmerjen. Društvo je ustanovljeno za Ljubljano, kjer ima svoj 'sedež. Ali se nje- gova pravica razteza tudi na prirejanje sa- movoljnih in duhove vznemirjajočih izletov v sosednje kraje? sprašuje glavar Pajk v vlogi na deželno predsedstvo. Okrajni urad ni mislil tako, zato je prosil za navodila, ali naj se društvo »Sokol« zavrne v zakonite meje svojega statutarnega področja, kajti v okraju Ljubljana okolica to društvo pravno ne obstaja. Tako tesnosrčnega tolmačenja po besedilu in duhu svobodoljubnejšega dru- štvenega zakona deželno predsedstvo ni mo- glo odobriti. V rešitvi vloge glavarja Pajka je le naročilo mestnemu magistratu, naj o zabavnih izletih ljubljanskih društev — »So- kol« se posebej ne omenja — obvesti okrajne urade zaradi morebitnih ukrepov za javno varnost in red, kolikor jih jim društva niso neposredno prijavila.^' »Sokolov« izlet je potekel v redu, čeprav je prišlo nekaj dni prej do večjega incidenta med turnarji, ki so se vračali s svojega iz- leta v Mengšu, in med domačini na Jezici. Seveda je dal okrajni glavar »Sokolov« izlet nadzirati po svojih organih. Nadzorovanje je imelo včasih svojo smešno stran. LTradnik glavarstva je pri »Sokolovem« izletu sedel v lokalu gostilne na Viču, kjer so se sokoli zabavali na vrtu, in je poslušal pogovore. K omizju domačih fantov je pristopil urad- niku znan visokošolec iz Ljubljane in jim je rekel: »Kje so pa pal'ce, zdaj jim bomo domu posvetili.« Policijski uradnik, ki je to v svojem poročilu navedel, je mislil, da dvo- umne besede napovedujejo pripravljeni pre- tep. Izkazalo se je pa, da je njihov pomen bil dobeseden in čisto nedolžen. Ko so se »Sokoli« zvečer v temi vračali proti Ljub- ljani, so jim fantje svetili s prižganimi sve- čami, pritrjenimi na palicah.^^ »Sokole« je podeželsko prebivavstvo na njihovih izletih z navdušenjem pozdravljalo in sprejemalo. Izleti so se pretvarjali v pri- reditve, pri katerih so udeleženci dajali du- ška svojim narodnim čustvom.Drugače je bilo pri prireditvah nemških turnarjev. Med podeželskim prebivavstvom so bili kot naj- bolj značilni predstavniki agresivnega nem- štva ter zaradi izzivajočega obnašanja, s katerim so poudarjali svojo meščansko su- periornost nad kmečkimi ljudmi, zelo nepri- ljubljeni. Pri svojih izletih na deželo so naleteli nekajkrat na neprijazen sprejem in kakšno neprijetnost. Zato so bili potrebni ob njihovih izletih obsežni varnostni ukrepi; »Novice« so pisale, da hodijo turnarji »pod krilom žandarjev in gosposkinih služabni- kov v okolico ljubljansko«.^"* Turnarji so priredili 18. maja 1868 izlet v Mengeš. V akcijo so stopile številne orož- niške patrulje, ki so imele pod nadzorstvom vsa pota okrog Mengša, da bi preprečile mo- rebitne priprave napadov na turnarje. Ven- dar vsi previdnostni ukrepi niso zadostovali. Ko so se udeleženci turnarske prireditve ter turnarji v spremstvu oficirjev in vojaške godbe vračali ponoči v Ljubljano, so jih po prehodu čez savski most na ježenski strani čakali kmetje, oboroženi s koli in gorjačami (mit Stangen und Knitteln). Obmetavali so jih s kamenjem, jih zmerjali ter jim grozili z gorjačami. Turnarji in vojaška godba so ustavili vozove, skupaj z oficirji, ki so jih spremljali na konjih, so se postavili v bran, nakar so se kmetje umaknili. Na obeh stra- neh so bili ranjeni in poškodovani, vendar so poškodbe bile lažje. Takoj so prijeli štiri napadavce, drugo jutro so po poizvedbah in zaslišanjih aretirali še 18 oseb.^^ Deželni predsednik, ki je tri dni po inci- dentu na Jezici poročal notranjemu mini- strstvu in ministrstvu za deželno hrambo in javno varnost, je v svojem poročilu trdil: »So določeni znaki, da so tukajšnji eksalti- rani ultranacionalisti dali pobudo in orga- nizirali te nevarne in predrzne napade iz sovraštva do nemških turnarjev in da so znali za svoje namene pridobiti podeželsko ljudstvo.« Vse izpade je treba pripisati gonji stranke, ki vpliva na nerazsodne in lahko- verne ljudske množice, pri tem pa jo vodi srd, ker je bila prikrajšana pri dotedanji neomejeni politični premoči v deželi.^' Razen takih splošnih obdolžitev niso mogli vladni organi doprinesti nobenih dokazov, da so bili napadi na turnarje organizirani na pobudo narodnih voditeljev. 120 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA Organi okrajnega urada za ljubljansko okolico so mogli, poročati le, da je bilo istega dne, ko je prišlo do spopada pri savskem mostu, v neki ježenski gostilni večje število Ljubljančanov; prepevali so slovenske pesmi, vmes so bili govori. Ko so se odpeljali zve- čer nazaj v Ljubljano, jim je neki fant za- klical: »Živio Slovenci, adio se bo zgodilo.«^' Okrajni glavar Pajk je že nekaj mesecev prej predlagal deželnemu predsedstvu uved- bo raznih ukrepov za zagotovitev večje javne varnosti. Zlasti je dokazoval nesposobnost občin za vodstvo lokalne policije; opozar- jal je na državni oblasti sovražno politično agitacijo duhovščine. Po napadu na turnarje je ježenski občini takoj odvzel policijo. Pri- zadeval se je, da bi bila pri podeželskih ob- činah lokalna policija sploh izvzeta iz nji- hovega področja. Zato je zaslišal več župa- nov ljubljanskega okraja ter je vzel na za- pisnik njihove gotovo na njegovo željo dane izjave, da občine ne morejo zagotoviti var- nosti osebe in premoženja, da nimajo ne ljudi ne sredstev za zadovoljivo opravljanje po- licijskih poslov, zlasti pa, da župani ne mo- rejo izvajati kaznovanja kršivcev policijskih predpisov, kar bi jih izpostavljalo maščeva- nju sosedov. Rezultat posvetovanja z župani je bila ugotovitev, da občine niso sposobne za tako samoupravo.^^ Pajkove iz uradne gorečnosti dane sugestije niso naletele na pri- znanje, ki ga je pričakoval. Deželno pred- sedstvo je odločno izjavilo, da je trdna volja vlade, v celoti uresničiti občinsko avtonomijo po določbah občinskega reda, o omejitvi avto- nomije ne more biti govora.-' Sicer to načelno stališče ni branilo vladi, da ne bi v primerih, ko se ji je to zdelo potrebno, okrnjevala ob- činske samouprave. Državna oblast je sama odločala glede odvzema lokalne policije ob- činam; majhne podeželske občine niso imele kaj prida možnosti, da bi se upirale posega- nju državnih organov v njihovo področje, posebno še, če jim je nadzorna oblast očitala, da niso opravile svoje dolžnosti. Ježenski dogodki so dali nemškemu časo- pisju povod, da so pričeli zopet z vso silo napadati slovensko narodno gibanje. V svo- jih obdolžitvah so krivdo za napad pripi- sovali sokoloin, slovenskim narodnjakom in društvom ter kaplanom; govorica, ki so jo širili v nemških krogih, je šla še dlje, dol- žila je dr. Bleivveisa in dr. Costo, da sta pod- kupovala in podpihovala kmečke fante k napadu na turnarje.'" Dunajska »Presse« je označila sokole z njihovimi ultrauacionalni- mi težnjami in ekscesivnim obnašanjem kot moralne povzročitelje kmečkih napadov, pri tem je uporabila žaljive izraze. Člani odbora, med temi Peter Grasselli, Karel Bleiweis, Levstik, Drašler, Jentl in drugi so tožili ča- sopis zaradi žaljenja časti. Toda »Presse« je bila pred dunajskim sodiščem oproščena; sodišče je sprejelo njen zagovor, da je pisec imel v mislih člane razpuščenega » Južnega Sokola«, društva, katerega člani so bili ob- sojeni zaradi nočnih izgredov, in znanega po sovraštvu do Nemcev in po napadih na- nje. Za obstoj novega sokolskega društva člankar ni vedel, zato članek ni bil naper- jen zoper njegove člane, ki zato tudi nimajo tožbene pravice.'' Ljubljanski Nemci so de- želnemu predsedniku in dunajski vladi izro- čili spomenico, s katero so od vlade zahtevali, naj postavi v Ljubljani civilnega in voja- škega guvernerja, pomnoži vojaštvo, razpu- sti deželni zbor, čitalnico in vsa slovenska društva ter zatre slovensko narodno življe- nje. Tudi deželni predsednik jim je bil pre- malo odločen, celo dunajsko vlado je zadel očitek, da ne pazi dovolj na dogajanje v Ljubljani. Nemci so trdili, da država ali vlada nimata moči za zagotovitev njihove varnosti.'^ Po večmesečni preiskavi je bila v novem- bru 1868 pred deželnim sodiščem kazenska razprava glede ježenskih dogodkov. Od 1? kmečkih fantov, večinoma posestniških si- nov z Jezice in iz sosednjih vasi, je bilo 16 obsojenih zaradi javnega nasilstva, eden pa zaradi težke telesne poškodbe in prestopka zoper telesno varnost. Dvanajst obsojencev je prejelo kazen težke ječe dveh let, štiri za dobo 2 V2 leta ter eden za dobo treh let." Sodišče se z vprašanjem »moralnih krivcev« napada na turnarje ni ukvarjalo, gotovo zato, ker za take obdolžitve ni bilo zadostne osnove.''' Nemška stranka s sodbo ni bila zadovoljna. Njeno ljubljansko glasilo je za- pisalo: »Kaznujoča roka pravice je zadela le poinagače, brezvoljno orodje z rafinirano zlobo spočetega komplota; pravi povzroči- telji so se znali sodni preiskavi odtegniti.« Po ugotovitvah kazenske preiskave naj bi bili napadavci od drugod naščuvani in še s pijačo podžgani do svojih dejanj. Toda skrivnostnega povzročitelja izgredov, ki se je vozil od gostilne do gostilne, sodna pre- iskava ni mogla odkriti." Ustvarila ga je ver- jetno le prebujna domišljija. Ježenski dogodki, njihovo žolčno javno, zlasti časopisno obravnavanje ter sorazmer- no hude kazni so še zaostrile politične boje med Slovenci in Nemci. Podeželsko prebi- valstvo je bilo hudo užaljeno in vznemir- jeno. Vladi se je zdelo koristno, preprečiti nadaljnje zaostrovanje političnih razmer v deželi in deželni predsednik Conrad se je pričel truditi za pomirjenje razburjenih du- hov. Zavzel se je za amnestijo obsojenih Je- 121! KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO žencev ter to tudi dosegel. Cesar je na nje- ' gov predlog odpustil dvanajstim obsojencem celotno kazen, petim jo je znižal za dve tre- \ tjini.'^ Amnestija komaj nekaj mesecev po* obsodbi kaže, da so bili najbrž močni dvomi ' o umestnosti in upravičenosti izrečenih kazni. ] III. Tabori, ki so jih leta 1868 pričeli prire- jati po Slovenskem, so vnovič močneje razgi- bali naše politično življenje in dvignili slo- vensko narodno zavest z zahtevami po zedi- njenju Slovencev in narodni enakopravnosti. Te politične zahteve so tabori zanesli med ljudske množice, ki so jih sprejele za svoj program. Na taborih so govorili in glasovali za združitev vseh slovenskih pokrajin v eno upravno in politično enoto, za narodno ena- kopravnost na vseh področjih javnega živ- ljenja, v šoli, uradu in cerkvi, razpravljali pa so tudi o raznih drugih aktualnih politič- nih in gospodarskih vprašanjih. S tem so bile najširše plasti naroda pritegnjene k aktivnemu političnemu sodelovanju, ki je bilo prej omejeno na manjše skupine pred- vsem izobražencev.^' Za Ljubljano in njeno okolico je bil po- memben tabor v Vižmarjih s približno 30.000 udeleženci. Imel je posredno ali neposredno vpliv na nekaj dogodkov v Ljubljani, ko je zopet prišlo do izraza protinemško razpo- ločenje prebivavstva. O dovoljenju, izdanem dr. J. Bleiweisu za ljudsko zborovanje na prostem 17. maja 1869 v Vižmarjih, je okrajni glavar Pajk obvestil mestni magistrat in mu obenem sporočil, da ne bo dopustno izredno točenje alkoholnih pijač, če si ne bodo prizadeti prej pri njem pismeno izposlovali dovoljenja. Magistrat je bil o tem obveščen zaradi čuvanja javnega miru in reda ter zaradi opozorila gostinskih podjetnikov, da se obvarujejo škode. Taki ukrepi so se okrajnemu glavarju zdeli po- trebni, ker je bilo na dnevnem redu zboro- vanja obravnavanje političnih zadev, kar bi moglo privesti do obžalovanja vrednih iz- gredov. Nič ne jamči, da ne bo ogrožen javni mir in osebna varnost ter varnost lastnine. V Vižmarjih in okoliških vaseh je dovolj go- stinskih obratov, da zadovoljijo potrebe po hrani in pijači, zato bodo predpisi o točenju pod vejo strogo upoštevanL^s Bojazen okraj- ega glavarja je bila brez podlage, vižmarski tabor, s katerim je bil dosežen vrhunec ta- borskega gibanja, je potekel v najlepšem redu.3« Teden dni po vižmarskem taboru je nem- ško telovadno društvo priredilo izlet na Janče. Pri splošnem protinemškem razpolo- ženju jjodeželskega prebivalstva in nepri- Ijubljenosti turnarjev je bilo pričakovati, da tudi na Jančah ne bodo prijazno sprejeti. Mišljenje kmečkega ljudstva je bilo turnar- jem znano, saj so si že v prejšnjih letih na- brali nekaj skušenj. Pred izletom na Janče so se slišali glasovi, ki so ga odsvetovali; menda so tudi župani tistih krajev opozar- jali na vznemirjenje prebivalstva in izrekli željo, naj ne bi turnarji prihajali tja.*" Tur- narji svaril niso poslušali, njihov nastop na Jančah so morali domačini sprejeti kot iz- zivanje. Posledica je bila, da so jim vzeli zastavo in jih prepodili z Janč. Hujšega inci- denta v tem kraju ni bilo. Drugače pa je bilo v Vevčah, kjer naj bi bila glavna tur- narska prireditev z vojaško godbo in kamor so prišli tudi povabljeni gosti, med temi večje število ljubljanskih oficirjev. Glede na raz- burjenost in protiturnarsko razpoloženje ljudstva je bila v Vevče poslana močna orož- niška in vojaška asistenca. Okrog restavra- cijskega vrta, kjer je bilo pripravljeno za turnarsko zabavo, se je zbralo mnogo do' mačega kmečkega ljudstva, nekateri, da bi demonstrirali zoper navzočnost turnarjev, drugi le kot gledavci iz radovednosti. Opisi dogodkov, ki so sledili, se ne skladajo; ne- mogoče je, napraviti si pravo sliko o vsem jjoteku. Nadaljevanje prireditve v Vevčah pod varstvom orožnikov in vojakov, potem ko so bili turnarji pregnani z Janč, je ljud- stvo gotovo ocenilo kot predrznost in omalo- važevanje njihovega čustvovanja. Turnarji so se vedli — po Levstikovih besedah — »kakor bi naravnost delali na to, da bi prišlo do tepeža med ljudstvom in oboroženo silo in kakor da bi hoteli s pomočjo vojakov iz- brisati svojo hibo na Janči gori.«*' Do spo- pada je med oboroženo silo in ljudstvom res tudi prišlo, ko so ga orožniki in voja- štvo pričeli s silo razganjati; pri tem je bil do smrti zaboden kmečki fant Jakob Rode. Z mrtvim Rodetom so se turnarji v sprem- stvu vojakov vrnili v Ljubljano.*"^ Vest o dogodkih na Jančah in v Vevčah se je takoj razširila v Ljubljani in je pri- pomogla k povečanju razburjenja med Slo- venci, pri nemškem delu prebivavstva pa je povzročila pravo paniko. Še istega večera je župan dr. Snppan — mestna občina je bila tedaj že popolnoma v nemških rokah — od deželnega predsedstva zahteval zaščito nem- škega prebivavstva. Nekritično je sprejel močno pretirani opis incidenta na Jančah in v Vevčah, kakor se je verjetno širil od ust do ust. Turnarje na Jančah naj bi napadlo 60 kmetov, v Vevčah pa celo množica 400 kmetov. Orožniki so morali streljati, nekaj 122 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA napadavcev so ubili, nekaj pa ranili. Ogor- čenje ljudstva je to še povečalo. Bati se je, da bo razburjeno kmečko ljudstvo vdrlo v Ljubljano. Mesto s svojimi stražniki ne more zagotoviti reda in mira, potrebni so vojaški ukrepi. Zupan je predlagal, naj bi vojaštvo zasedlo dohode iz Vevč v Ljubljano in Ce- lovško cesto, ker se tudi v Šiški opaža raz- burjenje med ljudstvom. Ponoči naj bi vo- jaštvo patruljiralo po mestnih ulicah, na Mestni in Kongresni trg (današnji Trg revo- lucije) naj se postavi zadostna vojaška sila.*' Do večjih protineinških akcij v Ljubljani tiste dni ni prišlo. Najbrž niso bile niti na- meravane, verjetno pa zaradi obsežnih var- nostnih ukrepov in pritegnitve vojaštva tudi ne bi bile mogoče. Vendar so Slovenci v več primerih pokazali svoja protineinška ču- stva ter ogorčenje nad nastopom orožništva in vojaštva v Vevčah. Nekaj kmečkih fan- tov je na dan vevških dogodkov šlo v spre- vodu čez Kongresni trg proti kazini, eden izmed njih je nosil majhno slovensko zastavo, ter so klicali: »Živio Slovenci.« Sledila jim je večja množica ljudi; iz množice se je za- slišal klic: »Živio slovenska kri, Nemcov ne bo več.« Iz kazine so prišli oficirji, potegnili so sablje in težko ranili Mihaela Jevnikarja iz Vodmata, moral je v bolnišnico.*'* Drugega demonstranta so oficirji vlekli v kazino, ko so izvedeli njegovo ime, so ga izpustili. To samovoljno izvajanje policijske oblasti po oficirjih in njihovo brutalnost je Levstik v svojih časopisnih člankih ponovno ostro oži- gosal.'" Po naročilu zavarovalnega agenta in sokolskega zastavonoše Franca Drenika so 24. maja 1869 v petih ljubljanskih župnih cerkvah zvonili za v Vevčah ubitega Ro- deta.*' To je vlada označila kot demonstra- tiven akt in je Dreniku naprtila kazenski postopek.*' Svojo obsodbo nad postopkom orožništva so pokazali ljubljanski Slovenci tudi s tem, da so s cvetjem prekrili Rodetovo truplo v mrtvašnici.*^ Iz bojazni pred slo- venskimi demonstracijami so Rodeta na skrivnem pokopali zjutraj ob 4. uri vpričo policijske komisije in mestnega župana.*' Ker so se oficirji ob vsaki priložnosti po- stavljali na stran turnarjev in aktivno na- stopali proti Slovencem, so tudi postali cilj ljudskega ogorčenja. Ponoči je bil napaden neki nadporočnik z besedami: »Ti preklet pes, prec zaupi Živi Slovenc«. Ker ni reagi- ral, je eden izmed napadavcev vrgel za njim kamen in ga s pestmi udaril v obraz.'" Kako napeto je bilo ozračje v Ljubljani in kako malo je bilo treba, da je Slovenec imel oprav- ka s kazenskim sodiščem, je izkusil trgovski pomočnik Avgust Kobler. V Pleiweisovo trgo- vino je prišlo več podeželanov nakupovat in nekega kmeta je Kobler vprašal: »Ste vi nemškutar?« in nato dodal »Nemškutarjem ne prodamo nič. Saj nemškutar je bomo tako vse zagiftal«. Priča tej neokusni šali je bila žena realčnega ravnatelja Schreya, ki je na- pravila ovadbo." Brezuspešna so bila poiz- vedovanja za tistim, ki je na zid Seunigo- vega vrta v Igriški ulici napisal: Nemške pse pobimo /Slovenci ne udajmo/ Sloviani zedinimo se /Živio Slava/.'^ V spomin na vižmarski tabor so delili Sve- tin jice z napisom: Živila Slovenija, zedinimo se! ne vdajmo se! Nošenje teh svetinjic je deželni predsednik takoj po dogodkih na Jančah in v Vevčah prepovedal, ker so bile politični znaki. O prepovedi je obvestil mi- nistra Giskro, ki jo je odobril." Prepoved nošenja taborskih svetinjic je bila objavljena tudi z letaki, nalepljenimi na hišah. Stražnik je zalotil mladega fanta Franca Medica, po- sestnikovega sina iz Šiške, o katerem pravi policijsko poročilo, da je obiskoval šolski pouk in kaže boljšo izobrazbo, ko je zvečer z modrim svinčnikom podčrtal v slovenskem besedilu letaka besede: »deželnega predsed- ništva« in »mestni magistrat« in k temu pri- pisal besedo »paura«. Verjetno je hotel po- vedati, da ima strah (paura) velike oči. Izro- čen je bil sodišču." Občinski svet, ki je bil v nemških rokah, si je prilastil pravico, da je dajal pobudo za ukrepe v zaščito Nemcev pred morebitnim slovenskim maščevanjem. Dan po vevškem incidentu je bila sklicana na zahtevo 12 ob- činskih svetnikov izredna seja občinskega sveta, da bi razpravljali, kaj je ukreniti za varstvo meščanov glede na obžalovanja vred- ne dogodke na Jančah in v Vevčah, »pri ka- terih je bilo ogroženo življenje in osebna varnost več občanov«. Sklep je bil, zahtevati od vlade povečanje števila vojaštva in odde- lek konjenice." Ljubljanska garnizija je bila dejansko takoj ojačena z dvema eskadrono- ma huzarjev; zdi se, da deželna vlada ni čakala šele pobude mesta, temveč je sama takoj poklicala novo vojaštvo." Občinskemu svetu se je zdelo potrebno tudi zvišati število mestne policije od 12 na 20, občinski svetnik dr. Keesbacher je celo predlagal zvišanje na 40 mož." Ljubljanski Nemci so se zavedali, da si le z vojaškimi ukrepi ne bodo mogli ohraniti svojega gospodujočega političnega položaja. Zato so hoteli zavreti Slovencem možnosti politične borbe za njihove narodne zahteve. Občinski svet je predložil vladi obširno spo- menico, v kateri je zahteval, da odločneje nastopi zoper slovenski politični program in zoper prizadevanja za njegovo uresniče- 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO jjjg 68 Vlada je bila preveč popustljiva, ko je dopuščala tabore z zahtevami po razko- sanju dežel in zedinjenju Slovencev ter po narodni in jezikovni enakopravnosti. Potreb- no bi bilo strožje nadzirati delo duhovščine zaradi njenega vpliva na ljudstvo in šolo, skrbeti za boljšo disciplino v srednjih šolali, da se odtegne mladina vplivu nacionalistič- nega gibanja in prepreči njeno sodelovanje pri slovenskih manifestacijah, ter poostriti nadzorstvo nad slovenskim tiskom. Namen spomenice je bil dokazati, da je vzrok pro- tinemškega gibanja v pretiranih slovenskih političnih zahtevah in da so torej moralni krivci napadov na turnarje narodni vodi- telji. Kot za ježenske dogodke so Nemci dol- žili kot krivca za dogodke na Jančah in v Vevčah dr. Bleiweisa in dr. Costo. Govorili so, da sta obljubila ali celo dala 50 ali 100 goldinarjev tistemu, ki turnarjem vzame za- stavo.5« Tudi sodba deželnega sodišča glede udeležencev pri teh dogodkih se je sklicevala na govorice o obljubi plačila za ugrabitev zastave.'" Toda deželno sodišče, ki je videlo globoko notranjo zvezo med vsemi udele- ženci dogodkov na Jančah, v Vevčah in drugih okoliških vaseh, v sodbi ni prišlo preko trditve, da je bilo narodno sovraštvo vzmet kmečkega ravnanja." Dejansko je bila ia skupna vez splošen protinemški od- por, zrasel iz tedanje utrjene politične in narodne zavesti slovenskega ljudstva. Nastop zoper turnarje na Jančah in v Vevčah je imel rezultat, da so izzivalni turnarski izleti prenehali; nekaj časa se niso upali na deželo niti peš niti jež.'^ OPOMBE /. Dr. Josip Mal, Zgodovina slovenskega na- roda, Celje 1928—1959, str. 986. — Ivan Prijatelj, Slovenska kulturnopolitična in slovstvena zgodo- vina 1848—1895, Druga knjiga, Ljubljana 1956, str. 120. — 2. Prijatelj, n. o. m. str. 123. — 3. MALj (Mestni arhiv Ljubljana), Reg. I fase. 701, fol. 375 sl. — 4. France Škerl, Ljubljana v prvem desetletju ustavne dobe 1860—1869, Ljubljana 1938, str. 44 sl. — 5. MALj, Reg. I fase. 701, fol. 389 sl. — 6. DAS, Prezidialni arhiv deželne vlade 1867, fase. VI, št. 1688. — 7. MALj, Reg. I fase. 701, fol. 396. — Dr. Vladimir Ravnihar, »Južni Sokol«, Slovenski narod 1923, št. 223. — S. MALj, Reg. 1 fase. 708, X/7, št. 5471, 5554/1868. — Novice 1863, str. 342. — Prijatelj, n. o. m. str. 179 sl. — Ravnihar, n. o. m. SN št. 217. Ravnihar navaja v SN št. 221, da je naziv »Južni Sokol« dobilo društvo na občnem zboru 29. decembra 1864. To ne more biti točno. Novice so že 1. 1863, str. 542, prinesle vest o tem preimenovanju. — 9. Novice 1863, str. 325. — MALj, Reg. I fase. 708, X/7, št. 5471, 5554/1868. — 10. Prijatelj, n. o. m. 225. — Ravnihar, n. o. m. SN št. 223. — MALj, Reg. I fase. 701, fol. 411 sl. V pojasnilo besed »hali—halo—želodov več ne bo« je treba pripom- niti, da so turnarji imeli na klobukih kot dru- štveni znak z vrvico pritrjena po dva želoda, ki so kot hrast veljali za simbol nemštva. — 12. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1867, fase. VII, št. 2039. — 13. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1867, fase. VII, št. 2045. — Novice, 17. julija 1867, str. 241. — Novice, Oglasnik k 30. listu, 24. julija 1867. — 14. Novice 31. julija 1867, str. 257 sl. — Fran Šuklje, Iz mojih spominov, I. del, Ljubljana 1926, str. 48. — Škerl, n. o. m. str. 46 sl. — 15. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1867, fase. VII, št. 2039. — Skerlj, n. o. m. str. 47. — 16. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1867, fase. Vili, št. 2176. — 17. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1867, fase. IX, št. 2502 in 2503. — Škerl, n. o. m. str. 47 sl. — 18. DAS, Prez. arh dež. vlade 1868, fase, f, št. 340; fase. II, št. 685; fase. Ill, št. 917. — Novice 20. maja 1868, str. 169. — Fran Levstik, Zbrano delo, Deveta knjiga, Ljubljana 1961, str. 205 sl. — 19, O poteku boja med slovensko narodno stranko in Nemci za ljub- ljansko občino prim. Škerl, n. o. m. str. 54 sl. — 20. MALj, Reg. I fase. 708, X/7, št. 1005 in 5554/1868. — 21. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1868, fase. III,'št. 916. — 22. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1868, fase. III, št. 944. — 23. Prim, poročilo o dru- gem izletu »Sokola« v Tacen, Novice 1868, str. 217. — Levstik, n. o. m. str. 249 sl. — 24. Novice 1868, str. 169. — Prim. Levstik, n. o. m. str. 16 sl., članki »Brezova mast in ljubljanski nemšku- tarji« o spopadu med kmeti in turnarji na Jezici, objavljeni svojčas v Slovenskem Narodu. — 25. DAS, Prez. arh. vlade 1868, fase. III, št. 906. — , 26. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1868, fase. III, št. 906. — 27. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1868, fase, 111, 906 — 28. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1868, fase. IV, št. 1481, 1513 in 1587. — 29. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1868, fase. IV, št. 1587. — 30. Levstik, n. o. m. str. 16 sl. — 31. Laibacher Tag- blatt 1868, št. 98. — Levstik, n. o. m. str. 467, op. k str. 18. — 32. Levstik, n. o. m. str. 19 sl. — Laibacher Tagblatt 19. avgusta 1868, št. 4. — 33. Laibacher Tagblatt 16. novembra 1868, št. 79. — 34. Levstik, n. o. m., opombe dr. Antona Slodnja- ka, str. 464. — 35. Lailaacher Tagblatt 16. novem- bra 1868, št. 79, članek: Kein Jeschza mehr. — 36. Levstik, n. o. m., opombe dr. Slodnjaka, str. 482 sl. — 3?'. Mal, n. o. m. str. 1009 sl. — 38. MALj, Reg. I fase. 708, X/11, št. 3916/1869. — 39. Dr. Josip Vošnjak, Spomini, Drugi zvezek, Ljub- ljana 1906, str. 77 sl. — 40. Levstik, n. o. m. str. 66, 75, 341 in 355. — Novice 26. maja 1869, str. 169. — 41. Levstik, n. o. m. str. 64. — 42. Levstik, n. o. m., opombe dr. Slodnjaka, str. 483. — 43. DAS, Prez. arh. dež. vlade 1869, fase. II, št. 695. — MALj, Reg. I fase. 701, fol. 543 sl. — 44. MALj, Reg. I fase. 701, fol. 540. — Novice 26. maja 1869, str. 169 sl. — 45. Levstik, n. o. m. str. 65, 77, 342 in 344. — 46. MALj, Reg. 1 fase. 701, fol. 554 in 559. — 47. MALj, Reg. I fase. 701, fol. 554. — Levstik, n. o. m. str. 356. — 48. MALj, Reg. I fase 701, fol. 559. — 49. Levstik, n. o. m. str. 342. — 50. MALj, Reg. I fase. 701, fol. 575 sl. — 51. 124 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA MALj, Reg. I fase. 701, fol. 583. — Levstik, n. o. : m. str. 133, 358 in Slodnjakova opomba str. 513. ^ — 52. MALj, Reg. I fase. 701, fol. 613. — 55. DAS, = Prez. arh. dež. vlade 1869, fase. II, št. 715 ini 779. — Mal, n. o. m. str. 1010 si. — 54. DAS, i Prez. arh. dež. vlade 1869, fase. II, št. 736. — 55. \ MALj, Cod. III/20, fol. 45 si. (seja 24. maja 1869) ;J Reg. I fase. 701, fol. 545 in 552 si. — 56. MALj, Reg. j II fase. 24, VIII-2/1869. - 57. MALj, God. III/20, j fol. 60" si. — 58. MALj, Cod. 111/20, fol. 65 si. — ; Levstik, n. o. m. str. 93 si. ter Slodnjakov delni j prevod spomenice str. 502 si. — 59. Novice 26. i maja 1869, str. 170. — 60. Levstik, n. o. m. Slod-1 njakove pripombe str. 495. — 61. Levstik, n. o. i m. Slodnjakove pripombe str. 496. — 62. Mal, n.J o. m. str. 1010. I ROBBOV GLAVNI OLTAR PRI FRANČIŠKANIH V LJUBLJANI RAFAEL OGRIN Baron Konrad Rus pl. Rusenstein. gospod na Hmeljniku in Strmolu pri Cerkljah, de- želni odbornik in glavni prejemnik, je bil prvič poročen s Felicito, roj. pl. Raab. Iz tega zakona je imel sina Janeza Karola, ki je umrl najkasneje 1. 1645. Iz dediščine, ki je bila namenjena sinu, je Konrad nato sezidal avguštincem pred Špitalskimi vrati v Ljub- ljani cerkev, ki je danes frančiškanska. V njej je dal napraviti loretsko kapelo z rod- binsko grobnico. Za dosego svojega namena se ni ustrašil nobenih stroškov. Da bi bila podobnost s kapelo v Loretu popolna, je po- slal celo svojega arhitekta v Loreto, da tam preriše in premeri kapelo in jo nato prav tako sezida v ljubljanski cerkvi. Kakor pri- poveduje Rusensteinov vnuk, je njegov ded izdal za cerkev 130.000 fl. Kapelica je stala sredi prezbiterija, pred njo pa je bil glavni oltar, zgolj lesena menza brez vsakega nastavka. Nad menzo je bilo okno, skozi katerega se je videlo v kapelo. Plemič Filip de Giorgio je v svoji oporoki z dne 21. julija 1722 zapustil 6000 fl za ka- menit glavni oltar v avguštinski cerkvi. Bil je sin Matije de Giorgia, ki je bil cesarski špitalski mojster, od 1684 dalje mestni no- tranji svetnik, od 1689 do 1691 mestni sodnik in od 1697 do 1699 mestni župan v Ljubljani. De Giorgii so bili navadni plemiči. Njih grb je bil deljen: zgoraj so bile tri zvezde, spodaj pa štorklja. Filip je bil adjunkt deželnega knjigovod- stva in upravnik glavnega knjigovodstva. Tako je sam zapisal 19. maja 1714 v matično knjigo Dizmove družbe. Tu si je izbral ime »Čakajoči« in gejslo: »Treba je nositi in upati.« Na njegovem listu v matični knjigi družbe je nad geslom narisana roka v obla- kih, ki zaliva v lončku zasajeno suho dre- vesce. Poročil se je 2. marca 1699 v stolnici s Sofijo Leopoldino pl. Aichberg. Bila je zadnja potomka starega rodu Aichbergov, katerega že Valvasor našteva med izumrlimi. Filip je imel visokoleteče načrte. Hotel je postati kranjski deželan in se tako uvrstiti med prve rodbine v deželi. Združil je svoj grb z grbom Aichbergov in prosil za državno viteštvo, ki je bilo poleg svobodnega posestva ali pa vsaj 10.000 fl premoženja pogoj za deželanstvo. Zakon pa je bil brez otrok. Brez teh po so bili vsi njegovi načrti brez pomena. Hrepenenje po potomstvu izdaja njegovo ime v Dizmovi družbi »Čakajoči« in slika, kjer nebeška roka zaliva suho drevesce. Nje- govo geslo pa izraža vdanost in upanje. Državno viteštvo mu je bilo podeljeno 28. februarja 1719, sam pa je zbolel in po dolgi in težki bolezni 21. septembra 1722 umrl, star 54 let. Njegovo hrepenenje po po- tomcih se ni izpolnilo. V svoji oporoki je za deželanstvo name- njenih 10.000 fl zapustil za dva oltarja: avgu- štincem za kamenit glavni oltar 6000 fl, stol- nici pa za isti namen 4000 fl. Izdelava oltarja v avguštinski cerkvi je bila poverjena ki- parju Luki Misleju, ki pa je 1727 umrl. Za njim je prevzel delo njegov zet in dedič Francesco Robba. Proti gradnji oltarja pa sta nastopila Rusensteinov potomec iz njegovega drugega zakona Karel Avguštin in njegov nečak Jožef Henrik kot zavetnika cerkve. Nasprotovanje Rusensteinovih potomcev postavitvi novega oltarja je bilo z njihovega stališča razumljivo in upravičeno. Ustanovi- teljeva zamisel je namreč bila, naj bo lord- ska kapela središče cerkve. Novi oltar pa jo je narobe potisnil v ozadje in stopil sam na njegovo mesto. Ker je bil novi oltar po na- črtu 40 čevljev (12,60 m) visok in širši kakor kapela, se po postavitvi oltarja kapela sploh ni več videla. Rusensteina sta se poleg tega tudi bala, da se ne bi oltar ob kakem potresu zrušil in uničil kapelo. Tudi bi tabernakelj na novem oltarju zakril okno v kapelico, ki je moralo biti — kakor v Loretu — vedno prosto. Začela se je trinajstletna pravda. Ru- sensteina sta se pritoževala na vse mogoče ; 125 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO oblasti, a sta povsod propadla. To pravdo je obširno popisal dr. Anton Vodnik v svoji razpravi o Francescn Robbi, ki je bila 1.1935 objavljena v Kroniki slovenskih mest in ki jo pričujoči članek dopolnjuje. Boj za Robbov oltar v avguštinski cerkvi pa je posegel tudi v Dizmovo družbo ali Družbo združenih, kakor se je uradno ime- novala. Tu so bili včlanjeni glavni nasprot- niki v tem boju: Karel Avguštin, baron Ru- senstein, ki se je boril proti postavitvi Rob-' bovega oltarja, in Josip Anton Vermatti, eden izmed izvrševalcev de Giorgiove opo- roke, ki se je boril za postavitev. Njemu se je pridružil še generalni vikar Janez Jakob Schilling, ki se je izjavil za postavitev. Zato ga je Jožef Henrik, Avguštinov nečak, v neki vlogi napadel, češ da se tako malo razume na stavbarstvo kot na turški koran. Baron Avguštin se ni dobro počutil v družbi med svojimi nasprotniki in je zato umanjkal. Morda se je z njimi celo spri; ker se dve leti ni udeleževal družbinih sestankov, je bil 29. junija 1738 iz družbe »eliminiran«, ka- kor je družbin tajnik zapisal na njegov list v matični knjigi. In prav to leto je bil po- stavljen Robbov oltar v avguštinski cerkvi. Karel Avguštin in njegov nečak sta sicer pri oblasteh propadla, pri avguštincili pa sta le dosegla, da kipar Robba ni postavil oltarja v vsem obsegu, kakor ga je sprva t'Addai. Da pomirijo ustanoviteljeva dediča in svoja zavetnika, avguštinci niso pustili postaviti kipe vrh oltarja in niso namestili ob straneh oltarja podstavkov s kipoma Avguština in Tomaža Vilaiiovskega. Tudi ta- bernakelj ni bil postavljen na menzo. V no- vem oltarju je bila odprtina, ki je ustrezala oknu v kapelici in se je tako tudi z novega oltarja videlo v kapelico. To stanje je hotel baron Avguštin za vedno ohraniti. Še po mnogih letih ga je bolelo, da je pravdo za- radi velikega oltarja pri vseh oblasteh iz- gubil. Leta 1749, ko je bil že 82 let star, je še enkrat iskal svojo »pravico«. Predložil je avguštincem novo pogodbo, kjer bi naj samo- stan pismeno priznal, da je brez dovoljenja ustanoviteljevih dedičev postavil glavni oltar, ki kazi cerkveno stavbo in nasprotuje ustanoviteljevemu namenu. V pogodbi je si- cer pristal na to, da ostane novi oltar v ta- kem stanju, kakor je bil tedaj, da pa se ne sme na noben način ne zvišati ne razširiti. Nadalje mora ostati okno v velikem oltarju na večne čase odprto in se ne sme zakriti ne s tabernakljem ne na kak drug način. Vna- prej se brez pristanka zavetnikov cerkve ne sme ne v kapeli ne v cerkvi nič spremeniti. Ako bi se zaradi novega oltarja poškodovala kapela, morajo avguštinci popraviti vse po- škodbe na lastne stroške. Ko sta torej barona Rusensteina izgubila pravdo v Ljubljani, Gradcu in na Dunaju in jima je bil zapovedan večen molk, je se- daj Avguštin ponudil samostanu »poravna- vo«, s katero naj bi se preprečili morebitni bodoči sodni stroški. Avguštinci so seveda to pogodbo zavrnili, samostanski arhivar pa je za vse listine, ki so se tikale te pravde, napravil ovojni list in nanj z zadovoljstvom zapisal: »Zbirka listin o pravdi, ki jo je začel g. ba- ron Jožef Henrik de Rusenstein 1. 1736 in je bila pod g. baronom Avguštinom de R. 1749 končana, s katero sta imenovana gospoda po- skušala preprečiti postavdtev glavnega oltarja, ki ga je g. de Giorgio ustanovil, skup- no s pismom in novo pogodbo g. barona Avguština de R., ki ju je predložil, ko je bila pravda zanj že izgubljena in samostanu pri- sojena.« Tako se lahko še danes bere v Državnem arhivu Slovenije. Sleherni ogenj pa prej ali slej dogori. Ko je baron Avguštin I. 1754, le nekaj dni pred svojim 88. rojstnim dnem, napravil na Sein pri Stični svojo oporoko, je odredil, naj se njegovo truplo, če le mo- goče, ponoči prenese v Ljubljano. Pred vrati avguštinske cerkve pri Spitalskili vratih naj se krsta odda patrom avguštincem, ki naj jo nato sami prenesejo v loretsko kapelo in jo tam brez posebnih obredov polože v grob- nico. V oporoki naroča le še, da mora vsak avguštinec opraviti za zavetnike določene molitve, sicer pa ne omenja ne kapele ne oltarja. Glavni oltar je bil v sedanjem ob- segu postavljen šele po Avguštinovi smrti. Dne 20. junija 1760 je bila sklenjena po- godba med priorjem p. Hutterjem in kamno- seškim mojstrom Antonom Fritschem, s ka- tero se je slednji obvezal, da bo v treh tednih postavil na svoje mesto manjkajoče dele ve- likega oltarja, ki so bili shranjeni v skla- dišču, in sicer od vrha navzdol leseni balda- hin, pod njim Boga Očeta z zemeljsko kroglo, ob straneh vrh stebrov pa dva angela iz ge- novskega marmora. Nadalje se je mojster obvezal, da bo postavil tudi na obeh straneh oltarja že izgotovljena podstavka s pripada- jočima kipoma. Dne 15. julija 1760 sta po- godbenika napravila še dodatek, s čimer je mojster Fritsch obljubil, da bo do praznika sv. Avguština popravil tudi tabernakelj, ki je bil nekoliko poškodovan, in ga nato po- stavil na oltar. 28. avgusta 1760 je bil torej glavni oltar postavljen v istem obsegu, kakor stoji danes. 126 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO KRONIKA OPOMBE Viri D Državnem arhiüu Slaoenije: Monastica. Avguštinci in frančiškani v Ljubljani. Zbirka li- stin. Matična knjiga Dizmove družbe iz 1. 1688 Theatrum memoriae nobilis ac almae societatis unitorum, fol. 89 de Giorgio; fol. 70 baron Avgu- štin pl. Rusenstein. Testamenta Filipa de Giorgio, III. lit. G, št. 32; Karla Avguština de Rusenstein, III. lit. R, št. 53. — Viri D Stolnem farnem arhi- Du: Matične knjige. — Mestni arido Ljubljana: Vladislav Fabjančič, Knjiga županov, II. — An- ton Vodnik, Francesco Robba. Arhivalna študija. Kronika slovenskih mest II (1935), str. 140, 210-214, 266-268. — Viktor Steska, Ljubljanski baročni ki- parji. Anton Fritsch. ZUZ V (1925), str. 96. ZGODOVINSKO BRANJE Kamniški zbornik, VII. — Kamnik, v ju- niju 1961. Ta letnik zbornika je ves posvečen dvaj- seti obletnici vslaje v bivšem kamniškem okrožju. Ker so objavljeni v njem novi po- datki o razvoju partizanstva in narodnoosvo- bodilnega gibanja sploh ali pa so že znani dopolnjeni z važnimi nadrobnostmi, je Kam- niški zbornik VIL prav zanimiva knjiga. V njem sodelujejo mnogi najvidnejši organi- zatorji borbe in njeni nosivci v tem delu Slovenije (»na Kamniškem«): Tomo Brejc, dr. Marijan Dermastia, Franc Bukovec, Jože Pirš, Mirko Jerman in drugi. Uredniški odbor sam pravi v uvodu, da so v zborniku zbrali čimveč neposrednih spo- minov udeležencev vstaje in čimveč takega gradiva, ki doslej še ni bilo znano niti v celoti niti v nadrobnostih. Odbor pa, da je imel prvotno drugačen program; izpolnila da ga bo posebna zgodovinsko dokumentira- na publikacija, ki je v glavnem že priprav- ljena. Brati spomine je bil vedno zanimiv posel, ker so navadno le-ti pisani živahno in z oseb- no prizadetostjo. Po drugi strani seveda vedo zlasti zgodovinarji prav dobro, da z leti člo- vekov spomin obledi in postanejo datumi in določene navedbe nekoliko nezanesljive. To ni nič hudega, ker se da točnost kontrolirati z drugimi dokumenti. Pač pa se mi zdi važno to, da se je precej razširila in zakoreninila pri nas tako imenovana memoarna literatura, to je tista zvrst zgodovinopisja, ki je bila pri Slovencih do najnovejših časov precej zanemarjena. Dolenjski zbornik 1961. Novo mesto 1961. Dolenjska založba. Tudi ta zbornik je posvečen 20-letnici ljud- ske revolucije. Vsebinsko je bolj pester od Kamniškega zbornika, saj prinaša razen člankov o narodnoosvobodilni borbi še pri- spevke s področja arheologije, jezikoslovja, gospodarstva, umetnosti itd. Tudi uredniški odbor Dolenjskega zbor- nika 1961 spodbuja ljudi k zbiranju podat- kov, važnih za zgodovino najnovejšega časa: »... prosimo vse, ki delo KP J in drugih na- prednih organizacij na enem ali drugem geo- grafskem področju Dolenjske poznajo in se spominjajo bodisi oseb, organizacijskega raz- voja, sestava komitejev, odborov in komisij, datumov konferenc in sestankov ter posa- meznih akcij in vsega, kar je s tem v zvezi, da vse dopolnitve in popravke obenem z mo- rebitnim dokumentarnim gradivom (fotogra- fije, uradni spisi, članki, spomini itd.) do- stavijo uredništvu zbornika za uporabo popravkov in dopolnil ali samostojno ob- javo.« Mislim, da je popolnoma pravilno, da spod- bujamo ljudi k taki vrsti zgodovinopisne dejavnosti, saj je tudi to eden izmed načinov za dviganje zanimanja za splošno in kra- jevno zgodovino. Pri vsem tem gre seveda še posebej zato, da se do vseh potankosti spo- znajo vsa tista napredna gibanja in napred- ne organizacije, ki so ustvarile v letu 1941 Osvobodilno fronto in partizanstvo. Jože Šorn Ljubljana v ilegali, 7. — F odločilnih dneh. — Ljubljana 1959. Prva knjiga spominov je posvečena štiri- desetletnici ustanovitve Komunistične par- tije Jugoslavije, torej organizaciji, ki je stala vseh 40 let v prvih vrstah naprednega giba- nja v Jugoslaviji in ga tudi sama vodila ter usmerjala. Višek svojega delovanja (če se- veda računamo tu le čas do prvih mesecev okupacije) je dosegla z bistveno važnim de- • ležem pri ustanovitvi Osvobodilne fronte in realizaciji partizanstva. Knjiga objavlja vrsto dragocenih spominov najvidnejših predstavnikov tega gibanja in delovanja. V glavnem je zajeto delo od leta 1935 do prvih mesecev okupacije. Nadalje- vanje predstavlja knjiga 127 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Ljubljana v ilegali, U. Država v državi. — Ljubljana 1961. Druga knjiga ima namen prikazati, kako je množični odpor Ljubljane proti okupa- torju v prvem najodločilnejšem letu revolu- cije preraščal v oboroženo vstajo. Zajeto je obdobje od prvih mesecev okupacije do fe- bruarja 1942, ko je skušal okupator streti center revolucije z najhujšim nasiljem, z množičnimi aretacijami in odgoni v razna taborišča in zapore, s tem da je ogradil mesto z žico in ga obdal z vojaškimi bunkerji. Obe knjigi je izdal okrajni odbor Socia- listične zveze delovnega ljudstva v Ljubljani in sta bogato ilustrirani. y^^e Som Dragotin Cvetko: Academia philharmoni- corum labacensis. Cankarjeva založba. — V Ljubljani 1962. Ljubljanska filliarmonična akademija je bila središče glasbene dejavnosti v Ljubljani skoraj točno vso prvo polovico XVIIL sto- letja. Dr. Dragotin Cvetko jo je obdelal, ko- likor se da natančno in jo primerjal tudi s tujimi podobnimi akademijami. V bistvu gre za naš domači barok v glasbi. Glavni steber tega stila je bila prav ljubljanska akademija in kar nekako samo po sebi se razume, da je bila le-ta obdelana v posebni monografiji. Zaslužila jo je prav gotovo. jo^c Som T. Knez - P. Petru - S. Skaler: Municipium Flavium Latobicorum Neviodunum. Opis antičnega mesta in njegove predzgodovine. Izdala Dolenjska založba \^ Novem mestu 1961. O pomembni postojanki Neviodunumu blizu Drnovega pri Krškem so arheologi že prej večkrat pisali, toda v tej knjižici je vse znanje ne samo združeno na enem mestu, ampak so priključena tudi najnovejša arheo- loška dognanja in rezultati izkopavanj. To nam olajša preglednost od najstarejše zgodo- vine manjšega dela Dolenjske do prihoda Slovencev proti koncu VL stoletja. Jože Som Dr. Marijan Zadnikar: Hrastoolje. Spome- niški vodniki, zvezek 2. Ljubljana 1961. Pisec je podrobno predstavil širši javnosti imenitno srednjeveško arhitekturo in slika- rijo v Hrastovljah med Črnim Kalom in Ko- prom. S priljudnim načinom pripovedova- nja in številnimi dobrimi fotografijami (tudi barvnimi!) nas skoraj prisili, da si ogledamo ta izredno važni umetnostni spomenik še na mestu samem, v pravem Krasu slovenske Istre. Saj le redkokje naletiš na romansko cerkev, ki ima gotske freske in renesančno obzidje. Tako Zadnikarjeva knjižica kot spo- menik sam zaslužita vso našo pozornost. Jože Som Tiskano in izdano t Ljubljani 1962. Tisk tiskarne »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Klišeje izdelala klišarna »Ljudske pra- vice« t Ljubljani. Odgovorni urednik prof. Zvone Miklavič, za izdajatelja odgovarja dr. Jože Sora 128 podjetje za izolacije LJUBLJANA POLJANSKA C. 77 Telefon 30-306 >TERM< elementi za montažno gradnjo Med ljuibljanskimii podjetji je »TERMI- KA« zelo mlada, saj obstoji seile štiri leta. Nastala je z odcepitvijo oddelka iziolatoir- jev od tovarne »IZOLIRKA«. V štirih letih se je obseg poslovanja povečal desetkratno. Osnovna dejavnost »TERMIKE« so izo- lacije proti mraizu, vročini, ropotu, ognju, koroziji in vlagi. Monterske ekipe »TERMI- KE« delajo po raziniih industrijskih podjet- jih, v ladjedelnicah, tovarnah vagonov, hla- dilnicah in drugih objektih. Posebno ob- sežno je delo »TERMIKE« kot kooperanta jugoslovaiUiskih ladjedelnic. V letošnjem letu sodeluje »TERMIKA« pri gradnji preko 30 ladij za izvoz v razne dežele. Pirojekte za komplicirana dela, kot so npr. ladijske hladilnice, izdeluje projektiv- ni Liro »TERMIKE« samostojno, s polnim uspehom gtlede na stroge predpise ladijskih registrov. Kot majhno podrobnost med številnimi rešenimi nalogami navajamo gradnjo hla- dilnih prostorov za tovor na šestih ladjah za »JugOilinijo«, ki že obratuje od lanskega leta. V TE Šoštanj je bila izvedena izola- cija velike pairne turbine po novem po- stotpku, ki omogoča hitro obremenjevanje turbine. Podjetje ima svoje obrate v Poljanski dolini nad Škof jo Loko in sicer za proizvod- njo mimeralne volne in specialno mizarstvo. »TERMIKA« ima več licenc za tiste posebne naloge, katerih Teševanje zahteva sodobna energetika, ladjedelništvo, rafinerije itd., pa tudi vrsto lastnih postopkov in patentov. Posebno je treba omeniti nove možnosti, ki jih daje sodelovanje »TERMIKE« z raz- ličnimi proizvodnimi podjetji ina področju gradlbeništva, hladilne tehnike, ogrevalnih naprav itd. ? teol-oljarna LlUBLIANA Teol — Oljarna v Ljubljani sicer nima dolge zgodovine, kljub temu pa se je podjetje krep- ko uveljavilo na domačem in svetovnem tržišču. Proizvaja tekstilna, usnjarska in čevljarska po- možna sredstva, detergente, sredstva za gašenje 'jožarov ter ricinovo in laneno olje. V zadnjih etih je začelo izvažati v razne države, kakor v Egipt, Italijo, Francijo, Zahodno Nemčijo,,Če- škoslovaško, Sudan, Kubo, Venezuelo, odpirajo pa se še nove možnosti za izvoz v druge države. Iz majhnega podjetja v privatni lasti se je podjetje razvilo v organizacijo s prometom nad 1,5 milijarde. Pred vojno je podjetje imelo majhen obseg in ozek produkcijsiki program. V letu 1939 je bilo vsega 14 zaposlenih delav- cev, ki so izdelovali kakih 80 ton proizvodov. Po osvoboditvi je podjetje začelo širiti svoj asiortiment. Tudi oljarna, ki je bila pripojena podjetju 1959. leta, je bila do 1945. leta v pri- vatnih rokah in je proizvajala laneno olje in firnež. Oljarna se je ves čas svojega obstoja borila s težavami zaradi ricinovega (in lanene- ga semena. Te težave so še sedaj. Proizvodnja v tem obratu je v veliki meri odvisna od letine in od sposobnosti odgovornih delavcev, da se jim posreči nabaviiti dovolj ricinavega semena za predelavo. Ker je v državi še več drugih tovarn, ki proizvajajo rioinovo in laneno olje, so potrebni precejšnji napori, da dobi dovolj semena za nemoteno obratovanje. Pri taki si- tuaciji pa ni razumljivo, da se gradi še ena tovarna, ki bo predelovala ricinovo seme, ko vendar že obstoječe tovarne nimajo dovolj su- rovin za celoletno proizvodnjo. Realizacija se je v podjetju večala iz leta v leto. Tako znaša indeks proizvodnje v letu 1961 nasproti letu 1952 preko 400. Td rezultati nam povedo, da so še možnosti za nadaljnje povečanje realizacije in za razširitev asorti- menta artiklov. Za dosego tega namena pa je treba pospešiti investicijsko izgradnjo podjetja. Poseben problem predstavlja preskrba s su- rovinami. Podjetje mora uvažati precejšnje ko- ličine surovin, ki jih še mi na domačem tržišču na razpolago. Pri tem pa se postavlja vpraša- nje deviznih sredstev. Vsekakor je uvoz ne- katerih surovin za proizvodnjo opravičljiv, ker na ta način nudimo domačim odjemavcem iz- delke po nižji ceni in prihranimo devize za uvoz gotovih izdelkov. Spričo pomanjkanja de- Nov obrat za etoksilirane produkte viiz za nabavo surovin iz uvoza je podjetje pro- blem delno rešilo na ta način, da so nam razna podjetja odstopila del deviznih sredstev za na- bavo suroviin za njihovo proizvodnjo. To je pa samo delna rešitev. Podjetje sd stalno prizade- va, da bi uvožene surovine nadomestilo z do- mačimi. Podjetje polaga veliko važnost na razisko- valna dela, zato je tudi struktura delovne sile drugačna kot v drugih podjetjih: — 15 usiluž- bencev z visoko tehnično strokovno izobrazbo ter večje število srednjega tehničnega kadra je jamstvo za usipeh. V ta namen so vložena znat- na denarna sredstva, predvsem v opremo labo- ratorijev in v nabavo ustreznih aparatur in merilnih instrumentov. V novem obratu etoksiliranih produktov je podjetje začelo s proizvodnjo novih izdelkov v državi, ki so se doslej uvažali. Osnovna su- rovina za to proizvodnjo je zelo zahtevna, je eksiplozivna, istruipena ter brez vonja in okusa. Prav zaradi teh okolnosti je proizvodnja izoli- rana in z njo bo podjetje prihranilo znatna de- vizna isredstva. Tam so zaposleni trije delavci, ker je ves postopek; kar se da avtomatiziran. Teol je edino podjetje, ki proizvaja sredstva za gašenje požarov. Ta sredstva so enakovredna uvoženemu Tutogenu in so se skoraj vsi naši potrošniki preorien tirali na domači izdelek, ki je uspešno prestal vrsto preizkušenj pri pristoj- nih državnih organih. Sedanja lokacija obrata Teol ne nudi mož- nosti za nadaljnji razvoj. Obrat je utesnjen med prometno Zaloško cesto in Ljubljanico, dnevno se prevozi preko ceste nad 40 ton su- rovin in izdelkov in se je predvsem veliki paz- ljivosti delavcev zahvaliti, da to delo poteka normalno. Podjetje ima sicer novo lokacijo za postopno preselitev obrata na Tovairniško ulico, vendar pa razpoložljiva finančna sredstva tre- nutno ne zadostujejo za kake večje investicije v tem smislu. Kljub težavnim pogojem podjetje stalno prihaja na tržišče z novimi izdelki. Tako je osvojen postopek za proizvodnjo aditivov za motorna olja, posebno pa še za proizvodnjo sebacinake kisline, ki jo je mogoče po ugodni ceni plasirali na zunanje tržišče. Čeprav gre za manjše podjetje, gre vendar poudariti, da se je s svojimi kvalitetnimi iz- delki uveljavilo na domačem in tujem tržišču, kolektiv pa neprestano stremi za tem, da bi čimveč proizvajal in izvažal ter da bi hkrati zadostil potrebam domačega tržišča. Potreben strokovni kader si je podjetje preskrbelo v glavnem s štipendiranjem. Organi samoupravljanja v podjetju so po- svetili posebno skrb razvoju podjetja ter uved- bi nove organizacije, ki pri sedanjem stanju ni več ustrezala. V ta namen so povabili v pod- jetje zastopnike zavoda za organizacijo dela, ki so skupno s strokovnjaki podjetja izdelali in uvedli tako organizacijo dela, ki ustreza se- danjemu stanju in perspeiktivnemu razvoju pod- jetja. Po višini dohodka na člana kolektiva je pod- jetje med prvimi v občind, za tekoče leto je že izipolnjen plan izvoza, čeprav je preteklo šele pol leta. Osnovna dejavnost obeh proizvodnih obra- tov se bistveno razlikuje. Medtem ko je v Teolu v glavnem kemijsko-organska predelava, gre v Oljarni za tipično stiskanje semen v olja. Prav tako različna je tudi surovinska baza za oba obrata. Podjetje ima dobre perspektive in se stro- kovnjaki ukvarjajo z mislijo, da bi predvsem v obratu, kjer se stiskajo olja, te proizvode fi- nalizirali. ^ OB ID inniici hmunalnesa podjetja JAVNA RAZSVETLJAVA v Ijubljani Zgodovina javne razsvetljave v Ljubljani sega tja do leta 1582, ko se je pojavila Pod Trančo prva svetilka na olje. Dne 1. januarja 1793 je bilo v Ljubljani že 431 svetilk na olje, kar je zadovoljilo tedanje potrebe, le svetilke so prezgodaj ugašale. Z zgraditvijo ljubljanske plinarne je 9. novembra 1861. leta aagorela plinska luč po ljubljanskih ulicah in mostovih. V tedanji >Zvezdi< je bil postavljen celo kandelaber s petimi svetilkami, ki je lepo osvetljeval oko- lico, 9. maj 1881 pomeni novo pridobitev in prelomnico v zgodovini ljubljanske ulične razsvetljave. Od tega dne dalje je tedanji Kongresni trg osvetljevala električna žarnica zdo močne jakosti v veliko zadovoljstvo: Ljubljančanov. Leta 1898 je razsvetljevalo ljubljanske ulice 842 električnih svetilk, oziroma žarnic. Obstoječa plinska razsvetljava je spričo vedno večjega uveljavljanja električne razsvetljave dokon- čala svojo nalogo, ko je bilo v Ljubljani že ca. 270O elek- tričnih svetilk z okoli 300 kW obremenitve. — Ta razvoj kaže na pestrost in težave pri uveljavljanju zahtev in želja za razsvetljavo ulic. Za nadlaljnji razvoj javne razsvetljave t Ljubljani je bil pomemben akt ustanovitev Mestnega zavoda in pozneje komunalnega podjetja > Javna razsvetljava«, ki letos — 1962 — praznuje 10-letnico obstoja. Vsekakor je Ljnbljan« v ob- dobju 1952—1962 spremenila nočno lice mnogo bolj kot prej v stoletjih. Dinamika tehnike in potreb Ljubljančanov je bila logična posledica tempa splošnega razvoja v novi Jugo- slaviji po zmagi nad Hašističnim okupatorjem. 5.020 žarnic s 1001 kW obremenitve v 590 ulicah, s 354 km električnega omrežja, s 141 prižigališči z daljinskim uklapljanjem in ugašanjem ter s 45 Lx maksimalne osvet- ljenosti neikaterih cestišč je dokaz za to. Stalno svečlano , osvetljeni objekti kot ljubljanski grad, Magistrat, Robbov vodnjak, Giganti, Prešernov spomenik, Kidričev spomenik, Ljudska skupščina. Grobnica herojev, Ilegalec, Muzej NOV, Narodna in Moderna galerija. Opera, Trubarjev spomenik, Nebotičnik, Križanke, Univerza itd. dajejo Ljubljani prije- ten in privlačen nočni vridez pri spoznavanju kulturno-zgo- dovinskih objektov turistu in domačinu. Leto 1958 predstavlja nov mejnik za praktično uvajanje sodobnejše in močnejše javne razsvetljave. Malo pred pri- četkom VII. kongresa ZKJ v Ljubljani se je izvedla na delu Titove ceste in pred Gospodarskim razstaviščem nova razsvetljava z žarnicami na živosrebrno paro in fluorescenč- no oblogo. Tako je Ljubljana imela prva v državi razsvet- ljavo te vrste, ki je osvojila in še osvaja vsa mesta na svetu. Tudi zunanji, estetski način izvajanja se je v mnogo- čem spremenil. Preko cest in po lepih fasadah razpredene, vedno nevarne električne žice so se umaknile sodobnim vit- kim kandelabrom z lepo oblikovanimi svetilkami s kabelsko napeljavo v zemlji. Tako je danes v Ljubljani že nad 1510 raznih kandelabrov in 1340 žarnic na živosrebrno paro, ka- terih število se stalno povečuje. Starim predelom Ljubljane se v pogledu javne razsvet- ljave polaga posebna pozornost. V nizu priprav v teku let smo v sodelovanju z Zavodom za ureditev stare Ljubljane pripravili študije in projekte za razsvetljavo Stare Ljub- ljane, kakršna je bila pred stoletji. Tako smo uredili tako razsvetljavo na Novem trgu {prej Turjaški trg), Ob Ljub- ljanici poleg Čevljarskega mostu, v Ciril-Metodov i ulici in delu Pogačarjevega in Vodnikovega trga. To delo se posto- poma nadaljuje. Ob priliki praznovanja 20-letnice vstaje jugoslovanskih narodov je leta 1961 javna razsvetljava v Ljubljani zabele- žila nov napredek v pravilnem razsvetljevanju prometnih ulic. Uvedli so se novi tipi svetilk, ki ne bleščijo, z dvema žarnapama, ti. s klasično in VTF žarnico, kar daje močno Plinska svetilka iz preteklega stoletja. osvetljenost in prijetno barvo svetlobe. To je bilo za nara- ščajoči avtomobilski promet nujno potrebno. Tega se bodo morali lotiti prej ali slej tudi v drugih jugoslovanskih me- stih zaradi ukrepov prometnih organov, za večjo varnost na javnih prometnih cestah in zaradi gospodarske škode, ki s tem nastaja. Doseženi uspehi kolektiva so toliko pomembnejši, koli- kor se upoštevajo še posledice druge svetovne vojne. Ti uspehi v razvoju javne razsvetljave so spričo izkušenj in želja po vztrajnem napredku v tehniki razsvetljave dali pomemben prispevek naši industriji in drugim mestom Ju- goslavije v sorazmerno kratkem obdobju 10-letnega delova- nja. To predvsem v zboljšanju javne razsvetljave, osvetlje- vanja javnih objektov in spomenikov, reklamne razsvetljave, razsvetljave izložb, javnih dvoran in športnih objektov. Čaka nas Še vrsta težkih nalog, posebno se za boljšo in ekonomičnejšo razsvetljavo. Potreben bo za to primeren stro- kovni kader in Študij za projektiranje, gradnje, vzdrževanje in večji asortiment, kvalitetnejši in ceneni svetlobni elementi ter material, ki ga proizvaja naŠa industrija. i Sodobna živosrebrna svetilka Specialni smetarsld avto hihita ftt sd^iMji^€pS Snaga in zdravje mesta sta v ponos njegovim prebi- vavcem in v občudovanje tujcem, saj je stopnja Javne hi- giene kulturni odsev meščanov. Pri nas v Ljubljani skrbi za vzdrževanje javne higiene komunalno podjetje SNAGA, ki ima od svojega nastanka že dolgo prehojeno pot. Dejavnost podjetja se je pričela že pred drugo svetovno vojno s skromnimi začetki in težavami v bivši mestni pri- stavi. Tedaj je konjska vprega bila glavni faktor za odvoz smeti in odpadkov. S širjenjem mesta, z večanjem prebivavstva in pri naglo naraščajočem prometu konjska vprega ni več ustrezala na- menu. Treba je bilo preiti na specialna motorna vozila za od- voz smeti, za izpiranje cest itd. Tudi obseg čiščenja ulic se je povečal. Iz leta v leto je bilo za to potrebno večje število ljudi. Vzdrževanje javne higiene v mestu je končno narekovalo ustanovitev samostojnega, sodobno organizirane- ga podjetja za vzdrževanje srtage. SNAGA je danes pod- jetje take vrste. Zaposluje okoli 300 delavcev in razpolaga s sodobnimi napravami in pripomočki za opravljanje po- verjene mu naloge. Podjetje iz dneva v dan doživlja svojo notranjo rast. Kmalu bo treba opustiti tudi klasični način čiščenja ulic in preiti na mehanizacijo. Treba bo začeti predelovati odpadke v kompost, ker podjetje kmalu ne bo imelo več kam odlagati smeti. Mnogo, mnogo je nalog, ki jih bo moralo podjetje še rešiti v bližnji ali daljni prihodnosti. Toda samo ne bo zmoglo vsega, kar ga čaka, če res vsi prebivavci mesta ne bodo imeli pravilnega odnosa do javne higiene. Delavec snaživec na cesti ali smetar pri odvozu smeti nista več Človeka tistega stanu, ki so ga nekoč tako radi primerjali z najnižjim v socialni lestvici. Danes je snaži- vec na cesti enakovreden državljan, svoboden upravljavec v podjetju, ki s svojim delom prispeva pomemben delež v prizadevanju, da se ustvari delovnemu človeku lepo in zdravo delovno okolje. Dviga se tudi njegov kulturni nivo. SNAGA razpolaga z modernim samskim domom, v katerem imajo delavci lepa stanovanja z vsem komfortom. Prav tako imajo lepo jedilnico, kjer lahko prebirajo časopise, poslušajo radio in gledajo televizijo. Kdaj so imeli v bivši Jugoslaviji tako imenovani »cestni pometači« tako udobnost in take možnosti? Vsega tega se delavoi SNAGE zavedajo v polni meri. Po svojih najboljših močeh prispevajo vse sile, da bi svoje naloge zadovoljivo izpolnili, saj jih je treba opraviti včasih v najtežjih in nevarnih okoliščinah. Želijo pa, da bi se tega zavedali tudi prebivavci mesta, kajti le s skupnimi napori bo mogoče doseči uspeh. KOMUNALNO PODJETJE »^šiittgifa^^ LJUBLJANA t It IZOllt obrtno montažno podjetje Ljubljana-Polje 356 Podjetje je bilo ustanovljeno marca 1959 z odločbo ObLO Ljubljana-Polje kot kleparsko obrtna delavnica s sedežem v Vevčah št. 8. Predmet njegovega poslovanja je bil: izoliranje toplot- nih naprav in splošna kleparska dela. Z odločbo ObLO Ljubljana-Moste-Polje je bila spreme- njena firma podjetja in se glasi: Obrtno monta/no podjetje »Izolit« Ljubljana s sedežem v Polju 556. Z odločbo ObLO Tjubljana-Moste-Polje se je maja 1961 piipojila obrtna delavnica Vodovodne instalacije Moste k obrtno montažnemu podjetju slZOLIT« Ljubljana-Polje. Naše podjetje je specializirano za naslednja dcki: toplotne izolacije, hladilne izolacije, akustične izolacije in hidroizolacije. V sestavu našega podjetja imamo tudi manj- šo skupino vodovodnih instalaterjev, ki opravljajo razna dela v območju Ljubljane. Izolacije pa izvršujemo po teri- toriju cele države. Obrtno montažno podjetje je doslej opravilo naslednja večja izolacijska dela: toplotne izolacije: termo-elektrarna Catiči za Jugoturbino Karlovac, Podravka, Koprivnica, Toplarna, Ljubljana; kombinirane toplotne in hladilne izolacije: Kemična tovarna Hrastnik; hladilne izolacije: Pomurka, Murska Sobota, Aldo Rismondo Rovinj, Trg na debelo, Ljubljana; hidroizolacije: TE Senj. Izolacija pri izgradnji >Toplarue« v Ljubljani kÉm tovarna loste - na prelomnici Ce vas pot kdaj zanese po Poko-pališki ulici v Ljubljani proti moŠčanskemu predmestju, se vam na lovi strani nekaj pred železniškim prolazom pogled go'tovo ustavi na umazano rdečih objektih, obkroženih z železniškimi tiri in zavitih v kaj goste pramene izhajajoče pare in dimnih plinov. To je Kemična tovarna Moste, odon najstarejših obratov na svetu, ki proizvaja glinico po Bayerjevem postopku. Nastala je v času (1907), ko jc postal po pr\ih resnično uspelih tehno- loških rešitvah (Bayer je izumil svoj postopek le nekaj let prej!) v naglo razvijajoči se tehniki tudi lahki aluminij čedalje bolj nepogrešljiv. Tovarni je botroval nemški kapital. Ta je namreč zelo hitro uvidel, da se mu ob izikoriščanju cenene delovne sile veliko bolj izplača predelati boksite iz bogatih primorskih in dalmatinskih ležišč že na mestu samem in si tako zmanj- šati tran.sportne stroške na polovico. Z letno kapaciteto okrog 7000 ton glinice je predstavljala Kemična tovarna Moste ve- liko tovarno v času pred petimi desetletji na svojean pod- ročju. Med obema vojnama se je situacija precej spremenila. Zaradi spremenjenega političnega položaja in zaradi zgrad- nje novih in večjih tovarn za predelavo boksita v Nemčiji sami, je tovarna za svoje lastnike izgubila prvotni pomen: večjih vlaganj vanjo so se izogibali in jo vzdrževali le kot neke vrste poskusni obrat. Taka situacija je ostala v glav- nem vse do osvoboditve. Prva povojna leta so bila seveda težka kot za veČino naših tovarn. Lastnik je ob zapustitvi tovarne zvabil s se- boj še strokovnjake, odnesel skoraj vso dokumentacijo itd., tako da razen izrabljenih in zastarelih naprav ni ostalo ni^. O, pač! Ostalo je še izkustvo delavcev, naših ljudi, ki ga nihče ni mogel odnesti s seboj. Zaradi tega in s sodeloi'a- njem domačih strokovnjakov so bile začetne težave kmalu obvladane in že v prvem letu po osvoboditvi so prve tone snežnobele glinice ponovno stekle izza rdečih moščanskih zidov. Proizvodnja je potem hitro naraščala in kmalu do- segla najvišjo predvojno raven; v poslednjih letih pa se je povzpela do višine, s katero prej tudi največji optimisti niso računali. Kakor da se hoče stara, izgarana tovarna sedaj na koncu oddolžiti za vse tisto, kar so lačni tujci preko nje izropali v skoraj štirih desetletjih! Danes proizvaja Kemična tovarna Moste glinico prizna- ne kvalitete. Glavni potrošniki so metalurgi (predelava t aluminij), čeprav je nekaj porabijo tudi v keramični in ne- katerih drugih industrijah. Clinica je sicer glavni, ni pa edini proizvod te tovarne. Po pomenu je na drugem mestu prav gotovo aluminijev sul- fat. To je bela, steklasta sol, s 17—18 "/o aluminijevega ok- sida, ki se na veliko uporablja za čiščenje voda, v usnjar- ski in barvarski industriji, prav posebno pa še v indu- striji papirja. Zlasti nagel razvoj te poslednje je povzročil hiter dvig v potrošnji sulfata, tako da ga danes samo v Kemični tovarni Moste proizvedejo nekaj tisoč ion letno. Od drugih alutninijevih spojin lahko v Mostah kupite Še galun: tega rabijo usnjarji in kozmetiki, in aluminijev hidroksid, ki ga zaradi precejšnje reaktivnosti uporabljajo kemiki za uvedbo aluminija v druge spojine. Asortiment proizvodnje zaključujeta dve živ(xsrebrni spojini: oksid in kalomel, ki pa količinsko nista pomembna. Kljub taki relativno ugodni situaciji v poslednjih letih pa kolektiv Kemične tovarne Moste ni nikoli izpustil iz vida dejstva, da je bila ta situacija več ali manj le sad poseb- nih pogojev, ki so vladali v našem gospodarstvu v prvih povojnih letih (v tem iprimeru: nerazvitost industrije gli- nice), a da je njena sedanja proizvodnja v bistvu zelo ne- perspektivna. Osnovni vzrok za te skrbi leži v majhni zmogljivosti in izfrošenosti sedanjih naprav. V svetu se namreč danes postavljajo tovarne glinice s kapaciteto nekaj sto tisoč ton letno in ki delajo s sodobnimi, avtomatiziranimi napravami; po drugi strani pa se situacija na tem področju naglo menja tudi znotraj države. Obstoječi tovarni v Lo- zovcu in Kidričevem se rekonstruirata in povečujeta pro- izvodnjo, predvideva se izgradnja aluminijevih kombinatov v Črni gori in Dalmaciji itd. Popolnoma jasno jc, da v takih okoliščinah Kemična tovarna Moste s svojimi 7000 tonami gliniice, proizvedene po zastarelem postopku in na starih izrabljenih s-trojih, ne bo niti v jugoslovanskem merilu kaj prida pomenila; še manj bo vzdržala konkurenco s stališča ekonomičnosti. Ker o razširitvi in modernizaciji tovarne na sedanjem prostoru zaradi urbanističnih načrtov in oddaljenosti surovin ni go- vora, je ostala pred kolektivom edina alternativa: preusme- ritev proizvodnje. Odločili so se za našo državo sicer novo, a zelo per- spektivno področje indusitriije sintetičnih vlaken. Lotiti se mislijo namreč proizvodnje poliamidne s\ule tipa perlon in to iz razloga, ker so med množico raznih umetnih vlaken, s katerimi je danes preplavljeno tržišče, ravno poliamidi (nylon, perlon) našli najširše in gotovo področje uporabe. Z izgradnjo takega obrata bi se uvoz sintetičnih vlaken v državo zmanjšal najmanj za 4 in pol milijone dolarjev letno, a Jugoslavija bi se končno uvrstila med dežele z lastno proizvodnjo sintetičnih vlaken. Predvidena količina in asortiment proizvodnje sta v so- glasju s smernicami družbenega plana našega gospodarstva za razdobje 1961—lOo"?. Z izgradnjo prve faze bi tovarna pošiljala na trg okrog tisoč to.n poliamidne svile običajnih tifrov (15—100 den), v naslednjih nekaj letih pa bi to pro- izvodnjo podvojila in ji dodala le^no še okrog 1000 ton po- liamidnega korda in okrog 700 ton ton prediva. V korist predvidene investicije govore tudi naslednja dej- stva: za novo proizvodnjo se bo dal uporabiti del dosedanjih naprav (energetska centrala, industrijski tir, remontne delavnice, skladišča, upravna stavba itd.), kar bo ce- lotno investicijo pocenilo. Podjetje razpolaga s precejšnjim številom izkušeinih de- lavcev z industrijsko tradicijo in prakso v kemični in- dustriji, kar bo ugodno vplivalo na hitro uvedbo kom- plicirane in občutljive tehnologije umetnih vlaken. V Ljubljani in okolici je nekaj znanstvenih in indu- strijskih tekstilnih centrov, ki bodo omogočili sodelo- vanje Številnih strokovnjakov, potrebnih za vpeljavo in naknadno izpopolnjevanje delikatne proizvodnje. Program je torej jasen in obetajoč. Ce bo kolektivu uspelo kmalu zagotoviti potrebna finančna sredstva, vam ob sprehodih po PokopaliŠiki ulici ne bo treba več dolgo pospe- ševati koraka zaradi nadležnega boksitnega prahu, ampak se boste z zanimanjem ozirali na novo, svetlo tovarniško poslopje. Kemična tovarna Moste-Ljubljana Pot in vloga geodetskih de v razvoju socialističnega gospodarstva Izdelava načrtov z modernim stereokartirnim aparatom Nadaljnji razvoj našega socialističnega go- sipodarstva in uvajanje isodobnih tehnološlaili procesov postavlja že danes, v bližnji bodočno- sti pa še bolj kar zahtevne naloge proizvodnje in vse višji nivo v znanju tehnike od strokov- nih kadrov — neposrednih proizvajavcev. Tako bo uvajanje avtomatizacije zahtevalo praktično in teoretično obvladanje strojev, s katerimi bo upravljal strokovnjak z znanjem, ki bo dose- galo najmanj nivo današnjega tehnika.^ Ena od strokovnih vej, ki se vključuje po svoji dejavnosti v izrazito sodobno tehniko, za katero je potrebno miinimalino znanje na nivo- ju tehnika-geometra, so geodetska dela. Hitra rast in izgradnja mest in sodobnih na- selij, nove ceste, regulacija rek, izgradnja me- lioracijskih islistemov, kolektivizacija, urbani- stična iin regionalna ureditev in moderne ko- munalne naprave neprestano menjajo topograf- sko površino zemlje. Raizunlljivo je, da izdelava urbanisitičnih na- črtov in komunalna izgradnja, socialistično kme- tijstvo in gozdarstvo, promet, razvoj turizma in drugega našega gospodarstva zahtevajo stalno ažurne geodetsike načrte in karte. Geodetska služba je v pretekli dobi obnove in kapitalne izgradnje opravila številne zahtev- ne naloge od izdelave načrtov dn kart do viso- ko-znani8tvenih del pri opazovanju nihanja pre- grad pri hidrocentralah in preciznih delih pri montaži strojegradenj in turbin. Uvajanje fotogrametrije in njena uporaba na vseh področjih naše izgradnje zavzema da- nes ter bo zavzemala v prihodnje mesto ene od osnovnih metod dela. Jugoslavija je danes ena prvih držav v Evropi, ki razpolaga s šte- vilnimi fotogrametričnimi instrumenti. Prva naloga geodetske službe je danes izde- lava osnovne državne gospodarske karte v me- rilu 1 : 5000 in 1 : 10 000. Gospodarska karta bi bila že danes potreb- na, vendar se je zaradi drugih prioritetnih na- log v preteki dobi lahko šele sedaj lotevamo na širši osnovi. Obširnejšo zahtevo za izdelavo te karte je postavila v letu 1960 Vodna skup- nost Maribor za porečje Drave in Dravinje in občina Trbovlje za potrebe regionalnega pla- niranja. V letu 1961 pa je okrajni ljudski odbor No- vo mesto za urbanistično ureditev mesta in oko- lice zahteval izdelavo karte. V letu 1962 pa se lotevamo obširne naloge za izdelavo osnovne državne gospodarske karte in s tem ureditve katastra zemljišč tudi na Kočevskem. Karta mesta Ljubljane, kjer so šele v zad- njih letih začeli v večji meri izdelovati nove geodetske načrte in izmere, je šele v fazi oibde- lave. Danes je v delu karta za ca. 200.000 ha povr- šine. Uporablja se sodobna fotogrametrična me- toda, kombinirana s klasičnimi metodami. Vsa ta dela uspešno in na visokem nivoju apravljajo geodetske institucije Geodetski za- vod v Ljubljani, Projektivno podjetje AFOS in okrajni geodetski zavodi v MariboTu, Celju in Kopru. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo v Ljubljani pa pri vzgoji strokovnih kadrov neposredno sodeluje z operativnimi organizaci- jami. Raziskuje in uspešno razvija in osvaja sodobno tehniko na področju večbarvne litogra- fije ter že izdeluje kartografske karte za po- trebe gospodarstva in tnrizma. Geodetsika uprava LR Slovenije kot matični organ skrbi za strokovni dvig kadrov in oprav- lja regulativmo funkcijo piri izvedbi številnih strokovnih nalog. Eno od osnovnih vprašanj je financiranje geodetskih del. Na vsem svetu se izdelave geo- detskih osnov smatrajo za temeljno družbeno potrebo. Zato se tudi financira iz skupnih dr- žavnih sredstev. Tako mišljenje zastopa tudi naša geodetska služba, ki sodi, da mo'ra tudi naša socialistična družba vložiti v ta dela sred- stva, ki bi jih prispevale vse politično terito- rialne enote od občin do zveze. Pred vojno smo razpolagali z maloštevilnimi geodetskimi kadri. Danes je njihovo število de- setkrat naraslo. V letu 1965 bomo dosegli šte- vilo 650 strokovnega geodetskega kadra sred- nje, višje in visoke izobrazbe, kar bo zadosto- valo za dobo 25 let. Zato z letom 1963 predvi- devamo ukinitev srednje šole. Fakulteta za arhitekturo, gradbeništvo in ge- odezijo že preusmerja študij v komunalno smer. Komunalni inženir kot novi profil v komunal- ni službi bo lahko zadovoljil zahtevnemu mo- dernemu komunalnemu razvoju. Zato je per- spektiva njegovega dela in razvoja v vsaki ko- muni izredno ugodna. AFOS podjetje za aerofotogrametrijo zdeluJQ geodetske osnove za; melioracije cestogradnje, hidroenergetske naprave, urbanistične in regionalne projekte Karte 1 : 5000, 1 : 10000 in tehnične načrte vseh meril LJUBLJANA, Streliška ulica 12a Tel. 32-215 OBVESTILO Vse cenj. komitente in poslovne stranke obvešča- mo, da so se podjetja Imertrans, Javna skladišča in Globus spojila v novo podjetje INTERTRANS - GLOBUS mednarodna špediciia, transporti, skladišča in kvalitativna ter kvantitativna kontrola blaga Telefoni : generalni direktor, Ljubljana, Šmartinska 152 a 32-523 komercialni sektor, Ljubljana, Šmartinska 152 a 33-460 finančni sektor, Ljubljana, Smoletova 12 h. c. 31-201, 31-203, 31-204 splošni sektor, Ljubliana, Šmartinska 152 a 33-558 Uprava podjetja: INTERTRANS - GLOBUS Ljubljana, Šmartinska 152 a TRGOVSKO PODJETJE LlUBLJANA, Voinjakova 2 Poitni predal 16 Telefoni: 32-755 32-74« 37-814 32-7I8 Obveščamo cenjene odjemavce, da imamo stalno na zalogi vse vrste goriv in maziv domačega In inozemskega izvora Vsa navodila in pojasnila o pravilnem mazanju vozil In strojev zahtevajte pri podjetju PETROL - tehnična služba Zaradi nakupa vseh vrst naftnih derivatov iz uvoza pa se obračajte na naš uvozni oddelek PETROL Ljubljana Geološki zarod atiL TELEFON ŠT. 30-165, 32-136 1. GEOLOŠKO KARTIRANJE, RUDARSKO-GEOLOŠKA RAZISKOVANJA IN USTREZNE LABORATORIJSKE PREISKAVE 2. GEOFIZIČNA MERJENJA 3. RAZISKOVALNA VRTANJA 4. RUDARSKA RAZISKOVANJA I z o LI R K A LJUBLJANA-MOSTE proizvaja materiale za: gradnjo cest, hidroizolacije, termo-akustične izolacije, antikorozijo. elektroinstalacije Na drobno prodajamo v naši industrijski prodaialni poleg tovarne Naši izdelki so kvalitetni Prepričajte se ! LJUBLJANA inozemska zastopstva lJUBUANA Celovška cesta 34 telefon 23-351 konsignacijska skladišča telefon 33-141 ELEKTROOBNOVA LJUBLJANA-POLJE Opravlja vse vrste elekfroinsfalacij na novih gradnjah in adaptacijah stano vani skih] in industrijskih objektov ter elektro-serviano službo. — Kolektiv se priporoča! semenarna LJUBLJANA, Gosposvetska 5 vam nudi v svojih prodajalnah na drobno v LJUBLJANI, Gosposvetska 5 in Vodnikov trg 4 MARIBORU, Dvorakova 4, tel. 36-94 ZAGREBU, Kraševa 2, tel. 36-352 BEOGRADU, Prizrenska 5, tel. 27 377 kakovostna semena poljščin, vrtnin in cvetlic ter gomolje in čebulice cvetlic Izvaža in uvaža semena za svoj in tuj račun pod ugodnimi pogoji Sklepa pogodbe za razmnoževanje priznanih semen Odkupuje in prodaja na debelo in drobno vse vrste priznano dobrih semen PODJETJE Agrostroi LJUBLJANA tel. 33-891 in 33-861 opravlja popravila kmetijske in gozdarske mehanizacije — projektira In izdeluje naprave za umetno namakanje kmetijskih površin in naprave za tople rastlinjake — projektira in izdeluje naprave za stroino molžo — opravlja vsa meliora- cijska in hidro-raelioracijska dela — izde- luje kmetijsko strojno opremo — opravlja terensko servisno službo za kmetijsko mehanizacijo. Njene storitve so kvalitetne