NOVO ODKRITI FRESKI V PODRUŽNIČNI CERKVI SV. MIKLAVŽA V MEVKUŽU PRI ZGORNJIH GORJAH Adela Železnik, Ljubljana Spomlad: leta 1985 je gorjanski župnik Nikolaj Štolcar v podružnični cerkvi sv, Miklavža v Mevkužu pri Zgornjih Gorjah pod baročnim ometom odkril dve freski, ki presenečata s svojo kvaliteto,1 Podružnična cerkev sv, Miklavža je bila barokizirana v 17, m predelana v 18. stoletju, v skoraj prvotni obliki pa seje ohranil gotski prezbiterij, ki se po načinu oblikovanja prostora ter z značilnimi arhitekturnimi členi (mrežasta obočna shema, dva temenska sklepnika, geometrične konzole) uvršča v tip prezbiterija, značilnega za gorenjsko podružnico 15. stoletja,2 s to prednostjo, da je tudi datiran (ljubljanski Škofijski vizitator leta 166K poroča, da je na slavoloku videl letnico 1465).' Leta 1465 ali kmalu zatem je bil prezbiterij verjetno tudi poslikan^ — od te posli kave nam je bila d" sedaj znana le freska sv, Krištofa na severni zunanjš-čini prezbkerija, ki jo je leta 1739 prikrit na novo pri/idani zvonik (spodnji del Krištofa, od pasu navzdol je viden na južni steni sedanje zakristije, zgornji del svetnika z Jezusom na rami pa v stolpu zvonika, dostopen s prve stopniSčne ploščadi). Gre za kljub prezidavam lepo ohranjeno in kvalitetno delo Mojstra Bolfganga,- po tipu sorodno upodobitvi sv. Krištofa na južni zunanjščini romarske cerkve v Crngrobu in prav tako zazidani freski istega svetnika v podružnični cerkvi sv. Nikolaja v Strahinju pri Naklem. Novo odkrili freski zavzemata ladijsko stran sedaj baročne slavoločne stene. Na levi, severni strani slavoloka je pred temnomodrim ozadjem upodobljena svetnica z dolgimi, valovitimi lasmi in krono na glavi, ki jo obdaja zlat, v omet vrezan nimb (si. 41). Oblečena jc v svetlordečo obleko z brokatnim vzorcem temnejše rdeče barve in ogrnjena v enako patroniran plašč z umazano belo podlogo. V prosu? rje postavljena rahto diagonalno in z iztegnjeno desni co 1 O novo ¡Sdk ril i h freskah v podružnični eerkvi sv. Miklavža v Mevkuin pri Zgornjih t ki rjuh jc poročala ic Majda I lajnnliai v seminarski nalogi i. naslovom Odkritja fre sk t- zadnjem desetletju »ii Gorenjskem. Ljubljana 19Ü6. pp_ lü—13 (tipkopis), 3 Ivan Komelj: Gotika arhitektura, Ljubljana p. X' X X VI II (Ars Stoveniac). pumi constm ex Scriptum in A reu Chart Videli (eet): Anno ¡465. - (Viziiacijjki protokol Škota Joiefa üfula Rabatte. 1668, NŽAL, Vi/, 4 (od Uiti citirano Vizitacijski protokol Škofa Jalefa grafa Rabatte), p. 2IS') ' Jane/ Holl er: Stensko slikarstvu na Slovenskem med Janezom Ljubljanskim in Mojstrom sv, Andreja iz Krak, I.jubljana I9H5 (od I od citirano Höflcr; Stensko slikarstvo), p. 6*), ■' F. Stele jc fresko uvrstil v maSfci kioj; Ijdcj; terenski /apiski Stele, XXVIII, 31. K. 25 in France Stele: Cörrftp stensko slikarstvo, Ljubljana 1072 (ud tod citirano Stele: Gotfko stensko slikarstvu), p. XIV (Ars S loven i a e). Mojsliu Holigangn pa jo je pripisala Ksenija Rozman v članku I-reske na Jamniku, Kranjski zbornik 3 975. p. 190; ladnje povzema tudi J, H ö ller (Höller: Stensko slikarstvo, p. 69). 71 razpira plašč, pod katerim klečita dva gola otroka in molita (si. 41). Svetn¡čina leva roka in del obleke sta bila ob baročni predelavi slavoloka ial uničena. Prizor je obdan z omamen talnim okvirjem — ta je na notranji strani sestavi jen \j. dveh ozkih, belih črt, ki oklepata Široko, listnato zeleno polje, v zgornjem delu freske nato preide v dve stikajoči se širši črti (temnosivo in rumeno), na levem robu freske pa v droben geometrijski vzorec rumene, modre in rdeče baTvc. Prizor v spodnjem delti zaključuje rdeč deteljičast ornament. ki gu v povsem enaki obliki najdemo tudi na slayolo£ni steni podružnične cerkve sv. Nikolaja v Mačah nad Preddvorom, kjer obroblja slavoločno odprtino.*' Presko bi že na prvi pogled lahko uvrstiti v krog t. i, Mojstra Bolfganga in jo na podlagi določenih temeljnih značilnosti pripisali celo mojstru samemu.7 V prvi vrsti gre za način upodobitve prosto stoječe svetniške postave pred nevtralnim (v našem primeru temnomodrjm ozadjem}, ki ga Mojster Bolfgang, kljub sicer inovativnemu pristopu k. oblikovanju človeške figure, povzema po tradicionalnih obrazcih, prek posrednikov, povzetih iz češkega slikarstva z začetka 15. stoletja. Tako našo svetnico, kljub konzervativno pojmovanemu prostorskemu ozadju, odlikuje izredna jasnost in kompaktnost obrisa ter logično guba nje drapetijc. ki zaradi slabe ohranjenosti freske v spodnjem deln deluje nekoliko stdizirano, Še bolj zgovoren pa je svetničin obraz, ki kljub delni poškodovano,«i kaže vse značilnosti Bolfgangove roke (si. 40), oziroma se po svojem tipu navezuje na obraze svetniških likov v severni stranski ladji podružnične cerkve Marijinega oznanjenja v C.rngrobu. Če našo svetnico primerjamo z Marijo, ki časti dete. na vzhodni steni stranske ladje omenjene cerkve, opazimo isti način oblikovanja obraza i enakimi, za Mojstra Bolfganga značilnimi ustnicami; poudarjeni podbradek svetnice v našem primeru morda označuje slikarjev poskus karakterizacije starejše ženske osebe. Do podobnih zaključkov pridemo tudi ob primerjavi naše freske s sv. Volbcnkom na severni steni iste ladje.* Paralele s Crttgrobom pa najdemo tudi, če primerjamo nekatere nadrobnosti svetničine obleke, kot na primer fragment krone, ki se zdi identičen kronama sv. Barbare in Katarine na južni steni severne ladje, ali bfbkatni v/.oret, ki ga kljub precejšnji poškodovan os t i lahko enačimo z vzorci, znanimi iz Bolfgangove delavnice (Cmgrob — sv. Volbcnk, Mirna — sv, Doroteja ...). Če je freskii stilno dokaj lahko določljiva, pa se zaplete pri njeni ikonografski opredelitvi, Svetnice z dvema otrokoma nam še ni uspelo zadovoljivo identificirati1' — dopuščamo seveda tudi možnost, daje imela na svoji, sedaj uničeni levi strani dodaten atribut, ki bi nam stvar olajšal. Na podlagi določene ikonografske sorodnosti s plastiko sv. Jedni iz istoimenske cerkve v Dravogradu,1^ bi se morda vendarle lahko odločili za to svetnico, toliko bolj zato, ker iz vizitacijskifa zapiskov izvemo, da je Še sTcdi 17. Stoletja na tem mestu stal stranski oltar i zidano gotsko nienzo. posvečen sv. Jedrti." Prav tako je tudi na novejšem baročnem oltarju sv. Lucije, ki stoji ob severni strani cerkvene * C'f. Vilma Praprotntk, Orn&Aentika ¡i Lil. .mm u k virov v srednjeveškem sienikem slikana vu v Sloveniji, ZUZ, u.v. X, 1973, pp. 72—73. Obe freski j c pripisala Mojstru Boltgangu t udi Majda Hajjtrihar (cf. op, 1). vendar pa se. razen nekaj. splošnih oinak, v nadrobnejšo primerjalno analizo ni s pu Ma la. I Za fIikovno primerjavo tf.: Sielc: Gotiko stensko slikarstvo, repr. 55, 5t. 1 Na leni m L slu it zahvaljujem prof. dr. limilijaou Cev tu ¿a pnja/nt) pomoč. JU Pmilijan Ccve* SreibtjtveSka plastika na Slovenskem; od začetkov i to zadnje četrtine i J. stoletja, Ljubljana repr. IK4. II •SectuaJum Alurr a parie Evangelij S(annae) tieriruili Iht uium consécration, mensant lapideam hubet intégrant.(Vi^itaeij&ki prolokol škofa .loitla grofa Rabatu-. p. Oltar, posveten sv. Jedri (Gcrtmdi) omenja tudi ikodjski viiitator Scarlicchi iti. op. ¡51, 12 ladje v Mevkuiu, na desni strani v lesu upodobljena sv. .Jedri, v nunskem oblačilu in z običajnim atributom — preslico v desnici. Zveze z omenjeno svetnico torej obstajajo, dokončno potrditev pa zaenkrat št puščamo odprto. Slikarsko kvalitetnejša se zdi freska na drugi, južni strani slavoloka. Kot pendan! naše svetnice je naslikan svetnik mladostnega obraza, ki sedi na lesenem prestolu (si. 43), V levi roki drži palmovo vejo, z desnico blagoslavlja, na levem stopalu pa mu leži lev in se zaupljivo stiska k svetnikov! nogi. Svetnik je oblečen v krajšo, verjetno do srede meč segajočo plemiško obleko zelene barve, okrašeno z rdečim brokatnim vzorcem in razporki v spodnjem delu, obrobljenimi z belim krznom. Okoli ledij je prepasan z okrasum pasom s sponko, obroba enake barve pa obdaja tudi vratni izrez in razporek na prsih. Ogrnjen je v ralilo rožnat plašč z rdečerjavo podlogo. Pričesko ima še tradicionalno, / daljšimi kodrastimi lasmi, okoli glave pa svetel nimb, katerega konture niso vrezane v omet. Prizor je uokvirjen z enakim ornamentalnim robom kot leva svetnica, le da v zgornjem delu manjka dvobarvni, temnosivo — rumeni pas. Ozadje je ravno tako temnomodro, pojavi pa se tlak, kije enobarven (oker), a z barvnim nian-siranjem že nakazuje tridimenzionalnost naslikanega prostora. Tudi pri tej freski spoznamo roko Mojstra Bolfganga pri oblikovanju svet-nikovega plašča, preseneča pa izredna kvaliteta svetnikove postave, ki s svojimi proporci deluje že relativno renesančno. K temu pripomore še izredno lepo oblikovana desna roka ter v prostor perspektivično pravilno postavljeni stopali (zaradi ležečega leva je vidno samo levo) z nenavadno kvalitetno oblikovanimi čevlji, katerih za 15, stoletje običajna koniea je komaj nakazana. " Če vse to primerjamo s tradicionalno oblikovano svetmkovo glavo z idealiziranim, lepotno neizdiferenciranim obrazom (si, 42), ki po tipu spominja na obraze Maškega mojstra (predvsem v prizoru pohoda in poklona svetih treh kraljev na severni steni podružnične cerkve sv. Nikolaja v Mačah), se nam nehote vsili misel, da seje moral slikar v primeru upodobitve svetnikovega telesa poslužiti grafične predloge; na to nas še posebno napeljuje zelo specifična drža leva. Kljub temu, da svetnikov obraz govori prej za Maškega mojstra kot pa za MojstTA Rolfganga (enako velja tudi za obraz drugega, frontalno h gledalcu obrnjenega otroka pod svetničinim plaščem na prejšnji freski) (si. 41), moramo obe novo udkriti freski, kot najbrž tudi sv. Krištofa s severne zunanjsčine prezbiterija, pripisati isti slikarski delavnici, saj ni izključeno, da sta omenjena mojstra (vsaj na začetku) delala skupaj — Maski mojster kot učenec Mojstra Holfganga.1' Ikonografsko bi svetnika najverjetneje označili kot sv. Primoža,1' ki mu jc bil posvečen tudi stranski oltar na tem mestu,15 čeprav nekoliko moti dejstvo. l; Tudi nit podlagi oblike čevljev bi fresko lahko datirali v s redu 15. stoletju (informacija pruf. dr. Angeloma llaia. za kar sc mu lepo zahvaljujem}. " Na lo možnost je ravno v primeru mevkuikega sv. Krištofa opozoril že J. H oder, op. cil., p. 2i, isto fresko pa je K. Rozman najprej uvrslila v titaSki kro&(cad.: Stenske slikarstvo nd J J, dn srcih- 17. iiolfija na Slovenskem. Problem prostoru, Ljubljana 1964, p, 25 (doktorska disertacija, tipkopis). 14 Glede na atribut bi prišel v poMcv tudi sv, vid (za legendo glej: Joscph Brauri; Traiht umi A Hribine der Heiligen in der Deulsrhen Kunst, Stutlgart 194.1, p. 73i), vendar se zdi ta moinosl, zaradi i? redne red kosu sveinikove tovrstne upodobil ve, predvsem pa zaradi južnega stranskega oltarja, dokumentira no posvečenega sv. Primožu (tf. op. 15), malone izključena. 11 itduo [sciL altaria|. rn cornuEvangtfUSanerae Gtrtrudi, el in cornu Sfanc}la