Št. 82 (14.478) leto XUX. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni "Doberdob" v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni "Slovenija" pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.1 TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600 GORICA -Drevored 24 maggiol - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190 1200 LIR POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1 /70 SREDA, 24. MARCA 1993 BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA ITALIJA / PO FRANCOSKIH VOLITVAH HRVAŠKA / ZASEDANJE SABORA Nove polemike o večinskem sistemu RIM - Izidi franc ^0litev so dodali d "ega netiva referen I*1 kampanji v Ital "0Ve argumente tak govornikom večin; Slstema, ki se c jr1)uie)° za DA na htndu,mu 18- aprili anilcem'proporc Sterna, ki se c "6l)U]ejo za NE na endumu. Tako en vnV^1 vidi)° v franc SSih izidih Potl : Fh stališč, pozit negativnih plati Argumenta sta v PorJLZaFovomik hn^°d° °Pre ,.°tenj volilcei gira močne P edvsem tis "elocenih okc "Joreninjene d ‘Kmer lahko čet' V6liko v lut ^anka, k ŠE SL '■ ^gOVC re8a siste, dru ukrh volilni] da sist, , sniCno izn laU °m dn !ahko izbere vladala ' s-5'j 8e"a. Skfa MSI ogre ^ aek Predsedn Prav tako Vojmir Tavčar Mario Segni je včeraj osebno začel s kampanjo za referendum tako, da je nalepil prvi lepak (Telefoto AP) samo proporcni zakon jamči preživetje, ogreva na skrajni levi SKP, toda zato, da bi ogroženi delavski sloji imeli učinkovito zastopstvo. Za NE se opredeljuje tudi Mreža, pa Čeprav je bila z Leolu-co Orlandom med podpisniku referendumske pobude. Toda po lanskih volit-e vab, je pojasnil Orlando, se je politična scena spremenila, saj »referendum ni vec sredstvo za boj zoper partitokracijo, pac pa lahko omogoči sedanjim velikim strankam, da preživijo in ohranijo oblast«. Segnija je obtožil, da s svojo angažiranostjo daje le kisika sedanjemu parlamentu, DSL, pa, da »je sprejela to veselo druščino, ker so ji v zameno obljubili vstop v vlado«. Bolj razčlenjeno je bilo razmišljanje voditelja levičarske struje DSL Pie-tra Ingraa, ki se je opredelil za NE. Po njegovem mnenju bo DA prevladal, pomembno pa je, da zmaga ni preveč izrazita, ker bo samo z uveljavitvijo NE mogoče doseči uravnovešen zakon in ne bodo pevladale težnje k večinskemu sistemu brez vsakršne korekture, »za katerega se zavzema Segni«. Sklicujoč se na francoske volitve je In-grao ugotovil, kako tisti volilni vzorec »zagotavlja upravljivost države, toda brise manjšine in jemlje glas pomembnemu delu stvarnosti«. Povsem nasprotna je bila ocena referendumskega volitelja Maria Segnija, ki je izpostavil, kako »francoski volilci lahko odslovijo eno večino in naslednji dan imajo že vlado z večino z nasprotnim predznakom«. Prav zato se je Segni opredelil za veliko zmago DA, »sicer bo velika nevarnost packarij, kakršne so se izoblikovale v dvodomni komisiji«. Za DA se je včeraj opredelilo republikansko vodstvo in o referendumu je bil govor tudi na sestanku Occhettove struje v DSL. Tajnik demokratične levice je poudaril, da edino večinski sistem zagotavlja možnost izmenicnosti za krmilom oblasti. V tej oceni so si sile, ki se zavzemajo za DA enotne. Razlikujejo pa se glede na volilna pravila. Segni se zavzema za večinski sistem z enim samim volilnim krogom po britanskem vzorcu in s skromno proporcno korekturo, DSL in PSI sta za volilni sistem v dveh krogih, KD za en sam volilni krog, a z veliko bolj izrazito proporcno korekturo. Zato so opredelitve za DA vsebinsko različne, odražajo pa se tako v izbiri volilnih pravil kot tudi poreferen-dumskih perspektiv in oblikovanja nove širše vladne koalicije. Do suverenosti je še daleč Predsednik Tudman spregovoril poslancem ZAGREB, DUBROVNIK - Srbske sile iz hercegovskega korpusa so v torek opoldne spet napadle Dubrovnik. Okrog mesta že nekaj dni divjajo hudi boji, sam Dubrovnik pa so zadnjic napadli julija lani. Srbi so napadli tudi Zadar, Biograd na morju, okolico Šibenika in Gospič. V Zagrebu pa je maratonsko zasedanje hrvaškega sabora včeraj potekalo v znamenju »poslanice« predsednika Tudmana v funkciji »državnega poglavarja«, ki »zastopa republiko doma in v svetu, skrbi za spoštovanje ustave, zagotavlja stabilnost in enotnost ter redno delovanje državne oblasti«. Tudman je opozoril, da mora Hrvaška uresničiti Se številne naloge, da bi postala suverena na vsem svojem ozemlju. V skladu s tem bo pripravljena sporazumno podaljšati mandat Unproforju za Sest mesecev, a s pogojem, da bo to omogočilo postopno uresničitev Vanceovega načrta v natanko določenih rokih. Tudman se ni niti z besedo dotaknil svojega nedeljskega pisma generalnemu sekretarju ZN Butrosu Galiju. Niti z eno besedo ni omenil akcije Maslenica, pa tudi tega ne, kako misli Hrvaška zaCeti neposredne pogovore z legitimnimi predstavniki srbskega prebivalstva, ki so biM izvoljeni na lokalnih volitvah, preden je prišlo do sovražnosti, o Čemer je pred dvema dnevoma pisal Galiju. Pozornost je pritegnilo tudi Tudmanovo opozorilo, da je treba dosledno spoštovati določila antifašizma. To pa zato, ker »nasprotniki samostojne Hrvaške in tisti, ki le s težavo sprejemajo obstoj neodvisne hrvaške države, izrabijo vsako priložnost, da bi današnjo Hrvaško diskriminirali in jo izsiljevali z domnevno ustasko fašistično hipoteko,« je rekel ta »poglavar«. Ponovil je, da lahko BiH preživi samo kot državna skupnost treh enakopravnih narodov, od katerih ima vsak svojo oblast na območjih, kjer je večinski. »Zaradi vmešavanja ruskih prostovoljcev na srbski strani, mudžahedinskih pa na muslimanski strani, so Čedalje izrazitejše nevarnosti spopada islamskega in krščanskega, pravoslavnega in katoliškega sveta,« je razložil hrvaški predsednik. Medtem ko se tokrat hrvaški predsednik ni z ničimer ozrl na odnose s sosednjo Slovenijo, je zastopnik HDZ Marijan Jurič vprašal vlado, kaj bo ukrenila, da bo slovenska policija nehala diskriminirati voznike iz Hrvaške, ki jih kot »cestne razbojnike« potegne iz kolone vozil in jih kaznuje. Pri tem pa, pravi Jurič, »Žalijo voznike in hrvaško valuto, saj menjajo dinar-tolar v razmerju 1 proti 33. Odgovoril je minister za notranje zadeve Ivan Jar-njak in Juriča pozval, naj predloži konkretne primere takega ravnanja slovenske policije. Potem bomo ukrepali recipročno, Ce ne bo slo drugače, je dodal Jar-njak in pripomnil, da imata na njegovem področju Hrvaška in Slovenija dobre poslovne stike in da ni razloga, da se ne bi morebitni nesporazumi, o katerih govori zastopnik, razrešili in odpravili. Gordana Gojak Dr. Franjo Tudman ^SLOVENSKO - ITALIJANSKI ODNOSI Pogajalci lahko gredo v Rim le z omejenimi pooblastili ^ran, Thaler: Upam da bodo prevladale vzajemne koristi -u"Tiitrij Rupel: Če že v Rim, potem z zelo ozkim mandatom Bogo Samsa veljavnih osimskih sporazumov. Zbor slovenske pogajalce zavezuje, da v prvi vrsti obravnavajo ureditev položaja slovenske manjšine v Italiji, zahtevajo globalni zakon, ki naj opredeli obseg političnih, jezikovnih in drugih pravic na celotnem področju, kjer manjšina živi. Pri delu zgodovinsko-kulturne komisije je treba pozornost usmeriti tudi na dogodke, ki so prizadeli Slovence po rapalski pogodbi v Casu fašizma in okupacije. Dimitrij Rupel nam je včeraj povedal: »Nase staliSCe je, da ne gremo v Rim, Ce pa bi že Sli, s skrajno omejenim in ozkim mandatom«. Predsednik zunanjepolitičnega odbora Zoran Thaler pravi: »-Upam, da bo prevladala volja po vzajemno koristnem dogovoru v korist Slovenije in Italije. Stališče italijanskega zunanjega ministrstva je negativno, nerazumno in samo zaostruje odnose. S tem se je v Sloveniji ustvarilo ozračje, ki ne vodi k dogovarjanju. Sodim, da bo danes v parlamentu resna in poglobljena razprava in da bo prevladal trezen preudarek«. Izvedeli smo, da je Italija ustavila podpisovanje treh sporazumov med Slovenijo in Evropsko skupnostjo. 5. aprila bi namreč morali podpisati sporazume o splošnem, prometnem in finančnem sodelovanju. Ni pa potrjena novica, da naj bi za današnje zasedanje sveta Evrope na Malti poslanec Falchi vložil resolucijo, ki obvezuje Slovenijo in Hrvaško, da skupaj uredita varstvo italijanske manjšine. načelo DSL RIM - Podpredsednica senatorske skupine Demokratične stranke levice Giglia Tedesco Tato utegne priti na celo strankine vsedržavne skupščine. Njeno kandidaturo naj bi postavili med včerajšnjim razširjenim zasedanjem tajništva, nasledila pa naj bi Stefana Rodotaja, ki je s tega položaja, kakor je znano, polemično odstopil. Senatorka Tedesco Tatd se je vpisala leta 1945 v Komunistično partijo Italije, sodelovala je pri Gibanju katoliških komunistov, v parlamentu pa deluje od leta 1968. V kongresni fazi, ki se je zaključila pred tremi leti z nastankom DSL, je predsedovala vsedržavni jamstveni komisiji KPI. RUSIJA / NIHČE NE ODNEHA Odločilni trenutki spopada za oblast Ameriški predsednik Clinton še enkrat podprl Jelcina MOSKVA - Boj za oblast v srcu nekdanje Sovjetske zveze prehaja v odločilno fazo, so včeraj ocenili moskovski opazovalci, potem ko je ustavno sodišče razglasilo Jelcinovo sobotno uvedbo posebnega režima kot protiustavno dejanje, Jelcinovi sodelavci pa takoj napovedali odstavitev predsednika ustavnega sodišča Valerija Zorkina. Parlament je razpravo o strmoglavljenju Jelcina preložil zaradi pogreba predsednikove matere, predsednik parlamenta Hasbulatov pa je napovedal, da bo Borisa Jelcina zamenjal dosedanji podpredsednik Aleksander Ruckoj, general, ki se je proslavil v afganistanski vojni. Utegne so zgoditi, da bo imela Rusija po zasedanju kongresa poslancev, ki ga zahtevajo opozicijski poslanci in ki se bo morda začelo že v petek, dva predsednika -Jelcina in Ruckoja, v tem primem pa bi se verjetno morala politično odločati tudi vojska. General Gra-Cev je sicer že v nedeljo podprl Jelcina, parlamentarce pa prosil, naj vojske ne vpletajo v konflikt. V torek so predstavniki obeh taborov drug druge obtoževali tudi priprav državnega udara, oboji pa so tudi zaceli politično agitirati med množicami. Ruski spopad za oblast je Se naprej v srediSCu pozornosti po vsem svetu, pri Čemer se zahodni državniki jasno postavljajo na Jelcinovo stran in opozarjajo, da bi strmoglavljenje Jelcina svet pripeljalo na rob nove hladne vojne, morda tudi nove jedrske nevarnosti. Na to je spomnil tudi ameriški zunanji minister Christo-pher pred srečanjem z roškim kolegom Kozirje-vom. Ameriški predsednik Clinton pa je na sinočnji tiskovni konferenci Se enkrat potrdil vvashingtonsko podporo Borisu Jelcinu, o katerem je rekel, da je v tisoč letih prvi demokratično izvoljeni predsednik Rusije, ki ga torej velja podpreti. Valeri Zorkin ■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU Sedem novih jamstvenih sporočil parlamentarcem Milanski sodniki so v zvezi s korupcijami in podkupninami naslovili nova jamstvena obvestila Craxiju, DeiiVntu, Marianettiju, Del Penninu, Citaristiju in Bonferroniju, a tudi Men-suratiju. Družba SNAM naj bi financirala KPI. ......................stran 4.... Strokovni posvet DSL o krizi tržaške luke Evropska poslanca Rossetti in De Piccoli sta sodelovala na včerajšnjem delovnem posvetu DSL o hudi krizi, ki pesti tržaško pristanišče. Poudarila sta, da luka potrebuje resne izbire in ne demagoških potez. ......................stran 4.... Ženska delovna sila v Furlamji-Julijski krajini Na pobudo Deželne komisije za enake možnosti so pri deželnem odborništvu za načrtovanje pripravili pregled Zenske delovne sile v letih '80. Analizo podatkov, ki je objavljena v posebni publikaciji, so predstavili včeraj, ko so govorili tudi o drugih pobudah za uveljavitev enakih možnosti na delovnem mestu. .......................stran 5... V Trstu razstava »Nikoli več rasizma« V Trstu so včeraj odprli razstavo Nikoli več rasizma, s katero želijo sindikati upokojencev CGIL, CISL in UIL in Združenje bivših deportirancev ANED opozoriti na ponovno razraščanje rasističnega nasilja v Evropi. .......................stran 6... Danes domača gospodarska stran Današnja gospodarska stran je v celoti posvečena domačim temam, v prvi vrsti nedeljskemu občnemu zboru Kmečke zveze. Pred občnim zborom zunanjetrgovinske sekcije SDGZ'pa objavljamo intervju z njenim predsednikom Marinom Košuto. ....................stran 10.. Predvsem koncerti Primorske poje Tradicionalna zborovska revija Primorska poje je skorajda že prehodila polovico svoje letošnje poti, zato je razumljivo, da zaseda precej prostora na tokratni strani kulturnih prireditev. Ob ljubiteljskem še profesionalno petje: v Trstu je, ob precejšnji medlosti Tržačanov, nastopila "gospa italijanske popevke“ Ornella Vanoni. Navdušenje občinstva pa so poželi oblikovalci mladinske predstave "Geniji v kratkih hlačah", ki so jo pripravili na Opčinah. stran 20 Motociklizem: sezona pred vrati Letošnja moticiklistična sezona je pred vrati, nanjo pa se pripravljajo tudi zamejski motociklisti. Eden od njih je Albert Zenic z Repenta-bra, ki bo v razredu do 125 ccm tekmoval tudi na slovenskem državnem prvenstvu in na dirkah za evropsko prvenstvo. .......................stran 18.... Play off v odbojki V nedeljo se je končal regularni del italijanskega prvenstva v moški A1 ligi. Najboljše čaka zdaj play off za naslov državnega prvaka, v najugodnejšem izhodiščnem položaju pa so tako kot lani odbojkarji Maxico-na iz Parme. .......................stran 19.... Italija - Malta za SP V Palermu bo danes kvalifikacijska tekma med Italijo in Malto za nastop na SP v nogometu prihodnje leto v ZDA. Azzurri so veliki favoriti in vsak drug izid razen prepričljive zmage Italije bi predstavljal veliko presenečenje. ........................stran 19... NOVICE VViesenthalovo ogorčenje DUNAJ - Direktor dunajskega centra za židovsko dokumentacijo Simon VViesenthal je z ogorčenjem komentiral vest, da so porušili halo zbirnega taborišča Steyr na Zgronjem Avstrijskem, od koder so nato žrtve pre-mešCah v Mauthausen. Zasebnik, ki je bil lastnik poslopja, je halo kljub prepovedi porušil prejšnji konec tedna. To je bilo 50 metrov dolgo in 10 metrov Široko poslopje, ki ga je do sedaj lastnik uporabljal kot skladiSCe. (Ansa) Šest milijard dolarjev za Jelcina? LONDON - Rusija bo razpadla v dvajset državic, Ce zahod ne bo takoj pomagal predsedniku Jelcinu, je izjavil predsednik Evropske banke za obnovo in razvoj Jacques Attali. Prepričan je, da bi Jelcinovo vlado rešilo Sest ali sedem milijrad dolarjev, ki pa jih morajo v Moskvi dobiti najkasneje v petih tednih. Kar se je pred letom zgodilo s Sovjetsko zvezo, se zdaj utegne še z Rusijo, dvajset državic z dvajsetimi vojskami pa bo noC-na mora za ves svet, je izjavil Jacques Attali. (Reuter) Mobilizacija bosanskih Srbov BEOGRAD - V Beogradu so v torek pozvali vse Srbe iz Bosne in Hercegovine, naj se takoj prijavijo in odidejo na fronto v Bosno. Vsem, ki se ne bodo odzvali mobilizaciji, grozijo s sodiščem in odvzemom premoženja. V Srbiji in Vojvodini je približno 600.000 beguncev iz Bosne, med njimi tudi 80.000 moških, sposobnih za vojaško službo. Razglas o mobilizaciji je podpisala samozvana srbska republika BiH, domnevajo pa, da se je Radovan Karadžič za to odločil v strahu pred morebitnimi sklepi in ukrepi varnostnega sveta Združenih narodov. (N. G.) Fassino sprejel Kosina RIM - Piero Fassino, ki v DSL vodi resor mednarodnih odnosov, je včeraj zjutraj sprejel slovenskega ambasadorja v Italiji Marka Kosina, s katerim sta preučila odnose med Rimom in Ljubljano s posebnim poudarkom na pogajanjih o osimskih sporazumih. Fassino je, kot poudarja sporočilo DSL, izpostavil 5 temeljnih točk, ki naj po mnenju DSL označujejo te odnose: nedotakljivost meja in njihovo preseganje s postopno integracijo; gospodarsko sodelovanje z oblikovanjem Joint-ventures, con svobodne izmenjave in skupnih infrastrukturnih podjetij; zaščita italijanske manjšine z enakostjo tratmana v Sloveniji in na Hrvškem; rešitev problema odškodnin beguncem, priznanje pravice, da se vrnejo, pravica do prednosti v nakupu nepremičnin; zakonska zaščita za slovensko manjšino v Italiji. (V.T.) ZDA / TISKOVNA KONFERENCA Clinton o Rusiji, nafti in proračunu Zagovor »investiranja v prihodnost« VVASHINGTON - Prva tiskovna konferenca ameriškega predsednika Billa Clintona, odkar je 20.januarja prevzel oblast v Beli hiši, je v tujini vzbudila največ pozornosti zaradi čedalje bolj ogorčenega boja za oblast v Rusiji. Tuji poročevalci so najprej zapisali Clintonove besede o trdni podpori »prvemu ruskemu demokratično izvoljenemu predsedniku« - in zdra-ven zabeležili, da niti ameriški predsednik niti izpraševalci iz vrst sedme sile niso omenili Bosne in Hercegovine ter balkanskih spopadov nasploh. Za ameriško javnost pa je bil pomembnejši tisti del Clintonove tiskovne konference, med katerim je razlagal domačo politiko. Pred njim je namreč odločilni boj v ameriškem senatu in predstavniškem domu za tisto, kar sam predsednik imenuje »investiranje v prihodnost«. Ker pa njegovi kritiki 16, 3 milijard dolarjev za javna dela, prekvalifikacijo delavcev in za boj proti nezaposlenosti nasploh imenujejo navadno zapravljanje denarja, ki ga okrevajoče ameriško tržno gospodarstvo ne potrebuje, je Bill Clinton na tiskovni konferenci ponovil svoje prepričanje, da ameriška prihodnost ne more temeljiti samo na zmanjšanju proračunskega primanjkljaja. (CNN, Reuter) Predsednik Clinton je imel prvo tiskovno konferenco NEMČIJA / VOJSKA Če že deluje orožje, zatajijo ljudje Moralo med vojaki je nizko BONN - Uradni poročevalec o Bundeswehru je v torek podal skrajno vznemirljivo poročilo o stanju vojaških enot, v katerem je povedal, da vojska ni sposobna opravljati svojih nalog in da je morala vojakov na kar najnižji točki, ker ni obveščena o nalogah, ki jih bo morala opravljati v prihodnje. Vojska je »frustrirana«, »brez kakršne koli motivacije«, »deprimirana«, v njej se »bohoti alkoholizem«. Poročevalec Alfred Biehle v svojem rednem letnem poročilu v Bonnu in sporočilu za tisk vsekakor ni ravnal v rokavicah, Čeprav je obiskal vec kot tristo nemških enot in prebral osem tisoč odgovorov, ki so mu jih vojaki poslali leta 1992. Nemčija je edina država, ki ima svojega vojaškega civilnega poročevalca, ki ga imenuje Bundestag (spodnji dom parlamenta) in katerega naloga je varovati pravice vojakov. Njegov dosje, ki ga predloži komisiji za obrambo Bundesta-ga, tako pomeni barometer stanja v vojski, ki mu odgovorni politični in vojaški predstavniki vsako leto zelo pozorno prisluhnejo. Nemška vojska »ni sposobna opravljati svojih nalog« delno zaradi materialnih delno zaradi psiholoških razlogov, je zatrdil Alfred Biehle, ko je poročal o posledicah prestrukturiranj, proračunskih krčenj in odpuščanj. Število vojakov Bundesvvehra bodo morali zmanjšati za 370.000 do leta 1995, od sedanjega števila 425.000, medtem ko jih je bilo ob ponovni združitvi obeh NemCij 560.000. Kancler Kohl je napovedal, da se bo zmanjševanje nadaljevalo tudi po letu 1996. »Vojaki hoCejo vedeti, kaj bo z njimi potem, a ne dobijo odgovora,« je menil Alfred Biehle. V nekdanji vzhodni Nemčiji Četam marsikdaj primanjkuje tudi osnovne opreme. »Kakor hitro so materialna sredstva zagotovljena, zatajijo ljudje,« je nadaljeval poročevalec in poudaril, da je vzgoja vojaških kadrov nezadostna zlasti na vzhodu, kjer so odpustili vse oficirje iz nekdanje komunistične Nemčije. Vsem tem vsakdanjim težavam, je dodal Alfred Biehle, se pridružuje tudi negotovost vojakov, ki nimajo veC svojega sovražnika, odkar je izginila sovjetska grožnja. Nemčija je že pred nekaj meseci zaCela neskončno razpravo o poslanstvu svoje vojske v tujini. V skladu z običajno razlago ustave Bundesvvehr ne sme delovati zunaj opera-tivneega območja Nata. Na pobudo obrambnega ministra Volkerja Rueheja in Kohlovih krščanskih demokratov pa so zaceli to vojaško doktrino revidirati. (AFP) KOMENTAR Tudman nima veliko izbire Miloš Ekar Je Hrvaška obsojena na večno ponavljanje istega, na nova in nova podaljševanja mandata modrim Čeladam, Id naj bi razdvajale sprte hrvaško in srbsko stran, v resnici pa dajejo potuho srbski zasedbi tretjine njenega ozemlja, ah se bo odločila, da se požvižga na vse mednarodne grožnje in pritiske, kot je to doslej uspešno počel Miloševič, in si izgubljena ozemlja vrnila z orožjem? Znana akcija osvobajanja masleniškega mostu je dala slutiti, da bi se utegnila uresničiti druga možnost. Toda zdaj se mandat modrim Čeladam izteka in hrvaško vodstvo se je odločilo za pogojno šestmesečno podaljšanje njihove navzočnosti. V tem Času naj bi končno uresničiti vsa določila Vanceovega načrta. To bi pomenilo miroljubno vrnitev hrvaške suverenosti na celotno njeno ozemlje in državi omogočilo, da iz vojnega preide v mirnodobsko stanje, Ce... Ce bi se bila Srbija pripravljena odreci krajinam, Ce bi se končala vojna v BiH, Ce se bo, navsezadnje, Boris Jelcin obdržal na oblasti v Rusiji in Ce se svetovna skupnost, zaradi želje, da bi Jelcin ostal na oblasti, ne bo spet odrekla možnosti radikalnejšega pritiska na Srbijo, na kar kaže odlaganje glasovanja VS o morebitni uporabi sile za zagotovitev prepovedi vojaških poletov nad BiH. Hrvaška se vsaj za zdaj ne more odreci mednarodni naklonjenosti, ki ji jo zagotavlja pristajanje na zahteve Zahoda. Miroljubna rešitev težav bi ji nedvomno ustrezala bolj kot stanje »ne vojne ne miru«, ki ji ga vsiljuje srbska politika. Po drugi strani pa se mora pripravljati tudi na najbolj Črnega od možnih razpletov sedanjih razmer, to je na novo vojno s Srbijo, da bi si povrnila zasedena ozemlja. Ce do njihove vrnitve ne bo prišlo po mirni poti, je nov spopad namreč neizbežen. Geografsko že tako ne najbolj posrečena država, ki njenega predsednika spominja na ogrizeno jabolko, seveda ne more preživeti raztrgana na srbske krajine in »svobodna« ozemlja, ki med seboj, tudi zaradi vojne v BiH, nimajo skoraj nobenih povezav vec. ZDA / IZVIREN PROTEST DIREKTORJA ISTRA / NAPOVED VELIKIH SPREMEMB Jože Babič v Krki LJUBLJANA - Na trinajstem zaporednem mesečnem veCeru Gledališkega kluba Krka je Franček Drofenik sinoči gostil slovenskega gledališčnika, filmskega in televizijskega 'delavca, predvsem pa glede na zrela leta izjemno izkušenega gospoda Jožeta Babica, ki je številne poslušalce ob opozorilu ("Nisem tako bister, kakor mi pripisujejo.") popeljal Cez kopico zanimivih anekdot in spominov iz svoje bogate kariere. Ze na začetku je Babic povedal, da je kot otročiček padel materi iz gnojnega koša na razore - in se mu to metaforično ponavlja celo življenje. Na sliki Jože Babic in Franček Drofenik (Foto: A. Pavletič - TRIO) (T.D.V.) Fotografije v galeriji "Stopnišče” V izjemnem razstavnem prostoru, sicer vhodu v Flex bar na Nazorjevi 12 v Ljubljani, je bila sinoči otvoritev razstave fotografij Janija Novaka. Novak se odlikuje predvsem z ekspresionističnim izrazom morda kar počitniških vtisov v cr-nobeli tehniki. Otvoritev je poživil nastop skupine Ljubljana jazz selection. (T.D.V.) New York Post vodijo iz gostilne Cristiano Del Riccio , Ansa NEW YORK - V kaotičnem tekanju kronistov in natakaric, vesti in hamburgerjev je direktor New York Posta Pete Hamill stopil v zgodovino »sedme sile«, ker je začel voditi in urejati svoj časopis s pulta okrepčevalnice South Street Diner. Hamill je tako odgovoril novemu založniku Abeju Hir-schfeldu, ker je odpustil Štiri novinarje, »ker zaslužijo preveč«. Vojna med direktorjem in novim nepredvidljivim založnikom se je začela že pred dnevi, ko je Abe Hirschfeld napovedal, da bo z direktorjem odpustil tudi 272 uslužbencev New York Posta. Redakcija se je uprla temu sklepu in drugi dan po neverjeti napovedi na prvi strani objavila sliko jokajočega se Alexandra Hamiltona, ki je pred 192 leti ustanovil New York Post, Šestnajst strani pa je posvetila žolčnemu napadu na novega lastnika. Hirschfeldova reakcija je dobesedno odvzela sapo upornim novinarjem. »Krasno, prekrasno«, je komentiral založnik, »kot prvo: Se nobenemu človeškemu bitju niso nikoli posvetili Šestnajst strani; kot drugo: časopis je poSel že ob desetih zjutraj.« Založnik pa je moral po sklepih sodstva ponovno sprejeti v službo vse odpuščene, a se ni odpovedal pogojevanju »politične linije«. »Na prvo stran je treba postaviti nekaj lepih deklet«, je zahteval pred dnevi. Ko ga je Hamill vprašal, naj mu pove, kdo bi bila ta dekleta, je med Hamillovim obupom svetoval Jackie Onassis, ki ima 60 let. Abe Hirschfeld je Zid poljskega porekla, ki bi hotel Hamilla zamenjati s temnopoltim Billom Tatu-mom, ki je znan po svojem antisemitizmu, tudi Štirje odpuščeni so Židje, tako da je vsa zadeva skrajno nejasna. Hamill ne namerava prepustiti vajeti in med pečenjem poudarja: »Tu bom pustil kožo: če me ne bo ubil Hirschfeld, me bo strl holesterol.« Dežela naj bi stopila na pot avtonomije in demilitarizacije Konec marca naj bi IDS začel prevzemati oblast na polotoku PAZIN - Istarski demokratski sabor (IDS), ki bo s koncem marca začel prevzemati oblast v Istri, je napovedal vehke spremembe na polotoku, spričo katerih se številnim »pravim« Hrvatom že dvigajo lasje na glavi. Večina hrvaških nacionalnih strank nasploh preveč ne zaupa Jakovčiču, Pauletti, JelenkoviCu, He-raku in drugim politikom iz Istre, te najbolj razvite regije na Hrvaškem, ko zagotavljajo, da jim niti na pamet ne pride, da bi se to področje z okrog 200.000 prebivalci odcepilo od matične države. A jez med Istro in drugimi predeti države je še zmeraj visok. Vse kar si Istra želi, reducirajo na formulo regionalizma, to pa pomeni tudi veliko večje krajevne samouprave, Cesar Zagreb ne mo- re sprejeti. Ivič Pasalič, predsednik Izvršnega odbora HDZ, stranke, ki je pred kratkim sklenila z Jakovcičevo IDS sporazum in tako na videz odvrnila vse dvome o tem, da je stranka z največjim ugledom med Istrani »avtonomistična« ali »secesio-nistiCna«, pravi, da bo Hrvaška zelo centralizirana država. Po zagrebških zamislih regije in občine ne bi imele skoraj nobenih pooblastil, Čeprav bodo, kot zatrjuje Pašalič, »upoštevati vse specifičnosti regij«. Zaenkrat so se na Hrvaškem edino Istrani odločili, da si bodo zagotovili veC samostojnosti. Zahtevajo, naj bo Istra celovita regija, ki bi zajela poleg hrvaškega dela tudi Kopršči-no in hrvaške Milje. To področje bi moralo biti, po zamislih IDS, demilitarizirano in enotno svobodno gospodarsko področje. Celo hrvaški tiberali, združeni okrog Dražena Budiše, ki niso proti regionalizmu, Jakovčiča sumničijo, da za Istro pripravlja odhod iz Hrvaške. Bojazni se na Hrvaškem krepijo tudi zaradi vse glasnejših zahtev istrskih beguncev, prav tako pa tudi uradnega Rima, naj takoi-menovanim ezulom vrnejo njihovo premoženje v Istri, na Reki in v Dalmaciji. Hrvaška je v vojni s Srbijo zaradi svoje vzhodne meje in v takšnih pogojih razprava o avtonomiji Istre nima prav dosti pristašev zunaj svoje regije, saj obstaja strah, da politika IDS dolgoročno vodi v italijanizacijo polotoka in na koncu tudi k njegovi odcepitvi. Odnose med Italijani i Hrvati v Istri številih Pv bivalci države zunaj P° toka merijo z enaki va > kot odnose med Hrvati1 Srbi, kar je posledica o lišCin vojne. Ali niso v sa mem začetku upora, Pr tremi leti, Srbi v Kninu htevati samo kulturne tonomije? Novi istrski s tut, ki se mu pozna r° pis IDS, predvideva p° ben način urejanja poKf* ja italijanske manjšin Istri. Ce bi bile pravic6 manjšine kršene, je v panijskih in obcins skupščinah predviden di veto zastopnikov m Sine. Število izvolje predstavnikov italijaiiSK, manjšine na preteklih m jevnih volitvah je dvakJJ večje, kot je bilo predvi no z določili statuta. Goran Mora’ ,vcek POGLED t jsi sosedje niso doje-\ / li, zakaj smo se ločili V od Jugoslavije. Se vedno razglabljajo, kako nam je v njej od vseh republik šlo najbolje. Debeliti smo se res smeli. Samostojno razvijati manj! Vsi ne razumejo, da želimo rasti po svoje. Ce smo že majhni, bo po lastni meri lažje v širši skupnosti, v ES. Del suverenosti bo res treba žrtvovati. Zato pa bodo pravila igre in partnerstva na višji ravni. Večja globalno-regionalno-lokal-na odprtost in izbira. Optimalnejša za razvoj, ne le vegetiranje. Bolj kot v kakšni »balkanski«, pod »za- ščito« sosedov. V ES ne bomo sprejeti Cez noc, zato nam nekateri sosedje malodane vsiljujejo (ne) sebično, posredniško pomoč. Ze kar skrbništvo. Ne razumejo, da se tega od nekdaj otepamo. Govorijo o mednarodnih civilnih silah, soodločanju in solidarnosti. Skrbi pa jih predvsem lasten vpliv in nacionalne koristi. Siderji, Voessti in podobni koncerni drugje se ne bi kot partnerji lotiti težkih vprašanj železarstva, industrije aluminija, tekstilne in delov kemične industrije. Ali projektov, ki bi povečevali zaposlovanje pri nas. Sosedje in alternative Tudi čistilno in energetsko opremo bi nam raje prodali brez deleža naše strojne industrije. Zaprtje nuklearke na naše stroške. Infrastrukturne, energetske, prometne, turistične zmogljivosti že še, vendar kot pretežni solastniki. Kot da za takšne projekte ni najlažje zagotoviti ugodnejšega mednarodnega financiranja. (Tudi pravice manjšin se menda ne realizirajo zato, ker se bojda manjšina med seboj ne zna dogovorno prepirati.) Prenekatere bolj zanimajo bonbončki naše var- Milan Samec čnosti in delavnosti. Banke, zavarovalnice, prihranki, kupna moc. Gradnja elektrarn, tudi kakšna umazana cementarna, papirnica, celuloza, Ce ostanejo v našem okolju. Tranzitna, geopolitična lega. Podobne prednosti paC, kot nekatere iz 300 skupnih vlaganj. Drugi spet ugotavljajo, da koristi od nakupovanja in obmejnega sodelovanja niso vec tako izdatne kot prej (prek Slovenije iz vseh jugoslovanskih republik). Da pa je, denimo, Čistejše okolje primemo za kmetijsko proizvodnjo, kakršne še ne cenimo in se je sami (še) ne lotevamo. Pa gozdovi, les in podobno. Ker takšne ideje ne zagrabimo takoj z ohema rokama, nam občasno grozijo z optanti, zaostrovanjem ob meji, fojbami, napuljsko slinavko in parkljevko, s pritiski iz starih arzenalov. Tretji se še kar zapirajo in nad nami stresajo nezadovoljstvo, ki ga povzročajo drugi sosedje. Povečanje taks, Tomšičev gozd, Trdinov vrh, tudi morska meja, ribištvo, izsiljevanje koridorjev, užaljenost, stopnjevanje medsebojnega zmerjanja. Enakopravnejšega partnerskega sodelovanja pač ni moc izsiliti. Zato bi prej zalegle samopomoč in alternativne možnosti. Težko bo s tistimi, ki podcenjujejo naše prednosti. Znanje, kulturo, izkušnje, delo. Prednost, da se bomo že izvlekli iz ideoloških strankarskih zdrah in združili nacionalne možnosti za razvoj, z večjo motivacijo mladosti osamosvojitvenega zagona in lokalne samouprave. Ce nas še ne sprejemajo, bo več Časa za ra- zmislek, oceno optimalnih možnosti, brez ponavljanja (tujih) napak. Spoznanja o drugih odličnih sosedih so zlata vredna. Ce noCe Trst, pa Pordenone, Gorica. Ce ne Korošci, Tirolci. Ce ne Podravci, Istrani. Partnerskega sodelovanja s sosedi Madžari, mnogimi drugimi, Finci, Danci, Švicarji, Portugalci, Irci, Cehi, Bolgari, Albanci, ne gre zanemarjati. Tudi za plasman naše (mogoče) bodoče, nove, iskane, sorazmeroma majhne, lažje absorbljive proizvodnje. Naših uslug. Svet je vse manjši, a širok, raznolik. Zato: »Smal is be-autiful!« Pojasnilo Pri prelomu v tiskarni je včeraj pomotoma izp lo ime avtorja prispevka Tri sestavine Clinton reforme, Jožeta Smoleta, za kar se avtorju in ra cem opravičujemo. ŽIVLJENJE METROPOL LJUBLJANA (5) Mediji ustvarjajo metropole M— Bratko Bibič Reševanje ponesrečencev ob eksploziji v WTC v New Yorku (Foto: AR) Tako kot v druga me-®ta lahko človek tudi v frankfurt na Maini potu-je iz vec kot enega razloga- Nemčija ne potrebuje Disneylanda, kakršnega je Amerika omislila za Francijo v bližini Pariza. Flamci so si sami omislili New York v obliki Frankfurta. Ob izteku druge svetovne vojne so ameri-ske bombe očistile in pripravile teren za »Main-aattan«. Zdaj so kot del neke druge vojne bombe ®ksplodirale v World Tra-Centru na samem Manhattanu. Tako kot v yseh drugih Časopisih na ern svetu se je lahko clo-v'ek na poti k enemu od Uajveejih mednarodnih letalskih krizisc o tem Prepričal iz poročil na Udarnih straneh Frankfurter Allgemeine Zeitun-|a ali Frankfurter Rundschaua. Ce je človek Posloven, potem praviloma obišče v Frankfurtu, Sejemskem mestu in nemškem središču bančništva, kakšen sejem in kakšno banko. Tudi ce ni kot mesto, katerega nemško verzijo imena nosi bend, sam nedvomno najvecji promotor Ljubljane v svetu. Seveda Lai-bach ne zadošča, da bi glavno mesto države, v kateri živimo, iz svojega nikakršnega položaja v zavesti ne samo povprečnih, pac pa žal tudi intelektualno ehtnejših Evropejcev in Evropejk stopilo na obrobje te zavesti. Kaj šele malo bolj proti centru. Po ljubljanskem kongresu svete alianse 1821. leta, s katero so si carji, cesarji in kralji zastavili cilj »obdržati legitimne evropske monarhije in dušiti vsa demokratična in svobodoljubna gibanja« v Evropi, se je Ljubljana znašla v središču pozornosti Evrope in sveta verjetno samo še enkrat. Skupaj s selitvijo druge balkanske vojne proti jugu nekdanje Jugoslavije jo je na udarnih straneh in drugih privilegiranih krajih množičnih medijev hitro nadomestila najprej Hrvaška, slednjo pa Bosna, ki je še vedno tam. Ce prevladujoči senzacionalistični cinizem množičnih medijev omogoča, da ob podobah vojne in krvi kaj izvemo, potem je paradoksalno ironični položaj Ljubljane in Slovenije danes v tem, da je nobena novica o njiju pravzaprav - dobra novica. Trdovratna je tista preveč razširjena drža Evropejcev, ki si ne more misliti predstavitve ljubljanske kulturne scene v Frankfurtu, ne da bi jo pričakovala hkrati s poročilom z bojišča. Oddaljenost slabih tisoč kilometrov stran od Ljubljane naredi iz dobrih dvesto kilometrov, kolikor loči od vojne Ljubljano, tisti centimeter, ki nas še loti od tistega, Cesar oci ne vidijo, ušesa pa noCejo slišati. Kričeč prepad med silovitostjo demonstracij v Nemčiji v primeru zalivske vojne in zmedeno nedejavnostjo v primeru izbruha balkanske vojne bi si zaslužil posebno (samo) analizo. Ah je tudi v tem primeru odigralo svojo vlogo dejstvo, da pri slednji ne gre za tako preprosto reC, kot je nafta? Da pa gre za tako preproste reci, kot je ta, da v Sarajevu mularija za ceno svojega življenja, kakor jo zaračunavajo ostrostrelci, teče v petek ponoči v enega izmed zaklonišč, ki si ga je preuredila v diskoteko. Tam pleše na hard rock glasbo in izjavlja za eno od nemških televizij, da je kljub vsemu njen svet svet MTV. To jo povezuje s »friday night fever« frankfurtske mularije, ki lahko upa, da ne bo vpoklicana v Bundeswehr, Ce bo ta udeležen v kakšnem malo verjetnem vojaškem posegu Nata v Bosni ali kje drugje. Se bolj pa je povezana z Galerijo Skuc, v času vojne v Ljubljani edinem običajno poslujočem javnem zatočišču za tiste, ki so sredi vojne nevarnosti in psihoze vsak dan prakticirali »pravice do normalnosti«. Slaba novica pa je, da . tako kot v najtežjih trenutkih, ki so pripeljali Ljubljano in Slovenijo v središče svetovne pozornosti, še danes ni na ravni »merodajnih« političnih instanc prav kulturna in umetniška ofenziva pragmatično pri(po) znana in spoznana ne samo kot najmočnejše in takoj razpoložljivo promocijsko orodje, temveč hkrati tudi kot protipodoba vojni, ki ji ne dopusti zmagati v njeni »samoumevni« kombinaciji teritorija in krvi. Konec koncev je že Cankar, katerega podobe ni na nobenem novem slovenskem bankovcu, dejal takrat, ko se je njuno »orožje« se skupaj obračalo proti avstroogr-ski »ječi narodov«, da tisto, kar zmorejo Srbi s topovi, zmorejo Slovenci s kulturo. Proračunska kastracija kulture - predvsem in v prvi vrsti neodvisne - kaže, da je mogoč dvom o slovitem pragmatizmu kot najmočnejši točki nove vlade. Ce bi bila pragmatična, potem bi ne metala stran v kulturi nakopičenega bogastva. Nasprotno in po domače rečeno: dokapitalizirala bi ga. Izrabila bi priložnost in s še vedno praznimi vojašnicami z dvema potezama rešila tudi nagrmadene infrastrukturne probleme, s katerimi se srečuje - predvsem in v prvi vrsti neodvisna - kultura. Potem bi bilo manj verjetno, da bodo tuji obiskovalci, ki v turističnih prospektih o Ljubljani in Sloveniji naletijo na podobe Gledališča Ane Monro in Laibacha, v realnosti kmalu naleteli samo še na »mesing bare« s provincialno »nuvo ris« na eni in od trdih drog odvisno mladež na drugi strani. Ce lahko Laibachu samemu kaj poočitamo, potem to, da si morda ni dovolj zvest: nemara bolj kot Das Kapital bi bila Nemčija danes, predvsem po Rostocku, upravičena do retrogardističnega rema-kea Laibach iiber dem De-utschland (Laibach Cez NemCijo) iz leta 1984. Ba-klastim pozivom proti sovraštvu do tujcev manjka komplementarni Laibac-hov paragraf: »Die Liebe ist die grosste Kraft, die alles schafft« (Nadaljevanje prihodnjo sredo) PREDAVANJA / VESELA ZNANOST - DRUGAČNA SOLA IN ZABAVA Po literaturi nadaljujemo s puologijo Pogovor z Jasno Jeram, organizatorko večerov v KUD France Prešeren, večerne šole za vse okuse Projekt Vesela znanost teCe že peto leto. Odkod ideja za to obliko »vzgoje« in kateri so bili dosedanji kurzi? Projekt se je začel v obdobju, ko je zamrla Svobodna katedra in še ni bilo Humanističnega simpozija. Nastal je vakuum, obstajala pa je potencialna publika, ki jo je zanimalo veC kot ozka strokovna področja. Konkretneje je ideja nastala ob otvoritvi razstave in zabavnem predavanju o Ajdovskem gradcu, ki sta jo 1988 pripravila Jože Vogrinc in Iztok Saksida. Prvi dve leti so se vrstiti dokaj naključno izbrani predavatelji in teme, zadeva je bila volonterska, kasneje pa smo pridobili podporo Mestnega sekretariata za izobraževanje, raziskovanje, kulturo in šport, kar je omogočilo bogatejšo obliko predavanj. Leta ’90 smo tako zaceli predavanja pripravljati po tematskih sklopih, pri Čemer smo skušali zagotoviti tudi raznovrstnost pristopov in tem. Kateri so torej bili ti sklo-pi? Ukvarjali smo se s sklopom otroci, družina, izobraževanje, z računalništvom, arhitekturo, lani z glasbo in mediji in letos s Kolumbom in literaturo; ta sklop še traja. Napoj še s predavanjem Mateja Bogataja končuje prvi del, ki se ukvarja predvsem z domačo literaturo, naslednji pa nosi naslov pu-ologija. Kaj pa je to? Tone D. Vrhovnik Ker se kot organizatorki predavanj menjava z Lenco Bogovič in ta sklop pripravlja ona, lahko povem samo nekaj okvirnih podatkov. Gre za znanost o medvedku Puju, trenutno ob aliceologi-ji izjemno popularno v Evropi, saj je Milneov roman doživel celo prevod v latinščino. Predavali bodo Svetlana in Božidar Sla-pšak, Miha Zadnikar, Jože Vogrinc in Dubravka Ugre-šič. Se sklop zaCne takoj po koncu prvega literarnega sklopa? Ze naslednjo sredo, 31. marca ob 20. uri v Kudu. Temeljni koncept Vesele znanosti torej ni suha znanost? Nikakor: ideja je bila, da bi bila predavanja, drugačna od tistih, kakršnih smo vajeni v za to namenjenih ustanovah. Tudi ciljna publika naj bi bila - in je - zelo raznovrstna, predavanja namreč niso namenjena zgolj ozkemu krogov specialistov in poznavalcev, ampak širšemu krogu izobraženih in »splošno radovednih« ljudi. Vabila pošilja- mo na vse srednje Sole, da bi se srednješolci pred vpisom na univerzo seznanili z različnimi strokami in pristopi - zato tudi segamo na tako različna področja. Ze naslov pove tudi, da si prizadevamo, da se poslušalci ob nabiranju znanja tudi Čimbolj zabavajo, torej so predavanja tudi družabni dogodki, KUD pa kraj srečevanja, prostor za diskusijo. Zato je mogoCe pred, med in po predavanju popiti kakšno pivo; zelo me skrbijo napovedi, da bodo zaprti točilnico, saj bi imelo to neposredne posledice - Ce lahko tako rečem -za slovensko znanost. S predavanja Mihe Mazzinija: Kdo je največji slovenski pisatelj? (Foto: S. 2. / TRIO) KABARET / GOSTOVANJE FRANCOSKIH UMETNIKOV Saj smo v Parizu, mar ne? Solo predstava Qui vous savez francoskega igralca Rufusa je začela festival Pariš la nuit, ki poteka v Cankarjevem domu Tudi predstavitvena knjižica v resnici govori o festivalu (v pravem pomenu besede - prazničnem rajanju), ki bo združeval več različnih umetniških žanrov - od kabareta in z njim povezanega šansona do jazza, gledališča in z jazzom obarvane tradicionalne plesne muzike s francoskih veselic. In to brez nostalgije po legendarnem kabaretu iz tridesetih let. Gre torej za vrsto samostojnih, žanrsko Čistih večerov, ki bi, pomešani in s pomočjo spretnega povezovalca, lahko predstavljati mesec dni trajajoč sodo- Je še kaj bolj pariškega, kot je Pariz ponoči? S svojimi nočnimi bari, jazz klubi, kabareti, plesišči? Ob prebiranju prvih najav festivala Pariš la nuit pa smo izmed vsega tega nekako samoumevno pričakovali kabaret, ki je Ze kar klišejsko povezan s predstavo o pariškem nočnem' življenju. Kabaret v svoji skoraj mitski obliki zabavišča z bolj ali manj neobveznimi plesnimi, pevskimi in satiričnimi kratkimi nastopi. Toda tisto, kar se bo od 19. 3. do 24. 4. v skupni organizaciji Francoskega kulturnega centra in Cankarjevega doma dogajalo v Klubu CD, prav gotovo ne meri samo na to. Rue de Lappe ( Foto: Brassai) Suzana Koncut ben kabaret. Startni večer je bil namenjen solo predstavi Qui vous savez (Saj veste kdo) francoskega igralca Rufusa, ki razen v podobnih miniaturnih one man shovvih igra tudi na velikih odrih (v lanski sezoni npr. V Calderonovem Življenje je sen na odru pariškega Odeona), v filmih (z režiserji taksnega kova, kot so R. Polanski, J.vL. Godard, C. Lelouch, tisti, ki so v zadnjih letih spremljali boljše izdelke francoske filmografije, pa so ga lahko videli v nadvse zabavni makabrski komediji Delicatessen), poleg tega pa tudi piše gledališke tekste, romane in novele. Njegovo predstavo sicer res sestavljajo krajše slike, skeči, v katerih kot nekakšen sodoben dvorni norec, klovn včasih kar naravnost pripoveduje vice (ki pa so vedno nekoliko »zamaknjeni«), kar vse neposredno spominja na kabaret. A te slike so spretno povezane v povsem zaokroženo gledališko predstavo, nenavadno imaginarno potovanje skozi do grotesknosti prignane situacije iz različnih, za Rufusa nevralgičnih plasti vsakdanjika. Pa tudi klovn je bolj podoben beckettov-skemu klovnu, tečnemu in neprijetnemu klošarju, ki si vztrajno prizadeva ostati Čimbolj zloben in do vseh sovražen. Znotraj tega se Rufus poigrava s samim instrumentarijem kabare-tno-cirkuške predstave -napovedani Čarovni triki, do katerih nikoli ne pride in ki so, kot spregledana prevara, samo izgovor za prestavitev cirkuške situacije v »realno«; pripovedovanje vicev, ki ne vžgejo, zato pa se izza njih prikaže razoroženi igralec, brez vloge, vendar s celo razpravo o komičnem. Prav ta razkrinkavanja »gledališkega«, »spektakelskega« so najbolj privlačen element predstave, saj ne gre za kako suho sa-monanašanje, ampak za razkrivanje moči imaginacije. To je še toliko bolj učinkovito, ker skozi različne plasti zgodbe Rufus gledalce vodi z minimalnimi odrskimi sredstvi (velik kovček, nekaj klobukov, spremembe luči), a zato z izjemno igralsko prezenco - četudi gre predvsem za govorno predstavo, je delež gibalne izraznosti (mimika, menjave intenzitet, kar Rufs odlično obvlada) izredno pomemben. Ce smo morda pred tem prvim »pariškim« večerom bili v dvomih, kdo neki so spet ti Francozi, ki nam jih s takšno publiciteto ponujajo v Cankarjevem domu, pa se zdaj prej zastavlja vprašanje, kako neki je mogoče, da se igralec takšnega slovesa in takšnih kvalitet kljub vsemu skoraj neopazno sprehodi skozi Ljubljano. Da ga pride gledat samo peščica na vseh podobnih prireditvah navzočih zapriseženih ljubljanskih frankofilov, skupaj z neko sindikalno ekskurzijo, ki ob najboljših mizah srka šampanjec (Saj smo v Parizu, mar ne?). Očitno bo imel glasbeni del festivala pri tem večjo srečo, saj se je med ljubljanskimi glasbenimi krogi že sprožila obveščevalna mreža, ki naznanja, kdo je kdo. NA KRATKO Novo rojstvo albanskega gledališča TIRANA - Tiransko občinstvo je popolnoma prevzela dramatizacija Goldingovega romana Gospodar muh. Delo igrajo v muzeju, ki je bil pred albansko revolucijo 1990 posvečen Enverju Ho-džu, zdaj pa se imenuje Mednarodni kulturni center. Producent Norega otoka Edmond Tare meni, da je osnovna tema drame - razvoj diktature - Albancem dobro znana. V projekt je vložil 5000 dolarjev, kar je za državo ogromna vsota, za državno podporo umetnosti pa ni denarja. Kljub zasebnemu financiranju ima enakovreden prihodek od dobička celoten 25-članski ansambel: »Jaz sem vložil svoj denar, drugi pa talent,« pojasnjuje Tare, prvi neodvisni producent, ki je bil pred sedmimi leti odpuščen iz državnega gledališča in si je bogastvo prislužil kot trgovec. Težave so kljub neverjetnemu obisku velike: najem nekdanjeda Hodževega muzeja stane 300 dolarjev na predstavo, zato se cena vstopnic nezadržno viša, kar pa ne prepreči vselej polne dvorane. Kostumografija je mešanica primitivnega in sodobnega, kar po mnenju režiserja Gezima Kameja daje drami pridih vsakdanjosti. Prvikrat na albanskem odru sta v uporabi tudi vsakdanji jezik in preklinjanje, še vec: v državi, kjer so cenzorji še pred nekaj leti rezali iz holywoodskih filmov prizore poljubljanja, se v nekaj prizorih delno gola pojavi Juliana Iliriani, 19-letna študentka igre. »Albansko občinstvo po srcu ni konservativno, vendar so stara moralna pravila, ki jih je še dodatno popravljal komunizem, ljudi spremenila,« meni Kame, režiser predstave. Po napovedi Edmonda Tare j a bo predstava Nori otok uspela tudi v mednarodni gledališki javnosti, najprej na gostovanju v Makedoniji. (Reuter) Dražba za beatlomane Beatles na začetku svoje poti (Foto: Arhiv) LONDON - V prostorih londonskega Phillipsa bo 21. aprila dražba petstotih predmetov, ki so bili v lasti nekdanjih elanov skupine Beatles. Tako bodo npr. dražili klavir znamke Steinway, na ka-teren je John Lennon napisal pesem Imagine. Predmeti so zbrani iz vseh vetrov in predstavljajo celotno obdobje ustvarjanja te legendarne skupine. Kitara Grestch, ki je Johna Lennona spremljala že na prvih liverpoolskih koncertih, številne fotografije, plošče z njihovimi avtogrami bodo vsekakor razveselile premožnejše ljubitelje Beatlov. Pa še nekaj kuriozitet: scenski kostum Ringa Starra, poročni list Johna Lennona in Cynthie Povvellen iz leta 1962 in z Yoko Ono iz leta 1969. (AFP) Ekološka stolpnica na Manhattanu NEW YORK - Pri vstopu v novo stolpnico National Audoban Society (družba, ustanovljena 1905, se ukvarja z zaščito živalskih vrst, predvsem ptic) na Manhattanu obiskovalca preseneti predvsem svetloba. Sončna luC namreč pada skozi stekleno streho, okna in prozorne pisarne vse do dna stavbe. Luci v pisarnah se avtomatično zasenčijo glede na stopnjo zunanje svetlobe; senzorji luC prižgejo oziroma ugasnejo ob vhodu v pisarno, kar pomeni, da je prenovljena stoletna stavba med najbolj energetsko varčnimi in ekološkimi objekti v ZDA, saj prihranek pri računu za elektriko znese kar 100.000 dolarjev letno. Newyorški arhitekt Randolph Croxton meni: »V bistvu smo vzeli denar, ki bi ga dali za marmorna preddverja, medeninaste kljuke in oblikovalske genialnosti - vse to poznate iz 80. let - in ga vložili v ljudi in kvaliteto delovnega mesta. V podjetju menimo, da je dostopnost naravne svetlobe in svežega zraka bistven pogoj dobrega počutja in produktivnosti.« Originalno stavbo je zasnoval George Post, arhitekt newyorške Borze, za obnovo pa je bil večinoma porabljen prav recikliran material iz iste stavbe. Tudi sicer je nova zgradba National Audoban Society dosledno zbirka recikliranih in okolju prijaznih materialov: od keramičnih plo-šCic in papirja do hrane, ki jo osebje poje za malico. Ob superizoliranosti, ki pomeni manj gretja pozimi in manj hlajenja poleti, je prihranek ob omenjeni osvetljavi celih 64 odstotkov glede na podobne »klasične« stavbe. Zato je lokalna električna družba Consolidated Edison Go nagradila družbo z nagrado 100.000 dolarjev - za prihranek pri energiji, ki v ZDA postaja vse pomembnejši dejavnik. Pa še to: da zaposleni dobijo prijetnejši odnos do delovnega mesta, lahko okna tudi odprejo, kar je sicer v poslovnih stavbah precejšnja redkost. (Reuter) ITAL 11 JA, FURLAN IJ A JU LUSKA KRAJINA Sreda, 24. marca 1993 r MILAN / ZARADI PODKUPNIN Milanski sodniki razposlali novih sedem obvestil Naslovniki so parlamentarci KD, PSI in PRI - Denar za KPI RIM / VSEDRŽAVNI SVET SE JE NEKOLIKO PRENOVIL Martinazzoli poziva k reformi stranke KD Tajnik KD utemeljil opredelitev za DA na referendumu RIM / AMATO NIMA SREČNE ROKE Minister Diana že buri duhove Socialisti mu marsikaj očitajo Emilio Rubbi (desno) bo novi upravni tajnik KD namesto Citaristija (Telefoto AP) MILAN - Milansko sodstvo je v okviril preiskave o podkupninah naslovilo včeraj preko karabinjerjev sedem novih jamstvenih obvestil ravno tolikim parlamentarcem. V Šestih primerih gre za ljudi, ki so takšno obvestilo že prejele, v sedmem primeru pa za ime, ki se v tej aferi pojavlja prvič. Jamstvena obvestila so dobili socialistični poslanci Bettino Craxi, Pariš DelPUnto in Agostino Marianetti, republikanski poslanec Antonio Del Pennino, de-mokrščanska senatorja Severino Citaristi in Franco Bonferroni ter -prvič - krščanskode-mokratski poslanec Elio Mensurati. Obtožbe gredo od .korupcije pa do kršitve zakona o javnem financiranju političnih strank in zadevajo nečiste posle v zvezi z javnimi deli družbe za vzdrževanje cest ANAS in rimskega občinskega podjetja za dobavljanje elektrike ACEA; namestnik državnega tožilca Pier-camillo Davigo pa pripravlja Se nove obtožil-ne listine. Senator Citaristi je prejel že 21. jamstveno sporočilo, Craxi jih je dobil 11, Del Pennino 5, Del-1’Unto 4, Marianetti in Bonferroni pa po dve. Medtem je bivši podpredsednik ustanove ENI Leonardo Di Donna v razgovoru z novinarjem finančnega dnevnika »MF« spregovoril o podkupninah, ki naj bi jih položila v začetku osemdesetih let na račun neke švicarske banke družba SNAM v korist nekdanje KPI, to pa zaradi tega, ker naj bi si preko KPI zagotovila zajetno naročilo v SZ. »Ne vem pa, Ce je imel švicarski račun kakšno zvezo z računom Gab-biette,« je dodal Di Donna, ki v intervjuju izrecno omenja z ene strani Eugenia Cefisa, z druge pa komunistična parlamentarca Arman-da Cossutto in Giannija Cervettija: očitali so mu, da je sam spustil to vest v javnost, on pa trdi, da o tem ni ničesar vedel. Pač pa naj bi se o vsej tej zadevi skušal uradno pozanimati tedanji minister za državne udeležbe Gianni De Michelis, ki je zahteval ustrezna pojasnila neposredno od vodstva ustanove ENI; prejel je negativen odgovor in ga posredoval parlamentu. »Toda medtem je finančna straža zasledila vse dokazno gradivo,« dodaja Di Donna. Vojmir Tavčar RIM - V drugem krogu je Mino Martinazzoli uspel: vsedržavni svet krščanske demokracije je precej prenovil in krepko oklestil število članov vodstva. Toda kot pri PSI tudi v KD novo ni povsem prevladalo nad starim in novi člani vodstva so bili izbrani v skladu s priročnikom Cencelli glede na številčno moč struj. Za včerajšnjo sejo vsedržavnega sveta laščan-ske demokracije je vladalo precejšnje zanimanje, saj naj bi ravno ta seja pokazala v kolikšni meri bo Martinazzoliju uspelo peljati KD na pot prenavljanja. Precejšnje pričakovanje pa je vzbudila tudi predsednica Rosa Russo Jervolino, ki je pred nekaj dnevi javno pozvala vse člane sveta, ki imajo opravka s pravico, naj se zasedanja ne udeležijo. In apel ni naletel na gluha ušesa: od vseh, ki so bili naslovniki jamstvenih obvestil, sta na sejo prišla damo dva. V svojem uvodnem poročilu je Mino Martinazzoli izhajal iz ugotovitve, da se morajo prenoviti vse stranke, ne samo KD. Glede svoje stranke pa poudaril, da »ni zbirališče oblastnikov, ki se lahko branijo z vsemi sredstvi oblasti, pač sku- pnost, ki oblikuje svojo enotnost in prijateljstvo na skupnem političnem in moralnem navdihu«. Kritiziral je referendumskega voditelja Maria Se-gnija in poudaril nujnost prenovitve stranke, »ne da bi zgubljali časa«. V tem okviru je nakazal možnost obnovitvenega kongresa, izvolitev novega, številčno omejenega vodstva pa predstavil kot korak v to smer. Tajnik KD je utemeljil izbiro za DA na referendumih kot dokaz, da stranka namerava oblikovati sistem z izmenično-stjo za krmilom oblasti . Zato naj bi prihodnja faza zakonodajne dobe postala »scenarij reform na osnovi poti, ki jo je nakazala dvodomna parlamentarna komisija«. To pa je tudi faza, v kateri bo treba poskusiti razširiti vladno koalicijo. KD ne zapira vrat, je dejal Martinazzoli, toda tudi novi sobesedniki »morajo razumeti, da jih pozivamo, naj svoje ambicije uokvirijo v program, ki se bo najbolj širokogrudno približeval potrebam državne skupnosti«. Pri tem pa podčrtal, da dogovor o novih volilnih pravilih ne zadostuje, pač pa je potreben jasen sporazum tudi glede gospodarskih problemov. Med prispevki k razmišljanju velja omeniti razpravo bivšega predsednika dvodomne parlamentarne komisije Ciria-ca De Mite, ki se je zavzel za to, da Italija ne bi šla na volitve, če z novimi volilnimi pravili ni pripravljena tudi reforma ustave. Na predlog tajnika Martinazzolija je bil ob vodstvu izvoljen za novega upravnega tajnika Emilio Rubbi, ki je prevzel mesto Severina Citaristija, naslovnika 21 jamstvenih sporočil. RIM - Alfredo Diana ni še dobro prisegel kot novi minister za kmetijstvo in že so se okoli tega imenovanja, s katerim je italijanski premier Giuliano Amato zamašil novo vrzel v svoji vladi, vnele polemike. Ce sta KD in PLI zadovoljna z novim ministrom, ker se obema strankama zdi priznan izvedenec, so socialisti nezadovoljni. Podpredsednik socialističnih poslancev Angelo Sollazzo je menil, da izbira »ni bila posrečena, saj je Alfredo Diana kot dolgoletni predsednik Confagricol-ture soodgovoren za porazno stanje italijanskega kmetijstva«. Odstop Giannija Fontane in njegova nadomestitev z Alfredom Diano je bila za Amatovo vlado manjši pretres kot prejšnji odstopi in zamenjave. Nedvomno pa je še dodatno ošibila že šibek vladni kabinet. Drugačna vlada, ki naj računa na širšo parlamentarno osnovo, postaja že nujnost. O tem vprašanju je včeraj s predsednikom vlade Amatom in ministroma Carmelom Contejem ter Salvom Andojem govoril novi socialistični tjanik Giorgio Benvenuto. »PSI se zavzema, da bi oblikoval zavezništvo naprednih sil,« je poudaril Con-te, »medtem pa Amatova vlada nadaljuje z delom.« Dodal je tudi, da je ime novega premiera lažni problem, ker mora novega šefa vlade izbrati predsednik republike, ne pa stranke«. Zavezništvo naprednih sil je treba po njegovem oblikovati čimprej, »ne da bi nas pri tem pogojeval datum referendumov«. Prva resnična preizkušnja pa bodo po ministrovem mnenju junijske upravne volitve, ko bo 11 milijonov Italijanov poklicanih na volitve, da z novim zakonom izberejo nove kajevne uprave. Precej podobno je bilo tudi stališče Enrica Mance, ki je bil med najvidnejšimi voditelji opozicije zoper Bettina Craxija. Treba je pohiteti, dokler ni oblikovana nova rešitev pa mora sedanja vlada nadaljevati z delom. Vsekakor pa Manca ocenjuje, da bi bilo zelo nevarno, če bi »prišli do 18. aprila z močno oši-bljeno vlado, ker bi se referendum lahko spremenil v usodni udarec za sedanji parlament in celoten politični sistem«. Bivši predsednik RAJ ni imel pomislekov glede nakazovanja možnega bodočega premiera: če bi nova vlada nastala pred 18. aprilom, bi jo moral voditi predsednik enega od dveh domov parlamenta, po referendumih pa osebnost »super par-tes«. Manca je tudi pozi- tivno ocenil nedeljski Oc-chettov intervju nekemu turinskemu časopisu, ker je v njem videl »pozitivne predloge, ki bi lahko okrepili življenjskost sedanje zakonodajne dobe«. O socialistični pobudi za takojšnja posvetovanja in oblikovanje možnosti nove koalicije se je pozitivno izrekel o vodstvo republikanske stranke, ki pa je bilo »presenečeno nad dejstvom, da je Benvenuto začel te pogovore s predsednikom vlade, saj bo to lahko otežilo pogovore s strankami«. PRI )e za zto, da bi ta večina nastala »v okviru sil, ki podpirajo DA, ker v tem krogu obstajajo potrebni politični in kulturni predpogoji. . Proti taki vladi pa se je včeraj odločno izrekel referendumski lider Mario Segni. Po njegovem bi bila taka vlada »velika packarija«, medtem ko so po referendumih nujne čimprejšnje volitve z novimi pravih, ker bo to »selekcija novega vodilnega razreda«. Lok sil od KD do DSL si je v teh dneh spet bliže kot pred nekaj tedni, v kar jih sili vse bolj zmedeno stanje v državi. Vendar to še ne pomeni, da bi mogoče oblikovati novo koalicijo in novo vlado, ker so razlike med njuni velike in nezaupljivost tv0' boka. (VT) TRST / POMEMBNA ARHEOLOŠKA NAJDBA TRST / STROKOVNI POSVET Slovenski jamaiji odkrili novo kultno jamo na Ttiaškem Krasu V jami našli več kot 60 rimskih kovancev iz 4. stoletja po Kristusu Stojan Sancin TRST - Pred nekaj dnevi je elan jamarskega odseka SPD Trst Iztok Žerjal izročil Spomeniškemu varstvu v Trstu 65 celih rimskih kovancev in petnajst njihovih fragmentov. Novci, vsi iz brona, so večinoma slabo ohranjeni, saj so močno zlizani zaradi dolgotrajne uporabe, pa tudi oksidirani zaradi poldrugega tisočletja, ki so ga prebili v vlažni zemlji v jami. Poleg tega je bila v času, ko so še bili v obtoku precej razširjena navada, da so novce rezali na kose zato, da so dobili drobiž. Prvi pregled novcev kaže, da izhaja večina novcev iz tretjega in četrtega stoletja saj so na njih upodobljeni Konstantin Veliki (306-337), Valenti-nian II (375-392), Julijan II Apostata (360-363) in Kostanc II (337-361). Novce je jamar našel, ko je kot po navadi, v prostem času stikal po kraškem površju, v upanju, da bo našel kakšno novo jamo. Pot ga je peljala mimo že znane, lahko dostopne in precej obiskane votline. Zato je bilo samo po sebi umevno, da je stopil pogledat, če se v kakšnem, ne še preiskanem kotičku mogoče skriva nadaljevanje. Jamarji imajo skupno le eno značilnost, to, da zahajajo v jame. Ostala zanimanja pa so popolnoma različna. Nekatere zanimajo globine, druge voda, tretje minerali, četrte jamske živali itd. Vsak pač najde v jamah to, kar ga zanima in navadno sploh ne opazi stvari, ki drugemu, ki se za to zanima takoj padejo v oči. Tako je Žerjal, ki že dolga leta goji zanimanje za arheologijo opazil nekaj, kar je dosedanjim obiskovalcem ušlo. Na precej širokem območju jame, so se po tleh, na površju, nahajale, komaj opazne okrogle ploščice, rimski novci. Vse arheološke najdbe so po italijanski zakonodaji državna last. Zato je vsako arheološko kopanje strogo prepovedano in ga lahko opravljajo le znanstvene institucije, ki so za to posebej pooblaščene. Izkopavanje, tudi najbolj strokovno, neobhodno uniči najdišče, zato vsaka izguba, do katere pride, ni več nadomestljiva. Sedaj opravljajo tovrstna dela strokovnjaki z najrazličnejšo specializacijo, ki pogosto nima nič skupnega s tradicionalno arheologijo. Poleg tega specializirano osebje odstranjuje material v tankih plasteh in točno beleži lego vsakega predmeta. Izkopani material presejejo in še drugače obdelajo, tako da izvlečejo iz njega čimveč informacij. Vsakih nekaj let se, na področjih, ki doslej niso imele ničesar skupnega z arheologijo, razvijejo nove tehnike, ki omogočajo nova spoznanja, o katerih se do tedaj ni arheologom niti sanjalo. Zato kopljejo arheologi le tam, kjer je zaradi zunanjih posegov najdišče v nevarnosti in skušajo del znanih najdišč ohraniti za bodočnost, ko bodo nove tehnike omogočale sedaj še ne-slutena spoznanja. Izvor novcev: Novci podobno kot ostali predmeti zaidejo v jame na najrazličnejše načine. V tem primeru pa, glede na njihovo veliko število lahko večino možnosti izključimo in vzamemo v poštev dve, ki sta tudi najpogostejši, in sicer: novce je nekdo zaradi zunanje nevarnosti skril v jamo in se nato ni več vrnil ponje ker je verjetno slabo končal ali pa so novce po jami raztrosili iz kultnih razlogov. Glede na to, da so bili novci enakomerno raztreseni po večji površini zgleda daleč najbolj verjetna druga možnost, to je, da je jama služila kot kultni objekt. V tem primeru se postavlja vprašanje, za kateri kult je šlo. Na podlagi vrste opazovanj in glede na obdobje, iz katerega izhajajo novci, je najditelj mnenja, da je verjetno šlo za Mitrej. Za kaj v resnici gre pa bodo pokazala izkopavanja, do katerih pa ne bo prišlo tako kmalu, saj je domnevna kulturna plast najdišča v glavnem pokrita z debelo plastjo sorazmerno velikih skal, ki jo dobro varujejo pred nezaželenimi gosti. ___________PALERMO / MAFIJSKA DEJAVNOST____________ Cosa nostra pripravljala napad na sodno palačo Zaenkrat agenti pripri! dva vpletena mafijska veljaka PALERMO - Mafijci so pripravljali napad na sodno palačo v Palermu: ne gre samo za hipotezo, temveč za načrt, uresničitev katerega so prejšnji petek preprečili agenti posebnih oddelkov Dia, ki raziskujejo predvsem dejavnost mafijcev. Na državnem pravdništ-vu so včeraj zjutraj potrdili, da je šlo za "resen in nevaren načrt". V izvedbo napada je bilo vpletenih več oseb: prvega vpletenega so aretirali že v petek, drugega so prijeli v ponedeljek zjutraj v Milanu, oba pa so obtožiti združevanja v mafijske namene. Agenti so postati pozorni, ko so v telefonskem razgovoru med dvema mafijskima voditeljama, ki se skrivata, pa čeprav proti njima niso izdali nikakršnih sodnih obve- stil, zasledili namig na ”pok“, do katerega bi moralo proti med 4. in 5. uro, dneva pa nista natančneje opredelila. Mafijca, ki naj bi bila vezana na družino iz Corleoneja, sta prišla na seznam preiskovalcev po pričevanju nekaterih vidnih skesancev. Po prestreženem telefonskem razgovoru so agenti v petek prijeli eno osebo, medtem ko se jim je druga izmuznila, vendar ne za dolgo. Zaenkrat je znano ime enega od priprtih mafijcev!: gre za 37-letne-ga Antonina Gioeja, za katerega sumijo, da sodi v klan v Altofon-teju. Aretirali so ga že maja ’79, in sicer skupaj z Antoninom Marche-sejem, bratom "skesanega" Giuseppeja. Agenti so ju zasačili v neki gostilni v pristaniškem delu Palerma, v lokal pa sta šla po pištolo, ki sta jo izgubila. Preiskavo je takrat vodil Boris Giuliano, odgovorni za leteči oddelek, ki je odkril tudi skrivališče mafijskega bossa Leoluce Bagarel-le, svaka Totoja Riine in bratov Marchese. Boris Giuliano je dva meseca kasneje prestregel tudi kovček, v katerem so iz ZDA na Sicilijo poslali 600 tisoč dolarjev, kar naj bi bilo plačilo za pošiljko mamil. Prodornega Giuliana so julija 79 ubili v zasedi, preiskavo je prevzel karabinjerski častnik Emanuele Basile, ki je tudi naredil precej pomembnih povezav med raznimi kaznivimi dejavnostmi na Siciliji in izven nje. Pod mafgskimi streli je Basile padel maja ’80. DSL proti špekulacijam o hudi krizi pristanišča TRST - Evropski parlament je pred kratkim odobril politični dokument o pristaniškem in pomorskem razvoju Severnega Jadrana, ki namenja posebno pozornost tržaški luki. Resolucijo je predložil poslanec Demokratične stranke levice Cesare De Piccoli, ki jo je včeraj skupno s tržaškim kolegom Giorgiom Rosset-tijem predstavil sindikalistom in pristaniškim operaterjem. Srečanja, ki je bilo izrazito delovnega značaja, sta se udeležila tudi tržaški občinski svetovalec Demokratične zveze Roberto Treu in Franco Mariani, ki je v vsedržavnem vodstvu DSL zadolžen za vprašanja prevozov. Rossetti je ostro polemiziral z vsemi tistimi (posebno Lista za Trst in njen poslanec Camber), ki izkoriščajo krizo tržaške luke za podle politične in celo volilne špekulacije. Videti je res mučno, da je župan Staf-fieri zagrozil z odstopom, če Rim ne bo rešil Lloyda, pri čemer je "spregledal", da je prav politični tajnik LpT Camber - njegov strankarski somišljenik -na vladni ravni odgovoren za trgovsko mornarico. Vladni podtajnik - je nadaljeval Rossetti - je vse odgovornosti za krizo pomorske družbe naprtil Deželi, pozabil pa je na svoje. Podobno je naredila tudi LpT, ki je sklicala svoj predvolilni shod o Lloydu in povabila sindikate in stranke, samo da bi potem obsojala njihovo pričakovano odsotnost. Pole- Govorniki na včerajšnejm posvetu DSL o krizi tržaške luke (foto Križman' iCič/KROMA) mične puščice je evropo-slanec DSL namenil tudi pristaniškemu komisarju Fusaroliju, ki je močno navezan na stolček in na oblast, medtem ko je njegova funkcija tudi zakonsko gledano zelo sporna. Rossetti in govorniki, ki so sodelovali na včerajšnji pobudi, so mnenja, da je to kar se dogaja okrog pristanišča skrajno neresno in da si Trst s takimi početji samo koplje jamo. Namesto demagogije in nizkotnih špekulacij si je treba zavihati rokave in izpostaviti nekatere prioritetne točke, na katerih potem graditi nadaljnji razvoj pristanišča. DSL ne nasprotuje privatizaciji posebno kontejnejrskih terminalov, ki mora imeti za cilj učinkovite servise in mora tudi stremeti po ohranitvi sedanje zaposlitvene ravni. Rossetti in somišljeniki tudi ne nasprotujejo (prepotrebni) reformi pristaniške kompanije, obžalujej pa, da pristojna te e podcenjujejo vprašanje hitrih železniških P° . zav. Evropska skupn ima glede tega stvarno mislih razvojno os netke-Trst-Trbiž, za Kj pa se žal projekt 1 železnice" končuje v netkah. To so konkretn vprašanja, nekatenn ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA Sreda, 24. marca 1993 5 ITALIJA / MANJŠINE OSIMO / STALISCE SLOVENSKO KULTURNO-GOSPODARSKE ZVEZE NOVICE Minister Ciaurro včeraj sprejel delegacijo SSk Jevnikar in Corsi poročalo o vprašanjih naše manjšine RIM - Minister za dežele in za stike z Evropsko sku-P n o s t j o Gianfranco Ciaurro (na sliki AP) je včeraj sprejel delegacijo stranke SSk iz dežele Furlanije-Ju-lijske krajine. Kot beremo iz tiskovnega sporočila rimskega ministrstva sta ga deželni tajnik Ivo Jevnikar in pokrajinski tajnik SSk za Goriško Pogovori naj potekajo po dogovorjenih izhodiščih Nespoštovanje pravil igre lahko pelje v nevarne zaostritve Adriano Corsi seznani-la z najbolj perečimi vprašanji, s katerimi se trenutno sooča slovenska manjšina. Jevnikar in Corsi sta Ciaurru še Posebej obrazložila vsebino nedavnega pisma predsedniku republike Scalfaru, ki se je med svojim februarskim obiskom na Tržaškem lahko v prvi osebi seznanil s položajem in s pričakovanji Slovencev v Italiji, še posebno kar zadeva zakon za globalno zaščito naše manjšine. Iz tiskovnega sporočila lahko bere- mo tudi, da se je minister za dežele obvezal, da se bo v okviru suverene italijanske republike prizadeval za zaščito manjšin v oblikah in v mejah republiške ustave. Ciaurro je delegaciji SSk tudi potrdil, »da . bo z veliko pozornostjo spremljal oblikovanje vladnega predloga za zaščito Slovencev in to na osnovi zakonskega osnutka, ki ga je svojcas predložil parlamentu tedanji minister Maccanico, a ki ni bil potem odobren zaradi predčasnega razpusta zbornic«. TRST - Razgovori med Italijo in Slovenijo bi morali potekati na podlagi izhodišča, ki je bilo dogovorjeno na samem začetku in sicer tako, da se zgodovinske teme, ki so v preteklosti povzročale mnogo sporov in napetosti obravnavajo v okviru komisije izveden-cev-zgodovinarjev. Aktualna vprašanja, ki se tičejo bodočega sodelovanja na vseh možnih področjih pa naj se po vsej logiki obravnavajo loCeno. Edino na takšni podlagi, ki jo je potrebno dosledno spoštovati, je mogoče ustvariti konstruktivno vzdušje, kot osnovni predpogoj za izid pogovorov v obojestransko in dolgoročno korist. Ob tej premisi je obravnaval zaplet v pogajanjih med Italijo in Slovenijo izvršni odbor SKGZ z oceno, da Italija z nespoštovanjem pravil igre in izsiljevalnimi manevri do Slovenije v zvezi z zapuščino istrskih beguncev odstopa od dogovorjene poti, kar lahko pelje v nevarne zaostritve s hudimi posledicami za sožitje zlasti v naših krajih. V takšnem ozračju se še zlasti slabo piše manjšinama ob meji, ki se tako kot v preteklosti lahko znajdeta pod udarom. Zaskrbljujoči scenariji v italijanskem političnem življenju kažejo na poskuse, da bi se voda speljala na mlin nacionalističnih interesov, krajevni politični dejavniki z Listo za Trst na Čelu pa že odkrito škilijo na bližnje volitve in si hočejo z razpihovanjem nekih »višjih« nacionalnih interesov ustvariti alibi za dolgoletno porazno politiko, ki je pahnila Trst in obmejne kraje v globoko krizo. Člani izvršnega odbora so podčrtali pomen dejavne vloge manjšine pri pogajanjih med Italijo in Slovenijo in pri tem izpostavili ugotovitev, da italijanski predstavniki na ravni zunanjega ministrstva doslej kljub postavljeni zahtevi še niso sprejeli na razgovor skupnega predstavništva Slovencev, medtem ko je drugačen posluh za organizacije istrskih beguncev, ki izkoriščajo vsako priložnost za pritisk in izsiljevanja. Da Italijan- • ska država popušča pod takimi pritiski pa gotovo ne more biti pot v novo poglavje dobrega sosedstva. Izvršni odbor je v nadaljevanju seje razpravljal še o drugih vprašnjih, zlasti o poteku reorganizacije SKGZ, ki bo šla v nadaljnji korak s sklicem pokrajinskega sveta za tržaško pokrajino. Razprava je obsegala tudi referendume, o katerih se bodo volilci izrekli 18. aprila in izmed katerih zlasti dva neposredno zahtevata bodočnost naše narodnostne skupnosti. Gre za referenduma o uvajanju večinskega sistema pri volitvah v krajevne uprave in referendum o volitvah v senat. O tem obstajajo med političnimi silami Slovencev v Italiji različna stališča in ljudje se bodo opredeljevali po svojem prepričanju, SKGZ pa bo o tem pomembnem vprašanju organizirala javne razprave, da bo informacija cim temeljitejša, kajti ni dvoma, da so z referendumi v igri velike spremembe za vsako državo, s posledicami, ki bodo nespored-no zadevale tudi našo skupnost. Izvršni odbor je na seji tudi sprejel sklep, da na eni izmed prihodnjih sej razpravlja o kulturnih dejavnostih, s posebnim oziroma na težak položaj, v katerem se nahajajo nekatere kulturne ustanove. r PREISKAVA / HUD UDAREC KALABRIJSKI N'DRANGHETI Kalabrijska bossa v pasti policije »Nano feroce« in njegov svak sta vodila mafijsko vojno, ki je zahtevala 350 mrtvih REGGIO CALABRIA - »Čestitam vam, bili ste zelo pridni.« Tako je boss kalabrijske iTdran-ghete Antonino Imerti pohvalil policiste, ki so ga včeraj ob 2. uri zjutraj aretirali na podeželju blizu kraja Fiumara di Muro skupaj s pajdašem Pasqualom Condellom. Z aretacijo vodje kalabrijske mafije in njegovega najtesnejšega sodelavca se je uspešno zaključila 9-meseCna policijska preiskava, ki je bila - tako je poudaril kvestor iz Reggio Calabrie - izključno sad njihovega dela, brez katerekoli pomoči skesancev. Antonino Imerti (47 let) je bil vreden svojega mafijskega vz- devka »Nano feroce« (Kruti pritlikavec). Odkar je julija 1986 ušel atentatu sovražne mafijske frakcije Paola De Stefana, je sprožil v Kalabriji pravcato »mafijsko vojno« z veC kot 350 mrtvimi (med prvimi je padel prav De Stefano). Z vojno je hotel potrditi primat njegove zločinske »družine« pri upravljanju nečistih, a zelo donosnih poslov, kot so prekupčevanje mamil, izsiljevanja in dodeljevanja javnih del v zakup. Imertiju so že večkrat sodili, obsojen pa je bil na 14 let jeCe. Njegov pajdaš (in svak) Pasquale Condello je bil že dokončno obsojen na dosmrtno ječo zaradi umora. Oba mafijca so policisti presenetili na neki poljski poti, medtem ko sta se verjetno vračala v svoj skriti brlog. Oba sta bila oborožena, policijski poseg pa je bil tako učinkovit, da zlikovca sploh nista imela Časa, da bi posegla po orožju. Italijanski notranji minister Mancino je pohvalil akcijo policistov. Novinarjem je povedal, da je aretacija Imertija in Condella v Kalabriji prav tako pomembna, kot je bila pomembna aretacija bossa bossov Cosa Nostre Totoja Riine na Siciliji. »Sedaj je treba nadaljevati po tej poti,« je spodbudno zaključil notranji minister. Odbornik Tersar z industrija o krizi ustanove Ezit TRST - Operativni položaj ustanove za tržaško industrijsko cono Ezit, ki močno vznemirja tukajšnje podjetnike in sindikate, je bil predmet poglobljene izmenjave mnenj med predstavniki Združenja tržaških industrijcev in deželnim odbornikom za načrtovanje Dariom Tersarjem. Sogovorniki so se dotaknili tudi perspektiv iterja deželnega zakonskega osnutka za promocijo industrijskega razvoja, ki bi v sedanji obliki globoko spremenil insitucio-nalni ustroj ustanove Ezit. Industrijci so v zvezi s tem zaskrbljeni, ker sodijo, da je Dežela zakon zastavila neustrezno tako z vidika ugodnosti za industrijske investicije kot z juridicnega zornega kota. O vprašanju ustanove Ezit bo vsekakor v kratkem razpravljal vrh organizacije tržaških industrijcev. Minister Ouarino na občnem zboru CTS TRST - V kongresnem centru na Pomorski postaji bo danes občni zbor Zveze za trgovino, turizem in storitve (CTS), ki se ga bo po napovedih udeležil tudi minister za industrijo, trgovino in obrt Giuseppe Quarino. V tem trenutku splošnega nezadovoljstva, ko zlasti med podjetniki raste nezaupanje v institucije - beremo v tiskovnem sporočilu CTS -želi biti občni zbor priložnost, s katere naj se sliši enotni glas terciarnega sektorja in se izkaže njegova pripravljenost, da z vsemi silami prispeva k hitremu reševanju problemov. Opuščeni industrijski obrati za velike supermarkete TRST - Deželni svet FJK je z večino glasov odobril zgkon, ki bo omogočil ponovno uporabo opuščenih industrijskih struktur v trgovske namene. DSL o škedenjski železarni TRST - V zvezi z znaki, po katerih za rešitev ške-denjske železarne ne bi bilo veC perspektiv, sta deželna svetovalca DSL Ugo Poli in Renzo Trava-nut naslovila na predsednika deželnega odbora nujno vprašanje, zakaj Računski dvor še ni registriral fidejusije za komisarsko upravo, kot to predpisuje zakon o krizi velikih industrijskih grup, in kaj namerava Dežela storiti, da bi olajšala delo komisarjev. Odložili podražitev metana VIDEM - Občinsko podjetje za plin in vodo (Amga) je predvideno podražitev metana (za 30, 5 lire na kub. meter) za gospodinjsko uporabo preložilo na konec avgusta. Porabniki bodo s tem prihranili skoraj dve milijardi lir. TOPOLOVO / PIMER DRUŽINE TRUSGNACH RIM / PODKUPNINE PATRONAT INAC SVETUJE Popotresna obnova ne poteka zmeraj gladko TOPOLOVO (Grmek) -popotresna obnova je v Urlaniji bila zgledna in ZanJ° so se zanimali strokovnjaki z vseh ce-Ul- Furlanija je prav za-, , te obnove zaslovela ? l j naokoli in bila za gled v primerjavi s po-obnimi obnovami na j.Q^nenr predelu polo- Mit o dobrem uprav-Dnju se je nekoliko za-si v Prav v zadnjem Čari hi 80 v mrežo afer o Podkupninah padli tudi n 26 ni odbornik Ivano JOvenmi (KD) in bivši p balistični poslanec ancesco De Carli v 821 ^ obnovo od potre-razdejanih vasi. Rudi Pavšič Opozorilo neresnega popotresnega obnavljanja prihaja tudi iz Topolovega v Občini Grmek. Tu je vec poškodovanih stavb, ki so jih zaradi njihove arhitekturne značilnosti vključili med objekte posebne zgodovinske in kulturne vrednosti. Zanje je prišel v poštev deželni zakon, ki predvideva nadzorstvo zavoda za spomeniško varstvo. V Topolovem je takšnih hiš kar precej in zato je vsa popotresna obnova potekala na daljše roke in za popravilo hiš je bi- lo treba veliko vec formalnosti, kot sicer. Občani Topolovega so se »udali« podaljašnim rokom za obnovo svojih domačij, ne morejo pa sprejeti dejstva, da še danes to vprašanje ni dokončno rešeno in da veliko hiš še Čaka na obnovo, pa Čeravno so v slabem stanju in predstavljajo celo nevarnost za mimoidoče. Na pristojnih deželnih uradih jim niso še dali dovoljenja, da bi lahko zaceli z obnovitvenimi deli. Najbolj eklatanten je primer družine Alda in Jole Trusgnach. Po potresu so podpisali načrt za obnovo hiše v skladu z nasveti zavoda za spomeniško varstvo. To pa ni bilo dovolj, da so lahko zaceli z deli, ki so se zaradi navedenega zavlekli do maja leta 1986. O svojih dogo-• divšCinah pismeno obvestijo Občino Grmek, Gorsko skupnost za Nadiške doline in samo Deželo. Odgovori jim le občinska uprava, ki jim obrazloži, da je za takšne težave pristojna le Dežela. Potrpežljivost Tru-sgnachovih traja do leta 1991, ko po večkratnih obiskih v deželnih uradih konCno izvejo, da je prošnja za začetek del v redu in da ni dodatnih ovir. Po petnajstih letih birokracije in čakanja bo končno družina iz Topolovega lahko obnovila od potresa poškodovano hišo. Rimski odbornik Carmelo Molinari spet v zaporu Rimski občinski odbornik Molinari je spet končal v zaporu v zvezi s preiskavo o podkupninah (AP) Integracija ni vedno možna Piše Boris Simoneta Vpr.: »Slišala sem, da ženi odslej ni v vsakem primeru zagotovljena pravica do minimalne pokojnine, Ce ima mož precej visoke dohodke. Jaz imam 10 let delovne dobe in sedaj plačujem precej visoke prostovoljne prispevke v upanju, da bom ob upokojitvi ekonomsko neodvisna. Ce pa mi bo INPS priznal le znižano pokojnino, se sploh sprašujem, Ce ima smisel plačevati prispevke«. A.B. Nova pokojninska zakonodaja ni prizanesla niti minimalnim pokojninam. Doslej je namreč upokojencem, katerih realna pokojnina je nizka zaradi skromne zavarovalne dobe in vplačanih prispevkov, bil priznan dopolnilni varstveni delež, Ce njihovi osebni dohodki niso presegali dvakratne vrednosti po zakonu določenega zneska minimalne pokojnine. Za pokojnine, ki jih upravičenec uveljavi po 1. januarju 1993, pa je ta dohodkovni režim strožji, saj se sedaj upoštevajo tudi zakončevi prejemki. Samski oziroma ločeni upokojenci dejansko niso prizadeti od novega normativa in imajo pravico do (tudi delne) integracije, Ce njihov osebni dohodek ne presega dvakratne vrednosti minimalne pokojnine, se pravi za tekoče leto je ta meja 15.021.500 lir. Kdor je poročen, pa mora po novem prišteti tudi zakončeve dohodke in dopolnilni delež se v letu 1993 odmeri le v primeru, da skupni dohodki niso višji od 22.532.250 lir (trikratni minimalni znesek). Med dohodke ne prištevamo odpravnine, stanovanja, zaostanke in realni delež pokojnine. Kdor je uveljavil minimalno pokojnino do konca leta 1992, je podvržen prejšnjemu dohodkovnemu režimu, ki sploh ne jemlje v poštev zakončevih prihodkov, vendar pa mora uživalec javiti morebitne zaostanke, ki so podvrženi ločeni obdavčitvi. Tudi invalidska nadomestila INPS se integrirajo po »stari« zakonodaji. n° beneško poslopje v Topolovem (Foto Pavšič) TRST / DEŽELA IZDELALA PREGLED ZA LETA '80 Ženska delovna sila v številkah in pričevanjih Sodelovanje med deželnim odborništvom za načrtovanje in Deželno komisijo za enake možnosti TRST - Zaposlitev je za ženske še vedno eno izmed bistvenih vprašanj, po drugi strani pa obravnava zenske problematike terja poznavanje stvarnosti. Prva ugotovitev je prejela ponovno potrditev iz objave statistično obdelanih pričevanj posebne telefonske službe, ki jo je za tri mesece aktivirala Deželna komisija za enake možnosti; drugi zahtevi pa so na željo omenjene komisije zadostili pri deželni upravi z izdelavo podatkov o ženski delovni sili v FJK v prejšnjem desetletju. Obe pobudi so predstavili včeraj dopold- ne na deželnem odbor-ništvu za načrtovanje, ki je bilo angažirano pri izvedbi obeh, in sicer še najbolj preko Emanuele An-drian, tajnice Observatorija deželnega delovnega tržišča. Andrianova je namreč iz zbranega' in že objavljenega gradiva o deželni delovni sili odbrala in uredila podatke, ki se nanašajo samo na Zenske, obdelala pa je tudi telefonska pričevanja komisije za enake možnosti. Deželno študijo je predstavil odbornik Tersar, o komisiji pa je govorila njena predsednica Carla Mo-cavero. Z včerajšnje predstavitve na deželnem odporništvu za načrtovanje (Foto Ferrari) Primorski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba ža založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1. tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NI A, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, NVulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 , Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana 153244 int. 38, fax 061-2 tel. 061-15 int. 38, fax 061-Ž24943 Cene oglasov i in sožalja po formatu. Cena: 1.200 LIT - 40 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.200 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, ~ " *---------- ’ ~ 17-73373 Partizanska 75, Sežana, tel. 06 Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG TRST Sreda, 24. marca 1993 NOVICE Minin odbornik namesto Segheneja Ladi Minin bo zamenjal Augusta Segheneja v tržaški občinski upravi. Tako je včeraj sklenila svetovalska skupina PSI v občinskem svetu, ki je glede aretacije nekdanjega upravitelja izjavila, da popolnoma zaupa sodstvu. V tiskovni noti izraža vsekakor človeško solidarnost aretiranemu Seghe-neju, »ki je iz korektnosti takoj odstopil iz odbora in tudi iz same PSI«. V Trstu bodo lahko odprli 58 novih javnih gostišč Tržaški občinski odbor je osvojil nova določila o izdajanju pooblastil za odpiranje javnih gostišč, ki izhajajo iz zakona 287/91 oziroma iz odloka predsednika deželne vlade, po katerem je dovoljeno odpreti v mestih, kakor je Trst, toliko novih gostinskih obratov, da ne bo njih število prekoračilo stopnje 5 odstotkov obstoječih. Pristojni odbornik Renzo Codarin je ugotovil, da obratuje zdaj na občinskem ozemlju 1.149 javnih gostišč (izvzeta so torej ona znotraj privatnih krožkov, tovarniške menze, nočni bari ipd.), ki se tipološko delijo na troje: prodaja jedi in pijač, prodaja samih pijaC in prodaja brezalkoholnih pijaC. Po tem ključu bo mogoče odpreti v občini 58 novih gostišč, od tega 31 za jedi in pijače, 19 samo za pijače in 8 za brezalkoholne pijače. Confesercenti za razmah turizma in trgovine Predsednik pokrajinske gostinsko-trgovske stanovske organizacije Confesercenti Bruno Mecchia in njena tajnica Ester Pacor sta na včerajšnji novinarski konferenci opozorila na upadanje tovrstnih dejavnosti na Tržaškem in to pripisala tako preu-strojitvenim postopkom kakor uvedbi minimum takse ter sploSni gospodarski krizi: Trgovska panoga, ki je vselej sprejemala brezposelne iz vrst industrije, zdaj tega ne more; vedno več uslužbencev mora na cesto, to pa zlasti prizadene ženske in mlade. Trgovinska zbornica in krajevne ustanove naj krizo zaustavijo s primernimi razvojnimi načrti, ki naj upoštevajo nujo po sodelovanju z vzhodno in srednjo Evropo, a tudi z večjim izkoriščanjem deželnih in državnih finančnih sredstev, hkrati pa je treba po mnenju Confesercentija izdelati nov trgovski naCrt in med drugim program za razvoj turizma. Tečaj za boj zoper gozdne požare Tržaški občinski urad za civilno zaščito priredi 27. in 28. marca ter 3. in 4. aprila v koci Premuda pod Glinščico strokovno-dopolnilni tečaj za prostovoljne gasilce iz občinskih in zasebnih vrst. Na sporedu bodo tudi praktični prikazi. GOSPODARSTVO / SINDIKALNI SPORI Pristanišče: ključna pogajanja za razvoj Sogovorniki blizu podpisa splošnega dogovora Ali bo tržaška luka premostila krizo? (foto KROMA) Pogajanja za dosego globalnega sindikalnega sporazuma o tržaški luki so se nadaljevala včeraj popoldne in zavlekla do večernih ur. Pogovori so, kot smo lahko izvedeli, potekali v precej sproščenem in delovnem vzdušju, tako da je pričakovati bližnji podpis dogovora, ki bi moral odpreti pot novim odnosom na celotnem pristaniškem področju. Pogajalci so do večernih ur oblikovali in dopolnjevali tako imenovani "projekt pristanišče", ki dejansko zaobjema vsa vprašanja ne samo luke, ampak vseh z njo pove-• zanih gospodarskih dejavnosti, ki jih ni malo. Morebitni sporazum bodo morali pred izvajanjem ratificirati tako delavci, kot privatni gospodarski operaterji, ki bodo najbrž množično sodelovali pri poslovanju raznih pristaniških struktur. Pogajanja med sindikati, pristaniško ustanovo in kompanijo ter zasebnimi operaterji trajajo že nekaj Časa, odločilni razgovori pa so se dejansko zaceli pred-sinocnjim. Glavna vprašanja, s katerimi se soočajo pogajalci, zadevajo načrtovano privatizacijo luke in vlogo CULP. Sporna točka načrtovanega množičnega prihoda zasebnikov zadeva posebno sedmi oziroma kontejnerski pomol, ki je že vec mesecev predmet polemik, sindikalnih sporov in tudi sodnih afer (glej zadevo Menegon). Za ta projekt sta še posebej zainteresirani podjetji Parisi in Pacorini, ki že operirata na petem in šestem pomolu, Čeprav sindikati Se vedno kon-testirajo njuno vlogo na obeh terminalih. Sporna je tudi vloga pristaniške kompanije, ki se je že spremenila v podjetje, kar pa ni razčistilo odnosov s pristaniško ustanovo, ki ostajajo napeti, kar slabo vpliva na gospodarsko poslovanje luke. CULP bi morala po novem postati manjšinski delničar Adriaterminala, ki ga še gradijo in ki bo morda edini pomembnejši terminal, ki bo ostal v jav- nih rokah. Večinski delničar je namreč pristaniška ustanova. Kompanijo seveda skrbi tudi usoda svojih elanov - pristaniških delavcev. Njeni voditelji niso nikoli, kot so jim očitali nekateri, stremeli zgolj po obrambi obstoječega, ne morejo pa prepustiti zaposlenih milosti in nemilosti razmer, ki so za delavce objektivno gledano itak precej težavne. Od tod prizadevanja GULP za še' učinkovitejšo organizacijo dela. Nekatere delavce (številk niso objavili) bodo vsekakor predčasno upokojili, kar bo gotovo naredila tudi pristaniška ustanova. Postopek za predčasno upokojitev pa je precej dolg, zeleno luc pa mora prižgati rimska vlada. Včeraj opolnoči je medtem zapadel šestmesečni mandat za izrednega komisarja Paola Fusarolija, ki je na Čelu luke, kot znano, nasledil samemu sebi. Fusa-roli je bil imenovan z dekretom ministra za prevoze Tesinija, njegovi glavni politični spon-sorji pa so vladni podtajnik Camber, Lista za Trst in desničarske struje tržaške ter deželne Krščanske demokracije. Paolo Fusaroli je elan KD in je bil svojcas tudi med kandidati te stranke za parlament. - KRIZA / OB VSEDRŽAVNI SPLOŠNI STAVKI 2. APRILA n Oster protest delavcev v Trstu Manifestacija s sprevodom in shodom no Borznem trgu - Železarno je še v stiski Drago Gašperlin Po širokih družbenih spremembah v zadnjem desetletju, ki so preobrazile socialni ustroj prebivalstva in navidezno opravile s proletariatom, so se razlike med sloji spet poglobile. Ze zopet smo priče medraz-rednemu boju, kar gre pripisati lanskim omejevalnim ukrepom Amato-ve vlade na gospodarskem in zlasti davčnem področju (glej praske med ljudmi v podrejenem delovnem razmerju in samostojnimi delavci spričo uvedbe minimum takse) ter posledicam julijske pogodbe med CGIL, CISL, UIL, vlado in Confindu-strio, ki je razkačila lep del delavstva. Slednje je uprizorilo spontane demonstracije, ki niso bile sicer uperjene zoper sindikate, so pa jim poslale glasen opomin. No, drugega aprila bo na pobudo sindikatov, a pod pritiskom z baze, štiriurna splošna stavka, s katero bodo delovni ljudje tudi v luči škandala z izsiljevanji in podkupninami, v katerega so vpleteni politiki in podjetniki, odločno zahtevali, da uveljavi vlada resno gospodarsko politiko za izhod iz krize. Manifestacije, povezane s stavko, bodo evropsko uglašene, saj pretresa kriza vso celino, kar pomeni, da bodo odraz tesne zveze med brezposel-nostno stisko v tujini in Italiji oziroma njenih posameznih deželah, tako tudi v Furlaniji-Julijski krajini s posebnim ozirom na Tržaško, kjer utegnejo gospodarski temelji pogoreti zaradi deindustrializacije v pokrajini. Tržaška manifestacija se bo začela s shodom udeležencev ob 8.45 na trgu pred županstvom, nadaljevala s sprevodom po mestnem središču in končala z zborovanjem na Borznem trgu. Mimo problemov, ki imajo vse- državne razsežnosti - pravičnejša davCna zakonodaja ter ureditev zdravstvenega in skrbstvenega sistema (torej zaslomba sociali - ne pa podporništvu), ozdravitev krajevnih financ, zaščita plač in mezd pred inflacijo ter demokratizacija pogajalskih mehanizmov v podjetjih - bodo v Trstu obravnavali izrecne krizne točke, kot je na primer škedenjska livarna: voda teče v grlo, jamstva za bančno posojilo 34, 5 milijarde lir, ki je nujno za nadaljevanje proizvodnje, pa računski dvor še vedno ni sprostil. Zaradi tega je zahteval tovarniški svet nujnostno srečanje s prefektom, »kajti mi potrebujemo konkreten načrt, ne pa besed«. Delavstvo je jezno tudi zaradi tega, ker je Čuti glasove o Čudnih spekulacijah oziroma partikularisticnih interesih, ki utegnejo pokopati resnično zdrav, »vsej Italiji potreben obrat«. Pa tudi Monteshell še zmeraj čaka na pooblastilo za proizvodni pogon, pri Čemer se da zaposliti lepo število gradbincev, ki se imajo ta Cas zaradi podkupninske afere morda najslabše. In še bi lahko nadaljevali z naštevanjem kriznih točk, od Tovarne velikih motorjev pri Boljuncu do Tobačne tovarne, ki zaposluje veliko Slovencev, toda ustavimo se in omenimo še drug žgoči problem, ki tare sindikaliste in je povezan z našim uvodom: odnos med vodstvom sindikata in delavci. CGIL se ga loteva zdaj resno, rešiti se hoCe očitka, Ceš da monopolizira odločitve oziroma se ne posvetuje z bazo. Dejansko bodo zagotovili uslužbencem podjetij ustrezna predstavništva na vseh ravneh ter se pred vsakim sporazumom z delodajalcem oziroma vlado posvetovali z njimi. SODIŠČE / PODKUPNINSKA AFERA H RAZSTAVA h RAZSTAVA / NIKOLI VEC FAŠIZMA Seghene na zaslišanju pri Antoniu De Nicolu Občinski odbornik PSI ostaja v zaporu Na Pomorski postaji na ogled knjige iz Alpe-Jadrana V ponedeljek mednarodni simpozij o založništvu - dialogu med kulturami Bele lobanje, vode oči grmade kosti v premislek Fotografsko razstavo o grozotah v nacističnih taboriščih Preiskava o podkupninski aferi v zvezi s Čistilno napravo v Zavljah napreduje sila počasi. Kljub vsem napovedim namreč do toliko pričakovanega »velikega skoka«, ki naj bi pravici izročil še nekatere politične predstavnike, zlasti iz krogov KD, doslej ni prišlo. Tudi ostala »odprta« vprašanja (hitra cesta, podvodna napeljava, upepeljevalnik) sd nekje v ozadju. Potem ko je predvčerajšnjim moral na zaslišanje inž. Del Monaco, načrtovalec in direktor del pri Čistilni napravi, je bil včeraj na vrsti socialistični občinski odbornik Augusto Seghene. Tako Del Monaco kot Seghene sta še vedno v koronej-skih zaporih pod obtož- bo korupcije. Predstavnika PSI je zaslišal namestnik državnega pravd-nika De Nicolo, kateremu naj bi Seghene priznal, da je prejel 20 milijonov lir: denar pa naj bi bil šel stranki za volilno kampanjo in naj bi bil izplačan šele v trenutku, ko so bila dela že oddana v zakup. Isto naj bi potrdil tudi predsednik družbe »Ecologia Sp A«, ki skupaj s Cividinom gradi Čistilno napravo (Zacche-ria je zapore zapustil prejšnji teden, Cividin pa je v hišnem priporu). Seghenejev odvetnik ni bil posebno zgovoren in se ni hotel spuščati v podrobnosti. Povedal je le, da je njegov njegov varovanec državnemu pravdniku pojasnil nekatera dejstva, o katerih je ■H PETSTOTI NASTOP h Tržaški partizanski zbor bo 25. aprila pel v Milanu Potem ko je uspešno nastopil preteklo nedeljo v Temnici na Krasu, se Partizanski pevski zbor Pinko Tomažič pripravlja na pomemben nastop v Milanu pred katedralo ob praznovanju 25. aprila, Dneva vstaje italijanskega ljudstva. To bo njegov petsoti nastop. »Podrobnega sporeda velike antifašistične manifestacije Se ne poznamo. Vemo pa, da bo šlo za množično zborovanje« nam je povedal dirigent Oskar Kjuder. Zbor bo odpotoval proti Milanu 24. aprila zjutraj z avtobusi iz Bazovice. Na poti se bo za kratek Cas ustavil v Bresci, kjer se bodo pevci z nekaj pesmimi oddolžili spominu padlih pred tamkajšnjim spomenikom. ZveCer bodo v Milanu, kjer bodo dopoldne nastopili pred spomenikom padlim, popoldne pa na osrednji manifestaciji. Pred tem, in sicer v soboto, ob 20. uri bo TPPZ nastopil v Pieri-su v videmski pokrajini. V petek, ob20.30 bo 'v Bazovici generalka za nastop. (N.L.) bil govor. Dodal je, da ni nobene nove obtožbe, ki bi obremenjevala Segheneja. V soboto je pri sodniku za predhodne preiskave D’Amatu tudi vložil zahtevo po preklicu odredbe o varnostnem priporu. Zahtevo je utemeljil s tremi razčlenjenimi izvajanji, in sicer: ne obstaja nevarnost, da bi Seghene pobegnil v tujino; poleg tega ne more vec vplivati na nadaljnjo preiskavo; in končno, ni nobenega razloga za sum, da lahko manipulira z dokazi. Odvetnik je dejal, da se je D’Amato s prvima dvema trditvama strinjal, ni pa osvojil tretje, vendar je namestniku državnega pravdnika dal rok tridesetih dni, da preiskavo zaključi. Knjige na Pomorski postaji! Danes odpira vrata knjižna razstava Librografica, pregled knjižne proizvodnje na območju Alpe-Jadrana. Do prihodnjega ponedeljka si bodo obiskovalci ogledali pet razstav (o knjigi in morju, o pomorskih knjigah, o antikvariatu, o knjigah Febe Sillani in o izvorih morske znanosti v Trstu), sledili pa bodo lahko tudi številnim srečanjem in kulturnim prireditvam. Med temi bo najpomembnejše mednarodno zasedanje o založništvu kot dialogu med kulturami, ki bo v ponedeljek dopoldne. Na razstavi, ki jo prirejata odbornistvo za kulturo Tržaške občine in mestna knjižnica, bo sodelovalo kakih štirideset razstavljavcev (založniških hiš, knjigarn, vezalcev knjig, papirnih industrij in tiskarn) iz Veneta, Avstrije, Madžarske, Slovenije, Hrvaške in Fur-lanije-Julijske krajine. Tržaški odbornik za kulturo Perelli je na predstavitvi prireditve priznal, da število sodelujočih ni veliko, gre pa zato za res kvalitetno ponudbo. Razstava bo odprta od 10. do 19. ure. Danes bo med srečanji na sporedu predstavitev del Fidelie Dama-to. Predstavil jih bo Livio Sossi. Posnetek z razstave o taboriščih (f. Križmanič/KROMA) PETOVELJSKI ATENTAT / SODNIK CASSON Nabrežinska jama ”seff-service“ za črne teroriste Iz skrivališča Gladio so črpali orožje in razstrelivo tako desničarski skrajneži kot pripadniki tajnih služb Nabrežinska jama, skladišče tajne organizacije Gladio, je bila pravi ”self service", iz katerega so Črpali orožje in razstrelivo tako (Črni) teroristi, kot pripadniki tajnih in obveščevalnih služb. To je uradno potrdil beneški sodnik Felice Casson, ki je pravkar zaključil eno izmed tolikih preiskav o atentatu v Pe-tovljah na Goriškem, v katerem so leta 1972 izgubili življenje trije karabinjerji. Casson je že med preiskavo oprostil nekatere domnevne pripadnike desničarskih terorističnih skupin, za neketere osumljence (v glavnem visoke karabinjerske Častnike) pa je nastopila amnestija. Za petovelj-ski atentat je sodišče že izreklo nekaj dosmrtnih kazni, nekateri karabinjerski Častniki pa so bili obsojeni, ker so hote preusmerili preiskavo in skuSali prekriti prave odgovornosti za atentat, ki pa so z leti prišle na dan. Bombo, ki je ubila nesrečne ka-rabinerje, so postavili Črni skrajneži ob tihi podpori tedanjih tajnih služb. Slednje so se ba- le, da bi preiskovalci že takrat odkrili organizacijo Gladio. Prav nabrežinska jama (na sliki) je po Cas-sonovem mnenju bila vezni clen med teroristi in pripadniki Gladia, Čeprav niso nikoli jasno ugotovili, ce so peto-veljski atentatorji hranili razstrelivo v Nabrežini. Res pa je, da je Gladio na nek način "ščitil" videmsko celico Črnih teroristov, ki je izvedla atentat na karabinjerje. Nabrežinsko skrivališče Gladia so po naključju odkrili nekateri domači otroci. Marjan Kemperle »Nismo zadnji« je veliki goriški slikar Zoran Mušic naslovil svoj sloviti cikel slik iz koncentracijskega taborišča. S svojimi belimi lobanjami, votlimi očmi, kupi živih kosti je pretresel svet. Tiste slike so nastale iz nepozabnega spomina na leta, ki jih je preživel v Dachauu: s CopiCem je prelil na platno žalost, jezo, nemoč, sočutje do ljudi, ki so izgoreli v vetru. Lobanje, votle oci, kupi kosti so te dni na ogled na fotografski razstavi v dvorani Illiria na Pomorski postaji, ki so ji organizatorji (sindikati upokojencev CGIL, CISL, UIL in Združenje bivših deportirancev ANED) dali kategoričen naslov: Nikoli vec rasizma. Pogled na te fotografije je še bolj pretresljiv od pogleda na Mušiceve slike, v katerih so nečloveške grozote filtrirane skozi umetnikovo dušo in roko. Fotografski objektiv je kruto in surovo zabeležil, kar se je pred petdesetimi leti dogajalo v 1.600 glavnih in stranskih, stalnih in začasnih nacističnih koncentracijskih in uničevalnih taboriščih: velike otroške oci za bodečo žico, roko, ki je molela iz žrela krematorijske peci, vislice s svojim mrtvaškim tovorom, vagone polne človeške živine, grmado okostnjakov, smrtonosni plin Zyklon B, trumo na smrt obsojenih, ki si sama koplje jamo, eksekucijo, Rižarno s svojim golim opeka- stim pročeljem. Na sliki je tudi deCek z dvignjenimi rokami in izgubljenim pogledom iz varšavskega geta, ki je postal po vojni nekakšen simbol protirasisticnega boja. Slike spremljajo nič manj pretresljivi napisi v italijanščini in slovenščini. Fašistično posebno sodišče je izdalo 42 smrtnih obsodb in za 27.735 let jeCe. Od leta 1933 do leta 1945 so nacisti deportirali 12 milijonov ljudi (6-krat prebivalstvo Slovenije!)! padlo je 11 milijonov ljudi, od teh je bilo 6 milijonov Judov (3-krat prebivalstvo Slovenije!)’ Italijanskih deportirancev je bilo 40.000, preživelo jih je 3.000. V Času, ko rasizem spet nevarno oplaja evropsko celino s svojim nasilnim semenom, velja zapisati opozorilne besede z zadnjega panoja razstave: »Zamislimo se danes nad to blodno in nečloveško stranjo zgodovine, da se jutri ne bomo kesali.« Opomin m retoričen: iz priložene dokumentacije je mo-goCe razbrati, da je začel »delovati« Mušičev Dachau 22. marca 1933. lata. Po Šestih desetletjih lahko sedaj žalostno u-gotavljamo, kako pre' roški je bil naslov njegovega »Dachauskega cikla«. On in njegovi res niso bili zadnji v Evropi-Po njih so na predvečer tretjega tisočletja prim1 na vrsto bosanski okostnjaki... DSI / PREDAVANJE DR. J.KRAŠEVCA Resnica o zapisih iz Oumrana Najdba stoletja pomembna za veroslovje Helena Jovanovič O vsebini rokopisov, ki so jih leta 1947 odkrili v Qumranu ob Mrtvem morju, je v ponedeljek v Društvu slovenskih izobražencev predaval bi-blist dr. Jože Krašovec, ki je tudi slovenski raziskovalec v Jeruzalemu, kjer te dragocene zvitke hranijo in proučujejo. Prav gotovo, je dejal gost. je odkritje teh rokopisov najdba stoletja na področju humanistike in veroslovja, saj gre za pričevanje mejnika med staro in novo zavezo. V votlinah v Qumranu so odkrili okrog 800 zvitkov in spričo take količine je razumljivo, oa je delo znanstvenikov dolgotrajno, je dejal dr. Krašovec. Danes so vsi daljši teksti ze znani in rzdani, pa tudi prevedeni v številne jezike. V slovenščini prevoda zaenkrat še ni, Qumranski rokopisi so danes dostopni vsem, je poudaril Predavatelj; zadnje tekste naj bi izdali v teku štirih let, njihova vsebina pa je med strokovnjaki ze dolgo znana. Kljub temu pa so nekate-n ' mnogi tudi v slabi veri - zaceli siriti vesti o ®skrivnosti« qumranskih f°kopisov. Trdili so, da Judovske in krščanske jkupnosti ne dovolijo, a hi vsebina teh zvitkov Dr. Jože kraševec v DSI (f. Ferrari/KROMA) v celoti prišla v javnost, ker naj bi izpodbijali resnice, na katerih temeljita obe veroizpovedi. Mrtvomorski rokopisi, je Se povedal predavatelj, so se ohranili, ker je qumranska skupnost okrog leta 70 po Kr. skrila rokopise, da ne bi prišli v roke Rimljanom. Večina zvitkov je dobro ohranjena, saj so bili vsi zaprti v glinenih posodah. Skoraj dva tisoč let ni nihče veC vedel zanje, dokler jih nista po cistern naključju našla dva pastirja. Kaj se je zgodilo s qumransko skupnostjo, ni znano. Približno tretjina odkritih rokopisov ima nebiblicno vsebino in priča o življenju te skupnosti. Iz zapisov razberemo, da so bili prebivalci Qumrana v bistvu neke vrste judovska sekta, kot bi jih imenovali danes, in so imeli zelo radikalne verske poglede. Ob koncu srečanja so si udeleženci v DSI ogledali tudi posnetek oddaje, ki jo je v začetku tega meseca o teh najstarejših ohranjenih zapisih iz Jezusove dobe, predvajala slovenska televizija in v kateri je dr. Krašovec razložil pomen in vsebino rokopisov. GODBE / POMEMBEN NASTOP Nabrežinska godba odpotuje v Antvveipen SLOVENSKO PLANINSKO DRUŠTVO TRST sklicuje v jutri, 25. marca 1993, ob 20.00 v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20, v Trstu 39. REDNI OBČNI ZBOR z običajnim dnevnim redom. Volilno pravico imajo elani s plačano članarino za leto 1993. Ul. sv. Frančiška 20 Vas vabi jutri, 25. t. m., ob 17.30 na otvoritev razstave Mihe Maleša Razstava ob 90-letnici umetnikovega rojstva obsega primorske motive od Devina do Pirana. Za ciklus »Literarno okno« bo nastopil pesnik Miroslav Košuta Ob uspesno opravljenem doktoratu želimo Luki Vugi obilo uspehov prijatelji AleS, Stefan, Ivo, Edo in Elena Danes se Mariza veselis, ker svoj rojstni dan slavis. 50 let si le dočakala! Prijatelji so s tabo veselimo in vse najboljše ti želimo SD Primorec VCERAJ-DANES Danes, SREDA, 24. marca 1993 DINO Sonce vzide ob 6.00 in zatone ob 18.22 -Dolžina dneva 12.21 -Luna vzide ob 6.02 in zatone ob 19.54. Jutri, ČETRTEK, 25. marca 1993 OZNANJENJE VREME VČERAJ: temperatura zraka 12,5 stopinje, zračni tlak 1023,4 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno,s slabo vidljivostjo morje mirno, temperatura morja 9,5 stopinje. lefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Ul. Baiamonti 50 (tel. 812325). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE-VITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 39911. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. - tel. 39911. Zdravstvena dežurna služba Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Nabrežinska godba na Pihala se odpravlja jutri zvečer na pomembno gostovanje v Belgijo, kjer ho v mestu Antvverpen srečanje godb na pihala !n godbenih ansamblov 12 raznih krajev sveta. »Zelo smo navdušeni nad povabilom«, nam je Povedal Karlo Gabrovec, predsednik godbenega ansambla, v katerem igra klarinet ter opravlja Predsedniško funkcijo ze Šesto leto. Na tako dolgo pot se godbeniki - skupno jih je 7 ~ odpravljajo s posebnim avtobusom, ki bo odpeljal izpred železniške postaje v Nabfeži-ni- Čaka jih kar dolga P°t, ki jo bodo opravili z N°emc° Prek° Avstri)e in »Z nami odhaja se nekaj elanov, ki bodo skrbeli za organizacijske Probleme. V naši godbi o tokrat nastopilo pet deklet - tri igrajo flavto, Ve Pa klarinet. Sedaj Neva Lukes imamo seveda kar veliko vaj. Vodi nas prof. Ser-gio Graton, pomaga pa mu dolgoletni dirigent Stanko Mislej. Vaje imamo pri bratih Gruden v starem delu vasi, kjer je dovolj prostora za vse godbenike. Nastopili bomo kot slovenska godba na pihala in torej tudi s programom slovenskih skladb. Vsi bomo oblečeni v nase tradicionalne uniforme. Novi bodo le zimski jopici, ki smo si jih nabavili z denarno pomočjo, za katero se zahvaljujemo prebivalcem naSe občine.« Da gre za izredno gostovanje, kaže že seznam nastopajočih godb in godbenih ansamblov. Iz Italije bo nastopila se godba Bersaglieri Bez-zecca; udeležene pa bodo godbe iz Francije, Kameruna, Trinidada, Nemčije, Švice, Poljske, Ceske, Švedske, Danske, Indije, Ghane, Madagaskarja in iz Brazilije. »Gre za nase najbolj pomembno gostovanje, na katerega se še posebno skrbno pripravljajo mladi godbeniki, ki se veselijo tudi ogleda Bruslja. Vse stroške za gostovanje krijejo gostitelji.« O gostovanju bomo seveda Se poročali, ko se bodo elani godbe vrnili v ponedeljek na svoje domove. Predsednik Gabrovec nam je v razgovoru povedal Se nekaj o nastopu godbe na pihala ob letošnjem pustu. »Zaceli smo z igranjem na pustno soboto v Medji vasi in nadaljevali z nastopi po vseh vaseh do torka zvečer; zaključili pa smo nastope s skupnim srečanjem ob »fritaji« in kozarcu vina.« Ker tudi glasbena Sola, ki jo vodita prof. Graton in prof. Davide Sinigoi dobro dela ter ima sedaj 15 mladih gojencev, je bil predsednik optimist tudi glede njenega nadaljnjega delovanja. »Godba na pihala ima v naši občini že dolgo tradicijo. Upamo in želimo, da bomo s svojim nastopom na tako pomembni glasbeni manifestaciji, kot je ta v Antvverpenu, nase delovanje Se utrdili in okrepili.« Vso srečo našim pridnim godbenikom. Ul. S. Zenone 6 Tel. 763429 RODILI SO SE: Matthias Biagi, Giulia Bonetti, Massimiliano Adige, Giulia Sanseveri-no, Eriča Altin. UMRLI SO: 80-letni Oronzo Prisco, 79-letna Olga Quaranta Locatelli, 68-letni Pietro Denich, 90-letna Antonia Pizzu-lin, 69-letna Licia Gabrielih 65-letna Leonil-da Canciani, 43-letna Romea Colledani, 53-letni Fulvio Battista, 83-letna Anna Furlanich, 73-letni Gaetano Dolfi-ni, 72-letna Matilde Mihalich, 88-letna Maria Camardese, 82-letna Zorka Coloni, 83-letna Anita Gulli, 62-letni Guido Polizzy, 77-letni Benedetto Craievich, 84-letni Vittorio Milaz-zi, 89-letna Lucia Colja, 78-letna Ermenegilaa Susez, ,39-letni Sergio De Tomasi, 34-letna Pa-trizia Thiessen, 78-letna Italia Para, 76-letni Giuseppe Cottar, 63-letna Giovanna Alabanda, 77-Francesco Osbich, 84-letni Raffaele Vatta, 89-letna Lidia Leinhard, 82-letna Emilia Bauzon, 71-letna Norina Furian. [ j LEKARNE Od ponedeljka, 22., do nedelje, 28. marca 1993 Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30. Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Oberdan 2 (tel. 364928), Trg Gioberti 8 (tel. 54393) - Sv. Ivan, Milje - Mazzinijev drevored 1 (tel. 271124). SESLJAN (tel. 414068) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Trg Oberdan 2, Trg Gioberti 78 - Sv. Ivan, Ul. Baiamonti 50, Milje - Mazzinijev drevored 1. SESLJAN (tel. 414068) - samo po te- KINO ARISTON 11- 16.00, 18.05, 20.10, 22.15 »Som-mersby«, r. Jon Amiel, i. Jodie Foster in Richard Cere. • EKCELSIOR - 16.30, 19.15, 22.00 »Profumo di donna«, r. Martin Brest, i. Al Pacino in Chris 0’Donnell. EXCELSIOR AZZURRA - 17.00, 18.40, 20.20, 22.00 »Orlando«, r. Sal-Iy Potter, i. Tilda Swin-ton. NAZIONALE 1 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Trauma«, r. D ari o Ar-gento, i. C. Rydell, A. Argento. NAZIONALE 2-16.30, 18.20 20.15, 22.15 »2013 - La fortezza«, i. Christopher Lambert in Loryn Locklin. NAZIONALE 3 - 15.30 17.45, 20.00, 22.15 »Twin Peaks - Fuoco cammina con me«, r. David Lynch, i. Sheryl Lee, David Bowie. NAZIONALE 4-15.30, 17.45, 20.00, 22.15 »Gli spietafi«, i. Clint Ea-stvvood, Gene Hackman, Morgan Freeman, Richard Harris. GRATTACIELO 18.00, 20.00, 22.00 »II distinto gentiluomo«, i. Eddie Murphy. MIGNON - 21.00 »Malcolm X», r. Špike Lee, i. Denzel VVashing-ton. EDEN - 15.30, 22.10 »Analita bagnata - di Moana e Jessica« , pom., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.20, 19.40, 22.00 »Luna di fiele«, r. Roman Polanski. LUMIERE - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Sex and Zen, il tappeto da preghiera di čarne«, r. Micnael Mak, prepovedan mladini pod 18. letom. ALCIONE - 16.00, 18.00, 20.00, 22.00 »Al lupo, al lupo«, r. Carl o Verdone, i. Carlo Verdo-ne in Francesca Neri in lighi ^rst Semena Zorzi, Trg Goldoni 9 Bison, Dotto - Tel. 040/636996 Namakalne naprave Gardena -Črpalke za modro galico Volpi Popusti za grosistične nakupe in vrtnarje brez davka IVA za izvoz Slovensko stalno gledališče Thornton Wilder Naše mesto REZIJA ADRIJAN RUSTJA Danes, 24. t. m., ob 16. uri - Abonma RED H Sergio Rubini. RADIO - 15.30, 21.30 »L’aereo piu erotico del mondo«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. S PRIREDITVE KLUB PRIJATELJSTVA IN SLOVENSKA VINCEN-CIJEVA KONFERENCA prirejata danes, 24. marca, ob 16. uri v Ul. Do-nizetti 3 SREČANJE, na katerem bo na sporedu tudi japonski film Rapsodija v avgustu. Vabljeni! KNJIŽNICA P. TOMAŽIČ IN TOVARIŠI - Prosvetni dom - Opčine. V petek, 26. t.m., ob 20.30 srečanje s Stanetom Raztresenem NA 80. PRAGU. Uvodna beseda Olga Lupine. Vabljeni! SLOVENSKA SKAVTSKA ORGANIZACIJA in ROD MODREGA VALA vabita na ogled razstave SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM v Kulturnem domu v Trstu. Razstava je odprta vsako soboto od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, ob predstavah in po dogovoru z organizatorji.Sole se lahko dogovorijo za voden obislc z organizatorji (tel. št. 215086 za SZSO in 632663 za RMV). KD KRAŠKI DOM - Re-pentabor in Uredniški odbor knjižne zbirke »Življenje na Krasu« vljudno vabita na predstavitev prve knjige te zbirke SVET NA MEJI -REPENTABOR avtorice Nade Morato. Predstavitev bo v Kulturnem domu na Colu v nedeljo, 28. t. m., ob 16. uri. V kulturnem programu bodo sodelovali uCenci osnovne šole A. Gradnik z Repentabra in uCenci osnovne šole Dutovlje. SKD BARKOVLJE - Ul. Cerreto 12 prireja v nedeljo, 28. t. m., ob 17. uri gostovanje dramske skupine pedagoškega liceja A. M. Slomšek . V režiji Draga Gorupa bodo uprizorili pravljično igro KRALJEVI SMETANOVI KOLAČKI. Vabljeni otroci, mladina in odrasli. SKD TABOR - Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 28. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah koncert TRIA EKOS, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee-I-nin, Čelistka Anthea Scott-Mitchell in pianistka Chiara Migliari. Na sporedu Beethoven, Bruch in S.K. Tzeng. SKD CEROVLJE-MAVHINJE priredi v soboto, 3. aprila, ob 20.30 v gostilni Al Carso v Mavhinjah KULTURNI VEČER ob gostovanju dramske skupine KD Repenta-bor z dramskim delom Stane MiliC-Lazar KDO JE KRIV. Vljudno vabljeni. 3 OBVESTILA ZDRUŽENJE LUPU-SINFABULA vabi vse elane in prijatelje na PRVI REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 26. t. m., ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju v prostorih KD I. Grbec, Skedenjska ul. 124. SLOVENSKO DOBRODELNO DRUŠTVO V TRSTU, Ul. Machiavelli 22, bo v petek, 26. t. m., ob 18. uri na svojem sedežu, podelilo Studijske podpore iz sklada Mihaela Flaj-bana. Vabljeni prijatelji nagrajencev in mladine. > KD KRAŠKI DOM sklicuje v petek, 26. t. m. REDNI OBČNI ZBOR. Prvo sklicanje bo ob 20. uri v BubniCevem domu v Repnu. Vabljeni! GOSPODARSKO DRUŠTVO NA KONTO-VELU sklicuje v petek, 26. t. m., od 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju 93. REfRNI OBČNI ZBOR. Vabljeni elani! B IZLETI KRUT prireja za elane in prijatelje 10-dnevno zdravljenje v zdravilišču Radenci in sicer od 2. do 12.5.1993 in v zdravilišču terme Čatež od 16. do 26.5.1993. Vpisovanje in informacije do vključno 26. t. m. na sedežu krožka v Trstu v ul. Cicerone 8, tel. St. 360324. KD KRAŠKI DOM organizira od 9. do 12. aprila 1993 izlet v Emilijo Romagno. Prostih je še nekaj mest. Za informacije pokličite na tel. St. 327124. SK BRDINA organizira v nedeljo, 28. t. m.avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Informacije po tel. št. 212859 ali 299573. H ČESTITKE V Trebčah za rojstni dan MARIZI na vrata trka Abraham. Draga Mariza, vso sreCo ti želi vesela družba. V Trebčah hišica stoji, v njej MARIZA svojo 50. pomlad slavi. Da bi jih preživela Se mnogo v zdravju 'in družinski sreči ji želijo prijateljice Eda, Meri, Darinka in Dina. MARIZI za 50 let, Se na mnoga leta ji želijo sosedi. Cin, cin zvonček oznanja prišla je JASMIN. Tra-ra pri mamici Silviji in očku Petru sem doma! Elena in Sanja želita ji vse, kar je lepega in dobrega. MALI OGLASI OSMICO je odprl Milic v Zagradcu. OSMICO je odprl Jurij Stubelj v Sempolaju. V STEVERJANU smo na ValerišCu št. 6 odprli osmico. Vabljeni! OSMICO je odprl Diko v Borštu. OSMICO je odprl Karlo Sancin pod Logom. OSMICO ima Just Škerlj - Salež 44. OSMICO ie odprl Lovrenc Zerjul v Lonjerju. Toči belo in Črno vino. BERTO TONKIC je v Doberdobu na Tržaški ulici št. 25, odprl osmico. ToCi belo in Črno vino ter nudi domač prigrizek. OSMICO ima Jožko Colja v Samatorci 21. PRODAM popolnoma novo enciklopedijo 10 knjig Guida Sanitaria. Cena po dogovoru. Tel. št. 725343. GUME v odličnem stanju za avtomobil fiat ritmo prodam. Tel. ob uri kosila na št. (0481) 78188. NISSAN PATROL td v odličnem stanju prodam. Tel. št. (040) 220722. PAJERO MITSUBISHI 2600, bencin, perfekten, 70.000 km, priključek, prodam. Tel. š. (040) 361509. PRODAM stanovanje v Ul. Flavia, 60 kv. m. Tel. št. 229234 ali 383713 v večernih urah. NUDIM inštrukcije iz matematike in kemije. Tel. 212688. V SREDISCU OPČIN dajem v najem prostor ca 40 kv.m, primeren za skladišče ali garažo. Tel. 211043. MEHANIČNA DELAVNICA IN KAROSERIJA GUŠTIN - Ul. Carsia 45 išče izkušenega in resnega avtoličarja. Tel. 214522. MEDICINSKA SESTRA išCe delo na domu ali nudi varstvo in nego bolnika samo podnevi. Tel. 828251. MLADO 21-LETNO DEKLEz veliko volje do dela isce kakršnokoli zaposlitev. Tel. 200542 ali 200882 ali 273645 ob uri obedov. BOLNIČARKO za nego 100-odstotnega invalida v Padovi 15 dni na mesec iščemo. Nudimo tudi hrano in prenočišče. Tel. št. (040) 361286 ali (040) 420807 od 19.30 do 20.30. DELAVEN in mlad fant nujno išCe delo kot skladiščnik, nudi tudi pomoC pri sestavljanju pohištva. Tel. St. (0481) 78188 v večernih urah. HIŠO na Krasu kupim, tudi potrebno popravil. Tel. št. 660377. KUPIM prostore primerne za ambulanto v središču Trsta v bližini železniške postaje v višjem nadstropju z dvigalom, tudi zasedeno. Najem ne pride v poštev. Tel. na St 225530. PROSTORE primerne za frizerski salon oddam na Kontovelu. Tel. st. (040) 225786 ob večernih urah. PRISPEVKI V poC. spomina Barbare Kralj-GregoriC darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za TPK Sirena. V poC. spomina Vide Pahor Werk darujeta Miranda in Atilij Kralj 50.000 lir za Center za rakasta obolenja. V spomin na Vido Pahor Werk darujeta Snežka in Sergij 20.000 lir za KD Ivan Grbec. Namesto cvetja na grob dragega; svaka in zeta Borisa Zobca daruje družina SiškoviC 100.000 lir ter nono Nini 50.000 lir za Oddelek za oživljanje v katinar-ski bolnišnici. Ob priliki rojstnega dneva pok. Franca Husu daruje hci Slavica 100.000 lir za cerkveni pevski zbor na Proseku. V spomin na Maria Sossija, Romana Štoko in Danico Kante darujeta Marta in Danilo Guštin 60.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Podporni elan Clau-dio Crismani daruje 20.000 lir za TPPZ Finko Tomažič. V spomin na Borisa Zobca daruje družina Tul iz Milj 50.000 lir za KD Slovenec iz Boršta. Namesto cvetja na grob Ivana Regenta darujeta Savica in Ottavio 20.000 lir za ZPZ Pro-sek-Kontovel. V spomin na Borisa Zobca darujeta Lucilla in Albino Gerli 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB Boršt-Zabrežec. V spomin na Vido Pahor-VVerk daruje Roza Pockar 15.000 lir za KD Ivan Grbec. V spomin na Tončko Zgavc daruje Roza PoCkar 15.000 lir za Skedenjski etnografski muzej. V spomin na Vido Pahor-VVerk daruje Bianca Furlan 50.000 lir za VZPI-ANPI, 50.000 lir za Združenje aktivistov in invalidov NOV na Tržaškem in 100.000 lir za glasilo SKP - Iskra. V spomin na pok. Vido Pahor VVerk darujejo Sonja in Stanko Budin 100.000 lir in Milka Budin 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. Namesto cvetja na grob Ivanke Bukavec darujeta Marija in Alojz Cibic 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Pe-pita Cernjava daruje Marija Blažina por. Cibic 20.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. Ivanko Bukavec daruje Alessandra Cibic Hrovatin 30.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na Barbaro Kralj in Joška Lukeša daruje Lucija Hrovatin 50.000 lir za MePZ Primorec-Tabor. Ob obletnici smrti in v počastitev spomina dragega brata Ivana daruje sestra Zmaga 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah in 30.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Ilonko Barnafi Korošec darujeta Edi in Jole Germani 50.000 lir za ZPZ Ivan Grbec. Obrtna sekcija SDGZ izreka občuteno sožalje odbornici Gabrijeli Ozbic in družini ob izgubi predragega očeta. t Nepričakovano nas je zapustila Cristina Buonafede por. Švab Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice v kriško cerkev. Žalostno vest sporočajo mož Gigi, hci Lucia ter sin Alessandro Križ, 24. 3. 1993 Pretreseni ob tragični izgubi mame Cristine izrekata Aleksandru Švabu in družini globoko in občuteno sožalje Fantje izpod Grmade in Dekliški zbor Devin UCenci, učiteljice in starsi osnovne sole A. Sirka v Križu izrekajo iskreno sožalje gospodu Gigiju in družini ob nenadni izgubi drage žene Cristine Ob smrti nepozabne Kitty izrekajo iskreno sožalje družini Švab Boris in Ivi z družino ter Tojo t Zapustila nas je naSa mama in nona Marija Cesar vd. Piščanc Pogreb bo jutri, 25. t. m., ob 10. uri iz mrtvašnice glavne bolnišnice na pokopališče pri Sv. Ani. Žalostno vest sporočajo hci Ina, zet Sergio, vnuka Erika s Petrom in Andrej, sestri Štefanija in Tončka ter drugo sorodstvo Žalovanju se pridružuje družina Ugrin Trst, 24. 3. 1993 (Pogrebno podjetje Zimolo) 24. 3. 1987 24. 3. 1993 Ob 6. obletnici smrti nepozabnega Branka Grahonje IL l se te z ljubeznijo spominjamo vsi tvoji GroCana, 24. 3. 1993 Ob smrti dragega noneta sočustvujemo z Igorjem, Gabrijelo in družino sošolci, učiteljice in starsi osnovne Sole F. Milčinski Draga Gabrijela! Ob težki izgubi dragega oCeta Franca izrekamo tebi, tvoji družini in svojcem iskreno sožalje družine Kafol, Crevatin, Rakar, Bandi W. in PeCenik NOVICE RAZPRAVA / FINANCARSKA ŠOLA DOBERDOB GORICA / ZAČASNOST TRAJA 2E ČETRTO LETO_ Tridesetletnica ustanovitve Združenja krvodajalcev V Gradišču bodo ob koncu tedna obeležili 30. letnico delovanja Združenja prostovoljnih krvodajalcev (ADVS). Poleg raznih pobud, ki se bodo ta dan zvrstile, velja opozoriti tudi na poseben postni pečat. Z njim bodo žigosali pisma, razglednice in nasploh pošiljke, ki jih bodo odpremili 28. t.m. iz začasnega poštnega urada, ki bo deloval v dvorani Coassin v GradiSCu. Posvetovanje o preventivi, varnosti in odgovornosti na delovnem mestu V konferenčni dvorani letališča v Ronkah bo danes ob 17.30 posvetovanje, ki ga prireja skupina mladih industrijcev, ki deluje v sklopu združenja API. Gre za pobudo namenjeno izobraževanju, oziroma spopolnjevanju podjetniškega kadra. Danes bodo dr. E. Behman, dr. Tina Zanin in inž. Egone Fabian razpravljali o varnosti in preventivi na delovnem mestu ter o civilni in kazenski odgovornosti podjetnika. Poleg zgorah omenjenih poročevalčev, bo na posvetovanju nastopil se odvetnik Giuseppe Campeis iz Vidma ter predstavnik zavarovalne družbe RAS Lucio Gruden. Zavarovalnica je namreč sponzor posvetovanja, ki ima deželni značaj. Tržaški partizanski pevski zbor bo v soboto pel v Pierisu Tržaški partizanski pevski zbor bo v soboto, 27. t.m. nastopil na zborovanju, ki ga v Pierisu prireja Stranka komunistične prenove. Prireditev bo v občinski telovadnici s pričetkom ob 20. mi. Govorila bosta senator Stojan Spetič in predstavnik pokrajinskega odbora VZPI/ANPI. Delovanje sekcije Ssk v števerjanski občini Poročali smo že o obnovljeni dejavnosti Slovenske skupnosti na Goriškem, v okviru priprav na bližajoče se volitve. 9. marca je bilo v Steverjanu srečanje med elani pokrajinskega tajništva in deželnega vodstva ter krajevne sekcije. Razprava je zajela tako krajevno problematiko, kakor tudi trenutni politični položaj v državi, ki ga označuje poglabljanje moralne krize vseh tradicionalnih strank in napredovanje novih gibanj. Deželni tajnik stranke Ivo Jevnikar je obrazložil novi volilni zakon, po katerem bomo volili že na junijskih deželnih volitvah. Občinski svetovalci SSk so poročali o poteku zadnje seje občinskega sveta, ki je bila dan prej, govor pa je bil tudi o nekaterih drugih krajevnih zadevah. V petek dopoldne avtobusi ne bodo vozili Genovese vztraja na referendumu Argumentirano zavrnjena "neresnica" in nadgradnja o vojaški tajnosti objekta - Vlado Klemse Tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko imajo dovolj težav Goriški občinski svet je sinoči spet začel razpravo o prav gotovo najtežjem in najbolj zapletenem vprašanju zadnjih dveh, treh let. Spet je bil govor o soli - vojašnici finančne straže, točneje o tem, Ce obstaja ali ne obstaja politična volja, da se glasovanje izvede. Razlog za ponovno odprtje razprave o delikatnem vprašanju, ki je spravilo v krizo že prejšnji, Scaranov odbor, je osnutek dnevnega reda, ki ga je že pred nekaj tedni predstavil svetovalec zelenih, odvetnik Luigi Genovese, vendar ga je župan šele po nedavnem poskusu vsaj nekoliko urediti delovanje občinskega sveta, uvrstil na dnevni red. Dokument o katerem bi moral občinski svet tudi glasovati govori o izvedbi referenduma, točneje obvezuje občinski odbor, da naredi vse potrebno, da se glasovanje tudi izvede. Razloge je na sinoCni seji, ko je občinski svet sprejel predlog Fiorellija, da se zamenja najavljeni vrstni in so zelo hitro rešili cel sveženj nepomembnih vprašanj, zelo jasno in prepričljivo povedal predlagatelj Genovese, izhajajoč tudi iz zaključkov nedavnega zasedanja paritetne komisije za vojaške služnosti. Sicer je v svojem izvajanju segel precej nazaj, zlasti v izpodbijanju raznih "neresnic” okrog vojaške tajnosti, na kateri so gradili zagovorniki gradnje Sole na lokaciji letališča. Kritiziral je tudi stališče takoimenovanega odbora garantov. To stališče po Genovesejevem mnenju nima nobene veljave, ker se je odbor skliceval na "neka” mnenja, ne pa na konkretne akte vojaške ali druge oblasti. Svoje sicer dolgo in izčrpno pojasnjevanje je zaključil z ugotovitvijo da je stališče odbora garantov nično. Ugotovil je, da je bilo do nedavna v glavnem precej soglasja glede koristnosti in umestnosti izvedbe referenduma in da je zdaj nastopil cas odločitev. Poročilo je seveda, po pričakovanju, izzvalo kopico posegov. Malce zajedljiva je bila svetovalka PLI Granitova, (bila je koordinatorka komisije, ki je zaman iskala alternativno lokacijo) in opozorila, da je po njenem bistvo vprašanja v tem, Ce se solo hoče ali ne, sicer da se zanjo že zanimajo drugje. Namignila je celo na mož- nost, da naj bi se deželni odbornik Tersar že zanimal da bi šolo premestili v Trst. V razpravi velja uporabiti vsakršne argumente, je najbrž menil miso-vec Noselli, ki je spet zabrenkal na nacionalistično struno in dejal, da se šolo- vojašnico odklanja zato ker bi spremenila etnična razmerja na območju Stan-dreža. Zavzel se je zato, da se šola zgradi. Nekoliko dvoumno je bilo zadržanje Obita (KD), ki je menil, da je izvedba referenduma nesmiselna in bi bilo bolje počakati na razsodbo deželnega upravnega sodisca. V trenutku ko to poročamo razprava še traja in se bo predvidoma zavlekla kar dolgo v noc saj je paC na dnevnem redu eno od najbolj vročih vprašanj te in tudi prejšnje uprave. Od tega kako ga bo znala razrešiti je v marsičem odvisen tudi izid bližnjih volitev. Do zdaj tudi Tuzzijev odbor ni pokazal velike spretnosti in še manj posluha za to kaj civilna družba sploh misli in si želi. Odbor za valorizacijo letališča napooveduje v petek srečanje z nekaterimi od elanov paritetne komisije. Občina prevzel pobudo proslav Letos mineva petdeset let od padca fašizma in od množične vstaje primorskega ljudstva. Dogodke bodo na primeren način obeležili zlasti s pobudami borčevskih organizacij. V Doberdobu pa bo pri pripravi raznih manifestacij sodelovala tudi občinska uprava. Te dni je bilo namreč prvo srečanje med predstavniki Občine in sekcij VZPI-ANPI iz Doberdoba ter Dola -Jamelj. Slo je za prvo srečanje, na katerem pa so že tudi nakazali, v glavnih obrisih, vsebino in potek manifestacij, ki se bodo odvijale do spomladi leta 1995. Poleg občine in borčevskih organizacij bodo pri uresničevanju raznih pobud sodelovala tudi kulturna in športna društva in že prihodnji ponedeljek je predviden pogovor tudi s predstavniki le - teh. Dogovorili se bodo konkretno o proslavi letošnjega 25. aprila, vendar pa bodo začrtali tudi smernice nadalnjega dela na tem področju, pri Čemer naj bi sodelovalo kar največ občanov. Proslave 50-letnice množične vstaje in osvoboditve (1. maja 1945 so slovenske partizanske enote osvobodile Doberdob), naj bi zaključili z izdajo obsežnejše publikacije. Večkrat smo poročali o težavah, s katerimi se srečujejo v novem šolskem centru. Precej nevšečnosti in težav pa imajo tudi na nižji srednji šoli Ivan Trinko v Gorici. Sola je, kakor znano, začasno nameščena v stavbi v Kapucinski ulici. V pogovoru z ravnateljico šole g. Rozalijo SimCiC-Lojk smo zvedeli, da na potrebo po ureditvi prostorov opozarjajo že lep cas, pravzaprav od vselitve, pred štirimi leti. “Ko smo se vselili so nam rekli, da je to začasna rešitev. Dejstvo pa je, da smo tu že Četrto leto in da v tem Času občinska uprava ni poskrbela za kakšno bistveno popravilo. Uredila je sicer električno napeljavo, stopnišče ter sanitarije, vse drugo pa Čaka. Želim sicer povedati, da lokacija Sole popolnoma ustreza, saj je v središču mesta in zato primerna predvsem za dijake, ki se v šolo vozijo. Naša želja je, da bi občina uredila nekatera dela, saj je v takšnih prostorih poučevanje močno oteženo”. Gospa Lojkova nameje povedala da je KZE že pred časom poslala na občino spisek del, ki bi jih bilo treba opraviti. Na občini so se doslej v glavnem izgovarjali,’ nimajo na razpolago zado- stnega finančnega kritja. Dejstvo je, da je pred kratkim padel z napuSCa kos trama in na soli povzročil preplah-Občinski delavci so p° dogodku takoj prišli na Solo in pregledali ostrešje in zagotovili, da je streha, vsaj s tega vidika, v redu in da ni razlogov za strah. Ravnateljica je prepričana, da za celotno ureditev stavbe ne bi potrebovali veliko denarja (govori se o 200-300 milijonih lir) Najprej bi bilo treba poskrbeti za zapirala, ki dobesedno razpadajo, nujno je obnoviti streho, ki pusca. Pročelje sole Ivan trinko - foto Studio Reportage. V petek, 26. t.m. bo deželna stavka delavcev v javnem prevozu. Stavko so oklicala tajništva sindikalnih zvez FILT/CGIL, FIT/CISL in UIL Trasporti. Ravnateljstvo mestnega podjetja v Gorici obveSCa, da bodo avtobusi v mestnem prometu v petek, stali med 9. in 11.30. Avtobusi bodo spet zaceli voziti ob 11.30 ob upoštevanju veljavnega razporeda. Nimamo Se informacij o obliki stavke v medkrajevnem prometu. Iz odprtega avtomobila izginila ženska torbica z denarjem Tatovi ne zapravljajo priložnosti. Tako bi lahko ocenili dogodek, ki se je pripetil v ponedeljek, nekaj po 17. uri v Morellijevi ulici v Gorici. Iz parkiranega avtomobila je izginila ženska torbica v kateri je bilo, poleg drugega, okrog 400 tisoč lir in dokumenti. Lastnica, ki se je oddaljila samo za nekaj trenutkov, je menda pozabila zakleniti vozilo in s tem dejansko olajšala delo zmikavtu. Delavci Filature se vračajo za stroje v tovarni V podgorski tovarni Filatura di Gorizia, kjer so dva meseca imeli neprekinjeno skupščino, so prenehali s to obliko sindikalnega protesta in so se spet vrnili za stroje. Nakazuje se namreč ugoden razplet krize. Ze prihodnji mesec naj bi podjetje prevzel drugi lastnik. Do take rešitve je prišlo po posredovanju deželnega odbomištva za industrijo. Večino delnic sedanjih lastnikov bo prevzela nova naveza treh lombardskih industrijcev. Menjali bodo tudi ime firme (Gorifil). Prehod pa ne bo direkten, ampak bo vmes kakšen teden zastoja, zaradi preurejanja, preverjanja, inventure in pac drugih operacij, vezanih na spremembo. Stirindvajset delavcev, v glavnem žensk, bodo za ta Cas vpisali v posebne sezname brezposelnih, nakar jih bodo spet sprejeli v delovno razmerje. SEVERNA LIGA / PARK GLASBA / KONCERT V SOVODNJAH Kdo ga bo upravljal? V nekaterih političnih krogih si že dalj časa prizadevajo, da bi na območju Gradeske lagune uredili naravni, oziroma krajinski park. Vsi se s pobudo v glavnem strinjajo, do drugačnih stališč pa prihaja, ko je treba o načrtu jasneje spregovoriti, predvsem pa določiti kdo bo ustanovo upravljal. Najbolj občutljiva točka tovrstnih pobud je namreč prav uprava. To vprašanje je na petkovi seji obravnavalo deželno vodstvo Severne lige, ki v posebnem sporočilu za tisk opozarja na "Čuden” pristop (čuden v smislu, da se nadaljuje stara praksa političnih strank), ki so nalašč pustile nerešeno prav vprašanje upravljanja. To lahko razumemo kot namerno dejanje, ugotavlja parlamentarec Severne Lige Asquini. Zato, da si bodo ob prvi priložnosti spet razdelile oblast in vpliv. Prav naCrt za Gradeško laguno je značilen pokazatelj, saj kaže na se zmeraj skrajno pogojevalno vlogo strank. "Poleg flore in favne bi morali spričo tega zaščititi tudi ljudi, pred takim političnim manevriranjem”, ugotavlja Severna Liga, ki si najbrž tudi na področju varstva okolja pridobiva volilne točke. Ne gre namreč pozabiti, da se naglo bližajo volitve za obnovo deCelnega sveta, ki bodo sredi junija. V pr-volilnem boju pa vsak ar-goment prav pride. Nastop mednarodnega ženskega Tria Ekos V okviru koncertne turneje nastop tudi v gradu na Dobrovem, na Opčinah in v Velenju V Sovodnjah bo jutri ob 20.30 nastopila mednarodna glasbena skupina "Trio Ekos”. Mednarodna v pravem pomenu besede, kajti sestavljajo jo klarinetistka Lee I Nin iz Kitajske, Anthea Scott iz Avstralije in italijanska pianistka Chiara Mi-gliari. Koncert prireja KD Sovodnje, v sodelovanju z GM, ZSKD in Kulturnim domom, pokrovitelji so Občina, Pokrajina in Posojilnica. 26. marca bo trio nastopil na Dobrovem. Poleg Beethovnovega Tria op. 38 in Brucho-vega Tria op. 83 bo ansambel izvedel skladbo sodobnega kitajskega avtorja S. K. Tzenga Nostalgija I in II. Predprodaja vstopnic je v teku pri Posojilnici v Sovodnjah. INTERPELACIJA / ODGOVOR DE2ELE Tersar pojasnil stališče EGS Vprašanje o Goriški prosti coni sta vložila Bratina in Radovan Po devetih mesecih, odkar sta v deželnem svetu vložila pisno vprašanje o pobudah Deželne uprave, da bi v pozitivnem smislu pomagala razrešiti zaplet, ki je nastal v okviru EGS v zvezi z goriško prosto cono, sta svetovalca Ivan Bratina in Paolo Padovan vendarle dočakala odgovor. 10. marca jima je deželni odbornik Tersar prebral pismo Evropskega komisarja van Mierta glede spora z italijansko vlado in glede predloga za njegovo razrešitev. V pismu so navedeni pogoji, pod katerimi je EGS v bistvu vzela na znanje obstoj goriške proste cone in ki bodo v celoti zaceli veljati 1. januarja prihodnjega leta. O tem smo že večkrat in podrobno poročali. V bistvu gre za prilagajanje višine olajšav in ugodnosti parametrom, ki veljajo v okviru EGS. Najpomembnejši pogoj je zmanjšanje olajšav za vsaj deset milijard lir letno, kar bo mogoče doseči z uvedbo oziroma zvišanjem prelevmanov. Določena je maksimalna kvota olajšav za posamezna podjetja pri Če- mer se upoštevajo različni parametri pa tudi izjeme za tista podjetja, ki uresničujejo nove naložbe oziroma odpirajo nova delovna mesta. Povedati velja se, da sta Bratina in Padovan vložila interpelacijo 2. junija lani, in da je rimska vlada na "vabilo" Komisije EGS naj odpravi ugodnosti in olajšave Goriške proste cone, z dne 3, junija, odgovorila 20. avgusta in 2. decembra, ko je tudi predlagala kompromisno rešitev, ki je v bistvu rešila Goriško prosto cono pred ukinitvijo. ŠPETER / OBČNI ZBOR Zavod za izobraževanje SPETER - V ponedeljek je imel Zavod za slovensko izobraževanje redni občni zbor, ki je bil posvem delovnega značaja. Občni zbor je v odsotnosti predsednika vodil podpredsednik Aldo Clo-dig, dnevni red pa je obsegal poročila, odobritve obračuna in proračuna in razpravo o prenovitvi statuta Zavoda. Poročila so se omejila na bistvene novosti, predvsem v zvezi z delovanjem dvojezičnega Šolskega sredisca v Spe- Rudi Pavšič tru. Zavod je v letošnjem šolskem letu dosegel, da je šolska oblast vzela na znanje tudi dejavnost zasebne dvojezične osnovne Sole, s Čimer je zaključena prav faza legalizacije šolskega središča. Zabeležiti gre tudi stalno rast števila uCencev, zaradi Cesar postajajo sedanji prostori vse bolj pretesni. Upravni odbor je zato zaprosil občino Speter za uporabo prostorov bivšega Državne- ga poklicnega zavoda, kar je občinski svet na svoji zadnji seji odobril. Prostore namerava Zavod adaptirati in zaprositi v tem smislu za prispevek iz zakona 46/91, kar je že upoštevano v proračunu za leto 1993. VeCji del občnega zbora pa je obsegal razpravo o spremembah statuta, ki je potekala na osnovi predloga, ki ga je pripravil upravni odbor ob upoštevanju pripomb samih elanov, “strokovnjakov in _manjsinskih organizacij. Po dobrem desetletju obstoja in z razši-ritivjo delovanja so se nekatere spremembe kazale kot potrebne in nujne. Prisotni so predlog v vsebinsko bogati razpravi obravnavali po posameznih členih, predlagali posamezna dopolnila in ustreznejše formulacije, tako da je z občnega zbora izšlo že dokaj dovršeno besedilo statuta, ki pa bo dokončno odobreno na prihodnjem izrednem obenem zboru v aprilu. ji PRIREDITVE DRUŠTVO GLASBENIH PEDAGOGOV PRIMORSKE in SLOVENSKI CENTER ZA GLASBENO VZGOJO ”E.KOMEL“ prirejata danes ob 16. uri in ob 18.30 revijo glasbenih šol Primorske, za godala, pihala, brenkala in ansamble. Nastopi bodo v Katoliškem domu v Gorici. SKRD JADRO iz Ronk prireja na sedežu v Romjanu tečaj praktične astrologije. Trajal bo deset lekcij, prva bo danes, 24. t.m., ob 20. uri v prostorih društva na Trgu sv. Stefana v Romjanu. Informacije na tel. štev. 779331 in 482015. TRŽAŠKI PARTIZANSKI PEVSKI ZBOR bo v soboto, 27. t.m. nastopil na shodu, ki ga prireja SKP v Pierisu. Prireditev bo ob 20. uri v občinski telovadnici. Govorila bo-stapredstavnik VZPI/ANPI za Goriško in senator Stojan Spetič. V STMAVRU bo v nedeljo, 28. t.m. gostovala dramska skupina "Oder 90”. V prostorih nekdanje osnovne Sole bodo ob 18. uri zaigrali igro Mati. 3 ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča elane, da bo tradicionalni Seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani od 28. junija do 17. julija. Goriškemu sindikatu sta na razpolago dve Štipendirani mesti. Profesorji in učitelji, ki se ga nameravajo udeležiti, naj do konca meseca oddajo prošnjo pri odbornikih SSS obvešča učitelje, ki se pripravljajo na izpite za vstop v stalež, da lahko opravijo tudi izpit iz tujega jezika (angleščina, nemščina), kar jim bo lažje omogočilo vstop v stalež. SSS obvešča elane (tudi morebitne nove), da imajo možnost poravnati članarino za L 1993 pri odbornikih. Hc KONCERT] V CERKVI NA TRAVNIKU bodo v soboto, 27. t.m. ob 20.30 izvajali Haendlov oratorij MESIJA. Izvajalci bodo Slovenski komorni zbor, Slovenski komorni orkester, solisti Veronika Fink, Bernarda Fink, Branko Robinsak in Marko Fink. Dirigent Mirko Cuderman. REVIVAL BEAT GLASBE bo v soboto, 27. t.m-v telovadnici UGG. Nastopile bodo znane in manj znane skupine iz Gorice in okolice. Izkupiček prireditve bodo na menili v dobrodelne namene. . Prodaja vstopnic : v n ■ S. Giovanni 5, v trgov1 n ah Disco Club in MuslC shop, pri Fotototecnic3 na Korzu ter v turistiC nem uradu Appiani 113 Korzu. Vstopnice (z nji®1 je možen obisk diskoteke Odeon v Novi Gorici) veljajo 12 tisoč lir. GORICA CORSO 17.30 -19.45 ' 22.00»Il distinto gentn luomo«. . VERDI 18.00 - 20.00 22.00»Sommersby«- Rl' chard Gere, Jodie Foster. DEŽURNA LEKARNA V GORICI , BASSI RITA, UL don Bosco 175, tel. 32515 DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU , - OBČINSKA 1, UL ie' renziana 26, tel. 48278 POGREBI Danes, ob 9.30, Anto nio Leban, iz splošne bo nisnice v cerkev Srca Je zusovega in na glaVI1° pokopališče, ob 12' Anna Mauro vdova Gre gorin, iz bolnišnice Jane za od Boga v Turjak. Volitve župana v torek, 30. marca Vojko Cuder nova gorica - Potem, ko so na predzadnji seji občinske skupščine propadli poskusi, da bi občina vendarle dobila novega predsednika, so se odborniki v skladu s poslovnikom odločili, da bo do 30. marca skliceval in vodil seje občinske skupščine prof. Peter Stres (SKD), sicer ravnatelj OS Dobrovo. Na včerajšnji seji pa so odborniki izglasovali dopolnilo k temu sklepu in sicer da bo imenovani opravljal to funkcijo do izvolitve novega predsednika (ali podpredsednika) obcjn-ske skupščine, oziroma največ tri mesece. Seveda, Ce tudi v torek, 30. marca, ko )e spet sklicana seja, občina še ne bo dobila predsednika (ali Podpredsednika). Sicer so že znana nova imena kandidatov: za predsednika kandidirata Tomaž Marušič (pred-lagajo ga Demokrati, LDS, SSin SKD) in Vladimir Krpan (SDP), za podpredsednika pa Jožko Harej in Dušan Martinuj. _____NAŠ POGOVOR / ŽIVLJENJE ZAZNAMOVANO S 64 ŠAHOVSKIMI POLJI_ Kiti Grosar: »Pri Grosarjevih je šah domači prijatelj« Prihodnost ženskega šaho vidi slovenska prvakinja v konkurenci z moškim Robert Rakar Na fotografiji Kiti Grosar s svetovnim prvakom Garijem Kasparovom VRHOVLJE - V svetu šaha v Sloveniji in tudi širše je ime Grosarjevih znano. Aljoša je mednarodni mojster, Kiti pa ima zaenkrat naslov mojstrice. Kiti smo obiskali na njenem domu, v Vrhovljah v Goriških Brdih, takoj, ko se je vrnila s turnirja v New Yorku. Kot edina zenska med samimi moškimi udeleženci je vzbudila veliko pozornost medijev, ki so v Ameriki do šaha sicer zelo hladni. »Moram povedati, da je bila okoli moje'mize vedno velika gneCa, «nam je hitela pripovedovati Kiti,»Se posebno po zelo dobrem začetka, saj sem bila po prvih kolih celo v vodstvu. Povabili so me celo na eno od nacionalnih televizijskih hiS.« Kiti Grosar je lanska mladinska in članska državna prvakinja v šahu, z njim pa se je začela ukvarjati, ko je bila stara vsega štiri leta: »Vsega je "kriv" moj oče, ki me je naučil Šahovskih pravil zelo zgodaj. Najprej sem vse skupaj jemala le kot igro in ko se spominjam mojega otroštva (stara je vsega 16 let, op. a.) mi je bilo večkrat težko popoldne presedeti pred šahovnico ali strokovno literaturo, medtem, ko so se prijateljice igrale s punčkami. Moram poudariti, da nisem bila prikrajšana za nič. Sah mi je veliko dal in prav na njegov račun sem se marsičesa naučila, prepotovala takorekoč ves svet in postala samostojna in duševno stabilna. Vse to pa ni malo.« Pokazala nam je tudi nekaj fotografij iz New Yorka, ena od teh je tudi vam na ogled. »Z Garijem Kasparovom sva se osebno spoznala v New Yorku, čeprav sem ga že videla na svetovnem prvenstvu in na olimpiadi v Manih. Moj gostitelj v New Yorku je tudi pisatelj in v svoji najnovejši knjigi, po kateri bodo posneli tudi Glm, govori o Šahovskem geniju. Kasparov si je prišel prebrat nekaj odlomkov knjige in to je bila priložnost, da sem ga tudi sama spoznala. Skupaj sva bila na večerji in resnično je pravi genij. Iz njega dobesedno vse izvira, poln je idej, kot sogovornik pa izredno zahteven. Morala sem biti zelo skoncentrirana, da sem mu lahko sledila. Ce mu ne bi uspela slediti, potem bi postal nezainteresiran za razgovor. Je pa resnično pravi kralj. Njegova beseda je kot ukaz in kjerkoli se pojavi, se resnično vse vrti okoli njega.« Ko sva se pogovarjala o turnirju v New Yorku, mi je povedala, da so jo organizatorji na podoben turnir povabili tudi aprila, dobila pa je tudi povabilo za turnir prihodnjega januarja. Ob tem pa se bo udeležila premiere filma, ki bo nastal po knjigi. Septembra bo torej potovala tudi v Los Angeles. Samo po sebi se postavlja vprašanje, Ce je 16-letnica z doseženim zadovoljna. »Sem, vendar pa bi rada več. Svojo prihodnost vidim v nastopih na moških turnirjih. Razlika med ženskim in moškim šahom je zelo velika. Zenske so preveč strahopetne, sama pa imam raje odprto igro in napadalen Sah, to pa je tipično za moške. Letos je pred menoj zahtevna sezona, saj me že v marcu čaka conski turnir. To je prva stopnička v boju za svetovno prvakinjo. Ob tem pa se mi z zmago na tem turnirju ponuja tudi možnost za osvojitev naslova mednarodne mojstrice. Na ta turnir se bom Se posebej skrbno pripravljala, prepričana pa sem, da bom znala uporabiti nekatere napotke, ki mi jih je dal Kasparov. Od sebe pričakujem veliko več, od doseženega. Prihajam namreč v leta ko šahist(ka) dozori. Seveda je vse odvisno od tega, kaj prinese s seboj. V mojem znanju je Se veliko lukenj, ki jih bom skuSala čim-prej odpraviti.« Sicer Kiti obiskuje tretji letnik Gimnazije v Novi Gorici, kjer ji pri njenih šahovskih uspehih ne delajo težav. »Zelo sem jim hvaležna, ker mi dajejo možnost, da se posvečam Šahu. Ker veliko potujem, se dogovorimo, kdaj me bodo spraševali in kdaj bom pisala kontrolne naloge. To mi daje možnost, da svoje Šahovsko znanje poglabljam. Veliko ponudb sem že dobila, da bi postala Šahovska pro- fesionalka. Vabijo me na nekatere ameriške colle-ge, vendar pa o tem Se nisem veliko razmišljala. Tudi Solo moram končati, brez tega pač ne gre.« Pri vsakem športu se postavlja vprašanje talenta, pri šahu, kot specifični panogi še toliko bolj. »Sah lahko igra prav vsak in to celo z določenimi uspehi. Vendar pa je talent potreben za preseganje povprečnosti. Talent bi lahko opisala kot željo po poglabljanju šahovskega znanja. Mnogi me sprašujejo, če je Sah tudi Šport. Po nekaterih kriterijih vsekakor, po moje pa običajne Sprtne okvire celo presega. NaSe priprave so drugačne od ostalih, saj gre predvsem za študiranje strokovne literature, pa tudi za spoznavanje nasprotnic. Vsak Sahist ima nekatere poteze in otvoritve, ki mu ležijo. Za vsako nasprotnico na conskem turnirju bom skuSala najti protiigro. Tu je ključ uspeha in prepričana sem, da lahko uspem. Težav s koncentracijo nimam, tudi psihično sem stabilna.« Pri nas se težko živi le od šaha, zato oba Grosarja, Kiti in Aljoša, veliko nastopata v tujini, kjer so denarne nagrade zajetnejše. Mogoče bo Slovenija Cez kako leto imela tudi svojo prvo poklicno Sahistko, kar Kiti hoče biti.In kdo ve, Ce objavljena fotografija s Kasparovim, ne združuje v sebi šahovske sedanjosti in prihodnosti... IZVRSTNO MUZICIRANJE PRED SEZONO / UREJAJO KIDRIČEVO ULICO TURIZEMJ KOT ZGODOVINA Glasba iz srede 17. stoletja na koncertu Ivan Silič Nova GORICA - Na devetem abonmajskem koncertu Kulturnega do-nia v Novi Gorici se je Predstavail Slovaški ko-flrorni orkester iz Bratislave pod vodstvom Bogdana VVarchala; solist je bil kontrabasist Radoslav Nasina. Zanimiv in smot bil sestavljen spo deli Češke in slo' glasbene ustvarjal v prvem delu trije detelji iz sredine stoletja: Jan Stamic iitišek Ks. Richter i anhal, ki so s s’ delom pristavili z ven delež k razvoj sbene produkcije Produkcije, ce poi m° na Prva dva u: vitelja oziroma tak ■kasnejših skladateljskih generacij kakor tudi pomembnosti sodobnih ustvarjalnih intencij in vrednot I. Zeljenke je orkester utisnil še svojstven pečat visoko dovršene izvedbe z izredno pronicljivostjo vrednotenja navedenih del -kakor da so mu pisana na kožo. Hočem reci, da jih noben drugi ansambel ne bi mogel dojeti s takim duhovnim zanosom, jih doživeti, jih izoblikovati in tako plastično zgraditi. Vendar moram priznati, da ne v tako pristni izpovednosti in prepričljivosti, izzvani notranji vznemirljivosti in potešitvi obenem. Koper se odeva v bolj privlačna in urejena poletna oblačila KOPER - Delavci koprskega Hidra že nekaj tednov obnavljajo Kidričevo ulico, ki je bila nekdaj med najbolj prometnimi v Kopru, saj je povezovala Titov trg z nekdanjo avtobusno postajo. Obnovitvena dela bodo trajala še dobra dva meseca in pol, v tem Času pa naj bi popolnoma obnovili vodovod, kanalizacijo, električne in telefonske kable, ob tem pa bi položili tudi nov tlak. Koprska občina naj bi za obnovo odštela 90 milijonov tolarjev, v ceni pa je vključeno tudi delo arheologov, ki odkrivajo številne sledi preteklosti in s svojim delom skušajo potrditi nekatere domneve v zgodovini in nastanku mesta Koper. (A.N.) Obnavljanje koprskih ulic (Foto: A. Žnidarčiči) n°vane Mannheimske Sole; ta je s svojim izpopolnjenim in izvrstnim orkestrom ter novimi simfoničnimi deli izzva-m novo žarišče, ki je po-s a 0 odločilnega pomene za nadaljni razvoj evropske glasbene ustvarjalnosti - kar kaže na e tedaj visoko glasbeno u||uiro na Češkem. Drugi del koncertnega spore-ne je bil posvečen ustvarjalnim prizadevanjem češke glasbe v prvih desetletjih našega stoletja -s erenado v Es-duru op. Mosefa Suka in sodobnim stremljenjem slo-vaške glasbe - z Musiča ovaca Ilije Zeljenke. omembnosti vpliva, ^ se je zrcalila iz Man-eimske šole na tedanji vropski glasbeni svet, Pomembnosti umetniške ejavnosti J. Suka in njegovega vpliva za razvoj PLINIFIKACIJA NA KRASU Sežanci razmišljajo o nameravani plinifikaciji mesta in občine, ki odpira nove razvojne možnosti SEŽANA - V mestu s 4.500 prebivalci, je nekaj skupnih kotlarn, ki uporabljajo mazut in srednje težko kurilno olje, kar prav gotovo ni prijazno okolju. Veliko zasebnikov uporablja tudi premog nizkih kvalitet, ki dodatno onesnažuje zrak. Glede na to, da uporaba plina ne zahteva nikakršnih zalog pri posameznih kuriščih (prostor, stroški) in na ekološke prednosti plina, se v Sežani že vec kot dve leti prizadevajo, da bi v mesto pripeljali zemeljski plin, saj je le za nekaj sto metrov oddaljen od državne meje pri Fernetičih. Tako je izvršni svet pred kratkim obravnaval odlok o oskrbi prebivalstva s plinom. Kazalo bi izkoristiti možnost koncesije za izgradnjo omrežja in oskrbo prebivalstva s plinom, bodisi da gre za mesta ali tekoči naftni plin (TNP) za celotno sežansko občino. Ponudnik (konkreten) za napeljavo plinovodov je že znan. To je italijansko-siovenska mešana družba, ki je pripravljena sprejeti koncesijo in zagotoviti vsa potrebna sredstva za izgradnjo omrežja v sorazmerno kratkem roku. Firma ne bi plinovoda samo zgradila temveč bi omogočala nadaljnje redno obratovanje. Ponujena je cena, ki je dovolj sprejemljiva: z omejeno ceno plina, ki ne sme presegati cene ekstra lahkega kurilnega olja, glede na kalorično vrednost obeh goriv, in vzdrževanje za dobo 29 let. V Sežani pa se niso omejili samo na oskrbo z zemeljskim plinom iz plinovodskega sistema iz Italije, ampak so pustili v ”igri“ tudi možnost izgradnje plinske postaje za tekoči - naftni plin. Občina bo morala v ta namen določiti primerno lokacijo. Ko bo potrebno zgraditi omenjeno plinsko postajo, je to predvideno na območju sežanskega suhozemnega terminala skladno z zazidalnim načrtom. O plinifkaciji občine bodo svoje povedali tudi odborniki na prihodnji seji skupščine. Seveda bo plinifikacija mesta Sežane pomenila možnosti za nadaljni razvoj. O njej bo treba verjetno še marsikaj reci in doreci, predvsem v ustreznih službah in v sami stroki. Bo pa pomenila občuten korak naprej. (O.K.S.) Trdnjava Kluže: Prireditev ne bo šla v pozabo Miran Mihelič BOVEC - Trdnjavo Kluža pri Bovcu so pred kratkim, sredi belega dne "zavzeli" vojaki v staroavstrijskih uniformah, za njimi pa še 50 “radarcev". Tam jih je pričakal tudi vod Planje. Toda ne s topovi. Po tleh so jih mislili spraviti kar z kozarci ruma... To nenavadno obuditev lepše plati prve svetovne vojne je v imenu revije Radar organizirala Agencija Alpa in povabila na izlet vse svoje bralce in zlasti tiste, ki imajo doma shranjene vse doslej izišle številke. Cilj izleta je bil obiskati pomembne pomnike vojne od Doberdoba do Predela na obeh straneh meje. Ob mraku je zbrane v trdnjavi pozdravil dr. Vasja Klavora, avtor knjige o soški fronti Plavi križ in spregovoril o pomenu zgodovinskega spomina za današnjo rabo, tako z vidika zgodovine, kot tudi za naš turizem. NoC so udeleženci prespali v hotelu Kanin in Bovcu, drugi dan pa so si ogledali še pokopališče v Logu pod Mangr-tom, kjer so pokopani junaki takratne avstrijske vojske z Rombona in trdnjavo iz Časov Napoleona ob cesti proti prelazu Predel, nedaleč od križišča ceste, ki vodi na Mangrtsko sedlo. Lepo pobudo kaže ponoviti... ______NOVI ZVONOVI_____ Dogodek, ki mu ga na Obali po vojni ni bilo enakega OBALA - V petek so na obalo pripeljali sedem novih zvonov, ki so jih naredili v livarni v Insbrucku. Trije so namenjeni cerkvi svetega Marka v Kopru, štirje pa župnijski cerkvi v Portorožu. S pripravami na njihovo posvetitev hitijo zlasti v Portorožu . Slovesnost in blagoslov bosta potekala pod vodstvom koprskega škofa Metoda Piriha. Med ljudmi je veliko zanimanja za nove zvonove, saj si jih vsak dan ogleda veliko število ljudi. Prvič po vojni se namreč v Primorju dogaja, da na- meščajo nov komplet zvonov. Štirje zvonovi bodo nameščeni v posebni zvonici s štirimi zvoniki. Zvonovi bodo poimenovani po štirih starih, že porušenih cerkvah, ki so nekoč bile v Portorožu. Bili bodo tudi ure, zaenkrat le podnevi. Stroške, ki so jih imeli z nabavo zvonov, zidavo zvonice, prevozom in drugim, so pokrili prostovoljni darovalci in botri. Štiri nove zvonove bodo v Portorožu posvetili v Četrtek, tri zvonove v cerkvi svetega Marka v Kopru pa Cez mesec dni. (R.R.) NOVICE Zahteve po podhodu LUCIJA - Na pobudo jeznih stanovalcev ceste Obala (stolpici med številkami od 120 do 128) je KS Lucija poslala na Sklad stavbnih zemljišč občine Piran zahteve, da končno premakne z mesta problem gradnje podhoda pri glavnem lucijskem križišču na obalni magistralni cesti. Po investicijskem programu "Lucija I - nadaljevanje" so stanovalci v komunalnih prispevkih z vsakim kvadratnim metrom stanovanja in poslovnih prostorov že od leta 1986 plačevali tudi urejen podhod, o katerem še zdaj ni ne duha ne sluha. Zato zdaj zahtevajo, da sklad pregleda vse v tem Času prejete prispevke, ugotovi kolikšna sredstva so bila zbrana v ta namen ter z njimi tako ah drugače zagotovi varen prehod Cez hitro in nevarno cesto. Jeza krajanov je prekipela, ko so izvedeli, da tudi ob zdajšnjem centralnem popravilu mostu pred križiščem, s podhodom ne bo še nie. Oškodovani krajani so že pripravljeni na tožbo. (A.N.) Nova turistična ponudba LIPICA - V zaselku Skibini, ki leži neposredno ob cesti mejni prehod Lipica - Lokev v bližini Lipice in je bil že z družbenim planom sežanske občine za obdobje 1986-1990 določen za območje storitvenih dejavnosti, naj bi se začele razvijati nove dejavnosti, ki bi obogatile turistično ponudbo kraja. Zavod za urbanistično načrtovanje sežanske občine je predlagal tri variante, izvršni svet pa se je odločil za varianto A, v kateri so prikazani izhodiščni pogoji za programske dejavnosti v tem prostoru z določenimi minimalnimi arhitektonskimi zazidalnimi pogoji. Vsi objekti v Skibinih naj bi bili namenjeni za opravljanje trgovske, gostinske, zabaviščne, in športne dejavnosti. Do njih pa naj bi uporabniki prišli po lokalni cesti po novi “mestni ulici". Na osnovi te ureditveno programske zasnove je Zavod že izvedel parcelacijo in prodajo parcel posameznim investitorjem. Tako naj bi Lipica dobila nove turistične razsežnosti, ki upamo, ne bodo kvarile zelene oaze sredi Krasa in miru, zaradi katerega tudi turisti prihajajo v ta predel naše Slovenije. (O.K.S.) ZKO za sodobnejše prijeme TOLMIN - Pri ZKO Tolmin napovedujejo kot novost tesnejše sodelovanje z nečlani, ki delujejo na področju kulture v tej občini in v zamejstvu. Čeprav bodo letošnja sredstva kulturi skopo odmerjena, bodo po svojih možnostih pomagali tudi raznim novim obetavnim skupinam, cerkvenim pevskim zborom in z njimi skusali doseči skupno kulturno ponudbo. Posebno pozornost bodo posvetili izobraževanju mladih kadrov raznih smeri. Pomembno je, da se zavedajo dejstva, da morajo biti kadrovsko pokriti vsi občinski centri, saj bo tako vključen v kulturno dejavnost veliko večji krog ljudi. Novost bodo tudi takozvani ljubiteljski abonmaji, ki bodo sicer zahtevali nekaj dodatnih sredstev, toda prispevali bi k večji kulturni ponudbi in boljši kakovosti programov, zlasti manj znanih kul-tumoumetniških skupin. (M.M.) O upokojencih in pokojninah NOVA GORICA - Občinski odbor Sivih panterjev vabi na javno tribuno, na kateri bo govor o aktualni problematiki upokojencev in pokojnin. Tribuna bo drevi, v sredo, 24. marca, ob 18. uri v veliki dvorani na Kidričevi 9. Gosta tribune bosta prof. Hardvik Jure Pimovar podpredsednik komisije za pripravo zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju pri koordinaciji organizacij in strank upokojencev Slovenije, in Miklavž Mušic, podpredsednik stranke Sivih panterjev. (V.C.) Kosmačeva hiša bo muzej SLAP OB IDRIJCI - Goriški muzej in Zavod za varstvo naravne dediščine bosta kar 450 let staro rojstno hišo Cirila Kosmača uredila v etnološki in splošni muzej. To bo lep pomnik in oddolžitev priljubljenemu pisatelju in njegovemu Času. Predvidevajo, da bodo dela stekla takoj, Cim se bodo Kosmačevi sorodniki preselili v novo hišo, ki bo kmalu zgrajena v neposredni bližini starega doma. (M.M.) Okoli 1700 priključkov več AJDOVŠČINA - Načrt naložb v razširitev telefonije in povečanje propustnosti telekomunikacij je bila ena od točk na ponedeljkovi seji IS. Najbolj konkretna in zanimiva za bralce je potrditev, naj bi letos bilo na voljo 1500 v Ajdovščini in 200 telefonskih priključkov v Vipavi. Cena za priključek je enotna in znaša 125 tisoč tolarjev. Izvršni svet je pozval ministrstvo za promet in zveze, naj pri ocenitvi posameznih potrebnih investicij v PTT sistemu upošteva dosedanji vložek v infrastukturo na Primorskem, ki je bila doslej zanemarjena. V načrtu so sicer tudi druge naložbe, ki jih bodo naročniki občutili kot povečano možnost navezave telekomunikacijskih stikov s svetom. Brez pomoči občine pri delu nepovratnih sredstev in pri pridobivanju dolgoročnih kreditov za novogoriško PTT podjetje pa ne bo šlo (A.L.) Sprejet predlog o proračunu SEŽANA - Izvršni svet je pred dnevi na svoji seji sprejel predlog odloka o proračunu občine Sežana za leto 1993. O njem bo razpravljala še občinska skupščina na današnji seji (24. marca). Letošnji proračun naj bi se v primerjavi z lanskim letom povečal za 18 odstotkov, Čeprav vemo, da je inflacija v lanskem letu znašala približno 80 odstotkov. Prihodki proračuna so ocenjeni v višini 775, 8 milijona tolarjev. V proračunu namenjajo 70 milijonov tolarjev za pospeševanje gospodarstva. Tako računajo, da bodo iz stečajne mase Tovarne kmetijske mehanizacije Sežana prejeli 40 milijonov tolarjev, ki jih bodo oplemenitili preko banke. (O.K.S.) Kako obrezovati drevje? KOBARID - Prejšnji teden je ing. Ivan Kodrič iz Kmetijske svetovalne službe demonstriral, kako se obrezuje in cepi sadno drevje. Zanimanje je bilo precejšnje. Podobni dve domanstraciji bosta danes v Prepretnem Brdu (ob 10.30) in v Poljubinju (obl5.30). Na Tolminskem upajo, da to ne bo edina akcija letos. (M.M.) GOSPODARSTVO Sreda, 24. marca 1993 KMEČKA ZVEZA / OSREDNJI POROČILI IN RAZPRAVA NA NEDELJSKEM OBČNEM ZBORU ORGANIZACIJE SLOVENSKIH KMETOV Po besedah predsednika Debelisa se je kljub veliki zaskrbljenosti za prihodnost in nejasnim perpektivam za kmetijstvo v Italiji treba ravnati po starem spoznanju, da je vedno poplačan tisti kmet ki je sejal kljub nevarnosti, da mu toča uniči pridelek Poročilo predsednika Debelisa »Mislim, da si ne moremo prikrivati, da smo vsi, ki smo se danes zbrali na našem obenem zboru, resno zaskrbljeni za prihodnost, ki se nam obeta. Črni oblaki se zgrinjajo nad italijanskim kmetijstvom in zato tudi nad našim, ki nam ne nakazuje jasnih perspektiv. Zato nam ne preostaja drugega, kot vztrajati pri naših zathevah, se boriti, kot smo se v naši zgodovini vedno morali boriti, skratka ravnati se po starem spoznanju, da je vedno poplačan tisti kmet, ki je sejal tudi Ce se je zavedal, da mu lahko toča uniči ves pridelek. Reci hoCem, da je naša prihodnost v mno-gocem odvisna tudi od nas samih in od naše vere, da brez kmetijstva ni bodočnosti. Kot kmetje in kot Slovenci smo prebrodili že mnogo težav in Ceri in tudi v bodočnosti jih bomo, še toliko bolj, Ce bomo kot narod in kot podjetniki znali nastopiti Cim bolj enotno. MoCno kmetijstvo, enotno in kvalitetno, je odgovor na izziv novega Časa.« Te sklepne besede v poročilu predsednika Alojza Debelisa so bile rdeča nit rednega letnega občnega zbora Kmečke zveze, ki je bil preteklo nedeljo v openskem Pro- svetnem domu. Udeležilo se ga je lepo število elanov, med gosti pa predstavniki političnih strank, za katere volijo slovenski volilci, predstavnika krovne organizacije Slovenske kulturno gospodarske zveze, zastopniki občinskih uprav na Tržaškem, Kraške gorske skupnosti, predstavniki sorodnih stanovskih organizacij Zveze kmetov Italije, Zveze neposrednih obdelovalcev in Združenja kmetov, ravnatelj pokrajinskega kmetijskega nadzorništ-va, ravnatelj deželne Zveze zadrug, predsednik Zadružne zveze Slovenije iz Ljubljane, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in drugih organizacij, jusarskih odborov in drugi. Večina gostov je tudi posegla v razpravo. V uvodnem poročilu je predsednik Debeliš med vzroki za kritično stanje kmetijskega sektorja navedel kmetijsko politiko Evropske gospodarske skupnosti, izredno slabo strukturo italijanskega kmetijstva, Gradivo zbral Jože Koren znižanje cen kmetijskih pridelkov in znižanje državnih in deželnih prispevkov za kmetijstvo, slabo organiziranost javnega upravnega sistema in njegovo zbirokratiza-cijo, devno vse hujši davCni pritisk in razne druge ovire. Kot izredno negativen vidik odnosa do kmetijstva na Tržaškem pa je posebej izpostavil neustreznost ozemeljskega in urbanističnega načrtovanja, deželnega urbansticnega zakona in regulacijskega načrta Občine Trst glede na potrebe tržaškega kmetijstva, ker ne izhajajo iz načela aktivne zaščite kmetijskega sektorja in spodbujanja kmetijstva, paC pa nasprotno, z razlastitvami, z infrastrukturami in še z načrtovanjem kraškega parka in z drugimi posegi na teritorij ožijo njegov življenjski prostor. Predsednik Debeliš se je zato zavzel za ne-obhodno poenotenje deželne kmetijske zakonodaje, za zagotovitev znatnejših finančnih sredstev za nujno potrebne naložbe, za večjo podporo razvojnim načrtom za kvalitetno proizvodnjo in za priznanje statuta nerazvitega oziroma goratega območja^ za vse ozemlje tržaške pokrajine. Pogled v dvorano openskega Prosvetnega doma med nedeljskim občnim zborom Kmečke zveze (Foto Križmančič) Tajnik Edi Bukovec V bogati razpravi o domala vseh nakazanih problemih v obeh poročilih, so s pozdravi in diskusijskimi posegi sodelovali Številni gostje: predsednik Kraške goske skupnosti Ivo Sirca, elan izvršnega odbora in predsednik pokrajinskega odbora SKGZ Suadam Kapic, predsednik Zadružne zveze Slovenije Leo Frelih, predsednik patronata INAC Robi Smotlak, ravnatelj pokrajinskega Kmetijskega nadzorništva dr. Giovanni Degenhardt, univ. prof. za kmetijsko gospodarstvo dr. Presta-mburgo, deželni svetovalec D SL in- zgoniški župan Miloš Budin, deželni svetovalec in deželni tajnik Slovenske skupnosti Ivo Jevnikar, ravnatelj pokrajinske Zveze neposrednih obdelovalcev dr. Rubert, predstavnica pokrajinske Zveze kmetov ga. Pessina, predstavnica slovenske komisije PSI Rossana Petaros, pokrajinski tajnik SSk in podžupan občine Devin-Nabrežina Martin Brecelj, predsednik deželne Zveze kmetov Italije (bivše Confcoltivatori) Dante Sa-vorgnan, predsednik deželne zveze Kmetijskih zadrug dr. Gaetano Za-nutti, predsednik Pokrajinskega združenja rejcev in predsednik upravnega odbora Kraške zadružne mlekarne Dario Zidarič, predstavnik Slovenskega deželnega gospodarskega združenja Davorin Devetak, načelnik oddelka za javno zelenje pri Občini Trst dr. Vladimir Vremec, pred- sednik jusarskih odborov in predsednik Hranilnice in posojilnice na Opčinah Pavel Milič in predsednik Kmečke zveze iz Gorice Avgust Stekar. V sklepni resoluciji, ki so jo udeleženci občnega zbora soglasno odobrili, so bila povzeta vprašanja iz poročil, pozdravov in razprave z zahtevo po »novi kmetijski politiki, ki mora odstraniti vse razloge, ki kmetijstvu onemogočajo enakopravno vlogo za skladen družbeni gospodarski razvoj«. Tajnik Edi Bukavec je v svojem preglednem poročilu izpostavil nujno potrebo po conskem in sektorskem načrtovanju za razvoj in ovrednotenje našega kmetijstva, prenehanje nediskriminiranih in neutemeljenih razlastitev in omejevanja tradicionalnih dejavnosti na Krasu. Posebej se je zadržal pri kraškem parku, s katrerim bi nekatere politične in druge sile v bistvu hotele omejiti pristojnosti krajevnih uprav in Kraške gorske skupnosti in poudaril, da je Kras moc zaščititi le v funkciji človeka, ki na njem živi, v nobenem primem pa ne proti njegovemu soodločanju in interesom. Bukavec je povsem negativno ocenil skrajno omejevalno gledanje deželne uprave na usodo KGS z oženjem pristojnosti in teitorialne razsežnosti in se zavzel za priznanje goratega območja za ves prostor tržaške pokrajine. Kritiziral je tudi nespoštovanje obveznosti, ki jih je Dežela sprejela v okviru sporazuma o gradnji sinh-rotrona na razlaščenih terenih pri Bazovici. V drugem delu izčrpnega poročila je tajnik Bukavec omenil stike Kmečke zveze z javnimi upravitelji in z ustanovami ter s političnimi in družbenimi silami, s SKGZ in Zvezo kmetov Italije (bivšo Confcoltivatori), sodelovanje med stanovskimi in sindikalnimi organizacijami, pri čemer je posebej omenil dogovor s pokrajinsko Zvezo neposrednih obdelovalcev za skupen nastop pri Trgovinski zbornici v korist krajevnega kmetijstva in dogovor za skupno organizacijo posveta na temo kraškega parka, s SDGZ pa dogovor za valorizacijo domačih tipičnih pridelkov, zlasti vina. Dotaknil se je krize Kraške zadružne mlekarne, skorajšnje ustanovitve Konzorcija za zaščiteno poreklo domačih vin, zakona »omnibus«, zavzel se je za sprejem deželnega zakona za zgščito zgodovinskih pravic jusarskih upravičenčev in drugih vprašanj. Podal je tudi prikaz notranje organiziranosti KZ, pisarniške, strokovne in patronažne službe in sodelovanja s tiskom. Na koncu je tajnik naslovil pozivi političnim silam, naj vj svoje volilne programe za deželne volitve vključijo zahteve po zaščiti kmetijskih dejavnosti s preprečevanjem nadaljnjih razlaščanj, od Občine Trst je zahteval ustanovitev odborništva za kmetijstvo, od Dežele pa pripravo že obljubljene konference o uporabi teritorija v tržaški pokrajini. SDGZ / VČERAJ V GOSTILNI GRUDEN V ŠEMPOLAJU Občni zbor gostinske sekcije med uspehi in težavami Predvideno predavanje o slovenski gostilni je žal odpadlo Zavarovalni odpust do konca aprila Dokaj ugodni pogoji za zakasnelo poravnavo socialnih dajatev Samo nekaj ur pred za-padom ustreznega zakonskega odloka je poslanska zbornica s pičlimi osmimi glasovi razlike dokončno odobrila zavarovalni odpust in vnesla nekatere vsebinske popravke. Možnost zakasnele poravnave socialnih dajatev imajo tako pod dokaj ugodnimi pogoji: 1.) delni utajevalci, ki niso plačali vseh prispevkov za pokojninski sklad INPS, za vsedržavno zdravstveno službo SSN oziroma za zavarovanje proti nezgodam na delu INAIL. Ugodnost je bila razširjena tudi na primere, v katerih je že steklo kontrolno preverjanje inšpekcijske službe; 2.) odvisni ah samostojni delavci, ki doslej sploh niso bili vpisani v uradne sezname in torej niso plačevali zgoraj omenjenih dajatev. V zadnjem zakonskem besedilu je bil rok za izrabo zavarovalnega odpusta podaljšan do 30. aprila 1993. Na dolgovani znesek se aplicirajo 17-odstotne letne obresti, ki pa v globalnem obsegu ne morejo presegati 50%, kar pomeni, da je odpust posebno ugoden za stare dolgove. Ce dolgovani znesek pri- spevkov in obresti presega 5 milijonov lir, lahko »od-pustniki« namesto takojšnje poravnave celotnega zneska optirajo za plačilo v treh obrokih (30. aprila, 31. julija in 30. novembra), vendar morajo v tem primem prišteti 8-odstotne obresti. Zavarovalni dolgovi do 35 tisoč lir se avtomatično izbrišejo. Predvidenih je šest vrst zavarovalnega odpusta: (1.) za podjetja z odvisnimi delavci, (2.) za obrtnike in trgovce, (3.) za družinske pomočnice, (4.) za nezavarovane državljane, (5.) za proste poklice in delavce oziroma upokojence z dru- gimi dohodki (davek na zdravje) in (6.) za kmete, ki so vpisani v SCAU. V omenjeni zakon je bil vključen tudi takoime-novani pokojninski odpust za tiste uživalce socialne pokojnine in socialnega dodatka, ki na podlagi svojega in zakončevega dohodka niso bili upravičeni prejemati teh zneskov. Apliciranju kazni, ki je določena v višini petkratknega povračila neupravičeno vnovčenega zneska, se lahko upokojenec izogne s tem, da do konca aprila prijavi nepravilnost zavodu INPS. (B.S.) V domači gostilni Gruden v Sempolaju je bil včeraj popoldne občni zbor gostinske sekcije Slovenskega deželnega gospodarskega združenja. Opravljen je bil tako še en sekcijski obračun dela, ki se v tem času vrstijo tudi kot priprava na osrednji občni zbor Združenja, ki bo v drugi polovici aprila (Foto Ferrari/KROMA) SOCIALNO SKRBSTVO / PO SKLEPU POSLANSKE ZBORNICE SDGZ / PRED PONEDELJKOVIM OBČNIM ZBOROM ZUNANJETRGOVINSKE SEKCIJE Slovenski zunanjetrgovinski operaterji se ozirajo na širše podonavsko območje Predsednik sekcije Marino Košuta o težavah zaradi krize nekdaj privilegiranega tržišča bivše Jugoslavije in o perspektivah za nove, evropsko zasnovane odnose na meji Zunanjetrgovinska menjava je ena od tradicionalnih in ključnih postavk našega gospodarskega potenciala. Podobno kot drugi sektorji ali še bolj občuti splošni negativni ekonomski trend, svoj lonček pa so pristavili še specifični družbeno-politicni cini telji. O tej problematiki in perspektivah uvozno-izvoznih prizadevanj smo se pogovorili z Marinom Košuto, predsednikom zunanjetrgovinske sekcije SDGZ in direktorjem uvozno-izvoznega podjetja Rešim. Tukajšnji zunanjetrgovinski operaterji so bili posebno v zadnjih 20 letih moCno usmerjeni na tržišče bivše Jugoslavije. Po razpadu federacije, ki je degeneriral v krvavo morijo, predstavlja to nedvomno hud handikap. '»V zadnjih nekaj letih deli zunanjetrgovinska dejavnost usodo in posledice dogajanj na tržišču bivše Jugoslavije. Dosedanja velika poslovna navezanost na to tržišče pena-lizira številna podjetja, ki so se znašla v izrednih težavah, predvsem pa brez jasne perspektive za bodočo funkcijo povezovalcev med gospodarstveniki iz Italije in bivše Jugoslavije. Negativne posledice ne izhajajo samo iz znanih tragičnih dogodkov, temveč predvsem iz globokih sprememb v strukturi in vsebini novih gospodarskih opredelitev v širšem podonavskem zaledju. Vlogo zastopnikov in posrednikov, ki so jo dolga desetletja igrala naša podjetja, prevze- majo sedaj tamkajšnja novoustanovljena zasebna podjetja, ki z veliko dinamičnostjo in agresivnostjo opravljajo funkcijo zastopnikov in distributerjev na lastnem tržišču.« So pa tudi drugi specifični dejavniki, ki otežujejo izmenjavo in s katerimi se morate hočeš nočeš soočati. »Ce po eni strani razne restrikcije, mednarodni embargi in prepovedi trgovanja z nekaterimi predeli bivše Jugoslavije predstavljajo nepremostljivo oviro v poslovanju, tudi težka gospodarska situacija z visoko inflacijo in pomanjkanjem deviznih sredstev povzročajo hude motnje in ovire pri poslovanju. Procesi privatizacije podjetij in preu-stroja proizvodnje spravljajo tamkajšnja podjetja v izredno nezanesljive in rizične situacije, v katerih imajo tuji partnerji in naša podjetja zelo težke in problematične odnose.« V tem kontekstu pomeni Slovenija poglavje zase in ponuja veliko izzivov, vendar je njeno tržišče le pretesno. »Pudariti je treba, da si gospodarstveniki Slovenije utirajo pot v stabilnejši gospodarski red, vendar spričo splošne negativne konjunkture terjajo cas za dosego otiplji-vejših rezultatov. Mnoga naša podjetja si zato iščejo izhode na druge, še neobdelane trge Madžarske, Albanije, Češke, Slovaške in republik bivše Sovjetske zveze. Zaradi oddaljenosti teh tržišč in razmeroma skromnih dimenzij Marino Košuta naših zunanjetrgovinskih podjetij pa so ta sicer dobrodošla prizadevanja zelo zahtevna, zato bo za realizacijo konkretnih rezultatov potrebno precej Časa.« Bi morda kazalo v še večji meri' privilegirati povezavo z naravnim zaledjem? »Na osnovi najnovejših pogovorov med italijansko in slovensko vlado v zvezi z ureditvijo vseh medsebojnih vprašanj pričakujemo, da bodo dobile ustrezen prostor tudi nove oblike gospodarskega sodelovanja. Smatramo, da morajo - mimo ekstremnih stališč nekaterih krajevnih političnih krogov - končno tudi na naših mejah prevladati evropski civilizacijski kriteriji dialoga in sodelovanja, k čemur lahko tudi gospodarstveniki kot doslej veliko prispevamo.« Dosedanja oblika organiziranosti in poslovanja je najbrž v marsičem preživela, zato bo treba iskati nove poti z modernejšimi prijemi. »Slovenski zunanjetrgovinski operaterji se moramo zamisliti predvsem o tem, kakšna naj bo vloga in operativnost tukajšnjih podjetij v odnosu do širšega podonavskega območja. Cimprej bomo morah radikalno spremeniti vsebino in način dela in pristop do tržišča, kar seveda zahteva podrobno analizo, oceno in definiranje ciljev. To narekuje tudi vključevanje mladih in novih profilov ljudi z visoko stopnjo znanja, ki naj bi na osnovi sodobnejših marketinških pristopov individuirali nove oblike vključevanja naših struktur v mednarodne gospodarske tokove, in to ne samo v blagovni menjavi, temveč tudi na vseh drugih področjih terciarne dejavnosti.« Kakšna naj bo bodoča strategija zamejskih poslovnežev? »Naloge gotovo niso preproste. Terjajo veliko energije, znanja, iznajdljivosti in visoke profesionalnosti. Iz tega izhaja tudi geslo letošnjega občnega zbora Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, kjer bomo dali poudarka vsesplošni obnovi in modernizaciji naših gospodarskih dejavnosti, kot tudi razvijanju podjetniške kulture med nami. V ta proces se mora vključiti vsa naša širša skupnost, od šole do družbenih, kulturnih in političnih dejavnikov, kajti Z zastarelimi pristopi, 2 jamranjem in pritoževanjem nad dogajanjem okoli nas ne moremo do boljših rezultatov.« Kakšen recept bi sugerirali? »Samo kulturno in narodnostno ozavescanje, pokončni in gospodarsko učinkoviti ljudje žago-tovljajo obstoj in razvoj naše skupnosti v tem delu Evrope.« Sedaj ste sredi priprav na bližnji občni zbor sekcije in Združenja. »Občni zbor zunanjetrgovinske sekcije bo v p°" nedeljek, 29. marca ob l8' uri na sedežu v Trstu, kamor vabimo vse elane iu tudi druge gospodarstvenike, da ob skupnem razmisleku individuiram0 nove razvojne usmeritve-V nedeljo, 18. aprila, Pa bo občni zbor Združenj3’ ki bo osvetlil položaj iu perspektive slovenskega gospodarskega dogajanja v Italiji«. GOSPODARSTVO Sreda, 24. marca 1993 MENJALNIŠKI TEČAJI 23. marec 1993 ijanska lira Nemška marka Avstrijski šiling (tečaiza 1 DEM) (tečaizD 1 ATS) A Banka 65,00 66,50 917 - 9,40 6,65 6,88 Avtohiša 65,20 66,00 8,90 9,50 6,20 6,75 Ažur Grosuplje 65,20 65,80 9,20 9,40 6,62 6,87 Banka Vipa 65,25 66,04 9,08 9,32 6,75 6,84 Bobr Fužine 65,40 65,80 9,25 9,50 6,60 7,00 Bobr Trzin 65,40 65,80 9,25 9,50 6,60 7,00 BTC terminal Sežana* 65,20 66,10 9,15 9,40 6,67 6,/8 BTC d.d. Ljubljana* 65,10 66,70 9,15 9,50 6,60 6,90 Burin Moste 65,40 66,00 9,15 9,50 6,55 6,85 Burin Center 65,50 65,90 9,15 9,45 6,65 6,85 Come 2 Us* 65,40 66,40 9,15 9,40 6,55 6,90 Dom Rafte Domžale 65,50 65,80 9,30 9,40 6,70 6,95 Dom na trgu 65,40 65,89 9,26 9,35 6,/2 6,85 Emona Globtour 65,10 66,30 9,17 9,41 6,30 6,75 Eros Ljubljana 65,40 65,80 9,20 9,40 6,70 6,80 Eros Kranj 65,30 66,00 9,20 9,40 6,70 6,90 Euroservis Sežana 65,50 65,75 9,00 9,35 6,75 6,77 Eurotours International 65,20 66,20 9,15 9,40 6,70 6,95 Feniks Markovec Koper* 65,00 66,00 9,00 9,40 6,60 6,90 Feniks Koper 65,10 66,20 9,00 9,45 6,60 6,99 Feniks Portorož* 65,10 66,00 9,05 9,45 6,63 6,90 Firadas 65,15 66,15 9,20 9,36 6,50 6,80 Galileo - Kozina 65,00 65,80 9,00 9,20 6,70 6,80 Golfturist Ljubljana 65,30 66,20 9,15 9,40 6,55 6,90 Hida 65,55 65,65 9,27 9,32 6,75 6,80 Hipotekarna banka Koper* 65,00 66,50 9,20 9,50 6,55 7,00 Hranilno kreditna služba 65,30 66,40 9,20 9,47 6,6/ 7,05 Hram Rožice 65,50 65,75 9,20 9,40 6,75 6,85 Idila Sečovlje 65,30 66,25 9,25 9,50 6,60 6,95 Ulrika Ilirska Bistrica 64,50 66,10 8,90 9,35 6,50 6,80 Ulrika Slovenj Gradec 65,55 66,20 9,24 9,33 6,70 6,92 Ulrika Postojna 65,31 65,95 9,15 9,35 6,70 6,80 Ulrika Sežana 65,32 65,25 9,17 9,35 6,73 6,83 Invest Škofja Loka 65,50 66,20 9,30 9,41 6,60 6,80 Italdesign* 65,20 65,90 9,17 9,35 6,71 6,81 Klub Slovenijales 65,30 66,10 9,25 9,43 6,70 6,90 Komercialna banka Triglav 65,10 65,35 9,12 9,48 6,52 6,88 Kompas Hertz Celje* Kompas Hertz Velenje* 65,50 65,50. 66,00 66,00 9,15 9,15 9,40 9,40 6,50 6,50 6,80 6,80 Kompas Hertz Idrija* 65,50 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Tolmin* 65,50 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Hertz Novo Mesto* Kompas Hertz Krško* 65,50 65,50 66,00 66,00 9,15 9,15 9,40 9,40 6,50 6,50 6,80 6,80 Kompas Hertz Bled* 65,50 66,00 9,15 9,40 6,50 6,80 Kompas Holidays 65,30 65,70 9,20 9,30 6,60 6,90 Kompas Fintrade 65,40 65,89 9,30 9,39 6,75 6,89 J-toertas Koper* ljubljanska banka d.d. Lj. 65,20 65,96 9,12 9,37 6,63 6,64 64,95 66,80 9,18 9,49 6,60 6,89 *-B Dolenjska banka d.d. TB Banka Zasavje Trbovlje IB Komercilna banka NG d.d. LB Splošna banka Celje d.d. LB Splošna banka Koper d.d.* LB Kreditna banka Mb d.d.* 65,00 64,50 64.10 65.10 63,36 64,50 66,40 66,50 66,80 66,35 66,25 66,50 9,10 9,17 9,01 9,10 8,89 9,10 9,40 9,45 9,50 9,43 9,35 9,40 6,55 6,45 6,44 6,53 6,30 6,40 6,90 6,87 6,84 6,90 6,81 7,00 7,00 MAVir 65,45 66,00 9,00 9,40 6,70 Madai* 65,20 65,90 9,15 9,40 6,71 6,80 JVIedia* 65,50 66,20 9,25 9,45 6,70 6,90 Niprom 1 65,30 65,80 9,25 9,40 6,60 6,85 Niprom II 65,30 65,80 9,27 9,38 6,60 6,90 Otok Bled 65,27 66,05 9,26 9,39 6,63 6,78 Pigal Solkan Nova Gorica* 65,10 65,90 9,20 9,40 6,70 6,80 Pigal Kobarid* 65,10 65,90 9,20 9,40 6,70 6,80 Pigal Obutek* 65,10 65,90 9,20 9,40 6,/U 6,80 Pigal Diskont* 65,10 65,90 9,20 9,40 6,70 6,80 Poštna banka Slovenije* 63,00 65,80 8,96 9,35 6,10 6,79 Probanka d.d. Maribor 64,30 66,40 9,10 9,40 6,40 6,90 Publikum Ljubljana 65,55 65,79 9,28 9,36 6,75 6,89 Publikum Celje 65,50 65,78 9,23 9,35 6,6u 6,85 Publikum Dobova 65,10 66,00 9,08 9,40 6,39 6,80 Publikum Kostanjevica 65,10 66,00 9,08 9,40 6,39 6,80 Publikum Krško 65,10 66,00 9,08 9,40 6,39 6,80 Publikum Maribor Publikum Metlika 65,80 65,50 66,15 66,20 9,27 9,20 9,32 9,35 6,30 6,55 6,79 6,82 Publikum Mozirje 65,50 66,40 9,20 9,45 6,60 6,95 Publikum Novo Mesto 65,10 66,10 9,00 9,30 6,50 6,65 Publikum Piran 64,90 65,80 9,15 9,30 6,60 6,80 Publikum Tolmin 65,45 65,75 9,20 9,31 6,65 6,79 Publikum Sevnica Publikum Šentilj 65,50 65,70 65,99 66,15 9.25 9.26 9,40 9,35 6,45 6,30 6,79 6,79 Publikum Šentjur pri Celju 65,45 65,89 9,21 9,31 6,60 6,80 Publikum Trebnje 65,15 66,35 9,20 9,38 6,45 6,79 Publikum Zagorje 65,50 66,20 9,18 9,40 6,65 6,85 Publikum Žalec 65,50 65,89 9,18 9,29 6,55 6,79 Shalaby Koper 65,20 66,00 8,90 9,40 6,62 6,85 Sit - on SKB d. d. Ljubljana* ** SL hranilnica in posojilnica Kra 65,20 65,45 'j 65,60 66,20 65,80 65,95 9,12 9,30 9,20 9,42 9,35 9,40 6,20 6,72 6,50 7,00 6,85 6,90 S ovemjaturist Ljubljana S ovenijaturist žel. postaja Mb.* Slovenijaturist žel. postaja Lj.* 65,65 65,10 65,50 66,00 66,80 65,95 9,30 9,20 9,15 9,40 9,40 9,35 6,70 6,10 6,50 6,80 6,75 6,87 Slovenska investicijska banka* Dorice 65,22 65,40 65,90 65,90 9,15 9,22 9,40 9,40 6,40 6,70 6,88 6,92 SZKB 65,30 66,40 9,20 9,47 6,67 7,05 fartarus Postojna 64,61 66,14 9,05 9,34 6,56 6,79 Tentours Domžale 65,30 65,90 9,20 9,50 6,70 7,00 65,40 65,90 9,20 9,45 6,60 6,95 ourist Service Portorož 64,65 66,45 8,90 9,40 6,50 6,90 nas 65,50 65,80 9,20 9,30 6,65 6,80 „, upimo 65,60 65,75 9,27 9,37 6,75 6,83 IgpQj velja danes: * Zaračunavajo provizijo: " MENJALNICA HIDA Pokrita tržnica ljubljana menjamo tudi lire, dolarje, franke, krone, funte, in guldne VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI Delovni cas: 7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273 BANKA SLOVENIJE Tečajna lista št. 57 z dne 23. marca — Tečaji veljajo od 24. 3. 1993 od 00.00 ure dalje ZA DEVIZE država šifra valuta enota nakupni srednji prodajni Avstralija 036 avstr, dolar 1 73,1173 73,3373 ' 73,5573 Avstrija 040 šiling 100 899,6134 902,3204 905,0274 Belgija 056 frank 100 307,1927 308,1171 309,0415 Kanada 124 dolar 1 82,8275 83,0767 83,3259 Danska 208 krona 100 1647,6877 1652,6456 1657,6035 Finska 246 marka 100 1747,0680 1752,3250 1757,5820 Francija 250 frank 100 1861,6402 1867,2419 1872,8436 Nemčija 280 marka 100 6329,9565 6349,0035 6368,0505 Grčija 300 drahma 100 — 46,7096 46,8497 Irska 372 funt 1 — 154,1538 154,6136 Italija 380 lira 100 6,5388 6,5585 6,5782 Rep. Hrvaška 385 hrv. dinar 100 — 7,0000 — Japonska 392 jen 100 89,5373 89,8067 90,0761 Nizozemska 528 gulden 100 5630,8128 5647,7561 5664,6994 Norveška 578 krona 100 1489,1223 1493,6031 1498,0839 Portugalska 620 escudo 100 68,2370 68,4423 68,6476 Švedska 752 krona 100 1335,9373 1339,9572 1343,9771 Švica 756 frank 100 6845,8480 6866,4473 6887,0466 Velika Britanija 826 funt šterling 1 152,7419 153,2015 153,6611 ZDA 840 dolar 1 103,3808 103,6919 104,0030 Evropska Skupnost 955 ECU 1 . 122,7188 123,0881 123,4574 Španija 995 peseta 100 88,8726 89,1400 89,4074 Opomba: Tečaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo. Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov Banke Slovenije na dan 24. MARCA 1993 št. dni do zapadlosti veljavni srednji tečaj BS za 1 DEM cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)______________ (A) tolarski del (B) devizni skupaj del tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)__________ APOEN (A) tolarski del (B) devizni del skupaj . 1 BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 10.JUNIJA 1993: 1.000.000 620,592 624,544 1,245,136 124,1185 124,9088% 124,5136 100,000 62,059 62,454 124,514 MENJALNI TEČAJ ZA HRD 23.MAREC 1993 v SLT za 100 HRD menjalnica nakupni prodajni Eros Ljubljana 6,00 8,00 Hida 6,00 8,30 Idila 6,00 8,00 Italdesign* 6,00 9,00 Kompas Fintrade 6,50 8,29 LB Banka Zasavje Trbovlje 6,00 10,00 Libertas Koper 6,00 9,00 Ma Vir 6,00 8,00 Slovenijaturist 7,00 8,50 Tentours Domžale 6,00 10,00 TORI* 7,00 9,00 Tečaj velja danes: *, Zaračunavajo provizijo 23. MAREC 1993 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1600,00 nemška marka 958,00 977,00 francoski frank 280,00 288,00 holandski gulden 848,00 873,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2325,00 2375,00 Irski šterling 2310,00 2380,00 danska krona 248,00 255,00 grška drahma 6,60 7,50 kanadski dolar 1245,00 1287,00 japonski jen 13,40 13,90 švicarski frank 1035,00 1056,00 avstrijski šiling 135,50 139,00 norveška krona 224,00 231,00 švedska krona 201,00 208,00 portugalski escudo 10,00 10,80 španska pezeta 13,00 13,90 avstralski dolar 1100,00 1135,00 madžarski florint 10,00 15,00 slovenski tolar 14,50 15,00 hrvaški dinar 0,75 1,20 23. MAREC 1993 v ŠILINGIH valuta nakupni prodajni! ameriški dolar 11,3000 11,8000 kanadski dolar 9,100 9,5000 britanski funt 16,6000 17,4000 švicarski frank 746,0000 776,0000 belgijski frank 33,5500 34,8500 francoski frank 203,0000 211,0000 holandski gulden nemška marka 613,5000 689,8000 637,5000 715,8000 italijanska lira 0,7050 0,7450 danska krona 179,0000 186,0000 norveška krona 161,5000 168,5000 švedska krona 144,5000 151,5000 finska marka 188,0000 1-98,0000 portugalski escudo španska peseta 7,4500 9,6500 7,8500 10,1500 japonski jen 9,7000 10,1000 slovenski tolar 10,3000 11,3000 hrvaški dinar Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu 0,0400 pa za 1 enoto i. 0,0700 valute, 23. MAREC 1993 V LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1560,00 1605,00 nemška marka 957,00 977,00 francoski frank 279,00 289,00 holandski gulden 847,00 867,00 belgijski frank 46,00 47,50 funt šterling 2305,00 2355,00 irski šterling 2310,00 2360,00 danska krona 247,00 257,00 grška drahma 6,50 7,50 kanadski dolar 1245,00 1285,00 švicarski frank 1035,00 1055,00 avstrijski šiling 135,00 139,00 slovenski tolar 14,25 14,95 1 Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 24. marca 1993 od 00.00 ure dalje 1 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni prodajni Avstrija Francija Nemčija šiling frank marka 100 100 100 936,5708 1938,1190 6590,0000 939,4132 1944,0010 6610,0000 Italija lira 100 6,8075 6,8281 V.Britanija funt .1 157,0167 159,4993 ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne dolar > okvirni. Pri tečaje na 1 konkre trgu de 107,6279 itnih poslih je mo; iviz oz. poseben c 107,9545 !no odstopanje logovor. banka valuta nakupni prodajni Probanka Maribor DEM 65,45 65,75 SKB Banka d.d. DEM 65,75 65,95 Tečaji so okvirni. Pri konkretnih poslih je možno odstopanje. Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij Tečaj velja dne 24. marca /993 od 00.00 do 24. ure banka valuta nakupni prodajni Creditanstalt - Nova banka DEM 65,60 65,85 Bank Austria DEM 65,40- 65,75 UBK banka DEM 65,45 65,75 SZKB Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in C tečajev po trenutno veljavni teča lutah pa je razmerje Banke Slove za 0,25-odstotne točke. Tečaji v« deviz do ECU = 30.000 na dan. P določi v sporazumu. Zaradi velikih sprememb v tečajih vati.se v bankah ne moremo ob\ nih tečajih. Zato vas prosimo, da službah. DEM HF so dola niči Banke lije poveč iljajo za o ri večjih p na katere ezati proč renutni te 65,55 čeni na pod Slovenije, p ano oziroma dkup prilivov ilivih in naku banke ne rr ajati valuto Daj preverite 65,85 agi srednjih i drugih va-zmanjšano in prodajo Dih se tečaj oremo vplF do objavlje-pri pristojnih 23. MAREC 1993 v URAH valuta (*) nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1582,980 ECU — 1876,620 — nemška marka — 967,890 — francoski frank — 284,860 — funt šterling — 2336,480 — holandski gulden — 861,060 — belgijski frank — 46,970 španska pezeta — 13,590 — danska krona — 251,950 — irski funt — 2351,200 — grška drahma — 7,110 — portugalski escudo — 10,430 — kanadski dolar — 1270,140 — japonski jen — 13,710 — švicarski frank — 1047,290 — avstrijski šiling — 137,570 — norveška krona — 227,720 — švedska krona — 203,870 — finska marka — 267,670 — avstralski dolar — 1120,270 — 1 (*) indikativne kotacije zavoda Banca dTtalia FRANKFURTSKI DEVIZNI TRG 23. MAREC 1993 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar - 1,633 - francoski frank - 29,410 - nizozemski gulden - 88,955 - belgijski frank - 4,853 - španska peseta - 1,404 - danska krona - 26,030 - kanadski dolar - 1,308 - japonski jen - 1,414 - švicarski frank - 108,150 - avstrijski šiling - 14,212 - italijanska lira “ 1,033 - švedska krona - 21,105 - 23. MAREC 1993 država banka nakupni prodajni Avstrija Posojilnica Pliberk 10,00 11,00 Avstrija Posojilnica Železna Kapla 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Borovlje 10,25 11,25 Avstrija Posojilnica Šentjakob 10,30 11,30 Avstrija Posojilnica Ločilo 10,00 11,00 Italija Kmečka banka Gorica 14,25 14,95 Italija Tržaška kreditna banka 14,50 15,00 1 | 23. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 6457,2393 6476,6693 6496,0993 Francija frank 100 13345,4990 13385,6560 13425,8130 Nemčija marka 100 45464,1130 45600,9180 45737,7210 Italija lira 100 47,0578 47,1994 47,3410 Švica frank 100 49346,5530 49495,0380 49643,5230 ZDA dolar 1 747,7500 750,0000 752,2500 V.Britanija funt 1 1110,7801 1114,1225 1117,4649 Opomba: povzete po Reuterju. 24. MAREC 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 12567,8721 12605,6892 12643,5063 Kanada dolar 1 1156,2732 1159,7525 1163,2318 Francija frank 100 25989,8389 26068,0430 26146,2471 Nemčija marka 100 88433,9000 88700,0000 88966,1000 Italija lira 100 91,3522 91,6271 91,9020 Japonska jen 100 1251,1628 1254,9276 1258,6924 Švica frank 100 95522,6230 95810,1033 96097,5335 Velika Britanija funt 1 2138,3317 2144,7650 2151,2003 Slovenija tolar 100 - 1399,0000 - ZDA Tečaj HRD velja za ob dolar račun earli 1 i in starega 1441,9147 i deviznega varče 1446,2535 ivanja. 1450,5923 1 8. FEBRUAR 1993 ZA DEVIZE država valuta enota nakupni srednji prodajni Avstrija šiling 100 10774,69 1108,02 1141,34 Kanada dolar 1 1024,21 1027,32 1030,40 Francija frank 100 23099,54 23169,14 23238,65 Nemčija marka 100 78144,93 78380,07 78515,20 Italija lira 100 84,63 84,88 85,14 Švica frank 100 84591,88 84846,42 85100,96 R. Hrvaška dinar 100 — 197,03 — Jugoslavija dinar 100 — 25,00 — R. Slovenija tolar 100 — 1231,45 — ZDA dolar 1 1291,73 1295,62 1299,50 SVET Sreda, 24. marca 1993 NOVICE BUDIMPEŠTA / SREDNJEEVROPSKA POBUDA FRANCIJA / VOLILNE RACUNICE Palestinci v petek s Christopherjem JERUZALEM - V petek se bo palestinska delegacija v VVashingtonu sestala z ameriškim državnim sekretarjem VVarrenom Christopherjem in se z njim pogovarjala o možnostih za nadaljevanje bližnjevzhodnih mirovnih pogajanj, je izjavila palestinska tiskovna predstavnica Hannan Ašravi. Mirovna pogajanja so prekinili decembra lani, ko je Izrael iz države izgnal 415 Palestincev. Zdaj pa palestinska delegacija zavrača povabilo na novi krog pogajanj, ki je napovedan za 20. april in kot pogoj za to postavlja rešitev vprašanja izgnancev. O udeležbi sirskih, libanonskih in jordanskih predstavnikov na pogajanjih se bodo zunanji ministri teh držav odločali na srečanju 28. marca v Damasku. (Reuter) V Somaliji še vedno huda lakota NAIROBI - Tudi po treh mesecih, odkar so ameriški vojaki zavarovali poti, po katerih vozijo človekoljubni konvoji s pomočjo sestradanim prebivalcem v notranjosti Somalije, v tej državi še vedno vlada huda lakota. Direktor Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) Edouard Saouma je zatrdil, da je v Somaliji opaziti rahlo izboljšanje, vendar pa je Se veliko območij, kjer vladata huda lakota in pomanjkanje. Lanski pridelek žitaric je znašal le kakšnih 15 odstotkov običajnega, letos pa, Ce bo vreme naklonjeno in bodo razmere v državi stabilne, je pričakovati pridelek, ki naj bi dosegel 70 odstotkov običajnega v teh krajih. Zdaj se razmere nekoliko izboljšujejo, saj se kmetje vračajo k obdelovanju polj. »Somalija bo kljub temu Se nekaj Časa nujno potrebovala pomoč FAO,« je poudaril Saouma. (Reuter) Ministrsko srečanje skupine G-7 že 13. ali 14. aprila TOKIO - Japonska bo ministrsko srečanje sedmih najbolj razvitih držav sveta o pomoti Rusiji, ki je bilo napovedano za 19. april, zaradi dramatičnih razmer v Rusiji, morda prestavila na 13. ah 14. april, so sporočili japonski mediji. (STA, AFP) Velika Britanija Gruziji namenila 700.000 dolarjev LONDQN - Velika Britanija bo Gruziji namenila 700.000 ameriških dolarjev kot pomoC pri oskrbovanju kakšnih 100.000 beguncev in pregnancev, ki so se v to državo zatekli po hudih medetnicnih spopadih. Ta britanska odločitev je odgovor na poziv Organizacije združenih narodov, ki bo poskrbela za razdelitev pomoči v Gruziji. To je prva akcija pomoti Združenih narodov tej državi. (STA, AFP) Podražitve v Veliki Britaniji LONDON - Februarja so se maloprodajne cene v Veliki Britaniji povišale za 1, 8 odstotka glede na januar. V primerjavi z lanskim decembrom pa so bile februarja cene višje za 1, 7 odstotka, je sporočil britanski statistični urad. (Reuter) 0 manjšinah in razmerah v Bosni in Rusiji Konference se udeležujejo zunanji ministri držav članic, razen bosanskohercegovskega, in številni gostje Kdo bo novi francoski premier? Edouard Ballodur ima največ možnosti BUDIMPEŠTA - Madžarski zunanji minister Geza Jeszensky je v Budimpešti uradno odprl konferenco zunanjih ministrov držav Srednjeevropske pobude (SEP), ki ima po sprejemu Češke in Slovaške zdaj devet Članic. Konference se udeležujejo vsi zunanji ministri, razen bosansko-her-cegovskega, poleg njih pa se na zasedanju mudijo tudi parlamentarci iz držav Članic te organizacije, med njimi dva iz Bosne in Hercegovine. V Budimpešto je dopotoval tudi podpredsednik Evropske banke za obnovo in razvoj in nekdanji madžarski ministrski predsednik Miklosz Ne-meth. Najpomembnejše teme konference so razmere v nekdanji Jugoslaviji, vprašanje manjšin in razmere v Rusiji. Madžarska, ki letos predseduje Srednjeevropski pobudi, je predlagala tudi sklic konference o manjšinah v državah članicah, sklicana pa naj bi bila predvidoma jeseni. Namen te konference je izboljšanje položaja manjšin v Evropi. Zasedanja zunanjih ministrov v Budimpešti se udeležuje tudi slovenski zunanji minister Lojze Peterle. V krajšem govoru je pohvalil manjšinsko politiko predsedujo- če Madžarske, ki pomembno bogati medsebojne odnose in sodelovanje med sosednjimi državami. Minister Peterle je podprl pobudo o organizaciji konference o manjšinah in se zavzel za krepitev združevalnih procesov na ravni regij in za dejavnejšo vlogo mednarodne skupnosti za miren razplet vojne v Bosni in Hercegovini. Devet držav SEP je vCeraj vsestransko podprlo »demokratično izvoljenega ruskega predsednika Borisa Jelcina in reformatorska prizadevanja njegove vlade. V včerajšnjem sklepnem dokumentu pa so zunanji ministri poudarili, da so »zaskrbljeni zaradi krize v nekdanji Jugoslaviji, predvsem zaradi vojne v Bosni in Hercegovini«. S posebnim poudarkom so omenili ofezivo bosanskih Srbov proti mestom in vasem vzhodnega dela Bosne. Hkrati upajo, da bo človekoljubna pomoč Cimprej prišla na cilj in tako rešila tisoče nedolžnih civilistov. »Zunanji ministri Srednjeevropske pobude se zavzemajo za mirno rešitev krize v okviru načrtov, ki predvidevajo nedotakljivost bosansko-hercegovskih meja, njeno ozemeljsko nedotakljivost in celovitost, kar je v skladu z mirovnim načrtom, ki sta ga sestavila posrednika Evropske skupnosti David Owen in Združenih narodov Cyrus Vanče«. Sklepni dokument vsebuje tudi podporo resoluciji OZN o možnosti ustanovitve sodišča za vojne zločince v nekdanji Jugoslaviji. Kot je v svojem otvoritvenem govoru navedel madžarski zunanji minister Jeszensky, pa s tem nočejo obsoditi srbskega ljudstva, temveč nesprejemljivo politično prakso in posameznike, ki so jo izvajali. Sklepni dokument seveda vsebuje tudi želje po uspešnih stikih med Hrvaško in OZN po »podaljšanju mandata mirovnim silam«, ki bi z večjimi pristojnostmi lahko uresničile vsa določila Vanceovega načrta za Hrvaško, »tako da se vzpostavi mir in hrvaška suverenost na njenem ozemlju ob mednarodnih jamstvih in ob spoštovanju človekovih in manjšinskih pravic«. Glede zahteve drugih držav (Bolgarija, Belorusija, Ukrajina in Romunija), da bi sodelovale pri dejavnosti Srednjeevropske pobude, bodo o tem razpravljali na julijskem vrhu v Budimpešti. Na sedanjem vrhu je bila Italija s svojim zunanjim ministrom Colombom zelo dejavna, saj bo prihodnje leto predsedovala Srednjeevropski pobudi. (STA, Ansa) PARIZ - Edouard Balla-dur se je smehljal z včerajšnjih naslovnih strani francoskih dnevnikov s samozavestjo bodočega ministrskega predsednika. 62-letni nekdanji finančni minister je bil videti precej prepričan, da bo vodil des-no-sredinsko vlado, Ce bodo splošne volitve naslednjo nedeljo potrdile zmagoviti pohod konservativcev. Njegova stranka je prehitela zavezniško UDF in prvak RPR Jacques Chirac je že dal Balladurju svoj blagoslov. Socialistični predsednik Frangois Mitterrand se je odpovedal »kohabitaciji« s konservativno vlado in ima teoretično proste roke pri izbiri prvega ministra. Toda analitiki pravijo, da ga je globina padca socialistične partije pripeljala v položaj, ko ne more nasprotovati volji zmagovite koalicije UPF. Kot smo izvedeli iz visokega vira, je bil Balladur, ki se že dolgo spogleduje z mestom goli-sticnih prvakov, edini politik, ki se je pripravil za delo v vladi. Socialistični vodja Laurent Fabius je vCeraj jasno dejal, da bo Mitterrand spoštoval voljo volilcev. »Vse, kar vem, je, da se ni predsednik nikoli norčeval iz splošnih volitev,« je dejal. Samo zastopnik trde linije RPR Charles Pasqua, ki je Chiraca javno pozval, da mora nujno sprejeti preimersko funkcijo, je dal Balladurju mlačno podporo. »Da, Edouard Balladur, zakaj ne. Da,« je dejal dnevniku Le Parisien, »Ce bo izvoljen, ga bom podprl, pa Ce bom v vladi ali ne.« Pasqua, nekdanji notranji minister, ki je zastopal protimaastrichtsko stališče ob lanskem septembrskem referendumu o evropski uniji, je možni kandidat za obrambnega ministra. Balladur je bil zadolžen za privatizacijo in finančno deregulacijo, ko je bil finančni minister v letih 1986 -1988. Takrat je Chirac vodil desno vlado, ki je v neudobni »kohabitaciji« z Mitterrandom. Mehko govoreči patricij je imel ton ministrskega predsednika, ko je v ponedeljek zvečer pred kamerami izjavil, da bo konservativna vlada vladala s pomočjo konsenza kljub premočni večini v skupščini. »Edini način, da preseže- Edouard Balladur (AP) mo probleme, je, da se odpremo, da postanemo strpni in spoštljivi do drugih,« je dejal. V zvezi z vlado je previdno pripomnil, da bi lahko napovedal začetek gospodarske oživitve razmeroma hitro, da pa v naslednjih nekaj mesecih ni upati kaj veC kot na zaustavitev naraščanja brezposelnosti. Po njegovih besedah bo potrebno še pet let, da se bo Francija spet postavila na noge. Balladur je zanikal govorice, da si je že skiciral seznam kabineta, in dodal, da ne ve, ali so to storili drugi. Od prvakov UPF pričakujejo, da bo kakšno večjo funkcijo dobil Alain Juppe, generalni sekretar RPR, ki naj bi postal zunanji minister, pravi politični vir. Juppe je že bil minister za proračun, odigral je ključno vlogo pri ohranitvi celovitosti RPR po lanskoletnem septembrskem referendumu, ko je maastrichtski sporazum komaj dobil podporo Francozov. Finančni minister naj bi bil Edmond Alphandery iz UDF, ki je pristaš ortodoksne finančne politike močnega franka. Se en centrist, Pierre Mehaignerie, bi lahko postal minister za kmetijstvo, kar je ključni položaj, odkar se je Chirac zaobljubil, da se bo bojeval proti kmetijskemu sporazumu med ZDA in ES, celo Ce bi to povzročilo krizo v skupnosti. (Reuter) PISMO IZ BUENOS AIRESA SE Kondor brez peruti ne more poleteti »Postati iskren« je ena izmed značilnosti naše družbe ob koncu dvajsetega stoletja. Zadnje čase so se zrušili mnogi tabuji, laži in evfemizmi. Odnosi med starši in otroki so se v pol stoletja tako neverjetno spremenili, kot se je spremenila tehnika Cr-no-belih filmov ali romanopisje iz tridesetih let. Kaj bi danes rekli, Ce bi otrok vikal oCeta ali Ce bi dvajsetletni fant skrivaj kadil? Drugačen je tudi odnos med dekletom in fantom. Pred petdesetimi leti je bilo nepojmljivo, da bi šla neporočena sama na počitnice. Na sreCo so mnoga hinavska ogrinjala odpadla in danes je v pogovorih in dejanjih družinskih elanov v ospredju iskrenost. Tudi politiki ni tuj njen osvežujoči tok. Mnoga dejstva, ki jih je vlada ponavadi poznala, a si jih ni upala izreci, so danes zapisana Črno na belem. Politična, gospodarska in kulturna odvisnost južnoamerisih držav od ZDA je bila včasih javna skrivnost, ki se ni pojavljala le v televizijskih nanizankah na argentinski televiziji ali na majicah z napisi I love California, ki so jih nosili mladi. Ta odvisnost je segala v vsakdanje navade, navdihovala vladne ukrepe in narekovala celo sestavo ministrskega kadra. Dejstva pa smo sistematično in kategorično zanikali. Vendar je prišel trenutek, ko so Severnoa- mericani vse priznali: predsednik Kennedy je prevzel vso odgovornost zaradi invazije na kubansko Bahio de los Cochinos; CIA je priznala organizacijo in finančno izvedbo vojaškega udara proti čilskemu predsedniku Salvadorju Allendeju; George Bush ni nikoli zanikal nenehne podpore »contram« v Nikaragvi. Vloga severnoameriškega veleposlanika, ki je navadno držal niti političnega dogajanja v senci, je zadnje Čase bolj jasna. Danes vsa Južna Amerika ve, da lahko ta veleposlanik sklice ti- Guido Di Tella ALEJANDRO BRINER skovno konferenco in napove sprejetje novega zakona, še preden je šel v skupščinsko obravnavo. Menemova vlada se je prav ob začetku svojega mandata pridružila temu valu iskrenosti. Iz najvišjih vladnih krogov so vselej prihajale le pohvale o ameriškem predsedniku Bushu in veleposlaniku Terencu Todmanu. Upravičevali so celo severnoameriške vladne ukrepe in stališča, ki so bili oCitno uperjeni proti argentinski politiki (recimo poljedelska politika ZDA). Zunanji minister Guido Di Tella je bil prvak teh odnosov z javnostjo. Pred kakršnim koli spopadom med interesi ZDA in Argentine ni nikoli zmanjšal podpore stališčem Severne Amerike. Skoval je celo zgodovinsko frazo: »Med Severnoamericani in Argentinci obstaja telesni odnos.« Njegovo stališče glede spornega projekta Condor II torej ni nepredvidljivo. Kondorji sodijo med najveeje živeče ptice. Južnoameriški andski kondor lahko ure in iue jadra nad samotno kor-diljero. V Južni Ameriki orjaškega ptica pogosto povezujejo z epopejo generala San Martina, ki je v začetku XIX. stoletja preletel Ande in prispel iz Argentine v Čile. Nikogar ni presenetilo, da je argentinsko letalstvo z besedo Condor krstilo najbolj ambiciozno zastavljen vojasko-tehno-loški projekt. Vendar so bili domači zrakoplovci prepričani, da brez dovoljenja severnih bratov projekta ne bodo mogli izpeljati. Pred nekaj meseci se je argentinska vlada po mnogih skrivnih zborovanjih v VVashingtonu odločila, da pretrga s Terence Todman projektom Condor II. Kljub temu, da bi vodljivi izstrelek condor nosil le tovor petstotih kilogramov in ne bi nikoli mogel postati orožje množičnega uničevanja, je Argentina prejela ukaz, naj ga preneha izdelovati. Zanimivo je, da ZDA niso zahtevale le ustavitve projekta, ampak tudi uničenje vodljivega izstrelka condor II. Argentinska vlada je seveda sprejela tudi ta pogoj. Severnoamericani pa so se spomnili tudi reka »res non verba« (dejanja in ne samo besede) in zahtevali, da jim Argentina Condorja preda, da bi ga sami uničili. Da ukaz ne bi zvenel tako poniževalno, s0 sklenili, da bodo sporno orožje prepeljali v Španijo. Danes je jasno, da je bilo pristanišče Cadiz le prehodno, kajti Condor je končno skrivaj prispel v ZDA. Ravno ko bi moral melodramatično zgodbo kronati »happy end«, je veleposlanik Terence Todman prejšnji teden zunanjamu ministru Guidu Di Tellu poslal protestni dopis, kajti »inteligentna konica« vodljivega izstrelka (sistem za usmerjanje) je ostala v Argentini. So nanjo res pozabili? Ali je šlo za zvijačo? Obrambni minister je namreč trdil, da »ne morejo oddati tistega, kar ne obstaja in nikoli ni obstajalo«. Človek bi se nagibal k zadnjemu. Kajti v vsej komediji najbrž res ni bilo nobene »inteligentne konice«, pa tudi trezne glave ne. ALŽIRIJA / NEVARNI VERSKI IN POLITIČNI ZAPLETI Alžirija med islamom in grobo diktaturo ALZIR -V spopadih med Texenno in Džemilo, približno 300 kilometrov od Alžira, so v ponedeljek ubili dva policaja, Ramda-na Hamlo in Lazharja Ayachija, in še enega oboroženega islamista. Med spopadi so bili laže ranjeni še trije drugi policaji, ki so na motorjih padli v zasedo desetih oboroženih mož. Devetimi med njimi se je posrečilo pobegniti, navaja alžirska policija. Število ubitih policajev se je od začetka marca povzpelo na 11, med oboroženimi islamisti pa je bilo v tem obdobju 48 žrtev, samo februarja pet. Med temi že vsakdanjimi krvavimi dogodki pa je oblast sprožila politični dialog z različnimi skupinami iz opozicije, med njimi tudi z umirjenimi islamisti. Obseg ponedeljsko-vih shodov, prvih političnih manifestacij, ki jih je oblast dovolila po uvedbi izrednega stanja leta 1992, odpira kljuCno vprašanje o političnih posledicah, ki jim bodo sledile. Po manifestacijah so začele krožiti govorice o morebitni zamenjavi vlade Belaida Abdesslama, ki je na oblasti od julija lani in ki njegovi strankarski pristaši obtožujejo, da je do isla-mistov preveč »popustljiv«. VeC sto tisoč oseb je kar nekaj ur v ponedeljek popoldne demonstriralo po vseh večjih alžirskih mestih z vzkliki: »Dol s terorizmom!«, »Za moderno in demokratično Alžirijo!«, »Nobenega usmiljenja za tiste, ki ga ne priznajo!« Velika večina komentatorjev meni, da bi morala ta odločna obsodba isla- Hassen Zenati, AFP mističnega terorizma zdaj spodbuditi oblasti, da bi prenehale z odprtim dialogom z zmernimi islamisti gibanja Ennahda, Ab-bdallaha Djaballaha in Ha-masa, ki ga vodi islamska družba Mahfudhija Na-hnaha. Komentatorji namreč menijo, da gibanji Ennahda in Hamas sicer z različnimi sredstvi zasledujeta isti cilj kot Islamska fronta odrešitve: vzpostavitev islamske države. Neodvisni in levičarski Le-matin meni, da so »pravi politični sogovorniki zdaj na ulici«, in dodaja, da se je treba pogovarjati predvsem s ponedeljkovimi udeleženci manifestacij, ki so glasno sporočili, »da obstaja v Alžiriji večina, ki zavrača integristiCni terorizem, kri, grozo, nasilje, izsiljevanje«. Podobno je ubran neodvisni in centristiCni El VVatan, ki meni, da so »pohodniki« oblasti jasno povedali, da »zavračajo vsak kompromis z integri-zmom«. Dodaja tudi, da te manifestacije pomenijo »očiten propad lažno spravljivih pogajanj«, med katerimi omenjajo zlasti nekdanjo združeno stranko FLN in Fronto socialističnih sil Aita Ahmeda. Zaenkrat ni še nobenih uradnih znamenj o tem, kakšna utegne biti prihodnost tega dialoga, Čeprav se je Visoki državni komite (kolektivno predsedstvo) odločil, da bo v ponedeljek, na dan demonstracij, preložil napovedani sestanek s Hamasom. Kar zadeva vlado, El VVatan domneva, da bo doživela »pomembne spremembe v prihodnjih dneh«, pri čemer seveda ne omenjajo morebitnega umika Beelaida Abdesslama. Govorijo pa o morebitni zamenjavi ministra za religijo Sassija Lamurija. Lamurije je izzval bes tiska, ko se je javno vprašal po razlogih, zaradi katerih so oborožene islamisticne skupine ubijale policaje, »ki niso komunisti«. To izjavo so označili kot »p0-zivnaumor«. Oblast je po dolgem oklevanju dovolila manifestacije islamskih fundamentalistov v Alžiriji (Telefoto: AP) HRVAŠKA BOJIŠČA VOJNA V BOSNI IN HERCEGOVINI NOVICE Vojaška napaka z imenom Maslenica Obrambni minister Šušak grozi z odstopom, če bo vojskovanje še naprej podrejeno politiki ZADAR - Zdi se, da ima osvobajanje Maslenice, akcije, ki so jo pred dvema mesecema Hrvatje evforično pozdravili, previsoko ceno. Polovični uspeh te vojaške operacije, v kateri je bilo po nekaterih ocenah ubitih skoraj 200 hrvaških vojakov, je Tudmana postavil pred resno preizkušnjo. Domača javnost je skrajno nezadovoljna, zlasti Dalmatinci, ki so od takrat žrtve napadov srbskega topništva z dolgim dometom in zaradi Porušenega jezu Peruce prisiljeni živeti v temi. Zoper Hrvaško se je po-l®g tega obrnilo tudi svetovno javno mnenje, resolucija 802 VS ZN pa od Tudmana zahteva, da svojim vojakom ukaže umik s področja v okolici rnasleniskega mostu. Precej daleč od oCi hrvaške javnosti poteka v Ženevi diplomatski boj za Maslenico. Kninski Sr-tn> ki nočejo odstopiti od zamisli o svoji državi na zasedenih področjih, skušajo izrabiti položaj, ko Tudman zaradi cele ^ste mednarodnih okolišem in grožnje s sankcijami sY°ji vojski ne more ^dati ukaza, naj napade Rnin. Javnost si to želi, ker je stanje v državi zaradi te- . ®ga položaja v Dalma-cPi Pripeljalo do svoje T^ine točke. Del hrva- ^u vojag^h poveljnikov Goran Moravcek / Reka in večina opozicije predlaga, naj uporniške Srbe, okrepljene z oborožitvijo in s številnimi prostovoljci iz Srbije, končno »naučijo kozjih molitvic«. Gojko Sušak, obrambni minister in Tudmanov najbližji sodelavec, izjavlja, da bo znova odšel v emigracijo, Ce bo vojaška doktrina še naprej podrejena politiki. Vseeno pa Hrvatom obljublja, da bo do poletja pil kavo v Dr-nišu. To zasedeno mestece, ki je 50 kilometrov oddaljeno od Šibenika, kjer so pred vojno živeli večinoma Hrvati, bi po osvobajanju Maslenice, letališča Zemunik pri Zadru in jezu PeruCa utegnilo postati naslednji cilj hrvaške vojske. Drniš je na »rožnatem območju«, s katerega bi se morali Srbi po Vanceovem načrtu umakniti. Tudman upa, da bi lahko s pogajanji in s podaljšanjem mandata sil ZN na Hrvaškem brez žrtev spravil Drniš pod hrvaško oblast. V praksi bi to pomenilo, da v Baranji praktično ne bi bilo »kra-jiških«, martičevih policajev, saj je bila ta hrvaška regija pred vojno etnično pretežno hrvaška in v manjšem delu madžarska. Jasno je, da Srbi, vsaj dokler jih vodi Miloševičev človek Goran Hadžič, na Tudmano-ve pogoje ne morejo pristati. Brez področja Maslenice so izgubili izhod na morje in spremenili tako imenovano Krajino v slepo Črevo velike Srbije. Zato je Maslenica, ki je za eno in drugo stran usodnega pomena, zares pravi sod smodnika. Izgubo Maslenice in jezu PeruCa, brez katerih tudi Knin nima dovolj elektrike, skuša HadžiCeva ekipa nadomestiti z morebitnim izhodom na Jadransko obalo nekje med Zadrom in Šibenikom. Zaradi tega so pogovori v Ženevi zašli v krizo, boji v srednji Dalmaciji pa se vse bolj razplamtevajo. Ljudje iz Srebrenice, ki so jedli konjsko kopito Pretresljiva pričevanja iz obleganih bosanskih mest Kurt Schork / Reuter SARAJEVO - Predstavniki Visokega komisariata Združenih narodov za begunce so mednarodno skupnost pozvali, naj srbskim silam prepreči nadaljnje vojaško napredovanje proti Srebrenici, od katere so oddaljeni le še dva kilometra. »Nekdo mora Srbe, ki napredujejo proti temu mestu, zaustaviti,« je izjavil Larry Hollingworth, strokovnjak za logistiko pri Visokem komisariatu Združenih narodov za begunce in dodal, da se ljudje v Srebrenici bojijo, da bodo morali umreti. »Ta strah povsem razumem, saj so Srbi zelo blizu,« je dejal Hollingworth, potem ko se je v ponedeljek vrnil v Sarajevo po skoraj dveh tednih, ki ju je preživel v Srebrenici. Njegovo pričevanje o dogajanju v tem vzho-dnobosanskem mestu je bilo pretresljivo. »Videl sem družino, ki je sedela okrog ognja in glodala konjsko kopito, ki ji ga ni uspelo skuhati. Nekateri so namreč tako revni, da si nimajo s Cim kupiti mesa. Zato se hranijo s tistim, kar ostane od pogi- nulih živali,« je povedal veteran v akcijah dostave pomoči krajem v Bosni in Hercegovini. Tudi v torek so se nadaljevala pogajanja s srbskimi poveljniki o ustavitvi ognja in odprtju zračnega mostu, prek katerega bi lahko premestili ranjene ženske, otroke in starejše ljudi iz Srebrenice. Hollingworth je razočaran nad nemočjo UNHCR, saj je v Bosni in Hercegovini še veliko krajev, ki nujno potrebu- Generala Morillon in Milan Gvero v Bratuncu (Telefoto: AR) jejo pomoč. UNHCR bi jim jo moral cimprej dostaviti in pri tem uporabiti vsa sredstva, kot določa resolucija, ki jo je lansko poletje sprejel Varnostni svet. Za varovanje človekoljubnih konvojev v BiH so Velika Britanija, Francija in Španija poslale nekaj tisoC svojih vojakov, v praksi pa se je dogajalo, da ti vojaki doslej niso uporabljali sile, Čeprav bi jo morali. Namesto tega morajo predstavniki Združenih narodov vsakič posebej srbske poveljnike prositi za prehod posameznega konvoja. Zato se velikokrat dogaja, da srbski vojaški predstavniki in politični voditelji zavlačujejo z izdajanjem dovoljenj oziroma nekaterim splob ne dovolijo prehoda. Konvoj, namenjen v Ze-po, je blokiran že teden dni, ker srbski lokalni poveljniki od kanadskih vojakov, ki konvoj spremljajo, zahtevajo, naj jim dovolijo pregledati njihovo oborožitev in strelivo. To pa kanadski vojaki zavračajo. Hollingvvorth je na vprašanje, ali ni že skrajni Cas, da sile Združenih narodov začnejo uporabljati silo, Ce jim bodo še naprej preprečevali dovoz pomoči v kraje, kot je Srebrenica, poudaril, da je za to mogoče že nekoliko prepozno. (Reuter) Zaplet na sojenju v Sarajevu SARAJEVO - V torek je na sojenju nekdanjima srbskima vojakoma Borislavu Heraku in Srečku Damjanoviču prišlo do zapleta, in to potem, ko sta se na sodišču soočila. Drug drugega sta namreč obtoževala laži, in to potem, ko je Herak vpriCo Damjanoviča razlagal, kako sta skupaj sodelovala pri množičnem posiljevanju in ubijanju Muslimank. Damjanovič je vse Herako-ve trditve zanikal in trdil, da o tem ne ve ničesar. 22-letni Herak je doslej že priznal vse zločine, katerih ga dolži obtožnica, 31-letni Damjanovič pa pred dnevi ni hotel podpisati svojega priznanja in dejal, da so ga od njega izsilili po hudem pretepanju v preiskovalnem zaporu. Sojenje se bo nadaljevalo v petek. (Reuter) Makedonija sprejema novo ime SKOPJE - Makedonija je pripravljena sprejeti začasno ime, in to zato, da bi dosegla mednarodno priznanje, trdijo viri v makedonski vladi. Isti viri dodajajo, da se je Makedonija odločila sprejeti predlog Velike Britanije, Francije in Španije o začasnem imenu Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, dokler spora glede njenega imena z Grčijo ne bodo razrešili prek mednarodne arbitraže. Makedonski predsednik Kiro Gligorov je sprva zavračal sprejem začasnega imena in zagovarjal stališče, da ima država pravico sama odločati o svojem imenu. Vlada pa zdaj meni, da se Makedonija z Grčijo lahko enakopravno pogovarja le potem, ko jo bodo pod začasnim imenom sprejeli v Organizacijo združenih narodov. (Reuter) Huda prometna nesreča v Srbiji BEOGRAD - Na avtocesti Beograd-Niš se je v torek zgodaj zjutraj zgodila huda prometna nesreča, ki je terjala 12 mrtvih in 16 ranjenih. (Foto: Mariin) BOLGARIJA / NOTRANJI PRETRESI RAZMIŠLJANJA O VOJAŠKIH MOŽNOSTIH NAJMOČNEJŠIH DRŽAV SVETA Politične spletke in drago življenje v Bolgariji Politiki so začeli obračunavati tudi z mediji Biserka Povse - Tasič SOFIJA - V Bolgariji te jmi skorajda nikomur ni ianko. Ljudem predvsem zato ne, ker je življenje iz dneva v dan dražje, a na zavodu za brezposelne vse daljša množica čakajočih na delo. Vlada se je znašla Pred prvo usodnejšo pre-skusnjo: sprejetje predlaga-nega proračuna v parla-njentu. Skrbi niso prihranjene niti predsedniku dr-Zave Zelju Zelevu, saj je opozicijska Unija demokratičnih sil na kongresu aredi meseca sprejela reso-ucijo, v kateri terja predsednikov odstop. V duhu Priprav na morebitne zgodnejše volitve ni prizaneseno niti novinarskim hišam, jer poteka rošada generalnih direktorjev. ,. pePrav se 'dnda m sindikat nista dogovorila o so-oralnem miru, so ljudje do- kaj mimo prenesli najnovejše podražitve elektrike, bencina in vode. Življenjski stroški v prvih dveh mesecih letos so glede na lani višji kar za dobrih 67 odstotkov. Februarja se je znašlo brez dela kar 7.400 ljudi vec kot mesec poprej in množica upajočih na delo se je povzpela na 586.000. Minimalni dohodek, ki je z davčno zakonodajo oproščen davka, znaša približno 50 dolarjev. Vladi Ljubena Serova je vse bolj jasno, da se bo morala slej ko prej spoprijeti z enakimi težavami kot njena predhodnica: s splošnim nezadovoljstvom, najpogosteje izraženim s štrajki. Minister Alexandrov pravi, da bo te rdeCe številke za vsako ceno zadržal pri osmih odstotkih družbenega bmto proizvoda, Čeprav bi morala vlada odstopih. O morebitnem odstopu pa očitno ne razmišlja predsednik države, Čeprav mu nekateri predlagajo prav to. Tako je Unija demokratičnih sil, stranka, v kateri je Zelev domoval vse do prevzema predsedniške dolžnosti oktobra leta 1991, pred dnevi sprejela resolucijo, v kateri zahteva njegov odstop. Očita mu, da nenehno krši ustavna pooblastila in si prizadeva za vzpostavitev monarhije. Prav nezadovoljstvo nekaterih političnih sil s premieram in predsednikom države ter (zaCeta) Čistka v osrednjih bolgarskih medi- jih napovedujeta prve priprave na morebitne zgodnje volitve. Te se praviloma začenjajo s pridobiva-njam medijev. Tako je bolgarski parlament minuli mesec razrešil dolžnosti generalnega direktorja bolgarske televizije Assena Agova, zdaj pa naj bi bil na tapeti generalni direktor tiskovne agencije BTA Ivo Indjev. Časopisi, kakršen je Ocestven Ve-snik, zdaj ugibajo, ali bo Zelev odgovoril na politične napake Berova ali ne. Zaposleni v agenciji so se namreč obrnili na predsednika države s prošnjo, naj dekreta za odpoklic Indje-va ne podpiše. Preostane torej Čakanje na to, kateri izmed navedenih pojavov v bolgarski družbi bo pognal najgloblje korenine. _______________MUSLIMANI V SANDŽAKU__________________ Poziv vsemu svetu, naj prepreči genocid nad Muslimani, ki živijo v Zvezni republiki Jugoslaviji Podgorica - »ubitih J® vec kot 200.000 ne-0«nih civilnih prebival-cev, posiljenih vec kot 100-000 Muslimank, podanih vec kot 1000 muslimanskih svetišč, izgnanih VeC kot 1000 ljudi v Turči-)Q m zahodnoevropske dr-^ave. Takšnega etničnega iscenja in genocida nad muslimanskim narodom v zgodovini civilizacije se ni 1.0<<' To je uvodni del resolucije 204 muslimanskih m elektualcev iz Sandžaka, . gore, Srbije, Kosova Makedonije, ki so ga polj ^ v objavo s svoje druge konference 20. in 21. marca v Novem Pazarju. »Pod vplivom vojne v BiH je postal tudi Sandžak sod smodnika. Na področju, kjer živi 350.000 Muslimanov, je bilo ubitih ali ugrabljenih veC kot 150 ljudi, samo lani pa se je od tod izselilo 80.000 Muslimanov. Ti so tukaj edine žrtve vojaško-policijskega terorja, saj se ne smejo nih svobodno gibati po ulicah svojih mest in vasi. Sandžak je v dvostranski blokadi, obstoj Muslimanov je postavljen pod vprašaj, delo intelektualcev in drugih delavcev je zadušeno, saj jih vsak dan z različnimi izgovori odpuščajo z dela... Zato muslimanski intelektualci dviga- jo svoj glas za obstoj Muslimanov v preostanku Jugoslavije kakor tudi svoj intelektualni upor pred svetom, ki mu pošiljajo svoj klic po razumevanju in solidarnosti. Verjemite nam vsaj malo, nam, ki trpimo,« je zapisano v prvem' delu resolucije, medtem ko v njenem drugem delu od mednarodne skupnosti terjajo, naj z mednarodnim oboroženim posegom zaustavijo vojno v BiH, naj Srbijo in Črno goro (od koder prihaja agresija) razorožijo, in Ce tega ne zmorejo, naj omogočijo BiH, da se oboroži. Zahtevajo, naj BiH ostane v prejšnjih mejah kot celovita država, zoper Srbijo in Cmo goro pa uvedbo se ostrejših sankcij ter blokado srbskih bank na Cipru, ker s svojim denarjem plačujejo agresijo. Kot nas je po telefonu danes obvestil predsedujoči druge konference muslimanskih intelektualcev dr. Seftek Krcič iz Novega Bazarja, po ulicah tega narodnostno mešanega mesta v teh dneh hrumijo številni tanki Vojske Jugoslavije, ki sejejo strah zlasti med Muslimane, medtem ko različne srbske paravojske s streli in žalitvami izzivajo krajevno prebivalstvo. Slobodan Rackovič Blišč in beda ameriške vojaške akcije na Balkanu Marko Krautberger So človekoljubne akcije Američanov le priprave na posredovanje? Ameriške oborožene sile niso vsemogočne. Kdaj bodo vojaki izgubili potrpljenje? Nemalo ljudi je prepričanih, da lahko vojno v Bosni in Hercegovini zaustavi le oborožen poseg mednarodnih sil, na čelu katerih bi bili pripadniki ameriških oboroženih sil. Zaradi tega vsaka ameriška odločitev, da bodo sodelovali pri posameznih akcijah v Bosni in Hercegovini, izzove veliko zanimanje in obudi pričakovanja, da bodo Američani aktivneje posegli v vojno. Posebno pozornost izzovejo tako napovedi visokih vladnih predstavnikov o morebitnih ukrepih kot tudi cisto konkretne akcije. Po odločitvi o pošiljanju človekoljubne pomoči z letali so se začela ugibanja o tem, ali ne pomeni to le uvoda v oboroženo posredovanje. Navzočnost dveh ameriških častnikov v Srebrenici je izzvala nova ugibanja, obtoževanja in zanikanja. V minulih dneh pa je ponovno odjeknila tudi ameriška ponudba, da s svojimi helikopterji sodelujejo pri evakuaciji civilistov in ranjencev iz obkoljenih bosanskih mest. Odzivi so in bodo se vnaprej različni: od pohval z ene in obtožb z druge strani. Verjetno se bo našla tudi uradna utemeljitev nasprotovanja takšnim akcijam s srbske strani. Podobno kot so Srbi že obtožili Američane, da Herculi ne odmetavajo le hrane, ampak izvajajo tudi opazovalne naloge, ki so priprava za napad. Po svoje niti ni nujno, da je obtožba popolnoma neutemeljena. Ameriški helikopterji, ki bi pristajali v obkoljenih mestih Bosne in Hercegovine, bi lahko branilcem suverene države dostavili različno »človekoljubno pomoC«, nad katero druga stran ne bi imela nadzora niti ne bi mogla pobirati svojih »nujnih« deležev. Ob vrnitvi bi lahko helikopterji premestili civilno prebivalstvo in ranjence. Seveda so vse to le ugibanja, saj se bo resnica pokazala šele Cez Cas. Ze zdaj pa je jasno, da tudi na načrtovanje te akcije vpliva kar nekaj pomembnih dejavnikov. Od izvajalcev je namreč odvisno, ali bodo akcije res učinkovite ali pa le del medijskega spektakla. Težko pričakovana letalska človekoljubna pomoC je mnoge razočarala, saj so Američani poskrbeli predvsem za varnost svojih letal in posadk, za učinkovitost šele na dragem mestu. Letalske posadke so namreč usposobljene za odmetavanje pomoči z višine 120 metrov, kar razprši odvrženi tovor v krogu s premerom slabih štiristo metrov. Človekoljubno pomoC pa odmetavajo z višine, kar povzroča razpršitev tovora na območju s premerom 5 kilometrov in manjšo učinkovitost akcije. V resnici ljudje vse preveč pričakujejo od moških in žensk v ameriških uniformah, ki so Cisto navadni ljudje; tehnika, ki jo uporabljajo, pa ni brez napak. Načrtovalci akcij v ameriških oboroženih silah se gotovo zavedajo slabih izkušenj iz preteklosti, na primer nesreče ameriških helikopterjev v Iranu, ko se je akcija osvobajanja talcev spremenila v tragedijo ameriških vojakov. Libanona, kjer so zaradi nejasne vloge in omejenih pooblastil predstavljali ameriški vojaki predvsem zanimive tarče za oborožence vseh vrst. Vietnama verjetno sploh nima smisla omenjati, saj je vse do puščavskega viharja pomenil najve-cjo moro ameriških vojakov in bremenil vojaški ponos celotne države. Vse to vpliva na vodilne politike in poveljnike v oboroženih silah, zato ni nic čudnega, da oklevajo vsakič, ko kdo zahteva, da se aktivneje vpletejo v vojno na Balkanu. Preprosteje in varneje je sodelovati le pri človekoljubnih akcijah in si tako zagotoviti vsaj nekaj varnosti, poleg tega pa se lahko vedno sklicujejo na močan Cut za pripravljenost, da pomagajo ljudem v stiski. Kljub omahovanju pa bi se morali v Zvezni republiki Jugoslaviji in Republiki srbski zavedati, da ima tudi potrpljenje odgovornih za aktiviranje vojaških aparatov svoje meje. Lahko napoči trenutek, ko bodo premagali svoje strahove in se odločili za odločnejši poseg. Res je, da so zaradi slabih izkušenj previdni in počasni, toda slabe izkušnje hkrati dokazujejo, da je v ameriških oboroženih silah kar nekaj takšnih, ki radi »hitro streljajo«, na primer poveljnik ameriške raketne križarke, ki je pred leti ukazal sestreliti letalo nad Perzijskim zalivom, ker je mislil, da namerava napasti ladjo. Pa je ni, saj je bilo letalo potniško. Toda to je hitrostrelski poveljnik ugotovil šele potem, ko je že naredilo bum. Sreda, 24. marca 1993 SLOVENIJA ' NOVICE DRŽAVNI ZBOR / TRIDNEVNO ZASEDANJE Nobelov nagrajenec v Ljubljani LJUBLJANA - Prof. Robert Huber, nemški dobitnik Nobelove nagrade za kemijo, v teh dneh sodeluje na Stefanovih dnevih, ki jih prireja Inštitut Jožefa Stefana. Ob tej priložnosti mu bodo danes kot prvemu tujcu podelili naziv častnega elana Instituta. Na odseku za biokemijo in molekularno biologijo, s katerim prof. Huber s sodelavci že desetletje tesno sodeluje, bodo slovesno odprli Bode-Huberjev laboratorij za kristalografijo, ki ga bodo poimenovali po uglednem gostu. Eden izmed pomembnih rezultatov tega sodelovanja je bila prva določitev kristalnih struktur nekaterih proteinov, med njimi tudi rekombinantnega človeškega stefina, ki je poimenovan po Jožefu Stefanu. Nobelovec je v času agresije na Slovenijo aktivno podprl slovenska prizadevanja za osamosvojitev, obenem pa je vodil akcijo Nobelovcev za ustavitev vojne. Prof. Hube-rja je včeraj sprejel minister za znanost in tehnolo-gijo Rado Bohinc, danes pa ga bo sprejel tudi predsednik republike Jvlilan Kučan. (B. Z.) Slovenska in hrvaška turistična zveza sta za boljše odnose LJUBLJANA - Razvoj .turizma v Sloveniji in Hrvaški, letovanje slovenskih turistov v Istri, urejenost meje med državama, turistične aktivnosti na meji, položaj slovenskih počitniških domov in vikendov na Hrvaškem in nujnost boljšega obveščanja turistov so glavne teme, o katerih sta se na sejmu Alpe-Adria pogovarjala predstavnika turističnih zvez Hrvaške in Slovenije. Sprejela sta tudi pobudo, naj vladi in vodilni turistični delavci Cimprej rešijo tista vprašanja, ki so pomembna za uspešnost letošnje turistične sezone, predvsem pa zagotovijo turistom na obeh straneh meje vsestransko varnost v Času dopustovanja. Protest kmetov LJUBLJANA - Danes bodo slovenski kmetje, združeni v Zadružni zvezi Slovenije in Slovenski kmečki zvezi pri Slovenski ljudski stranki, v Ljubljani dopoldan pred Konjskim repom od 9. do 11. ure brezplačno delili mleko, pred Državnim zborom od 9.30 do 10.15 pa sadje. Hkrati bodo delili tudi protestne letake.To je še ena od oblik protesta, s katero želijo slovenski kmetje javnost opozoriti na nakopičena protislovja v slovenski kmetijski politiki in na vladno neukrepanje. (I. P.) Še ena zelena stranka LJUBLJANA - Poslanska skupina Zeleni - ekološka socialna stranka je včeraj obvestila predsednika državnega zbora Hermana Rigelnika, da so se s tem imenom vpisali v register političnih organizacij. Ta poslanska skupina se je namreč izločila iz poslanske skupine zelenih. Za vodjo poslanske skupine je bil izvoljen Leo Šešerko. Zbor končno konstituiran -izvolili tretjega podpredsednika... Včerajšnji dan v znamenju razširitev dnevnega reda - Ponovno o poslanski imuniteti Na dnevnem redu - dnevni red (FOTOAleš Pavletič/TRIO) Ivanka Mihelčič LJUBLJANA - Državni zbor je po treh mesecih svojega obstoja končno v celoti konstituiran. Poslancem je s tajnim glasovanjem tokrat uspelo izvoliti tretjega podpredsednika zbora, poslanca zelenih Vladimirja Toplerja, kar je, poleg izvolitve ministra brez listnice Lojzeta Janka, tudi edini rezultat včerajšnjega prvega dne sicer tridnevnega zasedanja marčevskega sklica zbora. Večji del Časa so se poslanci namreč ukvarjali s samim dnevnim redom in njegovimi razširitvami, saj so, na predlog demokratov, vztrajali predvsem pri obravnavi aktualne problematike odnosov Slovenije z Italijo, potem problematike kmetijstva, ob vsem tem (in skupno še 26 drugim nespornim siceršnjim točkam dnevnega redaj pa so želeli, naj se zbor loti tudi vprašanja slovenske papirne industrije. Zaradi teh predlogov, za katerimi je stala opozicija, so se posebej sestali vodje poslanskih skupin. Za zaprtimi vrati pa so nato točko za točko ovrgli vse predlagane razširitve, zato se je v popoldanskem delu seje zbora nekoliko zvišala poslanska temperatura. Javno je pred zborom ugovarjal prvak SLS Marjan Podobnik, demokrati pa so svoje nestrinjanje s koali- cijskim preglasovanjem na zaprtem sestanku vodij poslanskih skupin izrazili s posebno izjavo za javnost. Oboji so govorili o nujnosti, da državni zbor - kot najvišji organ oblasti - spregovori zlasti o izhodiščih Slovenije v pogajanjih z Italijo pred jutrišnjim odhodom naše delegacije v Rim. Predsedujočega zbora Leva Krefta pa so tako postavili pred dejstvo, da vendarle predlaga zboru glasovanje o omenjenih razširitvah dnevnega reda, nato pa se je zgodilo tisto, Cesar v bistvu nihče ni pričakoval. Z enim glasom veC so poslanci soglašali z uvrstitvijo pogajalskih izhodišč z Italijo na dnevni red seje (o tem bodo razpravljali danes, ne ve pa se Se, ali bo razprava morebiti zaprta za javnost). Dovolj glasov je dobilo tudi kmetijstvo, ne pa tudi slovenska papirna industrija, s katero se bo zbor predvidoma ukvarajal šele aprila. Poslanci opozicije so to razširitev dnevnega reda sprejeli z neskritim zadovoljstvom, saj je bila v bistvu njihova prva, Čeprav le proceduralna zmaga. Vse včerajšnje premore med zasedanjem (dvakrat zaradi tajnih volitev in nato še dveurni odmor za kosilo) pa so poskušali koristno izrabiti elani mandatno-imunitetne komisije. Zbor naj bi razpravljal tudi o zaprosilu pra- , vosodnih organov za uvedbo in nadaljevanje kazenskih postopkov proti poslancu Zmagu Jelinčiču. Mandatno-imunitetna komisija je sicer že oblikovala precej jasen predlog zboru, po katerem naj zbor ne bi vztrajal pri Jelinčičevi imuniteti, ker se tudi sam ne sklicuje nanjo. V primeru, da bi bilo zato ovirano delo zbora, pa so si pridržali pravico, da med sodno obravnavo to imuniteto ponovno vzpostavijo. A tega Zal niso jasno zapisali tudi v poročilu s seje, zato naj bi ga dopolnili. Vendar se nikakor niso mogli sestati. Oviralo jih je zelo banalno dejstvo: komisija še vedno nima strokovnega sodelavca, zato je njena predsednica Nada Skuk porabila kar precej časa, da je sploh našla koga, ki bi jim bil v pomoč. Iskanje je bilo vendarle uspešno, dveur-no zasedanje komisije pa tudi, Čeprav so poročilo naposled razširili z ze enkrat nesporno ugotovljeno »okoliščino«, ki lahko vpliva na ponovno vzpostavitev poslanskega mandata. Kaj bo o tem menil zbor, pa bo bržkone jasno jutri. »Obveščeni« Kučan... V poslanske pisarne je včeraj priromalo pismo predsednika republike Milana Kučana, namenjeno obrambnemu ministru Janezu Janši. KuCan piše, da je v dnevnem Časopisu »z zanimanjem prebral, da je Resolucijo o izhodiščih zasnove nacionalne varnosti RS sprejela vlada na ponedeljkovi seji,« sprašuje pa po razlogih, zaradi katerih ni bil seznanjen s pripravo tega dokumenta, v katerem je nekaj bistvenih opredelitev,«med drugim o prenehanju koncepta oborožene nevtralnosti, o uporabi oboroženih sil v primeru izrednega stanja in o novem imenu oboroženih sil«. Kučan sicer poudarja, da ta hip ne sprašuje po razlogih, ki so botrovali dejstvu, da mu obrambno ministrstvo pravzaprav krati z volitvami nesporno pridobljene pravice, da je seznanjen z zadevami, ki se nanašajo na področje ljudske obrambe. S tem pa pismo dosega prav nasprotni učinek: očitno je namreč, da si obrambno ministrstvo tolmači ustavo po svoje, kar pomeni, da je vrhovni poveljnik lahko na tekočem kvečjemu, Ce redno in vestno prebira Časopise... LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV POSLANSKE POBUDE POGOVOR / LOJZE JANKO, MINISTER BREZ LISTNICE Ni razlogov za omejitveni zakon V. Nanut: Tak zakon ne bo pritegnil tujih investitorjev -D. Cupin: Omejevanje lastnine je nesmiselno Vlasta Bernard, Majda Vukelič LJUBLJANA, TRST -Predlog za izdajo zakona o stvarnih pravicah tujcev do nepremičnin z osnutkom je še pred obravnavo v slovenskem parlamentu vzbudil precej pozornosti. Prvič zato, ker doslej taksnega zakona še nismo imeli in ker skuša rešiti dilemo med precej restriktivno ureditvijo, ki jo je prinesla že nova ustava, in prizadevanji za pritegnitev tujega kapitala v državo. Zakon je postal posebno aktualen po zadnjih dogodkih, povezanih z noto italijanskega zunanjega ministrstva glede vrnitve premoženja italijanskim državljanom, ki jim je bilo odvzeto po drugi svetovni vojni. Za zdaj je videti, da zakon bistveno bolj vznemirja italijanske sosede kot tiste na avstrijskem Koroškem. Zato smo za mnenji zaprosili Vladimirja Nanuta, predavatelja na tržaški ekonomski fakulteti, in Darija Cupina, predsednika finančne družbe SAFTI. Prof. Vladimir Nanut, znanstveni predsednik konzorcija MIB (Master in International Business) in predavatelj menedžmenta na ekonomski fakulteti univerze v Trstu: »Ob informacijah o osnutku zakona o lastnini nepremičnin tujcev v Sloveniji, objavljenih v tisku, se, odkritosrčno rečeno, poraja vtis, da pripada logika tega zakona bolj sistemu “soci- alističnega" tipa kot tržnemu gospodarstvu. Ta logika je torej bolj sad obrambne pozicije kot osnova, na kateri naj bi se zaCela prizadevanja za svobodno iniciativo in trg. Kljub temu da razumem zaskrbljenost, ki najbrž narekuje previdnost pri obravnavanju tega problema, pa vseeno sodim, da lahko uvedba rnoCnih normativnih in administrativnih omejitev pripelje do takih negativnih posledic, ki bodo hujše od morebitnih nezaželenih učinkov, katerim se želimo izogniti. Menim, da tako zasnovan zakon ne bi pritegnil zanimanja tujih investitorjev za Slovenijo. Tak zakon, skratka, ni skladen z načeli svobodnega trga, ki veljajo v državah Evropske gospodarske skupnosti, med katere se želi uvrstiti tudi Slovenija.« Dr. Darij Cupin, ekonomist in predsednik slovenske finančne družbe SAFTI v Trstu: »Ce Slovenija želi v EGS, se mora na to pripravljati, navsezadnje tudi z bolj odprto zakonodajo. V optiki politike odprte meje je uvedba “prepovedanega" 10-ki-lometrskega obmejnega pasu povsem nesprejemljiva in anahronistična. Tako politiko “bari-kadiranja" ob meji je slovenska manjšina v Italiji vsa povojna leta oporekala Rimu, lani pa je bila Italija na zahtevo EGS prisiljena odpraviti omejevalne zakone. Zgrešeno je tudi mnenje, da bodo tujci kar povprek kupovali nepremičnine. Danes jih nihče ne kupuje, če nima gospodarskega ali osebnega interesa. Ce je interes gospodarski, je lahko državi samo v korist. Zato je omejevanje ali celo preprečevanje lastninske pravice tujcev nesmiselno. Bojazen, da bi Slovenijo “pokupili", je torej odveč, v nobenem primeru pa je ne gre odpravljati z omejevalnim lastninskim zakonom, saj lahko liberalen in evropsko naravnan zakon dopolnijo drugi, bolj omejitveni normativi, ki se nanašajo na ustanavljanje narodnih parkov,, na varstvo zgodovinske in kulturne dediščine in podobno. Posebno poglavje je seveda vprašanje nekdanje cone B oziroma vračanja premoženja beguncev, ki so se zatekli v Italijo. Teh ne moremo obravnavati kot tujce, Ce imajo poštene namene, ne moremo jim prepovedati, če si želijo obnoviti rojstno hišo in se vrniti. Geslo o ponovnem odkupu Istre, ki se je rodilo v tržaških nacionalističnih krogih, je seveda nesprejemljivo, saj ne gre za vračanje vsega in vsem. Možnost vrnitve ali odkupa imetja je treba dati tistim, ki mislijo resno in si to želijo tudi iz Čustvenih razlogov. Konec koncev je to stvar kulturnega odnosa.« Za narodov blagor Boštjan Lajovic LJUBLJANA - Poslanske pobude in vprašanja so v državnem zboru, ki je pod Rigelnikovem vodstvom kar preveč tog in rigiden, tista točka, pri kateri novinarji lahko upamo na kakšen poslanski preblisk, vreden glose, komentarja ali vsaj zapisa. ZaCasni poslovnik državnega zbora pri poslanskih pobudah in vprašanjih predvideva tudi navzočnost predstavnikov vlade, ki naj bi jaša Zlobec (Foto: TRIO) »iz prve roke« odgovarjali in pojasnjevali, tako da je za zabavo, ki smo je bili vajeni v prejšnjem parlamentu, vsaj deloma poskrbljeno. Z včerajšnjega zasedanja je šla v anale zgodovine izjava poslanca ljudske stranke Stefana Matuša, ki je ugotovil, da so »interesi državljanov identični političnim strankam«., zato bi morala biti komisija za podeljevanje slovenskega državljanstva sestavljena iz predstavnikov strank. Zanimiv je bil tudi nastop Jaša Zlobca, ki je ugotovil, da so poslanci »visoko moralni in Častni ljudje«, zato ni pričakovati, da »bi si mazali ime s tako banalno stvarjo, kot je denar«. Zlobčevo ugotovitev so poslanci skromno preslišali, zato pa so se zaceli nemirno presedati, ko je svojo misel izpeljal naprej in predlagal takojšnjo ustavitev izplačevanja funkcionalnih dodatkov za vodenje komisij in odborov ter za podobne funkcije v državnem zboru. Po njegovem izračunavanju poslancem vodenje kakšne manj pomembne komisije, ki se sestane le sem ter tja, mimogrede prinese kakšnih 50 tisočakov več. Ne vemo, ali Jasa Zlobca pri tem motivira dejstvo, da sam ne sodi med prejemnike fukcionalnih dodatkov, zagotovo pa je jasno, da ga motijo tudi nekdanji poslanci in ministri, ki prejemajo visoka nadomestila. Recimo Jelko Kacin, ki po Zlobčevih besedah na dan dela »nic ur, nic minut in nic sekund«, kar je vrhunec sprenevedanja in cinizma. Ob pomoči dr. Lea Šešerka smo izvedeli, kako deluje Luka Koper. Menda brez kakšnega litra viskija in zavojčka cigaret tamkajšnji delavci Se s prstom ne mignejo, zato je Šešerko, očitno nekadilec in rbstinent, pozval, naj »zadeve Cimprej uredijo«, saj to škodi ugledu našega »okna v svet«. Predstavniki vlade pri poslanskih pobudah redno manjkajo, le tu in tam kakšen zaide med poslance in seveda nemudoma odgovori radovednemu vprasevalcu. Tokrat je bil to državni sekretar Bogo Brvar, ki je zatrdil, da policijski psi in konji delujejo vedno v skladu z zakonom o notranjih zadevah in da jim Se na misel ne pride, da bi ravnali na svojo pest, pravzaprav taco oziroma kopito. Slo je za nesrečni Mali Vrhek, kjer so pri rušenju Črnih gradenj menda policisti razkazovali svoje moči z omenjenimi štirinožci. Poslanec Kužnik je bil z Brvarje-vim odgovorom seveda zadovoljen... Do konca leta moramo sprejeli šestdeset zakonov Spremeniti bo treba tudi okoli dvesto zdaj veljavnih zakonov Majda Vukelič Včeraj ste bili imenovani za ministra brez listnice, ki bo v vladi skrbel za oblikovanje pravnega reda. To pomeni, da imamo zdaj pravni nered? Ne. Moja naloga je, da pripravim teze za dograditev pravnega reda, ki bo skladen z izhodišči in temeljnimi zasnovami ustave. Pravni red namreč imamo, vendar večinoma ni prilagojen novi ustavni ureditvi, saj imamo zakonodajo, ki je bila sprejeta med letoma 1974 in 1990. Kot ste povedali na ponedeljkovi predstavitvi pred odborom za notranje zadeve in pravosodje, ste pripravili teze za dograditev pravnega reda. Katere so prioritete? Prioritete obsegajo dve področji. Prvo področje so normativne podlage za trajno tržno zasnovan gospodarski sistem. To so znani projekti o gospodarskih družbah, finančni reviziji, trgu vrednostnih papirjev in podobno. Skratka, gre za zakone, ki bodo vzpostavili tudi institucije, nujne za delovanje tržnega sistema. Drugo področje je politični sistem oziroma sistem konstituiranja države in njenih organov. V mislih imam zakone o ustavnem sodišču, upravi, ministrstvih, računskem sodišču in druge zakone, ki so nujni, da lahko začne ta država delovati kot pravna. Ali bo državnemu zboru do konca letošnjega leta uspelo sprejeti vse te zakone? Za te pomembne zakone, ki jih je med petdeset in šestdeset, sem prepričan, da jih bomo sprejeli pravočasno. Vendar moramo vedeti, da celoten pra- vni red sestavlja Se druga množica zakonov, ki jih bo treba spremeniti v skladu z novo ustavno zasnovo. Gre za okoli dvesto zakonov, za katere bomo verjetno predlagali podaljšanje ustavnega roka, in sicer do 31. decembra 1994, to je za leto dni. Dejali ste, da o pravnem neredu ne moremo govoriti. Toda če omeniva le enega od problemov, ki ga v svojem letnem poročilu posebno izpostavlja tudi Svet za varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, in sicer pravno varnost delavcev, ki je zdaj na najnižji točki, bi tisoče delavcev, ki leta in leta čakajo na svojo pravico pred sodišči združenega dela, težko prepričali, da pri nas vlada red. Očitno se pogovarjava o dveh različnih razsežnostih. Ko govorim o pravnem redu, imam v mislih njegov globalni pomen - vse predpise, ki ka-rakterizirajo neko družbo. Strinjam se, da v današnjem Času to pomeni izjemno radikalne zasuke, saj je večina zakonodaje še iz prejšnjega obdobja. Zato je zelo težko uresničevati svoje pravice, čeprav nam pripadajo po ustavi. Najpomembneje je, da imamo najprej normativni red, kot ga imajo v vsaki pravno urejeni državi. Toda velikokrat je videti, da vladi, ki je predlagatelj večine zakonov, ni dosti do normativnega reda. Komaj so zakoni sprejeti v parlamentu, že predloži njihove spremembe. Vedeti je treba, da smo v izjemni situaciji, v kateri druge države praviloma niso nikoli. Tisti, ki misli, da je zdaj mogoče oblikovati trajnejše zakone, zlasti interventne, se zelo moti. Hkrati moramo namreč oblikovati zelo različne zadeve. Zdaj se lotevamo privatizacije, sanacije bank ... In v tej preobilici dela ni vedno možno upoštevati vseh okoliščin, ki so pomembne za pravno konsistentnost sistema. Zato je treba določene rešitve spreminjati v zelo kratkem času. Toda zakoni ne pomenijo veliko, če jih nihče ne spoštuje, celo država ne, kot je bilo to pri kolektivnih pogodbah. Mislim, da pri kolektivnih pogodbah ne gre za to. Vsi pozabljajo, da je vlada opozarjala, da zaradi ekonomskih razlogov ni sposobna izpolnjevati pogodbe, zato jo je enostransko prekinila. Toda že julija lani je vlada skupščini povedala, da je treba zamrzniti plače v javnem sektorju in monopolnih organizacijah, toda prejšnja skupščin3 očitno ni zmogla presoditi resnosti razmer. Za katere zakone si boste prizadevali, da jih vlada najprej predloži? Za predlog zakona o gospodarskih družbah in za zakon o ustavnem sodišču. Lojze Janko, minister brez listnice (Aleš Pavletič/TRIO) AVSTRIJA, KOROŠKA Sreda, 24. marca 1993 H KOROŠKA/BEGUNCI Obrazi turizma Ivan Lukan CELOVEC - Velik del turizma na Koroškem pred začetkom turistične sezone očitno ne želi imeti opravka z begunci. Začetek tedna so v vec turističnih krajih zaceli s preseljevanjem beguncev iz Bosne in Herce-govni v predele Koroške, kam tujci sploh ali skoraj ne zahajajo. Prizadetih je okoli 500 beguncev, ki so bili doslej nastanjeni v bližini Vrskega, Baškega in Klopinjskega jezera v raznih turističnih ob-jketih. Preseljevanje se je v ponedeljek začelo na Otoku, kjer je moralo zapustiti začasno zatočišče skroraj 70 beguncev, večinoma ženske in otroci. Odpeljali so jih kraj Mall-nitz. Največ prahu je na Koroškem dvignila akcija skoraj 700 občanov (dvojezične) občine Skocijan ob Klo-pinjskem jezeru. Ti so s podpisno akcijo želeli izsiljevati takojšnjo odselitev v občini nastanjenih nad 300 in naselitev nadaljnjih 120 beguncev. Akcijo 80 upravičevali s tem, da bi begunci, ce bi ostali preko poletne se-z°ne v obcinil, Škodo- vali turističnemu ugledu kraja, ki ima letno nad milijon nočitev. Skocijanska iniciativa proti nastavitivi beguncev je medtem zajela tudi druge občine na Koroškem, tako da je urad za begunce pri koroški deželni vladi dobil nalog, naj poskrbi za poletni Cas za nova bivališča izven turističnih krajev. Deželna tajnica socialdemokratskih žena Maria Zelloth je glede akcije turističnih podjetij v občini Skocijan poudarila, da bi moral biti možen kompromis, ki bi preprečil nečastno igro z usodo beguncev. Zellotova je dalje menila, da argumentacija turističnih podjetij, CeS da bi zaradi beguncev izostali turisti, Šepa. Take trditve so nedopustne, ker se s tem turistom podtikava nečloveška držva, je menila deželna tajnica socialdemokratskih žena in dodala, da so verjetno turisti bolj odprti problemom vojnih beguncev kot nekateri turistični podjetniki, ki vidijo samo denar, ne pa usode nedolžnih ljudi, katerim je vojna pustila samo Se golo življenje. GLOBASNICA / SREČANJE NOTRANJIH MINISTROV Avstrijska pomoč za begunce v Sloveniji Skupen boj proti tihotopenju mamil in avtomobilov CELOVEC - Avstrijski minister za notranje zadeve Franz Loschnak je po včerajšnjem srečanju s svojim slovenskim kolegom Ivom Bizjakom v Globasnici na avstrijskem Koroškem dejal, da bo Avstrija glede v Sloveniji nastanjenih beguncev resno razmišljala o učinkoviti pomoči Sloveniji. Napovedal je, da bo takoj po vrnitvi na Dunaj govoril z zveznim kanclerjem Vranitzkym in s pristojnimi ministri o možnostih gmotne podpore za begunce iz Bosne in Hercegovine v Slovenji. Loschnak je menil, da vidi najboljše možnosti avstrijske pomoči na sanitarnim področju. S tem v zvezi je sporočil, da bo med Avstrijo in Slovenijo že v najbližji bodočnosti prišlo do konkretnih pogovorov na strokovni ravni. Loschnak je po skoraj dve uri trajajočemu pogovoru z ministrom Bizjakom tudi poudaril, da sta enako ocenila problem beguncev in poudaril, da tako Avstrija in Slovenija trenutno ne moreta vec sprejeti novih beguncev. S tem v zvezi je ostro kritiziral zadržanje zahodnoevropskih držav in jih pozval, naj se končno zavedajo svoje odgovornosti in dolžnosti ter da sprejmejo večje Ivan Lukan Število beguncev iz območja bivše Jugoslavije oz. iz Balkana. Glede sodelanovanja na varnostnem področju pa je Loschnak dejal, da bo generalni direktor avstrijske varnostne direkcije povabil slovenske strokovnjake na pogovor. Cilj strokovnega posveta naj bi bil, da bi varnostni organi Avstrije in Slovenije skupno in bolj učinkovito nastopili proti organiziranjem tihotapenjem z malili in v zadnjem času predvsem tudi z avtomobili. Slovenski notranji minister Bizjak v pogovoru z novinarji pozitivno ocenil dogovor o sestanku ekspertov za posamezna področja v bližnji prihodnosti, hkarti pa tudi poudaril, da si Slovenija pričakuje Cimprejsjo sklenitev meddržavnih sporazumov, ki so potrebni in ki bi bili v interesu obeh držav. Konkretno je notranji minister omenil sporazum o planinsko Avstrijski notranji minister Franz Loschnak in njegov slovenski kolega Ivo Bizjak (slika: Fritz VValter) izletniškem turizmo v obmejnem območju. Slovenija da je Avstriji že posredovala tozadeven predlog, minister Leschnak pa je na vprašanje Republike dejal, da računa s podpisom takega sporazuma še letos. Glede vprašanja mejnega prehoda Pavličevo sedlo pa je Bizjak izrazil upanje, da bo ta mejni predhod med Slovenijo in Avstrijo, ki je posebnega pomena za prebivalce Savinjske doline, kmalu zadovoljivo rešeno. Slovenki minister je tudi povedal, da se je govorilo tudi o mejnem prehodu Luža, to pa predvsem z načrtovanim projektom izgradnje zimskih turističnih projektov na Peci. Slovenski notranji minsister je avstrijske novinarje tudi informiral o varnostnem položaju v Sloveniji. Glede sprejemanja beguncev iz bivših jugoslovanskih republikah pa je dejal, da so predpisi za vsako državo različni. Zelo težaven da je nadzor tako imenovane zelene meje, kjer slovenski mejni organi skušajo preprečevati ilegalne prehode. Menil je, da podatki zadnjih mesecev pokažejo, da je Sloveniji uspelo, učinkovito nadzorovati svoje južno mejo. Volilni zakon za deželo Koroško CELOVEC. Predsednik socialdemokratske stranke Peter Ambrozy je za prihodnje deže-lnozborske voltive na Koroškem predlagal spremembo volilnega reda v toliko, da bi volilke in volil-ci imeli možnost, da poleg stranke še izberejo tri kandidate preko prednostnih glasov. Prednostni glasovi naj bi se šteli samo v volilnem o-krožju, za osvojitev direktnega mandata pa bi bilo potrebnih približno 4500 glasov. Ambrozy je na tiskovni konferenci tudi povedal, da je predlog za uvedbo prednostnih glasov samo del refonne volilnega reda, ter da osnutek, ki ga je izdelala ustavna služba pri uradu koroške deželne vlade, še v razpravi. Tudi dogovorov med strankami ni. Razprava naj bi tekla meseca aprila. Kot smo že poročali, pa uradni osnutek ne predvideva zastopstvo manjšine v koroškem deželnem zboru ne potom virilnega mandata, ne preko znižanja odstotne klavzule. (I.L.) Ozon: jama nad Avstrijo _______KOROŠKA / ZNANI PRVI REZULTATI VPISA V LJUDSKE IN SREDNJE SOLE_ V Celovcu je dvojezičnost prodrla, na podeželju jo nemškonacionalne sile ogrožajo Pozitiven trend no slovenski gimnaziji in na dvojezični trgovski akademiji se nadaljuje Ivan Lukan DUNAJ - Ekološka organizacija Global 2000 svari pred tem, da se je morebiti tudi že nad Avstrijo izoblikovala tako imenovana jama v varujoči plasti ozona v zemeljski stratosferi. Mednarodna organizacija navaja v svojem najnovejšem sporočilu predvsem švicarske in nemške raziskave ter merit-vene podatke, po katerih naj bi se koncentracija ozona nad Srednjo Bavarsko letos zmanjšala za 40 odstotkov. Global 2000 s tem v zvezi kritizira, da za Avstrijo ni ustreznih raziskoav m da se pristojni avstrijski organi sploh ne bavijo z resnostjo nemških, švicarskih in drugih evropskih raziskav, kaj šele da °i obveščali prebivalstvo, kot to delajo drugod sirom globusa. Izjema je očitno Koroška, ki je pretekli konec tedna sporočila, da je nenavadno toplo vi-gredno vremo nad Koroško načela ozonsko plast. Me-ritvev soboto in ne-deljo so namreč Pokazale, da je bila v nekaterih krajih skorajda dosežena prva stopnja pred razglasitvijo alarma. CELOVEC - Medtem ko je na obeh dvojezičnih ljudskih šolah, na slovenski gimnaziji in na dvojezični trgovoski akademiji v Celovcu te tni potekel prvi rok za prijave k dvojezičnemu pouku, na ostalih ljudskih in glavnih šolah na dvojezičnem ozemlju še obstaja možnost za prijave. Celovške številke za šolsko leto 1993/94 so pozitivne, manj rezve-seljive pa so vesti iz nekaterih občinah na južnem Koroškem, od kod prihajajo dokaj alarmantni vmesni rezultati. Tako je na nekaterih ljudskih šolah število prijav k dvojezičnemu pouku tako očividno nazadovalo, da to ni mogoče drugače razlagati kot da je v teku organizirana kam- Ivan Lukan panja proti prijavi k slovenskem pouku. Na zasebni dvojezični ljudski šoli Mohorjeve družbe v Celovcu je za prihodnjo šolsko leto za prvi razred prijavljenih 14 otrok, dva četrta razreda pa bosta zapustila šola in se večinoma vključila v Zvezno gimnazijo za Slovence v Celovcu. Na Mohorjevi šoli bo od šolskega leta 1993/94 dalje šest razredov, kar pomeni, da se bo tudi prostorska utesnjenost (trenutno sedem razredov) malo izboljšala. V tekočem šolskem letu obiskuje to zasebno dvojezično šolo 87 učenk in učenčev, v novem šolskem letu pa jih bo zaradi odhoda obeh Četrtih razredov predvidoma 75. Na javni dvojezični Ravnateljica M, Amrusch ljudski šoli v Celovcu, katero so si Slovenci izborili leta 1991 preko ustavnega sodišča, pa bodo potrebobvali celo še enega dodatnega učitelja. Ravnateljica šole Brigitte Hambrusch je sporočila, da je za prvi razred 10 prijav, Četrta šolska stopnja pa bo v prihodnjem šolskem letu samostojen razred. S tem se bo število samostojnih razredov na soli zvišalo na štiri, število šolarjev pa se bo doseglo skoraj 50 otrok. Razveseljiv je razvoj na slovenski gimanziji in na Zvezni dvojezični trgovski akademiji v Celovcu: na slovensko gimnazijo se je po še nepopolnih podatkih vpisalo v prvi razred znatno višjo število kot v zadnjih letih, pozitiven pa je trend tudi na Zvezni dvojezični trgovski akademije. Na slovenski gimnaziji bodo v novem šolskem letu odprli tri prve razrede, na dvojezični trgovski akademiji pa bosta spet dva prva letnika. Kot je ravnateljica akademije Maja Amrusch v pogovoru za Republiko dejala, je polovica dosedanjih prijav s Koroške, polovica pi iz Slovenije. Število prijav na osnovnih šolah na dvojezičnem ozemlju pa se od šole do šole razlikuje. V nekaterih krajih, na primer v SkofijCah in v Sentlenartu pri sedmih studencih, je število padlo na enega šolarja, starši pa poročajo, da po vsej južni Koroški nastopajo agitatorji proti dvojezičnemu pouku.Ponekod so to združenja staršev, druge pa celo učitelji. Na nekaterih šolah gre kampanja celo tako daleC, da povejo staršem, da je prijava otroka k dvojezičnemu pouku povezana z priznanjem k manjšini. Vse številke, tako za mesto Celovec kot tudi za ostale šola na dvojezičnem ozemlju, še niso dokončne. Prijave so možne tudi še v prvih desetih dneh novega šolskega leta. Iz dolgoletnih izkušenj pa je že zdaj mogoče sklepati, da je trend dokaj zanesljiv. r CELOVEC / ODLOČITEV ~i Večinski sklep o deželni razstavi '95 CELOVEC / NOVE KNJIGE PRI MOHORJEVI ZALP2BI Levstikov “Martin Krpan" v nemškem jeziku -“Nacionalizem" In der Maura v slovenščini CELOVEC - Večmesečne razprave o deželni razstavi leta 1995 na Koroškem je konec! Kolegij deželne vlade je včeraj po pričakovanju z večinskim sklepom (4:2) sprejel odločitev, da bo razstava v rudniškem kraju Heft v občini Hiittenberg, kakih 40 kilometrov severnovzhodno od Celovca. Za projekt, ki bo stal 38 milijonov šilingov, so glasovali trije elani socialdemokratske stranke ter deželni glavar Zernatto, medtem ko sta oba elana svobodnjaške stranke glasovala proti.Četrti elan SPO, deželni svetnik Max Rauscher, ki bo začetek maja letos zapustil vlado, se glasovanja ni udeležil. Člani deželne vlade so se s tem sklepom odločili za najcenejši projekt, izvedel ga pa bo koroški arhitekt Gunther Domenig. Turistični veleprojekt beljaškega podjetnika Rognerja po včerajšnjem sklepu deželne vladi ni vec aktualen. (I.L.) CELOVEC - Pravočasno za Andersenove dneve sta izšli pri Mohorjevi založbi v Celovcu dve novi mladinski knjigi: nemški prevod Levstikovega "Martina Krpana” (prevedla ga je Marica Kulnik) in slovenski prevod najbolj uspešnega avstrijskega avtorja mladinskih kriminalk Thomasa Brežina "Zmaj straši opolnoči” (prevod Gitica Jakopin). Brežina je znan tudi po mladinskih oddajah na avstrijski televiziji! Dopolnino k mladinskima knjigama sta izšla pri Mohorjevi v Celovcu še dva prevoda. Nemški prevod knjige ”Bic in vrtavka” bivšega ministra za kulturo republike Slovenije Andreja Capudra (za prevod v nemščino odgovarja Andrea Greistorfer-Vrbinc) in slovenski prevod knjige avstrijskega kardinala Franza Koniga in prof. Jacoba Kremerja "Jetzt die VVahrheit leben” (prevod Janez Kranjc) z naslovom "Živeti resnico v sedanjem trenutku”. V sodelovanju z dunajsko založbo “hpt“ pa je Mohorjeva založba pred kratkim izdala že Četrto knjižco v seriji “kratko in jedrnato". Gre za slovenski prevod knjige z naslovom “Nacionalizem" avtorja Wolf In der Maura, v katerem znani publicist in nedkanji intendant avstrijskega radia zavzema kritično stališče do dramatičnih pojavov nacionalizma v današnji Evropi. V aktualizirani slovenski izdaji knjige je še posebej obdelan krvavi nacionalizem v najbližji avstrijski soseščini. Za prevod iz nemsine je poskrbel Pavle Apov-nik, vodja biroja za narodnostne skupnosti pri koroški deželni vladi. In der Maur je knjigo osebno predstavil v Celovcu. NOVICE Pozna pomoč žrtvam fašizma DUNAJ - Avstrijski zvezni kancler Franz Vranitzky bo preveril vrsto primerov nekdanjih judvskih žrtev fašizma, ki do danes od Repubhke Avstrije niso prejeli nikakršne odškodnine. Brigitte Bailer, zgo-dovninarka pri Dokumentacijskem arhivu avstrijskega upora (DOW), je pred nedavnim v knjigi opozorila na usodo pozabljenih žrtev fašizma, katerim vse do danes ni bila popravljena škoda. Zidovska občina bo zdaj avstrijski zvezni vladi dostavila tozadevno listo z imeni. Vranitzky se je zavzel za hitro in nebirokratično rešitev vprašanja. Inflacija se je pomirila DUNAJ - Inflacija v Avstriji se je pomirila. Zivljen-ski stroški so meseca februarja letos v primerjavi z februarjem leta 1992 narasli samo za 3, 8 odstotka, kar je ugodnejši razvoj kot na primer v Nemčiji (4, 2 odstotka) ah v Italiji (4, 4 odstotka). V primerjaj! z januarjem letos se je inflacija znižala za 0, 7 odstotka, v primerjavi z decembrom leta 1992 pa za 1, 3 odstotka. Kery mora plačati 432.000 šilingov kazni DUNAJ - Bivši deželni glavar avstrijske zvezne dežele Gradiščanske mora zaradi krivičnega pričevanja plačati denarno kazen v višini 432.000 šilingov. To sodbo je izreklo dunajsko deželno sodišče na prizivno obravnavi in s tem potrdilo odločitev sodišča v prvi instanci. Kery je v procesu med bivšim zveznim kanclerjem Fredom Sinovvatzem in bivšo klubsko predsednico socialdemokratske stranke na Gradiščanskem, Ottilijo Matysek, izključil, da je Sinovvatz na neki seji deželnega predsedstva govoril o “rjavi preteklosti" tedanjega predsedniškega kandidata Kurta VValdheima, kar je trdila Matysekova. Sodišče je tudi v drugi instanci ocenilo pričevanje bivše klubske predsednice kot bolj verodstojno kot nastop bivšega deželnega glavarja... 81 odstotkov avstrijskega prebivalstva se boji Temelina DUNAJ - Institut za ekološke razprave 'Okonsult' je v zvezi s češko odločitvijo o izgradnji JE Temelin anketiral reprezentativen del vzhodnoavstrijskega prebivalstva. 81 odstotkov povprašanih se potemtakem boji reaktorske nezgode v eni izmed čeških ali slovaških obmejnih jedrskih elektrarn. Dve tretjini povprašanih pa si celo želi in pričakuje, da avstrijska vlada z ustreznim političnim in gospodarskim pritiskom prepreči dogradnjo JE temelin (I.S.) Ofenziva proti ilegalnemu zaposlovanju DUNAJ - Minister za socialne zadeve Hesoun govori o uspehih v boju proti ilegalno zaposlenim delavcem v Avstriji. 5474 ilegalno zaposlenih tujih delavcev so v okviru zaostrenih kontrol našli v preteklem letu. 2332 podjetij je kršilo določila o zaposlovanju tujih delavcev, skoraj vsako tretje pregledano podjetje je imelo ilegalno (’Cmo’) nastavljene poceni tuje delovne sile. V letu 1991 je bilo število takih podjetij skoraj za polovico manjše, vendar tedaj socialno ministrstvo tudi še ni izvajalo toliko kontrol. Zaradi naraščajočega števila ilegalnih zaposlitev je ministrstvo v preteklem letu bilo prisiljeno k ostremu postopanju. Kontrole bodo še izgradili, napoveduje minister za socialne zadeve Jo-sef Hesoun, ki noCe dovoljevati "umazane konkurence in socialnega dumpinga”. Podjetja, ki ilegalno zaposlujejo tudi delavce, morajo plačati visoke kazni, hkrati pa pridejo na Črno listo podjetij, ki jih ne upoštevajo vec pri razpisu javnih del. Prizadetim ilegalno zaposlenim tujcem kajpada tudi ne kaže dobro Ce jih kontrolorji delovne inšpekcije zasačijo: ponavadi izgubijo pravico do bivališča v Avstriji. Minister Hesoun je zaradi visoke brezposelnosti, od katere je prizadetih tudi nad 40.000 tujih delavcev, napovedal restriktivne ukrepe: do nadaljnjega bo omejeno število delovnih dovoljenj, delež zaposlenih tujih delojemalcev naj bo znižan od devet na osem odstotkov. (I.S.) Kontrola obveščevalnih služb DUNAJ - Predsedstvo paralmenta je včeraj sklenilo ustanovitev odbora za nadzor avstrijskih tajnih služb - državne pohcije in obeh vojaških obveščevalnih služb. V odboru so zastopani tudi Zeleni, kar je za nekatere pristojne ljudi v krogih državnega varstva velik problem, ker dvomijo o tem, ali bodo Zeleni strogo zaupne informacije tudi res obravnavali kot take. V Nemčiji so bili Zeleni do zdaj izključeni iz kontrolnega odbora. Mistral: zadnji poskusi s protiletalskimi raketami DUNAJ - Se ta teden bo zaključeno poskuso streljanje s francoskimi protiletalskimi raketami 'Mistral’, ki jih misli pri francoskem koncernu Ma-tra kupiti avstrijska vojska. Pri preizkušanju sta dva izstrelka odpovedala, kar pa očitno ne bo oviralo zaključka kupčije v višini 1, 2 milijarde šilingov. V zvezi z načrtovanim nakupom raket je v preteklih mesecih v Avstriji prišlo do vročih razprav: rakete 'Mistral' so najdražje in glede točnosti zadetka in tehnične zanesljivosti vprašljive; kritiki so odtavali, da je v ozadju 'Mistralu' naklonjenega razpisa predvsem politična in ne storkovna odločitev. Haider k odločitvi FDP DUNAJ - Vodja avstrijskih svobodnjakov (FPO) Jorg Haider je z zasmehom reagiral na zahtevo nemških svobodnjakov (FDP) in njihovega predsednika Lambsdorffa o izključitvi FPO iz Liberalne internacionale. Haider je za avstrijski tisk izjavil, da je vzrok za postopanje FDP "osebna nečimrost starejšega gospoda na vrhu FDP” (mišljen je Lamb-sdorff). Nemški svobodnjaki bi morali biti veseli, da imajo partnerja kot FPO, ki je pokazal, kako je mogoče pridobivati glasove volilcev, se je hudoval Jorg Haiser. (I.S.) LJUDJE IN DOGODKI Torek, 23. marca 1993 NOVICE Noče hitlerjanskega pozdrava: neonacista sta jo z nožem ranila BERLIN - Neko 16-letno dekle iz Potsdama (nekdanja NDR) je končalo v bolnišnici, ker ni hotelo pozdraviti z vzdignjeno roko. Hitlerjanski pozdrav sta od dekleta zahtevala dva neonacista, ki sta jo ustavila po cesti. Ob njenem nasprotovanju jo je eden ranil z nožem v meča, drugi pa jo je udaril s pestjo po obrazu. K sreči je bilo dekle le lažje ranjeno, tako da bo že v nekaj dneh okrevalo. Kot običajno ni nihče ustavil nacistična nasilneža, ki sta uspela nemoteno zbežati. Strašilna bomba ji je eksplodirala v roki LONDON - Neka 18-letna uslužbenka podjetja An-glikan VVater, ki z vodo oskrbuje območje Huntig-dona, še dolgo ne bo pozabila včerajšnjega jutra. Ko je odvijala paket, ji je ta eksplodiral v roki, ne da bi jo ranil. Dogodek ne bi bil omembe vreden, če se ne bi pripetil v kraju, kjer je bil izvoljen sedanji britanski premier John Major. Japonska država ima končno svojo zastavo TOKIO - Sodnik iz Nahe (glavno mesto Okinave) je na eno leto zapora obsodil nekega trgovca, ki je leta 1987 med športno prireditvijo snel in zažgal zastavo z rdečim soncem na belem polju. Zastava, ki ji Japonci pravijo »hinomaru«, je od vedno državni simbol, a ni zakona, ki bi to določal. S sedanjo razsodbo ni več dvomov, bržkone pa se bodo kontestacije nadaljevale predvsem na Okinavi, kjer ljudje zaradi trpljenja v drugi svetovni vojni ne marajo simbolov militaristične Japonske. V nogavicah na sprejemu pri vvaleškem princu LONDON - VValeški princ Charles je včeraj sprejel polarna raziskovalca Ranulpha Fiennesa in Michaela Struda, ki jima je čestital za neverjetni podvig. V 95 dneh sta namreč prehodila 2.200 kilometrov preko Antarktike. Ranulph, ki si je med to ekspedicijo nakopal začetne znake zmrznjenih prstov na nogi, je na dvor prišel v snežkah, ker čevljev ne uspe obuti. Pred prihodom princa si jih je neprotokolamo sezul in se predstavil v črnih nogavicah, kar pa ni povzročilo nobenega škandala. V Kaliforniji vse več prestopniških tolp VVASHINGTON - Po zadnjih statističnih podatkih je več kot 175 tisoč mladih iz Kalifornije v raznih prestopniških tolpah, ki se medseboj borijo in ustrahujejo ljudi. Samo leta 1991 je bilo zaradi teh tolp tisoč umorov in približno 3 tisoč oboroženih spopadov. ______KITAJSKA / GLAVNO ZLO_ Z vsemi sredstvi proti korupciji Ustanovili so tudi posebno ministrstvo PEKING - Korupcija je glavna bolezen, ki ogroža uresničitev kitajske poti v socializem. To sta včeraj izjavila v parlamentu generalni državni pravdnik Liu Fuzhi in predsednik vrhovnega sodišča Ren Jianxin. Oba sodnika sta namreč predstavila obširno poročilo, neke vrste petletni prerez o kriminalu na Kitajskem. Iz tega poročila izhaja, da se država vsestransko trudi, da bi izkoreninila to »razvado«. Proučili so kar 214 tisoč primerov, zasegli skoraj 800 milijard lir podkupnin in na smrt obsodili 31 skorumpiranih funkcionarjev. Kako zakoreninjena je korupcija v kitajski stvarnosti priča že podatek, da imajo posebno ministrstvo, ki se bori proti temu zločinu v tesnem sodelovanju s sodstvom in z disciplinsko komisijo komunistične partije. »Boj proti korupciji je življenjskega pomena za našo partijo«, navaja glasnik ministrstva Li Yufu, ki opravičuje, da država sega tudi po najhujših kaznih, da bi izkoreninila to zlo. Po vsemu sodeč pa sta korupcija in podkupovanje skrajno trdoživa in kljub strogosti v neprestanem razmahu. Funkcinarji seveda ne vsiljujejo podkupnin za stranko temveč zase, tako da smo na Kitajskem v zadnjem času priča najrazličnejšim oblikam podkupovanja, ki so bile do nedavnega skoraj nez- nane. Poleg denarja, blaga in drugih protiuslug, se sedaj poslužujejo tudi prostitutk, da bi dosegli boljše posle. Sam generalni sekretar kitajske KP Jiang Zemin je moral priznati, da je odprava »uravnilovke« še bolj sprožila ta pojav, ki je že pričel pronicati celo v »herojsko ljudsko armado«. Nič čudnega torej, da ljudje obžalujejo stare čase, ko je bil ta pojav omejen na nižje funkcionarje in je bil lažje nadzorljiv, saj je bil zaradi »uravnilovke« sumljiv vsakdo, ki je imel nekoliko višji življenjski standard. Na sliki (Telefoto AP) včerajšnje zasedanje parlamenta. ANGL I JA Nova moda: taksisti na motorjih Nina Kupfer LONDON (DP A-STA) - Dvoje koles bolj zaleže kot štiri kolesa, kadar se ob prometnih konicah kolone vozil po polžje premikajo skozi London. Tako je preudaril borzni agent Robert Cave, ko so zaposleni zaradi stavke na londonski podzemni železnici morali v službo in iz nje domov z motornimi vozili -posledica je bila kajpada prometni infarkt, kakršnega britanska prestolnica še ni doživela. Cave je tedaj sklenil, da bo avto zamenjal za motorno kolo. Pred štirimi meseci pa je za ljudi, ki se jim mudi, organiziral motociklistično taksi službo - in ni mu žal. Cave, ki ima zdaj dva motorna kolesa in štiri voznike, se pohvali, da njegovi "taksisti" večino voženj v središču Londona opravijo v manj kot pol časa, ki ga potrebuje navaden taksi. Najpogostejše so vožnje na letališče Heathrovv. To 24 km dolgo pot iz centra njegovi taksisti prevozijo v 35 minutah. Za isto relacijo avto, avtobus ali podzemna železnica potrebuje dobro uro. Caveove stranke so Londončani, ki imajo do grla prometnih za- stojev in nezanesljivih vozil javnega prometa, vendar morajo kljub vsemu priti na delo ali zmenek. Paula Yates, žena pop zvezde Boba Geldoffa, se z motociklističnim taksijem pelje v službo vsako dopoldne. Druge redne stranke so poslovneži z aktovkami. "Imamo veliko strank moškega spola, ki bi rade kratko malo napravile vtis na svoja dekleta. Drugim pa se zdi imenitno, če jih pobere voznik v usnjenem kombinezonu, " pripoveduje Cave. Potniki dobijo čelado, rokavice in topel jopic. Blatniku podoben ščitnik varuje spodnji del telesa pred neprijaznim vremenom. Stranka komunicira z voznikom prek mikrofona. Za sedežem je tudi majhen prtljažnik. V njem je najti še eno pomembno stvar - zrcalo za potnike, ki bi se radi počesali ali si uredili obleko, ko prispejo na cilj."Več kot 60 odstotkov naših strank je žensk, " pravi Cave. "Raztrgane so pač med službo in družino, motoristični taksi pa jim pomaga prihraniti čas." Toda tudi hitrost ima svojo ceno. Plačati je treba 1, 85 funta za prevoženo miljo (1, 6 km) - več kot dvojno tarifo navadnega londonskega taksija. Cave skrbno pazi, da njegovi vozniki ne drvijo po ulicah in da se izogibajo vratolomnega prehitevanja. Po njegovih besedah so vsi hodili na poseben tečaj. "Niti enega primera še ni bilo, da bi kakega potnika postalo strah in bi hotel stopiti z motorja, " pravi Cave. Nasprotno, šoferji navadnih taksijev in njihove stranke pogosto zavistno opazujejo, kako se motoristični taksiji smukajo med stoječimi avtomobili. "Ljudje, ki uporabljajo našo službo, so bogatejši za doživetje, povrh pa veliko hitreje pridejo tja, kamor so namenjeni, " je še povedal Cave. Potniki poleg tega veliko nepo-sredneje zajamejo s pogledom okolico, ko "jezdijo" mimo londonskih znamenitosti. "Ponuja se jim odlična priložnost, da pridejo pravočasno na cilj, povrh pa si Se ogledajo nekaj mesta, " pravi Cave. Iznajdljivi poslovnež upa, da bo prihodnje poletje zaslužil še več denarja, kajti tedaj namerava pripraviti posebno motociklistično taksi službo za turiste. Kaj vse lahko bolmje nasilju In stresu Holesterol v krvi glavni krivec? NEW YORK - Ste napeti, živčni, napadalni, morda pa se vas loteva depresija? Vsega bi bil lahko kriv holesterol v krvi. To je ugotovil raziskovalec ameriške Duke University Robert VVilliams, ki je ugotovil in statistično dokazal, da nepravilne koncetra-cije holesterola v krvi znižajo izločanje serotonina, kemične sestavine, ki pomirjevalno deluje na živčevje. To se dogaja tako pri prekomerni kot pri prenizki koncentraciji holesterola v krvi. Osebe z visoko stopnjo holesterola so neučakane, vedno lačne, prekomerno kadijo in so sovražno razpoložene, kar jih lahko dovede do kapi. Skoraj še slabši je položaj za ljudi, ki imajo premalo holesterola. Tem se ni treba bati srčnih in možganskih kapi, a le redki doživijo visoko starost, med drugim so do skrajnosti nasilni do sebe in do drugih. S svojo raziskavo je Robert VVilliams dokončno pokopal tezo, da so vegetarijanci in podhranjeni ljudje miroljubne osebe. ZDA / NA NEVVVORŠKEM PROCESU ZDA / POBUDA BIVŠEGA PASTORJA Woody Allen obširno spregovoril kako ga je Mia Farrovv preganjala NEW YORK - Na pro- sem pred vsemi njenimi cesu, ki bi moral določiti, zahtevami, da se ne bi komu poveriti sina Sat-chela in oba posvojena otroka, Dylan in Mosesa, je filmski igralec in režiser Woody Allen podrobno prikazal, kako so se dokončno skalili odnosi z ženo Mio Farrovv. Mesec dni potem ko je Mia Farrov odkrila njegovo razmerje z 22-letno Soon-Yi, ki jo je posvojila v prejšnjem zakonu, mu je Zena poslala družinsko sliko prebodeno z nožem in šilom. Vsako noč mu je telefonirala in mu grozila, da ga bo ubila. Režiser je na procesu povedal, da se je strogo držal nasvetov zdravnikov, odvetnika in svojega psihiatra. »Skušal sem storiti vse, da- bi jo pomiril. Klonil vsa zadeva izrodila v spopad pred sodniki.« Allen je pristal, da se je z otroki sestajal na hodniku stanovanja Mie Farrovv in to vedno v prisotnosti prič. »Vse je bilo zaman, otrokom je polnila glavo z groznimi obtožbami na moj račun«, je povedal Allen in pristavil, da si je sin Satchel vedno obrisal lice, ko ga je poljubil, kot da bi hotel zbrisati poljub. »Mama pravi, da te ne smem imeti več rad«, je povedal sin očetu. Woody Allen je še povedal, da je razmerje z Mio Farrovv končalo, še predno se je zaljubil v Soon-Yi, v zadnjih petih letih sploh ni imel spolnih onosov s svojo ženo. V bodoče bomo krste sami sestavljali doma Toka krste stane le bornih 80 dolarjev VVASHINGTON - V ZDA bodo vsak čas začeli prodajati krste v slogu »naredi sam«. To neobičajno »trgovsko pobudo« je sprožil Al Car-penter, lastnik nekega kalifornijskega pogrebnega podjetja. Carpenter je postal »grobar«, potem ko je kot baptistični pastor z zgražanjem ugotovil, koliko so bili pripravljeni porabiti njegovi župljani za pogrebe. Njegova krsta (na sliki AP) stane le 80 dolarjev, v tej ceni so všteti tudi žeblji. Carpenter navaja, da prihranek ni edina prednost: »Sestavitev krste za svojega dragega je dobra terapija. Prepričan sem, da bi ded bolje počival v krsti, ki bi jo z ljubeznijo naredili njegovi vnuki. ; mmi: Pripravma: Silvo Kovač 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 • 12 13 • 14 15 • 16 17 18 19 • 20 21 22 23 24 25 26 27 28 • 29 30 • 31 32 e 33 34 35 36 37 Vodoravno: 1. gorenjska metropola, 6. izvirni krak reke Menam v Indokini, 9. ime, izraz, 10. krajša oblika imena Aleš, 11. tuji rock glasbenik (Billy), 12. družabna prireditev, 13. rimski cesar, ki je leta 70 razdejal Jeruzalem, 14. operni spev, 15. avtomobilska oznaka Turčije, 16. pripadnik velike evropske skupine narodov, 17. prestopek izgred, 19. tkanina z vtkanimi kovinskimi nitmi, 20. štirikotno obtesano deblo v gradbenih konstrukcijah, 24. zobna zalivka, običajno iz amalgama, 26. tiskarsko sito, 29. kemijski znak za erbij, 30. kdor ima razvit, ptrefi-njen estetski čut, 31. srbska oblika imena Aleksander, 32. bajeslovni kralj Britanije, glavni junak Shakespearove tragedije, 33. ime pevca ameriške rock skupine Poison Michaelsa, 34. vrtinec, 35. okrogla cvetna gredica, 36. star Slovan, 37. indonezijsko ime za Novo Gvinejo. Navpično: 1. švicarski pisatelj, rojen na današnji dan leta 1891, avtor romanov Via Mala in Tereza Etienne (John), 2. gumica za brisanje, 3. staro ime za brezbaven plin dušik, 4. afriški veletok, 5. začetnici največjega slovenskega matematika, 6. močan dež, 7. drevored na obeh straneh ceste. 8. človek z velikim nosom, 12. kar koga obdaja, okolje, 14. angleško svetlo pivo, 16. znamenje vladarske časti, žezlo, 18. kemijski znak za samarij, 21. začetnici nekdanjega televizijskega Jamesa Bonda, 22. vrstni red črk v latinici, 23. starogrško mesto na vzhodni obali Atike, kjer so Atenci leta 490 pred našim štetjem porazili Perzijce, 25. gibanje po zraku, 26. ime hrvaškega igralca Bašiča, 27. vzhodnoazijski pakt, 28. začetek dirke, 31. indijski bivol, 33. slovenski pesnik in pisatelj s pravim ime-nim Vladimir Pavšič, avtor romana Daljave (Matej), 35. avtomobilska oznaka največjega hrvaškega pristanišča. ■ubui ‘)uy ‘opuoj ‘jb( ‘iaig ‘mag ‘Boy gajsa ‘ig ‘rajsej ‘equio[d 'ilirj) ‘aurej ‘saos>[0 ‘ubao[s ‘gj, ‘ehie ‘sajd ‘jopj ‘opy ‘aizbu ‘ubn ‘timi)} :ouABiopoyx Aa-Lisatr 8 1 6 d 4 3 2 1 a b c d e f g h ^ Naloga 63 Naloga 64 ^ sbcdefgh Šahovska naloga št. 63 Jones - Horner / Seul 1977 Bele figure nevarno ogrožajo črnega kralja po liniji g in na prvi pogled bo moral črni braniti šibko točko g7. Toda črni, ki je na potezi, se' ravna po izreku: »napad je najboljša obramba« in z zanimivo kombinacijo, v kateri sodelujejo skoraj vse črne figure, izpelje napad na belega kralja. Poiščite varianto, ki vodi črnega k zmagi! Šahovska naloga št. 64 JafFe - Kostič /New York 1919 Velemojster Kostič je bil znan kombinatorik in tudi v zgornji poziciji si je zamislil domiselen razplet, po katerem bo dosegel odločilen napad na belega kralja. Beli je kljub materialni prednosti v zelo utesnjenem položaju. To narekuje; črnemu, ki je na potezi, da hitro ukrepa. Z žrtvijo se začenja zmagoviti ples črnih figur! Rešitev naloge St. 61 Obramba za vodjo belih figur je tokrat protinapad, zato z žrtvijo dame l.De7+H usmeri črnega kralja p° 1.. .Ke7: pod napad preostalih treh belih figur. 2.Tc7+ Kf8 Na 2...Ke8 sledi 3.Sd6+ Kd8 4.Tc8+ in 5.Tf7 mat. Tokrat beli skakač odigra pomembno vlogo v zaključnem napadu. 3.Sd6+ Tf2 Na 3...Sf2+ beli vzame trdnjavo 4.Kg2: in zmaga-Sledilo je: 4.Tf7+ Tf7: 5.Tf7: mat! Rešitev naloge st. 62 Beli najprej s potezo l.Lf6 prepreči napredovanje črnega a kmeta. Toda črni po l...d4 zapre diagonalo al-h8, vendar sledi presenetljivo 2-Se2! Dvojni napad na kmeta d4, ki pa se po 2...alD / na 2...Ke2: 3.Ld4:/ spremeni se v učinkovitejši odgovor 3.Sel! Beli spleta črnemu kralja matno mrežo. /4.Lg5 mat!/. 3.. .Del: 4.Lg5+ .Črni Se upa na zmago 3...Da5 sledi žrtev 4.Ld4:+d in po izsiljenem 4:..Kd4: 5.Sb3+ šah in beli zmaga! GENETIKA / SREČNA OBLETNICA DVOJNE VIJAČNICE - ODKRITJA, KI JE POVZROČILO REVOLUCIJO V GENETIKI Vznemirljivost genetike štirideset let po razkritju skrivnosti DNA Idealni vektorji za zdravljenje bolezni Francis Crick in James VVatson -1993 skrivnost življenja!« In fes sta jo odkrila. Pisalo se le leto 1953 in tisto popolne sta v laboratoriju uni-verze v Cavendishu dva zagnana izjemneža rešila zadnjo uganko, ki je že leta in leta izzivala znanstvenike z raznih koncev sveta: kako se značilne lastnosti prenašajo iz ene generacije v naslednjo. Z razkritjem skrivnosti strukture dvojne vijačnice de-zoksirobonukleninske kisline, DNA ali DNK, ki predstavlja gigantsko molekulo dednosti, se je °dprl prostor za velikanski preskok v človekovem razumevanju procesov življenja. Pred kratkim sta znanstvenika skupaj z vrsto pdlicnih znanstvenikov m direktorjev biotehni-sJdh družb praznovala štiridesetletnico tega odkri- ji. Zadnjih 17 let se Crick ukvarja s proučevanjem možganov. »Jim je administrator in menedžer,« razlaga Crick, »sam pa se ukvarjam z raziskovanjem.« Mesto srečanja ne bi moglo biti primernejše. Laboratorij namreč VVatson imenuje »univerza DNA«. Grafični vzorci razmejujejo strop avditorija in obkrožajo povsod navzoče oznake CSH. V preddverju je razstavljena lahkotna jeklena maketa molekule, risba DNA pa visi s stene za VVatsonovo delovno mizo. Tudi laboratorijski zvonec prikazuje znamenito molekulo. Vsako od njegovih štirih strani označuje ena od štirih nukleotid, ki predstavljajo kod DNA: A, T, C in G. Sredi laboratorijske zgradbe, nekakšnega stol- Razkrivanje niti življenja: 40 let genetske revolucije D^rec 1953: VVatson in Crick ugotovita strukturo 1961: razvozlana je prva struktura genetskega kodeksa DNA 1973: patentirana je tehnika rekombinacije genov, pripravljen je oder za biotehnološko industrijo 1973: v okviru mednarodnega srečanja v Asilo-marju v Kaliforniji genetiki in biologi terjajo smerni-ce za raziskovanje rekombinirane DNA 1975: Genetech Inc. je prva genetska raziskovalna m komercialna družba, ustanovljena v južnem predelu San Francisca; identificiran je prvi gen, ki povzroča nastanek raka 1977; človeški hormon je uspešno proizveden v bakteriji z uporabo rekomibantne DNA in teh tehnik 1977: razvita je metoda za hitro ugotavljanje za-DN/\ia >>^>az<<’ nosi/o genetski kodeks v molekuli 1978: kloniran je gen za človeški insulin 1983: razvita je verižna reakcija polimeraze, ki znanstvenikom omogoča, da hitro proizvedejo specifične gene v velikih količinah 1985: »genetski prstni odtisi« so že uporabljeni Pri raziskovanju kriminala v Veliki Britaniji, najdena je prva genetska sled za cistično Sbrozo 1987: prvi genetično prikrojen paradižnik, ki naj bi rastel na odprtem prostoru, je proizveden 1988: izdan je patent za prvo genetsko spremenjeno žival - mis 1990: nacionalni center za človeški genom začne delovati v ZDA z namenom, da bi kartografiral in ngotovljal zaporedje celotnega razpona človeških genov; izvedena je prva uspešna genetska terapija Pri otrocih z motnjami v imunskem sistemu Marec 1993: odkritje gena z boleznijo Športnika ouisa Gehringa je dano v javnost. pa, se vije prav tako spira-lasto Stopnišče. Tako VVatson kot veC gostov, raziskovalcev skrivnostne DNA ali ribonukelinske kisline, je prišlo v kravatah kluba CNA z vzorcem vijačnice. Udeleženci simpozija so opisovali dogodke, ki so sledili VVatsonovemu in Crickovemu odkritju, za katero sta znanstvenika dobila tudi Nobelovo nagrado. V štirih desetletjih po odkritju so raziskovalci prodrli v genetski kod in opisali maSinerijo žive celice. Identificirali so specifične gene in dognali, kako je mogoče izpeljati prenos od enega organizma na drugega. Ta dognanja so v marsičem vplivala na biologijo in pobudila spremembe v biotehniški industriji. Pripeljala so do vrste novih farmacevtskih preparatov, začenjajo pa tudi vplivati na poljedelstvo in pripravo hrane ter napovedujejo revolucionarne spremembe v medicini. KljuC do hitrega napredka v genetiki je 15-letni in tri milijarde dolarjev vreden projekt, imenovan Človeški genom, ki ga je VVatson vodil od leta 1990 do aprila 1992, ko je zaradi različnih stalise z dr. Bernardine Healy, direktorico ameriškega inštituta za zdravje (NIH), odstopil. Ta ambiciozni projekt, s katerim je VVatson prepričal ameriški kongres, da ga je tudi finančno podprl, si je zastavil za cilj odkrivanje in proučevanje vseh ocenjenih 100.000 Človekovih genov ter ugotovitev njihovega zaporedja v sistemu vseh tri milijarde kemičnih kodov v človeških genomih, dolgih sestavinah DNA, ki sestavljajo nukleuse kromosomov vsakogar od nas (izjeme so rdeCe krvne celice ali krvničke, eritoriciti, ki nimajo nukleusa), pri Čemer ima telo deset milijard celic. Genom dejansko pomeni naCrt za popolno Človeško bitje. Vsebuje navodila, ki določajo zgradbo, velikost, barvne odtenke in druge fizične lastnosti, ki med drugim lahko vplivajo na dojemljivost ali občutljivost za bolezni, razum in celo vedenje. »Navajeni smo bili misliti, da je naša usoda v naših zvezdah,« pravi VVatson. »Zdaj vemo, da je večji del nase usode Miloš Krmelj toshu. Takrat bo, tako je vsaj prepričan Gilbert, genetsko testiranje nekaj povsem običajnega, kar bo prineslo v medicino revolucionarne spremembe. Namesto zdravljenja z zdravili ali kirurškimi posegi bodo bolezni večinoma predvidljive in se jim bo s preventivo mogoče izogniti. Nedvomno bo medicina prihodnosti postala komplementarna s tehniko, ki je Sele v povojih, a kaže znake poleta: priče smo porajanju genetske terapije, ki bo lahko prenesla koristne ali neoporečne gene v človeško telo. Opogumljeni z očitnim uspehom prve potrjene uporabe tega postopka (-dve mladi dekleti sta bili zdravljeni za bolezen pomanjkanja imunske odpornosti ali HIV), so posamezne biotehnoloske družbe začele namenjati sredstva za medicinske raziskave, ki naj bi preučevale možnosti genetske terapije za različne vrste bolezni. »Število raziskovalcev, ki so vključeni v te raziskave, je v zadnjem letu moCno naraslo,« navaja dr. W. French Anderson z univerze v Južni Kaliforniji, ki je tudi pionirski zagovornik genetske terapije. Pri Cold Springs Har-bourju je pred kratkim poročal o Številu poskusov genetske terapije, ki naj bi zdravila bolezni od citi-Cne fibroze, raka do aidsa. Ravno Anderson je odvzel genetski terapiji sij znanstvene fantastike, ko so mu dovolili, da prenese dobrodejen gen v bolno telesce petletne deklice iz Ohia, ki je zbolela za aidsom. Zaradi genetske okvare njeno telo ni bilo sposobno izdelovati encima, imenovanega adeo-zinska diaminza (ADA). Brez njega naj bi strupene substance, ki se kopičijo v njenem telesu, uničile be- le krvničke, posebno Se celice T, s Čimer bi aktivirale njen imunski sistem in jo tako naredili dovzetno za številne bolezni. Anderson je skupaj s sodelavcem dr. Michaelom Balesom in dr. Kennethom Culverjem izločil celice T iz krvi deklice in jih nato izpostavil retro-virusu levkemije miši, ki je bil pripravljen kot neškodljiv in oskrbljen z normalnim genom ADA. Ko je preplavil celice T, je retrovirus deloval kot vektor, ki je odlagal svoj genetski material, vključno z genom ADA, v nu-kleusu celice. Ko so bile celice ponovno pripravljene v kulturi, je v procesu nastalo veC milijard celic. Vbrizgali so jih nazaj v otrokov krvni obtok, kjer je novi gen že začel proizvajati encim ADA. Poltretje leto po tem zgodovinskem eksperimentu je Anderson o njem poročal na simpoziju. Podobno kot petletna deklica se je začelo zdraviti tudi dekle iz Ohia. Pri obeh so dosegli sprejemljiv nivo encima ADA in obe živita normalno zdravo življenje. Vsakih Sest mesecev se le vračata na ponovitev zdravljenja. Ta poskus je izvedel dr. James VVilson z univerze v VVisconsinu in skupaj z zdravljenjem ženske, ki je obolela za'posebno obliko hiperklorestomije, pomeni edino genetsko obliko zdravljenje doslej. Anderson pa je prepričan, da lahko kmalu pričakujemo uspehe Se drugih projektov, ki so Sele v teku. »Kratkoročno gledano,« dodaja, »naj bi bila genetska terapija uporabljena za širši razpon bolezni in z večjimi približki.« Hkrati raziskovalec navaja, da je poskus zdravljenja raka dobil potrditev šele pred dvema tednoma. Raziskovalci načrtujejo, da bodo razstavili gen herpesa simpleksa v virus mišje levkemije in tako spremenjeni virus vstavili neposredno v možganski tumor. Virus bo po svoji naravni funkciji vstopil v nukleus celice tumorja; oskrbeli ga bodo z geni herpesa in ga tako spremenili, da bo občutljiv na zdravilo proti herpesu ganciclovarju. Bolniku bodo nato dali zdravilo, ki bo odstranilo tako tumor kot tudi virus. Druga, bolj osupljiva strategija, ki pa še ni spre- jeta, naj bi uporabila virus aidsa kot vektor, ki bo dovajal antivirusne gene do belih krvnih telesc, okuženih z virusom aidsa. Ko se bo tako nesposoben obnavljati, ga bodo raziskovalci vbrizgali v krvni obtok pacienta, obolelega za aidsom. To bi bil lahko idealni vektor za zdravljenje bolezni, usmerjen na celice T, ki so normalno okužene z virusom aidsa. To je bila res noC za praznovanje. Z dviganjem kozarcev v lokalnem pubu Eagle angleške univerze Cambridge sta takrat evforični 36-letni Francis Crick in 24-letni James VVatson nazdravila odkritju, ki je za znanost izjemnega pomena. V hrupu nabitega puba je zadonel Crickov glas: »Odkrila sva tja. Srečanje je potekalo v sto let starem laboratoriju Cold Springs Harbour pri newyorskem Long Islan-du, kjer je gostitelj VVatson, že 25 let direktor, vodil simpozij o tem prelomnem odkritju. Prišel je tudi samotarski Crick, ki le redko zapusti znani Salkov institut za biološke raziskave v Kalifomi- Francis Crick in James VVatson -1953 yorSke lige Vankee. Žrtve »bolezni Louisa Genhri-geja« običajno umrejo zaradi hitro razširjajoče se paralize v Času od treh do petih let. Majhen odstotek ljudi, ki so zboleli za ALS, vključno z znanim britanskim fizikom Ste-phenom Havvkinsom, preživi veC desetletij; ob popolni mentalni prisebnosti so ti bolniki ujeti v telo, ki je v celoti negibno. Nove ugotovitve, o kate- kako v začetku leta 1995, predvideva Gilbert. Do leta 2000 pa naj bi imeli genetske profile ali prereze za 20 do 50 genov bolezni. Deset let pozneje bodo genetični profili kazali na od 2000 do 5000 potencialnih genov bolezni in do leta 2020 ali 2030 bomo šli lahko v lekarno in dobili svojo lastno sekvenco DNA na CD ter jo lahko analizirali doma na svojem lastnem mackin- rih je pred kratkim poročala revija Nature, bodo morda nekoč prispevale k zdravljenju ali celo preprečevanju te bolezni. Pred tem pa je v isti reviji izšlo znanstveno poročilo o odkritju gena, ki razkriva vzrok za povezavo X z andrenolevkuelo-strofijo ali ALD z redko degenerativno boleznijo, ki je bila pred kratkim prikazana v filmu Loren-zova nafta. Drugi raziskovalci so odkrili, da vsaj 23 različnih mutacij v enem samem genu lahko pripelje do razvoja drugega tipa (odraslega) diabetesa. Identifikacija bolezni ter njenih genov je že omogočila izdelavo testov za motnje, kakršna je citiCna fibroza ali mišična distofi-ja. Pri ljudeh, kjer je ta bolezen v družini, je zdaj mogoče s testi ta gen identificirati, še preden se pokažejo znaki bolezni. Ker je bolezen redka, za zdaj zanjo Se nimajo zdravila, zdravniki lahko le priporočijo, naj nosilci nimajo otrok, ki bi lahko ta gen podedovali. »Ta vrsta diagnoze ne pomeni bolezni v sedanji generaciji, razen v posredni obliki,« zatrjuje VValter Gilbert, molekulami biolog s Harvarda, ki je govoril na srečanju. Toda Gilbert, ki je dobil Nobelovo nagrado za sekvenco DNA, predvideva bolj množične teste za gene ljudi, ki so predisponi-rani za bolezni srca in raka. V takih in podobnih primerih bodo ljudje želeli imeti take teste, da bi lahko nadzorovali svojo usodo. Glede na svoje genetske dispozicije bodo določali diete, vaje, testiranje, se izogibali soncu ali se na druge načine trudili, da ne bi prišlo do izbruha bolezni. Prvi genotipi te vrste bodo diagnosticirani ne- zapisan v naših genih.« Znanstveniki, povezani s projektom genoma, so doslej identificirali samo približno 6.100 človeških genov, samo za delček od njih pa je bilo ugotovljeno pravo zaporedje. Vendar pa se odkritja kar vrstijo. Celo na gala prireditvi so prišle na dan nove podrobnosti o dognanjih skupine sodelavcev, znanstvenikov iz trinajstih ustanov: ti so namreč identificirali gen, ki je, Ce ima okvir, odgovoren vsaj za nekatere primere amo-troficne lateralne skleroze ali ALS. Ta v nekaterih primerih povzroča neozdravljive degenerativne motnje živčnega sistema, ki so na primer prinesle invalidnost in pozneje smrt Louisa Genhriga, znanega športnika new- ZGODBA 16 Psihologova pobožna želja Bojan Rauter Kosič Psiholog je bil po svoji sistematičnosti in vestnosti globoko znanstven človek, ni pa imel lastnosti, ki jih ima večina zlasti poklicnih znanstvenikov. Ni namreč čutil potrebe, da bi za vsako ceno obelodanjal zaključke svojih razmišljanj, se postavljal z njimi pred znanstvenim in laičnim svetom ter lovil nagrade in priznanja. Ni želel objavljati svojih ugotovitev, do katerih je prihajal v razvoju svoje teorije, pa čeprav so bili v marsičem pomembni, kajti menil je, da je za objavljanje delnih in morda samo začasno veljavnih rezultatov škoda papirja. Zdaj, ko je svojo psihoterapevtsko metodo do kraja izpolpolnil in se mu je ponudila priložnost, da z njeno objavo sproži pravo malo revolucijo, pa si je prav tako premislil - ampak tokrat ne iz ekoloških razlogov. Psihologova terapevtska metoda je slonela na poznavanju in izrabi naravnih nevrofizioloških procesov, ki so ponujali edinstveno možnost za doseganje trajnih pozitivnih psihofizičnih sprememb. Ce bi bilo v znanstvenem svetu vse v redu, bi torej morali psihoterapevti, ki so dotlej uporabljali različne, bolj ali manj uspešne praktične metode, z razširjenimi rokami pričakati Psihologovo ponudbo, jo nepristransko preveriti in jo, če bi se izkazala za ustrezno in uporabno, tudi sprejeti in jo vključiti v svojo prakso. Spoznali bi namreč, da so njihovi dosedanji uspehi v bistvu sloneli na delovanju prav tistega naravnega zdravilnega daru, le da so bili zaradi preslabega poznavanja in zgolj delnega zadevanja njegovih mehanizmov preveč borni in da bi bilo zato nesmiselno vztrajati pri stari praksi, če jim ustreznejša teoretična osnova omogoča doseganje ciljev, o kakršnih so doslej lahko samo sanjali ali se z njimi v želji, da bi prekosili tekmece, zgolj neupravičeno hvalili. To bi hkrati pomenilo, da bi od tega trenutka obveljala le ena psihološka teorija, pač najustreznejša, in le ena, najprimernejša psihoterapevtska praksa - kar je pravzaprav ideal psihološke in psihoterapevtske znanosti. Ampak Psiholog je vedel, da je deklarativno zagovarjanje znanstvenega ideala eno, osebni interesi znanstvenikov pa nekaj povsem drugega. Psihoterapevti, ki se preživljajo s svojim znanjem, namreč praviloma ne privabljajo klientov s poudarjanjem svojih teoretičnih prednosti, marveč v prvi vrsti s poudarjanjem uspehov, ilustriranih z nekaj posrečenimi primeri, pa tudi z naglasanjem tistih lastnosti njihove terapevtske metode, ki so že na prvi pogled vabljive in kakršnih konkurenčne metode seveda nimajo. Psihoterapevt, ki bi sprejel Psihologovo terapevtsko metodo, bi se torej odrekel svojemu najdonosnejšemu adutu... Drugi razlog za Psihologov zadržek je bil v spoznanju, da najverjetneje ni psihologa, čigar um bi bil usmerjen zgolj k psihičnim dejstvom in kot tak odprt za nova ustrezna spoznanja o človekovi duševnosti, ne glede na to, iz katere psihološke »Sole« bi prišla. Večina jih pripada določeni šoli, bodisi psihoanalitični ali behavio-ristični.ali gestaltistični ali kateri drugi, in ista psihična dejstva razlagajo z zelo različnimi pojmovnimi aparati, večinoma nezdružljivimi s pojmovniki drugih Sol. K drugim teorijam zato ne pristopajo in jih ne presojajo v luči pogleda na dejstva, temveč zgolj na polju teoretičnega diskurza. Na tak način bi seveda dočakali tudi Psihologovo teorijo - psihoanalitik bi jo »porušil« s svojo teorijo, ki jo ima za dejstva sama, behavio-rist s svojimi specifičnimi pojmi, ki jih ima za ustrezen posnetek dejstev samih, pripadnik Re-ichove šole spet s svojimi itd. Psihologova teorija bi se torej v oblačni areni teoretičnih spopadov slej ko prej razblinila v meglo relativizma. Skratka, Psiholog je menil, da večini psihoterapevtov ne gre v prvi vrsti za resnico in za dejansko človekovo srečo, ampak za to, da obdržijo pridobljene pozicije in svojo posebnost, ki je definirana ne toliko po kvaliteti in bližini dejstvom kot po razmerju do drugače mislečih. Vedel je tudi, čemu znanstveniki to potrebujejo: da bi pomirili svoje osebne psihične tegobe, da bi ublažili svoje bojazni pred izobčenostjo in osamljenostjo, da bi potrdili svojo idealizirano sliko o sebi, sprejeto na podlagi mistifikacije močnih, od vseh občudovanih znanstvenih avtoritet... Ko je Psiholog razmišljal o tem, kako bi pravzaprav lahko potekala njegova psihoterapija, se je tem razlogom pridružil Se eden. Zavedal se je, da njegova terapija ne bi mogla potekati po klasičnem modelu, kjer se pacient ravna po terapevtovih napotkih, ne vedoč, kaj se dogaja v njem in čemu počenja, kar počenja. Njegova metoda bi lahko delovala le takrat, kadar bi jo razumel in vodil posameznik sam - kar pomeni, da bi lahko delovala samo kot avtotera-pija. Znanje, s katerim naj bi jo posameznik vodil, pa vendarle ni bilo tako zelo preprosto in zlahka sprejemljivo, zato bi moral zainteresirane posameznike najprej temeljito poučiti, nakar bi moral občasno preverjati Se potek njihove avtote-rapevtske prakse. Tako pa bi lahko pomagal le redkim, preredkim, da bi se v tem morbidnem, pospešeno propadajočem svetu spremenilo kaj na bolje. Odkar je Psiholog odkril in preizkusil novo pot do sreče, ga je namreč priganjala ideja, kako jo ponuditi in pomagati z njo Se drugim, ne le izbranim posameznikom, temveč celotnemu človeštvu. Zato se je navsezadnje odločil: nadaljeval bo svojo osebno psihoterapevtsko prakso, in sicer vse dotlej, dokler ne bo odstranil s sebe Se zadnjih ostankov navlake iz preteklosti. Domneval je namreč, da se bodo tedaj pojavile v njem nove, višje moči, s katerimi bo temeljito posegel v svet in z enim zamahom odstranil koren človeške nesreče ter ustavil vlak pogube. To je bila zaenkrat resda bolj Psihologova pobožna Zelja kot pa realna možnost - a saj je bila nekoč tudi učinkovita terapevtska praksa zgolj želja... ŠPORT Sreda, 24 . marca 1993 _______KOŠARKA / V B LIGI___ Jadran v nedeljo za bili ali ne biti V Porto Šarit'Elpidiu je imperativ le zmaga - Naloga pa bo zelo težka Do konca košarkarskega prvenstva B lige nas loči le pet kol, stanje na vrhu in spodnjem delu lestvice je se precej zapleteno. Po visokem in zasluženem porazu v Porto San Giorgiu je položaj Jadra-nove ekipe dokaj kritičen, a še ne brezupen. V nedeljo pa bo treba v Portu S ant’ Elpidiu nujno premagati domače moštvo, ki se kot naše bori za obstanek v ligi, sicer bo upanja na obstanek v konkurenci drugoligaSev konec. Pet kol do konca prvenstva je ostalo še pet moštev, ki »trepetajo« pred najhujšim: Mestrina in Porto Sant’ Elpidio (oba po 18 točk), San Dona (16), Jadran TKB in Pall. Pordenone (oba po 14). Naši košarkarji morajo torej v nedeljo zmagati v Portu Sant’ Elpidio, da bi lahko na lestvici dohiteli San Donž, ki bo na domačem igrišču pred težko nalogo, saj bo igral z drugouvrščenim Centom, ki se bori za play-off. Z zmago bi se jadranovci približali Porto S. Elpidiu in Mestrini, ki bo igrala na težkem igrišču v Anconi, na sami dve točki. V primeru poraza v nedeljo pa bi Porto S. Elpidio našim »zbežal« že za šest točk, poslej pa bi jadranovce rešil samo pravi čudež. Naši košarkarji bi morali nato zmagati na vseh štirih preostalih srečanjih, nedeljski Jadra-novi tekmeci pa izgubiti vse štiri tekme. Glede na to, da bodo v preostalih štirih kolih igrali še dvakrat doma, proti zadnjeuvrščenemu San Marinu in Argenti, je zares malo verjetno, da bi Goti in soigralci v vseh štirih kolih ostalih praznih rok. Pred zelo zahtevnim koncem prvenstva je tudi Pall. Pordenone, ki zaradi ekonomskih težav igra domače tekme v eni od videmskih telovadnic. To se pravi, da bodo Pordenončani dejansko igrali vse preostale tekme na »tujem«. Po nedeljski domači tekmi proti Oderzu bodo Pordenončani dvakrat gostovali (v Argenti in Mon-tegranaru), nakar jih čaka domače srečanje s San Donajem, v zadnjem kolu pa izredno težko gostovanje v Anconi. Skoraj enako možnost, da se rešita najhujšega, pa imata Mestrina, ki je prav v nedeljo doma osvojila zlata vredni točki v neposrednem obračunu s Portom Sant’ Elpidiom, in San Donh. Košarkarji iz Mester imajo sicer dve točki več od San Donaja, prav v zadnjem kolu pa bo na sporedu tekma San Dona - Mestrina, ki bo najbrž odločala o obstanku v ligi. Kaj pa meni Jadranov predsednik Rado Race pred tem izredno zahtevnim koncem prvenstva? »Za nas bo nedeljsko srečanje v Porto Sant’ Elpidiu ključno. Zavedam se, da bomo pred izredno težko nalogo, saj je Porto Sant’ Elpidio v zadnjem času dosegel vrsto zelo pomembnih rezultatov in nevaren je predvsem na lastnem igrišču. Vseeno pa ne bomo vnaprej vrgli puške v koruzo. Ge bomo ponovili igro iz prvega polčasa v Porto San Giorgiu proti Campliju, nismo brez možnosti. Treba pa bo zaigrati od prve do zadnje minute zelo zbrano.Vsaka pavza je lahko na tako vaznih tekmah usodna. Absolutno si ne smemo dovoliti takega padca zbranosti, kot smo ga imeli na začetku drugega polčasa na nedeljski tekmi proti Campliju. Kajti če izgubimo v nedeljo v Porto Sant’ Elpidiu, bi imeli samo teoretske možnosti za obstanek v ligi,« je dejal Race. Po nedeljskem srečanju bo torej že marsikaj jasno. In da bi kar najbolje pripravljeni igrali odločilni boj v Porto Sant’ Elpidiu, bodo jadranovci odpotovali na to gostovanje že dan prej. (bi) MLADINSKA KOŠARKA / DEŽELNI MLADINCI V zadnjem kolu trojni uspeh naših peterk Cicibona je letos drugič zmagalo (I. Bajc 37) Kontovelci odpravili Sgt, borovci pa Santos (f.KROMA) Ferroviario - Cicibona 82:90 (75:75) (34:28) CICIBONA: Filipčič 9 (5:7), Punis 7 (5:10), Ru-dež 10, Križmančič 7, B arini 8 (2:6), I. Bajc 37 (4:11), Umer, Škabar 12 (6:8), E. Bajc, Korošic; trener Jogan. PM: 22:42. SON: 22. PON: I. Bajc (44). 3T: Križmančič 1,1. Bajc 1. »Vse je dobro, kar se dobro konča« pravi znan pregovor in tega gesla so se na letošnji zadnji prvenstveni bitki držali mladinci Cicibone, ki so prav s Ferroviariem delili zadnje mesto na skupni lestvici. »Rajši predzadnji kot pa zadnji« pa je rek, ki so si ga naši zadali pred to tekmo in se z navdušenjem in zagrizenostjo podali na igrišče, kjer pa so imeli opravka z ravno tako navitimi domačini. V prvem delu tekme je angažiranost akterjev pobrala vsem nastopajočim potrebno lucidnost, kar se je močno poznalo pri storilnosti vseh posameznikov. Igralci Ferroviaria so bili nekoliko bolj točni pri zaključevanju in ob odmoru vodili s šestimi točkami. V drugem delu so se cicibonaši nekoliko umirili in bolj racionalno izpeljali napadalne akcije, medtem ko so domačini predvajali zelo agresivno obrambo, čeprav v tem elementu niso bili primerno podkovani. Sodnika sta fiskalno dosojala osebne napake, belozeleni pa so le izboljšali učinkovitost prostih metov in povedli za 7 točk v 33. m im uti. Pri domačinih pa je v ospredje stopil Gleria, ki je s petimi trojkami uspešno kljuboval našim, ki so se v zadnji minuti spet znašli na -2. S prostima metoma Pu-nisa in Filipčiča pa so le izsilili podaljšek. V dodatnih petih minutah sta Iztok Bajc in presenetljivi Mitja Škabar kmalu postavila izid na varno in po 45 minutah truda so se cicibonaši lahko letos drugič veselili. (VJ) Sgt - Kontovel 58:85 (28:47) KONTOVEL: Ban 4, Križman 2, Gulič 12, Milič 4, Kralj 14, Hmeljak 19, Daneu 7 (1:2), Čeme 2, Vodopivec 10, Turk 11 (3:6), trener Furlan. PM: 4:8. 3T: Kralj 2, Hmeljak 1. Kontovelci so sklenili prvenstvo z visoko zmago v gosteh proti Sgt, s katerim so v prvem delu doma nerodno zgubili. Ze v 5. minuti je vodstvo Kontovelcev znašalo 12 točk (21:9), saj so Furlanovi košarkarji stopili na igrišče z resnim namenom, da se oddolžijo za poraz iz prvega dela. Igrali so učinkovito v napadu in zelo pazljivo v obrambi in ob polčasu že vodili za 19 točk. Konto- velci so tudi v drugem polčasu nadaljevali z dobro igro, tako da je naše moštvo v 27. min. vodilo že s 63:35. Tekme je bilo seveda že tedaj konec in Kontovelci so tako pristali na končno četrto, mesto. Bor Radenska - Santos 66:62 (28:28) BOR: Simonič 23 (7:8), Debeljuh 28 (12:16), Cu-pin 4 (0:2), Porporati 3 (1:2), Giacomini 8 (2:2), Vidali (0:2), Verri, Bandi, Palmisano; trener Martini. PM: 22:32. 3T: Simonič 2. Borovci (ponovno brez Samca in Grbca) so sklenili prvenstvo deželnih mladincev s tesno zmago. V prvem delu srečanja so belozeleni pokazali res bledo igro v napadu, saj so proti mož moža obrambi igrali izključno individualno in iskali neučinkovite rešitve. V drugem delu so prevzeli pobudo in ši s protinapadi priborili nekaj točk prednosti (51:45 v 34. min.). Gostje so naše spet presenetili in povedli z dvema točkama razlike, Debeljuh in Simonič pa sta poskrbela za nov preobrat in kazalo je, da je zmaga že na varnem. Z zgrešenimi prostimi meti ter z zgubljenimi žogami so borovci podarili Santosu več priložnosti za ponovno izenačenje, k sreči pa so nasprotniki potrdili, da so res poprečna ekipa in zmaga je pripadla Martinijev! ekipi. (U.A.) Uspešen nastop mladih šahistov na šolskem prvenstvu v Trstu Zdaj jih čaka še deželna faza To nedeljo se jezaključilo tudi pokrajinsko šahovsko prvenstvo za osnovne in nižje srednje šole, ki je minilo v znamenju slovenskih učencev, ki jih je bilo precej več kot njihovih vrstnikov z italijanskih šol. Poleg številčne prisotnosti pa so se slovenski učenci izkazali tudi rezultatsko, saj so med osnovnošolci osvojili prvo in drugo mesto, med dijaki nižjih srednjih šol sta si drugo mesto razdelila dva slovenska dijaka, pa tudi ostali so častno zastopali barve naših šol. Vse to potrjuje uspešnost stalnega dela z mladimi šahisti predvsem na osnovni šoli Bazoviški junaki pod vodstvom učiteljice Slavice Stanič, medtem ko gre priznanje šahovskemu krožku Dijaškega doma Srečko Kosovel, ki bo v kratkem tudi uradno ustanovljen. V kategoriji za osnovnošolce - nastopilo je 11 mladih šahistov, kar 9 pa jih je bilo s šole Bazoviški junaki - je že drugo leto zapored pokrajinski naslov osvojil Peter Verri s šole Bazoviški junaki, ki je dobil vseh pet partij. Drugi, tudi drugič zapored, je bil Ivan Stanič s 4 točkami. Najboljšima dvema sledijo Rajko Dolhar, Niko Stokelj in VValter Zanon s 3 točkami, Dimitri Požar 2,5, Jan in Matej Rebula z 2 točkama in Luka Požar z 1, 5 točke. Zelo borben pa je bil turnir med »starejšimi«. Nižješolcev se je pomerilo tudi 11, slovenskih dijakov pa je bilo 7. Z enakim številom točk sta se na drugo mesto uvrstila Danilo Bosari (Ciril in Metod), ki je prvič nastopil v tej kategoriji, in Igor Gerdol (Ivan Cankar). Oba sta zbrala 4 točke, izgubila pa sta le z zmagovalcem turnirja Riccardom Covo. Dober rezultat je dosegel tudi Stefano Pribac z nižje srednje šole Ivan Cankar. Nastopil je prvič, z 2, 5 točke pa je zasedel 6. mesto. Za njim so se zvrstili Manuele Bressan (Cankar) in Manuel Pussini (Ciril in Metod) z 2 točkama, Sandi Va-tovani (Erjavec) z 1, 5 točke in Tilen Tavčar (Erjavec), ki je osvojil 1 točko. Mlade šahiste čaka zdaj še deželno šolsko prvenstvo (pravico do nastopa so si priborili vsi-naši šahisti), ki bo v nedeljo, 4. aprila na sejmišču v Vidmu. Začetek tekmovanja je previden za 9.30 (a. j.) NOVICE MOTOCIKLIZEM / PRVA TEKMA 2E 3.4. Jadranov turnir amaterjev 3. KOLO Dolina - Bani 92:76 (49:43) DOLINA: Meneghetti 17 (1:4), Klobas 34 (3:6), Braico 6 (4:6), Vascotto 4, Korošec 2, Salvi 8 (0:1), Ferluga 3 (1:2), Kneipp 12 (2:3), D. Salvi 6 (0:3). BANI: Castelli 8, Kocman 22 (3:6), Ferluga 4, Unusic, Husu 3 (1:2), Bellafontana 2, Černe 3, Krevatin 21 (2:5), Ciani, Ban, Vremec 13 (3:3). SODNIK: Pregare. TRI TOČKE: Klobas 3; Kocman 3, Krevatin 1. Opčine - Sežana 99:86 (43:47) OPČINE: Pertot 2, Sosič 25 (8:10), Kapič 33 (6:6), Siega 5 1:2), Sare 9 (3:4), Vodopivec 4, Paniziuti 15 (2:2), Taučer 6. SEŽANA: Bunc 6, Cebulec 4, Brezec 18 (2:2), Žiberna 35 (4:4), Turk 4, Tavčar 19 (2:3). SODNIK: Pregare. PON: Brezec in Tavčar. TRI TOČKE: Kapic 3, Paniziuti 1, Sosič 1; Žiberna 3, Tavčar 3. VRSTNI RED: Dolina in Opčine 4; Bani in Sežana 2; Cicibor 0. PRIHODNJE KOLO: Dolina - Opčine (danes ob 21.00 v Dolini); Cicibor - Sežana (26.3. ob 20.30 v Repnu). Obvestila PLAVALNI KLUB BOR sklicuje 6. redni občni zbor v soboto, 27. t.m., ob 17. uri na Stadionu 1. maj v Trstu z naslednjim dnevnim redom: otvoritev in imenovanje delove-nega predsedstva, predsedniško poročilo, diskusija, poročilo nadzornega odbora in razrešnica, volitve, razno. SD BRDINA organizira 28. marca avtobusni izlet v Sappado ob priliki zamejskega prvenstva. Informacije po tel. št. 212859 ali 299573. SK DEVIN vabi v nedeljo, 28. t. m. ob priliki zamejskega prvenstva na avtobusni izlet v Sappado v veseli družbi. Pohitite s prijavo na tel. št. 200236 (Bruno). SK DEVIN vabi vse svoje smučarje, staro in mlado, da se polnoštevilno udeležijo v nedeljo, 28. t. m. zamejskega prvenstva. Prijave na tel. št. 220423 (Stojan). SD BREG sklicuje dne 2. aprila REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v društvenih prostorih ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20.00 v drugem sklicanju. Dnevni red: 1. otvoritev in imenovanje delavnega predsedstva; 2. poročila predsednika, tajnika in blagajnika; 3. poročila načelnikov sekcij; 4. poročilo nadzornega odbora in razrešnica; 5. volitve; 6. razno. JAMARSKI KLUB GRMADA organizira tečaj jamarske tehnike. Zainteresirani naj tel. na št. 299442 od 18. do 20. ure (Franc). Albert Zenič vestno trenira za novo sezono Na slovenskem prvenstvu upa na 3. mesto Albert Zenič na hondi, s katero bo tekmoval letos Letošnja motociklistična sezona je pred vrati. In tudi naši, zamejski vozniki se nanjo vestno pripravljajo. Eden od-le teh, ki dokaj opitimistično gleda na novo sezono, je Albert Zenič (letnik 1967) z Re-pentabra, ki je sicer šele pred štirimi leti »resno« začel s tem športom, dosegel pa je že nekaj dobrih in spodbudnih rezultatov. V lanski sezoni je na državnem prvenstvu Slovenije z aprilio v kategoriji 125 ccm GP osvojil 4. mesto, kar je vsekakor dober dosežek. Naj omenimo, da je na tem prvenstvu premočno zmagal Gregor Goreč pred Igorjem Jermanom (oba iz Domžal), tretji pa je bil zamejski pilot Robert Hmeljak, prav tako z Repentabra kot Zenič. Konkurenca je bila zelo ostra in številna, saj so se lahko dirk udeležili tudi tekmovalci iz drugih držav, ki imajo bogato motociklistično tradicijo, kot Italija, Avstrija, Nemčija in tudi Češka. Zenič pa je bil odličen tudi na tekmovanju 125 ccm Alpe Jadran, na katerem je osvojil odlično drugo mesto, za premočnim in skoraj nepremagljivim Gorcem. Nova sezona se bo za našega pilota, ki bo letos vozil na hondi, pričela z mednarodno dirko na 125 ccm, ki bo v Monzi 3. in 4. aprila. To bo tudi odličen test za prvo dirko za evropsko pren-stvo, ki bo 18. aprila v Mondellu Park na Irskem. Pred vrati je tudi slo- vensko državno prvenstvo (start bo 9. maja v Portorožu). Cilj Alberta Zeniča je v razredu 125 ccm šport production osvojiti naslov prvaka, na GP pa izboljšati lanski dosežek (četrto mesto) in se uvrstiti na eno izmed prvih treh mest. Naloga gotovo ne bo lahka, saj bo konkurenca tudi letos zelo ostra. Zenič pa se na to sezono (ob podpori glav- nih sponzorjev Eurosava in Sava Kranj, izkušenega in pridnega mehanika Alojza Pavliča iz Novega mesta) temeljito pripravlja, ko mu le odpušča čas. Ob vikendih se tako redno podaja na dirkališče na Reki ali v Misa-nu, kjer poskuša svoj motor in preverja svojo formo, saj ga čaka dokaj pester in zahteven spored tekmovanj, (bi) Najmlaji Mladosti še vedno na čelu Tudi 7. kolo povratnega dela prvenstva najmlajših, ki je medpokraj inskega značaja, ni prineslo večjih presenečenj, če izvzamemo visoko zmago S. Sergia nad bolje uvrščenim Ari-son. Toda če bolje poznamo mladinski nogomet, pa opazimo, da podobni izidi niso nobena redkost. V tem času namreč gripa hudo razsaja in mimogrede ti bolezen zdesetka moštvo in nenadejan poraz je tu. Povsem rutinske so bile zmage vodilnih enajsteric, ki se nekako izživljajo nad šibkejšimi. V taboru Mladosti so upali na spodrsljaj Opicine, ki je Doberdobcem nevaren tekmec. Moštvo iz Opčin pa jih ni uslišalo in, čeprav z nekaj težavami, odpravilo neugodni Monfalcone, s katerim se bo Mladost pomerila v naslednjem kolu. V Doberdobu je bil rezultat 3:3. Kako pa bo v Tržiču, je odvisno predvsem od Doberdobcev samih. Izidi: Mladost - S. Marco 8:0, Opicina -Monfalcone 2:0, S. Sergio - Aris 6:0, Cor-no - Gradese 0:1, Lu-cinico - Staranzano 3:0, Pro Romans - Pie-ris 1:0, Romana -Mossa 0:12, Isontina -Sanrocchese 5:0. Lestvica: Mladost in Mossa 39, Opicina 38, Isontina 34, Monfalcone 31, Gradese 25, . Aris 23, Como, Pieris, S. Sergio in pro Romans 19, Lucinico 17, S. Marco 12, Staran-zaho 11, Sanrocchese 4, Romana 1. (Vili Prinčič) PLAVANJE / NA TREH TEKMOVANJIH Spodbudni dosežki Borovih plavalcev Načrtno delo v klubu se že obrestuje Konec prejšnjega tedna je bil zelo delaven za člane PK Bor. Nastopili so namreč na treh različnih tekmovanjih, in sicer na tretji preizkušnji Trofeje delfinov, ki je potekala v Trstu v baienu na Alturi, na četrti preizkušnji novincev skupine A, ki je bila v bazenu Bianchi v Trstu in na četrti preizkušnji novincev skupine B, ki pa je bila v San Vitu al Tagliamento. Na Trofeji delfinov so nastopili najmlajši Borovi člani, od katerih so imeli • nekateri celo krstni nastop. Tudi tokrat sta se izkazala Luka Peric in Giuliana Giorgi. Prvi je na 25 m metuljček priplaval 7. z odličnim časom 22.30 in na 50 m hrbtno 10. tudi z zelo dobrim časom 50, 20. Giulia pa je bila 12. na 50m hrbtno s časom 1:02, 30 in 15. na 25 m metuljček s časom 34, 80. Oba sta zagotovila klubu točke za lestvico najboljših društev. Tudi ostali plavalci so se zelo dobro odrezali, če upoštevamo, da so nekateri nastopili prvič. Preizkušnja novincev skupina A pa je tokrat postavila v ospredje predvsem Mojco Kovačič, ki je bila odlična tako na 100 m prosto s časom 1:15, 30 kot na 100 m metuljček s časom 1:33, 70 in Tomaža Metliko, ki je na 200 m prsno osvojil 10. mesto z dobrim časom 3:24, 40. Tudi v tej skupini so ostali Borovi tekmovalci dosegli dobre rezultate, saj so se vsi uvrstili na dobra mesta v posameznih disciplinah. V 4. preizkušnji novincev skupine B pa je med Borovimi tekmovalci iz- Borov trener Žagar stopala Biserka Cesar, ki je bila 16. na 50m metuljček z dobrim časom 51, 60 in 18. na lOOm prosto z 1:34, 50. REZULTATI 3. preizkušnja trofeje delfinov 50m hrbtno dečki: 10. Luka Peric (84) 50, 20. 28. Martin Lissiach (86) 1:03, 30. 34. Jan Sossi (87) 1:12, 00. 38. Danijel Pettirosso (84) 1:16, 00. 45 Ivan Langella (86) 1:19, 60. 46. Federico Giuliani (86) 1:21, 40 -Ivan Zupan (85) 1:20, 30. 49. Olaf Simonettig (87) 1:39, 60. 50m hrbtno deklice: 12. Giulia Giorgi (85) 1:02, 30. 20. Tjaša Križmančič (86) 1:23, 90. 25m metuljček dečki: 7. Luka Peric (84) 22, 30. 31. Martin Lissiach (86) 35, 30. 34. Jan Sossi (87) 38, 60. 36. Daniel Pettirosso (84) 46, 80 - Ivan Zupan (85) 53, 60. 25m metuljšek deklice: 15. Giulia Giorgi (85) 34, 80. Lestvica posameznikov po 3. preizkušnji: DEČKI: 6. Luka Peric (25 točk); DEKLICE: Giulia Giorgi (7 točk). 4. preizkušnja novincev - skupina A 200m prosto dečki: 24. Mitja Malalan (81) 3:38, 76. 25. Cristian Chirani (81) 3:40, 30. lOOm prosto deklice: 7. Mojca Kovačič (81) 1:15. , 30. 25. Micol Rosa (82) 1:27,10. lOOm prsno dečki: 10-Tomaž Metlika (80) 3:24, 40. lOOm prsno deklice: 24. Jana Ban (82) 1:55, 30- lOOm metuljček deklice: 8. Mojca Kovačič (8l) 1:33, 70. 4. preizkušnja novincev - skupina B 200m prosto dečki: 22. Matteo Ferruglio (82) 3:14, 60, 33. Marko Zupan (82) 3:43, 00. 36. Oskar Perosa (83) 3:52, 70. lOOm prosto deklice. 18. Biserka Cesar (83) 1:34, 50. 28. Marija Alejandra Glavina (84) 1:43, 30. 50m metuljček deklice-16. Biserka Cesar (83) 51,60- Plavalni klub Bor bo imel to soboto, 27. t.m., 6-redni občni zbor. Letos poteka 10 let od takrat, ko se je ob priliki plavalnih tečajev Športne šole izoblikovala zamisel o ustanovitvi prvega slovenskega zamejskega plavalnega kluba. Formalno je bi klub ustanovljen šele leta 1987. Na občnem zboru bo prilika za obračun delovanja in za načrte za bodočo rast. Ob tej priložnosti bodo tudi obdarovalo 40 svojih tekmovalcev, ki so letos nastopili na uradnih tekmovanjih federacije. (Petelin) ŠPORT Sreda, 24. marca 1993 SMUČANJE / VELESLALOM ZA SVETOVNI POKAL NOGOMET / KVALIFIKACIJE ZA SP NOVICE Netil Andre Aamodt je v tem trenutku nepremagljiv za tekmece (Telefoto AP) Norvežan Aamodt zdaj nepremagljiv OPPDAL - V predzadnjem veleslalomu sezone svetovnega pokala v alpskem smučanju v Oppdalu na Norveškem trojno zmago slavili Skandinavci. Zmagal je Norvežan Kjetil Andre Aamodt pred Švedoma Johanom VVallnerjem in rredrikom Nybergom, dvema Elanovima tekmovalcema. Alberto omba, ki je nazadnje ekmoval pred vec kot mesecem dni v slalomu svetovnega prvenstva, je 11 Po prvem nastopu etih na koncu pa peti. n ^"letni Aamodt, ju-k svetovnega prvenst- va na Japonskem ter »smučar devetdesetih«, kot ga radi imenujejo strokovnjaki in novinarji, je po nedeljski zmagi v superveleslalomu v Kvitfjellu pri Lilleham-merju sicer dejal, da bo Marca Girardellija, vodilnega v skupni razvrstitvi, zelo težko ujel, a se očitno Se zdaleč ni predal. Razliko je že opazno zmanjšal, Girardelliju pa je povsem za petami v veleslalomski razvrstitvi, kjer je v boju za zlato tudi se Tomba. Naši so nastopili oslabljeni; namesto standardne trojice le Jure Košir in Gregor Grilc. Mitja Kunc, ki je po ponesrečeni zimi le prišel v dobro formo in je imel tudi nekaj možnosti za uvrstitev v finale pokala v Areju, si je namreč pri padcu v nedeljskem superveleslalomu v Kvitfjellu natrgal stegensko mišico in končal sezono. Košir in Grilc se nista uvrstila v drugi nastop. Finale v Areju se začne že jutri s smukoma za moške in zenske. Zaradi toplega vremena in prisojno ležečih smučišč so prireditelji tekmovanja prestavili na zgodnejše ure. Rezultati: 1. Aamodt (Nor) 2:12.87, 2. VVallner 2:14.00, 3. Nyberg (oba Sve) 12:14.32, 4. Girar-delli (Luks) 2:14.33, 5. Tomba (Ita) 2:14.54, 6. Accola (Svi) 2:14.62, 7. Furuseth (Nor) 2:14.67, 8. Feutrier 2:14.80, 9. Piccard (oba Fra) 2:14.82, 10. Knauss (Avs) 2:14.82; svetovni pokal - vsi: 1. Girardelli (Luks) 312 točk, 2. Aamodt (Nor) 310, 3. Tomba (Ita) 301; skupno: 1. Girardelli (Luks) 1303 točke, 2. Aamodt (Nor) 1067, 3. Heinzer (Svi) 768, 4. Tomba (Ita) 737, 5. Ma-der (Avs) 720. Italijani seveda nesporni favoriti Malta kot nalašč za »nogometno fešto« Roberto Mancini danes namesto Roberta Baggia (AP) PALERMO - Italija ima na drevisnji kvali-fiakcijski tekmi za SP v ZDA 1994 lepo priložnost, da dostojno proslavi svojo 500. tekmo. Igrala bo namreč proti Malti, ki je nasprotnik kot nalašč za pravo »nogometno festo«. Navijači v Palermu seveda pričakujejo dopadljivo nogometno predstavo s kar precej zadetki. Sicilsko mesto pa bo pri tem tudi pozdravilo krstni nastop Sicilijanca Alessandra Mellija. Nogometaši Malte pa gotovo niso dopotovali v Palermo, da bi bili azzur-rom le »sparing partner« na tej »nogometni festi«. Na dlani je sicer, da so italijanski nogometaši nad drevišnjem srečanju nesporni favoriti, res pa je tudi, da Maltežani ne bodo že vnaprej prodali svoje kože. Da niso ravno nogometni začetniki, s katerimi se da kar pomesti, so dokazali tudi pred tremi meseci na prvem srečanju, ko so izgubili le z 1:2 in so bili azzur-rom večji del tekme tudi enakovredni. Bila je to prava sramota za italijanske nogometaše in trenerja Sacchija. Po tem srečanju so bili azzurri in z njimi tudi zvezni selektor tarča hudih in zlobnih napadov. Trener Sacchi bo za drevi šn j o tekmo spet (že štirinajstic) poskrbel za nekaj sprememb in novosti v reprezentanci. Krstni nastop z državnim dresom bosta opravila Melli (Parma) in Porrini (Atalanta). Ob liberu Ba-resiju ne bo igral njegov soigralec pri Milanu Co-stacurta, temveč izkušeni branilec Sampdorie Vierchovvod. V napadu pa bo igral neobičajen par Melli - Mancini, ki bo nadomestil poškodovanega Roberta Baggia. Tehnični vodja Malte, Portugalec Carlos Quei-roz je ostal brez srednjega branilca Couta, ki je dosegel gol na prvi tekmi proti Italiji, in napadalca Xavierja. POSTAVI. ITALIJA: Pagliuca, Porrini, Maldini, D. Bag-gio, Vierchovvod, Baresi, Fuser, Albertini, Melli, Mancini, Signori. MALTA: Cluett, S. Vella, Zefara, Galea, Sali-ba, Laferla, Busuttil, R. Vella, Gregory, Degior-gio, Scerri. SODNIK: Vassilios Nikakis (Grčija). Srečanje na stadionu La Favorita v Palermu se bo pričelo ob 20.30. VRSTNI RED SKUPINE 1: Švica 7, Italija 6, Škotska 4, Portugalska 3, Malta in Estonija 1. _ NOGOMET / TUJA PRVENSTVA_ Bayern v peli prestavi V Franciji izenačeno Maradona ponovno negativni junak kola PARIZ - Uvodno besedo si ta teden zasluži francosko prvenstvo, in sicer °lj zaradi uspehov francoskih ekip v evropskih Pokalih. Monaco in Olim-Pique že nekaj kol skupaj zasedata prvo mesto, a njuna igra ni najbolj prepričljiva. Predvsem Monaco s težavo najde pot do gola, Marseillčanom pa Povzročajo največ težav ranilci. Ostali tekmeci so j tem kolu zapravili velik del možnosti, da bi do °nca lahko metali polena Pod noge favoritoma. Bor-deaux je doma le remiziral, Pariš St. Germain in p an*-es Pa sta celo zgubila, nrav Nantes je v zadnjih j.h Precej popustil, tako a je tudi boj za mesta v Pokalu UEFA spet živahen. Vrstni red: OM in Mo-naco 40, Bordeaux 37, pSG 36. V Bundesligi je Bayern • i r0 Peto prestavo in ■Janka obračunal s čedalje s absim Kolnom. Nasprot- Dimitrij Križman no je Eintracht v Dortmundu igral s pritisnjeno zavoro in izgubil z Borus-sii z gladkim 3:0. Tudi razlika v golih se je nagnila v korist Bavarcev, ki so v dosedanjih petih kolih spomladanskega dela zaigrali nadvse obetajoče. Korak z njimi drži kljub temu že precej oddaljena Borussia Dortmund, pri dnu pa sta si močno opomogla Borussia Monchen-gladbach in VVattenscheig. Vrstni red: Bayern 34, Eintracht in VVerder Bremen 30, Borussia Dortmund 29. Zelo razgibano je bilo tokrat na španskih igriščih. Velikih presenečenj sicer ni bilo, Maradona in zelo razpoloženi strelci (kar 34 golov) pa so dosegli sezonski višek. Argentinski zdaj že bivši as je s Sevillo gostoval v Cadizu ter se sprl z nasprotniki, fotografi in celo orožniki. Iz vsega tega se je izcimila le bleda predstava brez golov. Barcelona je v Valencii zmagala s 4:3, Deportivo se je pozabaval z Burgosom in mu nasul pet golov, Albazete pa je premagal Gijon s teniškim 6:2. Zelo vroCe je bilo tudi v Bilbau, kjer je gostoval »smrtni sovražnik« Baskov Real Madrid. Neodločen izid je na koncu zadovoljil obe moštvi. Vrstni red: Barcelona 42, Real Madrid 40, Deportivo La Gorana 39. V Angliji so odigrali dve koli, v katerih sta Aston Villa in Norvvich iztržila po eno zmago in poraz, medtem ko je izkupiček Manchester Uniteda le en remi. Za trojico je zazeval pravi prepad, na sredini pa je položaj tembolj zapleten, saj se v razmahu 4 točk gnete kar dvanajst ekip. Vrstni red: Aston Villa 64, Norvvich in Mancha-ster United 62. p®nev (Valencia, levo) in Guardiola (Basrcelona) v boju za žogo (AP) ODBOJKA - PLAV O F F illli Maxicono tudi letos v najboljšem položaju Gianni Furlanic PARMA - Prvi del italijanskega moškega odbojkarskega prvenstva A-l lige se je končal natanko tako kot lani. Na vrhu lestvice je tudi tokrat državni prvak Maxicono iz Parme, ki je zbral enako točk kot Sisley iz Trevisa, vendar pa je imela ekipa iz Parme boljši količnik v nizih. Na preostalih dveh mestih je letos prišlo do rošade med Misuro iz Milana ter Messaggerom iz Ra-venne. Po pričakovanjih so Maxicono, Sisley, Misura (v lanski sezoni Me-diolanum) in Messaggero razred zase in bržkone štiri najbljše šesterke na svetu nasploh. Med Cetrtou-vršCenim Messaggerom in Gabeco Montichiari je nic manj kot 10 točk in že samo to dovolj zgovorno priča, da je v italijanskem prvenstvu, ki je gotovo tudi najbolj kakovostno prvenstvo na svetu, izredna razlika med »velikimi« in »malimi« tako glede organizacije samih klubov kot tudi igralskega kadra in finančnih možnosti. Vse to pa v najvecji meri tudi odloča o končni uvrstitvi. Družbo Štirinajstih najboljših zapuščajo Lazio Rim, Olio Venturi Spoleto ter Aquater Brescia. Omeniti moramo, da je ekipo iz Brescie do pred dvema meseca treniral v naših odbojkarskih krogih dobro poznani dr. Vladimir Jankovič, za Olio Venturi iz Spoleta pa nekaj let uspešno nastopa Žarko Petrovič dolgoletni elan Vojvodine iz Novega Sada in bivše jugoslovanske reprezentance. V Spoletu so poskušali zadnje čase vključiti Brazilca Pampo, ki je nadomestil poškodovanega Aregentinca Raula Quirogo, toda na končni lestvici je imel novinec Jockey Schio na Čelu z veteranom Kirn Ho Chulom dve točki vec, s tem pa tudi zagotovljen obstanek v ligi. Zadnje Čase vse bolj drsi na lestvici navzdol Panini iz Modene, ki je bil od leta 1969/70 naprej kar osemkrat državni prvak, v obdobju med letoma 1986 do 1989 pa kar štirikrat zapored. Večkratni italijanski prvak je letos zbral 20 točk z 10 zmagami in 16 porazi in prvenstvo končal na 10. mestu. Novost letošnjega play-offa, ki se Kapetan Maxicona Marca Bracci prične že jutri, je v tem, da najboljši dve ekipi iz A-2 lige ne bosta nastopili, ker je to prvenstvo še v polnem teku in manjka do konca se 5 kol. Prvih pet iz A-l lige pa ima do prvega nastopa v končnici še skoraj dva tedna za zaključne priprave, saj bodo te ekipe nastopile Sele v Četrtfinalu. V osmini in Četrtini finala se igra na dve zmagi, v polfinalu in finalu pa na tri. V primeru, da bo potrebno odgirati za 48. državni naslov pet tekem bo končni zmagovalec znan 15. maja. Pred pričetkom play-offa smo imeli krajši razgovor s športnim direktorjem Maxicona Aristom Isolo, ki nam je z zanj značilno umirjenostjo z veseljem odgovoril. Kako ocenjujete potek letošnjega prvenstva? »Tudi sezona 1992-93 je dokazala, če je to bilo sploh še potrebno, da so Maxicono, Sisley, Misura in Messaggero najmanj za razred boljši od drugih, saj se je razkorak z drugimi ekipami se povečal. Lani je imel tako petouvrsceni Montichiari ravno toliko točk kot četrti Mediolanum (letos Misura), letos pa Gabeca za cetrtoplasiranim Messaggerom zaostaja za okroglih 10 točk. Med deseterico na spodnjem delu lestvice pa je razlika občutno manjša kot v lanski sezoni in zadnje kolo je bilo odločilno vsaj v nekateirh primerih za končni vrstni red.« Po konCani sezoni se poslavljate od Maxicona in prevzemate še bolj zahtevno nalogo pri osrednji zvezi FIPAV, kjer boste odgovoren za vse moške reprezentanc. Vam bo še-sterka iz Parme za popotnico podarila še en naslov, ki bi bil že tretji odkar vodite Maxicono? »Prav nic ne skrivam, da želim Se en naslov, ki bi bil moj sedmi v karieri športnega direktorja. Štiri naslove sem osvojil s Paninijem, dva pa z ekipo iz Parme. Toda letos bo težko ponoviti lanski uspeh. Izenačenost med veliko »Četverko«, Ce jo tako imenujemo, je tokrat občutno večja kot v bližnji preteklosti. V letošnji sezoni pa nas je Sisley že premagal v temovanju za italijanski pokal, Messaggero pa v finalu za pokal prvakov. Za odločilne nastope play-offa se bomo skušali pripraviti dobro kot vedno doslej, a končnica je vedno nekaj posebnega in letošnja bo še toliko bolj zanimiva.« Zadnje Čase se širijo govorice, da je vse veC klubov v hudih finančnih težavah. Kaj mislite o tem problemu, ki je tesno povezan z nadaljnjim razmahom odbojke v Italiji naploh? »Problem je vse bolj aktualen in tudi skupen iz enostavnega in preprostega razloga, ker je denarja vedno manj. Ni potrebno posebej poudarjati, da bodo hudi finančni problemi zajeli tudi športno sfero. Pri Maxiconu smo ta problem rešili s tem, da smo dobili nekaj novih sponzorjev tako, da nam za prihodnjo sezono ne bo potrebno prodajati igralcev. Vem, da je v hudih finančnih škripcih Panini iz Modene in še nekatera druga društva tako v najvišji ligi in tudi v A-2. S kakovostno rastjo naše moške odbojke so tudi izdatki vedno večji. Vsi na vse to niso najbolje pripravljeni. Recesija je tudi pri športu in takega booma, ki smo ga doživeli tudi pri odbojki v bližnji preteklosti, vsaj v kratkem ni vec pričakovati.« Basile ne namerava poklicati Maradone BUENOS AIRES - Selektor argentinske nogometne reprezentance Alfio Basile za Pokal Amerike ne namerava poklicati Diega Maradone v argentinsko reprezentanco, lahko pa se zgodi, da poklice napadalca Udineseja Balba. Pokal Amerike je na programu junija v Ekvadorju, vest o »izključitvi« Maradone pa je sporočil sam Basile, ki bo že v kratkem pripotoval v Italijo in si ogledal dve tekmi Udineseja, da o videl Balba na delu, pogovoril pa se bo še z dvema argentinskima nogometašema Caniggio in Batistuto, ki tudi igrata v Italiji. Glede Maradone je Basile v nekem intervjuju izjavil, da bo Maradono rajši poklical za kvalifikacijske tekme za svetovno prvenstvo. Argentinski tednik El Grafico pa je v svoji zadnji številki tudi zapisal, da bo Maradona prihodnjo sezono igral pri Boca Juniors in da naj bi bila pogajanja o tem s Sevillo že zaključena. Kvalifikacije za nogometno SP: danes Nizozemska - San Marino UTRECHT - V Utrechtu bo danes na sporedu kvalifikacijska tekma za nastop na nogometnem SP v ZDA med Nizozemsko in San Marinom. »Tulipani« so izraziti favoriti, Čeprav bodo nastopili v močno okrnjeni postavi. Toda nizozemski selektor od svojih igralcev zahteva, da v dveh tekmah s San Marinom dosežejo najmanj dvanajst golov in ne dobijo niti enega. Skupina, v kateri igra Nizozemska, je izredno izenačena, tako da se lahko zgodi, da bo o uvrstitvi na SP odločala razlika v golih. Umrla dva igralca baseballa CLERMONT - Igralca Cleveland Indiansov Steve Olin in Tim Crews sta izgubila življenje v ladijski nesreči, do katere je prišlo v pristanišču jezera Lit-tle Lake Nellie na Floridi. Ribiška ladja, na kateri je bil še njun soigralec Bob Ojeda, je treščila v pomol. Olin je bil na mestu mrtev, Crew je umrl takoj po prevozu v bolnišnico, medtem ko je bil Ojeda huje ranjen. Policija podrobnosti v zvezi z nesrečo še raziskuje. Domnevajo, da so bili igralci pod vplivom alkohola in da so pluli prehitro. Trener Atletica Madrid odstopil MADRID - Trener Atletica Madrid, Argentinec Omar Pastoriza, ki je ekipo prevzel 11. februarja, je odstopil »zaradi nepremostljivih nasprotij« s predsednikom kluba Jesusom Gilom. Eden od glavnih razlogov za nesoglasja med predsednikom in trenerjem je slaba igra argentinskega veznega igralca Villareala, ki ga je Atletico najel prav na zahtevo Pastorize. Atletico Madrid bo tudi nasprotnik Parme v polfinalu pokala pokalnih prvakov. Gaston najhitrejši v 2. etapi ANDORRA LA VELLA - Španski kolesar Inaki Gaston je zmagal v drugi etapi dirke po Kataloniji. V sprintu je prehitel rojaka Laudelina Cubina in Pe-dra Delgada, četrti pa je bil Italijan Gelfi. Z včerajšnjo zmago je Gaston prevzel tudi vodstvo na skupni lestvici. . Jutri Italija - Malta mladi REGGIO CALABRIA - Poleg prve ekipe, ki igra danes, se bo jutri z ustrezno reprezentanco Malte pomerila tudi mlada reprezentanca Italije. Tekma bo v Reggiu Calabria, selektor reprezentance Maldini pa se, podobno kot njegov kolega v Članski ekipi Sacchi, pritožuje nad poškodbami. Ce ne bo prišlo do nepredvidenih težav, bo mlada reprezentanca azzurrov zaigrala v naslednji postavi: Visi, Orlandi-ni, Favalli, Sacchetti, Panucci, Mignani, Muzzi, Al-tomare, Del Vecchio, Marcolin, Cois. Maldini pričakuje kup golov v mreži vratarja Malte in ekipo pripravlja na precej bolj pomembno srečanje 28. aprila v Neuchatelu s Švico. Xavier Gravelaine v Marseille? PARIZ - Francoski prvak Marseille zeli za tri milijone dolarjev od Caena odkupiti najuCinkovitejše-ga napadalca francoskega prvenstva, Xavierja Gra-velaina. V Marseillu naj bi ostal štiri leta. Caen, ki se je o prestopu Gravelaina pogajal tudi s Pariš St. Germainom, na ponudbo Marseilla še ni odgovoril. Tour de France tudi v Angliji LONDON - Po letu 1974 bosta prihodnje leto dve etapi te najslovitejše kolesarske dirke na svetu spet potekali na angleških cestah. Kolesarji se bodo skozi na novo odprt predor zapeljali do Dovra, kjer bo Start prve od obeh etap. Na ta način želijo tudi kolesarji proslaviti enotnost Evrope in odprtje predora med Francijo in Anglijo. Pat Cash se vrača LONDON - »Z mano še ni konec,« pravi nekdanji zmagovalec VVimbledona, Avstralec Pat Cash. Zaradi težav s koleni že vse od januarja ni stopil na igrišCe, ni ga v avstralski ekipi za Davisov pokal, na svetovni jakostni lestvici pa je zdrsnil pod 200. mesto. Pat namerava ponovno zaigrati na Grand Siam turnirju v VVimbledonu, vendar le v primera, Ce se bo za to Čutil dovolj pripravljenega. »Nadaljnje kariere ne mislim postavljati na kocko zaradi enega turnirja,« je še dodal. Te dni Pat sodeluje pri promociji Sydneya, ki kandidira za organizacijo olimpijskih iger leta 2000. Poulsen spet v reprezentanci KOPENHAGEN - Selektor danske reprezentance Richard Moeller je pred kvalifikacijsko tekmo s Španijo za nastop na svetovnem prvenstvu v ekipo poklical tudi Flemaminga Poulsena, ki se je poškodoval prejšnji mesec na tekmi proti Argentini. Tekma s Španijo bo 31. marca in je za Dance odločilna. V štirih tekmah so namreč zbrali le 5 točk, Spanci, ki so na prvem mestu v skupini, pa jih imajo 9 iz šestih tekem. Gilford vodi v Evropi LONDON - Anglež Gilford je v tej sezoni doslej največ zaslužil na golf turnirjih European Tour. V njegov žep je šlo 132.727 funtov, za njim pa po zaslužku sledijo: James (Ang) 119.956, Nobilo (Nzl) 97.982, VVestner (Jar) 96.140, Faldo (Ang) 95.325 funtov itd. KULTURNI DOGODKI Sreda, 24. marca 1993 PRIMORSKA POJE / KONCERT V BOLJUNCU PRIMORSKA POJE / PETI LETOŠNJI KONCERT TRST "Petje priložnost za zbliževanje11 Damiana Ota Primorska poje kot vsakoletna, edinstvena priložnost za zbliževanje med ljudmi. Pa tudi množična zborovska revija, ki ponuja dovolj zanimiv vpogled v dogajanje na tovrstnem glasbenem prizorišču med Slovenci, ki živimo na tej in oni strani meje. Obenem je to kul- turna prireditev, ki se sklicuje na kulturni prostor brez meje, ne upravno-politicnih ne svetovnonazorskih. »Primorska poje je porok kulture, ki se ne zapira v slonokoščeni stolp, temveč se ustvarjalno preteka med ljudmi, «je v svojem pozdravu bo-ljunskemu koncertu poudaril predsednik ZS-KD Ace Mermolja. »Petje je velika priložnost za zbliževanje«, Primorska poje pa Zeli uveljavljati prav ljubezen do petja, ki jo vsak posamezni pevec izraža s svojim sodelovanjem pri zborovski skupini. Ne gre torej le za vrhunsko petje, saj se ljubezen do petja ne odseva samo v vrhunskih izvajalnih sposobnostih. Gre predvsem za spodbujanje in vrednotenje tiste pevske dejavnosti, ki omogoča in ponuja dragoceno osnovo, brez katere niti najboljšega petja bi ne bilo. Da je Primorska poje še zanimiva, so s svojim dokaj številnim pristopom potrdili zbori (prijavilo se jih je tudi letos nad sto), pa tudi poslušalci, ki so se v lepem številu udeležili sobotnega koncerta v boljunskem gledališču. V prisotnosti tudi u-glednih gostov, kot so bili poleg domačega župana PeCenika in odbornika za kulturo Stefančiča še koprski župan Aurelio Juri in predstavnik pobratene Občine Marzabotto, se je občinstvu predstavilo šest zborov oziroma pevskih skupin. Ob napovedovanju Sanje Sedmak so tako zapeli Oktet France Bevk iz Ota-leza (umetniški vodja Pavel Magajne). MoPZ Pergula iz Sv. Petra pri Piranu (dir. Rozana Grbec), Sovodenjska dekleta (vodi jih Sonja Pelicon), MePZ Adriatic iz Hrvatinov (dir. Bogdana Borota), goriški MoPZ Mirko Filej (dir. Zdravko Klanjšček) in MePZ Stanko Premrl iz Podnanosa, najštevilnejši med vsemi, ki je pod vodstvom Loredane Sajovic sklenil sobotni zborovski koncert z »običajno« dodatno pesmijo. Ze v soboto, 27. t.m., bo na vrsti drugi in zadnji koncert Primorske poje na Tržaškem: ZSKD ga v sodelovanju z Zadrugo, MoPZ Vasilij Mirk in ženskim pevskim zborom Prosek-Kontovel prireja v dvorani Kulturnega doma na Proseku. V soboto zvečer, z začetkom ob 20.30, bo spet nastopilo šest zborov, in sicer Kvintet Sonček in Komorni zbor Amadeus s Pivke, Moški oktet Godovič, DPZ Grlica iz Budanj, MePZ Rupa-PeC in MePZ Primorec-Tabor, ki bo pod vodstvom MatjaZa Sceka kronal sobotni koncert na Proseku. V Dornberku zlasti slovenska pesem Nastopil je tudi Tržaški oktet ki ga vodi A Pertot Jože Koren 2e od 13. t.m. so v teku nastopi pevskih zborov v okviru tradicionalne vsakoletne priredit-ve»Primorska poje«v organizaciji Združenja pevskih zborov Primorske, Zveze slovenkih kulturnih društev v Trstu in Zveze kulturnih oganiza-cij Nova Gorica s sodelovanjem zvez kulturnih organizacij iz raznih primorskih središč in Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice. Pevske prireditve si bodo sledile vse do 4. aprila, vseh skupaj pa je na programu osemnajst, kar je lepo število. V uvodniku v brošuri-programu je predsednik Zveze slovenskih kulturnih društev Trst-Gorica-Videm Ace Mermolja zapisal, da se Primorska poje letos vrača k množičnosti, ker bi sicer strožja selekcija neupravičeno izločila preveč tistih zborov, ki se ljubiteljsko, navdušujoče in zagnano predajajo gojenju zborovskega petja. Podpisani ne spremlja vseh nastopov, udeležil se je samo tistega v Dornberku, kjer je nastopil tudi Tržaški oktet, vendar je že ta nastop potrdil letošnji namen prirediteljev, saj so med petimi nastopajočimi (eden je zaradi bolezni odpadel) Arhivski posnetek Tržaškega okteta, ki je nastopil na Primorski poje v Dornberku bili zbori različnih izvajalskih zmogljivosti od takih, ki pojejo predvsem iz navdušenja do tistih, ki se bolj učinkovito predajajo interpretiranju in tudi zahtevnejšim programskim izbiram. Za vse zbore pa velja, da so se pri svojih programskih izbirah skoraj izključno odločali za slovensko ljudsko in umetno pesem od renesanse do sodobnih ustvarjalcev, saj je bila med 26 pesmimi na sporedu veCera le ena italijanska. Predstavili so se moški oktet»Pr-farci«iz Spodnje Idrije (zborovodja Dori Žakelj), moški pevski zbor »Kras« iz Opatjega sela (zborovodja Anton Klančič), Komorni moški zbor iz Izole (zborovodja Oskar Trebeč), mešani pevski zbor»Maestral«iz Kopra (zborovodkinja Maja Cetin) in Tržaški oktet (umetniški vodja Aleksandra Pertot). Po kulturi petja, ubranosti glasov, intonanCni zanesljivosti in pevski dinamiki je od nastopajočih iz Slovenije izstopal zlasti mešani zbor»Me-stral«, ki je zapel Gallusovo O homo, De Mar-zijevo Signore delle cime, Miheleicevo Tam v dolu ter Kumarjev! priredbi istrskih Drim, drim, drimala in Dajte, dajte. NajveC aplavzov pa je požel Tržaški oktet, ki je zapel Adamičevo Vaso- valec, Vodopivčevo Barčica, Merkujevo rezijansko Da jora ma Cany-naua, VrabCevo Luna, lunica in Adamovo prikupno Sem zaljubljen bil, ki jo je tokrat prvič izvedel. Vse je zapel s poglobljeno interpretativno dognanostjo in zvočno Čistostjo. Aplavzem se je oddolžil še s Pobratimijo. V uvodu je predsednik Združenja pevskih zborov Primorske g. Rudi Si-mac povedal nekaj misli o pomenu zborovskega petja danes in o gmotnih stiskah, v katerih so pevski zbori (in kultura na splošno) prisiljeni delovati. Občinstva je bilo veliko in zadovoljstva tudi. tili Poklon patru Davidu Turoldu Po Vidmu se bo tudi Trst poklonil spominu patra Davida Marie Turolda, ki je umrl pred dobrim letom. Predstavi, ki jo je za Stalno gledališče Furlanije-Julijske krajine pripravil Furio Bordon, so dali naslov Prijatelji, moram vam povedati (Arniči devo dirvi). Gre za izbor pesmi in spisov patra Turolda, ki se prepletajo s posnetki iz filma Poslednji (Gli ulti-mi), ki ga je kot scenarist in režiser pripravil sam Turoldo, in s televizijskimi in radijskimi intervjuji patra. Pri izbiri tekstov je sodeloval Giorgio Luzzi, berejo pa jih igralci Roberto Sturno, Gianni De Lellis in Stefania Barca. V predstavi, ki bo na sporedu drevi v gledališču Rossetti, je prikazana življen-ska pot priljubljenega patra, ki se je rodil v Furlaniji in na katero je bil izredno navezan. V drugi polovici tedna si bodo predstavo lahko ogledali v Bergamu in Milanu, nato pa še v Sondriu, Codroipu in Trentu. SEZONA V TRŽIČU Osem pankrtov oziroma samo en Brachetti Bojana Vatovec BlešCeCi, presenetljivi, navdušujoči igralec kabaretist Arturo Brachetti, ki je očaral občinstvo in gledališke kritike s svojo nenavadno spretnostjo in hitrostjo preoblačenja in spreminjanja kot tudi s prikupnimi rokohitrskimi Čarovnijami je bil konec prejšnjega tedna gost v videmskem teatru Delle Mostre in nato še včeraj in predvčerajšnjim v tržiškem občinskem gledališču. Tokrat je briljantni gledališčnik pustil ob strani bolj izrazito kabareti-stične izkušnje, ki si jih je nabral v pariškem Pa-ladis Latin in 01ympia, ter se predstavil v tipični boulevardski komediji kriminalki francoskega avtorja Roberta Thomasa z naslovom Les Battards, Pankrti, ki so ga za to priložnost v italijanščino prevedli kot II mistero dei bastar-di assassini. Robert Thomas je izredno zanimiv lik gledališkega avtorja, ki je uspešnico Les battards napisal leta 1978. Kriminalko sta prevajalec Nino Marino in režiser Guglielmo Ferro s poudarjanjem farse spremenila v tako imenovani gledališki »strip«, v katerem zlasti izstopa Arturo Brachetti v osmih različnih vlogah. Dogajanja v komediji sprožijo poroka bogataša Adriana Valoria Grandterra, ki vse svoje imetje, vredno milijardo frankov, zapusti sinu Jacquesu, v primeru si- nove smrti pa je treba premoženje razdeliti med sedmimi Adrianovimi nezakonskimi otroki. Jacques se namerava poročiti s plavolaso Evo, ki pričakuje otroka, vendar se boji, da ga eden od pankrtov hoCe umoriti. Zato poklice na pomoč prijatelja iz mladih let inšpektorja Charlesa. Prepozno, kajti neznani morilec ubije najprej Jacque-sa, nato še ostale dediče, dokler ne ostane sam. Arturo Brachetti nastopa v vlogah osmih dedičev, ki jih družijo le oranžno rdeči lasje. Najprej je elegantni, prestrašeni Jack, nato robati vojak, naglušni lakomni notar, pobožni duhovnik in nasilni gangster. Zlasti zabaven kot trdosrčna podjetnica in šarmantna lahko-živka. Nenadkriljiv pa je kot Oscar, ki nastopa v nočnem klubu v vlogi princese Sissi. Poleg Brachettija nastopa še Monica Scantini kot šarmantna in seksi Eva in Roberto Citran kot nerodni inšpektor Charles. Čeprav delo nima kdove kako globoke sporočilne note, je zelo tekoče, prijetno in zabavno, tako da smeha in ploskanja ne manjka. K uspehu so pripomogli še romantično elegantna scena z dvojnim stopniščem Giovannija Li-cherija in Alide Cappel-lini, prav tako elegantni in pretirani kostumi Partizie Bongiovanni ter glasba Tiziana Popolija. LAHKA GLASBA / V TRŽAŠKEM ROSSETTIJU MLADINSKO GLEDALIŠČE / OB 25-LETNICI DRUŠTVA TABOR_ Maloštevilna publika za "gospo popevke" Tudi Ometla Vanoni ni skrivala razočaranja Andro Merku V soboto zvečer sta bili dve tretjini gledališča Rossetti prazni: približno petsto gledalcev se je odzvalo nastopu Omelle Vanoni, ki ni prikrila svojega razočaranja zaradi tako maloštevilne udeležbe. Res, ni bilo zelo elegantno, da se je Va-nonijeva na odru zgražala tudi nad organizatorji, vendar menimo, da je Trst skorajda neobčutljivo mesto, vsaj kar se lahko glasbe tiče. V prvem delu nastopa je milanska umetnica podala prisotnim nekaj neobjavljenih besedil, ki jih je spisala skupaj z Da-cio Maraini: kramljala je o ženskih problemih z oblačili, o razmerju, ki ga imajo splošno ženske do moških, o svojem razmerju do spanja in še o svojih očeh. Občinstvo pa se je prvič navdušilo pri jazzovsko angažirani uspešnici»Che cosa c’e«, ki se je nato naravno prelila v drugo Paolijevo uspešnico«Senza fine«. V glavnem pa je bil prvi del koncerta namenjen novejšim popevkam (»Ci vorresti tu«,»Non era presto per chiamarlo amore«,»Perduto«idr.); pri tem naj podčrtamo nekaj trenutkov velike teatralnosti (ne smemo niti pozabiti, da je za režijo nastopa poskrbela sama Vanonijeva) npr., ko si je zakrila oci s Črno svileno prepasnico in v zasenčenem delu odra prepevala samoto. V drugem delu koncerta je obcitnstvo najprej prisluhnilo Zivahne-mu»medleyu« južnoameriške glasbe, za tem pa so bili na vrsti starejši glasbeni biseri, kot npr.»Ve-drai, vedrai«in»Mi sono innamorata di te«Luigija Tenca pa»E penso a te«Lucia Battistija. Navdušenje publike je bilo seveda povod za duhoviti bis, v katerem je Vanonijeva ponudila, poleg vsem znane»L’appunta-mento«Roberta Carlosa, še nekaj kabaretnih, od- lično izvedenih chanso-nov. Skratka je glasbeno-igralski nastop Vanonije-vi uspel. Ge opustimo krajše monologe na začetku nastopa, mroda malce podobno salonskemu klepetu, lahko prav gotovo trdimo, da je milanska zvezdnica ponovno dokazala svoje izredne pevske sposobnosti. Tudi režija predstave je bila na prva dobri umetniški ravni, tako da je celotni večer navdušil maloštevilne prisotne. Dobro so se odrezali tudi Vanonijeni glasbeni spremljevalci: nad vsemi kitarist Piero Cazzago. Na žalost pa so Tržačani tudi tokrat potrdili svoje nezanimanje do lahke glasbe: prava sramota! Nič Čudnega, Ce bi se Ornella Vanoni, ko že v pretelosti Claudio Baglioni, dokončno odpovedala nastopom v našem mestu: kako bi se s tem ne strinjali? "Geniji v kratkih hlačah11 igra za mlado in starejšo publiko o naših današnjih najstnikih »Geniji v kratkih hlačah«je naslov mladinski igri, s katero se je Mladinska gledališka skupina SKD Tabor z OpCin spomnila 25-letni-ce delovanja društva (foto D. Krizniancic). Številno občinstvo je v petek zvečer in nedeljo popoldne navdušila s predstavo, ki nam bo resnično ostala v najboljšem in najlepšem spominu. Preden začnemo z recenzijo o predstavi sami, ki jo je skupina odigrala kot predpremiersko predstavo že v petek dopoldne na srednji šoli na Opčinah, naj povemo nekaj podatkov: delo je nastalo po povesti Slavka Pregla, v njem pa nastopa kar 14 mladih igralcev: Sara Balde, Maja Mezgec, Milan Lavrenčič, Martin Sosič, Andrej Šuligoj, Andrej Stanese, Daša Bolčina, Martina Krapež, Maja Mezgec, Erika Balde, Nina Taha, Ivan Mikulus, Nastja Milic, Veronika Sosič in Anja Strekelj. Delo je režirala Edita Frančeškin, ki je z omenjeno skupino pred tem že pripravila dve zelo posrečeni predstavi »Štirje muzikanti« in »Ni lahko biti pes«. Za izredno lepo glasbo je poskrbel Nevio Miklavčič, za pravtako lepo, izvirno sceno Magda Tavčar, za osvetljavo predstave je skrbel Igor Tavčar, za ton Henrik Gruden, vodja predstave pa je Nori Jeric. Prvo, kar bi želeli zapisati, je ugotovitev, da smo gledali predstavo, ki je bila v rokah mladih, ki je bila namenjena njihovim problemom in so jo tako zaigrali izredno Neva Lukes doživeto in sproščeno: zadostovala je sproščena igra vseh nastopajočih, ki so v glavnem zaigrali sebe. Ce Cujemo večkrat pripombe, da so naši mladi odsotni pri naših društvih, da se od te dejavnosti oddaljujejo, lahko tokrat z veseljem ugotovimo, da so bili igralci resnično samo mladi, da pa so njihovo igro iz dvorane gledali poleg odraslih tudi mnor gi njihovi sovrstniki, prijatelji. Igra, ki govori o zamisli mladih, da ustvarijo svoje glasilo »Utripi«, kateremu se nato pridruži še glasilo »Antiutripi«, ki ga tiskajo najmlajši elani te skupine in govori tudi o njihovih prvih simpatijah in ljubeznih, ki se povezana še s petjem, glasbo in plesom, je, lahko zapišemo, navdušila vse mlade in tudi ostale. Igralci so se na odru gibali, kot to počnejo v življenju; pravtako so se tudi izražali, bili veseli in sproščeni - takšni pac, kot si jih je zamislil avtor dela in kot jih je, po res posrečeni režiji, postavila na oder Edita Frančeškin. Vsakemu igralcu je bila vloga takorekoc na »kožo« zapisana in tako jo je tudi zaigral. Predstava je s tem seveda pridobila na ritmu, funkcionalna scena je k temu irispevala še svoje, Pa adi nastopajoči so, s pri' ašanjem in odnašanjem tolov in miz pomagalu a se je vse odvijalo s ampom, ki je gledalca ržalo do kraja v napeto' ti in pričakovanju, kako e bo vse končalo. , In ko smo odhajali m vorane, smo že dobri1 udi številko glasim Utripi«, ki je izšla praV a to priložnost in jo j6 zvirno opremil z ilustra ijami glavni uredm lob (Milan Lavrenčiči- llasilo vsebuje kar lep0 tevilo sestavkov, v kate ih mladi izpovedujejo voj e izkušnje kot igrale1; tise o delu v gledali^1 kupini, nekaj misli o av orju dela, besedo reži erke in še marsikaj. Nori Jeric, ki je duša kupine in tudi v o 1 iredstavo, je že na deim a bi igro ponovili na aznih šolah in v drugi rustvenih dvorana Tepricani smo, da 0 mela predstava ta .speh, kot ga je imela Q° aa, da pa bo, prav žara 3 svoje uspešnosti pra otovo privabila v m linsko gledališko skupi io še veC mladih. Izbir lela je namreč pokazala-la je treba najti za mla gro, ki govori o njihovi ^ iroblemih, da jim je tre ia dati na odru možno zražanja svojih čustev i ihr-ntlrm/ Ha 16 tiobs S predstavo. To smo vsi dobro razumeli in občutili. Zato na) gre še enkratna P°°va, • vsem, igralcem, režiser in vsem ostalim, k1 s pripomogli, da sm odhajali s predstave z dovoljni, veseli in tum navdušeni. PRIREDITVE Sreda, 24. marca 1993 Gledališča Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM JUTRI: ob 20 uri (Štihova dvorana) P. Shaffer: Leti-cija in Luštrek. Vstopnice 500 SIT. Ob 21.30 uri (Klub CD) Sophie Boulin - Pariš la Nuit. Pevka Sophie Baulin odkriva nove oblike kabaretske predstave. Vstopnice 1000,1500 SIT. V PRIHODNJIH DNEH: 26. in 27. t. m. ob 20. uri (Linhartova dvorana) E. Horvatin: Zenska, ki nenehno govori, (Cas subjektivnega) Poligon. Vstopnice 400 SIT. 27. t. ra. ob 20. uri in 31. t. m. ob 21. uri Stmisa/Frey: Žabe. Vstopnina je 600 SIT. Informacije na tel. 061/222-815. DRAMA SNG DANES: o b 20. uri (Mala Drama) W. Allen: Zaigraj Se enkrat, Sam. Predstava je razprodana. JUTRI: ob 19.30. uri J. B. P. Moliere: Svatba po sili. Abonma Dijaški 8 Večerni in izven. Ob 20. uri Max Gad: Samo igra je in ne boli. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 19.30 G.Stmisa: Samorog. Abonma Študentski prvi in izven (konto) 26. t.m. ob 20. uri A.Nicolaj: Prva klasa. Za izven in konto. 27. tim. ob 19.30. mi A. Schnitzler: Anatol. Za izven in konto. 27.t.m. ob 20. uri I.Cankar: Pisma Ani. Za izven in konto. Informacije vsak delavnik od 11. do 12. ure ter mo pred predstavo na tel. 061/221-511. OPERA IN BALET DANES: ob 19. mi Strauss: Netopir. JUTRI: ob 19. uri Verdi: Requiem V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 16.30 Verdi: Re-quiem. Za red Četrtek n in izven. 27.t.m. ob 19. uri Strauss: Netopi. Za izven in konto. Blagajna je odprta med 11. in 13. mo ter med 17. in 19. mo. Rezervacije na tel. 331-950 samo med 9. in 11. uro. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO DANES: ob 19.00 A. P. Cehov, T. BrAsch: Platonov. Za abonma Sreda in izven. JUTRI: ob 19.30 Tabori: Goldbergove variacije. Za abonma Četrtek in izven. Ob 22.mi (Mala scena) Klinika Tivoli d.o.o. Za izven in konto. V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 19.-30 M. Frayn: Hrup za odrom. Za izven in konto. 26. in 27. t. m. ob 22. uri CABAres, CABArei, gostuje Zijali Sokolovid, znameniti sarajevski igralec, dobitnik Številnih gledaliških nagrad in priznanj. Informacije in rezervacije od 10. do 12. me in mo Pred predstavo na tel. 061/210-852. KUD FRANCE PREŠEREN JUTRI: ob 21. mi Prometej brez skodelice. V izvedbi Študentske gledališke skupine Rezares. Informacije na tel. 061/332-288. šentjakobsko gledališče DANES: ob 19.30 uri J. Anouilh: Ljubi tički (vse po-drekajo). Igra: Jurij Souček, k.g.. Za abonma Red E in iz- JUTRI: ob 17.00 uri J. Anouilh: Ljubi tički (vse po-^®kajo). Igra: Jurij Souček, k.g. Za abonma Red U in iz- . V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19.30 uri J. Anouilh; Ljubi tički (vse podrekajo). Igra Jurij souCek, •g--Za abonma red Sobotni in izven. Prodaja vstopnic dva dni pred dnevom predstave od U do 19. me, na dan predstave pa dve uri pred predstavo. Rezervacije po telefonu 061/312-860. Maribor SNG DRAMA V PRIHODNJIH DNEH: 27.t.m. ob 19.30 La divina commedia - Infemo. Premiera. 3.4. ob 19.30 La divina commedia - Purgatorio. Premiera. 10.4. ob 19.30 La divina commedia - Paradiso. Premiera; Informacije na tel. 062/221-206. CfLJI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE JUTRI: ob 11.30 Marovvitz: Scherlockov zadnji primer. Abonma VEL mlAdinski in izven. Informacije na tel. 063/25-332. KRANJ PREŠERNOVO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 mi Barbara Hieng- Samobor: Hana Uger. Za abonma Sobota, izven in konto. JUTRI: ob 19.30 mi gostovanje sarajevskega igralca Zijaha SokoloviCa s predstavo CABAres, CABArei. V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 19.30 mi B.H.Sa-mobor: Hana Tiger. Abonma Petek I, izven in konto. Informacije na tel. 064/222-681. KAVNE NA KOROŠKEM KULTURNI DOM v PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 19. uri A. P. J-ehov: Snubač. Gostuje gledališče Loža. Za abonma in Furlanija-Julijska krajina trst KULTURNI DOM DANES: ob 16.00 (abonma Red H) - Thomton Wil-er" Naše mesto. Režija Adrijan Rustja. Ponovitev jutri, 25. t. m. (abonma Red I), ob 16. uri. GLEDALIŠČE ROSSETTI DANES: ob 20.30 enkratna predstava Stalnega gleda-|4?c^ UJK - »Amici devo dirvi«, poezije in proza Patra D. • 1 urolda. Koordinacija in dramatizacija Fmio Bor-°n. Nastopa Roberto Stmno. Predstava izven abon-, ,a)a- za abonente popust. Prodaja vstopnic pri osrednji settUH V ^asaž‘ Hrotti (tel. 630063) in v gledališču Ros- V PRIHODNJIH DNEH: od 26. do 28. t. m. - Sandro assimini - »My fair lady«. Predstava izven abonmaja. za abonente popust. Predprodaja vstopnic in rezervacije v gledališču Rossetti in pri osrednji blagajni v Pasaži °tti. Izkaznice niso veljavne. DVORANA tripcovich DANES: ob 20. mi (red B) bo na sporedu ponovitev onizettijeve opere Lucia di Lammermoor. Dirigent Lu a' Rezija Patrizia Gracis. Predprodaja vstopnic pri bla-(redF) °rane ^’r*Pcov*cJ1- Ponovitev jutri, ob 20. mi gledališče cristallo UACONTRADA V PRIHODNJIH DNEH: od 27. t. m. do 4. aprila gosto-anje Alberta Lionella in Erike Blanc z delom Sache Gui- IV .ogli, figli e amanti«. Nastopajo: Aldo Alori, Anna ana Bottim. Scene Umberto Bertracca, kostumi Grazia onsL Režija Alberto Lionello. milje GLEDALIŠČE VERDI PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., ob 21. mi etek niza komičnega teatra. Na sporedu bo »La si-sjionna Papillon«, ki jo je napisal in režiral Stefano Ben-glavnih vlogah Antonio Catania in Gigio Alberti. Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE JUTRI: 25. t. m., ob 19.30 - Kabale im Liebe, drama Friedericha Schillerja. Glasba Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES: Cankarejv dom obvešča svoje obiskovalce, zlasti tiste, ki so že kupili vstopnice, da napovedani klavirski recital Alexisa VVeissenberga, ki bi moral biti danes v Gallusovi dvorani, žal, odpade. Kupljene vstopnice lahko vrnete na blagajni. JUTRI IN POJUTRIŠNJEM: ob 19.30 uri Koncert orkestra Slovenske filharmonije. Modri abonma. Dirigent: Anton Kolar. Solista: Justus Frantz in Christopher Tainton-Frantz. Program: Saint-Saens, Mozart, D. Zebre, A. Skrjabin. V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 22.30 uri (Sprejemna dvorana) Irakere - Jatino jazz. Larino žur v živo! Vstopnice v predprodaji 800 SIT, na dan koncerta 1000 SIT. 30. t. m. ob 19.30 mi (Gallusova dvorana) koncert Komornega orkestra Orpheus. Program: Haydn, Beethoven, Rossini, Bartok. Orpheus Chamber Orchestra je po mnenju vseh pomembnih svetovnih glasbenih kritikov eden najboljših komornih orkestrov na svetu. Vstopnina je 900 in 600 Sir. Informacije na tel. 061/222-815. SLOVENSKA FILHARMONIJA JUTRI: ob 17. in 18.30 mi Edina ljubezen Jakoba Gallusa Kranjca, koncert Ljubljanskih madrigalistov, dirigent Matjaž Scek. Predstava je zaključena za GM Slovenije. Informacije na tel. 061/150-155. LJUBLJANSKI GRAD JUTRI: ob 19.30 (Poročna dvorana) Pineiro Nagy, kitara. Popularni program portugalskih in španskih skladb za kitaro. Prodaja vstopnic: Festival Ljubljana. Tel. 061/221-948. Blagajna 061/226-544 , med 11. in 13. mo in med 18. in 19. mo. OPERA IN BALET V PRIHODNJIH DNEH: 29.t.m. ob 20. mi koncert sopranistke Paulette de Vaughn. V sodelovanju s Festivalom Ljubljana. KLUBK4 JUTRI: ob 21.uri Hamisc Imlach/Muriel Graves. Škotski folk zabavnjaki. Vroči telefon Kluba K4: 061/113-282. TIVOLSKI GRAD V PRIHODNJIH DNEH: 30. t. m. ob 18. uri solistični večer kitarista Jerka Novaka. Informacije na tel. 061/225-632. MARIBOR KAZINSKA DVORANA JUTRI: ob 19.30 mi koncert Musiče Slovenice. Solistka Natalija Vorboljova, sopran, Janko Šetinc, klavir. Za izven. V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 19.30 uri peti abonmajski koncert- Komorni ciklus. Nastopa kvartet Martinu iz Prage. Blagajna je odprta vsak dan, razen nedelje, od 11. do 16. ure ter uro pred predstavo. Infomacije na tel. 062/221-206. DOBROVA PRI NOVI GORICI GRAD DOBROVA V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 20. mi koncert v okviru večerov Hitove muze, mednarodno priznane skupine Trio Ekos. VELENJE KC IVAN NAPOTNIK V PRIHODNJIH DNEH: 29. t. m. ob 19.30 uri koncert skupine Trio Ekos. Furlanija-Julijska krajina TRST GLEDALIŠČE MIE1A DANES: ob 21.30 celovečerni koncert skupine Cara-van. AVDITORIJ MUZEJA REVOLTELLA Ul. Diaz 27 JUTRI: ob 20.30 koncert Krožka za kulturo in umetnost. Nastopil bo pianist Victor Pikaizen. GLEDALIŠČE ROSSETTI V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. tim., ob 20.30 koncert Tržaškega koncertnega društva. Nastopil bo Richard Goode - Orpheus Chamber Orchestra. Na programu Hydn, Beethoven, Rossini in Šostakovič. MILJE GLEDALIŠČE VERDI V PRIHODNJIH DNEH: v soboto, 27. t. m., od 22. me dalje Dance the jazz. Nastopila bo glasbena skupina Ra-dical Stuff & Lo Greco Bros. OPČINE PROSVETNI DOM V PRIHODNJIH DNEH: v nedeljo, 28. t. m., ob 10. uri koncert Tria Ekos, ki ga sestavljajo klarinetistka Lee I-Nin iz Tajvvana, Čelistka Anthea Scott-Mitchell iz Avstralije in pianistka Chiara Migliari iz Rima. Koncert organizirata KD Tabor v sodelovanju z Zvezo slovenskih kulturnih društev. SOVOPNJE KULTURNI DOM JUTRI: ob 20.30 koncert Tria Ekos - Lee I-Nin (klarinet), Anthea Scott-Mitchell (celo) in Chiara Migliari (klavir). Koncert so organizirali KD Sovodnje, Glasbena matica, ZSKD in Kulturni dom iz Gorice. Predprodaja vstopnic pri Posojilnici v Sovodnjah (tel. 882-155). Koroška CELOVEC MESTNO GLEDALIŠČE DANES: ob 19.30 - Leteči Holandec, romantična opera Richarda VVagnerja. Ponovitev v petek, 26. t. m., ob 19.30. Alpe-Jadran MESTRE GLEDALIŠČE TONIOLO V PRIHODNJIH DNEH: v ponedeljek, 29. t. m. celovečerni koncert kantavtorja Eugenia Finardija. NAPOVEDUJEMO: 6. aprila koncert Fabia Concata, ki pa bo nastopil tudi v diskoteki Hippodrome v Tržiču, 22. aprila. TREVISO PALAVERDE V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m. koncert Marca Masinija. NAPOVEDUJEMO: 20. aprila bo v Trevisu o tvoril turnejo Vasco Rossi, 12. junija pa bo nastopil na štadionu v Vidmu. Razne prireditve Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM DANES IN V PRIHODNJIH DNEH: do 28. tim. ob 18. in 20. uri (Kosovelova dvorana) Igra solz/ The Crying Game. Film Neila Jordana, vstopnina je 400 SIT. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV DANES: ob 19.uri bo srečanje s švicarsko pisateljico Hedi Wyss. Pisateljico bo rpedstavila gospa Vesna Kon-dric Horvat. NARODNI MUZEJ V PRIHODNJIH DNEH: 26. t. m. ob 17. uri spremljevalno predavanje k razstavi Kelti na Celjskem. Predavala bo Darja Pirkmajer, avtorica razstave, kustosinja za arheologijo v Pokrajinskem muzeju v Celju. Vabljeni. KLUBM JUTRI: ob 21.uri Hamish Imlach / Muriel Graves. V PRIHODNJIH DNEH:26.t.m. ob 22. mi Aatro parti. 28. t.m. ob 22. mi You Suck. Video: Edvvard D. 29. t.m. ob 20. mi Domdorf T Night. Promocija in degustacija Čajev Sir VVinston. VroCi telefon Kluba K4: 061/113-282. KUD FRANCE PREŠEREN DANES: ob 20. mi predavanje Vesele znanosti iz tematskega sklopa Literatura. Predaval bo Matej Bogataj, njegovo predavanje ima naslov: ... in ti mi boš krvava tekla! Tel. 061/332-288. KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE JUTRI: ob 10. mi predavanje Jmija Hudnika z naslovom Uporaba geodezije in fotogrametrije za prikazovanje stanja naravne in kulturne dediščine. Ob 12. mi predavanje Marka Sakside z naslovom Ponudba JUBA za sanacijo objektov kulturne dediščine. DRUŠTVO SLOVENSKIH PISATELJEV (Tomšičeva 12) DANES: ob 11. mi predstavitev novih knjig založbe Mihelač: Jože Udovič: Brazde na vodi, Tomo Virk: Kratka zgodovina večnosti; Malina Schmidt-Snoj: Intelektualec na preizkušnji in Vinko Moedemdorfer: Male nočne ljubavne pesmi. Ob 19. uri srečanje s švicarsko pisateljico Hedi Wyss. Pisateljico bo predstavila go. Vesna Kodrič Horvat. MARIBOR DVORANA ROTOVŽ JUTRI: ob 18. mi bo Literarni večer s pesniki Kajetanom Kovičem, Cirilom Zlobcem, Janezom Menartom in Tonetom Pavčkom ob ponatisu pesniške zbirke Pesmi štirih. Avtorje bo uvodoma predstavila Geraldine Hrelja. DOMŽALE KNJIŽNICA V PRIHODNJE! DNEH: 31. t. m. ob 19. mi Mistična Indija, predavanje Dušana Osojnika z 200 diapozitivi. Furlanija-Julijska krajina TRST POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria V PRIHODNJIH DNEH: v petek, 26. t. m., od 9. do 13. ure zasedanje »Mai piu razzismo«. Zasedanje organizirajo sindikati CGIL-CISL-UIL in Združenje bivših deportirancev ANED pod pokroviteljstvom tržaške občine. GLEDALIŠČE MIF.IA Do ponedeljka, 19. aprila bodo v gledališču Miela predvajali filme angleških mojstrov Michaela Povvela in Emerica Pressburgerja. DANES: ob 17.00 in 20.00 »The Life and Death of Colo-nel Blimp, i. R. Uvesey, A. VValbrook in D. Kerr. Razstave ti : '' Za najmlajše Slovenija LJUBLJANA KUD FRANCE PREŠEREN V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob 17. mi O Bibi, ki je prehitro rasla. Marionetna lutkovna igrica v izvedbi LS Kinetikon. Informacije na tel. 061/332-288. KULTURNICA VALENTIN VODNIK Vsako -redo ob 16. uri Cicipoj - glasbene igrice skozi pesem v zborčku, pripravnica za glasbeno šolo na različnih glasbilih. Vpisujejo deklice in dečke od 3. leta dalje. Vpis in informacije vsak dan od 9. do 19. ure. Tel. 061/558-973. LUTKOVNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA V PRIHODNJIH DNEH: 27. t. m. ob li. in 17'. mi Svetlana Makarovič: Sapramiška. Za izven. MARIBOR LUTKOVNO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 28.t.m. ob U.uri Z.Krilič: Jajce. CELJE SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V PRIHODNJIH DNEH: 26.t.m. ob 10. mi L.F. Baum: Čarovnik iz Oza. Zaključena. Ob 17. uri L.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Abonma 4. šolski in izven. Informacije na tel. 063/25-322. NOVO MESTO KULTURNI DOM DANES: ob 12. in 16. uri l.F.Baum: Čarovnik iz Oza. Gostuje SLG Celje. KOČEVJE MUZEJ DANES: ob 9.30 Levja Zgodba. Lutkovna igrica v izvedbi skupine ZOOM. Ob 11. mi Lutkovna delavnica. Do konca marca bo na ogled razstava V svetu lutk -poskus otroškega muzeja. Odprto od ponedeljka do petka od 9. do 13. in od 16. do 18. me ter v soboto od 9. do 12. ure. Zaradi lažje razporeditve prosijo, da obiske skupin pravočasno sporočite na telefon 061/851-864. Furlanija - Julijska krajina_ TRST KULTURNI DOM DANES: ob 11. mi ponovitev pravljice Cesarjeva nova oblačila. Rezija Vladimir Jmc. Ponovitvi v soboto, 27. t. m., ob 20. uri in v sredo, 31. t. m., ob 11. uri. GLEDALIŠČE CRISTALLO DANES: ob 10. uri gostovanje gledališke skupine Ac-cademia perduta z otroško igro Gabriela Garcia Marque-sa »Angelo«. Režija Danilo Conti. Slovenija LJUBLJANA CANKARJEV DOM (Sprejemna dvorana) Do 11. aprila je na ogled razstava Desetletje slikarstva -Avstrija 1980 - 1990 - Zbirka Schomer. Do 25. aprila je na ogled razstava otroških ilustratorjev iz vsega sveta Podobe domišljije- Sarmede 92’. NARODNA GALERIJA Na ogled je razstava Marka Pemharta: Izbrane slike iz Slovenije in Koroške. Informacije na tel. 061/219-740. GALERIJA GRAD TIVOLI Na ogled je razstava Mlada slovenska grafika. Razstavljal-ci: Črtomir Frelih, Klementina Golija, Samuel Grajfoner, Gregor Kokalj, Karel Plemenitaš, Nataša Ribic, Zora Stančič, Marija Starič - Jensko in Petra Varl- Simončič. MESTNA GALERIJA Do 28. marca je na ogled razstava dokumentarnih fotografij Mostar 92’- Urbicid. Do 31. marca je na ogled razstava keramičnih objektov in mozaikov Jane Mihel in Majka Mulacka. Do 31. marca je na ogled razstava sodobnega španskega slikarstva in kiparstva z naslovom Struktura in koncepti Svoja dela razstavljajo: Artur Aguilar, Jose Maria Alcover, Waldo Balart, Jose Maria Igle-sias, Julian Gil, Paco Lopez, Luis Ventos in Ramon de Šoto Y Arandiga. Informacije na tel. 212-896. MODERNA GALERIJA Do 31. marca je v zgornjih prostorih na ogled razstava Jožeta Slaka - Doke. Do 4. aprila si lahko ogledate razstavo fotografij Andrea Kertesza. Galerija je odprta vsak dan, razen v ponedeljek, od 10. do 18. ure, ob nedeljah od 10. do 13. ure. Cena vstopnice za odrasle 100, za študente 50 SIT. Tel 061/214-106. GALERIJA INSULA Na ogled je razstava Jožefa Muhoviča. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Na ogled je spominska razstava Riharda Jakopiča. Galerija je odprta vsak dan, razen sobote popoldan in nedelje, od 10. do 13. in od 16. do 19. me. GALERIJA KOMPAS Na ogled je razstava sli kakademskega slikarja Toma Vrana, ciklus slik z naslovom Praznovanje pomladi. KULTURNI DOM SPANSKI BORCI Do konca meseca je na ogled razstava unikatne keramike akademskega kiparja Roka Součka. Razstava bo odprta vsak dan od 9. do 13. in od 16. do 19. me. Do 10. aprila si lahko ogledate razstavo slik Janeza Ambrožiča. VODNIKOVA DOMAČIJA Na ogled je razstava fotografij mojstra Rafaela Podobnika. GALERIJA KAPELICA Do O.aprila je na ogled fotografska razstava z naslovom Biti ženska avtorice Jasmina Vidmar. Odprto vsak dan od 11. do 17. me, razen sobote in nedelje. KUD FRANCE PREŠEREN Na ogled je razstava slik Marka Butine. MUZEJ NOVEJŠE ZGODOVINE Do 31. marca si lahko ogledate slike, refleksije 1960-1975, Nandeta Vidmarja. Do aprila si lahko ogledate razstavo Življenje na listkih 1945-1990. JUTRI: ob 18. mi otvoritev fotografske razstave Mateja Okorna: Akt in Primoža Predaliča: Igra pred zrcalom - portreti slovenskih igralcev . Razstavi bosta na ogled do 13.aprila. Muzej je odprt od torka do nedelje od 10. do 18. me. Vstopnine ni. Tel. 061/323-968. MARIBOR UMETNOSTNA GALERIJA Na ogled je retrospektivna fotografska razstava z naslovom Veno Pilon, pariški fotograf. RAZSTAVNI SALON ROTOVŽ (Trg Borisa Kraigherja) Na ogled je razstava del mariborskega grafika Simona Grajfonerja, nagrajenca raznih razstav, med drugim tudi letošnjega grafičnega bienala na OtoCcu. GALERIJA ROTOVŽ (Rotovšld trg) Na ogled je razstava mariborske slikarske vedute Ota Rimeleja: Slike - instalacije. KNJIŽNICA ROTOVŽ Do konca meseca bo na ogled razstava o letošnjih Gla- zerjevih nagrajencih. KNJIŽNICA TABOR Do konca meseca bo na ogled razstava z naslovom Slovenska zdravilišča. KNJIŽNICA NOVA VAS Do konca meseca bo na ogled razstava likovnih del Martine Golija. MUZEJ NARODNE OSVOBODITVE Na ogled je razstava Pohorje: smučanje - 30 let Zlate Lisice. Muzej je odprt od ponedeljka do petka od 8. do 18. me in v soboto od 9. do 12. me. Tel. 062/211-671. SLOVENJ GRADEC GALERIJA LIKOVNIH UMETNOSTI Na ogled je razstava Nove pridobitve za stalno zbirko Galerije likovnih umetnosti Slovenj Gradec 1987-1992. CELJE LIKOVNI SALON Na ogled je razstava Komedija na plakatu. LIKOVNI SALON Do 10. aprila si lahko ogledate pregledno razstavo Tihožitja, Gojmirja Antona Kosa. VELENJE KULTURNI CENTER IVAN NAPOTNIK Na ogled je razstava akvarelov in monotipij Jureta Godca. PTUJ GRAD Na ogled je razstava z naslovom Nakit - magična moc oblike, ki jo prirejata Pokrajinski muzej Ptuj in Arheološki muzej iz Zadra. KRANJ GALOISES CLUB BLONDES Na ogled je razstava grafitov Strip core. GALERIJA V PREŠERNOVI HIŠI Na ogled je razstava akademske slikarke Melite Vovk. GALERIJA MESTNE HIŠE Na ogled je razstava slik akademske slikarke Brigite Požegar- Mulej. DOMŽALE LIKOVNO RAZSTAVIŠČE Do 3. aprila bo na ogled razstava del Vojka AleksiCa.RaztavišCe je odprto od ponedeljka do petka od 10. do 12. me in od 15. do 19. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. PIRAN GALERIJA MEDUZA 2 Na ogled je razstava slik Klavdija Tutte. Informacije na tel. 066/73-753. TARTINIJEVA HIŠA Na ogled je razstava likovnih del Sama Tavzlja. GALERIJA SV. DONATA Na ogled je razstava del Janeza Boljke. KOPER GALERIJI LOŽA Na ogled je razstava slik Toma Podgornika. NOVA GORICA LIKOVNA VITRINA Na ogled ja razstava slik Antona Plemlja. GRAD KROMBERK Do konca marca bo na ogled pregledna razstava slikarja in ilustratorja Milka Bambiča. PREDDVERJE POKRAJINSKEGA ARHIVA Na ogled je razstava Nova oblast - nova imena, preimenovanje krajev na območju občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin v letih 1945-1955. DOBROVO V BRDIH Na ogled je razstava del Ivane Kobilica in Ferda Vesela. Odprto v sredo, Četrtek in petek od 12. do 18. ure ter ob sobotah in nedeljah od 11. do 16. me. ŠEMPETER PRI GORICI KLUB CRMK Do konca marca je na ogled razstava akvarelov Novogoričana Tomaža Bavčarja. Razstavo si lahko ogledate vsak petek in soboto med 17. in 3. uro. Informacije na tel. 065/32-478. GALERIJA BAŽATO Do 3. aprila bo na ogled razstava slik in gvašev Toma Vrana. SOLKAN VILA BARTOLOMEI Do junija je na ogled etnološka razstava Skedenjska krušarica. Razstava je med tednom odprta od 8. do 14. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 13. do 17. me. KANAL SPOMINSKA SOBA MARIJA KOGOJA Na ogled je razstava 100 let rojstva muzealca, arhivista in pesnika Ludvika Zorzuta, originalne skladbe Vinka Vodopivca. GALERIJA RIKA DEBENJAKA Do konca meseca bo na ogled razstava fotografij Hermana Pivka. Odprto ob torkih in sredah od 9. do 12. ure in v petek od 15. do 18. me. TOLMIN KNJIŽNICA CIRILA KOSMAČA Do konca marca bo na ogled razstava Podobe iz živalskega sveta avtorja Jurija Mikuletiča. Na ogled je razstava umetniške fotografije Tihožitja Moj-mirja Maraža. SEŽANA KD SREČKO KOSOVEL Na ogled je razstava slik Jožeta Tisnikarja. IDRIJA GALERIJA IDRIJA Na ogled je razstava slik Božidarja Jakca. ŠKOFJA LOKA GALERIJA LOŠKEGA MUZEJA Na ogled je razstava del beneških umetnikov. Razstavljajo: Gianni Balus, Gio-vanni Carlig, Brunetta di Le-nardo, Loretta Dorbolo, Gia-cinto Iussa, Tresa Lendaro, Paolo Manzini, Sandra Manzi-ni, Gianni Osgbach, Alessio Petricig, Alvardo Petricig, Paolo Pteicig, Claudia Raza, Luisa Tomasetig, Rosina Zufferli. Informacije na tel. 064/622-261. KAMNIK GALERIJA BALANTIČ Na ogled je prodajna razstava olj in akvarelov akademskega slikarja Petra Adamiča. Odprto vsak dan od 9. do 12. me in od 16. do 19. ure. Tel. 061/831-141. NOVO MESTO DOLENJSKI MUZEJ Na ogled je pregledna razstava slik reliefov Blanke Stepančič. ZAGORJE AVLADD Na ogled je razstava 29. slikarske kolonije. TRBOVLJE GALERIJA KNJIŽNICE TONETA SELISKARJ Do 31. marca je na ogled razstava slikarke Ivane Uršič. Odprto vsak dan od 9. do 18. me. Vabljeni! SEVNICA GRAD Do 7. maja je na ogled razstava Almire Sadar in Marije Jenko z naslovom Odrazi lastnih podob v grafikah, tekstilu in oblačilih. MURSKA SOBOTA GALERIJA Na ogled je 3. mediegionalna likovna razstava, na kateri sodelujejo umetniki celjske, dolenjske, gorenjske in zasavske regije ter umetniki iz Prekmurja. Razstava bo odprta do 11. aprila. PINCE SASKIDOM Na ogled je razstava ročnih del. Prireditev sodi v sklop prireditev ob mesecu madžarske kulture. FJK TRST TK GALERIJA Ul. Sv. Frančiška 20 Na ogled je razstava slik Claudia Buranella. KULTURNI DOM Na ogled je razstava »Skavti in gozdovniki na Slovenskem«, ki jo je pripravil Muzej narodne osvoboditve iz Maribora. Pokrovitelja razstave sta Svet slovenskih organizacij in Slovenska kulturno-gospodar-ska zveza. MUZEJ ŽIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA VVAGNER Ul. Del Monte 5 Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme Zidovske liturgije. Urnik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. me, ob torkih od 16. do 18. me, ob Četrtkih od 10. do 13. me. GLEDALIŠČE MIELA Na ogled je razstava Olivie-ra Toscanija. Urnik: ob delavnikih od 10. do 12. in od 17. do 19. me. SEDEŽ LETOVISCAR-SKE USTANOVE Ul. S. Nicolč, 20 Na ogled je razstava Marina Cassettija. ART LIGHT HALL Trg. S.Giovanni 3/I.nadstr. Do 27. t. m. je na ogled razstava Alessandra Fogarja z naslovom »Fele». Urnik: od 18.00 do 20.00 razen ponedeljkov in praznikov. GALERIJA RETTORI TRIBBIO Ul. delle Beccherie 7/1 Do 26. t. m. razstavlja tržaški slikar Marino Sormani. ART GALLERV Ul. S.Servolo 6 Na ogled je razstava grafične skupine Bottega del Tintoretto: Cristina Albillos, Giulia Pitacco, Roberto Mazzetto, Cristina Venditti. GOETHE INSTITUT Ul. Coroneo 15 Do 27. t. m. je na ogled razstava Zeit/Worte - rojstvo in zgodovina Nemčije. Urnik ogleda: od ponedeljka do sobote 10-13,16-19. STUDIO TOMMASEO Ul. del Monte 2/1 Do 26. t. m. bo razstavljal slikar Calligaro. Na ogled od torka do sobote od 17. do 20. me. RAZSTAVNA DVORANA BIVŠE PIVOVARNE DREHER TRGOVSKI CENTER GIULIA Na ogled je razstava o Morski biologiji v Trstu od leta 1800 do danes, ki so jo pripravili elani vodstva Miramarske-ga morskega parka, ki spada pod sklad WWF in Deželna služba za okolje Furlanije-Ju-lijske krajine. Razstavo si lahko ogledate vsak dan (razen ob nedeljah) od 9. do 19. ure. Za vodene obiske lahko pokličete na tel. št. 040/224147. POMORSKA POSTAJA Dvorana Illiria Na ogled je fotografska razstava o nacističnih taboriščih »Mai piu razzismo«. RICMANJE BARAGOV DOM Na ogled je razstava »Ric-manjski pomniki«, ki spada v sklop praznovanj vaškega pa-trona, sv. Jožefa. Razstavo so pripravili župnija v Ricmanjih in Goriški grad-Grad Kromberk pod pokroviteljstvom Sveta slovenskih organizacij. Razstava bo na ogled do Velike noCi ob delavnikih: 9-12, 15-17. GORICA KNJI- KATOLISKA GARNA Do 3. aprila je na ogled skupinska razstava desetih go-riških likovnikov. Urnik: ob urah odprtja knjigarne. UL. SV. IVANA 8 Do 28. marca je odprta skupinska razstava mlajših go-riških likovnikov. Ogled ob petkih, sobotah in nedelja, od 14. do 19. in od 21. do 24. ure. TRŽIČ RESTAVRACIJA L’OR-CHESTRA Do 9. aprila je na ogled razstava grafik Zvesta Apollonia. Urnik: od ponedeljka do Četrtka 12.30-15.30, 18-23, ob petkih in sobotah 18.30-22.30. Ob nedeljah zaprto. RONKE ART GALLERV (Kavama Trieste) Odprta je fotografska razstava Martina Rauchenvvalda, Maurizia Frullanija in Rajka Bizjaka. Na ogled vsak dan, razen ob ponedeljkih, od 9. do 22. ure. ŽPETER SLOVENOV BENEŠKA GALERIJA Se danes, 24. t. m.,je na ogled razstava Terese Lendaro. Galerija je odprta vsak dan od 17. do 19. ure. Koroška CELOVEC DEŽELNA GALERIJA Burggasse 8 Do 28. marca je odprta razstava Gudruna Kampla. MESTNA HIŠA Theaterplatz 3 Do 28. marca je na ogled avantgardna umetnost »L’art est inutile«, Cafž Lendhafen in Duževda Drozic. BELJAK GALERIJA UNART Kaiser Josef-Platz 3 Do 2. aprila je na ogled razstava del Andreja Mayr-Frei-berger, Renate Jindra, keramike. GALERIJA HOLZER VVidmanngasse 7 Do 30. marca je odprta razstava Uwe Bressnik. TINJE GALERIJA TINJE Na ogled je razstava del Helmuta Blažeja (mešane tehnike). RUBRIKE Sreda, 24. marca 1993 . 'SM fflaSBEM:.®«; Ci« scenami, s pesmijo in plesom. V manjšem pokritem gledališču so potekale glasbene prireditve in recitali. Med gledališčema je širok trg, obkrožen s pokritim stebriščem, kjer so se zadrževali gledalci v Času dolgih gledaliških odmorov. Odlično ohranjeni ostanki Pompejev, Her-kulanuma in Stabiae, odkopani izpod vulkanskega pepela, nudijo številnim obiskovalcem nenavadno doživetje in srečanje z življenjem Rimljanov. Zato ne preseneča misel, ki si jo je zabeležil Goethe po svojem drugem obisku v Pompejih: »Veliko zla se je zgodilo na svetu, a malo takšnega, kar bi potomce prebivalcev tako veselilo.« (Konec) Amfiteater je največja zgradba v Pompejih (Foto: Vitomir Čop, Tanja Kaučevič) amfiteatru in zahtevali »kruha in iger«, kakor se je prezirljivo izrazil satirik Juvenal. Predvsem mladi možje iz zgornjih razredov so posvečali telesnim vajam veliko pozornosti, tako kakor Grki, ki so postavili Pompeje. Ukvarjali so se z jahanjem, lovom, rokoborbo in boksom ter se' zbirali v veliki palestri, velikem pravokotnem igrišču za atletiko, obzidanem s spremljajočimi zgradbami. Na sredini palestre je stal velik plavalni bazen, povsem podoben današnjim olimpijskim bazenom. Središče trgovskega, političnega in verskega življenja v Pompejih je bil forum. To je bilo mesto, kjer so lastniki trgovin in potujoči trgovci sklepali posle. Pretova- rjanje blaga pa so opravili v stranskih ulicah, tako da so imeli prebivalci na voljo ves trg za trgovanje, politične zbore in verske prireditve. Svobodni prebivalci Pompejev so še zbrali vsako leto v mesecu marcu na mestni skupščini, kjer so izvolili nadzornike za trgovino, javna dela in igre, sodnika in človeka, ki je skrbel za izvajanje sklepov mestnega zbora senatorjev. Senatorje pa je izbiral le višji sloj. Na forumu so pred meščani potekale tudi zanimive predstavitve mladih ljudi, ki so bile uvod v začetek javnega in družabnega življenja vsakega posameznika. V baziliki poleg trga je zasedalo sodišče, meščani so se srečevali z odvetniki in sklepali so se trgovski posli. Ob forumu je stalo tudi kopališče z bazenom hladne in s kadmi vroče vode ter nekakšna savna. Pompeji se ponašajo tudi z velikim in malim gledališčem, ki sta bili del prvotnega mestnega središča. Veliko gledališče je imelo na sporedu komedije in satire ob spremljavi glasbe in plesa. Tragedijo so pri Rimljanih cenili le elitni krogi, ljudske množice so cenile farse - nekakšne improvizirane skeče. Igralci in predvsem plesalci so bili oblečeni v nenavadne pisane kostume in nosili maske. Edino igralci pantonim so bili brez mask, a to so bili v glavnem kratki, smešni prizori iz vsakdanjega življenja, polni političnih namigovanj, s »sla- Pompeji so bili visoko razvito mesto - Petindvajsettisočim prebivalcem so bila na voljo štiri javna kopališča, deset templjev, dve gledališči, amfiteater in petindvajset javnih hiš Prebivalci Pompejev so najraje obiskovali gostilne. Tudi sam se odpravim v eno izmed njih; najprej mi pade v oci točilni pult z okroglimi odprtinami, v katere so vtaknili posode s hrano, ki se jo greli z žerjavico. Pili so kuhano vino, najbolj razgreti pa so se lahko odpravili v zgornje nadstropje, kjer je pogosto bil hotel ali bordel. Na dvorišču pekarne v bližini gostilne sem odkril velike mline za žito, ki so jih večinoma vrteli sužnji. V nekaterih pečeh so naleteli na hlebce kruha, katerih peko je bil prekinil izbruh Vezuva. Ker so bili Pompeji postavljeni na debeli plasti lave, je imelo mesto težave z vodo, ki so jih sprva blažili z bazeni na odprtih dvoriščih hiš, v katere se je stekala deževnica. Cesar Avgust je zgradil velik akvadukt in tako z vodo oskrbel celotno Kampanjo. Ena veja akvadukta je napajala tudi glavni mestni rezervoar Pompejev z vodo. Svinčene cevi vodovodnega sistema so vodile v večino hiš. Le najsiromašnejša gospodinjstva so se z vodo oskrbovala iz javnih fontan, ki so bile postavljene ob najprometnejših ulicah. Po dolgem iskanju sem le odkril eno izmed 25 javnih hiš v Pompejih. Po stopnicah se dvigneš na balkon, iz katerega lahko vstopiš v številne sobe. Notranji zidovi so poslikani z erotičnimi prizori in preseneti me, s kakšno odkritostjo je prikazan seks. Ob erotičnih slikah nasploh onemi večina tu- ristov. Tisti z visoko moralo se sramežljivo delajo, kakor da slik sploh niso opazili. Drugi, ki se običajno hvalijo s svojimi naprednimi in zdravimi seksualnimi nazori, spoznajo, da bi bili v Pompejih navadni ljubezenski vajenci in starokopitneži. Se bolj preseneča spoznanje, da so Pompeji svojim pre- bivalcem nudili mnogo več kulturnih dobrin, kakor v našem Času enako veliko pristaniško mesto. 25 000 prebivalcem sta bila namenjeni dve elegantni gledališči iz kamenja, štiri javna kopališča in deset templjev, Ce ne mislimo na še neodkopani del mesta. Povsem na koncu mesta stoji amfiteater, ki je najveCja zgradba v Pompejih. Zgradili so ga leta 70 pr. n. š. in je do sedaj najstarejši poznani amfiteater. Na stopničasti tribuni okoli arene je bilo prostora za vse mestno prebivalstvo, se pravi za okoli 20 000 ljudi. V amfiteatru so prirejali gladiatorska in boksarska tekmovanja, konjske igre, borbe med različnimi zvermi. Popularne so bile tudi borbe ljudi z biki, divjimi svinjami in medvedi. Na eni izmed zidnih slik lahko razberemo, da je med nekim gladiatorskim tekmovanjem prišlo do pretepa med prebivalci Pompejev in Nucerije. Zaradi številnih žrtev pretepa sta cesar Neron in rimski senat izdala odločbo, po kateri je bil amfiteater deset let zaprt. Navadni ljudje so si torej ogledovali športne prireditve v mm : p* -" ***' ,->***»*■ * «***»■***«* |||s tiar vrt« •aižUaMiif j Kip plešočega Favna pred hišo v Pompejih POMPEJI (2) Janez Rozman Mesto izpod pepela Petindvajsetega marca leta 1941 je mračna balkanska kraljevina zabila še zadnji žebelj v svojo krsto, ki je obstajala že pred ločitvenimi in osamosvojitvenimi peripetijami ob koncu prve vojne. Ves projekt se je odvijal tako, kot je ustrezalo velikosrbski politiki, čeprav so njene tendence uživale simpatije in podporo še nekaterih »projektantov«. Da je bila vse skupaj grda prevara, da od samostojnega in uspešnega razvoja dotlej tlačenih narodov ni bilo niC, se je izkazalo kmalu in dovolj kruto. Triedino pleme je bila bolna floskula, ki so ji nasedali tudi nekateri pametni ljudje. Zaostala in prevarantska diktatura je pokazala zobe. Konfi-nacije, preganjanje, zapori in siromaštvo so bili dobitek zanesenjakov. Z ničemer si ta umetna združba ni zaslužila ugleda v svetu. Vse je bilo podrejeno le interesom čaršije in širjenju vpliva srbstva. Tudi pomembne politične odločitve so bile rezultat intrig in rivalstva znotraj beograjske elite. Tako je prišlo do vstopa kraljevine v trojni pakt 25. marca 1941 in takoj nato do upora nasprotnega tabora, čemur je sledil napad Osi na Jugoslavijo in njen konec. Vendar kaže, da gre za zmaja, ki mu vedno znova zraste glava. JEDILNIK Slavko Adamlie goveja juha z žlikrofi svinjska ribica v mrežici zdrobova polenta vinska pogača Vinska pogača SESTAVINE: 2 jajci, 40 g sladkorja, 30 g orehovih jedrc, 30 g piskotnih drobtin , 20 g moke, limonina lupinica, cimet, vanilin sladkor, maSCoba za pekač CAS PRIPRAVE: 60 minut Rumenjake in polovico sladkorja penasto vmešamo. Ko zmes naraste, pridamo sneg iz beljakov, ki smo mu dodali preostali sladkor. Zmesi dodamo Se zmlete orehe, drobtine, moko in vse skupaj narahlo premešamo. Dobljeno zmes stresemo na pomaščen pekač in pečemo 40 minut pri 170-180 stopinjah C. Se topel narastek prelijemo s toplim kuhanim vinom. Ko se dobro prepoji, ga narežemo na rezine, okrasimo s stepeno smetano in ponudimo. VEGETARIJANSKI JEDILNIK Neva Miklavčič Predan orehovi rogljiči planinski čaj Cvetača s curryjem SESTAVINE: 150 g črne moke, 30 g sojine moke, sol, 120 g orehov, 60 g sladkorja , 120 g masla, 1-3 žlice vode Obe vrsti moke presejemo s soljo in zmešamo z zmletimi orehi in sladkorjem. Postavimo v hladilnik za pol ure ali dlje, potem v moko narežemo ohlajeno maslo in hitro vgnetemo testo, če je mogoče na ohlajeni marmorni ploSči. Ce je potrebno, prilijemo nekaj žlic hladne vode. Testo oblikujemo v dolg svaljek, ga narežemo in iz koščkov oblikujemo majhne svaljke. Upognemo jih v rogljiče. Te polagamo na pomokano hladno pločevino za peko piškotov. Postavimo v prej ogreto pečico in pečemo 10 minut pri 200°C, nato pa še 10 minut pri 170° C. Z A N T I K V A R X Ste pomislili na vrata? Boja 2. Jesih Odpiramo jih in zapiramo, loputamo z njimi, včasih pa jih skušamo prav potihoma priškrniti ali zapreti za seboj. Nova ali stara, vsaka vrata so nagnjena k temu, da škripajo in pogosto se ubadamo z vprašanjem, kako bi jih namazali, da ne bi cvilila. Pa ste že kdaj pomislili, da bi si v svoji novi hiši omislili starinska vrata? Stara vrata so namreč kos stavbnega pohištva, ki najpogosteje pristane kot kakšna pomožna miza v priročni domači delavnici ali kot pomožno gradivo za gradnjo vrtne lope. Le malokrat se zavemo, da imajo tudi stara vrata svoje zgodbe iz preteklosti. Že res, da dandanes mnogi ljudje skrbno obnavljajo vhodna vrata starih mestnih hiš. Do tod smo k sreči že prišli, na notranja vrata, ki vodijo v sobe, kuhinje in kopalnice, pa se tisti, ki si obnavljajo stanovanja, spomnijo le v primerih, ko gre za dovolj dobro ohranjen celovit sistem hišnih vrat, ki jih je treba le prepleskati. Kaj pa, Ce bi si v novi hiši privoščili starinska vrata? Pa morda še vsaka drugačna, vsaka iz drugega Časa? Ponujamo vam samo ideje. Večina naših novih bivališč je tako in tako v blokih, ki so unificirani, kockasti in brezosebni. Samo z osebnim dotikom, z malimi triki in izboljšavami si lahko takšna domovanja naredimo topla in prijazna. Morda je ena takšnih potez tudi zamenjava tovarniško izdelanih vrat »suhe montaže«? V tujini nekateri aranžerji prostorov prisegajo na zelo natančno, do golega izlušCena starinska vrata, tanko zaščitena in polakirana, drugi pa se zlasti pri airanžiranju mediteranskih bivališč poigravajo z najrazličnejšimi barvami vrat, ki potem prijazno sovpadajo z barvami sten, zastorov ali z barvo blaga na pohištvu. Seveda pa bo ves vaš trud zaman in aranžira-nje pokvarjeno, Ce k takšnim starinskim vra- tom ne boste priskrbeli ustreznih kljuk in ključavnic. Ce bo namreč iz »vvertheim« ključavnice gledal svetleči kljuC ali Ce boste namestili osladno repliko kakšne baročne ključavnice, bo videz pokvarjen. Pogosto se stanovanju spremeni videz in karakter že s tem, da polna lesena vrata zamenjamo s takšnimi, ki imajo vgrajena steklena okna ali kasete. Vec svetlobe v predsobi nam bo omogočilo tudi postavitev kakšne trpežne lončnice, včasih pa se bomo lahko, Ce se nam bo tako zahotelo, poigrali tudi z vstavljanjem raznobarvnih šip v vratne okvirje. Stara vrata so zelo uporabna tudi za novo ureditev kakšne niše zazidanih vrat. Tam si lahko uredimo odlično vzidano omaro za, knjige, ki jo zapirajo starinska vrata. Možnosti je cel kup. Le domišljijo je treba spustiti »na pašo« in pogledati, kje bi se še našla kakšna lepa in uporabna stara vrata. MOJ VRT Presajanje kaktej Mu ka P \nce - CZP Kmečki glas Kakteje, ki jih kupimo pri vrtnarjih, dobimo ponavadi v zelo majhnih lončkih, ker so ti v vrtnarijah ugreznjeni v perlit ali šoto in zato kakteje v njih dobro uspevajo, Čeprav imajo malo prsti. Se zlasti, ce so obilno gnojene s kompleksnimi gnojili. Takšni lončki pa niso primerni za gojenje doma, pri ljubiteljih, ki se ne spoznajo na umetno prehrano kaktej. Zato moramo kupljene kakteje presaditi v večje lončke, v katere damo prav kaktejam namenjeno prst. Pravi cas za presajanje je konec zime in začetek pomladi. Pri tem velja pravilo, da presajamo, kot rečeno, kakteje v premajhnih lončkih in tiste, ki slabo uspevajo ali so celo okužene s kakšno boleznijo. Kaktej, ki lepo rastejo in cvetijo, torej ne presajamo prepogosto. Bolne kakteje lahko presajamo tudi med letom, rastline pa morajo biti pri tem suhe, kar pomeni, da jih teden dni prej nehamo zalivati. Tudi nova prst naj bo raje bolj suha kot vlažna, ker bomo rastline tako obvarovali pred novimi okužbami. Vendar je najbolj priporočljivo spomladansko presajanje kaktej, ker rastline še počivajo in presajanja ne občutijo kot krut poseg v življenjsko dejavnost. Presadimo jih v plastične lončke, ki so boljši od glinenih zato, ker ne vpijajo vode in so zato tudi toplejši. Ce presajamo le nekaj rastlin, kupimo raje že pripravljeno mešanico zemlje za sajenje kaktej. Ce pa moramo presaditi vec rastlin, lahko sestavimo substrat iz šotnice, rušinke, kompostnice in mivke. Namesto šotnice lahko damo v mešanico tudi listovko. Mivka naj ne bo kremenCasta ali iz pra-kamnin, torej iz p6tokov in rek, ki tečejo v Dravo. Substratu primešajmo tudi zdrobljeno oglje, ki ohranja zdravo prst. Dolomitni in apnenčevi peski so škodljivi. Nekateri gojitelji kaktej pravijo, da je dobro dati v mešanico zmleti pesek iz lave, tako imenovani lava- Kadar presajamo, nataknemo usnjene ali debele zidarske rokavice, da nas kakteje ne ranijo. Posebno nevarne so zalistnice, ki imajo nazaj zakrivljene trnke. Za presajanje potrebujemo še posebne klešCe, s katerimi lahko zgrabimo tudi trnaste kakteje. Klešče lahko napravimo sami, spominjajo namreč na japonske jedilne palčke. Lončki naj bodo pred presajanjem oprani v topli vodi, ki smo ji dodali ortocid za razkuževanje, in sicer 1 do 3 grame na liter vode. Pri presajanju najprej odstranimo alge, lišaje ali mah. s katerim je ponavadi preraščena površina stare zemlje. Staro zemljo odstranimo in pregledamo korenine, ki jih po potrebi tudi obrežemo. Na dno lončka damo črepinje za drenažo, nanje pa nekaj prsti. Na vse to točno na sredino postavimo rastlino in nato do vrha lončka zagrnemo z novo zemljo. Na koncu z lončkom po- "N tolčemo ob mizo, da se zemlja dobro sesede med korenine. Rastline potem prestavimo v bolj senčen prostor, Ce pa ga nimamo, presajane rastline prekrijemo z mokrim papirjem. Ker je prst zmerno vlažna, zalijemo šele peti do sedmi dan po presajanju, da se medtem rane, prek katerih bi se rastline lahko okužile, lahko zacelijo. Nov lonček naj ne bo prevelik, od prejšnjega naj bo ve- čji le za številko ali največ dve. V prevelikih lončkih se namreč zemlja rada skisa. Na novo presajenih kaktej ne gnojimo. To storimo Sele takrat, ko znova polno odže-nejo. Za kakteje potrebujemo blage gnojilne raztopine, v katerih prevladujeta fosfor in kalij- Do-gnojujemo vsakih 14 dni, vendar samo do konca avgusta. Tisti, ki bi o negi in vzgoji kaktej radi izvedeli še kaj vec, naj vzamejo v roke knjigo Franceta Vardjana z naslovom Kakteje. Bradavičarji - znanih je šest vrst - so med najbolj priljubljenimi kaktejami. Njihova oskrba je zelo preprosta, saj potrebujejo le prepustno mineralno prst brez humusa. Razmnožujemo jih s potaknjenci v času rasti. Odrezane potaknjence najprej sušimo dva tedna in rane poprosimo z ogljenim prahom. Razmnožujejo se tudi s semenom. (Foto: Milka Pance) RADIO TV Sreda, 24. marca 1993 ODDAJE V SLOVENŠČINI IT SLOVENIJA 1 Tedenski izbor Ovčar Hobo, 5/12 del ameriške nanizanke Sprehodi po stari Ljubljani, 8/9 del Miniature: Kozarec nas vsakdanji F. Giroud: Marie Curie, 5/6 del franc, nadalj., VPS 1110 Novosti založb Osmi dan, VPS 1210 Poročila Poslovna borza, ponovitev Življenje z druge plati: Kako nas vidijo živali, 6., zadnji del angleške poljudnoznanstvene serije, ponovitev Filmsko popoldne V avtobusu, 9. epizoda ameriške naniz., pon., VPS 1405 Odletel bom, 19/21 del ameriške nadaljevanke, ponovitev, VPS 1430 Ciklus filmov J.L. Godarda: Detektiv, francoski film, ponovitev, VPS 1515 TV Dnevnik 1 - slovenska kronika Klub klobuk, kontaktna oddaja za otroke Besede, besede, besede, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Žarišče Film tedna: Evropska kinematografija: Evropa, danski film, VPS 2025 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215; šport Obiski (do 01.10) fr" SLOVENIJA 2 Tedenski izbor Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini Portret slovenskega glasbenika: Igor Ozim Nebesa naj počakajo, 3/4 del angl. dokumentarne serije Glasba, Sov in cirkus: Kraljevi variete, 1. del Poročila 16.05 18.10 18.55 Omizje, ponovitev Beverly Hills, 90210,12/22 del ameriške nanizanke Turizem: Madeira 19.10 19.30 20.05 20.40 21.35 Sanjska potovanja: Tako so živeli Maharadže, 3/12 del nemške dokumentarne serije TV dnevnik 2, vreme, šport Športna sreda Pred finalom SP v smučarskih skokih v Planici NBA košarka, posnetek: Chichago Bulls-Detroit Pistons Okrogla miza o politični kulturi Sova 22.40 23.05 Buntz z Beverly Hillsa, 13., zadnji del am. nanizanke Odletel bom, 20/21 del ameriške nadaljevanke (do 23.50) KANAL A RIS, risanke in spoti Ninja želve, 48. del Astrološka napoved Drugačen svet, ponovitev 122. dela MCM Male živali MCM Risanka Dnevnoinformativni program in vreme Drugačen svet, 123. del ameriške nadaljevanke Kult-ura, pol ure kulture Smithsonian, 9. del dokumentarne serije Dnevnoinformativni program in vreme, ponovitev Poročila v angleščini: Deutsche VVelle Astrološka napoved MCM Video strani S KOPER 18.00 Studio 2 - otroški program Primorska kronika ® RAI 1 gg RETE 4 Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik in gospodarstvo Nan.: Družina Ad-dams, 6.50 Bradford, 7.40 Jeffersonovi Film: Istanbul (pust.,’57), vmes dnevnik Nad.: General Hospi-tal, 8.40 Marilena, Nan.: Cuori senza etš, La signora in giallo, vmes (12.30) dnevnik 9.55 Ines, 10.50 Amanda, 11.50 Cele-ste, (9.30) vesti Dnevnik in Tri minute 11 pranzo e servito Fatti, misfatti e... TG 4 vesti Italijanske kronike Buon pomeriggio B DSE: 11 far da se Nad.: Sentieri, 15.05 Variete: Buona fortuna Greda, 15.45 Anche i Mladinski variete: Big! ricchi piangono V Parlamentu in vesti Aktualno: Lu lei l’al- Aktualno: Italija, na- tro, nato (17.30) vesti vodila za uporabo Rubrika o lepoti Dok.: Kvarkov svet Aktualno: C’ eravamo Vreme in dnevnik tanto amati Nogomet: Italija-Malta Nad.: La signora in ro- vffm Tribuna za referen- sa, vmes (19.00) vesti dum Kviz: 11 nuovo gioco Aktualno: A carte sco- delle coppie perte, vmes dnevnik Nad.: Renzo in Lucia Dnevnik in vreme Film: Micki & Maude EPI Danes v Parlamentu (kom., ZDA ’84), vmes Hrti Rubrika opolnoči (23.30) vesti Film: La tenda rossa (dram., It. ’70) Nan.: Top Secret P RAI 2 ?5| CANALE5 Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: 11 magnifico Bo-bo, nato nan. Lassie Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, rubrika o motorjih, vreme Nad.: Quando si ama, 14.40 Santa Barbara Kronika v živo Vesti in iz Parlamenta Pogum življenja Nan.: L’ispettore Tibbs ■ Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Piccole bugie (kom., ZDA ’89) Mixer in Pegaz Nočni dnevnik Filmske novosti Glasba: DOC Na prvi strani Nan.: Un dottore per tutti Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv (pon.) Variete: Ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno: Forum, 14.35 Agenzia matri-moniale, Ti amo par-liamone, 15.30 Scene da un matrimonio Otroški variete Kviz: OK il prezzo e giusto, 19.00 La ruota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia TV film: Quando lei dice no (dram., ZDA ’90, i. V. Hamel) Aktualno: Spazio 5 Variete: Maurizio Co-stanzo Shovv, vmes (24.00) nočni dnevnik RAI 3 6.45 12.00 12.15 13.45 14.00 14.20 15.15 15.45 17.20 18.00 18.50 19.30 19.45 20 30 0.30 Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Dnevnik ob 12-ih Pogled na kino Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik Dokumenti Samo za šport Derby in pregled tiska Dok.: Geo, nato nan. Šport, vreme, dnevnik Deželne vesti Tribuna za referendum, Blob, Cartolina Aktualno: Mi manda Lubrano Dnevnik ob 22.30 Aktualno: Milano, Ita-lia, 23.40 Publimania Dnevnik in vreme <$> ITALIA1 Pregled tiska Otroški variete Nanizanke Odprti studio Otroški variete Varieteja: Non e la Rai, 16.00 Unomania Nan.: Baywatch Varieteja: Tvvin Clips, 17.30 Milico Nan.: Tarzan Variete: Ma mi faccia il piacere Šport in UnoMeteo Varieteja: Rock & Roli, 20.00 Karaoke Film: Mamma, ho ac-chiappato un russo! (kom., ZDA ’88) Nan.: Agli ordini papa Varieteja: No limits, 23.30 Playboy Shovv ® TMC Euronevvs Nad.: Doppio imbro-glio, 9.45 Potere, 10.15 Terre sconfinate Qualita Italia Variete: Tappeto vo-lante, vmes (12.10) dok. Prijateljska narava Vreme (tudi ob 13.45, 15.45,17.45) La spesa di VVilma Film: La regina del Polvere di stelle (glas., ZDA 75, i. M. Staple-ton, C. Durning) Risanke Šale, pepe e fantasia TMC News - Vesti Film: Il sognatore di Oz (fant., ZDA ’90, i. Joh Ritter, A 0’Toole) TMC Reporter TMC News in Šport Športna oddaja: Mon-docalcio (vodi Luigi Colombo) Film: Sette donne (kom., Nem. ’89, i. J. Herrschmann) Tappeto volante /JP ITALIA7 Risanke Nad.: Čara a čara H Nan.: Brothers News Line - Vesti Nad.: Aspettando il domani, Il tempo della nostra vita Deželni programi Filmske novosti Risanke Nevvs Line -Vesti Nan.: Samurai II sasso nella scarpa Film: I diavoli della guerra (vojni, It. ’69, i. Guy Madison) Nevvs Line - Vesti Colpo grosso story Film: L’inverno ti fara tornare (dram., It.-Fr. ’61, i. Alida Valli) Nevvs Line - Vesti £$ TELEFRIUU Kratke vesti Variete: Starlandia Nad.: California, 18.30 Destini Večerne vesti Rubrika o obrtništvu Nan.: Riuscira la nostra carovana... Film: Gli assassini vanno a caccia (dram.) Nočne vesti # TELE 4 (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi 8 Koper DtD Hrvaška 1 Mannix, am. tv nan. Istrska paberkovanja Pustite jih živeti, dokumentarna serija Skrivnostno bodalo, ponovitev filma TV novice Čarobna svetilka Ladijska razbitina, angleški mladinski tv film Severovzhod, tv magazin Studio 2 mladi Primorska kronika TV dnevnik Mannix, am. tv nan. Nočni sodnik, naniz. Bersaglio Sprehod po moderni umetnosti, italijanska dokumentarna serija TV dnevnik Arhitektovi nasveti Charlie Chan na konjskih dirkah, ponovitev ameriške kriminalke Nočni sodnik, ameriška tv nanizanka (HMP Avstrija 1 Cas v sliki Nenavadne prigode g. Topperja, pon. filma Sinha Moča, 124. del Big Valley: Chadov veliki trenutek Risanka Peter Pan in gusarji Plišasti kaktus, lutkovna igrica Rebeka in sosedovi otroci Otroci se pogovarjajo z znanimi ljudmi Prijatelji: Začaran krog Cas v sliki VVilli bo že uredil, nemška komedija F. Puntigam ali Kako pozabiš, po drami G. Szyszkowitza Razkošje v travi, ameriški film Poročila/Tisoč mojstrovin GMP Avstrija 2 Tisoč mojstrovin Poklicne slike: Reprodukcijski tehnik Zemlja in ljudje . Hooperman: V toči krogel Gaduimax, igra Regionalna poročila Cas v sliki Kultura Argumenti Mediji - mnenja Cas v sliki Šport Round Midnight: Ameriški jazz Poročila/Tisoč mojstrovin Dobro jutro, Hrvaška Poročila Zgodbe iz Monticella, 90. del Poročila TV šola Ameriška angleščina, 6. lekcija Marijana,13., zadnji del Poročila Ko se svet vrti, 90. del Monofbn Poročila Slika na sliko Ingverjevo drevo, ponovitev 2/4 dela Poročila Učimo o Hrvaški Divji svet otrok, 25/26 del Hrvaška država in ljudje Poročila Danes v saboru Santa Barbara, 359. del Risanka Dnevnik 1 Nič se ni zgodilo, češki film Dnevnik 2 Hrvati na Švedskem Poročila Sanje brez meja D$0 Hrvaška 2 TV koledar Seja poslanskega doma hrvaškega sabora Dnevnik 1 Pravi igralci, 12/15 del ameriške humoristične serije Življenjske preizkušnje, 10/13 del dokumentarne serije Ingverjevo drevo, 3/4 del angleške nadaljevanke Michael Legrand v Zagrebu Dotakniti se življenja z glasbo, 3/5 del Horoskop (mtv) Madžarska Cez dan Peklenski raj, brazilska nadaljevanka Tri ljubezni, 3. del švedske serije Igra Hiša lutk Poročila ; Popoldanski saldo Novosti, uspešnice Igra Helena. 21. del italijanske serije Svet denarja Večerna pravljica Mesečina, ameriška krimi serija Dnevnik Vitez kolodvora, tv film Central express, mednarodna serija Dnevnik TV SLOVENIJA 1 / NOCOJ OB 20.25 Film tedna: Evropa Danski film iz leta 1990 Režiserja Larsvona Triera Film Evropa, režiserja iv. Larsvoha Triera, se dogaja v mračnih pogojnih letih v Nemčiji. Četa 1945 pride Leopold K-essler, Američan nem-kega porekla, v svojo nekdanjo domovino, zdaj opustošeno od vojne, ngnal ga je idealizem in 3 J3, da bi pomagal pri obnovi in izgradnji nove enacije. V Frankfurtu ga sPrejme stric, uslužbenec na novo ustanovljenega železniškega podjetja. udi nečaku pomaga, da ®e zaposli na železnici »sprevodnik na spal-Uah. Tako se začne njegovo skrivnostno potovanje skozi noč, mimo ra-vaiin zbombandirane e2ele. Na vlaku ob hi- pnotičnem drdranju koles spozna Leopold privlačno Katharine Har-tmann, ki ga povabi k sebi domov. Njen oče je bil že pred vojno direktor železnice, pri kateri je Leopold zaposlen. Fanatični nacionalisti želijo sabotirati sodelovanje z Američani in železnica je eden njihovih ciljev. Leopold je v Katharino vedno bolj zaljubljen, dokler ga ona toliko ne omreži, da se končno tudi poročita. Kmalu po poroki pa- se znajde v kafkovskih morastih sanjah. Njegova soproga se mu razkriva kot »volkodlak«, kot bitje mraka in pogube, ki lebdi nad Nemčijo. Leopold prepozno spozna, v kakšno igro se je spustil. Vlak z razstrelivom že drvi proti mostu nad prepadom in on z njim. RADIO W Slovenija 1 (UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz) 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00,21.00,23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 8.30 Dnevnikov odmev; 8.40 Minute za smeh; 11.30 Pregled tiska; 12,05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.45 Iz tujega tiska; 14.05 Poslovne informacije; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Iz glasbenih šol; 20.20 Glasbena panorama; 21.05 Zboti po želji poslušalcev; 21.40 Minute za; 22.30 Etno glasba sveta; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 (UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz) 6.00, 6.30, 7.00, 8.30, 9.30,10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Strokovnjak svetuje; 8.30 Dopoldne na valu 202; 8.40 Prireditve; 9.45 Kje vas čevelj žuli; 10.40 Primorski val; 11.00 Moped Show; 12.00 Opoldne; 12.10 Avtomobilizem; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Menjalniški tečaj; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.50 Šport; 19.30 Melodije po pošti; 21.30 Metalna glasba; 22.20 Rock'n'roll radio. Slovenija 3 (UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz) 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro; 9.05 Matineja; 10.05 Umetniška beseda; 11.05 Izbrali smo; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Za knjižne molje; 14.05 Izobraževalni program; 15.00 Mladi na glasbenih revijah; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Glasbena panorama; 16.45 Naši umetniki; 17.00 Koncert; 19.35 Intermezzo; 20.00 Radioteka; 21.30 Maša brezmadežne device; 22.05 Okrogla miza; 23.00 Glasba pripoveduje...; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) (SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 -100,3-100,6-104,3- 107,6 MHz) 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30 Poročila; 12.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba; 6.30 Jutranjik; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled ti- ska; 7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8.45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 10.00 Iz odvetnikove pisarne; 11.00 Moped Show; 11.30 Hladno...toplo... vroče; 12.30 Opoldnevnik RK; 13.00 Jagode in podoknice; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi, prenos RS; 16.00 Glasbeni desert; 17.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbene aktualnosti; 19.30 Prenos RS. Radio Koper (italijanski program) ■ 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30.16.30.17.30.18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6.20 Drobci; 7.15 Dober dan, otroci; 7,45 Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.35 Popevka tedna; 9,00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Tema dneva; 11.00 Iz kulturnega sveta; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14,45 Zlata leta rocka; 16,00 Ob štirih popoldne; 16.10 Promocija plošče; 16.20 Prireditve; 16.35 Butik Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic; 18.00 Spomin iz Italije; 18.45 Novi glasbeni tokovi; 19.30 Dnevnik, nočni program. Radio Trst A 7.00, 13,00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev, nato slov. lahka-glasba; 9.30 New Age; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Koncert; 11.30 Odprta knjiga: Zenska v ospredju (M. Žižmond Kofol); 12.00 Z zdravo hrano do zdravega duha; 12.20 Evergreeni; 12.40 Oktet Simon Gregorčič iz Kobarida; 12.50 Orkestri; 13.20 Krajevne stvarnosti; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Kantavtorji in šanso-nieji; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: V svetu starih glasbil; 18.00 Odnos do življenja in smrti v kmečkih oporokah; 18.30 Jazz; 19.20 Napovednik. Radio Opčine 11.30, 15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 19.00 Glasba po željah; 21.00 Pogovor z odvetnikom; 22.30 Drugi Trst. Radio Koroška 18.10-19.00 Glasbena sreda; Večerna odd. odpade. J IH ■ SATELIT SUPER 5.30 Victory; 6.00 Super Shop; 6.30 Poslovne novice; 8.00 Novice; 8.30 Agenda; 9.00 Channel E; 9.30 Super Shop; 12.00 Znanost; 12.30 Business Insider; 13.00 Agenda; 13.30 Inside edition; 14.00 Eco record; 14.30 Scena; 15.00 The Jam; 16.30 On the Air; 18.30 Bonanza; 19.30 Richard Diamond; 20.00 Okolje; 21.00 Inside Edition; 21.30 Financial; 22.00 Novice, reportaže; 22.30 Poslovne novice; 22.45 US Market WRAP; 23.00 The Journey (Kan. 1972); 0.25 Scena, The Mix; 2.00 China News Europe; 5.00 The Mix. SKY ONE 7.00 DJ Kat Show; 9.40 Lamb Chop's Play-Along; 10.10 Risanke; 10.30 The pyramid game; 11.00 Strike It Rich; 11.30 Drzni in lepi; 12.00 Harf to Hart; 13.00 Sokolov greben; 14.00 E Street; 14.30 Drugi svet; 15.20 Santa Barbara; 15.45 Maude; 16.15 Diffrent Strokes; 18.00 Star Trek: The next generation; 19.00 Ga-mes VVorld; 19.30 E Street; 20.00 Rescue; 20.30 Družinske vezi; 21.00 Hunter; 22,00 Zakon v Los Angelesu; 23.00 In Living Color; 23.30 Star Trek: The Next Generation; 0.30 Studs. EUROSPORT 8.30 Aerobika; 9.00 SP v smučarskih skokih; 10.00 SP v umetnostnem drsanju; 12.00 Evrogoli; 13.00 SP v alpskem smučanju; 14.00 Dirke z motornimi sankami; 15.00 SP v umetnostnem drsanju; 17.00 Košarka; 18.30 EP v košarki (2); 20.00 Športne novice; 20.EP v košarki; 22.00 Nogomet; 24.00 Golf; 1.00 Športne novice. FilmNet 7.00 K-TV; 8.30 Alt For Ett Skratt; 9.00 Vi som Alskade; 11.00 Vilse; 13.00 Teenage Mutant Ninja Tur-tles; 15.00 Broderna Lejonharta; 17.00 K-TV; 18.30 Air For Ett Skratt; 19.00 Mrs. Soffel; 21.00 Black Angel; 23.00 Joe verus Volcano; 1.00 Night Club Channel; 3.00 Bri-de of Violence. MTV 7.00 Awake On The Wild Side; 10.00 Video; 13.00 Video; 16.00 Greatest Hits; 17.00 Coca Cola Report; 17,15 MTV v kinu; 17.30 Poročila; 17.45 Trije od enega; 18.00 The Real VVorld; 18.30 MTV Prime; 20.00 Dial MTV, 20.30 Paul McCartney Up Close; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu; 23.30 Poročila; 23.45 Trije od enega; 24.00 Post Modem; 2.00 Video; 3.00 Nočni video. SKY MOVIES 7.00 Pregled programa; 11.00 VVuthering Heights; 13.00 Rose-bud; 15.00 Lies before Kisser; 17.00 Sweet 15; 19.00 VVuthering Heights; 21.00 TilV Death Do Us Part; 23.00 The Silence of the Lambs; 1.00 Frank & I; 2.25 Screvvballs; 3.45 Nothing Under-neath; 5.20 Lisa. MOVIE CHANNEL 6.10 The Coconauts; 7.45 Sup-port Your Local Sheriff; 9.20 The Little Kidnappers; 11.00 Town on Trial; 13.00 Oliver's Story; 15.00 The List of Adrian Messenger; 17.00 The Little Kidnappers; 19.00 Chance of Lifetime: 21.00 The Naked Gun Gun 2 1/2: The Smeli of Fear; 23.00 Ultraviolet; 0.25 Let It Ride; 2.05 Curiosity Kills; 3.35 Henry 8r Uune; 5.55 Midnight. PRO 7 5.30 Serije: Agentka s srcem; 6.15 Vicky, 6.39 Risanke, 8.30 Parker Lewis; 9.00 Neizprosna, a prisrčna, 9.55 Hudičeva desnica (vestern, ZDA 1955); 11.30 Ulice San Francisca; 12.30 Show Billa Cosbyja; 13.00 Colt za vse primere; 13.50 Maneverska dvojčka (kom., Avstrija, 1956); 15.20 Neizprosna, a prisrčna; 16.15 Risanke; 18.05 Parker Lewis; 18.30 Show Billa Cosbyja; 19.05 Ulice San Francisca; 20.00 Poročila; 20.15 Matlock; 22.05 Jake in McCabe; 23.05 Hardbodies (kom., ZDA 1984); 0.35 Poročila; 0.45 do 4.35 Ponovitve. 6.00 Jutranji program; 9.00 Serije: Sef, 10.00 Bogati in lepi; 10.30 Cena je vroča; 11,00 Tvegano; 11.30 Družinski dvoboj; 12,00 Opoldanski magazin; 12.30 Springfieldova zgodba; 13,20 Kalifornijski klan; 14.10 Klic na pomoč Kalifornija; 15.00 Umor je napisala; 16.00 Hans Meiser; 17.00 Kdo je šef?; 17.30 Strašno prijazna družina; 18.00 Enajst 99; 18.45 Poročila; 19.15 Eksplozivno; 19.45 Dobri časi, slabi časi; 20.15 Grešnikov padec (ZDA 1990); 22.15 TV Štern; 23.15 Gottschalk; 24.00 Aljaska; 1.05 Nočni program. SATI 5.30 Regionalna poročila; 6.00 Dobro jutro; 8.35 Ponovitve; 10,10 Otok mrtvih (dram.. Nem. 1955); 11.45 Sosedi; 12.15 Kolo sreče; 12.50 Oče potrebuje ženo; 13.40 Sence strasti; 14.30 Sosedi; 14.55 Pod kalironijskim soncem; 15,50 Trojica s štirimi pestmi; 16.45 5 krat 5; 17.20 Pojdi na vse; 18.00 Regionalna poročila; 18.30 Šport; 18.45 Rpročila; 19.00 Srce je adut; 19.30 Kolo sreče; 20.15 Velika vaja (1964); 21,55 Schrei-nemakersova v živo; 23.20 Štiriindvajset ur; 23.50 Operacija Ognjeni vihar; 0.35 Trojica s štirimi pestmi; 1.25 Žgoče. PREMIERE 7.00 Romeo predstavlja; 8.00 Medved, snemanje filma; 8.30 Medved (Fr. 19889; 10.10 Po trdi poti (ZDA 1991); 12.00 tvtv; 12.45 Šport; 12.50 Shovvbiz; 14.15 Zasebni detektiv Sax, ris.; 15.30 Keep on Running (kom., Nem. 1991); 17.05 Videfestival Berlin; 17.35 Majhne skrivnosti (dram., ZDA 1990); 19.00 Shovvbiz; 19.25 Šport; 19.30 0137; 20.15 Vrnitev v plavo laguno (ZDA 1991); 21.55 Poljub pred smrtijo (krim., ZDA 1991, i. Sean Voung, Matt Dillon); 23.25 Ladies Night; 0.10 Box Office America; 0.35 Mr. Destiny (ZDA 1990); 2.20 Prvič (ZDA 1989); 4.00 Brandy in Alexander. Sreda, 24. marca 1993 EVROPA / OHLADITVE VREMENSKE NAPOVEDI HIDROMETEOROLOŠKEGA ZAVODA SLOVENIJE STOCKHOl MOSKVA K0BENH; O MINSK LONDON U HAMBURG AMSTERDAM Q BERLIN' O VARŠAVA O PRAGA O PARIZ MUNCHEN O0UNAi» •x UUBUAN/ A ZURICH O 4 MILANO O O MADRID LIZBONA J0 ANKARA ATENE PALERMO TRIPOLI VČERAJ oblačno ? nevihta 4 dež sneg pod -20 C ' n -20/-10 C° Cj -1 O/o C° l i 0/10 C° I i 10/20 C° 20/30C° nad 30 C° megla topla hladna okluzija fronta fronta VREMENSKA SUKA Nad severno, srednjo in vzhodno Evropo ter zahodnim in severnim Sredozemljem je območje nizkega zračnega pritiska. Frontalni val je dosegel Slovenijo. Za njim bo pričel dotekati precej hladnejši zrak. TEMPERATURE PO SVETU HELSINKI.... -2/7 OSLO............ 0/5 STOCKHOLM... 3/11 K0BENHAVN... 4/7 MOSKVA...... 1/3 BERLIN...... 10/16 VARŠAVA..... 6/16 LONDON...... 2/13 AMSTERDAM... 4/14 BRUSELJ..... 5/14 BONN......... 7/14 FRANKFURT... 9/15 PARIZ........ 4/14 DUNAJ....... 9/22 MUNCHEN..... 7/15 ZURICH...... 9/16 ŽENEVA...... 10/17 RIM.......... 8/18 MILAN....... 9/17 BEOGRAD..... 9/24 NICA......... 9/15 BARCELONA... 7/17 BUKAREŠTA... 3/22 CARIGRAD.... 8/13 MADRID...... 10/19 LIZBONA..... 14/19 ATENE......... 12/18 LARNAKA..... 7/20 TUNIS....... 11/24 ALŽIR.......... 9/20 MALTA....... 14/19 JERUZALEM ...j. 6/15 KAIRO...... 10/22 C A središče središče ciklona anticiklona DOLŽINA DNEVA Sonce bo danes vzšlo ob 05.58 in zašlo ob 18.20. Dan bo dolg 12 ur in 22 minut. Luna bo vzšla ob 05. uri 59 minut in zašla ob 19. uri 51 minut. PLIMOVANJE Danes: ob 3.53 najniže -46 cm, ob 9.54 najvišje 33 cm, ob 15.40 najnižje -37 cm, ob 21.52 najvišje 51 cm. Jutri: ob 4.20 najnižje -48 cm, ob 10.23 najvišje 30 cm, ob 16.02 najnižje -32 cm, ob 22.14 najvišje 50 cm. ALPE-JADRAN / POMLAD BO MORALA ŠE NEKOLIKO POČAKATI TEMPERATURE VČERAJ OB 7. IN OB 13. URI LJUBLJANA.... 12/15 TRST........ 12/12 CELOVEC.... 5/17 BRNIK........ 8/14 MARIBOR.... 11/20 CELJE........ 10/17 NOVO MESTO 10/16 NOVA GOR.... 11/13 MUR. SOBOTA 9/20 PORTOROŽ..... 11/14 POSTOJNA..... 9/10 IL. BISTRICA. 10/11 KOČEVJE.... 11/13 ČRNOMELJ... 13/15 SL. GRADEC... 4/17 BOVEC........ 8/10 RATEČE..... 4/12 VOGEL...... 3/3 KREDARICA 2/1 VIDEM...... 11/13 GRADEC..... 9/19 MONOŠTER... 9/19 ZAGREB..... 13/17 REKA....... 11/11 -------------------1--------- ------------------—------------------------------------------ V SLOVENIJI: Povsod bo oblačno, padavine SOSEDNJE POKRAJINE: Tudi diugod bo obla-bodo zajele vso Slovenijo. Zvečer bo na čno z dežjem, ki bo nazadnje zajel vzhodno F‘rimoiskem začeta phati buja. V noči na četr- Flrvaško h Madžarsko. Zvečer bo ob severnem tek se bo meja sneženja ponekod spustita do Jadranu začeta pihati burja. V Alpah bo snežilo, nižin. Temperature bodo od 7 do 12° C. OBLAČNOSTI DE2/SNEG mm na dan 4 * pod 10% pod 5 44 ** 10-30% 5-10 *** *** 30-50% 10-30 0 ******** 50-80% 30-60 O *** *** *** *** nad 80% nad 60 t 5-10 m/s f 4. X nad 10 m/s m V SLOVENIJI: Še bo pretežno obla- OBETI: V petek bo večinoma suho in čno, padavine bodo čez dan pone- hladno z burjo na Primorskem, hale. Hladno bo. Pihal bo severovzhodnik, na Primorskem pa burja. ONESNAŽENOST ZRAKA Povprečne 24-urne koncentracije SO2 v mikrogramih na mA zraka: Ljubljana 37 Maribor 54 Celje 29 Trbovlje 57 Hrastnik 33 Zagorje 42 Šoštanj 38 Kritična 24-urna koncentracija S02 je 375 mikrogramov na m3 zraka. STANJE VODA Višina vode v cm ob 7. uri: Mura. G.Radgona: 122, Drava HE Dravograd:! 10; Sava Radovljica: 32, Sava Šentjakob:—, Sava Radeče: 95, Sora Suha:94, Ljubljanica Moste: 38, Savinja Laško: 86; Krka Podbočje: 72, Kolpa Radenci: 78, Soča Solkan:—. HOROSKOP Piše: Aleksandra Zorc Berce M M M m OVEN 21-3/20-4 : Če se boste zbudili z načrtom v mislih, kako lahko elegantno in šarmantno premagate in dotolcete svojega Sefa, se enkrat pretehtajte; nekje je namreč prišlo do napake. BIK 21-4/20-5 : Dan ni ravno pravi za skrivnostni rendez-vous, pa Čeprav za vas nima romantičnega, ampak Cisto poslovni cilj. Nepričakovan dogodek bo razkril vaše namene. DVOJČKA 21-5/21-6 : Kljub najboljšim namenom, da se temu izognete, bosta s prijateljem izmenjala nekaj ostrih besed, ki jih bosta pozneje oba obžalovala. RAK 22-6/22-7 : Vsi kazalci kažejo na počasen, a zagotov napredek na finančnem področju. Poskusite se izogniti popoldanskemu povabilu sodelavcev na kozarček in kramljanje. LEV 23-7/23-8 : Bodite pripravljeni, da se danes zjutraj soočite-s svojimi popolnoma neortodoksnimi pogledi na svet, kajti ce jih pred drugimi lahko skrivate, jih sami pred sabo ne morete. DEVICA 24-8/22-9 : Današnji dan oznanja norijo na finančnem področju in izgubi se ne boste mogli izogniti. Jezni boste sami nase, saj se ponavadi ne spuščate v nepreverjene projekte. TEHTNICA 23-9/22-10 : Čeprav ste menili, da sta z znancem zakopala bojno sekiro, vse njegove poteze in dejanja tega ravno ne potrjujejo. Se enkrat premislite, ali je maščevanje pravi odgovor. ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Tega si sicer danes niste prav noro želeli, ampak morate se sprijazniti, da obstajajo dnevi, ki vam niso Cisto po duši. Današnji dan je odločno prekratek za vse obveznosti. STRELEC 23-11/21-12: Ponovno vas vabi in mika prijeten dogodek, zapravili boste Cas in denar. Pripravite se raje na prihodnje mesece, ki vam ne bodo prav naklonjeni. KOZOROG 22-12/20-1 : Ponovno ste se brezbrižno in hladnokrvno odločili, da naredite po svoje, zato bo tudi ozračje doma zelo naelektreno. Vzemite si Cas in poslušajte njihove argumente. VODNAR 21-1/19-2 : Ne boste si na jasnem, kaj sodelavec sploh želi od vas. Na trenutke se vam zdi, da vam nekaj očita in zameri, potem pa iSCe vašo pomoč in razumevanje. RIBI 20-2/20-3 : Težav ne boste mogli reševati dopisno, zato je najbolje, da se osebno pogovorite in sporazumno odločite, kaj bi ukrenili. Bodite Čimbolj taktni. CESTE / SUHE IN NORMALNO PREVOZNE 6ELJ« ČELOV* VARAŽDIN Okarlovac OPAZIM ZASTOJI ZAPRTA ** CESTA J? POPRAVILA NA CESTIŠČU POLEDICA SAMO Z ZIMSKO OPREMO QOO ŠPORTNA XX^ PRIREDITEV = GOSTA --- MEGLA BENCINSKE ■ ČRPALKE 24 UR Ceste po Sloveniji so suhe ter normalno prevozne. Promet poteka tekoče in brez zastojev. Na mejnih prehodih ni daljšega čakanja za prestop meje, razen na mejnem prehodu Dolga vas, kjer vozniki tovornih vozil čakajo za izstop iz države do dve uri. SNEŽNE RAZMERE (v cm) SLOVENIJA Kope...............-/20 Vrhe................-/- Lontovž.............-/- Stari vrh...........-/- Rogla..............-/30 Kanin..............-/50 Cerkno.............-/35 Soriška planina.....-/- Vogel...............-/- Kabla..............-/20 Mariborsko Pohorje....-/15 Kranjska gora.......-/- Pokljuka............-/- Rog - Črmošnjice.....-/- Prvine..............-/- Jezersko............-/- Ulovka..............-/- Krvavec.............-/- Črni vrh............-/- FURLANIJA-JK Cimolais...........-/- Claut..............-/- Piancavallo......20/30 Žabnice/Ovčja vas..-/- Raibl..............-/- Forni Avoltri......-/- Forni dl Sopra...20/30 Paluzza-Timau....20/30 Paularo............-/- Pontebba.........35/35 Pradibosco.......30/60 Prato Carnico......-/- Zoncolan...........0/30 Sauris............5/10 Sella Chianzutan...-/- Nevejsko sedlo...20/90 Višarje..........35/60 VENETO Sappada..........10/60 KOROŠKA Podklošter.........-/35 Bad Kleinkirchheim ...20/50 Pliberk/Peca.......-/30 Sloveniji Plajberk..-/50 Dobrač.............-/30 Nassfeld/Mokrine ..60/80 Spittal/Goldeck....5/55 Fleiligenblut....20/140 Katschberg........60/80 Koralpe/Golica......-/30 Kotschach/Mauthen.20/30 Mallnitz.........10/150 AVSTRIJA Arlberg..........35/330 Seefeld...........20/70 Kitzbuhel.........10/75 Obertauern......120/220 Zeli am See......20/100 Schladming/Planai .10/100 -___________V VEDNOST_____________JT Tudi Bohinjsko jezero je že ogroženo Tudi Bohinjsko jezero je, enako kot Blejsko, ledeniško jezero. Kotanja jezera lezi sredi visokogorskega sveta na višini 526 m in je proti vzhodu odprto v dve dolini. Površina jezera je 4.3 kv. km, najveCja globina je 44.6 m v vzhodnem delu jezera, prostornina pa je skoraj 100 milj. kub. m. Prispevno območje obsega 94.3 kv. km pretežno kraškega sveta. Pretok skozi jezero je velik, saj ima samo Savica srednji letni pretok 5.6 kub.m/s, v Savo Bohinjko pa odteka 9.9 kub.m/s. Veliko vode priteka v jezero s hudourniki in po podzemnih vodnih poteh, padavine so v teti krajih zelo intenzivne, ob jezeru okoli 2500 mm, v zaledju tudi do 3000 mm na leto. Zal jezero ni vec »temno modro, kristalno Cisto, zeleno kot smaragd v tihem zatišju gora«, kot so ga poetično opisovali Se v letu 1938. Izraba prostora je tudi tu intenzivna in nepremišljena in tako priteka v jezero mnogo vec hranilnih snovi, kot jih odteka. Glavni viri onesnaženja so neurejen odvod in nezadostno čiščenje odpadnih voda (turistična dejavnost, vključno s planinskim turizmom v širšem kra-skem zaledju, naselja počitniških hiš in stalno naseljenih his), kmetijska proizvodnja v neposredni bližini jezerd ter v zaledju (gnojenje pašnikov, živinoreja, ribogojnica in ne nazadnje sekanje drevja, ki lahko povzroča erozijo in s tem povezane spremembe- Prve opozorilne znake za slabšanje Bohinjskega jezera so opazili po letu 1970. Izmerjena kolicma hranilnih snovi je nad mejami, dopustnimi zaioliga-trofna jezera. Tudi biološke analize, predvsem sestava alg in večanje poraslosti obrežnega dela z makro-fiti, opozarjajo na trende evtrofizacije. Hitrosf slat>-sanja stanja jezera je odvisno predvsem od obsega onesnaževanja pretoka Ciste vode skozi jezero. Ta je v Bohinjskem jezeru k sreči velik, vendar je jezero pa oceni biologov zaradi velikih količin dotoka hranilnih snovi v nevarnosti, da se postopno spremeni evtrofno jezero s stalnimi pojavi cvetenja alg. Martina Zupan