UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 2–3 | Vzgoja & izobražeVanje 93 MeDsebojne HospiTa Cije MeD Šes TiMi za VoDi V Mes Tni občini k ranj tea Dolinar Kr anjski v rt ci UVoD Medpredmetno povezovanje, vzpostavljanje partnerstev med učitelji, vzgojitelji, učitelji/vzgojitelji in z drugimi strokovnimi delavci, med učitelji/vzgojitelji in starši, med šolo/vrtcem in širšim družbenim okoljem ipd. so trendi sodobnega časa. Vse to od strokovnega delavca zahteva, da je pri svojem delu profesionalec in razmišljujoči praktik. Kot pomemben prispevek k njegovemu razvoju poleg sa- moizobraževanja, mentorstva, lastne refleksije, akcijskega raziskovanja ipd. lahko štejemo tudi medsebojne hospi- tacije. Od učitelja in vzgojitelja se zahteva številne nove kompetence, ustvarjalnost, prilagodljivost ipd. Da lahko strokovni delavec sledi novim trendom, se mora stalno profesionalno razvijati. Erčulj (2000) v raziskavi o izkušnjah s kolegialnim uče- njem strokovnih delavcev šol v projektu Mreže učečih se šol ugotavlja, da so v projektu učitelji po njihovem mnenju največ pridobili na področju izmenjave izkušenj, poleg tega pa so se bolj okrepili spoštovanje, sproščeni odnosi, dopolnjevanje ipd. Učitelji so pridobili nova znanja, spret- nosti in ideje ter okrepili svojo samozavest za delo v timu. Ob tem Emihovich in Battaglia (2000, po Erčulj, 2000: 30) opozarjata, da je razvoj učečih se organizacij podlaga za učenje na vseh ravneh šole kot organizacije in »najbolj obetajoča oblika za širitev učiteljevega profesionalizma in sodelovalne kulture«. V Mestni občini Kranj poleg samostojnega zavoda Kranjski vrtci s približno 1700 otroki deluje tudi več osnovnih šol. Sodelovanje med petimi osnovnimi šolami in Kranjskimi vrtci je bilo v šolskem letu 2017/2018 zelo intenzivno z namenom, da se spoznajo načini dela v vrtcu in šoli, da se izmenja dobra praksa, da se ustvarijo dobri pogoji za prenos informacij med različnimi zavodi in organizira strokovna razprava z evalvacijo dela. Oblikovanih je bilo sedem skupin med strokovnimi delavci šol in vrtca, v katerih so sodelovale svetovalne delavke šol in vrtca, vzgojiteljice predšolskih oddelkov in učiteljice prvega triletja. Vsaka skupina je izvedla najmanj štiri in največ sedem medsebojnih hospitacij po vnaprej dogovorjenem protokolu, ki si ga je oblikovala sama. Po vsaki hospitaciji je sledila strokovna razprava med sodelujočimi. Ob koncu medsebojnih hospitacij so udeleženci izpolnili anketni vprašalnik, na podlagi katerega so ugotavljali prednosti in slabosti tovrstnega sodelovanja, iskali pa so tudi ideje za sodelovanje v prihodnje. Rezultati so bili predstavljeni na skupnem srečanju vodstev sodelujočih zavodov, predstav- nikov Zavoda RS za šolstvo in predstavnikov Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Izhajali smo iz dejstva, da je medsebojno učenje oziroma povezovanje z drugimi strokovnimi delavci eden od učinkovitih dejavnikov pro- fesionalnega razvoja. Izmenjava izkušenj in pomoč med strokovnimi delavci tako v šolah kot v vrtcih nedvomno vplivata na profesionalno rast vseh udeleženih, ki v tem vidijo priložnost za lastni razvoj. Poleg vseh prednosti, ki jih prinaša tako sodelovanje za profesionalno rast strokovnih delavcev, medsebojno pove- zovanje in prenos informacij so udeleženci izpostavili tudi organizacijske težave in dodatno obremenitev s stresom. teoretična iZHodiŠča namen in pomen hospitacij Erčulj in Širec (2004) navajata, da se pouka ne spremlja, ker bi bilo poučevanje neustrezno, pač pa zaradi konteksta učiteljevega dela in stalnega spreminjanja učiteljeve vlo- ge. Ob tem navajata razloge hospitacij: • razvojno naravnane hospitacije: ugotavljanje realnega stanja in svetovanje strokovnim delavcem za izboljšanje dela; • nadzor nad delom strokovnih delavcev: v ospredju hospitacij sta odgovornost za vzgojno-izobraževalno delo in rezultati; • presoja kakovosti poučevanja: ugotovitve lahko ravna- telju pomagajo pri vodenju in usmerjanju učiteljskega zbora. organizacija hospitacij in priprava nanje Koraki, po katerih naj se organizirajo hospitacije: • opredelitev prednostne naloge razvoja šole/vrtca (vklju- čuje tudi spremljanje učiteljevega dela), • priprava načrta spremljanja, • priprava ustrezne metodologije spremljanja, • vnaprej določeno obdobje spremljanja ter skupna ana- liza rezultatov, • kritična analiza stanja je podlaga za oblikovanje načrta potrebnih notranjih sprememb. Načrt hospitacij mora vsebovati opredeljen namen, spe- cifične cilje spremljanja za šolsko leto, opredeljeno izbiro UČITELJEV GLAS Vzgoja & izobražeVanje 94 učiteljev/vzgojiteljev in učnih ur, določitev opazovalcev ter vlogo opazovalcev. Erčulj (2013) opozarja, da mora pri načrtovanju hospitacije sodelovati tudi opazovani učitelj, ker lahko le tako uvidi pravi pomen hospitacije in je ne dojema le kot nadzor. Hospitacije je treba predvideti že v letnem načrtu, in si- cer z namenom spremljati pouk in profesionalni razvoj učiteljev. Za vsakega od dejavnikov, ki ga bodo učitelji/vzgojitelji spremljali, morajo z razpravami in znanjem določiti, kaj pomeni uspešnost na tem področju (npr. kaj pomeni us- pešno postavljati vprašanja). To je lahko tudi del dodatne- ga usposabljanja. aktivnosti po hospitaciji Po hospitaciji je nujen pogovor, ki učitelju/vzgojitelju omogoči, da sam najprej reflektira učno uro, nato pa še v dialogu z opazovalcem. Erčulj (2013) predlaga, da naj pogovor ne poteka takoj po uri, zaradi priprave učitelja in opazovalca. Pogovor po hospitaciji poteka na podlagi zapisnika o opazovani uri. Opazovalec mora izpostaviti predvsem dejstva in predlagati spremembe, izogibati pa se mora sodb (Tomić, 2002). Prav tako je po hospitaciji treba izvesti analizo učne ure, ki mora biti vnaprej pripravljena. Med učiteljem in opazovalcem mora priti do enakopravnega in zaupnega odnosa (Murgelj, 1996). Povratna informacija je lahko opisna (objektivna), konkretna (o vnaprej dogovorjenih nalogah), primerna (upoštevamo tudi položaj opazova- nega in njegovo sprejemanje komentarjev), uporabna (o vedenju opazovanega, ki se lahko spremeni), dogovorjena (prostovoljna in želena). Pomembno pa je tudi, da je po- vratna informacija podana ob pravem času (po učni uri, imeti moramo dovolj časa) in da je pozitivno naravnana (Kosevski Puljić, 2007). poteK medsebojniH Hospitacij med Šestimi Zavodi v praKsi namen in pomen hospitacij V šolskem letu 2016/2017 je aktiv ravnateljev osnovnih šol v Mestni občini Kranj podal pobudo za tesnejše med- sebojno sodelovanje s Kranjskimi vrtci. Ugotavljali so namreč, da je sodelovanje med vrtcem in šolo v času od uvedbe devetletke manj intenzivno, kot je bilo v času pred njeno uvedbo, da je odvisno od posameznih strokovnih delavk v šoli in vrtcu ter ga zaznamuje slabo poznavanje dela drug drugega. Določeni vidiki prehoda med vrtcem in šolo so ustrezni, nekateri pa kažejo, da je temu področju treba posvetiti več strokovne pozornosti. Prehodu bi želeli nameniti več pozornosti v času začetnega in nadaljnjega usposabljanja strokovnih delavcev ter zagotoviti vpogled v pomen in način prehoda med vrtcem in šolo ter v vlogo zagotavljanja profesionalne, pedagoške in razvoje konti- nuitete, kar bi vzpostavilo priložnost za osredotočeno pro- fesionalno refleksijo in predvsem načrtovanje sprememb v prihodnje. Glavni namen in cilji so: spoznavanje načina dela v vrtcu/ šoli, prenos informacij, izmenjava dobre prakse ter evalva- cija dela s strokovnimi razpravami. organizacija hospitacij in priprava nanje Maja 2017 je ravnateljica Kranjskih vrtcev pobudo aktiva ravnateljev predstavila svetovalnim delavkam osnovnih šol v Mestni občini Kranj in svetovalnim delavkam Kranj- skih vrtcev. Seznanili smo se z idejo, da bi v šolskem letu 2017/2018 sodelovali tako, da bi izvedli medsebojne hospi- tacije vzgojiteljic oddelkov z najstarejšimi otroki iz Kranj- skih vrtcev in učiteljic oddelkov prvega ali drugega razreda osnovnih šol v Kranju. Vsaki medsebojni hospitaciji naj bi sledil strokovni pogovor, v katerem bi si izmenjali mnenja. Junija 2017 so svetovalne delavke v osnovnih šolah predstavile idejo učiteljicam, prav tako pa smo v tem času z idejo o medsebojnem sodelovanju seznanili tudi vzgoji- teljice v Kranjskih vrtcih. Do začetka šolskega leta 2017/2018 smo pridobili člane vseh sodelujočih zavodov. Poleg Kranjskih vrtcev se je za sodelovanje odločilo še pet osnovnih šol: OŠ Jakoba Aljaža Kranj, OŠ Matije Čopa Kranj, OŠ Staneta Žagarja Kranj, OŠ Stražišče in OŠ Predoslje. Oblikovanih je bilo sedem delovnih skupin z 49-imi strokovnimi delavci. V povprečju je vsako skupino sestavljalo 7 strokovnih delavcev – sve- tovalna delavka šole ali pomočnik ravnatelja, svetovalna delavka vrtca, 2–3 vzgojiteljice in 2–3 učiteljice. Septembra 2017 so svetovalne delavke Kranjskih vrtcev po vseh šolah organizirale prva skupna srečanja delovnih skupin, na katerih so vsem sodelujočim podrobno predsta- vile nalogo. Na srečanjih so člani skupin glede na izkazan interes in problematiko skupno oblikovali protokole, ki so jim bili pri izvedbi v pomoč pri opazovanju in strokovnem pogovoru. Vsaka delovna skupina je imela svoj protokol. Medsebojne hospitacije so potekale po vnaprej dogovorje- nem urniku od oktobra 2017 do aprila 2018. Pretok informacij je bil tekoč. Potekal je z neposrednim sodelovanjem in po elektronski pošti. aktivnosti po hospitaciji Po vsaki izmed 27-ih izvedenih hospitacij je sledila prib- ližno enourna refleksija in analiza poteka dela v oddelku z namenom podati pozitivno povratno informacijo. Prvi pogoj za dobro delovanje skupin je ustvariti visoko stopnjo medsebojnega zaupanja, enakovrednosti in spoštovanja. Vsi pogovori so bili vodeni in so se osredotočali na elemen- te, zapisane v protokolu. V strokovni razpravi so vedno so- delovale vse udeleženke hospitacije. Na isto temo so zato lahko pogledali z različnih zornih kotov, saj so bile članice tima vzgojiteljice, učiteljice, svetovalne delavke in pomoč- nice ravnateljice. Aktivnosti po hospitaciji so zabeležene v zapisnikih. sKlep Ob koncu medsebojnih hospitacij so vsi udeleženci izpol- nili anketni vprašalnik, s katerim so ugotavljali prednosti, nevarnosti in slabosti tovrstnega sodelovanja, iskali pa smo tudi izzive in ideje za sodelovanje v prihodnje. Naše sode- lovanje smo sklenili 17. aprila 2018 s strokovno razpravo vseh sodelujočih strokovnih delavcev in ravnateljev. Pova- bilu na strokovno razpravo so se odzvali tudi predstavniki Zavoda RS za šolstvo in predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport. Na srečanju smo pripravili analizo medsebojnega sodelovanja in se dogovorili za delo v prihodnosti. UČITELJEV GLAS | 2019 | št. 2–3 | Vzgoja & izobražeVanje 95 ovrednotenje doseganja zastavljenih ciljev Na več kot 27-ih realiziranih hospitacijah v šolah in vrtcih so vsi udeleženi spoznali razlike in podobnosti vzgojno-iz- obraževalnega procesa v šoli in vrtcu. Zaznali smo velike razlike pri vlogi vzgojiteljic in učiteljic, ki v osnovi izhajajo iz nalog, ki jih narekujeta kurikulum za vrtce v vrtcu in učni načrti v osnovni šoli. V procesu medsebojnih hospitacij smo vzpostavili spoštljiv odnos do dela tako vzgojiteljic kot učiteljic. Skupaj smo ugotavljali, kako pomembno je dobro medsebojno sodelo- vanje med vrtcem in osnovno šolo kakor tudi medsebojno sodelovanje vseh strokovnih delavk/delavcev v oddelku oz. razredu. Predvsem je treba poudariti, da so se pri tem med udeleženci vzpostavile tudi vezi za nadaljnje formalno ali neformalno sodelovanje. S prenosom informacij ni bilo težav, saj je bil tekoč z ne- posrednim sodelovanjem in obveščanjem po elektronski pošti. Strokovne razprave so potekale v spoštljivem in zaupnem vzdušju. S konstruktivnimi predlogi in pozitivno naravna- nimi povratnimi informacijami je bil namen medsebojnih hospitacij dosežen. slabosti, ki so se pokazale v prvem letu skupnega sodelovanja Največ težav smo imele pri terminskem načrtovanju med- sebojnih hospitacij in strokovnih razprav. Optimalen čas izvedbe je namreč v dopoldanskem času, kar pa je pome- nilo veliko dogovarjanja in usklajevanja zaradi odsotnosti vzgojiteljic in učiteljic iz oddelkov. Vzgojiteljice in učiteljice, ki so aktivno sodelovale pri med- sebojnih hospitacijah, poudarjajo, da so bile v času nastopa bistveno bolj obremenjene in v stresu. usmeritve za naslednje šolsko leto Skupni predlog tako aktivnih udeleženk kot tudi vodstev sodelujočih šol in vrtca je, da se projekt nadaljuje, saj ude- leženci tako pridobijo veliko dodatnih znanj in izkušenj. Na podlagi izkušenj bi bilo treba organizacijsko in vsebin- sko pripraviti nekaj sprememb. Načrtovanja sprememb pri organizaciji in vsebini se moramo lotiti skupaj. Vsekakor pa sodelujoči za nadaljevanje tako obsežnega projekta pot- rebujemo strokovnega sodelavca – koordinatorja in na tem mestu zaradi obremenjenosti svetovalnih delavcev v šolah in vrtcih vidimo pomoč v Zavodu RS za šolstvo. viri in literatura erčulj, j. (2000). razsežnosti strokovnega sodelovanja učiteljev: model strokov - nega usposabljanja v Mrežah učečih se šol. v zgoja in izobraževanje, 31(4), 26–31. erčulj, j. (2013). ravnateljevo spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela v konte - kstu vodenja za učenje. v odenje v vzgoji in izobraževanju, 11(3), 47–69. erčulj, j. in širec, a. (2004). Spremljanje in usmerjanje učiteljevega dela: (zamuje - na) priložnost ravnateljev za izboljšanje kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela. vodenje v vzgoji in izobraževanju, 3, 5–24. kosevski Puljič, b. (2007). opazovanje pouka in povratna informacija. v: c. Peklaj (ur.), Mentorstvo in profesionalna rast učiteljev (str. 75–92). ljubljana: center za pedagoško izobraževanje filozofske fakultete. Murgelj, t. (1996). Hospitacije v očeh učiteljev. Sodobna pedagogika, 47(9/10), 522–529. tomić, a. (2002). Spremljanje pouka. ljubljana: zavod republike Slovenije za šolstvo. treven, S. (1994). značilnosti učeče se organizacije. organizacija in kadri, 27(6), 563–572. priloga → Primer prot ok ola ene iz med delo v nih skupin UČITELJEV GLAS V Z GOJA & IZ OBR A ŽE V ANJE 96 medsebojne Hospitacije 2017/18 1. delovna sKupina Sodelujoči: opazovalka: datum: razred/skupina v vrtcu: tema/dejavnost: oPoMnik za SPreMljanje dejavnoSti Komentar drža telesa pri grafomotoričnih dejavnostih drža pisala pri grafomotoričnih dejavnostih otroci/učenci razumejo in upoštevajo navodila vzgojiteljice/učiteljice v zdušje v skupini/razredu v ztrajnost otrok/učencev pri ponujenih dejavnostih dejavnost je bila za otroke/učence primerna, prezahtevna, prelahka. kaj sem pri hospitaciji pridobila, se naučila? evalvacijski sestanek (kraj in datum): opazovalka: Podpis: