«*' x WBL* i * hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče 3838571 41)19 9 8 TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje Številka 7, letnik 22, 31. 03. 2011, cena: 1,50 EUR; r * J H ZANESUIVE INFORMACIJSKE REŠITVE s = -r = Poiščite več informacij na WWW.TSh.Si Fant j ki je&reskočil Zasavje Srečno, käme radi! Kontrola onesnaženja v regiji časopis za boljše Zasavje ■ ^ ^ II s ^ , / iM yffl] ©ddö cd 'dr ’ Korčula S X potovanja i - • A P°čitnice ,f •’ ' Tl dariinj boni ] 1+1 gratis ^ I skupaj več kot za 1000€ nagrad ’ ” ,r M _______©Taga ... več o nagradni igri izveste na strani 21! Reportaža liReTJjl GVRQ/ RQiNjQ@) Mj okolici VenKUMj Lili Tretji evro pohod, ki je bil v soboto, 5. marca 2011, je pripravila komisija za evropske pešpoti v Sloveniji v sodelovanju z zavodom Parnas. lože Prah in Metka Starič, predstavnika »Jteh organizacij, sta zbrane nagovorila v Predgozdu na Notranjskem, dobrih 15 kilometrov od Velikih Lašč, potem pa so hodili del poti po dveh evropskih pešpoteh naenkrat - E6 in E7. Petinšestdeset pohodnikov si je ob zbirnem mestu najprej ogledalo stičišče evropskih pešpoti E6 in E7. Bili so iz vseh koncev Slovenije, tudi iz Zasavja, največ pa iz PD Sevnica. Najprej so se ustavili ob rimskih zapornih zidovih Zasavske evropohodnice Metka Starič in Viktor Uhan v Selu pri Robu, nato pri Svetem Primožu, kjer so v notranjosti zanimive freske iz sredine 15. stoletja. Mraz je v Mišji dolini malo popustil, zato so imeli krajši postanek tudi ob najstarejšem slovenskem kozolec na slovenskem, na Zadnikovi domačiji. Prav tako zanimiv je bil postanek na Podsmreki, kjer je pohodnike pozdravila tudi 91-letna Stritarjeva pranečakinja Vida. Iz časov Josipa Stritarja je samo še kašča, v kateri imajo zbrano kmečko orodje, pred njo pa se suši skladovnica drobnih trsk -ostanki izdelkov suhe robe. Viktor Uhan iz Šentruperta, planinski vodnik, je okoli 14. ure pripeljal pohodnike v Velike Lašče pred spomenik Frana Levstika, ki slavi letos 180 - letnico rojstva. Jože Prah se je zahvalil vsem organizatorjem za lep dan in napovedal že nekaj novih pohodov. Freske v cerkvi Svetega Primoža so iz sredine 15. stoletja Pranečakinja pisatelja Josipa Stritarja 31. marec 2011 ä ä SREDNJA FELJE Uvodnik Morate prebrati: Pojemo pomLaoi 7 Ko se mato oeio piše zveuKimičRKami 9 Nemšica moeiuzacua Slovencev 16 Sram časi na Doisicem odru 17 RepoRraža iz jame Ojstro 18 Oddih z Zasavcem m aoencuo Ojia 21 SIT SKOZI FOTOGR3FSKI OBjeKTiv RoBeRja AHima 23 Špecu: Fanči PeRDiH 26 InreRvju: Dejan Juoež 28 iHenmana SLO open 31 Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel, 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boštjan Grošelj. Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi. Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734 GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533, 040 267 411. E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Polletna naročnina od številke 1 do 13 je 18,36 EUR. Naročnina za drugo polletje je 21,00 EUR. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. jT l!e Qpoštovam' Zasavci in Zasavke, dragi ^ljubitelji dobrih salam, izdelovalci in porabniki: Vljudno Vas vabimo na praznik salam, 13. Zasavčevo salamijado na Vidrgi v restavraciji Gostišča Pri Vidrgarju, v petek, 1. aprila letošnjega leta ob 19.00 uri. Zdaj že veste, da to niti slučajno ni prvoaprilska šala. Naš praznik salam ima trinajstletno tradicijo in mnogo slastnih salam zasavskih in drugih salamar- j e v smo že použi(va)li na Vidrgi v teh letih. Tudi tokrat vas ne bomo razočarali. Ne samo salamce, druženje ob dobri kapljici in družabnih igrah z lepimi nagradami bomo pripravili. Zares ne smete zamuditi našega in vašega praznika. Lepo nam bo! S čim se pa sicer ubadamo v Zasavju? Hja, največ z okoljem. Poleg vsakoletnega zbiranja odpadkov iz gospodinjstev, ki jih kumunalci pridno odvažajo, v tem času še posebej, se pripravljamo spet na iskanje in registriranje divjih odlagališč. Res zanimivo, kako rastejo na spomlad kot gobe po dežju. Komaj je registrirano in očiščeno eno se jih pojavi več deset na novo. V tem smo res enkratni. Namreč, v pridelavi odpadkov. Pa tudi iznajdljivi smo v njihovi uporabi. Kadar vam bodo golobi hodili čepet na balkonsko ograjo, vam priporočam preizkušen nasvet. Obesite po vsej dolžini plastične vrečke...Nežno zibajoče v spomladanskem vetrčku bodo plašile predrzne ptice - ali pa tudi ne. Bi bilo dobro povprašati stanovalce bloka na Sallauminesu v Trbovljah, kako učinkovit je ta ukrep. Kar nekaj sušilnic perila krasijo te lepote današnjega iznajdljivega prebivalca zemeljskega planeta. Ne veste, kako lepo je z glavne ceste opazovati to okrasje. Krasota in divota, vam rečem. In kultura tudi, ja?! Sicer je pa v tem času prepevanja, plesa in razstav v naših krajih kar na pretek, pa občni zbori se vrstijo, z zakuskami, upam. Vrtičkarji so zgrabili za orodje in veselo brenčijo po gredicah ob spremljavi takšne in drugačne folk in etno spodbude. Ja, ja, pomlad je prišla, saj, ali še kdaj ni? Klopce so zasedene ob večerih in ob jutrih - le kdaj ljudje delajo, se otroci učijo? Po mojem imajo čudežni prašek za raztegovanje časa, ki pa ga sama še nisem uspela odkriti, pa bi mi ob ustvarjanju Zasavca hudo prav prišel. Eh, pa kaj, spet smo tu in vaši smo! % Urednica Marta JP ( Naslednja številka ZASAVCA izide 14. 04. 2011 ) Naslovnica: \ Dejan Judež Slika: Andreja Gradišar Naša bodočnost fsieti/t/č/ie besede /uso /tt/olift/vjef/ie, ftrfjetne besede /liso /li/obi resnične. ffoet/ie 07.03.2011 Petra Kajič, Trg svobode 33a, Trbovlje - hči Teja 14.03.2011 Viktorija Drnovšek Lamovšek, Narof 6, Izlake, Zagorje - sin Samuel Lamovšek 16.03.2011 Aida Obed, C. Tončke Čeč 106, Trbovlje - sin Davud Tina Ocepek Aleksič, Prapreče del 20c, Trbovlje -sin Mark Aleksič Ksenija Kosič, Breg pri Polzeli 91 a, Polzela - sin Max Krajnc 20.03.2011 Sanja Odžič, Gimnahzijska c. 22, Trbovlje - hči Lana Haralovič 21.02.2011 Anja Paš, Podkraj 6, Zagorje - sin Filip 24.03.2011 Alma Velič, Šmarska c. 5b, Litija - sin Mirza Monika Gunzek, Keršičeva c. 38, Trbovlje - sin Žan Ključevšek Sandra Uršič, Savinjska c. 94, Trbovlje - sin Mark Milinkovič Sara Brvar, Hrastnik pri Trojanah 14, Trojane, Zagorje - sin Mai Marolt 25.03.2011 Tanja Pucelj, Kal 27, Zagorje - hči Klara Pikel 26.03.2011 Maja Felicijan, Trg pohorskega bataljona 1a, Kisovec, Zagorje - hči Valerija 27.03.2011 Marjetka Valent, Gimnazijska c. 26, Trbovlje - sin Filip Maksimovič Vaklementina Brvar, Brezje 11, Čemšenik, Zagorje - sin Jaka Iskrene čestitke! Kdo smo in kaj nam se dogaja Dogaja, dogaja... Narisali smo nov dan, odpeli območno revijo otroških in mladinskih pevskih zborov, na 40. državnem tekmovanju mladih glasbenikov Slovenije so učenci GŠ Zagorje osvojili same zlate, srebrne in bronaste plakete, proslavili smo materinski dan, odprli nekaj razstav, spoznali novega vrhunskega Scapina (mimogrede-naj bo žal vsakomur, ki si ni ogledal njegovih zvijač), zagorski župan je dal odličen intervju na spletni strani občine Zagorje, pomlad je prišla (tudi) v Zagorje... V Evroparku, ki je postal priljubljeno sprehajališče mladih, starih in predvsem tistih, ki skrbijo za svoje zdravje, je živahno. Račke so spet zaplavale po ribnikih, ki jih je po dolgi zimi potrebno dostojno urediti, tudi Kotredeščica ni videti sijajno. Moram reči, da ne le po zaslugi svoje občasno deroče narave, ampak bolj zaradi našega odnosa, ki so nas usta polna skrbi za ohranjanje narave. Ubogi potok smo napolnili z različnimi smetmi in plastičnimi vrečkami, s katerimi smo lepo okrasili tudi področje izpod letališča Ruardi. Je res tako hudo odnesti smeti tja, kjer jim je mesto in se brezskrbno sprehajati po čistem okolju? Pa poglejmo malo okrog naših hiš in blokov, da o kontejnerjih za smeti ne govorim. V aprilu je čas zbiranja nevarnih in kosovnih odpadkov iz gospodinjstev. Tako se lahko rešimo različne navlake, ki nam greni življenje. Ampak, ne! Le kdo bo čakal? Pa se kupčkajo kupčki, predvsem kosovnega odpada in občudujem našo komunalno službo, ki vseeno to počisti, čeprav ni čas za to. Je že res, da nismo cepljeni proti kritiziranju drugih, smo pa proti kritiziranju nas samih. Kako radodarni znamo biti, ko iz rokava trosimo kritike na račun drugih, imamo nešteto rešitev in predlogov, ki bi stoodstotono rešili vse pereče probleme, samo kaj, ko nas nihče ne posluša. Žalostno, a ne....vse naše ideje in dobri nameni gredo v maloro. Ni pravih ljudi (le kdo jih je volil?????), pa se da vse tako enostavno rešiti. Spominjam se pravljice o kraljeviču in beraču. Ta zamenjava vlog bi danes še kako prišla prav. Biti v koži drugega, biti odgovoren pred sabo in drugimi...to je nekaj!!! Istočasno pa izkusiti posledice lastnih prepričanj in odločitev. Tako pa - čiščenje je nujno potrebno, vse smeti odpeljati na odlagališče in vse nesposobne zamenjati s tistimi, ki imajo pogum, ki si resnično upajo brez zadržkov in brez privilegij. Pravijo, da bi nam Japonci morali biti za vzgled. To pa rada verjamem, čeprav verjetno tudi pri njih ni vse idealno. Ampak, da delijo zadnjo kapljico vode in drobtinico hrane, brez zavisti brez zadržkov...No, saj mi tudi znamo, spomnimo se lanskih poplav. Samo - ali se mora zgoditi nekaj hudega, da postanemo vsaj malo drugačni? Kateri od teh obrazov je pravi ? 1. aprila ne dovolite, da potegnete ta kratko, raje pridite na 13. Zasavčevo salamijado na Vidrgo In, ko boste okus na vaših brbončicah oplemenitili z izbranimi salamami naših vrlih salamarjev, bo prvi april prav takšen, kot mora biti, saj ga boste zalili z izbranim vinom. Potem vam tudi odhod na referendum 10. aprila ne bo predstavljal neko posebno težavo, KAR BO, PA BO!!!! StaR KonTROLa onesnaženja označja v necui M predavalnici Delavskega doma Trbovlje je podjetje Meis, iz Malega Vrha pri Šmarju, predstavilo prognostični in diagnostični modelirni sistem za kontrolo onesnaženja ozračja v Zasavju. podatke treh ANAS postaj in šestih I postaj TET o emisijah primerjajo z izračunani na podlagi meteoroloških podatkov iz avtomatskih merilnih postaj ob upoštevanju še nekaj dodatnih podatkov. V tri-dimenzionalno meteorološko polje vnesejo gibanje onesnaževal od njihovih virov po hribih in dolinah. Za razgiban teren uporabljajo numerični Lagrangeev model delcev Spray, ki se je izkazal kot najboljši. Cilj projekta je modelirni sistem, ki bo za dan, dva naprej na internetu prikazoval imisijske koncentracije nastale zaradi obratovanja različnih virov izpustov v zasavsko ozračje. Danes je mogoče na www.kvalite-tazraka.si spremljati koncentracije onesnaževal v zraku v realnem času za vsake pol ure posebej in zgodovino za dva dni. Za projekt so izrecno dovolili uporabo svojih nazivnih emisijskih vrednosti Termoelektrarna Trbovlje, Lafarge Cement, Steklarna Hrastnik in IGM Zagorje. Zaenkrat so prikazani podatki zgolj koncentracije v ozračju kot posledica izpustov iz naštetih virov. Modelirni sistem uporablja vre- dnosti za nepretrgano celodnevno delovanje naštetih družb. Nedelovanje proizvodnje se na portalu preverja pri posameznem zavezancu. Izmerjeni podatki ob neobratovanju posamezne družbe kažejo na vpliv drugih onesnaževalcev, ki tudi vplivajo na okolje, kot so individualna kurišča, avtomobilski promet... Prikazani so podatki za žveplov dioksid, dušikov dioksid in prašne delce. V prihodnje načrtujejo, da bodo prikazani še drugi škodljivi onesnaževalci, nevarni zdravju. Na žalost se spremljanje podatkov in prognoziranje premika počasi, zato so mnogi prebivalci v Zasavju nestrpni. Tovrstne raziskave se izvajajo na dolgi rok in se merijo v letih. Strokovnjaki Meisa želijo s svojimi izračuni z modeli doseči, da se nevarni izpusti regulirajo tudi z znižanjem proizvodnje, da ostane ozračje takšno kot so predpisane dopustne mere. Kaj bo po aprilu 2012, ko se projekt zaključi, še ni povsem jasno. Besedilo in slika: Irena Vozelj Kaj mona veneri poTROšmit Univerza za tretje življenjsko obdobje Zasavje m Knjižnica Mileta Klopčiča Zagorje sta organizirali predavanje Tanje Šulin Drnovšek iz Združenja potrošnikov Zasavja o osveščanju potrošnikov o njihovih pravicah. potrošnik ima zaščito, če je bil de-l jansko oškodovan in na Združenju potrošnikov Zasavja jim brezplačno svetujejo vsak dan na brezplačni številki 080 8899 med 8. in 16. uro, kako ravnati v posameznih primerih. V primeru, da ima potrošnik ustrezne dokumente, iz katerih je razvidna ponudba prodajalcev, je postopek uveljavljanja pravic mogoč. Predstavljenih je bilo nekaj primerov, ki jih bi potrošniki morali poznati. Tako morajo na primer biti zagotovljeni rezervni deli za stroje še tri leta po izteku garancijskega roka. Razjasnili so, kaj so stvarne napake, kakšne pravice imajo uporabniki turističnih storitev in še mnogo zanimivega, saj se predavateljica s tem področjem ukvarja že dolga leta. Škoda, da se je predavanja udeležilo le okoli petnajst obiskovalcev, kot da tematika ni zanimiva za večjo skupino ljudi. Tudi pri uveljavljanju potrošnikovih pravic velja, da se zaradi neznanja marsikaj zgubi, zato so kupci marsikdaj oškodovani in to po svoji krivdi. Besedilo in slika: Irena Vozelj Funšterc za avc s*i l Sesraneic s TitBoveusKim Ekologoih brgz meja V/ Trbovljah so se 9. marca 2011 sestali predstavniki društev, krajevnih skupnosti in občine z Jako Potrpinom, kije član društva Ekologi brez meja in je bil lanski koordinator akcije »Očistimo Slovenijo v enem dnevu« v Trbovljah. Pvruštva in krajevne skupnosti so povabili k akciji Popis div-L/jih odlagališč 2011, v okviru katere bo do sredine aprila potekal prostovoljski popis divjih odlagališč po vseh občinah v Sloveniji. S tem naj bi dogradili in posodobili prvi nacionalni register divjih odlagališč, ki je nastal v letu 2010 v okviru akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. To bo zelo pomemben korak k trajnejši rešitvi problematike divjih odlagališč v Sloveniji, s katero se borimo že več kot 20 let. Na sestanku so se dogovorili, kako se v skupnih akcijah lotiti divjih odlagališč v občini. Med cilji te akcije so iskanje divjih odlagališč, ki doslej še niso bila odkrita in popisana, popis le teh in njihova vključitev v register, ter k iskanju divjih odlagališč vključiti čim več prostovoljcev in tako spodbuditi ljudi k aktivnemu delovanju v dobro svojega kraja. Ob tem pozivajo občanke in občane, da v svoji krajevni skupnosti pregledajo okolico in pristopijo k popisovanju. Vse informacije lahko dobijo na Občini Trbovlje, pri Andreji Bi-enelli-Kalpič na tel. št. 03 56 27 983 ali na e-mail: andreja. bienelli-kalpic@trbovlje.si. In na spodnjih povezavah popis@ocistimo.si jaka.potrpin@ocistimo.si www.ocistimo.si http://ebm.si/p/register/pomen, html http://ebm.si7p/register/index.htm http://register.ocistimo.si/RegisterDivjihOdlagalisc/ O vseh nadaljnjih aktivnostih bodo občane sproti obveščali. Vesna Jesih STGLeTOVO PRiznanje za Tanjo Hoimec Slovensko konservatorsko društvo je 28. marca 2011 podelilo letošnje Steletove nagrade za leto 2010. To so nagrade za posebne dosežke na področju varovanja in ohranjanja kulturne dediščine. Qteletovo priznanje za izjemen dosežek, ki je pomemben Oprispevek k ohranitvi in predstavitvi kulturne dediščine v Republiki Sloveniji, je prejela konservatorska svetovalka Tanja HOHNEC - za projekt celovite obnove Občinske kolonije v Trbovljah. Rezultat je prvi, v celoti prenovljen in ohranjen kompleks delavske kolonije v Sloveniji, ki še vedno služi svojemu namenu - bivanju. Z izvirnimi strokovnimi in tehnološkimi prijemi je bilo doseženo izboljšanje bivalnih razmer, zunanji atributi dediščine pa so ostali neokrnjeni. Kolonija je bila zgrajena v letih med obema vojnama in namenjena pretežno rudniškim upokojencem, po vojni pa je bila njena podoba okrnjena zaradi številnih nestrokovnih posegov. Obnova je potekala od leta 2008 do slavnostnega odprtja v oktobru 2010. Več si lahko preberete na povezavi: http://www.zvkds.si/sl/novice/akcenti/147-steletove-na- grade-2011/ Vesna Jesih ^ NOČ V KNJIŽNICI - ^ NOČ Z ANDERSENOM 1. in 2. april 2011 Petek, 1.4.2011 19.30-19.45 Zbiranje 19.45-20.00 Predstavitev vseh udeležencev 20.00-20.30 Svetovni dan otroške knjige in Hans Christian Andersen 20.30-21.00 Pravljica po izboru pripovedovalca, Nejc Kresnik-Kreso 21.00-21.30 Večerja. 21.30- 22.00 Pravljični nagradni kviz 22.00-22.30 Ljudske pravljice z glasbo, David Lindič 22.30-1.00 ‘Bodimo ilustratorji, Packe-Relik, Simona Slapšak ‘Dobre misli za pravljično trto in javor ‘Spletna klepetalnica 01.00-01.30 Priprava ležišč 01.30- 02.00 Pravljica za lahko noč 02.00 Nina nana ‘spremlja nas: ETV Sobota, 2.4.2011 7,00 Bujenje in zajtrk 8.00 ‘Priprava razstave (ilustracije, fotografije...) ‘Jutranji pozdrav pravljičnemu javorju pred knjižnico ‘Javljamo se na Radio Kum Trbovlje ‘Predstavitev projekta staršem, obiskovalcem ‘spremlja nas: ETV Vljudno vabimo otroke v našo knjižnico, da ob Svetovnem dnevu otroške knjige skupaj preživimo Noč v knjižnici, se zabavamo, beremo, pripovedujemo, ustvarjamo in v knjižnici tudi prespimo.... Zbrali se bomo v petek, 1. aprila zvečer ob 19.30. S seboj prinesi spalno vrečo, podlogo za spanje, pižamo in zobno ščetko ter zobno pasto. Za hrano (večerjo in zajtrk) bo poskrbljeno v knjižnici. Domov boste odšli v soboto zjutraj okrog 9.ure. Za Noč v knjižnici je potrebna predhodna prijava! Starši morajo podpisati izpolnjeno prijavnico na mladinskem oddelku v knjižnici! L-i Na voljo je še nekaj prostih mest. r- Pojemo pomiaoi V/ Zagorju je bila na materinski dan Območna revija predšolskih, otroških in mladinskih pevskih zborov Zagorje 2011, v organizaciji Območne izpostave Zagorje ob Savi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. OPZ Češ mi n k lastopilo je devet zborov, ki jih je strokovno spremljala IN gospa Majda Hauptman. Nastopili so: Otroški pevski zbor Sonček, Vrtec Zagorje, zborovodkinja SREČKA VUTKOVIČ,^ klavir Polona Troha; Otroški pevski zbor PŠ Mlinše, OŠ Ivana Kavčiča Izlake, zborovodkinja TANJA MEDVEŠEK, klavir Simon Prašnikar; Otroški pevski zbor PŠ Šentlambert, OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, zborovodkinja MANCA PIŠEK, klavir Katarina Škrinjar, kitara Uroš Drnovšek; Otroški pevski zbor Češmin PŠ Čemšenik, OŠ Ivana Skvarče Zagorje, zborovodkinja IRENA HUDI, klavir Urška M. Luzar; Otroški pevski zbor OŠ Ivana Kavčiča Izlake, zborovodkinja TANJA MEDVEŠEK, klavir Simon Prašnikar; Otroški pevski zbor OŠ Toneta Okrogarja Zagorje, zborovodkinja PETRA BERŠNJAK, klavir Katarina Škrinjar, Orffova skupina; Otroški pevski zbor OŠ Ivana Skvarče Zagorje, zborovodkinja URŠKA M. LUZAR, klavir Špela Turšič; Otroški pevski zbor CiciDo Glasbene šole Zagorje, zborovodkinja MOJCA ZUPAN, TADEJA OSREDKAR, klavir Urška Vidic;Mladinski pevski zbor Glasbene šole Zagorje, zborovodja KLEMEN BENKO, klavir Polona Troha. StaR 6. pevsica cimnazuaDa 2011 Pevska gimnazijada je že tradicionalno srečanje srednješolskih zborov iz različnih slovenskih območij, ki ga vsako leto pripravi na Gimnaziji Litija. Letošnja Gimnazijada je bila že 6. po vrsti. k lastopili so Zbor prvih letnikov Gimnazije Litija pod IN vodstvom Anite Medvešek, Mešani mladinski pevski zbor Gimnazije in ekonomske srednje šole Trbovlje pod vodstvom Blaža Rojka, Mešani zbor Gimnazije Litija pod vodstvom Anite Medvešek in Tamburaški orkester Šmartno pod vodstvom Helene Vidic. Vsak zbor je zapel od 4 do 5 pesmi. Na koncu so vsi zbori skupaj s Šmarskimi tamburaši zapeli še tri pesmi Ljubljanske ceste, Naj bo lep ta dan in ABBA gold - venček Abbinih pesmi. Žal zaradi bolezni zborovodje Romana Verdela Mešanega mladinskega zbora za Slovence v Celovcu v Litijo ni bilo in kot je v nagovoru povedala ravnateljica Gimnazije Litija Vida Poglajen, ga bodo gostili na naslednji Gimnazijadi. Srečanje ima velik pomen za mlade pevce, ki svoj prosti čas preživljajo aktivno in ustvarjalno ter hkrati za Litijo in njene prebivalce kot zgled in kvalitetno kulturno ponudbo.. ŠkL V HRasTnišicem Bazenu aenoBiita m TeLovaDBa Tina Moljk l^red kratkim smo že poročali, da so na KRC-u v Hrastniku I organizirali vodno aerobiko, ki poteka vsak torek ob 20. uri. Udeležujejo se je predvsem tisti, ki želijo bolj intenzivno vadbo.V začetku februarja pa so začeli v hrastniškem bazenu tudi s telovadbo v vodi, ki poteka vsak četrtek ob 19.uri. Ta pa je primerna za vse starosti. Telovadba v vodi predstavlja kombinacijo vodne aerobika in fitnessa, aqua jogginga, iger v vodi, plavanja, sproščanja ter masaže . Primerna je tako za tiste, ki so dobro telesno pripravljeni, kakor tudi za tiste z motnjami v gibanju zaradi različnih bolezni oziroma okvarami skeleta. Namenjena je vsem, ki si želijo izboljšati kvaliteto življenja, predvsem pa tistim, ki se na suhem ne morejo normalno gibati. Vadba ni usmerjena v izboljševanje gibalnih sposobnosti, temveč predvsem v preprečevanje poslabšanja. „Ohranjati želimo predvsem vzdržljivost, koordinacijo, gibljivost in moč,“ je razložila Tina Moljk, direktorica KRC-a. Učinki so zelo pozitivni, saj regulira telovadba v vodi krvni pritisk, zmanjšuje holesterol, povečuje HDL ( znan kot dober holesterol), izboljšuje dihanje in delovanje srčno-žilnega sistema, pomaga pri kontroliranju telesne teže, preprečuje depresijo... „Telovadba v vodi ponuja pestro in zanimivo obliko rekreacije v vodi in je pod strokovnim vodstvom vaditeljice plavanja z ustrezno usposobljenostjo,“ je še dodala Tina, ki so ji športne dejavnosti v vodi blizu že vse od mladih nog. Besedilo in slika: Fanči Moljk V ŠmaRTnem ob potkih zonavi LOKaini pridclki Na Staretovem trgu v Šmartnem pri Litiji je od marca na posebni stojnici mogoče kupiti domače sadje in zelenjavo in lokalne izdelke s podeželja: suho sadje, sire, med, medene izdelke, jabolčni sok in kis, posebno priljubljeni pa so tudi že pripravljeni eko zabojčki. re za izdelke iz ekološke pridelave in sezonsko sadje in vJzelenjavo iz slovenskih kmetij. Prvič so lahko Šmarčani stojnico obiskali 11. marca 2011 in bili navdušeni nad tem, koliko sezonskih lokalnih pridelkov je mogoče kupiti za pripravo odličnega domačega nedeljskega kosila. Ponudbo zdrave domače hrane vsak petek od 10. do 15. ure na premični stojnici zagotavlja zadruga za razvoj podeželja Jarina iz Litije, ki s svojimi akcijami ozavešča o pomenu lokalne trajnostne oskrbe s hrano ter se zavzema za izboljšanje prehranskih navad z zagotavljanjem sveže, sezonske in raznovrstne lokalne ponudbe. V ta namen povezuje lokalne pridelovalce in potrošnike in zagotavlja oskrbo z zdravo hrano, pridelano v lokalnem okolju. Ob petkih obiščite stojnico v Šmartnem in se prepričajte o pristnosti ponudbe! Nataša Smrekar, Jarina Cenren za Razvoj Lirua -PRejemniK PRiznanja InLoCom 2011 Center za razvoj Litija je prejemnik nagrade InLoCom priznanja za najbolj inovativno lokalno skupnost, in sicer za razvojno partnerstvo 10 občin, za znamko Srce Slovenije. Priznanje je Aleksandri Gradišek, direktorici Centra za razvoj Litija, v imenu InCo gibanja na konferenci 11. marca v Šentrupertu predal predsednik Državnega sveta RS, mag. Blaž Kavčič. Qrvo konferenco o inovativnosti v lokalni skupnosti je pr-1 vič organiziral prav RCL, in sicer marca 2009 na Polšni-ku, letos pa je bil v vlogi soorganizatorja. V InCo gibanju so se prvič odločili, da se inovativni projekti lokalnih skupnosti izpostavijo in da se s primeri dobre prakse seznani čim več ljudi. Celodnevno konferenco o inovativni lokalni skupnosti, ki je 11. marca potekala v Šentrupertu, je otvo-rila iniciatorka InCo gibanja, mag. Violeta Bulc. Številni predstavniki civilnih iniciativ, ki delujejo kot katalizatorji razvoja v svojih sredinah, predstavniki InCo gibanja, zavodov in zadrug, so predstavili primere dobrih praks. Poslušalce je navdušila Nataša Smrekar iz zadruge Jarina, ki je predstavila mrežo za lokalno samooskrbo s hrano na območju Srca Slovenije, Aleksandra Gradišek pa je v uvodnem delu konference predstavila svoj prispevek z naslovom »Srce Slovenije kot model razvoja inovativne lokalne skupnosti«. Poudarila je, da je Srce Slovenije vezni člen med deležniki zaokroženega območja, ki s svojimi znanji, storitvami, produkti, dogodki in praksami dvigujejo ustvarjalni potencial prostora in kakovost bivanja. Verjamemo v samozadostnost območja, prepoznavamo potrebe na terenu in vzpostavljamo podporno okolje za sprejem novih izzivov. Zavedamo se pomena povezovanja in razvijanja javnega in podjetniškega sektorja in želimo ustvarjati — it ■». 1P* M\\ I '' f ;• wk An zgodbe, ki vključujejo, nadgrajujeo in povezujejo.« InLoCom je program za spodbujanje inovativne lokalne skupnosti, ki temelji na spodbujanju vseh deležnikov lokalne skupnosti, da soustvarjajo odprt, napreden prostor, temelječ na inovativnosti in trajnostnem razvoju. Lokalne skupnosti so v konceptu inovacijskega ekosistema še precej neizkoriščen potencial. Imajo izredno pomemben vpliv na razvoj socialnega kapitala in odprte družbe ter na ustvarjanje pogojev za inovativne preboje podjetij, civilne družbe (nevladnih organizacij), posameznikov ali partnerskih povezav. Ana Savšek, Center za razvoj Litija Ko se maio oeio Piše z veuiiimi ČRKami... Veliko črnila je bilo že prelitega ter veliko besed je že bilo izrečenih o Zakonu o malem delu. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter vlada ga podpirata, nasprotujejo študenti, dijaki in sindikati, ostali pa o njem vedo bolj kot ne malo. Kaj je torej res in kaj ne? "Takon o malem delu naj bi luč sveta Z-v praksi ugledal v začetku naslednjega leta, a prej bo moral še v presojo ljudstva, ki se bo o njem izrekla na referendumu, 10. aprila 2011! Pobudo za začetek zbiranja podpisov je vložil ŠOS (Študentska Organizacija Slovenije), kateremu je ob pomoči sindikatov uspelo v predpisanem roku 5-ih tednov zbrati nekaj „malega“ več kot 40.000 podpisov. Malo delo - veliko denarja? Malo delo predvideva, da si bodo na trgu malih delavcev konkurirali ne samo študentje in dijaki, kot do sedaj, ampak tudi brezposelni, upokojenci in tujci. Minister Svetlik državljane prepričuje, da bo ta zakon dober za vse. Ali je temu res tako? Zakon omejuje največji znesek, ki ga bo mali delavec še lahko zaslužil 5.100 eur (6.000 eur bruto). Vendar če pogledamo, da je omejitev številka 2 v zakonu tudi število opravljenih ur, lahko z igro deljenja hitro izračunamo urno postavko malega/velikega delavca, to je 7,08eur (8,33eur bruto). Trenutna povprečna urna postavka študenta ali dijaka pri opravljanju priložnostnega dela se giblje med 4 in 5 evropskega tolarja. Bodo potemtakem mali delavci plačani več? Dvomim... Peščica študentov si bo lahko s tem denarjem privoščila nekaj več, večina bo denar porabila za študij, ostali mali delavci pa bodo s tem zneskom daleč od zajamčene minimalne plače. Še posebej težak položaj se obeta mladim, ki že sedaj s povprečnimi dohodki težko pridejo do svojega stanovanja in si ustvarijo predpogoje za ureditev družinskega življenja. Malo delo - veliko delovne dobe? Vlada poudarja, da se malo delo šteje v pokojninsko dodo. Res je, za 60 minut opravljenega dela, se v pokojnino šteje 40 minut, kar predstavlja 67% izkoristek, kar je ogromno, če ga primerjamo z izkoristkom motorja z notranjim izgorevanjem. To pomeni, da bo mali delavec za eno leto pokojninske dobe, moral delati 3.132 ur, kar je skoraj 4,35 let malega dela. In koliko bo imel od tega pri pokojnini? Natanko 0 €. Malo delo namesto velikih pokojnin? Malo delo se obeta tudi upokojencem. Zakon naj bi jim omogočil malo višji ži- vljenjski standard, brez da bi se jim kaj odvzelo. A upokojenci gotovo ne bodo opravljali malega dela zaradi kratkočasja, ampak zato, ker država ni sposobna poskrbeti za ustrezno raven pokojnin potrebnih za dostojno življenje. In z malim delom bodo upokojenci še dodatno polnili državno blagajno, ter skoraj desetino zaslužka plačevali za pokojnino, ki jim že tako in tako pripada za desetletja opravljenega dela. Ker jim država tega ne omogoči, bodo primorani delati tudi v pokoju, s tem pa bodo odvzemali prosta dela svojim otrokom in vnukom - malim delavcem?.... Veliko malih zaposlitev za diplomirane študente Doslej so študenti, kljub dolgi dobi študija tekom izobraževanja opravljali priložnostna dela in si s tem nabirali delovne izkušnje. V času absolventskega staža pa so nekateri že pridno delali pri svojem bodočem delodajalcu, kateri jih je po diplomi zaposlil za določen ter kasneje za nedoločen čas. Z uvedbo Malega dela, pa bo lahko delodajalec, študenta po diplomi zaposlil ponovno kot malega delavca.... Prva zaposlitev svežega diplomiranca brez povrnjenih stroškov prevoza Dom invalidov v Litiji je postal premajhen za dve društvi: invalide in diabetike iz litijske in šmarske občine, so prizadeti ugotovili že pred nekaj leti. na delo, brez malice, brez regresa, brez bolniške in še kaj. Super? Niti ne! Kaj pa Mali brezposelni? Skoraj je spregledano bilo, da v kolikor brezposelni preko malega dela zasluži več kot 200 €, izgubi denarno nadomestilo in da po izkušnjah iz Nemčije 90% malih delavcev ostane v malem delu za vedno in se ne zaposli za nedoločen čas. Z malim delom začetek spreminjanja delavske zakonodaje Z zakonom o malem delu je vlada pod krinko urejanja študentskega dela začela spreminjati delovno zakonodajo. Preko malega dela bo vlada znižala standard redno zaposlenim (z novim zakonom o delovnih razmerjih, ki ga pripravlja vlada, bo redno zaposlenim vzela pravice do na primer plačanega odmora za malico, regresa za dopust...). Z malim delom in številnimi poceni malimi delavci naj bi se ustvarjal pritisk na redno zaposlene, na njihove pravice in plače. V članku je bilo predstavljenih nekaj resničnih dejstev in možnih scenarijev, kaj nas vse skupaj lahko čaka v prihodnosti. Če bi rad kaj spremenil/a pojdi na referendum 10. aprila in obkroži... /"^b iskanju primerne lokacije za gra-vydnjo novega doma v Litiji so naleteli na številne ovire. V lanskem letu pa se jim je ponudila prilika: Občina Litija jim je dala zemljišče z 99-letno stavbno pravico za sedanjim domom ob Parmovi ulici v lasti občine, v izmeri 526 m2. Z gradnjo so pričeli v prejšnjem mesecu, zaključena pa naj bi bila v prihodnjem letu. V novem domu - prizidku staremu, ki ga bodo uporabljali tako invalidi, kot tudi diabetiki s površino 280 m2 v dveh etažah, bo dovolj prostora za društvene dejavnosti in rekreacijo. Celotna investicija je ocenjena na 250.000 evrov. Besedilo in slika: ŠkL Prizidck k Domu mvauDov v Litiji Kšefti za avc KnamaRSKi sejem na Dolu spct živauen Tradicionalni kramarski sejem na Dolu seje letos v marcu spet kopal v soncu in tako privabil dvakrat več obiskovalcev kot v deževnem vremenu leta poprej. Drevesnica je bila med najbolj obiskanimi Qoleg običajne ponudbe suhe robe, suhega sadja, kmeč-F kega orodja, metel, drevesnih sadik in podobnega, kar spada na sejem, sta bili letos dodani dve novosti. Prvič se je predstavilo društvo za razvoj podeželja LAS (lokalna akcijska skupina), ki sicer deluje že od leta 2007 in obsega občine Trbovlje, Hrastnik in Zagorje ob Savi. Skupina je bila formirana po smernicah LEADER in ima kot glavno nalogo povezovanje, usmerjanje, načrtovanje skupnih akcij, svetovanje... Nova je bila tudi stojnica Združenja šoferjev in avtomehanikov Hrastnik, kjer so delili odsevne trakove in kresničke ter s propagandnim materialom opozarjali na prometno varnost. „Posebno turbo krožišče povzroča nekaterim težave,“ je razlagal eden izmed dežurnih voznikov. Rudi Saviozzi in Janko Drevenšek, dežurna voznika Besedilo in slike: Fanči Moljk Kšefti MVigno Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209, 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z j «g možnostjo sponzoriranja (oslatiitfi ULClfl % trženje in produkcija za gospodarsko ■ » interesno združenje lokalnih TV Slovenije VHS, S-VHS, BETA SP ^ .. ^ , E-mail: atv.signal@siol.net NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJA V SLOVENIJI OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! el/J ELEKTROPROM > elektroinstalacije > strojne instalacije > daljinsko ogrevanje z lesno biomaso > kabelsko komunikacijski sistemi > trgovina EVJ Center > delovni stroji in nizke gradnje > barSedmica lokalna televizija ETV etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177 NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7 yH Zasavc. d.d. 79.1410 Zaaorie ob Savi. Tel.: 03 56 22 734. Fax: 03 56 32 734 Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:........................ Telefon:................................. Naslov:................................ Davčna številka:......................... Podpis:................................ hrastnik - trbovlje - žagarje - litija - radeče _ mm Objavljen razpis za mentorsko pomoč mladim podjetjem V Uradnem listu RS z dne, 25.3.2011 je bil objavljen Javni razpis »Mentorski vavčer 2011« v okviru katerega je na voljo 600.000 EUR. Razpis je odprt do porabe sredstev, vendar ne dlje kot do 20. junija. Predmet razpisa je sofinanciranje upravičenih stroškov, ki bodo podjetjem nastali iz naslova poslovnega mentorstva. Namen razpisa je omogočiti podjetjem v začetnih letih poslovanja predvsem uspešno premagovanje specifičnih problemov poslovanja, kot na primer vzpostavljanje novih poslovnih povezav, vstop na nove trge, pridobivanje novih finančnih virov, ipd. ter nadgradnjo in hitrejšo izvedbo aktivnosti podjetja, ki bodo prispevale k izboljšanju poslovanja in sicer ob strokovni, učinkoviti in celoviti podpori poslovnega mentorja. Upravičeni stroški so stroški svetovalnih storitev poslovnih mentorjev. Na javnem razpisu lahko sodelujejo mikro, majhna in srednje velika podjetja. Več informacij o razpisu in razpisno dokumentacijo najdete na www.iapti.si. Razpisa s področja turizma RAZPIS SINERGETIK 2011 - Rok za prijavo: 11.4.2011 SINERGETIK je povabilo k sodelovanju, ki se pri spodbujanju ustvarjalnosti in inovativnosti v slovenskem turizmu pridružuje razpisoma Snovalec in Sejalec. Je predstopnja razpisa Snovalec, ki spodbuja promocijo in uresničitev novih idej - invencij v turizmu, ki bodo z uresničitvijo v prihodnosti postale inovacije, zrele za kandidiranje na razpisu Sejalec. Potek izbire snovalcev koordinira Banka turističnih priložnosti Slovenije (BTPS), kjer je Snovalec objavljen kot energijski polog z denarnim skladom 40.000 EUR bruto. S ciljem povečati denarni sklad ter pritegniti še več in še bolj kakovostne zamisli, ki bodo dvigovale kakovost slovenskega turizma, iščemo SINERGETIKE. SINERGETIK je javno ali zasebno telo, ki je pripravljeno DODATNO SOFINANCIRATI zamisli, prijavljene na razpis Snovalec. Predmet poziva za SINERGETIKE je iskanje javnih ali zasebnih teles, ki so pripravljena dodatno sofinancirati zamisli, prijavljene na razpis Snovalec. Minimalni znesek sofinanciranja je 2.000 evrov. Vsi, ki želite postati SINERGETIKI, pripravljenost za sodelovanje sporočite na e-naslov: btps@slovenia.info, kjer so vam na voljo dodatne informacije. RAZPIS SEJALEC - Rok za prijavo: 10.5.2011 Predmet razpisa za podelitev SEJALCA, priznanja Slovenske turistične organizacije za ustvarjalne in inovativne turistične dosežke na področju novih proizvodov, procesov in/ali trženjskih pristopov (v nadaljevanju Sejalec), so INOVACIJE V TURIZMU, ki prispevajo k večji prepoznavnosti turistične ponudbe Slovenije. Za potrebe razpisa je INOVACIJA definirana kot KAKOVOSTNO načrtovana in USPEŠNO uvedena NOVOST ali IZBOLJŠAVA na področju novih proizvodov, procesov in/ali trženjskih pristopov, ki vsebuje elemente NENAVADNOSTI, prijaviteljeve IZVIRNOSTI, SISTEMSKEGA poslovnega razmišljanja in promocije SLOVENSKEGA turizma. Namen Sejalca je spodbujanje ustvarjalnosti in inovativnosti na podjetniški ravni, ravni destinacij, združenj turističnih proizvodov oz. ponudnikov ali pri oblikovanju in trženju turističnih proizvodov z območja Slovenije na domačem trgu in tujih trgih. Sejalec podpira snovanje in izvajanje projektov razvoja in tržnega uvajanja turističnih proizvodov, usklajenih s temeljnimi ter strateškimi dokumenti Slovenske turistične organizacije, Slovenije in Evrope. Več na spletnem portalu Banka turističnih priložnosti: www.btps.si Podeljevanje subvencij za samozaposlitev ustavljeno Ministrstvo za delo in Zavod za zaposlovanje sta začasno ustavila napotovanje brezposelnih oseb na individualno svetovanje in delavnice za usposabljanje za podjetništvo. Vse brezposelne osebe, ki so že opravile priprave na samozaposlitev ter se bodo najkasneje v 3 mesecih po obisku delavnice tudi samozaposlile, bodo prejele predvideno subvencijo za samozaposlitev v višini 4.500 EUR. Zanimanje za vključitev v projekt je nadpovprečno, saj se je v prvih treh mesecih v projekt vključilo 3.528 oseb. Lani so v celotnem letu dodelili 5.148 subvencij za samozaposlitev, ki znaša 4.500 evrov. Letos so izplačali že 1.146 subvencij, 982 pa jih je v postopku izplačil, v postopku samozaposlitve pa je še 1.400 oseb. Ministrstvo za delo je za letos predvidelo 17 milijonov evrov, kar je tri milijone manj kot lani. Nagradni natečaj za projekte medgeneracijskega sodelovanja na tehničnem in naravoslovnem področju Namen natečaja je spodbuditi sodelovanje med posamezniki in posameznicami različnih generacij ter inovativnost in ustvarjalnost, ki temelji na združitvi bogatih izkušenj, znanja in modrosti starejših, z znanjem in spretnostmi mladih. Predmet natečaja so projekti, ki jih družno pripravijo starejši in mlajši na način, da povežejo tradicionalna in starodavna znanja ter veščine s sodobnimi dognanji in tehnologijami. Na natečaju lahko sodelujejo projekti, pri pripravi katerih dejavno sodelujeta najmanj dve in največ štiri osebe, od katerih mora biti vsaj ena oseba starejša od 60 let in vsaj ena oseba mlajša od 18 let. Prijavljeni projekt mora vsebovati projektno nalogo v pisni obliki, lahko pa tudi izdelek (le-ta ni obvezni sestavni del, je pa priporočljiv). Rok za prijavo projektov je 15. junij 2011. Nosilec natečaja je ZOTKS - mreža za raziskovanje in znanost. Več informacij: www.lmit.org Akcija Prostovoljstvo in za ko n o prostovoljstvu 1.D6L novembra 2009 je Svet Evropske Unije razglasil leto 2011 za . Evropsko leto prostovoljnih dejavnosti za spodbujanje aktivnega državljanstva, na kratko Evropsko leto prostovoljstva. S tem so se potrdila prizadevanja evropskih in nacionalnih prostovoljskih centrov da bi Evropska unija z razglasitvijo poudarila pomembnost prostovoljskega dela in intenzivnejše skrbela za njegov razvoj. Slogan leta je postal: »Bodi prostovoljec, spreminjaj svet!«. Slovenija na tem področju ni prav nič zaostajala. Tradicija prostovoljstva in prostovoljnega dela je dolga in bogata in se lahko pohvali z mnogimi uspehi. Pri nas v zadnjem obdobju postaja prostovoljsko delo vedno bolj pomembno tudi na področju dopolnjevanja storitev države in preskrbe s socialnimi storitvami, s čemer omogoča nižje stroške ter večjo dostopnost prebivalstva do teh storitev. Prostovoljsko delo tako pomembno prispeva k družbeni blaginji, zato se je vedno bolj izpostavljala nujnost njegovega urejanja. Kar je vse doslej delalo velike težave in predstavljalo ovire za prostovoljstvo in izvajanje posameznih prostovoljskih del, je to, da to pomembno področje ni bilo nikoli sistemsko urejeno in javno normativno določeno s pravicami in dolžnostmi vseh udeležencev v prostovoljskem delu. Tu so se polno angažirale prav slovenske nevladne organizacije in njihov trud je bil poplačan 3. marca letos, ko je Državni zbor Republike Slovenije končno sprejel dolgo pričakovani Zakon o prostovoljstvu. Sprejeti zakon je plod uspešnega in tesnega sodelovanja nevladnih organizacij. Sam predlog zakona je nastal v delovni skupini, kjer so bile nevladne organizacije zastopane z dvema predstavnicama (Slovenska filantropija in Slovenska Karitas). Kako velik je bil interes in angažiranost slovenskih nevladnih organizacij, predvsem Slovenske filantropije - združenja za promocijo prostovoljstva, za zakonsko, sistemsko ureditev področja prosto- Izžrebana glasovatka: Branka Rozman, V Čemšenik 31 a, 1413Čemšenik y voljstva in kako velik je bil tudi njihov prispevek k oblikovanju zakonskega besedila in končno tudi njegovega sprejetja, kaže tudi podatek, da so slovenske nevladne organizacije prvi osnutek Zakona predale vladi RS že leta 2004. Po večletnem čakanju so v letu 2008 stopnjevale in okrepile pritiske na vlado za sprejetje tega zakona. Njihova prizadevanja je podprla tudi Varuhinja človekovih pravic, saj je v svojem poročilu za leto 2009 tudi sama opozorila na nujnost sprejetja Zakona o prostovoljstvu. Tudi v postopku javne razprave o vsebini in oblikovanju zakonskega besedila so se nevladne organizacije polno in aktivno vključile, saj je bilo prav s pomočjo nevladnega sektorja organiziranih enajst regijskih posvetov, s ciljem, čim bolj seznaniti vse tiste, ki jih zakon zadeva. Sam sprejem zakona potrjuje tudi priznanje o pomembnosti prostovoljstva in tako prvič podaja sistemske vzvode za njegov razvoj ter ureja pomembna vprašanja nevladnih organizacij na tem področju. (nadaljevanje prihodnjič) ^ Trenutni vrstni red: Nai NVO: 1. Literarno društvo upokojencev Trbovlje - 2 glasova 2. Društvo upokojencev Trbovlje 3. Turistično društvo Hrastnik 4. Društvo U 3 5. KoRK Čemšenik Nai prostovoljci: 1. Simona Jarc, KoRK Čemšenik 2. Lidija Hutar, DOB SLO, Trbovlje 3. Slavko Gulič, Literarno društvo upokojencev Trbovlje 4. Tine Lenarčič 4. Mojca Greben, TD Hrastnik Lg5. Olga Špajzar, DU Trbovlje Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«. &&Mrest SS&Mrest Mr»ia nevtodnih organizacij Zasovto Mroža nevladnih organizacij Zasavja GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 2/2011 Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je: (Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE REGIJE 2/2011 Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je: (Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda) Zanjo glasujem: (Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke) (Kraj in datum) (Podpis) Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi | za avc % 31. marec 2011 13 Na Dolu in v HnasrniKu so zBonovaLi upoKOjenci V/ drugi polovici marca so imeli letne zbore člani DU v Hrastniku in na Dolu. Prvi so zborovali v športni dvorani na Logu 18. marca, na Dolu pa v kinodvorani 25. marca 2011. Na Dolu je bilo prisotnih okoli 150 članov povsod imajo aktivne športne F sekcije, ki vadijo skozi vse leto, udeležijo pa se tudi od petih do osmih tekmovanj. To so kegljaška, balinarska in ribiška sekcija, v Hrastniku pa trenirajo tudi strelci. Pletilje pa svoje izdelke občasno razstavljajo. Organizirajo štiri ekskurzije letno, Predsednik DU Dol Ivan Činžar pomembno pa je tudi delo v projektu Starejši za starejše. V Hrastniku teče že od leta 2007, na Dolu pa so začeli v lanskem letu. Za svoje člane so pridobili v hotelu Delfin 40 kapacitet za letovanje, od katerih jih dobijo četrtino na Dolu. Oba predsednika, Franjo Krsnik in Večer so popestrile dolske pevke Ivan Činžar, sta se zahvalila za sodelovanje v krajevni skupnosti, županu Miranu Jeriču, prizadevanjem na pokrajinskem nivoju, domu starejših... Pozdravila pa sta tudi predstavnike sosednjih občin. Na Dolu so popestrile večer članice ŽPZ Svoboda Dol. Besedilo in sliki: Fanči Moljk Podpis STRaTešiceca paRTneRsrva meo Slovenijo m pRancuo Protest Eko kroga pred francoskim veleposlaništvom /^rganizatorji čutijo, da so žrtve Vitega sporazuma, in da se bo na njih prav zaradi podpisa pozabilo. »Zasavje ni proti strateškemu, gospodarskem, političnem sporazumu, če je ostalo vse v skladu z zakonom, a tu ni tako. Zasavci smo drugorazredni državljani, dela se nam krivico, lastne država nas ignorira. Kljub temu, da nam je uspelo na upravnem sodišču in da je Lafarge izgubil okoljevarstveno dovoljeno, se še vedno vrti, še vedno se kuri,« je povedal predsednik Eko kroga Uroš Macerl. Nasta Doberlet Bučalič iz Civilne inicative Trbovlje je dejala, da od vlade zahtevajo dokončno rešitev njihovega problema: »Konec sežiganja odpadkov, vključno s petrolkoksom v Lafarge cementu.« Pred stavbo francoskega veleposlaništva se je zbralo nekaj članov Eko kroga in predstavnikov medijev. Eko krog je francosko-slovensko streteško partnerstvo simbolično predstavil s sliko galskega petelina in slovenske kokoši, ki stoji pri njegovi zadnji plati. Dan pred pustom je Boštjan Pihler, član Eko kroga, plakat pospremil z besedami: »Na ta dan bomo sneli pustno masko politiki in pokazali kaj se dogaja v zakulisju.« Aktivisti so na prizorišče prinesli krsto, iz katere je kasneje začela teči simbolična kri, sicer rdeče pobarvana tekočina. Na simboličnem pogrebu je sledila minuta tišine, trobentač pa je ob krsti zaigral tišino. A.G. Šport ODLični miaDi HRasrnišKi strglci M Juršincih je 20.3.2011 potekala državna liga za mlade v streljanju z zračno puško. 11 lajša tekmovalca Strelskega društva Rudnik iz Hra-/Vlstnika sta svojo zbirko kolajn dopolnila z odličnima skupnima rezultatoma državne lige za mlade v streljanju z zračno puško. Liga je bila sestavljena iz 5 turnirjev, ki so potekali od meseca oktobra 2010 pa vse do marca 2011 po vsej Sloveniji. Matic Sapor se je v kategoriji pionirjev z odličnimi rezul- tati uvrstil na skupno 1. mesto (72 tekmovalcev), Mateja Napret pa v kategoriji pionirk na 3. mesto (34 tekmovalk). V državni ligi za mlade je sodelovala tudi Eva Pavčnik v kategoriji kadetinj in se v skupnem seštevku uvrstila na 5. mesto (14 tekmovalk). Vodstvo društva in trenerji jim za dosežene uspehe čestitajo. SD Rudnik Hrastnik Spust po divjih vodah MeDnaRODiii spust muaisiH od Vi krč do Tacna Zadnji vikend v mesecu marcu, v nedeljo, 27. marca 2011, je bil zaznamovan s prvo tekmo mlajših kategorij v letošnji sezoni s spustom od Vikrč do Tacna. Tekmovanje je bilo mednarodno obarvano, saj so bili med udeleženci tudi predstavniki naših sosednjih držav - Hrvaške in Avstrije. Z leve - trener IGOR JAMŠEK, sledijo mladi tekmovalci KLEMEN KAVZAR, NIKA TERŠEK in ŽIVA BRGLEZ k lika Teršek in Živa Brglez iz BD Steklarna IN Hrastnik se lahko pohvalita z novim odličjem v kategoriji K-1 mlajših deklic, saj sta zasedli 1. in 2. mesto. Da je bil uspeh popolnejši, je poskrbel tudi Klemen Kavzar z nehvaležnim 4. mestom. A je Klemen najmlajši v svoji kategoriji, zato daje njegov rezultat upanje, do bo v naslednjih tekmah še napredoval. Med Slovenci pa je bil tretji. Omeniti velja, da so bili prejemniki medalj veseli tudi praktičnih nagrad, ki so jih prejeli iz rok Mateje Svet, naše najboljše smučarke preteklih let. Besedilo: Fanči Moljk, slika: arhiv BD Nemšica mosiLizacua Slovencev V Trbovljah je 16.3.2011 predsednik Zveze društev mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko, Leon Janežič, predstavil novinarjem delo Zveze in organiziranje mednarodne konference o mobilizaciji v nemško vojsko. /■^šestdeset do osemdeset tisočih V-/slovenskih mobilizirancih v nemško vojsko se govori šele zadnja leta po osamosvojitvi Slovenije. Decembra 2004 sta Zasavski muzej Trbovlje in Društvo zgodovinske resnice mobiliziranih v nemško vojsko 1941 - 45 pripravila razstavo Prisilna mobilizacija v nemško vojsko v Zasavju. Razstavo so kasneje gostili v Muzeju novejše zgodovine Slovenije v Ljubljani, kjer je zbranih že 17.800 spisov z dokazili o mobilizaciji. Letos bo 20. in 21. oktobra organizirana mednarodna konferenca posvečena mobilizaciji v nemško vojsko, kamor bodo povabili strokovnjake iz vse Evrope, da predstavijo potek mobilizacije v njihovih državah. Teme, ki jih bodo predstavili na konferenci, bodo povezane s stanjem v državi, nabori in mobilizaciji, o enotah in bojiščih, kjer so potekali boji, statistične obdelave, podatke o ranjenih in padlih, o sodelo- vanjih v velikih ofenzivah, ujetništvu, prestopih v druge formacije, o koncu vojne, vračanju domov, povojnem statusu, oblikovanju veteranskih društev, načinih in oblikah za priznanje pravic, pravnem statusu, raziskovanju teme in postopku pridobivanja odškodnine iz Republike Nemčije. Pričakujejo, da bodo na konferenci izvedeli veliko novih dejstev na to temo, ki v Evropi še ni raziskana in bodo prestavljali temelj za sodelovanje v prihodnosti, je med drugim povedala mag. Monika Kokalj Kočevar, ki pripravlja tudi doktorat s tega področja, kar bo obenem tudi uradno, zgodovinsko utemeljeno in kvalificirano priznanje tej kategoriji žrtev vojnega nasilja. Dr. Vladimir Klemenčič, upokojeni univerzitetni profesor, častni predsednik Zveze, mobiliziranec, bo aktivno sodeloval pri zbiranju podatkov in znanstveni potrditvi tega dogajanja, ki je mnogim udeležencem pustilo veliko negativnih posledic. Zveza je poslala vladi Republike Slovenije zahtevek za pridobitev odškodnine od Republike Nemčije zaradi nezakonite mobilizacije Slovencev v enote tretjega raj ha v času druge svetovne vojne. Po sklepu Državnega zbora z dne 9.2.1994, da mora vlada začeti in izpeljati postopek pogodbe z ZRN o vojni škodi in o pravicah žrtev vojne in mobilizirancev po istih pogojih, po kakršnih je ZRN sklenila pogodbo z Republiko Francijo, tega še nobena vlada od takrat ni realizirala. Zato jo v zadnjem pismu pozivajo, da jim izda dokument, kjer bo nedvoumno izkazana nepripravljenost Republike Slovenije za reševanje navedenih zahtevkov, da bodo tako izčrpane vse pravne možnosti v državi, kar je pogoj, da se lahko obrnejo na mednarodne inštitucije v Bruslju in Strassbourgu. Besedilo: Irena Vozelj Ročna oeia seiccue Dl Piave onuce v Rordoju Članice sekcije ročnih del Društva invalidov Hrastnik Plave orlice so v ponedeljek, 7. marca 2011, v gostišču Rondo pod Spaarom, odprle razstavo ročnih del, ki so nastala v preteklem letu. Udeležba na otvoritvi je bila številna k la razstavi smo pokazale izdelke, ki se kvačkajo, pletejo in šivajo. Manjkalo ni niti nakita, čestitk in celo copat, jj INda o cvetju in slikah sploh ne govorim,“ je pojasnila mentorica sekcije Minka Rizvič. Kulturni program je vodila Manja Goleč, recitirala je Anja, nastopili so gojenci GŠ, na koncu pa so se številni obiskovalci zadržali še na druženju ob pustnih dobrotah.Razstava je bila na ogled še v torek in sredo. Besedilo: Fanči Moljk, sliki: Minka Rizvič Društveno i Stsrij času na nO/Lsj^ernj odru Članice skupine Stari časi so priredile v petek, 11.marca 2011, v kinodvorani na Dolu prvi celovečerni koncert. Ljuba Rižner, pobudnica skupine, igra harmoniko \/zadnjih dveh letih in pol, odkar obstajamo, smo V popestrile že marsikateri večer, „ je dejala zgovorna Joža, ki je program tudi povezovala in igrala na saksofon domače izdelave. Tokrat pa so zapolnile s svojimi gosti kar dobro uro in pol programa. Že njihovo ime pove, da ohranjajo tradicijo ljudskih pesmi in tudi napravljene so v obleke naših babic. Gostje programa so bili Peter Napret z violino ter Monika in Luka Rožej s citrami in kitaro. Nastopajočim pa so pritegnili s petjem tudi obiskovalci v dvorani. Pobudnica skupine je Ljuba Rižner, ki igra na frajtonerco, v trobento iz buče piha in na leseno tolkalce potrkava Anica, na kokiriko ropota Ida, lončeni bas obvlada Milka, na odslužen pralni stroj pa brenka Fanika. Ohranjajo tradicijo ljudskih pesmi Peter Napret, profesor violine in ljubitelj citer Monika in Luka Rožej, gosta večera Za organizacijo nastopa je skrbel Boris Rižner, aranžma na odru pa je bilo delo Anite Napret. Na koncu so se zahvalile Kulturno rekreacijskemu centru, ki je nastop omogočil, poslušalce pa so povabile na prigrizek njihovih sladkih dobrot. Besedilo in slike: Fanči Moljk Na zagorskem pokopališču, ki se na hribu dviga nad mestom, so se v petek, 11. marca, spomnili preminulih v največji rudarski nesreči na območju Slovenije. eksplozije metana v Kotredeški jami v Rudniku Za-gorje, ki je terjala 13 smrtnih žrtev, je minilo polnih petdeset let. Ob 16. uri je zatulila gasilska sirena; prav ta je leta 1961 ob isti uri oznanila, da se je v jami nekaj pripetilo, kasneje pa spremljala krste 13 mrtvih na zadnji poti. Pogreba se je udeležilo več kot 10.000 ljudi. Kot da se Zasavci svoje preteklosti ne bi več zavedali, se je petdeset let kasneje pokojnih spomnila le peščica. Rudarji v kot premog črnih uniformah so pokončno, a s tresočimi rokami, stali na nagnetenem zagorskem pokopališče. »13 je črnih krst, 13 mož zasula je prst,« je pričela ena od vnukinj. 13 nekdanjih rudarjev je nato na spomenik z napisom »Tovariši v smrti prezgodnji, žrtve dolžnosti« položilo sveče. Marsikateri je ob tem potočil solzo. Lahko bi bil na njihovem mestu. Srečno, ni po naključju rudarski pozdrav. V tem trenutku so v Trbovljah in Hrastniku rudarji v drugi izmeni že dodobra pričeli z delom. Škornji so bili že blatni, srajca premočena, obrazi rudarjev do nerazpoznavnosti prekriti s črnim prahom. Pozdrav »Srečno«, jih je pred nekaj urami pospremil v jamo. V treh še delujočih jamah - jami Trbovlje, jami Hrastnik in jami Ojstro so morda v mislih odštevali, koliko je še do konca šihta. Proizvodnja, pridobivanje premoga, kot pravijo vsi rudarji najtežje delo v rudniku, ki poteka le še v hrastniški jami Ojstro, se bo zaradi Zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje - Hrastnik (RTH) in razvojnem prestrukturiranju regije, končala leta 2012. Zapiralna dela bodo trajala do leta 2015. Zasavsko rudarstvo se bo pri nekaj več kot 250 letih dokončno upokojilo. »Šok je bil, ko smo izvedeli za zapiranje. Navajen si tega dela, v takšnih letih smo že, že tako je kriza vsepovsod. Tuhtam samo, da bo čim hitreje minilo. Kam naj grem,« je povedal Kilči, ki je v jami že 20 let, vanjo pa je prišel zaradi dobrega zaslužka. Trenutno je v RTH zaposlenih okoli 430 oseb, od tega nekaj čez 250 rudarjev. Dvesto metrov pod površjem v jami Ojstro na 12 metrih nadmorske višine izvajajo pripravljalna dela za proizvodnjo, ki se bo pričela 15. maja. Na dan izkopljejo osem do deset metrov rova. »Kot osnovnošolec sem se vozil mimo rudnika v Zagorju. Odkrito povedano se mi je kar dvigovalo od tistih zarjavelih huntov, vse razmetano, vse umazano. Zdaj ko sem zaposlen pri rudniku, bi bil pa hudičevo vesel, če mi bi nekdo zagarantiral, da bom tukaj do penzije,« je povedala črna postava z imenom Oto. V začetku leta 2012 naj bi bilo vseh zaposlenih po besedah Boruta Fliska, pomočnika tehničnega direktorja RTH, še okoli 300. V najboljših knapovskih časih Zasavja v začetku 20. stoletja je v vseh treh rudnikih - zagorskem, trboveljskem in hrastniškem - delalo okoli tri tisoč rudarjev. Še leta 2000, ko je bil zagorski že zaprt, je bilo zaposlenih več kot 1200. RTH ni na novo zaposloval že od leta 1993. Povprečna starost zaposlenih rudarjev je po Fliskovih besedah nekaj nad 40 let. »Del zakona o zapiranju je kadrovsko-socialni program. A delavce je težko prezaposliti. Ko se je zapiral zagorski rudnik je bilo lažje - lahko so šli v Trbovlje ali Hrastnik. Zdaj te možnosti ni,« je dejal Flisek. Marsikateremu od njih do pokoja manjka še kar nekaj let. »Saj vsi vemo, da gre rudnik h koncu. Treba bo preživeti družino. Večina nas bo tukaj dokler bo šlo, potem bomo pa drugo delo iskali. Prvič, ko sem slišal za zapiranje, mi ni bilo vseeno. Sem tuhtal, toliko let sem že tukaj, zdaj pa ... Potem pa počasi vidiš, da se da,« je bil ob zvokih prelivajoče se vode in blata pomešanega z delci premoga na transporterju optimističen Tone. »Moraš tudi za naprej malo misliti, kako bo. Sedaj je povsod hudo,« je z žalostnim glasom povedal Marjan, medtem pa nalagal lesene fale v cicko. »27 let sem že v rudniku. Oče je bil v rudniku, stric, bratranec, za menoj brat in pred tem stara mama. V Zasavju smo vsi odvisni od rudnika. Celotno Zasavje je rudnik gor postavil, sedaj pa nekateri pljuvajo po njem. Potem, ko je bilo potrebno prezaposliti delavce, so pa kar pozabili na rudnik,« je glasno dodal Tone. Rudarji delajo v treh izmenah. Če se pokvari lokomotiva, ki jih vozi v jamo, se na dva kilometra dolgo pot do delovišča odpravijo po 700 stopnicah, znamenitosti jame Ojstro. Okvare so tedenske. »Kdor hoče naj gre v jamo. Meni so vsi branili, vendar me to delo veseli. Če bi še enkrat odločal, bi šel še enkrat,« je dejal Lado, ki v rudnik hodi 17 leto zapored. V rudniku je kdaj tako vroče, da delajo brez majic. Dihanje je oteženo. Prah leze v grlo. Tudi zato kameradi po Reportaža šihtu radi zavijejo v gostilno. »Grlo je treba splakniti, je bil večen izgovor,« je povedal vodja Rudarskega muzeja Kisovec in upokojeni rudar Roman Per-klič. Primož, ki je v rudniku 20 let, pravi, da se vsega navadiš. »Na začetku je hudič. Sem se kar hitro navadil. Glede na to, da je bil oče rudar, stric, je to v družini že kar tradicija. Zdaj pa nebi zamenjal,« je povedal črn obraz, ki sliši na ime Matej. Fizičnega dela in dviganja bremen se navadiš. Prav tako vlage, vročine, visokih temperatur, ko je zunaj minus. Prah, kapljanje s stropa, blato, bučanje vode nad glavo postane samoumevno. Delo spremljajo udarci kladiva, odmevi, kaplje vode, ki padejo na tla, zvok lopat, ki odstranjujejo zemljo, glasovi kameradov. Malica globoko pod zemljo, tema in družba podgan so del življenja. Črna postava je marljivo odstranjevala zemljo in kljub spodbujanju tovarišev: »Ti kaj povej, ti si zgovoren,« ni takoj prenehal z delom. Siko je ravno ta dan dobil novo ime - po knapovski navadi so ga krstili za Racmana Škopušnika. »Zaradi njegove uhrnosti,« razloži eden od kameradov. »V jami sem 25 let. Na začetku je težko, zdaj pa ne bi zamenjal. Sem slišat, da je bil kdo v rudniku tudi samo en dan. Je verjetno mislil, da se tu notri med cedi.« Sam je šel med rudarje zaradi bonifikacije: »Takrat, ko sem jaz v šolo hodil, si vedel, da boš šel kmalu v penzijo. Tudi kar nekaj denarja je bilo -zdaj se je pa vse na glavo postavilo.« Ob zvoku lopat, ki so udarjale ob kamen in zemljo, je nadaljeval: »Kadar pride do kakšnega zastoja tudi kakšno ušpičimo. Kakšen vic povemo. Komu kdaj vodo za vrat zlijemo, ko smo v bagerlih, da pride ven ves moker, kakor da je veliko delal.« Od časa do časa rudarje v rovu obišče tudi jamski škrat. »Perkmandeljc pride večkrat. Od daleč pogleda in če nimaš malice pospravljene, jo pobere. Moja visi gor na rekelcu,« je njegov obstoj potrdil Gregor. Med rudarji so šaljivci: »Sem se ravno mislil obesiti, pa sta me presenetila,« je z resnim obrazom zatrdil eden od njih. Najprej ni želel govoriti, da ima delo, je rekel, ob ponujenem “šnof tobaku“ pa se je ustavil. Njuhanje “šnof tobaka“ se zdi že kar običaj. »Boš?« je namreč velikokrat prva in edina beseda, ko se dva srečata v jami. Natresel si ga je na vrhnjo stran dlani in potegnil v obe nosnici. Morda mu je občutek tobaka, ki te zapeče podobno kot pepermint, razvezal jezik. »Še štiri leta imam do upokojitve. Z rudnikom bom šel v pokoj,« je povedal. Rudarji so prebrisani: »V jami ali čikaš žvečilni tobak ali šnofaš “šnof tobak“. Jaz sem veliko čikal, zato so mi dali ime Goved. Vedno so me vsi spraševali zanje, nikoli pa sami kupili. Nanje sem doma na tenko narezal domače feferone in jim jih dal. Potem me ni nikoli več nihče vprašal za čik,« je povedal že 24 let upokojeni Zorko. V jami je v proizvodnji delal 32 let, na poseben način pa si je priboril tudi odhod v pokoj. »3. januarja 1987, takoj po praznikih sem stal pred jamo, kadil cigaret. Drugi so hodili mimo. Pa me en vpraša, če ne bom šel v jamo. Ne, sem se odločil. Dost' imam, ne grem več! In sem šel v pisarno, tam sem rekel, da hočem v pokoj, in so rekli naj delam še en teden, da rudarje potrebujejo. Nato sem dobil teden bolniške. Čez en teden pa v penzijo,« je povedal Goved. »Nikoli več ne bom šel nikomur povedati, da mu je umrl eden od domačih,« se je z odporom rudarskih časov spominjal Tine. Novico o smrti so domačim v starih časih sporočali rudarji. »Ko sem prišel na šiht, so rekli, da naj se hitro napravim, da me v lamparni čaka policija. Izkazalo se je da je umrl eden iz naših krajev. So rekli, da so mene izbrali, da grem povedati domov. Iz pisarne so prinesli viski, ga nisem pil nikoli prej pri knapih. S še enim sva šla v jamo po truplo, potem sem ga skopal v vašhavi ,« je eno svojih srečanj s smrtjo opisal Goved. Delal je v isti - Kotredeški jami, na kateri je poteg napisa »Srečno« še napis »Očka, vrni se zdrav« - kot 13 mrtvih zaradi eksplozije metana leta 1961. V zadnjih stotih letih rudarstva je pri delu umrlo okoli 200 rudarjev. Zadnja nesreča s smrtnim izidom se je zgodila 24. aprila 2001 v jami Ojstro, edini, v kateri se zasavski rudarji še spopadajo z zemljo in iz nje trgajo premog. Zaradi vdora mulja je umrlo pet rudarjev. »Velikokrat je bilo že treba teči ven. Doživiš vse. Še vedno imaš ta instinkt preživetja, ko slišiš nevarnost. Strahu pa ni. Če greš v jamo vsak dan, ga izgubiš,« je povedal Florijan, ki je ravno popravljal pokvarjeno šalo. Rudarski muzej Kisovec je odprt od leta 1991. V lanskem letu ga je obiskalo šest skupin. Zaenkrat bolj kot ohranjanju tradicije služi drugim namenom. Nemalokrat se zgodi, da si v njegovih prostorih zavetje poiščejo »tisti, ki se malo drugače hranijo,« je polomljeno ključavnico na vhodu komentiral Perklič. Rudnik v Kisovcu se je zaprl leta 1993, v Zagorju leta 1995. Po letu 2015, ko bo RTH dokončno zaprl svoja vrata, bo na nekdanje čase spominjala zunanja podoba zasavskih mest. Eden od ostankov so “kolonije“, naselja v katerih so nekoč živeli le rudarji, ki so ohranile ime, kljub temu, da so sedaj rudarji v »svojih« naseljih v manjšini. Zasavcem bo ostal grobi knapovski besednjak. Spomin pa - kdo ve. Na leto 1961 jih je veliko očitno pozabilo. Kako bo leta 2065 je že druga zgodba. Andreja Gradišar Te dni smo na različne načine proslavili neformalni praznik posvečen materam. Nastop za materinski dan v Čemšeniku Vokalna skupina Iris r L Moški kvartet zapel ob spremljavi Bojana Kudra »Mama je ena sama« praznovanje materinskega dne izvira I iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. Materinski dan so v Evropi začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa prestavljen na 25. marec. V Sloveniji se po drugi svetovni vojni materinski dan zaradi praznovanja dneva žena, 8. marca, praviloma ni praznoval, danes pa je spet v veljavi in se praznuje na isti dan kot Marijino oznanjenje, torej 25. marca. Tudi Čemšenik pri tem ni izjema, le da je bila letošnja centralna prireditev v organizaciji Krajevnega odbora Rdečega križa 26.3.2011 v Prosvetnem domu v Čemšeniku. Članice KoRK so k sodelovanju povabile Podružnično šolo Čemšenik, žensko vokalno skupino Iris z Izlak in Moški kvartet iz Čemšenika. Poleg dobre dramatizacije in plesnih točk v izvedbi učencev, je nekaj pesmi zapel odlični OPZ Češmin, ki uspešno nadaljuje kariero pod vodstvom zborovodkinje Irene Hudi, ki je tudi ustanoviteljica zbora. Ženska vokalna skupina Iris s svojimi ubranimi glasovi brez težav predstavlja tako ljudske kot sodobne pesmi. Posebno presenečenje je vsekakor Moški kvartet iz Čemšenika, o katerem, prepričani smo, bomo še veliko slišali. Besedilo: StaR, slike: StaR in M.B. Akcija VAnita Jerman, Dobrljevo 15, Čemšenik ima trenutno po prijavah največjo družino. Kot smo že napisali računajo se starši in otroci, torej brez dedkov, babic, tet... Anita je prijavila 5 članov za osnovne frizure in zdaj naj se lepo dogovori z Brigito v Studiu Las na telefon 040 164 396, kdaj bo pripeljala svojo družino na skupinsko urejanje in fotografiranje. Prepričani smo, da obstajajo tudi večje družine, zato le pogumno! Vaše kupone kot vedno pričakujemo na naslovu: Zasavc. P.P. 79, 1410 Zagorje ob Savi. Družine, javite se! Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las! *niii Cesta zmage 65,1410 Zagorje TELEFON: (03) 56 64 186 Valvazorjev trg 8,1270 Litija TELEFON: (01) 89 81 088 KUPON DRUŽINSKA STILSKA PREOBRAZBA Ime:__________________ Priimek: Ulica:. Kraj:. Telefon: Št. družinskih članov: OQDIH z Zasavcem in turistično agencijo OJLA Pričenja se velika Zasavčeva akcija z lepimi nagradami! V akciji lahko sodelujejo vsi stalni in naključni bralci Zasavca. Kako? Preprosto! Zbirajte nove naročnike za časopis Zasavc in brez žrebanja boste dobitnik nagrade: - za pet novih naročnikov Zasavca vas čaka Potovanje v Prago / največji češki festival piva / 3 dni 20.-22.maj - za štiri nove naročnike Zasavca dobite: Tridnevni najem apartmaja na Rogli za 2-4osebe - za tri nove naročnike lahko preživite Pet dni v hotelu Liburnija na Korčuli - za dva nova naročnika je na razpolago Bon za 30 € za koriščenje prvomajskega paketa ka v Južni Dalmaciji in to kar 7 X! , ■...................................... i . Moji podatki in naslov: n še specialno za vse bralce Zasavca: najbolj zeleni otok Mljet v maju / 5 dni v hotelu Odisej (vključena vstopnina v nacionalni park, prevoz doplačilo na osebo) Plača eden- drugi osebi letovanje podarimo. 165€ torej za DVA. Kaj morete za to storiti? , Samo prijavite se! Kupon izrežite in pošljite na naslov: zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi Wt ZacoRie ob fa^u na M soboto, 12.03. in nedeljo, 13.03.2011, se je petčlanska ekipa uporabnikov VDC Zagorje ob Savi s spremljevalci udeležila državnega tekmovanja Specialne olimpiade Slovenije v zimskih športih. Andrej Jamšek krpljanje 1. II. Matjaž Kolarič krpljanje 4. II. Špela Grabnar veleslalom začetni 3. 1. Gregor Simončič veleslalom lažji 2. V. Žiga Zor veleslalom lažji 7. III. v s «Tj ;' -t ^ n -K - 1 i /^koli 200 tekmovalcev se je merilo v alpskem smučanju, V»ysmučarskem teku in krpljanju. Igre so bile kriterij za nastop na naslednjih zimskih svetovnih igrah, ki bodo leta 2013 v korejskem Pjeongčangu. -4 r---------------------------------------------n I In uporabniki VDC Zagorje ob Savi so bili zelo pogumni j l in uspešni v svojem poskusu: Andrej Jamšek je l ■ zasedel 1. mesto, Matjaž Kolarič pa 4. mesto vi 1 2. skupini krpljanja. Špela Grabnar je dosegla 3.1 j mesto v veleslalomu (začetni). Žiga Zor je zasedel! I 7. mesto v 3. skupini veleslalom (lažji), Gregor | I Simončič pa 2. mesto v 5. skupini veleslalom (lažji), i Cilj specialne olimpiade, ki je svetovno gibanje, je ohranjanje psihofizične sposobnosti in vsesplošna socializacija oseb z motnjami v duševnem razvoju. Slogan specialno-olimpijskega gibanja se glasi: »Pustite mi zmagati, če pa ne morem zmagati, naj bom pogumen v svojem poskusu. V dveh dneh zimskih športnih tekmovanj in medsebojnega druženja so tekmovalci pokazali veliko poguma, optimizma, sreče, veselja in zadovoljstva, pozitivnega odnosa do športa in zdravega načina življenja. Zagorske tekmovalce so glasno vzpodbujali spremljevalci in stanovalci bivalne enote VDC Zagorje ob Savi. Slavnostna podelitev odličij z zaključno zabavo je potekala v dvorani Golovec v Celju. Tekmovalci in spremljevalci so zelo veseli doseženih uspehov. Ti so vzpodbuda za nadaljnje športne treninge in udeležbe na tekmovanjih. Zapisala: Špela Režun J Galerijska 80320] P£0®(äi©[S[13D [teaEüQ \ /novi galeriji Delavskega doma Trbovlje je bila 15. mar-V ca otvoritev razstave fotografij iz Strojne tovarne Trbovlje, na katerih je nekdanjega industrijskega giganta jugoslovanske države ovekovečil Robert Ahlin. Fotografije spomnijo na čas, ko so delavci v tovarni, ki so izdelovali stroje, transportne trakove, rudarsko opremo in opremo za težko industrijo preživeli ob delu pretežni del svojega življenja, zato so svoja delovna mesta uredili tako, da jim je bilo prijetneje ob delu. Zoran Poznič je zapisal: Robert Ahlin svojo fotografijo utemeljuje na pa-radigmatičnosti sveta, ki ne obstaja več, a vendar samo na prvi pogled. Pred nami se odpira podoba, za katero mislimo, čutimo, da je obstala, da je izginila, da se počasi seli iz našega spomina. Pa vendar je tu danes, zdaj, leta 2011. Besedilo in slika: Irena Vozelj Ctiiijj Umšjvm m RazsTrav/iuaiO; v/ (ÜRasifijUKMi □□□□□□ n n fh Hm ni n n H Hn - ^ O' ^; i $ k V sredo, 23. marca 2011, so člani Društva U3, univerze za tretje življenjsko obdobje v vjzitke posameznih likovnikov zasavski regiji, odprli likovno razstavo svo- jihdel, ki bo trajala vse do 10. aprila in bo na ifT ogled vsak dan od 17. do 19. ure. JJP Na levi Magda Brvar, koordinatorka med U3, mentorjem n likovniki Izbrati je bilo treba 16 del \ /galeriji DD v Hrastniku so bili že v dopoldanskem času, ko V so izbirali slike za razstavo pod skrbnim očesom mentorja Milana Razborška. V priložnostni zloženki je zapisal, da gre v likovni umetnosti, eni najstarejših in najplemenitejših umetnostnih disciplin, za nikoli dokončano zgodbo. „V tej zgodbi se vedno odpirajo nova vrat, za katerimi se skrivajo vedno nove avanture...“ Kulturna Otroško srco je zaiaao M četrtek, 24. marca 2011, so gostili v Knjižnici Antona Sovreta Zinko Ručigaj, ki je predstavila knjigo Otroško srce je zaklad. k la to temo je imela tudi predavanje. Posvetila se je IN vzgoji predšolskih otrok. Meni, da je otroku potrebno postaviti jasne meje in starši naj besedo in obljubo tudi držijo. Vsekakor priporoča, da otroke ne grajamo, ampak jih vzgajamo z ljubeznijo, pohvalo in veliko vzpodbude. Predvsem otrok, ki je neobvladljiv, potrebuje še več ljubezni, saj prav s tem hoče povedati, da mu nekaj manjka. Mamice naj si vzamejo čas za otroke in sprejmejo njihovo absolutno in popolno ljubezen, kajti otrok jih ima rad takšne kot so, pa naj grajajo ali pestujejo. Otroci se ne pretvarjajo. Vprašanja so na koncu postavljale predvsem mlade mamice, avtorica knjige pa bo na vprašanja glede vzgoje odgovarjala tudi preko facebooka. Besedilo: Fanči Moljk, slika : arhiv KAS PReosraviTev PRveca ceioviTeca PRevooa Siave vojvodi ne «Ranjsue v siovensKi jezne v Litiji Dogodek bo v dvorani JZK Litija, dne 19.4. 2011, ob 19. uri in ga ne gre zamuditi, saj bosta knjigi na ogled obiskovalcem prireditve. Qlava vojvodine Kranjske je izjemna polihistorska moj-Ostrovina, prava zakladnica naše preteklosti, delo kranjskega plemiča Janeza Vajkarda Valvasorja, ki še danes velja za eno najpomembnejših znanstvenih del o Sloveniji. Pred več kot 300 leti je delo nastalo v nemščini, danes pa ga lahko prebiramo tudi v sodobnem slovenskem jeziku. Prevajalci so sledili izvirniku in ohranili duh in miselni tok tistega časa z ohranjanjem skladnje, množice pridevnikov in prislovov ter neskončnih baročnih podredij. Ustvarjalci prevoda bodo razkrili kaj vse skriva Valvasorjeva Slava, predstavili izzive in ovire s katerimi se srečujejo ob prevajanju ter veličino Valvasorjevega dela nasploh. Delo bodo predstavili: Primož Debenjak, prevajalec iz nemščine, Tomaž Čeč, urednik in vodja projekta in Stanka Golob, strokovnjakinja za antikvarno gradivo. »Dokler za Kranjsko svet bo vedel v daljnih dneh, slovelo njeno bo ime in bo v časteh.« Dogodek pripravljajo: Knjižnica Litija, Javni zavod za kulturo Litija, Zavod Dežela Kranjska. April - MESEC KNJIGE V petek, 1. 4. 2011, ob 18. uri, vabi Knjižnica Litija na Andersenovanje z Darinko Kobal. Na predvečer mednarodnega dneva mladinske literature, 2. aprila, na rojstni dan H. C. Andersena, bo z obiskovalci litijske knjižnice Darinka Kobal, pravljičarka, pripovedovalka, Pika Rokavička in še kaj. Pripovedovala bo zgodbe iz svojih štirih novih slikanic: Kraljestvo miru, Pikica sreče, Matiček-junak z žogo in Drobcena hroščica. Z njo bo balonarski umetnik, Niko Fric. Dobrodošli v svet zgodb in balonov, na andersenovanju v knjižnici Litija! A.M. _____________________________________________________________________J za ave Špegu r v Odločili smo se, da bralcem Zasavca predstavimo nekaj Zasavcev, ki jih ^ srečujejo in bi si morda želeli izvedeti o njih, njihovem življenju in konjičkih kaj več. , Špegu za Fanči PeRDiH Fanči, diplomirana inženirka agronomije, Vrhovčanka v mladosti, danes Kresničanka, a vedno Zasavka. Njeno življenje je povezano z zemljo in navezanostjo z naravo. Njena želja je, da bi na vrtovih vzgojili čim več zelenjave po načelih biodinamične metode, ki je prijazna vsem: človeku, živalim in okolju. Ker smo preveč skomercializirani, smo že skoraj pozabili, da velja ravnovesje, ki ga je treba upoštevati na vsakem koraku. Naravne zakonitosti je potrebno spoštovati enako kot zakone, ki jih pišejo pravniki in naj bi jih upoštevali v življenju. Česa iz svojega otroštva ne boste nikoli pozabili? Ne bom pozabila, kako smo otroci pomagali staršem pri urejanju vinograda, ko je bilo potrebno najprej skrčiti zaraščene površine, nato pripraviti kompost ter zasaditi trte. Otroci smo pri tem težaškem delu pomagali po svojih močeh, vendar se mi je vsadilo v spomin kolektivno delo. Pred seboj smo imeli cilj in ga tudi dosegli. Učinek našega dela je bil ogromen in takrat sem prvič začutila, da se s skupnimi močmi lahko veliko naredi in najpomembnejše je zadovoljstvo po opravljenem delu. Kateri od vaših učiteljev ali profesorjev vam je pustil neizbrisen pečat? Na moje delo je močno vplivala doc. Dr. Mihaela Černe, ki ni bila moja redna profesorica v šoli, ampak mi je bila učiteljica in mentorica pri delu z rastlinami, predvsem pri vzgoji semen, saj se lahko le njej zahvalim, da sem sedaj to, kar sem. Skupaj sva orali ledino med ekološkimi kmeti in vrtičkarji, ki si želijo na svojih vrtovih zdrave zelenjave brez uporabe pesticidov. Na izobraževanjih, ki sem jih organizirala v okviru Društev ajda in Zveze ekoloških kmetov, strokovno pa jih je vodila ona, sva zainteresirali nekaj srčnih eko kmetov, ki so se pogumno podali na trnovo pot pridelave ekoloških semen zelenjave za trg, ki so v ponudbi na trgu pod blagovno znamko Amarant. Za tako zahtevno organizacijo je potrebnega veliko specifičnega znanja, ki mi ga je gospa Mihaela nesebično nudila ob planiranju semenske pridelave, kot ob reševanju problemov, ki so nastajali. Opišite nam na kratko vaše šolanje in strokovno izpopolnjevanje. Zaradi veselja pri delu z rastlinami na vrtu sem se po osnovni šoli odločila za vrtnrsko šolo v Celju, nato za Agronomijo v Ljubljani. Tu sem naredila prvo stopnjo in se, zaradi pomanjkanja delovnih mest s področja agronomije, zaposlila v uvozno izvoznem podjetju v elektro branži. Ob razvijanju svojih hobijev sem se vključila tudi v društvo Ajda, kjer so me pritegnili drugačni, okolju bolj prijazni pogledi na prdelavo rastlin, zato sem začela obiskovati razne tečaje, predavanja, strokovne ekskurzije na temo ekološkega kmetijstva, ki so se dogajala v glavnem v Avstriji, Švici in Nemčiji, delno tudi v Sloveniji. Na teh potovanjih sem prišla v stik s strokovnjaki, ki so ta področja že dobro obvladali v praksi. Začelo se je učenje za življenje, ko v množici strokovnih informacij in usmeritev iščeš pot, ki se ti zdi najbolj primerna ne samo ekonomsko, temveč tudi moralno. Danes, ko predavam po raznih društvih o zdravi pridelavi zelenajve na domačem vrtu, me marsikdo vpraša, zakaj še nisem napisala knjige, saj moji strokovni nasveti izvirajo iz lastnih izkušenj. Vendar to ni tako enostavno, saj sama ugotavljam, da se vsako leto naučim kar precej novega in če pogledam moje članke izpred nekaj let, vidim, da Spegu so se moja znanja občutno poglobila. Ravno zato smatram, da je potrebno razvijati svoja znanja dokler živimo. Kdo vas je najbolj razočaral in kdo najbolj presenetil v življenju? Najbolj me je razočarala moja mama, ker se ima za človeka s širokimi pogledi, vendar smatra, da ima le ona prav. Presenetila pa me je sestra, ki je vedno trdila, da bo gospa, saj zato hodi v šolo, a sedaj ima poleg službe še kmetijo, ki jo imajo namen preusmeriti v ekološko, saj se ukvarjajo tudi s turizmom, kjer je ponudba zdrave hrane poglavitnega pomena, zato pridno hodi k meni po nasvete ter se mi hvali z uspehi. Če bi še enkrat lahko izbirali, bi izbrali drugačno življenjsko pot? Ne. Menim, da so priložnosti izbrale mene in se mi na vsakem koraku ponujajo potrditve, da opravljam dobro delo, kar se odraža predvsem v odzivu ljudi, s katerimi sem v stiku tako v društvih, kot na predavanjih ali prireditvah. Kaj se vam je zgodilo v življenju nepozabnega? Ko sem se prvič srečala z mojim možem, je bila to ljubezen na prvi pogled, ki je prerasla iz zaljubljenosti v tesno razumevajoče partnerstvo, saj brez njegove opore ne bi bila kos vsem izzivom. Kako bi opisali svoj vsakdanjik? Zjutraj vstanem ob pol šestih, da v miru opravim jutranji ritual nege in zajtrk, nato za silo pospravim, pa se mi že začnejo telefoni in ostale obveznosti v zvezi s pripravo eko semena in ostalih ekoloških izdelkov za trg ter trženje le tega. Naročila, paketi, reklamacije, svetovanja ... Moj delavnik nima konca, tako da ponavadi vmes na hitro skuham kosilo in občasno porinem umazano perilo v pralni in sušilni stroj. Televizorja ne znam ne prižgati ne ugasniti, tako da največkrat zamudim tudi oddaje Na vrtu, kjer sama predstavljam kakšne posebnosti z naših kmetij. Kadar grem na pot, največkrat že začnem zjutraj pred šesto, vrnem se nekje do polnoči. Kam se odpravite, ko si želite sprostitve? Z možem se odpraviva na kakšen sprehod ali pa v gozd nabirat gobe, saj se takrat lahko sproščeno pogvoriva o vsakdanjih zadevah, izmenjava mnenja, si poveva novice o prijateljih in sorodnikih. Nekajkrat na leto gremo lovit ribe (komercialni ribolov), kjer združimo prijetno s koristnim, saj si naredimo krasen izlet, istočasno uživamo in si poleg tega prilovimo rib za kakšen piknik. Pogosto potujete na izlete, potovanja ali letovanja v tujino? V tujino grem navadno službeno ali z namenom izobraževanja, na seminarje in ekskurzije. Letujemo v glavnem doma, tako da smo obredli že skoraj vse terme in njihovo okolico, predvsem kakšne kmečke turizme, kjer vedno doživimo prijeten sprejem v domačem okolju. Kje se srečujete s kulturo? Včasih sem imela abonma v operi, sedaj pa si utegnem le tu in tam ogledati kakšno komedijo. Katera domača opravila imate radi in katerim se najraje izognete? Želim, da bi imela kdaj čas za generalno pospravljanje hiše, saj običajno niti ne pridem še do konca, ko bi bilo potrebno spet začeti na začetku. Rada kuham, vrt mi je sprostitev. Zaradi pomanjkanja časa in zaradi racionalnosti kupujemo v glavnem oblačila, ki jih ni potrebno likati. Če bi lahko, bi se preselili na samoten kraj in živeli povsem drugačno življenje? Kadar telefoni non-stop zvonijo si želim, da bi se za kakšen dan preselila nekam, kjer ne bi bilo ne radija in televizije ter računalnika nitni ne telefonov. Menite, da vam je Zasavje pustilo pečat, ki se ne da izbrisati ali ga raje zatajite? Glede na to, da veliko potujem po Sloveniji, poznam veliko čudovitih krajev in ljudi, vendar smatram, da je Zasavje moj dom. Nekoč je bilo to Vrhovo, sedaj se počutim doma v Jevnici, kjer sva si z možem zgradila hišo. Koliko prijateljev iz mladosti vam je še ostalo? Iz mladosti imam malo prijateljev, saj se zaradi selitve v druge kraje, v Ljubljano na študij, nato zaposlitev, vezi pretrgajo. Včasih si mislim, da sem sama premalo naredila, da bi stike ohranila, vendar nas življenje pelje naprej. Včasih se tudi vračam v domače kraje in ugotavljam, da nisem pozabljena, vendar le tistega direktnega kontakta ni. Povejte svoj moto, ki vas spremlja v življenju. S pozitivno energijo lahko svet obrnemo na bolje, zato ni dovolj le misliti pozitivno, temveč je potrebno pozitivno DELATI. Špegu nastavila: Irena Vozelj, slike: arhiv Fanči P in Irena V. Fanr, ki je pnesKočn. Zasavje Dejan Judež je aktualni državni prvak v skokih. Z1-letnik je 9. marca v Kranju dvakrat skočil najdlje. Premagal je Roberta Krajnca, Jerneja Damjana, Petra Prevca in druge. Prihaja iz Podkuma. O skokih govori z iskrico v očeh. Niti enkrat, kljub vztrajnemu prigovarjanju, da kdaj gotovo pride tak dan, ne reče, da si ne želi na trening. Je preprost, a odkrit in zgovoren fant, ki seje odločil svoje življenje posvetiti skokom. Želja je bila tako močna, da si je doma kar sam, dokler mu starši še niso dovolili trenirati, zgradil skakalnico. Kako ste se začel ukvarjati s smučarskimi skoki? Za skoke sem se odločil sam, to je bila od malega moja želja. Ampak takrat je ta šport veljal za zelo nevarnega in zato me starši niso včlanili v klub. Doma sem nato sam zgradil majhno skakalnico in na njej skakal z alpskimi smučmi. Na kmečki dirki v okolici Podkuma me je videl eden od trenerjev kisovškega kluba. Povabil me je na trening in tako sem leta 1998 začel trenirati v Kisovcu. Kakšni so spomini na prvi trening? Je bil pri začetnih skokih prisoten strah? Zaradi skakanja z alpskimi smučmi sem že imel neko predznanje, zato na manjši skakalnici pri začetnih skokih nisem imel težav. Tudi strah me ni bilo. Na večji se je pa pokazal. Sedaj ste član kranjskega kluba SK Triglav Kranj. Zakaj ste se odločili za prestop v drug klub? V Kranj sem odšel po sezoni 2008/2009. V to sem bil prisiljen zaradi katastrofalnega stanja v domačem klubu. Ni bilo primernih in korektnih odnosov, delale so se razlike med tekmovalci. Poleg tega se je vlagalo le v določene tekmovalce, vsi drugi pa smo bili samo številke. Trener je prednost dajal svojemu sinu. V klubu nisem imel zadostne podpore, ta pa je v skokih zelo pomembna. Sploh, če hočeš doseči kakšen boljši rezultat, potrebuješ nekoga, da ti pomaga. Veze so namreč v skakalnem športu zelo pomembne. Če jih nimaš, se moraš toliko bolj dokazovati, biti boljši. Kljub temu sem leta 2009 postal prvak do 20 let in dokazal, da se tudi tako da. Po tisti sezoni pa odšel v Kranj. Kakšne so razmere v novem klubu? Tu je vse je drugače. SK Triglav Kranj je največji in najboljši klub v Sloveniji. Način delovanja je popolnoma drugačen. V Kranju imam šest trenerjev. Z vsakim delam na drugačen način, za različne elemente. V klubu se dobro počutim. Kako potekajo treningi? Med sezono sem v Kranju. Včasih imamo treninge čez cel dan. Začnemo zjutraj, imamo vmes čas za kosilo, nato trening popoldan in še zvečer. So pa takšni treningi zelo redki. Termini zanje so zelo različni - ali dopoldan ali popoldan. Kot služba. Ste aktualni državni prvak v skokih? Kakšni so bili občutki ob zmagi, ko ste za seboj pustili tudi vse člane A-reprezentance? Občutki so bili dobri, saj se to ne zgodi vsak dan. Pričakoval sem uvrstitev med najboljše tri, zmage pa ne. Vendar sem nato dvakrat dobro skočil, bolje kot ostali, in zmagal. Tudi uspeh ekipe je bil zelo dober. Uvrstili smo se na prva štiri mesta. Lepo je bilo. Pogoji pa so bili težki, pihal je veter. Je ta zmaga za vas najpomembnejša? Moram reči, da mi zmaga v celinskem pokalu pomeni več. Tam imam namreč kaj od nje, od državnega prvenstva in naslova državnega prvaka pa ne toliko. Sicer mi tudi naslov državnega prvaka pomeni veliko, a bi dal v ospredje zmago v celinskem pokalu. V celinskem pokalu ste bili letos skupno četrti. Zmagali ste enkrat. Ste član slovenske B-reprezentance. Se da s skoki tudi zaslužiti? Da se, vendar moraš biti med prvimi. Nekaj mi je uspelo privarčevati. Ali morda veste, koliko pokalov, medalj imate doma? Zmag na štejem več. Veliko jih je. Moral bi prešteti pokale. Od začetka sem jih tudi štel. Prvič sem zmagal na tekmi v Sloveniji, se pa na žalost ne spominjam. kje točno. Mislim, da je bilo to leta 2003. Takrat sem bil zelo vesel pokala, saj nisem imel še nobenega. V javnosti je bilo veliko slišati o slabih odnosih v A-reprezentanci. Kakšni so odnosi v B-reprezentanci? Imamo dobre odnose, sproščeno vzdušje, če pogledamo rezultate, nas je bilo devet do deset tekmovalcev, ki smo se v celinskem pokalu stalno uvrščali med petnajsterico. Nad ničemer se ne morem pritoževati. Tudi s trenerjem se odlično razumemo. O odnosih v A-re-prezentanci pa kaj več ne bi mogel povedati. Sam sem bil z njimi namreč le v Planici in jih ne poznam tako dobro. Športniki imajo ponavadi zelo malo prostega časa. Ga tudi vam primanjkuje? V času zimske sezone prostega časa praktično ni. Hodimo s tekme na tekmo. Iz enega kraja v drugega. Imam pa potem čez poletje malo več časa. Ste kdaj želeli imeti več prostega časa, zaradi tega niste šli na trening? Morda takšno obdobje, ko si želiš več prostega časa, pride decembra, saj so takrat vse prireditve, zabave. Se je pa potrebno s tem sprijazniti. Moram na trening, saj je to moja obveznost. Brez treninga ni rezultatov. Se najde pa tudi kakšen dan, ko komaj čakam konec treninga. Na tekmah moram biti pa stoodstoten. Takrat tudi ostali pričakujejo, da naredim vse, da naredim maksimalen skok. Ne stanujete doma, veliko potujete. Kako ohranjate stik z domačimi, s prijatelji? Po telefonu, prek Facebooka. Tega, da nimamo tako pogostih stikov, sem že navajen. Tudi oni vedo, da ni mogoče, Intervju da bi se slišali pogosto. Že preden sem prišel v Kranj, smo veliko potovali po Nemčiji, Avstriji, sedaj pa čedalje več. Gremo za tri, štiri dni in pridemo nazaj za nekaj dni, nato ponovno odidemo. Moram pa omeniti, da so me starši podpirali od samega začetka. Če me ne bi, niti trenirati ne bi mogel. Smučarski skoki so namreč zelo drag šport, oprema je draga. Tudi vsakodnevna vožnja do Kisovca vzame nekaj časa, denarja. Če bi sedaj prenehal trenirati, bi bilo isto, kot da bi vse vrgel v koš - ves trud, ves denar. Starši pridejo tudi na vse moje tekme v Sloveniji. Kateri kraj, država vam je bil/a najbolj zanimiva? Nemčija in Poljska sta zanimivi. Na Poljskem pride tekmovalce spodbujati zelo veliko gledalcev, tam so televizijske ekipe, vse je na zelo visokem nivoju. Ustvarijo odlično vzdušje. Imam željo skakati v ZDA, saj sem letos zaradi priprav na državno prvenstvo tekmo celinskega pokala v Ameriki izpustil. Zelo zanimiva je tudi skakalnica v Turčiji. Se da pogoje za treninge in tekme v Sloveniji primerjati z drugimi državami? V Sloveniji se lahko s tujimi skakalnicami primerja samo kranjska, ostale ne. Težko čakamo, da bodo skakalnice v Planici obnovljene, da bomo imeli primerne pogoje za trening. V Kranju se da trenirati, imamo 110-metrsko skakalnico, svetovni pokal je pa ponavadi na večjih skakalnicah, 120- ali 140-me-trskih in zato velik hodimo v tujino, na treninge, na priprave. Kakšni so tekmovalci iz drugih držav? Avstrijci in Nemci so malo bolj vzvišeni, saj menijo, da so boljši. Pa se nato pokaže, da to ni res. Z drugimi reprezentancami se sicer ne družimo veliko, saj so naši konkurenti. Družimo se predvsem v slovenski reprezentanci. V kolikšni meri sodniki vplivajo na izid tekme? Nemci in Avstrijci imajo boljše, večje drese, ker jim sodniki pogledajo skozi prste. Glede sodniških ocen je pa tako, da si moraš ustvariti ime, drugače dobivaš nižje točke. Tako sem jaz v Planici dobil ocene, ki niso bile višje od 17 točk in pol. V Planici ste prvič nastopili na tekmi svetovnega pokala. Kakšen je bil občutek? Mogoče sem bil pred prvim skokom malo nervozen, potem je pa šlo. V smučarskih skokih tudi sicer ne sme biti prisoten strah. Se moram kar pogumno spustiti po zaletišču. Mislite, da bo svetovni rekord ponovno slovenski? Verjamem, da bo. Tudi napovedi so take. Videl sem maketo 260-metrske skakalnice, ki naj bi bila zgrajena do leta 2014 in sem prepričan, da bo rekord čez tri, štiri leta ponovno slovenski. Kaj razmišljate preden se odrinete s štartne rampe? Razmišljam o skoku, o tem, kaj narediti, da bo dober. Na skok grem maksimalno. Predvsem na tekmah. Na treningih je malo drugače, saj treniram tehniko, na tekmi pa pokažem znanje s treninga. Ali gre skakalec po padcu s kaj večjim strahom na vzletišče? Ne, vse je isto. Ne sme te biti strah, verjeti moraš vase. Jaz sem padel zelo malokrat. Tudi težje poškodovan še nisem (potrka na les). Imate vzornike? Trenutno je moj vzornik Robi Kranjec, klubski kolega. Se tudi drugače družimo, skupaj treniramo, tudi razumemo se dobro. Ali na urniku ob treningih ostane še kaj časa za hobije? Rad igram košarko in nogomet. V prostem času pa je to predvsem druženje s prijatelji. Trenutno imate „skakalne počitnice". Kako jih boste izkoristili? Na mojem urniku je sedaj šola, saj med sezono zanjo ni bilo časa. Končujem zadnji letnik na srednji lesarski šoli v Ljubljani. Letos me čaka tudi matura. Nato pa se bom lahko posvetil le skokom. Kdaj začnete priprave na novo sezono? Začeli bomo v sredini maja. Najprej s kondicijskimi treningi. Ti so različni - odvisno od programa. Če delamo za moč, smo veliko v fitnesu, če za kondicijo, pa veliko tečemo. Pomembno je predvsem, da vaje pravilno izvedem, saj drugače ni učinka. Pa še do poškodbe lahko pride. Kje so vaše rezerve pri skoku? Predvsem tehnika. V tem imam še veliko rezerve. Je pa zelo težko narediti večje spremembe z danes na jutri. Predvsem tehnika, torej počep in odriv. Leteti znamo namreč vsi, to ni problem. Pomembno je, kar narediš na zaletišču. Kakšni so prihodnji cilji? Želim se uvrstiti na tekme svetovnega pokala in tam narediti kakšen dober rezultat. Svetovni pokal je zaenkrat naj-višji cilj. Ko prideš tja, si na vrhu. Letos ste bili član državne B-repre-zentance. Ali po naslovu državnega prvaka pričakujete vabilo v A-repre-zentanco? Da. Konec maja naj bi se izvedelo, kdo je v reprezentanci. Mislim pa, da sem normo izpolnil. Andreja Gradišar Sport za ave Plavanje 4. PLavaim mmne poiol Imes M soboto, 19. marca 2011, je PK Inles Ribnica organiziral 4. plavalni miting za POKAL INLES. Po enomesečnem premoru od tekmovanj, ki potekajo v Sloveniji, se je tega tekmovanja udeležilo 326 plavalcev, večinoma mlajših, iz 16 slovenskih klubov, med katerimi so bili tudi plavalci PK Lafarge Cement iz Trbovelj. T"ekmovanje je potekalo še vedno v I 25m bazenu, čeprav se plavalci že pripravljajo za tekmovanja, ki v 50m bazenih. Za trboveljski plavalni klub so nastopili dečki Luka Zajc, Nejc Kos, Tilen in Žiga Šintler in deklice Karmen Kovač, Klara Volaj, Karin Stražar in Živa Brglez. Med vsemi se je najbolje izkazal Žiga Šintler, ki je kar trikrat stopil na stopničke za zmagovalce: enkrat na najvišjo v disciplini 50m prosto in I V plavalnem klubu Lafarge Cement \ Trbovlje organizirajo tudi tečaj za\ ! neplavalce in za vse ostale, ki bi že- \ j leli izboljšati znanje plavanja. Pri- \ 'Javite se lahko na elektronski naslov \ | bogdan. kovcan@qmail. com ali na \ \ tel.041-50-11-77. \ dvakrat na tretjo na 50m delfin in 50m prsno, na 50m hrbtno pa je osvojil 4. mesto. V skupnem točkovnem seštevku štirih rezultatov je osvojil 3.mesto in pokazal velik rezultatski napredek. Vidnejše rezultate spada še dvakrat 5. mesto Žive Brglez na 50m hrbtno in 50m prosto ter 7. mesto na 50m delfin, rezultat Karin Stražar - 5. mesto na 50m delfin, Luke Zajca, ki je bil osmi na 50m delfin. Vsi ostali so dosegli uvrstitve med 10. in 20. mestom in pohvala velja vsem, ki so izboljšali svoje osebne rezultate, teh pa ni bilo malo. Besedilo: Boris Seiko Rokomet Dotam zmacovau in naviiau v ovonam Stoži ce Rokometaši Dola TKI Hrastnik so dosegli ponovno zmago v 2. DRL-končnica 1-8. ^Tokrat so premagali goste iz Sežane z I rezultatom 38:28. Ker je RK Dobova izgubila na gostovanju v Črnomlju, kjer so Dolani v prejšnjem krogu zabeležili zmago, sedaj sami kraljujejo na vrhu lestvice. Strelci za domače: Suljič 10, Habjan 7, Hrast 3, Ramič 1, Lisec 2, Hribšek 4, Ajdari 2, Jakopič 4, Jazbec 2, Bremec 3. V naslednjem krogu so rokometaši Dola TKI Hrastnika gostovali pri trenutno tretje uvrščeni ekipi RK Radovljica. Tekma je bila v nedeljo 13. 2., v Radovljici, kjer je bil rezultat neodločen, 23:23. Dolski rokometaši in navijači pa so se v sredo, 9. marca, odpravili z avtobusom tudi v novo dvorano Stožice, kjer so uspešno navijali za slovensko rokometno reprezentanco, ki je premagala Poljake. V nedeljo, 27. marca, pa so se z zmago nad RK Mitol Sežana (30: 23) še bolj približali vstopu v 1B slovensko rokometno ligo. Besedilo: Tanči Moljk, slika: Zoran Zore -Zoki Siovensiii ariersi« verenam^ uspešni na EP v Genru Slovenski atletski veterani so se po petih dneh tekmovanj v nedeljo, 20. marca 2011, vrnili iz Genta, kjer so bili uspešni s sedmimi kolajnami (z dvema zlatima, dvema srebrnima in s tremi bronastimi) ter še z dvema četrtima in enim petim mestom. Če omenimo še eno šesto mesto in pet uvrstitev med deset najboljših v Evropi, lahko atletskim veteranom le čestitamo. Iz Zasavja je odpotoval v Belgijo Valter Moljk z Dola pri Hrastniku, kjer je, kljub manjši poškodbi, v skoku v višino dosegel bronasto kolajno. Višino 141 centimetrov je dosegel tudi drugo uvrščeni, le da ni imel ^popravka._______________________________EM. LITIJA 2001 V 1.A SKL, PIRAMIDA IZPADLA Kegljanje v slovenskih kegljaških ligah za sezono 2010/11 je bilo v glavnem zaključeno že krog pred zaključkom prvenstva. Obe ekipi Litije 2001, prva in druga moška sta napredovali v 1. A in 2. kegljaško ligo. Prva ekipa Litije 2001 je v predzadnjem krogu premagala Gorico na domačem kegljišču s 7:1, druga ekipa pa Prepolje s 5:2. Člani trboveljskega Rudarja v 1 .B kegljaški ligi so tretji in članice v 2. kegljaški ligi druge. Negotova je bila edino usoda zagorske Piramide v tretji moški ligi vse do zadnjega lučaja in zadnjega sodnikovega žvižga, ali bo ostala v Ligi ali ne? Po odigranem zadnjem krogu tekmovanja je jasno, Piramida je izpadla. REZULTATI ZADNJEGA KROGA V SLOVENSKIH KEGLJAŠKIH LIGAH: 1. B moška kegljaška liga: Rudar (Trbovlje): Litija 2001 2:6 (3305: 3315) 2. ženska kegljaška liga: Nafta : Litija 2001 3:5 (3057: 3074) in Rudar ^(Trbovlje) :Komcel 7:1 (3101:2829)._____________________SkL, Šport Karate »iHenmana SLO Open« uspeta tudi ob pomoči iRBOveucanov Karate zveza Slovenije je organizirala 11. Mednarodni karate turnir »THERMANA SLO OPEN« in v soboto in nedeljo se je v Laškem zbralo 700 tekmovalk in tekmovalcev iz dvanajstih evropskih držav. TVboveljski karate so pod vodstvom glavnega trenerja v klubu I Mihe KOVAČIČA tokrat zastopali Patricija BUKOVINSKI, Sanja NARAGLAV, Tea LOPAN, Blaž HRIBOVŠEK, Tim ŽLAK in Almin SALKIČ. Trboveljska zasedba v Laškem V katah pri kadetinjah je nastopila Patricija, ki je v prvem krogu izgubila proti predstavnici Avstrije z rezultatom 2:3. V kategoriji mladincev je tekmoval Almin, ki je prav tako izgubil 2:3 proti reprezentantu Madžarske, ki je na koncu osvojil prvo mesto. Almin je nato preko repesaža zasluženo osvojil bronasto medaljo. Tako pri Patriciji in Alminu se je pri izvedbi kat poznalo pomanjkanje moči, kar je posledica bolezni, ki ju muči tekom teh dni. V športnih borbah so nastopili štirje trboveljski tekmovalci. Ognjeni krst v kategoriji kadetov je dočakal Blaž, ki je izgubil prvo borbo proti predstavniku Hrvaške, ki je kasneje po dveh zmagah izgubil polfinalno borbo ter s tem onemogočil nastop Blažu v repesažu za bronasto medaljo. Tim je v kategoriji kadetov po dveh zanesljivih zmagal izgubil v finalu proti reprezentantu Hrvaške. Poraz je bil toliko bolj boleč, saj je ob koncu borbe prišlo do nekaterih nerazumljivih sodniških odločitev v škodo Tima. Nastopil je tudi v starejši kategoriji mladincev, kjer se mu je v repesažu uspelo uvrstiti v borbo za medaljo, ki jo je pa izgubil v zadnjih sekundah ob uspešnem izvedenem nožnem udarcem Madžarskega reprezentanta. Pri mladinkah sta nastopili Tea in Sanja. Tea je zabeležila dve zmagi, v polfinalu izgubila 2. mesto za Tima Žlaka na 11. Thermana SLO open šele po sodniški odločitvi ter na koncu zanesljivo premagala nasprotnico za tretje mesto in tako osvojila bronasto medaljo. Za las prekratka za medaljo je bila tokrat Sanja, ki je od začetka prikazala zelo dobre borbe, ob koncu pa ji je popustila zbranost in v borbi za medaljo naredila preveč nekontroliranih udarcev. Karate zveza Slovenije je tudi tokrat zaprosila Karate klub Trbovlje za pomoč pri izvedbi turnirja. Dvanajst članska ekipa v soboto in osem članska v nedeljo je pod vodstvom Jerneja SIMER-LA tudi tokrat opravila svoje delo z odliko, tako da so ponovno prejeli pohvale. Da je bila trboveljska prisotnost zagotovljena res v vseh sferah je poskrbela Aida PARIČ, ki je v sodniških vrstah krojila usodo nastopajočih tekmovalcev. Za zadovoljstvo organizatorjev turnirja so ob koncu poskrbeli člani slovenske moške reprezentance v športnih borbah ekipno, ki so se po zmagah nad Črno Goro ter Bosno in Hercegovino v finalu pomerili proti aktualnim svetovnim prvakom Srbom. Do zadnje pete borbe je bil izid izenačen, kljub navijanju celotne dvorane so se morali Slovenci na koncu zadovoljiti s srebrno medaljo, kar je pa vseeno odličen rezultat. Ob koncu lahko z veseljem ugotovimo, da je »praznik karateja« uspel tudi ob pomoči trboveljskih karateistov. Besedilo in slika: Jernej Simerl Pon Do Kwan Zaconje naoauuje senue zmac na TURniRjm za DRŽavno PRvensTvo SLOvenue v KIKBOKSU Zagorjani v Novi Gorici \/soboto, 19. marca 2011 je v Novi Gorici potekal drugi turnir V za državno prvenstvo v šemi in light kontaktu ter glasbenih formah. Osvojenih 24 prvih mest je ekipo Pon Do Kwan Zagorje postavilo na čelo najuspešnejših klubov v Sloveniji. PDK Zagorje Razvedrilo za avc iV(i » Vggly ^ avtor PANDA VALOBRAN (KNJIŽ.) DELTELESA V SKLEPU SREDSTVO ZA OMAMO OSEBNI ZAIMEK SPONE ELEKTRIČNI APARAT ZA SESANJE PRAHU PODLOŽ- NICAV FEVDALIZMU TRDNA NAMEŠ- ČENOST TRGOVSKO BLAGO AMERIŠKI IGRALEC BRUCE ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA ŠVED. IGRAL. BRITT 1 ) '(+* I // © r j* 0« J € W ^ (Tlf L'—¥ j *) 11^ ^ r GRELNIK (REDKO) LITU KILOGRAM (POG.) DEL PRISTANIŠČA TRI STANOVA LJUBICA Ali ni to fant, ki si ga odpustil prejšnji teden? Verjetno si vesel, ker je tako hitro ... NEZNANEC SADIVA GLEDALIŠKA OSEBA m LASTNOST NERGAVEGA ČLOVEKA (SLABŠ.) NAPADALEC NA ZNANO OSEBO RUSKI AVTO OSEBNI ZAIMEK STALNO BIVALIŠČE MESTO PRI LOVLJENJU DELAVEC NA LADJI ŠČUREK (NAR.) KAR SE NA KAJ NALOŽI PEVKA PUČEU LADJA NA PARNI POGON ETILNI ALKOHOL IGRALEC BIBIČ ŠESTI SKLON BANKINA (REDKO) TUJA IN NAŠA ČRKA UREJENOST ANGLEŠKI IGRALEC LESU E PISATEU IVAN GLAVNI ŠTEVNIK IZDELOVALEC VIOLIN MILOST (ZASTAR.) DRŽAVA V JV EVROPI KULTURNA RASTLINA ARABSKI ŽREBEC NASAD OB HIŠI NATRU SLOVENSKI PESNIK ŽUPANČIČ FR. PISEC EMILE PISATELJICA TAVČAR RIBJE JAJČECE POSODA ZA CVETJE STARO-EGIPČ. BOG OZNAKA DANSKE GRUZIJSKO MESTO NEM. KNJIŽ. SEIDEL SLOVENSKI PEVEC PESTNER USLOČEN STROP AM. IGRAL. KEVIN IGO GRUDEN AVTO. OZN. VELIKE BRITANUE DELAVEC NA SOUNAH KAMNINA ZA TLAKOVANJE CEST KAR VZBUJA SOČUTJE, ŽALOST LESENA STAVBA tu z: < V 66 tu c < >r\i GC 2: Rešitev iz prejšnje številke. •H- K R I I jL L E K^ftl ~ I PST S ČEPE 1T|a j K O g E J T O N O V I S A D -S J O B A D 'A M I Č H J A K O ten^nemecHk R B 'ig. P A N A S O N I EN I J H R I B I S L A N g K I H -jgj K E I L ' V I J A K H M T O Č A NLaR A Š 1 E G t t) I N s'j M I L V A R ; N A -sr1 P R E G A N O "-iS ~ T - ~| I N a| DO I M L I N K A wrn p 1 Al V "cT j E I Čl a[ I s F I I R Z E E N M E HUMOR LETNI ČASI UGANKAR VKRnANKAH V KRIŽANKAH th^e slikovne BIKi KRIŽANKI ■ar UOANKAR h I/ ^ ibZOMlkl Za vse Hubitelje KrižanK in n \ ** ^ X ^^^www.trik.si J / I I jJJjJU Nagradna križanka 6/2011 Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 09. 04. 2011 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 07/2011. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi. Med reševalce bomo razdelili nagrade: Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slaščičarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1 x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 06/2011 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje: 1. Ana Kušar, Novi log 13, 1430 Hrastnik - 20,86 € 2. Alojz Fink, Borovniško naselje 1, 1412 Kisovec - 12,52 € 3. Zdenka Hribar, Keršičeva 38, 1420 Trbovlje - 8,35 € V______________'__________'_________________J BRGLEZ d.o.o. podjetje za proizvodnjo, trgovino, gostinstvo in ostale storitve Vransko 17,3305 Vransko SLA^KJA-NJJE (PO VgCKDNI CENI! 2%OUvt %(%E9vt3fE (REZINE (PAKJtRfl-NO SAMO 3,30 € fatft ** S rŠttT ' W> (POŠEVNA (PONVEPBA ERAJA od31.03 do 13.04.2011 VABLJENI V (FROdlAJALNI (B^QDEZ JANA IN MAJ NZAgosjO Ali se prepoznate? Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 08.04.2011 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca. PIZZERIA ČEBEIICA YRAÖCYIÖ IRolej Yolyozorjeyo & IZLAK!. Tel.: 03/56-74137 Kuhamo s Stašo 'r Zelenjavna juha z ješprenjem Sestavine: 1,2 litra zelenjavne jušne osnove, 15 dag ješprenja, 2 das suhih jurčkov, 20 dag šampinjonov, 20 dag brokolija, 20 dag cvetače, peteršilj, 1 strok česna, olivno olje, sol, poper. Priprava: Namočen ješprenj skuhamo. Medtem očistimo in narežemo šampinjone. Jurčke prelijemo z mlačno vodo. Olje segrejemo ter popražimo gobe in nasekljan česen. Dodamo odcejen ješprenj ter zalijemo z vročo jušno osnovo. Brokoli in cvetačo očistimo, razdelimo na cvetove in dodamo v juho. Solimo, popramo in kuhamo še približno deset minut. Po potrebi prilijemo malo vode. Odstavimo in potresemo s peteršiljem. Po želji dodamo v juho tudi drugo zelenjavo. Dober tek! Staša V ZacoRiu zoper zveneie Pesmi iz sRca Vsakoletni že tradicionalni koncert, ki ga založba Zlati zvoki iz Zagorja v domačem kraju pripravlja pod naslovom Pesmi iz srca, je bil letos 15. po vrsti. Založba je na pragu svoje 20. obletnice delovanja, v tem času pa je pod njenim okriljem izšla množica različnih nosilcev zvoka, z njo sodeluje veliko znanih in priljubljenih izvajalcev in avtorjev slovenske domače glasbe. Ispešno in odmevno delo zadnjega obdobja so obeležili z U velikim koncertom v živo v Delavskem domu v Zagorju, kamor so tudi tokrat privabili lepo število ljubiteljev dobre slovenske glasbe iz Zagorja in drugih zasavskih krajev ob njih pa še vrsto gostov, ki tako ali drugače sodelujejo z založbo ali spremljajo dogajanja na tem področju glasbenega ustvarjanja. Zanimivo glasbeno doživetje so tokrat popestrili: za začetek oktet Podoglarji, ki so prepevali Avsenikove uspešnice, citrarka Cita Galič z nalepšimi uspešnicami slovenske domače glasbe, domačini skupina Igor in zlati zvoki, ki so poleg svojih in Slakovih uspešnic spremljali tudi dva imenitna glasbena gosta: filnalistko showa Slovenija ima talent- jodlarko Tino Drole - in vedno nasmejanega Štajerca Domna Kumra, ki ne skriva simpatij do narodnozbavne glasbe. Nastopil je tudi ansambel Roka Žlindre, ki je za uspešno prodajo v zadnjem obdobju prejel zlato priznanje, svoje zadnje hite^pa je prepevala tudi vse bolj popularna simpatična Brigita Šu-ler. Vse voditeljske in veseljaške niti je držal v rokah priljubljeni Konrad Pižorn - Kondi. Besedilo in slike: 11 MaRec vas cLeoa Literarni prijatelji pri DUT so pripravili literarni večer, kjer so želeli prikazati kako je bilo nekoč, pred tridesetimi leti in kako danes. 1 A arina Benetek je rdečo nit večera vlekla skozi svoje in /VlJaneza Medveška hudomušne pesmi, ki so jih prebirali Literarni prijatelji. Ta večer so omenili vse pomembne dneve na koledarju- kako je, ko sta na isti dan skupaj Pust in Dan žena, ko praznujejo mučeniki, ko nastopi pomlad, je dan vode, materinski dan, da bo 27. marca poletni čas ... Povedali so, da ima voda največjo moč, ko iz ženskih oči priteče in se ji solza reče. Zakaj praznujejo Dan žena moški? Da bodo s prijatelji proslavili, ker so tako dobre žene dobili. Niso pozabili, da je bil nekoč Dan žena praznik, ki se je povsem drugače praznoval kot se danes, ko bi ga najraje izbrisali iz koledarja, pozabili nanj....In še in še! Glasbeni del sta pripravila Karmen Lindič in Franci Vrtačnik. Besedilo in slika: Irena Vozelj Utrinki Občiii zbor društvb paRaPLeciicov uuBuansiie poKRaime Društvo je Občni zbor pripravilo 23. marca 2011 v prostorih restavracije Motela Kongo v Grosupljem. Delovno predsedstvo občnega zbora uvodnih formalnostih (izvolitvi delovnega predsedstva i in verifikacijske komisije je delovno predsedstvo - Zlatko Bernašek (predsednik), Cvetka Štirn in Rafko Jurjevčič (člana), pričelo z delom. Udeleženci občnega zbora so najprej prisluhnili poročilom - Nadzornega odbora, Disciplinske komisije, poročilom referentov (sociala, interesne dejavnosti, osebna asistenca, prevozi, šport) in poročilu predsednika za leto 2010. Po razpravi so poročila sprejeli in potrdili. Program za letošnje leto, ki ga je v osrednji točki dnevnega reda predstavil predsednik društva Gregor Gračner, je obsežen in razvejan. Zato bo moralo vodstvo društva za njegovo realizacijo vložiti izjemne napore. Še posebej zato, ker se vsem našim društvom glede dotacij ZPS v prihodnje obetajo nekoliko slabši časi. Znaten izpad loterijskih sredstev bo namreč prizadel tudi naše društvo, vendar ne toliko kot tista društva, ki jim je to glavni vir dohodkov. Po razpravi so člani občnega zbora program sprejeli in potrdili. Vsak član društva naj bi pripadnost svoji organizaciji izkazoval tudi s plačevanjem članarine. In tako je občni zbor sprejel sklep, da bo članarina v letošnjem letu znašala 15 €, Člani so z glasovanjem sprejeli in potrdili programe. za socialno šibke člane pa simbolična dva evra. Nato se je razvila razprava, v katero se je vključil tudi predsednik Zveze paraplegikov Slovenije Dane Kastelic in članom podal vrsto zanimivih informacij. Med drugim je pripomnil, da naše društvo ni samo največje ampak, da ima zelo pomembno vlogo tudi pri vodenju Zveze. Kar nekaj članov našega društva je namreč pri Zvezi na ključnih položajih. Aktualno zakonodajo je predstavila strokovna delavka Zveze Špela Šušteršič. Mogoče je bil še najbolj razveseljiv podatek, da nam bo proti koncu leta država povrnila 85 % stroškov pri predelavi avtomobilov na ročno upravljanje. Predsednik društva Gregor Gračner pa je pripomnil, da so ob vseh aktivnostih, ki jih izvaja društvo, naši prostori že premajhni. Po končanem delu občnega zbora smo se člani in gostje zadržali na družabnem srečanju, ki smo ga popestrili s priljubljenim in nekoliko adrenalinskim Bingom in dobro glasbo. Še pred začetkom uradnega dela občnega zbora je direktorica Nina Ličer s sodelavkama predstavila Zavod za oskrbo na domu Ljubljana (ZOD), ki izvaja storitve javne službe pomoči družini na domu. Jože Globokar Eiiipa DP MeRcaroR LjuBuana UBRaniLa nasiov \/športni dvorani v Slovenski Bistrici je 26. marca 2011 V potekalo 20. državno prvenstvo v košarki na invalidskih vozičkih. Na zaključno tekmovanje so se po odigranih rednih kolih uvrstile naslednje ekipe: DP Mercator Ljubljana, združena ekipa DP Kranj-DP Novo mesto, DP Celje in DP Maribor. Naslov državnih prvakov je že tretjič zapored osvojila ekipa DP MERCATOR LJUBLJANA, ki je v finalnem srečanju z rezultatom 63:43 premagala ekipo DP Kranj. Zmagovalna ekipa se je v finale uvrstila z zmago nad moštvom DP Celje, ki jo je premagala z rezultatom 54:41. V tekmi za tretje mesto sta se pomerili poraženi ekipi polfinalnih tekem - ekipa DP Celje in ekipa DP Maribor. Z rezultatom 61:53 je slavila ekipa DP Celje. Tekme sta sodila Mitja Dečman in Franc Šafarič. Jože Globokar Kino za avc Kino Delavski dom Zagorje ob 20.00 MOJA NEPRAVA ŽENA Petek 1.4. ob 19.00 KRALJEV GOVOR, Nedelja 10.4. ob 18.00 MOJA NEPRAVA ŽENA zgodovinska drama ob 20.00 CIRCUS FANTASTICUS Sobota 2.4. ob 19.00 KRALJEV GOVOR Ponedeljek 11.4. ob 18.00 NEVIDNI, slo.film Nedelja 3.4. ob 19.00 KRALJEV GOVOR ob 20.00 MOJA NEPRAVA ŽENA Ponedeljek 4.4. ob 19.00 KRALJEV GOVOR Torek 12.4. ob 18.00 KRALJEV GOVOR zgod. Torek 5.4. ob 19.00 Film teater: KRALJEV drama GOVOR ob 20.00 RANGO, anim.film Petek 8.4. ob 18.00 ZLATOLASKA, anim. druž. Sreda 13.4. ob 18.00 RANGO pustol.-slov. ob 20.00 KRALJEV GOVOR Sobota 9.4. ob 19.00 DEKLE Z ZMAJSKIM Četrtek 14.4. ob 18.00 KRALJEV GOVOR TATUJEM, misteriozni triler ob 20.00 HIŠA DEBELE MAME 2 Nedelja 10.4. ob 10.30 ZLATOLASKA Ne spreglejte: ob 18.00 ZLATOUSKA Četrtek 1.4. ob 19.00 MAŽORETNI UTRINKI Ponedeljek 11.4. ob 18.00 ZLATOLASKA Torek 5.4. ob 19.30 Abonma: ČRNA KOMEDIJA Torek 12.4. ob 19.00 Film teater: DEKLE Z Ponedeljek 11.4. ob 19.30 XXL BEJBE, gled.kom. ZMAJSKIM TATUJEM Torek 12.4. ob:.18.00 REVIJA PLESNIH Kino Izlake SKUPIN Sreda 13.4. ob 17.00 REVIJA OTR.IN MLAD. Nedelja 3.4. ob 19.15 ČAS LOVA NA ČAROVNICE, PEVSKIH ZBOROV pustol., drama Četrtek 14.4. ob 17.00 REGIJSKA RAZSTAVA DIT Nedelja 10.4. ob 19.15 DEKLE Z ZMAJSKIM TATUJEM, misteriozni triler Kino Hrastnik - kinodvorana Hrastnik Četrtek 1.4. ob 18.00 Kino Delavski dom Trbovlje in 20.00 BURLESKA, muzikal/ Petek 1.4. ob 18.00 PRAVI POGUM, Western/ drama drama Sobota 2.4. ob 18.00 ČAS LOVA NA ČAROVNICE, ob 20.00 MR. JOINT, biograf.drama akc. pustol. Sobota 2.4. ob 18.00 PRAVI POGUM ob 20.00 BURLESKA ob 20.00 MR. JOINT Nedelja 3.4. ob 18.00 ČAS LOVA NA ČAROVNICE Nedelja 3.4. ob 18.00 PRAVI POGUM ob 20.00 BURLESKA ob 20.00 MR. JOINT Sreda 6.4. ob 20.00 TAMARA DRAWE, kom. Ponedeljek 4.4. ob 18.00 MR. JOINT Petek 8.4. ob 18.00 ob 20.00 PRAVI POGUM in 20.00 MOJA NEPRAVA ŽENA, Torek 5.4. ob 18.00 MOJA NEPRAVA ŽENA, rom. kom. rom. kom. Sobota 9.4. ob 18.00 TAMARA DRAWE Sreda 6.4. ob 18.00 MOJA NEPRAVA ŽENA ob 20.00 MOJA NEPRAVA ŽENA Četrtek 7.4. ob 18.00 CIRCUS FANTASTICUS, Nedelja 10.4. ob 18.00 MOJA NEPRAVA ŽENA slo.vojna drama ob 20.00 TAMARA DRAWE ob 20.00 MOJA NEPRAVA ŽENA Sreda 13.4. ob 20.00 JUTRANJE VESELJE, rom. Petek 8.4. ob 18.00 CIRCUS FANTASTICUS kom.drama KRVODAJALSKA AKCIJA ZASAVSKIH MOTOKLUBOV, OSTALIH MOTORISTOV IN NJIHOVIH SOMIŠLJENIKOV ZBIRNO MESTO JE PRED BOLNICO V TRBOVLJAH 1. APRILA Z'O11 MED 8.00 IN 11.00 Po odvzemu krvi bo druženje v MK Katastrofa v Zagorju, kjer bo poskrbljeno za brezplačno malico. ^ ZASTAVLJALNICA TIAL Ulica bratov Mravljakov 9a, 3000 Celje GOTOVINSKA POSOJILA na podlagi zastavitve IZPLAČILO TAKOJ! GSM: 031/503 140, 051/633 832 E-mail:tial.sp@gmail.com Dogodki/Mali oglasi "\ Več informacij o prireditvah na www.miaaiznami.si. kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe. OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE združenje Športnih I. tekma polfinala Joola evropske lige Organizator: NAMIZNOTENIŠKA ZVEZA SLOVENIJE Datum: 29.3.2011 . Dodatne informacije: NTZS 01 4397560, www.ntzs.si. e-mail: info@ntzs.si. SkiEnding - Dolomiti Primavera - Alta Badia Organizator: SMUČARSKI KLUB SEŽANA Datum: 30.3.2011 Dodatne informacije: SK Sežana 041 698 267, www.smucarskiklubsezana.si. e-mail: info@smucarskiklubsezana.si. Pohod »Veliki Javornik« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POHODNIK NOVO MESTO Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije:PD Pohodnik NM 07 30 26 810, 07 30 26 811,031 442 715, e-.mail: Dd.Dohodnik@amail.com. Pohod »Tošč, Grmada« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: Slavica Pavlin 041 462 709, www.Dd-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Snežna tura »Romaten Spitze, Avstrija« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: Nataša Kramberger 031-619-911, www.Dd-limatica.si. e-mail: info, Ddlimatica@siol.net. Turno smučanje »Romaten Spitze, Avstrija« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: Duško Grabnar 031-376-091, www.od-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@ siol.net. Zimski vzpon »Martuljška Ponča« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA- MATICA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: PD Ljubljana matica 01 43 81 911. www.Dd-limatica.si. e-mail: info.Ddlimatica@siol.net. Pohod »Vitovlje - Veliki Rob« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO ŠKOFJA LOKA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: PD Škofja Loka 04 51 20 667, 051 332 777, www.Dd-skofialoka.com. e-mail: info@pd-skofialoka. com. Pohod po obronkih Jablaniške doline Organizator: DRUŠTVO ZA RAZVOJ PODEŽELJA LAZ Datum 2.4.2011 Dodatne informacije: DZRP LAZ 051 312 739, www.srce-me-Dovezuie.si/drustvolaz. e-mail: društvo. Iaz@amail.com. 8. Memorial Miloša Rusta v namiznem tenisu Organizator: NTK BURJA AJDOVŠČINA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: NTK Burja Ajdovščina 041 88 00 56, e-mail: denis.crniloaar@Qmail.com. Planinsko orientacijsko tekmovanje »Pot Podgorci« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO PTUJ Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: PD Ptuj 02 777 15 11, www.DdDtui.si. e-mail: pisarna@pdDtui.si. Rekreativni squash turnir Organizator: RC VOGU Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: Nataša Ženi Udir 040 475 090, www.voau.si. e-mail: voau@siol.net. Rekreativni badminton turnir Organizator: RC VOGU Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: Nataša Ženi Udir 040 475 090, www.voau.si. e-mail: voau@siol.net. Kurešček Cup 2011 (downhill skateboarding) Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO DRČA Dodatne informacije: ŠD Drča 070 715 576, www. lonaboard.si. e-mail: urednistvo@longboard.si. 16. Vipavski tek Organizator: TEKAŠKO DRUŠTVO BURJA VIPAVA Datum: 2.4.2011 Dodatne informacije: Darko Hrovatin 040 589 057, httD://td-buria. com. e-mail: info@td-buria.com. Turno smučanje »Kanjavec« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA- MATICA Datum: 3.4.2011 Dodatne informacije: Irena Baraga 031 326 313, www.pd-limatica.si. e-mail: info.pdlimatica@siol.net. V________________________________________________________________ mali oglasi r ' ' 1 ' ^ Mali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico na naslov: Uredništvo Zasavca,Cesta zmage 3,14I0 Zagorje ob Savi.Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavljamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena kopija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so oglasi plačljivi! Prodam Prodam 2 jagenčka - ovna in ovčko, zelo lepa za nadaljnjo rejo ali zakol, cena 50,00 eur za komad. Tel.: 031 270 129. Odkupim Odkupim stare razglednice, voščilnice, čestitke, knjige, značke, itd. Tel.: 031 627 688. Oddam v najem Za daljše obdobje dajem v najem stanovanje v Trbovljah v velikosti 40 m2. Mob.: 031 384 905, tel.: 02 3321246 po 15 uri. Oddam štirisobno stanovanje na lepi lokaciji na Dolu pri Hrastniku v velikosti 110 m2. Inf.: 040 227 750 Zaposlimo inženirja gradbeništva za vodenje gradbišč na področju nizkih gradenj. Za informacije pokličite na tel: 041 625 913. Raiffeisenbank Eberndorf Dne 21.04.2011, ob 10.00 uri se pri sodišču v Litiji vrši 3. dražba nepremičnin vpisanih pri vi. št. 33, k.o. Dole pri Litiji, v naravi kmetijska zemljišča, gozdovi, stanovanjski in gospodarski objekti na naslovu Sopota 2, Podkum. Informacije na naslovu upnika Raiffeisenbank Eberndorf, Vanda Mofardin 0043 4236 2020 137. NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS Moj naslov (ni za objavo): f ^ v__________________________________J Kofetkanje s preteklostjo 0 GauH in Knauu Maražu f\dsihmal so dogajanja v^na Gamberku za dolga desetletja zavita v temo zgodovine. Seveda pa tudi v tistem času lahko sledimo družinam, potomcem prvotnih gamberških Gallov. Vemo že, da se je zaradi prostorske stiske na rodnemu Gamberku ena družina že zgodaj odselila na novozgrajeni grad Gallenstein (Podpeč pri Gabrovki). Seveda se je ta družina začela imenovati po temu gradu. Neka druga veja Gallov se je naselila na gradu Rožek pri Moravčah. Kako trdožive in ugledne veje Gallov so bile v času naše povesti, pove naslednji dokument: Habsburški cesar Friderik III. je v zvezi z vojno proti Ogrom junija 1446 sklical na posvet štajersko, koroško in kranjsko plemstvo. Prisotnih je bilo 145 kranjskih vitezov in oprod iz 82 plemiških družin. Gallov je bilo šest vej. Vemo, da je Habsburžanu Frideriku III., na podlagi dedne pogodbe s Celjani, po smrti Ulrika Celjskega leta 1456, pripadla večina celjskih posesti. O njem pa je prav iz drugih vzrokov vredno napisati še nekaj več, saj je posredno nekoliko vplival tudi na nastanek naše, povsem slovenske legende o kralju Matjažu. Kot zanimivost povejmo, da je bila hči Ulrika Celjskega, Marjeta, namenjena v zamož prav ‘našemu* kasnejšemu kralju Matjažu, katerega brat Janos je Matjaževega nesojenega tasta leta 1456 v Beogradu umoril. Kako to, pa izbrskajmo iz starih spisov. Matjaž, Matija, Matyas, drugi sin Janosa Hunjadyja, se je rodil 23. februarja 1440. Že v rani mladosti je bil deležen temeljite vzgoje in izobrazbe. Poleg rodne madžarščine je tekoče ob- vladal latinsko, nemško in češko. Tako je bil svojemu očetu v veliko pomoč, ko se je sestajal s tujimi poslanci. Že enajstletnega Matijo so zaročili z Elizabeto Celjsko, hčerjo celjskega grofa Ulrika II. Živel je na kraljevem dvoru v Budimu, kjer ga je kralj Ladislav Posthumni postavil za svojega komornika, Elizabeta Celjska pa je ta čas bivala v gradu Hunyadi-jevcev. Le štiri leta kasneje je Elizabeta umrla, tako da do njene poroke z Matijem ni prišlo. V tem času je Matija prevzel ime Korvin (iz latinščine krokar) in ga vnesel v svoj grb. Med desetletno vojno (1479-1489) s Habsburžanom Friderikom III. je Matija Korvin zasedel tudi velik del slovenskega ozemlja na Štajerskem, Koroškem, Kranjskem in Goriškem. Na slovenskih tleh so Matjaževe čete napredovale in prodrle do Ljubljane. Leta 1489 je v Matijeve roke padel tudi Slovenj Gradec. Od tod ni daleč do mogočne koroške gore Pece, kamor ga je, skupaj z ženo Kralj Matjaž Matijev oče je užival ugled po vsej krščanski Evropi. Znan je bil predvsem zaradi svojih bojev s Turki. Ko je leta 1456 umrl za kugo, je zanj maševal sam papež Kalist. Po očetovi smrti je Matija še nekaj časa ostal na kraljevem dvoru. Ko pa je njegov oče, ogrski kralj, nenadno umrl, so se madžarski velikaši in ostrogonski nadškof leta 1458 zbrali in za novega kralja izvolili Matjaža Hunyadija. Papež Kalist III. je novoizvoljenemu kralju pisal med drugim tudi tole: ‘v visokosti tvoje osebe vidimo božjega moža, da bi ne samo madžarsko državo, ampak ves krščanski svet obvaroval pred mohamedan-stvom*. Alenčico, spravil ljudski spomin na tiste, podložnikom prijazne čase. Saj, čeprav so njegove čete slovenske dežele tudi pustošile, je Matija branil pravice podložnih kmetov in ni pustil, da bi jih zemljiški gospodje tako zelo izkoriščali. Viri posebej poudarjajo tudi, da je bil pravičen vladar in da je skrbel za blagostanje podložništva. Sredi številnih načrtov mu je na Dunaju na cvetno nedeljo, 4. aprila 1490 po maši postalo slabo. Umrl je na veliki torek. Čeprav je nad slovenskimi deželami vladal le malo časa, se je na slovenskem ohranil lep spomin nanj, kar odraža star pregovor: ‘Kralj Matjaž je umrl in pravičnosti je konec*. Je pa čas vladanja kralja Matjaža tisti čas, na katerega so se kasneje sklicevali ponižani, izkoriščani a uporni kmetje z geslom: ‘Za staro pravdo*. Nekaj let kasneje najdemo na Gamberku kastelana spet iz rodu Gallov, Jakoba Galla. Njemu je oglejski patriarh na njegovo prošnjo, da bi na Gamberku postavil kapelo, odgovoril in dne 20. januarja 1498 dovolil: ...da lahko kak duhoven njegovi družini mašuje na gradu ali na kakšnemu drugemu kraju... Seveda pa ta Jakob Gali ni bil kdorsibodi. Za rodbine Gallov ( vse pa so, seveda, izhajale iz rodu ‘našega* Konrada Galla), je veljalo, da so bile med plemstvom po ugledu in stanu na visokemu mestu. Tako je v tistemu času, na prelomu v šestnajsto stoletje, Jakob Gali zasedal imenitno, ugledno mesto odvetnika in tajnika starodavnega cisterijanske-ga samostana Stična. Zato je vredno in se spodobi, da si njegovo delovanje pobliže ogledamo. Najprej pojasnimo, kaj je v srednjemu veku pomenil naziv ‘samostanski odvetnik*. Veljalo je načelo, da naj bi samostani skrbeli le za dušni blagor, za premoženjske zadeve in za civilne pravne posle pa so skrbeli odvetniki - avvocatos, večinoma kar posvetni fevdalci, ustanovitelji ali pa veliki donatorji samostanov. Imeli so velik vpliv, taka služba jim je nosila tudi visoke dohodke. Poglejmo, kako se je predstavljal Jakob Gali (podpis na listini iz leta 1508): Dominus Strennus ac Nobilis Jacobus Gali da Galln pro illo istoque Tempore Am-waldus Sitticensus. Dodajmo, da je v temu času še vedno opravljal tudi službo kastelana na Gamberku. Piše: Marjan Klančnik Ustvarjalna Hmtß us^enii ^Lesaicev ßLesne šote MAESTRO Tokrat so se plesalci udeležili in tekmovali na tretjem in četrtem kvalifikacijskem turnirju, ki je vstopnica za nastop na državnem prvenstvu. Neža Strmljan in Ana Mikolič "gretji kvalifikacijski turnir je I potekal v organizaciji Plesne zveze Slovenije in Plesnega kluba Lukec Krško dne 5.3.2011 v Krškem. Tega kvalifikacijskega turnirja so se udeležili tudi nekateri plesalci plesne šole Maestro Zagorje in si priplesali udeležbo na letošnjem državnem Eva Vidmar prvenstvu. To sta bila mlajša plesalca, ki sta tekmovala v disciplini disco dance solo pionirji in sicer Jasna Kramar in Žan Kos. Četrti kvalifikacijski turnir je v Murski soboti dne 26.3.2011 organiziral Plesni klub Urška Murska sobota pod okriljem Plesne zveze Slovenije. Tudi na tem Anja Surina in Luka Mravlje turnirju so se vsi plesalci plesne šole Maestro izjemno potrudili in prikazali lepe nastope. Rezultati: hip hop solo mladinke: Eva Vidmar, 9.-11. mesto disco dance pari mladinci: Anja Šurina in Luka Mravlje, 2. mesto Street dance pari mladinci: Anja Šurina in Luka Mravlje, 6. mesto hip hop pari člani: Neža Strmljan in Ana Mikolič, 3. mesto Do državnega prvenstva bo organiziran le še en kvalifikacijski turnir. To pomeni še zadnjo možnost za uvrstitev na državno prvenstvo. Tekmovalce čakata sedaj dva meseca trdega dela, da se bodo čim bolje pripravili nanj. Volje in motiviranosti imajo dovolj, tako da se lahko nadejamo novih uspešnih nastopov tudi na letošnjem državnem prvenstvu. Besedilo: J.M., slike:arhiv PŠ in Z. V. VABIMO VSE BRALCE ZASAVCA NA PRAZNIK SALAM - NA 13. ZASAVČEVO ZASAMIJADO DNE 1. APRILA 2011 OB 19.00 URI NA VIDRGO. V RESTAVRACIJO GOSTIŠČA PRI VIDRGARJU S seboj prinesite kupon! KUPON Za sodelovanje v nagradni igri na 13. Zasavčevi salamijadi 1.4.2011 Ime in priimek: Odgovor na vprašanje, ki bo zastavljeno na prireditvi: o t 'iJs M-'r - Sl Celje - skladišče D-Per 6/2011 5000027367,7 POLETJE jjgflMBBSBHBBBHaaBH&aMHgagBKB o D COBISS O PINE BEACH CLUB drugačne počitnice, all inclusive, lepa plaža, veliko športnih in animacijskih aktivnosti AKCIJA VELJA DO 31.3. OSTALE INFORMACIJE, POPUSTI IN DOPLAČILA V KATALOGU POLETJE 2011 hotel REPNA* 106€ preprosta namestitev, lepa plaža, otrok do 12 let brezplačno AKCIJA VELJA DO 30.4. OSTALE INFORMACIJE, POPUSTI IN DOPLAČILA V KATALOGU POLETJE 2011 hotel CR0ATIA***** najboljši luksuzni veliki hotel na Hrvaškem - notranji bazen, wellness, savne 42€ Popusti samo v sobah M: otrok 2 - 7 let (2+1) BREZPLAČNO, otrok 8-12 let (2+1) 50%, nad 12 let (2+1) 20 %, Doplačila: soba M 8 €, TT 1,1 €, min.3 dni do 2. 5. hotel OSMINE*** ZELO UGODNO ALL INCLUSIVE odlično za športne aktivnosti, super hrana, odlično izhodišče za raziskovanje okolice Popusti: drugi in tretji otrok do 14 let (2+2) 50 % Doplačilo: TT 1,1 EUR/dan, min 4 dni do 4.5. VESELA KARAVANA gr« 23. a« rajžo v Novigrad 2 dni potep«, veselja, domačih pesmi... 9.-10. april 2011 samo 135€ EKSKLUZIVNO ZA BRALCE ZASAVCA NAJBOLJ ZELEN OTOK - MLJET 165 € PLAČA 1 POTUJETA 2 CENA ZAJEMA: 5x pol p., vstopnina v nacionalni park, animacija. Odhodi: 5. in 10. maj mv/^QaßO @8 ft®© Ä88®