Zdravjevarstvo (diatetika) v ljudski šoli. (J. B.) nDie Kunst richtig und gesundhcitsgemass zu leben, muss gelernt werden." Dr. H. Klenoke. Učiteljeva naloga je, kakor verao, mladino vsestransko odgojevati, torej čuvati nad otrokovini telesom in njegovo dušo. Naše šolske postave so tudi tako uravnane, da se v šoli skrbi za razvitek duše in telesa otročjega. V učne načrte vzprejela se je mej razne predmete tudi telovadba, s katero naj bi se v prvi vrsti krepilo otročje telo. Vender pa navadna telovadba ne zadostuje popolnoma v zdravstvenem obziru, kajti otroci, stopivši iz šole, iniajo malokje in malokdaj priliko telovaditi, njihovo zdravjo je pa le vedno v nevarnosti. Dobro je tedaj, ako si učenec v šoli pridobi potrebnih naukov za življenje. Kaj li 10* pomagajo tudi človeku vsi zakladi tega sveta, ako ni zdrav? Pri zdravji posarneznika je večkrat zdravje vse generacije, — pri teh pa tudi blagor države. Premala skrb za zdravje v mladosti nakoplje si večkrat ncozdravljivo bolezen, ki človeka rano v grob spravi, ali ga pa muči vse življenje. Našteti razlogi gotovo že dovolj dokazujejo važnost pouka o zdravji; ali vender se ta predmet dandanes še vse preveč zanemarja, — če tudi zasluži tisto pozornost, ko vsaki drugi elementarni nauk. Pri vsem tem, da nauk o zdravji ni poseben predmet ljudske šole, učitelj tudi v tej zadevi lehko mnogo stori. Zdravstvene opazke lehko prilično naredi pri vsakem predmetu, tako n. pr. pazi pri pisanji in risanji na sedenje, da otroci ne postanejo grbasti in kratkovidni. Kadar je šolska soba nesnažna, lehko omeni, koliko prah škoduje zdravju, posebno pa pljučam i. t. d. Učitelj tudi mnogo doseže z lastnira vzgledom, ako namreč sam vedno pazi na snažnost in enake stvari, ki so posnemanja vredne, ter zdravju koristijo. Veliko zdravstvene tvarine tudi lehko razloži pri prirodoznanstvu in primerno vplete mej telovadbo, največ pa pri razlaganji beril. Toda ravno v tem so naša berila še jako pomanjkljiva. Namen teh vrstic je pa zlasti g. g. sestavljavce beril opozoriti na to pomanjkljivost, vender brez vsakega očitanja, kajti vsi dobro vemo, da na svetu tako ni nič popolnega, torej tudi naše šolstvo ne. Omeniti pa še moram, da tako razkosano poučevanje o zdravji ne nasprotuje prav nič našim učnim načrtom, marveč to celo zahteva koncentrična metoda. Učilo pa naj bi se v obče, kaj zdravju koristi in kaj mu škoduje, kako si človek zdravje ohrani, utrdi in zgubljeno zopet pridobi. Vse to pa popolnoma priprosto brez vsake znanstvene podloge, prav po besedah slovečega in modrega zdravnika dr. Bocka, ki pravi: nVsak paraeten clovek je lehko dober zdravnik". V to svrho bi učiteljem posebno dobro služili knjigi ,,Schulhygienie v. Dr. H. Klencke" in pa nGesundheitslehre v. Dr. Bock". Razvrstitev vse tvarine za šolo, pa bi jaz tako-le priporočal: 1. Vpliv zraka, svetlobe, toplote, vode in hrane na naš organizem. 2. Kakšna mora biti obleka in kakšno stanovanje, da ugaja našemu zdravju? 3. 0 važnosti dela in počitka. 4. 0 sprehodih, kopanji, igrah in zabavab. 5. 0 škodljivosti vpijanljivih pijač (zlasti žganja) in tobaka. 6. 0 sredstvih proti steklini in otrovanji s kovinskim, rastlinskitn in kačjim strupom. 7. 0 rešitvi ponesrečenih, recirao zadušenih, utopljencev, zmrznjenih, po streli zadetih itd. 8. Obnašanje pri nalezljivih in kužnih boleznih. 9. 0 trihini in trakulji. 10. 0 domači lekarni, o potrebi zdravniške pomoči in svaritev pred mazači. Toliko o zdravji vedeti, je gotovo potrebno in koristno vsakemu človeku; zatorej pa tudi koristno in potrebno, da se že tega otroci v ljudski šoli uče, kajti marsikdo nima potem več prilike. — Toliko sem hotel omeniti splošno o tem predmetu, o posameznih točkah pa znabiti poročam še pozneje bolj natanko. *) *) Nam bode prav ljubo. Uredn.