List št. 51.
Pravila kmetovavcam
zastran barometra in vremenskiga prerokovanja. Barometer, zrakomer ali vremenik, to je, z živim srebram napolnjena cev, ki vreme (prav za prav težo podnebniga zraka) kaže, se najde skoraj pri vsaki boljši kmetii: pa malo je ljudi, ki se o njem prav znajdejo.
Ob košnji in žetvi je za vsaciga kmetovavca dobro in potrebno , poznati znamnja prihodnje vre-menosti, da ve po njih vravnati dela. Koliko pridelka dež zmoči in v nič pride zavolj nevednosti sprememb, ki se godijo v podnebnim zraku! Ako bi pa to, kar zastran vremena stare skušnje uče, primerjali s tem, kar vremenik kaže, bi mnogo mnogokrat zadeli kakošno bo vreme.
V pričujočim spisu si bomo prizadjali kmeto-vavcam v poduk in korist sostaviti skušnje na v re-meniku, in poslednjič tudi omeniti vremenskiga prerokovanja iz druzih kmetovavskih skušinj.
Kdor ima barometer ali vremenik, naj:
1.  Pazi, kadar živo srebro v njem pada ali se dviguje, na vsako nar manjši spremembo o tem, da tako zve prihodnje vreme. Na to dobro paziti, je veliko bolji, kakor če se gledale na to: ali vremenik visoko ali nisko stoji. Če živo srebro kviško gre, se vidi zgoraj kakor da bi srebro kapico imelo; če pa pada, je pa ni, marveč se vidi srebro zgoraj vpadeno.
2.  Letni čas, veči ali manjši gorkota ali mraz in vlažnost podnebniga zraka, kakor tudi različni vetrovi imajo — pri enacih spremenili vremenika — veliko moč do vremena. Treba je tedaj, da ob enim vse to porajtamo, kadar gledamo na vremenik.
3.  Ob 10. uri zjutraj stoji srebro v barometru navadno nar višji, proti eni popoldne srednje, med 4. in 5. uro popoldne nar nižji, kar se tudi pri majhnih spreminih vremenika lahko zapazi.
4.  Na vreme, kakor zgoraj na tablici vremenika zapisano stoji: „suho, lepo, spremenljivo, deževno, &lo deževno, viharno", se ni terdno zanašati , čeravno večidel po zaznamovanim vremenu srebro pada ali se vzdiguje.
5.  Važno pa je: ali srebro v barometru hitro padaali počasno, ali se hitro dviguje ali počasi. Če je srebro hitro kviško šlo, sevreme scer naglo spremeni, pa ni stanovitno; ako pa je počasi kviško šlo, se počasi vz vedri, pa potem tudi stanovitno lepo ostane. Če srebro hitro pade, je poleti to večidel znamnje nevihte ali vetra; ako pa pada počasi, je znamnje, da bo dolgo deževalo.
6.  Če vremenik zdaj pada zdaj kviško gre in se tedaj naglo spreminja, je to znamnje nestano-vitniga vremena.
7.  Visoko stoji vremenik praviloma o lepim vremenu, ob izhodnih in zahodnih vetrovih, o mrazu brez vetra in po viharjih.
8.  Nisko stoji vremenik večidel pri tihim vremenu, ko se k dežju napravlja, ob silnih viharjih tudi brez dežja, pri jugu in podsončniku.
—    202    —
9.0b času pasji h dni se lažejo večidel vse druge predznamnja dežja, dokler vremenik visoko stoji* 10. Nar bolj negotov je vremenik spomladi in jeseni takrat, ko sta dan in noč enako dolga.
(Dalje sledi.)
List št. 52.
Pravila kmetovavcam
zastran barometra in vremenskiga prerokovanja.
(Dalje.)
Kadar se vremenik dviguje, so skušnje tole učile:
i. Ce je vremenik ob devetih dopoldne nar višje stal, proti poldne padati začel, zvečer pa spet tako visoko stoji, kakor zjutraj, je to gotovo znamnje stanovitno lep i ga vremena.
2.    Če se je k m al o potem zvedrilo, ko je vremenik kviško iti začel, lepo vreme ne bo dolgo terpelo.
3.    Se pa vremenik počasi in več dni dviguje, in je še le 2. ali 3. dan potem lepo vreme nastopilo, se sme stanovitno lepo pričakovati.
4.    Tudi se sme stanovitno lepo vreme pričakovati, ako se je o gerdim vremenu vremenik visoko vzdignul -in se še 2 ali 3 dni dviguje, ptedeh se je zvedrilo.
5.   Ako po velikim dežji vremenik le malo in počasi kviško leze, se smemo jasniga vremena nadjati, če ravno od juga veter vleče.
6.    Ce po dežji in po njem nastopivšhn jasnim nebu vremenik zgoraj kapico dobi, ne bo pred deževalo, kakor da nastopi južni veter.
7.    Če se ob dežji veter od juga proti sončnim zahodu ali severju zasuče in se po navadi vfemenik vzdigovati začne, bo jenjalo kmalo deževati.
8.    Če vremenik pozimi kviško gre, pomeni to večji mraz.
9.    Če se pri stanovitni zmerzlini vremenik dviguje, pride večidel sneg.
10.    Če mesca sušca vremenik nenavadno visoko stoji, je to znamnje suhiga poletja ali saj suhe   pomladi.
Če pa vremenik pada, so pomeni sledeči: i. Padanje  vremenika je sploh predznamnje oblačnigav, deževnica ali viharniga vremena.
2.   Če vremenik se podnevi dviguje, ponoči in zjutraj pa pada, pomeni to nestanovitno vreme.
3.   Ako pa začne deževati kmalo potem, ko je vremenik začel padati, ne bo dolgo deževalo.
4.  Če vremenik že več dni pada, deževati je pa jelo še le 2 ali 3 dni po tem, je to znamnje dolziga deževanja.
5.  Ako o lepim vremenu vremenik prav nisko stoji in tako 2 ali 3 dni ostane, preden deževati začne, bo veliko dežja in vihar.
6.  Ako poleti o soparnim vremenu vremenik hitro pade in veter od juga piše, pride grom, večidel z viharjem in dežjem.
7.  Ce pozimi, ko zmerzuje, vremenik za več čertic pade, bo južno ali odmeklo vreme nastopilo.
8.  Če na pozno jesen ob jasnim in tihim vremenu , o južnim vetru in o merzlim jutru vremenik pada, bov kmalo dež ali sneg.
9.  Če južni veter piše in vremenik pada, znaš staviti, da bo dež.
10.   Je nebo zlo rudeče in ga potem kmalo oblaki zakrijejo in vremenik padati začne, je še tisti dan dež ali pa sneg.
11.  Če ima luna obroč ali kolobar in vremenik pada, pride dež ali sneg.
12.  Ako ob južnim ali deževnim vremenu vremenik pada, in ako se je sever, če tudi le prav malo proti jugu obernul, nastopi vlažno vreme in gorka megla.
13.  5e vremenik zlo padel in pričakovaniga slabiga vremena pri nas ni bilo, se bo kmalo zve-dilo, da je kje drugod razsajalo.
(Konec sledi.)
List št. 56.
Pravila, kmetovavcam
zastran barometra in vremenskima prerokovanja.
(Dalje.)
V
Ce kmetovavec vremenika nima, je treba, da se sjtj soznani s tistimi znamnji, po kterih narava napoveduje spremine vremena. Nar bolj zvedeni o tem so taki ljudje, ki imajo z živino opraviti in večji del svojiga življenja pod milim nebam preživijo, kakor pastirji, lovci, gojzdarji itd. Ti ljudje poznajo premembe zraka na živalih in imajo časa in priložnosti dovelj pazili na vreme. Zato so njih dolgoletne skušnje o tem zlo veljavne.
Nar gotovši vremenske znamnja te baze so: Ce je živina zjutraj posebno požrešna, je to znamnje, da bo še tisti dan dež ali grom; tudi je znamnje dežja, če se ovce zlo terkajo. — Skačejo ov^ce veselo, ko se zjutraj na pašvo ženejo, bo lepo vreme, čeravno je še oblačno. — Če muhe živino zlo nadležjejo, in če pastaričice ali pliske (Bachstel-zen) okoli cede tekajo, bo kmalo dež ali grom. — Ce kozel zlo smerdi, bo kmalo dež, ravno tako, če bolhe pse zlo jedo, da se nenavadno praskajo. — Ce lastovke niski letajo, bo dež, ker se muhe pred dežjem bolj proti tlam podajajo. — Če gre domača kuretina ob dežji pod streho, je znamnje, da ne bo dolgo deževalo, v— ostane pa na dežji, bo deževalo dolgo. — Če pav ali petelin zjutraj ali zvečer pridno pojeta, bo dež. — Dež bo, če veliko polžev prileze na dan; če mravlje v velicih rajdah semtertje lazijo in so posebno pridne; če kert zjutraj ali zvečer zlo rije; če zelene žabe (regavice) začno regljati,  posebno jeseni in spomladi; če  se
semtertje dežni červi prikažejo. — Če se krote in dežni mačaradi na večer pokažejo, smemo ponoči ali drugo jutro dežja pričakovati.
Na rastljinah in želiš i h nimamo toliko gotovih znaminj. Če se deteljno perjiče ali turšično perje skupej viha, če slak in marjetica svoje cve-tiše zapreta, če iz gnojniš ali stariga drevja černe vodne gobe poganjajo, če hojevje zlo diši, bo kmalo dež.
Tudi bo kmalo dež, če se nam daljne gore, daljne cerkve ali druge daljne poslopja posebno blizo vidijo; gotovo znamnje dežja je tudi, če gnoj-niša in straniša (sekreti) zlo smerde.
Iz oblakov in megle se zamore tudi vreme naznanovati. Se vidijo rano (zjutraj) na jasnim nebu majhne meglice nakupičene in ni vetrovno, pride grom še tisti dan ali dež v nekterih dneh. Se vidi okoli sonca ali lune obroč ali kolobar in če ostanejo ti obroči dolgo, pride dež ali sneg, ali pa drugi dan grom. Če se sončni žarki zjutraj ali na večer vidijo, ali kakor pravimo, da sonce vodo pije, pride dež z vetram. Lepa enaka zarja zvečer obeta več lepih dni, — zarja zjutraj, zlasti če je bolj rumenkasta, pomeni dež še tisti dan. Je zarja zjutraj ali zvečer zlo rudeča in zlo razširjena po nebu, pomeni vihar. Rosi megla zjutraj, pomeni lepo vreme; vstaja megla kviško, pride grom v nekterih dnevih ali pa dež še tisti dan.
(Dalje sledi.)
List št. 57.
Pravila kmetovavcam
zastran barometra in vremenskiga prerokovanja.
(Dalje.)
Se po dežji vleče megla po hribih, ali če megla pred sončnim izhodam vstaja in se kot oblak pod nebam razširja, kej rada že zvečer kot dež na zemljo pade; tudi če po lepim vremenu verhovi visocih gora klobuk dobe, bo kmalo dež. Siv oblak, ki se poleti v soparčnim vremenu na sicer jasnim nebu pokaže , večidel hudo uro napoveduje. Če po dežji megla nad jezeri, bajerji in gojzdi vstaja, bo gotovo še dalje deževalo in po gromu bo še gromelo* Gre dim iz dimnikov ravno kviško, je vedriga vremena pričakovati; se pa vleče proti liani,  bo dež.
—   226    —
— Je rosa ponoči obilna, ne bo tisti dan deževalo, grom pa zna priti, zlasti če je zjutraj soparno. Če ni rose in je oblačno, bo še tisti dan dež. Ni bilo ponoči rose, zato ker je veter vlekel , bo večidel lepo vreme. Jug in jugo-zapadnik prineseta večidel dež, če pa veter vleče od sonč-niga izhoda ali iz severo-izhoda ali jugo-izhoda, bo vreme lepo. Se zasuče veter od sončniga zahoda čez južno stran proti sončnim izhodu, ne bo dolgo lepo.    Po hudih viharjih pride večidel dež.
Začne zjutraj močno deževati, ne bo dež dolgo terpel.
Zenskini ples pa zjutrajni dež Imata vselej le kratek  terpež.
Začne pa okoli 7. do 8. ure počasi deževati, dežuje rado dolgo. Se naglo z vedri po dežji, ne bo dolgo lepo ostalo, — se pa zvedruje počasi, ostane dolgo lepo.
Se zidovi močijo, kamnje poti, lesnina napne, sol mokra postane, iz dimnikov kaplja, bo dež. Če se zvezde prav svetlo lesketajo in migljajo in se tudi take vidijo, kterih sicer na nebu viditi ni, bo dež. Če ste sonce in luna, kader izhajate, prav veliki viditi, — če je sonce, kader izhaja, bledo in ima belkast obroč krog sebe, bo dež. Če je luna čista, — če je rimska cesta čista in polna zvezd; če sonce bolj rudeče in čisto kot sicer zahaja, je lepiga vremena pričakovati.
O mlaji so vse dežne znamnja gotovši, kakor o polni luni; o polni luni nastopi večidel lepo vreme; 2 dni pred mlajem in pa 2 dni po mlaji se vreme nar raji spremenja.
Mavrica in pa posebni dnevi, iz kterih ljudje vreme prerokujejo, so večidel v lažnjivi. (Letos se nam je Medardi že zlagal). Če bi hotli te dneve vse sošteti, bi bil skoraj vsaki dan prerok, tako da bi ne vedili kam z vremenam.
(Konec sledi).
List št. 58.
Pravila kmetovavcam
zastran barometra in vremenskiga prerokovanja.
(Konec")
Mokra jesen in mehka zima naznanujete merzlo in suho pomlad, mokro poletje ojstrozimo, deževna zima slabo pomlad, ojstra jesen hudo zimo.
Naravoslovec Bako Verulanskije nekdaj pisal, da lepa jesen napoveduje hudo in vetrovno zimo, vetrovna zima deževno pomlad , deževna pomlad lepo poletje, mokro in merzlo poletje ojstro zimo, in mehka zima (mesca prosenca ali svečana) je prerokinja vročiga in suhiga poletja, sosebno če pozimi večkrat dežuje.
Po Kirvanu je poletje vselej sila suho, ako okoli tistiga časa, ko sta v pomladi noč in dan enakov dolga (to je, okoli sv. Jožefa) ni gromelo.
Ce tiči iz ptujih krajev priletijo zgodaj nazaj, je to znamnje zgodnje gorke pomladi, — če grejo v jeseni zgodej od nas, je znamnje zgodnje hude
Zime.                                        OVochenbl. der Steyr. LWG.)
Kadar mladi križasti pajki izv svojih gnjezd prilezejo, se bliža gorka spomlad. Če ti pajki zvečer presti prenehajo in iz svojih kotičev zlezejo, drugi dan dežuje. Zadnji deževni dan začne pajik pridno pajčevino presti, ker pričakuje, da bo naslednji dan lepo vreme; če pa staro pajčevino zapusti, se veter spremeni in drugi dan od tistiga kraja pripiše, kodar je novo pajčevino delati pričel. Ce silna ura prigromi, nekoliko ur pred svojo mrežico zapusti; če jo pa večidel v-se po-snuje, dolgo časa dežuje,' kakor tudi takrat, če clo ne prede in se nikjer viditi ne da. Kadar pajki o dežji dolge niti navlečejo in prav urno predejo, se bo kmalo razjasnilo in bo dolgo lepo vreme ostalo, ravno tako tudi takrat, če v lepim vremenu počasi in poredama predejo ali s skerčenimi nogami v sredi pajčevine mirno sede,  bo stanovitno lepo vreme.
Hišni pajki lepo vreme začutijo, če iz svojih spredenih votlin prilezejo; dolgo časa je lepo, če glavo in noge iz votlinice mole, in dalje ko od vot-linice gredo, tolikanj delj tudi lepo ostane. V časih tudi ponoči predejo, ter staro pajčevino z novo razširjajo, tedaj seje kacih 12 ali 14 dni lepiga vremena nadjati, in to je tolikanj bolj gotovo, četudi tačas jajčke zneso, kar se v gorkih letinah po sedemkrat zgodi. Če se pa z glavo v votlinico ober-nejo in iz nje namest glave zadnjico kažejo, potem gotovo dežuje, in sicer tako dolgo, dokler se okrog ne obernejo. Ako si veliko živeža nabero, tudi dolgo časa dežuje. Če blizo peči pajčevino spredejo, hud mraz nasledova; če pa blizo okinj, od juga potegne. Merzlota pozimi nastajo, če urno nove pajčevine predejo, ali pa eno nad drugo na-rejajo; une ločine pajki pa, kine predejo, si s pridana že spredenih išejo in se jihjpolaste. Po tacih znamnjih nad pajki po navadi v 9 ali 12 dneh mraz in zmerzlina nastopi.
Opomniti je še, da nekteri pajki le bližnjo, drugi pa daljno spremenljivost vremena napovedujejo. Mladi pajki oznanujejo vremenost prihodnjiga dneva, odrašeni tri dni pred, velki kotni ali hišni pajki devet dni pred, velki križasti pajki še clo 14 dni pred. Da se z veči gotovostjo na prihodnjo vremenost sklene, je treba več pajkov ogledovati.
(Iz stoletne pratike.)
Pristavek. V 152. listu Ljublj. časnika je gosp. J. R., kteri si pridno zapisuje vsakdanji stan barometra, po skušnjah letošnjiga suše a popol-naina poterdil,vkar so Novice v 52. listu pod štev. 10. pisale: ,5Če namreč mesca suše a vremenik nenavadno visoko stoji, je to znamnje suhiga poletja ali saj suhe pomladi". Gosp. R. pravi, da že od 6. prosenca se je vremenik letos večkrat visoko povzdignil, posebno visoko pa je stal mesca
—   230   —
suše a, kjer je skozi 16 dni visokost 28. palca in še čez, enkrat celo 6 čert čez 28 paleov dosegel, nikdar pa te dni pod 28. palec padel; celi mesec sušeč je stal vremenik le sama dva dni 7 čert čez 27 paleov. Iz tega se vidi — pravi g. R. — kako dobro je zares za kmetovavca, če ima vremenik in si zapisuje njegov vsakdanji stan, iz kteriga za-more vreme z veliko verjetnostjo prerokovati. Znam-njem vremenosti pristavi gosp. R. po Argauskim časniku, da tudi hrast in jesen sta po mnogih skušnjah verjetna vremenska preroka. Če namreč hrast pred perje poganja kakor jesen, se sme suho poletje pričakovati, — če pa jesen pred zeleni kot hrast, bo poletje mokro. Že več let se je bil jesen pred hrastjem ozelenel, in res smo imeli 7 bolj mokrih kot suhih poletij, letos je bil hrast jesenu — na enakim zemljišu — precej naprej, in poletje je suho bilo. Kdor ima tedaj ti dve drevesi v enakim zemljišu in na nju spomladi pazi, zamore vremenost poletja naprej vediti.