• VELENJE JE OBISKAL PREDSEDNIK SKUPŠČINE SR SLOVENIJE DR. MARIJAN BRECELJ
komoiilar tiMlna
Delegatski sistem je „otrok", ki je moral shoditi takoj, ko se je rodil. M bilo časa za zorenje nove oblike samoupravne demokracije, kajti ritem življenja je iz dneva v dan hitrejši, živahnejšii.
- V principu delegatskega sistema je, da se ne more nihče več obnašati neodgovorno do problemov vsakdana, nihče ni razrešen svojega dela odgovornosti, da bi kot skupnost zaživeli še bolj enotno, mirno in uspešno. Zato so delegati sli naših skupnih predlogov, rešitev, pogledov na ta ah oni problem.
Da bi delegatstvo resnično tako tudi delovalo, je v marsičem odvisno tudi od ukrepanja družbenopolitičnih organizacij in med njimi še posebej od Zveze komunistov. De-
UKREPOV
legati so namreč nemalokrat prepuščeni tudi sami sebi, ostajajo brez prepotrebnih spojev s svojim delegatskim temeljem v organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih. To pa pomeni, da bo potrebno močno okrepiti dejavnost družbenopolitičnih organizacij, kajti šele tedaj "bomo resnično lahko govorili o povsem uveljavljenih potih delegatskega dogovarjanja in sklepanja.
Med prvimi se je tega ovedla Zveza komunistov. Prav zato se prav zdaj nahaja sredi priprav na peto sejo svojega centralnega komiteja, ki bo jeseni. Delovni poudarek te seje bo v bistvu preprost: vložiti je potrebno vse sile, da bi še bolj poživili delo osnovnih organizacij Zveze komunistov, da bi se slednje še odločneje, in brezkompromisno spopadale z vsemi problemi svojega okolja, hkrati pa morajo imeti pred očmi tudi širšo družbeno problematiko. V praksi to pomeni, da morajo priti na dnevni red sej osnovnih organizacij tudi vsi problemi, s katerimi se trenutno spopadamo v Jugoslaviji, kajti gospodarsko stabilizacijo — na primer — bomo lahko uresničili le tako, če bo v bistvu postala seštevek vseh ukrepov od krajevnih skupnosti in občin- pa do republike in naprej.
Več pozornosti bodo morale posvetiti osnovne organizacije tudi delovanju delegacij in delegatov v družbenopolitičnih skupnostih, pomagati bodo morale, da odstranimo še tistih nekaj preprek, ki nas danes ovirajo pri polno-krvnejši izvedbi delegatskega sistema.
Peta seja CK ZKS naj torej prispeva k organizacijski učvrstitvi Zveze komunistov v Sloveniji, kajti boljša organizacijska mreža ZK zagotavlja tudi hitrejše in učinkovitejše razreševanje problemov na celotni družbeni fronti.
MILAN MEDEN
VELENJE, 16. junij (ln) - Predsednik dcupščine SR Slovenije dr. Marijan Brecelj je bil na enodnevnem obisku v velenjski občini. Najprej ga je sprejel predsednik velenjske skupščine Nestl Žgank. Po daljšem pogovoru s predstavniki te občine in elektroenergetskega kombinata so predsednika Breclja odpeljali na rob. r.u š n ega področja in mu pokazali, do kod seže šaleška premogovna kadunja. Po kosilu, ki so ga gostitelji priredili v hotelu Paka, je predsednik sloven&e skupščine dr. Marijan Brecelj odšel še na rudarski šolski center, ogledal pa sije tudi tovarno Gorenje. Na koncu obiska so se pogovarjali še o delegatskem sistemu.
skupnost Slovenije. Kritične
20. junij 1975 - leto XI - št. 23 (282) - cena 2 din Glavni in odgovorni urednik Ljuban Naraks
Poleg pogovorov okrog uveljavljanja delegatskih razmerij je bil obisk predsednika Breclja namenjen še težavam, ki v velenjski občini nastajajo zaradi odkopavanja lignita in proizvodnje električne energije. Velenjčani so povedali, da šoštjmj-ska termoelektrarna ustvaija kar 42 odstotkov električne energije, ki jo rabi slovensko gospodarstvo, in bi zavoljo tega morala pri reševanju nastalih težav sodelovati širša družbena
pripombe so imeli tudi na rovaš integracij, ki po letu še niso v slovenskem elektrogospodarstvu nič bistvenega spremenili. Odnosi med največjim proizvajalcem energije, velenjskim elektroenergetskim kombinatom in sestavljeno organizacijo elektrogospodarstva Slovenije se bistveno niso spremenili. Zaradi tega bi morali vsi skupaj hitreje aktivirati samoupravno interesno skupnost elektrogospodarstva Slovenije.
VEČJI DOHODEK
V razdobju januar - marec je doseglo združeno delo v občini Slovenj Gradec blizu 262 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je za 44 % več, kot so ga dosegli v enakem obdobju preteklega leta. Dohodek na zaposlenega je večji za 4 %, poprečni izplačani osebni dohodkina zaposlenega pa so se povečali za 22 % in so znašali 2.880 dinaijev na delavca na mesec.
Omenimo naj še nekatere slabosti slovenjgraškega gospodarstva. Števflo zaposlenih se je povečalo za 14%, pri 11 od 27 temeljnih in drugih organizacij združenega dela so se zmanjšala sredstva za reprodukcijo, z izgubo pa je poslovalo 5 delovnih kolektivov. Kar pri 7 organizacijah združenega dela pa so bile ob koncu meseca marca obveznosti do dobaviteljev večje od terjatev do kupcev.
Osrednje slovesnosti v Celju seje udeležilo tudi več tisoč ljudi-iz Šaleške in Gornje Savinjske doline ter Koroške. V programu pa sta poleg naših mladih pevcev sodelovali tudi rudarska godba in
15. junij (ln) - V celjskem mestnem parku je bila ve-slovesnost ob 40-letnici zleta Svobod, 30-letnici osvoboditve ze sindikatov ter 25. obletnici samoupravljanja.
godba Zarja iz Šoštanja, ki se je pred štiridesetimi leti udeležila zleta v Celju.	r
Nadaljevanje na 2. strani
Nastopajoči na osrednji slovesnosti v Celju (levo) -
Sodelovati mora vsa Slovenija
Več tisoč udeležencev je prišlo v Celje s transparenti, pesmijo in vedrostjo.
ZADNjEDNI PO SVETU...
•	PODPORA
IN DIR I GANDHI
Sklep sodišča v zvezni državi Alahabad, ki je razglasilo ministrsko predsednico Indiro Gandhi krivo zaradi „nezakoni-tosti", ki jih je menda zagrešila leta 1971 v predvolilni kam-paniji, je zbudil v Indiji veliko politično napetost.
Njeni pristaši so sicer - to velja tako v vladi kot v njeni stranki Kongresa — odločno zanikali te obtožbe, hkrati pa tudi potrdili, da ni pričakovati odstopa Indire Gandhi vse dotlej, dokler ne bo vrhnovno sodišče Indije izreklo svoje dokončne sodbe o tem sklepu lokalnega sodišča.
Indira Gandhi je dejala, da ne misli odstopiti, ker da so zahteve po njenem odstopu nenehno na dnevnem redu političnega repertoarja njenih nasprotnikov.
•	ZADNJI POSKUS POMIRITVE
Angola, nekdanja portugalska kolonija, je pred državljansko vojno in zadnja možnost, da se ta prepreči, je poskus voditeljev treh osvobodilnih gibanj, ki so se sestali nedaleč od kenijske prestolnice, da bi zgladili medsebojne razlike. Posredniška vloga šefa kenijske države Ke-nyatte utegne biti usodno pomembna,-kajti bodočnost an-. golskega ljudstva, ki je bilo stoletja dolgo pod portugalsko kolonialno oblastjo, je dejansko odvisna bržkone od te zadnje možnosti.
Po nekaj sto mrtvih in ranjenih ter številnih bitkah, v katerih je sodelovalo na tisoče pripadnikov treh različnih osvobodilnih sil, je bila Angola na pragu državljanske vojne, za katero so nekateri že trdili, da se je praktično tudi začela. Razlike v vodstvih treh osvobodilnih gibanj so velike, zadevajo pa tako mednarodne odnose
kot bodoči notranjepolitični razvoj dežele.
Predsednik MPLA Agostinho Neto se zavzema za socialistično izgradnjo na notranjepolitičnem in neuvrščenost na zunanjepolitičnem področju, voditelj gibanje FNLA Holden Roberto pa je proti temu, da bi v notranjepolitični usmeritvi bodoče angolske države prevladovali socialistični elementi, prav tako pa nasprotuje neuvrščenosti kot možni inačici bodoče angolske zunanje politike. In tudi voditelj tretjega osvobodilnega gibanja, ki je znan pod kraticami UNITa, Jonas Savimbi, stoji na približno enakih pozicijah, ki so v vsakem primeru daleč od tistih ki jih zagovarja predsednik do nedavno najpomembnejše ovobodilne organizacije MPLA.
• FEDERACIJA?
Obisk predsednika Sirije E1 Asada v Jordaniji in njegovi izredno prisrčni ter prijateljski pogovori z jordanskim kraljem Huseinom so v krogih nekaterih opazovalcev v Bejrutu vzbudili upanje, da utegne med Sirijo, Joradnijo in palestinsko osvobodilno organizacijo priti do ustanovitve federacije. Šef sirske države je, prvič v zadnjih dvajsetih letih obiskal sicer samo 150 km oddaljeno jordansko prestolnico ravno v času, ko doživlja to področje nove ure napetosti. Po zadnjem vdoru palestinskih komandosov iz Libanona v Izrael in povračilnih akcijah izraelskih enot na jugu Libanona so v vseh enotah palestinske osvobodilne armade uvedli stanje stroge pripravljenosti. To je vneslo še dodatno napetost, hkrati pa utrdilo prepričanje tistih, ki so se že dolgo časa zavzemali za trdnejše odnose med Sirijo, Jordanijo in Palestinci, da je treba federacijo med temi tremi vsekakor uresničiti.

.IN DOMOVINI
USTAVA - Na skupni seji vseh zborov republiške skupščine je bila razglašena sprememba ustavnega zakona za izvedbo republiške ustave. Z razglašeno spremembo se podaljšuje sprva določeni časovni rok za prilagoditev vseh republiških zakonov določilom nove ustave za eno leto. Namesto do junija prihodnjega leta bo torej morala republiška zakonodaja ustrezno prilagoditi vse zakonske predpise do 30. junija 1977. leta.
PROIZVODNJA - Obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji je bil v prvih petih mesecih letos za 8,6 odstotka večji kakor v istem obdobju lani. Obseg gradbene proizvodnje se je povečal za 77 odstotkov. V istem obdobju se je uvoz nominalno povečal za 23 odstotkov, izvoz pa samo za 3 odstotke. Rezerve reprodukcijskega materiala so se maja povečale za 45 odstotkov, rezerve blaga za, široko potrošnjo za 40 odstotkov, sredstva za delo pa za 12 odstotkov.
■. i ■ . «•
OMEJITVE - Od nedelje veljajo v vseh republikah in pokrajinah omejitve prometa za težka tovorna vozila na magistralnih cestah. Te prepovedi veljajo ob petkih in nedeljah ter pred državnimi prazniki od 15. do 20. ure na vseh magistralnih cestah v državi, razen v Sloveniji, kjer je promet s težkimi vozili prepovedan tudi ob sobotah od 6. do 9. ure ter ob nedeljah in zadnji dan državnega praznika od 16. do 22. ure. Pristojna cestna podjetja bodo pravočasno postavila znake za omejitev prometa, vozniki vseh tovornih vozil pa jih morajo upoštevati, kajti tudi hladilniki, ki prevažajo pokvarljivo blago, letos niso izjema.
NAFTA - Ni bojazni, da bi se spremembe na svetovnem tržišču nafte in napovedana podražitev te surovine jeseni letos odrazile na jugoslovanskem tržišču nafte in naftnih derivatov v obsegu, ki bi utemeljeval zaskrbljenost. Letošnjo porabo v Jugoslaviji (približno 11 milijonov ton surove nafte) bomo delno krili (ena tretjina) z domačo proizvodnjo nafte, preostale količine pa so zagotovljene iz uvoza na podlagi dolgoročnih pogodb. Določila teh
pogodb je član ZIS Stojan Andov že v začetku leta ocenil kot zelo ugodna, celo boljša kot lani. Pred dnevi je član ZIS Dušan Ilijevič tudi izjavil, da ima Jugoslavija večletne pogodbe o uvozu nafte, v teh pogodbah pa so tudi določene cene, kar pomeni, da je že določeno, za koliko se bodo spremembe na svetovnem naftnem tržišču odražale tudi na dobavah, ki so določene za našo državo. Potemtakem ni "torej v bližnji prihodnosti pričakovati skoka cen nafte in naftnih derivatov na jugoslovanskem tržišču.
REMONT - Domači in tuji strokovnjaki so opravili zahtevna remontna dela na 125-mega-vatni Termoelektrarni Trbovlje II. Pri obsežnih delih so sodelovali tudi strokovnjaki iz Poljske in Vzhodne Nemčije. Remont TET II je mimo normalnega vzdrževanja in zamenjave cevnih kolen grelnika vode v večjem obsegu zajel še izredno popravilo bobna. Na njem so med remontnimi deli odkrili razpoke. Zaradi tega so se načrtovana remontna dela tudi nekoliko zavlekla. TET II že dela s polno močjo in je vključena v naše elektro omrežje.
PŠENICA - Letos bomo pridelali 4,8 milijona ton pšenice. Tako menijo v skupnosti združenja žitnih podjetij Jugoslavije. Po mnenju gospodarske zbornice Jugoslavije pa bomo lahko pridelali celo 5,1 milijona ton pšenice in približno 100.000 ton rži. Trdijo tudi, da bo letošnja pšenica zelo kvalitetna. Hektolitrska teža pšenice bo večja kot lani, zato pričakujejo, da bomo s pridelkom lahko krili vse domače potrebe, precej pa bo ostalo tudi za re-zervo. _____
POHIŠTVO*- Več kakor 200 tovam pohištva, kolikor jih imamo v Jugoslaviji, je že pred poletjem zašlo v težave. Čeravno proizvodnja teče po načrtu, so težave z izvozom, zaloge neprodanega blaga pa so se nepričakovano povečale. Tako skoraj vse delovne organizacije uvajajo kolektivne dopuste, v posameznih tovarnah pa so osebne dohodke za mesec april izplačali šele te dni. Nekatere tovarne imajo na zalogi skoraj vso šestmesečno proizvodnjo pohištva in rezanega lesa.
NADALJEVANJE S PRVE STRANI
Naš samoupravni sistem
je stvarnost
V celjskem mestnem parku je bila velika slovesnost ob 40. obletnici zleta Svobod, 30. obletnici osvoboditve I
zveze sindikatov ter 25. obletnici samoupravljanja
_ Poleg več deset tisoč delavcev in mladine so prišli na osrednjo slovesnost v Celje sek-reter IK CK ZKJ in slavnostni govornik Stane Dolanc, Franc Leskošek Luka, ki je govoril na zle tu leta 1935, Sergej Kraigher, Frafice Popit, Marijan Brecelj, Andrej Marine, Ljubo Jasnič, Lidija Šentjurc, * Miha Marinko in drugi javni ter kulturni delavci.
Pomen celjskega zleta pred 40 leti je v pozdravnem govoru poudaril predsednik republiškega sveta zveze sindikatov Slovenije Janez Barborič. Udeležence velikega ljudskega zborovanja pa je v imenu gostiteljev pozdravil delavec tovarne EMO Jože Oštir. Povedal je, da skupaj gradimo samoupravni socializem in bi zato moralo biti med nami še več tovarištva, enotnosti in solidarnosti.
Zatem je toplo pozdravljen od večdesettisočglave množice stopil na govorniški oder slavnostni govornik, sekretar IK CK ZKJ Stane Dolanc. Najprej je govoril o pomembnosti celjskega zleta Svobod pred štiridesetimi leti. Delavci in kulturniki so ga pripravili v pogojih buržoazne diktature. Čeprav je bil zlet v Celju kulturna manifestacija, je bil vseeno v bistvu bojni klic po svobodi in demokraciji. Slovensko delovno ljudstvo je takrat odločno odgovorilo buržoaznemu nasilju in poskusom fašistične države. Obenem je slovensko delavstvo na celjskem zletu tudi pokazalo akcijsko sposobnost in politično zrelost delavskega razreda in njegove avantgarde — Komunistične partije Slovenije v boju za neločljivo povezanost razrednih interesov in ciljev z resničnimi demokratičnimi, nacionalnimi, ekonomskimi in kulturnimi interesi ter zahtevami vseh delovnih ljudi, ki so takrat že čutili veliko nevarnost porajajočega se fašizma tudi na naših tleh.
Slavnostni govornik Stane Dolanc
Stane Dolanc je zatem govoril še o obračunu s sektašt-vom v vrstah komunistične partije in o Svobodah, ki so bile žarišče naprednega političnega gibanja. Pri tem je slavnostni govoronik povedal, da je bil razpust Svobod po velikem zletu v Celju hud udarec, pa zavedno slovensko delavstvo ni klonilo. Ustanovilo je nova kulturna društva. Niti policijske prepovedi in drugi grobi pritiski ter teror niso mogli zaustaviti vse močnejšega procesa mobilizacije in zbiranja številnih ljudskih slojev v delavsko-kmečkem gibanju. To gibanje je kasneje preraslo v Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ki je pod vodstvom KP Slovenije povedla slovensko ljudstvo v skupni boj k zmagi vseh jugoslovanskih narodov in narodnosti v narodnoosvobodilni vojni in revoluciji.
Pod vodstvom Radovana Gobca so v kulturnem sporedu
sodelovali združeni moški pevski zbori s celjskega območja in Zasavja, združeni mladinski zbori pa pod vodstvom Pavla Bukovca. Nastopili so tudi pihalni orkestri iz Velenja, Šoštanja, Trbovelj in Celja ter reci-tatoiji celjskega mladinskega kluba, Zarje iz Trbovelj, gimnazije in ekonomskega šolskega centra. Po končanem kulturnem programu so udeleženci poslali pozdravno pismo predsedniku Titu.
V Celju pa so na predvečer jubileja podelili letošnja priznanja in nagrade samouprav-ljavcem. Pred nedeljsko osrednjo prireditvijo so v Narodnem domu slovesno podelili tudi spominske značke ZKPO Slovenije 259 predvojnim razšiije-
valcem kulture med delavstvom. To odličje za pionirsko delo so dobili tudi Ivo Marin st., Leopold Planko in Nestl Žgank.
Indijski veleposlanik gost Modnega salona
V zadnjem času je Modni salon navezal zelo tesne stike z ustreznimi indijskimi partneiji, ki jim dobavlajo zelo kvalitetno indijsko blago. Plod tega zelo tesnega sodelovanja je bil tudi sobotni obisk indijskega veleposlanika v naši državi P.N. Manona v Velenju.
Uglednega gosta iz prijateljske Indije sta po prihodu v Velenje najprej pozdravila Vida Majhen, predsednica delavskega sveta Modnega salona, in Ivo
Murkovič, predsednik skupščine občine Nestl Žgank pa mu je v prostorih skupščine priredil prisrčen sprejem. Med kratkim pogovorom je vele-
poslanika Manona seznanil z gospodarskim razvojem Velenja v zadnjih tridesetih letih.
Indijski diplomat si je nato ogledal proizvodne prostore Modnega salona ob Koroški cesti, zatem pa se je precej, časa zadržal v Salonu M, kjer so dan pred njegovim obiskom odprli teden Indije,
Veleposlanik Manon (peti z desne) se je za spomin še fotografiral pred Salonom M.
PREDSTAVNIKI SKUPŠČIN NA 0BISI V ŠOŠTANJU IN VELENJU:
Utrditi delegatsko bazo
Podpredsedniki in sek taiji ter nekateri drugi pi stavniki skupščin socialis nih republik in avtonora pokrajin ter Skupščine SI Jugoslavije, ki so se v Iji ljani pogovarjali o delova skupščin v delegatskem stemu, so 7. junija obisl Šaleško dolino. Najprej si ogledali Termoelektrai Šoštanj, zatem pa so se s predstavniki „Gorenja Potem ko so predstavn Združenih industrijsl podjetij „Gorenje" in varne gospodinjske opre „Gorenje" seznanili gosti razvojem, samoupravno ganiziranostjo ter raz* nimi hotenji „Gorenja", čemer so opozorili tudi slabosti prakse, ki ni v sk du z ustavnim nače enotnega jugoslovanski tržišča, je predstavni skupščin, med drugim, za malo združevanje dela sredstev v jugoslovanski dustriji „bele tehnike".
Obširno so govorili o uveljavljanju delegatski sistema ter samouprav interesnih skupnosti.
Goste je med pogovori & sebej zanimal vpliv delei združenega dela „Gorenja odločitve skupščin na vseh i neh - od samoupravnih inta_ nih skupnosti do republiške zvezne skupščine, in pa o kako se delovni ljudje , renja" vključujejo v javne i prave o gradivih, o katerih i pravljajo delegati republiške zvezne skupščine.
Razpravljavci so opozorili nekatere pomanjkljivosti, ki je mogoče zaslediti pri uvel ljanju in nadaljnjem poglal nju delegatskih razmerij, p« stavniki „Gorenja" pa so u grnili načrte o tem, da bi tal v okviru njihove delovne slq nosti kot tudi sicer v prihodi bolj^zaživel delegatski sistem.
Enotna ugotovitev bila, da bo treba v priho nje še bolj utrditi in uvej viti sistem dogovaijanja i Sporazumevanja ter utrdi delegatsko bazo, da bo tui dejansko sodelovala v pro cesu odločanja.
t
JEZERA ZALIVAJO ŠALEŠKO DOLINO
Bogastvo, ki ustvarja težave
Velenjčani so predsednika slovenske skupščine seznanili s težavami, ki nastajajo zaradi odkopavanja premoga in
degradacije življenjskega okolja v Šoštanju
Predstavniki velenjske občine in rudarsko elektroenergetskega nbinata so seznanili predsednika skupščine SR Slovenije dr.
Breclja s težavami, ki jih ima Šaleška dolina zaradi iloatacije lignita in proizvodnje električne energije. Predsednik e tj je bil ta ponedeljek rti enodnevnem obisku v Velenju. Z jim so b3i tudi predsedniki zborov republiške dcupščine in še ligi sodelavci.
Velenjski elektroenergetski «11 daje Sloveniji kar 42 od-ov električne energije, to energijo proizvedejo ve-;e elektrarne v Šoštanju, njim daje gorivo velenjski rudnik, di obratovanja zdajšnjih bktrarn in Siljenja rudnika pa -šaleški dolini nastajajo šte-e težave. Čedalje večje je o področje, ki nastaja za-soljo odkopovanja lignita. Na jm področju so živeli ljudje, so jih morah od tod odseliti . Rudnik se pri tem sre-e s številnimi težavami, ki se odražajo še drugod, dje so živeli na ugrezajoči Iji več desetletij, mnogim je ta zemlja dajala tudi danji kruh- Čeprav dobijo čano odškodnino, je potreb-mnogim poiskati enako-edno posestvo z zemljo. To ni lahko. So primeri, ko po-niki nočejo zapuistiti te do-e, čeprav jim je rudnik našel merno zamenjavo izven Ša-ike doline. Težave okrog plavanja rudarske škode in od-ilitve precejšnjega števila ljudi so se nakupičile zlasti v tem asu, ker rudnik koplje pod ito naseljenimi zaselki. Vas ;miije je zdaj najbolj na udaru. Kraj bo moralo zapuistiti vseh 400 prebivalcev. [ Podobna usoda čaka tudi prebivalce v Gaberkah, na eni
svoj obstoj. Vedeti želijo, kolikšne so možnosti tega mesta ob bregovih Pake, da se še naprej razvije. Zato zahtevajo od občine, da izdela urbanistični načrt.
BOGATE ZALOGE LIGNITA
Velenjska premagovna ka-dunja pa ob vseh teh in še mnogih drugih težavah vendarle obstaja. Pa še zelo bogata je! Glavni direktor rudarsko elektroenergetskega kombinata Mirko Bizjak je goste iz Ljubljane seznanil, da je v nedrjih Šaleške doline premoga še najmanj za 60 let, če bi ga vsako leto izkopali 4.500 ton. Slovenija pa brez tega premoga ne more živeti. Velenjčani zavoljo tega menijo, da vseh nakopičenih težav ne zmorejo sami odstraniti. Vključiti se bo morala vsa slovenska družbena skupnost. S tem se je strinjal tudi predsednik slovenske skupščine dr. Marjan Brecelj. V Velenju je med drugim povedal: »Velenje je naša skupna skrb, saj je pomembno središče energetskih virov".
V elektroenergetskem kombinatu Velenje se zavedajo svojih nalog, zlasti sedaj, ko bo potrebno izkopati zadostne količine lignita za novo veliko četrto stopnjo šoštanjske termoelektrarne. Elektrarno že
dernizacijo jame.
Rudaijenje nekaj sto metrov pod zemljo ni lahko. To vedo v rudniku in skrbijo, da bi jamska dela čim bolj mehanizirali s sodobnim rudarskimi stroji. Uvedbo strojnega dela v jamo ne teija zgolj potreba po večjih učinkih, pač pa tudi zamenjava težaškega ročnega dela rudaijev. Že zdaj se v rudniku nenehno ukvaijajo s težavami pri zaposlovanju ljudi Za jamsko delo. Mladi se neradi odločajo za ta poklic. Lani je znašala fluktuacija kar 23 odstotkov. To pa je brez dvoma za kolektiv velenjskih rudaijev precejšne odhajanje in prihajanje delavcev.
Ob vseh teh tež*avah, ki tarejo ta 5.300-članski delovni kolektiv, pa velja zapisati, da rudarstvo ne prinese kdove kolikšne akumulacije. Ne bomo podrobno navajali številk, koliko denaija je lani ostalo v skladih rudnika. Glavni direktor Mirko Bizjak je pojasnil, da je akumulativna sposobnost rudnika premajhna, da bi sami s svojim ustvaijenim denaijem lahko začeli graditi nujne rudniške objekte. Če ne ustvaijajo dovolj denaija, ki bi ga namenili za naložbe, pa še ne pomeni, da velenjski rudaiji slabo gospodarijo. Lignitu, ki ga kopljejo v Velenju, so določene najvišje cene. Zato mora rudnik v njihovem okviru iskati manevrski prostor za oblikovanje dohodka, osebnih dohodkov in skladov. Šoštanjska elektrarna, ki je TOZD v sklopu elektroenergetskega kombi-
rabe. Lani so ti stroški, priznani „od družbe", bili tolikšni, da je elektrarna v Šoštanju ustvarila celo dobiček. Seveda pa z njim niso razpolagali delovni ljudje te temeljne organizacije združenega dela, pač pa je dobiček odšel za pokrivanje izgub v elektrogospodarstvu.
AKTIVIRATI INTERESNO SKUPNOST ELEKTROGOSPODARSTVA
Lanske integracije elektrarne in rudnika v Šaleški dolini ter drugega slovenskega elektrogospodarstva v sestavljeno organizacijo so imele svoj namen in tudi izhodišča. Kompleksno bi morali rešiti problematiko šaleškega energetskega bazena in zagotoviti trdnejšo povezanost tega največjega proizvajalca električne energije na Slovenskem s celotnim elektrogospodarstvom. Predstavniki elektrogospodarskega kombinata p revijo, da se stanje in tudi odnosi niso bistveno popravili. Velenjčan; trdijo, da so okrnjene samoupravne pravice delavcev v združenem delu, ker jim je odvzet • ostanek dohodka. Čeprav se zavedajo, da je energetika svojstveno področje, ki mora biti usmeijano iz središča, pa vendarle menijo, da bi lahko uvedi; ustreznejše oblike.
Kljub mnogim težavam, ki nastajajo v Šaleški dolini zaradi odkopavanja lignita in proizvodnje električne energije (v tem sestavku smo navedi le najpomembnejše), z njimi so Velenjčani seznanili zadnji po-
Zaradi pogrezanja zemlje nastajajo v Šaleški dolini večja jezera.
strani Pega, v Skalah in 1200 ljudi v severnem predelu Šoštanja. Tolikšno izseljevanje prebivalcev iz področij, kjer se 'bo zemlja močno ugreznila, pa ne dela preglavice samo rudniku, pač pa tudi velenjski občini. Pogostokrat prihaja do sporov. Ni zbora v teh krajih, da občani ne bi naičenjali svojih težav. Najbolj vroče je v Šoštanju, mestecu, ki mu je utesnjen razvoj. Šoštanjčani skupaj s krajevno skupnostjo in konferenco SZDL zahtevalo
pospešeno gradijo in, kot je bilo slišati na pogovoru v Velenju, ni bojazni, da ta ob koncu leta 1977 ne bi začela obratovati. Bojijo pa se, da velenjski rudnik ne bo do takrat ekspoatacijsko usposobljen. Zdajšnji jašek, ki ga še vedno imenujejo. „novi jašek", ne bo zadoščal za povečano proizvodnjo. In tudi sicer je ta jašek postavljen sredi najdebelejšega sloja lignita, ki ga je škoda pustiti v zemlji. Denar pa bodo rabili tudi za naložbe v mo-
rata, pa ima že nekaj let za proizvedeno električno energijo depiesirane cene, ki niso odraz dejanskih stroškov enostavne reprodukcije, ampak želje, kako bi tudi s ceno električne energije zagotovili konkurenčno sposobnost gospodarstva. Elektrarna ugotavlja dohodek na stroškovnem principu, kar pomeni, da oblikuje svoj dohodek s primarnimi stroški. Kot strošek pa so elektrarni priznam še osebni dohodki in sklad skupne po-
nedeljek predstavnike republiške skupščine in njenega predsednika dr. Marjana Breclja, se v Velenju^ zavedajo pomembnosti, ki ga ima ta energetski bazen za slovensko gospodarstvo. Slovenska družbena skupnost bi zavoijo tega morala _ temeljiteje sodelovati, saj je Šaleška dolina že dovolj kaznovana, ker se njena podoba močno spreminja. Tu mislimo predvsem na tiste probleme, ki jih v občini sami ne zmorejo rešiti.	Lj. Naraks
350 LET DOBRNE
Naravno zdravilišče Dobrna slavi letos 350-obletnico obstoja. Ta pomembni jubilej bodo v zdravilišču proslavili jutri, v soboto, dopoldan ob 10. uri. Proslavljanje bodo povezali tudi s 30-letnico osvoboditve.
Kljub visokemu jubileju zdravilišča, pa se kolektiv ravno v tem letu ubada s pomembno težavo. V zdravilišču imajo čedalje manj postelj in kapacitete manjšajo, namesto da bi jih večali. Ko je bilo zdravilišče obnovljeno v letih od 1930 do 1937, so imeli na Dobrni na voljo 843 ležišč v 474 sobah. Zdaj pa je v zdravilišču 394 ležišč v 219 sobah. Direktor zdravilišča Ivan Uranjek je o tem povedal: „Pri nas zmanjšujemo posteljne kapacitete, namesto da bi jih širili. Zakaj? V preteklosti smo močno spremenili namembnost zdravilišča. Zaradi tega smo morali urediti bolj udobne sobe, saj se sedaj pacienti zdravijo pri nas tudi pozimi Veliko zdraviliških sob pa smo morali preurediti v stanovanja, če smo hoteli obdržati strežno in drugo osebje".
Zdravilišče na Dobrni je zdaj skozi vse leto polno zasedeno. Zadostiti ne morejo niti domačim potrebam. Delovne organizacije stalno nadlegujejo, ker bi rade poslale na zdravljenje svoje delavce. Z nobeno tujo agencijo pa se zdraviliška uprava ne more dogovoriti za stal-nejše aranžmaje, zato je vedno manj tujih gostov.
Vse te težave so narekovale načrtnost pri delu. Več let nazaj so pripravljali projekt za gradnjo hotela B kategorije. Načrte so morah večkrat spreminjati, ker nikoli ni bilo dovolj denaija. Zdajšnji je cbkončen. Če- ( prav odgovorni, med njimi tudi predstavniki slovenskega izvršnega sveta, celjske občine in Ljubljanske banke, zatrjujejo, da je zdravilišče Dobrna potrebno širši družbeni skupnosti in nimajo nobenih pomislekov za novogradnjo, pa vendarle stvari ne krenejo dalje. V zdravilišču težko razumejo, da v Sloveniji gradimo turistične objekte, ki so izkoriščeni največ 90 dni na leto. Hotel, zgrajen v Dobrni, bi bil zaseden popolnoma, povrhu pa še namenjen delovnemu človeku, ki bo prišel tja zavoljo ozdravljenja.
Za novo hotelsko restavracijsko zgradbo bi rabili 150 milijonov dinaijev. Povezovala bo zdravniški dom s de-padanso Zagreb. V novem hotelu bodo pridobili 210 ležišč, restavracijo in še druge prostore. Z gradnjo tega hotela bodo obenem, uredili še celotni zdravstveni trakt in zgradili rekreacijski del — pokrit bazen, kegljišče, savno ter oddelek za kozmetično nego.
Navzlic vsem težavam pa bo delovni kolektiv zdravilišča Dobrna jubilejno leto nadvse9 slovesno proslavil. Poleg jutrišnje proslave, se bodo tja do konca leta zvrstile številne kulturne prireditve.
NAŠ ROMAN
35
Policaji so se spogledali in nekdo jo je vprašal: „Se zavedate, da je ladja last gospoda Josepha Fritha? Kaj ste delali na ladji? "
„Čakala nanj, da se vrne. Je star prijatelj gospoda Bervvalda."
„T0 bomo preverili. Na žalost je gospod Frith, če si lahko sposodim vaše pojasnilo, tudi na oceanu."
„Oh, kako mi je žal," je Yuki odgovorila s prisrčnim nasmeškom.
Vsi so se na skrivaj za-režali in urno stopili iz pisarne, da bi inšpektor lahko
• RONALD KIRKBRIDE
Med potjo do letališča so skoraj vso pot molčali. Berwald je bil po neprespani noči v , policijski čakalnici utrujen in čeprav sta bila z Josephom velika prijatelja, je slednjega le potrla novica, da je njegova barkača vsa opraskana. Čeprav nihče ni več omenjal včerajšnjih dogodkov, jima je kljub vsemu kupil gorivo za letalo in jima zaželel veliko sreče.
Poleg Berwalda v letalu se je počutila nekako varno; čeprav je bila v sebi vsa negotova. Kljub temu, da se ji je opravičil za svoje obnašanje in ji vrnil kimono, še vedno ni bila. povsem prepričana, da sta res na poti proti Johnnyjevemu otoku. V njegovih zapiskih ni nikjer pisalo, kam sta namenjena, ali pa da morda spet ne bosta pristala na kakšnem vulkanskem otočku.
„Gospodična Okano," je
JUKI OKANO
nemoteno nadaljeval razgovor.
„Bojim se, gospodična Okano, da vas bomo morali pridržati, dokler ne najdemo gospoda Fritha. Prosim, počutite se kot doma."
Obvestili vas bomo o vsem takoj, ko bo mogoče. Medtem pa, če imate kakšno željo .. ."
„Da, nekaj za pod zob," je Yuki naglo odgovorila, „ostala sem brez kosila in brez večerje. Po naporni vožnji sem zelo lačna."
Eden izmed policajev je skočil na noge.
,,Restavracija je čez cesto. Mar vam lahko ..."
„Riž," -je Yuki odgovorila.
,,Hm, ne vem. Poskušal bom vse kar bom mogel. Mogoče hrenovko ..."
„Riž," je odločno odgovorila Yuki in se še bolj zavila v preveliko srajco. ,„Če je pretežko, grem kupit sama!"
,,Riž, prav gotovo," je vzdihnil inšpektor in že hotel zapustiti sobo, ko je nekdo potrkal na vrata.
Vstopil je narednik in mu nekaj zašepetal na uho. Nato se je inšpektor obrnil k Yuki in ji sporočil, da gospod Bervvald čaka pred vrati.
„Rad' bi govoril z vami, gospodična Okano .. ."
„Nočem govoriti," ■ „Ampak, mislil sem, daje vaš prijatelj ..'."
, Jutri bom govorila z njim. Danes je Yuki zelo utrujena. Pojedla bo riž in zaspala. Naj gospod Bervvald spi zunaj na klopi. Dobra šola."
Nato se je nasmehnila policaju in vprašala: ,JVlar znate igrati shichi narabe? "
Odkimala sta z glavo.
„Pridita, vama bom pokazala," je rekla in sedla za mizo.
19.
Joe Frith je bil doma z Bermudov, nizke rasti, krepak, s skodranimi; črnimi lasmi in ožgan od sonca. Ko je prispel na policijsko postajo, so ga odpeljali v inšpektorjevo pisarno, kjer sta se pogovarjala več kot pol ure. Nato so ga popeljali k Benvaldu, kjer sta se spet pogovarjala več kot eno uro na koncu pa se od srca nasmejala. Vuki sta našla, ko je vsa zatopljena v japonsko igro s kartami učila policaje, in ji povedala, da je prosta. To jo je tako razveselilo, da je inšpektorja poljubila na lice in vsem veselo pomahala v pozdrav.
rekel po skoraj eno in polurni vožnji, „menim, da bi si morala napraviti načrt za akcijo v San Juanu. Prepričan sem, da bom lahko zelo hitro odkril sira Johna in končal najino poslanstvo. Medtem pa bi bilo zelo pametno, najti primemo stanovanje. Čez tri ure bova pristala na mednarodnem letališču. Menim, da vam je ostalo še nekaj denarja. Predlagal bi vam, da si kupite kovček."
„Zakaj naj kupim prazen kovček?
„Zato, ker vas noben ugleden hotel ne bo sprejel brez njega."
„Kako_ pa bova plačala hotelsko sobo? "
Roseta Biasin, kije zdaj stara dvanajst let in obiskuje šesti razred neke rimske osnovne šole, je prva deklica na svetu, za katero je znano, da je bila spočeta v epruveti. Deklica in njena mati sta po dogovoru pristali na odkrit razgovor z novinaiji.
Začelo se je leta 1963 v laboratoriju znanega rimskega zdravnika profesorja Daniella Petrucia, kije bil v svetu znan po svojih eksperimentih umetnega oplojevanja.,
Leta 1964 je profesor Petruci povedal nekemu angleškemu novinarju, da je do takrat v epruveti oplodil že 26 ženskih jajčec ter jih kasneje prenesel v maternice. Poiskus je uspel in rodilo se je 26 normalnih in zdravih otrok, ki jih imenujejo tudi „otroci iz epruvete". Po njegovem razgovoru pa so se v Italiji in tudi drugod v svetu raz-venele najrazličnejše polemike za in proti takšnim eksperimentom. Od takrat dalje profesor ni hotel več go-. voriti o tem zlasti zato, da bi ohranil anonimnost prizadetih mater. Nekaj mesecev pred njegovo smrtjo, umrl je oktobra leta 1973, pa je zaupal nekemu novinarju, da je tudi v naslednjih letih nadaljeval s svojim eksperimentiranjem in .je s tem pomagal številnim ženskam, ki ne bi sicer nikoli rodile, pa so postale srečne matere.
Julija lanskega leta pa je tudi zdravnik Duglas Bewis iz Velike Britanije na letnem kongresu britanskega medicinskega društva povedal, da so tri njegove pacientke rodile zdrave otroke, ki so bili oplojeni v • epruveti. Svojim kolegom je podrobno opisal svoj eksperiment in metodo svojega dela.
Med 26 otroki profesorja Petrucia je torej tudi Roseta Biasin, ki se je s svojo materjo že pojavila v javnosti.
Njena mati Antonietta, kije stara danes 36 let, živi v Benetkah. Ko so mater vprašali, zakaj seje šele po 12 letih odločila in spregovorila, je povedala:
..Pravzaprav o tem sploh nisem želela govoriti, zlasti še, ker je vse to bila doslej skrivnost tudi za Roseto. Bala sem se, kako bo otrok sprejel resnico. Hkrati sem imela v mislih tudi številne polemike na izjavo pro-fesoija Petrucia, katerih sem se prestrašila in jih ne bom nikoli pozabila. Nekateri so znanstvenika imenovali celo pošast, po raznih zapisih pa bi človek lahko pričakoval, da bodo otroci, oplojeni v epruveti, postali nekakšna nenormalna bitja. Ob teh polemikah je bila Roseta stara dober mesec. Lahko si mislite, kakšne trenutke sem preživljala in kako sem vsa ta leta trepetala za otroka".
Na vprašanje, kako je javnost izvedela za Roseto, je mati povedala, da pravzaprav zaradi klepetavosti bolniške sestre. Roseta je imela majhno, nepomembno izrastlino na kolku. V strahu pred resnejšo deformacijo jo je mati odpeljala k zdravniku. V Rosetin dosje so opisali njeno rojstvo, kar je kasneje prebrala neka bolničarka in novico raztrosila v svet. Mati je po vsem tem sklenila sama povedati resnico o svojem otroku.
Kako je na to reagirala deklica? Povedala je:
„Moja mama me je podcenjevala.
Vedela sem, "da je moj oče umrl, predno sem se rodila. Zdaj, ko vem vse, mi je mama še ljubša in bližja, ker je z vsem tem dokazala, kako silno si je želela moje rojstvo. Hkrati pa je prav zaradi tega v teh letih morala veliko pretrpeti. Ko mi je vse to povedala, sem jokala".
Zgodba Rosetine mame: Bila je stara 24 let in zaročena z nekim bančnim uslužbencem iz Milana. Obiskoval jo je vsako soboto. To je trajalo tri leta. Potem sta sklenila, da se bosta poročila takoj, ko bosta našla stanovanje. Kmalu zatem je neke novembrske nedelje na svoji poti doživel hudo-prometno nesrečo in zdravniki so povedali, da bo ostal invalid. Izvedela je za poskuse profesorja Petrucia, se odpeljala k
njemu in ga prosila za pomoč. Tesor ji je pomagal. S svojim i čencem se je poročila in prof Petruci je izvedel svoj eksperia njen mož pa je kmalu zatem! Kljub hudi bolečini ji je ume povzročena nosečnost dala m moči za življenje in danes živi s jo hčerko srečna in zadovoljna.
In kaj pravi mati o svo otroku?
„Moja Roseta je povsem noi len otrok, kot jih je na tisoJ svetu. Je dobra učenka in se uta z najrazličnejšimi športi. Dol plava, skače v daljino, igra tenj se zanima še za marsikaj. IzrastB na kolku so ji pred kratkim uspeš operirali in povedali, da nimai bene zveze z njenim rojstvom".
Dvanajstletna Benečanka Roseta s svojo mateijo.
Fenomen jean tkanine
MODNA KREATORK; STAŠA
Kravji mešetar Levi Strauss še slutil ni, kakšno prihodnost je namenil trpežnemu bombažnemu blagu, ko je dal iz njega sešiti prve „kavbojske" hlače. Kajti sedaj, po sto letih, je pribljubljenost tega materiala in oblačil, sešitih iz njega, prav neverjetna. Ta nadvse preprosta bombažna tkanina, ki nima nobenih drugih kvalitet kot trpež-nost, ki se poleg tega še mečka in hitro obnosi; prav ta tkanina je posebno v poletnih mesecih zasenčila vse druge. Poletje je skratka v znamenju jeana, v znamenju modre barve, kavbojk in vseh drugih udobnih in praktičnih oblačil. Že sedaj je jean dobesedno preplavil mestne ulice in tako bo še vseh naslednjih nekaj toplih poletnih mesecev; bodisi da se bomo v njem odpravile v službo ali po opravkih, bodisi da se bomo predale le-
naijenju ali odrajžale ml moije. Če bodo naše hlače, I brezrokavniki, bluz«-11 kompleti ali celo polet obleke sešite Iz priljubi] nega jeana, bomo poku tega, da se bomo počutile I kar se da sproščeno in I udobno, tudi nadvse moj deme.
\
Zapuščena domovina
„Vsi smo že zbrkni, čakamo samo vas. Pohitite."
General Simovič je kmalu prispel v Nikšič.
Tu naj bi bila seja vlade - toda udeleženci tistih burnih dogodkov vsak po svoje interpretirajo, kaj se je tega dne pravzaprav zgodilo. Nekateri trdijo, da je vlada zasedala, pa čeprav v nepopolni sestavi, drugi pa odločno zanikajo, da bi sekaj takega zgodilo.
Prav tako ni jasno, kdo je izdal ukaz o kapitulaciji in odhodu vlade v inozemstvo. O tem obstajajo različne trditve.
Simovič se spominja, da so ga po prihodu v Nikšič obvestili o tem, da so Nemci zavrnili prošnjo za premirje in da terjajo brezpogojno kapitulacijo. Toda ta še ni veljala v tistem trenutku - čeprav so skoraj vsi v tisti zmedi menili, da že velja.
Brž, ko se je zvedelo, da so Nemci odbili prošnjo za premirje (to so mnogi imeli že za kapitulacijo - kar pa ni bilo res), so sklenili, da vlada odpotuje v Grčijo.
Kdo je to sklenil, ni mogoče uradno zvedeti, kajti dokumenti o tem ni.
Prav tako je zavita v meglo odločitev o kapitulaciji.
V svoji knjigi „Vojaški puč in 27. marec" piše Nikola Milovanovič takole:
..Presenečena zaradi hitrega prodora nemških motoriziranih kolon in nesposobna, da karkoli ukrene za obrambo države, je vlada sklenila, da bo zbežala iz dežele."
15. aprila zjutraj je podpredsednik vlade Slobodan Jova-novič dejal, da se je treba odločiti o dveh rečeh: ali kapitulira vojska ali cela država?
Ban Šubašič ni razumel, v čem je razlika.
Zdelo se mu je, da je to eno in isto, da pa bi veljalo čimprej oditi v Grčijo, kajti „vse drugo je itak izgubljeno".
Jovanovič je nato izjavil, da gre za pomembno razliko, o kateri se mora odločiti vlada. ,,Če namreč kapitulira vojska, potem to ne pomeni, da je kapitulirala tudi država. To je potem podobno predaji nekega polka dli divizije, ki je obkoljena. Ta enota se je vdala, druge pa ne. Torej: če kapitulira vojska, potem to ne pomeni,, da je kapitulirala tudi država in da je prevzela vse obveznosti, ki izvirajo iz.
tega." Sele
ele ta razlaga je prepričala prisotne. Nikola Milovanovič piše, da so se ministri zbrali na de-setminutno sejo - zadnjo pred odhodom iz države, na kateri so sklenili, da bo vojska kapitulirala, vlada pa odšla v Grčijo.
Toda neki drugi avtor, Mihajlo Marič, piše v knjigi ,.Kralj in vlada v emigraciji", da je sporno, kdo je pravzaprav sklenil kaj.
Takole pravi:	*
„In kot je predsednik vlade presenetil svoje ministre s pooblastilom, ki ga je dal generalu Kalafatoviču (da namreč zahteva premirje), tako so tudi člani vlade presenetili svojega predsednika s sklepom, da zapustijo državo. Toda če se ve-, da je general Simovič izdal ukaz generalu Kalafatoviču, naj zahteva od Nemcev premirje, pa ni znano, kdo vse je sklenil, naj vlada zbeži v tujino. Vsi in - nihče."
ZLATO
Ministri, visoki vladni uslužbenci, generali in polkovniki niso bili edini, ki so se nenehno umikali iz Beograda na jug, da bi nazadnje prispeli v Nikšič.
Skupaj z njimi, včasih malo v zaostanku, včasih pred glavno kolono bežečih, je potovala tudi kolona z zlatom kraljevine Jugoslavije.
To je bilo več tovornih in osebnih avtomobilov, ki jih je stražilo nekaj oddelkov vojske. V vozilih je bilo zlato, pa tudi vrednostni papirji in nekaj arhivskih dokumentov, da ne govorimo o milijonih dinarjev v papirju.
Ob koncu pohoda je v Nikšič prispelo nekaj več kot 10.000 kilogramov zlata - nekaj v palicah in nekaj v kovancih.
Vsega skupaj so z letali prepeljali v inozemstvo iz Nikšiča samo deseti del tega zlata - skupaj z nekaj manj kot 30 milijoni dinarjev v papirju.
Toda vlada in kralj v emigraciji nikakor nista bila brez sredstev - vsaj v začetku, dokler jih še niso načeli.
Poročilo finančnega ministra kraljeve vlade v emigraciji z dne> 27. maja 1941 govori o naslednjih sredstvih, pri čemer pa niso bila omenjena vsa: 66.863 kg zlata deponirano v Bank of England v Londonu, 11.250 kg v osrednji brazilski banki, v ZDA je bilo deponiranih 21 milijonov dolarjev, v Turčiji 3 milijone dolarjev, v Švici 300.000 frankov.
Toda ta precejšnja denarna sredstva so začela hitro kopneti.
Razlog so bili veliki izdatki emigrantske vlade, ki v prvih dneh, in tudi kasneje, ni skoparila z denarjema
Tako citira avtor Mihailo Marič:
„Od petnajstih sej vlade v izgnanstvu so na devetih razpravljali o delitvi financ. Tako so že 5. maja 1941 ministri razpravljali o svojih plačah."
Plače jugoslovanskih ministrov v emigraciji so bile nerazumljivo visoke. Tako je imel minister malo pomembnega resorja še manj pomembne jugoslovanske vlade v izgnanstvu višjo plačo kot, denimo, ameriški ali britanski minister, ki je res lahko odločal o marsičem in je svojo plačo tudi zaslužil.
GVAP0 - ŠALJIVA ZGODBA L DIVJEGA ZAHODA - I. ANTIČ
BEŽIVA, 3ACK! NACE ME LIN 3E- 2A MAMA!
G|YAPA
U3ELA, NE- p-	,
■PRIDIPRAVA.'/ •■-•.. Čm^
priljubljenosti
• IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLOVENJ GRADEC • IZ OBČINE SLČVENJ
Proslavili 900. obletnico
Z velikim gasilskim tekmovanjem, ki se gaje udeležilo prek šestdeset desetin iz vseh krajev Slovenije, so v Saleku v nedeljo proslavili 900-obletnico obstoja vasi. Na praznovanje tega visokega jubileja, ki so ga združili s proslavo ob 30-letnici osvoboditve in 100-letnici rudarjenja, so se krajani zelo skrbno pripravljali že precej časa. Lani uredili in asfaltirali središče vasi ter cesto v Zgornji Šalek. Paka je dobila kamnito strugo, dokončujejo prepo-trebni pločnik v vasi, začeli so urejati tudi stopnice na grad. Z uspešno izglasovanim samoprispevkom bodo v novem naselju zgradili otroški vrtec ter trgovski in rekreacijski center.
Slavje ob 900-letnici kraja se leženci proslave začeli zbirati
je začelo že v soboto zvečer z revijo zabavnih ansamblov, ki jo je organiziral radio Velenje, ter s kanonado in kresovanjem ob razvalinah gradu.
V nedeljo so že navsezgodaj začele prihajati v Šalek gasilske desetine iz posameznih slovenskih krajev. V tekmovanju v trodelnem napadu ter vezanju vozlov je pokazala največ spretnosti prva desetina gasilskega društva Velenje mesto, ki je s 726,1 točke dosegla prvo mesto. Na drugo mesto se je uvrstila desetina iz Begunj (725 točk), tretji pa so bili predstavniki industrijskega gasilskega društva LIP Bled. Vse tri prvouvrščene desetine so prejele lepe pokale, ki so jih prispevali REK Velenje (za prvo mesto), skupščine občine (za drugo) ter krajevna skupnost za tretje mesto. Direktor splošnih služb na REK Kristian Hrastel pa je desetinam izročil tudi spominske rudarske svetilke kot darilo te delovne organizacije.
Točno ob deseti uri se je začela združena vaja teritorialne obrambe, civilne zaščite in pripadnikov Jugoslovanske ljudske armade. Sovražnik je namreč napadel Šalek in Šaleški grad s treh strani. V sami vasi mu je sicer uspelo zažgati pomemben objekt, vendar so ga gasilci z izredno naglico pogasili. Sovražnik je poskušal vas bombardirati z letalom, vendar je naletel na močan protiletalski odpor. Nekaj po pol deseti uri je bil sovražnik premagan in znova se je potrdila resnica, da naroda, ki je brani svojo svobodo, svoje ozemlje, ni mogoče zasužnjiti. Po uspešno končani vaji „Šalek 75", v kateri so poleg ekip prve pomoči sodelovati tudi delavci Savinjsko-šaleškega zdravstvenega doma, ki so z največjo naglico prepeljali huje ranjene v zdravstveni dom, so se vsi ude-
na Šaleški cesti. Potem ko je predsednik skupščine občine Velenje Nestl Zgank dal Francu Pečečniku dovoljenje za začetek parade, se je mimo slavnostne tribune zvrstilo tisoč gasilcev, rudarjev, ekip prve pomoči, šoferjev in motoriziranih enot. Na čelu- dolgega sprevoda so korakali trije mladi, oblečeni v narodne noše, v rokah pa so nosili napis „900".
Ko je velenjska rudarska godba zaigrala himno, se je začela osrednja slovesnost ob 900-letnici Saleka, na kateri je spregovoril Vili Jelen. V slavnostnem govoru je orisal zgodovina kraja in velenjskega premogovnika ter spregovoril o uspehih, ki so jih v Saleku dosegli v zadnjem času. V imenu skupščine občine Velenje je izrekel pozdravne besede predsednik izvršnega sveta Franjo Kljun v imenu REK pa direktor splošnih služb v tej delovni organizaciji Kristian Hrastel, ki je skupaj s poveljnikom občinske gasilske zveze Ivanom Ojster-škom izročil pokale in spominska darila tekmovalcem. Vse gasilce pa je pozdravil tudi predstavnik gasilskega društva Šalek Ivan Špital.
' Prvi so mimo slavnostne tribune, na .kateri so bili predstavniki skupščine občine Velenje in njenega izvršnega sveta, delovnih organizacij, krajevnih skupnosti in gasilskih društev, zakorakali mladi, oblečeni v narodne noše, v rokah pa so nosili številko 900. Na slavnostni tribuni je bil tudi Milan Vrhovec, načelnik onerativnega štaba republiške gasilske zveze
V kulturnem programu so sodelovali pevski zbor šofeijev in avtomehanikov Velenje, člani Šalške folklorne skupine in reci-tatorji.
• Katastrsko snemanje kanalizacije v občini Velenje
Z zakonom o katastru komunalnih naprav (Uradni list SRS št. 45-1/74 z dne 2. julija 1974) je komunalna organizacija KOC Velenje dolžna opraviti v letu 1975 katastrski posnetek javnega kanalizacijskega omrežja v občini Velenje.
Katastrski posnetek se opravi na podlagi izmer kanalizacijskih j'"aškov (kota pokrova, Vtoka in iztoka). Jaški morajo biti vedno dostopni zaradi rednega čiščenja in vzdrževanja kanalizacijskega omrežja.
Katastrski posnetek mora biti izdelan zato, da lahko upravljavec poda točne podatke globin kanalizacije drugim organizacijam graditeljem komunalnih naprav.
Ko smo pričeli odkrivati jaške, smo naleteli na nevšečnosti. Kanalizacijski jaški so prekriti z zelenicami, asfaltom in raznimi škarpami.
Jaške je potrebno odkriti, jiH dvigniti na koto zadnje ureditve in vstaviti nove pokrove.
Kanalizacijski jaški so locirani tudi na parcelah občanov lastnikov zamejišč, po katerem poteka javna kanalizacija. Upravljavec kanalizacije se obrača na občane s prošnjo, da z razumevanjem sprejmejo dela pri odkrivanju jaškov. Po zakonu so državni organi, organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter občani dolžni občinskemu geodetskemu organu, komunalnim organizacijam združenega dela in drugim organizacijam, ki izdelujejo in vzdržujejo kataster komunalnih naprav, na zahtevo dati podatke o komunalnih napravah in objektih, če z njimi razpolagajo, ter jim dovoliti geodetske in druge meritve. Z denarno kaznijo do 2.000 din se kaznuje občan, ki na zahtevo ne da podatkov, ki so potrebni za izdelavo katastra komunalnih naprav, s katerimi razpolaga, ah ' če ne dovoli geodetskih in drugih meritev naprav in objektov.
Upravljavec kanalizacije KOC Velenje še enkrat prosi za pomoč in razumevanje občanov pri. izdelavi katastra kanalizacijskega omrežja, da ne bi prišlo do kazenskih sankcij.
Martina Kropušek
Delno obnovljena bolnišnica
• SREČANJE ZABAVNIH ANSAMBLOV V ŠALEKU
Šaleški instrumentalni kvintet je dobil kar dve prvi nagradi — od občinstva in strokovne žirije.
Prijetno in vedro
Pod Malo Kopo na Zahodnem Pohorju je bila v soboto, 7. junija, popoldan priložnostna slovesnost ob zaključku delne obnove partizanske bolnišnice Trška gora, ene od slovenskih partizanskih vojnih bolnišnic na Pohorju, ki so jih začeli graditi v začetku leta 1944, po prihodu XIV. divizije na Štajersko. Tudi s slavjem v gozdovih Male Kope so v Mislinjski dolini počastili
30-letnico zmage nad okupatorjem in osvoboditve ter slovenj-graški občinski praznik.
Po treh desetletjih svobode so se zbrali pri bolnišnici Trška gora partizanski zdravniki, bolničarji, intendanti, ranjenci in domačini, da bi skupaj z gosti, med katerimi je bil tudi predsednik republiškega komiteja za zdravstvo dr. Anton Fazarinc, obudili spomin na razvoj in delo
• PO II. REVIJI PEVSKIH ZBOROV LOVSKIH DRU2IN SLOVENIJE V PODGORJU:
V soboto zvečer smo se zbrali na jasi v Šaleku. Skupaj s krajevno skupnostjo in turističnim društvom Velenje smo pripravili prijeten večer, na katerega je prišlo več kot tisoč ljubiteljev domače zabavne glasbe. Prireditev smo posneli na magnetofonski trak in bomo najboljše skladbe predvajali v glasbenih oddajah Radia Velenje.
Srečanje ansamblov treh dolin bo odslej vsako leto, in sicer vsakič v drugem kraju. Radio Velenje želi s to glasbeno prireditvijo pospešiti amatersko dejavnost in številčnost ansamblov zabavne glasbe.
Na prvem srečanju, ki je bilo prejšnjo soboto v Šaleku, so nastopili ansambli Bratje Skaza iz Zgornjih Zreč, Draga Iršiča iz Plešivca, Zvonka Ortana iz Prevalj, Mladi metulji iz Mislinje, Potepuhi iz Velenja, Šaleški instrumentalni kvaintet iz Velenja ter šaleški fantje in kvartet Flamingo, prav tako iz Velenja. Njihove nastope je ocenjevala strokovna komisija, v kateri so bili Silvo Tamše, Janez" Polanc, Branko Škruba in Ljuban Naraks. Izbrali pa smo tudi štiri poslušalce, ki so ocenjevali v imenu publike.
Srečanje ansamblov treh dolin je potekalo v pravem tekmovalnem vzdušju. Strokovna komisija je takole ocenila: prvo nagrado 1500 dinarjev je dobil Šaleški instrumentalni kvintet (34 točk), drugo nagrado 1000 dinarjev ansambel Šaleški fantje in tretjo nagrado 800 dinarjev ansambel Draga Iršiča. Tudi žirija občinstva je izbrala Šaleški instrumentalni kwintet za najboljši ansambel na sobotnem srečanju. Ocenili so ga s 39 točkami. Radio Velenje pa je Bratom Skaza iz Zreč podelil posebno magrado 2.500 dinarjev, ker so člani ansambla mladi, simpatični in persšpektivni godci.
Oddajo sta skrlbno in dobro vodila napovedovalca naše radijske postaje Lučka Mariinšek in Vitomir Kolšek.
Petje med lovci
V	slavje ob 30-letnici zmage in osvoboditve se z vrsto prireditev vključujejo slovenski lovci, ki še tudi sicer uspešno vključujejo v gospodarsko, kulturno in družbenopolitično življenje, samoupravljanje pa je že dolga leta osnova lovskih kolektivov pri upravljanju lovišč.
V	Podgorju pri Slovenj Gradcu je bila ena od prireditev slovenskih lovcev v jubilejnem letu - II. revija pevskih zborov lovskih družin Slovenije, katere pokrovitelj je bila Lovska družina Podgorje pri Sk> venj Gradcu, pokrovitelj pa Lovska zveza Slovenije. Na reviji so na1 stopili pevci - lovci iz Globokega, Dekanov pri Kopru, Sodražice in Maribora ter 2 zbora (moški in mešani) lovcev iz Podgorja. Udeležence revije je v imenu pokrovitelja pozdravil predsednik Lovske zveze Slovenije Lojze Briški Uspela II. revija pevskih zborov lovskih družin Slovenije v Podgorju je nov dokaz o razvitem kulturnem življenju med lovci, posebej pa še o spodbudnem razmahu zborovskega petja, kar mora biti spodbuda drugim članom in družinam za ustanovitev novih pevskih zborov.
Prihodnja, III. revija pevskih zborov lovskih družin Slovenije bo, kot je bilo dogovorjeno zadnjo soboto v Podgorju, na Koprskem.
Pomembna pridobitev delovne skupnosti Tovarne merir Slovenijales - Triso v Slovenj Gradcu:
Prva razvojna naloga uresničena
partizanskih bolnišnic na Zahodnem Pohorju. Z delno obnovo bolnišnice Trška gora, denar za to je prispevala Kulturna skupnost Slovenije, je zdaj omogočeno kar najširšemu krogu naših ljudi, zlasti še mladini, spoznavanje ene od plemenitosti partizanskih borcev - skrbi za ranjene tovariše.
Na priložnostni slovesnosti je o razvoju partizanske sanitete na Zahodnem Pohorju spregovoril upravnik vseh partizanskih bolnišnic pod Malo Kopo, prim. dr. Ivo Kopač -Pavček, govoril pa je.
tudi eden od partizanov, ki so se zdravili pod Malo Kopo, Branko Gombač.
Milena Vodovnik pa je v imenu mladincev in mladink Splošne bolnišnice Slovenj Gradec sporočila, da so mladi na predlog Občinskega odbora ZZB NOV Slovenj Gradec in Muzeja ljudske revolucije Slovenj Gradec prevzeli .varstvo nad delno obnovljeno partizansko'bolnišnico Trška gora.
Po slovesnosti pa je bilo pri Popijalu na Zgornjem Legnu to-variško srečanje.
Mladi fantje iz Zreč pa so si zaradi svoje priborili posebno nagrado Radia Velenje.
Pri Pavčkovih bolnišnicah
Ob zaključku praznovanja občinskega praznika Mislinjske doline je najstarejši delavec Tovarne meril Slovenijales - Triso Slovenj Gradec Pavel Sušeč simbolično predal svojemu namenu
Najstarejši delavec Tovarne meril Slovenijales - Triso Pavel Sušeč sporoča, da-so bili v letu dni zgrajeni novi proizvodni prostori za obrat plastike in kovinski obrat z orodjarno
nove proizvodne prostore v novi industrijski coni v Pa-mečah pri Slovenj Gradcu.
Prav Pavel Sušeč je pred letom dni, v začetku junija 1974, položil temeljni kamen za nove proizvodne prostore. Povedal je, da bodo novi prostori omogočili bo.ljše proizvodne in delovne pogoje, delavci pa bodo zdaj zastavili vse sile, da bi v prihodnje dosegah še boljše proizvodne uspehe, v korist celotne 540-članske delovne skupnosti in vse družbe.
V nove proizvodne prostore je Tovarna meril Slovenijales -Triso Slovenj Gradec preselila
obrat -plastike in kovinski obrat z orodjarno. S to investicijo je zaključila delovna skupnost z uresničevanjem prve naloge iz srednjeročnega razvojnega načrta. Zdaj pa ji preostane le še modernizacija lesnega obrata na obstoječi lokaciji v Slovenj Gradcu.
Na položnostni slovesnosti je govoril o uresničevanju razvojnega načrta direktor Tovarne meril Slovenj Gradec dipL inž. Franček Krpač, delovno skupnost in goste pa je pozdravil tudi glavni direktor SOZD Slovenijales Ljubljana, dipL inž. Franc Razdevšek.
Velenjska tombola
Vsi tisti, ki so od zadnje spomladanske nedelje veliko pričakovali, si veijetno še danes veselo manejo roke. Sonce je ves dan neusmiljno pripekalo in že zgodaj dopoldne je bilo v bazenu v Velenju opaziti prve kopalce. Zadovoljni so bili predstavniki šoštanjskega Partizana, ker jim ni bilo treba prelagati na prihoddnjo nedeljo trim ko-lesaijenja; tudi velenjski rokometni klub je uspešno organiziral republiško rokometno prvenstvo za pionirke; Šalečani so brezhibno izvedli gasilsko
tekmovanje več kot šestdesetih desetin iz vse Slovenije, ki so ga pripravili ob 900-letnici vasi; prav gotovo so bili veseli tudi kmetje, ki so že precej v zamudi s prvo košnjo.
Najbolj pa so se razveselili minule sončne nedelje ljubitelji iger na srečo, ki so v nedeljo popoldne (mnogi že dopoldne) prispeli v Velenje na že 18. tradicionalno tombolo. Menda jih je bilo 35.000, tem pa moramo prišteti še nekaj tisoč tistih, ki so ostali brez kart. Podobno
kot prejšnje, sta tudi letošnjo tombolo organizirale sindikalna organizacija Ere ter velenjsko turistično društvo Organizatorja zaslužita vsekakor vso pohvalo, ker sta našla več kot odlično zamenjavo za tradičio-nalni prostor ob velenjskem jezeru, ki se je zaradi kopanja premoga nekoliko ugreznil. Prostor med Kidričevo cesto in le^ vim bregom Pake je resnično večkot primeren kraj za tombolo. Tako so lahko letos prvič mnogi Velenjčani „igrali na srečo" kar na svojih balkonih ali
PROBLEME DANAŠNJEGA ČASA
ENERGETSKO KRIZO ONESNAŽEVANJE OKOLJA
REŠUJEJO
schiedel — YU — dimniki schiedel — YU — zračniki schiedel — YU — jaški za smeti
SCHIEDEL-YU-DIMNIK
-	porabi do 40% manj goriva
-	ne onesnažuje ozračja s škodljivimi snovmi
JE OKROGEL: daje boljši vlek, je enostaven pri čiščenju
IMA KISLINOODPORNI ŠAMOTNI VLOŽEK: je odporen proti ognju, ki slinam, varen pred zasajevanjem, toplotno obstojen
JE MONTAŽEN: zato varčen pri postavitvi, pri prostoru in cenen Proizvaja, prodaja, montira, uvaža in izvaža
Proizvodno gradbeno podjetje
GRADNJA ŽALEC
Aškerčeva 4
Enota: Proizvodnja gradbenega materiala Latkova vas pri Preboldu, tel. 722-027
Naše proizvode lahko kupite v vseh PRODAJALNAH GRADBENEGA MATERIALA širom po domovini.
senčnih vrtovih. Res škoda, če bodo urbanisti tudi ta del Šaleške doline zazidali. Vsaka tombola, pa naj bo majhna ali tako velika in bogata z dobitki kot velenjska, ima svoje junake. Še preden b6m odmeril tudi njim nekaj prostora, moram povedati trditev, za katero pa roke kljub temu ne bi dajali v ogenj: precej ljudi ne prihaja na tombolo po dobitke, ampak zaradi tega, ker v času tombole učinkovito-de-luje oglasna služba. Tombola je namreč izredna priložnost, da naroči raznorazne oglase, ki jih uradni spiker objavlja po zvočniku zastonj. Torej huda konkurenca sredstvom javnega obveščanja, kjer je treba za vsak najmanjši oglas seči v žep, kjer nosimo denarnico.
„Francl ta in ta, naj se javi pred, zadaj ali ob tribuni. Čaka ga Korl, brat, kolega ... Ah pa: Micka pridi za tribuno, čaka te ta in ta ... In tako naprej. 'Dobri stari oglasi. Torej resnično enkratna priložnost za srečanje ' tega in tega z onim in onim po dolgem času. Seveda pa so lahko oglasi na tomboli tudi zelo neobičajni. Franci ali Francka — ime sem v tej splošni gneči preslišal, javite se pod tribuno... Izvirno! .. Na tombolah pridejo na svoj račun tudi otroci. Nenadoma se znajdejo sami med tujimi obrazi in nihče jim ne preprečuje* da se ne bi zjokali, kolikor jim duša da.
Sedaj pa k junakom 18. velenjske tombole. Štirje so prileteli 'na oder. Dva mlada in dva malo bolj stara. Starim je treba
Junaki nedeljske tombole v trenutku žrebanja. Od leve proti desni: Buniša Stevanovič, Anica Novak, Rada Jazbec in Jože Slenenšek, seje moral zadovoljit s televizoijem.
na vsakem koraku dajati prednost, zato je žreb odločil, da bodo avtomobile prejeli Anica Novak iz Kočevja — ami 8, Buniša Stevanovič, ki dela pri Gra-vdisu v Šoštanju, se je domov odpeljal s katrco, „fičo pa je odšel v Zagoije k Radi Jazbec."
Buniša je junaško odkorakal z odra v objem svojih delovnih sotovarišev, ki so ga čakali ob tribuni. Trepljali so ga po ra-
Ijubljanska banka
ime,
ki zagotavlja sodobno.
učinkovito in zanesljivo bančno poslovanje
meh kot košarkarji Novosela f zmagi nad Rusi.
Mlada Anica je skočila v objei presrečnemu očetu. Kam je odhitel Zagoijanka, ne vem, ker vseh trehi pogledom naenkrat nisem mogel a sledovati. Tudi sam sem zapustil tri buno. Razočaran, ker mi je tudi to krat sreča obrnila hrbet Na dvel kartah sem skupno obkrožil le devel številk. Ko sem se tako ves poti prerival skozi množico in se oddalje val od glavne tribune, sem nem doma zaslišal nekaj krepkih donn čih kletvic. Preklinjal je kolega I in ta), ker punčka na tribuni hotla izvleči številke - samo ene, mu je še manjkala, da bi lahko l didiral za enega izmed avtomobile Tako sem slučajno odkril tudi tragičnega junaka nedeljske velenjske tombole. Oddaljil sem se od tombol' jkega prostora in se ustavil ob eni iz med lepih velenjskih zelenic. Za trenutek se mi je pogled ustavil otrocih, ki so se igrali „gnilo jajco* na travi. Bili ser zelo veseli. Mislim, da so bili bolj srečni kot Anica, 1 niša in Rada. Saj tombolska nedelji je menda edini dan v letu, ko se lah-
ko brezskrbno igrajo na lepih zelenih površinah.
IVAN STOPAR
Grad in naselje Šalek
Levi del zidu, kjer sta se nekdaj stikali vzhodna in zahodna stranica stolpa, je zgrmel v globino skupaj s steno, v katero sta se kraka podaljšala. Na desni strani se prislanja k stolpu tanjša stena, ki je le fragmentarno ohranjena in ki je nekdaj tvorila jugozhodno fronto palacija. Prvotno je segala do višine dveh etaž, pozidali pa so jo hkrati s stolpom. V nadstropjih nad to steno so še ohranjeni prvotni šivani vogali stolpa.
Notranjščina stolpa kaže tako kot njegova zunanjščina znamenja številnih prezidav. V spodnjih treh nadstrojih so še ohranjeni nastavki nekdanjih obokov iz lehnjaka, v zadnjem nadstropju pa se močnejši steni krepko stanjšata in tvorita podest, ki je nekdaj nosil lesen strop.
Ostalo zidovje, jcolikor gaje še ohranjenega, pokriva grušč, le tu pa tam slutimo pod rušo potek starega zidovja, premalo, da bi lahko rekonstruirali grajski tloris. Tega bo mogoče razvozlati, ko bodo opravljena predvidena raziskovalna dela.
Ohranilo se je nekaj starih upodobitev, ki nam posredujejo predstavo o nekdanji podobi gradu. Najstarejša med njimi je hkrati najzgovornejša in najbolj zanesljiva. Gre za bakrorez neznanega avtoija, ki ga je okoli' leta 1681 izdal štajerski topograf Georg Matthaus Vischer v svoji znameniti knjigi gradov »Topographia Ducatus Stiriae". Slika kaže grajsko stavbo, postavljeno na skalno kopo, pri pogledu z zahoda. Njeno jedro tvori mogočen stolp, pokrit s strmo, piramidasto streho, okoli njega pa so se stisnile nekoliko nižje, dvonadstropne stanovanjske stavbe s strmimi šotorastimi strehami. Te so zavzele ves prostor na grajski ploščadi in se s svojimi razgibanimi temelji zajedle globoko v razdrapano skalovje. Desno od osrednjega stolpa je manjši stolpasti prizidek z neznatnim strešnim stolpi-
čem, ki veijetno kaže na grajsko kapelo. Ob vznožju prizidka je polkrožno sklenjen portal, ki drži v odprto medzidje. Zdi se, da je rabil prizidek v pritličju tudi za vhodna vrata, medzidje pa, ki ga je na zahodu zapiralo nizko obzidje z zidno krono, je imelo funkcijo dodatne obrambne zapore pred vstopom v grajsko jedro. Grad je ločen od predgradja na južnem pobočju hriba z globomim jarkom, ki ga premošča lesen, pokrit mostovž, sl.oneč na opornem slopu sredi jarka. Mostovž je v tem času.že nadomestil nekdanji vzdižni most, ki ga je bilo mogoče ob nevarnosti potegniti kvišku in tako sovražnku presekati pot. V predgradju onkraj jarka so se razporedila zidana gospodarska poslopja, katerih temelji so deloma še vidni. Skromen prostor na temenu pečine ni zadoščal za vse potrebe, zato so objekte.z manj pomembnimi gospodarskimi funkcijami namestili" ?unaj njega. Stavbe stoje prosto, le zelenjavne grede so obdane z lesenim plotom. Na strmem hribu desno v ozadju so razvaline gradu Ekenšajn.
Iz osemnajskega stoletja, ko je grad še stal, ni ohranjena nobena upodobitev, nekaj pa jih je iz preteklega stoletja. Te nas pritegnejo zlasti po likovni plati, manj pa nam povedo o grajski stavbi, saj predvsem dokumentirajo njen nagli propad.
Prva med njimi izvira iz znane serije litografij z iglo, ki jo je okoli leta 1830 izdal graški založnik J.F. Kaiser pod naslovom: „Litografirane upodobitve štajerskih mest, trgov in gradov". Izdelana je po risani predlogi I.E. Ganserja in kaže pogled na naselje Šalek z juga. Na sredi je naselje s cerkvico sv. Andreja, levo na griču je velenjska župnijska cerkev sv. Martina, desno na skali so razvaline gradu. Osrednji stolp je ohranjen še v celoti, stanovanjski trakti ob njem pa kažejo še skoraj nenačete stene, a so že brez strehe in ostrešja.
Okoli leta 1860 je izšla upodobitev Šaleka v XLVII. zvezku serije: „Upodobitve iz Štajerske s posebnim ozirom na staro-svetnosti in zanimivosti, kakršne so gradovi, dvorci, cerkve in drugo". Knjižico, ki vsebuje tudi krajše zgodovinsko berilo, so tiskali in založili dediči. A. Leykama v Gradcu, izšla pa je brez navedbe avtoija. Litografija Šaleka je pravokotnega formata in kaže pogled na razvalino s severozahoda. V ospredju je vas s
Oh, k; kšna vročina ...!
podružnico, v ozadju na hribu grad. Grajski stolpje brez strehe, dobršen del stanovanjskega gradu je sesut. Brez strehe je tudi ena izmed gospodarskih stavb v predgradju.
Upodobitev Carla Reicherta, ki je izšla v tretjem zvezku njegove serije litografij s tonskim tiskom „Nekdaj in zdaj" (Einst und Jetzt) leta 1864 v Gradcu, kaže pogled na naselje z gradom s severovzhoda. Desno v ospredju ovalne slike je naselje, strnjeno okoli domače cerkve, levo vrh zaraščenega hriba se pnejo v nebo razvaline gradu. Stolp še ni načet, ostanki sten stanovanjskega poslopja pa kažejo globoke škrbine. Zidovje obletavajo črni ptiči kot znanilci.bližnjega konca.
Pri naštevanju starih upodobitev ne smemo prezreti risb raziskovalca in klasika vede o gradovih Otta Pipra, ki se je na začetku našega stoletja mudil na Šaleku, ga opisal in skiciral. Risbe, ki jih je pozneje objavil, kažejo na veščo roko strokovnjaka, ki so ga v nasprotju s prejšnjimi vedutisti zanimali predvsem siavbnozgodovinski detajli. Res, gradu tedaj ni bilo ohranjenega dosti več kot danes, vendai je prav na Piprovih risbah zabeleženih nekaj podrobnosti, pomembhih za današnjega raziskovalca njegove stavbne zgodovine.
Stari tekstualni viri nam o gradu povedo le malo. Vizitacijski' protokol iz leta 1545 omenja grajsko kapelo, ki je s tem za ta čas izpričana, viri iz 17. stoletja pa poročajo, da so puntarski kmetje leta 1635 grad izropali. Slabega pol stoletja pozneje gaje zadela druga nesreča. Sredi zime je pogorel, stavbni izvedenec Primož Pšerničnik iz Šoštanja pa je 10. januaija 1676 ocenil škodo na 2866 florintov. Še ne sto let pozneje, okoli leta 1770, je Šalek ponovno zajel požar. Izrdčilo pripoveduje, daje nekega popoldneva, ko je bila družba pravkar zbrana pri veselem reju, udarila v grad strela in ga upepelila. Ogenj so opazili šele potem, ko je zgorela že vsa s skodlami pekrita streha.
Po tem požaru je grad opustel. Johann Niklas del Negro, kije bil po letu 1805 nekaj časa lastnik razvaline, je sicer na začetku preteklega stoletja še enkrat obnovil streho nad osrednjim stolpom, a ta je kmalu propadla in grajski ostanki so bili do današnjih dni prepuščenf svoji usodi.
DALJE PRIHODNJIČ
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiN	.......iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiim..............................................um
Velenjčanke druge
V organizaciji rokometnega kluba Velenje je bil republiški finalni turnir za pionirke. Sodelovale so ekipe: ETA Cerkno, Alples Železniki, Izola, Olim-pija Ljubljana in Velenje.
Zmagale so mlade rokometa-šice iz Železnikov, ki so v prvi tekmi turnirja premagale Ve-
Šoštanjski rokometaši na vrhu
r Rokometaši so v okviru slo-! venske lige končali prvenstvo. Republiški prvaki so postali ro-
/O
simbol, ki zagotavlja varnost, zaupnost,
natančnost in ekspeditivnost
kometaši Inlesa iz Ribnice. Moštvo Slovenj Gradca je večkrat posegalo po vodilnem položaju na lestvici in se je moralo zadovoljiti z drugim mestom s precejšnjim zaostankom v točkah.
Šoštanjčani so se že nekaj kol pred koncem učvrstili na 4. mestu in kljub porazu v zadnjem kolu proti Izoli 27:24 (12:13) to mesto tudi obdržali.
Mlada ekipa Šoštanja je prikazala hitre in borbene igre. Posebej so se izkazali v obrambi, za kar ima veliko zaslug odlični
vratar Slatinšek. Za moštvo Šoštanja so igrali - Slatinšek, Melanšek, Stvarnik, brata Va-čovnik, Kompan, Hajsek, Les-jak Skornšek in Metličar
Inles "	22 19 0 3 542:413 38
SI. Gradec	22 15 0 7 49:446 30
Sevnica	22 14 1 7 502:445 29
Šoštanj	22 12 2 7 447:418 26
Jadran	22 12 1 9 504:490 25
Šešir	22 11 2 9 474:425 24
Izola	22 10 1 11 415:477 21
Branik	22 9 2 11 431:430 20
Polet	22 9 1 12 447:498 19
Tržič	22 8 1 13 479:495 17
Rudar	22 4 1 17 363:436 9
Drava	22 2 2 18 340:541 6
mali oglasi
V ponedeljek, 2- junija, so mi ušle iz kletke na balkonu tri papige (ramena, belosiva in siv papagaj). Poštenega najditelja teh papig lepo prosim, da mi jih vrne proti nagradi na naslov: MARIJA FIDERŠEK, Šaleška 18b, Velenje.
PRODAM
KAVČ IN DVA FOTELJA prodam. Naslov v uredništvu.
Vsi na kolo za zdravo telo
Odbor za športno rekreacijo pri občinskem svetu ZSS Velenje prireja TRIM kolesarjenje v okolici Velenja.
Start ob Velenjskem jezeru od 8. do 10. ure. Na cilj morajo kolesaiji pripeljati do 12. ure.
Pot je razvidna na posebnem kartončku z navodili, ki ga mora imeti vsak udeleženec. Na cilju bo vsak ude-v leženec TRIM kolesarjenja, ki bo predložil kartonček z žigi na obeh kontrolah, dobil značko kolesarja trimčka in diplomo.
Krajevna skupnost STARA VAS
nudi
pod ugodnimi pogoji PODIRANJE STAREJŠE HIŠE V STARI VASI, Koroška cesta.
Zglasite se na telefon
850-030,	int. 130 ali
851-100,	int. 209.
Kolesaiji zadnje TRIM akcije „Partizana" Šoštanj

hotel oaka
V središču trgovskega centra Velenja
—	Prijetnost
—	Udobnost
—	Solidnost
—	Kvaliteta
Kavama slaščičarna »Center« nudi svoje usluge po zmernih cenah!
Po vaši želji sprejemamo naročila slaščičarskih izdelkov za dom, za razne priložnosti.
Da bo vam še bolj prijetno, vam igra za razvedrilo pianist Dragutin Grabnar, vsak dan od 16. do 21. ure. KSC je odprta vsak dan od 8.30 do 21.30 ure. V ponedeljek je zaprto.
Želimo vam prijetno počutje v »KSC« in na svidenje.
lenjčanke le z golom razlike 8:7
Velenjčanke so osvojile drugo mesto, saj so vse ostale nasprotnice premagale.
Rezultati: Alples: Velenje 8:7; Velenje:ETA 15:11, Velenje: Olimpija 14:10 in Velenje.Izola 12:6.
VRSTNI RED: Alples 8, Velenje 6, ETA 4, Izola 2, Olimpija 0.
Za ekipo Velenja so igrale -Pesjak, Planine, Hudobreznik, Pocajt, Jan, Podbregar, Tkavc, Djordjevič, Peterlin, Bovha, Krofi, Špoljak.
NOGOMET
Premagali Maribor
Mladinsko moštvo velenjskega Rudaija je bilo uspešno tudi v zaključnem delu mladinskega prvenstva Slovenije.
Potem ko so postali prvaki celjske podzveze, so premagali z rezultatom 2:1 (1:1) prvaka mariborske podzveze, mladince NK Maribor.
Na težkem in spolzkem igrišču sta gole dosegla Puconja in Vidovič.
Za mlado ekipo Rudarja so igrali:
Bojan Žižek, Milenko Ači-movič, Duško Vidovič, Igor Pe-čovnik, Janez Hudarin, -Roman Frangeš, Desimir Novakovič, Rudi Hudarin, Milan Puconja, Mirko Kregar, Ferid Hasanovič, Jože Lebar.
Deset učencev rudarskega šolskega centra iz Velenja je odšlo na delovno akcijo v Šabac, kjer bodo gradili, združeni v eno brigado skupaj z mladimi iz Ormoža in Vrnjačke Banje, nasip ob Savi. Na delovni akciji bodo ostali do 6. julija.
Skupen odhod mladih iz pobratenih mest na zvezno delovno akcijo je nova manifestacija bratstva in enotnosti med mladimi iz Ormoža, Vrnjačke Banje in Velenja. Med lanskim vlakom bratstva in enotnosti so se namreč predstavniki občinskih konferenc ZSM navedenih treh mest dogovorili, da bodo navezali čim tesnejše stike med seboj. Sad teh pogovorov je bilo prvo Srečanje mladosti in bratstva" konec maja v Velenju, ko se je okrog sto mladih pomerilo v rokometu, malem nogometu in namiznem tenisu. Že tedaj so se dogovorili, da to srečanje ne bo zadnje, ampak bo postalo tradicionalno, razširiti ga pa bodo morali tudi na druga področja. Odraz tega je tako tudi skupen odhod v brigado.
Gradnja nasipa ni edina delovna akcija, katere se bodo udeležili mladi iz Šaleške doline v tem letu. Dvanajst mladincev bo pomagalo graditi ceste in vodovod v Halozah, petnajst pa jih bo odšlo na delovno akcijo v Brkine. Pri tem je treba pohvaliti učence rudarskega šolskega centra, saj jih bo letos kar 25 sodelovalo v teh treh delovnih akcijah. Preostalih dvanajst brigadirjev bo iz REK, Ere, Vegra-da - tovarne usnja Šoštanj. Ni pa nobenega iz gimnazije.
Gasilci Velenja najboljši
Nedeljsko gasilsko tekmovanje' ob 900-letnici Šaleka je občinska gasilska zve'za Velenje izkoristila tudi za ocenjevanje v tekmovanju za Šaleški pokal. V močni konkurenci 62 društev iz vse Slovenije je prva desetina GD Velenje-mesto dosegla izreden uspeh. Zbrala je največ točk (726) in s tem prejela iz rok predstavnika irudarsko-elektroener-getskega kombinata Velenje Kristiana Hrastla in predsednika občinske gasilske zveze Ivana Ojsterška lep pokal in spominsko rudarsko svetilko. Na drugo mesto so se v tekmovanju za Šaleški pokal s 713,8 točk uvrstili gasilci Tovarne usnja Šoštanj (med 62 desetinami so bili osmi), na tretje REK 713,2 (v skupnem seštevku deveti), 4. Družmirje 7,10,1 (11), 5. Velenje-mesto II 692 (29), šesto mesto pa so osvojili šoštanjski gasilci, ki so zbrali 668 točk. V skupnem seštevku so dosegli 49. mesto.
Komandirjvelenjske desetine Avgust Oblak s pokalom. Desno Kristian Hrastel in Ivan Ojsteršek.
Krajevni odbor SZDL, krajevna skupnost in osnovna organizacija Z K Velenje-Smartno
pozivajo vse krajevne in hjšne svete na njihovem območju, da za 3. julij lepo uredijo okolje, okrasijo stanovanjske zgradbe in razobesijo zastave. Tako se bomo v naši krajevni skupnosti najbolje vključili v proslavljanje 100. obletnice rudarjenja in 30. obletnice osvoboditve.
Rudarjem in občanom čestitamo ob dnevu rudarjev in dnevu borca.
Mladince in pionirje pa obenem vabimo, da pridete na udarniško delo pri urejanju otroškega igrišča ob Smarski cesti. Delamo dopoldan in popoldan.
VZGOJNO IZOBRAŽEVALNI ZAVOD VELENJE TOZD osnovna šola Bratov Letonje, Šmartno ob Paki
razpisuje delovno mesto
HIŠNIKA-KURJAČA
za nedoločen čas
POGOJI: znanje iz lesne in kovinarske stroke ter po možnosti izpit za kurjača nizkotlačnih kotlov.
Stanovanje v šoli.
Zveza sindikatov Slovenije OBČINSKI SVET VELENJE
objavlja prosto delovno mesto
RAČUNOVODJE
POGOJI:
končana srednja ekonomska šola in 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Poleg.teh pogojev mora kandidat imeti tudi družbenopolitične sposobnosti.
Ponudbe pošljite na: Občinski sindikalni svet Velenje.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame in babice.
ANTONIJE STROPNIK
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so darovali cvetje, nam izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo sodelavcem mesarjem, ki so nam nudili pomoč ob najtežjih trenutkih. Iskrena hvala tudi govorniku in duhovščini.
Žalujoči: sin Ivan z družino in hčerka Tončka z družino
NAŠ ČAS je ustanovila občinska konferenca SZDL Velenje - Izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo v ustanavljanju - Uredništvo in uprava Velenje, Titov trg 2, p. p. 89, telefon (063) 850-087 - Redakcija Ljuban Naraks, Stane Vovk in Rudi Ževart - Tehnični urednik Franci Mazovec — Časnik je kot štirinajstdnevnik „Šaleški rudar" izhajal od 1. maja 1965 do 1. januarja
1973 - Zdaj izide vsak petek - Cena je 2 dinarja - Letna naročnina je 80 dinarjev — Za inozemstvo 150 dinaijev - Tekoči račun št. 5280-678-55263 pri SDK podr. Velenje - Rokopisov in fotografij ne vračamo — Tisk Ljudska pravica, Ljubljana — Po mnenju sekretariata za informacije IS skupščine SRS (št. 421-1/72 od 8. 2. 1974) se za NAŠ ČAS ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
• MALA ANKETA * MALA ANKETA • MALA ANKETA • MAJ;A ANKETA # MALA ANKETA •
Pred vhodom v šolsko postopje je Franceta Popita pozdravila pionirka Jana Pečovnik
CELODNEVNA ŠOLA_
Najsodobnejša izobraževalna oblika
' Predsednik centralnega komiteja ZKS France Popit je v ponedeljek dopoldne skupaj s članom izvršnega komiteja predsedstva CK Francem Šalijem in direktoijem republiškega zavoda za šolstvo Borisom Lipužičem obiskal osnovno šolo Biba Roeck v Šoštanju, kjer so februarja letos začeli med prvimi v Sloveniji celodnevno šolo. V pogovoru z ravnateljem Matjažem Natkom in učitelji te šoštanjske šole ter vodjem podružnične šole v Šmiklav-žu Avgustom Holzom so ugotovili, da se je že sedaj po štirih mesecih pokazalo, da je to najsodobnejša oblika, izobraževanja otrok. Otroci hodijo zelo radi v to šolo, starši so rešeni nenehnih skrbi, kako pomagati otroku doma pri učenju. Zdaj se lahko vse bolj posvečajo samo vzgoji otroka. Največji napredek pa je opaziti pri otrocih, ki živijo v težkih socialnih razmerah, saj so bili doslej največkrat prepuščeni asfaltu.
France Popit je poudaril, da mora celodnevna šola še bolj kot doslej odražati življenje okolja, v katerem deluje. Celodnevna šola ni le stvar učiteljev, ampak se morajo v njeno uresničevanje vključiti vsi - tako samoupravne interesne skupnosti kot tudi komunisti, sindikati, krajevne skupnosti. V koordinacijskih odborih pri SZDL morajo biti poleg učiteljev in predstavnikov interesnih skupnosti tudi predstavniki delovnih organizacij. Prav delovne organizacije morajo nuditi večjo pomoč celodnevnim šolam, vendar ne le v obliki denarja, ampak v obliki dela. Sploh pa je treba izkoristiti pobude delavcev, ki lahko veliko pripomorejo pri vodenju raznih strokovnih krožkov in drugem.
Šoštanjski učitelji so povedali, da terja celodnevna šola od njih izredne napore, ker na šoli ni dovolj kadra. V zvezi s tem je France Popit dejal, da je treha dati pri štipendiranju temu področju prednost, omejevati pa štipendije tam, kjer je kadra dovolj. Ob koncu je predsednik slovenskih komunistov še poudaril, da je treba akcijo za uvajanje celodnevne šole še pospešiti. Vsem učiteljem pa je izrekel javno priznanje, saj so s svojim delom dokazali, da je uvajanje celodnevne šole resnično najsodobnejša oblika izobraževanja otrok.
SI G IVI A" -ŽALEC
SAVINJSKA INDUSTRIJA OPREME IN GRADBENA MONTAŽA '
V Velenju dobili
razstavljajo cicibani
Galerija velenjske knjižnice postaja pretesna. To bi bili lahko že večkrat zapisali, še zlasti pa velja ta trditev za petek, 13. junija, ko je predsednik izvršnega sveta skupščine občine Velenje Franjo Kljun odpri v njej razstavo del cicibanov velenjskih vrtcev. Poleg staršev, ki so do zadnjega kotička napolnili razstavni prostor, se je udeležil otvoritve razstave, posvečene 30-letnici socialM stičnega vrtca, tudi predsednik skupščine občine Nestl Žgank. S to razstavo se je tudi vzgojnovarstveni zavod | vključil v proslavljanje 30-letnice osvoboditve.
Po pozdravnem nagovoru upravnice WZ Majde Gabr-škove je spregovoril Franjo Kljun in se zahvalil vzgojiteljicam ter jim hkrati čestital za uspešno delo z otroki Cicibančki so občudovalcem, njihovih umetnih oh otvoritvi izredno leto zapeli tudi nekaj pesmic, ža kar so bili nagrajen z močnim ploskanjem.
Novo na trgu
PRVI TRAJNO GOREČI KOTEL NA TRDO IN TEKOČE GORIVO SIGMA TG-SPECIAL
-	specialno prirejeno kurišče za zgorevanje vseh vrst domačih goriv in odpadkov
-	gori od 5 do 20 ur z enkratnim polnjenjem
-	odličen izkoristek . .
-	moderna oblika
-	mali gobariti
-	avtomatsko delovanje
-	kapaciteta od 25.000 do 50.000 kcal/h
parkirni prostor
V Šaleški dolini bosta v razmaku enega tedna dve prireditvi pod naslovom VSI NA KOLO ZA ZDRAVO TELO! V nedeljo je namreč Partizan Šoštanj organiziral .množično trfm kolesarjenje, pojutrišnjem pa se bodo podali na približno dvajset kilometrov dolgo pot tudi ljubitelji kolesarjenja iz Velenja. To akcijo, katere štart bo ob Velenjskem jezeru, organizira komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu.
Danica Fluher
imam avtomobil. S kolesom se še vedno zelo rad peljem. Prevozil sem že približno četrtino proge (cela proga je bila dolga okrog 20 kilometrov) in ne čutim nobene utrujenosti. Prepričan sem, da bom vzdržal do konca. Sicer pa sem za vsak primer tudi naročil predsedniku (Rudiju Bajcu), naj me pridejo iskat, če me ne bo."
ROBI LESJAK, 11, je vozil v družbi našega prvega anketiranca, in to na skoraj čisto novem poniju, ki sta mu ga kupila ata in mama za uspeh v šoli. Robi je povedal, da se zelo rad vozi s svojim ponijem. „Kolo sem se naučil voziti, ko sem bil star šest let. Doma drugega kolesa nimamo; pa saj ga tudi ne potrebujemo, saj se mama le redko pelje z njim, oče pa nikoli. V nedeljo dopoldne se bom udeležil trim kolesarjenja tudi v Velenju."
DANICA FLUHER, 12: „Za akcijo sem zvedela v šoli in sem se je z veseljem udeležila. Doma sem iz Družmirja. V šolo se velikokrat peljem s kolesom, na tako dolgi poti pa z njim še nisem bila. Zato me že kar malce bolijo noge. Pa tudi zelo vroče je. Kljub temu se ne bojim, da ne bi prišla na cilj in si prislužila nalepke ter trim značke."
Mamice in očetje so si z velikim zanimanjem ogledovali risbice in druge izdelke svojih otrok.
V knjižnici
Robi Lesjak
ZINKA VOHAR, 41: „Na kolesarjenje je naju- (skupaj z njo je bil tudi njen desetletni siri) spravil mož. Sam pa je prišel z avtomobilom, ker zaradi odvečnih kilogramov cele poti verjetno ne bi zdržal. Pa še s sinom sem imela- težave. Na začetku se je zelo zagnal, zdaj ko je treba v klanec še pešačiti, pa je skoraj obupal. Sama pa zelo rada kolesarim. Ko sem bila še mlada, sem se velikokrat odpravila iz Celja domov v Podčetrtek s kolesom. Tudi iz Šoštanja sem se vozila v Velenje v službo s kolesom, dokler se nismo preselili v Velenje. Zdaj pa kolesa ne uporabljam več tako pogosto, ker ga je izpodrinil avtomobil.
V nedeljo, ko je bila v Velenju 18. tradicionalna tombola, je bil neuradno odprt tudi nov parkirni prostor pri avtobusni postaji. Posnetek najbolj zgovorno dokazuje; da je Velenje takšen prostor resnično zelo potrebovalo. Zato je odslej pričakovati, da v samem centru, zlasti pri trgovinah, ne bo več takšne prometne gneče, kot je bila doslej.
Čeprav je v nedeljo močno pripekalo, se je med osmo in deveto uro zbralo pred domom Partizana v Šoštanju precej lastnikov vozil na dve kolesi, ki so se nato v skupinah podali na razmeroma zahtevno trim kolesarjenje. Proga je bila speljana prek Raven, tako da so morali udeleženci precejšen del poti prepešačiti. In prav na teh klancih, na katerih so hladili pedala koles, smo napravili našo malo anketo.
Edi Kokot
Še TRIM čvekanje
Kot kaže, je našo dolino zajela pravcata trim mrzlica. Prejšnjo nedeljo je šoštanjski Partizan organiziral trim kolesaijenje, pojutrišnjem vabi vse ljubitelje na trim kolesarjenje s štartom ob Velenjskem jezeru komisija za šport in rekreacijo pri občinskem sindikalnem svetu. Medtem šoštanjski Partizan že napoveduje trim plavanje. Takšno zagnanost organizatorjev je vsekakor treba pozdraviti, saj so nam razne rekreacijske dejavnosti več kot potrebne. Prav pa bi bilo, da bi jih popestrili še z novimi, doslej še neorganiziranimi. Zato bi bilo vredno razmisliti o predlogu velenjskih vzgojiteljic - zapisan je na plakatu v Najdihojci, da bi kdo organiziral še trim ČVEKANJE. Verjetno bi bila to najbolj množična akcija. Žal, moški najbrž ne bi'prišli do besede.
EDI KOKOT je bil s 53 leti skoraj najstarejši udeleženec trim kolesarjenja. „Takšnale rekreacija se kar prileže. Še zlasti sedaj, ko se za vsako najkrajšo pot, ki jo moraš opraviti, najraje usedeš v avtomobil. Zase ne morem reči, da sem čisto zavrgel kolo, kljub temu da
Bela Krenus
Zato se bom takšnih akcij še rada udeleževala."
BELA KRENUS, 49: „Da-našnje kolesarjenje (z Belom smo se pogovarjali že po končani vožnji) mi sploh ni delalo težav. Po poklicu sem namreč
Zinka Vohar
poštar in kolo je moje vsal danje prevozno sredstvo. Še p večjih strminah poganjam, pi gosto pa tudi potiskam mi „bicikel". Progo sem zelo hiti prevozil. Nisem potreboval ve kot eno uro."