228
E. Gangl: Arabeske.
višja in popolnejša je duša, ki nima nedostatkov kakor telo in ne njegovih mej, pač pa veliko sil in zmožnosti), s katerimi deluje tudi čutno s telesom,  poleg tega še nečutno v mišljenju.
Torej se opiramo na trdno in jasno opazovanje, ko pravimo, da je človek bitje dveh substancij, ki sta pa najtrdneje sklenjeni v pri-rodno in bistveno celoto, tako, da izvira vse delovanje iz jednega vira. Telo ne deluje brez duše,  duša pa ne brez telesa.
O vsem tem, kar smo povedali, prepriča se prav lahko, kdor dobro opazuje samega sebe in premišljuje brez predsodkov. Mnogi nasprotniki, ne samo materijalisti, tudi idealisti nam očitajo, da ne razlagamo Človeka jednotno;
hvalijo pa sami sebe, da razlagajo našo naravo kot popolnoma jednotno bitje. — Na to odgovarjamo, da moramo razlagati po resnici, po istini, to je najprej potrebno v znan-stvu; z zahtevami, da naj se razlaga kaka stvar ravno tako in taka, dela se preiskovanju sila in s tem se nikdar ne pride do resnice.
Ko modroslovec tako razlaga Človeško naravo, sme biti tem mirnejši, čim večje število ljudij je, ki misli jednako s preprosto pametjo, kakor on znanstveno. In to število ljudij je tako ogromno, da lahko rečemo : vse človeštvo tako  misli,  in to  najbolj  potrjuje  naš nauk.
(Dalje)
Arabeske.
(Zložil  E. Gangl.)
1.  Slikar.
S
čopičem,   s paleto  v roki Spet sedi pred  belim  platnom In  začne . . . Na  barvo  barva . Slika  raste pod  roko.
Wohl mag es im  Leben Der Falle geben . . .
Mir\a-Schajfy.
Nič  ne  vzdrami ga!   Priroda Koplje se  v  kristalni  rosi, Čiijem,   kot da bi  po  vejah Ptički pevali zares.
Kaj  H  vidim?  ...  Za gorami Svita se  v jutranji zarji, S  cvetjem  zemlja je  odeta, Spredaj je ob  cesti  križ.
On  pa  moli . . . Oh,   ponoči Blazen je  besnel  okolo, Žalost  mu srce  je trla, Jad  mu  dušo  je  moril.
In  pod  križem  nekdo  v žali Zatopljen  v  molitev  plaka, Na obrazu še se  kaže Groznega obupa sled.
Roko  že je  nase  dvignil, Da  končal  bi  to  življenje, Pa zazrl je  križ  ob  cesti In  omahnil  pred  Boga . . .
In  zdaj   moli,  in  zdaj moli . . Svita se  v jutranji zarji, Dan  rodil se je prirodi, Dan se njemu je rodil!
O,
kako so težka  vrata! Glej,  skopuh za njimi biva, Za železjem in  za ključi Lačen svoje novce skriva.
2.  Vrata.
Druga vrata pa so  lahka: Tu ima  zavetje  svoje Lahkoživost in  brezskrbnost — Pije se ob nji in poje!
Tretja  vrata  v  mirno  hišo Poštenjakovo  držijo: V tihem  domu,  v  tihi sreči Dobri tu  ljudje živijo.
Zadnji je  brez  vrat —  sirota! Stopa on do kljuke tuje In  na gorkem   kje predremlje, Če kdo njega prošnjo čuje.
A  nekoč bo  skozi  vrata Vsa vstopila žena bela: Smrt bo  prišla,  smrt odišla In  življenje s sabo vzela!
Dr. Jos. Gruden: Sovražne sile.
229
3.   Kaj   ste?
IVaj,  zvezde,  ste,  recite ¦—  kaj ? Ob  mraku vaša luč zašije, Po  bedni zemlji se  prelije  — Kaj  ste,  rad vedel bi tedaj!
„Me   žarki božjega očesa Vsevidni  smo,   ko  pride noč: Tja zremo,   kjer se pno  nebesa,
V  palače in pod krove koč, Kjer moli se,  ko  pokoj  pride, Kjer beden  lega  človek  spat, Kjer dostikrat trpinu vzide
V  snu  smrtnem  dan  na  veke  zlat Me  žarki  božjega očesa Vsevidni  smo . . . Kaj  zremo  še?
Kako  bridkost srce pretresa, Kako  ob  žali človek mre, Kako  boji noči se tihe Na postelji  bolnik solzan, Ponesemo  neštete vzdihe K  Bogu  v  nebeški dom  krasan. Kako  srce  se s srcem   spaja, To zremo  me neštetokrat, Kako  zla  moč  v  človeku vstaja, Da s  silo  gre  nad  brata brat. In  zremo tudi  časih grehe, Kako  izginja čut in  sram, Kako  brez upa,  brez  utehe Morilec svoj je človek — sam!"
4.   Plemstvo.
Kieie tvoje plemstvo,  narod  moj, Plemstvo,  tvoja čast in ponos  tvoj ? Kje so vitezi,  ki te branili In  za   prava tvoja se borili?
O,  kako je tekla naša kri! Mnogi tam  junak  slovenski  spi . . Zemljo  ljubil je,  boril  se  zanjo, Končno je  k počitku  legel  vanjo.
Ti brez  plemstva si,  slovenski  rod, Koča ti je grad,  ti  si gospod Oni zemlji,  ki si zanjo svoje Sine zveste ti pošiljal v boje.
Ti si se  poplemenitil  sam, Dom junakov je tvoj  tesni  hram, V njem poštenje in resnica biva In ljubezen  za domovje živa.
Tvoje  plemstvo je ponos in  čast, Srčnost in  odločnost tvoja last, Grb tvoj  je značaj  in moštvo zdravo, Sam  priboril si ime in slavo!
5. V svetišču.
S
kozi okna solnce lije V  božji hram  svoj  zlati  žar, Ali lepši ogenj  čuva Pozlačeni  nam  oltar.
Solnce  bode ugasnilo, Božji hram  razpade kdaj   — Plamen pa resnice večne Svetil bode vekomaj.
Sovražne sile.
(Zgodovinska slika.  ¦— Spisal dr. Jos. Gruden.) (Konec.)
IV.
V svoji dvorani je sedel Domicijan. Visoke stene so bile obložene s svetlikoni, da se je zrcalil vsak gibljej  v njihovi gladini. Cesar jih
in izdajstvo. — Krščanstvo se mu je zdelo kakor grozna erinija, ki mu je posegla z maščevalno roko v rodbino in ga preganjala v lastni hiši. Iz   Palestine   je   ukazal   pripeljati   potomce
je bil dal napraviti, ker je povsod slutil zaroto     onega Mesije, ki se je bil neki razglasil za velikega
260
E. Gangl: Arabeske.
kakor je bilo tukaj. Nase življenje in delovanje se tamkaj še mnogo izpopolni in povzdigne; saj hrepeni naša narava po tem, da bi bila čim dalje popolnejša in boljša. To njeno hrepenenje se prav izpolni šele po smrti.
Dalje pa ne sega naše trdno modroslovno znanje, tu začenja verski nauk, ki nas poučuje o naši bodočnosti po smrti.
Tako je življenje naše duše, kratko narisano in razkazano. Veda ima tukaj bogato polje, na katerem preiskuje in dobiva trdnih resnic. In nujno je potrebno, da se nauki o človeku očistijo zmot sedanje dobe in da se Človeštvu pokaže njegova prava narava in istinita osoda.
(Dalje.)
Arabeske.
(Zložil E. Gangl.)
6. Meč.
B,
Hi  v muzeju sem . . . Na steni Videl sem   v  nožnici  meč, O junaku,   ki ga  nosil, Pa sedaj  ni sluha več . . .
Sto življenj  cvetočih  mine, Zemlja pije vročo  kri . . . V tuji krvi,  v  svoji krvi Naš junak sam  obleži!
Vekov  sto  moj  duh prepluje: Sira pred  menoj  ravan    — Čete si stoje nasproti, Boj uname se strašan.
Bojni se vihar poleže, Grob  izkopljejo,  v  pokoj Polože junake  mrtve, Meče odneso s seboj.
Vidim  ga:  junak na  konju Meč z  močno  vihti  roko, Glej,  pod njim življenje gasne Glava pade za glavo.
Vekov sto za tem je prešlo Zdaj  visi  v  muzeju  meč, O junaku,   o   mrličih Pa sledu  ni  danes  več.
7. Zvon.
HT
JL am  nekje v daljavi temni Zvon  odmeva mi glasan . . . Morda meni,  morda tebi Že naznanja zadnji dan.
Le naj  vstane dan  poslednji, Saj  miru se ne bojim : Dam  srce  mu nepokojno In spomine svoje ž  njim.
8.  Okna.
JTalačo videl sem  ponosno, Visoka okna,  steklo jasno, Po oknih so  visele težke Preproge z zlatom tkane krasno.
In  prišel  sem  naposled  h koči, Ki  siromak  v  nji  solze lije   — Glej,  okna tesna,  zaprašena Popir z  razbitim steklom  krije.
In videl hišo sem  meščana, Ki zadovoljen  v  nji prebiva, In svetla okna beli zastor V  umetne gube spet zakriva.
In  vendar skozi vsa ta okna Iz  sobe  v  jeden  svet se gleda: Razkošje prvo,  potlej  sreča, Pri zadnjih zre bridkost in beda.
26l
9. Pesnik.
V  sobi spet sedi za mizo . . . Predse del je list popirja, Da napisal nanj  bi pesem, Ki  zveni  mu  v  duše  dnu  .   .  .
Pesem   hoče napisati O  pokoju,  tihi sreči, Ki objema dušo njemu, Kadar v  sobi  sam  sedi.
Takrat  mu je dobro,   mehko: Zunaj  burno  je  življenje, On je sam ob  knjigah svojih, In  spomini sladki ž  njim.
To bo lepa nova pesem! Radosti in zadovoljstva, Ki doma je v srcu srečnem, Ona jasni bo izraz.
Kdor nesrečnih bo jo čital, Duh se razjasni otožni, Kdor veselih bo jo slušal, Kri  mu v žilah zakipi  .   .   .
Skozi okno zdaj  pogleda   — Kaj  H vidi? . . . Tam po   cesti, Ko  še poldne  ni  zvonilo, Nekdo   vinjen  ziblje  se.
In natančneje pogleda V njega suho,  bledo lice; Mraz  mu preleti po   udih . . . Oh,  spoznal je ta obraz !
Saj ni dolgo še od takrat, Ko je bil mladenič srečen, Poln pobožnosti in vzorov, Za vse dobro,  lepo vnet.
Pa so vzore zamorili
In  ljubezni se smijali,
Ki jo  v srcu nosil vročem   —
Kriv je svet,  da zdaj je tak!
Gleda pesnik skozi okno . . . In pred njim se svet razgrinja: Zre življenje,  zre borjenje, Žalost zre in  bol in skrb.
Vidi jezo, strast,  sovraštvo In nasilstvo in  brezsrČnost, Brez  vesti in  brez sočutja Zre pred sabo  svet  —   ljudi.
Solze  vidi,  glad,  uboštvo, Gleda znoj, krvave žulje, Zre  razkošje in  pohotnost  — Zre človeštvo pred  seboj . . .
Zgrudi se na stol in roko Na oči pritiska  mokre. Ni iz duše pesmi lepe, Solze  močijo  popir.
10. Zvezdi.
Kaj  ne,  zvezda jasna na svodu nebeškem, Saj  moja si zvezda,  moja le ti? Ko gledam  te,  da po oblakih tvoj  žarek Nezgodo  mi piše, to  se mi zdi.
Odmeva mi tajno glas  v srcu skrivnosten: Kaj  samo nesrečo  zreš pred seboj? Na nebu gori luč zvezdam  od  vekov, A malo je mari tek žitja jim  tvoj!
Pijancev sin.
(Povest.  — Spisal Ivan M.)
v5olnce je stalo prav nizko na obzorju. Bližal se je lep pomladni večer.
Dunajski Prater je mrgolel pisanega ljudstva. Krasne toalete, rožni, pomladno-sveži obrazi, tiho šepetanje, glasno govorjenje, zvonki smehi
vse se je  mešalo v ta mnogovrstni prizor.
visoka, ravnokar ozelenela drevesa in nad njimi bledo-modro nebo, kako miČno se druži umetnost z naravo! — Od vseh stranij je udarjala izprehajalcem godba na ušesa. Res bujno življenje je v Pratru. — Med krasno gospode izprehajajočo se v kratkih, merjenih korakih, med hruščem, ki ga  je   provzročalo   ljudstvo,
Umetne gredice   polne   najrazličnejših   cvetlic,     je stopal visokorastel  mladenič.   Njegova   pre-
E. Gangl: Arabeske.
533
rek, in to hitro, brez cincanja. Nekoč sem bil jaz takoj drugi na vrsti. Kar vroče mi je postalo. Kaj naj povem? Prišla mi je pametna misel: skoro vsak večer so se namreč Čudili, zakaj nič ne večerjam (kakor veš radi želodčne bolezni!); no, da jim sapo zaprem, izrekel sem slovesno narodni pregovor: kratka večerja — dolgo življenje. Rešil sem se! — Ob drugi priliki sproži baron tole misel: vsakdo povej, katera oseba starega zakona mu je najbolj všeč? Pa smo odgovarjali, vsa razna imena so spravili na dan.
Jaz sem tedaj imenoval Nabuhodonozorja. Na vprašanje, zakaj mi je tako všeČ, sem povedal naravnost, da zato, ker je Jude odpeljal v sužnost! —- Sedaj smo pa sužnji mi kristijanje! Suženj tudi jaz — a samo štirinajst dnij še, slišiš, samo še štirinajst dnij, zakaj vsaka reč samo nekaj Časa traja, je rekel Kranjec, ki je Francoza zibal, kakor sem Ti menda že jedenkrat zabičeval.
Ko   se   vrnem   v   Ljubljano,   sporočim Ti
takoj!
Ivan.
Arabeske.
(Zložil E. Gangl.)
11. Dve Časi.
/_j grmečim  glasom,   jezno govori
Kralj  v  svojih  modrih svetovalcev zbori:
„V  verigah preživi naj  svoje dni,
Za težke grehe v  ječi se pokori!
Bil brat  mi je,  a brat  mi ni zdaj   več;
Če se razsrjenost mi ne ublaži,
Se glavo  bo položil  mi pod  meč
On, ki se hlinil je in služil laži!
Kdo  bi si mislil,  da bo kdaj  tako?
Na ustnah smeh,  prijaznost in odkritost,
Hinavstvo  v  srcu,  podlost,  kačja zvitost;
Med  na jeziku  in  zvestost v  besedi,
A  v  mislih  strup,  sovraštvo je samo;
Iskreči  mu,   prihlinjeni pogledi,
A v  duši peklo  mu leži temno."
Rad svetovalec sivi bi govoril  .   .   .
„0,  molči mi! Ne veš-li,  kaj  je storil? Ščuval je  ljudstvo  zvesto proti  meni, Da vzdigne se,  kraljevo  stri  oblast, Da vzide potlej  dan  mu zaželeni, Ko nosil krono,  žezlo bo in  Čast! Gojil sem gada si na prsih jaz, Ki sem  zaupal  vse mu,  vse verjel  — A vem:  varljiv  človeški je obraz, Dvomiti nad  resnico  sem  začel, Zatrl nakane sem! In žive dni Za svoje grehe v ječi se pokori!"
Oddahne kralj  se,  tajno  zašumi
Beseda za besedo v svetlem  zbori  .  .   .
Počasi sivi  svetovalec zdaj Odide ... V resni misli  mu globoki Počiva duša, ko dospe nazaj . . . Dve polni časi nese h kralju v roki.
Steklena  prva je,  a druga zlata,
Nakita časa dragega  bogata.
In  stopi predenj   in  tako  mu de:
„„0,   bil si varan,  kralj!  Nezvestnik  kleti
Ubežal tvoji  ostri  ni  osveti.
In to  me veseli! Zatorej  v tem
Svečanem  hipu,   ko je  zlo  končano,
V  prisegi kličem Bogu, tebi dem, Da  bodemo  služili ti udano. Nebo te naj  živi do poznih let, Blaginjo  siplji  Bog na  rodni svet!""
In prime kralj  vzradoščen zlato  čašo : „Bog  čuj  te,  starec,  živi družbo  vašo!"
Naguba svetovalec čelo  resno, Na  pol udano in  na pol slovesno Pripogne h kralju  s kupo  se stekleno. Ko zmoči ustna kralj,  oko  ognjeno Zablisne v jezi,  zazveni  po tleh
V  tem hipu zlata časa . . . Tajen  smeh Po velem licu starcu preleti . . .
„Kaj storil si? — Pijačo to pij  ti! Kaj  kralju vode nosiš  v  kupi zlati?"
„„Pa to bi  vzel,  tu vince se smehlja ti! Dejal sem  večkrat že,  kralj  svetli  moj: Ljudi po  vrednosti  notranji sodi, Prijatelj  in  zaveznik njemu  bodi, Ki ti v  dejanjih je prijatelj   tvoj. Besedam,  licu  nikdar ne  verjemi, Hinavec le je  človek preprijazen. Kralj jasni  —  naj  ne plaši te  bojazen   — Tu vince je,  to  mojo čašo  vzemi!""
Nasmehne kralj  se,  rujno vince pije: »Resnica sama naj  na veke žije!"
E. Gangl: Arabeske.
Če spomin  preselja V tisto dobo  Minko,
Ko  je Tine  hodil
K njej  na  četrtinko?
Pa jo  vzdrami  Minko Glas,   ropot drčanja :
V  mesto se peljata Tine in županja:
„ Dobro jutro,   Minka", Tine jo  pozdravi,
„Kaj  pa premišljuješ In stojiš tu v travi?"
„„Bog daj! Prala bodem;
Pa  kdor hitro   hodi, Mora odpočiti,
Zdravo ni brž k vodi." "
Voz  zdrči po   cesti, Minka zre za njima,
S  solznimi  očesi Sama sebi kima:
„„Reva jaz nesrečna, In  moj   čudni oče!
Tine je oženjen, Drugi pa me noče.
Lahko  bi   vozila
Zdaj  se kot županja; Zdaj  pa  se o  sreči
Koma)  mi Še sanja."'
Pa pristopi  Minka K  vodi in izpira,
Iz očij debele Solze si otira.
Ves čas pri  potoci, Ves Čas,  kar je prala,
Minka je ihtela, Ves čas je  jokala.
In  ko ide k   domu, Celo pot se joče,
In doma utehe Najti ni mogoče.
Star berač  k  Puranu Večkrat se oglasi,
On jo le tolaži
Tožno  Minko včasi:
„ Minka,  nič ne jokaj, Kdo te bo  utešil!
Vsak trpeti mora,
Kdor  se je pregrešil."
Arabeske.
(Zložil E. Gangl.)
14. Misli.
Misli moje, ve ste mi zaklad
Lastne sodbe, lastnega spoznanja,
V   vas zatapljam  sto-  se, tisočkrat
V   hipih sreče,  v  hipih žalovanja.
Jasne zdaj  ste,  kakor solnčni dan, Temne zdaj,  kot so  noči  mrakovi, O  bodočnosti ste sen cvetan, Prešlih  mojih dnij  ste ve grobovi.
Če mi v  prsih zabesni vihar, Speče ve se v duši prebudite; Če blaginje me obsine žar, V pesmi se takrat mi oglasite.
Zveste spremljevalke ste povsod, Še takrat,  ko noč  me bo zakrila, Ko  me poneso na zadnji pot, Dvigne k sodbi vas nevidna sila.
15. Pobožnost.
V molitev sklenjene roke, Na licu  mladem  duša jasna Ko  zrem  te, pravi  mi  srce, Da živa si  molitev glasna.
Nebo se nad teboj  odpira, Utrinja tam se zlati žar In polje k zemlji in obstira Glavico tebi,  srečna stvar.
Pokleknil bi ob tebi sam, Srce se bi  mi zatopilo V  molitev  verno,  in  to  znam, Da svojo žal bi pozabilo.
A v strahu  mi trepeče duša, Da bi prebudil te iz sna, Ki tvoje bitje ga okuša, Ki v njem ti žije duša vsa.
Kadar odmoliš, potlej jaz K  Bogu srce povzdignem  svoje O,  Bog,  pretekli  meni čas, Pobožnost daj  mladosti moje!
726
Arabeske.
(Zložil E. Gangl.)
iN a zemljo  mesec  jasno seva, Zasniva v sanje jo tedaj: Na nji živita Adam,  Eva, Odeva jo prvotni raj.
16. Ob mesečini.
A potlej  težko čuti pezo, Da ji zamaja se tečaj: Občuti  bol  in skrb  in jezo Človeštva,  kakoršno je zdaj.
In  zemljo tretji  sen  prešine: Razpada svet na  vekomaj, Nad  Črne,  večne  pa temine Razgrinja se prvotni raj!
17. V kletki.
Kai  ti je, drobna ptičica? Otožna  si,  v  kletko  zaprta   — Glej  vendar zlato solnčece, Glej   kras  cvetočega  vrta !
„Kaj  hoče  pač pogled  mi ta! Če gledam  to  zelenje, Če  zrem   prejasni  solnČni  žar Iz  kletke jaz nesrečna  stvar, Srce brezkončna  mi bol navda, Navda  me žal,  koprnenje."
N,
18. Zvečer.
a duši leži mi žalost, Oh, žalost tako globoka! V večerno molitev rahlo Z roko  se  mi sklepa roka.
In  vidim,  kako  za gorami Dan  gasne  v  noči  črni  .  .   . In  vzkliknem :   Oh,  tudi  meni Dan,  črna noč,  zagrni!
19. Mir.
ivončan je boj  in sklenjen   mir Srce miruje  moje, Kot mrtvece  na bojnem  polju Zrem speče želje svoje.
O, hud je bil ta dušni boj! Glas vstal je v prsih meni: „Srce oprosti blagih čustev, Ljubezni ga zakleni!
Upihni  hrepenenja žar, Po  vzorih koprnenje Končaj, pozabi in  uživaj Razkošje in življenje!
;; i
Napij
Le  nagni  kupo  —  pij Soku se,  ki  omami Možgane,  misli,   voljo,   čute V sladkosti,  strasti sami!
Na prodaj  naj  ljubezen  bo In  moštvo in znaČajnost! Beseda   -—   nič !   Neumnost sama Zvestobe le je vstrajnost!"
In  že sem  hotel . . .  Boj   končan Srce  miruje  moje, Kot mrtvece na bojnem polju Zrem želje speče svoje.