Peršpektiva po Grandauer-ji. (Opisal J. B.) Peršpektiva se sicer v naših ljudskih šolah ne uči, kajti ta nauk je namenjen le višjiin razredom šest- in več - razrednih šol; vender se pa od učiteljev zahteva, zlasti pri skušnjab, da so tudi v tem predmetu zvedeni. Ta spis je toraj v prvi vrsti namenjen tovarišem učiteljem, toda stvar ima gotovo za vsakega oinikanca nekaj veljave. Vsako svetilno ali razsvetljeno telo pošilja svetlobne žarke na vse strani. Tako jih pridc tudi nekaj v naše oči in to stori, da vidimo telo. Toda stvari, ki jih v bližini vidimo, kažejo se nam mnogokrat drugače kot v daljavi, tako n. pr. razločimo pri hiši blizo še šipe in okvire pri oknih, nekoliko dalje še okna od vrat in v veliki daljavi pa že ne vidimo več oken, ne vrat. V dolgem drevoredu se nam zdi, da so drevesa vedno inanja in bližje drug drugemu, in raven železniški tir zdi se nam vedno ožji. Vcdnost pa, katera nas učf stvari tako risati na ravnici (planoti, papirji), kakor se dozdevajo našim očem od enega stališča, imenuje se peršpektiva, ali kakor se je ranjki zasluženi Potočnik izrazil: ,,Peršpektiva (obvidnost) je umetnost, risati ali malati tako, da se vidi daleč, kar je daleč; blizo, kar je blizo". Ker je pa vsako telo sestavljeno iz ploščad, ploščade iz črt in črte iz pik; je potrebno, da se najprve seznanimo s peršpektivnim risanjein (predstavljenjera) posamezne pike (točke). K temu rabimo posebni peršpektivni pristroj, katerega Slovenci tudi lahko zovemo podobogled. Podobogled je priprava, podobna pod. 2. v listu 111. v Grandauerji, ter je sestavljena iz dveh plošč. Ena teh plošč je lesena, ter leži vodoravno, druga stoji na tej navpično, ter je od stekla. Prvo lahko imenujemo podobogledno ravnico (Bildebene), drugo pa podstavno ravnico (Grundebene).*) Na podstavni ravnici navpik pred podobogledno ravnico stoji medena palčica, na kateri je premična okrogla ploščica z luknjico v sredi, skozi katero risar gleda. Tudi se da palčica podobogledni ravnici približati in oddaljiti. Ta pristroj je pri pouku neogibno potreben; učitelj si ga lahko naredi sam; kupi si ga pa tudi lahko pri mehaniku Steflitschek-u na Dunaji za malo denarja. Pri daljnera razlaganji peršpektive bodemo se natanko ravnali po vodilu, ki ga imamo v XII. zvezku ,,Grandauer's Zeichenschule". List 111., podoba 1., predstavlja nam štiri ravnice z različno lego. K L N je vodoravna ravnica, ki predstavlja podstavno ravnico, na tej navpik stoji G M R, ki predstavlja podobogledno ravnico, na obeh navpik stoji P' F V V, ki se sploh le navpična ravnica imenuje. H H' S' S stoji vštric s podstavno ravnico, ter se ji pravi obzorna ali sploh le vodoravna ravnica (Horizontalebene). Točka P nam predstavlja oko. Vse to nain kaže razen navpične in obzorne ravnice pod. 2., ki je le skrajšana pod. 1. Poleg tega so še važni prej neimenovani deli, kakor F podnožišče ali petišče (Fusspunkt). A nemškemu Augpunktu recimo očišče ali nazorišče, V V črta navpičnica (Vertikallinie), IIII' črta obzornica ali vodoravnica (Horizontallinie). P A zaznamova oddaljenost očesa od podobogledne ravnice, prenešeno na obzornico A D, ter se imenuje dištancna črta (č. razstojnica, Distanzlinie). D se imenuje dištancna točka (razstojišče, Distanzpunkt). G G' se zove 6. podstavnica (Grundlinie), P F č. stojalnica (Standlinie). Črte Ps predstavljajo vidne žarke (Sehstrahlen), P S pa glavni (normalni) vidni žarek (Nonualsehstral). List 112., pod. 3., predstavlja nam, kako se podoba kake točke S določi. Potrebuje se k temu podstavna in podobogledna ravnica z njenimi deli. Točka S leži v podstavni ravnici, od nje pride tudi vidni žarek P S v opazevalčevo oko P, ker je podobogledna ravnica prozorna. Toraj opazevalec točko vidi, njeno podobo kot točko pa zapazi tam, *) Slovenski tehnični izrazi o tem predmetu rabili so se do zdaj še malo, toraj so tudi nepopolni. Pis. 11» kjer žarek predere podobogledno ravnico. Pri risanji se pa ta ne da na prvi mah določitj] Na podobogledu zaznainova se podoba lahko na šipi s kredo, ako se skozi očesce na točl S pogleda. Ako se zdaj potegne črta od točke S do podnožišča F, in tain, kjer ta črta reže podstavnico, potegne navpičnica, pokaže se, da ta navpičnica ravno v točko * zadene. Na tak način se tudi naloga reši pri risanji. Potegne se namreč prema od točke S, katere podoba se risa, k očesu (P) in druga ravna črta (prema) k podnožišču (F); tam, kjer t» črta reže podstavnico, potegne se navpičnica, ki gotovo zadene črto (S P) v neki točki (*! in to je zaželjena slika točke S. — Pod. 4. nain predstavlja nalogo: Kako se najde podol vštričnic, ki stojite navpično na podobogledui ravnici? Na razpolaganje iinamo podo! gledno in podstavno ravnico N 0 R S, ter črte in točke, ki pripadajo k ravnici. To je vsel podloga, če se išče kake podobe. Prej pa, ko se ta naloga zvrši, treba je znati zarisatjj podobo jedne posamezne črte. Vsaka ravna črta je določena natanko, kakor znano, dvema točkama. Podoba črte se toraj najde, ako se določite podobi skrajnih točk, ter zvežete; kajti s podobogledoin se hitro zapazi, da je podoba preme vselej tudi preina (le v enem slučaji pika). Dobro je toraj, da se na podobogledu na prej omenjeni način določijo podobe skrajnih črtnih točk, ker učenci potem stvar bolje razuniejo. Pri risanji se tako ravna, kakor je bilo prej razloženo. Kakor se podoba ene črte določi, določi se podoba druge Opazujemo li podobe teh črt natančneje, pa vidimo, da ste obrneni k očišču. To se pokaže vsakikrat, kadar imajo črte tako lego, in iz tega toraj sledi pravilo: Vodoravne vštricnice, ki so obrnene navpik k podobogledni ravnici, stekajo se v očišče. List 113., pod. 5., nam predstavlja vodoravni vštricnici, ki ste vštric podobogledni ravnici. Po istem vodilu ko prej, se pride do pravila: Vodoravne vštricnice imajo vodoravne vštricne podobe. Pod. 6. predstavlja nam vodoravni vštricnici, ki ste nagnjeni 45° proti podobogledni ravnici T S U W. Ako se podoba vsake posaraezne črte določi in potera vse skup primerjajo, najde se naslednje pravilo: Podobe vodoravnih vštricnic, ki so 45° nagnjene k podobogledni ravnici, stekajo se v razstojišče. List 114., pod. 7., nam prcdstavlja vodoravne vštricnice, ki nimajo nobene prej omenjenih leg, so toraj poševne. Po razloženera vodilu sc najde za te črte sledeče pravilo: Nj ih podobe se stekajo v akeidentalno točko ali naletišče. Pod. 8. nam predstavlja vertikalne vštrienice in njih podobe, za katere velja sledeče pravilo: Njih podobe so tudi vertikalne. List 115., pod. 9., predstavlja nam vštricnice B C D E, ki so nagnjene k podstavni ravnici in se zadej vzdigajo. Podobe nam naznanjajo pravilo: da se stekajo v neko točko nad obzorjem, ki se zračišče imenuje (Luftpunkt). Pod. 10. nam kaže poševni vštricnici, ki se spredaj od podstavne ravnice vzdigate in nji podobi v točki pod obzorjem stekate, ki se stališče (Erdpunkt) imenujo. Vsa tukaj razložena pravila dajo seskrajšati: 1. Podoba vodoravne črte (ki je vštricj podobogledni ravnici) je vodoravna. 2. Podoba navpične (k podobogledni ravnici vštricne] črte je navpična. 3. Podoba vodoravnice navpik obrnene proti podobogledni ravnici je obrnena k očišču (obzorišču). 4. Podoba preme, ki dela s podobogledno ravnico s 45°, obruena je k razstojišču. 5. Podoba vsake poševne črte obrnena je k neki točki obzorja; ki se akcidentalna točka ali naletišče imenuje. 6. Podoba vsake črte (preme) je črta, razen ako leži v glavnem traku. 7. Podobe vštricnic so vštricne ali pa k neki posebni točki obrnene. Pri poševnih črtah imenuje se ta točka, ako se nad obzorjem nahaja, ,,zračišče" (Luftpunkt), ako je pod obzorjem ,,stališče" (Erdpunkt), sploh pa ,,bežališče ali zmikališ5e" (Fluchtpunkt, Verschwindungspunkt). Listi 116, 117, 118 in 119, pod. 11., 12., 13., 14. nam kažejo peršpektivne narise raznih tehničnih predmetov. List 119., pod 14., nam predstavlja monumentalni križ najprej v peršpektivnem narisu, potem pa v očrtu (projekciji), to je, kakor se nam kaže v ogledu od spredaj in zgoraj. L. 120., pod. 15. in pod 16., kaže nam krog in njegov peršpektivni naris. Podoba kroga se najlažje določi s pomočjo podobogleda. Na podstavni ravnici narisan ali položen droten krog se pri očesci skozi šipo opazuje in njegova podoba s kredo na podobogledno ravnico narisa. Ta podoba je ali krog, ali elipsa ali pa preraa, kakoršno lego je namreč imel krog. Naris v Grandauerji predstavlja vse v ravnici papirja. Nad podstavnico stoji podobogledna ravnica, ki se strinja z ravnico narisa, na tej navpik bi morala stati vodoravna ravnica, ki je pa navzdol potisnena, tako da je priložena k podobogledni ravnici. Pri risanji kroga se pazi isto tako na posebne točke, kakor pri ravnih črtab. V ta namen se krogu opiše kvadrat, kateri zaznamova več važnih točk. Take točke so: 1, 2, 4, 6, 7, 8, 10, 12. Poišče se potein podoba vsake točke po vrsti, ki so zopet točke 1, 2, 4, 6, 7, 8. Te točke se potem zvežejo s črto, ki je elipsa. Podobe posameznih točk najdejo se po sledečem načinu: krog v pod. 15., čegar podoba se išče, leži v podstavni ravnici tako, da se podstavnice dotika v 1. črta 1, 7, stoji na podstavnici navpik, toraj tudi na podobogledni ravnici; njena podoba se steka po znanem pravilu v očišče A. Točka 1. je v podobogledni ravnici, toraj tudi njena podoba. Pod. 7. se najde s pomočjo diagonale in ene strani kvadrata. Stranica kvadrata stoji navpik, toraj se steka njena podoba v očišče. Diagonala 28 pa je 45° naklonjena k podobogledni ravnici, toraj se njena podoba steka v razstojišče (dištancno točko). Ta in prejšnja črta se režete, od todi gre potem podoba vodoravno, ter zaznamova točko 7. Na enaki način se določijo nadalje vse druge prej naštete točke. Pod. 16. kaže nam krog, v katerem se nahaja več drugih krogovih črt. Peršpektivni naris napravi se tako, kot prej. — Začetnik pa dobro stori, da vse, kar bere, sproti risa, kajti risanja in toraj tudi peršpektive se moremo le naučiti, ako se vadimo s svinčnikom v roki. Iz predzadnjih narisov, kakor tudi iz opazovanja predmetov v naravi je razvidno, da se uam vsako oddaljeno telo manjše dozdeva, kakor pa je v resnici, kar je bilo tudi že precej od kraja povedano. Vender, kadar kak predmet v naravi risamo, ne smemo tudi preblizo njega stališča izbrati si, ker potem ga ne moremo popolnoma pregledati in toraj tudi ne natančnega narisa o njem napraviti. Sploh veljajo za risanje predmetov po naravi sledeča pravila: 1. Postavi se vselej na tak kraj, da si od predmeta vsaj dvakrat toliko oddaljen, kot njegova velikost znaša. 2. Postavi si v dubu kako navpično ravnico za podobogledno n. pr. bližnjo steno. 3. Doloci si v tej ravnici nasprotno točko za ,,očišče", ter navpičnico in obzornico. 4. Preglej, ali je predmet pod ali nad obzorjem, na levi ali na desni strani navpičnice. 5. Robovi telesa vzamejo se za črte, opazuje se njih lega in namer, poišče se dozdevna oddaljenost posameznih robov od navpičnice in obzornice, narisajo se njih podobe in določi njih dolgost s pomočjo svinčnika. Podobe vseh robov skupaj, predstavljajo nam podobo telesa (predmeta). Za temeljiti pouk v peršpoktivi se priporočujejo še sledeče vaje, katere naj učitelj narekuje ali samo na pol izdela, vse drugo pa učencem prepusti, ter jih pri izdelovanji le nadzoruje. K temu je pa potreba več različnih modelov; posebno koristno je, ako se učitelj poslužuje aparatov, ki jib ima Steflitschek v svoji zbirki in katcre tudi ministerstvo toplo priporoča. S poraočjo prejšnjih pravil risajo učenci po modelih: črte, kote, trioglenike, kvadrate, pet-, šest-, osemoglenike, kroge, kocke i. t. d. in vse to v različnih nastavah. Posebno vrednost ima izdelovanje sledečih nalog: a) Preraa v različnih nastavah. b) Kvadrat, najprve v navadni legi ravnica (/-} potem pa s potisneno podstavno ravno Q v sledečih nastavah: 1. v podstavni ravniči z eno stranico naslonjen na podobogledno ravnico. 2. V podstavni ravnici 45° proti podobogledni ravnici naklonjenimi stranicami. 3. Navpik ter naslonjen na podobogledno ali podstavno ravnico. 4. Navpik na podobogledni in 45° pošev na podstavni ravnici. 5. Navpik na podstavni in 45° pošev na podobogledni ravnici. 6. Navpik in vštric podobogledni ravnici. 7. Navpik v navpični ravnici. 8. Vodoravno v podstavni ravnici. Potem 9 horicontalnih kvadratov v različni legi in 9 vertikalnih v različni legi. c) Krog v ravno tistih legah kot kvadrat in sicer najprve z obrisanim kvadratora. Vsaka naloga se še potem na več drugih razdeli, ako si krog postavimo enkrat zgoraj, drugikrat spodaj obzorja, ali pa na desno in levo stran navpičnice. d) Kocka, kakor krog in kvadrat. e) Kakor s kocko, tako se ravna tudi z drugimi telesi ia predmeti. Naposled naj še učenci pridno risajo po naravi, namreč hiše, ulice, železnice, drevorede i. t. d. To naj bo njih delo doma, in učitelj naj zahteva, da mu prineso te narise v pregled in popravek. — Risanje po naravi je namreč pravi namen risanja in k temu je znanje peršpektive neogibno potrebiio.