RAZPRAVE | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 25 CICIBAN 1982–1986, STRIP KOT DIDAKTIČNO, KRITIČNO IN HUMORNO SREDSTVO Dr. Petja Grafenauer Univerza v Ljubljani, Akademija za likovno umetnost in oblikovanje Ciciban 1982-1986: Comic Strips as Didactic, Critical and Humorous Tool IZVLEČEK Besedilo obravnava strip, ki se je pojavljal v otroški reviji Ciciban v letih 1982–1986, v obdobju, ko je revijo urejal Božo Kos. Ta je revijo usmerjal v naravoslovje in praktične poizkuse, ki so jih otroci lahko izvajali sami. Ključni avtorji stripa v tem obdobju so bili priznani ilustratorji, predvsem Božo Kos, Marjan Manček in Matjaž Schmidt. Uvajanje stripa kot didaktične, kritične in humorne literarne zvrsti je Ciciban razumel še pred raziskavami, da je strip lahko uspešno didaktično sredstvo pri pouku, in ga tudi s pridom uporabljal. Ključne besede: Ciciban, strip, Božo Kos, Marjan Manček, Matjaž Schmidt, otroška revija ABSTRACT The article discusses comic strips published in the children’s magazine Ciciban between 1982-1986 under the editorship of Božo Kos, who directed attention to natural science and hands-on experiments children could con- duct unaided. The key authors were renowned illustrators, notably Božo Kos, Marjan Manček and Matjaž Schmidt. Even before research demonstrated that comics could be a didactic tool in the classroom, the Ciciban magazine recognised and effectively used them as a didactic, critical, and humorous literary genre. Keywords: Ciciban, comics, Božo Kos, Marjan Manček, Matjaž Schmidt, children’s magazine C iciban je že od prve številke »zaradi kakovostnega izbora ilustracij in tipografije ter visoke zastopa- nosti interaktivnih vsebin /…/ gonilna sila pisme- nosti, izobraževanja in emancipacije mladih bralcev ( Černe Oven, 2017, str. 4). V prvih letih po drugi svetovni vojni so ga ponekod uporabljali celo kot u čbenik (Tihole, 2015, str. 58). Ves čas obstoja spremlja šolski kurikul, se posve ča otrokovemu življenju v družini in družbi, znanosti in teh- niki – slednji posebej v obravnavanem obdobju, ko je revijo urejal Božo Kos (1976–1992) –, leposlovju, likovnosti, celo politiki, mnogim od teh v obliki stripa. Prav v osemdesetih letih 20. stoletja in času krhanja SFRJ »je zanimivo opazovati, kako Ciciban predstavlja recepte za kajmak in u či cicibane pisati cirilico z namenom pribli- ževanja druga čnih kulturnih okolij, ki so predstavljala bogastvo Jugoslavije« ( Černe Oven, 2017, str. 15). Ob tem je hkrati izraz ne le slovenske literarne in likovne umetnosti za najmlajše, temve č tudi vidikov družbe in njenega odno- sa do otroka. Ciciban je nastal le štiri mesece po osvoboditvi Ljubljane, konec junija 1945 so ga tu na prvi seji Oddelka za mladin- ski tisk pri Zvezi mladine Slovenije ustanovili Josip Ribi čič, Oskar Hudales in Albert Širok, Kristina Brenkova in drugi. Ime je dobil po Cicibanu, liku iz priljubljenih pesmi Otona Župančiča, nastalih po ljubkovalnem imenu pesnikovega sina. Dva meseca kasneje je revija že izšla: »Kot se spo- minja odgovorna urednica Cicibana Slavica Remškar, ji je nekoč Brenkova povedala, da so papir in tiskarske barve, ki jih je bilo težko dobiti, naro čili na Madžarskem. Prva številka je bila, čemur se lahko po besedah Remškarjeve čudimo še danes, napisana, narisana, urejena in natisnjena v dveh mesecih, in to v času brez ra čunalnikov« (Vodeb, 2015). Najprej so ga tiskali v Litografskem zavodu Josipa Čemažarja (Možina, 2003, str. 106), ki je bil nato preime- novan v Umetniški zavod za litografijo, od leta 1958, ko je bila ustanovljena tiskarna Mladinska knjiga, pa je Ciciban svoj dom našel tam. Kot ugotavlja Černe Oven, je imel tam »vedno neko posebno osebo, ki je bila odgovorna za pro- jekt« (2017, str. 6). Sprva namenjena vsem osnovnošolcem, že kmalu pa pred- vsem mlajšim šolarjem, je revija h kakovosti stremela od prve številke dalje in imela tudi dobro razvejano distribuci- jo. Potovala ni le po Sloveniji, temve č tudi k naro čnikom v Jugoslaviji, npr. v Beograd, k družini Šalamun, (Grafenauer, 2015). Že v prvem letu izhajanja je imela 80 tiso č naro č- nikov in v obravnavanih osemdesetih letih ga je bralo kar 100.000 slovenskih otrok (Grafenauer, 2015). Ciciban je usmerjal misel na podro čju slovenske besede in literature, vzgajal ob čutek za likovnost, ob tem pa odrašča- nje polnil z vednostjo o vidikih sveta, ki je otroke obkrožal. RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petja Grafenauer | Ciciban 1982-1986, strip kot didaktično, kritično in humorno sredstvo | str. 25 - 32 | 26 Ves čas svojega obstoja se ni izogibal niti najbolj neprijet- nim temam. Vojna leta, poleti na Luno, olimpijske igre v Sarajevu, AIDS, razvoj ra čunalništva, ekologija, osamosvo- jitev Slovenije so le nekateri mejniki, ki so našli mesto na njegovih straneh. Iz njega je mo č razbrati ideologije svoje- ga časa in na čine, na katere so bile te posredovane najmlaj- šim. Brali so o politiki, zdravju, naravi in družbi, prometu, znanosti in tehnologiji, umetnosti in literaturi, športu in kuhanju, pa o bontonu in etiki, seveda pa ne gre pozabiti na leposlovje, poezijo in tudi strip. Revija Ciciban je tako vpisana v repertoar skupne izkušnje otrok druge polovice 20. stoletja na Slovenskem na enem od najvidnejših mest in je gradnik kolektivnega duševnega teritorija nekega časa in prostora. Leta 1980 je umetnostna zgodovinarka Tatjana Pregl zapisala, da že »hiter pregled povojnih letnikov Cicibana, Pionirskega lista in Pionirja, ki jih izdaja Mladinska knjiga, in Kurirčka, ki izhaja pri založbi Borec, nudi presenetljivo ugotovitev, da slovenske ilustratorke več objavljajo kot ilustratorji, vendar pa se v kasnejših knjižnih izdajah, ustvarjenih iz v tisku že objavljenih del, vrstni red obrne. Prav tako ne moremo mimo ugotovitve, da sodeluje ve čina naših najboljših ilustratorjev v založništvu za otroke in mladino, kar s precej visokim številom izvodov pripomore k širjenju kvalitetne ilustracije med ve čino slovenskih ot- rok« (1979, str. 39). Toda v osemdesetih letih so Cicibanov strip ustvarjali pretežno moški, najve č je prispeval urednik Božo Kos sam, druga vidna ustvarjalca pa sta bila Marjan Manček in Matjaž Schmidt. Revijo Ciciban je avtorica raziskovala v celoti ob razstavi, ki jo je pripravila ob njegovi 70. obletnici v Vodnikovi doma čiji Šiška (Grafenauer, 2015) in ugotavljala, kako se je revija likovno prilagajala času in dogodkom v njem. Ob smrti predsednika SFRJ Josipa Broza - Tita je bila tako npr. njegovi smrti posvečena cela številka, ki je bila tudi edi- na črno-bela številka Cicibana doslej. Številko so sestavljali odlomki predsednikovih govorov, namenjenih mladim, li- terarna besedila o preminulem ter izjemno čustvena pisma bralcev. Čeprav je bila politična indoktrinacija v tem času velika, je malim bralcem prinašala tudi pozitiven odnos do domovine in seznanjenost s klju čnimi družbenopoliti čnimi dogodki. Kljub temu da bi pri čakovali, da sta bili ideologija in politika v Cicibanu najmočnejši v povojnem obdobju, sta bili stalnica revije, npr. v času aktivne vloge Jugoslavije v gibanju neuvrš čenih, pa tudi v času slovenske pomladi in osamosvojitve v za četku devetdesetih let. Božo Kos je bil med uredniki edini naravoslovec in je naj- vidneje prelomil s prevladujo čo literarno vsebino revije ter jo posvetil širokemu naboru življenjskih in pou čnih tem. To je bilo tudi obdobje, ki je spremenilo na čin komunika- cije z bralci v vsebinski in vizualni podobi. V letu 1979/80 se je spremenil celo Cicibanov znak, ki je postal »linijska risba otroškega obraza, ki se združi s črkovnim delom. Tako Ciciban dobi zna čilni pe čat Kosovega stripa, hkrati pa pos- tane vizualna podoba v primerjavi s preteklimi rešitvami kar prepolna« ( Černe Oven, 2017, str.10). Matematika je sicer Cicibanova tema postala že v sedemdesetih letih, ko je začela izhajati serija matemati čnih nalog s Piko Nogavi čko Marjance Jemec Boži č, ki pa je še ne moremo umestiti v polje stripa, z njim pa je imela kar nekaj povezav, saj brez združitve podobe in besedila vsebina ni bila razumljiva. Božo Kos je v Ciciban vnesel predvsem usmerjen naravoslovni pedagoški pristop. Znanost je bila predstavljena šaljivo in s poskusi, tudi kot del v besedilu obravnavanega stripovskega gradiva: » Čeprav so naravoslovne znanosti v reviji ves čas zastopane, se pod vplivom fizika, karikaturista in ilustratorja Boža Kosa še posebej obogatijo, postanejo pa tudi avtorsko zaznamo- vane z njegovim dojemanjem vizualnega polja tiskane revi- je. Pove ča se število eksperimentov in promovira se zabavna znanost. S tem je Kos posegel na podro čje učbenikov, ki so bili v tem času še okorni, in dosegel pomembno publiko: u čence in u čitelje« ( Černe Oven, 2017, str. 13). Morda se je v Cicibanu, prek katerega je država tako ali drugače sporo čala ideologijo, nekoliko dlje obdržala rea- listična ilustracija, a je hitro prešla v visoki modernizem, ki je trajal do poznih sedemdesetih let. Ciciban vsekakor ni vztrajal pri eni likovni smeri in redke revije so tako na- tančno izbirale najboljše avtorje, zato je seznam Cicibano- vih ustvarjalcev impresiven. V razli čnih obdobjih so se v njem zvrstile verjetno vse besedilne zvrsti in med njimi tudi strip. Will Eisner, ame- riški stripovski avtor, je slednjega opredelil kot »razpore- ditev sli čic in besed na tak na čin, da lahko pripovedujejo zgodbo oziroma dramatizirajo idejo, in s to definicijo so- glaša ve čina ustvarjalcev in teoretikov« (Štandeker, 2013, str. 268). Industrija stripa se je zagnala v ZDA s stripom Superman (1933 in 1941), a njegove korenine segajo že v devetdeseta leta 19. stoletja s stripi The Yellow Kid, Kat- zenjammer Kids in Mutt and Jeff (Wright, 2001). Takrat so striparji podobam za čeli dodajati nove elemente in nastal je t. i. protostrip (Štandeker, 2013). Stripi so tudi v Jugo- slaviji zaznamovali šestdeseta leta 20. stoletja in postali ena najprodornejših medijskih oblik popularne kulture: »Pri nas opazujemo zapoznelo uveljavljanje stripa, kar verjetno še vedno vpliva tudi na to, da se stripa v Sloveniji še vedno ne prišteva med umetniške zvrsti, temve č ima status nekje med šundom in zabavo za otroke. Kljub temu slovenski strip premore nekaj odli čnih avtorjev, ki so ustvarili zavidljive opuse in dosegli premike na podro čju stripa pri nas« (Štandeker, 2013, str. 269). Celo v šestde- setih letih je strip še veljal za manj vredno literaturo. V osemdesetih letih in tu in tam še prej pa je v našem prostoru prav Ciciban dosegel, da je otroški strip postal drugim enakovredna besedilnoumetnostna zvrst, ki so jo v tem obdobju ustvarjali najkakovostnejši ustvarjalci. Strip podobnosti najde v mediju grafičnih novel, zgodb ali pravljic, a se od njih razlikuje, saj vizualne vsebine v grafičnih novelah olajšajo razumevanje besedila in zgodbe približajo bralcem, strip pa na njih temelji, zato je obdela- no gradivo iz Cicibana med 1982 in 1986 le tisto, kjer gre za strip ali vsaj protostrip. Strip kot oblika te če v času od sličice do sli čice in je dogajalna premica, ki z združevanjem vizualnih in besedilnih elementov gradi na ravnotežju med podobo in besedo, bralcu pa ponuja možnost ve č perspektiv in sočasno prisotnost v in izven zgodbe (Round, 2007). Za razliko od ve čine besedilnih medijev ne temelji le na besedi, temve č zgodbo pripoveduje tudi podoba, brez katere je celota nerazumljiva. S tem zahteva, da uporabnik poveže ve č pomen- skih nivojev in ustvarja vezi med besedilnimi in vizualnimi deli. V stripu, znova za razliko od grafič- RAZPRAVE | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 27 ne novele ali ilustrirane pravljice, klju čno vlogo prevzame vizualnost, ki informacije prenaša druga če kot besede (Hasset in Schleble, 2007). Ko je urednikovanje revije prevzel Božo Kos, se je Ciciban spremenil vsebinsko in vizualno, v njem pa je posebno mesto dobil tudi strip v raznolikih pojavnih oblikah. V obdobju med 1982 in 1986 so v Cicibanu stripe ustvarjali predvsem trije avtorji: Marjan Man ček, Matjaž Schmidt in Božo Kos, ob časno pa tudi Aco Mavec, Tone Ra čki, Vojan Tihomir Arhar in Jelka Godec. Marjan Manček (1948) je »eden najbolj vsestranskih ri- sarskih ustvarjalcev pri nas, ki je za čel karikature in stripe objavljati že v gimnazijskih letih, danes pa se posve ča tako ilustraciji in stripom kot tudi animiranim filmom za otro- ke. Njegovi najbolj znani stripovski liki so gotovo Hribci (glavna junaka sta mož in žena Dajnomir in Miliboža, ki pripovedujeta prigode iz življenja v pradavnini) in Modri medvedek, ki ga je ustvaril leta 1987 in je postal zaš čitni znak revij Cicido in Ciciban« (Štandeker, 2013, str. 271). Štandeker in tudi drugi viri napa čno navajajo nastanek Modrega medvedka šele v letu 1987, a ta se je v Cicibanu pojavil že v letniku 1982/83 kot strip, namenjen humorju. 1 Matjaž Schmidt (1948–2010) je v obravnavanih letnikih Cicibana ustvarjal predvsem stripe, povezane z znanostjo, natančneje z opazovanjem vesolja. Bil je slikar, ki se je po Fakulteti za arhitekturo prepisal na Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je tudi specializiral iz ilustracije. Ilustriral je za razli čne časopise, in ko je bilo ilustratorskega dela preve č, pustil službo u čitelja ter postal samostojni umetnik. Poleg ilustracij in stripov za Ciciban se je ukvarjal z risanjem stripov po slovenskih ljudskih pripovedkah, svoja dela pa tudi razstavljal. Skoraj štirideset let se je uvrš čal med najpomembnejše in najbolj zaželene ilustratorje na Slovenskem, stripu pa se je posebej posve čal ob koncu svoje kariere, čeprav so ti nastajali tudi prej. Božo Kos (1931–2009) je bil po izobrazbi fizik, pa tudi ilustrator in urednik, ki ni urejal le Cicibana, temveč tudi satirični list Pavliha (1956–1966). Že med študijem fizike se je preživljal s pisanjem in ilustriranjem za časopisa Ve čer in Pavliha, po študiju pa postal svobodni umetnik in se preživljal izklju čno z ilustriranjem učbenikov, revij in knjig. Ustvaril je tudi strip Kavboj Pipec in Rde ča pesa, ki je bil med osnovnošolci priljubljen in je polnil strani Pio- nirskega lista oz. PIL, Cicibanovega brata za starejše otroke: »Intrigantne zgodbe, so čni dialogi, polni besednih iger, inovativno kadriranje in simpatična stilizirana risba so bili glavni krivec, da se je strip obdržal celih 32 let (izhajati je začel leta 1959, dobro desetletje po rojstvu Pionirskega lista, in vztrajal, kot se za kultni jugoslovanski strip tudi spodobi, do konca Jugoslavije, leta 1991) in s tem postal tudi najdaljši stripovski serial pri nas« (Sitar, 2009, str. 34). Kos velja za enega najbolj inovativnih in prepoznavnih slovenskih ilustratorjev: »V Cicibanu je poleg ilustracij objavljal strip brez besed Miha (mimogrede, naslov je dobil po imenu njegovega sina), ki je bil dolga leta (1969–1991) zaščitni znak te otroške revije« (Sitar 2009, str. 35). Pregled stripa v reviji Ciciban med 1982 in 1986 pokaže, da so si ti trije ilustratorji stripovske teme in vsebine skorajda razdelili. V letniku 1982/83 je Schmidt ustvarjal predvsem poučne stripe o astronomiji za najmlajše, od opazovanja zvezdnega neba – Velikega voza, zvezde Severnice, Sonca, katerega odsev je bilo treba ujeti v škatli, da si cicibani ne bi poškodovali oči, razumevanja vrtenja Zemlje okrog svoje osi, potovanja Zemlje okrog Sonca, ponazoritve oddaljeno- sti planetov od Zemlje in njihovega gibanja. Materiale mu je za upodobitve pripravljal slovenski astronom in pedagog Marijan Prosen, Schmidt pa je z zna čilno realistično risbo, prilagojeno otrokom in izvedeno predvsem s flomastri, strani polnil z najrazličnejšimi na čini upodobitev od ce- lostranskih ali celo dvostranskih podob z dodanimi bese- dami, ki so prinašale klju čne informacije. Ustvarjal je stripe in protostripe, kjer je bilo besedilo prekinjeno s podobami, ki so jih morali bralci dešifrirati v besede. Za otroke precej težke vsebine in pojme je bil sposoben prenesti na raven otrokovega razumevanja. V istem letniku (1982/83) je Marjan Man ček prvi č objavil strip Modrega medvedka (Manček, 1982, str. 17), ki je bil namenjen humorju. Kljub temu da se je podoba lika v nas- lednjih letih in desetletjih malce spreminjala, je bil Modri medvedek, ki se je v prvem stripu z naslovom Modri medvedek 1 Že pred Modrim medvedkom so nastali Brundo Rjav ček, Cicibaba, Brundo se igra ter Brundo ska če.  SLIKA 1: Božo Kos, Miha zbira star papir, Ciciban, 1982, 2, str. 39 RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petja Grafenauer | Ciciban 1982-1986, strip kot didaktično, kritično in humorno sredstvo | str. 25 - 32 | 28 imenoval Brundo in največkrat nastopil z mamo, pred- vsem pa s prijateljico ma čko Muci, ki je bila upodobljena na podoben na čin kot medvedek z razburjeno, razmršeno risbo in komplementarnimi barvami v risarskem, dvodi- menzionalnem prostoru, daleč od shematičnih, množično popularnih podob stripov, ki so jih otroci lahko brali sicer, je ustvaril enega od zna čilnih Cicibanovih likov. Modri medvedek je bil stalnica vsake od revij tega letnika, razen prvih dveh, ki jih je »prespal« (Man ček, 1982, str. 17), kot pove prvi strip, v katerem se pojavi. Vsebinsko je bil vedno razdeljen v tri pasice in vsaka od njih je bila popolnoma za- polnjena s podobo in zna čilnimi stripovskimi obla čki. Ob likih medvedka, mame in muce so se pojavljali še krt, pti č, ribe in zajec, okolje dogajanja je bilo mestno – v notranjih stanovanjskih prostorih ali zunanjih prostorih, ki jih lahko prepoznamo kot parkovne površine v naseljih. Ti stripi so poleg humorja prinašali vedenje o tem, kako smo si med seboj drugačni, tako da jim gre pripisati tudi dolo čeno didaktično vrednost, čeprav so bili v prvi vrsti namenjeni smehu, ki ga je prek dogodivščin prinašal medvedek. Stripi Boža Kosa so v letniku 1982/83 namenjeni predvsem znanosti za najmlajše. Najvidnejši v letniku je gotovo Škrat Elektron, ki se prvi č pojavi v drugi številki letnika 1982/83 in nato otrokom iz številke v številko predlaga različne enostavne poskuse z elektriko Svetuje, kako na baterijo priklopiti žarnico, da ta zasveti, kako elektrika ‚te če‘ po kovini, razlaga enostavne zgodbe o prevodnikih in izolatorjih, predlaga poskuse s ‚svetle čimi‘ diodami in podobno. Škrat Elektron je prepoznaven lik Ci- cibana, oblikovan kot zelen, vedno nasmejan krog s čepico, oblikovan z elementarnimi antropomorfnimi elementi in predstavlja elektri čni tok, npr. v poskusu, ko je otroku dano navodilo, da napihnjen balon drgne ob pulover in ga naelektri, škrati elektroni pa »z volne sko čijo na balon« (Kos, 1983, str. 37). Risba je popolnoma poenostavljena in o klasi čnem stripu lahko govorimo le v navednicah, saj so podobe in besedila razporejeni na eni strani tako, da bi bilo sporočilo čim jasnejše brez klasičnih stripovskih kvadrat- kov z besedilnimi obla čki. Pravi Kosov strip je že omenjeni Miha, humorni strip v treh prek strani razpotegnjenih pasicah, ki pa se ne po- javi v vsaki številki. Sre čujemo ga v stripih Miha in ropot (Ciciban, 1982, str. 65), kjer iš če prostor, kjer ga ne bodo motili ob igranju bobnov in ga najde na letališ ču, pa Miha zbira star papir (Ciciban, 1982, str. 39), kjer se strip dob- ro odzove na takrat izjemno popularne akcije zbiranja starega papirja po osnovnih šolah, ki so marsikateremu razredu ob koncu leta pomenile možnost za kratek izlet. Že v tretji številki letnika strip o Mihi nadomesti Man čkov Modri medvedek.  SLIKA 2: Božo Kos, Škrat elektron ti zaupa skrivnost, Ciciban, 1982, 2, str. 49  SLIKA 3: Marjan Man ček, Modri medvedek, Ciciban, 1982, 3, str. 17 RAZPRAVE | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 29  SLIKA 4: s. a., b. n. (Olimpijske igre), Ciciban, 1984, 6, str. 32–33  SLIKA 5: Marjan Man ček, Zlata ribica, Ciciban, 1985, 2, str. 21  SLIKA 6: Matjaž Schmidt, Naredi mavrico, Ciciban, 1984, 9, str. 51 RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petja Grafenauer | Ciciban 1982-1986, strip kot didaktično, kritično in humorno sredstvo | str. 25 - 32 | 30 V tem letniku se pojavi le še en Kosov strip v pasicah z nas- lovom Kaj praviš ti? Kdo ne ravna prav (Kos, 1983, str. 19), ki je poučen strip o obnašanju otrok v prometu v času zime. V letniku 1983/84 sta znova stalnica Man čkov Modri med- vedek, Kosov Škrat elektron in Schmidtovi stripi enostavnih znanstvenih poskusov, ki so tokrat posve čeni predvsem opazovanju zvezd ter izkoriš čanju sončne toplotne in svetlobne energije. Posebnost letnika je gotovo ve čja pri- sotnost športa, saj gre za čas olimpijskih iger v Sarajevu in neznani avtor prispeva kar dvostransko stripovsko ilustra- cijo z maskoto iger Vu čkom na olimpijskih prizoriš čih (s. a. 1984, str. 30–31). V Cicibanu najdemo tudi dvostranski pou čni strip o disci- plinah atletike, ki jih upodobi Schmidt (Schmidt, 1984, str. 32–33). Letnik 1985/86 namesto Modrega medvedka prinese Manč- kov strip Zlata ribica, ki otroke spremlja v vsaki številki in je humoren strip. Škrat elektron Boža Kosa ni ve č prisoten na straneh Ciciba- na, znova pa se pojavi strip o Mihi, ki se spopada s poledico, krompirjem, ki mu iz avtomobila ob neprevidnosti pade na glavo, in prvo pomo čjo v prometu. Kljub temu da so ti stri- pi humorni, otroka napeljujejo k razmišljanju o varnosti v prometu in nezgodah, ki se nam lahko pripetijo na cesti. Schmidtovi stripi ostajajo namenjeni raziskovanju vesolja: gibanju planetov okrog sonca, kometu in vprašanju, kako so zvezde videti od dale č in od blizu. Posebnost te številke je tudi protostrip, ki ga je ustvaril Schmidt in otroke opozarja na Teden p ionirske solidarno- sti z osvobodilnimi gibanji (Schmidt, 1984, 18–19), druga politična tema, ki je prisotna že v letniku 1983/84, pa je slikopis Jelke Godec (Godec, 1983, str. 5), edine ženske, ki je v teh letnikih ustvarila strip v Cicibanu. Vsebina je praznovanje dneva republike, kjer je poleg spodbujanja k povezanosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije posebej opozorjeno na lik predsednika države Josipa Broza - Tita. A tu gre bolj za slikopis oz. protostrip, varianto besedila, kjer so nekatere besede nadomeščene s podobami. Zanimi- vo je, da se ta vsebina v letniku 1985/86 ponovi na identi- čen način, je popolna kopija iz preteklega letnika (Godec, 1985, str. 64). Vsebinska analiza stripov v reviji Ciciban v letih 1982–1986 pokaže, da so bili stripi predvsem domena moških ustvar- jalcev. Pokaže tudi, da je šlo za kakovostna dela, prav kakor je bila kakovostno vizualno in vsebinsko zasnovana celotna revija. V primerjavi z drugimi letniki opazimo precej ve čjo usmerjenost v naravoslovne teme, kar je posledica uredni- ških odločitev Boža Kosa. Tudi strip v Cicibanu je pretežno namenjen prav tem, posebej pri Schmidtu in Kosu, pri  SLIKA 7: Matjaž Schmidt, b. n., Ciciban, 1985, 4-5, str. 18–19 RAZPRAVE | 2023 | št. 3 | VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE 31  SLIKA 8: Jelka Godec, b. n., Ciciban, 1983, 3, str. 23 slednjem je, tudi kadar je humoren – in takšen je skoraj vedno – in kadar ni posvečen naravoslovnim temam, še vedno poučen. Tega pri Man čkovem Mod- rem medvedku in Zlati ribici ni zaznati, pri Kosovem Mihi pa je skoraj vedno vezan na aktualne druž- bene teme in v časih ne le didaktičen, temve č celo moralisti čen. V stripu so poleg naravoslovja največ- krat prisotne širše družbe- ne in življenjske okoliščine – promet, zbiranje starega papirja, vreme … Revija Ciciban je strip razumela kot didak- tično sredstvo, mno- go preden so se tega v širši meri zavedeli v šolskem sistemu. Šele ob prelomu tiso čletja so nastale prve znanstvene analize možnosti uporabe stripa v didakti čne namene v šoli: »Vidimo, da so u čni mediji vse pomembnejši dejavnik učnega procesa. Njihova uporaba je vse širša, čeprav še nimamo izdelanih celovitih medij- sko didakti čnih koncepcij strategije uporabe. Med drugim posredno vplivajo tudi na vlogo in položaj učencev v vzgojno-izobra- ževalnem procesu. Učenci se učijo bolj samostojno, pridobivajo si izkušnje in znanja na na čin, ki ustvarja tudi ugodnejše pedagoško ozra čje, kar omogoča med drugim tudi bolj ustvarjalen odnos do dela. U čna interakcija, ki predstavlja temelj za spremembo u čenčevega položaja v učnem procesu, pospeši proces uveljavlja- nja učenca kot dejanskega subjekta v u čnem procesu« (Blažič, 2000, str. 125). Bralno pismenost razi- skava PISA (2010, str. 7) pojmuje kot »razumeva- nje, uporabo, razmišljanje o napisanem besedilu ter zavzetost ob branju tega, RAZPRAVE VZGOJA & IZOBRAŽEVANJE | Dr. Petja Grafenauer | Ciciban 1982-1986, strip kot didaktično, kritično in humorno sredstvo | str. 25 - 32 | 32 kar bralcu omogo ča doseganje postavljenih ciljev, raz- vijanje lastnega znanja in potencialov ter sodelovanje v družbi. Tako definirana je bralna pismenost kompetenca, ki je klju čna za uspešnost v šolskem in kasnejšem življenju posameznikov v sodobni civilizaciji tako deklic kot de čkov« (OECD, 2010, str. 7). Maja Kerneža in Metka Kordigel Aber- šek v raziskavi po kvalitativni metodi literarnodidakti čnega raziskovanja ugotavljata, da medij stripa posebej de čkom »kot metoda interpretacije omogo ča globlje zaznavanje, razumevanje in vrednotenje mladinskega literarnega be- sedila ter jim pomaga izraziti svoje literarnorecepcijsko doživetje« (2014, str. 129). Kos in Schmidt sta kot vsebini stripov izpostavljala nara- voslovje, predvsem prakti čne, tehni čne veš čine, ki so stereotipno pripisane bolj moškemu kot ženskemu spolu, »a način dela ustreza tudi dekletom« (Kerneža, Kordigel Aberšek, 2014, str. 129). Gambell in Hunter (2000) kljub temu poudarjata, da je dejavnik, ki v najve čji meri lo ču- je spola, zvrst bralnega gradiva. Zavra čanje branja, ki ga pogosto opažamo pri fantih, ni vezano na vsa besedila, medij besedila, kakršen je strip, ki jim je bliže, pa obi čajno ni vključen v pouk, »a bi moral biti, saj bi z diferenciranim branjem fantje brali več« (Kerneža, Kordigel Aberšek 2014, str. 131). Tega se pri Cicibanu v osemdesetih letih 20. sto- letja metodološko še niso zavedali, a intuicija uredništva jih je peljala v smeri uporabe stripa kot enega od medijev, ki najmlajšim omogoča lažji stik s posredovano snovjo in ve čjo zanimanje zanjo. VIRI IN LITERATURA Blažič, M. (2000). Medij kot ena izmed temeljnih sestavin šolskega učnega procesa. Pedagoška obzorja, 3-4, 119–125. Černe Oven, P. (2017). Oranje ledine s čopičem in z zgodbo. Analiza vizualne podobe slovenske otroške revije Ciciban v obdobju SFRJ. Likovne besede, 105, 4–18. Gambell, T., Hunter, D. (2000). Surveying gender differences in Canadian school literacy. Journal of Curriculum Studies, 5, 689–719. Godec, J. (1983), b. n. Ciciban, 3, 64. Mladinska knjiga. Godec, J. (1985), b. n. Ciciban, 3, 64. Mladinska knjiga. Grafenauer, P. (2015). Ciciban, prvih 70 let. Vodniko- va domačija Šiška. Hassett, D. D., Schleble, M. B. (2007). Finding Space and Time for the Visual in K-12 Literacy Instruction. English Journal 1, 62–68. Kerneža, M., Kordigel Aberšek, M. (2014). Strip – metoda, ki fantom omogoča uspešnejšo interpre- tacijo mladinskega literarnega besedila. Revija za elementarno izobraževanje, 2, 129–146. Kos, B. (1982). Miha in ropot. Ciciban, 1, 37. Mladin- ska knjiga. Kos, B. (1982). Miha zbira star papir. Ciciban, 2, 39. Mladinska knjiga. Kos, B. (1983). Kaj praviš ti? Kdo ne ravna prav. Cici- ban, 5, 19. Mladinska knjiga. Kos, B. (1983). Škrat Elektron ti zaupa skrivnost. Ciciban, 1, 65. Mladinska knjiga. Manček, M. (1982). Modri medvedek. Ciciban, 3, 17. Mladinska knjiga. OECD (2010). Pisa 2009 – Prvi rezultati. 2010. Peda- goški inštitut. Pregl, T. (1979). Slovenska knjižna ilustracija. Mla- dinska knjiga. Round, J. (2007). Visual Perspective and Narrative Voice in Comics: Redefining Literary Terminology. International Journal of Comic Art. 2, 316–329. s. a. (1984). b. n. Ciciban, 6, 32–33. Mladinska knjiga. Schmidt, M. (1984). Atletika je kraljica športov. Cici- ban, 7, 32–33. Mladinska knjiga Schmidt, M. (1985). Teden pionirske solidarnosti z osvobodilnimi gibanji. Ciciban, 4-5, 18–19. Mladin- ska knjiga. Sitar, I. (2009). Božo Kos, 1931–2009. Odšel je oče Kavboja Pipca in Rdeče pese. Mladina, 18, 33–36. Štandeker, Š. (2013) Strip. Pojmovnik slovenske umetnosti po letu 1945: pojmi, gibanja, skupine, težnje. Študentska založba, 268–275. http://www. pojmovnik.si/koncept/strip/ Tihole, P. (2015). Večno mladi Ciciban : sedemdeset let otroške literarne, poljudne in zabavne revije. Mladina, 36, 58–60. Vodeb, J. (2015). Sedemdeset let Cicibana: zvesti spremljevalec otrok in odsev duha časa. STA. Https://www.sta.si/2160754/sedemdeset-let-ciciba- na-zvesti-spremljevalec-otrok-in-odsev-duha-casa Wright, B. W. (2001). Comic Book Nation: The Transformation of Youth Culture in America. The Johns Hopkins University Press.