Odprava notariata. Kjerkoli mogoSe, moramo gledati na to, dakmet, obrtnik in delavec dosežejo svoje pravice v državi brezplaenirn ali najcenejšim potom. Zato je tudi v programu naše ljudske stranke, da se odpravi notariat. V drž. zboru so naSi poslanci stavili v družbi z voditeIjem Slovencev, dr. ŠusteršiSem, paslednji predlog: Notariat je v svoji sedanji obliki zastarela uprava. Na eni strani je notar c. kr. uradnik in opravlja pod državno zaščito važne javne zadeve, na drugi strani je obrtnik, ki iz opravljanja javne prostovoljne sodne službe dobiva kolikor mogočevelik dohodek. Služba vsebuje sama v sebi nasprotje, ki, kakor kaže izkušnja, rodi in mora roditi veliko nedostatkov. Vrhu tega pa pomenja notariat za veSino stanov, posebno pa za kmečki stan, celo nepotrebno draginjo v mnogih, za kmeta izredno važnih pravnih zadevah. Zato prebivalstvo že dolgo zahteva, da se notariat y, sedanji obliki odpravi. Ako se notariat vsaj polagoma podržavi, bi se na eni strani nehali vsi dosedanji nedostatki in se ugodilo željain ljudst.v,a, na drugi strani bi se dobljene pravice lahko varovale. Naši poslanci so z ozirom pa ta dejstva zahtevali, da c. kr. vlada kmalu predloži državnemu zboru predlog za podržavljenje notariata, v katerem se naj ozira na te-le želje: Opravila notariata se naj odkažejo načeloma okrajnim sodnijam, ki jih opravljajo samo proti plačilu kolekovine, Sedaj službujoči c. kr. notarji in notarski kandidatje, se naj praviloma, ako želijo, prevzamejo v državno službo pri okrajnih sodnijah 1n se jim tam odkažejo sedanji notarski opravki, Dobljene pravice notarjev se naj varujejo tako, da se notariati, ki so ob času podržavljenja stalno zasedeni, ne podržavijo siloma, ampak samo, 5e službujoči notarji v to privolijo. Tako se glasi v bistvu predlog naŠih državnih poslancev za odpravo notariata, Tudi v tem oziru se je gledalo na opravi&ene želje slovenskega ljudstva.