1087 OCENA / REIVEW Alojzije Čondić. Bijahu postojani (Dj 2,42). Split: Katolička izdavačka kuća i časopis Crkva u svijetu, 2023. 384 str. ISBN 978-953-8429-20-0. Delo Bijahu postojani (Dj 2,42) je na- pisal pastoralni teolog dr. Alojzije Čondić. Pastoralno teologijo je študiral na Pape- ški univerzi v Lateranu v Rimu. Danes predava pastoralno teologijo na Teološki fakulteti v Splitu. Napisal je nekaj knjig ter vrsto znanstvenih in strokovnih član- kov s teološko-pastoralnega področja. Avtor v obsežni knjigi predstavlja zgodovinski pogled na župnijo, njeno stanje danes in pogled v prihodnost. Za župnijo pravimo, da je osnovna celica pastoralnega življenja. Kakor v preteklo- sti tudi danes doživlja spremembe in išče poti za prihodnost. Recenzent prof. dr. Ivan Bodrožić pravi, da knjiga s teo- loško-pastoralnega vidika predstavlja analitično-strateški pristop k župnijski skupnosti. Ob predstavitvi temeljnih di- menzij zgodovine in razvoja župnije av- tor osvetli smisel sodobne pastorale in perspektive v kontekstu sodobne evan- gelizacije, misijonske razgibanosti in si- nodalnosti. Knjigo sestavljajo trije deli. Večina pr- vega dela je namenjena svetopisem- skim koreninam in zgodovinskemu ra- zvoju. V drugem poglavju avtor sprego- vori o temeljih župnije, v tretjem pa o evangelizacijsko-misijonarski obliki žu- pnijske skupnosti. V prvem delu je zgodovinski prerez, v katerem so predstavljeni temelji žu- pnijskega občestva. Avtor v novozave- znih spisih išče elemente, ki bi lahko služili kot temelji bodočega župnijskega občestva. V svoji predstavitvi se ustavlja ob ključnih zgodovinskih obdobjih in prelomnicah, kot je srednji vek v svojem zgodnjem obdobju, pa tudi kasneje – vse do 15. stoletja. Kar nekaj strani je posvečenih tridentinskemu koncilu: za župnijsko pastoralo je uvedel precej te- meljnih načel (pravno-teritorialno poj- movanje župnije). Avtor v nadaljevanju preide na zgodovinsko-pastoralni po- gled na župnijo na Hrvaškem in predsta- vlja prehod od srednjeveškega pojmo- vanja župnije v moderno dobo. Dotika se tudi aktualnih obdobij, kot je župnij- ska pastorala v času komunizma, obdo- bje drugega vatikanskega koncila in na- stanka samostojne hrvaške države. V zadnjem delu prvega poglavja je pred- stavljenih nekaj oblik župnijske skupno- sti: tradicionalna župnija, personalne župnije, župnija kot oznanjevalka Bese- de ipd. Avtor v tem delu predstavlja raz- lične pastoralne modele. Pri tem je pre- viden, saj se zaveda, da noben model ni popoln. V drugem delu najdemo razlago sa- mih temeljev župnijskega občestva. Po- udarjeno je dejstvo, da je ustanovitelj Cerkve Jezus Kristus. V nadaljevanju predstavlja službo škofa in krajevne Cer- kve. Avtor zelo dinamično in plastično prikazuje spremembe, ki jih prinaša ak- tualni način življenja – župnija v klasič- nem pomenu besede je vedno manj klasična. Osrednja tema tega poglavja 1088 Bogoslovni vestnik 83 (2023) • 4 je kristološki vidik župnije, teologija žu- pnije kot evharistična skupnost. V sklo- pu tega spregovori tudi o gibanjih, ki sooblikujejo življenjski utrip župnije. V podnaslovu, kjer govori o pastirski služ- bi in laikih, omenja tudi krizo duhovnih poklicev danes. Biti moramo realisti – glede na razmere in starostno strukturo duhovnikov. Naslednja tema, v katero se avtor poglobi, je sinoda, sinodalnost. V uvodu razlaga, da ne gre za popolno novost, ampak za poglobitev pojma, da bi Cerkev res postala sinodalna. Sino- dalnost, kar pomeni ‚skupna hoja‘, je dejansko rdeča nit skozi celotno zgodo- vino. Res pa je, da so papeži po drugem vatikanskem koncilu to dinamiko in poj- movanje poglobili. O pomenu sinodal- nosti je govoril že blaženi papež Pavel VI. Sveti Janez Pavel II. pa je zares doka- zal, da se kolegialna pastoralna odgo- vornost na sinodi tudi lahko izrazi. Pa- pež Frančišek je to misel o pomenu si- nodalnosti nadgradil in jo dejansko ude- janjil: Sinoda o zakonski zvezi in družini (2014–2015), Sinoda o mladih (2018) in Sinoda o Amazoniji (2019). Želja papeža Frančiška je, da bi bili v proces sinodal- ne poti vključeni vsi. V sklepnem delu drugega poglavja je avtor dokaj oseben, ko pravi, da če kdo v pastoralnem življe- nju misli, da je vse, kar dela, najbolje (da dela popolno), kot pastoralni dela- vec ne spoštuje in ne upošteva nikogar, ne vidi nikogar: ne razume, da so naše moči, človek in svet omejeni – in s takim načinom delovanja, ne more oblikovati župnije v duhu sinodalnosti. V tretjem delu je predstavljena evan- gelizacijsko-misijonska oblika župnijske skupnosti. Ko govori o župniji, se avtor zaveda, da ne gre samo za ‚organizacijo‘, ampak za poklic – da gre za vero v Jezu- sa Kristusa. Župnija ni statična – župnija je skupnost na poti odrešenja. Smisel pastorale je, da vsakemu človeku, pre- žetemu z vero in upanjem, pomaga do- živeti Boga. In to še toliko bolj, ker živi- mo v svetu, ki je ideološko in družbeno izpraznjen. Krščanstvo tako ni samo hu- manizem, etika in moralnost – krščan- stvo je mistika, vsakodnevni boj, odkri- vanje in poglabljanje v božje globine svetosti: poskus doživeti skrivnost Jezu- sa Kristusa kot sopotnika na življenjskem potovanju. Za izhodišče tretjega dela se avtor sprašuje, ali obstoječe pastoralne prakse in župnijska strukturiranost od- govarjajo potrebam časa, v katerem ži- vimo. Narava pastoralnega dela se na- mreč spreminja. Nekoč je bila tradicio- nalna oblika župnije usmerjena v pode- ljevanje zakramentov – to je bila neka ustaljena praksa –, manj pa v občestve- no življenje in v molitveno poslušanje božje besede. Avtor vse bolj prihaja do spoznanja, da je misijonski način pasto- ralnega delovanja tisti pravi, ki bo vero uspel prenesti iz generacije v generacijo. Potemtakem župnija ni v zatonu, treba je le pregledati življenje in delo ter poi- skati nov model ali pa poglobiti katerega od že obstoječih. Tudi sodobni način ži- vljenja ima na pastoralne aktivnosti svoj vpliv. Nekoč so ljudje živeli in delali na področju svoje župnije, danes pa živijo v eni župniji, delajo v drugi, otroci hodi- jo v šolo v tretji župniji, trgovine so v četrti. In ob vseh sodobnih medijih lju- dje bolje poznajo utrip življenja Cerkve v svetu kot v domači župniji. Tako si žu- pnijske skupnosti ne moremo več pred- stavljati kot piramidalno urejene sku- pnosti – to bi njeno rast upočasnilo –, ampak kot skupnost, ki je v smislu sino- dalnosti misijonska. Izvedba tega pa ni naloga le duhovnikov, ampak tudi laikov. Tako vsi na svoj način enodušno sodelu- 1089 1089 Slavko Krajnc in Snežana Brumec - Razumevanje simbolov Jakobove školjke ... jejo v evangelizaciji (LG, tč. 32). Avtor kot Hrvat lahko kompetentno ocenjuje stanje v Cerkvi na Hrvaškem. Opaža, da individualizacija družbe, pa tudi dekri- stjanizacija župnijsko rast v smislu sku- pnosti vernikov otežujeta. Rešitev za to vidi v uvajanju misionarsko-evangeliza- cijske oblike pastorale. Gre za prehod iz masovnega pastoralnega delovanja v manjša občestva, oaze. Avtor se zaveda, da niti pastoralne prenove niti sinodal- nosti ne moremo doseči čez noč. Pri tem gre za ‚proces transformacije‘, ki potre- buje čas in vztrajno delo. V tem okviru poudarja pomen pastoralnega spreobr- njenja. Tu je temeljno vprašanje, ali so se župnijske skupnosti sposobne odpre- ti vodstvu Božje besede ali še vedno samo slepo varujejo neživljenjski tradi- cionalizem. Avtor vidi prihodnost po- slanstva novih župnijskih občestev v re- vitalizaciji prvega oznanila in kerigme (pridiga, pričevanje, dialog), pa tudi dru- žine in misijonarske mentalitete. Kljub vsem razmislekom je na koncu, v sklepu tretjega dela, izpostavljena vloga župni- ka, ki ni le službeni predstavnik župnij- ske skupnosti, ampak je najprej služab- nik in zakramentalni predstavnik Jezusa Kristusa – ker obhaja najsvetejše skriv- nosti Jezusa Kristusa. Knjiga Bijahu postojani (Dj 2,42) ni le zgodovinski pregled, ni samo predstavi- tev pastoralnih cerkvenih dokumentov, ampak je konkretno iskanje ‚izhodov‘ iz trenutne pastoralne situacije. To pome- ni, da smo v času hitrih družbenih spre- memb podvrženi tudi iskanju novih pa- storalnih modulov – v bistvu gre za is- kanje novih poti do človeka. Kot rdeča nit celotne knjige, celotne zgodovine ostaja vprašanje evangelizacije danes in jutri. Knjiga tako lahko služi tudi kot do- ber priročnik za iskanje novih poti. Andrej Šegula