geografskega nacionalnega kom iteja , spom inske besede ob 60-letnici dveh geografov, p r ija te lje v CSSR (prof. A. W rzoseka iz K rakova in I. M. M aergojza iz Moskve, oba sta a v to rja k n jig o CSSR) te r še posebno poročilo o p rvem slovaško-slovenskem geografskem sim poziju s p rob lem atiko »A spekti š tu d ija reg ionalne struk tu re« , k i je bil od 11. do 15. sep tem bra 196" v B ratislav i. Svetozar Ilešič Iz druge inozemske geografske književnosti D enis R iley and Antony Young, World Vegetation. C am bridge U niversity P ress, C am bridge 1968, 96 stran i, 122 črno-belili in 16 b arv n ih fo tog rafij te r ena k a rta . V priču joč i k n jig i sta si ang leška geografa R iley in Young zastavila nalogo čim bolj nazorno p r ik az a ti tipe ra s tja n a svetu. Ta nam en sta do­ segla s pomočjo velikega števila fo tografij in pisano besedo. V besedilu, ki je dokaj zgoščeno, sta za je la b istvene poteze vsakega od glavnih tipov ra s tja , k a r je vse tesno povezano z bogatim slikovnim gradivom. Poleg opisa in razlage fiziognom skih potez razn ih tipov rastja in n jihov ih p re d ­ stavnikov, sta a v to rja v k lju č ila v besedilo tudi celo v rsto defin icij in pojm ov iz b iogeografije, k a te r ih razlago sta tudi, k o liko r je b ilo mogoče, povezala s fo tografijam i. Tako zasnovana k n jig a n a j bi služila k o t pomoč p r i p rouče­ v an ju b iogeografije. P ri opisu in razlag i n as tan k a in raz p ro stran jen o sti g lavnih tipov ra s tja na zem lji iz h a ja ta av to rja s stališča, da ra s tje odraža p rep le tan je vplivov n arav n eg a o k o lja (to d e lu je n a ra s tje s celo vrsto dejavnikov) in vplivov, ki iz h a ja jo iz d e lo v an ja človeka. To ja sno stališče, k i je osnova geografskega p ro u čev an ja ra s tja , im a še posebno vrednost, sa j iz k o n k re tn ih prim erov v k n jig i spoznamo, da ga a v to rja dosledno zastopata p r i raz lag i vseh tipov rastja . V sebina k n jig e je raz d e lje n a na devet poglavij. P rvo pog lav je na k ra tk o prikazu je dejavnike naravnega okolja (physical environm ent) in vpliv člove­ kovih posegov v rastje (anthropogenic factors) te r osnovne življenjske procese rastlin . O stalih osem poglavij je posvečeno osmim glavnim tipom ras tja na zem lji, k a te re a v to rja ra z lik u je ta po fiziognom skih in ekoloških k r ite r ij ih . P ri označitvi vsakega vegetacijskega tipa je zajet tud i videz (life form ) njegovih predstavnikov, ki izvira iz ekoloških pogojev rasti. Od ekoloških faktorjev daje ta av to rja na prvo mesto k lim atske (zlasti srednjo julijsko tem peraturo , količino in razporeditev padav in te r odnos tem pera 'tu ra-ev rapo rac ija -transp i- rac ija ). V eliko pozornost posvečata tud i lastnostim p rs ti (teksturi, reakciji, debelin i, tipu hum usa, vodi v tleh itd.), sa j poleg n jihove v k lju č itv e v kom ­ p leks ekološk ih dejavnikov , ki jih ob rav n av ata v besed ilu še v dodatnem poglav ju , p r ik až e ta p ro file n ek a te rih p rsti, k i so povezane z glavnim i tip i ra s tja našega p laneta. O d drugih ekoloških dejavnikov upoštevata še kam ­ n insko osnovo, obliko po v ršja , ta lno vodo in bio loške de javn ike . G lavni tip i ra s t ja so še n ad a lje razdeljen i. P ri te j delitv i sta se a v to rja v glavnem drža la podnebnih tipov. Tako npr. tip ig lastih gozdov delita na ig laste gozdove sub- a rk tičn eg a (str. 17) in ig laste gozdove zm erno toplega podneb ja (str. 24). D elitev vege tac ijsk ih tipov poizkusita av to rja v sa j delno p rib liža ti fitoceno- loški sistem atik i, ko p išeta, da več rastlin sk ih asociacij tvo ri fo rm acijo in več fo rm acij vegetacijsk i tip (str. 9). V endar to delitev , zlasti po jem asociaci­ ja , v nadaljevan ju malo uporab lja ta , k ar je škoda, ker bi z njeno dosledno izpeljavo lahko n a tan č n e je o p redelila tipe rastja . P rv a tr i pog lav ja so posvečena gozdnim tipom ra s tja : listopadnim , ig la ­ stim (conifers forests) in dežnim gozdovom. Od listopadnih gozdov severne polute so podrobneje obravnavani gozdovi v Evropi in Severni Ameriki, m ed­ tem ko so vzhodnoazijski listopadni gozdovi le omenjeni, čeprav bi zarad i svo­ je razsežnosti (po priloženi k a rti se v grobem njihove površine ujem ajo s po­ vršinam i listopadnih gozdov Severne Amerike) zaslužili večjo pozornost. Kot prim era listopadnih gozdov Severne A m erike spoznamo: 1. toploljubni in me- zofilni gozd s prevlado hrastov (Quercus alba in Q. borealis) poleg n jih raste ta še hikori (C arya sp.) in jesen (Fraxinus sp.), ter 2. h ladoljubni gozd javora (Acer saccharum). Evropske listopadne gozdove p a nam av to rja predstav ita v glavnem le na prim erih z Britanskega otočja. Za popolnejši p rikaz teh go­ zdov m an jka še kakšen prim er gozdnega rastja celinske Evrope (morda gozd h ras ta in gabra), sa j tvorijo listopadni gozdovi, ki poraščajo B ritansko otočje, le m anjši del vseh evropskih gozdov tega tipa. Sliko listopadnih gozdov do­ polni še p rim er tak eg a gozda iz južnega Cila, k je r po rašča m an jše površine listopadni gozd južne bukve (Nothofagus antarctica). Tip ig lastih gozdov delita av to rja n a severne iglaste gozdove, gorske iglaste gozdove in iglaste gozdove zmerno tople klime. K severnim (borealnim) gozdo­ vom prištevata severnoam eriške in evrazijske iglaste gozdove, ki so si po vi­ dezu podobni, le drevesne vrste so različne. Gorski iglasti gozd p rikazu jejo p r i­ meri iz gora Škotske, Alp, K arpatov, Skalnega gorovja in goratega dela ju ž ­ nega otoka Nove Zelandije. Zanim iva in fiziognomsko utem eljena je uvrstitev iglastih gozdov zmerno toplega podnebja v tip iglastih gozdov. Za obstoj iglastih gozdov v tem pod­ nebju ni bil odločilen dejavnik n izka tem peratura , tem več m ajhna količina padavin , ki je sk rajša la rastno dobo in s tem om ejila ras t listopadnega gozda. V to skupino iglastih gozdov uvrščata av to rja evropski m editeranski borov gozd (vodilna drevesna v rs ta Pinus pinaster), borov gozd JV ZDA in k a lifo r­ nijsk i gozd sekvoje (Sequoia sempervirens). Na južni poluti, k i je revna z iglavci, tipa iglastih gozdov ni, av to rja n av a ja ta samo južnoam eriški bor (Araucaria araucana), k i raste na andskih visokih planotah . Temu poglavju sta av to rja dodala prehodne m ešane ig lasto-listnate gozdo­ ve, k i nastopajo v večji nadm orski višini in višji geografski širini, zlasti na severni poluti. Mešani listnato-iglasti gozd v gorah predstav lja jelovo-bukovi gozd v A lpah, severni tip tega gozda p a spoznamo na p rim erih z območja Velikih jezer v Severni Ameriki. Glavni predstavnik i drugega tipa gozda so sm reka (Picea m ariana) p a še topol (Populus grandidentata), javor (Acer saccharum) in bor (Pinus strobus). T re tji gozdni tip, k i je p rik azan v kn jig i, so dežni gozdovi. V ta tip sta v k lju čen i dve ve lik i skup in i gozdov: tropsk i dežni gozdovi in dežni go­ zdovi zm ernega pasu. P ri obravnav i tropskega dežnega gozda se av to rja d rž ita u s ta lje n e m etode. N a jp re j p rik až e ta ekološke pogoje za njegovo rast, nato n jegovo sestavo in videz. Tudi p r i n jegov i razčlen itv i sta se d rža la s ta re poti, ko ga delita n a tropsk i vedno zeleni dežni gozd (tu ločita fiziognom sko varian to gozda na rečn ih bregovih), tropsk i po llistopadni dežni gozd in gor­ ski dežni gozd. Z aradi d o k a jšn je podobnosti m ed tropsk im pollistopadnim dežnim go­ zdom in gozdom v vzhodnih delih kon tinen tov (že v zm ernem pasu), k i p re ­ jem ajo p rec e j padavin , u v rs tita a v to rja te gozdove v skupino dežnih gozdov zm ernega pasu (JV K ita jska , ju žn a Japonska, JV A vstra lija , ju ž n a B raz ilija te r vzhodna in jugovzhodna obala južne A frike). Gozdove južne po lu te v geografsk i širin i Nove Z elandije , T asm anije in južnega dela Čila, av to rja označita k o t dežni gozd in to k o t zm erno hladni dežni gozd. N jegovo rast p o g o ju je oceanska klim a, ki omogoča njegovo zim zelenost. V teh gozdovih raste jo zim zeleni lis tavci in iglavci. Č e trto in peto pog lav je k n jig e je posvečeno travno-drevesnem u tipu ra s t ja (savana) in čistim travn im tipom (grasslands), V vegetacijskem tipu savane, k i je om ejen n a tropsk i pas, ločita a v to rja glede na večjo ali m anjšo navzočnost dreves in grm ovja, k i se sp rem in ja z višino in razpo red itv ijo (glede n a suho in deževno dobo) padavin , več podtipov savane: savanski gozd, d revesna savana, grm ovna savana, palm ova savana in tra v n a savana. P ri vseh podtip ih so p rik azan i rastn i pogoji in videz rastlin sk ih p redstavn ikov podtipa. C isti trav n i tip p a av to rja d e lita n a trav n o ra s tje zm ernega pasu (pre­ rija , stepa, pam pa in veld) in gorsko travno rastje. T ravnih površin tropskega pasu av to rja n is ta v k lju č ila v ta tip, tem več sta čisto trav n o ra s tje tega pasu u v rs tila v travno savano, k a r p a fiziognom sko in ekološko ni čisto u tem eljeno , saj se šopasta trav a pojavi zaradi m ajhne količine padav in tako v suhi travni v egetaciji zm ernega pasu k o t v suhi trav n i savani. Šesto poglavje obravnava rastje suhih rastišč (dri/ environm ents), za k a ­ te re je značilna k se ro fitn a vegetacija . N ad a ljn o delitev izvedeta avtorja po podnebnih tipih. V m ed ite ranskem podneb ju sta raz š irjen a sklerofitn.i redki gozd in grm ovno ra s tje (m akija, garin a in chaparra l). Za ra s tje tropsk ih se- m iaridn ih področij so značiln i suku len ti in bod ljikavo grm ovje. V polpu- ščavah in puščavah pa uspevajo le še k se ro fitne in lia lo fitne rastlin sk e vrste. T undrsko in gorsko ra s tje je za je to v sedm em poglav ju , saj je za oba tip a značilna b rezd revesna vegetacija . O b a tip a im ata skupno zeliščno ra s tje v k lju č u jo č trave , trs te itd. Zelo dobro je razv it tud i p rita ln i sloj ra s tja , k i ga tv o rijo m ahovi in lišaji. V to pog lav je so uvrščene tud i resave in šotišča za­ hodne Evrope. V zak ljučnem poglav ju p red stav ita a v to rja še sladkovodno vegetacjo in ra s tje na m orskem ob rež ju in s tem za p o ln ju je ta v rzel, k i n astane zarad i tega, k e r so ti tip i ra s tja pogostokrat p ri p rikazu vegetacije na zem lji zapostav­ ljen i, čep rav so značilni za rastišča, n a k a te rih d rug i ne m orejo uspevati. F ra n e L ovrenčak I A. F. Pitay, A Scheme for H illslope Analysis. I. In itia l considerations and calculations. U n iversity of H ull P ublications 1969, str. 76. (Occasional P apers in G eography, No. 9) — II. Indices and tests for d ifferences. U n iversity of H ull P ublications 1970, str. 56. (Occasional P apers in G eography, No. 17) V svojih dveh razp ravah nas seznanja avtor z novo shemo za proučevanje pobočij v gričevnatem in hribovitem svetu. Predstavi nam številne zelo orig inal­ ne m etode, k i om ogočajo p rik azo v an je in p r im e rja n je pobočij m ed seboj in so tako osnova n jegovi analizi. S tem, da je postavil svojo analizo n a trdno m atem atično in sta tistično osnovo, smo dobili solidne tem elje , k i smo jih do­ sle j n a tem p o lju tako močno pogrešali. Z aradi p o m a n jk an ja m atem atičnih m etod je p rišlo doslej predvsem p r i p r im e rja n ju pobočij in n jihov ih posam ez­ n ih delov m ed seboj do cele v rs te nesporazum ov in zmot. To je b ilo še poseb­ no usodno p r i tis tih delih pobočij, k i so za k lim atsko in te rp re ta c ijo osnov­ nega pom ena. V sakogar, k i se u k v a r ja s to p rob lem atiko in b i se želel po d ro b n eje se­ znan iti z vsebino teh dveh kn jig , bo tud i zanim alo, d a je pot, po k a te r i p r i­ dem o do osnovnih številčnih podatkov za to analizo, razm erom a enostavna. Vse osnovne podatke n$m nudi 1,5 m dolga letev in koti njenih naklonov, ki j ih dobim o p ri po lag an ju te le tve po pobočjih . Z razm erom a enostavnim i računsk im i operacijam i pa dobim o lahko še vrsto d rug ih štev ilčn ih podatkov, k i so potrebni p ri nada ljn ji analizi (npr. višina, odstotna zaposlenost posa­ m eznih naklonov itd.). Te številke uporab lja avtor p ri sestav ljan ju najraz- n o v rstn e jš ih profilov, h istogram ov in d rug ih p rikazov , k i so s svojo vsebino najpom em bnejši del n jegove analize. Z vsem i tem i m etodam i in p rik az i nas seznan ja av to r že v p rv i razprav i. Svojo drugo k n jig o p a posveti analiz i k o n k re tn ih p rim erov pobočij samih. Izb ira tis te p o k aza te lje in teste , k i om ogočajo n a jb o ljšo p rim erjav o pobočij in n jihov ih g lavnih delov m ed seboj in to z vsem i n a jrazn o v rstn e jš im i ano­ m alijam i in posebnostm i, k i izv ira jo iz geoloških, k lim atsk ih , pedoloških in vege tac ijsk ih razm er. P rik azan o delo pom eni p rav gotovo zelo teh ten p rispevek k p roučevan ju pobočij. Zato bi b ilo zanim ivo p re v e riti to analizo tu d i na naših pobočjih in s tem še bo lj ja sn o in v sestransko osvetliti n je n o de jansko vrednost. M ilan Š ifrer