SPORT ;© '■š icikcakanje< enkrat v levo in drugič v desno je zelo naporno. Ne le za gradbeno dejavnost, ampak za celotno gospodarstvo.« In ker je 1. september tako rekoč pred vrati, se vrnimo nazaj tja, kjer naj bi nas učili modrosti. Za pridobivanje novih znanj, o čemer pišemo v prilogi o vseživljenjskem učenju, ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno. Čas jeseni je tako priložnost, ko lahko vsi željni znanja, dodatnih usposabljanj in pridobivanja novih veščin ponovno naredimo nekaj zase. Tudi zato da bi bili bolj konkurenčni na trgu dela. Službe, ki smo jih poznali nekoč, izginjajo; se tega zavedajo tudi šole in mladež pripravljajo na čas, ko to, kar se učijo danes, že jutri ne bo imelo prav velike veljave?! Seveda pa je - ali vsaj naj bi bila - šola veliko več kot zgolj vlivanje znanja z lijakom v bolj ali manj nadebudne mlade in malo trše starejše glave. Obojim, tako malim kot velikim otrokom, odmerjamo še eno prilogo, zavedajoč se, da so tudi naši možgančki bolj voljni ob »natreniranih« mišicah, urejenih mislih in igrah, ki nam zvabijo nasmeh na obraz. Učenje in sprostitev sta pač kot desna in leva roka. Preprosto dopolnjujeta se! Lahko bi še dodali: s tablico ali brez. ČETRTEK PETEK SOBOTA NEDELJA 11 23112 liU'l=M=HI=W ta EI Knjige pred Antiko, razstavljene ob svetovnem dnevu knjig. Tudi v minulih dneh je marsikdo razmišljal, če bi namesto novega učbenika ali delovnega zvezka morda segel po že rabljenem, a uporabnem šolskem gradivu. (Foto: arhiv NT, SHERPA) »Teža računa« odvisna od šole Za mnoge starše cena pred kakovostjo Tudi v Mladinski knjigi ugotavljajo, da se nakupi delovnih zvezkov za osnovne in srednje šole iz leta v leto zmanjšujejo. Kar zadeva učbenike, upada ali rasti pri prodaji ni. »Dokler imajo šole učbeniške sklade, bo število učbenikov bolj kot ne stalno,« pojasnjuje Jasna Tomc, poslovodja v eni od celjskih knjigarn Mladinske knjige. Starši najpogosteje kupujejo učbenike za tuji jezik v osnovnih šolah, v srednjih šolah pa v glavnem za slovenščino in tuje jezike, ki so nosilni predmeti na maturi. So pa učbeniki za srednje šole precej dražji. V povprečju stanejo od 25 do 30 evrov. Srednješolci so »dražji« od osnovnošolcev tudi zato, ker večina srednjih šol nima učbeniških skladov. Cene delovnih zvezkov se gibljejo od 15 do 17 evrov tako za osnovne kot srednje šole. Smo pa Tomčevo tudi vprašali, zakaj so zneski nakupov učbenikov in delovnih zvezkov za sedmošolce in osmošolce opazno višji kot na primer za učence nižje stopnje. Odgovorila je, da zato ker dobijo učenci sedmega razreda kot dodatna predmeta še kemijo in fiziko. Nekatere šole staršem priporočajo, da za otroke v razredih višjih stopenj kupujejo debelejše zvezke, predvsem za predmete, kjer je pisanja manj. Te zvezke lahko tako učenci uporabljajo tudi dve leti ali več. Po drugi strani se starši jezijo, da imajo otroci že tako pretežke torbe. Debelejši zvezki so namreč težji tudi zaradi trdih platnic, pravi Tomčeva. V Mladinski knjigi opažajo, da veliko staršev najprej pogleda ceno izdelka. Kakovost je pogosto drugotnega pomena. »S popusti skušamo kakovosten izdelek približati vsem strukturam kupcev,« dodaja Tomčeva, saj se zavedajo, da želijo starši za svoje otroke čim bolj kakovostne izdelke. JERICA POTOČNIK Tudi rabljeni pridejo prav Če delovni zvezki le niso popisani Ogromno staršev, ki jim nakup delovnih zvezkov in učbenikov za otroke predstavlja velik stroškovni udarec za denarnico, te dni zavije tudi v celjsko Antiko, knjigarno in antikvariat. Vsaj nekaj evrov privarčujejo, če kupijo rabljene učbenike ali delovne zvezke. Tudi Božo Mulej iz omenjene knjigarne pravi, da se stiska ljudi pozna, a tudi, da se starši zavedajo, da njihovi šoloobvezni otroci stvari za šolo morajo imeti in da ta neizogiben strošek načrtujejo že pred začetkom šolskega leta. NE PREZRITE Ni težko propasti, težko je obstati! »Kriza je žal res odprla vrata velikim tujim gradbincem, ki nam bodo pobrali vse velike projekte. Mi domači bomo pa še naprej izvajali energetske obnove in po fasadah lepili stiropor. Ker nimamo denarja, da bi se razvijali, in ker tudi ni projektov, pri katerih bi kaj zaslužili in bi potem denar lahko vlagali v tehnologijo,« je v pogovoru z Janjo Intihar dejal Bogomir Amon, direktor celjskega gradbenega podjetja Remont. Naša tema na straneh 12-13 Zanimivost pri Antiki je, da ponuja možnost odkupa in nadaljnje prodaje rabljenih delovnih zvezkov. Seveda pod pogojem, da niso popisani s črnilom ali kemičnim pisalom, ki se ga ne da izbrisati. Svinčnik se da poradirati in delovni zvezek drug učenec lahko uporablja naprej. Marsikomu že uporabljen delovni zvezek ne ustreza, večina pa se zanj vendarle odloči. V nekaterih šolah, predvsem osnovnih, zahtevajo, da mora biti delovni zvezek nov, vendar je teh zahtev malo, saj je čas takšen, da morajo tudi v šolah vedeti, da je nakup šolskih potrebščin velik strošek, ki si ga vsi starši ne morejo privoščiti. »Je res nujno?« Stranke iščejo najcenejšo različico in četudi jim v knjigarni predlagajo nakup rabljenih učbenikov ali delovnih zvezkov, je za nekatere tudi to predrago. Pri nakupih torb, copat ali drugih šolskih stvari starši lažje privarčujejo, težje je pri knjigah. Nekoliko lažje je staršem srednješolcev, ker lahko učbenike in delovne zvezke AKTUALNO 3 Najdražji so srednješolski učbeniki Število delovnih zvezkov se zmanjšuje V Državni založbi Slovenije se skušajo z raznimi popusti približati potrošnikom, vendar ni vse odvisno od njih. Šole s sveti staršev na čelu so tiste, ki določajo, katere delovne zvezke bodo morali kupiti starši. Andreja Skerbiša, poslovodja iz celjske knjigarne Državne založbe Slovenije, pravi, da so cene delovnih zvezkov bolj ali manj enotne po vsej državi. Sami nudijo triodstotni popust na nakup. Kot ugotavlja, se vrednost nakupov zaradi gospodarske krize ni bistveno zmanjšala, so pa marsikatere šole s seznamov črtale več delovnih zvezkov. »Odkar svet staršev potrjuje učbeniške sklade, se je obseg delovnih zvezkov precej zmanjšal. Pri določenih predmetih delovnih zvezkov sploh ni več,« pojasnjuje Skerbiša. Nekatere šole zahtevajo po šest delovnih zvezkov, druge zgolj tri. V Državni založbi Slovenije opažajo, da se je v primerjavi s prejšnjimi leti precej zmanjšal nakup delovnih zvezkov pri zgodovini in geografiji. Pri teh predmetih otroci bolj uporabljajo učbenike in naloge pišejo v zvezke, pravi Skerbiša in dodaja, da so starši ugotovili, da so imeli otroci na koncu šolskega leta prazne delovne zvezke. Cenejši zvezki, slabša kakovost Pri nakupu šolskih potrebščin nekateri starši gledajo na ceno, spet drugim je pomembnejša kakovost izdelkov. Cenejši zvezki imajo tanj še liste, tako da so nekateri starši že spregledali, da je včasih bolje dati nekaj centov več in kupiti bolj kakovosten zvezek. Cene zvezkov se gibljejo od 85 centov do 1,79 evra. »Če pridejo v trgovino tudi otroci, izberejo zvezke z motivi, ki so jim všeč. Starši ob tem niti ne gledajo na ceno,« pravi Skerbiša. Bolj kot je debel list, manjša verjetnost je, da se bo črnilo razlilo na drugo stran. So pa starši bolj pozorni na to, kaj imajo njihovi otroci doma še uporabnega od prejšnjega šolskega leta. Če imajo svinčnike, radirke, ravnila, jih ne kupujejo ponovno. Več na obroke V primerjavi s prejšnjimi leti v Državni založbi Slovenije letos opažajo, da je več nakupov s plačilom na več obrokov. V knjigarni sicer ponujajo možnost plačila na največ šest obrokov. Končni zneski za vse učbenike, delovne zvezke in potrebščine se za dva otroka gibljejo od 150 do 250 evrov. Če je otrok že v srednji šoli, je ta znesek še višji. Tuja literatura za srednje šole je namreč občutno dražja. Komplet delovnega zvezka in učbenika takoj nanese 48 evrov, še dodaja Skerbiševa. Državna založba Slovenije je imela letos največ obiska v juniju in juliju, saj je bil takrat poseben desetodstotni popust na potrebščine. Proti koncu avgusta je teh nakupov manj in tudi na ceno starši ne gledajo več toliko, saj kupijo tisto, kar njihovi otroci potrebujejo. JERICA POTOČNIK Foto: SHERPA kupijo med šolskim letom, saj jih ponekod takoj na začetku ne potrebujejo. »Reši« jih tudi to, da v nekaterih poklicnih oziroma strokovnih šolah uporabljajo določene zapiske na fotokopijah ali že pripravljene skripte. Sicer pa se tudi v Antiki dogaja, da starši med nakupom podvomijo v to, ali so vse stvari za šolo res nujne. Mulej k temu doda razmislek: »Četudi je kakšen delovni zvezek več, je pomembno, da se ga pravilno uporablja. Knjige morajo biti orodje pri učenju, ne le nekaj, kar se nosi v šolo,« dodaja Mulej. Podjetna Facebook generacija Vsako novo šolsko leto pokaže, da so mladi, ki so na socialnih omrežjih, vedno bolj podjetni. Učbenike in delovne zvezke med seboj prodajajo in kupujejo kar po spletu. Tudi starši se organizirajo med seboj, zato je letos manj staršev prineslo učbenike in delovne zvezke v odprodajo. Težava, ki pri takšnem spletnem odkupu ali prodaji nastaja, je, da so lahko stvari že zastarele, izdaje knjig ali delovnih zvezkov niso nove, zato včasih v šolah niso več uporabne. Pri tem vrnitev kupljenega ni mogoča. V Antiki pa je možna menjava pri njih kupljenih učbenikov ali delovnih zvezkov, če se na začetku šolskega leta izkaže, da niso bili pravi. Ravno zato naj bi bile knjigarne najbolj primerne za nakup, saj znajo prodajalci tudi svetovati, ker vedo, kaj točno v šolah potrebujejo. SŠol Največ težav pri nakupu šolskih potrebščin imajo starši na prehodu otrok v srednjo šolo, tudi zato ker je to hkrati tudi prehod v drugačen način izobraževanja. Pri odkupu in prodaji učbenikov in delovnih zvezkov imajo manj sreče tudi dijaki višjih letnikov. Priporočljivo je, da imajo knjige vsa leta, torej do konca srednješolskega izobraževanja, ko opravljajo maturo. Ko pa želijo zatem prodati učbenike ali delovne zvezke za nižje letnike, se zgodi, da se v vmesnem času ti že posodobijo in so tako njihove stvari že zastarele za prodajo. m VSAK ČETRTEK ob 12.15 «J(»mev POGLED! meJlS www.radiocelje.com 95.1 i 95.9 [ 100.3 | 90.6 MHz Kakšna je prihodnost podružničnih šol? Nekakšna posebnost slovenskega podeželja so tudi podružnične šole. Skrbijo za kulturni in mladostni utrip, predstavljajo vizijo in prihodnost podeželskih vasi ter zagotavljajo kakovostno šolanje v domačem kraju. Po drugi strani je učencev v teh šolah marsikje manj, kot je prstov na obeh rokah. Kakšna je prihodnost naših podružničnih šol? Bomo znali ohraniti to lokalno dragocenost in kako dolgo si bomo to sploh še lahko privoščili? O tem bomo govorili v oddaji Odmev na Radiu Celje v četrtek ob 12.15. V šolo spet le s tablico? Časi, ko so učenci hodili v šolo le s tablico in kredo v šolski torbici, so skoraj že pozabljeni, a po drugi strani se napoveduje skorajšnja vrnitev tablic v šolske učilnice. Le da se po teh ne bo več pisalo s kredami, temveč bodo na tabličnih računalnikih učencem in dijakom dostopna vsa učna gradiva in bodo postali preteklost zdajšnji časi, ko šolske torbe polnijo papirnati učbeniki, delovni zvezki in druge šolske potrebščine. V Zavodu RS za šolstvo so se projekta e-torbe lotili leta 2011, pripravljenih imajo že nekaj e-učbenikov, ki jih zdaj z drugimi e-učnimi gradivi uvajajo oziroma preizkušajo v 44 osnovnih in srednjih šolah po Sloveniji. S Celjskega so v ta projekt vključeni: osnovna šola iz Dobja, OŠ Pod goro v Slovenskih Konjicah, šolarji II. in III. OŠ Celje ter učenci, ki obiskujejo osnovno šolo s prilagojenim programom Glazija, med srednjimi šolami pa dijaki Gimnazije Celje - Center ter šolskih centrov Rogaška Slatina in Slovenske Konjice-Zreče. Od naravoslovja k družboslovju Osnovnošolci so lani preizkušali učenje po e-učbenikih za naravoslovje, naravoslovje in tehniko, matematiko, fiziko, kemijo in gospodinjstvo, v letošnjem šolskem letu bodo prišli na vrsto še e-učbeniki za slovenščino, nemščino, angleščino, likovno in glasbeno umetnost, geografijo in zgodovino. Od bolj naravoslovne kemije in matematike bodo tudi srednješolci letos prešli še na slovenščino, angleščino, zgodovino, geografijo ter likovno in glasbeno umetnost. Po prvem letu testiranja e-učnih gradiv v šolah so v zavodu izvedli evalvacijsko študijo o uvajanju e-učbe-nikov in po odgovorih iz posebnih vprašalnikov, ki so jih izpolnjevali učenci oziroma dijaki ter učitelji in starši, je razvidno, da gre za novost, ki je všeč več kot polovici od 1.100 učencev in dijakov, skoraj tri četrtine od 94 učiteljev pa navaja, da je motivacija učencev in dijakov za šolsko delo višja ob uporabi e-učbenika. Težave v praksi Ob tem ravnatelj II. OŠ Celje Igor Topole opozarja, da je ob uporabi e-učnih gradiv v šolskih učilnicah največja siva lisa področje avtorskih pravic. V šoli, kjer bodo učenci na predmetni stopnji testirali uporabo e-učnih gradiv za glasbeno umetnost, namreč ugotavljajo, da sta zaenkrat le dve možnosti. Najlažja je seveda uporaba zgolj enega avtorskega učbenika, druga veliko bolj zapletena in zahtevna, če naj bi bilo učencem res na voljo interaktivno »sprehajanje« od ene do druge vsebine, pa bi terjala ureditev avtorskih pravic za gradiva, ki bi jih učenci tako lahko pregledovali in poslušali. IS B Had i za mlade Avtorji prispevkov naj bodo učenci in dijaki in ne njihovi mentorji oziroma učitelji! Če radi pišete in fotografirate, zabeležite dogodke med vrstniki v šoli, društvu, kraju! Naj še drugi vedo, kaj se dogaja Prispevke prtčakujemona elektronsk"; naslov todnik-^ot-rc.si 4 GOSPODARSTVO Gorenje z višjimi prihodki in dobičkom Do izboljšanja poslovanja s prestrukturiranjem in večjo prodajo Skupina Gorenje je v letošnjem prvem polletju ustvarila nekaj več kot 600 milijonov evrov prihodkov in 3,1 milijona evrov dobička, kar je precej bolje kot v enakem obdobju lani, ko je imela izgubo v višini 7,8 milijona evrov. Novi predsednik nadzornega sveta Gorenja je postal Marko Voljč. Največ prihodkov, ki so za 1,8 odstotka višji kot lani, je Gorenje ustvarilo v Nemčiji, Rusiji, Bolgariji, Romuniji. Veliki Britaniji, Severni Ameriki ter na Češkem in Slovaškem. Še posebej močno, 24,3-odstotno rast prihodkov je Gorenje doseglo v Severni Ameriki in Avstraliji. Padec prodaje zaradi razmer v Ukrajini Zato pa je zaradi zaostrenih političnih razmer skupina utrpela padec prodaje v Ukrajini, poleg tega pa še v Skandinaviji, Franciji in Kazahstanu, a so padec prodaje na teh trgih uspeli nadomestiti z višjo prodajo drugod. Kot ocenjujejo v upravi Gorenja, je izboljšanje poslovanja v primerjavi s prvo polovico leta rezultat uspešnega prestrukturiranja ter boljše prodaje. Zaradi selitve proizvodnje s Švedske v Slovenijo, s Finske na Češko ter iz Slovenije v Srbijo je Gorenje za 10,5 odstotka zmanjšalo stroške dela. Predsednik uprave Gorenja Franjo Bobinac je ob oceni poslovanja poudaril pomen povečanja prodaje aparatov v višjih cenovnih razredih ter uvajanje novih inovativnih produktov na trge. Znižali tudi zadolženosti Skupina Gorenje je v prvi polovici leta znižala tudi zadolženost za 24 milijonov evrov na 404 milijone evrov. V upravi Gorenja še ocenjujejo, da bi največji vpliv na prihodnje poslovanje skupine Gorenje lahko imelo nadaljnje zaostrovanje krize v Ukrajini in ohlajanje gospodarstva v Rusiji. Na obeh trgih so razmere zelo nepredvidljive in jih po besedah Franja Bobinca pozorno spremljajo. ROBERT GORJANC Na ustanovni seji novega nadzornega sveta Gorenja so njegovi člani za predsednika izvolili Marka Voljča, nekdanjega predsednika uprave Nove Ljubljanske banke in nekoč tudi kandidata za mandatarja slovenske vlade. Za namestnike predsednika nadzornega sveta so izvolili Krešimirja Marti-njaka, Bernarda Pasquierja in Uroša Slavinca. Imenovali so tudi komisije nadzornega sveta: revizijsko, benchmark, kadrovsko in komisijo za korporacijsko upravljanje. Nadzorni svet je štiriletni mandat nastopil 20. julija letos. Klasje zavrnilo predlog Probanke Je zdaj celjsko mlinskopredelovalno podjetje še bliže stečaju? Delničarji celjskega Klasja, med katerimi ima večinski delež podjetje Tomaža Ročnika Millcom, so zavrnili predlog Probanke, ki bi družbi omogočil preživetje. Klasje, ki zaposluje približno 140 ljudi, je od lanskega junija v prisilni poravnavi, za katero le malokdo verjame, da bo uspela. Da je podjetje zrelo za stečaj, je večkrat opozoril tudi prisilni upravitelj Kristijan Anton Kontarščak. Probanka je, potem ko je bila seja že sklicana, predlagala dokapitalizacijo, ki bi jo izvedla kar sama. Klasju je ponudila odpis dela dolgov, v zameno pa bi povečala svoj lastniški delež v podjetju. V prvem koraku bi banka v breme znižanja kapitala pokrila za dobra dva milijona evrov preteklih izgub Klasja, v naslednjem bi v osnovni kapital pretvorila za malo več kot 1,6 milijona evrov terjatev. Z dokapitalizacijo bi Probanka, ki je že zdaj 11-odstotna lastnica Klasja in je tudi njegova največja upnica, postala kar 70-od-stotna lastnica družbe. Vodstvo Klasja glasovanja o predlogu Probanke ni dovolilo, češ da bi s tem kršili insolvenčno zakonodajo, a ker se banka ni hotela uma- kniti, so glasovali o tem, ali bodo o predlogu za dokapi-talizacijo sploh odločali. Večinski lastniki so ob pomoči še nekaterih manjših delničarjev preglasovali Proban-ko, ki je tudi zahtevala, naj skupščina ne potrdi dela uprave in nadzornega sveta, a je bil tudi ta predlog preglasovan. Prodaja doma pada Kaj je v ozadju takšne odločitve, ni jasno. Klasje, za katerega je tudi prisilni upravitelj Kontarščak prepričan, da ima možnosti za uspeh prisilne poravnave manjše od 50 odstotkov, se vse bolj nagiba k stečaju. Poleg tega podjetje vse slabše posluje. Letos je do julija ustvarilo 2,5 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje in imelo za dobrega pol milijona evrov izgube iz poslovanja. Julijski prihodki so bili višji, kot so jih predvideli v načrtu finančne reorganizacije, razlog za slabše rezultate pa je, kot je v poročilu sodišču navedlo vodstvo podjetja, slabša prodaja na domačem trgu. Vse tri velike trgovske družbe so namreč pred kratkim prekinile pogodbe za določene izdelke, ker dvomijo v uspeh prisilne poravnave. V Klasju sicer trdijo, da bodo izpad prodaje na domačem trgu nadomestili s povečano prodajo v tujini, kjer pa so, kot kažejo podatki, v prvih sedmih mesecih ustvarili le slabo petino vseh prihodkov. JANJA INTIHAR Trženje vzajemnih skladov za družbe za upravljanje ALTA ALTA Skladi d.d. KD Skladi družba za upravljanje, d.o.o. Sprejemanje in posredovanje naročil za nakup in prodajo vrednostnih papirjev za ALTA Invest d.d.: Atka Prima d.o.o. v celjskem Tehnopolisu, na Kidričevi 24b Tel.: 03 49018 05 www.atka-prima.si NA KRATKO O združevanju nekoliko kasneje Uprava Term Olimia in Term Olimia Bazeni je preklicala seji skupščin obeh družb, ki sta bili napovedani za 15. september. Nov datum je 22. september. Razlog za prestavitev datuma je zaplet pri pošiljanju in objavljanju dokumentov, potrebnih za odločanje na sejah. Kot je znano, lastnike obeh družb na septembrski seji čaka odločanje o pripojitvi Term Olimia Bazeni k Termam Olimia. Zaradi pripojitve bodo Terme Olimia osnovni kapital povečale za približno milijon evrov oziroma bodo izdale 114 tisoč novih delnic. Bilančna vsota celjske banke se krči Pred današnjo sejo skupščine je Banka Celje objavila poročilo o svojem poslovanju v letošnjih prvih šestih mesecih. Bilančna vsota banke je ob koncu polletja dosegla 1,562 milijarde evrov in se je v šestih mesecih zmanjšala za skoraj 14 odstotkov. Ob tem so imeli 21,6 milijona evrov dobička pred oblikovanjem oslabitev in rezervacij ter 2,8 milijona evrov čistega dobička. Najmočnejši vir financiranja banke predstavljajo depoziti prebivalstva, ki so se povečali za skoraj 8 milijonov in predstavljajo 43 odstotkov njenih obveznosti. Še vedno se zmanjšuje obseg kreditiranja podjetij, v prvem polletju se je znižal za desetino. Banka Celje še vedno išče nove vlagatelje, ki bi jo doka-pitalizirali. Ker je za to zelo malo možnosti, jo najverjetneje čaka drugačna prihodnost, to je podržavljenje in združitev z Abanko. JI IZ NAŠIH KRAJEV 5 Več otrok v vrtcih, več Pred prvim šolskim dnevom novinarski konferenci v Velenju ter v Celju - Med počitnicami prenovili nekaj šol in vrtcev prvosolčkov VELENJE, CELJE - V velenjski vrtec se je vpisalo več otrok kot lani, prav tako bo v šolske klopi sedlo več učencev kot v preteklem šolskem letu, so povedali na novinarski konferenci Mestne občine Velenje, ki so se je udeležili tudi ravnatelji in direktorji vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter drugih vzgojno-izobraževalnih ustanov v občini. V Vrtec Velenje je letos vpisanih 1.381 otrok, kar je 43 več kot lani, pri čemer ima letos tudi tri oddelke več, in sicer 79. Podatki o povečanem vpisu v velenjski vrtec v zadnjih letih po prepričanju Bojana Kontiča govorijo še o enem pomembnem trendu, in sicer da v občini Velenje beležijo prirast, kar je zelo spodbudno. V vrtcih je Se prostor V Vrtcu Velenje, ki bo tudi v novem šolskem letu imel dvanajst enot, je še nekaj prostih mest, predvsem za otroke iz drugega starostnega obdobja. Kot je povedal Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti v Mestni občini Velenje, tudi podatki o vpisu prvošolčkov potrjujejo ta trend. Letos jih je vpisanih 334, kar je precej več kot lani. Sicer pa bo po besedah Martinška v novem šolskem letu v velenjski občini v vzgojno izobraževalni proces vključenih več kot 6.500 ljudi, od tega 1.381 otrok v vrtcih, 2.708 učencev v osnovnih šolah, 1.860 dijakov v srednjih šolah in več kot 650 študentov. Veliko težav zaradi streh Sol Drago Martinšek je še povedal, da so v minulih letih vložili precej sredstev v obnovo izobraževalnih objektov. Tako so jih nekaj obnovili tudi med letošnjimi šolskimi počitnicami. Med drugim so energetsko obnovili tri vrtce, tudi z evropskim denarjem. Ob tem je poudaril, da so imeli veliko težav zaradi streh, saj so objekti stari več kot štirideset let in imajo povsod v Velenju ravne strehe, ki ob obilnem deževju spuščajo. Za investicijsko in redno vzdrževanje osnovnih šol so letos v proračunu MO Velenje namenili 470 tisoč evrov, za šolske prevoze 580 tisoč evrov, za sprotne materialne stroške 346 tisoč evrov in za štipendije 40 tisoč evrov. Za varne šolske poti Kot vselej v prvih dneh šolskega leta veliko pozornosti namenjajo tudi varnosti. Drago Seme, predsednik občinskega sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, je povedal, da bodo v skladu z izkušnjami in dosedanjo prakso varovali vse šolske poti, preverili varnostne načrte šol in vse poti označili tudi s plakati. Na cestah in šolskih poteh bo tudi več redarjev in članov združenja šoferjev in avtomehanikov, za prvošolčke in mlajše učence pa so pripravili še dodatna oznake in brošuro o varnosti v prometu. Polno tudi v celjskih vrtcih in šolah Tudi v knežjem mestu se zadnja leta povečuje število otrok, ki obiskujejo javne vrtce, ter število prvošolcev in vseh osnovnošolcev. Če je bilo v minulem šolskem letu v predšolsko vzgojo vključenih 1.870 otrok, jih bo od 1. septembra naprej že 1.929, med njimi pa 485 oziroma 43 več kot lani takšnih, ki bodo vrtčevski prag prestopili prvič. Podobno velja tudi za prvošolce. V devet osnovnih šol bo v ponedeljek zakorakalo 488 prvošol-cev, medtem ko jih je še lani bilo 448, leto poprej pa 399. V prihajajočem šolskem letu bo tako v Celju 3.633 osnovnošolcev, kar je približno 150 več kot predlani. Kot pojasnjuje vodja oddelka za družbene dejavnosti v mestni občini Polona Ocvirk, v Celju že drugo leto zapored »kršijo« pravilo, da bi v vsaki osnovni šoli vpisali le po dva oddelka prvošolcev. Tako bodo trije oddelki prvošolcev v osnovnih šolah na Lavi in Hu-dinji, v II. OŠ pa še čakajo odobritev šolskega ministrstva, da bodo lahko v obeh oddelkih 1. razreda povečali normativ z dopustnih 28 na 30 učencev. Se pa posamezni oddelki številčno vseeno zelo razlikujejo med posameznimi šolami, saj je v OŠ Frana Kranjca in I. OŠ vpisanih 38 oziroma 42 prvošolcev, v preostalih pet pa krepko čez 50. Na čakalni listi 102 otroka Ob začetku šolskega leta ostajata na čakalni listi za sprejem v enega od treh celjskih javnih vrtcev 102 otroka, vendar se ta številka dnevno spreminja. Glede na izkušnje preteklih let namreč nekateri starši iz različnih razlogov prekinejo pogodbo z vrtcem, ki nato izpraznjena mesta ponudi staršem otrok s čakalnega seznama. Dokončni podatki o otrocih, ki bodo prvič vstopili v vrtec, in tistih, ki jim prosto mesto ne bo zagotovljeno, bodo tako znani šele konec septembra oziroma v začetku oktobra. Trenutno pa je v vrtcih še nekaj prostih mest za otroke drugega starostnega obdobja. Glede na starost otrok in prostorske zmogljivosti v vrtcih je oblikovanih 39 oddelkov za otroke prvega starostnega obdobja, 51 oddelkov za otroke drugega starostnega obdobja ter 16 starostno kombiniranih oddelkov, vključenost otrok v inštitucionalno varstvo pa je nad državnim povprečjem in zadnja leta niha okrog 80-odstotnega deleža. Počitnice tudi čas za obnove Mestna občina Celje je v času poletnih počitnic obnovila enoto Iskrica Vrtca Zarja, med večja obnovitvena dela sodi tudi blizu 115 tisoč evrov vredna obnova historične fasade enote Sonce Vrtca Anice Černejeve. Za preureditev podstrešnih prostorov v OŠ Ljubečna, kjer bodo od ponedeljka delovali štirje oddelki Vrtca Tončke Čečeve, je bilo v občinskem proračunu zagotovljenih 460 tisoč evrov, finančno daleč najbolj zahtevna pa je bila novogradnja vrtca na Hudinji, saj je naložba ocenjena na 2,24 milijona evrov. Med večja investicijsko-vzdrževalna dela v celjskih osnovnih šolah, za katera so letos v občini namenili več kot 850 tisoč evrov, sodi druga faza statične in energetske prenove OŠ Lava, ki je vključevala obnovo tlakov osrednjega dela šole, preureditev avle, učilnic, knjižnice v pritličju šole, ureditev novih inštalacij in obnovo sanitarij v osrednjem delu šole ter posodobitev elektrike z ozvočenjem in novimi vodi za uporabo IKT. Večjih obnovitvenih del so se lotili še v II. OŠ, OŠ Frana Roša, na Ljubečni ter podružnični OŠ Šmartno v Rožni dolini, prav tako pa tudi v III. OŠ ter na Hudinji. ROBERT GORJANC IVANA STAMEJČIČ NA KRATKO Podružnične šole ohranjajo podeželje VELENJE - V velenjski občini ob začetku novega šolskega leta niso razmišljali, da bi ukinili katero od podružničnih šol, čeprav bi ekonomika poslovanja to narekovala. K temu jih je spodbudila tudi lanska dobra izkušnja, ko so se s tem problemom soočili v podružnični šoli v krajevni skupnosti Cirkovci. Šolo namreč obiskuje le sedem učencev. Po pogovoru z vodstvom šole Livada, s predstavniki krajevne skupnosti ter krajani, ki so z udarniškim delom veliko prispevali k obnovi objekta, so se v velenjski občini odločili, da bodo šolo obdržali. V velenjski občini je pet podružničnih šol, največja je v Vinski Gori, ki jo obiskuje več kot sto učencev, nekoliko manjša je v Pesju, pri čemer sta poleg omenjene šole v Cirkovcih še šoli v Škalah in Plešivcu, vse pa ustrezajo minimalnim standardom za podružnične šole. »Pomembno je, da kraj živi s šolo in da se otroci v prvem triletju šolajo doma, s čimer v občini ohranjamo podeželje,« pravijo v MOV. RG Župan gostil odbojkarice BRASLOVČE - Potem ko so v ponedeljek klubski delavci, predstavniki ministrstva, Olimpijskega komiteja Slovenije in Odbojkarske zveze Slovenije na brniškem letališču pripravili sprejem slovenski odbojkarski reprezentanci, je mlade športnice v torek zvečer gostil še braslovški župan. Sprejel je pet odbojkaric iz Savinjske doline, članic slovenske mladinske odbojkarske reprezentance, ki so se z mladinskega evropskega prvenstva v odbojki na Finskem in v Estoniji vrnile s srebrno medaljo. Kljub temu da so v nedeljo v finalu proti Srbiji izgubile, je omenjen uspeh eden večjih na področju tovrstnega športa v Sloveniji. Dekleta iz Savinjske doline so bila glavni motor slovenske reprezentance in so s tem pomembno pripomogle k njenemu uspehu. ŠO Zadolženi le za projekt vodooskrbe ŠMARTNO OB PAKI - Dolg Občine Šmartno ob Paki znaša približno 600 tisoč evrov, zadolženost pa je vezana na zagotavljanje sredstev za izvedbo kohezijskega projekta vodooskrbe v Šaleški dolini, v katerega je vključena tudi občina Šmartno ob Paki. V 42 milijonov evrov težkem evropskem projektu bo Občina Šmartno ob Paki deležna 5,8 milijona evrov, za milijon evrov sofinanciranja pa je morala poskrbeti sama. Zato je najela za 600 tisoč evrov kredita preko Eko sklada, in sicer z dveletnim moratorijem, kar je tudi edini kredit, ki ga ima občina, je povedal Janko Kopušar, župan Občine Šmartno bo Paki. RG www.posta.si I Spoštovani uporabniki poštnih storitev! s I Obveščamo vas, da bo pošta 3203 Nova Cerkev, 1. oktobra 2014 pričela 1 delovati kot pogodbena pošta na istem naslovu. Delovni čas pogodbene pošte 3203 Nova Cerkev: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-16.00 sreda: 9.00-17.00 sobota: 8.00-12.00 Obveščamo vas, da bo pošta 3256 Bistrica ob Sotli, 1. oktobra 2014 pričela delovati kot pogodbena pošta na istem naslovu. Delovni čas pogodbene pošte 3256 Bistrica ob Sotli: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-13.00 sreda: 8.00-17.00 sobota: 8.00-11.00 Obveščamo vas, da bo pošta 3231 Grobelno, 1. oktobra 2014 pričela delovati kot pogodbena pošta na istem naslovu. Delovni čas pogodbene pošte 3231 Grobelno: ponedeljek, torek, četrtek, petek: 8.00-16.00 sreda: 9.00-17.00 sobota: 8.00-12.00 Na pogodbeni pošti lahko opravite večino storitev povsem enako kot na običajni pošti: • oddate pisemsko pošiljko ali paket, • dvignete pošiljko, ki vam je pismonoša ni uspel dostaviti, • vplačate obrazec UPN ali poštno nakaznico, položite ali dvignete gotovino na oz. z osebnega računa ali hranilne vloge Poštne banke Slovenije ter dvignete gotovino prek POS-terminala ob predložitvi kartic Maestro, MasterCard, American Express, Diners Club in Visa, • kupite znamke, vrednostne kartice, dopisnice, paketno embalažo, pisemske ovojnice, voščilnice in razglednice, • pravne osebe, ki imajo TRR pri Poštni banki Slovenije lahko opravijo negotovinsko plačilo, polog in dvig gotovine v omejenih zneskih ter preverijo stanje na računu. POŠTA SLOVENIJE 6 IZ NAŠIH KRAJEV Bo lastovka odletela s Polzele? Tovarna nogavic Polzela z ugovorom nazaj do svoje blagovne znamke POLZELA - Le kdo ne pozna lastovke, ki že več desetletij zaznamuje polzelske nogavice? Polzelani so na blagovno znamko Polzela, ki kljub vsem težavam, s katerimi se v teh časih sooča evropska tekstilna industrija, ostaja sinonim za kakovost tovrstnih izdelkov, ponosni že dolga leta. A ne manjka veliko, da bi lastovka odletela s Polzele. Vodstvo podjetja namreč v začetku poletja ni podaljšalo registracije blagovne znamke. Priložnost je izkoristil eden od ljubljanskih odvetnikov in vložil prijavo za njeno registracijo. Družba Polzela bo, sporoča njeno vodstvo, vložila ugovor, saj je prepričana, da prijavitelj tega znaka ne more registrirati kot lastno znamko. Vodstvo še dodaja, da je znak Polzela, sicer sestavljen iz stilizirane lastovke in drugih likovnih elementov, izključno v lasti družbe Polzela, ki je po mnenju vodstva tudi imetnik vseh materialnih avtorskih pravic v zvezi s tem znakom. Izkoristil malomarnost podjetja? V uradu za intelektualno lastnino pravijo, da lahko po izteku registracije, v kolikor temu nihče ne ugovarja, blagovno znamko brez kakršnihkoli ovir prevzame nekdo drug. Aleš Oražem, vodja področja za znamke, modele in geografske označbe v omenjenem uradu, pri tem poudarja, da lahko družba Polzela do registracije še naprej uporablja znamko in ji tega nihče - tudi oseba, ki je prijavila registracijo znamke - ne more preprečiti. Pol-zelsko podjetje ima tako tri mesece časa, da vloži ugovor Vodstvo družbe Polzela v začetku poletja ni podaljšalo registracije blagovne znamke Polzela. Priložnost je izkoristil eden od odvetnikov iz Ljubljane in podal prijavo za njeno registracijo. Polzelani zdaj nameravajo podati ugovor zoper njegovo prijavo. Kot sporočajo iz urada za intelektualno lastnino, pravnih možnosti v njihovo korist ni malo. in zahteva pravice do uporabe znamke nazaj. Ker gre za slovečo znamko, ki jo prepozna večji del javnosti, ima pomemben tržni delež in je podjetje v preteklosti vanjo vlagalo veliko sredstev za trženje, po besedah Oražma pravih možnosti v korist Pol-zelanov ni malo. V kolikor ti v treh mesecih ne bodo vložili ugovora, pa bo blagovna znamka postala last prijavitelja registracije. V primeru, da si ta želi znamko Polzela registrirati v dobri veri, bo pod njenim imenom izdeloval oziroma prodajal podobne izdelke. Obstajajo pa tudi primeri - teh je na srečo manj - ko znamko zaščitijo v slabi veri, in sicer z namenom, da bi izkoristili malomarnost podjetja, ki je pozabilo podaljšati registracijo. S krizo upadla registracija znamk Registrirana znamka velja deset let. Podjetja v Sloveniji po preteku registracije v povprečju podaljšajo 55 odstotkov znamk, kar je primerljivo z gibanji v Evropski uniji. Razlogov, da lastnik ne podaljša znamke, je več. Največkrat gre za opustitev trženja posameznega izdelka, spremembe vizualne podobe (na primer logotipa oziroma embalaže) in stečaj. Redki so primeri, kot pojasnjuje Oražem, ko podjetje pozabi podaljšati registracijo, katere strošek znaša 250 evrov, deli pa se na prijavno pristojbino, ki znaša l0o evrov, in registracijsko pristojbino v višini 150 evrov. Po preteku desetih let znamko lahko podaljšajo za novih deset let, strošek podaljšanja pa je enak strošku registracijske pristojbine, to Iz Združenja nadzornikov Slovenije so sporočili, da v praksi takšnih primerov ne spremljajo, saj področje zaščite blagovnih znamk ni njihovo strokovno področje delovanja. Obenem so zapisali, da gre z vidika vodenja družbe zagotovo za odgovornost ustreznih strokovnih služb in vodstva podjetja. V primeru, da gre za posledice, ki imajo lahko pomemben vpliv na poslovanje družbe, je prav, da se nadzorni svet seznani s stanjem na tem področju v družbi, sistemom notranjih nadzorov in z upravljanjem tveganj na tem področju, razlogi in ugotavljanjem odgovornosti za nastanek takšnega dogodka ter primerno ukrepa. je 150 evrov. Gospodarska kriza se odraža tudi pri registraciji blagovnih znamk. Število vlog je bilo največ leta 2009, ko so v uradu za intelektualno lastnino zabeležili približno dva tisoč vlog. V zadnjem letih jih je le približno 1.500. Letos v primerjavi z lani beležijo manjši porast. Konec leta namreč pričakujejo od pet do deset odstotkov več prijav registracij. Kakšno vrednost ima registrirana blagovna znamka za podjetje, je težko enoumno oceniti, je prepričan Oražem. Obstajajo namreč zelo velike razlike med gospodarskimi panogami. Znamke imajo pomembnejšo vlogo pri izdelkih hitre potrošnje kot v panogah pridelave ali predelave surovin oziroma polizdelkov. Vrednost znamk se odraža v dodani vrednosti oziroma pribitku na ceno, ki so jo potrošniki pripravljeni plačati, ko se odločajo med enakimi, vendar označenimi izdelki. Podati je mogoče ugovor V primeru Tovarne nogavic Polzela gre za problem nepodaljšanja znamke ob ustreznem plačilu pristojbine. Pri registraciji, ki praviloma traja več mesecev, je možno vlagati tudi ugovore, kar bo zdaj polzelsko podjetje tudi storilo. Po dosedanjih opažanjih urada ugovore vlagajo predvsem podjetja, ki sama ali preko posrednikov ves čas bdijo nad tem, ali konkurenčna podjetja ali kdorkoli drug želijo registrirati znamke, ki so bolj ali manj podobne njihovim. To so podjetja, ki so, kot pojasnjuje Oražem, ozaveščena glede pomembnosti intelektualne lastnine, saj tudi na ta način, to je z ugovori, branijo svojo intelektualno last in skrbijo zanjo. »Primerov je veliko, so bolj ali manj zanimivi, rešijo pa se v korist ene ali druge stranke, odvisno od primera do primera,« še dodaja. V Sloveniji so pogosti spori, ki nastanejo ob spremembah lastništva, na primer ob razcepitvah večjih holdin-gov na posamezna podjetja ali v primerih sporov med lastniki manjših podjetij, društev, umetniških skupin in podobno. Še vedno po številu prednjačijo »klasični primeri«, ki nastanejo zaradi neprevidnosti oziroma neznanja podjetja ali posameznika. Ta bi se moral pred vlogo za registracijo znamke prepričati, ali podoben znak oziroma znamka že obstaja, kar je javno dostopno v bazah tovrstnih podatkov. ŠPELA OŽIR Foto: arhiv NT (GrupA) NA KRATKO Nič več prostorske stiske POLZELA - Prostorska stiska vrtčevskih otrok na Polzeli bo kmalu preteklost. Dograditev prizidka k obstoječemu vrtcu je tik pred koncem. Izvajalec del podjetje Remont iz Celja v teh dneh opravlja še zadnje podrobnosti. Občina je sprva želela zgraditi nov vrtec, a je morala misel nanj opustiti, ker se na razpis, ki je predvideval gradnjo vrtčevske zgradbe na podlagi javno-zasebnega partnerstva, ni prijavilo nobeno podjetje. Izkazalo se je, da tudi prizidek k obstoječi zgradbi ni nič slabša rešitev. Polzelani so na novo zgradili štiri učilnice za 80 otrok, vrtec pa bo po novem lahko sprejel 330 otrok. Vrtčevski oddelki, ki so bili do zdaj nastanjeni v šoli, se bodo vanj preselili z začetkom novega šolskega leta. V sklopu gradbenih del bodo preuredili tudi notranje prostore sedanjega vrtca, med njimi razdelilne kuhinje. ŠO Večje naložbe so končane PREBOLD - Občinski proračun zadnjega polletja je usklajen s prihodki in z odhodki. Preboldčani so končali vse projekte in naložbe, ki so jih načrtovali za letos, razen vodovoda in energetske obnove šole, za katero bodo sredstva dobili šele naslednje leto. V obdobju prvih šestih mesecev je občina zabeležila 1,6 milijona evrov prihodkov in 1,87 milijona evrov odhodkov, tako da znaša proračunski primanjkljaj približno 200 tisoč evrov. V naslednjih mesecih Preboldčane čakajo zgolj še redni proračunski stroški, in sicer predvsem na področju vzgoje, izobraževanja, kulture in športa, medtem ko novih večjih naložb ne načrtujejo več. ŠO Država jim bo pomagala TABOR - V času letošnjega žledoloma se je na občinski tromeji Tabor-Prebold-Trbovlje sprožil zemeljski plaz Urankar. Občini Tabor, ki je glavna pobudnica njegove obnove, vredne 150 tisoč evrov, bo pri tem priskočila na pomoč država in ji namenila 70 tisoč evrov. Ker je plaz na Miklavževem hribu pereč problem Tabor-čanov, se je občina njegove obnove lotila takoj po nesreči. Najprej je naročila geološko raziskavo in izdelavo projektne dokumentacije, za kar je porabila 20 tisoč evrov. V nadaljevanju je opravila še interventno sanacijo, ki jo je stala dodatnih 30 tisoč evrov. Obnova plazu bo z državnim sofinanciranjem v višini polovice vseh stroškov po besedah župana Vilka Jazbinška veliko lažja in hitrejša. ŠO Se v središču kraja obeta avtoodpad? VRANSKO - Vranšani so v zadnjih dneh zgroženi, ker bodo s prvim septembrom v središču Vranskega dobili novega soseda. Župan Franc Sušnik se boji, da se jim po načrtih stečajnega upravitelja Kiva in ob soglasju upniškega odbora v središču Vranskega obeta avtoodpad. Iz nedavnega sklepa celjskega okrožnega sodišča je razvidno, da bo najemnik prostorov nekdanjega Kiva s prvim septembrom za leto dni postalo podjetje Avtoodpad Feštajn iz Izlak. Najemnina bo mesečno znašala 9.500 evrov. Ker je v vrsti dejavnosti, s katerimi se podjetje ukvarja, tudi dejavnost avtoodpada, se Vranšani bojijo, da bo po novem vranska enota namenjena prav temu. Lastnik podjetja Samo Feštajn pravi, da so njihovi strahovi odveč, saj v tej enoti ni predvidena reciklaža starih avtomobilov, ampak si želijo na Vranskem razviti dejavnost tehničnih pregledov oziroma celovitih registracijskih postopkov. ŠO — . . ■ i vi oživimo sobota, 30. avgust 2014, ob 20. uri cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Stopniku NEJC KUHAR, kitara _ sobota, 27. september 2014, ob 20. uri Schwentnerjeva hiša na Vranskem KLAVIRSKI TRIO PODLESEK - HUDNIK IZ NAŠIH KRAJEV 7 Nov vrtec čaka na državni denar V Celju pričakujejo za 2,24 milijona evrov vreden vrtec na Hudinji 1,2 milijona evrov nepovratnega denarja - Razpis iz začetka maja še ni zaključen Vsa dela v novem vrtcu na Hudinji so bila opravljena skladno s terminskim načrtom in malčke bo po uradnem odprtju vrtca pričakalo tudi novo otroško igrišče ter lepo urejena okolica. CELJE - V Vrtcu Tončke Čečeve so v torek popoldne na roditeljskih sestankih starše vseh 166 otrok, ki so vpisani v novozgrajeni vrtec na Hudinji, seznanili s tem, v katerih enotah bodo za njihove malčke začasno zagotovili varstvo in kako bo organizirano delo do vselitve vseh devetih oddelkov malčkov v nov vrtec. V mestni občini so sicer načrtovali, da bo vrtec, ki so ga zgradili na istem mestu, kjer so predlani porušili stavbo 41 let starega in dotrajanega vrtca, vrata odprl 1. septembra, vendar zdaj ne bo tako. Razlog je to, da še vedno ni zaključen razpis, na katerem so Celjani kandidirali za sofinanciranje naložbe. Vsa dela na Hudinji so bila opravljena po terminskem načrtu in te dni po tehničnem pregledu v novem vrtcu odpravljajo le še manjše pomanjkljivosti. In seveda čakajo na sklep ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, da je občina za novogradnjo upravičena do 1,2 milijona evrov nepovratnega denarja, kar znaša več kot polovico od 2,24 milijona evrov vredne naložbe. Ta sklep mora biti namreč izdan pred zaključkom naložbe, saj bi v primeru, da v Celju vrtec dokončajo prej, izgubili pravico do sofinanciranja. Dolgotrajni postopki Kot pojasnjuje vodja oddelka za družbene dejavnosti v mestni občini Polona Ocvirk, so v ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo v drugi polovici aprila objavili Javni poziv za predložitev vlog za sofinanciranje operacij iz naslova prednostne usmeritve »Regionalni razvojni programi« razvojne prioritete »Razvoj regij«. Na voljo je bilo nekaj več kot 31 milijonov evrov nepovratnega denarja, posebnost tega javnega poziva pa je bila, da je za dodelitev sofinanciranja pomemben vrstni red oddaje vlog. »Novogradnjo vrtca na Hudinji smo prijavili v prvih minutah na prvi dan oddaje vlog 5. maja in naša vloga je formalno in vsebinsko popol- Vse letošnje naložbe v vrtčevski in osnovnošolski prostor v Celju presegajo 3,7 milijona evrov, zato je za mestno občino 1,2 milijona evrov nepovratnega denarja zelo pomemben prispevek. Še zlasti zato, ker je večina enot javnih vrtcev v več desetletij starih stavbah, ki so nujno potrebne temeljite obnove, vključno z vsemi ukrepi za varčnejšo rabo energije. na,« pravi in dodaja, da tako povsem upravičeno pričakujejo sklep o sofinanciranju naložbe. Kot še pojasnjuje, so tako v mestni občini kot tudi v vodstvu Vrtca Tončke Čečeve vse od konca julija, ko razpis še kar ni bil zaključen, pozivali ministrstvo, naj izpelje vse potrebne postopke v najkrajšem možnem času. Doslej so dobivali odgovore, da se v ministrstvu sicer trudijo, vendar »zaradi dolgotrajnih postopkov pregledovanja vlog in zagotavljanja dodatnih sredstev za sofinanciranje čim več prijavljenih operacij sklepov ne bo mogoče izdati pravočasno«. Malčki začasno v drugih enotah Enota Vrtca Tončke Čečeve na Hudinji za malčke tako v ponedeljek še ne bo odprta, kot poudarja Ocvirkova, pa so v mestni občini zagotovili prostor za vseh 166 vpisanih otrok v drugih vr-tčevskih enotah. Kako dolgo bo tako, zaenkrat še ni jasno, vendar v mestni občini verjamejo, da bodo sklep o sofinanciranju vendarle prejeli v najkrajšem možnem času. »Zato prosimo za razumevanje in strpnost vse starše otrok, vpisanih v nov vrtec na Hudinji, kot seveda tudi vse starše otrok, ki obiskujejo enote, kjer bo začasno gostovalo 166 malčkov,« še pravi in dodaja, da je za ob- Zaskrbljeni starši Starši z območja Hu-dinje, Šmarjete in Škofje vasi so bili že predlani, ko so se v mestni občini odločili za rušenje dotrajane stare stavbe, ogorčeni, ker so ostali brez »svojega« vrtca. Čeprav so v mestni občini zagotovili prostor za vse otroke v drugih vr-tčevskih enotah, so se le stežka sprijaznili s selitvijo. Znova pa so povzdignili glas po dveh letih, ko so po mestu zaokrožile govorice, da se je »zapletlo s papirji in vrtec septembra še ne bo odprt«. čino kot dobrega gospodarja, ki skrbi za vse stavbe treh javnih vrtcev, 1,2 milijona evrov nepovratnega denarja seveda zelo pomemben prispevek. Cena, ki jo bo za to treba plačati, pa je začasna selitev malčkov v druge vr-tčevske enote. Da bo ta čim manj boleča zanje, so v Vrtcu Tončke Čečeve že oblikovali skupine, tako da se bodo malčki selili skupaj s svojimi vzgojiteljicami in vrstniki v oddelku ter tako začasno zamenjali le prostore. IVANA STAMEJČIČ Foto: TC NA KRATKO Vlagajo v vodooskrbo LAŠKO - Po mesecih gradnje se v različnih delih občine krajani veselijo možnosti, da bodo svoja gospodinjstva priključili na javni vodovod. Tako je tudi v Mali Brezi, kjer so novo pridobitev namenu predali minulo sredo. Občina je za naložbo namenila 161 tisoč evrov, vključno z davkom na dodano vrednost. V letošnjem letu je občina v Mali Brezi zgradila javni vodovod, dolg šest kilometrov, in zanj pridobila uporabno dovoljenje. Na vodovod je na novo priključenih 31 gospodinjstev. Julija je bila končana tudi gradnja vodovoda za območje Bukovce v krajevni skupnosti Laško. Poldrugi kilometer vodovoda bo omogočil priključitev 15 gospodinjstvom. Občina je v prvi polovici leta namestila naprave za merjenje količin vode na izvirih in ureditvi daljinskih povezav za spremljanje parametrov vodnih virov Podmevškovega grabna, Kala in Marinkovega grabna. Za območja Zgornje Rečice, Tovstega, Zahuma, Paneč in za vodovod Rimske Toplice-Laško pa pripravlja projektne dokumentacije in služnostne pogodbe. Tako bo lahko pridobila gradbena dovoljenja in za izvedbo projektov kandidirala na razpisih Evropske unije. TV Še ena prometna težava manj ŠENTJUR - Občina med počitnicami ureja dovozno cesto proti Osnovni šoli Blaža Kocena Ponikva, s čimer bo do začetka šolskega leta poskrbela za boljšo prevoznost in prometno varnost v bližini šole. Za investicijo je namenila 90 tisoč evrov. Izvajalci Voc Celje, samostojni podjetnik Anton Selič in Elektro Celje urejajo približno 150 metrski odsek ceste od križišča z regionalno cesto. Na tem delu bodo ob cesti zgradili pločnik, obnovili nizkonapetostno omrežje in javno razsvetljavo. Prav tako bodo uredili vodovodno omrežje in meteorno ter fekalno kanalizacijo. Dodatno je predvidena še ureditev spominskega parka. Prenova ceste in gradnja pločnika bosta končani do začetka novega šolskega leta, medtem ko bodo preostala dela končana do konca oktobra. TV Nižji stroški vrtca VITANJE - V občini končujejo energetsko obnovo Vrtca Vitanje. Kot nam je povedal vodja projekta Srečko Fijavž iz tamkajšnje občine, dela izvajajo v skladu z načrtom, končali naj bi jih do začetka septembra. Naložba pomeni trajno rešitev problema energetske potratnosti objekta. Energetska obnova bo tako zmanj šala porabo električne in toplotne energije, izpuste ogljikovega dioksida, nižji bodo tudi obratovalni in vzdrževalni stroški. Na objektu zamenjujejo okna in vrata, izolirali bodo fasado in podstrešje, v prostore pa bodo vgradili tudi termostatske ventile. Z energetsko varčno stavbo bodo prispevali k trajnejšemu znižanju stroškov ogrevanja, zadostili pa bodo tudi normativom za varstvo šolskih otrok, saj jim bodo zagotovili bolj zdrave in enakovrednejše pogoje bivanja. Vrednost naložbe znaša malo več kot 85 tisoč evrov, od tega Evropska unija prispeva 50 tisočakov. SŠol Z novim vodstvom CELJE - Vodenje Rotary kluba Celje (RCC) je v skladu z uveljavljenimi pravili po enem letu od Marijane Kolenko prevzel Franjo Rozman, člani pa so hkrati ocenili v preteklem letu opravljeno delo ter si zastavili cilje do jeseni 2015. RCC je uspešno zaključil vrsto humanitarnih aktivnosti, med katerimi je bila največja predaja približno 25 tisoč evrov vrednega kombija celjskemu društvu za cerebralno paralizo Sonček, ki so jo izvedli skupaj s pobratenim klubom Biedenkopf iz Nemčije. Klub je daroval celoletni kosili po dvema osnovnošolcema OŠ Lava in I. OŠ ter plačal kosila otrokom med poletnimi počitnicami v okviru javne kuhinje. Med drugim je finančno pomagal družini iz okolice Polzele, ki ji je pogorel dom, podelil štipendijo uspešni gimnazijki, z enkratno finančno pomočjo podprl talentiranega mladega glasbenika ob začetku študija v tujini. IS Nov blok kmalu na trgu ZREČE - Za nov stanovanjski blok v mestu, ki je več let sameval, bo danes, 28. avgusta, opravljen tehnični pregled. Prvi investitor bloka se je namreč znašel v stečaju, Banka Koper pa je blok nato na dražbi prodala šentjurskemu podjetju Super - be gradbeništvo. Podjetje je v lasti šentjurske skupine Ahac, ki je njegov ustanovitelj. Notranjost bloka je bila ob nakupu v surovem stanju, zato so opravili še zaključna dela ter poskrbeli za nove inštalacije. V štirih etažah bloka je šestnajst stanovanj, v kleti so garažna mesta. Gre za večja stanovanja, velika od 70 do približno sto kvadratnih metrov. V podjetju računajo, da jih bodo na trgu ponudili že prihodnji mesec. BJ Posodili igrišče RADEČE - Ker energetska obnova Osnovne šole Marjana Nemca pomeni tudi dela v okolici šole in zato občanom igrišče ni na voljo, so se lahko ti v času poletnih počitnic razgibali na igrišču Prevzgojnega doma Radeče. Kot je povedala namestnica direktorja prevzgojnega doma Vanja Počivalšek, je omenjena ustanova vedno pripravljen za sodelovanje z lokalno skupnostjo. Občanom je bilo igrišče na voljo po posebnem urniku, ki so ga pripravili zaposleni v prevzgojnem domu. Igrišče je bilo za uporabnike na voljo v času, ko so imeli varovanci delovno usposabljanje. Med občani je bilo sicer veliko zanimanja za uporabo igrišča, vendar njihovim načrtom ni bilo vedno naklonjeno spremenljivo vreme. Sicer je v radeškem prevzgojnem domu trenutno 25 varovancev. TV Manjši proračun PODČETRTEK - Vrednost proračuna občine se je po rebalansu nekoliko znižala, in sicer predvsem na račun skupnega projekta z Občino Rogaška Slatina glede naložb v ceste. Kot je pojasnil župan Peter Misja, gre za približno pol milijona evrov, ki se nakažejo neposredno nosilcu projekta, torej Občini Rogaška Slatina, zato ni nobene potrebe, da bi bila ta sredstva všteta v proračun Občine Podčetrtek. Znotraj proračuna so opravili tudi nekaj prerazporeditev, predvsem zato ker so vložili dodatna sredstva v obnovo zdravstvenega doma in sanacijo plazov. Je pa občini pri pripravi rebalansa proračuna uspelo zmanjšati zadolževanje za približno 50 tisoč evrov. JP 8 LOKALNE VOLITVE Še nekaj dni predvolilnega ^ ■ v ■ zatišja Čas za vlaganje kandidatur še do 10. septembra Rokovnik za izvedbo letošnjih lokalnih volitev te dni organizatorjem volilnih kampanj še dopušča malo dopustni-škega razpoloženja, vendar bo tako le še nekaj dni. Do srede, 10. septembra, opolnoči je namreč treba pri občinskih volilnih komisijah vložiti vse županske in svetniške kandidature, to pa je tudi zadnji dan, ko volivci pri pristojnem upravnem organu še lahko podpisujejo obrazce podpore posameznim kandidatom. Kot smo že pisali, lahko tako županski kot svetniški kandidati na volitvah 5. oktobra nastopajo s podporo političnih strank ali samostojno. Politične stranke svoje kandidate izberejo skladno s statutom in z notranjimi pravili, ki se lahko med strankami razlikujejo, a pri preverjanju zakonitosti vloženih kandidatur bodo občinske volilne komisije preverjale, ali so bili vsi postopki izpeljani skladno s temi določili. Za kandidature s podporo volivcev veljajo v državi enaki predpisi. V občinah z do 11-članskimi občinskimi sveti, kjer svetnike volijo po večinskem sistemu, so za vložitev kandidature za člana občinskega sveta v posamezni volilni enoti potrebni podpisi najmanj odstotka volivcev v volilni enoti, ki so glasovali na zadnjih volitvah, vendar ne manj kot 15 podpisov. Tudi pri proporcionalnih volitvah lahko listo kandidatov v volilni enoti s svojimi podpisi določi najmanj odstotek volivcev v volilni enoti, ki so glasovali za zadnjih volitvah, vendar zakon določa, da ne manj kot 15 volivcev in ne več kot tisoč. Kandidatne liste morajo biti oblikovane tako, da upoštevajo t.i. ženske kvote oziroma da pripada vsakemu od spolov najmanj 40 odstotkov mest na kandidatni listi. Županski kandidat potrebuje za kandidaturo s podpisi volivcev podporo najmanj dveh odstotkov volivcev v občini, ki so glasovali v prvem krogu na zadnjih rednih volitvah za župana, vendar ne manj kot 15 in ne več kot 2.500 podpisov. Začetek volilne kampanje Veljavna zakonodaja tudi pred lokalnimi volitvami predvideva 30-dnevno volilno kampanjo. Čas intenzivnega prepričevanja volivcev, koga naj izberejo na čelo občine in v občinski svet, se tako začenja prihodnji petek, 5. septembra. Volilna kampanja se tako začenja več kot dober teden pred dnem, ko morajo občinske volilne komisije 16. septembra po opravljenem preizkusu zakonitosti izdati odločbe o potrditvi oziroma zavrnitvi vložene kandidature. Druga polovica tretjega tedna v septembru, torej dnevi med 16. in 19. septembrom, pa so po rokovniku volilnih opravil določeni za čas, ko bodo po občinah izžrebali vrstni red, po katerem bodo posamezne kandidature oziroma liste kandidatov zapisane na glasovnicah. 19. september je torej dan, ki je izbran za javno objavo potrjenih županskih kandidatur ter list kandidatov. IVANA STAMEJČIČ \ ZLATOROGOVA Transverzala PONOSA In župan(ja) v naši občini bo Potrjena nova imena - Govori se ... V prispevku uredništva Novega tednika razvrščamo podatke in informacije o županskih kandidatih na dveh osnovah, in sicer javno obelodanjene kandidature ter neuradne, nepreverjene informacije s terena. Svojo kandidaturo za župana Celja je potrdil tudi Miloš Rovšnik iz SDS. Opravljal je vodstvene funkcije in naloge na področju logistike tovornega in potniškega prometa pri Slovenskih železnicah. Zadnjih 20 let se ukvarja s prodajo in marketingom, v politiki do zdaj ni deloval, vse življenje pa živi v Celju, za katerega kot pravi dobro ve, kaj potrebuje. V mestu želi vzpostaviti sodelovanje med posameznimi organizacijami, aktivnosti za neposreden stik občanov z občino, obljublja, da bo uredil fleksibilne najemnine, da bi se lahko v mestnem jedru razvijale dejavnosti, ki niso zelo dobičkonosne. Občinski odbor Slovenske demokratske stranke v Šentjurju je kot kandidata za župana predlagal Lovra Perčiča. Perčič je diplomirani upravni organizator, zaposlen kot vodja oddelka za izvajanje pokojninskega in mednarodnega zavarovanja na celjski območni enoti Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Vrstam Slovenske demokratske stranke se je pridružil leta 2005. Je podpredsednik izvršilnega odbora stranke, v mandatu 20010-2014 je bil občinski svetnik, je tudi član sveta zavoda Zdravstvenega + KOLESARSKI VZPON 3% . i-^kMFr'äsS- ЦЖ&КМБИ iS-Vttfci ■ ■ ■ IS.' --i. ^ -"<->" e START: Debro, dvorana Tri lilije, ob 10. uri PRIJAVE NA STARTU: od 8.30 do 9.30 ure PREDPRIJAVE: tel.: 041 704 118 ali luka.picej@t-1.si ___ 30. dom "РГЛ4 fü IiM i ml -iA. 1 -- S3 ^ -■"15:- '-t?"' štf ' 3 ■■ ■ öe- ш v: _:_rai f www.gremovhribe.si V tej in še v prihodnji številki časopisa, ki bo izšel 11. septembra bomo v rubriki Lokalne volitve še naprej kratko povzeli predstavitev kandidatov za župane znotraj rubrike In župan(ja) v naši občini bo ... doma Šentjur, član tamkajšnje mestne skupnosti, predsednik Turistično olepševalnega društva in pooblaščenec upravne enote za sklepanje zakonskih zvez. V svojem programu se zavzema predvsem za gospodarski razvoj občine. Na pogorišču nekdaj uspešnega podjetja Alpos si želi oživitev proizvodnih hal, eden od njegovih predvidenih ukrepov je tudi, da bi zemljišča v komunalnih conah ponudil investitorjem v brezplačen najem. Kot župan bi si prizadeval za več povezovanja med vsemi strankami v občinskem svetu. Več sodelovanja med vsemi zainteresiranimi skupnostmi, bi po njegovem mnenju prispevalo tudi k bolj pozitivni klimi v občini. Kandidaturo je potrdil tudi dosedanji svetnik Občine Žalec Vojko Zupanc, ki je za jesenske vokalne volitve ustanovil listo Pošteno in pravično. Govori se ... Na zapis v prejšnji številki časopisa, češ, da se v občini Tabor šušlja, da naj bi se za vodenje občine potegoval tudi pravnik Miha Centrih, ki naj bi imel podporo leve politične opcije, smo prejeli pisno pojasnilo Nataše Zore Kos, predsednice Občinskega odbora SD Tabor, češ, da Centrih zapis demantira, ker ga leva politična opcija ni in ga tudi ne bo predlagala za županskega kandidata. NA KRATKO Grad za novo stoletje VOJNIK - Grad Lemberg ta konec tedna praznuje obletnico 800+1. Prireditev je izjemnega pomena tudi za to, ker bo obnovljen grad predstavljen tudi širši javnosti. V zadnjih sedmih letih je grad namreč obnavljal novi lastnik Franc Zidar, ki ima s to pomembno kulturno dediščino velike načrte. »Grad bo postal pomembno kulturno, izobraževalno, poslovno ter informacijsko središče po vzoru podobnih lokacij v sosednjih državah,« pravi Zidar, zadovoljen, da je tudi sodelovanje z lokalno skupnostjo vedno bolj plodno. »Vse več ljudi namreč verjame v našo vizijo.« Jutri, v petek, bodo s posebno inštalacijo predstavili obnovitvena dela, renesančni hodnik bo prvič po 450 letih zasijal v izvirni podobi, postavili pa bodo tudi priložnostno dokumentarno razstavo. StO Pestro na prireditvi Auf Kozjansko KOZJE - Društvo mladih Lesično je pred kratkim v Lesič-nem organiziralo športno-zabavno prireditev Auf Kozjansko. Mladi in mladi po srcu so se pomerili v odbojki na mivki in uličnem žoganju. Kljub deževnemu vremenu se je prireditve udeležilo kar lepo število zabave željnih fantov in deklet. Poleg športnih dejavnosti so lahko mladi svoje znanje o Kozjanskem pokazali tudi v Kozjanski abecedi. Za najmlajše so pripravili različne ustvarjalne delavnice, od izdelovanja glinenih izdelkov, družabnih iger do učenja plesnih korakov. Zvečer je sledila še zabava. Nastopili so Ansambel Jug, Mladi upi in skupina D'kwaschen retashy. JP Praznovali v Grižah in Levcu ŽALEC - Konec avgusta svoj praznik praznujeta krajevni skupnosti Griže in Levec, ki ob tej priložnosti že tradicionalno pripravita sklop različnih prireditev. Prebivalci krajevne skupnosti Griže, ki praznuje 24. avgusta, so se dan pred praznikom odpravili na tradicionalni pohod med obeležji NOB. Sledilo je odprtje novega parkirišča pri osnovni šoli, na katerem je po novem prostor za 40 avtomobilov. Osrednja prireditev je bila slavnostna seja krajevne skupnosti, na kateri so med drugim obeležili 60-letnico delovanja Letnega gledališča Limberk. Prebivalci krajevne skupnosti Levec, ki je v žalski občini najmlajša in obenem tudi najmanjša, so se na slavnostni seji zbrali v petek. Na njej so javnosti prvič predstavili občinski grb in podelili priznanji. Prejeli sta ju vzgojiteljici Milena Dosedla in Vlasta Tanšek, ki sta bili zaposleni v vrtcu v Levcu od njegove ustanovite do upokojitve. ŠO IZ NAŠIH KRAJEV 9 Skakalni center v Velenju trenutno kaže klavrno podobo, upanje je, da bo čez leto vse drugače. »Zelo neekonomično in nestrokovno bi bilo graditi skakalnice, še preden bi sanirali bregove grajskega hriba. Zato smo začeli interventno sanacijo plazu na grajskem hribu,« je povedal Drago Martinšek, vodja urada za družbene dejavnosti pri Mestni občini Velenje. Nov skakalni center prihodnje leto Zaradi plazu bodo najprej sanirali drseč teren na grajskem hribu VELENJE - V občini bi se morala po načrtih septembra začeti obnova skakalnega centra na grajskem hribu. A so se namesto tega začela pripravljalna dela za sanacijo zemljišča, za katerega so z geološkimi raziskavami ugotovili, da drsi in je plazovit. Mestna občina Velenje je pridobila gradbeno dovoljenje za gradnjo skakalnega centra, pri čemer zanj ni potrebovala geološkega poročila. Ker pa so maja letos na občini ugotovili, da so se na vzletišču skakalnice začele pojavljati vidnejše razpoke, prav tako na zahodni in vzhodni brežini grajskega hriba, so na občini naročili posebno geološko poročilo o stanju na hribu. To je potrdilo, da je teren na grajskem hribu plazovit, drsenje zemljine pa je tudi posledica obilnega in pogostega letošnjega deževja. Nesmiselno graditi in potem sanirati Sanacijska dela izvaja velenjsko podjetje RGP. Po besedah Martinška naj bi trajala devetdeset dni. Najprej se bodo lotili zahodnega brega, kjer obnavljajo tudi pot na grad, kasneje pa tudi levega brega, ki je neposre- dno povezan s skakalnicami. Vrednost sanacijskih del je ocenjena na 270 tisoč evrov. Ker pozimi ni smotrno začeti graditi, se bo, če ne bo kakšnih nepredvidenih zapletov zaradi slabega vremena, obnova skakalnega centra začela spomladi. Gradnja, pri čemer še nimajo izbranega izvajalca, naj bi stala približno 300 tisoč evrov, končali pa naj bi do občinskega praznika prihodnje leto. S posegi v črno gradnjo V skladu s smernicami Mednarodne smučarske zveze (Fis) bodo v Velenju zgradili center s petimi skakalnicami, K7 metrov, K 14, K 20 ter še dve večji skakalnici, K 35 in K 55, ki bodo tudi bolj prilagojene naravnemu terenu. V novem skakalnem centru tako ne bo več največje skakalnice doslej, ki je dovoljevala skoke do dolžine 85 metrov in je bila posebna veduta mesta, na njej pa so bila tudi zelo odmevna poletna tekmovanja v skokih za celinski pokal in rudarsko svetilko. Ta skakalnica po besedah Draga Martinška ni imela veljavnega uporabnega dovoljenja, pri njenih zadnjih povečevanjih tudi ni bila urejena dokumentacija, zato Drago Martinšek, vodja Urada za družbene dejavnosti pri Mestni občini Velenje, računa, da bi se gradnja novega skakalnega centra začela spomladi prihodnje leto. je bila to črna gradnja in so v občini prejeli odločbo inšpektorata, da jo morajo porušiti ali legalizirati. Ker je bila skakalnica v nasprotju s sodobnimi standardi v smučarskih skokih glede krivulje leta, saj se je tehnika smučarskih skokov precej spremenila v zadnjih dvajsetih letih, so, kot je še povedal Martinšek, ocenili, da je bolj smiselno, da jo porušijo. So pa legalizirali nekatere nujne spremljajoče objekte, med drugim sodniški stolp in brunarico. V novem centru najdlje do 70 metrov »Večja skakalnica v novem centru, K55, bo omogočala skoke do 70 metrov, sicer pa smo se v Velenju odločili, da naredimo skakalni center za mlajše kategorije, tudi za ženske, in omogočimo dobre pogoje za nordijsko kombinacijo, ki je zelo močna v našem prostoru,« je še povedal Drago Martinšek in poudaril, da pri načrtih za obnovo skakalnega centra z roko v roki sodelujejo z domačim smu-čarsko-skakalnim klubom. Da v Velenju ni več potrebe po tako veliki skakalnici, je Martinšek obrazložil z argumentom, da v Planici nastaja velik nacionalni skakalni center, ki ga financira država, zato bo tam glavnina vrhunskih tekmovanj v članskih kategorijah. Če bi hoteli v Velenju omogočiti daljše skoke, bi prav tako morali bistveno bolj poseči v kotanjo grajskega hriba. »Člansko tekmovanje za rudarsko svetilko že kar nekaj let ni v Velenju, a kaj bo v prihodnje, si ne upam napovedovati. To vprašanje bo znova postalo aktualno, potem ko bodo skakalnice zgrajene,« je še sklenil Drago Martinšek. ROBERT GORJANC Foto: RG NA KRATKO Denar brez razpisa in meril LUČE - Računsko sodišče je Občini Luče v delu, ki se nanaša na dodeljevanje tekočih transferjev v letu 2012, izreklo mnenje s pridržkom. Občina namreč ni poslovala skladno s predpisi, zato je sodišče podalo priporočilo za izboljšanje poslovanja. Dve šolski leti je občina zagotavljala sredstva za prevoz učenke, ki se je med šolanjem preselila v drugo občino. V ta namen je občina leta 2012 izvajalcu storitev plačala 720 evrov, kar je razvidno iz revizijskega poročila. Občina je financirala storitve namestitve v nadomestnih oblikah bivanja in oskrbe zunaj mreže javne službe, poleg tega pa ni sprejela lokalnega programa za kulturo, šestim izvajalcem kulturnih programov pa je kljub temu dodelila nekaj več kot 5000 evrov brez izvedbe javnega razpisa. Z nekaterimi izvajalci kulturnih in športnih programov Občina Luče ni sklenila pogodbe o dodelitvi sredstev, sredstva pa so prejeli. Pri javnem razpisu na področju športa v objavi in razpisni dokumentaciji ni navedla vrste in pomena posameznih meril, v ta namen pa je leta 2012 prejemnikom nakazala skoraj 17.000 evrov. AK Slovesno ob obletnici LJUBNO OB SAVINJI - Krajevni odbor združenja borcev Ljubno ob Savinji je v soboto v Radmirju pri spomeniku III. brigade vojaške državne varnosti (VDV) - narodne obrambe pripravil spominsko slovesnost ob 70-letnici ustanovitve brigade. Udeležence slovesnosti je pozdravil župan Občine Ljubno ob Savinji Franjo Naraločnik, osrednji govornik je bil Franjo Marošek, predsednik odbora III. brigade VDV, ki je med drugim povedal, da je čas miru in čas vojne. »Čas vojne je peklenski čas, ko človeško življenje ni vredno počenega gro-ša. Kdor ni sam izkusil vojne, ne ve, kakšni časi so bili to,« je poudaril Marošek. V daljšem govoru je orisal dogajanje pred 70 leti in njegov pomen za osvoboditev. V kulturnem programu so sodelovali člani Kulturnega društva Radmirje, pevski zbor Zarja Trbovlje in ljudske pevke Pušeljc. HŽ Ta veseli dan NAZARJE - Športno društvo Lipa iz Šmartnega ob Dreti je v soboto spet pripravilo tradicionalno prireditev Ta veseli dan v Šmartnem ob Dreti. Začetek je bil dobrodelen. Ponovno so namreč organizirali dobrodelni tek, ki se ga vsako leto udeleži večja množica tekačev in katerega izkupiček so namenili domačemu vrtcu. Sledila je športna tržnica, na kateri so se obiskovalci lahko preizkusili v različnih športnih aktivnostih, kot so lokostrelstvo in streljanje z zračno puško. Nova prireditev športnega parka Račnek je nadstrešek nad baliniščem. Popoldne so sledili številne ustvarjalne delavnice za najmlajše in turnir v balinanju za malo starejše, zvečer so za dobro razpoloženje in plesne ritme na veselici poskrbele Navihanke. HŽ Usposabljajo se REČICA OB SAVINJI - Občina je začela izvajati dva tečaja, ki sta za udeležence brezplačna, saj sta financirana iz projekta Medgen borza. Občina Rečica ob Savinji je začela zbirati prijave občank in občanov na tečaj za usposabljanje za prostovoljno delo in tečaj za družinske oskrbovalce oziroma za občane, ki doma oskrbujejo starejše osebe, osebe z invalidnostjo ali dolgotrajno boleznijo, ter ostale, ki želijo osvojiti potrebna znanja. Občina bo usposabljanje izvedla v okviru projekta Medgen borze ob pomoči Inštituta Antona Trstenjaka. HŽ Prostor za prireditve SOLČAVA - Občina si že dlje prizadeva, da bi prireditveni prostor v središču kraja pokrili, saj je glede na vedno bolj nestanovitno vreme za večino prireditev treba postaviti šotor, kar je povezano s stroški, ki niso tako majhni, tudi po tisoč in več evrov za posamezno prireditev. S tem namenom so se že pred nekaj leti prijavili na razpis za sofinanciranje investicije iz evropskih sredstev. Po nekaj zapletih glede prijave so lani dobili odločbo o sofinanciranju iz evropskega sklada za razvoj podeželja v višini 85 odstotkov od sto tisoč evrov, kolikor je ocenjena vrednost investicije, pri čemer DDV ni upravičen strošek. Poleg pomične strehe nameravajo v Solčavi opremo prireditvenega prostora izboljšati tudi z nakupom miz in klopi in nekaj opreme za športne dejavnosti. Sredi avgusta je bilo v prostorih občine odpiranje ponudb, ki so prispele na razpis za opremo prireditvenega prostora. Dela nameravajo končati do konca septembra. HŽ 10 KULTURA Marko Zidanšek je v imenu Mestne občine Celje letos podelil Veronikino nagrado. Lavreatinja Petra Kolmančič je poleg listine občine prejela nagrado v višini 4 tisoč evrov. Podelili Veronikino nagrado in zlatnik ■ ■ ^^ ^^ ^m ■ ■ Najboljša pesniška zbirka leta je postala P(l)ast ^^ I I za p(l)astjo avtorice Petre Kolmančič - Zlatnika ' ^ poezije se je veselil Tone Kuntner Kljub muhastemu vremenu, ki je letos marsikdaj krojilo poletno kulturno dogajanje na prostem, je podjetju Fit media v torek zvečer podelitev Veronikine nagrade in zlatnika poezije le uspelo pripraviti pod zvezdami na Starem gradu v Celju. Grajsko prizorišče je poleg branja poezije slovenskih avtorjev in pretanjeno izbrane glasbe dogodek naredilo še toliko bolj slovesen. Letošnja dobitnica Veronikine nagrade je postala Petra Kolmančič in dobitnik zlatnika poezije Tone Kuntner. Leta 2013 - in letos se ta trend nadaljuje - je v Sloveniji izšlo dobrih 13 odstotkov manj knjig kot leto prej, in tudi nekaj odstotkov manj poezije. Strokovna žirija Veronikine nagrade, ki so jo sestavljali novinarka in urednica Petra Vidali, profesorica dr. Darja Pavlič in pesnik Zoran Pevec, je med približno 250 zbirkami, ki so izšle od lani junija do letošnjega maja, no-minirala pet najboljših. To so bile Vesa v zgibi avtorice Anje Golob, Pričakujem pozornost pesnika Blaža Lukana, Davek na dodano vrednost avtorice Katje Perat, Ona je mesto avtorja Andraža Poliča in P(l)ast za p(l)astjo Petre Kolmančič. »Člani žirije smo se dogovorili, da ne bomo ponavljali klasičnih besed o našem težkem delu. Poezije je še zmeraj ogromno, ampak tiste dobre, Prvi prejemnik zlatnika poezije je leta 2005 postal Ciril Zlobec. Sledili so mu Tone Pavček, Kajetan Ko-vič, Miroslav Košuta, Ivan Minatti, Neža Maurer, Veno Taufer, Svetlana Makarovič, Niko Grafenauer in letos še Tone Kuntner. boljše in najboljše je ravno prav. In za to poezijo lahko rečemo, da je obeh spolov, vseh starosti, prihaja iz različnih pesniških šol in izhaja pri različnih založbah,« je prepričana predsednica žirije Petra Vidali, strokovnjakinja za slovensko prozo in poezijo. Osnova je na videz jasna enačba Že sam naslov zmagovalne zbirke P(l)ast za p(l)astjo, v kateri je Petra Kolmančič, objavila približno 70 pesmi, napisanih v zadnjih desetih letih, odlično povzema nje- no vsebino. »Osnova zbirke je plastenje, ki je povezano z ugotovitvijo, da se naša doživetja, občutki in misli z leti nalagajo drug na drugega. Človek je bolj kot nek lahkoberljiv roman sveženj različnih nepovezanih dogodkov. Ko pesnik želi priti do korenin oziroma nečesa elementarnega, za kar si poezija v osnovi prizadeva, pri tem naleti na številne pasti, ki si jih podzavestno povzroča vsak sam,« pravi Kolmančiče-va, ki je študirala sociologijo in filozofijo, danes pa je zaposlena na področju literature. Po besedah Vidalijeve zmagovalno zbirko odlikuje čustven Zlatnik poezije je pesniku Tonetu Kuntnerju podelil prokurist podjetja Fit media Jože Volfand, ki je tudi utemeljitelj nagrade, ki so jo prvič podelili leta 2005. V prvi vrsti je namenjena literatom z bogatim pesniškim opusom. in nežen način predstavljanja tesnobe sodobnega človeka. »Naslovna figura zbirke je na videz jasna enačba. Za vsako plastjo se odpira oziroma skriva past. Vendar enačba ni brez preostanka. Njen preostanek je neskončnost, matematična, eksistencialna in metafizična,« je zapisala v obrazložitvi. V prvi vrsti je pesnik Prejemnik zlatnika poezije, nagrade za vseživljenjski pesniški opus, je postal Tone Kuntner, ki je večino svojih pesmi posvetil slovenski zemlji in kmečkemu življenju, po mnenju številnih literarnih kritikov pa njegovo poezijo odlikujeta preprostost in razumljivost. »Rodil sem se na kmetiji, zato sem s slovensko zemljo tesno povezan in na tovrstni tematiki temelji tudi moje pesniško ustvarjanje. Ko sem začel pisati, so me kolegi celo spraševali, če pišem za Kmečki glas. Kljub temu, da je bilo v prvih letih mojega ustvarjanja med literati priljubljeno avantgardno pesništvo, sem vztrajal pri preprostem in razumljivem pesniškem jeziku,« se danes spominja Kuntner, ki ga javnost pozna predvsem kot igralca, sam sebe pa v prvi vrsti opredeljuje kot pesnika. Pravi, da se je z igralstvom ukvarjal profesionalno in se z njim preživljal, vendar je bil pri tem za razliko od pesništva omejen pri umetniškem izražanju, predvsem pa odvisen od drugih. Kuntner, ki je prvo pesniško zbirko izdal leta 1966, se je do sedaj podpisal pod več kot 20 zbirk. Za svojo poezijo je prejel več nagrad, leta 1970 celo nagrado Prešernovega sklada. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA NA KRATKO Poletna nedelja navdušila DOBRNA - Turistično društvo Dobrna je minulo nedeljo v parku Dobrna pripravilo prireditev Poletna nedelja. Na njej so se predstavili bolj ali manj vsi, ki se na Dobrni ukvarjajo s kulturo. Obiskovalci so si lahko ogledali gobarsko razstavo, ex-tem-pore in razstavo malih živali. Stojnice so se šibile pod težo dobrot blagovne znamke Dobra Dobrna, ki jo je razvilo domače turistično društvo. Dogajanje so popestrili ženski pevski zbor Corona, Veseli fušerji, kvartet Grče, Moški pevski zbor Dobrna, skupina Trio, humoristi skupine Živa resnica, ljudske pevke, domača godba na pihala, Duo Mešl ali Fantje z Dobrne in Folklorna skupina Dobrna. Domačini so bili po besedah predsednice Turističnega društva Dobrna Marije Deu Vrečer nad prireditvijo navdušeni, zato že razmišljajo o naslednji. JP Glasbeno poletje v parku ROGAŠKA SLATINA - V različnih krajih na Celjskem se tudi ponudniki gostinskih storitev trudijo pri organizaciji kulturnih dogodkov, ki na njihove vrtove poleti privabijo še kakšnega gosta. Grand hotel Sava in restavracija Kaiser sta s sklopom koncertov, imenovanim Glasbeno poletje, poskrbela, da terasa ob Zdraviliškem parku in paviljon Tempel z glasbo dihata že ves mesec. Gostitelja sta k sodelovanju povabila pianista Katjo Sinko-vič in Georga Kranjca, vokalistko Majo Založnik in skupino Gemaj. Sinkovičeva je domačinka, ki je študirala na ljubljanski akademiji za glasbo pri različnih profesorjih, od šolskega leta 2012/13 se izpopolnjuje pri profesorju Michaelu Kristu na Dunaju. Georg Kranjc prihaja iz Šempetra v Savinjski dolini, Maja Založnik, ki smo jo nedavno predstavili v Novem tedniku, pa je doma iz Slovenskih Konjic. Omenjeni glasbeniki so skupaj našteli kar 13 ponovitev koncertov. TV V znamenju kulture DOBJE - Z regijskim srečanjem ljudskih pevcev in godcev se je končal šesti Teden domačih obrti in običajev na Kozjanski domačiji. Kljub nenaklonjenemu vremenu so organizatorji našteli krepko več kot tisoč obiskovalcev. Program se je končal s srečanjem ljudskih pevcev in godcev pod okriljem regijske izpostave javnega sklada za kulturne dejavnosti. Na odru se je zvrstilo 11 različnih sestavov godcev, pevcev in plesalcev iz Dobja, Šentjurja in okoliških krajev. Tudi sicer je celoten letošnji program zaznamovala kulturna rdeča nit. Začeli so z literarnim večerom, sledila sta še gledališka predstava in citrarski koncert. Velika pridobitev je po novem pokrito prizorišče, imenovano Gledališče na cimpru. Kot je dejal hišni gospodar Bojan Guček, bodo kulturne dejavnosti tudi v prihodnje tista dodana vrednost, ki bo program Kozjanske domačije ločevala od podobnih prikazov ljudskih šeg in navad. StO Muzej gostil najmlajše ROGATEC - Muzej na prostem je minili torek zvečer gostil prireditev Družinski direndaj. Dogodek za najmlajše so organizirali rogaška občina, vrtec in zavod za kulturo, turizem in razvoj. Udeleženci so lahko sodelovali v muzejskih delavnicah, kot so peka kruhkov, imenovanih »žulike«, pletenje iz vrbo-vega šibja, spoznavali so delo kamnosekov ali se preizkusili v svojih glasbenih in plesnih spretnostih. Prijetno utrujeni po ustvarjanju so se odpočili ob ogledu otroške gledališke predstave. Prireditev je sodila v sklop kulturnih, športnih, družabnih in drugih dogodkov ob prazniku občine, ki bodo utrip dogajanja narekovali vse do 13. septembra. TV Kozolec že skoraj končan ŠTORE - V septembru se bo končala še ena pomembna investicija, in sicer projekt ohranjanja tradicionalne arhitekturne dediščine, ki ga predstavlja postavitev in oživitev kozolca Laška vas. Ministrstvo za kmetijstvo in okolje je odobrilo sofinanciranje, dela pa se v teh dneh približujejo koncu. Občina Štore bo s tem projektom bogatejša za nov prireditveni prostor z zbirko rudarstva in železarstva, občanom in drugim prebivalcem pa bodo omogočili aktivno sodelovanje in povezovanje pri izvajanju društvenih aktivnosti ter s tem ohranjanje kulturne dediščine. StO KULTURA 11 Navdihovali so jih Rimljani Slikarska in grafična šola Rudolfa Španzla letos praznuje deset let V Dvorcu Novo Celje, ki v zadnjih letih postaja vedno bolj priljubljeno prizorišče kulturnih dogodkov, se bo nocoj končala poletna slikarska in grafična šola Rudolfa Španzla Chiaroscuro, ki jo je letos že desetič organiziral žalski zavod za kulturo, šport in turizem. Svoje likovno in grafično znanje je od prejšnjega torka do včeraj nadgrajevalo 19 mladih in 16 odraslih likovnikov. Letošnja udeležba je bila mednarodna, saj sta se slovenskim ljubiteljem likovne umetnosti pridružili dijakinji iz prijateljskega mesta Kruševac v Srbiji. Poleg akademskega slikarja Rudolfa Španzla, ki se je rodil v Gri-žah in je danes častni občan občine Žalec, so delavnice vodili mentorji Dorian Španzel, Rok Slana, Barbara Zupanc, Regina Mratinković, Breda Bračko in Bogdan Renko. Letošnja osrednja tema ustvarjanja so bili Rimljani na Slovenskem. Mladi likovniki so svoje znanje v teh desetih dneh dopolnjevali v dopoldanskih in popoldanskih urah v dvorcu, v njegovi okolici in na nekaj drugih mestih po Spodnji Savinjski dolini, in sicer na kmetiji v Gotovljah in v rimski nekropoli. Mentorji so zanje v primerjavi z njihovimi starejšimi kolegi izbrali nekoliko bolj igriv pristop in slikarske motive. Odrasli so ustvarjali ob večerih v dvorcu, kjer so svoje znanje že tradicionalno izpopolnjevali v risanju moškega in ženskega akta. V prvih dneh so ga ustvarjali s svinčnikom, ko so s pomočjo Španzla in ostalih mentorjev osvojili osnove risanja človeških teles, so se z ogljem preizkusili še v nekoliko bolj zapletenih postavitvah človeškega telesa. Napredek je velik Nekateri udeleženci se šole udeležujejo že od začetka. »Pri njih je mogoče zaznati velik slikarski napredek. Sicer pa je večen problem pri ljubiteljskih likovnikih, tudi tistih nekoliko bolj Sandra Majhenšek, študentka likovne pedagogike, s Polzele, ustvarja ob pomoči Rudolfa Španzla. »Letos sodelujem že šesto leto. Poučujejo nas odlični mentorji, ki nam podajajo koristne informacije o risanju. Ker odrasla skupina riše na podlagi živega modela, imamo vsako leto znova možnost spoznavati vse podrobnosti telesa in kako padajo sence. Vedno znova me pritegnejo sama lokacija šole, sproščeno delo in možnost nadgradnje znanja, kar mi zelo koristi tudi tudi pri študiju.« Kunigunda na oblasti Z alternativnimi kulturnimi dogodki rušijo stereotipe že 17. leto zapored V Velenju je prejšnji četrtek oblast prevzela Kunigunda, ki bo nad kulturnim dogajanjem v tem rudarskem mestu bdela vse do sobote. Festival mladih kultur Kuniguda bo letos postregel z več kot dvajsetimi različnimi predvsem alternativnimi kulturnimi dogodki. Eno prijetnih presenečenj letošnjega festivala je bil že predfestivalski dogodek. Velenjčani so prejšnji četrtek zvečer v podhodu pri Vili Bianci odprli inštalacijo Kunigudra. Gre za prostorsko inštalacijo v obliki kavarne, razdeljeno v dva zaokrožena vsebinska sklopa. Prvi obsega razstavišče, kjer so predstavljeni izdelki iz industrijske konoplje, drugi del je v obliki »coffee shopa«, ki ga najpogosteje srečamo na Nizozemskem in v državah, kjer je uporaba konoplje bolj razširjena kot v Sloveniji. Kunigudra je v prvi vrsti izobraževalni projekt, s katerim želijo ustvarjalci festivala posredovati kakovostne infor- macije o konoplji, njeni vsestranski uporabi in predelavi. »V okviru festivala se vsako leto osredotočimo na eno od aktualnih tem in jo obdelamo na privlačen ter provokativen način. Letošnja rdeča nit je konoplja. Inštalacija Kuni-gunda dokazuje, da tovrstne kavarne lahko sobivajo v mestu in so popolnoma nemoteče, veliko ljudi ima namreč ravno nasprotno mnenje, saj nimajo dovolj informacij,« pravi soustvarjalka vsebin Tina Felicijan. Od glasbe do prostorskih inštalacij Že naslednji dan, to je prejšnji petek, je festival postregel z naslednjim večjim projektom z naslovom Metamorfoza. Multimedijski umetnik Stane Špegel je v Letnem kinu ob Škalskem jezeru pripravil interaktivno slovo od svojega alter ega House mouse. Z njim je nastopila skupina The Stroj, katere član je Špegel zadnji dve leti. V soboto je bilo v letnem kinu drugo državno prvenstvo v »beat boxu«. Zmagovalec je postal 16-letni Urban Ciber z umetniškim imenom Air bag. Za piko na i večera je s koncertom poskrbel Edo Maajka. Sledila je umirjena nedelja, namenjena odpiranju razstav in inštalacij v Stari pekarni. Projekt Iztok Trebuše v Pako, ki so ga Velenjčani sprva želeli predstaviti v ponedeljek zvečer, so zaradi previsokega vodostaja pripravili v torek. Festival bo do sobote postregel še z nekaj odmevnimi glasbenimi dogodki, pri katerih bo v prvi vrsti šlo za alternativne glasbene skupine tako iz Slovenije kot tujine. Za vse tiste, ki bolj kot na tovrstne ritme prisegate na bolj umirjene zvrsti umetnosti, bosta zagotovo zanimiva nocojšnji projekt pripovedovanja urbanih legend in anekdot, imenovan Straši, in predstava Eksperimentalnega gledališča, ki bo jutri zvečer na Promenadi. ŠPELA OŽIR izkušenih, upodabljanje rok, nog in obraza. Pri risanju seveda obstajajo pravila, ki izhajajo iz geometrije, kako pravilno narisati tovrstne dele človeka, in prav te vedno znova predstavimo tudi udeležencem. Celotno človeško telo je namreč sestavljeno iz valjev, stožcev, krogel in kvadrov,« pojasnjuje Dorian Španzel, ki kot mentor v šoli sodeluje že od začetka, to je od leta 2004, ko je bil sicer še študent akademije lepih umetnosti v Benetkah. Letošnja poletna šola se bo uradno končala nocoj, ko bodo udeleženci postavili na ogled dela, ki so jih pripravili v času letošnjega izobraževanja. Obenem bodo ustvarjalci predstavili tudi pregledno razstavo izbranih del dosedanjih udeležencev slikarske delavnice Chiaroscuro 20042014, ki bo v dvorcu odprta ves september, in predstavili katalog, ki so ga izdali vzporedno z razstavo. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Anja Oset, bodoča študentka likovne pedagogike, iz Šempetra v Savinjski dolini »Letos prvič sodelujem v slikarski in grafični šoli. Vanjo sem se vpisala, ker bom oktobra začela študirati likovno pedagogiko v Ljubljani in želim pred tem pridobiti vsaj nekaj poglobljenih likovnih osnov, ki jih med srednješolskim izobraževanjem nisem mogla osvojiti, saj sem obiskovala splošno gimnazijo.« Sabina Majcen, ljubiteljska slikarka, iz Zadobrove »V slikarski šoli letos sodelujem drugič. K sodelovanju me je pritegnilo to, da v šoli nadgrajujem in pilim svoje obstoječe slikarsko znanje. Ko sem prvič sodelovala, sem bila prepričana, da znam že zelo dobro risati. Med izobraževanjem sem spoznala, da res nekaj že znam, vendar je še veliko stvari, ki bi jih lahko še izboljšala. Poleg talenta umetnik potrebuje tudi veliko vaje.« Četrtek 12 NAŠA TEMA Ni težko propasti, težko je obstati Direktor celjskega gradbenega podjetja Remont gradbeništvu na Celjskem ne obeta prav nič rožnatih časov - Bodo tujci prevzeli vse velike posle? Podjetje Remont, letnik 1957, je bilo v preteklih desetletjih na gradbeni sceni v celjski regiji igralec v ozadju. V prvi vrsti so stali Ingrad, Vegrad, CMC, Gradis in še nekaj manjših podjetij, med njimi tudi podjetje Stanka Božičnika, ki je bilo pred časom najbolj opazen gradbinec zlasti v Celju. Danes je Remont eno največjih gradbenih podjetij v regiji, na tiste iz prvih vrst pa poleg množice razočaranih delavcev in afer, ki vsake toliko izplavajo na površje, spominjajo le še ploščice z njihovimi imeni na številnih zgradbah, mostovih in drugih objektih po regiji in tudi Sloveniji. »Gradbeništvo je na najnižji točki v svoji zgodovini,« meni direktor Remonta Bogomir Amon. Podjetja živijo iz dneva v dan, od projekta do projekta, ker ni denarja, si novih tehnologij ne morejo privoščiti, razvoj je popolnoma zastal. Če bo takšno stanje še dolgo trajalo, pravi Amon, bodo začeli propadati tudi tisti, ki se jim je uspelo obdržati. Zakaj je Remontu uspelo preživeti, velikim pa ne? Je bila razlog za pokop velikih neka-kovostna in predraga gradnja ali so podjetja preprosto pokopala sama sebe? Saj Remontu pravzaprav ni uspelo nič posebnega, le preživeli smo. Zakaj? Ker nismo šli po poti, kakršno so si izbrali veliki gradbinci. Nismo kupovali zemljišč, gradili za trg in potem to prodajali. Skratka nismo se šli investitorstva. V letih 2007 in 2008 je namreč vsak, ki je imel v rezervi kaj denarja, začel graditi, a če ga ni imel, si ga je izposodil pri bankah. Gradili so vse - od hiš do stanovanjskih blokov. Pri tem so načrtovali, da bodo del stanovanj dali podizvajalcem namesto plačila, kar bo ostalo, pa bodo prodali na trgu in živeli od razlike v ceni. Remont je takrat vztrajal pri stališču, da je na trgu zato, da bo gradil, investitorji pa naj bodo banke, investicijska podjetja in ostali, ki se s tem poslom ukvarjajo. Zaradi takšnega prepričanja smo bili deležni kar nekaj »Zelo velika razlika je imeti redno zaposlene ali delovno silo le najemati. Če avtomobila ne potrebuješ celo leto, ga najbrž raje najameš, da ti ni treba kupovati novih gum in plačevati registracije. Enako je z ljudmi - za podjetje je najceneje, če jih najame.« kritik, mnogi so mi očitali, da sem zavrt in konzervativen. Kljub temu smo vztrajali pri svojem in ko so drugi kupovali zemljišča, smo mi kupovali odre, opaže, žerjave in kamione z dvigali, skratka vlagali v tehnologijo. Če bi kupovali zemljišča, bi danes jokali ali pa tudi nas najbrž ne bi bilo več. Trma se je torej splačala, saj si nismo nakopali prav nobenih nobenih napačnih investicij. Je torej bil, na kratko, prevelik apetit tisti, ki je pokopal velike gradbince? Vsekakor. Nobenega drugega odgovora ne vidim. A je še ena resnica - danes je gradbenega dela tako malo in tudi če bi bilo še vedno toliko podjetij, kot jih je bilo pred časom, vsa ne bi mogla preživeti. Hrane za vse gradbince ni dovolj. Ste se obdržali tudi zato, ker je po propadu velikih ostalo več dela za vaše podjetje? Težko bi rekel, da to drži, saj že takrat, ko so propadli veliki, dela skoraj ni bilo več. Zadnja tri ali štiri leta večino, skoraj 95 odstotkov poslov pridobivamo preko javnih naročil. Pri tem nas, kljub temu da velikih ni več, spremlja zelo močna konkurenca. Pojavilo se je namreč na desetine podjetij za inženiring, pravih »majhnih Vegradov, Gradisov in CMC-jev«. Iz dneva v dan jih je več, ne samo v regiji, ampak tudi drugod po Sloveniji. In »Čeprav že nekaj časa hodimo po dnu in bi na našem mestu marsikdo obupal, vztrajamo naprej. Tudi zaradi družin vseh naših zaposlenih,« pravi direktor Remonta Bogomir Amon, učenec nekoč znamenite in zelo socialno usmerjene Ingradove »šole«. konkurenca je skoraj hujša od tiste, ki so jo predstavljala velika podjetja. Ta so bila namreč zgrajena podobno kot naše podjetje, imela so številne službe in zaradi njih tudi velike stroške. Podjetja za inženiring pa pridejo, najamejo lokalne zidarje, kleparje, električarje in druge podizvajalce, poskrbijo za koordinacijo dela, poberejo dobiček in odidejo. Njihove cene so veliko bolj ugodne, saj nimajo redno zaposlenih, za katere je treba plačevati prispevke in poskrbeti tudi drugače. Zidarji in kleparji, ki jih najamejo, poskrbijo namreč sami zase. In nenazadnje nimajo niti tako velike upravne stavbe, kot jo imamo mi. Poskušajo krizo med domačimi gradbeniki izkoristiti tudi tuja konkurenčna podjetja? Ni jih veliko, vsaj tu na Celjskem ne, ampak vseeno jih srečujemo. Čeprav še za domače gradbince ni zadosti posla. Protihrupne ograje ob avtocesti v Savinjski dolini naj bi gradilo hrvaško podjetje, posel naj bi bil vreden kar 40 milijonov evrov. Ga Dars res ni mogel dati lokalnim gradbincem? Projekt je tehnološko sicer nekoliko zahteven, vendar sem prepričan, da bi ga domači gradbinci znali narediti. Statistični urad ugotavlja, da se je v letošnjih prvih mesecih vrednost gradbenih del povečala. Razmere torej niso tako črne. V našem podjetju vzpona nismo opazili. Morda je več manjših del, vsekakor pa ni velikih projektov. Remont, ki ustvari na leto približno 14 milijonov prometa, potrebuje vsaj pet ali šest projektov, vrednih milijon evrov. Letos imamo veliko malih projektov, lahko bi rekel, da je hit leta energetska obnova šol, vrtcev in drugih objektov. In kako bo v prihodnje, že veste, kaj boste delali prihodnje leto? To je zelo težko vprašanje. Res me je strah, kaj bo. Kakšnih velikih gradbenih projektov najbrž »Celjsko gradbeništvo je bilo zaradi tako imenovane potisne tehnologije že od nekdaj zelo uspešno pri gradnji mostov. Začel je Ingrad, ko je propadel, je tehnologijo kupil CMC, ko je še ta propadel, je vse skupaj obležalo v nekem kotu.« ne bo, saj nova vlada, kot kaže, gradbeništvu ni namenila vloge, ki bi jo moralo imeti pri zagonu gospodarstva. Pripravljamo se sicer na razpise, a že vnaprej vemo, da se bo nanje prijavilo vsaj deset podjetij, med katerimi bomo le kakšni trije »norci«, ki imamo redno zaposlene in se držimo vseh pravil poslovanja in zaposlovanja. Zato je vprašanje, ali nam bo uspelo, saj zagotovo ne bomo najcenejši. Danes uspevajo samo tisti, ki ponudijo najnižjo ceno. Kakšne so posledice takšnih najcenejših ponudb, je posebna zgodba. Na terenu marsikaj slišim, od tega, da se odgovorni na gradbiščih le redko pojavijo, in tudi o tem, kako delavci bivajo v neprimernih barakah. Da o varstvu pri delu in opremljenosti gradbišč, ki jima v našem podjetju namenjamo veliko po- »Včasih se je dobro vedelo, kakšen popust bo pri določenem poslu dalo posamezno podjetje, saj nihče ni šel »pod ceno«. Pri teh novih podjetjih za inženiring pa nikoli ne veš, kaj te čaka. Vedno se pojavi kdo, ki je pripravljen delati za še nižjo ceno.« zornost, niti ne govorim. Zanimivo je tudi, da so takšna gradbišča najbolj aktivna zlasti ob sobotah in nedeljah. Prepričan sem, da tam mrgoli ljudi, ki jih tisti, za katere delajo, sploh niso prijavili. Najcenejša je namreč neprijavljena delovna sila. Takšne so torej razmere, v katerih se borimo za preživetje, in res je težko. Kje so v teh zgodbah inšpektorji in nadzorniki? Ob sobotah in nedeljah, ko je na gradbiščih največ dela na črno, jih ni. So pa med tednom pogosti obiskovalci na naših gradbiščih. Preverjajo osebne dokumente delavcev, sprašujejo jih o višini zadnje plače in kam je bila nakazana ... Vse to se nam zdi kar malce hecno, saj gre za stvari, ki morajo biti urejene. Ampak kot slišim, pri marsikaterem drugem podjetju odkrijejo cel kup nepravilnosti. Kaj bi šele bilo, če bi gradbišča obiskovali ob sobotah in nedeljah! Da ne veste, kaj bo Remont delal prihodnje leto, pravzaprav ni nič posebnega. Saj tudi država ne ve, kaj bo gradila v letu 2015, in tudi ne, kaj v letu 2016. Avstrijci na primer gradbene projekte načrtujejo za najmanj šest let naprej. Stvar je v tem, da se Avstrija drži ene smeri že od Marije Terezije naprej. Pri nas pa vsak, ki pride na oblast, najprej uniči, kar so naredili njegovi predhodniki, in gre v novo smer, za katero potem naslednja vladna garnitura ugotovi, da ni bila prava. To »cikcakanje« enkrat v levo in drugič v desno je zelo naporno. Ne le za gradbeno dejavnost, ampak za celotno gospodarstvo. Remont je v preteklosti pridobil sloves predvsem zaradi obnov stavb, ki so bile spomeniško zaščitene. Takšni časi so najbrž minili. Na žalost res. Obnavljanje zgodovinskih stavb, nazadnje smo prenavljali pročelja v Cankarjevi ulici v Celju, je trenutno le še spomin. Ker pač ni denarja. Kriza nas je prisilila, da smo razširili področje svojega delovanja, in zdaj smo sposobni gradnje tudi večmilijonskih projektov, od šol do industrijskih objektov. Imamo žerjave in tudi ostalo potrebno tehnologijo, lahko bi rekel, da smo mali Ingrad ali mali Gradis. Skratka smo splošno gradbeno podjetje, ki dela vse. In za nameček smo ohranili tudi vse svoje obrtne delavnice. Kaj se je s propadom velikih gradbincev zgodilo z vsem gradbeniškim znanjem, ki ga na Celjskem ni bilo malo? »Norih« podjetij, ki še vedno vztrajamo pri večjem številu redno zaposlenih, je na področju »Ko je Vegrad, ki je prodiral vsepovsod in je bil Remontu velik trn v peti, še stal, me je bilo strah, kaj bo, ko se bo razletel in bo iz njega nastalo veliko malih Vegradov. Danes ugotavljam, da je bil moj strah upravičen, saj tudi novona-stala inženirska podjetja prodirajo vsepovsod in pri tem ne izbirajo sredstev.« visokih gradenj v regiji le še za vzorec. Poleg nas sta v Celju še Oder in Gradia, v Rogaški Slatini so GIC Gradnje in v Slovenskih Konjicah Kongrad. Potem do Ljubljane na eni in do prekmurskega Po-mgrada na drugi strani ni nikogar. Tisti, ki smo bili včasih zanemarljivo majhni, smo postali veliki. In na srečo je pri nas ostalo kar nekaj tehnološkega znanja, ki ga prenašamo na mlade. Česar za številna inženirska podjetja in njihove priložnostne posle ne morem trditi. Me prav zanima, kdo od njih skrbi za mlade gradbenike in jih vzgaja. Lahko naštejete, kje v regiji imamo trenutno kakšna večja gradbišča? (dolg premislek) Ne vem, vem samo, da Remont ne gradi ničesar. Ne samo da je proračunskega denarja vse manj, tudi zasebnih vlagateljev ni. Če hočete na hitro ugotoviti, kaj se v naši državi dogaja z gradbeništvom, se peljite od Ljubljane do Maribora in iščite žerjave. Me prav zanima, koliko jih boste našteli. Najbrž nič ali zelo malo, ker se pri nas nič ne gradi. Vsak žerjav namreč pomeni resen objekt. Naše podjetje ima štiri žerjave in vsi trenutno »počivajo«. Gradbeništvo se je v vseh pogledih res skrčilo na minimum. Če bi se po kakšnem čudežu v Celju pojavil večji gradbeni projekt, ga domači gradbinci, tudi če bi se združili, ne bi mogli uresničiti. Ker nas je enostavno premalo. Veliko malih namreč še ne pomeni enega velikega. Poleg tega smo navajeni milijonskih in ne desetmilijonskih poslov. Pomeni, da bodo pri nas odslej ali vsaj še nekaj časa velike gradbene projekte dobivala le velika tuja podjetja? Kriza je žal res odprla vrata velikim tujim gradbincem, ki nam bodo pobrali vse velike projekte. Mi domači bomo pa še naprej izvajali energetske obnove in po fasadah lepili stiropor. Ker nimamo denarja, da bi se razvijali, in ker tudi ni projektov, pri katerih bi kaj zaslužili in bi potem denar lahko vlagali v tehnologijo. Gradbeništvu na Celjskem se torej še nekaj časa ne obeta nič dobrega. Iz vsega, kar ste povedali, ne veje veliko optimizma. Res je tole žalosten pogovor, pred desetimi leti bi bil povsem drugačen. Ampak kljub vsem težavam smo v našem podjetju prepričani, da bomo preživeli, le skromni moramo biti še nekaj časa. Zdaj delamo le zato, da pokrijemo stroške, o dobičku niti ne razmišljamo. Rešuje nas tudi to, da »Gradbeno podjetje mora voditi gradbinec in ne ekonomist. Ta moja trditev se je že večkrat pokazala za točno. Ko je vrh Ingrada zapustil gradbeni inženir Marjan Prelec, je podjetje začelo počasi povzeti navzdol. Tudi direktorici Gradisa in Ve-grada nista bili gradbenici.« podjetje nima takšnega lastnika, ki bi ga izčrpaval, uveljavljal svojo voljo in zahteval visoke dobičke. Prav nasprotno, naši lastniki nas pri delu prav nič ne ovirajo in se zelo trudijo, da bi nam pomagali pridobiti čim več poslov. Pri preživetju nam pomaga tudi to, da smo dobra ekipa in da zaposleni čutijo do podjetja zelo veliko pripadnost. Mi je pa žal, da ne moremo več zaposlovati, in kar je še bolj žalostno, začeli smo se celo spraševati, ali v teh časih res morda ne bi bilo bolje, da bi po vzoru večine konkurentov tudi sami raje najemali delavce, kot da jih imamo redno zaposlene. Pri sebi vem, da je usmeritev z redno zaposlenimi prava, vendar lahko dobro funkcionira le v zdravem gospodarstvu. JANJA INTIHAR, foto: GrupA NAŠA TEMA 13 Regija v šestih letih izgubila skoraj 5.500 delovnih mest Prihodki gradbenih podjetij so od leta 2008 strmoglavili - Najhuje je bilo leta 2011 in 2012 Če bi bilo merilo samo število gospodarskih družb, bi lahko zapisali, da gradbeništvo na širšem celjskem območju cveti. Podjetij, ki se ukvarjajo z gradbeno dejavnostjo, je namreč več, kot jih je bilo pred začetkom krize leta 2008. Vendar podatki, ki smo jih zbrali s pomočjo celjske izpostave Ajpesa, razkrivajo, da je nekoč ena najbolj pomembnih panog v regiji v preteklih šestih letih doživela velik potres. Število zaposlenih v gradbeništvu se je več kot prepolovilo, prihodki podjetij so z za današnje čase neverjetne milijarde evrov v letu 2008 lani strmoglavili na manj kot 390 milijonov evrov. Leta 2008 so gradbena podjetja k prihodkom vseh gospodarskih družb v Savinjski statistični regiji prispevala skoraj 12-odstotni delež, ki se je do lani znižal na skromnih 5 odstotkov. Predlani je bil celo nižji, saj je znašal le dobre 4 odstotke. Podjetjem je s pozitivnim neto finančnim učinkom, to je razliko med čistim dobičkom in čisto izgubo, uspelo nazadnje poslovati leta 2008. Največja negativna razlika je bila leta 2011, ko je znašala 29 milijonov evrov. S prihodki je v šestih letih padala tudi dodana vrednost. Leta 2008 je znašala dobrih 242 milijonov evrov, lani le še 102 milijona evrov. Največji pretres tako po prihodkih kot po številu za- kot 3 tisoč. Največji padec števila zaposlenih je regija doživela v letu 2012. Leto pred tem so gradbena podjetja zaposlovala malo več kot 4.100 ljudi, leta 2012 pa dobrih 2.700. Tako kot število zaposlenih so na Celjskem Leta 2008 je bilo na območju Savinjske regije izdanih 749 gradbenih dovoljenj, leta 2013 le 438. Med lanskimi gradbenimi dovoljenji je bilo samo 27 takšnih, ki so bila izdana pravnim osebam in za nestanovanjsko gradnjo. poslenih se je v gradbeništvu zgodil leta 2010. Še leto pred tem so podjetja zaposlovala več kot 8 tisoč ljudi, leta 2011 pa za skoraj 3 tisoč manj. V šestih letih 400 milijonov manj Podobno sliko kot za celotno Savinjsko regijo razkrivajo tudi podatki za celjsko regijo. Leta 2008 so gospodarske družbe s področja gradbeništva zaposlovale 6.089 ljudi ali več kot 13 odstotkov zaposlenih v vseh gospodarskih družbah, lani je bilo delovnih mest v gradbeništvu manj v letu 2012 krepko padli tudi prihodki gradbenih podjetij. V enem letu so se namreč s 417 milijonov evrov znižali na 235 milijonov evrov. Sicer pa je gradbeništvo v 23 občinah leta 2008 ustvarilo 689 milijonov evrov prihodkov, kar je takrat predstavljalo dobrih 13 odstotkov prihodkov vseh gospodarskih družb v regiji, lani pa so prihodki gradbenih podjetij znašali 265 milijonov evrov ali manj kot 5 odstotkov vseh prihodkov. Zanimivo je, da bolj kot je padal prihodek, več denarja so gradbena podjetja poskušala ustvariti na tujih trgih. Leta 2009 so na primer na tujem ustvarila 8,4 milijona evrov, lani se je znesek povečal na skoraj 22 milijonov evrov. Največ čistega dobička v zadnjih šestih letih so podjetja imela leta 2008, znašal je dobrih 21 milijonov evrov, najmanj predlani, ko ga je bilo za 5,6 milijona evrov. Razveseljivo je, da se je lani čisti dobiček spet nekoliko povečal, vendar se je povečala, in to krepko, tudi izguba. Znašala je dobrih 24 milijonov evrov. Med samostojnimi podjetniki manj prask Stečaji največjih in tudi mnogih srednje velikih gradbenih podjetij, ki se jim je pridružilo še nekaj prisilnih poravnav, so za sabo potegnili tudi marsikaterega samostojnega podjetnika. Bodisi da je kot podizvaja-lec delal za večje gradbince ali druge investitorje in ostal brez plačila ali pa so ga v bankrot privedle lastne slabe odločitve. Tako kot pri gospodarskih družbah številke razkrivajo, kakšne težave so v zadnjih šestih letih doživeli tudi majhni podjetniki, ki se ukvarjajo z gradbeništvom. Čeprav jih, vsaj po podatkih sodeč, kriza ni tako stresla, kot je velike. Leta 2008 je na Celjskem v gradbeništvu delalo 1.136 samostojnih podjetnikov, do lani se je njihovo število zmanjšalo na 1.049. Padec zaposlenih je bil bolj drastičen, saj se je število zaposle- Slovenija je od leta 2008 v gradbeništvu izgubila 40 tisoč delovnih mest, od tega več kot 13 odstotkov na širšem celjskem območju. nih z malo več kot 2 tisoč v letu 2008 do lani znižalo na malo več kot tisoč. V šestih letih so se prihodki malih gradbenikov zmanjšali »le« za 50 milijonov evrov - leta 2008 so znašali 155 milijonov, lani 105 milijonov evrov. So pa podjetniki za razliko od gospodarskih družb in vsej krizi navkljub vseh zadnjih šest let poslovali s pozitivnim neto finančnim učinkom. Vsak leto so namreč ustvarili več čistega dobička kot čiste izgube. JANJA INTIHAR Poslovanje gradbenih družb Savinjske regije 2013 2012 2011 2010 2009 2008 število družb 795 763 727 691 695 654 število zaposlenih 4.310 3.789 5.213 5.530 8.279 8.763 prihodek* 3878,8 341,9 522,5 530,5 778,0 1.023,0 prihodek na tujem trgu* 34,2 17,0 14,9 9,0 14,0 36,9 čisti dobiček* 12,4 8,0 11,0 8,3 13,6 27,5 čista izguba 26,5* 11,8 40,4 24,0 29,7 4,8 "million evrov Vir: Ajpes Neslavni spomeniki Med spomeniki velikim apetitom celjskih gradbincev je tudi tale stavba ob Ljubljanski cesti, ki je svojo zgodbo končala v četrti gradbeni fazi. Investitor nesojenega medicinskega centra, v katerem naj bi bili zasebne zdravniške in zobozdravniške ambulante ter diagnostični centri, je bilo podjetje Reparo, stavbo je gradilo podjetje CM Celje. Obe podjetji sta bankrotirali, njune posle preučujejo kriminalisti. Foto: GrupA Brezposelni gradbinci dobro poznajo delodajalce Čeprav je gradbeništvo na Celjskem v preteklih letih izgubilo ogromno delovnih mest, je med malo več kot 12.200 brezposelnimi osebami, kolikor jih je trenutno na seznamu območne službe zavoda za zaposlovanje, le 425 takšnih, ki imajo končano izobrazbo na področju gradbeništva. Večinoma gre za gradbene tehnike in inženirje, delovodje, zidarje, železokrivce, tesarje, polagalce keramičnih oblog in slikopleskarje. Med brezposelnimi je tudi kar precejšnje število takšnih, ki sicer nimajo formalne izobrazbe, a imajo nekaj delovnih izkušenj v gradbeništvu. Vendar je z njihovim zaposlovanjem veliko težav, pravi direktorica območne službe Alenka Rumbak, čeprav je povpraševanje po gradbenih delavcih precejšnje. Mnogi imajo zdravstvene omejitve in ne smejo delati na višini ali dvigovati večjih bremen, zato za delodajalce niso zanimivi. Veliko je žal tudi takšnih, ki se borijo z odvisnostjo, predvsem od alkohola. »Na koncu nam ostane le manjša skupina primernih gradbincev, ki jih lahko napotimo na razpisana prosta delovna mesta, vendar se tu pogosto ustavi, saj gre večinoma za delo v tujini, kjer je treba zelo trdo delati za slabo plačilo,« pojasnjuje Rumbakova. Pri izbiri zaposlitve pri domačih delodajalcih ima pomembno vlogo njihov ugled. Brezposelni gradbinci namreč zelo dobro poznajo delodajalce. Tisti, ki so zaradi nerednih plačil ali neplačevanja prispevkov prišli na slab glas, imajo zelo malo možnosti, da bodo dobili nove delavce. Povsem drugače je z dobrimi ali vsaj solidnimi delodajalci, saj se pri njih brezposelni radi zaposlijo. Čeprav so med njimi tudi takšni, ki so ob koncu gradbene sezone ali ob dokončanju del odpuščali. JI Po zlomu večjih gradbenih podjetij se je med brezposelnimi znašlo veliko tujcev, ki so v Sloveniji delali z osebnimi delovnimi dovoljenji. Marsikomu se je uspelo ponovno zaposliti, veliko je bilo starejših in so se upokojili, mnogi pa so se »izgubili« v tujini. 14 IZ NAŠIH KRAJEV Otroci v rejništvu razpeti med dvema družinama Zakonodaja še vedno ovira dobre odnose med rejniki in starši Tabora v Vrbju se je udeležilo osem otrok iz različnih delov Slovenije. Z njimi so bili Andrej Omulec, strokovnjak zakonskih in družinskih študij, Anja Ferlin, socialna pedagoginja, in Katja Dunaj, absolventka sociologije in geografije. Otroci v rejništvu so spoznali, da niso sami, da se tudi drugi soočajo s podobnimi strahovi, ko se bojijo za svoje starše oziroma da bi izgubili naklonjenost rejniških družin. ŽALEC - V prostorih Škofijske karitas Celje v Vrbju se je prejšnji četrtek končal večdnevni strokovno-zabav-ni tabor, namenjen otrokom iz rejniških družin, starim od deset do petnajst let. Tabor in okroglo mizo z naslovom Otrok v rejništvu je otrok med dvema družinama je v sodelovanju z lokalno skupnostjo organiziralo Rejniško društvo Slovenije. Število otrok v rejniških družinah v zadnjih letih rahlo upada. Trenutno je v približno 729 rejniških družinah nameščenih malo več kot tisoč otrok, približno sto rejniških družin pa je v pripravljenosti. V savinjski regiji je pod okriljem pristojnih centrov za socialno delo skupaj 164 otrok oziroma 106 rejniških družin. Finančnih koristi ni Centri za socialno delo otrok biološkim staršem ne vzamejo brez tehtnega razloga, temveč zgolj družinam, ki zaradi različnih okoliščin ne zmorejo zagotavljati spodbudnega okolja za njihov razvoj. Ko se razmere po presoji strokovnjakov uredijo, se otroci vrnejo k biološkim staršem. Da rejniki ne bi zaradi ekonomske koristi zlorabljali svojega položaja, je država pred časom zaostrila vstopne pogoje in zgolj ohranila višino finančnih sredstev, namenjenih za rejništvo. Rejni-ški straši prejmejo mesečno skupaj približno 500 evrov, od tega je približno 300 evrov namenjenih za otrokove materialne stroške, nagrada za delo pa znaša malo več kot 100 evrov. »Če nekdo v rejništvu vidi priložnost za zaslužek, bo delo, ki traja 30 dni v mesecu in 24 ur na dan, zelo težko opravljal za pičlih 100 evrov. O tem se je pred leti res veliko govorilo, danes finančnega motiva za rejništvo preprosto ni. Eden od dokazov je tudi to, da je veliko družin pripravljenih posvojiti otroke, s tem pa niso več upravičeni do finančnih spodbud države,« je prepričan predsednik Rejniškega društva Slovenije Darko Krajnc, ki dodaja, da je tovrstnih posvojitev vedno manj, saj so se biološki straši le redko pripravljeni odpovedati otroku. Težava plačevanje preživnin V rejništvu je trenutno največja težava vprašanje preživnin. Če jih morajo izplačevati biološki starši, se za ta znesek znižuje rejnina, ki jo prejema rejnik od države. Ker gre v tem primeru za matične družine, ki se praviloma že tako ali tako spopadajo s takšnimi in z drugačnimi bivanjskimi težavami, je izplačilo preživnine nemalokrat vprašljivo. Rejniki tako prejmejo zgolj del, ki ga za opravljanje dejavnosti namenja država. Če želijo še razliko, ki jim po zakonu pripada, morajo to od bioloških staršev doseči na sodišču. »To še posebej krha odnos med matično in rejniško družino, ki je tako ali tako napet že brez tega,« opozarja Krajnc, ki je prepričan, da bi morala preživnino izterjati država in ne biološki straši. Problemi nastajajo tudi pri postopkih na sodiščih, kjer je stranka v postopku prav tako rejnik in ne država. Nenazadnje pomanjkanje strokovnjakov ovira kakovostno opravljanje zadostnega števila strokovnjakov za pomoč otrokom s posebnimi potrebami. Čakalne dobe pri psihiatrih, logopedih in psihologih so zelo dolge, nemalokrat pa številni rejenci, ki imajo čustvene ali druge težav, kar je v rejništvu pogosto, tovrstno strokovno pomoč potrebujejo takoj. Rejnice so povezane In prav društva in nevladne organizacije, ki delujejo na področju rejništva, so priložnost za lažje premagovanje ovir. V Društvu rejnic celjske regije, ki pokriva osem centrov za socialno delo, je trenutno včlanjenih 109 rejnic in rejnikov ter približno toliko otrok, v prvi vrsti pa je namenjeno druženju rejniških družin in izmenjanju njihovih izkušenj ter medsebojni pomoči. Predsednica Simona Vodončnik, ki je obenem tudi sama rejnica dveh dečkov, ima na področju rejništva vrsto izkušenj. Oba dečka pri njej živita že osem let, enega je celo posvojila. »Na začetku sem imela težave z matičnimi straši. Povsem normalno je, da težko sprejmejo, da jim center za socialno delo odvzame otroka. In prav rejniki smo tisti, ki moramo biološke starše razumeti in se poskusiti vživeti v njihove občutke ter ustvariti pozitivno vez med obema družinama,« je prepričana Vodončnikova, ki ji je to po vseh teh letih le uspelo, saj je matična družina spoznala, da rejništvo ni sredstvo, s katerim bi rejnice sebično želele pridobiti otroke in razdirati družine, temveč je pomoč pri vzgoji. ŠPELA OŽIR, foto: RDS NA KRATKO Kulturniki še brez pogodb GORNJI GRAD - Kulturna društva v občini še vedno čakajo na podpis pogodb, ki so osnova za dodelitev sredstev, namenjenih sofinanciranju programov in projektov na področju ljubiteljske kulture v občini, iz občinskega proračuna. Kulturno društvo Gornji Grad se je namreč pritožilo na izdan sklep pristojnega organa o višini sofinanciranja. Drugostopenjski organ, v tem primeru župan, je pritožbo zavrnil, društvo pa ima še vedno možnost, da sproži upravni spor. V primeru, da se to ne bo zgodilo, bodo društva v teh dneh, najkasneje v začetku septembra, pozvana k podpisu pogodb, na osnovi katerih jim bodo dodeljena sredstva, kot je bilo določeno, torej KD Gornji Grad sedem tisoč evrov, KD Bočna štiri tisočake, KD Nova Štifta tri tisoč evrov, KD Pušeljc dva tisoč evrov in KD Čar malo manj kot dva tisočaka. HŽ Selitev najverjetneje pomladi ŠMARJE PRI JELŠAH - Uprava enota Šmarje pri Jelšah, ki od leta 2011 deluje v začasnih prostorih - zabojnikih -bo nove poslovne prostore najverjetneje dobila v stavbi na Aškerčevem trgu 11, ki so v lasti šmarske občine. Država je sprva predlagala, da bi občina za omenjene prostore z njo sklenila brezplačno pogodbo o prenosu lastninske pravice. Občina bi tako sicer privarčevala z investicijskimi vlaganji v stavbo, ki je energetsko potratna. Občinski svet pa se je na eni od sej opredelil proti trajni odtujitvi prostorov. V primeru morebitne reorganizacije državne uprave in selitve iz občine si namreč ne želi, da bi se omenjena stavba na Aškerčevem trgu izgubila v državnem premoženju. Občina je predlog prenesla na pristojni državni organ, ki se je z njim strinjal. Kot je povedal šmarski župan Jože Čakš, naj bi bili prostori za potrebe upravne enote urejeni do prihodnje pomladi. TV Veterani najboljši v nogometu na mivki MOZIRJE - Odbojkaška sekcija Športnega društva Mozirje je v petek v mozirskem Športnem parku pripravila prvi turnir v nogometu na mivki, ki se ga je udeležilo devet ekip. Igrali so na 5-metrske gole, posebnost turnirja je bila, da je bil sistem točkovanja malo drugačen kot sicer pri nogometu. Ekipe so bile razdeljene v tri skupine. Zmagovalci skupin so se neposredno uvrstili v polfinale, za še eno mesto v polfinalu so se v repasažu borile tri ekipe, ki so zasedle drugo mesto v skupini. Zmagovalec turnirja je bil znan šele po prostih strelih. Po rednem delu je bil rezultat med Veterani in moštvom Ekstrem caffe 7: 7, po prostih strelih pa so bili Veterani boljši z rezultatom 10: 9. Tretje mesto je zasedla ekipa Dačo bar B. HŽ Do večje varnosti ŠOŠTANJ - K večji varnosti v cestnem prometu v občini Šoštanj bosta prispevala tudi prenovljena cesta Turinek v Penku in novo avtobusno postajališče. Gre za 370 metrov dolg odsek doslej makadamske ceste, na kateri so uredili odvodnjavanje in jo prekrili z asfaltom. Vrednost naložbe znaša malo manj kot 49 tisoč evrov. RG Prva tržnica vedno bliže BISTRICA OB SOTLI - V občini že od julija pospešeno gradijo prvo pokrito tržnico. Gradnja je del širšega projekta šestih posavskih občin Posavska špajza. Dela bodo končali predvidoma do konca septembra. Stavba, kjer bo stala bistriška tržnica, leži ob občinskem poslovnem objektu. Med domačini je objekt znan pod imenom Čepinova štala. Kot je povedal župan Franjo Debelak, bo tržnica opremljena tudi z mobilnimi hladilnimi napravami, ki jih bodo lahko ponudniki lokalno pridelane hrane uporabljali tudi kje drugje. Tržnica naj bi po eni strani pripomogla k promociji kmetov s tega območja, po drugi pa naj bi z lokalnimi pridelki in izdelki oskrbovala občane in turiste. Naložba v pokrito tržnico znaša približno 125 tisoč evrov, od tega 80 tisoč sofinancira Evropski sklad za regionalni razvoj. JP Nove igre brez meja? SLOVENSKE KONJICE - Na konjiškem mestnem kopališču je bil že drugo leto zapored slovenski finale Jadranskih iger. Zmagala je ljubljanska ekipa No limits, ki bo Slovenijo zastopala na mednarodnem finalu v Biogradu na Moru. Jadranske igre so športno-zabavna prireditev v bazenu in ob njem, pri čemer se kandidati pomerijo v igrah spretnosti, hitrosti, plavalnih sposobnostih in moči. Igre spominjajo na igre brez meja, njihov cilj pa je popestriti dogajanje v turističnih krajih Slovenije, Hrvaške in Črne gore. V finale se je od 23 prijavljenih ekip in sodelujočih 230 tekmovalcev uvrstilo prvih osem ekip. Ekipa No limits je veljala za favorita že od začetka, saj je bila izjemno uspešna v skoraj vseh igrah. Slovenijo bo zastopala na mednarodnem finalu Jadranskih iger 2014, ki bo 13. septembra v Biogradu na Moru, kjer se bodo pomerile tudi ekipe s Hrvaške, izČrne gore, Italije, Makedonije in Srbije. AK KRONIKA 15 Dogodek, ki povzroči in spomni še na ostale travme Javnost ima včasih popačeno sliko o policiji Za družino pokojnega policista iz Slovenskih Konjic Sredstva lahko po svojih zmožnostih nakažete na tekoči račun Sindikata policistov Slovenije, Kidričeva 24B, 3000 Celje, številka: SI56 3300 0000 3158 117, odprt pri Hypo banki, sklic: SI00 ali SI99, Pomoč družini Damijana Kukoviča, namen: CHAR, do vključno srede, 10. septembra 2014. Smrt policista Damijana Kukoviča iz Slovenskih Konjic, v katerega je v petek v Litiji streljal 26-letni pripadnik Slovenske vojske, je med policiste vnesla ne le žalost in šok, ampak tudi neverjetno složnost. Skoraj ni spletnega omrežja ali foruma, kjer policisti ne bi obsodili dejanja in javno spregovorili, da petkov dogodek med drugim jasno kaže, kako država in tudi nekateri ljudje podcenjujejo njihovo delo, predvsem s stališča varnosti. In ne le to. Tragedija je številnim policistom odprla stare rane in na plan potisnila spomin na dogodke, ko so bili v življenjski nevarnosti tudi sami. Slednje potrjuje tudi Adil Huselja, univ. dipl. sociolog. Jasno opozarja, da ima javnost pogosto popačeno sliko o policijskem delu. »Veliko ljudi misli, da je delo policistov lahko in enostavno. V postopku z ljudmi nikoli ne veš, koga imaš pred seboj. Popolnoma navaden postopek se lahko konča tragično. In ta dogodek je pokazal točno to.« Posledica takšnega pretresljivega dogodka je, da na plan izbruhne stres, ki ima lahko dolgoročne posledice pri tistih policijskih kolegih, ki so umrlega zelo dobro poznali in delali z njim. Predvsem pri policistu, ki je bil v določenem trenutku z njim. Celotni policijski enoti, kjer je Kukovič delal, je vodstvo slovenske policije že ponudilo možnost psihološke pomoči. Stres tudi za sodelavce Kot opisuje Huselja, so policisti po takšnem hudem dogodku v prvem obdobju Sociolog Adil Huselja, ki je tudi zaposlen v policiji: »Ne gre samo za varnost policistov, ampak tudi za varnost ljudi.« Foto: arhiv NT (GrupA) v šoku: »To je čas, ko človek enostavno ne more verjeti, da se je kaj takega zgodilo. Nato sledi obdobje >če<. Torej kaj bi bilo, če ... V tem obdobju se posameznik, ki preživi - v tem primeru na primer drugi policist -sprašuje, kaj bi bilo, če bi naredil to in to ... Posebej za policiste je znano, da lažje sami prenesejo breme ali posledico nekega dogodka, kot da vidijo, da to prenaša ali čuti nekdo drug: žrtev ali policijski kolega. Ravno zato je policijsko delo stresno.« Policistu, ki je bil v bližini, bo travma ostala za vse življenje, izjemno pomembno je, da se mu nudita ustrezna psihološka pomoč in podpora, dodaja sociolog. Travma in stigma »Travma vedno na takšen ali drugačen način stigma-tizira človeka, vendar ga nikoli ne sme tako, da ga ohromi za nadaljnje življenje,« še pojasni. Ta doživljanja policistov nadalje primerja z vsakodnevnimi primeri v družbi, ko se preživeli v prometni nesreči sprašuje, kaj bi bilo, če ne bi pil ali če bi pravočasno opazil drug avto. Gre za vprašanja, ki si jih ljudje po takšnih travmatičnih dogodkih postavljajo in nanje iščejo odgovore. Spremljanje pogovorov in razprav med policisti hkrati pokaže, da je petkov primer marsikoga od policistov spomnil na primere, ko so se sami znašli v situaciji, ko je bilo njihovo življenje ogroženo. Tako gre v primerih policistov, ki so bili kdaj napadeni, v teh trenutkih pravzaprav za dvojno travmo. Huselja dodaja, da javnost večinoma pogosteje izve za dogodke, ko policisti proti nekomu uporabijo silo, kot za dogodke, kjer nekdo poskuša uporabiti strelno ali hladno orožje proti njim. Globoke rane Smrt tesnega sodelavca pusti pri ostalih policistih globok pečat za vse življenje. Od genetske osnove človeka,« čustvene pismenosti«, psihične stabilnosti ali ravnovesja pa je odvi- 26-letnega strelca so kriminalisti ovadili zaradi kaznivega dejanja umora, za kar mu grozi do 20 let zapora. Moškega so v torek odpustili iz ljubljanskega kliničnega centra, ostaja pa v policijskem pridržanju do zaslišanja pri preiskovalnem sodniku. Ta se bo odločil, ali bo 26-letnik ostal tudi v priporu. sno, kako se bo ta pečat pokazal navzven. Tudi policisti so samo ljudje, razlaga Huselja, zato jih lahko takšne travme tudi spremenijo. Splošno je znano, da podobni dogodki vplivajo na sodelavce, ki so bili v neposredni bližini umorjenega sodelavca, tako da po določenem času stresa ne zdržijo več in zamenjajo službo, spremenijo se tudi osebnostno. Policisti se strinjajo, da je litijsko streljanje odprlo več vprašanj, o katerih bo treba spregovoriti. »Tudi med funkcionarji na ministrstvih se marsikdo ne zaveda okoliščin, v katerih delajo policisti,« še meni Huselja. V Sloveniji je kar nekaj policijskih enot, kjer naj bi policist opravljal delo v patrulji sam. V okolici 30 do 50 kilometrov stran ni nikogar drugega. Zato so takšni dogodki opozorilo, da mora biti varnost pred varčevanjem, je sporočilo policistov državi. SIMONA ŠOLINIČ Na tragedijo se je odzval tudi generalni direktor slovenske policije Stanislav Veniger, ki je ob dogajanju v zadnjih dneh še enkrat dejal, da bi morali policisti imeti boljše pogoje za delo in tudi boljše plače. Med vrsticami je okrcal tudi pravni sistem, ki da v primerih napada na policiste ne odreagira tako hitro kot v primerih, ko se pojavijo grožnje sodnikom ali tožilcem. V posameznih primerih se na možno nevarnost pri delu lahko pripraviš, povedo policisti. Nekatere nevarnosti pa so žal nepredvidljive. Foto: arhiv NT (SHERPA) Napadi tudi na Celjskem Na Celjskem je bilo letos že 16 kaznivih dejanj napada na policiste ali preprečitve uradnega dejanja, lani v celem letu skoraj 40. Najpogosteje prihaja do fizičnih napadov med nadzorom cestnega prometa in posredovanjem ob kršenju javnega reda in miru. V teh dogodkih so policisti največkrat lažje telesno poškodovani, primera streljanja vanje pa v zadnjih letih na našem območju ni bilo. »Med storilci napadov na policiste se pojavljajo stari znanci policije in osebe, ki jih policisti še niso obravnavali,« pravi višji kriminalistični inšpektor v Sektorju kriminalistične policije Policijske uprave Celje Boštjan Hmelak. Policisti se sicer za takšne primere dodatno usposabljajo na področju samoobrambe, vendar vseh dogodkov ne morejo predvideti. Se pa zelo pogosto dogaja, da jim grozijo, pri čemer grožnje niso mala stvar. Samo letos so na Celjskem policisti varovali oziroma izvajali ukrepe varovanja v petih primerih groženj svojim poklicnim kolegom. Na nevarnost policijskega dela te dni vrh države opozarjata tudi Policijski sindikat Slovenije in Sindikat policistov Slovenije. V obeh sindikatih so državi že predlagali, da natančneje uredi sistem pomoči svojcem poškodovanih ali umrlih policistov, začeli pa so tudi zbirati finančna sredstva za družino ustreljenega Kukoviča. INFO 113 Okradla lastnico hiše Policisti iščejo neznanca, ki sta pretekli teden v Marija Reki drzno okradla lastnico ene od stanovanjskih hiš. Ko sta ustavila na njenem dvorišču in si ogledovala tam parkirano osebno vozilo, ju je opazila lastnica hiše. Neznanca sta jo v pogovoru zamotila z raznimi vprašanji, tretji storilec pa je v tem času preiskal hišo in odtujil 250 evrov. Gre za tipično obliko drzne tatvine, kjer so tarče predvsem starejši ljudje, ki živijo sami ali so pogosto sami doma. Čeprav se je število takšnih kaznivih dejanj v primerjavi z lanskim letom na našem območju letos znižalo, policija svetuje večjo previdnost in pozornost še posebej v naseljih na podeželju. Letos je bilo na Celjskem že pet takšnih tatvin, tri so policisti že preiskali. Storilci so največkrat člani organiziranih kriminalnih skupin, tujci, tudi Slovenci ali odvisniki od mamil. Način, na katerega tatvino storijo, je odvisen od tega, ali delujejo v skupini ali posamezno, so tudi primeri, kjer dlje opazujejo, kaj se dogaja v okolici hiše in kdaj jo lastnik zapusti. Statistika na Celjskem kaže, da so na takšen način najpogosteje okradene starejše ženske. Kdo je pomoril ribe? Konec minulega tedna so občani v potoku Ločnica in Sečovskem potoku v Rogaški Slatini opazili več poginulih rib. Na terenu so bili poleg ribičev Ribiške družine Sotla tudi prostovoljni gasilci društva Steklarna Rogaška, ki so vzeli tudi vzorce vode za nadaljnjo preiskavo. Okoliščine pogina preiskujejo tudi policisti. Do pogina je prišlo v dolžini okoli 400 metrov. Vzrok pogina rib še ni znan. DAN ODPRTIH VRAT OB 60-LETNICI RADIA CELJE PETEK, 19. september 2014, med 11. in 16. uro Radio Celje, Prešernova 19 Obiskovalci si boste ogledali radijske prostore, izvedeli, kako nastaja radijski program, kakšen je delovnik novinarja, urednika, tonskega tehnika, radijskega voditelja ... r Info: 03 4225 148, radio@nt-rc.si Termini za voden ogled Radia Celje: ob 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00 in 16.00 ла QDHRT novi tednik IU OrUn I Št. 35, 28. avgust 2014 1. decembra 2002 so Celjani na nabito polni Skalni kleti gostili Olimpijo. Imeli so možnost postati jesenski prvaki, a je ljubljansko moštvo z Robertom Prosinečkim uspelo ostati neporaženo (0:0). Spektakularne predstave mik za gledalce Celjani so se znova razleteli po igrišču, česa drugega proti bivšemu drugoligašu Kalcerju v Domžalah tudi ni bilo pričakovati. Ohranili so pač napadalni slog, niso bili povsem brezglavi, pa vendar so brzeli preko krilnih položajev in bili vseskozi nevarni. Za peto zmago zapored, četrto prvenstveno, so vnesli precej domiselnosti in iskrivosti, brez kančka preračunljivosti. Znova pa so bili v Domžalah prikrajšani za enajstmetrovko (v 2. krogu na istem igrišču kar za dve proti Domžalam). Valona Ahmedija so po odličnem, 40-metrskem Panorama NOGOMET 1. SL, 6. krog: Kalcer Radomlje - Celje 0:3 (0:1), Verbič (40, 93), Ahmedi (71), Rudar - Krka 3:1 (0:1), Firer (50), Bolha (65), Klinar (80); Kra-marič (10), Olimpija - Gorica 0:0, Maribor - Zavrč 3:0, Luka Koper - Domžale 0:1. 2. SL, 3. krog: Dravinja -Šmartno 1:1 (0:1), Borenović (90); Kidrič (6). Vrstni red: Aluminij 9, Ankaran, Krško 7, Veržej 4, Tolmin, Triglav 3, Šmartno 2, Dob, Dravinja, Šenčur 1. 3. SL-sever, 1. krog: Mons Claudius - Maribor B 1:9, Šentjur - Dravograd 0:5, Bistrica - Šampion 0:2, Radlje - Šmarje pri Jelšah 2:2. Koledar Sobota, 30. 8. NOGOMET 1. SL, 7. krog: Celje - Olimpija (17) 2. SL, 4. krog: Dob - Dra-vinja (16.30) Nedelja, 31. 8. NOGOMET 1. SL, 7. krog: Gorica - Rudar (20) 2. SL, 4. krog: Šmartno -Tolmin (16.30) prodoru zaustavili s prekrškom, sodnik Marko Podgoršek iz Dupelj pa se ni oglasil. Zakaj? Je bil prekršek? »Of course (seveda),« je sprva odgovoril Ahmedi, potem pa se je potrudil in dejal: »Čist penal!« Krivic enkrat mora biti dovolj, v soboto (Olim-pija) najbrž še ne bo napočil čas za to ... Peli z Natašo V 6. krogu 1. SNL je Rudar premagal Krko 3:1, potem ko so povedli Dolenjci. Prvi in zaenkrat edini remi v tej sezoni je bil v Stožicah (Olimpija - Gorica 0:0). Maribor, ki je pred drugo uvrstitvijo v ligo prvakov doživel poraz v Areni Petrol s 3:1, je ugnal Zavrč s 3:0, Domžale pa imajo po zmagi v Kopru vseh 18 točk. V slačilnici v Domžalah je bilo zelo veselo ob prisotnosti predsednika in športnega direktorja kluba. Za ritem zmagovalnega napeva ( »zigi - zagi, hej, hej, hej«) je bila zadolžena skrbnica opreme Nataša Potočnik, četrtič zapored. Vzkliki so doneli daleč naokoli. Športni direktor Ambrož Krajnc, ki je sestavil in pravzaprav še sestavlja odlično moštvo, je priznal: »Ta zmaga je zame slajša od tiste proti Mariboru. Takšne tekme so najbolj zahtevne. Ni nas izdala podzavest, podcenjevanja ni bilo. Kalcer bo prej ali slej osvojil prve točke.« Navijačem ne bo žal Moštvo iz Radomelj v 2. polčasu ni vrnilo žoge po nepisanem pravilu, do izida 0:1 je skušalo omiliti tempo. Trener Dejan Đuranovič nam je rekel: »Tudi mi smo imeli svoje priložnosti. Celje je v dobri formi, v sprednji polovici ima zavidljivo kvaliteto. Zadelo je trikrat in zasluženo zmagalo.« Celjski strateg Simon Rožman meni, da je bil v zadnjem obdobju preveč medijsko izpostavljen. Toda njegova ekipa je druga na lestvici! »Znova moram čestitati fantom. Trud, ki ga vlagajo na treningih, se jim vrača z Beni Verbič je v vrhunski formi, kar je z dvema goloma potrdil še v Domžalah. zmagami. Današnja tekma je bila težja od pokalne v Dobu. Namreč veliko se govori o naši mladosti in mnogi pričakujejo nihanja, mi pa smo spet zmagali. Ni bilo lahko, za vsako žogo smo se morali >stepsti<. Vztrajno smo lomili domačine,« je razlagal Rožman. Niz zmag je še močnejši magnet pred tekmo z Olimpijo. »Fantje si zavoljo fanatične borbenosti in agresivnosti zaslužijo glasno podporo, zato vabim naše privržence. Navijačem obljubljam, da jim ne bo žal, če bodo prišli.« Glede prekrška za najstrožjo kazen je dejal le, da morajo igralci nemudoma odmisliti neljubi dogodek in nadaljevati v svojem ritmu. Znova »na nož« Lestvica že dolgo ni bila tako privlačna. Kakšna bi šele bila, če se ne bi pripetila »Zavrč«, pa tudi »Domžale«. Toda treba je priznati: v 20. minuti bi se skoraj »stemnilo«. Andraž Žurej in Sunny Omoregie sta sprožila in v eni sekundi je vratar Balažič dvakrat odbil žogo. Takoj je sledil protinapad, pred celjska vrata je pritekel Dušan Stoiljkovič, a je tudi Matic Kotnik dokazal svojo kakovost. Pred odmorom je bila le kronana celjska premoč. Vidmajer je podal v globino, Vrhovec (z obvezano glavo) pa natančno usmeril žogo v kazenski prostor. Strelec je bil Benjamin Verbič: »Z >Vrletom< se čutiva v igri. Vem, da me je videl. >Žuki< je prisebno prepustil žogo med nogama. Bil sem sam, žoga je sicer oplazila branilca, a končala v mreži. Upam in verjamem, da bo pojutrišnjem gledalcev znova veliko. Obljubljam igro >na nož<, Celje (4-4-2): Kotnik - Vidmajer, Krajcer, Klemenčič, Jakolič - Verbič, Vrhovec, Miškić, Ahmedi - Sunny, Žurej. Igrali so še Žitko, Lo-vrečič, Djermanovič. Lestvica 1. SNL DOMŽALE CELJE MARIBOR ZAVRČ OLIMPIJA LUKA KOPER 5 2 RUDAR 6 2 GORICA 6 114 KRKA 6 1 KALCER 6 0 6 6 0 0 8:0 18 6 4 0 2 11:3 12 5 4 0 1 10:6 12 6 4 0 2 7:7 12 4 3 1 0 9:2 10 3 3:5 6 4 5:8 6 6:6 4 5 615 3 518 0 Po peti zaporedni zmagi bodo celjski nogometaši gostili Olimpijo napadalno, borbeno do zadnjega atoma moči.« Če ne bo odhodov ... Šele v nedeljo bo dokončno znano, ali ekipa ostaja v celoti skupaj. V celjskem taboru trdijo, da odhodov ne bo, celo okrepili naj bi se. V vodo naj bi padel rekordni prestop iz Nk Celje. 0 6 Med tistimi, ki so bili pod lupo bogatejših klubov, je bil marljivi vezist Blaž Vrhovec. Kapetanu so zašili glavo po zmagi v Dobu ( 6:1), v nedeljo so mu jo obvezali: »V prvem delu nismo uspeli v popolnosti razviti svoje igre in smo padli na raven lanskega drugoligaša. Ko smo pospešili ritem, so se začele nizati priložnosti. Po našem vodstvu so se gostitelji morali >odpreti<, zato smo lažje potrdili zmago.« To sta storila Ahmedi po dolgi podajo »novinca« Aneja Lovrečiča in Beni Verbič. 17:2 je razmerje v golih na zadnjih petih tekmah, tudi po zaslugi branilca Tilna Klemenčiča, ki je dopolnil 19 let: »Zavedali smo se, da nič ne bo prišlo samo od sebe. Vse razpoložljive moči smo morali aktivirati.« Napadalec Nicolas Rajsel je zapustil klub, prej poškodovani Gregor Bajde bo morda znova v postavi, bliža pa se tudi povratek Igorja Jugo-vića, ki je bil pred poškodbo dirigent celjske igre. Apetiti rastejo, a nihanja so sestavni del športa, zatorej morebitni remi (ali poraz) ne bi smel potreti večine na tribuni. Zmaga pa bi bila sanjska pred premorom zaradi reprezentančnih tekem. DEAN ŠUSTER Foto: GrupA TOP FIT www.top-fit.si VI * J$odVdo7.W. . \ V 208€ teden brezplacn j ' Vil 20 vadbeodl.do7.nq z eno karto ux.0b17.un/vst0PP-< ia vadba ŠPORT 17 Svetovni podprvak pri 23 letih Celjan Jernej Kruder drugi najboljSi na svetu v balvaniranju Svetovno prvenstvo v bal-vanskem plezanju je bilo v Münchnu. Na njem se je izkazal celjski plezalec, 23-letni Jernej Kruder. S prvo slovensko kolajno na svetovnih prvenstvih v tej zvrsti športnega plezanja je poskrbel za zgodovinski uspeh. Sin Braslovčanke in Zrečana je bil presrečen. Jerneja smo še kot najstnika predstavili v Novem tedniku. Že tedaj se je povsem posvetil balvanskemu plezanju. Za to zvrst so značilni krajši vzponi, stene niso visoke, tako da posebnega varovanja ni. Pod stenami ležijo blazine, ki ublažijo padce. Vrhunsko uvrstitev ste napovedali s petim mestom v kvalifikacijah, v polfinalu ste bili šesti, nakar je sledil izbruh v finalu. Kako vam je uspelo stopnjevati pravilne občutke? Pri plezanju odloča toliko dejavnikov, da si pogosto predtekmovanje in finale nista prav podobna. Po eni strani moja polfinalna uvrstitev ni bila povsem realna, saj sem imel nekaj smole, po drugi strani pa je bilo bistveno, da sem ujel zadnji vlak za finale. Prekinili ste niz dobrih, Jernej s sestrama na domači steni. Levo je Julija, desno pa zdaj 20-letna Neža, ki v Ljubljani uči plezati študente in otroke. (Foto: arhiv NT, GrupA) Upanji le še Tina in Ana Drugi dan svetovnega prvenstva v judu v Čeljabinsku se je za slovensko ekipo hitro končal. Izkušena članica celjskega Sankakuja Petra Nareks je v kategoriji do 52 kilogramov izgubila uvodni dvoboj, z minimalno prednostjo jo je ugnala 19-letna Italijanka Giufrida. Tretji dan se je sicer začel bolje, saj je Roki Drakšič najprej v kategoriji do 73 kilogramov ugnal Ukrajinca Kanivca, nato pa še Uzbekistanca Šaripova. Sledil je obračun s Kazahstancem Torenovom, ki mu je uspel neprepričljiv met, a so ga sodniki ocenili kot ipon. Celjanka Vlora Beđeti je po zmagi nad kanadsko predstavnico Trembleyevo izgubila z Brazilko Silvo. Danes se bo Tina Trstenjak (do 63 kg) sprva spopadla z Američanko Martinovo, jutri pa bo kot zadnja med posameznicami nastopila Ana Velenšek, na katero je pred SP trener in selektor Marjan Fabjan stavil največ. Slovenski borci in borke bodo nato dejavni v nedeljo, ko jih čaka še sklepni del tekmovanja z ekipnimi borbami. DŠ »Vsekakor so bile zdaj zelo dobrodošle izkušnje, ki so vplivale na rezultat. Toda odločilno je bilo kakovostno in zelo intenzivno delo.« a nehvaležnih uvrstitev. Na evropskem prvenstvu leta 2010 v Innsbrucku ste bili četrti, enako tudi na tekmah svetovnega pokala isto leto v Vailu in leta 2011 na Dunaju. Zakaj vam je to uspelo, ste kaj spreminjali pri vadbi ali je pač prišel vaš čas in ste bili prej premladi? S kančkom sreče bi mi lahko uspelo že prej, saj sem bil zelo blizu zmagovalnega odra. Vsekakor so bile zdaj zelo dobrodošle izkušnje, ki so vplivale na rezultat. Toda odločilno je bilo kakovostno in zelo intenzivno delo. Dobili smo nov center na Vrhniki, delali smo skoraj vsak dan. Forma se je že zgodaj visoko vzpenjala, potem pa se je vmešala poškodba na tekmi svetovnega pokala na Kitajskem. Med oprijemom sem začutil močno bolečino v rami. Po poškodbi sem se nekaj časa lovil, a sem vztrajal. Tudi zato sem izjemno vesel največjega uspeha. Še čutite bolečino? Še. V finalu ste osvojili vrhove treh balvanskih smeri od štirih, za vrh in zmago vam je zmanjkalo le pri prvem finalnem balvanu. Boljši je bil zgolj novi svetovni prvak, Čeh Adam Ondra, ki je do vrha preplezal vse štiri vrhove balvanskih smeri. Vam je precej manjkalo do vrha prvega balvana, bi vam na primer uspelo brez Jernej Kruder med plezanjem proti srebrni medalji (Foto: osebni arhiv) bolečine v rami? Morda bi mi. Namreč padel sem pravzaprav z vrha balvana, se pravi, da mi je zmanjkal le drobec. Dejal sem si, da je pred menoj v bistvu še celotna tekma, se zbral in odlično nadaljeval. Samozavest ste črpali predvsem iz lanskega nastopa v Stuttgartu, kjer ste si na ekshibicijski tekmi Adidas rockstar pokorili celotno svetovno konkurenco. Drži. Naslednji mesec bom znova tam, konec tega tedna pa bom tekmoval na Rockmastersu v italijanskem Arcu. Pred štirimi leti ste bili »sam svoj trener«, od svoje postelje do stene imate še vedno manj kot minuto, saj stoji v vaši hiši. Vam je bilo žal, da ste vse skupaj nadgradili, ko ste predlagali strokovni nadzor? Zdaj mi seveda ni niti malo žal, saj sem drugi na svetu. Škofjeločana Romana Kraj-nika, trenerja in selektorja, pa sem po napornih treningih že skoraj postrani gledal, kot pravimo. A se je garanje izplačalo. Pri 180 centimetrih višine tehtate 72 kilogramov. Po Münchnu kaj manj? Med pripravami sem svojemu dekletu Evi dejal, da želim shujšati za tri kilograme, saj se mi je zdelo, da bom potem zmagal. Izgubil sem celo štiri kilograme Kaj lahko poveste o nastopu svoje 16-letne sestre Julije, ki je zasedla 17. mesto? Z njeno uvrstitvijo sva bila oba zelo zadovoljna. Pri njenih letih se nisem uvrščal tako visoko. Na prvem velikem tekmovanju se je prebila v polfinale. Kapo dol. Prepričan sem, da bo svoje dosežke le še stopnjevala. Da, seveda, pomagam ji, kolikor se le da. DEAN ŠUSTER NA KRATKO Ostala zakrčena po Zürichu Birmingham: Članica celjskega Kladivarja Martina Ratej je na atletski diamantni ligi v metu kopja zasedla četrto mesto in ostala druga v točkovanju discipline. Njen najdaljši met je znašal 60,72 m. Presenetljivo je slavila Kanadčanka Elizabeth Gleadle (64,49). Zadnja tekma v diamantni ligi bo 5. septembra v Bruslju, toda tam bodo na voljo dvojne točke. Martina si srčno želi meta, dolgega vsaj 65 metrov, toda za takšen dosežek se bo morala predvsem sprostiti. Planku bron Swansea: Štiridesetletni šentjurski atlet Henrik Plank je znova osvojil medaljo na velikem tekmovanju športnikov - invalidov. Na evropskem prvenstvu v Veliki Britaniji je v metu diska zasedel tretje mesto. V finalu je orodje zalučal do 14,29 m. Sedmerica iz Zlatoroga Nanjing: Na mladinskih olimpijskih igrah na Kitajskem je slovenska rokometna reprezentanca osvojila zlato kolajno. V finalu je z 31:25 premagala branilca naslova iz Singapurja Egipt. Najboljša strelca sta bila Celjana Blaž Janc in Gal Mar-guč s po osmimi goli. Igralci Celja Pivovarne Laško so dosegli kar 25 od 31 golov. Poleg Janca in Marguča so prvaki iz Celja še Jakob Beđeti, Rok Cvetko, Urh Kastelic, Luka Kikanovič in Jaka Malus. Z medaljo, bronasto, se bo domov vrnila tudi plavalka iz Griž Nastja Govejšek. Atletska kaveljca Izmir: Dva celjska atleta sta postala evropska podprva-ka. Iztok Dimitrijevič je v skoku s palico na 19. evropskem veteranskem prvenstvu v Turčiji preskočil 360 centimetrov in zaostal zgolj za Francozom Michelom. Marko Božiček je srebrno medaljo osvojil v teku na 400 metrov z ovirami. Oba sta tekmovala v starostni kategoriji nad 50 let. Zelo solidne predstave Čengdu: Košarkarice Athleta so po porazih s Kitajsko z 79:55 in ZDA s 75:62 premagale Novo Zelandijo s 63:62. Marica Gajič je dosegla 19 točk, Maja Erkič 18. Celjanke se bodo z istimi reprezentancami pomerile še v Čengzaju, najprej z gostiteljico turneje Kitajsko. Morda brez strehe Portorož: Na osrednjem teniškem igrišču v obmorskem letovišču bo 30. avgusta tekma za rokometni superpokal med Celjem Pivovarno Laško in Svišem iz Ivančne Gorice. V primeru dežja bo obračun v dvorani v Luciji. Na dosedanjih šestih tekmah za superpokal so največ uspeha imeli velenjski rokometaši, ki so zmagali trikrat, Celjani so slavili dvakrat, enkrat pa Koprčani. Celjani so minuli teden na turnirju v Franciji osvojili drugo mesto. V finalu so izgubili z Nante- som. Dokončno je bilo prejšnji teden zaključeno sodelovanje med celjskim klubom in Romanom Pungartnikom. Bivši direktor kluba je izrazil dvom o strokovni sposobnosti novega vodstva. Velenjski rokometaši so bili v Srbiji tretji, po porazu s Szegedom ter zmagama nad Tunizijo in Nexejem. Priprave na jubilej Celje: Letošnji ultramaraton od Celja do Logarske doline bo že trideseti po vrsti. Jubilejna prireditev bo v soboto, 6. septembra. Prvi štart bo v Celju ob 6. uri, sledili pa bodo še štarti na krajše razdalje v Mozirju, na Ljubnem in v Lučah. S petimi iz Braslovč Tartu: Na mladinskem evropskem prvenstvu na Finskem in v Estoniji so naše odbojkarice osvojile srebrno kolajno. To je največji uspeh slovenske odbojke. Omogočila ga je kar peterica igralk iz ŽOK Braslovče! Nika Markovič, Anita Sobočan in Zala Zbičajnik so tudi doma iz tega kraja, Katja Mihalinec iz Mozirja, Katja Mihevc pa z Vranskega. Čestital jim je tudi župan, predsednik kluba Marjan Kumer pa je sporočil, da trener članic ostaja Zoran Jerončič in napovedal skok na vrh državne lige! Najboljši Ivančič Celje: Na Šmartinskem jezeru je klub Triatlon Celeia organiziral maratonsko tekmovanje Slovenija plava. Pet kilometrov je najhitreje preplaval najboljši celjski triatlonec Sandi Ivančič, ki se je pripravljal na tekmo v ironmanu. (DŠ) 18 INFORMACIJE / MALI OGLASI TEDENSKI SPORED RADIA CELJE ČETRTEK, 28. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Celje) PETEK, 29. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 20 vročih Radia Celje TUJA LESTVICA 1. LOVE RUNS OUT -ONEREPUBLIC (6) 2. RUDE - MAGIC! (4) 3. AM I WRONG - NICO & VINZ (3) 4. CHAMBER - LENNY KRAVITZ (3) 5. SUPERHEROES - THE SCRIPT (2) 6. MAPS - MAROON 5 (6) 7. WHEN THE BEAT DROPS OUT - MARLON ROUDETTE (2) 8. THE SUN - PAROV STELAR FEAT. GRAHAM CANDY (1) 9. CHANDELIER - SIA (5) 10. FIREBALL - PITBULL FEAT. JOHN RYAN (1) DOMAČA LESTVICA 1. RAZPRODAJA - MANOUCHE FEAT. KLEMEN KLEMEN (6) 2. DEJ OSTAN (GEORGE CLOONEY) - CARPE DIEM (5) 3. MOJA SOSEDA - KATARINA MALA (4) 4. BALON - NUDE & SIMFONICNI ORKESTER GS (1) 5. TE REČI - SABRINA ZAVŠEK (4) 6. PETRA - ROK N BAND (3) 7. NAJ SE JE, PIJE, UŽIVA IN POČIVA - ANDREJ ŠIFRER (3) 8. DVE PLATI - 6PACK ČUKUR & ALFI NIPIČ (2) 9. SAMA SAMA - MARINA & BAND (2) 10. ZVEZDNO NEBO - NINO (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: SHE KNOWS ME - BRYAN ADAMS LOVE YOU LOUDER - CHASSIO PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: VISOKO - BO! HLADNE NOČI - ESKOBARS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za svoje najljubše skladbe lahko glasujete na spletni strani www.radiocelje.com. Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Celje) SOBOTA, 30. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Otroški radio, 10.00 Novice, 11.00 Kulturni mozaik, 11.20 Kuhajmo skupaj, ponovitev, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 14.00 Regijske novice, 14.15 Gostimo gostoljubnega glasbenega gurmana, ponovitev, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Celje) NEDELJA, 31. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.10 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom, Branko Meh, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, 24.00 SNOP (Radio Velenje) PONEDELJEK, 1. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Predstavitev skladb za domačo in tujo pesem tedna, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne, 12.00 Novice, 12.15 Vaš za- kaj, naš zato, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Izbiramo skladbi tedna, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Znanci pred mikrofonom, Branko Meh, ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje) TOREK, 2. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 9.15 Zdravo z naravo, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Strokovnjak svetuje, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermo-lom, 24.00 SNOP (Radio Velenje) SREDA, 3. september 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.20 Ena po domače, 5.30 Horoskop, 6.00 Novice in poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 6.30 Vaše mnenje šteje, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Vaš zakaj, naš zato, ponovitev, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 14.15 Poudarjeno, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Skladbi tedna (domača, tuja), 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Male živali, velike ljubezni, ponovitev, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) \ V. CE M T E Ft «ZA VARSTVO IN OELQ Л< QOfOVQC ■M objava prostega delovnega mesta direktorja zavoda Svet Centra za varstvo in delo Golovec, na podlagi 32.,34. in 35. člena Zakona o zavodih (Ur. l. RS, št. 12/91/, 56., 57 in 69. člena Zakona o socialnem varstvu / Ur. l. RS, št. 3/07, z dne 12. 1. 2007) in na osnovi 15. in 30. člena Statuta Centra za varstvo in delo Golovec ter sklepa Sveta Centra za varstvo in delo Golovec, z dne 10. 7. 2014, objavlja razpis za delovno mesto direktorja Centra za varstvo in delo Golovec. Kandidati morajo izpolnjevati pogoje v skladu z 56., 57. In 69. členom Zakona o socialnem varstvu (Ur. l. RS, št. 3/07, z dne 12. 1. 2007). Mandat za direktorja traja 5 let. Mandat bo direktorju začel teči z dnem, ko bo izdano soglasje k imenovanju, ki ga izda minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, oziroma naslednji dan po preteku prejšnjega mandata, če bo soglasje ministra izdano prej. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, programom dela zavoda oziroma programom razvoja zavoda, kratkim življenjepisom in potrdilom o nekaznovanosti, pošljejo kandidati v roku 8 dni po objavi razpisa, v zaprti kuverti na naslov: Center za varstvo in delo Golovec, Na Golovcu 2, 3000 Celje, s pripisom »za razpis direktorja - ne odpiraj«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v roku tridesetih dni od dneva objave razpisa. Svet zavoda Centra za varstvo in delo Golovec MOTORNA VOZILA PRODAM CITROEN C2, letnik 11/2005, bordo rdeče barve, 2. lastnica, 145.000 km, garaži-ran, potrjena servisna knjiga, prodam. Telefon 031 303-808. 2185 GOLF III turbo diesel karavan, letnik 1995, rdeče barve, registriran do 11/2014, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 524-387. 2323 ODKUP zlata-srebra GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje 03/5442-180 Mitja Udovč, s.p., Celje RENAULT megane cabrio 1,6 16 V, letnik 1999, prodam. Vse informacije po telefonu 031 488-056. 2387 VW polo tdi 1,4, letnik 2002, tri vrata, prodam za 3.300 EUR. Telefon 040 842-927. 2391 lh\ asirologinja Шј Jasnovidnost V9U1 117; b101 емршгш1 ш KUPIM POŠKODOVANO vozilo ali vozilo v okvari, od letnika 2001 naprej, kupim. Telefon 040 325-128. p STROJI PRODAM STISKALNICO (prešo) za sadje, 70 l, na sleme, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 5442-817. 2419 KUPIM TRAKTOR Imt, Zetor, Deutz, Univerzal, Ursus, Štore ali drugo kupim. Telefon 041 680-684. p ЈШ1Ш1Ш i asirologinja 0906430 cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja POSEST PRODAM cena pogovora za minuto je 1,99 EUR oz. po ceniku vašega operaterja KMETIJO, 7,5 ha, v Podkraju pri Velenju, z možnostjo nakupa pet gradbenih parcel, prodam ali oddam v najem. Telefon 051 227-123. 2386 STAREJŠO hišo z nekaj zemlje, sončna lega, cena dostopna, prodam. Telefon 031 211-874. 2 3 9 0 GUBNO pri Lesičnem. Prodamo kmetijo s hišo, hlevom, kozolcem in 8 ha zemlje. Kmetija leži na sončni legi, možna strojna obdelava. Telefon 041 966-251. 2414 MANJŠE zemljišče, primerno za vikend ali počitniško hišico, prodam. Telefon 5793-337. Š 194 BIVALNI vikend v okolici Podčetrtka, 2.300 m2 zemlje, vreden ogleda, prodam. Bojan, telefon 041 429-567. 2418 RADEČE, Svibno. Prodamo stanovanjsko hišo, 183 m2 (stavbišče), »marof« 338 m2 (stavbišče), kozolec s kletjo 70 m2, drvarnico 30 m2, leto gradnje hiše 1942, delno obnovljena 1970, gozd 29.431 m2, travniki in njive 29.385 m2, za 49.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n DOBRNA, Klanc. Prodam mešani gozd; 26.464 m2, za 13.000 EUR. Prodam tudi stanovanjsko hišo z gospodarskima poslopjema; 873 m2 dvorišča ter 1.647 m2 pašnika, za 36.500 EUR. CELJE, Teharje, Slance. Prodamo starejšo stanovanjsko hišo, Slance 12, približno 1.300 m2 delno stavbnega in delno kmetijskega zemljišča, za 67.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n ZAZIDLJIVO parcelo v okolici Šentjurja, dostop z glavne ceste, parcela ima vse priključke, prodam. Telefon 041 836398. 2410 Poroke Celje Poročila sta se: Lilijana OBREZA iz Šentjungerta in Rok KADILNIK iz Vojnika. Laško Poročili so se: Erika OŽEK in Sašo PIRNAT, oba iz Ljubljane, Nataša ŠIBANC iz Celja in Matej TOPOLAK iz Prekorja, Zvonka ŠUSTER iz Osredka in Matjaž VODIŠEK iz Presečnega, Maja PRA- LAŠKO, Plazovje. Prodava stanovanjsko hišo, grajeno med 1993 in 2000, skupne stanovanjske površine približno 83 m2 (klet + pritličje), staro stanovanjsko hišo - zemljišče pod stavbo 50 m2 in gospodarski objekt z nadstrešnico v izmeri približno 54 m2, kmetijskega in stavbnega zemljišča približno 17.400 m2, priključki: voda, elektrika, skupaj za 99.900 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. CELJE, Ronkova. Prodam stanovanjsko hišo, pritličje + nadstropje + mansar-da, 123,40 m2 neto tlorisne površine, skupno 413 m2 stavbnega zemljišča, priključki: elektrika, voda, kanalizacija, kabelska TV, za 149.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. NOVA Cerkev, Lemberg. Prodava stanovanjsko hišo na naslovu Lemberg pri Novi Cerkvi 9/b, 121,90 m2 neto tlorisne površine, s kletjo, odprtim balkonom, shrambo, kurilnico ter odprto teraso in pripadajoče zemljišče: travnik v izmeri 132 m2, travnik v izmeri 1.416 m2, travnik v izmeri 314 m2, pašnik v izmeri 111 m2, ogrevanje na kurilno olje ali trdo kurivo, priključki: elektrika, voda, telefon, cena 68.500 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE - Cigaletova. Prodamo stanovanjsko hišo v Celju, Cigaletova 2, 145 m2 uporabne površine, leto izgradnje 1964, z odprtim balkonom 5,00 m2, kurilnico 6,30 m2, kletno shrambo 7,80 m2, garažo 16,50 m2, centralno ogrevanje (na trdo gorivo in plin), dvorišče s stavbo skupaj 323 m2. Priključki: elektrika, voda, telefon. Cena 79.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n GRADBENO parcelo s kozolcem, okolica Ljubečne, prodam. Telefon 031 317714. 2432 11.500 m2 zemljišča, starejšo hišo, kozolec in hlev, Lokavec-Rimske Toplice, prodam. Telefon 031 768-221. 2 4 3 6 ODDAM V CENTRU Celja na ugodni lokaciji takoj oddam v najem manjši lokal za mirno dejavnost. Najemnina 220 EUR neto. Telefon (03) 425-8850, elektronski naslov: advokat.marko.meznaric@ siol.net. n STANOVANJE PRODAM ENOSOBNO stanovanje v Vojkovi ulici, Celje, 1. nadstropje, 36 m2, klet, opremljeno v celoti, mirna lokacija, blizu trgovina, pošta, bankomat, prodamo za 43.000 EUR. Telefon 041 377-634. 2351 CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodamo dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 49.800 EUR. Informacije po telefonu 041 708198. n V CELJU, Breg 2, prodam opremljeno stanovanje, 56 m2, z balkonom. Cena po dogovoru. Telefon 070 491-883.2433 ŠNIČKI iz Celja in Sebastjan MEŽA iz Gotovelj. Žalec Poročili so se: Sanja STARLEKAR iz Šentjurja in Mirsad SARAJLIĆ iz Migoj-nic, Maja ROSINA iz Celja in Luka NAPOTNIK iz Vrbja. Mozirje Poročili so se: Manca MANDELJC in Andraž AN-DREJC, oba iz Ljubljane, Valerija PODBREŽNIK iz Gornjega Grada in Marko INFORMACIJE / MALI OGLASI 19 Zdaj ne trpiš več, draga mama, zdaj počivaš, sedaj te nič več ne boli, a svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, babice, prababice in tašče JULIJANE ROZMAN iz Kompol 153, Štore (6. 4. 1929 - 10. 8. 2014) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala govorniku gospodu Vešligaju za poslovilne besede. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in sveto mašo, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano melodijo in pogrebni službi Zagajšek. Žalujoči: sinova Nači in Božo ter hčerka Marjeta z družinami 2382 Glej, zemlja si je vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. (Svetlana Makarovič) ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi naše ljube žene, mame, babice, tašče, sestre, svakinje, tete, sestrične, prijateljice in dobre sosede MARICE LAŠČAK iz Ulice 5. prekomorske brigade 17 (25. 1. 1962 - 16. 8. 2014) se želimo iskreno zahvaliti vsem vam, ki ste nam v žalostnih trenutkih stali ob strani in čutili z nami. Hvala vam za vsak ljubeč stisk roke, za tople in sočutne objeme ter iskrene besede v tolažbo. Iskrena hvala Onkološkemu inštitutu Ljubljana in bolnišnici Topolšica, ki ste ji lajšali bolečine in namenjali pozornost. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sodelavcem, znancem in sosedom, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, hvala za denarno pomoč in ker ste nam pomagali v teh težkih trenutkih. Žalujoča: mož Janez in hčerka Simona z družino Ni te več na vrtu, ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši, če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči in nenadomestljivi izgubi dragega moža, očeta, dedija, tasta, brata in strica IVANA JANKA KRAJNCA iz Gorice 1, Šmartno v Rožni dolini (24. 8. 1937 - 17. 7. 2014) se z žalostjo v srcu želimo iskreno zahvaliti vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje ter z nami delili tako bolečino kot tudi spomine o lepih trenutkih preživetih z njim. Zahvaljujemo se osebju Onkološkega inštituta Ljubljana ter dr. Ireni Roščič iz ZD Celje. Hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izražena sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Posebej se zahvaljujemo Prostovoljnemu gasilskemu društvu Šmartno v Rožni dolini za gasilski obred, gospodu župniku Antonu Pergerju za opravljeno sveto mašo, cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi slovesa, Marini Srebočan za poslovilne besede, gospe Jerici Arčan za opravljeno molitev in pogrebni službi Ropotar. Vsem in vsakemu posebej še enkrat hvala za vse. Žalujoči: žena Anica, sin Roman z ženo Darjo ter vnuka Domen in Lea 2396 ODDAM V ČASU sejma na Golovcu nudim razstavljavcem možnost nočitve (tuš, lahko tudi zajtrk po dogovoru), v lepem, zelenem okolju, 2 km od sejmišča, velik parkirni prostor. Telefon 070 490-655. 2100 APARTMAJE, Tribunj, Dalmacija, štiri zvezdice, 200 m od morja, možnost uporabe bazena, oddajamo. Še nekaj prostih terminov v avgustu in septembru. Telefon 041 731-737. 2273 DVEMA študentkama oddamo s 1. 11. 2014 opremljeno stanovanje, v izmeri 62 m2, v pritličju dvostanovanj-ske hiše, s posebnim vhodom. Telefon 041 368-755. 2240 OBNOVLJENO dvosobno stanovanje v urbanem okolju, na relaciji Šentjur-Dramlje-ac, oddam nekadilcu. Telefon 040 590-111. 2393 GARSONJERO, opremljeno, v bloku, Lava, nizka najemnina, oddam. Telefon 031 896-523. 2441 MALO enosobno stanovanje v centru Celja oddamo. Telefon 041 531-284. 2448 ZAMENJAM PRODAM STANOVANJE (družbena last), 55 m2, v strogem centru Celja zamenjam za manjše ali enako izven centra Celja. Telefon 031 565-266. 2400 PRODAM SPALNICO, postelja 160 - 200, z jogijem in dvema nočnima omaricama ter pet-delno omaro, prodam za 250 EUR ali po dogovoru. Telefon 041 353-228. 2388 TUŠ kabino, kotno, 90/90, kopalna kad je s sedalom, ugodno prodam. Telefon 031 625-384. 2384 ZELO lepo ohranjen trosed, nežno svetlo modre barve, iz umetnega usnja, kro-mirane nogice, dolžine 2 m, prodam. Cena po dogovoru. Telefon po 17. uri, 041 744-114. 2415 NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred ne-snostjo, brezplačna dostava na dom, prodamo. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. p PRAŠIČE, od 30 do 200 kg ter breje plemenske svinje, prodam. Domača hrana in dostava. Telefon 031 311-476. p KOKOŠI nesnice jarkice, pred nesnostjo, rjave in kilogram težke bele piščance za dopitanje prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 040 130-979. p PODERŽAN iz Slovenj Gradca, Maja ZUPAN in Jure IR-MANČNIK, oba iz Skornega. Velenje Poročila sta se: Martina LAMPRET in Jernej PODLE-SEK, oba iz Velenja. Smrti Celje Umrli so: Pavlina VERDNIK iz Celja, 95 let, Valentin GRO- BIN iz Kozja, 79 let, Julijana ROZMAN iz Štor, 85 let, Marija TAJNIK z Rečice ob Savinji, 88 let, Franjo VALEK iz Celja, 76 let, Martin VRBNJAK iz Žalca, 68 let, Ana CIGLAR iz Šmar-tnega ob Paki, 81 let, Jožef HRIBAR iz Maribora, 69 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Ignac GORENŠEK iz Lipe pri Frankolovem, 82 let, Ivan KRAJNC iz Šmarja pri Jelšah, 69 let, Nevenka PILDEK iz Rogaške Slatine, 80 let, Drago COLNERIČ iz Ce-rovca pod Bočem, 40 let, Igor VREČKO iz Grobelnega, 47 let. Žalec Umrla sta: Mojca ROJNIK iz Sp. Gorč, 36 let, Ljudmila RAN-ČIGAJ z Gomilskega, 91 let. Mozirje Umrl je: Martin CAJNER iz Nazarij, 87 let. Velenje Umrli so: Darinka POGO-REVC iz Velenja, 54 let, Lidija KRAGOLNIK iz Velenja, 70 let, Ludovik VEDE iz Šoštanja, 82 let, Marica LAŠČAK iz Celja, 52 let, Alojzija SU-ŠEC iz Velenja, 90 let, Anton GROS iz Slovenj Gradca, 74 let, Frančiška PRAŽNIKAR iz Matk, 77 let, Franc HAMLER iz Mislinje, 66 let, Marjeta GRUDNIK iz Velenja, 77 let, Ivan VOVK iz Mozirja, 90 let, Lucija MOLIČNIK iz Luč, 81 let, Alojz DEŠMAN z Ljubnega, 85 let, Bernard FELICIJAN iz Velenja, 86 let. Oči zapremo in v spominu te uzremo. Nikjer te ni in to boli... Toliko lepega vsem nam si dala, v naših srcih večno boš ostala. ZAHVALA Za vedno nas je zapustila draga žena, mama, babica, prababica, tašča, sestra in teta ANICA GREBOVŠEK rojena Ašenberger iz Galicije V najtežjih trenutkih nismo bili sami, zato se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za besede tolažbe in nesebično pomoč. Hvala gospodu župniku Janku Cigali in Srečku Reharju za bogoslužni obred, pogrebni službi Ropotar, gospe Anki Krčmar za izbrane besede slovesa ob njenem grobu, cerkvenemu pevskemu zboru ter dekliški skupini M. J. A. V. Posebna zahvala velja patronažnemu osebju Žalec, dr. Brigiti Artiček-Mesarec in mag. Vesni Papuga, dr. med. Vsem skupaj, ki ste jo poznali, še enkrat hvala, in naj spomin nanjo ne zbledi. Žalujoči vsi njeni 2401 Ni te več na pragu ne v hiši, nič več glas se tvoj ne sliši. Če lučko na grobu upihnil bo vihar, v naših srcih je ne bo nikdar. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, atija, dedija in strica STANISLAVA PODJAVERŠKA (1. 6. 1931 - 10. 8. 2014) se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za spremstvo na njegovi zadnji poti, za pisna in ustna sožalja ter podarjene sveče in cvetje. Iskrena hvala gospe Marini Srebočan za ganljiv govor in gospodu duhovniku Srečku Hrenu za lepo opravljen obred. Hvala vsem in vsakemu posebej. Žalujoči: žena Kristina, sin Stanki, hči Darinka s Stanetom ter vnuk Rok 2429 V SPOMIN VINKU ČANŽKU (9. 10. 1957 - 20. 8. 2013) in MARKU ČANŽKU (27. 4. 1965 - 6. 8. 2004) Pravijo, da čas celi rane, a bolečina ob izgubi ostane. Spomin na vaju, draga brata, ostal bo večno. Sestre Milena, Marjana in Romana z družinama 2439 IV /1 20 MALI OGLASI / VODNIK (Ц stählipe rson al TRAJNO DELO V ŠVICI-TAKOJ za Kanton Zürich in okolico v bolnišnicah in elitnih klinikah za ostarele IŠČEMO dipl. medicinske sestre (m/a dipl. zdravstvene tehnike im/ži Pričakujemo • slovensko državljanstvo • zaključeno izobraževanje • znanje nemškega jezika (ali certifikat B2) Ponujamo • takojšno delovno vizo • pomoč pri iskanju stanovanja (sobo dobite takoj) in urejanju administrativnih zadev • nadaljnje šolanje • zelo dobre pogoje, plačo in zavarovanje Za dodatna vprašanja ali prijave pišite ali pokličite: info@staehlipersonal.ch 0041 55 610 12 12 Govorimo tudi slovensko. Možen osebni termin - 13. septembra v Sloveniji. Stähli Personal / Iris Stähli - Dečko / dipl. vodja doma / študij za menagement v zdravstvu Najboljši naslov za delo v Švici! www.staehlipersonal.ch MLADE zajčke, žive ali očiščene, v okolici Dobrne, prodam. Telefon 031 888862. 2377 TELICO simentalko, staro 12 mesecev, težko 300 kg, prodam. Cena 580 EUR. Telefon:041 914-286. 2389 PRAŠIČA, težkega 150 kg, celega ali polovico, hranjenega z domačo hrano, prodam. Telefon 031 296-033. 2386 TRI teličke simentalke, 200 kg, prodam. Telefon (03) 5735-057. 2385 TELETA za zakol prodam. Telefon 041 220495. 2399 BIKCA, 120 kg, prodam. Telefon 031 823820. 2411 TELICO simentalko, 200 kg, pašno, eko reja, prodam. Telefon 070 643-559. 2408 PRAŠIČE, težke od 20 do 50 kg in bikca križanca, ugodno prodam. Telefon 041 836-398. 2410 BIKCA simentalca, starega 4 mesece, prašiče do 60 kg, prodam. Telefon 041 797-052. 2417 TELICO simentalko, težko 500 kg, prodam. Telefon 041 528-985, (03) 5774-132. 2437 PSIČKE mešančke prodam. Telefon (03) 5736-334. 2446 TELICO simentalko, staro 8 mesecev, prodam. Telefon 041 783-783 ali 031 454-301. 2447 KRAVO simentalko, brejo osem mesecev, tretje tele, težko okoli 750 kg, iz paše, prodam. Telefon (03) 577-2362. 2452 KOKOŠI nesnice mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter-Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 582-119, 070 270438, (03) 5471-244, 041 763-800, (03) 5472-070. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice za izvoz, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 653-286. Š 173 DEBELE krave in telice kupim za zakol. Plačilo takoj. Telefon 040 179-780. p DEBELE krave in telice za izvoz in suhe za dopitanje, plačilo takoj + davek, kupim. Telefon 040 647-223. Š 188 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg ter telice in krave za zakol, kupimo. Telefon 031 832-520. 2373 BIKA za zakol, plačilo takoj, kupim. Telefon 041 228-363. 2421 POGRESAM NA širšem območju Šmartnega v Rožni dolini se je izgubil tigrast mucek z malo odrezanim levim ušesom. Doma je bil v Celju. Nudim denarno nagrado. Telefon 041 520-714. 2319 AKUSTIKA PRODAM OZVOČENJE Solton, za ansambel, pevsko, 200 W, 8-kanalno, kompletno z zvočniki, stojali in kabli, lepo ohranjeno, ugodno prodam. Telefon 070 263-987. 2420 PRODAM SENO v kockah in okrogle bale prodam. Telefon 041 226-649. 2371 VEČJO količino sliv stanly, zelo primerne za kompote, marmelade, sušenje in žganjekuho, prodam po ugodni ceni. Nudim možnost kupčevega obiranja. Telefon 041 464-156, 041 403-273. 2376 DOBRO žlahtno vino in slivovo žganje prodam. Telefon 041 222-375. 2378 JEDILNI krompir dezire, ekološko pridelan, prodam. Telefon 031 837-492. 2379 DOMAČI fižol v zrnju češnjevec in jedilni krompir, letošnji pridelek, vse neškro-pljeno, s kmetije, prodamo. Telefon 031 265-805. 2398 KORUZO za silažo, površina 40 arov, Ostrožno-Celje, prodam. Telefon 031 432-811. 2424 SILAŽNO koruzo, 3,4 ha, lokacija Rimske Toplice, prodam. Telefon 041 515-220. p SUH ječmen v vrečah prodam. Telefon 031 317-714. 2432 BALE, suhe, druga košnja, ugodno prodam. Informacije po telefonu 041 793-717. 2451 KROMPIR desire, rdeč, 450 kg, za ozimnico, prodam. Telefon 041 897-058. 2449 Ženitna posredovalnica ZAUPANJE Veliko osamljenih moških čaka na vas. Tel.: 031/836-378 031/505-495 Leopold Orešnik s. p., Dolenja vas 85, Prebold JEDILNI krompir desire, za ozimnico, ekološko pridelan, prodam. Telefon (03) 5797-005. 2456 OSTALO PRODAM BUKOVA drva, kratko nažagana, na paletah, metrska ali hlodovina, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info. n BRZOPARILNIKE - alfe prodam. Telefon 030 929-205. 2244 TELIČKO in bikca, stara 3 tedne in traktorsko prikolico, 2 toni, prodam. Telefon 031 840-282. 2334 LES, hrastov, kostanjev, za vrtno ograjo, 10 x 10 m, višina 1 m, prodam. Telefon 040 211-346. 2336 DOMAČI spomladanski česen, izredno aromatičen, cena 6 EUR/kg, krompir za ozimnico, sorte sante, meso svetlo rumene barve, zelo okusen, 0,4 EUR/ kg, prodam. Za večje količina možna dostava. Telefon 040 745-968. 2372 NAROČITE NAROČILNICO pošljite na naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje Ugodnosti za naročnike: brezplačno prejemajo vse posebne izdaje Novega tednika, imajo pravico do štirih brezplačnih malih oglasov in dveh čestitk na Radiu Celje. Novi tednik že 69 let. Piše o življenju in delu prebivalcev z območja 33 občin. OB ČETRTKIH - INFORMACIJE IZ VAŠEGA KRAJA - ZGODBE S CELJSKEGA NAROCILNICA NAROČILNICA NAROČILNICA IME IN PRIIMEK: ULICA: KRAJ: DATUM ROJSTVA: Naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev I/ PODPIS: NT&RC d.o.o. bo podatke uporabljal samo za potrebe naročniške službe Novega tednika. Novi tednik vam dostavimo na dom. V prosti prodaji stane četrtkova izdaja - dva časopisa v enem in TV-Okno - 2,50 evra. Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej: 7 % pri plačilu za eno leto, 3,5 % pri plačilu za pol leta, 2 % pri plačilu za tri mesece. -Zaupate nam že 69 let novi tednik 12 m3 bukovih drv, ekološki krompir za ozimnico in domače ocvirke prodam. Telefon 041 524-358. 2365 BUKOVA drva, 10 m3, suha, možnost dostave, ugodno, prodam. Laško, telefon 041 212-519. 2374 SUHA bukova metrska drva prodam. Informacije po telefonu 031 781-349. Š 190 20 m3 cepanih drv, jelša, 30 EUR/ m3, ugodno prodam. Telefon 031 215-859. 2392 METRSKA suha bukova drva prodam. Telefon 031 876-622. 2413 DRVA, brezova, suha, metrska, za kamine, 4 m3, prodam, cena 240 EUR. Telefon 041 539-860. 2409 DRVA, suha, bukova, z dostavo, okolica Šentjurja, prodam. Telefon 041 581677. 2412 JARKICE, rjave, črne, grahaste, sive, jere-bičaste italijanke, beli susex, amber in kombinirane težje pasme, rjave in peteline, lahke in težke pasme ter enoletne črne, sive in grahaste kokoši, primerne za zakol ali nadaljnjo nesnost prodajamo na farmi Roje pri Šempetru vsak delavnik. Sprejemamo naročila za enodnevne in 5-tedenske piščance za dopitanje. Naročite lahko tudi očiščene. V prodajamo dnevno sveža jajca in visoko kakovostna krmila za perutnino. Dostava tudi na dom. Telefon (03) 700-1446. 2403 NEKAJ metrov mešanih drv za centralno, precej bukve, cena 35 EUR/m3, prevoz je vaš, prodam. Telefon 051 803-280. 2427 RABLJENO, registrirano prikolico za kampiranje Adria 300 SL, za 3 osebe, prodam za 800 EUR. Telefon 041 232164. 2430 DRVA v hlodih in razžagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 040 211-346. p ČOLN gumenjak Maestral 4, 20 m, PVC dno, z motorjem, 50 KS, na prikolici, prodam. Telefon 041 741-719. 2450 LETNE gume, 165 * 65 * 15, na platiščih ET 39, 4 luknje, za opel corso, prodam. Telefon 041 741-719. 2450 PRIKOLICO za kampiranje Adria Alteja 432 px, kot nova, letnik 2007, komplet z baldahinom, prodam. Telefon 041 741-719 . 24 50 ŠKODO felicio 1,9 diesel, letnik 1997, 119.000 prevoženih kilometrov in traktor Hako trade, 20 KM, komunalni, prodam. Telefon 041 733-288. 2454 KUPIM KMETIJSKI stroj, traktor, prikolico, mo-tokultivator - priključke ter tovorno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130. 2106 ZAPOSLITEV V PARTNERSTVO sprejmem žensko, staro od 30 in 45 let, samsko, nekadilko, brez obveznosti, z vložkom 50.000 EUR in s tem 10 % dobička v podjetju. Sem 48-letni obrtnik iz Ljubljane. Nudimo služben avtomobil, enosobno stanovanje v Ljubljani, redno zaposlitev. Priložnost za nov začetek. Telefon 031 879-739; www.komplet-plus.si. n STARO železo, radiatorje, peči in ostalo brezplačno odpeljemo. Miladin Goli-jan, s. p., Kidričeva 3, Velenje, telefon 040 465-214. n POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600. n KINO VELENJE PETEK 19.00 Plačanci 3 - akcijska avantura Spored od 28. 8. do 3. 9. Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa. 22 Jump Street: Mladeniča na faksu - akcijska komedija četrtek: 20.30 od petka do srede: 18.10, 20.30 Avioni 2: V akciji - animirana družinska komična pustolovščina četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.25 sobota, nedelja: 14.10, 16.25 Herkules - akcijska pustolovščina četrtek: 21.15 od petka do srede: 20.50 Kako izuriti svojega zmaja 2 - animirana družinska pustolovščina četrtek: 16.15 petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00 sobota, nedelja: 14.30, 16.00 Kakor zgoraj, tako spodaj - grozljivka, triler četrtek, petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.40, 18.10, 21.00 sobota:16.40, 20.10, 22.10 Lucy - znanstvena fantastika četrtek: 18.25, 20.25, 21.20 petek, sobota: 16.45, 18.25, 20.25, 21.20, 22.45 od nedelje do srede: 16.45, 18.25, 20.25, 21.20 Monty Python - One down, five to go - posnetek predstave sobota: 19.00 Nikec na počitnicah - družinska komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.20, 19.00 sobota: 14.00, 15.30, 16.20 nedelja: 14.00, 16.20, 19.00 Ninja želve - akcijski, pustolovski sobota, nedelja: 14.50 Ninja želve - akcijski, pustolovski 3D četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 14.15, 16.30 Odpleši svoje sanje: Zdržene moči - romantični četrtek: 18.00, 18.30 Pa ne že spet ti - komedija sobota, nedelja: 14.20 Plačanci 3 - akcijski četrtek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 17.30, 18.40, 20.00 petek, sobota: 17.30, 18.40, 20.00, 22.30 Reši nas hudega - grozljivka petek, sobota: 22.25 V osrčju viharja - akcijski četrtek: 16.55, 21.00 petek, nedelja, ponedeljek, torek, sreda: 16.55, 20.10 sobota: 16.55, 18.10 Varuhi galaksije - akcija, pustolovski 3D od četrtka do srede: 18.55 Vroči posnetki - komedija četrtek: 16.00, 20.45 petek, sobota: 18.50, 21.15, 22.15 nedelja: 15.30,18.50, 21.15 ponedeljek, torek, sreda: 18.50, 21.15 IIICirO|»Ol ČETRTEK 20.00 Dva dneva, ena noč - drama PETEK 19.00 Dva dneva, ena noč - drama SOBOTA 19.00 in 21.00 Dva dneva, ena noč - drama NEDELJA 20.00 Dva dneva, ena noč - drama SREDA 20.00 Tir - dokumentarna drama VODNIK 21 I. nadstropje knjižnice do 31. 8. 2014 Fotografska razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije - Kulturna krajina in strukture v krajini. II. nadstropje knjižnice do 31. 8. 2014 Razstava Zgodovina pihalne godbe Laško v lapidariju Četrtek, 28. 9. 2014, ob 20.30 Gledališka predstava The Diamond as Big as the Ritz Fitzgeraldova kultna novela, nova uspešnica Have Fun Cluba Gimnazije Celje -Center na ploščadi kavarne Miško Knjižko Četrtek, 28. avgust, od 16. ure dalje MIŠKOV FESTIVAL (likovne delavnice z Dolores, živa glasba, umetniška ulica ...) 21.00 Zulu - kriminalka, drama, triler SOBOTA 19.00 Ledeno kraljestvo - animirana komična pustolovščina, 3D 21.00 Plačanci 3 - akcijska avantura 23.00 Zulu - kriminalka, drama, triler NEDELJA 16.00 Ledeno kraljestvo - an- mirana komična pustolovščina, 3D sinh. 18.00 Plačanci 3 - akcijska avantura 20.15 Zulu - kriminalka, drama, triler PONEDELJEK 21.00 Globina - akcijska drama PRIREDITVE ČETRTEK, 28. 8. 12.00 Zgodovinski arhiv Celje Zgodovina za vse predstavitev nove številke revije Zgodovinskega društva Celje 17.00 Pokrajinski mjuzej Celje Alma M. Karlin: Poti javno vodstvo po razstavi 16.00 Ploščad kavarne Miško Knjižko Celje Miškov festival likovne delavnice z Dolores, živa glasba, umetniška ulica ... 18.00 Mestna plaža Celje Obuti maček lutkovna predstava Škratkovega lutkovnega gledališča Celje 19.00 Dvorec Novo Celje Zaključek 10. slikarske šole Rudolfa Španzla Chiaroscuro in odprtje pregledne razstave 19.00 Vrt Ipavčeve hiše Šentjur Mozaik umetnosti - tok zavesti Duo Rasgueado s prepletom glasbene, plesne in literarne umetnosti 19.00 Grad Podsreda_ Fotograflnja Mojca Cvirn odprtje fotografske razstave 20.00 Vodni stolp Celje_ Rolling train koncert 20.00 Thermana Laško Pianino večer z Georgom 20.00 Celjski dom_ Tadej Toš v živo 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Festival mladih kultur Kunigunda koncert Setveni koledar ^ Čas za presajanje je do 3. septembra do 14. ure. 28. ČE korenina 29. PE korenina do 12. ure, od 19. ure korenina 30. SO korenina 31. NE cvet do 16. ure 1. PO 2. TO list 3. SR list do 10. ure, od 11. ure plod Podatki so vzeti z dovoljenjem avtorice iz setvenega priročnika Marije Thun za leto 2014, ki ga v Sloveniji izdaja v neskrajšani obliki založba Ajda, Vrzdenec, tel.: 01/754 07 43. 21.00 Sončni park Velenje Strašiiiiiii pripovedovanje pripovedk in anekdot za otroke PETEK, 29. 8. 17.00 do 20.00 Mestno središče Celje_ Dežela Celjska vabi: Okusite in doživite del grajskega vzdušja srednjeveški glumači, trubadurji, animacije za otroke in odrasle . 18.00 Top-fit Celje_ Top-flt poletni vrt orientalski večer s plesi in bazarjem 18.00 Grad Podsreda_ Glasbeno poletje na gradu Podsreda koncert udeležencev mojstrskega tečaja za violončelo 19.00 Stari trg v Starem Velenju Večer dalmatinske in starogradske glasbe nastop dalmatinske klape 19.00 Večnamenska dvorana Gorenje Območno srečanje ljudskih pevcev in godcev 20.00 Savinova hiša Žalec FAG Žalec festival akustične glasbe 20.00 Vrt Ipavčeve hiše, Zgornji trg, Šentjur Tom Costo: Alo, ti tam gori! premiera monokomedije 20.30 Grand hotel Rogaška Slatina Orchester Purpur opera 21.00 Branibor club Celje_ Alya koncert 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Nervecell (Dubaj), God hate code (Avstrija), Cordura (Velenje) koncert SOBOTA, 30. 8. od 9.00 ure dalje Stari trg v Starem Velenju Praznik krajevne skupnosti Staro Velenje rokodelska tržnica, nastop Godbe za tretje življenjsko obdobje, koncert Kvintet Event in Elvis Presley show, humorist... 9.30 do 15.00 Ulice in trgi mesta Šentjur Poletni ex tempore Šentjur ulično slikanje udeležencev slikarskega srečanja 10.00 Hotel Evropa Celje_ Otroška gledališka predstava z animacijo 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Lili in ptice pravice gledališka predstava za otroke; gostuje Talija, Ustvarjalni laboratorij 10.00 Staro Velenje_ Naše mesto - z odra na ulico plesna predstava 10.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Glavko in Zbrk - zgodba o princu z imenom Vito in strašnem Lunožerju sobotne lutkarije; Bimbo teater Ljubljana 15.00 do 20.00 Stari grad Celje Dežela Celjska vabi srednjeveška prireditev 16.00 Vila Mojca Velenje Mladi z mladimi po srcu otroški živžav 17.00 Šmiklavž nad Laškim Prireditev ob 110-letnici Kulturnega društva Miklavž predstavitev dramskega dela in druženje z ansamblom 18.30 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Zaključni koncert poletne tolkalne delavnice in koncert študentov Akademije za glasbo v Ljubljani 19.00 Grad Podsreda_ Vesna Davidovič odprtje slikarske razstave 19.30 Vodni stolp Celje_ Orjazzem glasbena predstava o džezu, izvajalci Hors Duo feat. All Stars Jazz Band 20.00 Šlandrov trg_ Poletje v Žalcu - Poletni utrinek iz Dalmacije, Popseslish promenadni koncert 20.00 Cerkev sv. Mohorja in Fortuna v Stopniku Vranski poletni večeri - oživimo kulturno dediščino predstavil se bo kitarist Nejc Kuhar z gostjo Moeko Sugiura, violinistko iz filharmonije v Baden-Badnu 20.30 Narodni dom Celje Orchester Purpur opera 21.00 Terasa eMCe plac Velenje Brickwall brigade (Srb) Sunny sun (Slo) koncert NEDELJA, 31. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje Celeia - mesto pod mestom javno vodstvo po razstavi 11.30 Šmiklavž nad Laškim Prireditvi ob 130-letnici šole in 30-letnici delovanja Etno odbora Jureta Krašovca Možnar letni prikaz starih ljudskih šeg in delovnih opravil občine Laško 15.00 Dom Krajevne skupnosti Ljubečna Finale 34. Zlate harmonike Ljubečna nastopili bodo najboljši harmonikarji Slovenije iz polfinalnih tekmovanj 19.00 Most ob Savinji pri Splavarju Most, ambientalni performans odprtje mostu čez reko Savinjo 19.00 Vila Bianca Velenje_ Iztok Mlakar koncert 20.30 Vodni stolp Celje_ Branislav Nušić: Analfabet komedija v izvedbi Ljubiteljskega gledališča Teharje ŽALSKA NOG* SOBOTA, 6. 9. 2014 X * ' Od 10.00 pester celodnevrn program obiskovalce vseh starosti za * 17.00 SVEČANO ODPRTJE X PRENOVLJENEGA MESTNEGA JEDRA Od 19 00 dalje zabavni program na Šlai^rovem trgu: GADI NUŠA DERENDA KINGST°N povezuje: FRANCI PODBREŽN|K _ 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Plesni flamenko večer s skupino Cora viento in predstavitev španske literature 21.00 Na trgu Vasi Lipa Podčetrtek Poletni večeri a capella pesmi koncert v izvedbi vokalne skupine Il Divji TOREK, 2. 9. 9.30 in 16.00 Muzej novejše zgodovine Celje Živeti v Celju predstavitev obrtnika frizerja Vinka Tajnška 12.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Radovedni prstki odprtje razstave; razstava pripomočkov za slepe in slabovidne otroke SREDA, 3. 9. 18.00 Dom II. slovenskega tabora Žalec_ Zelišča, narava, zdravje in kulinarično doživetje predstavitev knjige 19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Ob 80-letnici Godbe Liboje v počastitev praznika Občine Žalec odprtje razstave 19.00 Dom krajanov Galicija Mednarodni dobrodelni koncert Društva vabijo ČETRTEK, 28. 8. 20.00 Celjski mladinski center Okusi in doživetja sveta: južnoafriška kuhinja SOBOTA, 30. 8. 9.00 do 12.00 Žalec_ Podeželska tržnica 16.00 do 20.00 Thermana Laško Thermanina domača tržnica PONEDELJEK, 1. 9. 17.00 Dom sv. Jožefa Celje Pogovori o življenju in smrti pogovore vodita Metka Klevišar, dr. med in Julka Žagar, dr. med. Razstave Pokrajinski muzej Celje, Stara grofija: razstava Orožje, do 31. 12. Muzej novejše zgodovine Celje: razstava Goool, zbirke nogometnih dresov Milana Rajtma-jerja in Tilna Zupanca, do 1. 9. Stari grad Celje: razstava fotografij Vinka Skaleta, do 31. 8. Osrednja knjižnica Celje: fotografska razstava Društva krajinskih arhitektov Slovenije--Kulturna krajina in strukture v krajini, do 29. 8. Galerijski prostor Celjskega mladinskega centra: fotografska razstava Ulica; razstavljajo Alja Antič, Verena Zorenč in Katja Dernovšek, do preklica Dom Alme M. Karlin v Pe-čovniku: razstava o Alminem življenju v Pečovniku (julij in avgust; sobote: 9.00 do 12.00 in nedelje: 14.00 do 18.00) Galerija Volk Celje: razstava likovnih del XVI. poletnega slikarskega ex-tempora Celjske poletne vedute 2014, do 30. 9. Galerija AQ Celje: fotografska razstava Maxa Juhasza, do 11. 9. Mestna plaža Celje: razstava del nastalih na fotografski delavnici Fotografskega društva Celje, do 31. 8. Galerija Železarskega muzeja Teharje: razstava del akademske slikarke Suzane Švent, do 8. 9. Pasaža hotela Thermana Park Laško: razstava 160 let v službi zdravja in dobrega počutja, do 31. 8. Schwentnerjeva hiša Vransko: razstava akvarelov Tatjane Hren, do 30. 9. Zgornji trg Šentjur: razstava Josipa Generalića in Zlatka Ko-lareka, Hlebska šola naivnega slikarstva, do preklica Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: razstava ob 100 let stavbe Občine Rogaška Slatina, do 2. 9. Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založni-ško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Srečko Šrot Naročnine: Vera Gmajner. Telefon: (03) 4225 171. Sprejem naročnin po e-pošti: vera.gmajner@nt-rc.si Mesečna naročnina je 9,50 EUR. Za tujino je letna naročnina 228 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 9,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašić Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Oblikovanje: Minja Bajagič Računalniški prelom: Igor Šarlah, Andreja Balja Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Bojana Avguštinčič Namestnica odg. ur.: Tina Vengust E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Anja Kovačič, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir,_ Jerica Potočnik, Ivana Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Tina Vengust Tajnica uredništva: Tea Podpečan Lektorica: Tanja Drolec AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Marketing: Marjan Brečko, Simona Brglez, Vojko Grabar, Mojca Knez, Vesna Lejič Mlakar, Kristina Šuhel Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si 22 VSI NAŠI MOJSTRI Prehransko dopolnilo ni nadomestilo za uravnoteženo in raznovrstno prehrano, saj pomembne življenjske vitamine in minerale dobimo tudi z drugo hrano, ki jo zaužijemo. Kalcij je poseben mineral, ki ga morda ne zaužijemo dovolj, je pa pomemben za naše življenje, zato ga priporočamo, kot prehransko dopolnilo. Ravno tako tudi vitamin D3, ki ga priporočamo za uravnoteženje v organizmu. FITEX d.o.o. Dunajska 120 a 1000 Ljubljana ; www.centerzdravja.net; prodaja@centerzdravja.net; tel. 01/568 40 91 o m o f i n GSM: 041 756 668 -tesarstvo -krovstvo - stavbno kleparstvo - montažo Velux oken - izdelava nadstreškov - izdelava ravnih in zelenih streh POOBLAŠČENI KROVEC PRIZNANIH ZNAMK 2m strešnih cevi I1Ж PODARIMO pri zamenjavi streine kritine. AVT0MEHANIKA - PRIPRAVA VOZILA ZA TEHNIČNI PREGLED - SERVIS VOZIL - VULKANIZACIJA Bojan Kovaž. s.p. - POPRAVILO IN ZAMENJAVA CestavDebro 1,3270Laško IZPUŠNIH SISTEMOV 734 26 61 HITRO KVALITETNA ni I VW§ . 11ЛЛПУП1 'nruTBt IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH Ц I NAPELJAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTALACIJE VERHOVŠEK d.G.O. Piožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 Kupon za 25 EVROV Pri naročilu storitev nad 500 evrov STROJNA ZEMELJSKA DELA | KERAMIČARSTVO Zlatko Belej s.p.; Proseniško 8, Šentjur; Tel.: 03/57 99 037 SSM! 041 707 815 ^^ - ČIŠČENJE (okoli hiš, gozdov, pisarn...) - ADAPTACIJE I - KOŠNJA | - GRADBENA DELA - ODVOZI (starega železa, odpadnega lesa...) IOyL pokličite: 24 ZANIMIVOSTI IMAMO DOJENČKA Turizem so zgodbe, zatrjuje predsednik turističnega društva Gornji Grad Iztok Kolenc, ko predstavlja zloženko o muzejskih zbirkah Zgornje Savinjske doline, ki je nastala v sodelovanju vseh zgornje-savinjskih občin in prav tako predstavlja nekakšno tematsko pot skozi celotno dolino. Ena bolj znanih zgodb je tudi tista o mrtvem (za nekatere pa spečem) menihu nad Gornjim Gradom. Profil speče (ležeče) osebe, kjer kot nos kraljuje Rogatec, prsi oziroma sklenjene roke pa naj bi predstavlja- le Lepenatko, je viden iz marsikaterega kraja Zgornje Savinjske doline. Menihi so bili del vsakdanjosti v preteklosti Gornjega Grada, vendar ima Iztok Kolenc raje tisto bolj romantično različico o speči lepotici Natki, ki je zaradi nesrečne ljubezni kar legla »Speči (mrtvi) menih ali »sleeping beauty«, odvisno od tipa obiskovalcev, ki jim predstavljamo zgodbo o silhueti Lepenatke. Ta spominja na spečo osebo. Menih ali lepotica? Pri Žilnikovih v Taboru je od sredine meseca zelo živahno. 16. avgusta se je ob 2.40 v celjski porodnišnici rodila črnolasa lepotička Ajda. 3.480 gramov težke in 50 centimetrov velike štručke sta se še posebej razveselila mamica Vanja in očka Nejc Lednik, ki ravno danes praznuje 30. rojstni dan. in umrla. Koliko je resnice, izročila in koliko samostojnih priredb, je seveda stvar vsakega posameznika, a trditev predsednika turističnega društva še kako drži. Turizem so zgodbe. In radi jih poslušamo. BARBARA FUŽIR Foto: MATEJ BEVC FOTO TEDNA Satelitska slika vremena Foto: GrupA Sejem je strošek, ki se še vedno splača strani 26-27 NOVI TEDNIK Št. 35 of 28. 8. 2014 Otroštvo je preživela v ■ ■ V ■ ■ I VB ■ rejniški družini stran 28 ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE Pogled izkušene učiteljice: »Nobena skrajnost ni dobra. Otroci imajo neprimerno več informacij, vse imajo na dosegu konice prstov, a znanja imajo manj. Ponavljanje in utrjevanje je še vedno mati učenosti.« Z učiteljicama dveh generacij Če bi nas vprašali, kdo so bili letošnji Nobelovi nagrajenci, bi verjetno malokdo vedel odgovor. Čisto vsak pa se spomni svojega najljubšega učitelja. Ob začetku šolskega leta smo obiskali dve učiteljici. Nada se je upokojila pred šestimi leti, druga, ki je zaradi službe želela ostati anonimna in ji bomo rekli Ana, svojo profesionalno pot šele dobro začenja. Osvetlili sta profesionalni izziv, ki je bolj poslanstvo kot poklic. In učiteljica na začetku profesionalne poti: »Sem odprta za pobude, predloge in konstruktivno kritiko, saj sem lahko samo tako še boljša učiteljica. Če me kdo brez dokazov in utemeljitev kritizira, mi je težko.« Nada Močnik še danes mladostno energijo črpa iz druženja z otroki. Zdaj so njena najljubša družba štirje vnuki. Šola ostaja njena velika ljubezen, ki jo obuja na vsakem srečanju z nekdanjimi učenci. (Foto: StO) V šolah bo kmalu spet veselo. Utrinek z Roševih dnevov v OŠ Frana Roša. Foto: arhiv NT (GrupA) Poslanstvo, a tudi težak izziv Nada Močnik se je kot mlada učiteljica zgodovine in zemljepisa prvič zaposlila v Osnovni šoli Slivnica pri Celju, nadaljevala v Šentjurju v OŠ Franja Malgaja in kariero končala v OŠ Hruševec v isti občini. Kot vsi začetniki je imela ogromno znanja, a nobenih izkušenj. »Starejši kolegi so mi rade volje svetovali in vedno se je izkazalo, da so imeli prav. Tega sem se kasneje, ko so prihajali mladi sodelavci, vedno spomnila in jim poskušala olajšati začetke,« se spominja Moč-nikova. »Vzdušje in sodelovanje v kolektivu je namreč izjemno pomembno.« Nekoč črno-bele knjige Ko je začela, so bili šolski pripomočki omejeni na čr-no-bele knjige z redkimi fotografijami, na zvezek, tablo in kredo. »Televizije še ni bilo v vsakem domu, ljudje niso toliko potovali in vsaka ura je bila ustvarjalni izziv, kako otrokom približati raznolikost in razsežnost sveta.« Prve barvne knjige, slike in filmi so vztrajno spreminjali način pouka in počasi prešli v digitalno dobo, ko je osrednji učni pripomoček tablica. »Včasih so otroci prišli od daleč peš, njihov prvi obrok je bila šele malica. Še danes se s toplino spominjam, kako radi so imeli enolončnico z zeljem in kako tovariško so si razdelili sadje sošolca, ki je manjkal. Ni vse v materialnem izobilju in ni treba vsa- ke težave reševati na sodišču. Vse se namreč začne in konča s pogovorom. Le čas si je treba vzeti,« pravi Močnikova. O zablodah Spremembe in novosti so vedno terjale večjo zavzetost učitelja in nekaj delovnega treninga pri mladeži. Še zdaleč pa niso bili vsi šolski premiki dobri in koristni. »Ko sem začela, smo v celi državi delali z enakim suhoparnim učbenikom. A pod črto takrat nismo imeli slabe osnovne šole. Usmerjeno izobraževanje je bilo preprosto rečeno zabloda, devetletka pa je tudi daleč od obljub, ki so jih snovalci oznanjali. Starejši učitelji smo to slutili in na pomanjkljivosti opozarjali že od začetka.« A da bi se lahko učitelj izgovarjal le na sistem, si niti v teh časih ne more privoščiti. Otrok na prvem mestu Mladim učiteljem je resnično težje. Med zahtevami in direktivami od zgoraj in vse bolj zahtevnimi otroki in njihovimi starši so med tnalom in nakovalom. »Še vedno pa mnogi mislijo, da morajo otroku posredovati vse, kar obstaja, vse, kar vedo. Ni res,« je odločna Močnikova. Učitelj bi moral v prvi vrsti videti otroka. Izhajati iz njegovega spoznavnega sveta, upoštevati širšo sliko učnega procesa, pri čemer je v šoli veliko stvari pomembnejših, kot so gole informacije. Po njenih izkušnjah so tudi ravnatelji kot podporni steber učiteljem večinoma vredni vse pohvale. Srečna v poklicu »Še danes se dobro spomnim skoraj vseh otrok, ki sem jih učila. Vsak je bil drugačen, kot cvetje na travniku. Bojim se, da učitelji velikokrat spregledajo svoje poslanstvo. Otrokom je treba omogočiti, da odkrijejo svoje talente, okrepiti je treba njihove najbolj tihe glasove, tudi slabše učence včasih spodbuditi z dobro oceno, iskati znanje in jim vliti zaupanje vase.« Nada Močnik je bila vedno med tistimi učitelji, ki so vse to resnično znali. Morda je prav to skrivnost njene mladostne energije, ki jo še danes izžareva. »V svojem poklicu sem bila preprosto srečna. In danes me osrečuje pogled na vse te otroke, ki so uspešno zakorakali v svet.« Še posebej ker ji ob nobenem srečanju ne pozabijo povedati, v kako lepem spominu so jo ohranili. Po šolanju streznitev Mlada učiteljica Ana je v službi šele dve leti in poučuje vse predmete razredne stopnje. Že od malih nog je želela postati učiteljica, zato pri izbiri študija ni imela težav. A predstave o tem, kakšen naj bi bil profesorski poklic, so bile vsekakor drugačne, pripoveduje. Obveznosti, ki učitelje čakajo po pouku, javnost ne pozna, meni. Pri poklicu jo najbolj moti preobsežna dokumentacija, ki jo mora pripravljati. Nikoli ni razmišljala, da bi odnehala, saj vsako težavo vidi bolj kot izziv in ne kot predajo. »Na fakulteti so nas zelo dobro poučili, kakšen je sistem in kaj lahko pričakujemo. Predstavili so nam naše dolžnosti,« pripoveduje in dodaja, da je najbolj razočarana, ker bi rada več časa posvetila dejavnostim in aktivnostim otrok ter ustvarjanju gradiva zanje, namesto da ji druge obveznosti tega ne dopuščajo. Kolektiv učiteljev jo je kot novo in mlado kolegico dobro sprejel, prav tako se dobro razume s starši otrok. Drži se dogovorov in pravil. Če učencem kaj obljubi, » ... to obljubo tudi izpolnim«. Kazen naj bo vzgojna Nekaj napotkov je dobila že med študijem, malo so ji svetovali sodelavci. A velik korak je že, če se držiš šolskih pravil, svetuje. »Ker so otroci zelo različni, mora učitelj sam ugotoviti, kdaj in kako je treba ukrepati pri kršitvah.« Je dosledna, zato jo spoštujejo tudi učenci in večjih težav z njimi nima, prepričana pa je, da lepa beseda lepo mesto najde. O tem, ali imajo učitelji sploh še kaj avtoritete, pove, da je imajo toliko, kolikor je sami vzpostavijo. »S pravim odnosom in delom ti otroci sledijo.« Kazni, kakršne poznamo iz preteklosti, se sicer ne izvajajo več, a Ana meni, da mora biti kazen kljub vsemu vzgojna. Učbeniki v dobro otrok Nekateri starši vseh učbenikov in šolskega gradiva ne zmorejo kupiti pred začetkom šolskega leta, zato Ana pravi, da v primeru, ko kdo pozabi učbenik ali ga še nima, le-te-ga uporablja skupaj s sošolcem ali pa mu gradivo posodi kar sama. »Najbolje je, da učenec čim prej kupi gradivo, saj je to njemu v prid, ker ga lahko uporablja tudi doma,« o pomenu lastnega gradiva pove Ana. V šoli, kjer poučuje, imajo učbeniški sklad. Kopije knjig niso dovoljene, da bi morala med letom zamenjati gradivo, pa se ji v dveh letih poučevanja ni zgodilo. Aktiv namreč vsako leto racionalno izbere gradivo, ki se med šolskim letom uporablja. Sicer pa ministrstvo sprejme učni načrt, katere učbenike in delovne zvezke šola uporablja, pa odloči sama. Če bi Ana želela v učni načrt vključiti dodatno gradivo in na- loge, ki jih šola ni sprejela, bi jih lahko, če bi bilo to v skladu z načrtom in bi služilo kot dodatno gradivo. »Neracionalno bi bilo, če bi zahtevala delovni zvezek, potem pa bi učencem pripravljala dodatne naloge,« še pove. O tem, katere učbenike morajo učenci kupiti, ima zadnjo besedo ravnatelj, ki glede na mnenje aktiva razrednikov in cen potrdi, kaj morajo učenci imeti. Težki septembri Ne mara neutemeljene kritike dela. Ko pride do manjših nesoglasij z učenci ali njihovimi starši, se trudi dokazati, da je njeno delo korektno. O kritiki najprej razmisli, poskuša morebitno napako odpraviti, a če je kritika neutemeljena, boli bolj, kot je vrednih pet pohval, je prepričana. Najtežji pa za Ano ni bil začetek poučevanja, temveč so vedno znova težki septembri. »Učenci so lumpi, ampak na koncu šolskega leta so vedno sončki,« z lepo mislijo zaključi Ana, ki se veseli novih šolskih prigod. SAŠKA T. OCVIRK ANJA KOVAČIČ 26 REPORTAŽA Sejem je bil že prvi dan zelo dobro obiskan. Vreme je bilo ravno pravšnje, ne prevroče, dežja pa tudi ni bilo. Sejem je stro ki se še vedr Na sejmu Agra približno 50 podjetij s celjskega območja Mednarodni kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni danes zapira vrata. Obiskovalcem se je predstavilo 1.750 razstavljavcev iz 29 držav, med njimi tudi podjetja in samostojni podjetniki s širšega celjskega območja. Teh je bilo letos približno 50. Največ razstavljavcev je bilo s področja kmetijske in gozdarske mehanizacije, orodja in opreme, kmetijskih gradenj, varovanja okolja, opreme za živilskopredelovalno industrijo, vinarstvo in vinogradništvo, semen, sredstev za prehrano in nego živali ter rastlin. 52. sejem Agra je bil v znamenju družinskega kmetovanja, spremljal pa ga je bogat obsejemski program v obliki strokovnih posvetov in okroglih miz. Spodbujanje energetskih sanacij jim koristi Vodja prodaje v podjetju Biomasa Sašo Črešnik ob novem kotlu na polena. Zanj so značilni visoki izkoristki, dolgi intervali za dolaganje, nizke emisije in nizka poraba električne energije. Podjetje Biomasa iz Luč se ukvarja z ogrevanjem na lesno biomaso. V njem je zaposlenih 20 ljudi. Biomasa je uvoznik opreme avstrijskega porekla »froling« in zastopnik te opreme v Sloveniji in jugovzhodni Evropi. Kot je povedal vodja prodaje Sašo Črešnik, so na sejmu predstavili celoten program kotlov na lesno biomaso. V podjetju izdelujejo kotle na polena, sekance in pelete. Njihovi kotli imajo različno moč in so prilagojeni tako za hišne kot tudi za večje industrijske sisteme. Predstavili so tudi daljinske sisteme ogrevanja in sistem ogrevanja javnih objektov. Največ novosti je po besedah Črešnika v hišnem ogrejeval-nem sistemu, za katerega izdelujejo vedno bolj kompaktne kotle, prilagodljive za vgradnjo v manjših kotlovnicah. Gospodarsko krizo je občutilo tudi njihovo podjetje, predvsem v delu, ki zadeva hišne sisteme ogrevanja. »Pri večjih sistemih krize niti nismo občutili. Glede na to, da država preko raznih razpisov spodbuja energetske obnove javnih objektov, je bilo v zadnjih letih kar precej projektov na tem področju,« je poudaril Črešnik. Sejma se kot razstavljavci udeležujejo zato, da se lažje predstavijo potencialnim kupcem, da predstavijo novosti in prednosti tehnologije prehoda na obnovljive vire energije pri ogrevanju. Cinkarna Celje tudi z »agro« programom Cinkarna Celje se je na sej- Mitja Sitar, zastopnik proda-mu predstavila s tako ime- je, je predstavil škropivo Cu-novanim »agro« programom. prablau, ki se uporablja proti Cinkarna Celje se je na sejmu predstavila s programom, namenjenim kmetovalcem in vrtičkarjem. O uporabnosti proizvodov je obiskovalce poučil zastopnik prodaje Mitja Sitar. glivičnim boleznim sadnega drevja, in žveplov pripravek Pelin, ki zatira oidij vinske trte, jablanovo pepelovko in pepelasto plesen breskev. Cinkarna Celje je od letos tudi zastopnica za avstrijsko podjetje Nufarm, ki se ukvarja predvsem s herbicidi oziroma z uničevalci plevelov. Med obiskovalci pa je že kar precej znan program zemlje za rože pod znamko Humo-vit. Veliko zanimanja je tudi za zeleno galico, gnojilo, ki odpravlja klorozo. »Ko travniki ali listi vinske trte izgubijo zeleno barvo, se jih potrosi ali poškropi in potem ponovno ozelenijo,« je pojasnil Sitar. Na sejmu Agra se Cinkarna Celje letos predstavlja že osmo leto. V celotni prodaji Cinkarne Celje predstavlja del, ki pokriva kmetijstvo, zgolj približno tri odstotke. Glavna panoga je še vedno prodaja titanovega dioksida. Kot pravi Sitar, je slovenski trg zelo majhen. Možnosti za povečanje prodaje vidi predvsem pri protiglivičnem sredstvu Cuprablau, saj so pridobili licenco za prodajo znotraj držav članic Evropske unije. Na sejmu se Cinkarna Celje predstavlja redno, vsako leto ponatisne približno pet tisoč brošur, ki jih tudi razdeli med obiskovalce. V brošurah ima opisane proizvode in bolezni, ki se pojavljajo na določenih rastlinah. Uspeli povečati deleže na trgu Podjetje Gomark z Vranskega je na sejmu predstavilo linijo za predelavo lesa, pripravo lesne biomase, cepil-nike drv, povezovalnike drv, žage za razrez, pakirno tehniko za prodajo lesa in linijo stiskalnic za sadje in grozdje. Direktor Matjaž Gosak je izpostavil novosti, ki so jih tokrat prvič prikazali slovenskemu občinstvu. »To so ležeči cepilniki drv, cepilnik drv nošen 21-tonski, potem je tu prevozen traktorski cepilnik drv, prav tako z močjo 21 ton, in nov model cepil-nika drv 40 ton skupaj z dvigalom z dvema mizama,« je pojasnil Gosak. Četrta novost je nov povezovalnik drv s hidravličnim prednapenja- njem drv. Podjetje trenutno šteje 15 zaposlenih. 80 odstotkov mehanizacije prodajo na tujih trgih, največ v Nemčiji, Švici, Franciji, na Češkem, v Rusiji in na Slovaškem. Gospodarska kriza tudi njim ni povsem prizanesla, vendar so se uspešno prilagodili in tako obdržali deleže na trgu oziroma jih celo povečali. Glede na to, da se ukvarjajo z gozdarsko mehanizacijo, jim je letošnji žledolom v Sloveniji povečal prodajo. Neposrednega »iz-plena« na sejmu Gomark nima, saj blaga tam ne prodaja. Sejem izkoristi, da na razstavni prostor povabi stranke, ki so zainteresirane za nakupe, in poslovne partnerje. Podjetje Gomark je predstavilo nove ležeče cepilnike drv. Direktor Matjaž Gosak ob modelu Lancman XTRM LE 40. REPORTAŽA 27 ašek, io splača Ekipa Novega tednika si je sejem ogledala v soboto. Največ časa se je zadržala na razstavnih prostorih podjetij iz savinjske statistične regije, pomešala pa se je tudi med obiskovalce. Večina vprašanih razstavljavcev meni, da je se- jem idealna priložnost za promocijo izdelkov in storitev, čeprav predstavlja kar precejšen strošek. Gospodarska kriza jim je nekoliko ponagajala, vendar so se dokaj uspešno prilagodili. Slovenski trg, vsaj večini, predstavlja manjši delež, vendar kot pravijo, nikakor ni zanemarljiv. Odrasle sta zanimali predvsem kmetijska mehanizacija in kuli-narika, medtem ko so se otroci največ časa mudili pri razstavah živali. JERICA POTOČNIK Foto: GrupA Kot vsako leto so tudi tokrat veliko pozornost požele takšne in drugačne živali. Na fotografiji sta krško-poljska prašiča. Gre za edino ohranjeno slovensko avtohtono pasmo prašičev. Podjetje Tajfun prodaja gozdarsko mehanizacijo. Trenutno zaposluje 170 ljudi, večinoma gre za mlad kader. Vodja prodaje za Slovenijo in južni trg Janja Tovornik je predstavila mobilno gozdarsko žičnico. Žledolom povečal prodajo Obiskali smo tudi razstavni prostor podjetja Tajfun s Planine pri Sevnici, ki je predstavljalo standardni program gozdarskih vitel in rezalno-cepilne stroje. Vodja prodaje za slovenski in južni trg Janja Tovornik je kot novost izpostavila mobilno gozdarsko žičnico. Tajfun največ gozdarske mehanizacije izvozi, in sicer kar 90 odstotkov. Največ izvaža v Nemčijo in tudi v Brazilijo, Rusijo, Ukrajino in Avstralijo. Na vprašanje, kako je na poslovanje vplivala kriza v Ukrajini, Tovornikova odgovarja, da ne prav dobro. »Ravno v času, ko so se v Ukrajini začeli nemiri, smo sklepali posel. In potem se je vlada zamenjala, tako da je posel bolj kot ne počakal. Lahko, da bo še zaživel,« je optimistična. Z Rusijo še naprej poslujejo nemoteno. Se je pa letos tudi njim zaradi žledoloma prodaja v Sloveniji povečala, in sicer kar za 20 odstotkov v primerjavi z lanskim letom. Podjetje trenutno zaposluje 170 ljudi, večinoma gre za mlad in razvojno usmerjen kader. V Tajfunu vidijo poslovno priložnost v izdelkih za profesionalno rabo za zahtevnejše uporabnike. Veliko zanimanja za turistične kmetije Tradicionalno podjetje v novi preobleki Podjetje Sip iz Šempetra v Savinjski dolini je letos praznovalo že 60-letnico. Znano je predvsem po tako imenovani seneni liniji, v katero spadajo kosilniki, obračalniki, zgrabljalniki in samona-kladalne prikolice. Izdeluje tudi silažne kombajne, eno- in dvoredne obiralce koruze. Te večinoma proda v Sloveniji, državah bivše Jugoslavije, Romuniji in na Madžarskem. Nekaj mehanizacije proda tudi v Egipt in Irak. Kot pravi direktorica prodaje Ivanka Belej, se njihovo podjetje z mehanizacijo prilagaja tako manjšim gorskim kot velikim kmetom. Na letošnjem sejmu Agra so se predstavili s povsem novim dizajnom. Zaščitni barvi Sipovih strojev sta bili do Svetovalka za razvoj turizma na kmetijah Renata Kosi pravi, da se predstavitev na sejmu splača, saj obiskovalci niso zgolj kmetje, temveč tudi potencialni gostje turističnih kmetij. Združenje turističnih kmetij Slovenije se že tradicionalno predstavlja skupaj s Kmetij sko-gozdarskim zavodom Celje. Svetovalka za razvoj turizma na kmetijah Renata Kosi pravi, da se nastop na sejmih splača. V zadnjih letih namreč opaža, da je zanimanje obiskovalcev za počitnice na kmetijah oziroma enodnevni izlet na kmetijo vedno večje. Na območju Savinjske statistične regije je približno 120 turističnih kmetij. Večinoma gre za kombinirane turistične kmetije, kar pomeni, da nudijo nastanitev in izletniško ponudbo. Sprejemajo naročene skupine, imajo pa tudi nastanitvene kapacitete. »Imamo nekaj kmetij, ki imajo prostor za kampiranje. To je tudi ena od možnosti za razvoj oziroma za dodatno ponudbo,« pravi Renata Kosi. V poletni sezoni počitnice na kmetijah z nastanitvijo preživljajo predvsem tujci, medtem ko je obisk izletniških kmetij čez celo leto bolj ali manj v domeni domačih gostov. V Kmetijsko--gozdarskem zavodu Celje trenutno vodijo projekt s poudarkom na spoznavanju naravne in kulturne dediščine. Ponudnike turizma na kmetijah želijo naučili pripovedovati zgodbe oziroma da bi svojo ponudbo nadgradili z možnostjo doživetij. Gostje namreč, kot pravi Kosijeva, želijo še kaj več kot le posteljo in hrano. Sodoben gost želi dejavno preživljati počitnice in se tudi kaj novega naučiti. zdaj rdeča in rumena. Rdeča sicer ostaja, vendar v kombinaciji z antracitno. Sip izvaža kmetijsko mehanizacijo v kar 55 držav. Najpomembnejši trgi so Avstrija, Švica in Nemčija. Izvaža pa tudi v druge države Evropske unije, Avstralijo, na Novo Zelandijo, v Južno Ameriko in Afriko. Kot pravi Belejeva, gospodarsko krizo najbolj občutijo na trgih bivše Jugoslavije. Promet Sipa, ki šteje 220 zaposlenih, se giblje pri približno 18 milijonih evrov letno. V zadnjem času veliko vlaga v razvoj, od gradnje povsem nove montažne linije, nakupa varilnih robotov, novih laserskih razrezov do vlaganja v zaposlene v smislu dodatnega izobraževanja. Podjetje Sip ima že dolgo tradicijo v proizvodnji kmetijske mehanizacije. Direktorica prodaje Ivanka Belej in vodja pospeševanja prodaje Jani Četina ob obračalniku Spider 600 A. Sodelovanje s slovenskimi dobavitelji Obiskali smo tudi razstavni prostor trgovskega podjetja Tuš, ki je predstavljalo dve novi liniji. Kot je povedala Irena Rotar, vodja projekta Spoštujmo slovensko v Tušu, gre za linijo izdelkov slovenskih dobaviteljev za Tuš, drugi del pa predstavlja linija Slovenskih dobrot, kjer Tuš sodeluje z manjšimi lokalnimi proizvajalci. »Gre za sonaravno pridelane izdelke. Ti izdelki, kot so na primer jogurti, imajo krajši rok uporabnosti, ker jim ni nič dodano in nič odvzeto,« je poudarila Rotarjeva. V okviru Slovenskih dobrot je kuhar Tomaž na razstavnem prostoru predstavil slovenske štruklje. Novost so štruklji iz tatarske ajde, poskusili pa smo lahko tudi jedi iz tako imenovane Trdinove ajde. Kot je pojasnila Rotarjeva, gre za novo vrsto ajde, ki jo je Tuš razvil v sodelovanju z biotehniško fakulteto. Rotarjeva je predstavila še projekt Posvoji kozo oziroma skem^rku^ričko^6 V ^1^11 Obiskovalce je zanimala tudi kulinarika. Irena Rotar, vodja projekta Spo-p . štujmo slovensko v Tušu, je predstavila dve novi liniji slovenskih izdelkov. 28 ZGODBE, KI JIH PIŠE ŽIVLJENJE Počutila se je ljubljeno Otroštvo, preživeto v rejniški družini, ena njenih najlepših izkušenj Junija letos je bilo v Sloveniji 729 rejnic in rejnikov z dovoljenjem za izvajanje rej-niške dejavnosti, od tega kar 651 žensk in 78 moških. V rejništvu je bilo 1018 otrok, od tega 535 deklic in 483 dečkov. Danes je Gordana Drobne iz Pongraca pri Grižah samostojna in odgovorna odrasla oseba, ki si s fantom ureja lasten dom in z največjim veseljem pričakuje prvi naraščaj. Njena zgodba bi lahko bila popolnoma drugačna, če strokovni delavci centra za socialno delo in njena teta pred dvajsetimi leti ne bi ukrepali in jo skupaj z bratom odvzeli matični družini ter jima s tem zagotovili ljubečo rejniško okolje. 29-letnica si je kot majhna bi se preselili, a kaj, ko ni ime- deklica bolj kot karkoli drugega želela urejene družinske razmere. Namesto da bi z družino in vrstnicami uživala v brezskrbnem otroštvu, je morala nemalokrat prevzeti vlogo staršev in poskrbeti za svojega štiri leta mlajšega brata. »Razmere so bile nevzdržne, za vse pa je bil kriv alkohol, ki je uničeval življenje mojih staršev. Ker je bil oče pogosto agresiven, sem si nadvse želela, da bi ga z mamo zapustili. Večkrat sem ji predlagala, da la niti dosti poguma niti denarja. Nenazadnje bi nas našel in stvari bi bile le še slabše,« se danes spominja Gordana, ki so jo, ko je bila stara devet let, skupaj s petletnim bratom Jožijem k sebi vzeli teta Ida in njen mož Luka Polavder ter njuni hčeri Lucija in Laura. Bala se je vrnitve domov Kljub temu da je bilo sprva mišljeno, da bo bivanje pri sorodnikih zgolj začasno, si »Z bratom sva imela srečo, da se nama ni bilo treba vrniti k biološkim staršem. Za otroke v rejništvu je namreč velik stres, če se morajo vrniti domov, kjer razmere še vedno niso urejene,« pravi Gordana Drobne iz Pongraca. Tudi številne slovenske in svetovno znane osebnosti so preživele otroštvo v rejništvu, bile posvojene oziroma so živele v dopolnjenih družinah. V Sloveniji so to predsednik rejniškega društva in politik Darko Krajnc, glasbeniki Brendi, Lojze Slak in Vili Resnik. Takšne in drugačne rejniške izkušnje imajo oziroma so imela tudi svetovno znana imena, kot so član skupine The Beatles John Lennon, komik in igralec Eddie Murphy, voditeljica Oprah Winfrey, igralka Marilyn Monroe, politik Nelson Mandela in še mnogi drugi, kot so politik Bill Clinton, glasbenik Eric Clapton in poslovnež Steve Jobs. »Centri za socialno delo brez tehtnih razlogov otrok ne morejo odvzeti matični družini, zato je za štirimi stenami tudi toliko družinskih tragedij,« je prepričana Drobnetova. 29-letna Gordana Drobne je otroštvo preživela v rejniški družini. Zaveda se, da je bila to zanjo in za njenega brata najboljša možnost, saj sta se lahko le tako razvila v odgovorni in samostojni odrasli osebi, ki sta tik pred tem, da si ustvarita lastni družini. Gordana danes občasno obišče svojo mamo, ki živi v Žalcu, nedavno jo je celo povabila domov, vendar med njima, kot pravi, kljub prizadevanju ni pristnega odnosa. »Kljub temu da sem se pri teti in stricu počutila ljubljeno, predvsem pa sem lahko bila otrok in ne odgovorna oseba, ki bi morala skrbeti za svojega mlajšega brata, sem si včasih zaželela, da bi se lahko stisnila k mamici,« se spominja 29-letnica. je Gordana oddahnila, ko so zanjo in za brata postali tudi uradno skrbniška družina. V njej je namreč začutila toplino doma in varnost, ki jo je ta prinašal. Sprva so potrebovali nekaj časa, da so se navadili tako eni kot drugi, saj so bili pri družini Polavder naenkrat štirje otroci, vendar kot se danes spominja, večjih težav s tem niso imeli. Poleg tega, da sta teta in stric skrbela zanjo in za brata, sta obenem pomagala še njuni mami. »Pospravljali in prenavljali smo stanovanje ter jo spodbujali, naj le opusti alkohol, da bi se lahko z bratom spet vrnila domov,« pripoveduje Gordana, ki se je sprva z bratom ob koncih tedna vračala domov. Kasneje so bili ti obiski čedalje redkejši. Ker se kljub vsem prizadevanjem razmere niso uredile, je kratkoročno rejništvo preraslo v dolgoročno. Spodnjesavinj-čanka se teh let spominja z največjim veseljem, saj se je počutila ljubljeno, predvsem pa je bila lahko otrok in ne odgovorna oseba, ki bi morala skrbeti za svojega mlajšega brata. »Na novo družino sva se hitro navadila. Poleti smo hodili na morje, imela sva lepa in čista oblačila, predvsem pa nama ni nič manjkalo. Počutila sva se celo tako varno, da sem s strahom pomislila, da bi se morala nekoč vrniti domov,« pravi študentka menedžmen-ta, ki je danes teti še posebej hvaležna, da ji je privzgojila delovne navade in jo naučila samostojnega življenja. Ustvari se čustvena vez Gordana, ki je pri teti in stricu živela do 26. leta, je danes v veselem pričakovanju. S fantom si ureja stanovanje v hiši, ki jo je z bratom podedovala od dedka, pri tem ji seveda pomagata tudi teta in stric, ki ju redno obiskuje, zadnji dve leti še posebej z veseljem. Ker sta Polavderjeva, potem ko so otroci odrasli, kot kaže pogrešala otroški vrvež, sta pred tremi leti v rejo vzela še majhno deklico. Ta je pri Polavderjevih nastanjena zgolj začasno, saj je v primeru, da to dopuščajo razmere, za otroka najbolje, da otroštvo preživi v svoji matični družini. Znano je, da se v številnih rejniških družinah otroci in njihovi skrbniki močno navežejo, nato pa se morajo otroci vrniti k biološkim staršem. In prav to je po besedah Gordane v rejništvu nasploh ena največjih težav, zaradi katere bi raje dvakrat pomislila, preden bi v rejništvo vzela otroka. ŠPELA OŽIR Foto: ŠO Njegove so kar tri Celjski kitarist Nal Volf na pragu glasbene kariere Nal Volf iz Celja se je v dosedanji glasbeni karieri udeležil tudi kar nekaj glasbenih tekmovanj. S klasično kitaro je leta 2012 na regijskem tekmovanju prejel zlato priznanje in na državnem srebrno plaketo. Letos je na regijskem tekmovanju z Niko Pu-šnik ponovno osvojil zlato priznanje in na državnem srebrno plaketo. Udeležil se je tudi glasbene olimpijade in domov odnesel posebno in srebrno priznanje. Počitnice se počasi končujejo, zato šolarji in dijaki že bolj ali manj nestrpno pričakujejo novo šolsko leto. Še posebej vznemirjeni so tisti, ki bodo osnovnošolske klopi zamenjali za dijaške. Eden teh je tudi mlad celjski kitarist Nal Volf, ki se je do zdaj že dokazal na več različnih koncertih, med drugim tudi letos v začetku poletja, jeseni pa bo začel obiskovati ljubljanski konservatorij za glasbo in balet, in sicer smer džez kitara. Nal Volf, ki je končal II. osnovno šolo Celje, se je kitaro začel učiti pred osmimi leti. Danes ima za sabo že kar nekaj nastopov in tekmovanj, želi pa si, da bi glasbeno ustvarjanje tudi naprej krojilo njegovo življenjsko pot. Prav zaradi tega bo jeseni začel obiskovati prvi letnik konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani. Že kot majhen deček je improviziral igranje na kitaro, izrezano iz kartona, za igranje je uporabljal tudi teniški lopar, zato se danes rad pošali, da je kitarist tako rekoč od malih nog. Prvo pravo kitaro vam je kupil oče. Verjetno vas je tudi on navdušil, da ste se jo nato začeli učiti igrati v glasbeni šoli? Za igranje kitare me je res navdušil v prvi vrsti oče. Mama je želela, da bi igral klavir, sam pa sem si takrat želel učiti bobne. Ker so bili argumenti očeta, zakaj igrati kitaro, najbolj prepričljivi, je zmagal njegov predlog. Predvsem me je prepričalo to, da je kitara v primerjavi s klavirjem in z bobni mobilno glasbilo, ki ga lahko odneseš kamorkoli, tudi na plažo, kjer z igranjem lahko nenazadnje očaraš tudi dekleta. Danes ne igrate zgolj na eno kitaro, temveč na kar tri - klasično, akustično in električno. Katero imate najraje? Vse tri igram z največjim veseljem, a še posebej rad poprimem za klasično, saj je nanjo mogoče zaigrati res veliko različnih skladb. Sicer pa veliko igram tudi na električno kitaro in najmanj na akustično. Potem ko ste se že kot prvošolec v Glasbeni šoli Celje začeli organizirano učiti igrati kitaro, ste zdaj svoje glasbeno udejstvovanje nadgradili še z vpisom na konservatorij za glasbo in balet. Zakaj takšna odločitev? Na ljubljanskem konservatoriju za glasbo in balet bom pridobil prav takšno izobrazbo, kot bi jo na kateri celjski gimnaziji, bom pa poleg tega lahko opravil tudi srednjo glasbeno izobraževanje za džez kitaro, česar sicer ne bi mogel nikjer drugje v Sloveniji. Občinstvo in vrstniki vaše igranje spoznajo zgolj na takšnih in drugačnih nastopih, a ne vedo, koliko truda in učenja se skriva za vsem tem. Se morate zaradi glasbe odrekati stvarem, ki jih sicer v prostem času počnejo vaši vrstniki? Zaenkrat se mi še ni treba. Obveznosti si razporedim tako, da se v določenem obdobju šolskega leta osredotočim predvsem na igranje kitare oziroma na drugi strani na redne šolske obveznosti. Ko sem se pripravljal ne tekmovanja v igranju kitare, ki jo v povprečju igram dve uri dnevno, sem občasno manjkal pri pouku in obratno. Ponavadi sem toliko discipliniran, da mami ni treba skrbeti, ali bom vadil ali ne. Seveda me občasno opomni tudi ona. Kitaristi so neizogiben člen glasbenih skupin. Tudi vi igrate v kakšnem bendu? Dve leti sem igral v skupini U3, v kateri sem bil glavni kitarist, pevec in »backvokalist«. Sicer sem do zdaj igral tudi v raznih šolskih »bendih« in spremljevalnih skupinah za razne muzikale in podobne predstave. Vedno mi je bilo namreč v veselje igrati še s kom drugim. Torej tudi pojete ... Tako je. Z veseljem tudi zapojem, nenazadnje tudi v duetu z mamo. Pevsko sem se celo izobraževal pri različnih glasbenih učiteljih. S pravilnimi vajami sem uspel odpraviti vozličke na grlu in obenem izboljšal tehniko petja. Da ste predan kitarist, lahko opazimo, še preden v roke vzamete kitaro. Na desni roki imate namreč za fanta precej dolge nohte. Vam njihova nega vzame veliko časa? Na desni roki imam daljše nohte, ker dajejo poseben ton in imajo za kitariste velik pomen. Nekoč se mi je celo že zgodilo, da se mi je eden od nohtov zlomil tik pred nastopom. Ker vse strune zaradi tega niso zvenele enako, sem bil ves čas koncerta precej napet. ŠPELA OŽIR Foto: GrupA v / učenje OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Nikoli prezgodaj in nikoli prepozno Nikoli ne bi smeli pozabiti, da se kako velja ljudska modrost o tem, da se vse življenje učimo. Konec poletja in začetek šolskega leta je zato vselej tudi čas zarazmislek o znanj u in učenju. In ker prvega ni nikoli dovolj, je prav, da učenja tudi po formalnem šolanju ne opustimo. Za nabiranje novih znanj se lahko odločimo na več različnih načinov, nove veščine so nam na voljo v obliii različnih tečajev in drugih oblik neformalnega izobraževanja. Med množico plačljivih je zadnje čase vse več tudi takšnih, ki so nam na voljo brezplačno. M življenju je vedno pravi čas, da se naučimo kaj novega. (Foto: arhiv NT, GrupA) Pre d na mi je novo študijsko leto V zadnjih ne kaj letih se je Savinjska (stati stič-na)regija razvila v manjše, a pomembno središče terciarnega izobraževanja s pestro ponudbo študijskih programov, takona višješolski kot visokošolski ravni. V letošnjem študijskem letu je tako v programe terciarnega izobraževanja, ki se izvajajo v regiji, vpisanih preko 4.900 študentk in študentov. V JZ Regijsko študijsko središče, katerega ustanovitelji so občin«; in cjospodarstvo Savinjsko regije, si že več kot desetletje; prizadovamo voditi in usmerjati razvoj visokega šolstva tako, da bo skladen s potrebami in razvojnimi cilji gospodarstva, negospodavstva in celotne družbe. Od leta 2008 dalje smo akreditirali in ustanovili tri visokošolske zavod e: Visoko šolo za varstvo okolja s sedežem v Velenju, ki izvaja študijski prog ram varstvo okolja in ekotehkologija nal.in 2. stopnji študija; Visoko zdravstveno šolo v Celju s študijskim programom zdravstvena nega ter Visoko šolo za proizvodno inženirstvo, ki izvaja študijski program sodobno proizvodno inženirstvo na področju tehniških ved. Usmerjeni smo v razvoj kakovostnega visokega šolstva s spodbujanjem tvornega sodelovanja z raziskovalnimi ustanovami, gospodarstvom, negospodarstvom in širšim okoljem. Tako se tako krepi obojestranski prenos znanja, odpirajo se nove možnosti in dolgoročno partnerstvo. Vse to pripomore k pripravi študentov in diplomantov za prihodnje zaposlovanje. Ponudbo visokošolskega izobraževanja v regiji zaokrožujeta še dve fakulteti s področja poslovnih ved, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije in Fakulteta za komercialne in poslovne vede, ter Fakulteta za logistiko Univerze v Mariboru. Ponudbo terciarnega izobraževanja v regiji pa pomembno dopolnjuje tudi šest višjih strokovnih šol v Celju, Velenju in Šentjurju. Promocijsko besedilo REGIJSKO ŠTUDIJSKO SREDIŠČE Mariborska c. 7, 3000 Celje www.rss-ce.si Dnevi konec avgusta so psimernitudiza odločitev, da šolanje nadaljujemo in tako pridobimo tudi višjo raven formalne izobrazbe. Da je treba začeti zgodaj, kažejo različne jezikovne šole, ki so namenjene vse mlajšim otrokom. V Celju je tako zaživel center, v katerem angleščino »učijo« resnično najmlajše, ki svoje starosti ne merijo v letih, temveč še v mesecih. Prizadevanje za učečo se druž- bo, ko naj bi se bili ljudje sposobni inovativno lotevati reševanja posameznih izzivov, se seli v osnovne in srednje šole. V teh dneh se končuje drugi vpisni rok za visokošolski in univerzitetni študij, prvi teden septembra se bo končal še vpisni rok v višješolske študijske programe. V tečaje in različna usposabljanja ter izpopolnjevanja vpisujejo tudi in-štitucije, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. In nenazadnje - novo šolsko leto se začenja tudi v univerzah za tretje življenjsko obdobje, kješ tečajniki kar po vrsti priznavaj da imajo zdaj končno čas za učenje1 tistih stvari, ki so jih vsa leta zanimale, a zanje nikoli ni bilo časa. Za učenje torej ni nikoli prezgodaj in nikoli prepozno, september pa bo kar primeren za začetek. IS Z voljo in znanjem d o novih priložnosti Ljudska univerza Šentjur skozi aktivno izobraževanje odraslih spodbuja ljudi k vse-življenjskemu učenju na vseh področjih, v zadnjem obdobju pa se usmerja k programom za večjofleksibilnostin mobilnost na trgu dela ter za razvoj poklicne in osebne kariere. Zgledi vlečejo z ambasadorko učenja Odličen primer poklicne preusmeritve in uspešne lastne podjekniš ke poti je Ja srnina ševičar, letošnja jrejemnica jjiznanja Andragokkege centra jlovenije za promncijo učenja jn znanjs odraslih za leto 2013, kije feriznanje prejela na podlagi nominacije Ljurkske univerze Uentjur. Kot ukplomantka ni našla ustrezne zaposlitve, n vključitvi-o v izobraževanja pa ee je p reusmerila in danes žs uspešno vodi rvoje podjetje Glas citer. S projekti kvečji zaposljivostj Pomemben del dejavnosti ustanove predstavljajo evropski javni razpisi. Kotvodilnipar-tner projekta Steklarstvo - izzivi prihkdnosti Ljudska univesza Šentjur sodeluje s parlenetji iz Slovenije, I takjej Nem čije in Češke. Skozi projeletne delavnico v tujini sta bila prneovljena poklicna standanda steklopi-halec in steklobjktilec, nastaja izo braževalki prorra m. Projekt dolgoročno zagotavlja, da bo steklarstvovSloveniji ohrnnjalo Ambas edorka uč enja Jasmi na ievi čur svojo konkurenčnost in zaposlenost delavcevter delovna mesta v steklarski panogi. Preplet generacij v družinskem centrss IMozsükmladosti in skušenj je prodam družinskih cun-trov, kri ga Ljodska univerza Šentjuv izvaja v partnerstvu z Mladinskim centrom Šentjur in ki združuje vse generacije. Sofinancirata ga ministrstvoza delo, družino, socialne zadeve inenake možnosti ter Občina Šentjur. Otroci peeživljejo poletne počitnice na brezplačnih ustvarjalnihali plesnih delavnicah - novost letošnjega poletja pa je priprava dramske igrice v angleškem jezikue za stasše bodo nastopili v predstavi Volk in sedem kozličkov. Cenovno dostopni programi za vsak žep V navem šolskem letu se pripravlja večje šlvevilo novih, cenovno dostop nihizobraže-valnih programov in seminarjev, ki so prilagojeni potrebam tečajnikov - o spremembah zakonodaje na področju raču-novo dstva; k pripravi in izvedbi piojektov; učinkovitem komu-nicisanju v trženju ... Jesen bodo po^stri.i z zanimivimi dogodki,kot so medna ro dna etnološka prireditev Bučn'ce, v novemhšu pa napovedujejo letoeže 6. Slomškov simpozij. Promocijsko besedilo VPISUJEMO VNOVO ŠOLSKO LETO! Konec avgusta se zaključuje drugi prijavni rok za vpis v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe, v septembru pa še v podiplomske študijske programe. Vse željne novega znanja, spretnosti in veščin vabimo k vpisu, saj so prosta mesta za vpis še na voljo! Jezikovni tečaji vseh stopenj - angleečičk, nemščina, ruščina, francoščina, italijanščina Tečaj nemščine za delo v tujini Poslovna angleščina Delavnice in tečaji radunalništva različnih stojenj Word, Exrsel, Powerpoint Ft rezi 8-urni tečaj PPT že od 3f ,0h EUR Nacionalne poklicne kvalifikacije LJUDSKA UNIVERZA ŠENTJUR Še več ugodnih ponukb in zanimivih vsebin poiščite na: www.lusentjuk.si 03 747 16 70 031 718 k 61 info@lukentjui.tj 30 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Prosta vpisna mesta Na Celjskem še možnosti za vpis v višješolski in visokošolski študij Še jutri, v petek, bo v vseh javnih visokošolskih zavodih, kjer so še prosta vpisna mesta, mogoč vpis v drugem prijavnem roku v visokošolske strokovne in univerzitetne študijske programe. Od ponedeljka do prihodnjega petka, 5. septembra, bodo v drugem prijavnem roku vpisovali bodoče študente v višješolske strokovne študijske programe. Prosta vpisna mesta so še v vseh višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih študijskih programih, ki jih izvajajo v Celju. Prijave v vse študijske programe so letos prvič v celoti urejene preko sistema eVŠ ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Za drugi prijavni rok je skupaj razpisanih 8.838 vpisnih mest za visokošolski in univerzitetni študij, in sicer 5.408 mest za redni študij in 3.430 mest za izredni. Seznam prostih mest je objavljen na spletni strani šolskega ministrstva in na spletnih straneh visokošolskih prijavno-informa-cijskih služb posameznih univerz. Bodoči študenti se lahko vpišejo z elektronsko vlogo na spletnem portalu eVŠ. Komu je namenjen drugi prijavni rok? Drugo prijavo lahko oddajo vsi tisti kandidati, ki niso oddali prve prijave za vpis, in tisti, ki niso bili sprejeti v nobenega od v prvi prijavi izbranih študijskih programov. Izjemoma se lahko prijavijo tudi kandidati, ki so oddali Preprečevanje »fiktivnega« študija Tudi prijave za vpis v višješolske strokovne študijske programe, ki jih za vse višje šole v Sloveniji vodi posebna prijavno-informa-cijska služba s sedežem v Šolskem centru Celje, so izključno elektronske. Lani sprejeta novela Zakona o višjem strokovnem izobraževanju namreč prinaša kar nekaj novosti v zvezi z možnostmi vpisa, njen osrednji cilj pa je omejevanja t. i. »fiktivnega« vpisa. Tako se v višješolske študijske programe ne morejo redno vpisati tisti, ki so bili že tri leta redno ali izredno vpisani v študijski program visokega šolstva, pri vpisu v redni študij pa imajo prednost tisti kandidati, ki pred tem še niso bili vpisani v redni študij v višjem strokovnem ali visokošolskem izobraževanju. IS ABITURA šola, ki zagotavlja kvalitetno Izobraževanje! Prosta vpisna mesta so še v vseh višješolskih, visokošolskih in univerzitetnih študijskih programih, ki jih izvajajo v Celju. (Foto: arhiv NT, GrupA) prvo prijavo in bili v prvem roku sprejeti na katerega od izbranih programov, vendar le, če imajo za to upravičen razlog, za katerega morajo dokazilo predložiti skupaj s prijavo. O upravičenosti teh razlogov bo odločila komisija pristojne visokošolske pri-javno-informacijske službe. Tudi kandidati, za katere se izbirni postopek prvega roka še ni končal, lahko oddajo drugo prijavo za vpis. To velja za vse tiste, ki opravljajo maturo v dveh delih, v jesenskem roku opravljajo preizkuse posebnih nadarjenosti, sposobnosti in spretnosti ter kandidate, za katere postopek priznavanja za nadaljevanje izobraževanja še ni končan, in kandidate, za katere je tako odločeno v pritožbenem postopku. V primeru, če se bodo uvrstili v enega od študijskih programov, ki so jih navedli v svoji prvi prijavi, bo njihova druga prijava izločena iz nadaljnjega prijavno-sprejemnega postopka. V avgustu, septembru in ponekod tudi še v začetku oktobra je mogoč vpis tudi v magistrske in doktorske študijske programe, vendar se prijavni roki razlikujejo med posameznimi visokošolskimi zavodi. Datum za želeno fakulteto je zato treba preveriti na spletni strani posameznega zavoda. višja strokovna šola ' inženir varovanja novo! ' poslovni sekretar ' ekonomist telefon: 03 428 55 32 srednja poklicna in strokovna šola »trgovec • ekonomski tehnik telefon: 03 428 55 30 tečaji tujih jezikov najem predavalnic www.abitura.si Razpis za vpis in izvedba vpisa v izobraževalne programe za odrasle na Ljudski univerzi Celje OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE IN SREDNJE SOLE 2014/2015 Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program ZDRAVSTVENA NEGA (izredni študij) Naslov diplomantke / diplomanta: diplomirana medicinska sestra (VS) / diplomirani zdravstvenik (VS) PRIJAVNI ROKI: Vpis v 1. letnik: do 30. 8. 2014 (2. prijavni rok) od 22. 9. do 4. 10. 2014 (3. prijavni rok) Ime izobraževalnega programa za odrasle, za katerega se objavlja razpis Število prostih vpisnih mest Pogoji za vpis Predvideni rok za začetek izobraževanja v razpisanem programu Način in pogoji izvedbe izobraževanja Pogoji za uspešno dokončanje izobraževanja OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE 75 Izpolnjena osnovnošolska obveznost. 8. 9. 2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Opravljeni vsi predmeti po predmetniku programa Osnovne šole za odrasle TRGOVEC (SPI) 20 Končana osnovna šola ali končan posamezni letnik srednje šole. 22.9.2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Uspešno opravljeni izpiti, praktično izobraževanje v šoli ter pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti ter uspešno opravljen zaključni izpit. EKONOMSKI TEHNIK (PTI) 20 Končana srednja poklicna, trgovska ali administrativna šola. 22.9.2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Uspešno opravljeni izpiti, praktično izobraževanje v šoli ter pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti ter uspešno opravljena poklicna matura. PREDŠOLSKA VZGOJA (SSI) 10 Končana osnovna šola. 22. 9. 2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Uspešno opravljeni izpiti, praktično izobraževanje v šoli ter pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti ter uspešno opravljena poklicna matura. PREDŠOLSKA VZGOJA (POKLICNI TEČAJ) 25 Končan četrti letnik katerega koli srednješolskega izobraževalnega programa ali 2. (oz. peti) letnik v poklicno tehniškem izobraževanju. 22.9.2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Uspešno opravljeni izpiti, praktično izobraževanje v šoli ter pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti ter uspešno opravljena poklicna matura. RAČUNALNIKAR (SPI) 10 Končana osnovna šola ali končan posamezni letnik srednje šole. 22.9.2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Uspešno opravljeni izpiti, praktično izobraževanje v šoli ter pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti ter uspešno opravljen zaključni izpit. LOGISTIČNI TEHNIK (PTI) 25 Končana katera koli poklicna šola. 22.9.2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Uspešno opravljeni izpiti, praktično izobraževanje v šoli ter pri delodajalcu, opravljene interesne dejavnosti ter uspešno opravljena poklicna matura. MATURITETNI TEČAJ 25 Končana srednja poklicna ali srednja strokovna šola z zaključnim izpitom oz. poklicno maturo. Zaključen 3. letnik gimnazije in vsaj eno leto prekinitve šolanja. Zaključena osnovna šola in opravljen preizkus iz petih predmetov na ravni 3. letnika gimnazije. 22.9.2014 Izobraževanje poteka po individualnem organizacijskem modelu izrednega izobraževanja. Maturitetni tečaj je opravljen, ko je udeleženec pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in je opravil obveznosti določene s programom. Z uspešno opravljenim maturitetnim tečajem se pridobi pravica do opravljanja splošne mature. Vsi programi so javno veljavni. V program se lahko prijavite osebno v vpisni pisarni Ljudske univerze Celje (Cankarjeva ulica 1). Ime kontaktne osebe: Ines Vrabec, tel.:03 42 86 750, ines.vrabec@lu-celje.si, info@lu-celje.si, www.lu-celje.si Merila in postopek za izbiro kandidatov za vse programe v primeru omejitve vpisa: v primeru prevelikega števila prijav bomo izvedli omejitev vpisa skladno s sklepom MIZŠ številka: 6035-118/2008, ki je bil izdan v Uradnem listu RS, št. 1/07. Informativni dan: 18. september 2014, ob 16. uri VSEŽIVLJENJSKO UČENJE 31 Oktobra še tretji prijavni rok Študentsko šolsko leto se bo začelo oktobra, ko se bodo mnogi mladi odpravili po nova znanja v večja mesta. V visokošolskih zavodih, kjer bodo še na voljo prosta študijska mesta, bo zadnji, tretji prijavni rok za študijsko leto 2014/15 trajal od 1. do 5. oktobra. Podatki o še prostih vpisnih mestih za tretji prijavni rok bodo 1. oktobra objavljeni na spletnem portalu eVŠ in na spletnih straneh prijavnih služb Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in na spletnih straneh posameznih visokošolskih zavodov. V tretjem prijavnem roku se za redni študij lahko prijavijo kandidati, ki so oddali prvo ali drugo prijavo in se v izbirnem postopku tekočega leta niso uspeli uvrstiti v nobenega od v prijavi naštetih študijskih programov. Ta možnost je namenjena tudi bodočim študentom, ki so že bili sprejeti v prvem ali drugem prijavnem roku v študijski program, a se ta v tem študijskem letu ne bo izvajal, ter študentom, ki želijo zamenjati študijski program in te pravice oziroma pravice do ponavljanja doslej še niso izkoristili. Tudi v tretjem prijavnem roku pa pravice do zamenjave študijskega programa ne morejo izkoristiti tisti kandidati, ki so bili v študijski program sprejeti na podlagi prijavno-sprejemnega postopka v letošnjem prvem ali drugem prijavnem roku po tem razpisu. IS Komu zaupati roko za ples? Vabimo vas v začetne in nadaljevalne tečaje družabnih plesov za odrasle. Tečaji bodo v Velenju in Slovenskih Konjicah v večernih urah. Vpis in informacije na tel. 041 649-816 Iф c j Plesna šola z licenco Plesna šola DEVŽEJ je ena izmed osmih plesnih šol v Sloveniji z licenco GZS. Vsi vaditelji in učitelji so si svoje nazive pridobili z izobraževanjem pri Plesni zvezi Slovenije v sodelovanju s fakulteto za šport. Z udeležbo na licenčnih seminarjih skrbijo za kvalitetno delo v plesni šoli. Odrasli plešejo po svetovnem plesnem programu. Vedno več je tudi tečajev za zaključene družbe. Enkrat mesečno prirejajo plesne večere, na katerih tečajniki utrjujejo pridobljeno plesno znanje. Udeležujejo se plesnih vikendov, ki jih pripravljajo v okviru akcije Slovenija pleše - razgibajmo življenje, kjer se družijo s plesalci iz drugih plesnih šol. Vse informacije o tečajih v Velenju in Slovenskih Konjicah dobite na tel. št. 041 649-816, kjer poteka tudi vpis v vse starostne skupine. Promocijsko besedilo OUJuDxxl OJßilv lxbJtl DüilM Cesta na kmetijsko šolo 9 3230 Šentjur Telefon: +386 (0)3 746-29-00 Fax: +386 (0)3 746-29-20 TRR: 01100-6030705179 VISOKA SOLA ZA PROIZVODNO INŽENIRSTVO Mariborska cesta 2, Celje VIŠJA STROKO Šolski center Šentjur, Višja strokovna šola vabi k vpisu v redni in izredni študij v višješolske študijske programe: - UPRAVLJANJE PODEŽELJA IN KRAJINE - ŽIVILSTVO IN PREHRANA - NARAVOVARSTVO - GOSTINSTVO IN TURIZEM. Z drugo prijavo za vpis se lahko prijavite od 1. do 5. septembra 2014 na Višješolski prijavni službi. Informacije: www.sc-s.si Šolski center Šentjur, Cesta na kmetijsko šolo 9, 3230 Šentjur Vabimo vas k vpisu v visokošolski strokovni študijski program SODOBNO PROIZVODNO INŽENIRSTVO (izredni študij) v študijskem letu 2014/2015 Strokovni naslov diplomanta: diplomirani inženir strojništva (VS) PRIJAVNI ROKI: Vpis v 1. letnik: do 30. 8. 2014 (2. prijavni rok) od 22. 9. do 4. 10. 2014 (3. prijavni rok) Vpis po merilih za prehode za diplomante višješolskega programa strojništvo: do 25. 9. 2014 Zakaj se splača študirati pri nas preverite na www.vspi.si I 03 428 79 00 I info@vspi.si 32 VSEŽIVLJENJSKO UČENJE Po znanje na UPI Žalec. Zaposleni na UPI Žalec UPI Žalec: širijo obzorja in izboljšujejo zaposlitvene možnosti Vabimo vas, da se jim v novi izobraževalni sezoni pridružite vsi, ki čutite, da je v vas dozorela želja po pozitivnih spremembah, in ste pripravljeni na sprejemanje novih izzivov in osvajanje novih znanj. Izvajajo nov izobraževalni program tehnik računalništva (poklicni tečaj) in program priprave na NPK izdelovalec spletnih strani. Jeseni so ustanovili center medgeneracijskega učenja, ki so ga letos dopolnili s projektom Družinski center UPI. Tega sofinancirajo ministrstvo za delo in nekatere občine SSD, namenjen pa je družinam in njihovim članom v najširšem smislu (zanje organizirajo različne izobraževalne, ustvarjalne delavnice, predavanja, pogovore ...). Stalnica v njihovi ponudbi so programi za pridobitev formalne izobrazbe - od osnovne šole za odrasle, programov poklicnega in strokovnega izobraževanja do maturitetnega tečaja - računalniško in jezikovno izo- braževanje, usposabljanja (knjigovodstvo, socialni oskrbovalec na domu), programi za prosti čas, zdravje in osebnostno rast (retorika, glasbena šola za odrasle, vadbe, študijski krožki .) ter svetovanja in informiranja za izobraževanje, kariero in poklic (Svetovalno središče Žalec, CIPS, središče za samostojno učenje, učna pomoč). Zadnje čase posebno pozornost namenjajo priseljencem, za katere izvajajo javno veljavni program Začetna integracija priseljencev. Za vse, ki iščejo znanje V preteklem šolskem letu so uspešno zaključili kar tri daljše projekte, sofinancirane iz Evropskega socialnega sklada: Center vseživljenjskega učenja Savinjska, Splošno neformalno izobraževanje odraslih 20122014 in projekt Ugotavljanje in vrednotenje neformalno pridobljenih znanj Savinjska. V omenjene projekte seje vklju- čilo skupno skoraj 18 tisoč prebivalcev naše regije. Na UPI Žalec kakovost živijo: ne samo formalno (z vzdrževanjem sistema kakovosti po standardu ISO 9001, so tudi nosilec pravice do uporabe zelenega znaka kakovosti POKI), temveč tudi vsebinsko. V Tednu vseživljenjskega učenja so na primer skupaj s 50 različnimi izvajalci prebivalcem regije ponudili več kot 200 različnih brezplačnih izobraževalnih dogodkov ter skupaj z njimi že drugič izvedli Parado učenja. V prihajajočem šolskem letu bodo sledili zastavljeni viziji: želijo biti ugledna, priljubljena in vsem dostopna izobraževalna organizacija, prepoznavna kot ponudnica kakovostnih, raznovrstnih, aktualnih izobraževalnih programov in svetovanja za odrasle. UPI Žalec, šola prijaznih ljudi, je prepoznana tudi po geslu: »Vaše znanje raste z nami.« Zato dobrodošli vsi, ki iščete znanje. Promocijsko besedilo f Aurora, center zdravja Ln znanja AVRORA, Center znanja Ln zdravja Sara JošLć, s. p., Ulica frankolovskih žrtev I7a, 3000 Celje mesecu vam 20% popust za vse V septembru 2014 bodo naslednji Izobraževalni programi s posebnimi popusti za prvi jesenski rok: - tečaj klasične masaže s pripravo na NPK - ^^fll^Rl - začetni tečaj shiatsu masaže - ^ДДјДДВД za prijave do 1.9.2014 - šola za maserja/terapevta - ^flfflffil za prijave do 10.9.2014 - deiavnica refleksne masaže stopal 041-962-559 avrorapavrora-center.si I muuuu.avrora-center.si ŠOLA ZA MASERJA/TERAPEVTA Šola za maserja/terapevta je edinstven neformalni program šolanja v Sloveniji. Ciij šole je Izobraziti posameznike, ki bodo po konöanem programu postali strokovnjaki na svojem področju. Šola je sestavljena Iz štirih sklopov, med katerimi pridobite teoretično ln praktično znanje klasične masaže, refleksoterapevtske masaže dlani ln stopal, aromaterapevtske masaže ln uporabe zvoka ln barv v terapevtske namene. Tečajniki celostno spoznajo ln osvojijo navedene manualne ln energetske tehnike ln jih znajo samostojno uporabiti. KDO JE MASER/TERAPEVT? Maser/terapevt je strokovnjak, ki zna s svojim poglobljenim znanjem ln celostnim uvidom oceniti stanje telesa na fizični, psihični ln energetski ravni ln Izvesti terapijo ali najbolj optimalno kombinacijo terapij, ki lahko: - preprečijo, zmanjšajo ali odpravijo določene bolečine ln zdravstvene težave, - celostno sprostijo ln negujejo telo na psihofizični ln energetski ravni - pomagajo k dvigu življenjske energije ln posledično kvalitetnejšem življenjskem slogu PRIDOBLJENA POTRDILA IN CERTIFIKATI Po vsakem uspešno opravljenem sklopu ln zaključnem Izpitu boste pridobili potrdilo o opravljenem sklopu ln na koncu certifikat o opravljenem šolanju. Pridobljena potrdila ln znanje zadostujejo za samostojno delo, za delo v masersklh ln kozmetičnih salonih ln za prijavo na Izpit Nacionalne poklicne kvalifikacije, kjer si boste pridobili naziv (poklic) maser/maserka. Šola je dolgoletni projekt lastnice centra, terapevtke, maserke in predavateljice Sare Jošlć. V projektu je združila v učinkovito celoto znanje in izkušnje, kijih pridobiva z Izobraževanji ln več kot desetletnim poglobljenim študijem ln uporabo manualnlh tehnik. Tečaje, delavnice In solo programe vodijo priznani terapevti z dolgoletnimi Izkušnjami na področju Izobraževanj ln manualnlh terapij. V sam vrh ponudnikov tovrstnih Izobraževanj jih uvrščajo kakovostna Izvedba ln povezovanje teoretičnega ln praktičnega dela v najbolj učinkovito celoto, ki daje tečajnikom široko znanje in visoke kompetence za samostojno prakso ali zaposlitev na področju tovrstnih storitev. PRICETEK ŠOLANJA - Ponedeljek, 23. september 2014, ob 16. uri v prostorih centra zdravja in znanja Aurora - Za prijave do 10.3.2014 vam podarimo 10% popust. REKREACIJA 33 Ključni del opreme za skike sestavljajo nordijska rolka, palice in če- Pri učenju skika je pomembno, da osvojimo ravnotežje na rolkah, uskla- Na začetku se moramo pri skiku najprej znati ustaviti, ta tehnika je lada. jeno gibanje rok in nog, zato je treba obvladati drsenje na eni rolki. podobna kot pri smučarskih skokih, in sicer pri doskoku v telemark. Ko se znamo ustaviti, se lahko tudi spustimo Posebno tehniko zahteva tudi vožnja navkreber. Skikanje v naravnem okolju na razgibano speljani progi na Rogli med kravami in gorskimi rastlinami je posebno doživetje. Skike ali z nordijsko rolko čez drn in strn Na demonstraciji »nove« rekreacije na Rogli Oprema za skike: Za ta šport potrebujemo skike ali nordijsko rolko, ki je sestavljena iz napihljivih koles, robustnega ogrodja in zavor. Cena enostavnega skika znaša približno 150 evrov, novejšega modela nordijske rolke, ki omogoča tudi klasično tehniko, pa malo več, približno 220 evrov. Pred nakupom se je dobro posvetovati s kakšnim strokovnjakom, še najbolje s kom iz Skike kluba Slovenija in skike centrov. Poleg rolke potrebujemo še čelado in ščitnike za kolena in komolce, športno obutev, najbolje čevlje za tek na smučeh ali pohodne čevlje ter ustrezna športna oblačila. Smučarski tek je pozimi pri nas zelo priljubljena športna panoga, vse bolj pa se mu pridružuje tudi različica v mesecih, ko ni snega. Skike ali preprosteje povedano tek na posebnih, nordijskih rolkah ima vedno več privržencev in tudi pogoji zanj so vedno bolj razširjeni. Eden od uradnih skike centrov na Celjskem je tudi Rogla, kjer so nam demonstrirali osnovne značilnosti tega športa. »Pri nas si lahko rekreativci izposodijo skike opremo in se pod vodstvom inštruktorjev naučijo pravilne tehnike. Prav tako organiziramo delavnice in dogodke, povezane s to športno panogo. Občasno se nam pridruži tudi Petra Maj-dič, po kateri se imenuje tekaški center, je povedal Samo Pinter, vodja rekreacije in animacije v gorskem centru Rogla, kjer v okviru »outdoor« športov veliko pozornosti namenjajo tudi kolesarjem v »bike« parku. Samo Pinter, vodja rekreacije in animacije v gorskem centru Ro-gla, pravi, da zanimanje za skike raste tudi pri nas. Tako so letos na Rogli pripravili program Na Rogli se rola, kjer so udeleženci lahko preizkusili različne oblike rolanja, med drugim tudi skike. »O množični udeležbi sicer še ne moremo govoriti, vendar zanimanje vztrajno raste, na progah pa je mogoče opaziti vedno več rekreativnih skikerjev, seveda poleg vrhunskih nordijskih športnikov, ki prihajajo k nam na priprave,« je še povedal Samo Pinter. V teh dneh so tako gostili slovenske kombinatorce in nordijsko ekipo s Poljske, lani so na Rogli trenirali Rusi. Na Rogli je skike mogoče vaditi in se ga naučiti na razgibani asfaltni progi v Tekaškem centru Petre Majdič, ki obkroža in povezuje oba nogometna stadiona. Prvi koraki in gibi v svet skika »Najprej se moramo pri ski-ku naučiti zavirati, potem sledi učenje ravnotežja in usklajenega gibanja rok in nog, kar je osnova skikanja in seveda tudi nordijskega smučanja, nato pilimo različne tehnike, soročni odriv, enojni in dvojni drsalni korak ...« je povedal demonstrator v gorskem centru Rogla Simon Hibšer in dodal, da je z novejšim modelom nordijske rolke mogoče skika-ti tudi v klasični tehniki. Kot je še povedal, med tekom na smučeh in skikom praktično ni razlike glede tehnike, zato tekači na smučeh ob rolkarjih zelo hitro osvojijo tudi skike tehniko. Pomembno je premagati strah Kaj če smo absolutni začetniki? »Če nekdo še nikoli ni stal na kotalkah, rolki ali tekaških smučeh, mora najprej premagati strah. Zato pri učenju najprej vadimo gibanje brez palic osnovni odriv, skikamo po eni nogi, Simon Hibšer, demonstrator v gorskem centru Rogla, meni, da je pri skiku najpomembnejša vztrajnost in da nas tudi kakšen padec ne sme spraviti v malodušje. potem počasi vključujemo še palice, da pride do usklajenosti gibov,« ponazarja prve korake učenja Simon Hibšer. Skike je tudi za zdravje zelo koristna rekreacija: poleg gibanja na svežem zraku in dobrega počutja ta športna panoga, kot pravijo strokovnjaki, ugodno vpliva na srce in ožilje, varuje sklepe in vezi in je odlična metoda za hujšanje in oblikovanje telesa. Pomeni tudi svojevrstno obliko zabave, še posebej če se skika lotevamo v skupinski vadbi. »Kaj če vendarle pademo, kako naj ne izgubimo volje?« Vsak padec je boleč, zato pa je treba imeti zaščitno opremo in predvsem vztrajnost. In to ni šport, ki bi se ga morali učiti posebej dolgo. Če smo vsaj malo koordinacij- sko sposobni, zadostuje že ura z inštruktorjem, a če smo začetniki, dve do tri ure. S skikom tudi čez Vršič Tudi če nismo na Rogli, na Pokljuki, kjer je podobna proga, ali v kakšnem uradnem skike centru v Sloveniji (poleg Rogle sta to še Planica in Otočec), je možnosti za skikanje veliko, praktično povsod. »Skikamo lahko tudi na manj prometnih lokalnih in utrjenih makadamskih cestah, na poteh ob rekah, na tekaških progah z umetno maso, kolesarskih stezah, če ne motimo prometa, tudi po travniku gre, če ni preveč krtin, in po gozdnih poteh. S skikom za klasično tehniko lahko tečemo tudi v vsak hrib, tudi čez Vršič pridemo z njim,« je še povedal Simon Hibšer. ROBERT GORJANC Foto: RG Slovar skika: Šport je dobil ime iz kombinacije besed skate in bike. Prva označuje drsalno tehniko pri teku na smučeh (skate) in druga ključni del opreme, rolko z napihljivimi kolesi (bike). Izvor skika: Izumitelj skika je Avstrijec Otto Eder, ki je želel ustvariti tekaške rolke z večjimi napihljivimi kolesi, ki bi bile primerne za gibanje na vseh terenih. Prvo takšna rolko je poimenoval megarun, iz nje pa je potem razvil skike, pri čemer je postopoma izpopolnil tudi zavore. Svoj izum je tudi zaščitili kot blagovno znamko. 34 REPORTAŽA Prireditveni prostor ob Paki, t. i. amfiteater je srce Promenade. Po zatišju nov razvojni zagon »Naše mesto so imenovali socialistični čudež. Iz Slovenije, bivše Jugoslavije, Evrope in sveta so prihajale delegacije in si ogledovale, kaj nastaja in kako nastaja to naše mesto,« je v govoru še poudaril Bojan Kontič in dodal, da je nastajalo po zamislih očeta Velenja Nestla Žganka. Zračno in prostorno mesto s svetlimi in sodobnimi stanovanji, da je bilo primerno za življenje rudarjev, ki so večino časa preživeli v rovih premogovnika. Ali sedanji razvoj Velenja spominja na čase iz sedemdesetih let, ko je bilo mesto v razcvetu, smo vprašali velenjskega župana. »Izguba trgov na jugu, zmanjšanje proizvodnje premoga in gospodarska kriza so povzročili, da je mesto začelo stagnirati in izgubilo razvojni zagon. Krčenje delovnih mest je zmanjšalo pritok ljudi v mesto. Toda mesto se razvija in zadnji podatki kažejo, da nas je v Velenju spet Velenjski župan je v svojem govoru dejal, da je bila odločitev za prenovo Promenade v teh kriznih časih smela, a premišljena, saj so tako lahko prišli do skoraj dveh milijonov evropskega denarja. več, v primerjavi z letom 2010 sto ljudi več. Ni veliko, a pomembno je, da se je trend obrnil,« je o prihodnosti Velenja optimističen župan Bojan Kontič. »Socialistični čudež, ki se razvija tudi v kapitalizmu« V Velenju uradno odprli novo Promenado »Ob 55-letnici Velenja se zob časa pozna v našem mestu. Infrastruktura je ponekod dotrajana, urbana oprema uničena, nujni so bili posegi. Odločitev, da obnovimo Promenado, ni bila lahka. Mnogi so dejali, da v teh kriznih časih to ni najbolj pametna odločitev, a je vsekakor pogumna,« je med drugim v svojem govoru ob uradnem odprtju prenovljene Promenade dejal velenjski župan Bojan Kontič. Temu, da so se v velenj- ganjem, potem ta sredstva ski občini odločili za obnovo Promenade, je botrovalo dejstvo, da so uspeli pridobiti dva milijona evropskih nepovratnih sredstev. »Če bi razmišljali, da se je treba v krizi odpovedati vsem vla- ne bi bila nepovratna, ker jih ni treba vračati, ampak ker bi bila nepovratno izgubljena, je še povedal Bojan Kontič. Za naložbo, ki je skupno vredna 3,7 milijona evrov, je država prispevala 320 tisoč evrov, ostalo je primaknila velenjska občina. Pri čemer je Kontič še povedal, da je investicija v Promenado ob ostalih naložbah v občini, kot je na primer 42 milijonov evrov težak evropski projekt oskrbe s pitno vodo v Šaleški dolini, zanemarljiva. Še posebej ob podatku, da so v velenjski občini v zadnjih štirih letih za investicije namenili dva proračuna občine, torej kar 70 milijonov evrov. »Vsem ni mogoče ustreči« Prenova Promenade, ki jo je zasnoval velenjski arhitekt Dean Lah iz ljubljanskega biroja Enota, zgradili pa sta jo velenjski podjetji HTZ in RGP, se je začela pred dobrim letom. V tem času so obnovili tudi most čez Pako, poskrbeli za poplavno varnost območja, ki ga ogroža ter zgradili dvonadstropno garažno hišo s 140 parkirnimi mesti in javna stranišča ob zdravstvenem domu in Šolskem centru Velenje. Snovalec nove Promenade, domači arhitekt Dean Lah, je povedal, da ga veseli takšen množičen odziv ljudi ob odprtju. Odzivi, ki jih je slišal doslej so pozitivni. Čeprav se zaveda, da se objekti ne končajo niti na papirju niti z izvedbo, ampak z uporabo. »Toda vse kaže, da so jo ljudje sprejeli za svojo,« na vprašanje, če dobiva tudi kakšne pripombe, odgovarja Dean Lah. Tudi župan Bojan Kontič zagotavlja, da če bo kakšna pripomba res tehtna, jo bodo upoštevali. »Nekatere moti, da je tlak pred ljudsko univerzo preveč robat, kar smo delno popravili. Tudi glede struge so različni pogledi in Dean Lah, velenjski arhitekt, ki je zasnoval novo Promenado in bo »kriv« za vse pohvale in očitke, ki jih bo deležna. naenkrat smo vi strokovnjaki in se spoznamo na poplavno varnost. Ampak visoke vode v teh dneh so dokaz, da je pretočnost dobra. Nemogoče pa je seveda vsem ustreči,« pojasnjuje Bojan Kontič. ROBERT GORJANC Foto: GrupA ANKETA Poleg amfiteatra ob Paki je bilo osrednje prizorišče na prireditvi ob zdravstvenem domu in novi garažni hiši, na katero so postavili tudi oder za koncert po uradnem delu odprtja. Zanimiva točka večera je bil nastop plesalk Plesnega studia N, ki so izvedle koreografijo Nine Mavec Krenker Solza je odboj. Ob uradnem odprtju Promenade smo zbrali tudi nekaj mnenj obiskovalcev, ki so se v velikem številu udeležili prireditve ob novi velenjski pridobitvi. Takšnega množičnega obiska bi se zagotovo razveselili tudi velenjski nogometaši na svoji tekmi, saj se je odprtja Promenade udeležilo vsaj 2.500 ljudi. Mojca Lah, Velenje: »Všeč mi je, ponosni smo nanjo. Najbolj mi je všeč, da lahko na klopcah uživamo ob vodi, na soncu ali v senci. Dobro je, da so nekam pametno naložili denar, evropska sredstva. Tudi prej smo prihajali sem, še raje pa greš, ko vidiš, da je vse lepo urejeno, da je nekaj drugačnega, novega. In lepo je, ker so ob tem tudi ostale objekte uredili. Da je Velenje zdaj malo bolj moderno, da ni več tisto staro Titovo Velenje.« Lojze Kos, Velenje: »Promenada je fantastična, zelo vpa-dljiva, prava paša za oči. Drugo pa je, kako jo bomo občani znali uporabljati, kaj bomo na tem prostoru počeli, da jo bomo umestili v svoj življenjski vsakdan. To ni čisto odvisno samo od nas, ampak verjetno tudi od občine, kako bo organizirala prireditve, kako jih bo umestila v ta prostor. Razlika s sedemdesetimi leti je velika. Spominjam se, ko je bila tukaj razsvetljena dotrajana ravna pot, s prenovo pa je prostor dobil novo podobo. Mesto se v zadnjih letih dobro razvija ne le kar se tiče lepote, ampak tudi glede kakovosti življenja v njem.« Ivan Jovan, Vinska Gora: »Jaz sem star Velenjčan, tu sem obiskoval šolo in sem prijetno presenečen. Če pogledam nazaj na prejšnja leta, kako se je to gradilo, kako smo udarniško delali, je zdaj vse drugače in tudi bolj zanimivo za turiste. Nedavno sem bil v Švici in lahko rečem, da ne vidim nobene razlike. Tudi pri nas je zdaj vse bolj urejeno, na nekaterih področjih pa smo celo bolj napredovali od njih. Spominjam se še tega območja ob Promenadi, ko so bila še polja in dva ali trije kozolci do Šaleka, vse ostalo pa je bilo prazno. V Pako pa smo se hodili kopat, saj drugega kopališča ni bilo. Sicer pa se je Velenje najbolj razvijalo v obdobju Nestla Žganka, ki je tudi sedež občine iz Šoštanja preselil v Velenje.« BUKVARNA 35 J. K. Rowling: Nadomestne volitve Dolina šentflorjanska po angleško O avtorici: O britanski pisateljici J. K. Rowling je bilo napisano že skoraj vse, njena zgodba o tem, kako se je iz brezposelne učiteljice povzpela na mesto ene najbogatejših žensk na Otoku, poznajo celo najmlajši bralci. Le redke med njimi namreč ni zajela večletna »norija«, ki so jo povzročile njene knjige o Harryju Potterju. Po sedmih knjigah o mladem čarovniku se je Rowlingova odločila, da iz sveta otroške fantazije prestopi v svet odraslih. Knjiga Nadomestne volitve, ki smo jo v slovenskem prevodu dobili leta 2012, jo je sicer postavila med zanimive sodobne avtorje, vendar tolikšnega navdušenja kot njeni romani za otroke ni doživela. A ne samo, da v njej ni čarovnije, mnogi kritiki avtorici očitajo, da je svet, ki ga opisuje v knjigi, preveč banalen in depresiven. Priznam. Prebrala sem vse knjige o Herryju Potterju, nekatere celo v angleščini. Začelo se je s sinovo prošnjo, ki takrat, ko se je najbolj slavni čarovnik pojavil v Sloveniji, še ni znal brati, nadaljevalo z radovednostjo, potem pa (seveda sem to tajila) nisem mogla nehati vse do zadnje knjige. In če sem prežvečila vseh sedem knjig, bom pa še eno, sem si rekla, ko je J. K. Rowling izdala svoj prvi roman za odrasle. Prve strani knjige me sploh niso navdušile, saj je na njih mrgolelo imen in zgodb, ki jih nisem mogla povezati, po- tem pa me je branje vendarle potegnilo. Ugotovila sem, da gre pravzaprav za kritično in tudi duhovito analizo tipičnega angleškega okolja, v kateri na površje izplava vse, kar ljudje običajno poskušajo skriti - sovraštvo, krutost, preračunljivost, dvoličnost ... Zgodba o povprečnostih in malenkostih, predvsem pa o hinavščini in odklanjanju vsega, kar je drugačno, se dogaja v idiličnem podeželskem mestecu Pagford, kjer so vsi na površju dobri, na oknih pa cvetijo rože. Začne se z nenadno smrtjo enega od krajevnih svetnikov, kar sproži neizprosen boj za iz- praznjen stolček v mestnem svetu. Vendar ne gre le za to, kdo bo stolček zasedel, ampak tudi za to, kakšno politiko bo vodil do predmestja, imenovanega Fields, nad katerim številni Pagfordčani vihajo nos. Prepričani so namreč, da so vsi, ki tam živijo, navadna sodrga, ki bi jo skupaj s kliniko za odvisnike najraje prepustili sosednjemu mestu. V borbi za svetniško mesto se oblikujeta dve stranki. Prvo vodi lokalni trgovec, ki zagovarja izgon vsega, kar diši po predmestju, za drugo stran kandidira lokalna intelektualka, ki prebivalce predmestja brani, a ne zaradi pravičnosti, ampak iz povsem drugačnih razlogov. V tekmo se vplete še »skrben« oče in mož, ki skrit za zidovi doma trpinči sina in ženo. Skratka vname se boj za nasledstvo, spletke se iz dneva v dan stopnjujejo, iz omar padajo okostnjaki, nato pa na sceno stopijo še mestni najstniki, ki poskrbijo, da zgodba postane tudi svetla in celo humorna. V svet staršev, ki ga skupaj drži bleščeča fasada, ki je seveda lažna, se vmešajo na prav poseben način - na spletni strani mestnega sveta, skriti za »duhom« umrlega svetnika, razkrivajo žgečkljive podrobnosti o svojih mamah in očetih ter s tem povzročijo cel kup škandalov. Ena izmed najstnic je doma iz predmestja, kjer živi z materjo odvisnico in zanemarjenim triletnim polbratom. Ker misli, da materi in sebi ne more več pomagati, se odloči, da bo iz bede rešila vsaj polbrata, zato skuje presenetljiv načrt. Strani, ki opisujejo razmere v zloglasnem predmestju, so po mnenju mnogih kritikov najboljši deli romana. Prazen stolček v mestnem svetu se na koncu zapolni, vendar konec zgodbe, tudi sicer polne nasilja in preobratov, ni srečen. JANJA INTIHAR SVETOVNA VOJNA France Skale je bil vpoklican na soško fronto v začetku leta 1915. Po dveh letih bojev ga je v okolici sv. Lucije in Fajtega hriba zadela italijanska granata. Žena in hči, ki sta ostali sami na kmetiji, sta prejeli sporočilo, da je bil ubit in pogrešan v letu 1917, vojno nadomestilo pa je prejela Kraljevina SHS. FRANC MASTEN, Hotunje (Slomškova Ponikva) Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: Album Slovenije, www.kamra.si Vabljeni na vznemirljivo srečanje notranjega miru, tišine, ljubezni, sreče in upanja. sreda, 3. septembra. NAGRADNI RAZPIS Še nekaj dni Franc Skale je kot avstro-ogrski vojak padel na soški fronti. Veseli smo, da je naš poziv k sodelovanju v akciji fotografij vaših ljubljenčkov naletel na odličen odziv. Kar nekaj vaših fotografij smo že objavili, ostale bodo še prišle na vrsto po vrstnem redu, kot ste nam jih pošiljali. Kot smo napovedali, imate časa do konca avgusta, torej bomo fotografije sprejemali samo še do nedelje. Ker je fotografij veliko, bomo glasovanje izpeljali v dveh delih. Septembra vam bomo s skupaj s kuponom ponudili v glasovanje vse do takrat objavljene fotografije. Izbrali boste lahko najljubšo. Ko bomo objavili še drugi del vaših fotografij, bo oktobra še en krog glasovanja. Nazadnje boste izbirali najboljšo med dvema polfinalnima zmagovalkama. Na koncu bomo nagradili tistega avtorja, ki bo s kuponi bralcev zbral največ glasov. Nagrado bo prispevalo podjetje Hana-Ana iz Zadobrove pri Škofji vasi. Nadomestna varuška »Ko mame mačke ni doma, zaposlimo pasjo varuško,« je k fotografiji pripisala Kaja Robačer s Prekorja, ki se tako poteguje za nagrado našega razpisa. DAN ODPRTIH VRAT OB 60-LETNICI RADIA CELJE PETEK, 19. september 2014, med 11. in 16. uro Radio Celje, Prešernova 19 Obiskovalci si boste ogledali radijske prostore, izvedeli, kako nastaja radijski program, kakšen je delovnik novinarja, urednika, tonskega tehnika, radijskega voditelja ... Info: 03 4225 148, radio@nt-rc.si Termini za voden ogled Radia Celje: ob 11.00,12.00, 13.00,14.00, 15.00 in 16.00 36 POTOPIS Stari Grki so jo poimenovali p »kalI iste« Z motorjem po najbolj goratem sredozemskem otoku Korzika premami obiskovalca s kristalno čistim turkiznim morjem, z granitnimi gorami, zgolj 25 kilometrov oddaljenimi od prečudovitih plaž, in s hribovito notranjostjo, do katere vodijo adrenalinske ceste, ki so raj za motoriste. Že antični Grki so jo poimenovali »kalliste«, kar pomeni čudovita. Niso se zmotili ... Četrti največji otok v Sre- narode. Zaradi idilične pokra- dozemlju sva raziskovala z motorjem in odkrivala lepote pokrajine z druge perspektive. Potovanje z motorjem nudi pristnejši stik s pokrajino. Korzika je priljubljen cilj prestižnih turistov in zadnja leta tudi za popotnike z manjšim mošnjičkom, saj je možno kampirati po sprejemljivih cenah. Že po prvih prevoženih kilometrih sva spoznala, zakaj je Korzika privlačila sosednje jine in strateške lege so jo ves čas oblegali, zato se je morala stoletja boriti za neodvisnost. Ta boj še vedno ni končan, o čemer pričajo prestreljeni krajevni napisi in porisani zidovi. Še vedno so aktivni nacionalisti FLNC, ki si prizadevajo za neodvisnost otoka. Nikar se ne ustrašite! Za turiste niso nevarni in ne želijo ogroziti turizma, zato se z oblastjo prepirajo le pozimi. Povsod pa boste na- leteli tudi na simbol Korzike - črno glavo z belo prevezo. Strma zahodna obala Korzika ima tisoč kilometrov obale, od tega je več kot tristo kilometrov raznovrstnih plaž. Na vzhodnem delu otoka se razprostirajo dolge peščene plaže, za najlepšo na Korziki pa so razglasili Palombaggio. Reliefno bolj zanimiva je zahodna stran otoka, saj jo obdajajo veličastni granitni klifi oziroma strme obale, prijetne ribiške vasice in adrenalinske ceste med mesti, zato sva se iz pristanišča Bastia najprej odpravila na zahodno stran otoka do mesteca umetnikov St. Florenta z majhno citade-lo, ki je bil vreden postanka ob kavici. Prečkala sva slikovito puščavsko pokrajino Agriates, kjer so se kaktusi iskrili med makijo, sredozemskim nizkim težko prehodnim grmičevjem, ki pokriva kar polovico otoka. Granitne skuplture Calvi je znan po legendarnih tujskih legijah, ki so ene najbolj pripravljenih vojaških enot. Rojstni kraj Krištofa Kolumba pa se mi je vtisnil v spomin kot eno najlepših obmorskih letovišč. Pravljično mestece s srednjeveško trdnjavo in peščeno plažo kar vabi k pohajkova- nju. Zelo priljubljeno pristaniško mestece je Porto, saj nudi aktivnosti za vsakogar; vodne športe, izlet z ladjico, obisk gorate notranjosti, naravnega rezervata Scandola ali majhne vasice Girolata s 15 stalnimi prebivalci, ki je bila do nedavnega brez elektrike in telefona. Midva sva se odločila za Ca-lanche de Piana, ki spada pod Unescovo zaščito zaradi rdečkastih granitnih skulptur, preoblikovanih z morsko in vetrno erozijo. Sprehod med čudovito magičnimi skulpturami, s katerimi se lahko poigramo in v njih razpoznamo živalske obrise, nudi na koncu spektakularen razgled na Portski zaliv. Pujsi sredi ceste Cesta proti notranjosti otoka, ki je vrezana v granitne skale, je tako ozka, da se morajo z avtomobili ali avtodomi ustaviti pred ovinki, saj se dva ne moreta srečati. Adrenalinsko vožnjo proti hriboviti notranjosti so nama prekrižali pujsi, ki so se kot kralji cest sprehajali okoli. Kmalu se je pred nama odprla slikovita pokrajina dvatisočakov, turistično oblegan narodni park Parc Naturelle Regionale de la Corse s številnimi redkimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki obsega kar tretjino otoka. Corte — orlovsko mesto — zasluži svoj vzdevek, saj POTOPIS 37 Navdušite nas s potopisom! oPTimisT KOVČKI - DODATKI TORBE - DENARNIC Pokrovitelj akcije Navdušite nas s potopisom: www.optimist.si Prestreljeni krajevni napisi pričajo o krvavi preteklosti se z mogočno citadelo bohoti na visoki skali, vrezani med dvema dolinama, in obdano z mogočnimi gorami. Prenočila sva v kampu v dolini Restoni-ca, ki nudi čofotanje v tolmunč-kih in spuščanje po naravnih toboganih reke Restonice. V kulturnem srcu Korzike, kot domačini večkrat poimenujejo Corte, je bila v ustanovljena prva univerza na otoku. Krvno maščevanje Najbolj korziško med korzi-škimi mesti, kot ga je poimenoval že pisatelj Prosper Marimee, je mesto Sartene. Ozke uličice pričajo o duhu zgodovine mesta, ki ima obli- ko trdnjave, granitne hiše so visoke, s tremi ali štirimi nadstropji z majhnimi okni, ki so imela vlogo strelnih lin. To je posledica krvnega maščevanja ali »vendette«, ki se je v 19. stoletju razširilo na otoku. Družinski klani so vzeli pravico v svoje roke, saj državnega nadzora ni bilo. V primeru smrtne kazni je oškodovana družina silovito odreagirala. Oblegali so celotno vas, krivec pa se je običajno skril v maki-jo. Z leti je krvno maščevanje dobilo obliko obreda. Mesto, ki raste iz apnenčastih skal Mesto na skrajnem južnem rtu otoka oziroma na severni obali Bonifacijevega preliva -Bonifacio - bi mnogi poimenovali kar korziški biser, saj je na previsu nad zalivom in na prvi pogled nudi vtis, kot da hiške rastejo iz apnenčastih skal. Najlepši del mesta je na vrhu pečine, do katerega se lahko povzpnemo po stopnicah, ki vodijo iz pristanišča. Mnogi ga zaradi lege imenujejo korziški Gibraltar, saj je le streljaj od Sardinije. Ob jasnem vremenu se razprostre pogled na Sardinijo, ki je le 12 kilometrov oddaljena od Korzike. Ozka cesta vrezana v granitne skale 38 PODLISTKA Celjski mestni gozd v Pečovniku (7) Izzivi prihodnosti Celje s svojimi mestnimi gozdovi na Anskem vrhu, Miklavškem hribu in v Pečovniku (Foto: MATJAŽ ČATER) Po letu 1993, ko je Mestna občina Celje z denacionalizacijo pridobila nazaj večino svojih gozdov, se je postopno začelo tudi njihovo ponovno urejanje v dobro mesta in meščanov. Občina ima trenutno v lasti 250 hektarjev gozdov, največ na območjih Pečov-nika, Anskega vrha in Mi-klavškega hriba. Ker površina gozdov v lasti mesta z vidika prihodkov od poseka in prodaje lesa ekonomsko ne omogoča redne zaposlitve gozdarja v občinski upravi, se je že sredi 90. let začelo posebno sodelovanje med Mestno občino Celje in celjsko enoto Zavoda za gozdove Slovenije. Današnje upravljanje mestnih gozdov Sinergija delovanja, ki se je postopno razvila med obema javnima inštitucijama, zagotavlja občini strokovno upravljanje z gozdovi in nadzor, javni gozdarski službi pa kreativno delo in lažje uveljavljanje novih strokovnih idej. Gozdarski inženirji celjske krajevne enote Zavoda za gozdove Slovenije tako skrbijo za pripravo razvojnih načrtov in letnih programov ter izvajajo strokovni nadzor in prevzemajo opravljena dela pri poseku in spravilu lesa, pri negi mladih gozdov ter pri načrtovanju in vzdrževanju gozdne infrastrukture in re- kreacijske opreme. Podobni pristopi se v zadnjih letih razvijajo tudi v nekaterih drugih občinah, a žal še vedno ne v državnih gozdovih, kjer pogosto ista dela opravljajo dve ali celo tri različne (državne) institucije. Učinkovitost pri upravljanju celjskih mestnih gozdov se poleg ostalih koristi kaže tudi pri prihodku od poseka in prodaje lesa: iztržena vrednost lesa enake kakovosti na kubični meter vsaj za trikrat presega tisto iz državnih gozdov. Tri glavne usmeritve Prihodnji razvoj celjskih mestnih gozdov lahko opredelimo z naslednjimi strateškimi usmeritvami: 1. Dokončna ureditev lastništva mestnih gozdov. Gre za vrnitev preostalih 50 hektarjev gozdov, ki so formalno še vedno v lasti države, čeprav je Mestna občina Celje gozdove nad mestnim parkom od zasebnih lastnikov odkupila med leti 1885 in 1892, gozdove in zemljišča kmetij v okolici Celjske koče pa med leti 1923 do 1937. ф CELJE 2. Nadaljevanje spreminjanja smrekovih monokultur v naravne bukove in mešane gozdove. Umetni smrekovi gozdovi, ki so na območju Pečovnika nastali s pogozdovanjem med leti 1859 in 1940, so se razvili v nestabilne in slabo odporne gozdne sestoje. V zadnjih dvajsetih letih je sanitarni posek zaradi lubadarja, bolezni, vetra, snega in žleda predstavljal kar 60 odstotkov vsega poseka, redni negovalni in pomladitveni posek pa le četrtino. Ukrepi za spreminjanje teh gozdov v bolj naravne gozdove so pospeševanje obstoječih naravnih drevesnih vrst listavcev, spodbujanje njihovega naravnega pomlajevanja, na rodovitnejših rastiščih pa tudi zasajanje mladih dreves. 3. Krepitev socialnih funkcij mestnih gozdov. Pristop k načrtnemu razvoju rekreacij ske infrastrukture v mestnem gozdu na Anskem vrhu in Miklavškem hribu v zadnjem desetletju in pol je v prihodnjih letih smiselno udejaniti tudi na območju mestnega gozda v Pečovniku. Za razliko od Anskega vrha, ki je namenjen izključno sprehajalcem, so v Pečovniškem gozdu načrtovane tudi ločene gorskoko-lesarske poti. Prvi dve sta v okviru projekta Rubike že v pripravi. Omrežje sprehajalnih poti na Anskem vrhu bo v prihodnjem letu s sredstvi mednarodnega projekta GREEN4GREY opremljeno z novimi izobraževalnimi, rekreacijskimi in doživljajskimi vsebinami. Poseben dolgoročni pomen pa ima tudi nadaljnji razvoj naravoslovnega izobraževanja za šolsko mladino na osnovi gozdne pedagogike. Celje - mesto mestnih gozdov Celje v sodobnem času morda res ni dovolj prepoznavalo zgodovinskega pomena mestnega gozda v Pečovniku, vendar je po drugi strani v zadnjih dveh desetletjih postalo vodilno slovensko mesto na področju pravnega varovanja in prilagojenega upravljanja mestnih gozdov, še posebej na območju Anskega vrha in Miklavškega hriba. Celjski mestni svet je namreč leta 1997 sprejel sodoben odlok o varovanju gozdov v okolici mesta, občina pa je v sodelovanju s celjskimi gozdarji v mestnem gozdu na Anskem vrhu in Miklavškem hribu uredila in opremila več kot 14 kilometrov dolgo omrežje gozdnih sprehajalnih poti. Še več, celjska mestna občina je edina v Sloveniji, ki načrtno odkupuje zasebne gozdove v okolici mesta in s tem dolgoročno zagotavlja njihov javni pomen. Zaradi inova-tivnih pristopov in načrtnega dela z mestnimi gozdovi je bilo mesto Celje leta 2011 z Dunajem, s Stockholmom, z Bristolom in Milanom med petimi evropskimi primeri dobre prakse in predstavljeno na konferenci Evropske komisije v Bruslju. Če torej povežemo bogato zgodovino pečovniških gozdov in današnji razvoj, lahko rečemo, da so Celje in mestni gozdovi povezani na poseben način. Zato lahko upravičeno pričakujemo, da bodo tudi v prihodnosti prepoznani kot visokokakovostno urbano življenjsko okolje, kot posebna naravna vrednota in pomemben dejavnik mestne bivanjske kulture. Besedilo: mag. Robert Hostnik, Zavod za gozdove Slovenije, OE Celje Laška pihalna godba skozi čas Franc Klepej iz Harja pri Laškem je po vrnitvi iz Francije leta 1862 v laškem trgu ustanovil godbo na pihala. Frac Klepej (1824-1925) se je rodil v Harju pri Laškem. Bil je kmečki sin in čevljar, pozneje poklicni godbenik. Zelo mlad je odšel v Francijo, kjer se je vključil v vojaško godbo in priložnostno igral v več opernih ansamblih. Odlično je igral klarinet in bil mojster visokih notnih leg, obvladal je tudi igranje trobil. Po dobrem desetletju bivanja v Franciji se je vrnil ZGODBE IZ KAMRE v Laško, kjer je leta 1862 zbral nekaj somišljenikov in ustanovil »prvo« godbo v Laškem, ki jo je vodil do leta 1892. Za komaj osemin-dvajsetletnega kapelnika je bil nastop že na začetku glasbenega delovanja v Laškem zelo uspešen. Poleg tega, da <£k w amra www.kamra.si je bil glasbeno izobražen, je bil zelo razgledan in je obvladal več tujih jezikov. Na njegovo pobudo je nastala tudi samostojna kmečka godba na Svetini nad Celjem. Prva pokroviteljica godbe je bila družina Karničnik, lastnica Laškega dvorca (današnja knjižnica), ki je godbi poleg prostorov nudila še drugo pomoč. Ko so krnič-niki prodali dvorec, je godba prvič v svoji zgodovini zašla v težave. SREČKO MAČEK Uporabljeni viri: -Nad sto let tradicije godb na pihala v Laškem, 1971 -130 let Laške pihalne godbe, 1992 -140 let Laške pihalne godbe, 2002 Prihodnjič: Josip Windisch, ustanovitelj »druge godbe« v Laškem Rubriko pripravlja Osre- Prva godba v Laškem pod vodstvom Franca Klepeja na proslavi delavcev cementarne leta 1884 v Marija dnja knjižnica Celje. Gradcu. Original hrani Muzej Laško. Medijska pokrovitelja: VSAK ČETRTEK Največ informacij s Celjskega ED,9 :e k OBČIN шИ5@©@[ 33 www.novitednik.com tednik@nt-rc.si www.radiocelje.com fl П ^ЧГГч IIm V 39 OGLASNA PRILOGA MARKETINGA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CELJE Da bi bili uspešni in sprejeti Kako najti pravo dejavnost za otroka, da ga bo navduševala in razvijala njegove sposobnosti? »Otroci, brez izjeme, so vedoželjni in pripravljeni sodelovati pri raznih dejavnostih. Vloga izvajalcev aktivnosti je, da jih spodbujajo in ustvarijo okolje, kjer so sprejeti in uspešni. Vlogo staršev pa vidim v tem, da jim pomagajo, da takšno aktivnost najdejo. >Uporabnost< oziroma koristnost za življenje< te dejavnosti bi morali biti drugotnega pomena.« V katere dejavnosti vključiti otroke, da jim bodo v veselje, je vprašanje, s katerim se ubadajo starši. Zadnje čase žal vse pogosteje tudi s tem, koliko stanejo te dejavnosti. (Foto: arhiv NT, GrupA) Jeseni se bo začela nova sezona različnih dejavnosti za najmlajše. Ponudba je vse bolj pestra tudi za tiste, ki še niso v šoli. Starši so včasih kar malo zmedeni, saj ne vedo, kaj izbrati, da bo najbolje za njihovega otroka. Radi bi mu ponudili kar največ in najboljše, da ne bi zaostajal za vrstniki. A ob tem se hitro lahko znajdejo v pasti prevelikih apetitov, zaradi katerih bi otroku naložili več, kot zmore. In tudi sami postanejo dnevni prevozniki svojih otrok od ene do druge dejavnosti, namesto da bi z njimi kakovostno preživeli prosti čas. Zlasti takrat ko se ob vseh dejavnostih nagrmadijo še domače naloge, postanejo razmere za marsikoga neobvladljive. Kako torej ravnati v teh dneh, ko se je treba odločiti, ali bo otrok obiskoval katero od različnih dejavnosti ali pa zadošča že to, kar ponujajo v vrtcu in šoli? Za mnenje smo vprašali Sašo Kočiš, univ. dipl. psihologinjo, ki opravlja delo šolske psihologinje v OŠ Primoža Trubarja Laško že dobrih deset let. Pri tem delu spoznava tako učence s težavami kot nadarjene, tiste s posebnimi potrebami in vse vmes. Pri najmlajših prisotnost staršev Strinja se, da je ponudba raznih aktivnosti vedno večja in da ni nič narobe, če se otroci že v predšolskem obdobju vključujejo v razne dejavnosti. Vendar morajo biti te vsebinsko in količinsko primerne za njihovo raven, poudarja Kočiševa. Meni, da je veliko aktivnosti zelo kakovostnih in omogočajo, da pri njih sodelujejo tudi starši. To je še posebej pri mlajših otrocih najboljša rešitev, saj se lahko istočasno učijo novih spretnosti in gradijo odnos s starši. »Predvsem v mlajših letih je učenje t. i. >in-telektualnih< vsebin sekundarnega pomena. Primarno se ti otroci učijo socialnih in vedenjskih veščin. Učenje, ne samo otrok, tudi nas odraslih, obvezno poteka preko čustev. Zato so pomembni tako vsebina kot način poučevanja in nenazadnje tudi osebnost tistega, ki poučuje.« Ni nujno, da se vse plača Po kakšnih načelih naj starši sploh izbirajo dejavnosti? Kako naj prepoznajo resnične otrokove interese? Lahko se zgodi, da otroka vpišejo v dejavnosti, ki jih želijo predvsem sami ... Saša Kočiš predlaga, naj otrokom, ki so dovolj stari, da lahko že sami odločajo, starši ponudijo in predstavijo razne dejavnosti ter jim pustijo, da se sami odločijo, če želijo sodelovati. »Če se odločijo za neko dejavnost, je smotrno, da jih spodbujajo, da pri tem vztrajajo nek določen čas, tudi ko začetna vnema popusti. Tako jih naučijo odgovornosti in sprejemanja posledic lastnih odločitev, kar je veliko bolj pomembno in daljnosežno kot dejanska aktivnost, ki so se je udeležili.« Na odločitev o tem, katere dejavnosti bodo otroci obiskovali, po njenem mnenju vpliva več dejavnikov. Eden je tudi finančni. Določene dejavnosti so plačljive ali zahtevajo finančni vložek v obliki opreme, prevoza ... »Glede na stanje v državi menim, da to predstavlja vedno večjo oviro. Verjamem pa, da je tudi nabor neplačljivih dejavnosti pester. Tu veliko naredijo tudi šole, ki ponujajo vedno več aktivnosti.« Pomemben je tudi čas lenarjenja Večkrat je mogoče slišati očitke, da je vse v družbi preveč storilnostno naravnano in da so zato nekateri otroci preobremenjeni z dejavnostmi, saj si njihov straši željo, da bi bili uspešni na vseh področjih. Kočiševa ugotavlja, da imajo otroci zelo veliko energije, zato je včasih zelo lahko pozabiti, da potrebujejo tudi počitek, sprostitev in regeneracijo. »Verjamem pa, da starši poznajo svoje otroke in tako dovolj hitro razbe-rejo, kdaj je aktivnosti dovolj. Menim, da je treba dati otrokom tudi priložnost, da se >dolgočasijo<, se pravi, da ne delajo nič. Takrat se po-kažeta njihova ustvarjalnost in samoiniciativnost,« poudarja psihologinja. TC I. GIMNAZIJA dr* * * Šola s tradicijo - za danes in jutri. Vsem učencem, učiteljem in staršem želimo uspešno in prijetno šolsko leto 2014/15! "1___F Nagradna igra ŠOLSKI CENTER SLOVENSKE KONJICE-ZREČE Dijakom Šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče, programa gimnazije Slovenske Konjice, dijakom programov gastronomsko-turističnega tehnika, strojnega tehnika, dijakom programov oblikovalec kovin - orodjar in inštalater strojnih instalacij in vsem sodelavcem želimo uspešno šolsko leto, dobro počutje ter veliko izzivov in znanja. Vodstvo šolskega centra Slovenske Konjice-Zreče Z novimi zvezki v novo šolsko leto V novo šolsko leto vstopite z novimi super zvezki, s katerih vas pozdravlja popularna pevka Tanja Žagar. Tanja, ki je tudi profesorica, v novem šolskem letu pričakuje veliko poučnih, zabavnih, veselih, igrivih, radoživih in nepozabnih trenutkov s svojimi učenci. Na vprašanje, zakaj se je odločila za takšne zvezke, ki vsebujejo tudi urnik, ravnilo ter zemljevid Evrope in sveta, pa odgovarja: »Na nastopih in koncertih so me moji poslušalci že večkrat spraševali tudi po zvezkih in odločila sem se, da je začetek tega šolskega leta pravi čas, da jih razveselim tudi na ta način.« Vsem, ki boste 1. septembra šli v šolo, Tanja želi, naj se jim v tem šolskem letu čim več lepega zgodi in naj jim s »sošolci in profesorji tiho, tiho čas beži«. Zvezke lahko naročite na telefonski številki 040-754-724. Promocijsko besedilo Med vsemi, ki boste do 5. septembra na naš naslov (Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje) poslali kakšno zanimivo zgodbo ali risbo, kako ste preživljali počitniške dni, pa bomo izbrali 10 prejemnikov nagrade Tanje Žagar - A4 črtni zvezek z robom ima 52 strani in vsebuje tudi urnik, ravnilo ter zemljevid Evrope in sveta 40 ZA MALE IN VELIKE OTROKE Ko je gibanje bistveno več kot zgolj telovadba V prvi letih življenja se postavljajo temelji za gibčen um in zmogljivo telo Če bi vsako leto vsrkali toliko znanja, izkušenj in veščin, kot jih pridobimo v prvem letu življenja, bi bili menda na koncu pravi genialci. Z različnimi aktivnostmi se človeški možgani razvijajo še dolgo potem, ko je otročiček rojen. Več kot imamo v prvih letih spodbude, bolj kot smo aktivni, bolj vsestranska je infrastrukturna mreža, ki se zgradi v naših možganih. Dr. Ranko Rajović, ki smo ga že gostili tudi na straneh Novega tednika, tako opozarja, da je intelektualni razvoj otrok tudi odgovornost staršev. Še posebej v času, ko so veliko bolj kot gibanju v naravi podvrženi strmenju v takšne ali drugačne digitalne zaslone. »Otrok se rodi z določenim številom sinaps, možganskih povezav, in šele po rojstvu se začne intenzivno oblikovanje novih. Tu so starši nezamenljivi, a delajo največje napake. Največ sinaps se oblikuje od tretjega do petega leta. In malo manj do sedmega leta. Do sedmega leta se ustvari 75 odstotkov naših stalnih sinaps, do dvanajstega leta 95 odstotkov, do štiriindvajsetega leta 98 odstotkov, pri čemer imamo do konca življenja dva do tri odstotke sinaps, ki se nenehno obnavljajo. Glavno obdobje za učenje je torej pred sedmim letom. To ne pomeni, da bi morali otroke učiti matematiko ali druge šolske predmete. Otroci morajo imeti možnost, da s pomočjo igre razvijejo za matematiko namenjen del možganov. To je kot neke vrste računalnik: večje je ohišje do sedmega leta, lažje bo tja prišlo znanje,« razlaga Rajović. Vse pa se začne in konča pri gibanju. Česar ne uporabljamo, zakrni Kaj lahko starši torej storimo za možgansko spodbudo svojih otrok? Vidni dražljaji kontrastov so tisti, ki jih dojenček poleg zvoka zazna prve. Umirjeno pastelna sobica je morda elegantna, ne pa tudi zelo spodbudna. mali športnik - otroke od 3. do 7. leta Da so stajice in hojce za otrokov gibalni razvoj zelo slabe, strokovnjaki opozarjajo že dolgo. Omogočite otrokom čim več varnega plazenja in raziskovanja okolja. Tudi skakanje, vrtenje, plezanje so aktivnosti, ki gradijo možganske sinap-se. Sodobni otroci pa so, po raziskavah sodeč, že tako ali tako vse bolj zasedeni, vse manj aktivni in posledično vsestransko manj zmogljivi in sposobni. »Dokazano je, da se nevrovni - sinapse, ki jih ne uporabljamo - izgubljajo, umirjajo,« je nazoren Rajović. Zgled več vreden kot tisoč besed Na Inštitutu za kinezio-loške raziskave Univerze na Primorskem pa poleg dejstva, da so naši otroci gibalno vse manj zmogljivi, v raziskavah navajajo še eno zanimivo dejstvo, ki nas starše postavlja pred še večjo odgovornost. Podatki iz leta 2000 kažejo, da so otroci športno aktivnih mater kar dvakrat bolj aktivni od otrok neaktivnih mater. Otroci športno aktivnih očetov so do 3,5-krat bolj aktivni kot sovrstniki, ki imajo športno neaktivne očete. V družinah, kjer sta aktiv- na oba starša, pa so otroci celo šestkrat bolj aktivni od sovrstnikov z neaktivnimi starši. Druga raziskava iz leta 2006 podatke nadgradi s tem, da imajo otroci športno aktivnih staršev nekoliko bolj urejene pre-hranske navade kot otroci športno neaktivnih staršev in da starši v takšnih družinah statistično pomembno preživijo več časa s svojimi otroki. Podatek, da se pri nas kar polovica družin s športom aktivno sploh ne ukvarja, je v luči povedanega torej izjemno zaskrbljujoč. StO, foto: arhiv NT, SHERPA TDPFIT 040 50 20 60 www.top-fit.si 35 let življenja na odrih sveta WWW.IGEN.Si VPiS ZA MALE IN VELIKE OTROKE 41 Najprej kot utež, nato kot mali športnik Center za zdravje in rekreacijo Top-Fit Celje obiskujejo že dojenčki. V njem so z mladimi mamicami dobrodošli takoj, ko so dovolj močni, da obvladujejo svojo glavico. Pri vadbi mamic z dojenčki se večinoma razlega glasen otroški smeh. Malčki v vlogi utežk v naročju mamic namreč neizmerno uživajo. Kasneje prihajajo kot mali športniki. Mali športnik je vadba za otroke med drugim in sedmim letom. V mlajši skupini, do štirih let, vadba poteka s pomočjo staršev. Kot pravi Nataša Šuster, so programe za najmlajše zasnovali že leta 2000, ker so želeli odgovoriti na povpraševanje tudi v tej starosti. Čas od prvega do sedmega leta, ko začenjajo funkcionalno vadbo tako mladi športniki kot tudi nešportna mladina, pa je v gibalnem smislu zelo pomemben in ga ne smemo zanemarjati. V predšolski dobi seveda ne smemo pretiravati z motoričnim učenjem, zato je gibanje usmerjeno v razvijanje gibalnih sposobnosti. »To dosežemo z igro, naravnimi oblikami gibanja, s sprostitvijo, z veselimi in zanimivimi gibalnimi zaposlitvami. Vse to ima velik vpliv na pravočasno razvijanje številnih gibalnih sposobnosti, ki imajo pomembno vlogo v otrokovem spoznavnem, čustvenem in socialnem razvoju,« pravi Šusterjeva. Otroke je treba tako ali drugače spodbujati, da iščejo lastne poti pri reševanju gibalnih problemov, da se igrajo in preizkušajo raznovrstne športne pripomočke na lasten oziroma izviren način. Ustvarjalna igra je v predšolskem obdobju najpomembnejša in se kot rdeča nit vleče skozi vse gibalne dejavnosti. Izhajati pa mora iz otroka, biti prilagojena njegovim sposobnostim, lastnostim, potrebam in interesom. Morda ste tudi sami pomislili na svojo mladost, ko ste cele dneve tekali po gozdu, plezali po drevju in skakajoč po travnikih delali prevale. »Fantastično,« se strinja Šusterjeva, a opozarja na sodob- r.MBI MALČEK je vadba za malčke stare 1. do 3. leta s starši skupaj (otroci se spoznajo z naravnimi oblikami gibanja, športnimi rekviziti preko tematsko obarvanih iger in s pomočjo risanih junakov in živali) NOVO!!! KUBI VR7I-C vadba za otroke od 3. do 4. leta (otroci se preko tematsko obarvanih iger spoznavajo z različnimi športnimi rekviziti in posameznimi športi ter razvijajo različne osnovne motorične sposobnosti) GIMNASTIKA ' za otroke od 6. do 8. leta (otroci I se spoznavajo z osnovami gim- I I nastike in akrobatike) i www.gibitus.si 051/399-880 - BOOT CAMP NOVO!!! X PLESNI KLUB FLAMENCO M VABI K VPISU V NOVO PLESNO SEZO HiphopCelje-tudi na ■Lfe W N* ч. I Ik . Ш URNIKI TRENINGOV NA! HIPHOP LilS PLESNI KLUB UUIJUIJU.HIPHOPCELJE.SI 040 500 540 o* sP INFOpHIPHOPCELJE.SI no realnost. »Koliko otrok pa dandanes sploh počne desetino naštetega? Takšna vodena strokovna vadba pa skrbi za druženje in gibanje v vsakem vremenu in to celo leto.« StO, foto: osebni arhiv AKKlViŠKA VADBA za otroke od 4. do 6. leta (otroci se preko tematskih iger spoznavajo z različnimi športi in preko igre spoznavajo angleške besede povezane s športi in osnovnimi besedami kot so številke, barve, živali...) Karate je tudi zbranost Ko govorimo o aktivnostih za najmlajše, le redko pomislimo na borilne veščine. Še posebej, če jih ob nepoznavanju povezujemo z nasiljem. Mitja Stisovič iz šole Dinamik-karate pojasnjuje, da je na primer karate vse kaj drugega kot zgolj boj med dvema nasprotnikoma. Bistvo karateja je njegova filozofija. Je način življenja. »V naši šoli to pomeni poudarek na samodisciplini in medsebojnih odnosih. Tako gradimo spoštovanje med seboj in med vrstniki. S treningom karateja otroci pridobijo zaupanje vase in se zavežejo vztrajnosti in doseganju zastavljenega cilja.« Vpisujejo otroke od šestega leta, pri nekaterih drugih na Celjskem že celo pri štirih letih. »Otroci pridobijo samonadzor nad lastnim telesom, postanejo odporni na zunanje pritiske in se znajo konstruktivno upreti neprijetnim razmeram. Gibi v karateju pomagajo razvijati koordinacijo, večjo moč in prilagodljivost, kar je v letih odraščanja izjemno pomembno,« pojasnjuje Stisovič. Ko govorimo o borilnih veščinah, imajo te seveda tudi samoobrambno vrednost. Vendar so učitelji zelo previdni, da se učenci učijo v prvi vrsti uporabljati razum in da nikoli niso napadalni in žaljivi. Pri otrocih, ki obiskujejo karate, opažajo večjo mero samospoštovanja, boljšo samopodobo, niso agresivni, poleg tega se jim v šoli izboljšata tako vedenje kot učni uspeh. »Karate za otroke ni samo zanimiv in zabaven, temveč mladim koristi pri duševnem, moralnem in fizičnem razvoju. Zgradi trdno podlago za njihov značaj, kar je v današnji družbi izjemnega pomena,« zaključi Stisovič. StO Foto: osebni arhiv Karate ШWä športna Ш fš • šola CICIBAN VADBA ZA VSESTRANSKI RAZVOJ OTROKA 4 - 6 let Posebnost tega programa je, da je vadba prilagojena tej starostni Stopnji otrok. Preko igre in z ostalimi športi (osnove j uda, elementarne igre, tekalne igre, atletika, gimnastika, igre z žogo,...) otroci razvijajo osnovne gibalne in motorične sposobnosti, ki so pomembne za razvoj otroka in za nadaljnje ukvarjanje s športom. INFORMACIJE: gsm: 041 426 381 (Mitja) e-pošta: dinamik.celje@gmail.com spletna stran: www.dinamik-celje.si 42 ZA MALE IN VELIKE OTROKE Tudi s šestmesečnikom na telovadbo? Avstralka Margaret Sasse je kot pedagoginja in izučena medicinska sestra delala z razvojno in vedenjsko motenimi otroki in s takimi, ki so imeli težave z učenjem. Ker je bila nezadovoljna z rezultati tradicionalnih tehnik učenja, je prišla do spoznanja, da so številne težave posledica pomanjkanja razvoja vsaj na enem področju v zgodnjem otroštvu. Tako je ustanovila izobraževalni sistem oziroma vadbo Kin-dyROO. Zadnja leta je na voljo tudi v Celju. Pristop temelji na spodbujanju živčnega sistema otrok s specifičnimi fizičnimi aktivnostmi. Učinek pa je večplasten. Otroci se niso začeli le bolje učiti, ampak so napredovali tudi na drugih področjih, kot so koordinacija, komunikacija, spanje in vedenjski vzorci. Prvi center je bil ustanovljen leta 1983 v avstralski Victoriji. Zavedanje staršev o pomenu zgodnjega otroštva za kasnejše zdravje, vedenje in učenje pa se je od tam preneslo po vsem svetu. V vadbo KindyROO so tako vključeni otroci že od šestih tednov dalje. Glede na razvojne stopnje so potem razdeljeni v različne skupine. Posamezna učna ura je različno sestavljena. Del je namenjen plesu, glasbi, učenju, izvajanju vaj za moč, predviden pa je tudi čas za prosto preizkušanje motoričnih sposobnostih na posebej zasnovanih igralih in opremi. StO Šolske potrebščine za družine v stiski Zaradi trenutne ekonomske situacije si veliko staršev ne more privoščiti šolskih potrebščin, zato so v celjskem humanitarnem društvu Enostavno pomagam pripravili dobrodelni projekt S skupnimi močmi ponovno za šolske klopi. 85 osnovnošolcev iz socialno ogroženih družin je prejelo pakete s šolskimi potrebščinami za novo šolsko leto. Obiskujejo osnovne šole v Celju (I., II., III., IV. OŠ, OŠ Lava, Glazija, Hudi-nja, Frana Roša, Ljubečna) in OŠ Griže. GAj,. ^ A $ «T V KindyROO je vadba za otroke stare od šest tednov do šest let. Gre za in-ovativno vadbo, ki spodbuja otrokov razvoj ter podaja osnove za učenje skozi gibanje. Vadbo pod imenom GymbaROO poznajo v Avstraliji in na Novi Zelandiji že skoraj tri desetletja. Mojca Kidrič, ki vadbo vodi v Celju, je profesorica športne vzgoje. Na Novi Zelandiji je opravila tečaj za GymbaROO inštruktorja, nato pa se je usposabljala še v Berlinu. GymbaROO oz. KindyROO vsekakor pomeni zabavo. Vsakokrat na novo temo, z na novo postavljenim lesenim poligonom... 031-846-134 vas popelje v svet igre, plesa in zabave - zabava najmlajše, predšolske, šolske otroke z igralno-plesnimi predstavami - organizira ustvarjalne delavnice - prireja animacije ter vodi prireditve - rojstni dan v vrtcu vašega malčka, na domu aLi pa v Montessori centru Celje - varstvo otrok, Vesela hiša, pa naj v družbi NAGAJIVČKA postane nepozaben dan rmmmsENAMiw gibalni igri гл dojenčke IN MALČKE OD 6. TEDNOV DO 8.1ША STAROSTI. ..DVORANA ZLKIÜROG, OPEKARNISKA IS, CEUE ..MMVJONDYROOSI №R JE U VAŠEGA ММШ DOBRO IE NAJBOUSE. O cz Q < & ** 6. septembra, od 10. do 18. ure V celjskem mestnem parku radiocelje ШШ Dobrodelni večer s športno modno revijo je društvo pripravilo 30. maja. S pomočjo donatorjev projekta, Cinkarne Celje, Petrola, Vivapena, Leonarda in Aera, je društvo zbralo in kupilo več kot 3.400 potrebščin, od tega 960 zvezkov in 425 svinčnikov ter vse ostale potrebščine za brezskrben začetek šolskega leta. Predsednik društva Milan Ninić je vesel dobrega odziva meščanov in donatorjev, saj bodo številnim družinam vsaj malo olajšali finančno stisko, ki jo čutijo ob pripravah na novo šolsko leto. Zahvaljuje se vsem donatorjem, prostovoljcem in meščanom, da so podprli dobrodelni projekt in pomagali, da bodo šolarji v novem letu ustrezno opremljeni. BS Hokejski klub Celje vabi v šolo drsanja in hokeja na ledu vse predšolske otroke in šoloobvezne otroke do 1 G. leta. Vpisi bodo od 1. 9. vsak ponedeljek ob 17.3G uri in vsako sredo ob 17.15 uri na drsališču v Mestnem parku v Celju. Dodatne informacije lahko dobite na telefonu 031 747 900. V mesecu septembru je šola drsanja zastonj. www.hk-celje.si ZA MALE IN VELIKE OTROKE 43 Ples za srečno otroštvo in zdravo starost Učiteljici plesne šole Urška v Celju Katarina Maček (levo) in Tanja Kucler (desno) skupaj z mladinskima državnima prvakoma v disco dance kategoriji Luko Kotnikom in Niko Leskovar Ena izjemno koristnih oblik gibanja, ki učinkovito poveže telo in duha, v starosti pa naj bi preprečevala celo nekatere oblike demence, je med drugim tudi ples. Pogovarjali smo se s plesno učiteljico Katarino Maček, ki v Celju vodi Plesno šolo Urška. »S plesom sem se srečala zgodaj, z leti pa je samo še naraščala moja zagretost in intenzivnost plesnega udejstvovanja,« pravi vedno nasmejana mladenka, ki je včasih tudi resno tekmovala. »Zagotovo lahko rečem, da so me tudi pri Urški izoblikovali v osebo, kakršna sem zdaj. Zaljubila sem se v cel šov. Takrat sploh nisem opazila, zdaj pa to še kako dobro vem. Ples je vplival na mojo samopodobo, mi zgradil samozavest in krepko prispeval k razvoju mojih delovnih navad in odgovornosti.« V plesno šolo vpisujejo otroke od treh let dalje. »Prednost plesa pred drugimi športi je v tem, da glasba in gibanje pričarata tako lepo energijo, da sploh ne opaziš, da se giblješ, da premaguješ težke ovire, da se razvijaš in rasteš. Pri malih plesalcih je včasih težak en sam gib. Ko pa jim predstaviš celotno podobo, jih motivacija potegne naprej. Človeško telo je pravi čudež. Škoda je za vsakega človeka, ki ga ne zna ali ne more v polnosti izživeti. Ples je najlepši način, kako se telo izrazi.« Na zadnji produkciji ob koncu šolskega leta v Laškem so se na odru v večini predstavila dekleta, a kot pravi Katarina Maček, to ni pravilo. »So zvrsti, ki so bolj priljubljene pri fantih, na primer hip hop, break dance, in druge, ki so bliže ženskam. Ampak ples je v vsakem primeru področje, kjer si spola najbolj nežno padata roke, mar ne?« StO Nekatere plese imajo raje dekleta, druge fantje. (Foto: arhiv NT, SHERPA) Zdravje je vse in brez zdravja je vse nič! Gibanje je temeljna človekova potreba in kar se Janezek nauči, to Janez tudi zna! Udeleženi otroci bodo skozi igro in zabavo pridobivali gibalne izkušnje, spoznali zanimivo uporabo številnih telovadnih pripomočkov, se družili z vrstniki ln ob premagovanju spretnostnlh poligonov sklepali nova prijateljstva. Otroci do 4 let skupaj s starši Kdaj: vsak četrtek ob 17. uri Predšolski otroci do 7 let Kdaj: vsak četrtek ob 18. uri . jytAjjwc': i^L d 15.9.2014 dalje vsak delavnik med 18.00-20.00 v pisarni ŠDG V prostorih Športnega društva Gaberje (Mariborska cesta 42,3000 Celje - nekdaj TVD Partizan) Mala-Mali, spletna trgovina www.mala-mali.si e-mail: info@mala-mali.si FB: www.facebook.com/malamalishop Od 28. 8. do 10. 9. bralcem Novega tednika nudimo 10% popusta na celoten nakup. Koda popusta: MALAMALI Ponujamo: - licenčne izdelke risanih junakov - otroško posteljnino, brisače - različne igrače, tudi plišaste - oblačila in obutev V svetu risanih junakov Spletna trgovina Mala-Mali je razigran prostor, kjer najdete zabavne izdelke za otroke ali svoje otroško srce. Vstopite v svet risanih junakov - Mie, Pujse Pepe, Dore Raziskovalke, Strele McQueen in drugih. Vsi izdelki v naši trgovini so licenčni, evropske izdelave in visoko kvalitetni. Na naših virtualnih poličkah si lahko izberete oblačila, obutev, posteljnino, igre in igrače, izdelke za osebno higieno in veliko več. Spletna trgovina je začela poslovati maja 2013 in se od takrat razvija in trudi ugoditi sleherni želji po licenčnih izdelkih risanih junakov. Dostopni smo na spletnem naslovu, www.mala-mali.si kjer si lahko izdelke ogledate in jih naročite - poleg plačila po povzetju omogočamo tudi plačilo po predračunu ali s kreditnimi karticami. Prav tako ste vabljeni, da sledite naši Facebook strani www.facebook.com/malamalishop. Vabljeni v svet risanih junakov, kjer se vedno kaj dogaja! Promocijsko besedilo 44 ZA MALE IN VELIKE OTROKE NOVOST V CELJU: PLESI Z LEJCI AFRIŠKA PLESNO-GLASBENA URICA ZA NAJMLAJŠE. RITEM, GLASBA IN PLES ZA STARŠE IN OTROKE DO 4 LET Vadbo, ki traja 45 minut, vodi Lea Menard. Občasno bo na obisk prišel tudi Issiaka Sanou, glasbenik iz Burkine Faso in nam igral na afriške bobne in ostale inštrumente... ZAVOD CELEIA CELJE VABI K VPISU V AFRIŠKE PLESNO GLASBENE URICE, ki jih bo začel izvajati v sodelovanju s KUD BaoBab iz Ljubljane v mesecu oktobru. Delavnice se bodo odvijale v Centru sodobnih umetnosti Celje, Galeriji sodobnih umetnosti Celje na Trgu celjskih knezov 8 od začetka oktobra do konca maja, lx mesečno in sicer vsako prvo sredo v mesecu ob 17.00. Љ r* I u Vpis bo potekal do zapolnitve prostih mest; max. 20 otrok, od 15. 9. 2014 na TIC Celje, Krekov trg 3, tel.: 03 42 87 936, 03 49 25 081, tic@celje.si od ponedeljka do petka, od 10.00 do 17.00. Cena obiska delavnice ob vpisu do 15 otrok je 12 EUR, ob vpisu več kot 16 otrok pa 6 EUR. Cena za obisk je zasnovana po principu 1 otrok + 1 odrasel. ZAVOD CELEIA СЕЏЕ l Nagradna igra Najboljše darilo za rojstni dan! Ko ne vemo, kaj podariti za rojstni dan, ali ko prirejamo zabavo in nam manjka zabavni element, je na voljo nova igra v zbirki poučnih in zabavnih družabnih iger. Igra Moja Slovenija - rojstni dan je zabavna in napeta. Narejena je po najbolj vznemirljivem delu TV-oddaje Moja Slovenija in zato lahko trenutke presenečenja, smeha in zabave prinese tudi k vam domov. Pripravili so 110 kartic s po štirimi različnimi vprašanji, kot v oddaji pa si tiktakajoče darilo podajate naokoli in poskušate na zastavljeno vprašanje čim hitreje odgovoriti. Če boste odgovarjali prepočasi, se lahko zgodi, da vam bo darilo eksplodiralo. Ampak ne skrbite, darilo so zasnovali tako, da je večkrat uporabno. Že imate družabno igro rojstni dan? Na voljo je v vseh trgovinah z igračami. Promocijsko besedilo Med vsemi, ki nam boste narisali risbo na temo rojstnega dne, bomo izžrebali tri prejemnike igre Moja Slovenija - rojstni dan. Risbe nam pošljite na naslov: Novi tednik in Radio Celje, Prešernova ulica 19, 3000 Celje s pripisom ROJSTNI DAN. www.wowbaby.si info@wowbaby.si www.facebook.com/wowbaby.si ф-Ч septembru za bralce Novega tednika 10% popust. KODA WOW! Baby www.wowbaby.si info@wowbaby.si www.facebook.com/wowbaby.si Vabljeni v spletno trgovino za otroke, kjer vas čaka WOW! ponudba drugačnih izdelkov za otroke do osmih let. Na naših poličkah že lahko najdete najnovejšo kolekcijo jesenskih in zimskih oblačil. Med najbolj priljubljenimi so pliš jakne s podobo živali, jakne z dinozavri ali rožicami v mnogih barvah, majice z dolgimi rokavi s prikupnimi in z zabavnimi motivi, prav posebne hlače - legice z gamašami - mehki in pisani podloženi pajaci za hladne dni... Širok je tudi izbor hlačnih nogavic - žabic - in legic s čudovitimi potiski na zadnji strani. Prav tako pri nas najdete licenčne izdelke blagovnih znamk Mia in jaz, Ledeno kraljestvo in Disney. Znani smo po široki izbiri cenovno ugodnih dodatkov, kot so trakovi za lase, kravate, metuljčki, pentlje in rožice s sponko, da z njimi dodate piko na i izbrani opravi za posebne priložnosti (krst, poroka, rojstni dnevi) in fotografiranja. Tudi če potrebujete oblačila, obutev in darilo za dojenčka, ste na pravem naslovu. S podarjenimi nogavičkami z napisom I love mum/ dad ali 50% mum, 50% dad boste ogreli srce vsake mamice, ki je pravkar povila svojega otroka. Ko boste želeli drugačne, kakovostne in cenovno dostopne izdelke ter hitro dostavo, pokukajte k nam. Mnogo WOW! prijateljev nam že zaupa. Pridružite se jim tudi vi! V septembru za bralce Novega tednika 10 % popust. KODA: WOW ZA MALE IN VELIKE OTROKE 45 Jezikovni tečaj kot semester na Bradavičarki Zgodnje učenje z uporabo digitalne tehnologije, ki je otroku v prid Tečajniki centra Helen Doron - angleščina za najmlajše po prvem letu delovanja v Celju žanjejo prve sadove revolucionarne učne metode, primerne za dojenčke od treh mesecev do mladih pri 19 letih. »Veliko je že staršev, ki jim ni treba ničesar več razlagati. Ko njihov dveletnik čeblja v angleščini, rezultati govorijo sami zase,« v začetku novega šolskega leta zadovoljno pove vodja centra Klemen Mlaker. Nova sezona pa pomeni še eno prelomnico v digitalnem svetu učenja, in sicer jo predstavljajo aplikacije t. i. obogatene resničnosti. Metoda učenja angleščine Helen Doron temelji na naravnem učenju, kakršnega so na primer deležni otroci v dvojezičnih družinah. Brez posebnega truda lahko otrok v prvih letih življenja osvoji celo več različnih jezikov. Je pa treba imeti nekaj sistematične vztrajnosti in znanja. Če starši z otroki ne govorijo v svojem jeziku, zgolj to, da so se rodili v dvojezičnem zakonu, še ne prinese dvojezičnih govorcev. Pri vsem skupaj je ključna skrivnost zgodnji pristop - učenje se namreč sliši čisto preveč šolsko za tovrstno podajanje znanja oziroma veščin. Enoletni otrok v resnici ne bo povedal ničesar razumljivega, vendar je to strateško najbolj pomemben čas, ko njegovi možgani izberejo slušni nabor glasov, značilnih za njegovo primarno jezikovno okolje. Odrasli na primer v za nas eksotičnih tujih jezikih, kot je na primer kitajščina, mnogo glasov niti ne razločimo. Dojenčki pa so v tem pogledu državljani sveta - lahko se programirajo za katerikoli obstoječi jezik. To fascinantno zmožnost imamo človeški mladiči le do kakšnega šestega, sedmega leta. Potem se začne učenje s prevajanjem, kot se ga vsi spomnimo iz šole. Četudi otroci začnejo tuj jezik osvajati v prvem razredu - kar v tem šolskem letu velja šele za redke osnovne šole - je vlak že odpeljal. Seveda se tudi peš, počasi, daleč pride, a je roko na srce precej manj udobno, hitro in enostavno. Ne prepovedujte, ampak izkoristite v svoj prid Metoda Helen Doron temelji na vsakotedenskem obisku tečaja in vsakodnevnem poslušanju zvočnih posnetkov, ki otrokom pričarajo jezikovno zvočno kopel in ustvarijo umetno jezikovno okolje maternega jezika. Če ste novodobni starši, se zagotovo srečujete še z eno dilemo, in sicer s tem, kako uravnavati dostop in vzgajati otroke za pravilno uporabo digitalnih medijev. Da malčki pred različnimi zasloni preživijo preveč časa, strokovnjaki opozarjajo že dolgo. Glede na to, da sodobni svet po svoje temelji na takšni tehnologiji, popoln odvzem oziroma abstinenca nista niti mogoča niti smiselna. Je pa pametno otrokom na teh medijih ponuditi koristne vsebine. Ponudite jim aplikacije za zgodnje učenje Helen Doron. »Ena od naših mamic je uvedla pravilo, da lahko otroci igrice igrajo izključno med poslušanjem Helen Doron zvočnih vsebin. Tako se jim nikoli ne zgodi, da bi na dnevno obveznost pozabili. Otroci bi igrice tako ali tako igrali ves dan. Čas ob igricah ni vržen stran, saj ob tem pasivno poslušajo vsebine, kar je bistvenega pomena za uspeh tečaja. Poleg tega se zdi časovna omejitev na dvakrat po dvajset minut več kot razumna,« o primerih dobre prakse pove Mlaker. Na pametni telefon si lahko vsakdo brezplačno naloži aplikacijo Fun with Flupe, kjer se otroci na zabaven način učijo besedišča. Na ta medij in na tablične računalnike prihaja tudi di- Klemen Mlaker: »Po prvem letu učnega centra Helen Doron v Celju na desetine staršem ni treba več ničesar razlagati. Ko dveletnik čeblja v angleščini, rezultati govorijo sami zase.« gitalno obogatena resničnost - verjetno tehnologija učenja prihodnosti. Tehnologija prihodnosti bo interaktivna Obogatena resničnost je čarobno digitalno orodje, aplikacija, ki dvodimenzionalne slike v knjigah spremeni v gibljive tridimenzionalne zgodbe z animacijo in zvokom. Tehnologija je natančno prirejena za učenje angleščine po programu Helen Doron. Otroci tako ohranjajo motivacijo in zanimanje ter vedno znova dobijo priložnost, da slišijo in ponovijo pravilno izgovorjeno angleško besedo. Svet se spreminja, generacija X odrašča v okolju, kjer je v vsakem trenutku bombardirana z najrazličnejšimi dražljaji. Suhoparne knjige ne pritegnejo več niti mlajše generacije učiteljev, kaj šele sodobnih otrok. Učenje tako ne more biti več enosmerna cesta podajanja podatkov, ampak dvosmeren odnos raziskovanja in odkrivanja informacij, ki se smiselno navezujejo druga na drugo. Vsaj moralo bi biti tako, če šolski sistem tega še ni povsem ponotranjil. Tehnologija obogatene resničnosti je nadgradnja tapkanja in vlečenja po zaslonu. Skozi digitalna očala namreč prihaja navidezna resničnost, v kateri bodo učenci znanje osvajali z aktivnim sodelovanjem, ne le s pasivnim poslušanjem. Učilnica prihodnosti bo skozi posebna očala verjetno res videti kot čarobni svet Harryja Potter-ja na Bradavičarki. Magično potovanje v svet angleščine se začenja v učnem centru Helen Doron v Celju. StO, foto: osebi arhiv штл i Ш Ü >* fä fpfii* \ fektt i i 4 ANGLESCI od 3 mesecev do 19 Tudi v Celju! www.helendoron.s celje@helendoron.c <П PUSNj V3L www.plesnival.si Brezplačne predstavitvene urice potekajo od 28.8. do 5.9.2014, vsak delovni dan. Za rezervacijo pokličite na telefon 070-600-100 ali pošljite mail na celje@helendoron.com. 46 RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Premajhna ponev Dve cimri v študentskem naselju, Mojca in Andreja, se odločita, da bosta za večerjo spekli hrenovke. Mojca vzame hrenovke, odreže po en kos na vsaki strani in jih da v ponev. Andreja jo vpraša: »Zakaj si pa odrezala hrenovke na obeh koncih?« Mojca: »Nimam pojma, moja mama vedno tako dela.« Konec tedna gre Mojca domov in vpraša: »Mama, zakaj ti hrenovke vedno porežeš na obeh koncih?« »Ne vem, zakaj, ampak moja mama je vedno tako delala.« Gre Mojca k babici in jo vpraša isto, babica pa ji odgovori, da je tudi njena mama vedno tako delala. Izgleda, da je to že družinska tradicija. Naslednje jutro gre Mojca na obisk k prababici v dom za ostarele. Oborožena s cvetjem, z bonboniero in s polno zalogo potrpljenja. Stara prababica je navdušena, da se je še kdo spomni. Mojca zbere pogum in jo vpraša: »Prababica, zakaj moramo pred pečenjem hrenovk ali klobas te vedno odrezati na obeh koncih?« Prababica vsa začudena: »Ja, a še zdaj niste kupili večje ponve?« Še stojita Mož pridrvi iz službe domov in vpraša ženo: »Ali se je že začela nogometna tekma?« »Ja, pred nekaj minutami.« »Pa je že padel kakšen gol?« »Ne, oba še stojita.« Mačka Vpraša fant svoje dekle: »Zakaj si si pustila brke?« Ona: »Kje pa si že videl mačko brez brk!« Slovar »Kaj je klavstrofobija?« »Strah pred zaprtimi prostori. Na primer greš v gostilno in te je strah, da je zaprta ...« Neumen kot ... Oče pravi sinu: »Janezek, neumen si kot tale miza.« (potrka po njej) Janezek: »Ati, ati, nekdo trka.« Oče: »V redu, bom jaz pogledal.« Spraševali smo vas, koliko strani ima Novi tednik običajno (v teh poletnih mesecih smo namreč izhajali na 48 straneh). Pravilen odgovor se glasi: 56 strani. Med pravilnimi odgovori smo izžrebali kupon bralca Draga Voduška iz Celja, ki mu bomo poslali majico NT&RC. NAGRADNO VPRA7ANJE Radio Celje bo septembra praznoval okrogel jubilej. Koliko let že deluje? Ime in priimek Naslov Kontaktna telefonska številka Odgovor Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Manjkal je podatek Saška T. Ocvirk je v prejšnji številki Novega tednika pisala o Društvu ljubiteljev koz iz Šentvida pri Planini. Dan po izidu časopisa je dobila elektronsko sporočilo bralca: »Vidim, da ti Tinček (Martin Luskar, predsednik društva, op. p.) ni povedal čisto prave verzije pogoja za članstvo v društvu. Pogoj je tudi, da imaš vsaj eno kozo doma - ampak tako na dveh nogah .« Česen in čebula Fotoreporter Andraž Purg - GrupA običajno nabavlja ekološko pridelano zelenjavo in nazadnje se je dogovoril za posel s česnom. Pri tem je razložil, kako široko uporaben je, tudi na kruh si ga namaže. Na vprašanje, katera potem hoče spati ob njem, je pojasnil: »Sploh ni težav. Pojem malo čebule in ne smrdim več po česnu .« Stopnjevanje po naše Ko naš tehnični urednik Igor Šarlah postavi strani časopisa in jih pripravi za pošiljanje v tiskarno, se med pregledovanjem še najdejo kakšne napake in potem mora strani preimenovati. Tako stran šest postane nova, pri naslednjem popravku pa najbolj nova. Če bi šlo še v tretje, bi verjetno postala najbolj nova od novih . ANEKDOTE Pesnik Petar Petrovič Njegoš (1813-1851), znan tudi kot črnogorski vladika Rade, je dobil iz Rusije podporo - veliko čredo ovac. Delitev teh živali je zaupal enemu od vojvod in mu naročil, naj deli pošteno, kakor Bog zapoveduje. Po nekaj tednih je povprašal, kako je z delitvijo ovac med Črnogorci. »Kakor Bog zapoveduje,« je ta odgovoril. »Dobro, vendar me vseeno zanima, kako,« je vztrajal vladika. »Komur je Bog dal pet ovac, temu sem jih tudi jaz dal pet,« je razložil vojvoda. »Komur jih je Bog dal deset, jih je tudi od mene dobil toliko, če mu jih je Bog dal sto, sem mu jih tudi jaz dal sto. Tistemu, ki ni dal nobene - kako naj bom jaz boljši in pametnejši od Boga?« Anekdoto nam je poslala Martina Žužek z Dobrne. Kupone z odgovorom pošljite najkasneje do torka, 2. septembra, na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje. Izžrebanemu nagrajencu bomo podarili majico NT&RC. 1 8 2 9 4 1 5 6 3 7 4 8 9 6 8 3 6 9 1 8 3 7 6 2 7 9 Z RESETA RAZSVETLJENIH NOVINARJEV , (Pre)hitro izgubljena Izpit za avto imam dobro leto. Da, šla sem ga delat na »stara leta«, štejem jih namreč 31. Še dobro se spomnim, kako pametna sem bila, ko sem opravila izpit. Ne, jaz pa že ne bom živčna v avtu, ne bom se jezila (tudi če upravičeno) na druge šoferje. In tudi divjala ne bom. Po nekaj mesecih seveda ni več tako. Včasih grem sama sebi na živce, ko vidim, kakšna sem. Nestrpna. Hitra, sploh v ovinkih. Da, priznam. Ne maram počasne vožnje. Seveda v naseljih vozim po omejitvah. Ne gre za to, da bi kršila predpise. Mi pa gre zelo na živce - očitno bom to besedno zvezo še velikokrat uporabila - če ljudje tam, kjer je omejitev 50, vozijo 40, tam, kjer je 90, pa 70. In da, zadnje čase se mi kar naprej mudi. Zadnjič sem čisto popenila, ko sem hotela prehiteti avtomobil znamke Audi z nemško registracijo. Seveda ni šlo, kot sem kasneje izvedela, za Nemca, temveč za Slovenca, ki dela v Nemčiji. Tisti, ki poznate ovinke, ki peljejo iz Šentjurja preko Žegra in Prevorja v Kozje, boste vedeli, o čem pišem. Ko se enkrat začnejo ovinki, ni več veliko priložnosti za prehitevanje. So še določena mesta, kjer se da. In na enem od teh mest sem hotela (s cliom) prehiteti gospoda v audiju, ki je vozil ne le počasi, temveč tudi nevarno. Po sredini ceste, nenormalno in nelogično zaviranje ... Ja, sem si rekla, tega pa čim prej prehiti. In kaj se je zgodilo? Ko sem začela prehitevati in sva bila vzporedno, je on pritisnil na plin. Seveda ga nisem mogla prehiteti, ker ni popustil. Malo naprej je sledil nepregleden ovinek. Pametnejši odneha, bi rekli. A nisem takoj. Vozila sem za njim. On pa spet po polžje in kar naprej je pritiskal na zavoro, kot da bi hotel, da se zaletim vanj. In spet se je prikazala priložnost za prehitevanje in ponovno me ne spusti naprej. Še dobro, da sem bila v avtu sama, bes, ki me je popadel, je bil nepopisen. Če bi me takrat kdo slišal ... A pustimo to. Ker sem videla, da očitno ta pred REŠITEV SUDOKU 115 3 1 4 9 8 6 7 5 2 5 8 7 3 1 2 9 4 6 9 6 2 7 4 5 8 1 3 7 3 1 5 2 9 6 8 4 6 4 8 1 7 3 5 2 9 2 5 9 8 6 4 3 7 1 4 9 5 2 3 7 1 6 8 8 2 3 6 5 1 4 9 7 1 7 6 4 9 8 2 3 5 menoj nima vseh koleščkov na pravem mestu, sem raje zapeljala s ceste, ustavila in globoko vdihnila. Ter čakala deset minut. V tem času sem se pomirila in odpeljala naprej. In tega tipa hvala bogu nisem več srečala. Moje dogodivščine v avtu pa niso vezane zgolj na vožnjo. Glede na to, da sem še »mlada voznica«, se kar rada izgubljam. Zanašam se na navigacijo, ki ni bila posodobljena že kakšnih sedem let. In vedno me vodi na napačno mesto oziroma me sploh nikamor ne pripelje. In preračunava in preračunava. Jaz pa se jezim. In nisem edina. S sodelavcem greva včasih na kakšno službeno pot skupaj. Pa pravi: »Vzemi navigacijo sabo.« Že dvakrat ali trikrat se nama je zgodilo, da naju je vodila čisto narobe. Da, res je že skrajni čas, da vzamem s sabo kakšen zemljevid ali da posodobim navigacijo. Sicer pa, če opišem eno od dogodivščin. Ker me je malce sram, ne bom napisala vsega. V glavnem - bila sem na službeni poti. Morala sem iti v neko manjšo vas v Spodnjesavinjski dolini. Kot je že znano, mi ta del Slovenije ni najbolj jasen. Kakorkoli že. Navigacija, ki jo je očitno popolnoma zmedel en obvoz, me je spet čisto vrgla s tira. Izgubila sem se. Kaj pa zdaj? V službo ne bom klicala, da se mi ne bodo smejali, sem si mislila (no, zdaj se pač bodo). In pokličem mami. Ji povem, kje približno sem. Ona seveda vzame v roke zemljevid in me po telefonu usmerja. Ker sem ji povedala, da sem nekje, kjer nisem bila, a sem mislila, da sem, sem se še bolj izgubila. Če povem po pravici, mi je šlo že kar pošteno na jok. Mudilo se mi je, bila sem dogovorjena, a sploh nisem vedela, kje sem. Mami pa mi tudi ni mogla kaj veliko pomagati po telefonu. Ok, si rečem, zberi se in pojdi nazaj po tisti poti, od koder si prišla. Nekako sem le prišla nazaj (skoraj do Celja). Izklopila sem navigacijo, vklopila možgane in našla vasico, ki sem jo iskala. Naslednjič pa nikamor več brez zemljevida... IZGUBLJENKA Zaupate nam že —69 let— шш K RAZVEDRILO 47 Nagradna križanka RIŽAH EZNACILNOST a vajenega l)6Afl E Človeka krvno maš-cevanje slovenski raper umetna vodna pregrada elda viler predlog za ravnanje slikovitost, bogatost (ekspr.) rastlinska bodica kraj v bosni medmet začudenja argentinska igralka (griselda) osnovni ton naprava za dvig materiala izdelovalec opank pritok misisipija osebni vrsta, zaimek linija - spojine amonijaka vir zvoka znanilec (star.) pogum, odločnost it. slikar di bondone pesnik (janez nepomuk) ameriška igralka (marlee) conrad nagel 16 reka na pirenejskem polotoku močen, rezek glas am.pevka fitzgerald šahovska zmaga drag kamen sintetična snov 15 slikar pilon alkaloid v čaju am. zvez. država (orig.) st. mer. enota thomas jefferson rimski hišni bog italijanski violinist (giuseppe) grška črka pitje po oprav. delu gostinski delavec trajni glagol zemeljski tečaj francoski igralec ventura revija za zborov-stvo telovadna prvina očitanje napak ameriški igralec (robert) toni gašperič kradljivec pesnik balad (redko) karlovec glavno mesto ban gladeša ločilo, ki označuje grški premi polotok govor severno-irska teroristična organizacija Nagradni razpis 1. nagrada: zlat obesek za verižico in knjiga Celjske Mohorjeve družbe 2. nagrada: bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišču Hochkraut v Tremerju 3. nagrada: bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju Pri žrebanju bomo upoštevali pravilno geslo, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje, do torka, 2. septembra. Rešitev nagradne križanke iz št. 34 Vodoravno: TOKAJ, MEAD, OSAMEVANJE, KTV, TOR-TAR, RETECE, KOLC, OKUPATOR, DM, NACE, POSEBEK, ŠILA, NIT, ELEGAN, OKTAVIJAN, REDAR, BUR, TEMENA, AS, BERTOKI, AVIANO, BOL, PREGRADA, TN, ONKRAJ, 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 Ona: V misli se vam bo pritihotapila nagajiva ideja, ki vam ne bo dala miru. Toda pomislite tudi na posledice, ki vas lahko doletijo, še posebej na tiste, ki bodo prišle od partnerja. On: Partnerka vas bo povabila na prijetno večerjo v dvoje, saj vam namerava sporočiti presenetljivo novico. Poskusite ji tudi vi pripraviti kakšno majhno presenečenje, saj bo tako doživetje več kot idealno. Ona: Prav je, da se s s svojim srčnim izvoljencem pogovorita tudi o stvareh, ki vaju obremenjujejo, saj ne smete pustiti, da se vam težave nakopičijo. Skupaj bosta vsekakor našla dober in pošten kompromis, ki bo zadovoljil oba. On: Vaša zamisel se že obrestuje in se vam bo še naprej obrestovala. Ne smete izgubiti zaupanja vase, ker boste le tako premagali težave. Partnerka vam bo vsekakor stala ob strani. ЦЈЈИШЈ.Дјш! Ona: Naključno srečanje s starim prijateljem vas bo spomnilo na dogodke iz preteklosti in prav lahko se vam zgodi, da vas bo premamil spomin na nekdanje čase. Pazite, da za to ne bo izvedel vaš partner. On: Lotili ste se stvari, ki vam lahko prav hitro uspe. Dobro bi bilo, da se že zdaj začnete pripravljati na nadaljnje odločitve, saj bo kasneje prepozno. In tudi na partnerko bi lahko malo bolj popazili... ШШШ Ona: Prišel bo odgovor na dolgo pričakovano vprašanje, tako da se ne boste mogli več izgovarjati, da se ne morete pravilno odločiti. Imeli boste prav vse pogoje, treba jih bo le še izkoristiti. To pa je že povsem druga zgodba... On: Nepričakovan obisk vam bo prinesel obilico neprijetnosti, vendar tudi novice, ki vam bodo pomenile še veliko več. Naenkrat se boste znašli pred celo kopico alternativ, ki bodo vse nadvse prijetne. DVOJČKA ft? Ш SIKELEC Ona: Zasanjan pogled vam bo popolnoma spremenil načrte za prosti čas. Nikar se ne obirajte, da vas ne bo kdo prehitel. Prav nič si namreč niste »rezervirali«, ampak se boste morali presneto boriti. On: Končno bo razkrita vaša velika skrivnost, vendar bo vse skupaj minilo brez velikih posledic. Izlet v dvoje vam bo prinesel prijetno osvežitev v ljubezni, ki ste jo iskali že dlje časa. Pazite se - nekdo vam hoče škodovati! Ona: Zelo ste samozavestni, vendar bi bilo dobro, če bi včasih tudi premislili in se prepričali v upravičenost svojih dejanj. Prehitra presoja vas lahko privede v situacijo, ko enostavno ne boste našli izhoda. On: Pogovor s pravo osebo vam bo povsem razblinil dvome glede partnerke, katere obnašanje se vam je zadnje čase zdelo precej čudno. V resnici vam samo pripravlja prijetno presenečenje, zato ji nikar ne pokvarite veselja. Ona: Nek prijatelj se je začel zanimati za vas bolj, kot si želi njegova stalna partnerka. Bodite previdni pri tem odnosu, saj se vam lahko kaj hitro zgodi, da boste pristali v postelji nekoga, čigar partnerka ne bo nad tem prav nič navdušena. On: Prijeten pomenek se bo vse prehitro prevesil v nekaj povsem drugega in prav lahko se vam zgodi, da se boste konec tedna znašli v povsem tuji postelji. Toda nikar se s tem preveč ne hvalite, kajti vse skupaj lahko pride na povsem napačna ušesa. KOZOROG Ona: Idealno bi bilo, če bi si vzeli čim več časa za uresničevanje svojih poslovnih načrtov, saj je trenutno obdobje za kaj takšnega več kot ugodno. Nič ne boste zamudili, še posebej na ljubezenskem področju. On: Dosegli boste pravo zmagoslavje na poslovnem področju, zato si boste proti koncu tedna privoščili praznovanje v krogu prijateljev, ki so vam pri tem pomagali. Bilo bo več kot noro. NELI, PITA, SKAKAČ, ECO, STOL, RAJ, KARAT, SIT, RADU-HA, POR, TIP, JUNAK, TENISIŠČE, AO, IZAK, VNETEŽ, SIR, OKOV, TAO, ONEIL, PEKING, ČAKRA, SCANIA. Geslo: Zdrava sadje in zelenjava Izid žrebanja 1. nagrado, bon za klasično masažo v centru Herkul v Slovenskih Konjicah, prejme: Andreja Salobir, Žegar 27, Prevorje. 2. nagrado, bon za nedeljsko kosilo za dve osebi v Gostišče Hochkraut v Tremerju, prejme: Jože Vitasovič, Jelovo 35, Radeče. 3. nagrado, bon za picerijo Zanzibar v Šentjurju, prejme: Valentin Rimc, Kozje 176, Kozje. Nagrajencem čestitamo. Nagrade bomo poslali po pošti. Ona: Vaša reakcija na nepričakovano novico bo vse preveč impulzivna, da bi lahko dosegli kakršnokoli razumno rešitev. Poskusite se zbrati in trezno razmisliti in se bo rešitev pokazala kar sama od sebe. On: Krepko se boste morali potruditi za naklonjenost osebe, ki vam je v zadnjem času postala skoraj preveč všeč. Poskusite s povabilom na romantično večerjo, saj bodo tako vaše možnosti nekoliko večje. DEVICA Ona: Mika vas, da bi radikalno spremenili svoje okolje. Nikar ne delajte tega, saj bi vam bilo še kako žal, če bi to storili. Držite se tistega, kar imate v rokah - ostalo bo prišlo že samo po sebi. On: Doživeli boste prijetno ljubezensko avanturo s prijateljico, kar lahko hitro preraste tudi v kaj več. Sicer pa je napočil skrajni čas, da se odločite za kakšno resnejšo zvezo. VODNAR Ona: Ne pretiravajte s hrano, saj se vam to lahko maščuje. Pri vsem je v prvi vrsti treba imeti pravo mero. Srečali boste popolnega tujca, ki bo kmalu našel svoje mesto v vašem zasebnem življenju. On: Le stežka se boste uprli skušnjavi, vendar raje dobro premislite, preden storite naslednji korak, da si kasneje ne boste očitali. Saj veste, bolje je enkrat premisliti kot dvakrat plačati! Ona: Če ne boste vsaj malo pohiteli, vas bo prehitel nekdo, ki ste mu že dlje trn v peti. Prijatelji vas bodo sicer popolnoma podpirali, vendar to mogoče ne bo dovolj. Proti koncu tedna lahko pričakujete obisk. On: Krepko se boste morali potruditi, da boste uspeli pridobiti nazaj tisto, kar ste pred kratkim zaradi lahkomiselnosti izgubili. Toda kljub temu se vam splača malo stisniti zobe, saj boste s tem ogromno pridobili. delnice 4 6 prevretek 10 20 21 17 dete 9 5 11 12 19 13 18 48 RUMENA STRAN Član žirije za Veronikino nagrado je bil tudi celjski pesnik Zoran Pevec, ki smo ga ujeli v družbi nomini-rancev Andraža Poliča in Blaža Lukana (z desne). Pesniški večer pod zvezdami Na Starem gradu v Celju so v torek zvečer podelili Veronikino nagrado in zlatnik poezije. Potem ko jim je lani zagodlo vreme in je bila podelitev v Narodnem domu, so tokrat enega največjih kulturnih dogodkov na Celjskem lahko pripravili pod zvezdami. To ni bilo najbolj všeč znani celjski pesnici Bini Štampe Žmavc, ki je sama sebe primerjala kar z zamrznjeno muzo, saj jo je med čakanjem na recitiranje njenih pesmi zeblo do kosti. Poleg nje so kulturni program večera soustvarjali še pesnik Feri Lainšček in pevka Ditka Čepin, pesnica Glorjana Veber in glasbenika, klarinetist Slavko Kovačič in pianistka Larisa Čanji. ŠO, foto: GrupA Celjsko pesnico Bino Štampe Žmavc je na Starem gradu spremljal njen sin Gaj Žmavc, znani slovenski plesalec in koreograf. Tudi kapitalistični čudež? Pred časom je novo podobo dobilo središče Celja, te dni tudi Velenja, kjer so občani množično prišli pogledat prenovljeno Promenado. Župan Bojan Kontič je v svojem govoru ob odprtju med drugim povedal, da so Velenje nekoč poimenovali kot socialistični čudež in da so si ga hodili ogledovat od blizu in daleč. Le kaj je v amfiteatru ob Paki še povedal Srečku Mehu, nekdanjemu poslancu in dolgoletnemu županu, Andreji Katič, nekdanji direktorici občinske uprave in sedanji poslanki SD, Deanu Lahu, za Promenado odgovornemu domačinu, sicer na delu v ljubljanskem podjetju, ter Janku Kopušarju, županu Šmartnega ob Paki (in še drugim gostom), da so se odzvali z mešanico smeha in začudenja? Morda to, da bo Velenje tudi kapitalistični čudež? RG, foto: GrupA Vse poti vodijo na sejem Minuli konec tedna se je tudi ekipa našega uredništva odpravila na sejem Agra v Gornjo Radgono in tam srečala kar nekaj ljudi s Celjskega. Med njimi so bili kmetje, podjetniki, šolniki ... NC, StO, foto: GrupA Na razstavnem prostoru Konzorcija biotehniških šol Slovenije smo ujeli predstavnike šentjurskega šolskega centra. Če se na kmetijskem sejmu razkazujejo plodovi, se v Šolskem centru Šentjur, ki je zrasel na tradiciji ene najpomembnejših kmetijskih šol v državi, kalijo semena. Ravnatelj Janez Vodopivec (levo) in direktor centra Branko Šket sta dobro utečen dvojec, ki sta skupaj z dijaki šolo predstavljala tudi v Gornji Radgoni. Na sejmu so sodelovali tudi predstavniki Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje. Vsak dan so pripravili praktične delavnice in se vključili v spremljajoče prireditve s predavanji na temo trajnostnega vrtnarjenja. Pri ogledu sejma smo ujeli direktorico in ravnateljico šole Štefanijo Kos Zidar (desno), ob njej pa Nado Reberšek Natek, ravnateljico višje strokovne šole, in Emila Špesa, vodjo praktičnega pouka. Ljubiteljski fotograf in zaprisežen navijač celjskega rokometa Slavko Kolar ne zamudi nobene tekme, zato je tudi nam že kdaj pomagal s kakšno fotografijo. Tokrat smo ga srečali na sejmu Agra, kjer je skupaj s sinom Teom skrbel za to, da bi čim bolje predstavil svoje podjetje za prodajo kritine in sklenil kar največ poslov. Ker jabolko ne pade daleč od drevesa, je tudi sin navdušen nad rokometom, pa tudi nad igranjem na diatonično harmoniko, ki se je uči pri Branetu Klavžarju. Proslavljanje vsake zmage Celjanov je tako gotovo še bolj veselo.