Pierre Soletti je rojen leta 1971 v osrčju južne Francije. Izdal je več kot dvajset knjig za odrasle in mladino. Sodeluje na številnih javnih branjih in festivalih, kjer publiko vsakič znova navdušuje s svojim animiranim nastopom. Njegova dela so botrovala ustvarjanju mnogih multime-dijskih predstav. Na glasbenem področju redno ustvarja s svojim bratom Patriceem Solettijem in v duetu Facteur zèbre. Je urednik pesniške zbirke sodobne poezije za mladino Petit VA! Snuje napise na zidovih muzejev in drugih krajih, ki so bolj ali manj posvečeni umetnosti. Njegov način pisanja je na videz naiven, saj se izraža s preprostimi besedami, a presunljivo prodoren. V svojih tekstih večkrat namenoma maltretira jezik in tako prek podobe pesnika "poète agité", kot ga pogosto označujejo, v resnici ustvarja jezikovna presenečenja ter grafične in leksikalne jukstapozicije, ki dopuščajo, da se na lahkoten način dotika tudi najbolj eksistencialnih vprašanj.
Tuja obzorja
Pierre Soletti
Zadnja postaja za planetom Jupitrom
prav, lahko rečeva, da se greva lovit, prav? rečeva, da si ti volk in jaz kožokrilec, prav? kožokrilec je beseda, ki je prej nisem poznal beseda
jaz sem kožokrilec
lahko se delam, da sem kožokrilec, ki vztrajno navija mehanizme vseh vetrov
ki pred menoj nimajo nobenih skrivnosti, prav?
navijal bi mehanizme
prodrl bi vse do strojev in ustvarjal veter
ali kar koli drugega, kar počnemo ko prodremo v stroj
delal bi veter
ustvarjal rafale vetra brez konca in kraja lahko rečeva
1664
Sodobnost 2014
Pierre Soletti: Zadnja postaja za planetom Jupitrom
15.
prav
in bi bil jaz tisti ki je zapravil vse svoje življenje prav?
ne bi bil jaz ampak volk prav?
volk naj bi bil ta, ki je zapravil vse življenje in ne jaz, ki s svojimi kratkimi nogami ne bi nikoli uspel ujeti življenja lahko rečeva, da to ne bi bil jaz lahko rečeva, da ni moja krivda življenje
lahko rečeva, da to ni odvisno od mene ampak da sva ga zapakirala v kovček prezgodaj
in da zdaj ne vem, kam sva ga založila prav?
ves ta nered naj ne bi bil najina krivda
lahko rečeva
da to nisva midva
da sva le del pokrajine, prav?
lahko bi tekala po žarnicah
o katerih ne bi nič vedela o svetlobi
tekala bi po svetlobnih kolobarjih kjer ne bi bilo nikogar
zakopala bi se globoko v sipine plaž
ki jih je nekdo pozabil v žepu
tekala bi po žepu
brskala po njegovem dnu
bumbumala ob stene sveta
lahko rečeva, da je tako, prav?
lahko rečeva, da je vrtoglavo živeti pokonci
Sodobnost 2014
1665
Pierre Soletti: Zadnja postaja za planetom Jupitrom
37.
prav, lahko rečeva, da sem svoje noge dal v očetove noge, prav? lahko rečeva, da so njegovi čevlji moji, prav? in njegov glas, lahko rečeva, da mi ga je posodil, prav? jebela cesta! oče sem
v trenutku začutim bumtreskanje v trebuhu se je tudi moj oče počutil tako?
1666
Sodobnost 2014
Pierre Soletti: Zadnja postaja za planetom Jupitrom
100.
čakal te bom na zadnji postaji na levo
takoj za planetom Jupitrom
Sodobnost 2014
1667
Pierre Soletti: Zadnja postaja za planetom Jupitrom
Ker se začenja
koliko besed potrebujeva da bi se lahko razumela?
ali da bi nama postalo jasno?
koliko?
povej, koliko besed koliko gibov povej
koliko lestev potrebujeva
da bi se lahko povzdignila v višave?
kolikokrat besedo za besedo
se je treba povzpeti po naših otroštvih
da bi se lahko srečala?
kako dolgo je treba plezati kot divja trava do kod?
koliko besed potrebujeva da bi nehala čofotati po lužah surove žalosti?
koliko zvezd morava videti pasti v najin krožnik da bi nehala utapljati samotnost v paketih po dvanajst?
pišem ker so
na konicah prstov črke
& včasih razmišljam:
1668
Sodobnost 2014
Pierre Soletti: Zadnja postaja za planetom Jupitrom
koliko besed, povej, koliko besed da se boriva da se premagava ali da se zdrobiva
koliko besed potrebujeva
da bi se razumela
da bi nama postalo jasno
da bi se enako stopila ob vsaki besedi
koliko?
"Dlje od samega sebe sem nekega dne
abrakadabrično odpotoval,
že dolgo se nisem več srečal;
zdaj sem tu v sebi, kot človek v svoji hiši,
ki se je zgradila, medtem ko ga ni bilo.
Pozdravljena bodi tišina. Nisem se vrnil, da bi se vrnil; prišel sem, ker se začenja."
Gaston Miron
Prevedla in spremni zapis napisala Mateja Bizjak Petit
Sodobnost 2014
1669