Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Poštno-čekovni rad. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „NAŠ DOM"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška c. 5.
Telefon 2113
lene inseralom: cela straa Din 2000.—, pol strani Din 1000.=* četrt strani Din 500.=, V« strani Din 250.=, J/i« strani Din 125.=< Mali oglasi vsaka beseda Din 1.20*
Na zborovanju v Sarajevu na bin-k oš t no nedeljo je ministrski predsednik dr. Srskič rekel: »Prve občinske volitve bodo v kratkem razpisane, najprej v dveh banovinah, kasneje pa v ostalih.« Z ozirom na te besede predsednika VlS,-de je treba pcUuariti željo in potrebo, da se v Sloveniji čimprej razpišejo občinske volitve. Ta potreba ne sledi samo iz načela ljudske samouprave, ki ga je ministrski predsednik v omenjenem govoru poudaril, marveč zlasti iz posebnih razmer Slovenije, kar se tiče občinskega vprašanja. Naša ožja domovina stoji pred največjo spremembo, ki so jo kdaj doživele naše občine. Gre za temeljito preureditev občin v teritorialnem (ozemskem) oziru, za zložitev sedanjih malih občin v velike občine, za določitev mej, imen in sedežev občin.
To so velevažne zadeve, ki najgloblje posegajo v krajevne družbene razmere našega ljudstva. Naš list, ki je iz slovenskega ljudstva izšel, z njim živel, z njim se boril ter branil njegove pravice, se je v tem vprašanju odkrito izrazil ter jasno opredelil svoje stališče. Mi srno mnenja, da so naše občine zgodovinske tvorbe, tki jih brez najtehtnejših razlogov ni treba spreminjati. Niso te tvorbe bile našemu ljudstvu od zunaj vsiljene, vzrastle so iz naših lastnih družbenih in gospodarskih razmer. Politični nagibi so prevladovali tamkaj, kjer se je hotelo v nekdanji avstrijski državi umetno ohraniti spodnještajer-sko nemštvo, boljše rečeno nemškutar-stvo. Iz tega nagiba je nastala na Slovenskem Štajerskem izločitev malih mestnih in trških občin iz slovenskega ilcmetskega okolja. Tako so nastale na našem slovenskem ozemlju male mestne in trške občine, ki so bile od države ustvarjeno zatočišče nemškutarije.
Ali se hoče te nekdaj nemškutarske oaze (ozemlja) v slovenskem narodnem telesu ohraniti? Za ozemski obseg, od-nosno za prebivalstveno količino se proglaša načelo 3000 prebivalcev za eno občino. Zakaj naj to velja samo za Ikmetske občine, ne pa tudi za male mestne in trške občine? Ako zakon določa število 3000, zakaj mu podrejati ozemsko razdaljene ikmetske občine, ne pa malomestnih in trških? Omembe je vredno, da v tem vprašanju »Domovina« in »Kmetski list« varujeta značilen molk. Pišeta o bogzna kakšnih rečeh, o zadevah pa, ki se neposredno tičejo našega ljudstva ter najgloblje posegajo v njegove življenjske razmere, govorita manj kot o možu na luni.
Ko gre za preureditev občinskih mej in zložitev občin, gre za velepomembne zadeve. Ako se ta preureditev izvrši abstraktno (brez ozira na dejanske potrebe) po vnaprej postavljenem načelu, bi mogla povzročiti veliko zmedo ter imeti usodne posledice. Iz vrst našega ljudstva se je v vprašanju občinskega ozemskega obsega poudarjalo načelo: Občinske meje naj se krijejo z župnijskimi. Ako res Iclenka smrtni zvonček malim občinam, naj se oživotvorijo vsaj občine, ki ne mešajo župnijskih mej. Vsaj glede na ozemsko organizacijo župnij se ne more reči, da nam jo je vsilil tujec v nekdanji državi. Če pa so župnijske meje naravno vzrastle kot plod dolgotrajnega versko-družbenega razvoja ter je njihova sprememba —
vsaj v bistvenih črtali — izključena, za^ kaj jih proglašati kot nesposobne za občinsko razmejitev?
Za velevažno zadevo našega ljudstva; gre. Pripravlja se sprememba, ki bo zadela ljudstvo bolj občutno kakor druge politične spremembe. Ljudje se bodo morali ločiti od tega, čemur so bili pri-vajeni že celo vrsto rodov. Razdalje do sedežev občinskih uprav se bo povečalo. Nastali bodo novi veliki stroški, ker se predvidevajo občinski domovi, občinski tajniki in drugi občinski nameščenci. V vseh teh važnih zadevah je odgovornost poedincev pretežka, potrebno je sodelovanje in soodgovornost ljudstva. Zato pa je utemeljena želja in zahteva, da se v naši banovini čimprej razpišejo občinske volitve.
Pakt (pogodba) štirih velesil: Anglije, Francije, Italije ter Nemčije je bil 7. junija v Rimu podpisan. V veljavo stopi pogodba, kakor hitro bo sprejeta ob parlamentov omenjenih velesil. Besedilo pakta štirih velesil določa medsebojno sodelovanje v okviru Društva narodov za ohranitev miru, ki je po tej pogodbi v Evropi zasiguran za 10 let, kar posebno pozdravlja Mala antanta.
Napad na bivšega grškega ministrskega predsednika. V noči od 6. na 7. junija je bil izvršen napad na biv-
šega grškega ministrskega predsednika Venizelosa in na njegovo soprogo 5ikm pred prestolico Grčije Atenami, Na Venizelosov avto je bilo oddanih' krog 50 strelov. Po prvih strelih sta se vrgla predsednik in njegova žena na tla avtomobila in le na ta način sta ušla smrti. Soproga je kljub temu dobila štiri rane, Venizelos sam je bil le ne-; znatno opraskan od razbitega stekla; policijski uradnik kot spremljevalec, ki je sedel poleg šoferja, je bil zadet smrtno, šoferja so zadele tri krogle v roko, a je kljub temu nadaljeval pot z naj-večjo brzino do bolnice. Napadalci so bili v avtomobilu, bilo jih je 6 do 7, in so po napadu izginili. Venizelosov avto je bil 40 krat zadet, pneumatike vse preluknjane.
španska vlada ministrskega predsednika Azane je podala ostavko, ker je predsednik vlade hotel premenjati nekatera ministrska mesta, kar pa ni bilo po volji predsedniku republike Zamori, ki se že posvetuje z voditelji socialističnih skupin, da bi prišlo do vlade, iki bi imela zastopnike iz vseh večjih! političnih struj.
Bivši grški ministrski predsednik Venizelos s svojo ženo, na katera je bil izvršen 6. junija v bližini Aten revolverski atentat.
Opozorilo in§€r€fi(om in dopisnikom)
Današnjo številko smo morali zaključiti že v ponedeljek. Tudi prihodnja številka bo zaradi praznikov zaključena že v ponedeljek dopoldne ob 10. zato prosimo pravočasno dopo-šljite, kar želite imeti v listu.
Uredništvo in uprava Slov. gospodarja.
¡mšMMm.	il	
KATOLIŠKIM		
Pr@fc§! §¥. Očeta
Vlada liberalcev in socialistov v Španiji hoče katoliško Cerkev popolnoma zasužnjiti protiversko in brezbožno vladani državi. Potom parlamenta je z neznatno večino glasov vsilila španskemu katoliškemu ljudstvu zakon, s katerim je oropala Cerkev vsega imetja in prepovedala verskim redovom pouk y šolah. Proti temu krivičnemu napadu na osnovne pravice katoliške Cerkve je papež Pij XI. izdal okrožnico na škofe, duhovnike in špansko katoliško ljudstvo, y kateri dviga proti temu zakonu svoj glas, in šlčSl* ne zato, da bi se upiral političnim reformam režima, ker je Cerkev vajena prilagoditi se vsem oblikam države in vlade, samo da ostanejo nekršene pravice Boga in krščanske vesti. Temu so dokaz premnogi konkordati, ki jih je Cerkev sklenila z republikami, ki so nastale po vojni in ki imajo od teh konkorda-tov velike koristi. Španska vlada pa je tudi dobro vedela, da ima tako sveta stolica kakor vsa španska duhovščina lii 1 «tikat pošt§B ft&nien, podpirati novi red in socialni mir. Boj, (ki ga je r$žim napovedal Cerkvi, nikakor ne izhaja iz potrebe, da se brani republika, pa tudi ne iz nerazumevanja vere in njenih blagodejnih institucij, ampak
iz sovraštva proti Bogu
in Krislusu, ki ga gojijo ^rekocuške sekte, ki hočejo vsak verski In socialni red sploh izpodkopati. Razmotrivajoč podrobno novi zakon, ugotavlja papež, da je ločitev Cerkve od države, kakor jo določa španska ustava, huda zmota, izvirajoča iz stremljenja, da bi se špansko ljudstvo, ki je po svoji ogromni večini katoliško, od Cerkve sploh odtrgalo. Medtem, ko ustava priznava in ščiti naravno in lastninsko pravico vseh državljanov, pa je
Cerkev naravnost oropana
vsega njenega imetja, napravljajoč sovražno izjemo in prezirajoč tako voljo darovalcev kakor tudi namen, kateremu so bila cerkvena dobra posvečena. Ako je režim proglasil kot javno in nacionalno last vsa cerkvena poslopja, pa celo cerkve in cerkvena oblačila ter ostale predmete bogočastja, se to ne more imenovati drugače kot krivična prilastitev tuje lasti. Istotako se je kršila stroga pravica s tem, da se je uničila vsa odškodnina duhovščini za bogoslužna dejanja, katero je bila država duhovščini dolžna tako iz striktne pravičnosti kakor iz posebnih pogodb in konkordatov, tem bolj, ker so te odškodnine izvirale iz dolžnosti države, da vrne Cerkvi, kar ji je bilo že svojčas odvzeto po ¡konfiskaciji njene posesti. Najhujše pa je, da so se cerkveni re-dovi oropali pravice osnovnega pouka mladine. Na ta način je režim predvsem hotel zadeti Družbo Jezusovo, zato da bi se iztrgala iz src španskega ljudstva vera in krščanska morala, in izgnali so ta red predvsem tudi zato,
da žalijo papeža, imenujoč ga avtoriteto, tujo španskemu narodu. Mi torej, pravi papež, t vsemi silami
slovesno protestiramo
proti temu zakonu, izjavljajoč, da se nihče nikoli ne bo mogel nanj sklice, vati v škodo nezastarajočih pravic Cerkve, Nato poživlja sveti oče verno špansko ljudstvo, o katerem je prepričan, da ta žalitev ne bo mogla omajati njegove tradicionalne udanosti stolici sv. Petra, naj z vsemi zakonitimi sredstvi deluje na to, da bodo zakonodavci sami popravili odredbe, ki so nasprotne svoboščinam vsakega državljana, in jih nadomestili z drugimi, ki bodo v skladu s katoliško vestjo. Končno poživlja papež škofe in duhovnike, naj se sedaj s posebno vnemo posvetijo verski vzgoji mladine, in končno priporoča vsem katoUšaiioni edinost, da bodo mogli lažje braniti Verd, podrejajoč skupnemu blagru domovine in vere vidi! drug cilj.
Eatoliškc-kitajski sanitejci. Kitajske armade so slabo opremljene z orožjem in strelivom, slabo oskrbovane z živili, v sanitarnem oziru pa so popolnoma zanemarjene. Ubogih kitajskih ranjencev in bolnikov se je usmilil pater lazarist Vincenc Lebbe ter je ustanovil kitajski sanitetni kor, ki šteje 250 mož ter sestoji iz samih telesno in moralno zdravih, vrlih kitajskih katoličanov iz kitajske škofije Ankva. Ko so se vršili boji med Japonci in Kitajci v severni Kitajski, je ta sanitetni kor nastopil svojo službo na fronti ter se prav dobro izkazal v vsakem oziru. Za njihovo oskrbo se briga IJdeči križ. V slučaju, da je kdo izmed teh sanitejcev ranjen ali umre, ne zahteva on sam, odnosno njegovi sorodniki nobene odškodnine. Ta katoliški kitajski sanitetni kor je vzbudil v kitajski javnosti veliko pozornost in odobravanje. Neki poganski kitajski list je ob ustanovitvi tega kora zapisal te besede: »Šestdeset-letni pater Lebbe, rojen v Belgiji, že dolgo let deluje v naši deželi ter si je
pridobil kitajsko državljansko pravico. Da je sedaj v času nevarnosti pripravljen za rešitev dežele žrtvovati kri in življenje, zasluži popolno priznanje.«
Ozdravljen od gobavosti. Pater Chob-let, član reda Misijonarjev Srca Jezusovega, že od leta 1905. deluje na tako-zvanih Gilbertovih otokih, ki ležijo v Velikem ali Tihem oceanu severovzhodno od Avstralije. Leta 1927. je bil prestavljen na otok Peru na jugu Gil-bertovega. otočja. Ker je bil preslab za delo, so ga poslali na odmor v Sidney, glavno mesto Avstralije. Ko se je vozil z ladjo po morju, ga je preiskal uradni zdravnik ter ugotovil, da je p. Chob'-' let obolel na strašni bolezni, ki se je vse boji, na gobavosti. Oblast je zabra-nila njegovo izkrcanje v Avstralijo ter. ga poslala nazaj na Gilbertove otoke. Na enem teh otokov, z imenom Tarava, je pet let preživel v samoti. Njegovi misijonski sobratje so požrtvovalno in zvesiv Srbeli zanj. Tako je gobavost vedno bolj pojemžla' te? ga naposled zapustila. Dne 8. decembra leta I9SE so ga zdravniki pregledali ter ugotovili, da nima več gobavosti. Zdravniški pregled 12. januarja 1933 je potrdil, da je gobavost popolnoma izginila. Tako je pater Choblet, od gobavosti popolnoma ozdravljen, mogel nastopiti določeno mu mesto na otoku Peru.
Zlatomašnik g. Miloš Šrnid umrl. Dne
8. junija je vsled starosti mirno v Gospodu zaspal solčavski župnik, zlato-magnifc in duhovni svetnik Miloš šmid, ki je 41 let župnikoval v Šolčavi. Rajq|, se je rodil 13. avgusta 1848 v Dobju pri Planini. Mašniško posvečenje je prejel 22. julija 1878. Kaplanoval je 14 let na sedmih, zelo težavnih fcaplanijah, nakar je prišel v Solčavo za župnika, ki je bila v prejšnjih časih oddaljena 45 km od železnice. Izredno čvrsti gosp. Miloš je dolgo let hodil še po pešpoti iz Luč v.
Sveto pismo!
Sv. pismo je knjiga božja! Ni je knjige, ki bi jo smeli primerjati s Sv, pismom. Pa če moraš katero knjigo imeti doma in jo prebirati, je to gotovo Sv. pismo.
Letos je 1900 let, kar se je godilo vse to, o čemer nam poročajo sv. evangeliji in Dejanje apostolov. Če kedaj, potem naj si v tem svetem letu vsaka hiša oskrbi Sv. pismo, vsaj evangelije in Dejanje apostolov.
V teh težkih časih pomanjkanja denarja smo sklenili omogočiti vsaki družini nakup Sv. pisma. Zato smo nastavili sledeče cene:
Novi zakon (obseg knjige 541 strani) stane broširan Din 6'—, polplatno vezan Din 8'— in celoplatno veza i Din 13'—.
Pri teh cenah se plača papir in knigovezniško delo. Vse prestavljanje in tiskanje pa je zastonj. Po teh cenah pa prodajamo ie sedanjo ralogo in knjige ne bomo ponatisnili. Zalo opozarjamo vse, ki si hočejo pravočasno oskrbeti Sv. pismo, da si naročijo čimprej.;. Za poštnino je priračunati šj 2 Din za komad in potem lahko pošljejo v znamkah.
Tiskarna sv. Cirila. Maribor.
Vedno zvest prijatelj!
Tako je bilo že prej in tako je še danes: Schichtovo terpenti-novo milo pomaga gospodinji kakor nobeno drugo, da je v hiši vse lepo čisto 1
Torej: Pazite prav posebno na izvirni ovoj in na varnostno znamko „JELEN". Potem se Vam ni bati ponarejenih mil.
0V0
TERPENTINOVO MILO
£111-53
PRI LJ U B L J EN I J U GOS LO VANS KI IZDELEK!
svojo župnijo, kjer se je veselil obče priljubljenosti ter vdanosti do smiti. Rajni je bil prava slovenska ¡korenina, ki je kazal neustrašeno narodnost v dobi najbolj cvetoče nemškutarije in nemške zagrizenosti pod Avstrijo. Blagemu, v dušnem pastirstvu do zadnjega zdih-Ijaja delavnemu gospodu zlatomašniku ohranimo trajen ter hvaležen spomin v molitvah za njegov dušni pokoj!
Vlom v sredini Maribora. Dne 8. junija med 12. in 2. uro popoldne je odnesel vlomilec iz Vlašičeve trgovine v Gosposki ulici, kjer je največji promet, 2320 Din.
Smrtna žrtev avtomobilske nesreče.
V zadnji številki smo poročali, kako je zadel mariborski trgovec Ussar na Ko-šakih z avtomobilom ob brzojavni drog. Ussar je odnesel iz nesreče le lažje poškodbe, njegov sopotnik, 50 letni ključavničar Ignacij Ledvinka, pa se je pri padcu tako poškodoval, da je umrl na posledicah v mariborski bolnici na binkoštno nedeljo ponoči.
Komaj ušli smrti. V Mariboru pri Kaferjevem kopališču so odvezali trije fanti čoln in se podali v njem preko Drave. Močnejši srednji tok je čoln prevrnil in trojica, slabo vešča plavanja, je padla v vodo in v zadnjem trenutku ji je otel na niti viseče življenje Karel Patz.
Pazite na deco! V Razvanju pri Mariboru so zanetili otroci pri igri hlev znanega posestnika in čebelarja La-šiča. Lesen in s slamo krit hlev je pogorel do tal. Gasilci so ohranili sosedna poslopja.
Požigalčeva roka na delu na Dravskem polju. Dne 6. junija ob 2 zjutraj je začelo nenadoma goreti v gospodarskih poslopjih posestnikov Ivana Bau-mana in Mihaela Šlambergerja v Spod. Račah. Ogenj se je z bliskavico raztegnil na obe stanovanjski hiši, iz katerih so komaj ubežali ljudje. Gasilci so požar omejili in preprečili še večjo nesrečo. Skoda znaša 100.000 Din, zavarovalnina skupno 30.000 Din. Oči-vidno gre v obeh slučajih za požig.
Uboj lastnega moža pred sodiščem. Dne 7. junija je obravnaval mariborski sodni senat uboj moža, ¡katerega je zakrivila Julijana Firšt z Vinskega vrha pri Brebrovniku v Ljutomerskih goricah. Mož in žena sta se že dalje časa med seboj prepirala in je bil v hiši pravi pekel. Zgoraj omenjenega dne je ležal viničar Firšt v postelji, ker ga je lomil protin. Razjaril je ženo s tem, da je brisal britev ob skledo, iz katere je zajemala žena vodo. Julijana je stopila v kuhinjo po poleno in ohladila z njim z vso močjo moža preko temena, da mu je počila lobanja. Mož si je še kmalu po udarcu sam izpiral rano, a nato ga je streslo po celem telesu in je umrl. Ubijalka se je izgovarjala pred sodniki s silobranom, ki so ji pa prisodili 6 let robije, ko so tudi priče izpovedale, da je bila ona kriva zakonskega nesporazuma.
Dva pogorelca. Dne 6. junija krog tretje ure zjutraj se je pojavil požar pri posestniku Lovrencu Jerenku v Selah v okolici Ptuja. Hud veter je zanesel požarno nesrečo na posest Jožefa Jur-geca. Oba posestnika sta ob gospodarski poslopji in hiši, ki sta bili deloma
zidani, deloma leseni, pač pa kriti z opeko. Jurgecu je še zgorela ¡krava, 2 svinji ter več kokoši. Škodo cenijo na 150.000 Din. Vzrok požara še ni pojasnjen.
Posestnik ob gospodarsko poslopje in hišo. Dne 6. junija dopoldne je pogorel v Novi vasi pri Ptuju posestnik Fr. Toplak. Ogenj je upepelil gospodarsko poslopje in hišo. Škodo cenijo na 50 tisoč dinarjev.
Drava je naplavila pri Ptuju neznanega, kakih 30 let starega utopljenca, ki je imel na sebi samo spodnje hlače.
Strela ubila žensko na njivi. Pri Ptuju je 9. junija popoldne okopavala na njivi krompir ob divjanju nevihte 46 letna Terezija Zupančič. V okopavalko je urezala strela in jo na mestu ubila.
Smrtna nesreča vsled neprevidnega ravnanja z orožjem. Na binkoštno soboto se je vračal s sejma v Slov. Bistrici 70 letni Janez Ferk, posestnik pri Sv. Urhu in 27 let župan občine Tinje na Pohorju. V družbi drugih Tinjča-nov se je ustavil v krčmi Pernat na Z g. Bistrici. Njegov tovariš s Planine, ki je sedel poleg njega, je preskušal revolver, katerega je hotel kupiti od znanca. Naenkrat pa se je orožje, o katerem so vsi mislili, da je prazno, sprožilo, in ¡krogla je zadela Ferka v trebuh. Težko ranjenega so prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je prestal operacijo. Vsled starosti je nastopila
pljučnica in ob j-.evozu na dom po lastni želji je ubogi Ferk izdahnil dne 7. junija.
Veliko gospodarsko poslopje pogorelo. V Lokvici pri Šoštanju na Cevzar-jevem vrhu je pogorelo 6. junija, pred-poldne ob 9. uri do tal veliko Cevzarjevo gospodarsko poslopje. S poslopjem vred je zgorelo: gospodarsko orodje, 30 polnih sodov, seno in vsa bližnja sadna drevesa. Škoia niti do polovice ni krita z zavarovalnino.
Obesil se je v Paški vasi 24 letni brezposelni mizarski pomočnik Anton Dro-fenik.
Srčna kap na travniku. Dne 7. junija
je zadela srčna kap v Vojniku na travniku pri brušenju kose 75 letnega Jakoba Rednaka.
Kača pičila fantka. V gozdu v Vitanju je pičila kača 10 letnega rejenca Antona Jakopina v nogo. Dečka so spravili v celjsko bolnico, kjer so mu oteli življenje.
Ponarejevalec dvajsetdinarskih novcev prijet. Pri urarju J. Škorjancu so odkrili kovnico za izdelovanje dvajset dinarskih novcev. Škorjanc je imel iz-gotovljenega denarja za 2000 Din. Že prvi poskus spraviti falzifikat v promet, se je ponesrečil v Žalcu. Orožniki so izročili urarja v celjske zapore.
Komaj 15 let" .ega cerkvenega tatu so prijeli v Celju v opatijski cerkvi. Mladostni nepridiprav se je pustil za-
Ikleniti v cerkev, prižgal je nato svečo, se lotil dveh nabiralnikov in izmaknil 50 Din. Ko se je hotel lotiti tretjega, mu je opozorjeni cerkovnik delo prekrižal in ga izročil policiji.
Smrtno si je prerezala vrat 7. junija V Ljubljani Avguština Zevnik, žena ključavničarja mestne elektrarne. Dejanje je storila v neodgovornem stanju v hudi vročici v pljučnici.
Požar v Ljubljani. Ponoči 8. junija je pogorelo v Ljubljani na Dvorskem trgu Ostrešje hiše, ki je last dr. Ivana Čer-heta. Požarna škoda znaša 150.000 Din.
Francoski predsednik vlade Baladier.
K paktu št'rib. velesil, ki je bil podpisan v Rinia 7. junija.
Angleški min. predsednik Macdonald.
Vladar Italije Mussolini.
je bila voda iz strešnih žlebov speljana v zemljo ob steni, mesto v kanal. Voda je zrahljala temelje, ki so se začeli usedati.
Ogenj na Kočevskem. V Dolgi vasi pri Kočevju je upepelil požar na bin-koštni pondeljek v noči gospodarska poslopja gosp. Jožefa Štavdaharja ter, drvarnico, skedenj in hišo, v kateri je prebival mizarski mojster Jožef Kla-ming s svojo družino.
Čudna so pota strele. Dne 6. junija ob 4. uri popoldne se je prikazala nad Staro Vrhniko na Kranjskem neznatna meglica, iz katere je nepričakovano za-blisnilo in strela je urezala v oreh po^ sestnika Franca Trčeka, po dom. Prin-čeka. Od tam je smuknila po deblu v zemljo, pod zemljo v hlev, kjer je zagrabila kravo za zadnje noge in jo ubila. Iz kravjih nog je odbrzela v vodovod, na katerem je pokvarila eno cev, in nato je šele izginila v zemljo.
Sprejem v kn. šk. dijaško semenišče v Mariboru. V dijaško semenišče se sprejemajo zdravi, nravno nepokvarjeni in dobro vzgojeni dečki, zakonski sinovi vzglednih katoliških staršev, ki so doma v lavantinski škofiji in so dovršili z dobrim uspehom osovno šolo ali kak gimnazijski razred in imajo namen, po dokončanih gimnazijskih študijah vstopiti v mariborsko bogoslovje. Prošnje za sprejem se morajo najpozneje do 31. julija poslati po domačem župnem uradu na kn. šk. ordinariat v Mariboru. Priložiti je treba: krstni list, šolsko spričevalo, premoženjski izkaz, zdravniško spričevalo. Razen tega se morajo vsi prošnjiki zadnji teden julija (od 25. do 31. julija), ako tega že prej niso storili, osebno predstaviti se-meniškemu ravnateljstvu. Glede sprejemnega izpita za gimnazijo pa velja sledeče: Za vpisovanje v prvi razred klasične gimnazije v Mariboru se morajo vložiti s 5 Din kolekovane prošnje na ravnateljstvo v času od 20. do 23. junija. Sprejemni izpiti bodo dne 26. junija ocl 8. ure naprej. Za sprejem je potrebna najnižja starost 10 let, najvišja starostna mera pa je 13 let. Prošnji za sprejem je treba priložiti krstni list in šolski izkaz. Dečk;, ki bodo
Mesto divjega prešiča ustrelil sebe.
30 letni posestnik Ivan Jenič iz Pod-grada na Dolenjskem se je podal 5. junija v gozd nad divje prešiče. Dopoldne mu ni prišlo nič pred cev, odložil je puško v grmovje in se je vrnil popoldne zopet v lovišče. Zagrabil je puško za cev, jo hotel potegniti iz grmovja, a se je sprožila in naboj je zadel Jeniča tako v prsa, da je pri prevozu v novomeško bolnico izdahnil.
Tri krave pod vlakom. Vlak na progi Jesenice—Ljubljana je povozil med postajama Radovljica in Otoče tri krave posestnika Reša, ki so ušle pastirjem na železniški nasip in na progo baš v trenutku, ko je brzel mimo vlak. Na progi je bilo ob usodepolnem prihodu vlaka 8 komadov goveje živine, a 5 jih je srečno uteklo. Eno kravo je odbil »troj na nasip, drugi je odrezal glavo, tretjo je razmesaril in vlekel s seboj dobrih 300 m.
Predsednik irske republike ds Valera si je ogledal pri obisku v Rimu
fašistično mladino.
Predsednik nemške vlade Hitler.
Voda izpodjedla temelje hiše. V Kočevju se je porušila liiša,"last, gospoda Rankelja, ki je v Ameriki. V njej so prebivale tri družine, ki .so zapustile hišo na zapoved občine tri ure poprej, predno se je zrušila, z glasnim 'ropotom prednja stena. Do nesreče je došlo, ker
delali sprejemni izpit in nameravajo prositi za sprejem v dijaško semenišče, se naj kar po opravljenem izpitu predstavijo semeniškemu ravnateljstvu. — Ravnateljstvo kn. šk. dijaškega semenišča v Mariboru, Koroščeva ulica 12 (nasproti klasični gimnaziji).
Jugoslovanska gasilska zveza »Ljubljana« naznanja vsem udeležencem letošnje glavne skupščine v Celju, da je dovolilo ministrstvo
Zakonski par Mollison hoče poleteti iz Londona v Njujork, odtam v Mezopotamijo v Bagdad (v osrednji Aziji) in nazaj v London,
saobračaja z odlokom M. S. br. 11.007 od 19. maja 1.1. polovično vožnjo z vsemi vlaki, izvzemši ekspresnega. Celi vozni listek se kupi, s katerim se bo peljal vsak udeleženec na povratku v času od G. do 11. julija t. 1. Žig o udeležitvi prejme vsak na skupščini; zato nihče ne oddaj listka ob prihodu v Celje!
Ako kupiš v prodajalni Ivan Trpin, manu-fakturna trgovina v Mariboru, Vetrinjska ulica 15, dobiš koledar »Slovenskega gospodarja« zastonj.
Samo 66 Din par moških ali ženskih čevljev, garantiraih iz samo pristnega usnja. Stermec-ki — Celje.	• ......
»Sveta ičnns?, pouk za birmance, za starše birmaiicev in za botre, je zelo priročna spominska knjižica na sv. birmo. Stane samo le 3 Din. Naroča se v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru.
Ccidc brez lela.
Naši čebelarji bi najbrž pozdravili dejstvo: čebela brez žela! Bila bi velika prevara, primerjati »čebelo brez žela« z »rožo brez trnja«. Narava sama je že napravila ta poskus v osrednji Ameriki, (kjer živijo cele vrste brezželnih čebel, ¡ki pa poznajo veliko hujše načine boja nego naše, z želi oborožene čebelice. Ako se kdo drzne, vzeti med iz panja brezželnih čebel, ga napade takoj celi roj in ga požene v beg. — Osrednjeameriške čebele mu takoj zlezejo za rokave, za ovratnik ter vrat, ga besno grizejo in povzročajo s ¡krampa-njem srbečico, pred katero vsakdo ute-
če. Najrajši pa se zakadijo te.vrste če* bele v lase, radi tega jih imenujejo ta* mošnji nemški kolonisti »lasni zavi-< jači«.
V splošnem se preživlja lasni zavi* jač kakor naša čebela od vsrkavanja slaščine iz cvetja in cvetnega prahu. Samo ob Panama prekopu v osrednji Ameriki živi posebna vrsta brezželnih čebel, ki ne marajo za cvetje, ampak so jim slaščica preostanki zemeljskega olja, katerega uporabljajo tamkaj za ugonabljanje malarijo razširjajočih mušic. Krog posod, ki so pomazane s preostanki po smoli in petroleju dišeče tekočine, se podijo celi roji lasnih za-vijačev, kakor bi to bile cvetlične grede, da, celo branijo živalice oljnato slaščico na vse moči. Raziskovalec ameriškega naravoslovnega muzeja dr. Hubert Schwarz, je sam na lastne oči opazoval, kaj pomeni lasnim zavi-jačem surovo olje. Poleg posode, iz ¡katere je iztekel petrolej, se je zbral cel roj zavijačev. Omenjeni naravoslovec je začel tik poleg metati na tla olupe banan, da bi odvimil zavijače od petroleja, a vse zaman. Za olupke se je pobrigala druga vrsta čebel, zavijači so se držali petroleja. Razvil se je celo boj na življenje in smrt, ko so se skušali udeležiti sikanja petrolejskih ostankov zavijači iz drugega tabora.
Ko je zasledoval naravoslovec vzrok čudnega nagnenja, je dognal, da gre tudi pri surovo olje ljubečih zavijačib za naravni nagon. Brezželne čebele ra. bijo za prepariranje svojih gnezd zmes
Izviren način avto-kraje v Ameriki.
, Obče znano dejstvo je, da se v ameriških Združenih državah več avtomobilov ukrade ¡nego kupi. Kar se tiče avtokraje, so "doživeli; ,V Čikagi septembra 1. I. rekord. Novih avtomobilov je bilo kupljenih 2255, pokradenih in ugrabljenih pa 3375. V Njujorku je bilo leta 1931 za 2 milijona avtov izmaknje-inih, letos jih bo najbrž za polovico več. Radi omenjenih številk se ne čudi noben 'Amerikanec. V našem listu smo že parkrat pisali o obširni organizaciji amerikanske avtokraje in hočemo d^nes omeniti le eden način, s katerim so av-
Pavel Keller:
23. nadaljevanje.
„Skrivnostni stndencc"
Roman.
Poslovenil dr. Ivan Dornik.
O, potovala sta imenitno. V prvem razredu. Sin je na vsak način hotel tako. Saj vem, je rekel, kako težka bo materi ta pot, čemu bi jo gledali tuji ljudje, če bo jokala.
Bogatčevka si je obrisala solze. Roke je držala sedaj sklenjene v naročju. Tiho je izpre-govorila:
»Srečna sem! Zelo vrlega sina imam. Dober je bil z menoj; lepo je bilo v mestu!«
Naenkrat pa se je rahlo nasmehnila.
»Vzeti me hoče k sebi v Brazilijo. Sedaj me še ne more vzeti s seboj, ker stanuje v divjih krajih. Že poti same od obrežja dalje bi ne zmogla in med vsem tem divjim ljudstvom, ki govori tuj jezik, bi na svoje stare dni ne mogla živeti. Zato bo poskusil, da bo vse, kar ima, prodal, potem pa mi bo najel stanovanje v prečudovito lepem
mestu, ki se imenuje Rio; tedaj bo prišel pome in skupaj bova stanovala v Rio. In pomislite, gospod učitelj, dve služkinji iz našega kraja bo plačeval zame. Ali ste si mogli kdaj misliti, da bom imela še dve služkinji?«
Izmed vseh lepot v tuji, čudoviti deželi, ¡ki so ji bile obetane, se je stari ženici zdelo najbolj mikavno to, da bo imela dve služkinji.
Prišla sta domov. Vsak dan je šla žena gori k mlinu. Tam se je bil ustavil sin na potu do* mov. Od tam je gledal domačo hišo, iskal z očmi svojo mater. To je bil svet kraj.
Povprašala je starega učitelja, proti (kateri strani natančno leži Brazilija. Saj človek vendar, more vedeti, ¡kam naj gleda. Učitelj ji je rekel, da je to težko določiti, pogledati mora najprej na zemljevid in preračunati s kompasom.
In nato ji je povedal: južno-južno-zapadnof Tam mimo tistega visokega topola na desno. V desni smeri od topola leži Brazilija. Ne morebiti na levo od topola! Tam leži Patagonija. —
iz rastlinske smole ter voska. Radi tega jim je vosek vsebujoča vsebina surovega olja dobro došla, iker bi sicer morale same proizvajati za zapiranje gnezd potrebno tvarino in ta posel bi
jih znatno oviral pri preživljanju. Kako da so zavijači izsledili za svoje opravilo zmes petroleja in smole, spada med uganke vseh živalskih nagonov ali instinktov.
DRUŠTVENE
Mimika V. iz Slov. goric.	,
Treznost m plan!
Želim vam opisati žalosten zgled naše mladine. Tesno mi je bilo pri srcu, zato sem sklenila te besede zapisati drugim v svarilo.
Bilo je pretekli teden, delala sem nekaj na vrtu, kar ~aslišim nerazločno kričanje. Grem pogledat, kaj je. In kaj vidim! Majhen ednajstleten fantek je bil pijan. Padel je zdaj na to, zdaj na Imd Stran, vmes pa izgovarjal grde kletve. Komaj se Še zaveda življenja, pa že uživa tako mladost. Pijan lezi v obcestnem jarku. Vprašala sem ga, kdo mu je dal piti. Nisem mogla dobiti odgovora. Kraj, kjer je fantek obležal, je bil na glavni cesti proti Mariboru. Kaj bi bilo, če bi slučajno pridrvel kakšen avto! Fant j^ obležal na cesti, smrt bi bila neizogibna.
Ne vem, ¡kdo nosi krivdo, da se je bil ta deček upijanil. Ne vem in tudi nočem soditi, kdo je kriv v drugih slučajih. So krive razmere, pa tudi ljudje. So krive družine. Tudi starši niso brez krivde.
Ttati toži, da ©ima denarja za sol in kruh, otroku nima kaj dati ž& jesti. Ce gre soseda prosit, dobi čašo pijače, in to ima družina za zajtrk. Še otrokom ponujajo pijačo, ponekod z grožnjo. Otrok se sčasoma navadi in kmalu sam ¿aprosi za pijačo. Čim bolj raste, tem bolj se v njem razvija želja po alkoholu. Starejši brat-pijanec uči malega bratca, kako se mora piti; namesto v cerkev, ga rajši vodi v gostilno. Kar za-
služijo ves teden s trdim delom, zapi-jejo vse v nedeljo. Ko se strezni, pa toži: nimam nič, vsega mi manjka. Za pijačo pa le ima. Za pijačo da tudi mnogoteri berač, kar je med dnevom naberačil. Proti večeru ga vidiš, kako kolovrati okoli pijan žganja. Jabolč-nika po navadi niti piti noče, ker premalo vreze na jezik.
Slika, ki sem jo začrtala, je kajpada nepopolna. Naj pa zadostuje, da pokaže nevarnost alkoholizma, ki preti naši mladini in domovini. Starši, varujte otroke pred nevarnostjo alkohola. Matere imajo v tem oziru izvršiti veliko nalogo.
Fantje, delajte čast naši domovini ne pa sramote! Ali se v pijanosti zrcali vaša in naša bodočnost? Mladina slovenska, kreni na pota treznosti!
Otroci, ix>flik£ mladi junaki, potem nam bo zasijala lepša doba, |lata bodočnost!
*
FANTJE KOLESARJI!
V nedeljo, dne 2. julija priredi Mariborska kolesarska podzveza svojo prvenstveno dirko za prvenstvo Maribora na progi: Maribor— Fram—Račje—Ptuj—Sv. Trojica—Sv. Lenart— Maribor v dolžini 75 km. Start je na Tržaški cesti pri Mestnem vodovodu ob 8. uri; cilj je v Tomšičevem drevoredu med 10. in 11. uro.
Popoldan ob 3. uri se vrši velika vrtna veselica pri »Lovskem domu«, katero priredi Slov. športni klub Maraton. Iste se udeležijo vsi kolesarji Maribora, ker se bodo razdelila darila predpoldanske dirke.
Fantje: Ako hoče kdo tekmovati, ni pa še član kolesarske zveze, naj pošlje prijavo do 20. t. m. na naslov S. S. K. Maraton, Maribor, Aleksandrova cesta 6/1, s prijavnino 10 Din, katero mora plačati klub za vsakega tekmovalca. Organizirajte se v skupine in napravite izlet v Maribor. Določite si odhod tako, da bo-
dete vsaj ob 10. tiri v Mariboru, da bi zamogli sprejeti dirkače na cilju v dostojnem številu.; Skupna svete, maša za kolesarje bo ob pol 12. uri v Frančiškaaaki cerkvi. Popoldan ob*pol 3, uri skupni odhod na veselico z Glavnega trga z godbo na čelu. Prijavite skupine kolesarjev-izletnikov na naslov S S. K. Maraton v Mari boru, do 20. t. m., kakov bi se zamogli ravnati glede skupnega cenejšega kosila. — Tehn. odbor S. S. K. Maraton.
Zgornja Sv. Kungota. Na binkoštno nedeljo smo videli v Katoliškem domu veličasten igro-kaz v 7 dejanjih »Cvetina Borograjska«, ki je ena sama prekrasna pridiga o četrti božji zapovedi. Na binkoštni pondeljek se je ta igra ponovila. Občinstvo je bilo ginjeno do solz nad pretresljivo lepimi prizori. Vrli naši igralci in igralke so rešili svoje vloge prav izborno. Vsa čast jim! To je bilo mnenje vseh gledalcev. Za prelepi uspeh igre pa gre topla zahvala tudi režiserju, preč. g. župniku Frančišeku Magdiču, ki je položil vse svoje bogate izkušnje pri režiranju igre. Blaga gospa gro-finja Pachta pa je izposodila mnogo prelepih kostumov iz srednjega veka, v katerega je postavljena ta igra. Prelepo občutje vseh, igralcev kakor občinstva, pa je malo grenila brezbrižnost gotovih krogov, ki se igre niso udeležili. Prihodnjič Oh takih Jrflffigh' in sličpjh igrah, ljubi Kungočani, vsi na plan! Bog 3aj!
škaie. Kako z veseljem pričakujem »Slov. Gospodarja« in komaj čakam, kdaj pride z njim »Naš dom«, ki nam prinaša toliko lepega in koristnega berila. Zanimajo me še prav posebno dopisi, kako se kaj mladina giblje po Sloveniji. Sprejmite, gospod urednik, tudi od nas Škalčanov par vrstic, da ne bodo mislila dekleta širom Slovenije, da spimo. Tudi tukaj imamo Dekliško zvezo, ki kaj lepo napreduje. Prisrčno hvalo smo dolžne našemu č. gospodu kaplanu, duhovnemu voditelju Dekliške zveze. Imamo redne mesečne sestanke, pri katerih dekleta navdušeno nastopajo s poučnimi gQ-4 vori, deklamacijami in tudi z dvogovori. II koncu nam voditelj poda krasne nauke, ki nam ostanejo v neizbrisnem spominu, in sestanek vedno zaključimo z veselo pesmico. Tako se me škalske mladenke gibljemo na polju izobrazbe. Milo nebo pa naj bogato bla* goslovi našo zvezo, da bo v njej vedno pomlad
Nekega dne jo je stari učitelj našel mrtvo, s hrbtom naslonjeno ob mlin.
Njene širokoodprte oči so bile uprte proti topolu na polju.
Gledala je bila v desno stran od topola, ne V levo, kajti tam je ležala Patagonija.
Lelo.
Stari učitelj je bil sicer upokojen, toda njegov pokoj je bil prepoln vsakovrstnih opravkov. Bil je eden tistih ljudi, ki prenašajo skrbi drugih In opravljajo dela drugih.
Sedaj na primer je bil spravil k večnemu počitku staro Bogatčevko. Pokopali so jo poleg njenega nesrečnega otroka, poleg Katrice. Zopet se je eden ločil od življenja, ki je mnogo pretrpel zaradi skrivnostnega studenca in ne da bi bil razrešil njegovo skrivnost.
Po pogrebu je šel stari učitelj z Emo po vasi. Rekel je svoji spremljevalki:
»Tako gredo eden za drugim. Stara, ki je pletla košare, je tudi včeraj umrla. Golobovka ni verjela, da jo resnično mrtva; trdila je, da se
le dela tako, da bi odrla gospodično Emo še za pogrebnino. No, no, kolikokrat se je dogodilo v svetovni vojni, da je bilo štabnemu zdravniku naznanjeno: brezupni slučaj se je bistveno zbolj-šal, simulant je umrl.« — Učitelj se je hihital na svoj mirni način, nato je nadaljeval: »Simulan-tinja je bila res, ta stara metlarica; toda umrla je pravilno. Bil sem tamkaj, da bi staremu met-larju dal nekaj podpore. Slišal sem, da ste bili tudi vi tamkaj, dobra dušica. V mestu ljudje komaj vedo za to, če umrje kakšen podnajemnik v njihovi hiši. Šele, ko se pelje pogrebni voz mimo, opazijo, da so odpeljali sostanovalca. Na kmetih pa je to drugače. Tistemu, ki že dolgo živi v vasi, pomeni vsaka smrt novo praznoto. Kar nenadoma koga več ni, znanega obraza ne vidiš več; človeka, k! si ga dobro poznal, pogrešiš. In tako se prede okrog tvojega lastnega življenja neka osamelost.«
»Okrog vašega življenja nikoli ne bo osamljeno; preveč ljubezni imate v srcu.«
Nasmehnil se je ves srečen, jo pobožal po roki in rekel:
■touzmoviči dolgo ^lepili policijo po ameri-: ških velemestih. Šlo je namreč za nasledi nji način izvirne avto« kraje. Avto oropajo na cesti. Par minut zatem opazi lastnik, da je ob voz, alarmira po« licijo in dvoje motor-: nih policijskih koles drvi v smeri za izginulim m ukradenim avtomobilom. Iskani avto je kar naenkrat zginil s površja sveta. Policija prehiti le prav počasi se zibajoči voz za prevoz pohištva. Kedo na svetu bi naj domneval, da je bilo v pohištvo prevoznem vozu pol tucata najbolj izurjenih mehanikov, kojih naloga je bila: spremeniti kolesa na ugrabljenem av-
□HHHHHHHaHSHHHBH
s svojim cvetjem, vedno poletje s svojim delom in vedno jesen s tisočerim sadom.
Gornja Ponikva. V nedeljo, dne 18. t. m. vse, kar leze in gre, na Gornjo Ponikvo. Naši pridni gasilci pripravljajo malo nedeljskega razvedrila. Uprizorili bodo lepo lepo igrico »Gu-zaj« v petih dejanjih. Ker je društvo še mlado, zato je potrebno pomoči, ker ima še malo orodja, zato na željo vseh naših gasilcev in pridno izvežbanih igralcev prosimo kar mogoče največje udeležbe. Kličemo vsem, ki se bodo ta dan potrudili na Ponikvo, tovariški .pozdrav: Na pomoč!
Primer lensfce laiiho-¥crnosfL
V Parizu so doživeli v zadnjem času nekaj prav izrednega. Brez običajnih svečanosti in čisto na tihem se je poročila hčerka predsednika sodišča. Poroka je bila izvršena med zidovi ječe. Izvoljenec visokorodne hčerke je jetnik v preiskovalnem zaporu in zanimivo na celi zadevi je destvo, da je bil oče neveste povod za sklep zakona.
Srečni zakonski mož je bivši častnik, ki se je pridno udejstvoval na polju prevar s sklepanjem zakonskih zvez. Goljuf izhaja iz ugledne družine, a je zašel na slabo pot radi tega, ker je znal
denar bolj izmetavati nego ga prislužiti. Že leta 1924. je bil v mestu Rennes radi zakonskih goljufij obsojen na petletno ječo. Kratko pred odsluženjem kazenske dobe je poročil vdovo po oberstu, ki mu je prinesla v zakon 500 tisoč frankov gotovine ter razsežna posestva na Kitajskem. Po preteku enega leta je David, tako se piše prekanje-nec, zapravil doto in zapustil ženo. V znanem igralnem mestu v Biaricu na Španskem je osvojil srce mlajše dame, kateri je bil predstavljen kot eden najvišjih uradnikov v ministrstvu že pokojnega francoskega zunanjega ministra Brianda. Omenjena ga je osrečila z doto 560.000 frankov. Tudi v tem slučaju se je ponovila stara pesem. Škoda zakonaželjnih žensk, katere je oškodoval David za znatne denarne vsote, je rasla od polleta do polleta. Končno je spoznal v Parizu svojo sedanjo ženo. Tej je izvabil 350.000 frankov. Sedanji njegov tast je poizvedoval o bodočem zetu in dognal cel seznam prevar, katere si je bil privoščil David. Goljufa so aretirali in sedaj čaka v preiskovalnem zaporu na obsodbo. Hčerke sodnega predsednika pa tudi vsa zločinska dejstva niso omajala v ljubezni. Dosegla je, da je smela poročiti izvoljenca.
KOTU» sum
O
Selnica ob Dravi. Tukaj smo pokopali blagega moža in očeta Franca Smolnik, ki je umrl na posledicah vojne. Vsem, ki so rajnega v tako velikem številu spremljali na njegovi zadnji poti, iskreni: Bog plačaj! Rajnemu pa sveti večna luč.
Fram—Svečina—Vrnjačka Banja. Usoda je hotela, da sem se oddaljil od vas, tovariši, od lepe Slovenije, zelenih Slovenskih goric v Vrnjačko banjo. Živim tu isto med Slovenci prav zadovoljen. Naročen sem na »Slov. Gospodarja«, katerega vestno čitam in zasledu-
jem vse dogodke svoje domovine. Zanimajo me novosti domačega kraja in sem vedno v duhu med vami, tovariši. Deloval bodem v bodoče z vami po svojih močeh, ter ostajem zvest svoji domovini Sloveniji. Želim pa tudi, da ostanete vi v bodoče fantje na mestu kot doslej. Ostanite vztrajni na vaši začrtani poti, da bodete vredni sinovi matere Slovenije, njej v procvit in v obči blagor naše domovine Jugoslavije. Sprejmite pa vsi tovariši in znanci pozdrave od tovariša II. V.
Slovenske gorice. Precejšen del Slovenije zavzemajo krasne Slovenske gorice, ki so po svoji krasni legi in dobrim ljudstvom kaj pri-vlačljive. Mejijo na sosedno državo Avstrijo, ter imajo osobito ob meji trdne slovenske postojanke. Izmed mnogih lepih vasic, slovenskih
Šivilje
dobite modne liste v prodajalnah Tiskarne sv. Cirila, Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 6 in Kralja Petra trgatev. 4.
□□□□□□□HBB0H00H0
trdnjav ob meji, si malo natančneje poglejmo prijazno vasico Svečina, ki leži tik ob meji, kot nepremagljiva slovenska trdnjava. Že radii njene izredno lepe idilične lege, je kaj pri-s( vlačljiva izletniška točka, osobito za Maribor* čane in druge iz bližine. Ne samo Svečina sa-f ma na sebi, temveč tamošnji prijazni ljudje, napravijo na tujca tako prijazen vtis, da ga vsestransko zadovoljijo. Vsakdo, ki ima priliko si ogledati in spoznati življenje svečinskih' kmetov, kot na primer: Krenov, Elšnikov, Jamšnikov, Paskolov in mnogih drugih, za-dobi res pravi užitek kmetskega življenja. RaJi njihovega trdnega značaja jim moramo izreči vsestransko pohvalo. Upirajo se na-* pram svetovni krizi s smotrnim gospodar-i stvom in premotrivajo vse novodobne načina gospodarstva, da si stanje izboljšujejo. Goj spodarji dajejo svoje sinove v kmetijske šole, naročajo strokovne časopise, skratka, zanimajo se za vse načine novodobnega gospodarstva^ Kljub vinski krizi še prodajajo svoja izvrstna vina po času primernih cenah, ker znajo pravilno ravnati z vinom, oziroma grozdjem, pre< šanjem in moštom. Vse to jim je pač dala izobrazba iz kmetijske šole in strokovno časo-; pisje. Radi tega je pa ne samo priporočljivo, marveč tudi neobhodno potrebno, da dado kmetje-gospodarji svoje sinove po možnosti na razne gospodarske tečaje, če gmotne razmere ne dopuščajo, da se izobrazijo na kmetijski šoli. Če pa tudi to ni mogoče, je pa vsekakor vesten spremljevalec dn svetovalec strokovni časopis, katerega bi pač moral imeti naroče-* nega tudi najmanjši posestnik, in ga tudi tei meljito preštudirati. Geslo bodi: Strokovni ča-sopis in »Slovenski Gospodar v vsako hišo. H. V.
tomobilu, številko ter posamenze dele prebarvati. Dobrih 100 km pelje pohištveni voz in iz voza se prikaže namesto prvotno modrega — sivi avto, katerega prodajo lopovi v kaki drugi ameriški državi brez težav in bi ga pravi m prvotni lastnik nikdar več ne spoznal. Na ta način so zaslužile ameriške avtobande težke milijone, predno jih je razkrinkala tajna policija.
Dviganje zaklada na morskem dnu.
Na Ilolandskem zasledujejo z največjo napetostjo dela nemškega potapljača Bekersa, ki se je lotil naloge: z ladjo »Lutine« pri Ter-ielingu pred 130 leti
»Ema, vi nosite črno obleko. Tudi vi ste doživeli sedaj hud udarec v svojem življenju. Pogovoriti se bova morala o tem.«
»Ravno sem vas hotela prositi za to.«
»Da, toda danes ne! Danes moram pisati Andreju Bogatcu. Poslal sem mu brzojavko, da je mati mirno zaspala in da bo pogreb v torek popoldne ob treh. Lahko si preračuna v tamkajšnji čas. Gotovo bo pospremil v mislih svojo mater do groba. Dober človek je.«
Da, stari učitelj je imel glavo vedno polno tujih skrbi in težav.
O Emi so se začele širiti neumne govorice. Kar naenkrat je strašno obogatela. Mladi Jelš-nikar je umrl in ji zapustil vse, pa prav vse. Bližnje svoje sorodnike, ki so živeli v revnih okoliščinah, je razdedinil in volil vse svoji skrivni ljubezni — Emi. Ta pa je sedaj žalovala za njim. In obenem je bila nevesta Karla Čolnarja. Taki so gosposki ljudje! Za denar store vse! Kdo bi si bil to mislil!
Tako so opravljali.
No, mladi Jelšnikar je zapustil Emi le del svojega velikega premoženja. On je bil tisti skrivni kupec, ki je kupil posestvo, katero je pripadlo po oporoki sedaj Emi brez dolga. Poleg tega je prejela še velik kapital. Prav znatno premoženje pa so dobili tudi prav daljni sorodniki in dobrodelne ustanove. —
Gospod graščak je odšel iz vasi v mesto, kjer si je najel stanovanje. Rekel je, da noče sta-* novati v najemu pri svoji hčeri. V mestu se je počutil najprej strašansko nesrečnega, čeprav je šla stara Urša z njim in prav lepo skrbela zanj. Šele ko je našel stalno omizje, kjer je svojim političnim in narodnogospodarskim izvajanjem našel pobožne, verne poslušalce, iki mu v nobeni reči niso oporekali, šele tedaj se je stari vdovec počutil dobro. Ko mu je hčerka Ema podarila avto, je prisegel, da ga ne pogleda; toda v prejšnjih, zanj bolj srečnih časih je bil dober vozač, celo dirk se je udeleževal, zato je čez nekaj dni že sedel pri krmilu in se peljal. Vsak dan se je peljal proti domači vasi »na obisk«. Ostal pa tam nikoli ni čez noč, ampak se je peljal zvečer,
Sv. Baibara v Slov. gor. Sladkost zakonskega stana sta si naložila Franc Vogrin, posestnik in kolar v Sp. Koreni, in Rozika Da-miš, posestnica. Ženin je bil vrl gledališki igralec, bivši tajnik Orlov in drugih krščanskih organizacij, agilni član ter odbornik gasilnega društva. Nevesta pa dolgoletna cerkvena pevka. Bog jima daj obilo sreče in božjega blagoslova! — Citali smo žalostno vest, da je umrl pri Sv. Juriju v Slov. gor. gospod Ivan Roškar, bivši gerent okraj, zastopa v Št. Lenartu. Rajni je nakazal prvo podporo za našo cesto v Koreni, zato ga bomo ohranili v hvaležnem spominu! — Naše gasilno društvo se je pričelo živahno gibati, prirejati igre, vaje z brizgalno. Le tako naprej.
Hajdina. Neka krivoverska družba je po svojih potnikih tudi po naših hišah razpeča-vala knjige protiverske vsebine. Nekdo, ki družine dobro pozna, pa je tem potnikom pomagal, ker jih je napotil mimo tistih hiš, kjer bi jo skupili. Pa še eno predrznost so si upali ti potniki uganjati, ko so namreč trdili, da so duhovniki krivi današnje gospodarske stiske. Seveda, ljudje so se tej trditvi smejali, neka posestnica je celo naravnost branila domačega župnika, ko je rekla, da »naš gospod pač ne računajo dosti in marsikdaj zastonj krstijo in pogreb opravijo«. Da, duhovniki so sami na Slabem, tako, da komaj shajajo, a siromakov, zlasti brezposelnih, pa morajo ravno župnišča največ sprejeti. — Gornja zadevščina je resna, la sledeča pa je smešna in resna obenem. Zgodilo se je to-le: Koklja je pustila piščeta, da Bo si sama iskala živeža — a glej, ta zapu-Ičena piščeta je začela voditi sama od sebe druga koklja, ki svojih pifcčet ni imela. In kako skrbna je bila druga koklja, mačeha, flosti bolj od prve, prave matere. Malokdaj se kaj takega zgodi; smešno se nam zdi, a vendar je v svarilo in pouk celo ljudem, ki niso pravi starši in zato nimajo umevanja in ljubezni do sirot.
Gajovci. Z ozirom na notico, katero je priobčil »Slov. Gospodar« v svoji številki z dne 10. maja izjavljamo resnici na ljubo: Pukšič Anton, ni bil v nobeni zvezi z rekruti. in ni imel z njimi nobenega konflikta ter da sploh ni bil dotičnega dne v Moškanjcih.
Ljutomer. Pred dvema tednoma smo poročali o smrti našega blagega g, Dolamiča s Ka-
menšaka in že mu je sledil njegov rojak, sosed, pevski tovariš g, Jožef Pelnar, katerega smo položili k zadnjemu počitku na binkoštno nedeljo ob veliki udeležbi ljudstva. Rajni je bil spreten obrtnik — mizar, ugleden meščan in mož čistega značaja, zato so mu zaupali razne važne funkcije v občini, v okr. posojilnici in v društvih. Pri obrtni zadrugi je bii načelnik nad 30 let, pri Slovenskem pevskem društvu predsednik 20 let itd. Njegov lep, čist in simpatičen tenor se je razlegal pri vseh cerkvenih in narodnih slovesnostih, da ga bodemo dolgo pogrešali. Ž njim je torej utihnil visoki »C«, s katerim se je mnogokrat odlikoval. Doma in ob grobu mu je zapel združen pevski zbor tri žalostinke, ravnatelj okr. Posojilnico in orgi-nist g. Potočnik mu je spregovoril nekaj besed v spomin pokojnikovih zaslug. Tudi mestna godba je zasvirala svojemu podporniku nekaj žalostink. Za vse, kar si storil dobrega, Te naj poplača ljubi Bog, kateremu si zvesto služil. Uživaj onstran groba zaželjeni mir! Naj Ti sveti večna luč!
Sv. Tomsž pri Ormožu. Zadnji dan meseca majnika se je poslovila od nas vrla mladenka Monika Cafova, katero je popeljal v novo domovanje k Sv. Juriju ob Ščavnici tamošnji posestnik in trgovec g. Tone Korošak, da si tam v zakonski vzajemnosti izgradita nov dom sreče in zaclovoljnosti. Dragi Moniki, ki
S 1. julijem 1933 stopi v veljavo slovenski obrednik. Ta.se tudi vas tiče, posebno pri pogrebih. Zato si pravočasno oskrbite »Pogrebne obrede« s slovenskim besedilom. Samoprodaja za lavantinsko škofijo je v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Cena knjigi je 25 D, za poštnino 2 Din, skupno 27 Din. Pri naročilu pošljite denar naprej, ker je povzetje drago. Priporoča so:
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
je zapustila rodni dom in svojce, kot njenemu soprogu, ki je našel v njej dobro in skrbno življenjsko družico, želimo na pot v novi stan obilo sreče.
Oplotnica. Izredno veselo slovesnost smo obhajali dne 29. maja v znani dobri Črešnarjevi hiši v Malahorni. Korenina starega kova Anton Horvat je ta dan obhajal s svojo zvesto družico zlato poroko. Da je bila slavnost še bolj pomembna, je sklenil ta dan.zakonsko zvezo njun najmlajši sin Gustl. Ginljiv prizor je bil, ko sta korakala zlatoporočenca v spremstvu svojih otrok, vnukov in pravnukov ter mladoporočenca med svojimi svati pred oltar Marije k bližnji božjepotni cerkvi na Brinjevo goro. Kdor poz.ia strmo pot na goro, bi upravičeno dvomil, bode li zmogel tako pot zakonski par, ki prenaša že dolgih 55 let sladkosti in težave zakonskega življenja. Toda naš vedno veseli Tonček, ki nosi že deveti križ, je hitel s svojo zvesto Micko navkreber, da so ga celo mlajši svatje komaj dohajali. Domači župnik g. Bezjak je govoril obojnim poročen-cem v srce segajoč govor. Ko sta si zlatoporočenca pred oltarjem ponovno obljubila zakonsko zvestobo, se je orosilo marsikatero oko. Ti pa, Marija z Brinjeve gore, ki sta zlatoporočenca iskala pri Tebi neštetokrat tolažbe, prosi svojega Sina, naj blagoslovi naš. slovenski narod, da bomo imeli še mnogo tako vzornih očetov in dobrih mater kot sta Horvatova slavljenca, ki se držita gesla: kogar Mati zagovarja, tega Sin ne pogublja. Zlatoporočenca pa živi Bog £e do demantne poroke.
Spodnje Pofcrežje pri Rečici ob Savinji. Dne 26. maja t. 1. smo položili k večnemu počitku uglednega posestnika Jožefa Fiirsta, p. d. Fle-reta. Kruta smrt nam ga je vzela po kratki in mučni bolezni v najlepši moški dobi. Komaj 45 let je doživel. Kako je bil Jože med nami priljubljen, je pričal njegov lep pogreb, katerega se je kljub zelo slabemu vremenu udeležilo prav obilo ljudi. Tudi solnce je žalovalo ter se skrilo za oblake, ki so pošiljali debele kapljice na krsto preminulega. Ob odprtem grobu, ki so ga obdajali polnoštevilno rajnikov! tovariši-gasilci, njegovi svojci, sorodniki,' prijatelji, sosedi in znanci, se je rečički č. g. župnik Alfonz Požar z lepim govorom poslovil od rajnega Flereta, Nato so mu pevci zapeli žalostinko: »Blagor mu, ki se spočije«. Milo so
»domov«. Kadar se je peljal mimo davčnega urada, je vozil počasneje in razsrjen mislil:
»Kaj ne, tole bi bilo zopet nekaj, kar bi radi zarubili? Toda tega veselja ne boste več doživeli, požeruhi!«
Karel Čolnar je postal tih človek. Zaenkrat se je naselil v domači vasi kot zdravnik in je izvrševal svoj zdravniški poklic v domači hiši. Nekaj posrečenih zdravljenj mu je prineslo dober glas. Vaščani in trije sosednji okraji so dobili zaupanje do njega, čez dolgo so ljudje zopet prihajali v hišo, ki je bila prekleta. Ljudi, ki so prihajali in odhajali, gospodinja Ana že skoraj nobenega ni poznala več. Vsa ta leta nikoli ni šla po vasi, bila je skoraj zaprta, tako sama kakor njen izginuli mož. —
Karel je bil do svoje neveste vedno zelo nežen, toda postal je tih človek. Kadar je zagledal črno Emino obleko, je vidno vztrepetal in oblak je legel na njegovo čelo in oči.
Ali je bila res samo hvaležnost do rajnika, Bamo veliko sočutje, ali pa jc njegova silna lju-
bezen vendarle zajela del Jene duše? Mučila ga je ljubosumnost. Pač si je govoril, da je nevredno moža, če odreka ljubljeni ženi prijateljstvo s kom drugim, toda mož hoče imeti ljubljeno ženo vso, ne le njenega telesa, hoče tudi njeno dušo. Ali ni bila nošnja te vdovske obleke nekaj, ¡kar je že presegalo navadno hvaležnost? Zeblo ga je, kadar je videl to črno obleko. Vedel je tudi, da se ljudje spotikajo ob tej žalni obleki, da celo staremu učitelju ni bilo vse čisto prav.
Nekega dne-je rekel:
»Erna, še vedno nosiš črno obleko. Ali že ni čas, da jo slečeš?«
»Ne, leto še ni preteklo.«	.
»Saj vendar nisi njegova vdova.«
»V navadnem pomenu ne; bila pa sem žena njegovega hrepenenja, njegove brezmejne ljubezni. In tega ne pozabim.«
Vzdihnil je na glas in rekel:
»Tedaj pa si ga tudi sama ljubila!«
Planil je in tresoč se vprašal:
»Ali si prišla kdaj v telesno dotik"o z njim?«
Dalje sledi.
potopljeno zlato v vrednosti 14 milijonov goldinarjev, dvigniti. Potapljač je že dognal, da pokriva potopljeno ladjo 13 m debela plast peska. Napravili so že 102 vrtanj, zadeli so na 4 m debelo rjasto tva-rino, ki predstavlja nekdanjo topovsko strelivo. Maso so odstranili in s tem je odprta pot v zakladnico.
OGLAS!
v „Slov. gospodarju"
imajo najboljši uspeh!
zadonele gasilske, trobente v zadn]i pozdrav. Odšel je od nas mož, kakršnih je danes le malo. Vsi ga bomo zelo pogrešali, posebno pa žena, s katero mu je bilo določeno živeti samo osem let v srečnem zakonu, Ni bil le ženi dober mož in otrokom skrben oče, bil je tudi napreden gospodar. Udejstvoval se je pri raznih društvih gospodarskega, prosvetnega, humanega in verskega značaja. Hodil je po trnjevi poti, ki vodi do nebes. Vztrajal je do konca svojega življenja na isti; ni se dal speljati na gladko pot, po kateri hodi danes toliko slepcev. Ljubil je Boga in rad je trpel za njegovo čast. Bil je delaven, ponižen ter skromen, a kadar je šlo za božjo čast, za poštenost in pravico, tedaj pa moško odločen. Več let je bil skrben župan občine Kokarje in predsednik krajevnega šolskega odbora na Gorici, 'dokler ni bil te časti razrešen. Čast takim možem! Ljubi Bog mu daj zasluženo plačilo, ženi pa pravo tolažbo! Bodi mu gruda slovenska lahka in naj v miru počiva!
Vojnik. Zadnji čas je naše cerkveno petje Zelo povzdignil številni moški zbor. Je tudi res nekaj prav lepega, kadar iz številnih fantovskih grl zaori pri jutranji maši lepa cerkvena pesem. Želimo vsem novim pevcem prav .veliko vztrajnosti, celokupnemu zboru pa obilo napredka in uspeha. Le krepko naprej! — Na našem spomeniku padlim vojakom so se Že skoro čisto izbrisale črke, da se že posa-K52ii4 ¿tnliil ¿e	5',tati, Lani so se
že prodajale srečke za fofflboia y. £rjd Spomeniku, a tombole še letos ni. Res, škoda, da se je prvotna plošča po nesreči ubila, za drugo pa denarja ni. — V kratkem bo naša župnija doživela spet redko slovesnost, namreč novo mašo. Daroval jo bo č. g. Martin Jurčak, salezijanec. Nova maša bo v nedeljo, 9. julija in na njo že danes opozarjamo vse domače in sosedne farane. Saj pravi stari ljudski rek: Na novo mašo je dobro iti, če tudi bi si kdo »podplate znucal«.
.Vojnik. (Fantovski pretep.) V torek, 30. maja so se vračali z nabora fantje iz občine Škofja vas pri Celju. V Šmiklavžu so zvečer popivali in potem napadli Pavla Špes iz dste .vasi ter ga s kosami in motikami tako obdelali, da so ga morali takoj prepeljati v bolnico. Tako gospodari preobilo zaužiti alkohol.
Šmartno ob Paki. (Pojasnilo.) Z ozirom na razglas, ki ga je pustilo razglasiti županstvo občine Šmartno ob Paki na binkoštno nedeljo s preklicem pri cerkvi v zadevi pobiranja taks za dostavo povabil in raznih spisov, dovoljujem si ponovno opozoriti vse prizadete občane, da je bilo moje pojasnilo, ki je bilo !pred kratkim priobčeno v listih' »Slovenec« in »Slov. Gospodar«, popolnoma točno, netočen pa razglas županstva. = Občinski odbor je v ¡svoji zadnji proračunski seji sklenil pobirati le tiste takse, ki so že obstojale in ki so bile ,po zakonu dopustne, o novih taksah pa obč. 'odbor ni sklepal in jih tudi kr. banska uprava ni dovolila. Sedanje županstvo je torej upravičeno pobirati le tiste takse, ki jih je pobiralo ¡prejšnje županstvo (izvzemši menda edinole takso na pse, ki se je zvišala), do pobiranja novih" taks v zadevi dostavitve raznih spisov, ravno tako zgradb, pa po zakonu nima pravice in jih torej občanom ni treba plačevati, že plačane pa imajo pravico zahtevati nazaj. Sicer pa je v zadevi obveščena kr. banska uprava in zaprošena, da zaukaže pobiranje .taks ustaviti. — Martin Steblovnik.
Sv. Ema ob Sotli. Žalostno so zapeli sveto-emski zvonovi 'dobri mamici, skrbni gospodinji in vzgledni ženi Mariji Pelko p. d. Štja-novi v slovo, ki je doživela 78. leto življenja.
Verni dekli Gospodovi niso za časa njenega življenja zastonj oznanjali časov, ki so posvečeni molitvi, posebno Ave Marije. Niso je zastonj klicali k službi božji ne samo ob nedeljah, tudi ob delavnikih. Na binkoštno soboto, 3. junija, so jo zadnjikrat spremili v hišo božjo in nazadnje na božjo njivo ter vzeli od nje slovo. Vzeli so slovo od njenega telesa, na njeno verno dušo še pa bodo pogosto spominjali. Dobra mama Pelkova je vzgojila deset otrok; bila je vzgledna odgojiteljica, zvesta žena, dobra gospodinja in ljubeznjiva 60seda. Njeni otroci se niso mogli posloviti od nje, najrajši bi jo obdržali doma, čeravno mrtvo, samo da bi še gledali njen ljubeznivi obraz. Njeno priljubljenost je dovolj jasno pokazal njen pogreb, ki se ga je udeležilo prav veliko ljudi. Njeno ljubezen do otrok je Bog poplačal s tem, da se je vrnil sin par dni pred smrtjo. Tudi on, ki že več leta niso vedeli za njega, je zadnjikrat stisnil svoji materi za slovo roko. Božja moč ga je poklicala k mamici, ki ga je tako želela videti. Globoko potrtim otrokom, 85 letnemu možu in vsej rodbini izrekamo svoje so-žalje. Bog naj bo rajni mamici dober plačnik!
Sromlje. Živela je 98 let in je umrla... Dne 1. junija smo spremili k večnemu počitku Petan Heleno, ki je doživela v tej solzni dolini 98 let 2 meseca in 22 dni. Za slovo je majniška Kraljica vzela s seboj v nebesa častitljivo slovensko mamico, ki je dolga leta preživela največ Marijini molitvi svetega rožnega venca. Rojena je bila Helena- Petan dne 8. marca 1835 na Veteniiku y župniji Kozje, najmlajša v številni družini Bračun. Otroška leta ji preiiVSlS kot pastarica pod vrhom 712 m visokega Ve-ternika. Pasla pa je tudi še kot tlačanka graščinske ovce in govedo na obširnih grkšpn-skih posestvih. Še sedaj v sivi starosti se je spominjala točno mere raznih pridelkov, ki jih je njen oče moral dajati gosposki za desetino. Mati ji je umrla pred 95. leti. Tri in pol letna deklica je odšla »služit« k svoji sestri, poročeni v koprivniški župniji. Pri njej se je tudi naučila čitati, zakaj o šolah se je v tistih časih v »pragozdu« malo sanjalo. Pred letom 1848 so imeli ljudje velik strah pred grajsko ječo, še večjega pa pred vojaščino. Prišli so biriči in odgnali mladega fanta. Štirinajst let je potem nosil za cesarja svojo kožo na prodaj po vsej srednji Evropi in Italiji, kjer je bilo potreba. Šele potem se je vrnil kot prileten mož, dostikrat pohabljen siromak v nadlego sebi in svojim. Zato sta dva brata naše mamice v strahu pred vojaščino pobegnila čez mejo na Hrvaško in ni jih videla nikdar več. Ona pa je rada pre pevala pesem zmagoslavja iz leta 1848:.
Naš cesar Ferdinand k dal nam je to oznan't:
tlaka in kazen,
vsi davki so preč. "	■ ~
V 22. letu je bila, ko se je poročila in se preselila leta 1856. na svoj novi dom na Sromljah št. 4. Tu je gospodinjila 33 let do leta 1889. Takrat je stopila v pokoj, to se pravi, vzela si je svojo kamrico, zemljo in gospodarstvo pa je prepustila svojemu starejšemu sinu Martinu, ki jo je sedaj že 8 let čakal v večnosti. Dobra gospodinja je bila in dobra mati. In ko je odložila skrb 'za posestvo, je še dolgo let ostala desna roka vsem štirim živim otrokom, ki so gospodarili na štirih posestvih. Bila je skromna in tiha, potrpežljiva in vdana v voljo Najvišjega vse dni življenja. Vedno vedrega obraza si je še v zadnjih letih rada zapela kako pesem iz dekliških let, od katerih se je poslovila pred 77 leti. Posebno je ljubila častitljive nabožne narodne pesmi, ki so jih v njeni mladosti peli ob vsaki priliki. Človek je ginjen strmel
in jo občudoval. Od mladosti ni bila nikdar resno bolana do ;tar;>3te onemoglosti. Pred tre« mi leti ji je zelo opešal vid. Poslej si jo lahka; videl, kako je s solznimi očmi poljubljala veli« ki star molitvenik, ki ga je pridno prehirala dolga desetletja. Edini zvesti tovariš ji je ostal sv. rožni venec, ki se je oklepal njenih ovelih' prstov tudi v zadnjih zdihljajih. Umrla je mir« no, kot se poslovi s tega sveta duša, ki je po« polnoma zrela za nebesa. Mnogo njenih prijateljev jo je spremilo na gomilo. Niso plakali na glas, pač pa so se z gorečimi molitvami spominjali pokoja njene duše. G. župnik Štefan Stiper se je s toplimi besedami poslovil od naše stare mamice, ki je kakor očak stare zaveze med slovenskimi materami. Njenih potomcev je lepo število. Mnogo pravnukov, ki si služijo že sami svoj kruh na jugu naše države in bog-zna kje, sploh ni vedelo za njeno smrt. Vedeli pa so zanjo njeni rajni sin in hči in njen najdražji vnuk Martin Avšič, bivši spiritual mariborskega bogoslovja, ki so jo gotovo vsi radostno pozdravili pred božjim prestolom v nebesih. Ljuba stara mamica, počivaj v miru!
Laško. V Zabrežu, šmiklavška župnija, je V petek, 2. junija, umrla vrla krščanska žena in mati Ana Gaberšek. Pogreb se je vršil na binkoštno nedeljo ob veliki udeležbi ljudstva. Rajna, ki je bila splošno spoštovana žena, je umrla v 65. letu starosti. Svetila je večna luč. Sorodnikom, ki so vsi naročniki »Slov. Gospodarja«, pa iskreno sožalje! — Dne 3. maja so odšli vojaški novinci k vojakom. Gotovo redek slučaj je v družini Martina Lapornik na frpUČi!, marijagraška občina^ da je že šesti sin odšel Stfžit k ¿cjskom, Najstarejši Frss* je umrl leta 1918. doma vsled posledic svetov? ne vojne, ostalih pet pa je služilo vojake v Jugoslaviji, najmlajši, Ferdinand, je nastopil letos. Gotovo krepka družina, akoravno so visoko gori na Kancu. Lahko rečemo z Gregor« čičem, da tukaj biva narod še krepak, ki čas ga še zasužnil ni. V hišo zahaja »Slov. G<* spodar« že dolga leta.
Gladbeck v Nemčiji. (Slovenski dan.) Kol misijonar za velikonočni čas je obiskal nas vestfalske Slovence tudi č. g. Drago Oberžan iz sosedne Ilolandije, kjer ta blagi gospod tako uspešno deluje med svojimi rojaki. V Gladbecku je bil 12., 13. in 14. maja. Vsi Slovenci so prejeli svete zakramente. V nedeljo je bila odborova seja zveze slovenskih katoliških društev, katere so se udeležili vsi zastopniki društev in tudi novi konzul gospod dr. Rybar in častiti gospod komisar Goričar. Gospod predsednik Ivan Lindič je podal obširno poro« čilo o uspešnem delovanju naše zveze. V, cerkvi sv. Lamberta je potem pridigal č. g. komisar Goričar; procesijo je vodil č. gospod Tensundern pod asistenco čč. gg. Goričarja in Oberžana. Zapeli smo lavretanske litanije, slovenska deca, dekleta in fantje, možje in žene; vse se je vršilo prav po domače. Po službi božji je bila v dvorani rokodelskega doma velika slovenska slovesnost, katere se je udeležilo čez 400 Slovencev. Predsednik društva sv. Barbare, gospod Josip Dobrave, je z lepimi in prisrčnimi besedami pozdravil svoje drage rojake in se je spominjal mile domovi« ne. Stoječi smo zapeli jugoslovansko narodno himno. Gospod konzul dr. Rybar je govoril o zvestobi do domovine, do kraljevine Jugoslavije, gospod Tensundern o vrednosti in lepoti materinega jezika in gospod Oberžan o medsebojni ljubezni in o zvestobi do svete vere. Otroci so na odru zapeli lepe slovenske pesmi in so napravili kolo in zanimivo igro ter so nas vsi prav razveselili. Tudi naš gledališki odsek (Theaterabteilung) je nastopil prav iz-
vrstno. Vsak Slovenec je bil srečen in V svojih mislih je bil v svoji mili domovini. »Oj hišica očetova, Bog živi te.« Dragi rojaki na Gorenjskem in Dolenjskem, v Trbovljah in v Savinjski dolini, če tudi smo daleč od vas, v duhu in po srcu smo združeni z vami.
Holandija — Heerlen. Tukaj je praznoval srebrno poroko g. Ograjenšek. Jubilant je najstarejši član društva sv. Barbare v Holandiji. Bojen je bil 27. februarja leta 1880. v Št. Ilju pri Velenju. Izselil se je takoj po poroki s svojo verno družino, gospo Frančiško, v Nemčijo leta 1908.; v Holandijo se je preselil leta 1920. Postavil je prve temelje sedanjemu solidnemu delovanju društva sv. Barbare v Herrlerheidu-Heerlen. Nemale so tihe žrtve, tudi materijal-ne, ki sta jih žrtvovala oba naša slavljenca. Bila sta zvesta, neumorna sotrudnika pri različnih društvenih prireditvah. Z osebnimi stiki, ki sta jih gojila med našimi izseljenci v tej naselbini, sta mnogo pripomogla h krasno razvijajočemu se društvenemu življenju. V živem spominu nam je, kako sta se mnogim slovenskim družinam rada odzvala vabilu in postala »botra — boter« njihovim otročičem. G. Ograjenšek je dolgoleten raznašalec časopisov »Slovenskega Gospodarja« in »Domoljuba«. Vsakemu naročniku je vedno točno dostavil osebno list na dom. Za vsakega je našel toplo, dobrohotno besedo, zlasti če je družino obiskala nesreča. Sam je tudi v mnogih primerih pomagal in opozoril merodajne krajevne činitelje na pomoči potrebne slovenske izseljence. Pridružujemo se vsi — vsem onim, ki so že čestitali ob priliki 25 letnice poroke,
i! željo jn prcšpjo k Vsemogočnemu, is, «iirani
Oil fcdsa slavljeTica in vso družino v sreči in idravju. Naj On, naš Plačnik, rosi mnogo blagoslova na njihovo življenjsko pot! — Jugoslovanski izseljenci v Holandiji,
Prediiskarifa vzorcev za ročna dela
S najlepšimi vzorci se nahaja v trgovini Kralja Petra trg 4, Maribor.
Ob priliki vožnje po šlezijski železnici je listal g. Hertl nekaj časa po šopu časnikov, dokler ga ni premagal spanec in je zadremal. Čez nekaj časa se je prebudil in opazil, da mu je sedel ravno nasproti nov potnik. Neznanec je bil velik, širokoplečat in izredno bledega obraza. Hertla pa ni zbegal potnikov bledi obraz, ampak njegove blesteče, mrzle oči, ki so se neprenehoma zasajale vanj, kakor bi mu hotele iz-sesati ikri. Nad široko odprtimi očmi so visele v trepetajočem gibanju vnete trepalnice.
Hertl, zmeden od spanja, od nepričakovane navzočnosti tujca, se je pričel tresti od strahu. Pogled, katerega je za-sajal sopotnik vanj, mu je nagnal mravljince po hrbtu. Neznanec ni nameraval nič kaj dobrega, to je bilo liki pribito. Ni zastonj stegnil tako daleč svojih nog — gotovo je hotel Hertlu na ta način onemogočiti umik do vrat.
Hertl se je spomnil, kaj je vendar pred zadremanjem čital v časopisu. Po tem poročilu je napadel tolovaj v brzovlaku Hamburg—Bremen bankirja, ga umoril ter izropal. In tale človek
s strahotnimi očmi? Brezdvomno, morilec je! Tako izgledajo roparji, tako mrzlo, hudobno ter neusmiljeno.
Hertl je otipal počasi in bolj prikrito, če še ima listnico. Da, da, listnico je čutil v notranjem žepu na telovniku. V njej ni bilo bogzna koliko denarja. Le nekaj tisoč mark, katere je potreboval za najnujnejše trgovske posle. V sedanjih hudih časih pa zaleže 2 do 3000 mark precej. In nadalje: ali že niso bili napadeni potniki radi mnogo manjših zneskov in celo umorjeni? Mnogi so že zagrešili umor radi par gro-šev! Končno: njegov sopotnik ni mogel znati, koliko denarja se skriva v njegovem žepu. Gotovo je domneval v listnici smrti zapisane žrtve veliko višjo vsoto, nego je bila v resnici.
Vsa ta razmišljanja so se kotalila z bliskavico po Hertlovi glavi. Mrzel pot mu je zalival čelo — ali še bo sploh ike-daj videl svojo ženo, svoje otroke? Na to svidenje ni več upal. Njegova usoda je počivala v roki neznanca in — njega je doletel prav žalosten ¡konec!
V strahu, ki ga je pretresal po celem telesu, je zbral Hertl še zadnji preostanek korajže. Da, poskusil je celo, da bi pričaral na usta brezbrižno smehljanje. Naenkrat je celo vstal, se priklonil in izpehal iz sebe polglasno ter hripa-vo: »Dober večer. — Oprostite, mal« sem bil zadremal, radi tega fiisčmopa-zV- C1C, Sem med spanjem dobil družbo.« Omenjene besede so bile le komaj slišno šušljanje, pa vendar dovolj glasno, da ga je sopotnik lahko razumel. Mož nasproti, ta seveda se je delal, ilcakor bi ne bil čul prav ničesar. Niti zganil se ni — samo njegove hudobno svetlikajoče oči so bile nepremično zabodene v Hertlovo šklebetajočo postavo.
»Mogoče pa mu nabija v srcu nekaj, čemur pravimo srce,« si je mislil obupani Hertl. »Slišal sem že o morilcih, ki so pokazali občudovanja vredno usmiljenost.« Pripovedoval je brez povoda, v upanju, da bi zavlekel napad, o svoji bolehni ženi o svoji deci, ki je še tako majhna, pa vendar ga ljubi iz celega srca.
Govoril je polglasno predse in brez vsacega smisla. V nadaljnem pripovedovanju je nameraval glas povzdigniti, da bi opozoril ter privabil sprevodnika ali kacega drugega potnika.
Vlak je ropotal enakomerno naprej. Tujec je sedel mirno, liki pribit na sedež. Njegov obraz je razodeval umirjenost, kakor bi bil izklesan iz kamna. »Moral bi mu nekako dokazati, da se res ne izplača —,« je vrelo v Hertlu. Šlo je za življenje in kaj pomeni v takem slučaju par tisoč mark? »Slabi časi so sedaj,« je godrnjal sam zase. »Seboj imam tri tisoč mark, skoraj mojo celotno gotovino. Ako bom imel srečo pri trgovini, bom zaslužil s to vsoto 10%. O riskiranju pri mojih poslih pa je boljše, da sploh ne govorim.«
Sopotnik ni odgovoril niti z besedico. Njegove oči so bile le napol odprte. Naenkrat se je zganil ter zastokal. Hertl se je ves stresel, ko je tujec zadel z nogo ob njegovo koleno.
»Oprostite,« je izustil neznanec. — »Rekli so mi, da je ta oddelek prazen. »Sem namreč slep.«
»Slep?« je ušlo Hertlu. »Da, — obe očesi sem izgubil po nesreči. Imam oči iz stekla, da se ljudje preveč ne bojijo praznih očesnih jamic.
»Slep,« je ponovil Hertl. »Steklene oči... Odtod ta pogled! Tujec je spal mirno ter nedolžno. In jaz ...«
Sram ga je bilo. Slepec se mu je zasmilil. Zav.est pa, da je ušel nevarnosti, ni pustila, da bi se bili povspeli njegova' sramota in usmiljenost nekoliko višje!1 Ves srečen je gledal skozi okno in občudoval probujajoče se jutro.
Poslednfc vesli.
Fantje in možje, v nedeljo, dne 25. junija k Materi Božji na Ptujsko goro!
Škofijsko vodstvo KA priredi v nedeljo 25. t. m. romanje fantov in mož, ki so člani naših verskih organizacij na Ptujsko goro. Romanje je namenjeno za fante in može iz sodnih krajev Maribor levi in desni breg, Slovenska Bistrica, Ptuj in Ormož. Spored je v glavnem sledeč: Udeleženci, ki pridejo z vlakom iz Maribora, ki vozi ob 5.39 ter oni, ki se pripeljejo z vlakom iz Ormoža, ki vozi ob 4.54, izstopijo na postaji Sv. Lovrenc na Dravskem polju ter s| zbero do ?. ur6 žj"|r.&j pri iarni cerkvi •Sv. Lovrenca na Dravskem polju, od-j koder se podajo v procesiji na Ptujsko goro. Isto velja tudi za one, ki pridejo peš ali s kolesi. Oni udeleženci, ki pridejo naravnost na Ptujsko goro, pridejo procesiji naproti do vznožja Ptujske gore, ¡kjer se ji priključijo. — Ob pol desetih bo pridiga (č. g. Kolenc, tajnik K. A.) in sv. maša. Po maši na prostem cerkveno zborovanje, na katerem govorita g. dr. Jeraj in dr. Fran Vatovec, zastopniki posameznih verskih organizacij pa nastopijo s kratkimi pozdravnimi govori. — Fantje in možje! Člani Marijinih družb, Apostolstva mož in fantov ter drugih cerkvenih bratovščin, pridite v obilnem številu, da se dostojno poklonimo nebeški Materi in da z gorečo molitvijo izprosimo od Boga blagoslova sebi in vsemu katoliškemu gibanju. Mati božja Vas kliče, odzoviJ te se!	,■	.
Krog vladne krize na španskem. Pod zaglav-j jem iz »raznih držav« poročamo, da je odstop pila na Španskem Azanova vlada. Predsednik republike je dal v soboto nalog bivšemu ministru za socijalno politiko Prietu, da sestavi novo vlado, ki je pa ta mandat odklonil in sve-s toval predsedniku, naj poveri sestavo vlade do-; sedanjemu ministrskemu predsedniku Azanu Kriza je še povsem nerešena.
Zbližanje med Ameriko in Rusijo. Svetovna gospodarska konferenca je pričela 12. junija v. Londonu. Po napovedi radija iz Moskve bo pri-: šlo ob tej priliki prvič po 15 letih do sestanka med ameriškimi odposlanci in ruskim komi-« sarjem za zunanje zadeve Litvinom.
Lastna moda v Nemčiji. V Nemčiji bodo uvedli lastno in od zunanjega sveta povsem neodvisno modo.
V Avstriji stare avstrijske uniforme. Pri slavnosti v spomin v svetovni vojni padlim žrtvam so nastopile v nedeljo 11. junija po dunajskih vojašnicah čete v staroavstrijskih uni/ formah.
Padla iz avtobusa. V nedeljo popoldne se je peljala z mariborskim mestnim avtobusom med drugimi tudi 20 letna služkinja Hedvika Topolšnik. Vkljub šoferjevemu naročilu, naj sede, je stala pri zaprtih vratih. Na ostrem ovinku blizu podoficirske šole se je močno naslonila na vrata, ki so se odprla, dekle je padlo na cesto in obležalo s pretresom možganov. Težko poškodovano je odpeljal šofer v bolnico.
Desno nogo pod kolenom si je zlomil v Sel-hici ob Dravi 25 letni ključavničar Alojzij Sa-fran.
Ustrelila se je 10. junija zvečer ob 7. uri radi Blabega spričevala na Pobrežju pri Mariboru stanujoča učenka IV. letnika učiteljišač Roza Kosi. V brezupnem stanju so pripeljali Kosije-vo na dom v Ormož.
Zlom tilnika. Marija Šiško v Cogetincih se je podala po opravku na podstrešje. Na vrhu stopnic ji je spodrsnilo, padla je s precejšnje višine, si zlomila tilnik in obležala mrtva.
Strela ubila deklica. V Dobrepolju na Kranjskem je udarila strela v sobo in ubila 14 letno Frančiško Kožar iz Zagorice. Mater, ki je bila dober korak od hčerke, je pritisk vrgel samo po tleh, sicer pa se ji ni zgodilo nič zlega.
Pesniški dvor. V občini Pesniški dvor župa-huje že 21 let v splošno zadovoljstvo vseh občanov daleč na okrog poznani in spoštovani kmetovalec Leopold Zupanič. Te dni pa se je našel eden naznani pisec anonimnega pisma, v katerem z najgršimi psovkami napada našega zaslužnega župana. Občinska uprava poživlja s tem neznanca, da se javi s svojim polnim imenom, da bo imel priliko svoje neotesane in grde trditve pred sodiščem dokazati. Ako tega ne stori v najkrajšem času, ga smatramo za podlega lažnivca in ničvrednega obrekovalca.
Ljutomer. Vsi fantje in možje cerkvenih bratovščin ljutomerske dekanije se bodo zbrali dne 2. julija tega leta na velikem zborovanju Katoliške Akcije v Ljutomeru. Spored: ob 8. uri sv. maša; ob 9. uri v dvorani »Katoliškega doma« zborovanje. Vabljeni vsi fantje in možje, da se udeleže v čim večjem številu!
Sv. Tc-maž pri Ormcžu. Kakor znano, se uprizori igra »Karlova teta«, ki vsem velikansko zabavo obeta, 18. junija popoldne ob treh bo v Društvenem domu na kilometre smeha. Da ja ne bo kdo doma ostal, ker vsak bi se potem kesal. Ponarejeno »Karlovo teto« pogledati se splača, pa magari bi za to izdal »kovača«. Vabljeni vsi, domači in sosedje, da se udeležite te komedje.
Sv. Trojica v Slov. goricah. Prvič so se za binkoštne praznike postavili na odru samostanske dvorane člani naše fantovske Marijine družbe z lepo in poučno igro »Garcia Moreno«. Igrali so prav dobro. Želeli bi samo, da bi nam, če ne prej, vsaj na jesen, pokazali zopet kaj lepega in poučnega na odru. Saj si vsi želimo poučnih in vzgojnih iger.
Sv. Križ pri Belih vodah. Leto za letom so številne množice vernega ljudstva romale v priljubljeno svetišče sv. Križa, Tudi letos so se romarskega shoda na binkoštni pondeljek udeležile neštete množice od vseh strani širom slovenske domovine. Na Binkošti zvečer je bila pridiga in slovesne večernice, v pondeljek dve pridigi in štiri sv. maše. V treh cerkvenih govorih nam je vlč. g. Franc Kolenc, tajnik K. A. iz Maribora z živo besedo razločil moč in delovanje sv. Duha v apostolih, v sv. Cerkvi in v nas samih. Zlasti važne so njegove besede tretjega govora o krščanski ljubezni do bližnjega, ki naj se pokaže tudi v opustitvi obrekljivosti, katera najbolj zagrenjuje življenje med ljudmi. Živo vnemo romarjev izpričuje njih celonočno prepevanje v zborih, versko gorečnost pa dej-
stvo, da je bilo to jutro nad 1000 obhajanih. Množice so se razšle z odločno voljo, čimpreje in še številneje zopet priti počastit sv. križ, življenja luč ter ob znamenju odrešenja zopet prositi milosti in pomoči. Za to bo prilike še dovolj. Glavni shodi letos bodo še: Srce Jezusovo 23. junija, lepa nedelja 9. julija, rožnivenska nedelja 1. oktobra in petek vernih duš 3. novembra. Poleg teh mali shodi: Janez Krstnik 24. junija, sv. Ana 26. julija, povišanje sv. križa 14. septembra in sv. Katarina 25. novembra ter vsak petek do sv. Katarine sv. maša. Pridite zopet in še številneje počastit sv. križ, da bo vsem v pomoč v težavah življenja, ob smrti pa znamenje odrešenja.
Podgorje. V teku enega meseca je pri Sv. Duhu nenadoma pobrala smrt dva posestnika. Dne 9. maja je izdihnil svojo blago dušo Župane Aleš, po domače Pistotnik. Dosegel je 79 let. Od leta 1885 je zvesto izvrševal službo cerkovnika pri podružnici sv. Duha. Ko je pripravljal krmo za živino, je padel z lestve in obležal nezavesten in tudi ni prišel več k zavesti. Naj mu bo Bog plačnik za vse, kar je storil v njegov čast. — Dne 8. junija pa je nehalo biti srce Antonu Robin, po domače Na-potniku, ki je bil daleč naokoli znan. Bil je polnih 37 let občinski odbornik od leta 1923 tudi častni član občine in nekaj časa cerkveni ključa:-.'; Pri domu sta se od njega poslovila Ivan Korošec in župan Anton Rogina. Naj počivata v miru, zaostalim pa naše iskreno so-žalje!
.
■
Hlapec se sprejme. Plača po dogovoru, starost 30 do 50 let. Naslov: Jožef Reiter, Ceršak, St. Ilj v Slov. goricah.	703
Prodam posestvo. Hiša, gospodarsko poslopje, njive, travniki, gozd. Dragučova 6, Sv. Marjeta ob Pesnici.	713
Pcsnemslnik, malo rabljen, se proda za skoraj polovično ceno. Natančnejša pojasnila pri Francu Kos, mizar, Sv. Anton v Slov. gor.
714
Sishe gcEse in zabelo kupuje vedno po najvišji dnevni ceni trgovina F. Senčar, Mala Nedelja in Ljutomer.	708
Mi plačamo za Vas! Vinogradniki, ki ste dolžni, imate sicer vino, pa ga ne morete prodati, pošljite nam vzorce vina ter sporočite, komu in koliko ste dolžni! Ako bo mogoče dogovoriti, bomo mi plačali za Vas. Pišite: Vinarska zadruga, Maribor, Melje 10. 712
Vulkan kose Ia, traverze, portland cement trboveljski, betonsko železo, apno Ia, poceni pri Vincenc Kuhar, Maribor, pri frančiškanski cerkvi.	662
Zastopnike išče posojilnica za obisk privatnih strank za zaključevanje posojili Ponudbe na »Kreditna zadruga«, Ljubljana, pp. 307. Znamki za odgovor!	693
Kupimo staro zlato, srebro in srebrne krone po najvišji dnevni ceni. K. Ackermann in J. Kindl, Ptuj.	436
Kupim prešo, dobro ohranjeno. Deblo bi naj bilo dolgo do 8 m, krnica v kvadratu 3.5 m. Jože Hamler, kmet, Orehovci, pošta Gornja Radgona.	685
Odvetnik dr. Jakob Hodžar v Celju je preselil svojo pisarno iz I. nadstropja Ljudske posojilnice v pritličje istotam.	709
ložitev računskega zaključka za leto 1932 in istega odobrenje. 3. Volitev članov, v načel« stvo in nadzorstvo. 4. Prosti predlogi. Ako bi se ob določeni uri ne zbralo za sklepčnost zadostno število članov, se vrši takoj pol ure pozneje drugi občni zbor na istem prostoru, ki pa sklepa .veljavno brez ozira na število udeležencev.	707
Vabilo na izredni občni zbor društva Zadružna samopomoč v Mariboru, ki bo v četrtek, 22. junija 1933 ob 18. uri v društvenih prostorih v Mariboru, Orožnova ulica štev. 10. Dnevni red: Sklepanje o prostovoljni razdružitvi društva v zmislu sklepa izrednega občnega zbora dne 9. junija 1933. — Ako ne bi bilo na tem občnem zboru navzočih vsaj polovica vseh članov in članic, se bo vršil izredni občni zbor drugič na istem kraju, ob isti uri in z istim dnevnim redom v sredo 28. junija 1933. — Če se pa tud tega občnega zbora ne udeleži polovica članov, s» bo vršil izredni občni zbor tretjič v soboto 1. julija 1933 na istem kraju, ob isti uri in z istim dnevnim redom, ki bo sklepal ob vsakem številu navzočih članov in članic. V Mariboru, dne 10. junija 1933. — Načelnik.
701
Posojilnica v Križevcih vabi na redni občni zbor, ki se vrši dne 29. junija 1933 ob 3. uri popoldne v posjilnoičnih prostorih. Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva.
3.	Potrjenje računskega zaključka za 1. 1932.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva. 5. Slučajnosti. Ako ob določeni uri ne bode zadostno število navzočih članov, se bode pol ure pozneje sklepalo pri vsakem številu. Odbor.
710
Posojilnica na Frankoiovem, r. z. z n. z. ima
svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 25. junija tega leta ob pol 9. uri dopoldne v svojih uradnih prostorih v Društvenem domu na Frankoiovem, s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Pred-
Izjava. Podpisani Sovdat Janez, posestnik v Laporju hiš. štev. 48, sem v Laporju napram raznim ljudem govoril, da g. Posega Franc, trgovec v Laporju, denarja, ki ga je lansko leto dvignil za mene in mojo rajno ženo pri trgovcu Zupancu v Poljčanah, nama ni izro^ čil, temveč si ga je sam pridržal in da mi ta denar še vedno dolguje. Izjavljam, da sem to govoril v zmoti in da so bile moje trditve neutemeljene. Gosp. Posega Franc je pošteno ves denar meni, oziroma moji rajni ženi izplačal. Obžalujem svoje ravnanje. Prosim g. Posega Franca za odpuščanje in se mu zahvalim, da je odstopil od tožbe proti meni. Slov. Bistrica, dne 10. junija 1933. Sovdat Janez.	711
Pristne in priznano najboljše
n
,<t
ter vso drugo železnirae kupite še vedno najesneje v najstarejši ptujski trgovini z železnino	593
Na drobno!
Na debelo!
ZAHVALA.
Ob priliki smrti našega nepozabnega
očeta in moža
jjožef-a Keše
rudarskega upokojenca v Sv. Petru št. 6
ižrekamo vsem dragim sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali s pravo krščansko ljubeznijo v bolezni in smrti, zlasti pa ob pogrebu s svojim častnim spremstvom, svojo iskreno zahvalo. Vsem kličemo: Bog povrni! Prosimo vse prijatelje in znance, da se dragega pokojnika spominjajo v svojih molitvah!
Sv. Rupert nad Laškim, 9. junija 1933. 704	Žalujoča žena in otroci.
Raba ločiL
Prišel je v gimnazijo fantek, ki ni znal pravilno postavljati vejice, kadar je pisal n. pr. spiš.
Pofesor ga je na to napako opozarjal, k zadnji nalogi pa mu je rekel: »Če še te naloge ne napišeš pravilno, ti ne morem dati dobrega reda!«
Potem je fantek v svetem strahu napisal tale spis: »Bil je po-t greb. Vila se je dolga vrsta ljudi, ki so imeli vsi črno obleko na glavi, visok svetel cilinder pod debelo brado, črno pentljo in žarečo cigaro v rokah in svetle čev« Ije na nogah z dežniki.
Ko je g. župnik zmo-lil mrtvaške molitve in ga je pokopal, grobo-kop, ta pa je šel mirno domov.«
Razumljivo je, da je uboga para padel pod življenjsko težo.
Maroiov telovnik in
ključi Marije Anto-niette na dražbi.
Iz zbirke umrlega francoskega pisatelja Henrika Lavedana so prodali zadnje dni na dražbi nekatere spomine iz dobe strašne fran« coske revolucije. Največjo pozornost j« vzbudil s svilenimi niti obrobljen telovnik, ki je bil last revolucijo-narnega komisarja Marata in je bil prodan za 2.550 frankov. Ban žunasti telovnik v barvah francoske republi-i ke, katerega je nosil Maratov tovariš Robes-pierre, je vrgel izkupiček 6.000 frankov. Seznam perila, obglavljenega franc. kralja Ludovika XVI., kate^ rega je urejeval kra-: ljevi sluga, je bil prodan za 3.900 frankov. Majhen železni ključ, ki je odklepal vrata sobe obglavljene kralji-! ce Marije Antoniette, je bil kupljen za 1.050 frankov. Par ženskih rokavic iz revolucijo-nare dobe, ki so okrašene z znaki republike, je zadelo na kupca, ki je plačal za preperelo ropotijo 3.200 frankov.
UUMUMM
inseriralfe!
BHHH»H
Nov vozni reci
PV* veljaven od 15. maja 1932 je pravkar izšel v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Cena Din 2--.
Slon vozel nategne, na zemljo pade, za rešitev pač nima dobre nade.
(Dalje sledi.)
Lov na slone.
Dalje.
Mimo nje jo Miha urežc, slon za njim, da ga doseže. Od besnosti slon se upre, Črnki hišo do tal podre.
V a
Ko mu slon je za petami, Miha se za vejo vjame. To mu tudi res uspe, zdaj že ves v znoju je.
Slon zdaj hoče drevo izruti,
to pa Miho res razljuti.
Hitro on z drevesa spleže
in s slonovim rilcem vozel zaveže.
Tam zveri po dnevu spe, dokler jim za lov ne gre. Miha rep je tigru stisnil-da je ta visoko pisnil.
Tiger tu pod slonom je, ali ta po njem kar gre.
Miha teče proti vasi, da ga slon tam ne zapazi. Pred hišo stoji Črnka mlada, tolče kavo, je jo rada.
v -p
Ali prej ko z nogo višje krene, slon že z rilcem jo zadene. Pa se je zelo prevaril, Miha čevelj mu je podaril.
Sprejmem poštenega vajenca. Pekarna Pečnik, Selnica ob Dravi.	695
Podaljšaj si življenje!
Življenje se lahko podaljša, bolezni se lahko preprečijo, ozdravijo, slabi se lahko okrepijo, hirajoči učvrstijo, nesrečni osrečijo!
Kaj se pojavi izza vsake bolezni?
Oslabelost živcev, potrtost, izguba dobrih prijateljev ali svojih bližnjih, razočaranje, strah pred boleznijo, slab način življenja in mnogo drugih reči,
Zadovoljnost je najboljši zdravnik! So pota., ki te lahko privedejo do dobrega razpoloženja, ožive tvojo čud, to napolnijo z novimi upi in uprav to pot ti pokaže razprava, ki jo dobi vsak, kdor jo zahteva takoj in popolnoma brezplčano! V tej mali priročni knjižici je razloženo, kako se lahko v kratkem času ia brez zapreke pri delu živci in mi-iičLia ¿iaiiio. kako se dajo utrujenost, g slabo razpoloženje, r^esU!^ oslabelost spomina, nerazpoloženje za delo in nešteto drugih pojavov bolezni popraviti in odstraniti. Zahtevajte to razpravo, ona Vam bo nudila mnogo prijetnih uric. — Pišite na naslov: Ernest Pasternack, Berlin SO, Michaelkirchplatz 13, Abt, 90. 218
Mala oznanilo.
V »Malih oznanilih« stane vsaka beseda D 1.20. Najmanjša cena za oglas je 8 D. Manjši zneski se lahko vpošijojo tudi v znamkah. — Upravništvo odgovarja na razna vprašanja samo takrat, ako je priložena znamka za 2 Din za odgovor.
Upravništvo.
Kupim posestvo 3—6
oralov na knjižico Ljudske posojilnice v Celju. Ponudbe in ceno na: Anton Zupan, Žalec,	683
Pred nakupom za birmo ne premišljujte, kje si bodete dobavili poceni blago ali gotove oblekcein obleke, svilene robce, klobuke, nogavice, čevlje, ampak se podajte, ali pišite po vzorce in cenik 602
Trgovski dom
krm
deije Si ll.
kateri Vam r.udi gornje predmete v veliki izbiri, po najnižjih cenah' in v dobri kvaliteti. Obleke se izdelajo po meri ,v lastni tovarni,
Sprejmem vajenca za krojaštvo. Furlan, krojač in organist, Hoče št. 41.	696
Iščem službo hlapca. Najrajše v župnišče. Naslov v upravi.	691
rteSSMKI ia birmo!
in rožni venci v največji izberi dn nizKlif cenah se dobijo
V KNJIGARNI IN VELETRGOVINI S PAPIRJEM FRANC LESKOVŠEK Celje, Glavni trg 16. 699
Zsk mes^c jiaratj
vam nudimo kipe Srce Jezusovega: veliko^ v cm 35 37 40 40 42
cena Din 94'— 102'-— 120v— 156-— 115*-velikoet v cm 50 50 50 60 60
cena Din 160 — 200 — 240'— íSlfest r$m 60 75 85
800- 355-100 100
Da m s ki: ševret, črni ali rujavi DSn 88"-, iz fin. boks usnja Din 110'-, 125'-.
s»
Moški: nizki, šiv. Din 78'-, iz boks Delavs
'i-^MčSG,
usnja, trpežni, elegant Din 120'-r, KES'--, ki iz gov. usnja rujavi, okovani Din 9$'--, » ,, ,, črni „ ,, 98'--.
»	n n n «-»»"	t>	»
Samo kratek čas, tako nizke cene, ne zamudite usodne prilike!
Konfekcija 38H0B LAK, Maribor, Eiavni trg l.
Žični vložkfi
kom. po Din 100'—
Žični vložki iz izvanredne trde žice
kom. po Din 150'— Airik madrace Sdelne Din 250'— Pri naročila se prosi natančna notranja mera postelje. 864
„WEK A" MARIBOR
Aleksandrova cesta 15.
Inserirá jie!
cena 1311 fiH
Pri naročilu napiši Te yeli£oši 13 ŠŠ^gJ Priporočamo se za naročila!
¡m ,', Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
^^ Velika cena razprodajo!=
Blago za ženske obleke in kostume neverjetno poceni. Blago za hlače in ob« leke od najcenejšega do najfinejšega v veliki izbiri. Velikanska izbira cofi-rov, blaudrukov, blaga za dečve, svile, postelnine, platna, kontenine, nogavic, klobukov za gospode in fante in sto drugih potrebščin prodajam po neverjetno nizkih cenah. Pot k meni se - .
splača!	682
Trgovska hiša
Franc Mileni, Apaie

najboljše in najvarnejše pri
Spodnještajepshi ljudski posojilnici v Mariboru
Gosposka ulica

r. z. z n. z.
E________
HHHHHHC-IH™
Ulica 10. oktobra
Najugodnejše obresti za vloge in posojila. Stanje hranilnih vlog
nad 62,000.000 dinarfev.
Za varnost firasillntli vlo^ famči nad 3.000 članov, večinoma trdnih kmetov in posestnikov, z vsem svojim premičnim in nepremičnim premoženjem kar znaša v vrednosti več sto milijonov dinarjev.	i
Denar lahko vlagate po položnici. Pišite po njel
■■■iMnaiil
Imamo veliko izbire leine obutve. Za vsako lelno obleko imamo ustrezajoče letne čevlje. Posebno Vašim otrokom so potrebni naši lahki in udobni čevlji. Našo otroško obutev prodajamo po bcgaielnih cenah.
V toplih dnevih je potreben lahek čevelj. Izdelan je iz platna z gumijevim podplatom, tako da se na nogi niti ne čuti. V, tem levlju nosite lufov vložek za Din 4.—.
Otroški telovadni čevlji z elastičnim chrom podplatom. Potrebni za telovadbo ,v šoli, pri Sokolu in sploh za vsako gina-: nastiko. Ženski Pia
Vrsta 5351-05 Za krasne sončne dneve bele čeveljčke iz belega nubuka. Razveselili boste svoje ljubljenčke. Vel. 27—34 Din 79.—,
Okusen čeveljček v veselje Vašim ljubljenčkom. Izdelan iz raznobarvnega platna s crep-gumijastim podplatom.
Sandale s crep-gumijastim podplatom, praktične, trajne in zelo udobne. Vel. 27 do 3i Din 45.—, vel. 35—38 Din 59.—.
OTROŠKE NOGAVICE:
Dolge bombažaste Din 8.—, 10.—, 12.-Kratke iz sukanca Din 7.—, 10.—, Dokolenke I)in 10.—, 12.—,
Vrsta 4561-29 Za šport. Idealen in najcenejši čevelj za vse vrste športa, turizem in razne igre. ¡Vel. 27—34 Din 35.—,
OMščile nas — Postregli Was Biomo?
Vrsta 4451-05
Poleti za vsako priliko bel platnen čeveljček na sponko z gumijastim podplatom. Vel. 27—34 Din 35.—,
Vrsta 3222-00 Za živahne dečke trpežen čevelj za vsak štrapac. Podplat in peta iz gumija. Vel. 35.-38 Din 59.—.	< ;

Lepi otroški v™i 1 LCVIJI J sa s podplatom iz krupona,
Vrsta 3661-00 visoki čevlji iz rjavega bok-
Vrsta 5641-38 Za Vaše zlate otročičke udobne čeveljčke iz telečjega bftksa na sponko, v široki obliki.
Poceni posojila, počenši od 2000 I)in do 500.000 dinarjev, za vse svrhe, stanove in poklice, odplačljivo v malih mesečnih obrokih, dajejo: »Stavbne Mobilne Zadruge«, Ljubljana, Mestni trg 25/1. Iščejo poverjenike! 692
Kupim srednje posestvo z gozdom. Anton To-mažič, Vratja va3, p. Apače.	702
Birmanska darila, ziatnine, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg.	506
Vinotoč otvorjen, Likovec, Sv. Peter pri Mariboru.	706
Kupim roj čebel. Ponudbe Maribor, Aleksandrova cesta 21/11.	689
r
i
i
£


novinc Narlbor
Celic
¥ lastni novi palači na ogle	nasproti pošle, prej Imžnosfa-
$šesp©s!*£-§Ie¥en§li€ ulice.	fersfta Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in lekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.

.Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin llrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru, e=»
Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnk: Franc Ilraslelj v Mariboru.